»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1989 PO ZDRUŽFTVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA 1034 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI OA JE LETA 1041 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA, 18. NOVEMBRA 1970 LETO XII. - ŠTEVILKA 315 - CENA 80 PAR
GLAVNI UREDNIK DRAGO SELIGER ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
I -	'• •
fSPlii
Vjii	4.S



Bogat
triurni
sestanek
Naša in poljska delegacija obravnavali tudi dvostranske odnose
VARŠAVA. 17. nov. (Tanjug) — Dvostranski odnosi so bili v središču pozornosti na drugem sestanku med državnim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepav-cem in poljskim zunanjim ministrom Stefanom Jendry-chowskim ter člani obrti delegacij. Sestanek je trajal okrog tri ure. Obe strani sta ocenili, da je bil vsebinsko bogat in koristen ter da Je izraža! težnjo, da bi se sodelovanje še izboljšalo.
Danes so govorili predvsem o gospodarskih stikih in pozitivno ocenili nedavno sklenjeni sporazum o blagovni menjavi za obdobje 1971-75 in protokol o trgovini v letu 1971. Zdaj si 1» treba prizadevati. da bi te sporazume zares uresničili in še presegli. sta Doudarfli obe strani. Razvijali naj bi industrijske kooperacijo in podpirali razne oblike specializacije. Skupaj naj bi nastopali tudi na tretjih tržiščih.
Delegaciji sta poudarili pomen sodelovanja političnih, družbenih, kulturnih in drugih ustanov, govorili pa sta tudi o mednarodnih vprašanih zlasti še o položaju na Srednjem vzhodu.
Po današnjem sestanku je predsednik poljske vlade Cy-rankievicz sprejel Mirka Te-pavca. Anteja Dmdiča in veleposlanika Vlada Maleskega in se z njimi pogovarjal. Drevi ho Mirko Tepavac priredil večerjo na čast svojemu gostitelju Jendrycfaowskemu in članom poljske delegacije.
Gostje iz Jugoslavije bodo obiskali še Krakov in Oswi-encim, kjer bodo položili šopke cvetja v jugoslovanski spominski prostor in ob zid smrti, pred katerim so hitler-jevci mučili in streljali internirance.
Akcija za združeno podjetje
Predstavniki lesne industrije pri predsedniku IS Stanetu Kavčiču
LJUBLJANA, 17. nov. — Predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič je danes sprejel predstavnike lesnoindustrijskih podjetij »Brest« Cerknica. »Javor« Pivka, »Marles« Maribor, »Meblo« Nova Gorica. »Novo les« Novo mesto in »Stol« Kamnik. Predstavniki so Staneta Kavčiča obvestili o poteku akcije za ustanovitev združenega podjetja.
Smotri združitve so zlasti usklajevanje proizvodnih programov in njihova specializacija. sodobni tehnološki razvoj raziskovalne dejavnosti in razvojne proizvodne politike, vzgoja specializiranih kadrov, aplikacija modemih sistemov organizacije dela, racionalna finančna politika s posebnim poudarkom na raziskavah domačega tržišča in še posebej organiziran nastop na zunanjih tržiščih. Predsednika Kavčiča so podrobneje seznanili tudi s poslovnimi, proizvodnimi in ekonomskimi učinki, ki jih ho dosegalo bodoče združeno podjetje.
Predsednik izvršnega sveta ■e je zadržal dalj časa v pogovora in pozitivno ocenil akcijo za ustanovitev združenega podietja. Izrazil je mnenje. da je združevanje proizvodnih sil v gospodarstvu — in to velja tudi za lesnopredelovalno industrijo — in njihovo prehajanje na večje poslovne dimenzije v skladu • procesi, ki jih odpira in podpira slovenska gospodarska srednjeročna in dolgoročna razvojna politika.
Pakistanu grozi še nevarnost kolere
Pomoč prihaja z vsega sveta - V Karačiju dopuščajo možnost, da je v katastrofi izgubilo življenje 700.000 ljudi
DAKA, 17. nov. (Reuter, AFP). V Vzhodnem Pakistanu, kjer je bilo po neuradnih podatkih 300-000 mrtvih, je nevarnost kolere. Po strahotnem ciklonu, za katerim je ostalo popolno oipustoSenje to na desettisoče mrtvih, se je pojavila še kolera^ in boje se, da bo težko pomagati preživelim.
SPREHAJALEC PO LUNI — Sovjetska avtomatična postaja »Luna 17« je včeraj spustila na površju Lime »Lunohod I«. Risba kaže vozilce v trenutku, ko zapušča avtomatično postajo na kraju pristanka. IForočilo našega dopisnika iz Moskve objavljamo na zadnji strani).	Teiefotat TASS, UPI
Kitajska je le ena
Izvajanja jugoslovanskega predstavnika Lazarja Mojso-va na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov
NEW YORK, 17. nov. (Tanjug, APP). Jugoslovanska delegacija na zasedanju generalne skupščine OZN je odločno zavrnila formulo o »dveh kitajskih državah« kot popolno nevzdržno; to je le nov poskus, s katerim hočejo preprečiti, da bi LR Kitajska prišla do svojih zakonitih pravic v svetovni organizaciji.
Jugoslovanska delegacija je tudi odločno zavrnila ameriški osnutek resolucije, po katerem je vprašanje kitajskega zastopstva v OZN »važno vprašanje«, ki je zanj potrebna dve tret j inska večina, Po mneju jugoslovanske kakor tudi mnogih drugih delegacij gre za proceduralno taktiziranje z namenom, da hi ponovno prepričali LR Kitajski vstop v OZN.
Generalna skupščina je danes nadaljevala razpravo o kitajskem zastopstvu.
Kanadski predstavnik je rekel, da je nedavna vzpostavitev diplomatskih odnosov med Kanado in LR Kitajsko eden najvažnejših dogodkov v kanadski politiki zadnjih nekaj let. Vrsta drugih govornikov je menila, da je treba na jubilejnem zasedanju odločno odstraniti vse umetne pregrade, ki že dve desetletji zapirajo Kitajski pot v OZN.
Izvršni biro o pripravi programa
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Na današnji seji se je izvršni biro predsedstva ZKJ seznanil s pripravami za izdelavo programa stabilizacijskih ukrepov m političnimi problemi v tej zvezi. Sklenili so, da bodo o političnih vidikih stabilizacijskega programa in njegovi uresničitvi razpravljali na prihodnji seji predsedstva, ki bo 3. decembra. Člana izvršnega sveta biroja Veljko Vlahovič in Krste Orven-kovski sta poročala izvršnemu biroju o jugoslovansko-bolgarskih pogovorih, ki so bili pred kratkim v Sofiji. Izvršni biro je sprejel poročilo in odobril njihovo delo.
Povečani vojaški proračuni
PARIZ. 17. nov. (UPI). — Generalni sekretar atlantskega ppkta Manlio Brosio je zahteval od zahodnoevropskih vlad, naj zvišajo za 5 odstotkov vojaške letne proračupe zaradi »nenehne krepitve vojaških sil sovjetskega tabora«. Brosio se je na skupščini zahodnoevropske unije, v kateri so članice EGS in Britanija, zavzel proti »enostranskemu« umiku ameriških oboroženih sil Iz Evrope. Dejal je, da mu je predsednik Ni-xon zagotovil, da se ZDA ne bodo enostransko odločile za tak korak.
aero^
BRILJANT 830 INDIGO
Namestnik voditelja jugoslovanske delegacije Lazar Mojsov je izjavil, da je takšna praksa v nasprotju z duhom ustanovne listine OZN in da ogroža temelje svetovne organizacije. Prav tako je nedopustno to t nasprotju z ustanovno listino, če zahtevajo od generalne skupščine, da vsiljuje suvereni državi
Pogovor o stališčih občin
Delegacije iz Brežic, Sevnice in Krškega pri Sergeju Kraigherju
LJUBLJANA, 17. nov. — Danes dopoldne je predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher sprejel delegacijo občin Spodnjega Posavja (Brežice, Sevnica in Krško), ▼ kateri so bili predsedniki občinskih skupščin, predsedniki komitejev občinskih konferenc ZKS, predsedniki občinskih konferenc SZDL in predsednik medobčinskega sveta ZKS za Spodnje Posavje.
Delegati so predsednika Kraigherja seznanili s pogledi in stališči teh občin v zvezi z osnutkom zakona o pospeševanju manj razvitih občin v SR Sloveni ji in z osnovnimi podatki o razvoju tega območja v celoti in posebej, tistega dela Kozjanskega, ki sega na območja omenjenih občin.
V	Jordaniji ni miru
AMAN, 17. nov. (APP). —
V	jordanskem mestu Irbidu je bilo davi spet slišati streljanje. O žrtvah ne poročajo.
V	mestu je napeto, večina trgovin je zaprta, ulice so skoraj prazne. Irbid je bil včeraj poleg mesta Džeraša žarišče spopadov med jordanskimi četami in palestinskimi komandosi. Po podatkih predstavnika »Al Fatah« je izgubilo življenje 20 ljudi, od tega 12 civilistov, ranjenih pa je bilo 89.
Heath o vladni politiki
LONDON, 17. nov. (UPI). Britanski premier Heath je sinoči izjavil, da bo njegova vlada kljub vsem kritikam Se nadalje prodajala orožje južnoafriškemu rasističnemu režimu. Po njegovih besedah je v interesu Velike Britanije varovati pomorske poti po Indijskem oceanu okrog Rta dobre nade. Heath je na večerji, ki Jo vsako leto prireja londonski župan, dejal, da ho njegova vlada pri svoji politiki upoštevala britanske interese na Srednjem vzhodu, prošnjo za sprejem Britanije v EGS in interese v NATO ter odnose med Vrfiodom in Zahodom.
formulo o njenem zastopstvu v OZN. Formula o »dveh kitajskih državah je nevzdržna, kajti obstaja samo ena Kitajska, ker je Tajvan del Kitajske, po ustanovni listini pa je v OZN prostora samo za eno Kitajsko.
Pred generalno skupščino je zdaj predlog 18 držav, ki zahtevajo, da je LR Kitajski treba neutegoma vrniti njene zakonite pravice v OZN in pokazati vrata Cangkajškove-mu predstavniku. Med pred-. lagatelji resolucije je tudi Jugoslavija.
Direktor biroja za pomoč mednarodnega RK Robert Tissot je sinoči izjavil, da je zaradi ciklona — plima je bila izredno visoka — o-stalo brez strehe 2 do 3 milijone ljudi. Menil je, da je to ena najhujših katastrof v zadnjih stoletjih.
Tissot je tudi omenil, da je mednarodna organizacija RK pred tremi leti skupaj s švedskim Rdečim križem in organizacijo za pomoč otrokom instalirala v Pakistanu radarske naprave in transi-
LAZAR MOJSOV
Predstavnik ameriške delegacij jfe sinoči rekel novinarjem, da mora LR Kitajska po mnenju ameriške vlade vložiti uradno zahtevo za sprejem v OZN kot nova država in predložiti svojo kandidaturo varnostnemu svetu v glasovanje.
Najprej umiriti potrošnjo
ZIS razpravljal o( vrstnem redu ukrepov za uresničitev stabilizacije
BEOGRAD, 17. nov (Tanjug) — Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je ZIS na sinočnji seji pod predsedstvom Mitje Ribičiča obravnaval načrt za u-respičitev stabilizacijske politike.
Debata se je zavlekla pozno v noč, dokler ni bil izdelan predlog dokumenta, ki natančno določa, kateri ukrepi bodo potrebni in v kakšnem zaporedju jih bo treba sprejemati.
Tako je na primer predvideno, da bi že do konca novembra sprejeli ukrepe, s katerimi bi dosegli umiritev potrošnje v državi, kakor tudi prve sklepe o tem, kako bomo razbremenili gospodarstvo nekaterih zakonskih obveznosti. Hkrati bodo pristojni zvezni organi, inšpekcije in druge službe z vsemi razpoložljivimi zakonskimi sredstvi skrbeli za dosledno uresničevanje ukrepov stabilizacijskega programa.
V naslednjih treh mesecih bi zvezna skupščina lahko v obliki zakonov in drugih u-radnih listin sprejemala bistvene sistemske rešitve o gospodarskih funkcijah zveze, o davčnem sistemu, politiki dohodka, hitrejšem razvoju nerazvitih, a tudi rešitve s področja deviznega in zunanjetrgovinskega sistema, kreditno monetarne politike in sistema s področja politike in režima cen. Vse to bi nam omogočilo, da bi do konca aprila 1971 pripravili in predložili zamisel srednjeročnega načrta in napravili potrebne gospod arskopolitične korake.
Načrt za uresničitev stabilizacijskega programa bo ZIS verificiral na naslednji seji, ki bo v petek, 20. novembra. Seje se bodo udeležili tudi predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov.
Brandt pojde na Poljsko
BONN, 17. nov. (AP). — Vladni predstavnik v Bonnu je izjavil, da so zahodnonem-škega kanclerja Brandta uradno povabili, naj obišče Varšavo; podpisal naj hi poljsko-nemški sporazum o normalizaciji odnosov. Brandt bo najbrž sprejel povabilo in odpotoval na Poljsko med 8. in 12. decembrom. Zunanja ministra Poljske in ZRN bosta parafirala sporazum jutri
starske alarmne naprave, s katerimi naj bi napovedovali ciklone. »Ni nam znano, ali so te naprave delovale. Toda četudi bi ciklon predvideli, ne bi nihče pričakoval takšne plime,« je dejal Tissot.
Tissot je govoril tudi o pomoči Pakistanu. V 36 urah po pozivu je že 17 organizacij Rdečega križa iz Evrope, A-zije, Amerike in Avstralije poslalo prizadetim prebivalcem obleko in zdravila. Pomoč še vedno prihaja, je dejal Tissot in opozoril, da so razmere zelo resne. Treba bo preseliti prizadete prebivalce in spet zgraditi porušeno, pri čemer bo še več mesecev potrebna mednarodna solidarnost.
V	Karačiju menijo, da bi bilo lahko tudi 700.000 mrtvih, od tega pol milijona na območju Bhola. Boje se, da mnogi, ki ne bodo pravočasno dobili zdravil in hrane, ne bodo preživeli posledic katastrofe. V prizadetih krajih še vse naokrog leže trupla in poginula živina, ljudje so brez hrane, pitne vode in brez strehe nad glavo. Pakistanski radio je sporočil, da na 13 otokih ni nobenih znamenj življenja več.
V	uradnih krogih v Karačiju so izjavili, da vojaške in civilne ladje, ki dovažajo živial za prizadete, ne bodo mogle zadovoljiti vseh potreb.
Jedilnik, ki varuje zdravje
Podpora Asadu
Spremembe v Siriji so v vsem arabskem svetu sprejeli dokaj naklonjeno
Po »vetu«	BEJRUT, 17. nov. (Tanjug, APP, AP). Radio Damask je
kompromis	v sinočnjem poročilu potrdil domneve, da bo vodstvo
NEW YORK, 17. nov. (Reu- sirske vojske — če dir. Nuredin Atasi ne sprejme zahteve armade, da je treba namestnika generalnega sekretarja stranke Baas Salaha Džedida to nekatere njegove privržence odstraniti jz vodstva stranke — razpustilo sedanje sirsko vodstvo stranke Baas to imenovalo novo vodstvo-
ter). — Varnostni svet OZN je danes soglasno sprejel resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj naredi konec nezakoniti neodvisnosti secesio-ni stičnega kolonialnega režima v Rodeziji. Resolucijo so predlagali kot kompromisno režitev, ker je Britanija prejšnji teden uporabite svoj veto to preprečila, da bi. v VS sprejeli veliko bolj oster dokument.
Zasnova politike za 1971
O tem sta razpravljala prosvetnokulturni in so-cialnozdravstveni zbor
BEOGRAD, 17. nov. — Prosvetnotailtumi in social-nozdraivstveni zbor zvezne skupščire sta danes razpravljala o uresničevanju ekonomske politike v letošnjem letu, o predlogu zasnov politike v prihodnjem letu in o stabilizacijskem programu zveznega izvršnega sveta.
Prosvetncfcuitumi zbor je razen tega razpravljal še o položaju znanosti v naši družbi, soctialnozdravslvc-iid zbor pa je obravnaval več zakonskih osnutkov in predlogov s področja socialnega zavarovanja in dela. Oba zbora sta obravnavala tudi predlog odloka o začasnem financiranju potreb federacije v prvem trimesečju 1971.
Podrobnejši poročili objavljamo na 2. strani.
V poročilu ni nič povedano o tem, kdo bo novi šef države in kakšna bo nova vlada, domnevajo pa, da ju bo postavilo novo partijsko vodstvo.
Z razpustitvijo dosedanjega »pokrajinskega poveljstva« stranke Baas se je vodstvo sirske vojske osvobodilo moč. ne opozicije, Id so jo vodili Šalah Džedid, bivši premier Jusef Zuajen in bivši zunanji minister Ibrahim Mata.
Ta radikalni ukrep vodstva sirske vojske posredno potrjuje, da je dr. Nuredin Atasi dokončno zavrnil zahteve armade, s tem pa ogrozil tudi svoj položaj.
O sestavi bodoče vlade uradno še niso ničesar sporočili. Iz zanesljivih virov pa se je zvedelo, da bo- koalicijska m da jo bodo sestavljali člani novega baasistične-ga vodstva, »naserjevci«, komunisti, socialisti in bivši baasisti, če bodo v koalicijo privolili.
Spremembe v Siriji so v vsem arabskem svetu sprejeli naklonjeno. Z AR, Libija in Sudan so danes podprli sirskega. generala Asada in iz-
Konferenca o Indokini konec meseca
STOCKHOLM, 17. nov. (Tanjug). — Mednarodna konferenca o Vietnamu, Laosu in Kambodži bo od 28. do 30. novembra v Stockholmu. Sodelovalo bo približno 300 predstavnikov iz 50 držav in več mednarodnih organizacij.
razili pripravljenost, da sprejmejo Sirijo kot četrto članico bodoče federacije. To je danes izjavni polkovnik Gadafi po svojem kratkem obisku v Damasku.
predstavniki izvršnega sveta sabora SR Hrvatske. ki jih je vodil podpredsednik niki IS skupščine SR Slovenije pod vodstvom podpredsednika Vinka Hafnerja. Pogovarjali so se o problemih pokojninskega zavarovanja to s tem v zvezi o možnostih uveljavljanja starostnega zavarovanja kmetov. Razpravljali so tudi o uresničevanju novih republiških zakonov o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju ter o stališčih republik do zveznih predlogov glede udeležbe federacije pri financiranju obveznih oblik zdravstvenega varstva v nerazvitih republikah- Predstavniki obeh izvršnih svetov so obravnavali tudi nekatera vprašanja v zvezi z zaposlovanjem v tujini.	"Foto: E. Selhaus
Nimeiri o trojni uniji
Nesoglasja v Sudanu so privedla do sprememb v vladi in vojski
KARTUM, 17. nov. (Tanjug) — Revolucionarni svet Sudana je sprejel sklep o spremembah v svetu, vladi, vojski in administraciji. Danes je bilo uradno sporočeno, da so bili odstavljeni Faruk Osman Hamadalan, član revolucionarnega sveta in notranji minister, Hašim el Atta, član revolucionarnega sveta in minister za živinorejo, BabikeT el Nur, minister za plan, poleg teh pa še trinajst višjih oficirjev sudanske armade.
Po sklepu revolucionarnega komiteja so bile navedene osebnosti odstavljene z vseh položajev in odstranjene iz vojske, ker so »sodelovale z rušilnimi elementi ter razkrivale državne skrivno sti in sklepe, ki so bili sprejeti«.
V tukajšnih poučenih krogih se je izvedelo, da je bilo v državnem aparatu že prej več nesoglasij. Zadnje spremembe spravljajo opazovalci v zvezo z napoveda-med ZAR, Libijo in Zato domnevajo, mogoče sprememb v upravnem aparatu še več. Izvedelo se je tudi, da je generalni sekretar sudanske KF Abdel Halek Mahdžub v priporu.
Na skupnem sestanku revolucionarnega in ministr-je predsednik rekel, da kairski do-doseženi sporazu-s pomenijo, da se naolji že začenja ures-je do uresničit-temveč da zdaj razpravljajo o tem, ali bo zamisel izvedljiva.
Cao Ky v ZDA
WASHINGTON,	17. nov.
(Tanjug). Podpredsednik sai-gonskega režima general Cao Ky je neopazno dopotoval v New York, kjer namerava ostati 18 dni. Uradno so sporočili, da ne morejo natanko objaviti datuma in kraja obiska zaradi gov. Objavili bo sestal s Nixonom,
Agnewom in Bednikom
V posvetovalnici, dispanzerju ali ambulanti, kamor pripeljejo na pregled ali zaradi posveta starši svoje otroke, še prav majhne, pa tudi kasneje, ko odraščajo, steče neverjetno velikokrat beseda o prehrani. Kakšen bodi jedilnik zdravega otroka in kakšna dieta, če otrok preboleva to ali ono bolezen — to je velikokrat prav tako pomembno, kot zdravila in neposredno zdravljenje.
Mnogo novih medicinskih dognanj je v minulih letih že korenito vplivalo na spremembo navad v prehranjevanju otrok, intenzivne raziskave pa botrujejo še nadaljnjim novostim zlasti na področju dietične prehrane. To je nadvse pomembno, ko gre za obolenja, pri katerih se je izkazala dieta za bistven element pri zdravljenju ali preprečevanju bolezni. V tej zvezi igrajo veliko vlogo za zdravo rast mladega rodu tudi še številni dietični preparati, ki jih pripravlja domača in tuja farmacevtska industrija.
Prav zato, da bi bili zdravstveni delavci, ki skrbijo za naše otroke, na tekočem, kaj vse je novega na tem področju, do kakšnih izkušenj so prišli pri delu na kliniki, pa tudi v dispanzerjih in ambulantah, je za konec tega tedna sklican poseben simpozij o prehrani otrok. Prijave za udeležbo so odraz zanimanja, ki vlada med zdravstvenimi delavci za to temo, to pa je preseglo celo pričakovanja organizatorja — pediatrične sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Tako že lahko napovemo, da bo namen strokovnega sestanka nedvomno dosežen, saj si bodo nova dognanja, predočena širokemu krogu najbolj zainteresiranih, na ta način utrla pot prek mreže zdravstvenih zavodov do sleherne družine z otroki.
Od tega sestanka zdravnikov pa lahko pričakujemo še več. Prav ko bo govora o tem, kako dobrodošli so v določenih primerih dietični izdelki farmacevtske industrije — pa na drugi strani, ko bodo zdravniki s terena razgrnili problem prehrane otrok v socialno ogroženih družinah, na zaostalih območjih, bo nedvomno z vso ostrino izbil prastar problem; Kako naj zdravnik, ki dobro ve, kaj otrok potrebuje, doseže in pomaga, da bo tega tudi v resnici deležen, čeprav gre morda za drag dietični proizvod, ki ga revni starši ne bi mogli nabaviti.
Delo simpozija v tej smeri bo nedvomno z najbolj strokovnimi utemeljitvami podprlo sedanja prizadevanja zdravnikov, da bi pri določeni medicinski indikaciji nekaj teh novih preparatov vključili na tisto listo zdravil, ki jih plačuje socialno zavarovanje. Vso našo podporo ima ta pobuda, s katero moramo zgraditi most prek socialnega prepada in dati zdravilno sredstvo tistim, ki jim je najbolj potrebno.
Hudo potvarjanje resnice
Koprska občinska skupščina o TV oddaji Stoj) - Tudi predstavniki občin Buje, Buzet Umaa in Novigrad obsojajo neresnične očitke o zaprtosti obalnega področja - Nadaljevati sodelovanje
KOPER. 17. nov- Na dopoldanski seji koprske občinske skupščine so odborniki drugim potrdili koncept dosedanjega razvoja del. univerze Ivan Regent ter podprli predloge, da je treba pospešeno ustvarjati pogoje za izreden študij na vseh stopnjah šolanja, ustanavljati verificirane poklicne šole ter izoblikovati pri delavski univerzi skupino kadrov z ustrezno izobrazbo za izobraževanje odraslih. Ne na koncu pa so poudarili, da je nujno čimprej ustanoviti delavsko univerzo za celotno obalno področje-
Osrednja točka današnje seje pa je bila obravnava informacije o nekaterih tendencioznih trditvah glede zaprtosti obalnega področja. Na seji so bili prisotni razen odbornikov številni gostje, med njimi predstavniki sosednih občin iz Hrvaške- to je iz Buzeta. Umaga, Buj in Novi-grada kot tudi številni zvezni in republiški poslanci.
Predsednik občinske skup ščine Miro Kocjan je v svojem poročilu navedel, da je v zadnjem času v sredstvih javnega obveščanja na Hrvaškem zaslediti trditve o zaprtosti obalnega področja. To je balo poudarjeno tudi v oddaji Stop. ki jo je dajala za-grebška televizija in prenašala ljubljanska TV 9. novem bra. V tej oddaji so med drugim navajali, da gre obalnemu območju predvsem za
republik, da ob cestah ob slovenski obali ni mogoče postavljati reklamnih tabel za podjetja izven tega območja in podobno.
Samo nekaj podatkov iz poročila predsednika koprske občinske skupščine, ki govore. da so bile navedbe v oddaji Stop veliko potvarjanje resnice. Lani je bilo ob slovenski obali 39 odstotkov nočitev domačih in 61 odstotkov nočitev tujih gostov. Na območju Hrvaške Istre, ki predstavlja 28 odstotkov vseh nočitvenih kapacitet sosedne republike, pa so lani nočitve tujih gostov zajele kar 75 odstotkov vseh kapacitet. Ob istem času je bilo med vsemi gosti v Splitu le 33 odstotkov domačih, v Opatiji 21, v Dubrovniku 22, v Rovinju 28, v Pulju 25, v Poreču pa komaj 16 odstotkov. Po-. vsod so imeli več tujih go-usLvarjanje deviznega dohod- I s tov kot ob slovenski obali ica. da se tu ne morejo | in vendar so v oddaji Stop uveljavljati podjetja iz drugih | očitali, da gre turizmu ob
slovenski obali le za devizni dohodek.
Proti taki trditvi govori tudi podatek, da je izmed 16.700 turističnih postelj na obalnem področju kar 6100 v počitniških domovih in kolonijah, kjer letujejo pretežno domači gostje. Letos je ob slovenski obali letovalo še več domačih gostov kot lani, saj so imeli hoteli 44%, počitniški domovi pa 29 °. •, v zasebnih sobah pa 18 “• domačih gostov.
Kako iz trte zvita je trditev, da je slovenska obala zaprto območje, da delavske organizacije iz drugih republik ne najdejo tu svojega življenjskega prostora, govori podatek, da ima v vseh treh občinah 36 delovnih organizacij iz drugih republik tu svoje podružnice in poslovalnice. V podjetju obalnega območja je zaposlenih okoli 4500 delavcev iz drugih republik. Samo v koprski ob-
Mimo ukrepov stabilizacije
Pripombe komiteja IS za ekonomske odnose s tujino na predosnutek predloga za spremembe blagovnega režima
LJUBLJANA, 17. nov. Komite republiškega izvršnega sveta za ekonomske odnose s tujino je na svoji da-našnji seji razpravljal o pred osnutku predloga sprememb blagovnega režima uvoza za leto 1971.
čini je to okoli 30J) odstotka vseh zaposlenih.
Od Črnega kala do Sečovelj je veliko reklamnih tabel podjetij iz drugih republik. Res pa so te redke In da jih tudi podjetja z obalnega območja ne morejo nameščati, ker bi bilo to v nasprotju z varnostnimi predpisi na tej nevarni, ozki in najbolj prometni turistični cesti pri nas.
Občine ob slovenski obali in v Hrvaški Istri zelo plodno sodelujejo. To dokazuje med drugim sodelovanje med različnimi podjetji, tako med Delamarisom iz Izole, Školjko iz Poreča in Mimo iz Rovinja, o poslovanju Slavnika, o sodelovanju med koprsko, bujsko in reško luko, skupna investicija reškega in istrskega vodovoda Gradule, gradnja ceste med Koprom in Buzetom itd.
Razen teh še kepica drugih neovrgljivih dejstev pri-
Blagovn: režim, ki je pred- | materialne podlage. Predvsem
viden v tem osnutku, vsebuje nadaljnjo liberalizacijo. Skoro vse pozicije, ki jih je okoli 220, naj bi šle z ostrejšega na milejši režim. Vendarle pa je bilo to gradivo pripravljeno pred sedanjimi stabilizacijskimi ukrepi in se sedaj zastavlja vprašanje, koliko se ujema s pozitivnimi težnjami stabilizacije. Vsekakor pa blagovnega režima ne moremo obravnavati izolirano od ostalih dogajanj v gospodarstvu. Izkušnje namreč kažejo. da smo že leta na približno isti stopnji liberalizacije, čeprav nenehno o njej govorimo. Dolgoročne posledice kratkoročnih ukrepov na usmerjanje gospodarstva so tako občutne, da si ra tem področju ne moremo privoščiti eksperimentiranja, zlasti pa ne smemo zanemariti njihovih psiholoških učinkov na gospodarstvo. Napovedana liberalizacija na področju blagovnega režima za prihodnje leto se nikakor ne ujema z omejitvenimi ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s stabilizacijo.
Komite je sklenil, da bo skupaj s predstavniki- gospodarske zbornice izoblikoval načelna stališča do omenjenega gradiva, ki so prišla do izraza na današnji seji. Predvsem je podčrtal, da predlagam ukrepi nimajo ustrezne
ne temelje na oceni sedanjega gospodarskega položaja. Komite pa meni, da so pozitivni predlogi glede ukinitve takoimenovanih zvezdic, to je omejitve instrumenta dogo-
varjanja v blagovnem režimu in ukinitve pogojno prostega režima uvoza. Vse ukrepe, ki jih vsebuje predosnutek. bi morali obdelati v okviru ostalih stabilizacijskih ukrepov.
Komite je razpravljal tudi o pereči problematiki polaganja obveznih 50 odstotnih dinarskih depozitov za ves uvoz s konvertibilnega po* dročja.	A. JAVORNIK
Veleposlanik Kalezič v Ljubljani
LJUBLJANA, 17. novembra — Novi veleposlanik SFRJ v Ugandi Mirko Kalezič se je danes pogovarjal s predsednikom skupščinske komisije za vprašanja mednarodnih odnosov Edom Brajnikom, s podpredsednikom gospodarske zbornice inž. Jožetom Valentinčičem in s predstavniki naših gospodarskih organizacij.
Seja tiskovnega sveta
LJUBLJANA, 17. nov. — Na današnji razširjeni seji tiskovnega sveta pri republiški konferenci SZDL Slovenije — vodil jo je predsednik Janez Vipotnik — so prisotni razpravljali o odnosih med Italijo In Jugoslavijo, kakor tudi med Vatikanom in našo državo, zlasti v luči predvi-
ča o vzajemnem, enakoprav-nem in obojestransko koristnem sodelovanju med slovensko obalo in občinami zahodne Istre.
Na seji so odborniki protestirali proti takemu načinu obveščanja javnosti, ki grobo pači resnična dejstva o odprtosti obalnega območja. Tudi predstavniki občin Buzet, Buje, Umag in Novigrad so odločno zavrnili kot hudo pačenje resnice podatke o zaprtosti obalnega območja in navajil, da je sodelovanje med slovensko In hrvaško Istro, med slovensko in hrvaško obalo zelo učinkovito in da se razvija na podlagi turističnih, zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih vezi, ki so bile zasnovane že v preteklosti.
Koprska občinska skupščina je soglasno sprejela poročilo ter poudarila, da je treba z vso širino nadaljevati zastavljeno tesno sodelovanje. Predstavniki občin ob slovenski obali in iz zahbdne Istre pa se bodo že v bližnji prihodnosti sestali in začrtali še dolgoročnejše smernice za poglabljanje že doslej plodnega medsebojnega sodelovanja.
Sklic treh zveznih zborov
Obsežen dnevni red za seje skupščinskih domov 26. novembra
Vse o hitri cesti
Predstavniki mednarodne banke menijo, naj bi odsek Ho-če-Levec sprva usposobili za promet kot dvopasovnico
VRHNIKA, 17. nov. Na tiskovni konferenci, ki je bila v neposredni bližini gradbišča hitre ceste Vrhnika—Postojna, sta član republiškega IS Boris Vačtajal in direktor cestnega sklada inž. Lojze Blenkuš seznanila predstavnike RTV in tiska z nekaterimi vprašanji, ki so v zveni z nadaljnjo gradnjo štiripasovnice Šentilj—Gorica, seveda pa sta tudi odgovarjala na številna vprašanja novinarjev.
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Precjsedniki zbora narodov, družbenopolitičnega zbora in gospodarskega zbora aveazie skupščine Mika Spi-ljak, Radomir Komatina in dr. Vasil Grivčev so sklicali seje teh skupščinskih domov za 26. novembra.
Na teh sejah naj bi vsi trije zbori sprejeli sklep 6 začasnem finansiranju v prvem tror tešeč ju 1971. leta za potrebe federacije, za katere so sredstva zagotovljena v zveznem proračunu. Sprejeli naj bi tudi spremembe v zakonu o pripravah družbenega plana Jugoslavije za obdobje od 1971. do 1975. leta.
Zbor narodov m gospodarski zbor bosta na ločenih sejah razpravljala o uresničitvi gospodarske politike v tem letu, o zasrautku politike za leto 1971 in o stabilizacijskem programu zveznega izvršnega sveta.
-Go&pdarski zbor bo med drugim obravnaval predloge skupščine SR Slovenije, da j bi spremenili in dopolnili GUSTAV GUZEJ | nekatere zvezne zakone. |
Uvodoma je inž. Blenkuš povedal, da poteka gradnja prvega odseka od Vrhnike do Postojne zadovoljivo. Najboljše rezultate so dosegli doslej pri zemeljskih delih, kjer je opravljenih že 36 odstotkov vseh zemeljskih del (izkopi in nasipi). Nekaj zakasnitve je pri gradnji objektov, za kar pa so tudi objektivni razlogi (slaba geološka struktura tal itd.). Po izjavah graditeljev ceste pa se ni treba bati, da odsek Vrhnika — Postojna ne bi bil končan do predvidenega roka, t. j. do konca oktobra 1972.
Boris Vadnjal in inž. Lojze Blenkuš sta obširno govorila tudi o drugih odsekih, zlasti o odseku Hoče — Levec, o katerem je predstavnik mariborskega »Večera« sprožil celo serijo vprašanj. V uvodnih besedah in kasnejših odgovorih na vprašanja novinarjev smo slišali, da so se ekonomsko-tehnični strokovnjaki mednarodne banke, ki so bili nedavno pri nas, zavzeli za etapno gradnjo tega odseka, tako da bi
dobno dvopasovno cesto in šele čez nekaj fet kot popolno štiripasovnico. Odsek Hoče — Levec bi po sedanjih predvidevanjih gradili v tako imenovanem modificiranem madžarskem sistemu. To pomeni, da bi že v prvi fazi opravili 80 odst. vseh zemeljskih del, zgradili dobro polovico vseh objektov in prav toliko zgornjega cestnega ustroja, Tako bi dobili moderno dvopasno cesto z mnogimi elementi hitre štiripasovne ceste (blagi ovinki, majhni vzponi, izvenni-vojska križanja z drugimi cestami in železnico itd.).
Pozneje bi ob tej cesti usposobili še dva vozna pasova in tako dobili popolno štiripasovnico. Predstavniki mednarodne banke so svoje zahteve opirali predvsem na premajhno prometno gostoto (odsek Hoče — Levec ima danes dnevno okrog 4700 vozil, odsek Postojna — Razdrto pa že več kot 7000 vozil). Po izjavi inž. Blenkuša so predstavniki mednarodne banke menili, da bi bila popolna štiripasovnica na odseku Hoče — Levec že v pr-
ga najprej usposobili kot so- t vi etapi nekakšna »čudna ži-
Kritika neustreznega zakona
Živahna razprava v socialnozdravstvenem zboru zvezne skupščine o splošnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju in oblikah zdravstvenega varstva
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA zaciii. vendar bi nri	nje uskladiti z razpoložljivi-
BEOGRAD, 17. nov. Socialnozdravstveni zbor zvezne skupščine je na današnji seji po daljši razpravi podprl stabilizacijski program, kritiziral pa je »neki proti —v«.	^a_!^ffCij?.rfpei:jen “kon«, ki je že bil sprejet in naj
denega obiska predsednika re-1 za®e' veljati s 1. januarjem 1971. publike Tita v Italiji in v Vatikanu.
Podpora, le s pripombo
Zvezni kulturno prosvetni zbor zameri ZIS, da izobraževanja in kulture ne obravnava kot del gospodarjenja
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 17. nov. Kulturno prosvetni zbor zvezne skupščine je danes razpravljal predvsem o realizaciji ekonomske politike v letošnjem letu in o predlogu osnov ekonomske politike za prihodnje leto, o programu svojega dela in o predlogu za začasno financiranje potreb federacije v prvem tromesečju prihodnjega leta s sredstvi, ki jih zagotavljamo z zveznim proračunom. Zbor je razpravljal tudi o položaju znanosti v našem družbeno ekonomskem sistemu, vzgojno izobraževalni dejavnosti narodnosti v SFRJ in nekaterih drugih zadevah.
Zbor o svojem programu dela, ki so ga pred tem podrobno pretresali odbori, ni veliko razpravljal. Tudi razprava o ekonomski politiki je bila precej kratka. Sklenili so, da je predlog osnov ekonomske politike z ukre-
pi stabilizacije sprejemljiv, vendar so pri tem poudarili nezadovoljstvo nad dejstvom, da se zlasti izobraževanje še vedno smatra za porabniško sfero, čeprav se ta zbor in ustrezne institucije že nekaj let borijo za
ZKS o življu v tujini
Naš živelj je treba vsestransko organizirati, hkrati pa opozoriti na vzroke za odhajanje strokovnjakov na tuje
LJUBLJANA, 17. nov. Temeljitega razpravljanja o kom- ■ stveno spreminjanje kadrov-pleksnem vprašanju zaposlovanja delovne sile v tujini skih struktur in politike. Sta-
še je lotila tudi slovenska Zveza komunistov. Komisija CK ZKS za razvoj in statutarna vprašanja je nameravala sicer razpravljati o svojem ožjem vidiku organiziranja članov ZK v tujini, toda razprava je takoj pokazala, da problema ne gre obravnavati ločeno od načelnega vprašanja, kako je ali ni organiziran slovenski in jugoslovanski živelj zunaj, oziroma kako bi se morali lotiti organiziranja Slovencev.
Celoten razvoj odnosov pri nas. predvsem pa posebnost naših interesov v primerjavi z drugimi republikami (privabljamo določene poklice nazaj namesto izvažanja delovne sile) nam narekujeta, da se lotimo organiziranja Slovencev na naših specifičnih načelih. Zveza komunistov pri tem opozarja, da bi stike
UREJA
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Seliger (glavni urednik), Dušan Ben* ko (odgovorni urednik). Jak Koprivc (notranja politika in gospodarstvo) , Miran Šuštar (zunanja politika). Sergej Vošnjak (kultura), Miro Za* krajšek. Matija Der-mastia (dopisništvo, lokalna kronika), Ev* gen Bergant (šport). Dušan Trebše (centralna redakcija).
z rojaki zunaj morali poglabljati po raznemu kanatih (sindikati, službe za zaposlovanje, izseljenska matica, socialistična zveza delovnega ljudstva, delavske univerze, zveze kultumoprosvetnih društev, športne organizacije in drugi), da pa bi bilo treba vse te aktivnosti hkrati tudi koordinirati v okviru vse Slovenije. Posebna delovna skupina bo napravila okvirni program predvsem političnega delovanja v tej smeri.
Komisija opozarja vse politične forume na to, da si ne smemo zapirati oči pred globokimi družbenopolitičnimi razlogi, ki povzročajo od-najanje pieuvsem strokovnjakov v tujino. Gre med drugim za to, da pri akcijah za zviševanje najmžjih osebnih dohodkov pozabljamo na tiste, na katerih povsod v so-aoonem svetu sloni napredek, na strokovnjake.
Vse politične sile se bodo morale upreti strukturam, ki ali onemogočajo napredovanje mladih strokovnjakov ali pa se upirajo povratku ustih, ki so se medtem v tujini uveljavili kot ugledni strokovnjaki. Ne gre torej samo za urejanje stanovanjskega, carinskega in drugih sicer pomembnih vprašanj, marveč za bi-
Ilšča Zveze komunistov bi bilo treba konkretizirati v obliki neposredne politične akcije, to pa kar kmalu, kajti pred nami so diskusije v republiških in zveznih organih (izvršni svet, skupščina, sindikati in socialistična zveza). ANTON RUPNIK
uvrščanje te sfere v proizvodno.
Predlog odloka o začasnem financiranju potreb federacije v prvem tromesečju prihodnjega leta iz sredstev, ki jih zagotavljamo s proračunom, so poslanci sprejeli brez vsakršne razprave, kakor je predlagal poročevalec v imenu odborov.
Iz razprav kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine je v glavnem izzvenela že znana težnja, naj bi poskrbeli za čim večjo in-tegriranost izobraževanja, vzgoje, znanosti in kulture z gospodarstvom oziroma proizvodnjo.
Pred začetkom seje so poslanci zastavljali vprašanja zveznim organom in ZIS in dobivali nanje odgovore, v kolikor so predstavniki vprašanih organov bili pripravljeni na odgovor. Med drugimi je bilo tudi poslansko vprašanje ali kateri zveznih forumov oziroma organov ima pregled nad premoženjskim stanjem prebivalcev spričo govoric in pisanja, da so posamešiiki, ki imajo vile (v Grocki pri Beogradu), ki so vredne tudi 1 milijon dinarjev. To vest iz Večernih novosti je povzel novosadski Indeks. Poslanec je želel naj bi takšne informacije preverjali, da ne bi bile neutemeljen vir ustvarjanja tendenčne psihoze.	VIKTOR SIREC |
Gre za splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva. S predlogom, naj tega zakona ne uporabljamo, je nastopil poslanec Vinko Kastelic (Novo mesto). Pripomnil je, da ni nobene potrebe, da bi zveza s svojimi predpisi določala republikam in samoupravnim skupnostim obseg njihov ib. pravic in dolžnosti. Razen tega predvideva omenjeni zakon v naslednjem letu večja sredstva za zdravstveno zaščito, to pa je v nasprotju z nameni stabilizacijskega programa.
Poslanec Kastelic je dejal, da bi republike in pokrajini mogle same urejati in določati oblike obveznega zdravstvenega varstva, saj smo »že dosegli politični sporazum, po katerem bomo odslej v Jugoslaviji imeli samo sklad za nerazvite«, je opozoril Kastelic in dodal, da bomo le s spremembo tega zakona lahko »izpolnili naloge, ki so nam bile določene. Na naše govorjenje, na naše pozive vsem tistim spodaj, naj vse naredijo, ne dam veliko — treba bi oilo spremeniti zakon.«
Za konec je Kastelic zahteval, naj bi po hitrem postopku pretehtali sedaj veljavni splošni zakon o zdravstvenem
Kongres bo predvidoma decembra
LJUBLJANA, 17. nov. — Predsedstvo republiškega sveta sindikata industrije in rudarstva Slovenije je danes razpravljalo o pripravah na kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Domenili so se, naj bi bil kongres sredi decembra.
Mimo tega so razpravljali tudi o sistemu ekonomskih I
zavarovanju in oblikah zdravstvenega varstva, nato pa je prisluhnil nasprotnikom, ki se niso strinjati s tem, da bi uporabo omenjenega zakona odložili in se ne ravnali po njem že 1. januarja 1971. Proti Kasteličevemu predlogu so nastopili poslanci Budimir Jo-lovič (Sarajevo), dr. Nikola Sumenkovič (Titovo Užice), dr. Branko Poček (Nikšič) in Milan Markovič . (beograjska občina Cukarica). Predsednik zbora dr. Ljubiša Popovič je nato opozoril udeležence polemike, da je poslanec Kastelic že izrekel zahtevo, naj bi uporabo omenjenega zakona odložili, in da mora zbor v. skladu s poslovnikom o tem odločiti na prihodnji seji.
Ta tema — ali je zakon o zdravstvenem varstvu, ki sploh še ni začel veljati, v nasprotju z zahtevami po stabilizaciji — je bila načeta v času, določenem za odgovore na poslanska vprašanja. Poslanec Milqš Miloševič (Pe-trovac) je zahteval neko pojasnilo, na kar mu je odgovoril predsednik sveta za delo Anton Polajnar: »V nekaterih republikah so nastale resne težave v zvezi z možnostjo, da bi kvalitetno neoporečno uveljavili novi mehanizem zdravstvenega varstva.« Nato je Polajnar rekel, da bodo od skupščinske zakonodajnopravne komisije zahtevali pojasnilo, kako se ta vprašanja urejajo.
Debata poslancev-zdravnikov stabilizacijskem programu je bila zanimiva tudi zato, ker so poslanci — z uporabo zdravniškega izrazoslovja — konkretno govorili o stabilizaciji Večina jih je poudarjala, da je zdravstvena služba zaradi inflacije in nestabilnosti v' hudih težavah. Poslanec dr. Josip Neme-
zaciji, vendar bi pri stabilizacijskih ukrepih morali paziti na to, da bi se izognili nadaljnji socialni diferenciaciji prebivalstva ter da ne bi ogražali življenjske ravni ljudi z najnižnjimi dohodki. Poslanec Jože Oblak iz Ljubljane je rekel, da se velika večina delovnih kolektivov v zdravstvu iskreno zavzema za stabilizacijo, ker so na svoji koži vsak dan čutili posledice »zbezljane inflacije, in to pri neurejenem sistemu fi-nanciranja«.
Poslanka Ljubica Dukič je govorila o stališčih sindikatov do stabilizacije, poslanec dr. Branko Poček pa je o gradivu ZIS v zvezi s stabilizacijo rekel, da »ta diagnoza stanja ne ustreza«, in vprašal, »ali so za takšno diagnozo primerna zdravila, ki so navedena?« Član ZIS Blagoje Popov je pozneje zavrnil trditev, da se »ukrepi ZIS opirajo na .diagnozo stanja’, ki ni pravilna«, dr. Aleksander Nardin (Koper) pa je med drugim de.ial, da se je Slove ni;a v zadnjih letih najbolj Dotegovala za stabilizacijo. Poslanec Rudi Bregar (Ljub-liana) je opozoril, da je v samoupravni bazi slišati dosti pripomb, zakaj smo toliko časa odlašali z uresničevanjem stabilizacijskih ukrepov, in rekel: »Ce razumemo stabilizacijo v tem smislu, da je treba vse oblike potroš’ |
mi sredstvi, se bomo laže dogovarjali in sporazumevali, kakšni naj bodo konkretni ukrepi. Odločilnega pomena je, ali bomo znali biti res dosledni pri prenašanju obveznosti in funkcij zveze na republike, občine in delovne organizacije. Ker v republikah nj kovnice denarja in tiskarne bankovcev, bo prevelikih apetitov moralo kma lu biti konec.«
Poslanec dr. Alija Zatriči je predlagal, da bi uvedli »stoodstotno plačevanje zdravil, ki so zapisana v receptih«, češ da bi tako ogromno prihranili, saj potem ne bi bilo vseh tistih velikih domačih lekarn, v katerili se nabirajo zdravila, ki jih po-tem nihče ne uporablja, tako da jih ljudje nazadnje zavržejo.
V sklepnih ugotovitvah so-cialnozdravstvenega zbora, ki načelno podpirajo ukrepe ZIS v zvezi s stabilizacijskim programom, je rečeno, da je pri uresničevanju stališč o potrebi po počasnejšem naraščanju splošne potrošnje treba izhajati iz natančne razčlenitve dejanskega stanja v vseh panogah dejavnosti.
Nato je zbor nadaljeval delo in sprejel nekaj predpisov. Obravnaval je tudi program svojega dela za začetek prihodnjega leta.
ZDRAVKO ILIČ
val«, ker bi takoj nastalo vprašanje povezave tega razmeroma malo obremenjenega odseka z drugimi cestami (Hoče — Maribor — Šentilj, Levec — Ljubljana itd.). Vrh tega bomo z etapno gradnjo prihranili okrog 279 milijonov in jih lahko porabili za druge, bolj obremenjene odseke; seveda pa je res, da bo zaradi etapne gradnje odsek Hoče — Levec v končni fazi nekoliko dražji, po sedanjih računih približno za 14,4 odstotka.
Na konferenci smo med driigim še slišali, da obstajajo realne možnosti za vključitev preostalih odsekov hitre ceste že spomladi 1971 v peto posojilo mednarodne banke. Odsek Postojna — Razdrto bi na priporočilo predstavnikov mednarodne banke začeli takoj graditi kot štiripasovno cesto. Oba odseka, t. j. Postojna — Razdrto in Hoče — Levec, bi začeli graditi spomladi 1972, končana pa naj bi bila do jeseni 1974. Odsek Hoče — Levec pa bi kot popolno štiripasovnico usposobili v lotih 1978—1980, ko bo na novi in stari trasi dosežena dnevna prometna gostota okrog 11.300 vozil.
Po konferenci so si novinarji na trasi Vrhnika — Postojna ogledali nekatero najbolj zanimive točke.
IGOR PREŠERN
Končano srečanje v Gorici
Strokovnjaki iz šestih držav so nastopili z več kot 50 referati
GORICA, 17. nov. — V palači Attems so popoldne zaključili peto srednjeevropsko kulturno srečanje, posvečeno problematiki urbanizma. Med strokovnjaki iz šestih evropskih dežel, ki so prebrali nad 50 referatov, so vzbudili slovenski in hrvaški avtorji dokajšnjo pozornost.
V obravnavani temi je prevladovala misel o nalogah urbanizma za zagotavljanje dostojnega življenja človeka v prostoru. K njej so pristopali z zgodovinskih, socioloških, socialno - ekonomskih, tehnoloških in drugih izhodišč. Prav tako so se zadrževali pr:	različnih vpli-
vih državnih meja na urbanizacijo prostora. Dogovorili so se, da bodo letos nakazane probleme na prihodnjih srečanjih temeljiteje pro-
učili.
LOJZE KANTE
o	_______________________
odnosov s tujino, na podlagi I thi (Velika gorica) je v "ime-pogovora s predstavniki ne-! nu odbora za družbeno eko-katerih delovnih organizacij v nomske odnose poudaril, da
Sloveniji.
je nujno potrebno podpreti I. A.1 splošno usmeritev k štabih-
Prehodni in trajnejši ukrepi
Član ZIS Toma Granfil o ukrepih, ki jih bo ZIS sprejel ali predlagal - Poslanci želijo izvedeti kaj več o stabilizacijskem programu — Kopica vprašanj
Dogovor o začetku priprav na volitve vodstev v SZDL
Organizacije Socialistične zveze naj bi volitve svoiih teles opravile še pred skupščinskimi — 4 faze priprav
KRANJSKA GORA, 17. nov. Organizacije Socialistične zveze naj bi volitve svojih teles izvedle še pred skupščinskimi volitvami, da bi bile usposobljene za politično akcijo, ki bo takrat potrebna. To je bilo pravzaprav Uidi poglavitno, za kar so se dogovorili na današnjem delu seminarja za vodilne funkcionarje občinskih konferenc SZDL Slovenije, ki ga je priredil izvršni odbor
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug). Stabilizacijski program je izdelan in bo predložen zvezni skupščini pred koncem tega meseca, je izjavil član ZIS Toma Granfil na današnji seji treh odborov družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine.
Granfil je ukrepe, ki jih bo ZIS sprejel ali predlagal, razdelil v dve skupini, ne da bi se spuščal v vsak ukrep posebej. V prvo skupino spadajo tako imenovani predhodni ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti v novembru in katerih namen je, uravnati vse oblike potrošnje v državi. Hkrati se bodo lotih začetnih ukrepov, s katerimi naj bi gospodarstvo razbremenili dosedanjih zakonskih obveznosti.
Drugi sklop ukrepov, ki Jih je napovedal Granfil se tiče trajnejših ureditev v gospodarskem sistemu. Od decembra pa do konca februar-
ja prihodnjega leta bodo za-. črtali rešitve za gospodarske funkcije federacije, zunanjetrgovinski in devizni sistem, politiko cen in dohodka ter bodo izdelali zasnutek novega davčnega sistema. Potem ko bodo najprej sprejeli ustrezne predpise o spremembah v sistemu, bo skupščina mogoče že v aprilu prihodnjega leta obravnavala tudi prvi osnutek novega petletnega plana.
H Granfilovi razlagi so poslanci pripomnili, da zvezni izvršni svet še ni dovolj konkreten. Zato so tudi s svojimi vprašanji, ki so jih sprožili na seji, hoteli priti na
jasno glede stabilizacijskih ukrepov in rezultatov, ki bi jih mogli pričakovati. Tako so opozorili, da pravzaprav še nihče ne ve, kaj vsebuje program stabilizacije. V zvezi z »zgodovinskimi 6 odstotki«, ki po pojasnilu zveznega Izvršnega sveta pomenijo odstotek, od katerega se po oceni ZIS lahko poveča odstotek udeležbe gospodarstva v delitvi narodnega dohodka, so vprašali, kaj to pomeni in kolikšna je absolutna številka razbremenitve gospodarstva.
Polemiko je sprožila tudi pripomba, da »zamrznjenje« cen pomeni tudi »zamrznjenje« privilegijev tistih, ki so Jih imeli pred tem ukrepom. Na to je Granfil pojasnil, da Je bil namen »zamrznjenja« cen edino ta. da ustvarimo ugodnejše možnosti za nadaljnje stabilizacijske ukre-
pe. Kar pa se tiče »zamrznjenja« privilegijev, je menil, da v tem trenutku ne bi popravljali razmerja cen, to pa je žrtev, ki je potrebna v prid ustalitvi omajanega tržišča.
Poslanci so vprašali, zakaj zvezni izvršni svet ne reagira na vesti o nameravanih podražitvah (elektrika), Granfil pa je odvrnil, da ravno zdaj odgovarjajo nanje.
Na poslansko vprašanje, ah je bilo po zamrznjenju cen tiskanega kaj denarja, je član ZIS Miran Mejak izjavil, da se denar tiska v skladu s skupščinsko resolucijo o gospodarski politiki za letos. Nekaj denarja je bilo natiskanega sicer tudi po zamrznjenju cen. to pa je bilo upravičeno zaradi izplačila osebnih dohodkov. Toda ta emitiram denar se odteguje.
S pripravami na te volitve naj bi pričeli takoj, potekale pa naj bi v štirih fazah. V prvi bo treba sprejeti še nekatere akte, pripraviti ključe za stalni in nestalni del konference itd. V drugi fazi pa bi razpravljali o politični osnovi za volitve. Le-te ne bi smele biti zreducirane zgolj na volilni akt, marveč bi morale pomeniti široko mobilizacijo ljudi za nadaljnjo graditev političnega in družbenoekonomskega sistema. Prav sedanje razprave o novi vlogi federacije in republik, ki »daj tečejo še dokaj v ozkem krogu, bodo priložnost za široko aktiviza-cijo ljudi v pripravah na volitev v Socialistični zvezi. Razen tega pa so odprta še druga vprašanja v graditvi političnega in družbenoekonomskega sistema, od uresničevanja ustavne zamisli komune do uresničevanja delegatskega razmerja, vloge družbenopolitičnih organizacij itd., kar bo vse terjalo široko zasnovano politično delo organizacij Socialistične zveze.
V tretji fazi bodo razglasili merila za kandidiranje v konference Socialistične zve-
di, sposobnih za prevzem družbenih funkcij. V zadnji fazi priprav na volitve pa bo , teklo samo kandidiranje. Ta j
postopek mora zagotoviti pri- -volitev širokega kroga ljudi za predlagana vodstva SZDL, ki bi tako uživala tudi široko politično podporo.
Volitve občinskih konferenc bi morale biti opravljene do maja prihodnjega leta, republiško konferenco pa bi volili septembra in oktobra tako, da bi se novembra že konstituirala.
VLADO JARC'
tako da poslanci nimajo raz- i ze, pri čemer je izrednega po- | loga za vznemirjanje.	| mena nenehno izbiranje lju- j
0
JB Jlk JE* Mm mi 35 • JEB
DIPL. ING. HANS TEISSL & SOHN Villach - Klagenfurt (Beljak - Celovec) zastopnik za Koroško
POPRAV|LA _ NADOMESTNI DEU — RABLJENI NADOMESTNI DELI
“ osebne avtomobile:
Beljak, Pestalozzistrasse 19 za tovorne avtomobile:
Beljak. Ossiacher Zeile 16 V Celovcu poslujemo na St. Veiterstrasse 161 Govorimo alovensko! Ob sobotah zaprto!
Mnenje in kritika
VOl JEV'CA
Stabilizacija in disciplina
Boj za stabilizacijo je boj za nacionalno-ekonomsko disciplino - Zavzemati se moramo za čim manj izjem, čeprav bi nam kot podjetju ali republiki lahko zelo koristile
Vsi se strinjamo z načeli politike stabilizacije. To je dobro. Toda tako naglas smo se že večkrat strinjali in začeli prave kampanje — vendar z različnim končnim uspehom. In to vliva kanec dvoma. Pri razpravah o konkretnih ukrepih pa se posamezna stališča že nekoliko razlikujejo in pojavljajo se zamisli o nekako diferenciranih ukrepih in izjemah.
To pa je lahko za stabilizacijo nevarno, če so argumenti še tako vabljivi. Nevarnost je namreč v tem, da vsak zahteva zase izjemo in končni rezultat je sistem iz-jem. kar pa smo na nekaterih področjih gospodarstva m gospodarskih ukrepov doslej že imeli m doživljali, če hočemo stabilizacijo us-
Patent
Na posvetu v Hercegno-vem so tržni inšpektorji navedli primer vrsarskega hotela »Apolo«, kjer so letos odkrili najmanjši turistični zrezek, ki je tehta! samo — 60 gramov. Ni znano, ali so inšpektorji prijavili vrsarski primer kot prekršek za kaznovanje ali pa kot vrhunski racionalizatorski dosežek — za patentiranje ..
Inflacija tudi pri uvozu
Po objavljenih statističnih podatkih smo v minulih 10 mesecih letošnjega leta uvozili 52.000 osebnih avtomobilov, t. j. 17 odstotkov več kot lani v istem obdobju, kave, čaja, kakava in začimb smo uvozili za 16 odstotkov več, sadja in po vrtnin za 36 odstotkov več, farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov pa za 42 odstotkov več. Se bolj zanimiv pa bi bil morda podatek, koliko zdravil — ki jih primanjkuje na našem trgu — smo uvozili v minulih desetih mesecih!
Rešitev
V mnogih naših mestih so skladišča podjetij za prodajo kuriva skoraj ironično prazna, primanjkuje zlasti rjavega premoga. Prodajalci se izgovarjajo na pomanjkanje •vagonov, rudniki na pomanjkanje rudarjev in pomanjkanje prevoznih sredstev. Morda pa bi problem lahko rešili tako, kot so ga nekateri slovenski sad iarji: potrošnike bi povabili, naj si pridejo nakopat premog in ga tudi sami odpeljejo?
Nova epidemija
Sodeč po pisanju naših iasnikov Je epidemija gradnje novih avtomobilskih cest zaradi napovedane u-kinitve številnih (neizčrpnih) zveznih blagajn začela pojenjavati namesto nje pa se je začela epidemija načrtovanja gradnje novih naftovodov in plinovodov. Kaže, da nekateri omenjene ukinitve zveznih blaganj vendarle ne jemljejo preveč resno ...
Pozabljivi
Za podatek, za koliko odstotkov se je letos zmanjšal obisk turistov iz sosednjih in oddaljenih dežel, so naši turistični in gostinski delavci navecLi kopico vzrokov: vesti o devalvaciji dinarja, nestabilnosti i*a Jugoslovan skem tržišču, težave pri oskrbovanju z mesom in mesnim: izdelki, naraščanje cen, muhasto vreme itd. Na »malenkost« pa so pozabili: na pravcato goro pritožb turističnih agencij in samih gostov nad slabo postrežbo, premajhnimi porcijami, hrupom z bližnjih turističnih gradbišč in podobnim.
pešno izpeljati, se moramo torej zavzemati za čimmanj izjem, pa čeprav bi nam bodisi kot posamezniku, podjetju, regiji ali republiki še tako koristile. Resnična stabilizacija je namreč kruta in dokler traja, je naša nacionalna dolžnost, da jo disciplinirano spremljamo in sledimo.
Naša nesrečna dvoličnost pa je pogosto ravno v tem: načela neke politike in sklepe sprejemamo na videz enotno in z navdušenjem, hkrati pa že razmišljamo, kako hi vse skupaj obrnili svojim egoističnim in posameznim interesom v prid. To pa je pogosto navzkriž c načeli splošnega družbenega interesa, ki naj bi bil v središču pozornosti vsake in torej še posebej naše socialistične skupnosti. Tukaj pa pri nas res nekaj ne deluje pravilno. Kadar je treba reševati nacionalno ekonomijo, še kako zelo spoštujejo skupni splošni interes tudi v nesocialističnih deželah — in to v deželah z znatno močnejšim gospodarstvom od našega. S kakšno strogostjo in disciplino so na primer izvajali stabilizacijo in valutne ukrepe v Angliji, Franciji, Italiji! Pri nas pa je ponovno prav to pomanjkanje discipline in, rekel bi, tudj nacianalnoeko-nomske zavisti vzrok za mar. sikatero našo težavo.
Boj za stabilizacijo je boj za nacionalnoekonomsko disciplino in s tem hkrati tudi opustitev raznih demago-ških izgovorov, kd vidijo in precenjujejo le «voj ozek krog in posamezen primer. Cim bolj disciplinirano bodo spoštovali	stabilizacijske
ukrepe, tem krajše in uspešnejše bo obdobje stabilizacije našega gospodarstva. Ta politika strogosti in discipline ni politika »močne roke«, temveč močne volje na podlagi demokratične odločitve. To je hkrati preizkus gospodarske zrelosti, resnosti in treznosti. Iskati »luknje« v stabilizacijskih ukrepih pomeni škodovati rtacianal-noekonomskim in s tem tudi svojim dolgoročnejšim interesom. Zato bi morali odločno ukrepati proti takim
Še en DC-9 za lnex-AA
Letalo, ki ga bodo dobili aprila 1971, bo tovorno in potniško hkrati
Delavski svet letalskega podjetja: Inex-Adria aviopromet je sklenil, da bo kupil še tretje letalo DC 9. Prav te dni bodo predstavniki IA podpisali z Douglasom pogodbo o nakupu novega letala, ki se bo precej razlikovalo od »Ljub-bljane« in »Beograda«, ki že letita pod Adriino zastavo. Novi DC 9 bo tovorno in potniško letalo hkrati. V trupu bo imelo 115 sedežev, mehaniki pa ga bodo v pičlih dveh urah lahko spremenili v tovorno letalo, ki bo lahko poneslo na 1900 km dolgo pot 16 ton paletiziranega tovora, ali pa 133 ton 2 200 km daleč < približno iz Ljubljane do Moskve). Proizvajalec je zagotovil Inex Adrii, da bo novi DC 9 že konec aprila 1971 v Ljubljani, kjer ga bodo po vsej verjetnosti krstili za »Zagreb«.
M. D.
dejanjem m njihovim nosilcem. Skrajni čas je, da se vsi skupaj tako nacionalno-ekonomske discipline že enkrat navadimo! Vse to v sodobnem gospodarstvu ni prav nič novega in izjemnega, kot morda nekateri pri nas mislijo. Kadar je pač v veljavi režim #austerity«, strogosti, kot mu, na primer pravijo Angleži, je to trenutno najvišji zakon gospodarstva.
TOMAŽ CERNEJ
i fr-M.r • r ;
, I : .	- t *TL—~—■-
• f— T' V— • / * t—rr
Vi pa sploh še nimate vozniškega izpita?!
V „Tobaku“ še vedno tli
Kaj je s sporom med vodstvom ljubljanskega »Tobaka« in njegovo goriš ko poslovno enoto? -Večina izgube je letos nastala v goriški enoti - Zakaj je ta enota zahtevala odcepitev.od Tobaka?
Edini nauk. ki ga je trenutno moč povzeti iz več kot leto dni trajajočih sporov med osrednjimi samoupravnimi organi in strokovnim vodstvom podjetja »Tobak« iz Ljubljane na eni strani ter kolektivom njegove goriške poslovne enote na drugi strani, je, da ni pametno sprejemati v vročičnem vzdušju daljnosežnih odločitev in da prav tako ni smotrno predolgo odlašati z njimi brez škode za normalno poslovanje delovne organizacije.
V našem listu smo pred letom dni opozorili na čudno zavozlavanje nesporazumov med vodstvom podjetja in njegovo goriško enoto. Z motivacijo, da bodo imeli pri Tobačni tovarni Ljubljana lahko višje osebne dohodke, so se člani goriške enote na zboru delovne skupnosti kljub drugačnim stališčem vodstva podjetja odločili z glasovanjem o odcepitvi od Tobaka ter hkratni priključitvi k tobačni tovarni. Temu je hitro sledil suspenz vodje eno-
Naši
prehiteli
tujce
Letos je bilo na Gorenjskem za 9 odst. več turistov kot lani
Medtem ko v nekaterih turističnih predelih pri nas, zlasti ob jadranski obali, razočarani ugotavljajo, da so se letos krepko ušteli pri optimističnih napovedih o povečanju turističnega prometa, so na Gorenjskem še kar zadovoljni z obiskom gostov. V devetih mesecih so zabeležili nekaj nad 1,1 milijona nočitev, kar je za 9 odstotkov več kot v enakem času lani. Povečanje gre tako na račun domačih (za 8 odstotkov) kot tudi tujih turistov (10 odstotkov).
Po številu gostov sicer prednjačijo naši državljani, medtem ko pri nočitvah odtehtajo tujci nekaj več kot polovico. Med tujimi turisti so se letos prebili na prvo mesto Nizozemci s 156.000 nočitvami, ki so potisnili navzdol turiste iz ZR Nemčije (155.000). Tem pa kot lani sledijo Italijani (83.000), Avstrijci (41.000) in Angleži (40.000). Zanimivo je, da je bilo nočitev iz ZDA (15.000) skoraj za polovico več, iz drugih neevropskih držav (13.000) pa kar dvakrat toliko kot lani.
Za gorenjski turizem sta letos ugodna še dva podatka. Prvi kaže, da se je povprečna doba bivanja gostov podaljšala od 33 na 3.3 dneva. Druga primerjava pa pove, da se je izboljšala izkoriščenost zmogljivosti. Medtem ko je bila v devetih mesecih lani postelja zasedena povprečno 66 dni, je bila letos 74 dni.
L. S.
te Antona Koširja, češ da je hujskal kolektiv za odcepitev. Toda ne glasovanje o odcepitvi ne suspenz vodje enote nista bila pravno vzdržljiva in sta postala neveljavna. Zatem se je goriška enota obrnila po pomoč na ustavno sodišče, ki pa se še ni izreklo o njeni zahtevi. V ohlajenih odnosih je praktično prenehalo vsako medsebojno sodelovanje med vodstvom podjetja in enoto v Novi Gorici.
Kdo bo pokril izgubo?
Tako pa ne bo moč več dolgo naprej. To so jasno pokazali obračuni tričetrtletne-ga poslovanja podjetja »Tobak«. Večina izkazane izgube v višini 250 tisoč dinarjev je nastala v goriški enoti. Delavski svet je ob analizi izgube postavil zahtevo, da dobe delavci v enotah, ki niso aktivne, za november in december 80-odstotne osebne dohodke ter da v njih obvezno pripravijo sanacijske programe.
»Naša izguba je pravzaprav normalna. Imeli smo jo tudi lani in dokazovali smo, da v sedanji organizaciji ne bomo mogli aktivno poslovati. Tudi zaradi tega smo zahtevali odcepitev. Po letošnjem finančnem načrtu bi morali ustvariti 1.21 milijona dinarjev dohodka za pokritje naših stroškov. Toda stroški so predvideni na 1,39 milijona dinarjev. Med letom pa smo morali še zmanjšati rabat, kar je seveda vplivalo na promet in dohodek. Prodaja tobaka ■ na drobno je na primer padla kar za 40 odstotkov,« nam je povedal vodja goriške enote Anton Košir. Da je treba iskati nove ob like trgovanja, nam je Anton Košir pokazal s Dodatkom, da je enota ustvarila letos kar 43 odstotkov dohodka z galanterijskimi izdelki, ki so soudeleženi v prometu Te z 10 odstotki. Tobak, ki je soudeležen v prometu s 73 odstotki, pa jim je prinesel komaj 38 odstotkov dohodka.
»Res je, da so s prodajo tobaka težave, zato iščemo v okviru podjetja razne rešitve,« je komentirala Koširjeva izvajanja Zlata Pribošič,
tovariš
vsak torek poln zanimivega,_■
Ih
pravnica v podjetju. »Zaprli smo na primer skladišči v Škofji Loki in Celju, območje idrijske doline, ki je imelo skladišče v Idriji, pa bi oskrbovali z Vrhnike, ker se je idrijsko skladišče pokazalo za nerentabilno.« Računovodkinja Vera Skubic pa je bila odločnejša: »Učinek naložb v goriški enoti ni tak, kot smo pričakovali. Premalo prodajo galanterijskega blaga, zato je realizacija nizka. Po mojem so v enoti premalo prizadevni. Morda tudi se-
Trikrat več v Mehaniki
V trboveljskem podjetju so s staro proizvodnjo ustvarili denar za novo
V	trboveljskem podjetju Mehanika so v zadnjih petih letih povečali vrednost proizvodnje za trikrat. Letos bodo naredili že za več kot 21 milijonov dinarjev izdelkov. Prav te dni so prodali kupcem za
20	milijonov dinarjev, kar je največ odkar obstaja podjetje.
Kaže, da bo letošnje poslovno leto mejnik v razvoju tega mladega trboveljskega podjetja. V Mehaniki bodo i-meli doslej največjo proizvodnjo m prodajo, povrhu vsega pa zaključujejo vlaganja v nove delovne prostore in v obnovo starih. V Mehaniki so do konca oktobra presegli desetmesečni proizvodni načrt za 8,6 odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem lani so povečali proizvodnjo kar za
21	odstotkov. Pravzaprav so naredili v desetih mesecih že za 110 tisoč dinarjev več kot lani vse leto.
V	Mehaniki se bodo do konca leta otresli velike skrbi, saj bodo poslej delali v mnogo boljših delovnih pogojih, ker so poleg starih zgradili nove delovne prostore.
Tako so lahko na novo zaposlili tudi 50 polkvalifici-ranih delavcev, največ žensk. V Mehaniki so za investicijo zbrali lastna sredstva oziroma kot pravijo: »s staro proizvodnjo smo ustvarili denar za novo.«
Kolektiv Mehanike bo vložil v graditev novih in ureditev starih proizvodnih prostorov, jedilnice in garderob ter nakup nekaj novih strojev 4 milijone dinarjev.
PAVLE BURKELJC
danji spori vplivajo negativ-' no na učinek dela.«
Nad okoli 50-članskim kolektivom pa visi breme negotovosti. Lani je podjetje brez večjih težav pokrilo izgubo. Kako bo letos? In kako bo za naprej? Kdo naj v sedanjih razmerah, ko so praktično prekinjene normalne oblike sodelovanja, pripravi sanacijski program za enoto?
Priprava
na konkurenčni boj?
Ko me je Anton Košir se-znajal s skrajno nezavidljivim stanjem v goriški enoti, je zlasti izražal zamero vodstvu podjetja, ki da je začelo posegati v zadnjem času na Goriško mimo enote. Povedal je, da je sklenil delavski svet odvzeti-' goriški enoti -idrijsko in cerkljansko poslovalnico ter poslovalnice v Tolmiriu in Kobaridu in prav tako na lastno pest urejati novi poslovalnici v Ajdovščini in Spodnji Idriji.
Vera Skubic pa je opravičila odvzem nekaterih poslovalnic goriški enoti z motivacijo, da jih je ta enota smatrala za nerentabilne. Kar se cerkljanske poslovalnice tiče, pa je bila zgrajena z denarjem iz Ljubljane. O tolminskih in kobariških poslovalnicah pa po njeni trditvi delavski svet še ni sprejel nikakršnih odločitev.
»Naša želja je, da bi bilo enkrat že vsega konec, pa naj ustavno sodišče odloči v korist celotnega podjetja ali goriške enote. Zagotovo je, da so dosedanji spori precej pripomogli k slabšim poslovnim uspehom. Goriška enota pa je bila po našem mnenju doslej protežirana. Za slabše poslovne rezultate je dobivala boljše osebne dohodke,« je menila Zlata Pribošič, ki se je po upravni funkciji v podjetju morala največkrat soočati z različnimi gledanji in interesi.
Naj jih kakorkoli gledamo,-samoupravni in poslovni nesporazumi med osrednjimi organi v »Tobaku« ter člani njegove goriške poslovne enote imajo svoj vzrok v premalo določno formuliranih samoupravnih odnosih znotraj podjetja Tobak ter predvsem v zaostrujoči se konkurenčni borbi s tobačnimi izdelki na i trgu. V Novo Gorico je pro-j drla s svojim skladiščem ljubljanska tobačna tovarna. Začela je razpredati svojo mrežo med potrošnike, ki jim je lahk- ponudila boljše pogoje. Korektiv goriške enote Tobaka ni hotel s tobačno tovarno v boj, marveč ji je ponudil roko. Pri Tobaku pa očitno mislijo, da to ni pametno. V negotovosti glede odločitve ustavnega sodišča o možnosti odcepitve goriške enote od podjetja, si zdaj z novimi naložbami očitno skušajo zagotoviti vsaj nekaj poslovalnic. Ni to priprava na 'konkurenčni boj?
LOJZE KANTE
Ugoden odmev v javnosti
Stališča ustavnega sodišča o nagrajevanju ri publiških funkcionarjev
Ustavno sodišče SR Slovenije je obravnavalo v zvezi z razpravami o družbeno-po-litičnem sistemu, strukturi in prisojnosti republiške skupščine tudi sistem nagrajevanja republiških funkcionarjev. Ob tem je ugotovilo, da je skupščinski odlok doslej uveljavljal pri prejemkih funkcionarjev načelo javnosti in odvisnosti od gibanja povprečnih osebnih dohodkov v republiki, kar je politično pomembno in je bilo ugodno sprejeto v jav-. nosti. Stališča so posredovali skupščini SR Slovenije.
Ob dosedanjih izkušnjah pa je po mnenju sodišča še možno in nujno, da se ta vprašanja uredijo z zakonom, poglavitna načela pa določijo v ustavi. Pri tem naj bi zakon urejal nagrajevanje vseh funkcionarjev, tudi tistih, ki jih imenuje izvršni svet. Pri določanju nagrade za posamezno mesto je bilo potrebno uveljaviti objektivna merila glede na pomembnost, odgovornost in zahtevnost funkcije, ne pa glede na trenutno kadrovsko zasedbo, ter vnaprej z zakonom določiti kdaj in ob kakšnih spremembah realnih osebnih dohodkov bi bilo treba spremeniti količnike.
Zadnja novela odloka z dne 26. marca pomeni po stališču sodišča delno odstopanje od načel javnosti in objektiviziran j a meril, ker je določena skupščinska komisija pooblaščena, da zniža poprej ob-jektivno določeni povprečni. mesečni osebni dohodek. To je po mnenju sodišča pridržano po ustavi le republiške-j mu zboru.
] Glede na ustavne določbe I o samostojnosti in neodvisno-I sti ustavnega sodišča se zastavlja vprašanje, ali je povračilo osebnega dohodka, ki je sodnikom določeno v razponu, pravilno. Administrativna komisija ima sedaj pravico, da vrednoti značaj in obseg nalog, funkcije ter strokovnost, izkušnje in rezultate dela funkcionarjev, kar po mnenju ustavnega sodišča pripada glede na-določbe ustav In zakona o ustavnem sodišču le republiški skupščini (republiški zbor). Občutljivo področje osebnih dohodkov funkcionarjev naj bo urejeno z zakonom, ki naj zagotovi popolno javnost ter čimvečjo objektivnost.
Rezultati polaganja obveznih depozitov
Na včerajšnji seji komiteja za ekonomske odnose S tujino so obravnavali tudi problematiko obveznega polaganja 50 odstotnih dinarskih depozitov na ves uvoz s konvertibilnega področja. Po podatkih Narodne banke je bilo v času od 30. oktobra do 16. novembra v Sloveniji prijavljenih 3658 sklenjenih poslov uvoza, uvozniki pa so položili- v tem času kot depozit skoro 120 milijonov dinarjev. V kolikšni meri so to sredstva gospodarskih organizacij, v kolikšni pa sredstva bank, zaenkrat ni ugotovljeno. Zanimiv je hkrati podatek, da so zaloge uvoženega reprodukcijskega materiala v industriji v Sloveniji za 38 odstotkov večje kot lani in bi po mnenju strokovnjakov morale zadoščati, da bi prebrodili sedanje obdobje izrednih ukrepov. Vendarle pa povečanemu uvozu očitno botrujeta tudi psihoza, ki jo povzroča splošna nestabilnost in tudi špekulacija. Kaže, da si uvozniki s pomočjo bank prizadevajo, da bi našli sredstva, da bi kljub depozitom lahko uvozili čimveč. Tako se utegne nelikvidnost, ki je pred tem že rahlo upadala, še povečati. Po mnenju nekaterih članov komiteja je bil ta ukrep preuranjen, predvsem pa ni bjl pripravljen selektivno. Tako ni prizadel tistih gospodarskih organizacij, ki so že prej iz špekulantskih razlogov pretiravale z uvozom, temveč predvsem tiste gospodarske organizacije, ki so uvažale glede na realne potrebe svoje proizvodnje.	J.
Pokojnine v letu 1971
V 1. 1971 bo potrebno zagotoviti sredstva za predvideno povečanje števila upokojencev in za realizacijo zakonskih obveznosti, to je za varolizacijo pokojnin s povečanjem življenjskih stroškov v letu 1970 (97. čl. TZPZ), za uskladitev pokojnin, odmerjenih do konca leta 1969, na raven pokojnin v letu 1970	(102. čl.
TZPZ) in za druga redna povečanja. To ,1e rečeno v predlogu ekonomske politike in izhodišč za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb za leto 1971., ki ga je izdelal republiški izvršni
svet.	..
Z izvršitvijo vseh omenjenih obveznosti m pod pogojem, da se bodo povečali osebni dohodki zaposlenih v skladu s predvidevanji, bo znašala v letu 1971 poprečna pokojnina 855 din ali 55 odstotkov poprečnega osebnega dohodka zaposlenih, poprečna starostna pokojnina pa 1.008 din ali 65 odstotkov poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v letu 1971. Na ta način bi v prihodnjem letu ne samo zadržali realno vrednost pokojnin, temveč bi celo nekoliko zboljšali razmerje med poprečnim standardom upokojencev in standardom zaposlenih, kot je bilo doseženo v letu 1970. Realizacija teh nalog bo v finančnem pogledu izredno zahtevna., pomenila pa bo bistven korak v odpravljanju neskladnosti iz minulega obdobja.
Prvi po izvozu na zaposlenega
Povsem nenadejano se je ajdovski LIP uvrstil po vrednosti izvoza na zaposlenega delavca na prvo mesto mod vsemi podjetji slovenske lesne industrije. Medtem ko znaša v vsej Sloveniji vrednost izvoza na zaposlenega delavca v tej panogi 930 dolarjev, se bo v LIP povzpela letos kar na 2.402 dolarja. Po vrednosti izvoženega blaga pa je LIP na tretjem mestu med sorodnimi podjetji. S skupno vrednostjo 1,8 milijona dolarjev bo dosegel letos njegov izvoz šest odstotkov celotnega izvoza slovenske lesne industrije. Za prihodnje leto računajo,, da se bo povzpel že na 2,1 milijona dolarjev.
t.tp izvaža izključno na konvertibilno tržišče. Nad 90 odstotkov vrednosti realizira v ZDA. kjer dobro prodaja zlasti drobno kosovno pohištvo, ki zahteva veliko dela. Nemara ni nezanimivo, da predstavljajo finalni izdelki 96 odstotkov vsega izvoza LIP, medtem ko dosegajo v Slovenskem merilu 75 odstotkov, v jugoslovanskem pa komaj 45 odstotkov.
»Nespodbudno v naših prizadevanjih za prodiranje na tuja tržišča je dejstvo, da naraščajo cene izvoženih izdelkov, le za dva do tri odstotke na leto, medtem ko moramo plačevati reprodukcijski material in surovine celo po 15 in več odstotkov draže,« pravijo v LIP in obenem upajo, da bodo stabilizacijski ukrepi, ki jih pripravljajo v zveznih organih, materialno bolj stimulirali izvozne napore.	L- K-
Izvoz otrok?
Na včerajšnji seji socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine je poslanec dr. Radivoje Dimitrijevič iz Leskovca zastavil vprašanje v zvezi z nekaterimi govoricami in podatki, da nezakonske otroke, ki žive v domovih za najdence, prevzemajo tuji državljani. Ta poslanec, po poklicu zdravnik, je zatem vprašal: »Iz katerih držav posvajajo naše otroke, katere ustanove skrbe zanje, ali sploh obstajajo zakonski predpisi, po katerih te otroke, naše državljane, tujci posvoje, saj se govori, da to traja že zadnjih 12 ali 13 let.«
Predsednik zveznega zavoda za zdravstvo in socialno politiko dr. Nikola Georgijevski je v odgovoru na to vprašanje med drugim dejal, da predpisi za posvojitve nezakonskih otrok veljajo le za naše državljane. Dr. Georgijevski je potrdil, da v izjemnih primerih nekateri tuji državljani, ki so živeli v Jugoslaviji, prsvoje nezakonske otroke iz domov za najdence. Vse to poteka ob soglasju občinskih ali republiških skrbstvenih organov. Predsednik zveznega sveta ža zdravstvo je dejal, da so nekateri tuji državljani želeli priti v Jugoslavijo in sprožiti postopek za posvojitev otrok iz nekaterih ustanov. »Katere ustanove se ukvarjajo s tem, koliko jih je, nam ni znano, ker v federaciji doslej tega nismo evidentirali, šele pred kratkim smo prevzeli obveznost, da raziščemo razmere v zvezi s' temi primeri v zadnjih 10 letih oziroma petnajstih letih, o čemer tudi nameravamo obvestiti javnost,« je dejal predsednik sveta za zdravstvo.
Z. I.
»Maratonsko" varčevanje
Eden izmed govornikov je na nedavni seji izvršnega odbora republiške konference SZDLS ostro napadel stanovanjsko varčevanje pri nas. »V tujini dobi mlad delavec, ki si ustvari družino, stanovanje takoj in ga potem 20 let odplačuje«, je dejal govornik. »Pri nas pa mora delavec s skromnimi osebnimi dohodki najprej skoraj 20 let varčevati, čia se sploh lahko pojavi v banki s prošnjo za kredit. Žal pa bo po 20 letih varčevanja ugotovil, da so se cene stanovanj zaradi inflacije tako povečak, da lahko varčuje še nadaljnjih 20 let...«
I. P.
INDUSTRIJA POHIŠTVA „ST0L“ KAMNIK
razstavlja pisarniško pohištvo BIRO/E in organizacijska sredstva po sistemu VOKO
t
INTERBIRO -
ZAGREBŠKI VELESEJEM — PAVILJON 8 a,
OD 16.—21. NOVEMBRA 1970
STOL
Rohada v Damasku
Radio Damask je v ponedeljek zvečer naposled prekinil »politični molke in s sporočilom, v katerem je obtožil dosedanje sirsko vodstvo stranke Baas »neodgovornosti in diktature«. posredno potrdil. da se oblasti v Siriji polanda vojaško krilo Baasa.
Damaščanski radio je ocenil dosedanje vodstvo Baasa z izrazi, jci so Diedida m njegove praktično diskvalifu cirali kot politične partnerje, zato se zdi. da možnosti za kompromis med rivalskima strujama ni več. To pomeni, da so se »vojaki« in »civilisti« na kongresu stranke dokončno sprli in s tem prekinili tradicijo obdobja po junijski vojni, za katero je bila značilna »koalicijska« ci-vilno-vojaška vladavina v Baasu.
Kriza v Damasku se je začela ravno pred mesecem dni. Sredi oktobra so Šalah Džedid in njegovi pristaši napadli predsednika Suredina Atasija. češ da je slepo sledil Naserjevi politiki, namesto. da bi utrdil položaj Baasa r Siriji in v. arabskem svetu. To je bila prva epizoda v konfliktu, v katerem sta se soočila stara nasprotnika Džedid in Asad. Civilisti so izkoristili nesporazume okrog intervencije v Jordaniji za politično ofenzivo, s katero so poskušali utrditi svoje razmajane položaje. Zelo verjetno so na baasističnem kongresu zaigrati na vse ali nič. r upanju, da bodo dobili dovolj trdno oporo med civilnimi člani vodstva stranke Kaže. da so številno podporo res dobili, toda general Asad ima v rokah sirsko vojsko. ki je najmočnejši politični adut v Damasku in ta adut je zdaj vrgel na mizo.
Sprememba oblasti v Damasku pomeni, da bo Sirija poslej drugače iskala odgovore na temeljna politična vprašanja sedanjega trenutka. Ta osnovna vprašanja so slejkoprej ista: kako prebiti izolacijo Baasa v Siriji in izolacijo Sirije v arabskem svetu. Vse kaže. da bo Hafez Asad bistveno spremenil dosedanjo smer. Kakor je mo-
GIBBARD
NEPOPOLNA NOETOVA BARKA
»Ali je res ostal živ? Morda bi ga morali povleči k nam!«
»The Guardian«, London
Manjšino težijo problemi
Florentinski tednik »Politica« je posvetil precej prostora težavam slovenske manjšine v Italiji - Položaj je treba reševati politično in ekonomsko
OD NAŠEGA RIMSKEGA DOPISNIKA
RIM. 17. nov. Florentinski tednik »Politica« — izraža stališča levice krščanske demokraoije — je v svoji letošnji dvainštirideseti številki posvetil skoraj dve od svojib dvajsetih strani slovenski manjšini v Italiji, članek je vzbudi pozornost, ker kritično ocenjuje odnos italijanske oblasti do slovenske manjšine, kar je moč razbrati tudi iz naslova: »Treba se je izogniti drugi južni Tirolski«.
Avtor članka Giuseppe Pan-gher uvodoma ugotavlja, da je poznavanje manjšinskih problemov in v tej zvezi tudi problema slovenske manjšine v zadnjem času močno napredovalo in da se je zanimanje zanje še posebej po-
-	. večalo, ko je prišla na oblast
°J^e	I Kočija levega centra in pa
potem, ko je jugoslovansko-
dia Damask namerava osnovati vlado nacionalne koalicije v kateri bi bili poleg baasistov zastopani tudi komunisti. naseristi, socialisti in baasističnf tradicionalisti, ki so jih strmoglavili februarja 1966 radikali pod vodstvom Atasija. Džedida (in Asada). Govori se tudi o obnovitvi parlamenta in drugih ustavnih institucij. Skratka. Asad očitno namerava zaupati politično odločanje in odgovornost tudi drugim skupinam. ki jih je doslej Baas v Siriji (za razliko od Irakat grobo odbijal.
V arabskem okviru je prav tako slutiti večje spremembe. Sporočilo radia Damask omenja sodelovanje s trojno federacijo Kairo— Kartum—Tripoli.	V prašanje
je. ali se želi Asad pridružiti tej federaciji (in ali bi ga federacija sprejela), vsekakor pa bi bilo v skladu z njegovo politiko odpiranja, če bi poskušal okrepiti stike z Egiptom. zlasti še. ker so na arabskem vzhodu možnosti za aktivno povezovanje minimalne.	i
Trditev, da to pomeni tudi zmernejšo politiko Sirije v okviru krize na Srednjem vzhodu je za zdaj še zelo špekulativna. Zabeležiti pa je treba, da je Sirija že doslej sledila nekakšni dvojni politiki — v besedah je bila zelo radikalna. v dejanjih pa zmerna in je v bistvu sledila ZAR. Kadar je general Asad govoril o vojni z Izraelom, je vedno govoril o klasični vojni. Kot vojak pa gotovo ve to. da si Sirija take vojne še precej dolgo ne bo mogla privoščiti. To utegne vplivati tudi na njegovo politično logiko.
A. NOVAK
italijanska meja postala ena od najbolj odprtih v Evropi. Avtor članka različno ocenjuje položaj slovenske manjšine v različnih obmejnih območjih. Za Trst ugotavlja, da je najpomembnejši center manjšine in da je bil spopad
med manjšino in večino temu primemo oster deloma tudi zato. ker je bila navzočnost istrskih beguncev v vrstah vladajoče krščanske demokracije v samem Trstu najbolj občutna. Po mnenju avtorja je bila KPI (razen avtonomnih slovenskih političnih združenj ) edina vseitalijanska stranka, ki je znala pridobiti slovenske volivce na svojo stran, medtem ko je imela socialistična stranka, ki je v Trstu v precepu med KPI in socialnimi demokrati, močan moralni vpliv z bolj izdelanim programom konkretnih, pragmatističnih ukrepov v ko-
Davek na tujce
Po neuspelem referendumu v Švici borba za omejevanje števila tujih delavcev
OD NAŠEGA DOPISNIKA
ZtjRlCH, novembra — Na zveznem referendumu 6. junija letos se je izjasnilo približno 35 odstotkov Švicarjev za drastično zmanjšanje števila tujcev v deželi, ki trenutno dosega 15,7 odstotkov prebivalstva, po predlogu iniciatorja poslanca Schwarzenbacha pa naj bi se omejilo na 10 odstotkov.
Razmeroma visoko število glasov je opogumilo nosilca kampanje proti tujcem, čigar referendum bo ostal kot madež v švicarski zgodovini, k temu. da poskusi vnovič z akcijo proti »zlu modernega časa«, proti »industrijskim baronom, ki z industrializacijo osnažijo našo prirodo«. prou Italijanom. Spancem in drugim, ki so že tako
bi se stekali v zvezno blagajno, višina dodatnega davka pa naj bi se ravnala po tem, za koliko presega število tujcev desetodstotno mejo, in sicer enotno za vso Švico.
Schwarzenbachova »nacionalna akcija proti potujčevanju dežele« hoče vsiliti ljudstvu novi referendum o tujcih. Pri združenjih deloda
in tako več ali manj izobčeni	PI‘ S™atih in
iz domače dn,*he	javnosti nasploh dviga nova
iz domače družbe.
Da bi le dosegel svoj namen. torej omejitev števila tujcev na deset odstotkov, pa si je zvezni poslanec Schwar zenbach izbral novih metod: zahteval je, naj bi uvedli poseben davek, ki bi ga plačali delodajalci za vsakega tujega delavca, ki bi presegal desetodstotno mejo. Dohodki
kampanja mnogo prahu. Vsekakor pa bodo zvezne parlamentarne volitve prihodnje leto jasno pokazale, kakšen je njegov resnični ugled. Zloglasna »nacionalna akcija« ga je nedavno izvolila za častnega predsednika, ker mu je potekel redni mandat.
HANS-UELI MEIER
rist in zaščito manjšine, članek na kratko omenja tudi dejstvo, da je Trst v sedanjem. trenutku najpomembnejše središče slovenske bur-žoazije.
Za Gorico ugotavlja član-kar, da je manjšinski problem manj občuten, ker je skupek Slovencev občutno manjši, da pa je treba seveda rešiti še mnogo problemov, ki pestijo življenje manjšine. Sod smodnika pa avtorju predstavljajo Slovenci, ki živijo dalje v Italiji. to je v Beneški Sloveniji, in ki ne uživajo varstva iz naslova sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Za ta del slovenskega življa ugotavlja tednik iz Firenc, da ga večina na oblasti dolgo časa ni hotela priznati, da se je krščanska demokracija, ki ima trdno večino na tem območju, izdgibala vsakršni razpravi o položaju manjšine, članek pri tem graja stališče, češ da je manjšina zadeva, ki se tiče samo zunanje politike države: z drugimi besedami — da mora država varovati koristi manjšine le tedaj, če ji to nalagajo meddržavne pogodbe.' V nasprotju « tem je avtor mnenja, da je manjšina zadeva, ki jo je treba reševati v okviru notranjih demokratičnih institucij, to je. da ji je treba zagotoviti varstvo tudi v primeru, ko Italije k temu ne_ obvezujejo meddržavne pogodbe. V tej zvezi se avtor izreka zoper vsakršno politiko nasilne asimilacije in raznarodovanja.
Da bi rešili problem slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, se avtorju zdita potrebni dve vrsti ukreoov: najprej gospodarski, saj so, kot pravi, Slovenci prišli na ta območja poslednji in zato za-
Zasedanje zahodnoevropske unije
PARIZ. 16. nov. (Reuter) — V Parizu se je začelo štiridnevno zasedanje zahodnoevropske unije. Na zasedanju bodo med drugim razpravljali o odnosih med Vzhodom in Zahodom in o položaju o Srednjem vzhodu. Na dnevnem redu je tudi razprava o vojaških vprašanjih kakor tudi o predlagani konferenci, posvečeni evropski varnosti.
Na zasedanju oosta govorila generalni sekretar atlantske zveze Manlio Brosio in predsednik komisije EGS Franco Malffati.
Japonski mozaik
Julija letos je število zaposlenih na Japonskem doseglo 52.210.000, kar je za 810.000 več kot julija lani. Nekaj manj kot 10 milijonov Japoncev je zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu, ostali pa r industriji in drugih dejavnostih. Julija letos je bilo v deželi 570.000 nezaposlenih. Gre večinoma za ljudi, ki ne morejo najti dela, ki bi ustrezalo njihovim kvalifikacijam, kajti nekvalificiranih delavcev hudo primanjkuje. Japonske družbe bi želele zaposlovati delavce iz drugih azijskih držav. predvsem iz Južne Koreje in Tajvana, ki so veliko cenejši in pripravljeni delati tudi za petino ali šestino plače japonskega delavca. Toda zakoni ne dovoljujejo uvoza tuje delovne sile. Dovoljujejo samo triletno prakso tujih delavcev. Nekatere firme to Izkoriščajo in pod izgovorom prakse najemajo korejske in taivanske delavce, vendar v manjšem obsegu. Pač pa mnoge firme iščejo izhod tako, da gradijo podružnice v Južni Koreji, na Filipinih in v drugih azijskih državah.
•
Na eni nedavnih sej se je japonska vlada znašla pred
nenavadnim problemom: odločiti je morala, kakšno je pravo ime dežele. Približno polovica Japoncev svojo deželo imenuje Nipon, druga polovica pa Nihon. Spor je sprožila pošta, ki je hotela jasno vedeti, kako naj ime dežele natisne na znamkah. Vlada je ukazala izvesti anketo, na kateri je ime Nihon dobilo nekaj več glasov kot Nipon, toda tretjina vprašanih je odgovorila, da jih ime dežele ne zanima. Vprašanje je — vsaj za zdaj — rešil premier Sato, ki je na seji vlade potegnil iz denarnice bankovec za 10.000 jenov in izjavil: »Glejte, tule piše: Nipon Ginko« (japonska banka). Za vlado je bilo to dovolj in do nadaljnjega se bo dežela uradno imenovala Nipon.
Japonska avtomobilska industrija je lani izdelala dva milijona 24.000 tovornjakov in tako postala največji proizvajalec tovornjakov na sveto- Prej so bile na prvem mestu ZDA, O izredno hitrem razvoju na tem področju priča podatek, da so še leta 1958 izdelali na Japonskem 180.000 tovornjakov.
Komisija za atomsko energijo je izdala belo knjigo o izkoriščanju atomske energije na Japonskem. Po teh podatkih zdaj delata na Japonskem dve atomski elektrarni, ki dajeta skupno 479.000 kilovatov električne energije. Trenutno gradijo še sedem atomskih elektrarn s skupno zmogljivostjo 4.054.000 kilovatov. Dolgoročni načrt za razvoj atomske energije predvideva, da bodo leta 1985 atomske elektrarne dajale že 60 milijonov kilovatov električne e-nergije. se pravi skoraj polovico.
•
Japonec živi povprečno 68.9 let, Japonka pa 74.1. Zaradi podaljšanja življenjske dobe so industrijski krogi sprožili akcijo, da bi starostno mejo za pokojnino potisnili navzgor. Zdaj odhajajo Japonci v pokoj s 55 leti. Razen tega pa vlada že od leta 1964 vodi veliko »Nacionalno gibanje za razvoj fizične moči«. Smisel tega je. da bi s popularizacijo telovadbe ln raznih športov med starejšimi ljudmi čim dalj ohranili njihovo delovno sposobnost Za to gibanje je zlasti zainteresirana
sedli najbolj ubožno zemljo: Beneška Slovenija je skozi stoletja vse do danes ostala sinonim za revščino. Druga vrsta ukrepov naj bi bili politični: avtor priznava, da od Habsburške monarhije dalje beneškim Slovencem nihče ni priznaval narodnostnih pravic in da se je fašizem posebno odlikoval v politiki nasilnega raznarodovanja. Tednik, ki predstavlja poglede leve krščanske demokracije, v zaključku ugotavlja, da je problemov dosti, da nastaja nepotrebna napetost in da bi morala biti levica v krščanski demokraciji (DC dobiva v mnogih volilnih okoliših do 50 odstotkov glasov) tista, ki naj bi s pravim obravnavanjem manjšine le-to pridobila na svojo stran.
MARJAN SEDMAK
Plodni medsebojni odnosi
Poljski zunanji minister J. Jendrychowski in jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve M. Tepavac sta na svečani večerji izmenjala zdravici
VARŠAVA, 17- nav. (Tanjug). Včeraj zvečer je poljski zunanji minister Jožef Jesidryehawski priredil svečano večerjo na čast svojemu gostu jugoslovanskemu državnemu sekretarju za zunanje zadeve Mirku Tepavcu in njegovim sodelavcem. Na večerji sta zunanja ministra izmenjala zdravici.
Zdravica Jendrychowskega
Krepiti odnose
»Spoštovani tovariš Tepavac, jugoslovanski prijatelji, rad bi ponovno izrazil zadovoljstvo, ker vam imamo priložnost izrekati gostoljubje. Veselimo se pogovorov, katerih namen je poglabljati medsebojno, vsestransko sodelovanje, tradicionalne prijateljske stike med Poljsko m Jugoslavijo.
To prijateljstvo temelji na tradicionalnem medsebojnem razumevanju in pomoči, na skupnih izkušnjah v osvobodilne boju, zlasti v boju s fašističnimi zavojevalci, ko sta naša naroda prispevala toliko žrtev. Temelji tudi na skupnih življenjskih interesih obeli narodov, ki ne varčujete s prizadevanji pri izgrajevanju novega in lepšega življenja, materialnih dobrin, razvijanju kulture in ustvarjanju možnosti za vsestranski razvoj. Osnova tega prijateljstva je enotnost naših držav, vseh socialističnih sil v skupnem boju proti imperializmu, reakciji in vojni — za mir in varnost vseh narodov.
Medsebojni odnosi med našima državama so precej napredovali. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je tesno vsestransko sodelovanje, na temelju medsebojnega razumevanja in spoštovanja koristno. Opozorim naj zlasti na plodno gospodarsko sodelovanje. Te dni smo podpisali trgovinski sporazum za leta 1971—1975, ki predvideva za 45 odstotkov večjo blagovno menjavo. Na industrijsko kooperacijo bo v prihodnjih
letih odpadlo približno 27 od- • jateljstva.«
stoikov celotne blagovne menjave, možnosti za nadaljnji razvoj specializacije in kooperacije pa so še velike. Ustanavljati bi bilo treba tudi skupna podjetja, na Poljskem in v Jugoslaviji ter v drugih državah.
Poglabljanje odnosov in gospodarskih stikov ustvarja poleg gospodarskih koristi tudi trdne temelje za stabilizacijo političnih odnosov, kar je še zlasti pomembno sedaj, ko skušamo zmanjšati napetost v Evropi. Interesi obeh naših držav so si blizu, tako tudi naša stališča glede dogodkov na Srednjem vzhodu in v Indokini. Vse narode, id žele mir, sta vznemirila ameriška brutalna vojna v Indokini in nasilje Izraela, ki ogroža mir in svetovno varnost.
Se vedno smo pod vtisom jubilejnega zasedanja OZN, katere prispevek k miru in vamostj je splošno znan. Ni mi treba posebej opozarjati, kolikšen pomen pripisujemo dejavnosti svetovne organizacije, ki jo čaka še toliko nalog. Menim, da bi univerzalnost OZN lahko zagotovila tej organizaciji ugled, izpolnila bi lahko zaupano vlogo.
Upam, da bodo vaš obisk in pogovori koristni za obe državi in da bodo pomagali utrditi mir in varnost v Evropi. Dvigam čašo na vaše zdravje m na zdravje vaših spremljevalcev, za napredek socialistične Jugoslavije in poljsko-jugoslovanskega pri-
Tepavceva zdravica
Mir in varnost
V odgovoru na zdravico | najvažnejših Jendrychowskega se je držav- problemih,«
ni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac zahvalil za povabilo in topel sprejem ter izrazil zadovoljstvo spričo iskrenega prijateljstva, ki povezuje jugoslovanske narode s poljskim ljudstvom.
. »Naši medsebojni odnosi in sodelovanje se postopoma razvijajo in postajajo vsebinsko bogatejši, trdnejši in čedalje bolj vsestranski«, je poudaril Tepavac in izrazli prepričanje, da je vsestransko sodelovanje med našima državama v njunem trajnem interesu. »Seveda pa se lahko tako sodelovanje razvija samo ob popolnem spoštovanju univerzalnega načela o neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in nevmešavanju v notranje zadeve. Na podlagi teh načel so napredovali tudi odnosi med našima državama in s tem prispevali h krepitvi politike miru, sodelovanja in varnosti v Evropi in na svetu.«
»Zato je Jugoslavija zainteresirana za nadaljnje razvijanje in pospeševanje stikov sodelovanja med predstavniki vlad, političnih, družbenih, gospodarskih, kulturnih,' znanstvenih in drugih organizacij obeh držav. Poljska in Jugoslavija res postajata čedalje pomembnejša partnerja v gospodarskem sodelovanju. Blagovna izmenjava se bo letos povzpela na vrednost o-krog 130 milijonov dolarjev, prihodnje leto na dobrih 150 milijonov dolarjev, novi dolgoročni sporazum za obdobje 1971—1975	pa predvideva
vrednost izmenjave 800 milijonov dolarjev.«
»Naši pogovori, čeprav so se komaj dobro začeli, so dali priložnost tudi za koristno izmenjavo mnenj O
Dublin: tihotapci orožja
Dolgotrajna irska politična kriza se je delno razpletla - Povzročila jo je še nepojasnjena motna zadeva s tihotapljenjem orožja in streliva iz Belgije
OD NAŠEGA LONDONSKEGA POROČEVALCA
LONDON, novembra — Z zaupnico, ki jo je parlament republike Irske — Dali — izrekel premieru dublinske vlade Jacku Lynchu, se je vsaj delno razpletla politična kriza, ki se je začela letos maja. Takrat je premier Lynch odslovil ministra za kmetijstvo Neila Blaneya in bogatega in sposobnega ministra za finance Charlesa Haugheya. Tretjega ministra je »samo« prosil, naj odstopi, četrti je odstopil kar na lastno pobudo.
Krizo je povzročila motna !	-
in doslej še ne docela pojasnjena zadeva s tihotapljenjem orožja in streliva iz Belgije. Čeprav je dublinsko sodišče pred nekaj dnevi op rostilo bivšega finančnega ministra Haugheya in še tri druge obtožence — med njimi belgijskega trgovca — vsake krivde, je le malokdo na Irskem prepričan, da so obtoženci popolnoma nedolžni. Baje so ministri, ki so morali odstopiti, vedeli za pošiljko 500 pušk ln 180.000 nabojev, ki bi morala priti iz Belgije v Dublin, odon-dod pa bi potovala na nemimi sever — v Ulster.
To je zelo vznemirilo duhove na Severnem Irskem in v Londonu, ki so videli v tej zadevi prikrit poskus uradnih
velika industrija, ki ga tudi gmotno podpira.
•
Po zadnji vojni je Japonsko preplavil val zahodne civilizacije, kulture in navad. Kljub temu pa po rezultatih neke ankete Japonci v enaki meri nosijo evropske obleke in tradicionalno domače oblačilo — kimono. Evropske obleke nosijo na ulici in v službi, doma pa večinoma kimono, ki je prikladnp.iši za domači način življenja.
•
Med svetovno razstavo, ki je bila letos v Osaki, so Izvedli veliko anketo med tujimi obiskovalci na temo. kaj mislijo o Japonski. Odgovarjali so predstavniki 73 dežel. Na vprašanje, kaj jim pomeni Japonska, je 34 odstotkov odgovorilo »industrijska nacija«, 26,5 odstotka »gospodarsko razvita dežela«, samo 6 odstotkov »dežela«, na katero so vrgli atomske bombe« in 2,7 odstotka »dežela Fud-žijame in gejš«. Stare predstave o Japonski so očitno v glavnem že mrtve.
Japonska industrijska banka je objavila podatke o gibanju japonskega bruto nacionalnega proizvoda. Zdaj znaša 170 milijard dolarjev in je takoj za ZDA in pred vsemi evropskimi državami. Strokovnjaki predvidevajo, da j bo tudi v tem desetletju hi- I
tro naraščal — za kakih 15 odstotkov letno. Ob koncu desetletja bo Japonska po vrednosti bruto nacionalnega proizvoda pustila daleč za sabo najrazvitejše zahodnoevropske države. Leta 1979 bo njen bruto nacionalni proizvod 679 milijard dolarjev.
Leta 1969 je japonska pomoč tujim državam znašala 1.263 milijonov dolarjev in je zaostajala samo za ZDA, Zahodno Nemčijo in Francijo. Od tega je vlada dala v obliki denarne pomoči, tehnološkega sodelovanja, direktnih vlaganj, posojil in prispevkov za mednarodne agencije 811 milijonov dolarjev. Ostalo so dale privatne družbe, predvsem v obliki Izvoznih kreditov in direktnih vlaganj.
IRSKI PREMIER JACK LYNCH
krogov republike Irske — vsaj nekaterih — še poslabšati položaj v Ulstru. Morda še huje, začeti prikrito vojaško akcijo za združitev celega otoka.
Za premiera Ljmcha, ki je celo v govoru pred Združenimi narodi izrazil zaupanje v dobronamernost reformatorjev na Severnem Irskem, je bila ta igra prenevarna. Zato je odslovil ministre in zato je prišlo tudi do procesa proti osumljencem.
Ko je trdo nastopil proti »tihotapcem«, je seveda tvegal zamero v javnosti in pri svojih kolegih v vladi in v stranki Fianna Fail (»Oboroženi možje Irske«). Sen »Oboroženih mož Irske« in Ircev na sploh je zmeraj bila in je — združena Irska. In res je prišlo do hudih trenj in prepirov v vladi in stranki.
Teden pred glasovanjem o zaupnici v Dailu se je napetost stopnjevala, pet uglednih poslancev Fianna Fail je govorilo, da ne bo podprlo vlade. To bi utegnilo pokopati vlado in premier Lynch bi moral takoj razpisati nove volitve. V resnici pa so, razen enega, vsi glasovali za vlado, ki je tako dobila zaupnico s sedmimi glasovi ve-
čine. Proti vladi sta glasovali Fine Gael in irska laburistična stranka. In celo edini poslanec vladajoče stranke, Kevin Boland, ki ni glasoval za vlado, je pred glasovanjem izstopil iz parlamenta. Izjavil je, da je popolnoma izčrpan in da mu ni preostalo drugega, če je hotel rešiti svojo čast.
Premier Lynch je jedko pripomnil, da te logike ne razume in da nima samo Boland časti. Ima jo tudi on — Jack Lynch.
Tako se bo kriza začasno razvozlala, toda samo začas- j no. Spomladi bo moral ministrski predsednik razpisati nove parlamentarne volitve.
Te strankarske homatije na Irskem so izraz globlje krize v deželi, ki je predvsem g6-spodarske narave. Republika Irska je zdaj v najhušji gospodarski krizi po drugi svetovni vojni in parlament je na predlog vlade sprejel zelo oster proračun, ki je precej prizadel premožnejše sloje prebivalstva. Vlada je pri tem upoštevala dva razloga: da bi državna blagajna težko še kaj več dobila, če bi proračun z davki privil reveže, in da je revežev vsekakor dosti več kot premožnih, kar je posebno pomembno na volitvah. In če se vsaka stranka želi obdržati na oblasti, si to še posebej želi Fianna Fail. ki je že pozabila, kaj se pravi biti v opoziciji. V zadnjih 38 letih je vladala deželi 32 let in je imela samo tri voditelje: svojega ustanovitelja in sedanjega predsednika republike De Valero, Seana Lemassa in zdaj Jacka Ljmcha. Strah, da ne bi stranka izgubila oblasti, je tudi prisilil »upornike« v parlamentu, da so pri glasovanju o zaupnici kljub vsem melodramatičnim govorom in pri-dušanju le podprli vlado v parlamentu.
Ustanovitelj Fianna Fail in legendami junak Irske De Valera pa še vedno živi v predsedniški palači na robu Dublina, slep že nekaj let, toda bister in čil pri 89 letih. Prav sredi zdrah v stranki, ki jo je on ustanovil, je izšla njegova biografija, ki je hkrati zgodovina Irske v tem stoletju. Najbolj senzacional-' na podrobnost v tej knjigi je zgodba o Churchillovem predlogu De Valeri o združitvi Irske. Churchill je bil komaj nekaj dni premier in nemški tanki so podirali Francijo, ko je novi britanski premier poskušal potegniti v vojno na strani Britanije republiko Irsko. De Valera je odklonil, morda zato, ker je vedel, da protestanti na severu ne bi nikdar privolili v to »kupčijo«, morda pa tudi zato, ker si je mislil, da je Irska dolga stoletja dovolj
krvavela za Britanijo in zaradi nje.
BOŽIDAR PAHOR
medsebojnih je rekel Tepavac. »Naša gledišča in stališča o mnogih mednarodnih vprašanjih se dokaj ujemajo. Živimo v svetu mnogih nasprotij, ki jih je mogoče premagati samo z vztrajnim trudom vseh držav na podlagi univerzalnih načel aktivne in miroljubne koeksistence in načel ustanovne listine OZN. Na tem univerzalnem načelu sloni tudi naša politika neuvr-ščanja, ki ima čedalje pomembnejšo vlogo v boju za enakopravne odnose, za mir in napredek v svetu. Posebnega pomena je prizadevanje za medevropsko sodelovanje in varnost. Podpiramo vse pobude za tak sistem varnosti v Evropi,« je rekel Tepavac, »v katerem bodo vse države svobodne v svojem notranjem razvoju in se bodo čutile varnejše v mednarodnem življenju.«
»Jugoslavija je zmeraj podpirala upravičeno stališče Poljske o dokončnosti in nespremenljivosti njenih meja,« je poudaril Tepavac. »Podpiramo in pozitivno ocenjujemo sporazum med Sovjetsko zvezo in ZRN kakor tudi stiske jn pogovore med ZRN in NDR, ki nedvomno prispevajo s ustalitvi odnosov v Evropi. K temu cilju prispevajo tudi pogovori med Poljsko in ZRN, ki so se pred dvema dnevoma uspčšno končali.« »Pozdravljamo rezultate, ki ste jih dosegli, ker tako kot vi želimo, da bi Evropo razdorov in spopadov zemenjala Evropa enakopravnega sodelovanja in trajne varnosti v sedanjih evropskih mejah.«
Z obžalovanjem pa je ugotovil, da marsikje na svetu še ni miru, da na raznih koncih sveta grobo izvajajo politiko sile in nadvlade. Ti problemi odpirajo področje za izmenjavo mnenj, posvetovanj med našima državama. »Naši državi ne moreta spremeniti sveta, lahko pa veliko storita, da se začne spreminjati na bolje,« je rekel na koncu Tepavac.
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
:1!lllillllllllllllillllllllllll|l||llili!lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllll|lllllll||lll|l||l||||||||||||ll||||||||||||||||||||!|| NATEČAJNA KOMISIJA
ZVEZNE DIREKCIJE ZA REZERVE INDUSTRIJSKIH IZDELKOV -BEOGRAD
razpisuje
NATEČAJ
za izpopolnitev delovnih mest za:
1.	SAMOSTOJNEGA REFERENTA
za rezerve zdravstva
2.	SAMOSTOJNEGA REFERENTA
za rezerve črne metalurgije
3.	PREVAJALCA
iz srbskohrvatskega v slovenski jezik in obratno
4.	PRIPRAVNIKA
z visoko šolsko izobrazbo
5.	PRIPRAVNIKA
s srednjo šolsko izobrazbo
POGOJI: poleg splošnih pogojev iz osnovnega zakona o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati tudi posebne pogoje: za delovno mesto pod 1. končana farmacevtska fakulteta, delovna praksa najmanj 5 let pri farmacevtskih poslih in opravljen strokovni izpit iz farmacevtske stroke; za delovno mesto po-d 2. ekonomska ali pravna fakulteta, delovna praksa najmanj 5 let pri ekonomsko komercialnih ali gospodarsko upravnih poslih, od tega najmanj 2 leti iz delokroga dela delovnega mesta; za delovno mesto pod 3. najmanj končana srednja šola, delovna praksa 3 leta, obvladanje srbskohrvatskega in slovenskega jezika za pravilno prevajanje iz enega v drugi jezik, poznavanje daktilografije, ki se zahteva za daktilografa II. razreda.
Za to delovno mesto bodo preverili znanje jezikov in_ daktilografije petega dne po zaključku natečaja ob 9. uri v poslovnih prostorih direkcije; kandidati se morajo te preveritve udeležiti;
za delovno mesto pod 4. končana ekonomska ' ali pravna fakulteta
za delovno mesto pod 5. končana srednja ekonomska šola;
Za kandidate pod št. 4. in 5. bo pripravniški staž eno leto.
Pouk pripravnikov bo po posebnem programu strokovnega pouka, odvisno od Stopnje šolske izobrazbe, stroke in delovnega mesta.
Kandidati pod točko 1., 2. in 4. imajo pod enakimi pogoji prednost, če aktivno obvladajo en svetovni jezik (angleški, ruski, francoski, nemški).
„ZiJ>i2gr,afSkimi Podatki, delovno prakso, Došliito n Š° S^1 kvalifikaciji in delovnih izkušnjah,
dSstrifsttS nm OV:jSaVeZna direkcija za rezerve industrijskih proizvoda - Beograd, Moše Pijade 8/VII.
Nepopolnih ponudb ne bodo upoštevali.
Natečaj velja 15 dni od dneva objave.
vLltu X^Uida™ bo natečajna komisija pregledo-
sklenila S,^70 b 9/ un v Prostorih direkcije in kiemla predlog za prijavljene kandidate.
?nehbS T kandidate pismeno obvestili v 10 didatov* ^	^ komi&ija določila seznam kan-
10795
Novice


'TV

, *
rf? -
(H5^
1,

Likovna umetnost
SPET ANOULLH — Danes bo v Mestnem gledališču ljubljanskem doživelo premiero eno najnovejših dramatičnih besedil sodobnega francoskega avtorja Jeana Anouiiha »Dragi An torne ali zavožena ljubezen«. To je na tem gledališkem odru že sedmi AnouiLh, ki ga smemo imenovati našega pravega »hišnega avtorja«, smo izvedeli na tiskovni konferenci, ki jo je pred dnevi priredilo MGL, in ki so se je poleg direktorja Igorja Pretnarja in dramaturga Lojzeta Filipiča udeležili nekateri ustvarjalci nove predstave. Izvedeli smo tudi, da je to — kar zadeva uprizonteljske zahteve — eno najtežjih Anouilbovih besedil, pravi obračun avtorja s samim seboj ter s svojim gledališčem, v njem pa je mogoče zaslediti poleg izvirnih anouilhovskih elementov tudi ibsenovske, pirandellovske in čehovljanske dramaturške prvine Režiser sedmega Anouilha, ki ga MGL igra v prevodu Radojke Vrančičeve, je Janez Vrhunc, scenograf Sveta Jovanovič, kostumografinja Darja Vidičeva. jezikovni lektor pa Janko Moder. V naslovi« vlogi m-stopa Dare Ulaga, poleg njega pa še Danilo Bezlaj, Saša Miklavc. Angel Arčon. Ivan Jezernik. Jože Lori čina. Alenka Svetetova. Metka Pugljeva. Maja Šugmanova. Polona Vetrihova (debut), Mira Be-denkova. Anka Cigojeva. Vladoša Simčičeva in Milan Brezigar. — Na sliki prizor iz drugega dela uprizoritve.
Foto: Vlast j a
LJUBLJANA glasbeni več ari RTV Ljubljana — Drevi ob 20.15 se bodo s koncertom simfoničnega orkestra naše radijske postaje v Filharmoniji začeli glasbeni večeri RTV Ljubljana. Samo Hubad bo dirigiral prvo izvedbo nove skladbe Matije Bravničarja z naslovom »Plesni kontrasti«.
3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova in Lutoslawske-ga »Tri pesnitve Henrija Michauza«. pri katerih bo sodeloval tudi komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom Lojzeta Lebila. Ta sklepna skladba koncerta velja za eno od najpomembnejših del sodobne svetovne literature in v Ljubljani še ni bila izvedena. Solist v klavirskem koncertu Rahmaninova bo odlični sovjetski pianist starejšega umetniškega rodu Jakov Elier, ki slovi predvsem kot poustvarjalec velikih romantičnih del.
^	^ _	LJUBLJANA: koncert pianistke
4&r'■*	Luise De Sabbata — Pianistka
Jr"	Luisa De Sabbata iz Pesara se
*	vaB je odzvala povabilu Zavoda za
glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, ki organizira v svoji dvorani danes in jutri dva klavirska večera. Prvi je posvečen L. v. Beethovnu, drugi pa G. Rossiniju. Program prvega večera obsega tri sonate, na drugem pa nam bo predstavila pri nas še neizvajana klavirska dela svojega rojaka G. Rossinija. Pianistka poučuje na konservatoriju »G. Rossini« v Pesaru, kjer je kot šestnajstletna tudi diplomirala. Nastopala je v programih v italijanskem Radiu in kot koncertantka po Italiji in v inozemstvu. Na treh državnih tekmovanjih pianistov v Trstu. Milanu io Udinah, je prejela prvo nagrado. Klavirska večera bosta-ob 20.15 v dvorani ZOBI. Vegova 7.
RADOVLJICA: razstava del Kamila Legata — Drevi
ob 19. uri bodo v razstavni dvorani radovljiške graščine odprli razstavo slikarskih del Kamila Legata. Ob otvoritvi bo s koncertom nastopil komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope.
MARIBOR: prva letošnja premiera na malem odru — Jutri bo Drama SNG Maribor na malem odru uprizorila Grumovo delo »Pierrot in Pierrete«. Delo je režiral Aleš Jan. sceno je pripravil Matjaž Vipotnik, z glasbo sodeluje Urban Koder, kostumi so delo Barbare Berce, lektorsko delo je prevzela Majda Križaj, koreografijo pa Iko Otrin. Nastopili bodo Karel Brišnik. Anica Sivčeva. Milena Muhičeva. Roman Lavrač. Boris Brunčko. Ivo Leskovec in Inko Hanžič.
SARAJEVO:	protest združenja filmskih delavcev —
Združenje filmskih delavcev Bosne in Hercegovine je uradno protestiralo, ker so tako pomemben projekt, kot je film Sutjeska, zaupali Stipu Deliču, ki je po oceni združenja »neafirmiran režiser-debutant«. Delič je bil režiserjev
SARAJEVO: film po hest-sellerju — Po nagrajenem romanu (letošnja nagrada NIN) Bore Cosiča — doživel je izredno velike naklade — snema sarajevski režiser Bata Cengič v produkciji »Bosne filma« svoj novi film »Vloga moje družine v svetovni revoluciji«. Direktor fotografije je Karpo Ačimovič Godina iz Ljubljane, v glavnih vlogah pa nastopajo: Dragan Nikolič. Milena Dravič, Bata Stojkovič. Mica Tomič, Branka Petrič in drugi, pomočnik pri Neretvi.
BEOGRAD:	mednarodna razstava šolske opreme In
učil — V dvorani 3 Beograjskega sejma bo do 22. novembra odprta mednarodna razstava šolske opreme in učil. Na razstavi sodeluje 28 ustanov in podjetij ia Jugoslavije ter 35 iz tujine, razstavljenih pa je nekaj deset tisoč eksponatov. od »nove« šolske klepi do kompjuterjev.
CELOVEC: kipar France Gorše razstavlja — V galeriji Slama je odprta razstava del Franceta Goršeta. Razstava obsega nad 60 najnovejših del, ki jih je ustvaril letos v Kortah na Koroškem v lesu, bakru, žgani glini in bronu. Razstava bo odprta do 28. novembra.
PARIZ: nagradi UNESCO za znanstvene dosežke — V Parizu so na sedežu UNESCO podelili nagradi za znan-stvene dosežke. Profesor K. Lonrenz je prejel nagrado za širjenje in populariziranje znanosti, drugo nagrado pa sta prejela raziskovalni inštitut na riž s Filipinov ter mehiški mednarodni center za izboljšavo vrst pšenice in koruze. V tem centru dela profesor N. Borlog, letošnji Nobelov nagrajenec za mir.
Jubilej zrele rasti
Razstava del Janeza Sedeja v Škofji Loki
Na Loškem gradu je improvizirana retrospektivna razstava oljnih slik Janeza Sedeja iz Dobračeve pri 2i-reh privabila več obiskovalcev kot katera koli druga prireditev te vrste doslej. Saj tudi ni čudno: nekdanji čevljar je s trdim, neprekinjenim in resnim delom, poglobljenim delom zrasel v eno naših najbolj zanimivih sa-mouških umetniških osebnosti. Sedanja razstava, s katero je Loški muzej počastil Sedejevo šestdesetletnico in obeležil desetletnico nje-
gove prve razstave, je sicer precej naključni izbor Sedejevega dela, saj sam menda nima nobene svoje slike, razen, tiste, ke trenutno nastaja pod njegovim čopičem; tako so morali organizatorji zbrati eksponate za to razstavo pri zasebnih lastnikih in ustanovah, kar je spričo različnih možnosti, interesov in stopenj razumevanja seveda nekoliko omejilo možnost : oblikovanja idealnega retrospektivnega pregleda Sedejevega dela. Vendar tudi taka razstava, kakršna je,
Šentjakobsko gledališče
Finžgarjeva Razvalina življenja
Druga premiera v jubilejni setzoni Šentjakobskega gledališča v Ljubljani — Prana Šaleškega Finžgarja drama Razvalina življenja — zaznamuje še dva jubileja, in sicer stoletnico pisateljevega rojstva in petdesetletnico krstne uprizoritve pričujoče drame. Vendar ta znamenja gotovo niso bistveno odtehtavala kvalitet uprizoritvenega uspeha, vsekakor pa simpatično oznanjala, da je programsko u-metniško vodstvo gledališča pri izbiranju del ujelo tudi klic do spoštljive od/.ižitve priljubljenemu pisatelju.
Delo, ki nam je govoriti o njem, kako je bilo uprizorjeno 50 let po njegovem nastanku, je dovolj znano. Seveda ni mogoče reči, da nam odkriva zelo otipljive paralele med nekdanjim in sedanjim kmečkim življenjem pri nas, tem laže pa je v delu odkriva-I ti vselej veljavne človeške odnose, prikazane tako, kot so j se Finžgarju (ali komu dru-I gemu> le redko posrečili. Režiserjev delež pri uprizoritvi Razvaline je kljub precej razvidnemu tekstu, ki sam ponuja nič dragega kot realistično stopnjevanje duševnih stisk izbranih oseb, toliko bolj očiten, kolikor bolj izgla-di neposredne konfliktne situacije. z drugimi 'bes^iarnk poteV dejanjai»mu je uravnotežiti * od začetne deskripcije do končne podivjanosti z docela discipliniranimi igralci, ki ne smejo podleči vabljivemu patetičnemu poudarjanju posameznih stanj. To je težko doseči s poklicnimi igralci, kaj šele z amaterji, četudi Sentjakobčane štejemo prekaljene nepoklicneže.
Hinko Košak je kot rež; ser verjetno za potrditev svojih jasnih realističnih konceptov naročil temu primemo sceno. Bojan Kapelj se je dobro potrudil in poglobil neznaten odrček, tako da je v obeh scenah, ki sta potrebni, dal režiserju dovolj možnosti za razporejanje igralcev. To se mi zdi potrebno izrazito po-
udariti, ker so se v celi igri igralci gibali ha neutesnjenem prostoru, na kakršnem jih je bržkone videl režiser, ko si je bil želel prikazati čim resničnejšo varianto iz resničnega življenja. Na kup stlačeni ljudje bi si v takem dialogu, kakršnega je dal Finžgar, prehiast.no in prekmalu skočili v lase in poante bi se, čeprav močno poudarjene. porazgubile.
Izenačenost ansambla v u-prizorifcvi je bila režiserju prav tako potrebna kakor stopnjevani tok dogajanja. Pravzaprav je s takim ansamblom svoje hotenje šele lahko uresničil. Kljub temu pa je bil v predstavi izrazitejši Urh Kante, ki je bil kot tak režiserjev usmerjevalec enotnega toka v zgodbi in posebej nadvse izrazita, docela monolitna osebnost, ki se vsem partnerjem na odru ne zdi tak, kakršen se pokaže ob-čiiistvu v dvorani. Joža C uk je Urha zaigral scela, jasno in z zmogljivostjo, ki priča o močnem samostojnem oblikovanju lika. Vsi ostali igralci so bili pod njim, vendar bolj za stopnjo, ki je potrebna njegovi veljavnosti, ki mu jo morata zapisati igra sama in režiser kot po igralski zavzetosti in umetniški moči. Spet si je t rdba ‘ pošfebej zapornfiitF Jožeta Zakrajška, ki ie kmeta Sirka" "predstavil v slogu -ne-' davnega Krjavlja. Sonja Pav-čičeva je bila Lenčka, ki je bila močnejša v drugem, zlasti pa v tretjem dejanju. Njena odrska nasprotnica Ema Usemkova v vlogi Tone je bila bolj izrazita, ko je razumevajoče sprejemala svoj življenjski preokret, manj pa. ko naj bi prikazala tudi veliko žalost. Dušan Skok v vlogi Martina in Milan Zupančič v vlogi Ferjana sta bila sicer manj »kmečka«, zato pa strastna nasprotnika, kakor zahtevata njuni vlogi- Občinstvo je toplo sprejelo Tonjo Po-nebškovo, ki je igrala potov-ko Mico.
Debro predstavo je izrazito podkrepila skrbno naštudirana govorica, ki je bila ne samo lepo razumljiva, ampak je v zvočnosti tudi docela prepričljivo zvenela.
J. Z.


predstavi vse bistvene značilnosti in kvalitete tega pridnega žirovSkega likovnega delavca.
Spočetka ao poskušali Janeza Sedeja predstaviti kot naivca: začetki so bili pač podobni, kot pri vseh samoukih. Toda Sedej je Imel globoko v duši drugačne ambicije. žirovski kot, ki ga je doživljal vsak dan, bodisi na poti na delo, bodisi z lastnega okna ali vrta, bodisi na delovnih ali prazničnih sprehodih v okolico, je v njem počasi dozorel kot posebne vrste slika in hkrati kot ljubljena stvaritev, vredna, da se nanjo navežejo čustva, misli in majhna, skrita hrepenenja. Od tod do aktivnega pristopa k poustvarjanju te notranje, osebne podobe s pomočjo povzemanja zunanjih oblik je lahko sto poti. Sedej je stopal po razmeroma težki: neuk je potem, ko so ga upokojili, prijel za svinčnik in počasi za čopič, odprl je knjigo in vprašal za pojasnilo nekaterih tehničnih problemov brata, akademskega slikarja in profesorja Maksima. Vztrajno se je učil, trdo delal — potem pa so prišli prvi rezultati: krajine, cirkus, dežni ki — vse še nekam trdo, posamezne krajinske partije ploske in nemodeli-rane, o strukturah še ni bilo sledu, barve izbrane, a še tonsk onerazčlenjene; vendar je bilo že v teh podobah čutiti živo zanimanje za pojave v okolici, barvno gledanje in nek poseben izbor tem, ki je kazal že na poznejšo enotnost in izbrušenost. Kopija krajine po Claudeu Lorraiu je še slaba, kaže pa Sedejev zagrizen in že uspešen študij globinskih, z barvami in niansiranjem inten-tenzitete nakazanih planov. Odtlej raste in zdaj že zori. Njegove drobnopisne krajine, letne in zimske, postajajo vse bolj poetični zapisi žirov-skih motivov, vse bolj osebne prepesnitve izrazov in narave v pravljico. Polne podrobnosti, izdelanih do tan-čin, globinsko in plastično členjene in definirane, barvno izredno disciplinirane, vendar tonsko bogate in ubrane na razpoloženje letnega časa in svetlobe seveda žanjejo nedeljeno občudovanje. Toda slikarju gre za nekaj več: v teh. do slehernega grmička ta Srflb' '/■•‘plotu »prepisanih« krajinah iz HtjMove okolice čutimo vendarle neko dramatičnost, napetost in grozljivost. Sedaj dosega to s stopnjevanjem subaipskega hladnejšega kolorita, ki se zgošča, zlasti na nebu njegovih krajin, do grozljivosti oblačnega neba, često od zadaj osvetljenega z neko neresnično, prav zato pa grozljivo svetlobo. Ta pa je prepričljiva in zato tudi verjetna. Srečanje pasu krajine in pasu tako interpretiranega neba na njegovih zadnjih podobah pa je kljub vsklajenosti polno napetosti in dramatičnega občutja. Tako počasi raste Janez Sedej iz liričnega interpreta domače krajine v realističnem smislu — v izrazno poglobljenega magično-lirične-ga realista, z neokrnjenimi vsemi doslej pridobljenimi kvalitetami.
JANEZ MESESNEL
O JAKOPIČEVI RAZSTAVI POST FESTUM — Retrospektivno razstavo del Riharda, Jakopiča v Modemi galeriji, odprta je bila od 20. maja do 27. septembra, si je ogledalo okoli 25.000 obiskovalcev, od tega polovica šolarjev. Razstava, ki je pomenila velik kulturni dolg Slovencev, je bila postavljena v počastitev 100-lelnice s Ulčarjevega rojstva. Gradivo zanjo je Modema galerija zbrala s pomočjo sorodnih ustanov, umetnostnih galerij v Ljubljani, Mariboru, Celju ter Slovenjem Gradcu in Novem mestu. Zbrali so skoraj 2000 del, jih fotografirali in evidentirali s podatki. Velik delež pri razstavi je imela Jakopičeva zapuščina v zbirki družine Ilc-Jakopič in zbirka dr- Eve Fomezza iz Milana, med posameznimi ustanovami pa Narodna galerija iz Ljubljane, Mestni muzej v Beogradu in beograjski Muzej savremene umetnosti. Razstavljenih je bilo 355 del, od tega 53 pastelov. Za njihovo restavracijo se je zavzel restavratorski oddelek na akademiji za likovno umetnost pod vodstvom prof. Mirka Šubica ter restavratorja Kemala Selmanoviča. Vse razstavljene slike so prefotografirali, tako da bodo razstavo v diapozitivih lahko pokazali tudi drugje. Velika želja Modeme galerije je, da bi razstavo, čeprav ne v celoti, postavili tudi na Dunaju in v MUnchnu- Na sliki je Jakopičev Delavec (oglje).
BOŠTJAN
OSNOVNA ŠOLA VAS-FARA
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA za likovni pouk, glasbeni pouk' in srbohrvaščino
za določen čas
Nastop službe takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 10811
Beseda gojencev za ureditev dijaških domov
V zvezi z neurejenim položajem dijaških domov v Sloveniji in v zvezi s prepočasnim reševanjem tega vprašanja so o tem razpravljali pred kratkim tudi dijaki, ki stanujejo v dijaških domovih. Predsedniki skupnosti gojencev v dijaških domovih so minuli teden sprejeli resolucijo, ki skupščino skupnosti domov v SRS obvešča, da gojenci niso zadovoljni s počasnim reševanjem perečih problemov slovenskih dijaških domov. Podpirajo vsa pri-
kega položaja gojencev. Poudarjajo, da so normalni pogoji za vzgojo 10.000 mladih ljudi v domovih neobhodno potrebni in da ni več mogoče odlašati z odločnimi in učinkovitimi akcijami.
Ob tem ugotavljajo, da so še vedno aktualna stališča, ki jih je v zvezi s problematiko dijaških domov lani maja sprejelo predsedstvo republiške konference ZMS. Vse pristojne politične in strokovne organizacije in upravne inštitucije pozivajo, naj se teh
zadevanja dosedanjega pred- problemov čimprej lotijo. Od sedstva skupnosti domov in J slovenske skupščine gojenci so tudi sami pripravljeni pri- i v svoji resoluciji pričakuje-spevati k spreminjanju tež- I jo, da bo čimprej razpravlja-
la o dijaških domovih in sprejela ustrezne ukrepe. Pozdravljajo prizadevanja republiške izobraževalne skupnosti za sanacijo težkega gmotnega položaja domov ter želijo v prihodnje še več take pomoči ter v zvezi s tem enakovredno vrednotenje družbene in vzgojne funkcije domov z drugimi področji vzgoje in izobraževanja.
V resoluciji je tudi rečeno, da skupščina skupnosti domov učencev srednjih šol v celoti podpira tudi resolucijo, ki so jo bili sprejeli predstavniki dijaške mladine v domovih.
50 let slovenskega baleta (I)
Prvi koraki
uspel »Baletni večer«, ki je | slabega koreografa, ki je živel
Zaslugo za ustanovitev prvega baletnega ansambla ima verjetno skupina slovenskih kulturnikov in finančnikov, ki je 1917 začela s pripravljalnimi deli za oživitev slovenskega gledališča. Poleg Drame in Opere so že tedaj mislili tudi na osnovanje slo-
za igro in delo, veselje in srečo vaših najmlajših!
MMTIIIIIl(llllll(lfll!illli;!IIHIIM!ll,lllllllllllliillllllllillllllillllimilllllllMtllillillltli:!llill!IU!!lillllliHI|llllllllllltlill!'
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
V LJUBLJANI, Hacquetova 2
o b j a v 1 ja prosto delovno mesto
ZA EKONOMIKO
kmečkih gospodarstev in pospeševalno delo pri njihovem usmerjanju.
Pogoja sta diploma kmetijskega inženirja in aktivno znanje enega svetovnega jezika.
Zaposlitev je lahko takojšnja ali po dogovoru.
Inštitut s stanovanjem ne razpolaga.
Osebni dohodek se določi po inštitutovem pravilniku.
Kandidati naj pošljejo na zgoraj navedeni naslov ponudbe z življenjepisom do 1. decembra 1970
10803
Elemente te otroške sobe. projektirane za predšolske otroke in šolarje, lahko zaradi njihove sestavljivosti kombinirate ter po potrebi dokupite!

ukSatmia celje
MARIBORSKA 116, JUGOSLAVIJA
Podjetja in zasebniki!
Na zalogi imamo
5-tonske diesel kamione TORPEDO, kasonarje in kiperje
Takojšnja dobava in kredit na tri leta.
Zahtevajte podrobne informacije pri
C O S M O S
EXPORT-IMPORT
industrija in notranja trgovina
LJUBLJANA. CELOVŠKA 32, tel. 315-165
10767
venskega Baleta, za kar se je predvsem zavzemal Fran Govekar, ki je s tem svojim načrtom tudi uspel.
Baletne predstave je Ljubljana lahko videla seveda že mnogo prej. Ze v osemnajstem stoletju so se v Ljubljani ustavljale razne tuje gledališke družine, ki so uprizarjale tudi balete. Na slovenskem odru pa zasledimo le občasne plesne nastope pri dramskih, opernih in operetnih predstavah Deželnega gledališča, ki so jih plesali igralci a'.i pevci sami. Tildi prvo slovensko glasbe-no-baletno delo — pantomimo »Možiček« skladatelja dr. Josipa Ipavca so izvedli igralci pod vodstvom dramskega režiserja tako v Trstu (1910) kot v Celju, Mariboru in Ljubljani (1912).
Ko so se jeseni 1918 odprla vrata slovenskega gledališča v Ljubljani, je začel poleg drugih ansamblov z delom prvič na Slovenskem tudi poklicni baletni ansambel. Fran Govekar je sam odšel v Prago in od tam pripeljal poleg pevcev tudi prve plesalce. Prvi baletni mojster v Ljubljani je tako postal Vaclav Vlček, poleg čeških plesalk pa se je med slovenskimi plesalkami v prvih letih uveljavila predvsem Staša Bežek, kasneje poročena Hofman.
Novi baletni ansambel se je prvič predstavil v opereti »Michujevi hčerki« in operi »Prodana nevesta«. Občinstvo ki je gledalo to opero vedno brez baleta, je bilo seveda navdušeno. 2e prvo sezono je postavil Vlček tudi baletno pantomimo »Ugrabljena Evelina«, ki ni naletela na najboljši odmev, zato pa je bolj
v kratkih miniaturnih točkah predstavil poleg stalnega ansambla tudi naraščaj, med njimi Lidijo Wisiak, ki sedaj vodi srednjo baletno šolo ZGBI v Ljubljani.
V drugi sezoni je pričel ljubljanski balet segati po čedalje bolj zahtevnem repertoarju:	»Coppelia« (1919),
»Silfide« (1920), »Šeherezada« (1921) in »Labodje jezero« (1921) so prednjačili med desetimi baletnimi deli triletnega obdobja pod vodstvom Vaclava Pohana, ki mu je dajala pomemben pečat ? svojo prisotnostjo tudi Jelena Poljakova, solistka, koreografinja in baletna pedagoginja, ki je izšla iz ruske klasične šole tako kot tudi njena učenka Alisa Nikitina. Prav Poljakova je prva postavila tudi balet na glasbo slovenskega skladatelja, in to »Plesno legenddeo« Rista Savina.
V tem času se je število ansambla večalo, doseglo številko 24 in prevladovati so pričele slovenske plesalke, saj jih je bilo v sezoni 1920/21 že 15. Med njimi sta se uveljavili predvsem Ema Mohar in Silva Japelj, ki sta se jima priključili še Marta Remškar in Gizela Bravničar. Prva solistka pa je bila še vedno Čehinja Marija Svo-bodova, ki sta ji delali družbo Hladkova in Spirkova. Moške plesalce pa še dolgo let zasledimo le v skromnem številu, šele po 1948 se ni bilo več potrebno nekaterim plesalkam preoblačita v fantovska oblačila.
Vse do 1928 se baletni mojstri v Ljubljani menjavajo dokaj hitro. Takole jih je opisal v svojih spominih Peter Golovin, ki se je prav v tem času začel udejstvovati na ljubljanskem baletnem odru: »Za sezono 1922/23 so povabili prof. Grego Poggiole-sija, malega debelušnega šestdesetletnega človeka, mogoče včasih dobrega plesalca, a
v glavnem v svojih spominih. Poggiolesoja je zamenjal baletni mojster iz Miinchna Aleksander Trobiš. To je suh človek srednjih let, živahen in družaben. Vse, kar je sam kdajkoli plesal ali videl kot so postavili miinchenski baletni mojstri, je imel zapisano, deloma na papirju, deloma v zelo dobrem spominu. Sam je komajda imel kreativno silo, ki jo mora imeti koreograf, a takrat od njega tega niso zahtevali. Njegov cilj je bil, da pošteno in mirno živi v Ljubljani. Direktor Mirko Polič je leta 1925 an. gažiral na prosto mesto baletnega mojstra Marijo Alek. sandrovno Tuljakovo, mlado plesalko. Z njo je v ljubljanski balet prišlo resno delo. Veliko je zahtevala od plesalk in naprezati se je bilo treba na vso moč.«
Foggiolesi je res postavil le skromen plesni večer, sestavljen iz kratkih del, a med Trobiševimi deli velja orne-niti le »Strupeno tarantulo« in to zato, ker je za scenski osnutek tega dela dobil Rado Kregar nagrado na mednarodni razstavi v Parizu 1925. Tuljakova je prvič v Ljubljani predstavila balet hrvaškega skladatelja Baranoviča »Srce iz lecta«, med ostalimi štirimi kratkimi baleti pa iz-stopa »Capnccio espagnoie«, ki ga je na novo postavil tudi Vaclav Vlček, ko je v sezoni 1927/28 ponovno postal baletni mojster ljubljanskega baleta, tokrat s solistko Lidijo Wisiak.
Deset let je ob tem izpolnil slovenski balet. Sedaj se opira že povsem na domače plesalke, uveljavljati se pa prično tudi prvi plesalci, med med njimi starosta slovenskih solistov Slavko Eržen. Preko 30 baletov je izvedel ljubljanski balet v tem času in začetniški koraki so že za njim.
Dr. HENRIK NEUBAUER
Prejeli smo
Deklaracija
Klub Mladje iz Celovca nam je poslal Deklaracijo, ki. so jo sprejeli koroška slovenski kulturni delavci na rednem občnem zboru Kluba Mladje na Dunaju ter z njo zavzemajo svoje stališče do avstrijske državne pogodbe in njene 15-letne prakse, kar zadeva uresničitev mednarodno za. jamčenih določil člena 7-
Praznovanje 50-letnioe koroškega plebiscita je ponovno dokazalo, da merodajnim osebam in ustanovam ne gre za dokončno pravno in praktično rešitev še stalno odprtega manjšinskega vprašanja, temveč le za prazne besede splošne tolerance, za prazne politične ideje in oddaljena mednarodna vprašanja.
Od dejanskega položaja pri svojem kulturnem delovanju prizadeti izjavljajo:
1.	da naj državne in deželne oblasti končno upoštevajo obširno kulturno delovanje koroških Slovencev s tem, da v svoje letne proračune sprejmejo stalne in primerne finančne prispevke slovenskim kulturnim organizacijam in publikacijam ter splošnemu kulturnemu prizadevanju.
2.	Kultura in vse z njo povezane akcije se dajo pojmovati samo v povezavi s celotnim družbenim dogajanjem in se s tem tudi ne dajo ločiti od najučinkovitejših družbenih dogodkov — od političnih. Vsiliti ljudstvu kulturno infantilnost pomeni, preprečiti njegovo politično samoosveščanje.
3.	Ponoven dokaz, da so navedena zatiralna stremljenja v koroški družbi dana, je reakcija koroških oblasti, koroškega tiska in javnega mnenja na kultumo-politično dejanje, ko so neznani dopolnili nemške krajevne napise s slovenskimi. Namesto da bi se politične oblasti spomnile svojih kodificiranih dolžnosti in takoj same dopolnile ostale krajevne napise, je koroška družba odgovorila preko policijskih organov.
Kdo more zdaj od nas zahtevati,' da se distanciramo sd ustavno zajamčenih dvojezičnih topografskih napisov?
Gmotne težave SF
Odbor za znanost, kulturo in prosveto pri slovenskem izvršnem svetu je včeraj na seji razpravljal med drugim tudi o gmotnem položaju Slovenske filharmonije. Ta se je bila namreč v zvezi z uporabo investicijskih sredstev za redno dejavnost, v zvezi z uporabo sredstev iz sklada skupne porabe za reševanje stanovanjskih vprašanj in v zvezi s premajhno dotacijo s strani mestne skupščine znašla v položaju, ko ji je onemogočeno redno finančno poslovati, če se io vprašanje kmalu ne uredi. Zavod je prosil ustanovitelja, to je slovenski izvršni svet, da pomaga urediti vprašanje, kakor ga je bil uredil tudi pri Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani. Odbor izvršnega sveta je bil proti pokrivanju izgube, ki so jo kljub opozorilu ustanovitelja ustvarili v zavodu. Vendar je pa ob u-poštevanju. da je zavod uspel zdaj urediti dolgo krizo v zvezi z vodstvom ustanove, odbor SF meni, da bi v tem primeru bilo izjemoma primerno podpreti prošnjo SF, da se tako novemu vodstvu SF omogoči zastaviti delo ob urejenih gmotnih vprašanjih, ki izhajajo še iz prejšnjih let.
Odbor je podprl tudi predlog za financiranje mednarodnega seminarja slovenskega jezika, literature in kulture v 1971. letu ter predlog slovenskega etnografskega muzeja v zvezi s pridobitvijo velike muzejske zbirke afriške tradicionalne umetnosti ter razpravljal še o nekaterih drugih proračunskih zahtevkih.
J. S.
Pojasnil«
V torkovem članku Sklepni koncerti v Opatiji sta poleg drugih tiskovnih napak v tretjem odstavku dve tiskovni pomoti, ki bistveno motita razumljivost teksta. Popravljena stavka (v izvlečku) se glasita: »Vešče oblikovan orkestrski part.. . veže enotna glasbena misel s tehnično in muzikalno razkošnim solističnim partom . . . « in »Skladba ima značaj concer-tina ... in izrazno možnostjo instrumenta ob podrejenih dopolnitvah . . . «
UGODNO
prodamo
rabljene ekspres stroje za kavo
Ogled mogoč
v Hotelu KRAS
v Postojni, tel. 21-071 *
10808
V nekaj vrstah
MARIBOR
Tržaška cesta zaprta — Danes bodo zaradi popravil in a* faltiranja za ves promet zaprli Tržaško cesto na odseku med Ulico Pariške komune in Ptujsko cesto. Obvoz bo po Ulici Pariške komune, Ljubljanski ulici in Ulici proletarskih brigad nazaj na Tržaško ulico.
Avtomati — Pred dnevi je trgovsko podjetje Tobak namestilo v tovarni avtomobilov in motorjev TAM tri avtomate za prodajo cigaret. Ce bo za avtomate zanimanje, bodo postavili tudi nekaj avtomatov za brezalkoholne pijače. Študenti — V petek bo v dvorani doma JLA v okviru študentskih brucovskih prireditev veliki brucovski ples, na katerem bodo igrali »Unioni« iz Ljubljane.
PTUJ
Novi direktor ZD — Pred kratkim je delovna skupnost ptujskega zdravstvenega doma imenovala dr. Cirila Korparja za direktorja. Do izvolitve je to dolžnost začasno opravljala dr. Jožica Suhadolnikova.
Anketa — Predsedstvo zveze mladine v Ptuju je razpisalo med mladino po vaseh anketo, ki naj pokaže, za kaj vse se mladi ljudje zanimajo in kaj pogrešajo, zlasti na družbeno političnem področju pa tudi v kulturnem življenju v vaseh.
Obnove šol — V ptujski občini bodo v naslednjem letu obnovili osnovne šole v Rodnem vrhu, Leskovcu in Vidmu, ki so nujno potrebne nekaterih obnovitvenih posegov. V pripravi pa so že tudi načrt za graditev nove šole v Dornavi.
Dodatna sredstva za prehrano — Ptujska izobraževalna skupnost je dobila od republiške skupnosti 80.000 dinarjev, ki jih bodo namenili za prehrano šolskih otrok. Tako imajo v 29 osnovnih šolah v ptujski občini letos na voljo 330.000 dinarjev za šolske malice.
Nova imena ulic — Posebna komisija, ki so jo imenovali pri občinski skupščini Ptuj je pripravila predloge za poimenovanje ter preimenovanje nekaterih ptujskih ulic in trgov. V Ptuju so v nekaj zadnjih letih nastali novi mestni okoliši, ki pa še nimajo imen. Prav tako pa je predlog, da bi Slovenski trg in Trg mladinskih delovnih brigad preimenovali v Stari trg in Titov trg.
Rumene rutice — Ptujsko avtomoto društvo je letos s pomočjo nekaterih delovnih organizacij v občini zbralo po-treben denar za nakup rumenih rutic, ki so jih razdelili nekaterim šolam v ptujski občini. Te rutice je dobilo kar 1100 osnovnošolčkov.
PRAGERSKO
Bencinski servis — V bližini železniške postaje, ob cesti Slovenska Bistrica — Ptuj gradi podjetje Petrol svoj bencinski servis. Tega so si prebivalci Pragerskega pa tudi drugi vozniki že dalj časa želeli. Po predvidevanjih bodo črpalko izročili svojemu namenu čez dva meseca. LENDAVA
Zaposlovanje — Po zadnjih podatkih je zaposlenih v lendavski občini 3300 občanov (12 odstotkov zaposlenih v občini). enako število domačinov pa je na delu v tujini. Letos se je v tej občini povečalo število zaposlenih za sedem odstotkov, torej več kot v prejšnjih petih letih skupaj.
Nov objekt Elme — Tovarna Elma iz Cmuč gradi v Lendavi nove proizvodne prostore, kjer bo delalo 250 ljudi v štirih izmenah. Tudi število zaposlenih v obratu Primat se bo potem, ko bodo uredili nove prostore, povečalo za šestdeset na dvesto ljudi.
GORNJA RADGONA
Kadri — Po zadnjih podatkih nima v radgonski občini ustrezne strokovne izobrazbe kar 53 odstotkov vodilnih in drugih zaposlenih. Večina teh ljudi je stara do štirideset let.
Spejemi v ZK — Letos bodo v radgonski občini sprejeli v ZK okoli petindvajset novih čanov. Večino teh so jih že sprejeli ali pa jih še bodo do konca tega leta v podjetjih Avtoremont. zdravilišče Radenska in v Elradu.
MURSKA SOBOTA
Sodelovanje — Zveza potrošniških zadrug »Afes« iz Zala-egerszega na Madžarskem, s katero sodeluje soboško trgovsko podjetje Potrošnik, bo priredila to soboto v Murski Soboti veliko modno revijo. Soboško trgovsko podjetje je že imelo podobno revijo letos spomladi v tem so-sednjem madžarskem mestu.
MARIBOR
Pogrebi danes — Rozalija Pemik, 87 let, upokojenka; Marcel Stanič. 72 let, upokojenec; Albert Meglič, 57 let, upokojenec; Frančiška Purga j, 84 let, upokojenka.
TA TEDEN V
Klub nekdanjih alkoholikov
Dol s pikami in mamami!
Stopil je skozi vrata razreda, prvega, kajpada, se postavil pred »šico«. pozdravil z roko na senceh, kot vojak, in glasno rekel; »Jebentiboga, danes pa ne bom pisal.« Učiteljica ga ni kaznovala niti ni hotela obvestita otrokovih staršev. Cez nekaj dni je taisti fantič nenadoma vstal In vrgel čez ves razred učiteljici stavek, ki ga ne bo nikoli pozabila; »Tale kurba me pa že ne bo učila!«
Kako vzgajati otroka? O tem so odrasli ljudje popisali na tone papirja in še jih pišejo. Mi pa smo otroka tokrat skušali ujeti v trikotnik, katerega stranice sestavljajo: zdravnica s pediatrične klinike, psiholog in učiteljica prvega razreda. Otroški psihiatri in pediatri imajo vedno bolj polne ordinacije, a ljudje pravimo. da je zdaj pač življenje takšno.
Ali res?
tam in me gleda s tistimi rumenimi zenicami, da me kar mraz oblije. Vzamem kamenčke in jih začnem metati vanj. Sššš! Maček stoji kot pribit in se ne gane. Mimo pride neki gospod s palico. Gospod, pravim, lepo prosim, spodite, no. s palico tegale mačka! Kakšnega mačka, pravi gospod in me začudeno pogleda. Tu ni nobenega mačka- Se enkrat pogledam; mačka ni nikjer. No, fant, sem si rekel takrat, zdaj pa je s teboj konec. Tedaj sem se odločil, da se grem enkrat za vselej pozdravit.«
To je le ena od zgodb iz kluba nekdanjih težkih alkoholikov, ki jih je zapisala novinarka TT na enem najbolj nenavadnih zborov, kar jih je videla doslej. V Sloveniji, kjer imamo pol milijona pretiranih pivcev in okoli trideset tisoč kroničnih alkoholikov...
— Ste že bili v deliriju?
»Ne, v deliriju še ne. Druge sem videl. V mrežah. Groza! Jaz sem bil tik pred tem. Prikazen sem že imel enkrat! Delirij se s tem začne. ..«
— Prikazen?
»Sedel sem v Tivoliju na klopci. dva ali tri dni p>o pitju je bilo. Cisto trezen sem bil. Sedim tam in nenadoma stoji tri metre pred menoj nagnusen maček. Rumen. nasršen, s kumemim repom, z zlobnimi očmi. Stoji
NASA VZGOJA — Pri jateljsko prepričevanje ali strogo prepovedano?
Mariborski Študenti so v ponedeljek zvečer pripravili v Mariboru javen in socialnih razlikah.	Foto; B. Čerin
Boljša merila nagrajevanja
Stimulacija zaposlenih v lendavski Nafti v ospredju razprav - Novi kriteriji tudi za delitev posojil graditeljem hiš - Doslej je bilo veliko kritike
V lendavskem podjetju Nafta je aktiv Zveze komunistov že pred časom razpravljal o problemih nagrajevanja delavcev, ki so na sestankih kolektiva opozarjali na vrzeli v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. To velja zlasti za sektor predelave nafte, kjer je zaradi različnih tolmačenj in nejasnosti v pravilniku prišlo celo do hujših nasprotij-
delavskega sveta izdelala nov pravilnik, ki vsebuje bolj pravična merila kreditiranja delavcev pri graditvi stanovanj.
To je bil razlog, da so komunisti aktiva lendavskih belih rudarjev odločno postavili v ospredje vprašanje nagrajevanja zaposlenih po delu. Kriterije delitve so povezali s prizadevanji za večjo storilnost zaposlenih, kar je I za to podjetje, ki hiti modernizirati in rekonstruirati svo- |
je obrate, zlasti petrokemije, še posebej pomembno. Po temeljiti razpravi v kolektivu so predložili svoja stališča in pripombe upravnemu odboru.
Ta je medtem že razpravljal o predlogu aktiva ZK in kolektiva sektorja petrokemije ter ugotovil, da gre za
Stane Kuštrin - 60 letnik
V	ponedeljek je praznoval 60-letnico svojega življenja tajnik temeljne izobraževalne skupnosti mariborske občinske skupščine ter dolgoletni pedagoški in- prosvetno-poli-tični delavec Stane Kuštrin.
Njegova življenjska pot se je začela leta 1910 v Tolminu. Toda že kmalu je moral iz rojstnega kraja, kajti začela se je dolga in trnova pot primorskih Slovencev, ki so jih začeli preganjati z njihove rodne grude.
Leta 1933 je končal učiteljišče v Ljubljani, njegova prva učiteljska služba pa je bila daljna Dolnja Lendava, prav na robu slovenske dežele. Tu je ostal tri leta. Do pričetka vojne je bil učitelj še pri Sv. Juriju.
Učiteljska mesta, ki jih je pred vojno zasedel S. Kuštrin, so veljala za najslabša, saj je bila tod socialna krivica največje in gospodarski položaj prebivalcev gotovo med najslabšimi v Sloveniji.
Vojna je ponovno prinesla tudi za Kuštrina nove težave. Že kmalu se je znašel v okupatorjevih zaporih v Ljubljani, kamor je pribežal, nato pa so ga internirali v koncentracijskem taborišču Griinberg v Sleziji.
Po vojni so ga kmalu poklicali z učiteljskega mesta v Rogaševcih na Goričkem v Lendavo in ga imenovali za pomočnika poverjenika za prosveto pri okrajnem ljudskem. odboru Lendava. Tu je deloval do leta 1950, ko so ga znova poklicali, tokrat iz Maribora. Postal je pomočnik upravnika partijske šole v ] Mariboru.
V	tistih dinamičnih časih.
sag
STANE KUŠTRIN
poznavalca šolstva. Delo ni bilo lahko, terjalo je zares veliko naporov, saj je bilo šolstvo na tem področju zanemarjeno, zlasti v materialnem pogledu. Kljub tudi kritičnim časom, ko je bilo ozračje med prosvetnimi de lavci kar precej naelektreno, ko je primanjkovalo denarja tako za osebne dohodke kot za opremo in obnovo šol, je S. Kuštrin znal izpeljati položaj v splošno zadovoljstvo vseh, ki so imeli takrat kakorkoli opraviti s šolstvom.
Za svoje požrtvovalno delo je bil S. Kuštrin odlikovan večkrat, toda naj lepše priznanje niso medalje, ampak doseženi uspehi. Vsi, ki ga poznamo, mu jih želimo še več v njegovem nadaljnjem življenju.
FRANC ŠRIMFF |
utemeljene pripombe in za pomembno pobudo, ki lahko posredno ali neposredno vpliva na stimulacijo zaposlenih v tem obratu in na celotni dohodek podjetja.
Občutne spremembe v načinu delitve in načinu izplačil osebnih dohodkov po vloženem delu sp tudi v praksi že potrdile pravilnost tega ukrepa, zato so medtem preučili in delno popravili tudi pravilnike o delitvi osebnih dohodkov tudi v ostalih enotah podjetja.
Aktiv Zveze komunistov v obratu petrokemije je obravnaval tudi investicije, s katerimi zamujajo zlasti pri urejanju tovarne formalina. S posebno skrbjo pa so v lendavski Nafti preučili bodočo politiko kreditiranja graditeljev stanovanjskih hiš. Doslej je bilo veliko kritike na račun kriterijev delitve kreditov, zato je strokovna služba podjetja po naročilu
Seja medgarnizij-ske konference ZK v Mariboru
MARIBOR, 17. nov. — Dopoldne je bila tu prva seja medgamizijske konference ZK. Delegati so najprej sprejeli poslovnik o organizaciji in delu medgamizijske konference, nato pa je govoril o nalogah konferencr in organizacij ZK podpolkovnik Jože Zbašnik. Med drugim Je govoril tudi o dosedanjih rezultatih dela konference, ki predstavljajo podlago za delo naprej. Dotaknil se je tudi nalog odborov za splošno ljudsko obrambo, spregovoril pa je tudi o sedanjem položaju stabilizacije gospodarstva, kar je treba podpreti.
Podpolkovnik Nikola Stipa-novič je govoril o delovnem programu konference za naslednje obdobje, nakar so sprejeli sklep ter izvolili komite konference, razne komisije ter delegate za konferenco Zveze komunistov, v JLA	F. S.
Tako je stanovanjska komisija že predložila upravnemu odboru seznam delavcev z navedbo zneskov posojil za prihodnja tri leta. Na podlagi novih kriterijev, ki temeljijo na spodbudnih merilih za podjetje in za posojilojemalce, bo dobilo prihodnje leto kredite petnajst graditeljev hiš, po deset delavcev pa v' naslednjih dveh letih.
B. BOROVIC
SLOVENJ GRADEC
Posvet o lesu in predelavi
SLOVENJ GRADEC, 17. nov. — Danes je bilo v Slovenj Gradcu razširjeno posvetovanje medobčinskega sveta ZK s predstavniki gozdnega gospodarstva in lesno industrijskih podjetij na Koroškem. Medpbčinski svet je predstavnikom gospodarstva posredoval svoja stališča do nadaljnjega razvo a lesne predelave na Koroškem.
V osnovi vsebujejo ta stališča zahtevo po hitrejšem u-resničevanju zastavljenih programov, po boljšem medsebojnem sodelovanju in povezovanju gozdarstva in lesnoindustrijskih podjetij ter odpiranju koroškega območja večjim nosilcem lesne predelave v Sloveniji. V razpravi so predstavniki lesnoindustrijskih podjetij izrazili pripravljenost za tesnejše sodelovanje, saj je to v nekaterih primerih že doslej dalo dobre rezultate.
D. V.
Avtomobilist v motorista
MARIBOR, 17. nov — Včeraj dopoldne je voznik osebnega avtomobila Doroteja Jordan iz Gradišča pri Novi Gorici zadel v Creti pri Slivnici s prednjim delom v motorista Silvestra Tibauta iz Mezgovcev, ko je ta zavijal v levo. Osebni avto je zbil Tibauta po cesti. S hudimi poškodbami so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico.
F. S.
Mnoge stične točke
Stiki ekonomskega centra Maribor z dunajskim inštitutom za prostorninsko programiranje
Pred dnevi se je vrnila z Dunaja delegacija Ekonomskega centra Maribor, ki je pod vodstvom direktorja Zdravka Praznika obiskala direktorja inštituta za prostorsko programiranje g. dr. Rudolfa Wurzerja ter se z njim in njegovimi sodelavci pogovarjala o medsebojnem sodelovanju.
ko je primanjkovalo ljudi na vsakem koraku, je bilo treba zelo naglo menjavati službe. Tako je bilo tudi s S. Kuštrinom. Zdaj ga srečamo na nižji gimnaziji v Kamnici, potem na mestnem ljudskem odboru v Mariboru, potem spet na položaju predsednika SZDL za Maribor Center, zatem na odgovornem mestu načelnika za šolstvo in kulturo pri takratnem okrajnem ljudskem odboru v Mariboru, dalje kot odgovornega uslužbenca za kulturo in prosveto pri mestnem svetu, potem pri skladu za šolstvo in nazadnje kot tajnika temeljne izobraževalne skupnosti mariborske občinske skupščine, kar je še danes.
Prav na tem svojem položaju je Kuštrin razvil svoje sposobnosti organizatorja in
PODVELKA
Rekord
referenduma
Da so delavci lesno industrijskih podjetij za hitrejšo integracijo in modernizacijo te panoge je pokazal tudi včerajšnji referendum v to-vareni lepenke v Podvelki. Za pripojitev k ljubljanski Izo-lirki je glasovalo skupno 163 članov kolektiva, od tega 159 za pripojitev. Dve glasovnici nista bili pravilno izpolnjeni, medtem ko sta bila samo dva glasova proti integraciji.
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
Z Rudolfom Wurzenjem in njegovimi sodelavci so izmenjali stališča glede modelov regionalnega programiranja. Značilno je, da so se avstrijski udeleženci pogovora zavzemali za policentrični razvoj s tem, da bi naj razporeditev družbeno ekonomskih dejavnosti v prostoru uresničevali predvsem z usposobitvijo prometnih in drugih funkcij razvojnih centrov.
Avstrijski predstavniki so pojasnili svoje gledanje o problematiki delovne sile. Te problematike po njihovem mnenju ne kaže reševati s preselitvami delavne sile v mesta, temveč predvsem s hitrim in učinkovitim prevažanjem delavcev iz vplivnih območij razvojnih centrov na delovna mesta. V tem primeru pa se tudi v precejšnji meri spreminja koncept bodočega razvoja mest, zlasti kar zadeva graditev stanovanj.
Na pogovorih na Dunaju so izmenjali tudi mnenja o mož- j nem bodočem sodelovanju i med obema ustanovama. I Ugotovili so tudi vrsto stičnih točk, ki pridejo v poštev |
pri izdelavi prometnih razvojnih konceptov.
Ob tej priložnosti so dobili predstavniki Ekonomskega centra podroben vpogled v nekatere akcije na področju transporta v Avstriji. Avstrijci pospešeno gradijo avtomobilsko cesto Dunaj— Gradec in začenjajo graditi tudi Fhymsko cesto. Zelo so napredovala tudi dela pri elektrifikaciji železnice Gradec—državna meja, ki bodo končana do poletja 1972. Na tej progi bodo namestili tudi tehnične naprave, ki bodo omogočile dvotimost obratovanja. V prizadevanju, da se gospodarsko močneje okrepi avstrijska štajerska, so v polnem teku priprave za začetek graditve nove rafinerije v kraju Pegau.	M. K.
Srečne številke
V 46. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 6, 17, 19, 22 In dodatna 14; drugo žrebanje: 20, 21, 26, 34, 36 in dodatna 9.
Našli so truplo
RADENCI, 17. nov — Davi so našli domačini na pešpoti pri Kapeli truplo 72-letne Ane Budja s Kapelskega vrha. Organi UJV so ugotovili, da Budjeva ni umrla nasilne smrti. To je potrdil tudi krajevni zdravnik, ki meni, da je pokojnico zadela med pot-, jo proti domu srčna kap.
O. C.
SEVNICA
Se bo Stilles
pridružil
Slovenijalesu?
Ta petek bo približno 300 delavcev sevniškega podjetja Stilles glasovalo o odločitvi, ali se bo pridružilo podjetju Slovenijales ali pa bo še na-daje ostalo samostojna gospodarska organizacija. Odločitev je v njihovih rokah. Podjetje Slovenijales je v sodelovanju z banko, Stillesom in skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij pripravljeno investirati 17 milijonov dinarjev za nov obrat in za modernizacijo proizvodnje. Ta naložba bi omogočila podvojitev proizvodnje, tovarna pa bi obenem lahko zaposlila še kakih sto ljudi.
Stilles sam ima preslabotne službe, da bi se mogel uspešneje spoprijeti s tekmeci na trgu, posebno še. če se združujejo. Podjetje Slovenijales pa se uspešno uveljavlja, ima denar in strokovne službe, kar lahko po združitvi tudi Stiliesu zagotovi napredek.	m. L.
Uresničen letošnji program
Lovrenc na Pohorju: številni novi objekti - Še zmerom neurejen položaj krajevne skupnosti — Kmetijska zadruga posegla v turizem
Na nedavnem posvetu predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in društev v Lovrencu so ugotovili, da so letošnji program investicij v glavnem ugodno izpolnili. Delati je začela nova tovarna montažnih zgradb podjetja Marles, ki je povečala Število zaposlenih za okrog 100, celotni dohodek pa že v prvih mesecih za šestkrat v primerjavi z ustvarjenim dohodkom na nekdanjih žagah.
Tudi tovarna kos je precej zboljšala svoje poslovanje in pripravila vse potrebno, da začne svoje sodelovanje z za-hodnonemškim Solingenom in Tehno impeksam izdelovati škarje za gospodinjstva. Gozdni obrat je uredil nekatere mostove na cestah, zgradil novo cesto do kmetij na Kumnu, novo upravno poslopje in športno telovadnico ter opravil vrsto gozdno varstvenih del. Dokončno so urejeni tudi nasip in zapornice za novo planinsko jezer-ce pod Planinko in popravljene planinske hiše . na Klopnem vrhu. Tukaj bodo prihodnje leto začeli graditi gozdarsko zimsko športno središče.
Kmetijska zadruga je 1^ tos uspešno posegla v turizem. Prispevala je denar za temeljito modernizacijo hotela Jelen, ki bo odprt za •praznik republike. Sledeč prizadevajnem zadruge, je tudi pet zasebnih gostilničarjev začelo prenavljati svoje obrate. Največje je bilo letos povpraševanje po parcelah za počitniške hiše. Počitniško naselje Gaberk je dobilo prve počitniške hiše, medtem ko jih bo prihodnje leto še 23. Okrog 40 počitniških hiš pa bo tudii pri kmetih in v drugih rajonih, kj so določeni z urbanističnim programom. Zazidalni načrt za počitniško vasico Gaberk je naročila kmetijska zadruga, v kratkem pa bodo naročili še nove načrte zaradi velikega povpraševanja Mariborčanov.
Tudi most na Ruti je v zadnji fazi graditve in predstavlja v letošnjem programu najpomembnejšo investicijo. Pripravljeni pa so tudi načrti za modernizacijo 4 km ceste z Rute v Lovrenc. Na Kumnu bo turistično društvo poleg prve vlečnice uredilo še 30 hektarov novih smučišč in postavilo še eno vlečnico, za katero je zavod za urbanizem izdelal dokumentacijo.
še pred zimsko sezono bodo vsa križišča tega, 7 kilometrov dolgega pohorskega kraja -dobila slogovno urejene kažipote, turistično - društvo pa bo natisnilo tudi prospekt v barvah. Načrte za turistični pensdon A kategorije je pripravila tudi zasebna turistična agencija iz Zahodnega Berlina. Z vsemi navedenimi akcijami dobiva Lovrenc na Pohorju prve trdne osnove za povrnitev renomeja pohorskega turističnega središča.
Ugoden razvoj gospodarstva in prizadevanja za razmah turizma pa precej motijo ne- I
urejeni komunalni problemi. Okrog 3500 prebivalcev tega kraja, ki so v zadnjih dveh letih zgradili več kot sto novih stanovanjskih hiš, nima zagotovljenega prevoza na lokalnih cestah pozimi, ker niso vse plužene. Urejena tudi niso vprašanja z vodovodom, kanalizacijo in krajevnimi cestami. Medtem, ko se obeta graditev nove otroške varstvene ustanove, se več kot 500 šolarjev osnovne šole še vedjio stiska v dveh izmenah v šestih učilnicah in dobiva šolsko malico v neurejeni šolski kleti. Krajevne organizacije menijo, da bo treba odločno rešiti problem osnovne
Zakaj tako?
»Čekaj«!
V teh dneh bodo v ulici XIV. divizije v naselju Green-wich v Mariboru odprli sodoben in lepo urejen otroški vrtec, ki bo v ponos celotnemu naselju. V bližini so postavili zaradi prometne ceste in pogostnega prečkanja cestišča ob prehodu za pešce semafor. Vse je vzorno in funkcionalno urejeno, a na nekaj je bilo pozabljeno. Semafor se vključi s pritiskom na gumb. Takrat se vključi nad stikalom svetlobni napis, ki opozori f>ešce naj počakajo. Ob pritisku na semafor na ulici XIV. divizije pa peš. cu zasveti napis ČEKAJ.
Ali ne bi bilo lepše, če bi POČAKAJ. Vsak dan se bo tako nekaj sto malčkov iz bližnjega otroškega vrtca ustavljalo ob povelju ČEKAJ, namesto da bi jih od malih nog vzgajali v slovenskem jeziku.
B. ČERIN
Tovornjak ga je stisnil ob steber
MARIBOR, 17. nov .— Sinoči približno ob 18.50 uri je voznik tovornjaka Silvije Markovič te1. Cečovja 18 pri Piranu manevrirali s svojim vozilom na dvorišču skadi-šča podjetja Koloniale ob Tezenski cesti. Pri tem mu je pomagal delavec Ivan Skol-nik, iz Rošpoha. Ko je Markovič zapeljal vzratno, se mu je Skolnik umaknil do beton-skega stebra, od katerega ga je vozilo pritisnilo tako močno, da mu je poškodovalo prsni koš. Morali so ga hudo ranjenega prepeljati v bolnišnico.
P. S.
šole, urediti komunalno organizacijo v kraju in boljši sistem financiranja dejavnosti krajevne skupnosti. Čeprav so občani v zadnjem času prispevali več kot 2 milijo, na dinarjev samoprispevka za dokončanje elektrifikacije, gozdnih cest in mostu na Rutu, bo treba vendarle najti trajnešje vire financiranja dejavnosti krajevne skupnosti, ki v sedanjih pogojih težko začenja z dolgoročnim in načrtnim reševanjem krajevnih problemov.
D. VRESNIK
Mokronoška Iskra brez dela
Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala
TREBNJE, 17. nov. — Stabilizacijski ukrep ZIS, ki je otežil uvoz reprodukcijskega materiala, je povzročil, da je mokronoška Iskra, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, že deset dni brez dela. Tako so pojasnili delavcem in delavkam, ki so jih poslali na začasen »dopust« z 80 odstotnimi osebnimi dohodki.
V obratu pravzaprav ne vedo, pri čem so. Nekaj reprodukcijskega materiala je si-cer prišlo, tako da bo del zaposlenih ta teden lahko začel delati, splošna negotovost pa je ostala, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi, ki so odvisni od razvoja tega obrata, za katerega je že leta in leto značilno zaostajanje.
Te dni je obiskal trebanjsko občino generalni direktor Iskre Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo pri vodstvu ljubljanske tovarne za elektroniko in avtomatiko v Pr-žanju, kamor spada mokro-noški obrat, pozanimal, kako je z možnostmi razvoja obrata v Mokronogu. Predstavnikom občinske skupščine je zagotovil, da bo Iskra pripravila program razvoja proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev, sporočil pa je tudi mnenje vodstva celotnega podjetja, naj bi tovrstno proizvodnjo povečevali v Mokronogu.
Podobne besede so v Mokronogu in Trebnjem že slišali, vendar se položaj mo-kronoškega obrata doslej ni izboljšal. Ta obrat edini na Dolenjskem ne napreduje, čeravno je izrednega pomena za Mokronog in okolico, kjer ni drugih tovarn.
V petek bo pri generalnem direktorju Iskre sestanek s predstavniki vseh obratov in tovarn. Na tem sestanku bodo obravnavali tudi položaj v mokronoškem obratu.
M. LEGA N
NOVI MOST V SLOVENJ GRADCU Naposled bosta oba bregova Subadolnico spet povezama. Zaradi regulacijskih del so vse stare prehode odstranili, sedaj pa je sredi graditve novi železobetonski most, ki bo povezoval Slovenj Gradec s Starim trgom. Nekoliko viže pa bo postavljena tudi še ena nova betonska brv za P08®9-	Foto: F. Jurad
JAPONSKO ROČNO DELO
IZDELKI IZ BAMBUSA
• maske • boginje R bude R razni pladnji — lahki ln odporni zoper alkohol • košarice za sadje R
GEJŠE
IMPREGNIRANA SVILA
slike z japonskimi motivi
IZDELKI IZ SLONOVE KOSTI - INDIJA
ročno rezljane figure: • tri pametne' opice R kamele R Krotilci kač R Indijka z vrčem R slončki ln kamele mostu • broške — indijsko svetišče TAJ MAHAL . . . R
supermarket
' VI
’ J
Portretist
Od babice do Japonca
Milan Zalokar je v 23 letih narisal blizu 80 tisoč obrazov_
»Najteže je upodabljati otroke do devetih let. Pa Japonce In Kitajce. Zavoljo izraza oči« — tako je zlagal misli, ko sva bila v neprespanem dopoldnevu za dobro urico pribita za kavarniško mizo re&kega »Centrala«. Krog naju je bflo kot na zvezni konferenci upokojencev. A vseeno sva vrgla vsak svoje »karte« na miza
'St
%


-—N
\W
Kdo ste, Milan Zalokar?
»V Trstu sem bil rojen, mladost sem preživel v Ljubljani, 23 let sem na Reki. Star pa sem. recimo, malo nad petdeset.«
Kako. da ste se zapisali portretiranju?
»No, pred vojno sem se ukvarjal z galanterijskimi in modnimi izdelki. Risal sem že od rane mladosti. To je bil moj konjiček. Sele tu, na Reki. sem se spoprijel s por--retiranjem. Kadar delam, se mi zdi, kot bi tekmoval sam s sabo. Najpomembnejše zame je, da so ljudje zadovolj-ni — taki pa so. »če se por-retiranci spoznajo.«
Večkrat sva se srečala v Zlatni školjki* pa v nekate-
Mornarica
Kje so naše ladje?
PIRAN 17. nov. — Linija Jadran — Zahodna Afrika — Jadran:	»Bohinj« je danes
prispel iz Reke v Ploče, nato pa bo odplul proti Siracu-si. »Brežice« bodo jutri vrgle sidro na Reki. »Borovnica« se bo čez dva dni zasidrala v Lagosu. »Branik« je v Douali. »Bočna« pluje proti Benetkam, kamor bo prispela 24, novembra. Štiri dni pa bo tam že zasidrana tudi »Ze-lengora«. »Rivademar« pripluje jutri v Koper, nato pa bo odplula v Abidjan. kjer jo bodo sprejeli 3. decembra.
Linija okoli sveta: »Litija« bo jutri vrgla sidro v ma-draškem pristanišču. Pot bo nato nadaljevala še proti Hong Kongu in Osaki. »Ljubljana« bo 15. decembra prispela v Bcmbay. »Trbovlje« so na poti proti Rek:, kjer jih bodo pozdravili 4. decembra. »Ljutomer« bo čez tri dni prispel v Seattle. 24. novembra pa bo vrgel sidro še v Vancouvru. »Korotan« je danes izplul iz Arbataxa in bo pojutrišnjem v Neaplju. »Goranka« bo čez tri dni priplula v Algeciras. »Lattuga« je danes v Hoquiamu. v Los Angeles bo prispela čez en teden.
Prosta plovba: »Piran« Je v Calcuf:, »Postojna« v Santosu in »Sirena« v Šibeniku. »Krpan« se bo jutri zasidral v Detroitu, »Bela krajina« pa pojutrišnjem v Sundalsoru. »Koper« pluje proti La Pul-licu. kamor bo prispel 24 novembra. »Portorož« bo 1. de cembra pristal v Cristobalu. »Kras« je danes zapustil Casablanco in se obrnil proti Imminghamu.	V. G.
rih drugih reških lokalih. Je samo tu vaše »lovišče*?
Rišem na terasah, na ladjah, vlakih ...
»Ne. Ne pretiravam, če rečem, da me pozna domala vsa Dalmacija. Najdete me povsod, posebno poleti. Rišem na terasah opatijskih hotelov in vil, na ladjah, v vlakih...«
Dostikrat sem vas videl, kako ste prišli v lokal. Z blokom pod roko ste postali, potem pa ste nevsiljivo stopili k omizju, ki ste si ga izbrali.
»Najprej presodim, kdo je najbolj fotogeničen. Važno je, da je odličen predvsem prvi, drugi portret. Ko ljudje vidijo, da sem jih dobro zadel, se sproži verižna reakcija ...«
In vselej zadenete v živo?
»Da. Zelo redko napravim portret dvakrat.«
Koliko ste jih že naredili?
»Poprečno po deset na dan. Pa izračunajte, koliko da to v triindvajsetih letih .,.
Povejte, koga je najlaže portretirati?
»Angleže. Vsak je drugačen. Pa ludi Jugoslovane, posebno Srbe, in Italijane.«
Vaše najboljše »stranke*?
»Naši ljudje, Jugoslovani.«
Koga ste vse Portretirali?
»Vprašajte raje, koga nisem. Od malčkov do prababic, od Eskima do Japonca.«
Junaka ni
Zakaj mislite, da se ljudje želijo portretirati? Ker imajo preveč denarja, ker so nečimrni, ker...?
»V to jih sili predvsem radovednost, da bi se videli, kakšni so v drugih očeh. Nekaj malega pa je takih, ki se dajo portretirati samo zato, da bi jaz kaj zaslužil.«
Zaslužil — koliko?
»Dvajset dinarjev zaračunam portret.*
Ste že kdaj razstavljali?
»Ne. Prvič bom v kratkem — karikature — v Milanu. Moja fiksna ideja je bila, da mora razstavljati najprej moj sin. Veste, Zoran se je vrgel na filozofsko slikarstvo, s čemer se ne ukvarja nihče na svetu. Razstavljal je že marsikje.«
Povejte — če se ta hip spomnite — kaj veselega iz vaših srečanj z mnogimi ljudmi?
»Dosti sem jih »Izzival« (seveda samo moške), naj se mi puste upodobiti tako, kakor si jih predstavljam dve desetletji kasneje, pa nisem našel junaka... Srečal sem nekaj ljudi, ki so bili za las podobni raznim državnikom ... Nekajkrat se mi je primerilo, da sem slikal razne otroke v puberteti in ko sem portret v naglici končal, sam nisem vedel, alj sem upodobil fanta ali punco. Potem sem še dva dni razmišljal, kaj je pravzaprav bilo_____«
Vaše najboljše delo?
»Vidite, delam tudi olja. A najboljše? Doma, nekje na podstrešju, imam risbo, na kateri je upodobljeno nekaj, kar ni ne moški ne ženska; niti sam je ne mam razvoz-ljati...«
Kako dolgo še kanite portretirati?
Za hip je pogovor usahnil. Mož z očali se je zagonetno nasmehnil — s takimi nasmehi je prepletal tudi svoje odgovore — in čez čas počasi rekel:
»__do konca!«
Opivel, zguban, z nerazrešljivim nasmehom mi je sedet nasproti.
MARJAN KUNEJ
Foto: Drago Holynski
Meje
Sto milijonov lir na dan
Mejni prehod Krvavi potok - široko odprta vrata do Jadrana - Do deset tisoč Jugoslovanov se vsak dan vrača z nakupov v Trstu - »V Trstu ni boljšega kupca od Jugoslovanov!«
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je prek mejnega prehoda Krvavi potok potovalo nad 4,700.000 ljudi. Le nekaj 100.000 potnikov je tod prešlo meje z izkaznicami videmskega sporazuma, vsi ostali s potnimi listi. S takim prometom se je Krvavi potok v kratkem času uvrstil med naše največje mejne prehode. Pravijo pa, da je to mejni prebod, prek katerega potuje največ Jugoslovanov s potnimi lisa. Ne le poleti, tudi nekatere druge dneve, zlasti pred nedeljami in prazniki, se vrača tod iz Trsta tudi do 10.000 Jugoslovanov dnevno, ki so se mudili t«™ po nakupili. Prav zato je včasih na prehodu velika gneča in tudi kilometer in še več dolga vrsta.
»Lahko si predstavljamo, kaj pomeni tako število potnikov in koliko dela to terja od carinikov.« so povedali carinski uslužbenci na Krvavem potoku. »Medtem ko, denimo. Italijani lahko pripeljejo k nam skorajda brez omejitve mnogo stvari, pa so predpisi za naše državljane zelo strogi. Zato morajo prijaviti mnogokaj. kar prinesejo s seboj. To pa terja več časa. saj lahko poprečno v enakem času opravimo pregled pri desetih tujcih ali pa le pri enem našem državljanu. Cez ta mejni prehod potujejo mnogi iz notranjosti države. Ti nimajo možnosti potovati tedensko ali mesečno prek meje in zato prinesejo temveč s seboj.«
Tržaški list »11 piccolo« je
nedavno objavil, da pride na dan poprečno v Trst okoli 2500 jugoslovanskih avtomobilov In da porabijo Jugoslovani dnevno v Trstu 100 milijonov lir. Velik del potnikov, ki se s takega izleta z nakupi vrača dom jv, pa potuje prav prek Krvavega potoka.
Zasebni uvozniki s formatom
Promet na Krvavem potoku je značilen odsev razmer na našem trgu. Se vedno je pogosto videti osebni avto ali tovornjak, ki vozi betonsko železo, cement, opeko, še vedno so tudi različni gospodinjski stroji in naprave, pa tudi različne strojne naprave na seznamu predmetov, ki jih ob povratku prijavljajo naši
ljudje. Nekateri' zasebniki so postali kar uvozniki velikega formata. Medtem ko mora delovna organizacija po predpisih za uvoz premagati nešteto težav, lahko zasebnik uvozi skorajda vse, samo da plača carino. To seveda izkoriščajo na veliko. Nobena skrivnost ni, da so še nedavno nekateri zasebniki, za svoj račun sicer, uvažali za naša podjetja gradbeni material, ki ga je pri nas primanjkovalo.
Treba je reči, da imajo on-stran meje izredno izostren posluh, kaj je pri nas najlaže prodati. Brž ko je pri nas začelo primanjkovati gradbenega materiala, so na italijanski strani nedaleč od Krvavega potoka odprli veliko skladišče, kjer je mogoče do-
biti vse, kar se pri gradnji potrebuje.
Skoraj vsak dan je videti na Krvavem potoku skupine ljudi, ki pričakujejo tovornjak ali večji avto. Nekatera podjetja dostavijo našim državljanom zlasti različne kmetijske stroje, od traktorja do kosilnice. Na meji jih pričakajo naši, kajti carino morajo plačati takoj. Italijanski dobavitelj je celo tako ustrežljiv,, da odpelje napravo naročniku domov. Razen tega pa, če je treba, lahko naročnik stroj odplačuje tudi na obroke.
»Država mi je dala, da kupim revoiven«
Po statističnih podatkih so lani menda v vsej državi uvozili okoli 800 kmeUjskih strojev. Letos so jih samo čez Krvavi potok nekaj več.
Med blagom, ki ga carinijo na Krvavem potoku, so najrazličnejši predmeti, včasih tudi orožje. Nobena skrivnost ni, da zlasti potniki, ki pridejo iz Bosne in južne o.-bije, pogosto prinesejo iz Trsta revolver ali kako drugo orožje. »Dala mi država no-
vač, da kupim revolver,« je prostodušno pripovedoval potnik, in skušal dokazati, da je z devizami na turistični vizum opravičen kupiti orožje.
»Jugoslovanski turisti so nad vsemi.« je pripovedoval tržaški trgovec. »Ne vem, če katerikoli drugi turist, ki pride v Trst, porabi v enem samem dnevu toliko denarja, kot jugoslovanski.«
Na Krvavem potoku pa pravijo, da okoli 40.000 naših državljanov, ki je tod prepeljalo iz tujine domov blago, ki ga je treba cariniti, dolguje več kot milijardo starih dinarjev neplačane carine.
GUSTAV GUZEJ
Zapleteno
Zdi se, da bo novi po. ■pis prebivalstva Jugoslavije najbolj zapleten v Vojvodini. Popisnice bodo tiskali v štirih enakopravnih jezikih narodnosti in v latinici pa cirilici.
Poročilo '	I
Martin z druge strani
Več znanstvenih razprav o tem, kaj je bistvo našega vinskega praznika
Tu moram poročati o Martinu in sem zato zelo zaskrbljen- Teži me, ker je na tisoče Martinov prišlo in odšlo v tolikih letih. Jaz pa bi moral letošnjega Martina pokazati za čisto novega človeka, ker sicer zgodbe ne moreš napravita, če ni v njej nekaj novega. Ampak, jaz s svoje strani ne bom mogel povedati nič novega. To je to. Vsi Martini so bili zmeraj v enaki nesnovni podobi. Razlika je samo v tem,
Torej je zdaj jasno, da vam bom dal zgodbo, ki se bo sproti podirala. Ce jo boste na hitro pogledali, boste videli eno samo ravnino, mi slim. če jo boste pogledali tisti hip. ko bo ležala vsa podrta.
Martin je brez snovi zato. ker je svetnik. Ob nogah ima debelo gos. ki jo pase s šibo v roki. Od vsega tega prizora se kažeta v življenju v snovni obliki le gos in šiba. Tistega, kar je bistveno, pa tale prizor, jasno, ne kaže. To je vino. Tako. vedno je bilo. da so bile važne reči skrite za lepo pobarvanimi nevažnostmi
Zdajle se je torej zgodba podrla in je samo ravnina. Hitro jo moram« postaviti pokonci, da bo kaj videti Dajmo, ko pride mesec no-
1 z drugega nebesnega konca.
, vember, pride tudi Martin, j In ko ljudje v mislih, ki so ; menda brez snovi, zagledajo | svetnika, vedo, da je v sodih vino. To vino je mlado in ga je treba piti, da se človek spočije, ker je vse leto delal na njivi in med trtami.
Zanimivo je pravzaprav, kako nesnovnost vpliva na snovnost, in kako snovnost spet vpliva na nesnovnost.
Ko pride nesnovni Martin in začne nekako učinkovati na svet, se snovni mošt odpove svoji nespolnosti in postane spolen kot vino, ki je seveda tudi snovno. To Je zamotano ne? Ampak, drugače jaz zgodbe ne znam postavljati pokonci.
Ljudje seveda že v krvi vejo. da je i sak mar trnovski no i vember tako. Potem priredi-
jo gostije in poskušajo novo vino. Vino ima moč, da se v človeških glavah spremeni v nesnovno energijo. In, glejte dokaz o obratnoso razmer-nem učinkovanju: nesnovno vino začne poganjati snovne-ga človeka v elipsasto planetno kroženje.
To se sliši fizično. Mi, ne-modri ljudje. imenujemo martinovski fizikalni zakon pijanost, ali omamo, ali nekaj takega.•
Znanstveniki razlagajo ta Martinov obred s tem, da je to žetveno slavje. Kmet je pobral vse pridelke in zdaj je naposled priteklo še vino. Leto je bilo dolgo in treba se je spočiti in sprostiti. Pripraviti se je treba na novo žuljasto dobo in potem spet na novo, in spet na novo, do-
kler je življenje. Čudno, po smrti nesnovnost spet vpliva na žive ljudi. To je spominjanje in strah, ja, strah, da ne bi tisti, ki je še, ravno tako izgubil snovi, kot tisti, ki ga ni.
No, v glavnem, na Martina se pije in jedo gosi. Edino ne vem, kam bi v tej zgodbi vtaknil šibo. Kaže, da ni-ma nobene omembe vredne funkcije, samo na slikah je v Martinovi svetniški roki. Gos pa je zelo pomembna-Saj ne mislite, da jaz mislim, da se na Martinovo nedeljo jedo samo gosi. Tudi drugo meso pazi, da vino ne bi izgubilo ravnotežja. Toda, gos je zanimiv ptič. Ko je živa, rada plava po vodi. Ko je mrtva, pa plava na vinski vodi. Torej, zmeraj je vodno-pomembna in to je njena tesna zveza z Martinovim obredom. Razen tega ima peruti in lahko tudi malo leti po zraku. Zdaj pa to, človeka je vedno privlačevalo dvojno lebdenje, plavanje na vodi in plavanje po zraku. Gos pa to
oboje zna. In ljudje jo zato jedo na Martina, zaradi nekakšne notranje želje po plavanju.
To je moja neznanstvena domneva. V tej zvezi sem se ravno zdajle' spomnil nečesa, zavoljo česar je moja Martir nova pripovedka bliskovito skočila na noge. Ali ne bi človek tem lažje plaval na vodi in po zraku, čim manj snovi bi imel? Ce bi bil ves iz niča in bi pikica kazala, da je, potem bi odplaval, in ko bi se malo oddaljil, sploh pikice ne bi več videli.
Poslušajte, moja druga neznanstvena domneva je, da jedo martinovski ljudje gosi zaradi mrakobne želje po nesnovnosti. Sploh pa je nekaj globokega v gosi.
Pred mnogimi leti so ljudje po videzu gosje prsne kosti ugibali, kakšna bo zima. Ce je bila kost bela in čista, bo huda zima in bo mnogo snega. Ce pa kost ni bila bela in čista, je bilo narobe.
Tu bi še povedal to, da je Martin po vsej verjetnosti preživel enako spremembo, kot jo je mošt. Saj veste, ko sem prej pravil, kako je postal spolen kot vino. Martinovali so že v poganskih časih. Ker še ni bilo krščanske vere, Martin še ni bil svetnik, ampak nekaj drugega. Zanesljivo pa je bil ravno tako nesnovno vpliven, kot krščanski svetnik Martin.
Gosi pa so priplahutale k nam od Rimljanov. Ti so ime-
li živali v časteh. Ves večni Rim je spal, samo gosi ne. Čutile so, da prihajajo sovražniki. Na ves glas So zaga-gale in Rim je bil rešen. Kako so čutile gosi tuje vojske, to ni jasno. Imajo v glavah že kakšne naprave za sprejemanje nesnovnih sporočil. In po mojem jih zaradi vsega tega jejo ljudje.
Zdaj moram nehati, ker ni več prostora. Zgodba je na tleh in lepo se vidi čeznjo. Ljudje, kakšen čudovit razgledi Ljudem, vem kaj bo s šibo! Urednik je rekel, da je šiba zato tu, ker imajo ljudje preveč snovi. Zdaj sem šei ▼ njegovo glavo. On je snoven, jaz sem breosnoven. Mislim, da je tu možnost za lmd’ Zlesti morajo v druge ljudi. Notri izgubijo svojo ...... ker dve telesi ne moreta stati na isti točki. Iz dru-rih ljudi bodo potem tl ljudje, ki so šli notri, mislili in giedali okoli. Toda, potem bo morda na svetu približno kakšna polovica ljudj manj.
Jaz sem v glavi in vam pravim: Ljudje, danes samo goltamo in goltamo jedačo in pijačo in vse, kar gre notri. Cisto mastni smo in ne moremo nič misliti. Šiba pa ja tu zato, da nam žuga: Takoj nehajte s snovnostjo! Marš proti brezsnovnostt! Postanite vitki, zdravi in bridki. Tako. Tu bi moral zabrlizgati, ampak, trenutno se ne spomnim, kako se piše brlizg.
PRIMOŽ ŽAGAR
Četnik, ki so ga pozabili
Kmet R. Mirkovič se je po 26 letih pripeljal domov v razkošnem avtu - Čas ni zbrisal njegovih medvojnih zločinov - Obtožnico je pisala prelita kri sedmih partizanov
LESKOVAC, 17- nov- Bivši kmet Radovan Mirkovič iz vasi Kontjamiika v bližini Prokuplja je bil na seznamu pogrešanih in pozabljenih že skoraj 26- let in najbrž ga nihče ne bi nikoli več omenil, če se temu nekdanjemu četniku in vojnemu zločincu, ki se je leta 1044 izognil sodišču z emigracijo na Zahod, ne bi zahotelo, da po tolikih letih obišče rodni kraj. Poleti je s svojim obiskom presenetil maloštevilne vaščane, ki se ga spominjajo kot morilca šestih mladih partizanov in nezna-
ne partizanke s Kukavice.
Pripeljal se je e razkošnim avtomobilom, s seboj pa je med drugim prinesel tudi čet-niška odlikovanja. Najbrž je mašili, da ga ne bo nihče prepoznal, ali pa se je zanašal, da je že čas storil svoje in da so na njegov zločin po tolikih letih pozabili. A takoj po prihodu v Konj arnik so ga prijavili oblastem, k čemur je najbrž pripomoglo tudi njegovo naduto vedenje. Takoj po prihodu v vas je brezobzirno in predrzno žalil rojake. Tako se je vedel pozneje tudi do preiskovalcev, ki jim je, kot je rečeno v obtožbi, priznal svoj zločin.
Od 18. do 20. novembra mu bodo pred okrožnim sodiščem v Leskovcu, ki' mu bo
Miličnik ubil miličnika
KARLOVAC, 17. nov. — Pričakujemo, da bo senat okrožnega sodišča v Karlovcu danes izrekel sodbo miličniku Milji Dragičeviču iz Ozlja, ki je 16. septembra letos ustrelil z dvema pištoloma (službeno in svojo) miličnika Momčila Taliča.
Dragičevič in Talič sta bila sprta. Talič in njegova žena sta večkrat klevetala Dragi-čeviča, ki ju je zaradi tega tožil. Sodišče je obsodilo Ta-ličevo ženo na pogojno kazen, Taliča pa oprostilo. Razprava je bila 16. septembra. Istega dne zvečer sta se Talič in Dragičevič srečala v kleti bloka, kjer oba stanujeta. Talič je Dragičeviča opsoval, nakar je ta potegnil pištoli, ki ju vedno nosi pri sebi, in ustrelil svojega kolega.
Po streljanju napadel miličnike
LJUTOMER, 17. nov. — Ker je 39-letni Anton Vrbnjak iz Radioslovec pri Ljutomeru davi pijan streljal okrog hiše z lovsko puško in ogrožal varnost ljudi, so domačini poklicali miličnike. Vrbnjak je može postave napadel; vendar so ga končno le ukrotili in mu odvzeli puško, za katero nima potrebnih dokumentov. Proti Vrbnjaku, ka je znan po napadalnosti, so že pred časom uvedli kazenski postopek, ker je nekoga hudo poškodoval.
Mož se bo po današnjem napadu zagovarjal za dvoje kaznivih dejanj
B. B.
predsedoval sodnik Momčilo Stojanovič, sodili za čeitniške zločine, ki se jih ljudje iz Toplice, Jablanice, Puste Reke in Dobriča še dobro spominjajo. Radovan Mirkovič se je v začetku leta 1942 prostovoljno pridružil četnikom Kosta Pečenca. Ni bil edini kmet iz Kanj arnika, ki se je odločil za tako pot. Z njim je bil tudi Lazar Damjanovič, čigar življenjska zgodba je nekoliko drugačna — po vojni je presedel 20 let v zaporu in na sodišču se bo sedaj pojavil kot priča.
Spomladi leta 1942 se je četniška enota, v kateri je bil tudi Radovan Mirkovič, bojevala proti partizanom v bližini rudnika svinca in cinka Leče v občini Medvedja. Med umikom so če tniki v vasi Magaš ujeli skupino sedmih partizanov. To so bili še neizkušeni fantje, ki so prišli v gozdove z vseh koncev med njimi je bila tudi mladinka, katere imena še sedaj niso ugotovili. Mlado partizanko so prepeljali v Lebane v četniški štab Kosta Pečancdi fantje pa v vas Magaš. Na šolskem dvorišču so jih zvezali in tam so čakali na kazen.
Krog se vendarle zapira
Aretacijo morilca starčkov iz Blagaja pričakujejo vsak trenutek
BOSANSKI NOVI, 17. nov. — Neuradno se je zvedelo, da se je število ljudi, ki so osumljeni uboja Nazifa in Žumre Imširevič, zmanjšalo na tri. Aretacijo pričakujejo vsak trenutek, čakajo le še na rezultate laboratorijskih preiskav. Preiskovalci trdijo, da starčka nista bila ubita zaradi koristoljubja, kot je bilo videti v začetku. V kuhinjski omari so namreč našli 2000 dinarjev, kar da slutiti, da motiv umora ni bil denar. Kdo je neznanec, ki je tragičnega večera s starčkoma pil kavo in žganje, nato pa ju pobil, bomo morda vedeli že jutri.
Četnikom se ni mudilo, poskrbeli so, da je bilo ob u-strelitvi partizanov prisotnih čim več ljudi. Stare vaščane, ženske in otroke so na silo pripeljali iz hiš na šolsko dvorišče, zagrozili so jim celo s smrtno kaznijo. Po »pojasnilu«, kako so ujeli partizane, je poveljnik četniške enote Blagoje Duderovič, potegnil pištolo in začel streljati na zvezane fante. A čudno, pod Duderovičevimi kroglami ni padel nihče. Najbrž je stari četnik hotel še podaljšati »predstavo«, da bi še bolj prestrašil vaščane, ki so od prvega dne podpirali partizane.
Četniški poveljniki so pozvali prostovoljce. Javila sta se Radovan Mirkovič in Lazar Damjanovič. V vsakega od partizanov sta iz neposredne bližine izstrelila pet krogel. Pozneje sta z drugimi četniki vred uporabila tudi nože. Tako je pred številnimi pričami Puste Reke na šolskem dvorišču obležalo sedem trupel, četniki pa so se po veseljačenju v šolskem poslopju odpravili naprej, ba-haje se s svojim junaštvom.
Radovan Mirkovič, ki je bil med četniki vse do osvoboditve, se je izognil zasluženi kazni tako, da se je pridružil sovražnim enotam, s katerimi je prišel v Zahodno Nemčijo, odtod pa pozneje v Kanado, kjer je dobil tudi državljanstvo.
SLOBODAN SIMIČ
Pri Korenitki 9 ranjenih
NOVO MESTO, 17. nov. — Jože Bambič, ki je začasno zaposlen v Stuttgartu, je včeraj na avtomobilski cesti pri Korenitki z osebnim avtomobilom volkswagen nemške registracije prehiteval tovornjak s prikolico — pri tem zapeljal čez neprekinjeno belo črto in čelno trčil v austin 1300, ki ga je nasproti pripeljal Ljubljančan Borut Kraigher. V silovitem trčenju je bilo ranjenih devet ljudi, šest huje. V Bambičevem vozilu so bili razen voznika hudo ranjeni sopotniki: Vera Bambič, Terezija Sviben in Zlata Krene, v Kraigherjevem avtu pa voznik in sopotnik Mirko Kmet.
I. Z.
S sekiro nad voznika
MURSKA SOBOTA, 17. nov. Mirko Gjura iz D. Bistrice je pri kolišču »Bobri« sprejel v svoj avto Zvonka Šarkezija iz Beltinec in mu na koncu poti zaračunal prevoz do Beltinec. Sopotnika Šarkezija je račun za prevoz očitno zelo razburil, saj je pograbil sekiro in jo vrgel skozi šipo levih vrat vozniku v glajvo. Na srečo jo je Gjura odnesel samo z nekaj praskami po glavi, škode na avtu pa je za 1500 dinarjev.
B. B.
Hrkač pod težo .malenkosti'
Terorist se kot jegulja zvija med jasnimi dokazi — Nove in nove verzije »resnice« — Ali lahko nekdo, ki je nedolžen, res ve za podrobnosti? »Kdor izdaja, bo likvidiran«
BEOGRAD,. 17. nov. (Tanjug) — Mine, ki so bile nastavljene 25. septembra 1968 na beograjski železniški postaji, so bistveno različne od tiste, ki je eksplodirala v kinematografu »20. oktobar«, je včeraj izjavil sodni izvedenec polkovnik Jovan Popovič med svojim nadaljnjim pričevanjem na razpravi proti teroristu Milj enku Hrkaču.
Cilj sabotaže v kinu je bil ubiti ljudi in sežgati objekt, mine na postaji pa so imele samo rušilni učinek. V tej sabotaži je bilo uporabljenh o-krog 3 kg razstreliva, tako da je imej peklenski stroj večjo rušilno moč kot katerakoli druga mina v dosedanjih podobnih sabotažnih akcijah. Razstrelivo je bilo skupaj z urnim mehanizmom zavito v modro majico, ta pa je bila v potovalni torbi, ki jo je nekdo dal spraviti v postajno garderobo. »Oseba, ki je to storila, 'je morala imeti pomočnika,« Je dejal Popovič. »Vse indicije nas silijo k domnevi, da je to sabotažo (tako kakor že druge) pripravila in izpeljala ista skupina.«
Hrkačeve prejšnje izjave se ne ujemajo z izjavami izvedencev — mišljene so tiste izjave, s katerimi je priznal dejanja, ki mu jih obtožnica očita. Glede na to, da obtoženec zdaj vse zanika, bi to neskladje lahko razlagali Hrkaču v korist, ko ne bi bilo cele vrste na videz drobnih posameznosti, ki trdno podpirajo prejšnje Hrkačevo priznanje.
Čeprav je namreč Hrkač doslej neštetokrat spremenil svojo pripoved o sabotažah v Beogradu in Zagrebu, vse doslej še ni mogel razložiti kako da ve za majico, potovalno torbo in časopis, v katero so bili zaviti mina na Mirogoju in umi mehanizmi, najdeni na Bežanijski kosi. Ravno tako ni jasno, kako je .ahko opisal kos lesa, s katerim so pre-
bili »patrono«, da so namesti-li detonator itd.
Med včerajšnjim zasliševanjem je Hrkač prvič omenil, da so bile eksplozivne naprave v kartonskih škatlah. To mu je očitno »ušlo«. Vse do danes je namreč trdil, da je mi-ne pred sabotažo na postaji izročil Stanku Marušiču, in to dve, sestavljeni iz patron, in eno s kovinskim ohišjem. Sledov kovinskega ohišja po eksploziji niso našli, Marušič pa ima za tiste dni bolj ali manj trden alibi. Vse kaže, da so bile mine na železniški postaji zares v kartonskih škatlah, čeprav takšne embalaže doslej nihče m omenjal.
Sodnik Milovič je Hrkača šest ur spraševal o posameznostih in ga hkrati opozarjal na njegove prejšnje izjave, na katere očitno sproti pozablja, ker si izmišlja nove in nove verzije.
Sodišče' se ni zadovoljilo s Hrkačevimi pojasnili, da je torbo in majico.med lanskim zasliševanjem samo po naključju tako natančno in podrobno opisal: Zdaj Hrkač zatrjuje, da sl Je majioo kar izmislil, da je bila modra pa je rekel samo zato, ker ustaši rdeče barve ne prenesejo! Da sta bila peklenska stroja, ki so ju našli na Bežanijski leosi, zavita v Vjesnik in v zahodnonemški časopis Bild, si je baje kar tako izmislil, ker je zmeraj kupoval Vjesnik, v organizaciji pa Je .bilo vedno veliko takih časopisov. Ravno tako je le po naključju uganil, da je bila mina, na-
stavljena na Mirogoju, zavita v emigrantsko glasilo Hrvat-ska država! Izmisil si je celo to, da je mino na Mirogoju nastavil zgolj zato, da bi speljal preiskovalce na krivo sled, ker je bil za glavno o-pe racij o predviden Beograd.
Na vprašanje, od kod ima izraz »speljati preiskovalce na krivo sled«, in ali v ta o-kvir po taktiki organizacije sodi tudi stalno spreminjanje izjav, med katerimi nobena ni čisto resnična, je Hrkač na koncu odgovoril, da je to res, vendar njegove sedanje izjave ne bi smeli razumeti kot poskus, da bi preiskavo spet speljal na krivo sled, ker se je odločil, da bo govoril resnico.
Hrkač je ponovil, kar so mu povedali v organizaciji: kdor izdaja, bo likvidiran, e-naka usoda pa bo doletela tudi njegovo družino. »Zase se nikoli nisem bal,« je rekel, »temveč samo za družino«. Zdaj pa je sklenil vse priznati, ker drugega izhoda ni več. Toda očitno je Hrkač še zmeraj daleč od resnice.
Dve žrtvi prometa
CELJE, 17. nov. — Včeraj je voznik Izletnikovega avtobusa Janez Marolt iz Letuša vozil iz Velenja proti Šoštanju. V bližini avtobusne postaje je zmanjšal hitrost, ker pa ni bilo potnikov, je vožnjo nadaljeval. Z leve strani ceste je pritekla pred avtobus Frančiška Rednak iz Raven pri Šoštanju. Kljub zaviranju jo je zadelo. Zaradi hudih poškodb je pozneje v celjski bolnišnici umrla.
Včeraj je v celjski bolnišnici umrl tudi 26-letni Edo Lamot iz Lipja pri Velenju, ki se je z motorjem ponesrečil 4. novembra v šleku pri Velenju.	M. 3.
Mitič: »Zmagali bomo!“
Drevi ob 17. uri v Zagrebu nogometu a tekma med ekipama ZRN in Jugoslavije
ZAGREB — Pred drevi&njim prijateljskim nogometnim srečanjem med reprezentancama Jugoslavije in ZRN ima naš zvezni kapetan Rajko Mitič velike težave s sestavo najboljše enajsterice, id se bo pomerila z »bronasto« ekipo z zadnjega SP v Mehiki. Zagrizeni prvoligaški boji so terjali tudi več poškodb nogometašev, na katere je zvezni treneš1 računal. Mitiču je	ie
dvanajst nogometašev, ki so sposobni za nastop in zato je moral na hitrico poklicati še dva nova
»2e pred tednom sem vedel, da ae morem računati z Musemičem, ki ima nogo v mavcu.« je dejal Mitič. »Vsekakor pa nisem pričakoval. da bodo tik pred tekmo odpovedali sodelovanje še štirje igralci. Ačimovič je staknil poškodbo v srečanju s Partizanom in ima zateklo že prej operirano koleno. Odlični Dgordjevič. ki je bil najboljši v derbiju minulega kola, prav tako ni sposoben za nastop. Da pa bi bile težave še huj-
) TENIS
Pilič v II. kolu
LONDON. 16. nov. — V prvem
kolu mednarodnega *—“*----—
nitja v Londonu je___________
premagal Cehoslovaka Kodešo s 5:7, 7:5 in 6:4. medtem ko je Avstralec Emerson Joviča * 9:7 in 6:4.
še. mi je Hajduka morem
UTRINKI
VBC POMOČI — Bolnišnica na kolesih, ki je v zadnjih letih iz Anglije odpeljala na vse večje avtomobilske dirke, a ni bila dovolj izkoriščena ob nesrečah dirkačev in gledalcev, naj bi odslej širše odprla svoja vrata, če bo potrebno; to zahteva od tega operacijskega centra združenje dirkačev za »velike nagrade«.
VELIK KUP DENARJA — Deset milijonov dolarjev je od neke pod-
za
______je bil
pet let naprodaj.
PREPOVED — Italijanske boksarske oblasti so nekdanjemu evropskemu prvaku v poltežki kategoriji Giuliu Rinaldiju iz zdravstvenih razlogov odvzele dovoljenje ea nastope (licenco). Rinaldi je star 35 let.
SŠD Mladi kovinar — ponos učencev
MARIBOR — Letos praznuje SSD pri TAM pomembno obletnico — 25 let delovanja. V ta namen je šolsko športno društvo »Mladi kovinar« organiziralo že vrsto tekmovanj v nogometu, rokometu, košarici in odbojki, v načrtu pa imajo še turnirje v šahu, namiznem tenisu ter v streljanju z zračno puško.
SŠD Mlada kovinar je bilo ustanovljeno 9. decembra 1968 in v teh borih dveh letih Je doseglo že številne uspehe. V prvem letu so bili četrti med vsemi SAD v Sloveniji, lani pa tretji med vsemi ter prvi med poklicnimi šolami, s tem pa so tudi zaslužili lep pokal. darilo revije »Mladine«.
V društvu je	včlanjenih
približno 550 učencev SC pri TAM, kar je okrog 60 odstotkov vseh učencev na šoli. Vsako leto doslej je društvo organiziralo med-razredna tekmovanja v košarki, odbojki, nogometu, šahu in namiznem tenisu. Odziv je bil vedno ae-lo velik, kajti sodelovali so skoraj vsi razredi, nekateri celo z dvema ekipama.
Letos so se člani lotili pomembnega dela: zgradili bodo poseben rekreacijski center z olimpijskim bazenom, kegljiščem Ud. S svojimi rokami so doslej zgradili že rokometno, košarkarsko in prekrasno nogometno igrišče Prav zato je lahko to društvo za zgled vsem drugim po vsej Sloveniji.
B. SINIC
*Uca pa ml J, »poročil, da »1 Je napadalec tik pred koncem tekme v Boru poškodoval vezi v kolenu in komaj dočakal konec srečanja. Zato je odpotoval v Split, meni pa povzročil Se dodatne težave s sestavo ekipe. Zadnji udarec, pravzaprav najhujši, pa je prišel iz Sarajeva. Branilec Tešan. eden naj zanesljivejših v obrambi, je težje poškodovan kot so sprva menili. Tešan je moral v srečanju z železničarjem že predčasno z igrišča,
L. Križman in Berden prvaka
UUBLJANA — Republiškega prvenstva v badmintonu so se ude-lefcili vsi najboljši, razen lanskega finalista 2orge, Id Je v JLA. Tekmovali so po dvojnem izločilnem sistemu. Izkazali so se predvsem mladi igralci, kot Berden. Koprivšek bi Caleta. ki so v zadnjem Jetu vidno napredovali. Berden Je dokazal, da v Sloveniji tačas nima enakovrednega nasprotnika
Pri članicah je L. Kri*men Ae četrtič zapored osvojila naslov republiške prvakinje.
Rezultati — polfinale: D. Pohar : Pavčič 15:5, 15:1; Berden : Zupani« 15:11, 15:0; mali finale: Berden : D. Pohar 15:6, 10:15, 15:7; repesaii: Koprivšek : Caleta (O) 15:6. 5:15, 15:8; Milavec (O) : J. Pohar 10:15. 15:3, 17:15; Koprivšek : Bupanič 10:15, 15:5, 16:8; Pavčič : Milavec 15:11. 8:15, 15:6; Kopriv, •ek ; Pavčič 15:10, 15:6; Koprivšek : D. Pohar w. o.; veliki finale: Berden ; Koprivšek 15:11, 15:2; članice _ polfinale: Marta Amf : Mariča Amf (obe O) 12:9. 11:1; Bohinc : L. Križman (obe O) 10:12, 11:3, 11:3; mali finale: Bohinc : Marta Amf 10:12. 11:6, 11:0; repesaži: L. Križman : B. Križman 11:0, 11:8: Mariča Amf : Zapušek (J) 12:9. 11:4; L. Križman : Mariča Amf 11:5, 11:5; L. Križman : Marta Amf w. o.; veliki finale: L. Križman : Bohinc 12:10. 12:10.
Vrstni red:	člani:	1. Berden
(Olimpija). 2. Koprivšek (Ježica), 3. D. Pohar. 4. Pavčič, 5. 2upanič, 6. Milavec. 7. Caleta, 8. J. Pohar (vsi O). Članice: 1. L. Križman. 2. Bohinc. 3. Maria Amf, 4. Mari. fta Amf. 5. B. Križman (vse O), 8. Zapušek. 7. Koprivšek, 8. Her-nja (vse J).
M. VRHUNEC
upal pa sem, da bo vseeno sposoben za drevlžnji nastop.«
»Kljub vsemu pa bomo zaigrali na zmago in upam, da bomo premagali Nemce ter prikazali zagrebškemu občinstvu lep nogomet,« je končal zvezni kapetan.
Zaradi poškodb bi odpovedi štirih standardnih igralcev naše najboljše ekipe je Rajko Mitič poklical še Plriča in Blaškoviča. Biričev nastop je gotov, medtem ko je Blsšfcovlč lažje poškodovan, a bo po potrebi vseeno vskočil v ekipo.
Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila v precej slabši Aostsvi. kot je bilo pričakovati. Mitič ima na voljo le štirinajst nogometašev, ki so sposobni za drevlšnjl nastop proti slovitim nasprotnikom.
Mitič se je že odločil za tole enajsterico:	Curkovič, Rajkovič
Stepanovič, Antonljevič, Paunovič,’ Hoizer. Petkovič. Plrič. Bukal. Ba-jevič in DJaJlč, na rezervni klopi pa bodo le vratar Dautbegovlč ter obrambna igralca Dojčinovsk! m Blaškovič.
B. KAVČIČ
ČESTITKE OB VISOKEM JUBILEJU —- Predsednik komiteja za telesno kulturo pri izvršnem svetu SRS dr. Ernest Petrič je včeraj čestital zaslužnemu športnemu delavcu Rudolfu Cvetku ob njegovi devetdesetletnici.	Foto: E. SELHAUS
Športnik pri 90 letih
Sprejem za Rudolfa Cvetka na komiteju za telesno kulturo IS
LJUBLJANA, 17- nov. Ob devetdesetletnici znanega športnega delavca, nestorja našega sabljaškega športa Rudolfa Cvetka je jubilantu čestital tudi predsednik komiteja za telesno kulturo pri izrvršnem svetu SRS dr. Ernest Petrič. Na sprejemu v prostorih izvršnega sveta so bili razen sabljaških delavcev tudi predsednik ZTKS Tone Florjančič in zastopniki n«*«*—'!)' organizacij ZTKS-	,
Dr. Ernest Petrič se je t imenu komiteja zahvalil Rudolfu Cvetku za žtiriinsedemdesetletno delovanje na športnem področju in Ae zlasti za njegove zasluge za razvoj sabljaškega športa. Predsednik komiteja je poudaril, da visoka leta jubilanta ne motijo, aaj Ae naprej po štirikrat na teden vodi treninge sabljačev Partizana Tabor. Ae naprej smuča, plava in planinari.
Ko je dr. Petrič dejal, da je takSna aktivno« pri devetdesetih letih fenomen svoje vrste, je Rudolf Cvetko menil, da to ni »č posebnega v primerjavi s ne-
katerimi An jel, zlasti Kavkazci. ki jezdijo pri več ko sto letih starosti . »Sicer pa sem storil samo to. kar sem imel za potrebno in za svojo dolžnost. Upam. da bom tako delal Ae nekaj let . . se je zahvalil za čestitke Rudolf Cvetko.
V živahnem in prijetnem pogovoru je jubilant komaj utegnil odgovarjati na vpraAanja z vseh strani. Na vprašanje, kako živi. je povedal kratko: »živim solidno in Aportno, delam Ae kar naprej. Vsak dopoldan sem v knjižnici VSTK. dvakrat na teden plavam v bazenu, najmanj vsak drugi dan
treniram, popoldne ne počivam, spet se odpravim nekaj pred pol nočjo, vstajam med sedmo in osno uro. ne kadim več že 44 let.«
Predsednik komiteja se je Ae posebej zanimal za stanje sabljaške-ga športa pri nas. Tudi glede tega je jedrnato posegel v bistvo problema. »Stanje ni zadovoljivo,« — je dejal. »Mladina je preobremenjena bocLsi v Aoli bodisi v službi, zaradi česar so lahko treningi le zvečer. Ni sredstev za tekmovanja in za propagando tega Športa, ki krepi človeka telesno in duAevno. V Sloveniji je pet sablja-Akih klubov, ki jih tarejo hude materialne težave. Navzlic temu pa so naši sabljači veliki idealisti.«
Nazadnje je jubilant Rudolf Cvetko sklenil, da bodo pogovore o aktualnih vprašanjih sabljaškega Aporta pri nas nadaljevali jutri v klubu poslancev, ko mu bo priredila sprejem sabl jaška zveza Slovenije.
D. K.
______________J
Nerazumljiva napaka Matuloviča
PALMA DE MALLORCA. 17. nov. _ Na medoonskem šahov-Sitem turnirju so odigrali prekinjene in preložene partije. Dosežena so bili tile rezultati: L&rsen : UJlmann ponovno prek., Rubi-nettd : Addison 0:1. Polugajevski : Larsen remi, Matulovič : Suttles remi, Mecking : Portisch 0:1. Addison : Uhlmann 0:1, Addison : Htibner 0:1, Hort : Fischer prek. (sicilrjanka), Minič : Reshevsky prek. (siožUjanka).
Vrstni red: Fischer 4.5 (1). Uj-tumen. GLigortč. Panno in Geller 4. Uhlmann 3,5(1), Htibner Portisch in Polugajevski 3,5. Larsen 3(1). Mecking, Tajmanov, ivkov, Matulovič in Suttles 3, Minič 2.5 (1>, Smislov 2,5. Reshevsky 2(1), Naranja 2, Hort 1,5(1), Addison in Rubinettd 1,5, Jimenez 1.
Matulovič je v nadaljevanju dosegel popolnoma dobljeno pozicijo. vendar pa je s figuro in kmetom več naredil ne razumi j ivo na-in dovolil Kanadčanu, da izsilil pat. Naš velemojster se je po partiji pritoževal, češ. da je bil preutrujen zaradi celonočnih analiz. Larsen proti Bolugajevske-rau ni izkoristil prednosti enega kmeta in Je remiziral. Zato pa bo skoraj zanesljivo prefhagal Uhlma-nna, proti kateremu ima sedaj veliko pozicijsko premoč.
Fischer in Hort sta prekinila v trdnjavski končnici z raznobarvnimi lovci in kmetom več za ameriškega .■elemojstra, ki ima možnosti za zmago. Minič je proti Reshevskemu zaigral ostro in se izognil ponavljanju potez. Pred prekinitvijo je osvojil osamljenega središčnega črnega kmeta in prekinil z malenkostnimi možno strni za celo točko.
Jutri je na turnirju popolnoma prost dan.
Poraz in remi Cerknice
CERKNICA — V srebanju 2. kola slovenske šahovske lige — zahodne skupine je kranjski Borec premagal Cerknico s 6:2. Rezultati: Stefan —■ Bukov a c remi. V. Kraševec : Matjašič 0:1, Novak : Čopi« 0:1, T. Simičak Naglič 0:1. T. Kraševec : Djordjevi«! remi, Plot : Stodar remi; mladinca — Sebalj : Sire 0:1; članici — Si-mičak : Pirc remi.
V	3. kolu pa sta Cerknica in Lesce igrala mod ločeno 4:4. Rezul tati: Stefan : Mali 0:1. Novak : Prestrl 1:0. Simičak : Varinski 1:0.
T. Kraševec : Vrečko 0:1. PIos : S'ftar 1:0. Zigmund : Simčič 0:1; mladinca — Sebalj : Ooričnik 0:1; članici — Simičak : Butorac 1:6.
V	Cerknici sta bila Se dvoboja Koper — Lesce in Koper — Kranj.
V	prvem so zmagali Koprčani s 4,5:3,5, drugo srečanje pa se je končalo neodločeno 4:4.
Na lestvici vodi ZMAJ Ljubljana z 18.5 točke pred Domžalami, ki imajo 18 točk.
ZMAJ Ljubljana v Sarajevu
LJUBLJANA, 17. nov. — Ekipa slovenskega moštvenega prvpJca ZMAJ Ljubljana je odpotovala v Sarajevo, kjer bo nastopila v kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno šahovsko ligo. Poleg Ljubljančanov bosta tekmovala še republiška prvaka Hrvatske (Akademičar) in BiH (Iskra — Sarajevo) ter SK Priština kot prvak Kosovega.
V	zvezno ligo se bo uvrstilo le zmagovito moštvo. Slovenski prvaki v tem boju niso brez možnosti, saj bodo nastopili v najmočnejši postavi na čelu z mednarodnim mojstrom Plan ncem.
Sobota : Žalec 5:3
MURSKA SOBOTA —- V nadaljevanju tekmovanja slovenske ša hovske lige — vzhod Je ekipa Sobote po pričakovanju premagala Žalec. Posamezna srečanja so se končala takole: Kos Brinovec 0:1, Režonja : Urisek 1:0, Hari : Grobelnik 1:0, Bolčič : Pipal 1:0, Gabor :	Rotar 1:0, Staševič :
Kunst 1:0. Horvat : Breznikar 0:1, Glažar : Rak 0:1.
F. M.
ner Zdenek skega zveznega
ianes prevzel delo jugoslovan-
Remza je priše
Češkoslovaški strokovnjak zdaj trener naših skakalcev
LJUBLJANA, 17. nav. Športni druščini, ki se vsak dan zbira v dvorani Tivoli, se je danes pridružil sloviti češkoslovaški trener Zdenek Remza, ki je prevzel posel trenerja najboljših jugoslovanskih smučarskih skakalcev. Načrt naše smučarske zveze se je torej uresničil in skakalci so razumljivo'zelo veseli.
niti malo ne počutim fcudea. Saj samd vidite. Pet minut sem tu, v tivolskem bifeju, in že nas je polno omizje. S skakalci pa smo tako že dolgo prijatelji, saj smo se veliko zim skupaj potepali po tekmovanjih.«
— Torej že veste, kakšen kader vas čaka, kaj imate v ekipi?
»že večkrat sem rekel, da imate sijajno ekipo, ki lahko veliko doseže. Stefančič, Zajc, Mesec pa Prelovšek, Pudgar ter drugi so na-
za smučarske skoke. Na sliki težav?
»Sekretar SZS Miloš Rutar me je sicer prijamo sprejel, toda v njegovih očeh sem mu videl, da sem ga že prvi dan polomil. Namesto ob 8. uri sem se pripeljal v službo šele ob 10. uri,« se je za začetek pošalil Zdenek Remza. Ae malce utrujen od dolge pobi is CSSR.
— Pa menda ni to že kar prvi dan službe?
»Seveda! Praktično začnem z delom takoj danes, saj smo se tako dogovorili.«
— Jugoslavijo in naše skakalce že poznate. Pri tem menda ne bo
z leve: trener Remza, sekretar SZS Miloš Rutar in pomočnik zveznega trenerja Oto Giacomelli v Tivoliju.
Foto: ŠELkAUS
»Ko sem se pred letom odločal, kam bi šel. je bila ena izmed mojih prvih misli Jugoslavija. Vselej, ko sem bil tu prt vas, sem se po i &n
čutil kot doma
tudi zdaj
Kdo bo rešil Celjane?
Rokometaši Celja bodo morda morali izstopiti iz ZRL
LJUBLJANA — Fimiš jesenskega dela zvezne moške rokometne lige je prinesel skoraj največ veselja ekipi Celja, ki je v petih tekmah osvojila šest točk in doživela tesna poraza s favoritoma prvenstva Partizanom in Dinamom. Ta preobrat se jasno odraža tudi na lestvici in je hkrati prinesel nov optimizem v vrste celjskih rokometašev, žal pa so hkrati s temi uspehi naenkrat ostali tudi pred vprašanjem, ali bodo spomladi nadaljevali v ZRL ali ne?!
Del našega tiska je pred dnevi 'objavil odprto pismo celjskih rokometašev, ki je tudi mnoge dobre poznavalce našega rokometa neprijetno presenetilo Povsem lahko se namreč zgodi, da bomo izgubili edinega slovenskega zvez-
nega ligaša, Celje pa tudi enega izmed redkih vrhunskih Športnih kolektivov.
».Položaj je resnično kritičen in pomladansko nadaljevanje negotovo«, nam je ob koncu jesenskega dela prvenstva potožil vra-
PD DOMAČIH KRAJIH
KRAGUJEVAC — Brazilski nogo. metaši Curitibe so prvo tekmo na gostovanju po Jugoslaviji odigrali z Radmckim Tekma se je končala lil (1:1).
MARIBOR — Prizadevni člani SSD Mladi kovinar pri šolskem centru TAM so priredili v počastitev 25-letnice SC TAM mladinski pokalni odbojkarski turnir. V hali B mariborskega sejma so se pomerile štiri ekipe. Izidi: SSD Tehnik : Gradbenik 0:2 in SSD Mladi Kovinar : gimnazija Miloša Zidanška 2:0; finale: SSD Gradbenik : SSD Mladi kovinar 2:0 (15:3, 16:4) Zmagovalci so dobili lep pokal, drugouvrščeni pa plaketo.
S.	B.
DOBRAVLJE — V športnem parku je bilo te dnd tekmovanje med osnovnima šolama »Boris Kidrič« iz Ajdovščine in domačo osnovno šolo. Tekmovali so v rokometu, malem nogometu, košarki in med dvema ognjema. Končni rezultat je bil neodločen — 4:4. Prihodnje srečanje bo spomladi v Ajdovščini.
T.	V.
POSTOJNA — Končano je jesensko prvenstvo za pionirje, med katerimi je zaradi boljše razlike osvojila prvo mesto Postojna I pred Planino, ki imata po 8 točk. Za njim so se zvrstili Bukovje 7, Postojna II 4. Košana 2 in Pivka 1 točka.
M. DJ.
PTUJ — V organizaciji tukajšnje ObZTK tekmuje v občinski nogometni ligi 17 ekip TVD in mladinskih aktivov, in sicer v dveh skupinah. V vzhodni skupini je jesenski prvak Partizan iz Rogoznice, v zahodnem delu pa Var ti -zan iz Vidma.
M. Z.
ŠKOFJA LOKA — SK Transtu-rist bo 20. t. m. organiziral v dvorani TVD Partizan na Mestnem trgu (od 16,30 do 20.) sejem rabljene smučarske opreme. Smučarski učitelji bodo pri izbiri pomagali z nasveti. Cbenem bo tudi vpisovanje novih članov.
P. K.
Izven konkurence je doseglo moštvo Železničarja B z 10 točkami drugo mesto.
Mladinci: Drava — Aluminij 0:4, Maribor — Kovinar 3:0, Slivnica : Železničar B 2:0, Branik — Pohorje 4:2 in Zelezn. A — Mura 8:0
Lestvica je	1 I P					
Železničar A	9	7	2	0	49:12	16
Maribor	9	7	2	0	4C:10	16
Branik	8	5	1	2	17:16	11
Kovinar	9	4	2	3	24:16	10
Aluminij	8	3	3	2	17:18	9
Pohorje	9	3	0	6	19:25	6
Mura	9	2	1	6	15:27	5
Slivnica	9	2	0	7	9T7	4
Drava	9	1	2	6	8.25	4
Železničar B	9	1	0	8	7:39	2
Zaostala tekma nik bo 15. t. Jn		Aluminij : Bra-				
tar celjskih rokometašev Marguč. »Predsednik kluba Krumpak, ki je od vsega vodstva ostal skoraj povsem sam, nas je pred dnevi podrobno seznanil z razmerami, ki so prav žalostne. Hranarine že nekaj časa nismo dobili, pa tudi stroške za obiskovanje treningov in potovanja na tekme nam ne morejo poravnati. Celo copate smo si kupili sami. Prav tragikomično je bilo pred tekmo z Dinamom v Pančevu, ko je večina igralcev šele v vašem časniku izvedela, da sta .celjski podjetji Žična in Plinarna zagotovili denar za potovanje na tekmo. Ce niti teh najminimalnejših sredstev ne moremo dobiti, potem res ne vidimo izhoda.«
Rokometaši so kljub nemogočim razmeram zdržali do konca prvega dela in dokazali, da se lahko še vedno realno potegujejo za mesto med najboljšimi jugoslovanskimi ekipami. Prav gotovo bi bilo neprijetno sprejeti dejstvo, da smo imeli v Sloveniji zveznega ligaša, ki je moral zaradi pomanjkanja denarja izstopili iz najvišjega tekmovanja. Če k temu prištejemo še tradicijo, ki jo ima rokomet v Celju (letos je poteklo že 23 let od ustanovitve celjskega rokometnega kluba, ki se zdaj tudi v ženski in mladinski konci znova uveljavlja) in če , da Celjani že četrto leto
IVER DNEVA
MNMHVIKI
Akumulator
jesenski prvak
MARIBOR — v nedeljo jo bilo zadnje kolo prvenstven .n tekem podzveznih tekmovanj na teritoriju NPM. Doseženi so n.li tile rezultati: člani: Mejnik — Radlje 3:1, Rače — Železničar B o.l in Sever — Akumulator 0:2.
lestvica po končanem delu jesenskega tekmovanja je:
Akumulator
Radlje
Opekar
Korotan
Mejnik
Rače
Sever
6	5	0	1	15:4	10
6	3	1	2	11:11	7
6	3	0	3	10:8	6
6	2	2	3	15:15	6
6	3	0	3	7:9	6
6	2	0	4	16:19	4
6	1	1	4	6:14	3
Pionirji bodo odigrali <*e nekatere zaostale tekme 15. t. m.
J. R.
Starešine in vojaki že tekmujejo
LJUBLJANA — Starešine in vojaki ljubljanske garnizije bodo Dan republike in Dan JLA proslavili z vrsto športnih tekmovanj. Pomerili se bodo v športnem streljanju, odbojki, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu, vojaki in starešine pa bodo tekmovali ločeno.
V malem nogometu so tekmovanje že končale starešine, v košarka pa vojaki. Najboljše nogometaše imajo v vojašnici Ljube Šercerja, ki so dobili vse štiri tekme. Premagali so vojašnico maršala Tita z 11:0, vojašnico 4. julij s 3:1, vojašnico Polje s 5:2 in vojašnico Boris Kidrič s 4:1. Osvojili so vseh 8 točk, za njimi pa so se razvrstili vojašnica 4. julij in Boris Kidrič po 5 točk,, Polje 2 in vojašnica maršala Tita brez točke. Za zmagovito moštvo so igrali: poročnik Sodj, vojni uslužbenec Radič, vodnik Ignjatovič, vojni uslužbenec Jovanič, vodnik Si-munič, vodnik I. Al. Svirac, podporočnik Strahinjič. vojaški uslužbenec Skrlec, tehnični vedja pa je bil vojak Adžiosmamovič.
Med vojaki — košarkarji pa so bili najuspešnejši tekmovalci vojašnice Boris Kidrič, ki so premagali Polje s 51:34, vojašnico maršala Tita s 40:34, 4. julij z 20:0 :n vojašnico Ljube Šercerja z 49:33. Vrstni red: Boris Kidrič 8, maršal Tito 6, Ljubo Šercer 4, Polje 2, 4. julij 0. Za zmagovalce so nastopili Psu tka, Mitič. Bogičevič, Popit, Prim orač. Zibret, Gospoda-rac, Antičevič, Kovačevič, Ristič.
VŠTK na televiziji
Poroča-li smo že, da praznuje letos Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani desetletnico. Ob tem jubileju je posvetila ljubljanska televizija šoli celo oddajo »na sedmi stezi«. Oddaja 6 visoki šoli bo na sporedu nocoj ob 18,35, priprava jo je športni urednik Radia Ljubljana Stane Urek — sam nekoč študent VŠTK.
Dovolj svetlobe za poraz
Na zadnji prvenstveni tekmi zvezne rokometne lige med Celjem in Borcem iz Banjalu-' ke so se gostje med odmorom nenadoma uprli, da bi nadaljevali tekmo, češ da ,e igrišče premalo osvetljeno. Pregovorili so delegata, da je organizator s posebno napravo meril število luxov, ne glede na to. da je vodstvo Celja poprej zaman skušalo prepričati goste in delegata o tem, da je bilo igrišče za nočne tekme strokovno ocenjeno že pred verifikacijo.
Domačinom je končno le us pelo dobiti ustrezno r.apravo, ki je pokazala, da je razsvetljava celo za 20 luxov večja, kakor je predpisano.
Česa se nasprotniki vsega ne poslužujejo, kadar jim prede trda . . .
K. J.
igrajo v zvezni ligi, potem se nam celjski telesnokulturni ln družbeni forumi ne kažejo v najlepši luči.
»Nimamo neuresničljivih želja,« nam je še dejal Marguč. »Za vso sezono bi potrebovali kakšnih 300.000 dinarjev, da b« skromno prebrodili tekmovanje. Kaj je to res tako veliko breme? Večina igralcem je dobila mestna in republiška priznanja za večletno uspešno delo, ki- je rokometu tudi pripomoglo, da je postal eden izmed najuspešnejših povojnih šoortov v Celiu sploh. Ne bi želeli. da bi bili mi prav tisti rod, ki bo tradicijo moral prekiniti. Nikakor nočemo prosjačita, toda ponos in ljubezen do rokometa nas silita, da kar najbolj dostojno zastopamo naše mesto v naj višjem zveznem tekmovanju, pri čemer ne gre pozabiti, da Jugoslavija prav v rokometu zavzema en i Izmed prvih mest v Evropi n na svetu.«
Rokometaši Celja zdaj iščejo možnosti, da bl pomladi le nadaljevali tekmovanje v ZRL. Morda se bo našel .kdo, V i jim bo pomagal. Morda bi kakšno celjsko podjetje lahko sprejelo patronat nad njimi in tako rešilo res neprijeten položaj. Pa četudi tega ne bd našli, bodo celjski forumi morali nekaj storiti.
Izstop Iz zvezne lige bl bil za Celje in našo telesno kulturo nasploh le pretemen madež, ki se mu na vsak način moramo Izogniti.
S. TRBOVC
darjeni skakalci. Nikar mi ne govorite, da je Zajc prestar! Poglejte Raško. Star je 3o let in v kakšni formi je!«
— In kako mislite začeti?
»Pomemben je sistem dela. Skakalce imamo, vedeti moramo, koliko imamo denarja in se nato odločiti za realno pot. Seveda pa bo treba tudi precej potrpljenja.«
— Pri nas se je nekam ustalila navada, da mnogi zahtevajo uspehe kar čez noč. Kaj boste odgovorili tem?
»Najbrž jih bom razočaral. Za vrhunske uspehe je — kot v vseh športih — tudi pri skokih potrebno precej let načrtno delati. Raška je osem let trdo treniral, da se je prikopal do olimpijskega zmagovalca. Tudi vsi drugi češkoslovaški skakalci so morali po tej poti. Letos smo v CSSR izredno naporno trenirali in videli boste, da bodo Raška in njegovi tovariši boljši kot kdaj koli.«
— Naše torej čaka isto?
»Ce hočemo kaj doseči, ni druge poti. Sicer pa se bomo marca dokončno dogovorili, kako in kaj. Moramo videti, kje smo in kaj storiti. V enem letu ne moremo napraviti prelomnice. Upam pa. da bo vse v redu in da se bomo lahko kdaj skupaj poveselili nad uspehi.«
— Načrt dela najbrž kljub vsemu' že imate?
»Ta je že precej dolgo jasen In ga poznajo tudi skakalci. S pomočnikom Giacomellijem si bova pomagala. Jaz bom učil njega, on
Iboks
Danes Frazier — Foster
DETROIT — Ameriška profesionalca Joe Frazier in Bob Foster se bosta danes pomerila v dvoboju na 15 rund za naslov prvaka v težki kategoriji. Naslov brani Frazier, medtem ko .ie Foster svetovni prva kv poltežki kategoriji.
Favorit je Frazier v razmerju 5:1. Star je 26 let in ima sijajno profesionalno bilanco:	25 zmag,
•med njimi kar 22 s k. o. Kot profesionalec še ni poražen zapustil ringa.
Bob Foster je pet let starejši in ima več izkušenj. Doslej je imel 32 nastopov med profesionalci, izgubil pa je samo štiri dvoboje, med njimi tri v težki kategoriji. Zadnjič je izgubil leta 1965. Kot Frazier velja tudi Foster za boksarja, ki dvoboje dobiva s k. o.; v zadnjih petih letih ie premagal 19 boksarjev, od tega kaf 18 s . k. o.
Tradicija in lastna preteklost pa šta zoper Fosterja ne glede na to. da 1e odličen boksar. V zgodovini boksa so prvaki poltežke kategorije že devetkrat noskušali. da bi osvojili naslov tudi v težki katego-riji, vendar so vse dvoboje izeu-bili; Foster naj bi razbil ra mit.
pa mene. Upam, da se bom kmalu bolj naučil tudi slovenščine. Pa saj sem se končno s Slovenci že do zdaj vedno dobro razumel v vseh pogledih.«
Zdenek Remza je gotovo vrhunski trener, po mnenju njegovih kolegov sedaj celo najboljši strokovnjak za smučarske skoke na svetu. Poleg rednega dela je ves čas tudi študiral in prihodnje leto bo tudi formalno zadostil zahtevam. Na visoki šoli za telesno kulturo v Pragi mu namreč manjka le še diploma. Remza je star 42 let in že od leta 1959 je trener češkoslovaške reprezentance. Kaj je v teh letih naredil, najbolje kažejo rezultati. Ekipa CSSR ja že nekaj let najmočnejša na svetu. Raška, Hubač. Doubek. Moteilek, Rydval, Hohnl, Kodejška, Jakou-bek in drugi so imena, ki pomenijo v današnjem skakalnem športu vrhunec kvalitete. Vsi ti pa so Relnzini učenci. Res več kot odlično spričevalo.
S. TRBOVC
Hotel Lev se je izkaza!
Vse več delovnih organizacij pri nas v zadnjem času po svojih močeh pomaga športu in športnikom. Čeprav je to hkrati tudi uspešna reklama, pa vendarle kaže tudi na razumevanje za čedalje večje probleme športa.
Danes je smučarjem priskočil na pomoč delovni kolektiv ljubljanskega hotela Lev. Za mesec dni je najnreč prevzel v oskrbo novega trenerja skakalcev Zdeneka Remzo in mu tako tudi omogočil kar najbolj nemoteno delo.
AVTOrtTCTO
»Pohorje 70«
MARIBOR — Reli Pohorje bo letošnje republiško prvenstvo. Prav ta podatek daje reliju poseben čar. Organizator relija AMD Maribor je tekmovalcem pripravil dokaj »zasoljeno« progo; skupna dolžina je 388 km, o J tega je kar 150 km makadama. Letošnji reli bo razdeljen v štiri etane: Maribor — vas Reka pri Hočah (160 km), Reka — Poljčane (60 km), Poljčane — Maribor (64 km). Maribor — Maribor (104 km).
Tekmovalci bodo tudi letos razdeljeni v naslednje skupine: do 785 kubikov, od 785—1000, od 1001 —1300 in nad 1301 ccm.
Bistvena razlika, po kateri se bo letošnje tekmovanje »Pohorje 70« razlikovalo od lanskoletnega, je cestno-hitrostna dirka, ki bo tekmovalce čakala ob kencu relija. Ta bo najverjetneje zamenjala spretnostno vožnjo, ki je bila prav gotovo mnogim tekmovalcem »trn v peti«! Prvi tekmovalec naj bi štartal iz Maribora v nedeljo. 21. t. m. ob 7 uri iz Gosposvetske ulice, Prvega tekmovalca organizator pričakuje v Mariboru, v Kamniškem drevoredu že oribližno ob 13.55.
AMD Maribor so prijave poslali že: Aleš Pušnik (renault), Kropf (ford), Bertok (saab), Krašna (to-mos) m drugi. Med sodelujočimi pa bo najverjetneje tudi Andrej Vidic (saab), saj bi mu dobra uvrstitev na »Pohorju 70« prinesla zelo solidno uvrstitev, če ne že prvo mesto. 2al na štartu skoraj gotovo ne bo Ljubljančana Horvata (BMW-2002 ti), ki je svoje vozilo močno poškodoval na letošnjem »Primorskem reliju«.
B. S.
PLANINE IN LJUDJE
'J'"1"".....
PRODAJALNE:
LJUBLJANA, Celovška 77 KRANJ, JLA 6 CELJE, Mariborska icsi*.
VSE POHIŠTVO
PRODAJAMO NA KREDIT!
Slovenija
avto
LJUBLJANA, Prešernova cesta 40
razglaša prosta delovna mesta
POSLOVODJO
v trg. poslovalnici na Jesenicah
POGOJ: visoko kvalificiran delavec trgovske stroke, zaželena praksa 'v avtostroki ali njej sorodni stroki.
PRODAJALCA
v trg. poslovalnici v Ljubljani
POGOJ: šola za prodajalce, zaželena praksa.
KUHINJSKO POMOČNICO — SERVIRKO
za počitniški dom v Kranjski gori
v gostinski stroki, nastop
Zaželena praksa možen takoj.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim, življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah splošnemu sektorju podjetja »Slovenija avto«, Ljubljana, Prešernova cesta 40, d» 26. novembra 1970.
10816
Mariborska komisija MO
Vzporedno z reorganizacijo občinske konference ZMS v Mariboru so mladinski odseki Maribora in okolice v sredo ustanovili posebno komisijo, ki bo delovala v okviru obč. konference in bo koordinirala delo vseh MO. Občinska konferenca ZMS mariborske občine bo deloma tudi financirala dejavnosti MO.
Poglavitna naloga nove komisije bo koordinacija dela, ki je bilo doslej precej slabo. Ze na prvem sestanku so se dogovorili za nekatere skupne akcije. Konec aprila 1971 bodo organizirali pohod po posledniih ooteh D j ure Djakoviča, udeležili pa se bodo tudi slovesnosti, ki jo pripravlja MO PD Maribor-matica. Druga, še širša akcija bo »Pohorski memorial« (4. junija 1981), Iti bo posvečen legendarnemu Pohorskemu bataljnou. Organizirali ga bodo mladi planinci iz Ruš. Nadalje nameravajo tesneje sodelovati z mladinskim klubom v Mariboru. 15. januarja bodo pri i\jih pripravili razstavo planinske fotografije, posvečeno 70-letnici PD Ruše in planinstva na Štajerskem. Ta dan bodo pripravili tudi predavanje z barvnimi diapozitivi, 16. januarja zvečer pa bodo v klubu organizirali planinski ples za mladino.
Mladi planinci iz Maribora in okolice so prepričani, da bodo z novim načinom dela še bolj opozorili na svoje pomembno družbe-no-vzgojno delo.
Pomanjkljivosti Trdinove poti
Planinska skupina PD PTT Maribor je med obiksom Trdinove poti (7. in 8. novembra) opazila nekatere spremembe in pomanjkljivosti, na katere želi opozoriti tudi druge obiskovalce.
V Komami vasi ni več žiga, ki so ga prenesli na Mimo goro. Na Opatovi gori naj bi dobil žig oskrbnik logarske koče, ker je sedaj zaklenjen v obratni pisarni gozdne uprave Krško ln le redko dostopen. Tudi na Trški gori žig ni več v gostišču (ker je zaprto) pač pa pri kmetu na hišni številki 17.
Trdinovo pot so pripravili leta 1967, vodita pa jo planinsko in turistično društvo Novo mesto. Speljana je po najlepših predelih Dolenjske, deloma pa tudi po Karlovški transverzali. Ima 12 kontrolnih točk in se jo lahko obhodi v 5 do 6 dneh. Spominske značke ne podeljujejo, pač pa v dnevniku potrdijo prehojeno pot.
Velika planinska fotorazstava
V Mimchenu pripravljajo veliko mednarodno planinsko razstavo ki jo organizirajo revija »Der Bere-steiger«, mestni muzej in Merkur. Razstava na temo »Alpinizem v vseh variacijah« bo aprila 1971 v mestnem muzeju. Prijave s pozitivi (čmobelimi in barvnimi) v velikosti . 18 x 24 cm in več ter diapozitivi, sprejemajo do t decembra 1970 na naslov: Redaction. »Ded Bergsteiger« — Berirfoto 71/8000 MUnchen 20, Abhofsach • Na razstavi bodo sotografije velikega formata, ki jih bo izdelal organizator, zato je potrebno poslati le tiste fotografije, za katere avtorji tudi lahko pordijo nega tive Pošiljki je potrebno priloži« ovitek s polnim naslovom, na hrbtu fotografije pa mora biti njen naslov m naslov avtorja. Zanimivo je, da je prva nagrada avtomobil BMW 1800, pa vudi in™ niso ravno skromne!	“
Razpis za vodjo • zimskega tečaja
Mladinska komisija KZS razpi-suje mesto vodje na republiškem tečaju za mladinske vodnike _____
zimski del. Tečaj bo v skladu s programom od 28. januarja do 7. februarja 1971 na Planini pri Kranju, udeležilo pa se ga bo predvidoma 50 tečajnikov. Vodja si bo lahko sam izbral inštruktor-sko ekipo.
Šola za mlade planince
MO PD PTT Ljubljana je tudi letos organiziral šolo za miade planince, ki je pričela z delom 4. novembra. Sola je organizirana po programu mladinske komisije PZS vsako sredo in četrtek zvečer v izobraževalnem ptt centru. Trajala bo predvidoma' do konca marca 1971. Razen predavanj bodo imeli udeleženci tudi več izletov in poučnih ekskurzij v gorski svet.
Odmevi z gora
V petek ob 19. uri bo na dru-geni programu radia zopet zanimiva oddaja — »Generacija plezalcev«. Dr. Raško Dolhar je v njej razpredel misli o razvoju tržaške plezalne tradicije in spregovoril o njenih pobornikih.
Predavanje
Drevi ob 20. uri bo v predavalnici elektrotehnične fakultete na Tržaški cesti predavanje Pavleta Merlaka z Bleda — »Od Pire-n&jev do Visokih Tater«. Prihodnjo sredo pa bo predavanje inženirja Milana Ciglarja — »Sprehodi po Ljubljanskem barju«.
Planinski koledar
Planinska založba pri PZS nri-pravlja v sodelovanju z založbo Borec izredno zanimiv planinski stenski koledar z barvnimi reprodukcijami Himalaje in njenega vznožja. Posnetke so prispevali člani III. JAHO, ki so se lansko leto povzpeli na Anapurno II. in , IV. Naročila za koledar SDreiema pisarna Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9 (telefon 312-553). Cena koledarja bo 17,— din.
Odprte postojanke v Karavankah in Kamniških
V Karavankah bodo preko zime odprte naslednje postojanke: Dom Pristava na Javomiškem rovtu, dom na Peci, poštarska koča pod Plešivcem, dom na Zelenici in zavetišča v Heleni, Mihev in v Podpeci. V Kamniških, oz. Savinjskih Alpah, pa: dom v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, dom na Smrekovcu, dom na Veliki planini, koča na Starem gradu, dom v Kamniški Bistrici, Mengeška koča na Gobavici, koča pod Olševo, Andrejev dom .na Slemenu ter zavetišče pri Pucu in koča ob žičnici na Krvavec. Dom na Resevni bodo odpirali po t>o-trebi, ob nedeljah pa bo odprto tudi planinsko zavetišče Rašica.
Tudi invalidna mladina je aktivna
Ena najbolj delavnih skupin PD Vipava je sekcija na zavodu za invalidno mladino. Skoraj vsako nedeljo se pod vodstvom učiteljice odpravijo v naravo. Da pa njihovi izleti niso kar tako, priča izlet pred desetimi dnevi. V spremstvu PD se je 12 mladih planincev podalo na Debeli vrh na Nanosu, ki jc zahteval kar štiri ure naporne hoje.
Koča na Lipanci zaprta
Blejsko kočo na Lipanici so letos (8. t. m.) morali zapreti in dokler ^ ne bodo uredili najema aii odkupa zgradbe od kmetijske zadruge Bled ne bo oskrbovana. PD Bled, ki jo upravlja, računa, da jo bodo lahko zasilno odprli vsaj za novoletne praznike
Vrtimo globus
MARSEILLE — Tri ženske v starosti 40 do 70 let so po trčenju na cesti v južni Franciji žive zgorele v avtomobilu. Njihov avto, s katerim so čelno trčile v druga dva, se je takoj vnel.
ADIS ABEBA — V Etiopiji je kolera zahtevala doslej 72 smrtnih žrtev. Po podatkih svetovne zdravstvene or-nizacije je v tej deželi zbolelo okoli 850 ljudi. WHO je poslala v Adis Abebo cepivo, zdravila in šest specialistov.
DUNAJ — Po daljši preiskavi so v Kittseeju na Gradiščanskem prijeli 21-letnega fanta, ki je priznal, da je posilil in hudo ranil 80-letno upokojenko.
MONTEVIDEO — Po raznih ugrabitvah in po bančnem ropu je policija v Montevideu poostrila varnostne ukrepe. Pristaniška patrulja, ki je mislila, da ima pred seboj dva nepridiprava, je začela streljati brez vnaprejšnjega poziva. Bila sta policista v civilu; enega Je patrulja pomotoma ubila,
DUNAJ — Ponekod v Avstriji je zapadlo veliko snega, zameti so bili visoki do dva metra. Zaprli so gorsko cesto Grossglockner. Tudi na Brennerju je nekaj avtomobilov obtičalo v snegu.
PARIZ — Iz stanovanja nekega pariškega bančnika so odnesli vlomilci več umetniških slik v skupni vrednosti okoli 400.000 frankov.
NAIROBI — V kenijskem mestu Kisi je strela ubila sedem otrok, pet poškodovancev s hudimi opeklinami pa so prepeljali v bolnišnico.
KOLN — Mehanik je napadel ženo, s katero sta se nekaj dni prej ločila na sodišču. Dečka, stara deset oziroma dvanajst let, sta materi priskočila na pomoč: Eden je očima nekajkrat udaril s svinčnikom po glavi, drugi pa je materi prinesel nož, s katerim je bivšemu možu zadala tako hude poškodbe, da je kasneje umrl v bolnišnici. 2eno so po zaslišanju izpustili, ker se je pokazalo, da je ravnala v silobranu.
WASHINGTON — 2abi, ki 60 ju izstrelili v vesolju v okviru biološkega poskusa, sta po sedmih dneh poginili. Za poskus so bili izbrali žabe zato, ker je njihovo notranje uho precej podobno človeškemu.
LONDON — Neil Armstrong, ki je bil kot prvi človek stopil na Lunina tla, je dobil posebno medaljo britanskega geografskega društva. Srebrni medalji so mu dali za Aldrina in Collinsa, nadaljnja dva člana posadke, ki je uspešno opravila prvi polet na Luno.
MOSKVA — Sovjetsko nadzvočno potniško letalo »Tu 144« je doseglo v višini 16.960 metrov hitrost 2.430 kilometrov na uro. Preskusni pilot je Edvard Jeljan. Letalo bo lahko doseglo hitrost do 2.500 kilometrov, 120 potnikov bo prepeljalo brez vmesnega pristanka 6.500 kilometrov daleč.
HAMBURG — Približno štiri tedne so v ZRN v obtoku precejšnje količine ponarejenih bankovcev za sto mark. Razpečevalci delajo predvsem v Hamburgu, kjer je policija doslej odkrila v prodajalnah, pivnicah, hranilnicah in bankah okoli 30 ponarejenih bankovcev.
MOSKVA — Kakor pišejo moskovski listi, so v SZ preuredili star rudnik soli v bolnišnico za paciente z bronhialno astmo. Rudnik je blizu karpatskega mesta Solo-tvin, pacienti prebijejo čas od sedmih do dvanajstih v globini 206 metrov. Za zdaj ne uporabljajo nikakršnih zdravil. Zdravniki so mnenja, da bo zrak v opuščenem rudniku soli prispeval k ozdravitvi bolnikov tudi brez posebnih zdravil.
- v	A*#**#r:

VELIKAN V ZRAKU — Novost med velikimi potniškimi letali je Locilcheediov »Tristar L-1011«, ki ima tri motorje Rolls-Royce RB-211 in ki ga kaže posnetek ob preskusnem vzletu v Palmdalu (Kalifornija). Letalske družbe bodo dobile ta letala proti koncu prihodnjega leta-	Telefoto: UPI
Prisega kakor na fronti
Švicarska vojska skrbi za varnost na mednarodnih letališčih v deželi
ŽENEVA — »Oficirji, podoficirji in vojaki obljubljajo zvestobo svoji deželi. Za obrambo domovine in njene ustave so pripravljeni žrtvovati zdravje in življenje. Nikoli se ne bodo izneverili zastavi. Dosledno bodo upoštevali vojaške zakone ter vestno in točno izpolnjevali ukaze starešin. Storili bodo vse, kar zahtevata čast in svoboda domovine...« Petsto mož v slovesni opravi in vojaški opremi je nato v ravnih vrstah na robu mednarodnega letališča Codntrin dvignilo roke z iztegnjenimi tremi prsti: »Prisegam.«
Sicer ni v navadi prisega pri švicarskih obveznikih, ki na orožnih vajah obnavljajo vojaško znanje. Priseči morajo le v vojnem času. V tem primeru niso izgovarjali prisege, marveč so jo samo potrdili. Vse je bilo precej slovesno. Enota je prevzela za-
Boljše zarebrnice
Prašiči se mod prevozom z razmeroma mirnih živinorejskih farm v klavnice tako vznemirijo, da v živčni napetosti izgubljajo njihova mišična vlakna precej vlage ter je mesto potem suho in brez barve. O tem je poročal profesor Nils Larmejc na sestanku švedskih živinozdravnikov v Stockholmu. Poskusi so pokazali. da se prašiči lahko precej utrdijo s »telovadbo« na tekočih trakovih. Potem so manj občutljivi za nenavadne šume ter hrup in močno svetlobo.
Zdravila in naraščaj
Mnoge ženske mislijo, da so razna zdravila nevarna le v prvih mesecih nosečnosti. Motijo se. pravi docent dr. Kobylecki in pojasnjuje: razne snovi lahko po krvnem obtoku vplivajo na nerojenega otroka, čigar razvojnih stopenj časovno ni mogoče vselej natančno opredeliti. Zato Kobylecki svari pred mnenjem. da se morajo ženske i-zogibati raznih preparatov sami* v prvih treh mesecih. Zdravila je treba vestno kontrolirati tudi kasneje.
stavo, po nagovoru je zaigrala vojaško godba. »Na vso srečo ni nobene vojne napovedi,« je rekel komandant. »Doslej smo na vajah streljali v tarče, v prihodnje pa bo moral vojak kot stražar na letališču po sili razmer pomeriti morda tudi v ljudi.«
Po enaki slovesnosti je prevzel 67. strelski bataljon 27. pehotnega polka stražo na ztiriškem letališču Kloten. Bataljoni se bodo menjavali vsakih štirinajst dni. Državni svet se je odločil za ta ukrep, potem ko sta kantona Ziirich in Ženeva prosila za dodatno varstvo svojih civilnih letališč S tem so vojaki razbremenili policijo, ki je bila po ugrabitvi letala ▼ začetku letošnjega septembra skorajda nenehno v službi.
Vojaki so na straži tudi na ženevskem letališču Cointrin, katerega obrobni deli so ponekod komaj 150 metrov od francoske meje. Za zdaj so tam vojaki iz nemškega dela Švice. Mnogi sicer znajo francosko, ne pa vsi, zato je komandant vsakemu izmed njih stisnil v roko žepni francoski slovarček.
Stroge varnostne ukrepe so uveljavili tudi na baselskem letališču Miilhausen, vendar tam ne stražijo vojaki, ker je letališče — temu se tujci še vedno čudijo — na francoskem ozemlju.
Prvi vojaki, ki so stražili zli riško letališče, so bili iz planinskega polka, ki je bil v Graubiindenu na orožnih vajah, ko ga je vojaško poveljstvo po sklepu vlade po-
slalo v Klaten. Do konca leta se bodo tam zvrstili rezervisti iz ZUricha, Basla in Bernskih Alp. Kako bo prihodnje leto, še ni znano. V terenskih uniformah varovalne barve in z nabitimi puškami izpolnjujejo nalogo, ki se na kratko glasi: varovati letališče in naprave na njem, nadzorovati vse premike letal ter potnike in posadke.
Razen tega imajo letališki stražarji v vojaških uniformah še nekaj nalog. Z bodečo žico, s španskimi jezdeci in s peskom v vrečah oblikujejo zaporni pas in gradijo stražne stolpe ter zimskemu vremenu prilagojene lesene stavbe, ki imajo ogrevano
dnevno bivališče in na strehi opazovalnico. Tudi lesene stene v ograji pri »arabskem trgu« so njihovo delo. S tega samotnega parkirnega prostora ob robu letališča so se bili palestinski komandosi sredi lanskega februarja odpravili v napad na potniško letalo družbe El Al.
Potniki, ki želijo z letališča Kloten odpotovati v to ali ono tujo deželo, čutijo stroge varnostne ukrepe na lastni koži v dobesednem pomenu besede. Preden pridejo v odhodno dvorano, morajo skozi to ali ono izmed enajstih zaprtih kabin, kjer jih pretipajo nameščenci družbe Swiss-air in kan tonski policisti, ki jim pomagajo policijske uslužbenke. To seveda ni prijetno, vendar potniki večinoma z razumevanjem sodelujejo pri pregledih. Na vprašanje, ali se mora kak potnik sleči, je komandant po-' jasnil: nCe je sum utemeljen, se lahko zgodi tudi to.«
Nagla rast v gozdu
Poskusi z umetnimi gnojili in s hormoni
LUDWIGSHAFEN — Izvedenci, ki si prizadevajo, da bi se živi organizmi starali čim počasneje, še ne omejujejo samo na ljudi. Dr. Kem z inštituta za gozdno gospodarstvo pri freiburški univerzi skuša tudi prastarem^ drevju pričarati novo pomlad. V ta namen preizkuša v Pfalzu metodo gnojenja in hormonsko terapijo.
Zahodnonemški gozdovi že več desetletij ne dajejo več dovolj lesa za domače po-trebe. Industrija porabi in predela 50 molijortav kubičnih metrov lesa na leto, polovico te količine je treba uvoziti iz drugih dežel.
Pred petimi leti so začeli freiburški znanstveniki v so-
Astronavtika [ za zdravstvo J
Znatno krajši pregled |
WASHINGTON — Kemični a preskus, prvotno namenjen I iskanju sledov organskega | življenja na drugih planetih, se bo po vsem videzu obne- I sel kot nagel in zanesljiv po- E stopek ’ za ugotavljanja infek- ■ cij sirih bolezni v mokrilih. m
Takšna obolenja ocenjujejo I v mnogih deželah kot drugo ■ naj pogostejšo bolezen, takoj ■ za infekcijami dihal. Doslej I je bilo treba za diagnozo go- I jiti bakterije na vzorcih uri- -na, za kar je bil potreben do- I bro opremljen laboratorij, || točni podatki pa so bili znani čez dan ali dva.	I
Novi preskus je opravljen p
v	nekaj minutah, zatrjujejo
konstruktorji avtomatičnega I diagnostičnega pripomočka. I Postopek je zasnovan na zna- ■ ni občutljivosti dveh kemič- a n ih snovi iz svetilnih organov E kresnic na tretjo snov, ime- | novano adenozin trifosfat (ATP), ki je organski dajalec I energije živih bitij.	I
Obe snovi (luclferin in nje- _ gov encim lucifeniraza) proiz- I vedeta svetlobni blisk, če pri- I dete v stik z ATP. Vesoljski znanstveniki so hoteli to iz- I koristi za iskanje življenja. Ce I bi ustrezni instrument upora- ■ bili na kavern planetu, bi a prišlo ob obstoju živih orga- I nizmov do bliskov, ki bi jih | drugi aparati v vesoljski son-di registrirali ih bi podatke E po radiu poslali na Zemljo. |
Izdelali so laboratorijski — pripomoček za preglede vzor- E cev urina, ki jih izpostavijo E majhnim količinam obeh sno- *
vi	iz kresnic, če so v urinu ■
bakterije, nastanejo bliski, ki I jih registrirajo foto celice. I Domnevajo, da bodo dobili • po tem postopku pozitivne I rezultate pri 60 odstotkih | pregledanih pacientov, ki jih bo potem treba ustrezno I zdraviti.	I
Čudo narave	I
Na obali reke Irkut blizu | Bajkalskega jezera stoji po-čitniški dom. Pokrajina je I? lepa, zrak zdrav, posebnost I pa je topol, ki raste v bližini in je podoben <-eliki hobot- I niči z valujočimi tipalkami, i Iz njegovega debla rastejo I tri mlada drevesa, visoka od g 145 do 270 centimetrov, in ■ sicer breza, jerebika in jel- m ka. Njihove korenine so pro- | drle globoko v topolovo de- | blo, kjer je zanje dovolj hrane. Presenetljivo: pobočje pokrivajo gozdovi, v bližnji o-kolici ni nobenega drevesa o-menjenih vrst. Kaže. da so semena prinesli ptiči.

50 nadaljevanje
I
no je držala zaveso odgmjeno in nisem poskušal ničesar več, da bi popravil ali poslabšal to, kar sem reki. Stopil sem skozi vrata in prišel na dolg hodnik, razsvetljen z neonsko lučjo in okrašen v modri in rdeči barvi.
Previdno sem nadaljeval pot. Nedoločeni občutek, ki se me je lotil vedno takrat, kadar sem tvegal glavo, me je začel obhajati in moj nagon je zazvonil alarm, žal ml je bilo, da nisem vzel s seboj orožja.
Na koncu hodnika so bila vrata. Na vratih je bala linica, poleg nje pa zvonec. Na nizki polici je stal eden izmed Hahnovih slabših izdelkov, velika keramična vaza, prevelečana z zelenim in rož-nat im lakom.
Bil je nemiren kot prestrašena kokoš. g svojimi gumijastimi podplati sem Z dvema hitrima korakoma se je umak-	prišel do vrat in pogledal v vazo.
nil nazaj k vratom, skozi katera je pri- Na njenem dnu je ležal kak ducat šel, potem pa si je premislil, se spet vžigalic. Bile so enake kot v mojem zavrnil in stopil s tremi koraki k steni. Vi- vojčku. Na hrbtni strani je bila na vsaki del sem, da se ne more odločiti, ali naj napisana številka. Vse so bile iztrgane iz Zbeži, ali ostane.	zavojčkov in vse so bile pogorele. Vžigali-
Vprašal sem gospodično Maddox: »Je oe so prižgali in jih takoj spet upihnili, ta plastika tudi tako draga?«	Prepričan sem bil, da stojim pred ve-
»Ta stane tri tisoč petsto dolarjev,« je ijkim odkritjem, če bom dognal, kaj vse odgovorila, ne da bi ml privoščila pogled, to pomeni, pogledal sem nazaj. Zavesa je Donaghue je odšel po sobi do rdečela- bila spet zagrnjena. Nobena izmed deske, ki ga je brezizrazno gledala.	klet ni gledala za menoj.
Nadaljeval sem pot do skupine otrok, Presodil sem, da je bolj pametno, da še boljših, kot je bil matador.	ne izzivam svoje sreče. Mikalo me je, da
Donaghue se je ustavil pri rdečelaski, bi pritisnil na zvonec ob vratih, da bi ugo-pobrskal po žepu, nekaj potegnil iz njega tovil, kaj bi se zgodilo. Ker pa trenutno in ji to pokazal. Videl sem, da ima v roki nisem bil pripravljen na nevarnosti, sem neko majhno rdečo stvar. Tudi če ne bi to raje opustil. Vsaj nekaj sem ugotovil: bil detektiv, bi spoznal, da je zavojček med klubom mušketirjev in Marcusovo vžigalic iz kluba mušketirjev.	golo za keramiko obstoji nedvomna zveza.
Rdečelaska je odgrnila zaveso in Do- Ljudje so Cordezu plačevali visoke zneske naghue je izginil za njo. Preden se je za- za zavojček vžigalic, potem pa prihajali vesa spet zagrnila, sem lahko videl hod- sem in vsakič oddali po eno vžigalico. Kaj nik za vrati.	so dobili zanjo?
Počasi sem hodil med razstavljenimi Obrnil sem se to čisto tiho odšel nazaj predmeti in iskal kakšno majhno, skrom- po hodniku. Odgrnil sem zaveso, stopil no stvar, toda nič takega nisem našel. Ou- skozi vrata in se trudil, da bi bil videti til sem, da me plavolaska in rdečelaska prav tako zmeden kot prej Donaghue. opazujeta. Končno sem se ustavil pred po- Rdečelaska si je loščila .nohte. Niti dobo psa, ki je bila oblikovana z enako ozrla se ni, ko sem šel mimo. Sel sem v eleganco kot drugi kipci. Zdaj sem bil prvo sobo.
blizu zavešenih vrat, pri katerih je sede- Izletniška Skupina je medtem zapravila rdečelaska. Dolgo sem si ogledoval la svoj denar. Odhajali- so proti izhodu in kipec psa.	večina jih je nosila čedne zavojčke.
Cez kakih pet minut je rekla gospo- Sledil sem jim med zadnjimi. Brž ko dična Maddox z ostrim glasom: »Ta sta- smo prišli na prosto, sem jih zapustil in ne tisoč sedemsto dolarjev.«	odšel proti svojemu buicku.
veS?l< sem;..rfk?J_ ™.s.® iLna' Ko sem ^ odpeljal od šole za kerami-smehml »Saj je kot žtv Premislil bom. ko_ sem obrail proti promenadi in k Fran-Tisoč sedemsto dolarjev je toliko kot me, kly
,,	,	^	.	, .. ,	Iz predala sem vzel Margarino torbd-
Našobila je usta m me pogledala z ne- co> vtaknil vanjo vžigalice in odšel proti prikritim sovraštvom.	vhodu v hišo.
Zavesa se je odmaknila in spet se je _	.
prikazal Donaghue. Pogledal me je z raz-	sem receptorja, naj sporoči
prtimi, prestrašenimi očmi, potem pa od- Margot’ da.sem ^	Je govoril
capljal po sobi in izginil pri drugih vratih. 2	m le povedal. da bo čez pet im-
Videl sem, da ne morem več postopa- nu* a ▼ bar- ^ s<f *>° »f*1* 2 “f ti. Rekel sem si, da bi se mogoče tepla-	J®*'-.*! je bar’ Sel sem tja
čalo poskusiti, kam bi prišel z vžigalica- m sedel ^ mizici v kotu. mi iz Margarine torbice. Upal sem, da ne Trajalo je več kot deset mnut, preden bom imel spet novih težav.	je Margot prišla. Bilo je že blizu pol dva-
Obmil sem se proti rdečelaski, ki me najste. V baru je bilo precej ljudi, toda je opazovala. Raztegnil sem usta v smeh- nihče ni sedel v bližini moje mize. ljal in stopil bližje.	Prišla je do mene. čez kopalno oble-
. Nezaupljivo me je gledala. Vzel sem iz ko je imela ogrnjeno haljo ta na nogah žepa zavojček vžigalic in ji ga pokazal« sandale Lase je imele zvezane z rdečim Stisnila je ustnice in se pomembno ozrla trakom, .v rokah je nosila veliko kopalno v gospodično Maddox, medtem pa odri- torbo.
niia zaveso.	Večina moških se je ozrla za njo in
»Hvala,« sem rekel, »hotel sem se le jo gledala. Vredno jo je bilo pogledati, prepričati, da me nihče ne opazuje.«	Tudi jaz sem buitjil vanjo.
Njen hladni pogled mi je ppved^ da .- . - Ko *fc jpriSlA.J^Jntei, sem vstal in ji po-nisem izrekel pravih besed, toda še ved- dfžal stol.

■Ž&i
JrS
f
Iz današnjega Pavlihe
ZATEGNIMO PASOVE
WIESB ADE N — V ZR Nemčiji je bilo konec lanskega ' leta 93.934 zdravnikov, katerih vsak je po statističnem povprečju skrbel za zdravje 651 ljudi. število zdravnikov splošne prakse in specialistov se je nekoliko spremenilo, zobnih zdravnikov pa je bilo le,malo več kot leto dni prej, m sicer 31.220.
WASHINGTON — Pred šestimi leti sestavljena komisija bo Nikonu prihodnji mesec predlagala graditev novega Panamskega prekopa, ki bi ga zgradili v 5—10 letih in ki bi stal okoli 3.5 milijarde dolarjev.
PARIZ — V neki pariški zastavljalnici in posojilnici visi tabla z napisom: »Marsikdo bi bil srečen, če bi si lahko tudi privoščil takšno življenje, ki ga v resnici živi.«
1	2	3	4	5	6	7		a	9	10	11
12								13			
14				■	15		16				
17				16	■	19		■	20		
	1	21			22			23		1	
24	25		U	26		■	27			28	29
30			31			*	■	33			
31					35		36				
37					30			i			
delovanju s kemičnimi tovarnami BASF preizkušati tla z različnimi dodatki. Izbrano zemljišče so obogatili z dušikom to s fosforom. Mladi borovci so bili po petih letih za trideset odstotkov višji kot drevesca, vsajena na negnoje-nih tleh. Štiriletne bukve ®o bile celo za sito odstotkov debelejše in višje kot v negno-jenem gozdu, razen tega pa je bil mladi gozd mnogo gostejši kot sicer.
Z namenom, da hi pospešil razvoj mladega drevja in mu olajšal rast, je dr. Kam med drugim izoblikoval tudi za u-ničevanje gozdnega plevela novo metodo, ki je dala izvrstne rezultate. Metoda je presenetljiva. Kem ne uporablja snovi, ki bi zavirale razvoj plevela, marveč hormon, ki pospešuje njegovo rast. Teko se plevel sam uničuje, ker se zaradi silovite rasti ne razvije do cveta in plodu ter se torej ne razmnožuje. Tako je drevju na razpolago vsa vlaga v gozdnih tleh. To je povzročilo celo pri 130-letnih borih v pfalškem gozdu novo, dolgotrajno pomlad. Letnice v deblih so se razširile za 60, prostornina debel pa se jp v dveh letih povečala za 170 odstotkov.
Po dosedanjih ugotovitvah in doseženih uspehih sodi dr. i Kem, da bo mogoče s smotrno obdelavo tal, t. j. z gnojili I in s hormonskimi sredstvi gojiti drevje, ki bo godno za posek desetletja prej kakor doslej.
ssPbSl sgpsferjss
kemični znak za stroncij. 20. zmikavt. 21. v grški mitologiji nimfa. “J6* kozjim mlekom hranila novorojenega Zeusa. 24. zemeljski tečaj, 26. predlog, 27. pristojna oblast ali organ, 30. glavna ženska vloga v Millerjevi drami »Lov na čarovnice«, 33. slavna igralka ali ,lik»r 1“ rrUlk, ekspresionist (Paul, 1S7»—1940), 35. antična reka v severni Italiji, kjer Je moral vaak vojskovodja razpustiti svoje čete, ko se je vračal s severa, 37. reka v jugozahodni rFanciji. desni pritok Garonne, 38. zamaknjenost, natvtt-ja stopnja blaženosti
NAVPIČNO. 1. Ime igralca Furijans. 3. reka, Id teče skozi Firence, 3. popularni francoski žanaonje (Maurice), 4. črno, dragoceno krzno pižmovke, 5. okrajšava za eventualno«, 6. mariborska tovarna kamionov, 7 veliko listnato drevo. I. ime pianista Bertonclja 9 država v Srednji Ameriki. 10. črta, poteza, 11. francoski pisatelj (Claude, »Alians«); IG. barva igralnih kart, križ, Ig. ..n—u z* naj daljia franeoska reka (ort*.), 33. redka Jodova rudninVjodovo sre-bro„j?- P?*1*1*1* Pogodba. 35. krogU. 38. lmport, 30. medena rosa na listju. Sl. dedna zasnova. 33. vrata čebule. 38. začetnici avtorja opere »Prodana nevesta..
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. kolo, g. til »vas. ll. Doris, 12. dinkt, 13. Trt-star, 15. Nmrva, lg. A*. 17 Kerta, Is. Knin. 30. Not, 33. ribič. 3«. epi, 35. kurz, 37. Jutro, 1* Ae, 30. Okn, 32. sondaža, 24. slalom, 36. skaU, 37. teoača, 32 takt.
PHILIPS originalni holandski avto radio po posebni ceni
za izvoz — 16.900 lir za katerokoli znamko avtomobila
m u	
	
	
V vašem interesu je, da obiščete firmo
UNIVERSALTECNICA
TRST
CORSO U. SABA 18	PIAZZA GOLDONI 1
VIA GHIRLANDAIO 1	VIA MACHIAVELLI 3
J4r
uvaja z 19. novembrom poleg rednih zvez z AMSTERDAMOM, FRANKFURTOM/M in BEOGRADOM ie novo mednarodno zvezo
LJUBLJANA - ZURICH - LJUBLJANA
Vt GOSl /11 f/AV/ V/ J
SREDA, 18. novembra 1970
Festival
VITEŠKA DVORANA KRIŽAN KE — petek. 20. naverobra OD 30-13:	RECITAL PIANISTKE
P-ITK SLENGZVNSKE rt ZDA. Program: Brahms. Scarlatti. Chopin. Debussy. Beethoven. Prodaja vstopnic vsak dan od 10. do 12. ure v Plečnikovem paviljonu ▼ Križankah in uro pred pričetkom pri blagajni Viteške dvorane. Repo telefonu 21-768.
Gledališče
DRAMA SNG
Sreda. 18. nov., ob 13. uri —
VV . am Shakespeare: MACBlTH. Za Tehniko srednjo šolo iz Krškega m aven. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Sreda. 18. nov., ob 19.30 — Peter Lstmov: PHOTO FIN IS H (komedija*. Abonma B in izven. — Vstopnice so tudi v prodaji. Ce»rtek. 19. nov., ob 19.30 — Ivan Mrak: MIRABEAU. Abonma E in zven. Vstopnice so tud: v prodaji.
V prodaji so tudi še vstopnice aa izvrnabonma>tko predstavo renesančne komedije »VOLPONE ali LISJAK« Bena Jonsona v soboto 21. novembra ob 19JO — uprizoritev je na nedavnem mariborskem Borštnikovem srečanju dobila najvišje priznanje za ansambelsko igro. Polde Bibič pa nagrado za interpretacijo Mooce. Vstopnice lahko tudi rezervirate na tel. št. 20-712 ali 21-402.
MALA DRAMA SNG (vbod iz Igriške ulice)
Sreda. 18. nov., ob 20. uri — Gre gor Strniša. ŽABE ali PRILIKA O UBOGEM IN BOGATEM LAZARJU (Babica in Evica — Makarovičeva*. I zvena abonmaja. Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Drami.
CetrtOk. 19. nov., ob 20. uri — Gregor Strniša: ŽABE ali PRILIKA O UBOGEMINBOGATEM LAZARJU (Babica in Evica — Kohkova*. Izven abonmaja. — Vstopnice so v prodaj: pri blagajni v Drami.
OPERA IN BALET SNG
Oetriok. 19. nov., ob 19JO — Šostakovič: KATARINA IZMAJLO VA. Abonma red D in izven. Zasedba: Naslovna vloga — Vilma Bukovec. Sergej — Rudolf
Franci, Ismsjio* — DragiAa Ognjanovič, ZanoviJ — Rajko Koritnik. Policijski	_ Da-
nilo Merlak. Vstopnice so v prodaji.
Potek. 30. nov., ob 15. uri — Vardi: TRAVIATA. Zaključena predstava aa Ekonomski administrativni šolski center. Koper. Zasedba: Violet ta — Vera Lacdč, Alfred — Rajko Koritnik, Oče — Stane Koritnik. (Rasproda-no).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža Sreda. 18. nov... ob 19.30 — J. Anouilh: DRAGI ANTOINE ali ZAVOŽENA LJUBEZEN, premiera. Abonma Premierski in izven. Vstopnice tudi v prodaji. Četrtek. 19. nov., ob 19.30 — A. Hieng: OSVAJALEC. (Baltasar). Abonma Mladinski II in izven. Vstopnice tudi v prodaji.
Drevi bo v MGL trčtja premiera 9**onrj jugoslovansko praizvedbo bo doživela nova igra Jeana Anou-ilha »DRAGI ANTOINE aH ZAVOŽENA LJUBEZEN«. Režijsko vodstvo predstave je v rokah Janeza Vrhunca, scenograf je Sveta Jovanovič. kostumografska na Darja Vidičev*. Igrajo: Dare Ulaga. Danilo Bezlaj. Saš* Miklavc. Angel Arčon. Ivan Jezernik. Jože Lončina. Alenka Svetelova. Metka Pugljeva. Mala Šugmanova. Polona Vetrihov*. Mira Bedenkova. Anka Cigojeva. Vlado** Simčičeva in Milan Brezigar.
Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10.—12. In uro pred predstavo. Resrrvacije po telefonu 21*060.
MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Sreda. 18. nov., ob 17. uri — Danilo Gorišek: SILNI BIC — saki iučena predstava za O. S. »Majde Vrhovnik« in »Alojz Kebe«.
MLADIN.SK I CENTER TIVOLI
STOP KLUB
STOP Dl SCO KLUB je odprt danes od 19.30 do 22.30. Vstopnina je 4 din. Jutri bodo nastopil: v STOP KLUBU FARAONI is Izole.
Šentjakobsko gledališče
Mestni dem
Sreda. 1*. novembra, ob 19.30 — Finžgar:	RAZVALINA ŽIVLJE-
NJA. Red D
Četrtek. 19. nov., ob 17. uri —
Finžgar:	RAZVALINA ŽIVLJE-
NJA. Rad Upokojenol in laven. Fetak, 30. novembra, ob 17. uri — M*aar: RAZVALINA ŽIVLJENJA. Rad G.
Ob 19 JO — Findgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA Red S in laven.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Retae lutke. Resljeva c. 3g Sreda. 1*. nov., ob 16. uri — Albert Papler: HUDOBNI GRAŠČAK — delno aakljuOena aa Oei. Solo Bona Kidrič Ljubljana. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek, 19. nov, ob 17. url — Jan Malik: ČAROBNA VREČKA — izven.
Predprodaja vstopnic za obe gledališč, je vsak dan. ran oedrlje in praanlka. od (. do 12. are v uprav igledaliiča. Resljeva c. 36 In pol ure pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
Rezervacije vstopnic za obe gle-daltsči so vsak dan. rasen nedelje in praznika, od g. do 13. are po tel. štev. 312 020.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sred«. 18. novembra, ob 30. uri — Oton Zupančič: VERONIKA DE. SENISKA. Gostovanje v Velenju.
Koncerti
RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA bo priredila drevi, ob 30.15 v Filharmoniji prvega od abonmajskih glasbenih večerov te sezone. • Smfonični orkester in Komorni zbor naše postaje bosta dirigirala Samo Hubad in Lojze Lebič, solist bo pianist Jakov Flier iz Moskve Na sporedu bodo Bravničarjev: Plesni kontrasti. Rahmaninova 3. klavirski koncert in Lu-tosiavrskega Tri pesnitve Henrija Michauza. Vstopnice po 7. 10 in 15 din so naprodaj v Fiiharmo-“*#-	10623-K
Predavanje
PRAVNA FAKULTETA v Ljubljani vabi m predavanje prof. dr. Rudija Kjovakfja o temi: »Civilni aaknnfk in delovna razmerja«. — Predavanje bo danes, 18. t. m., ob 17 t predavalnici pravne fakultete, Trg revolucije 11-II.
10US-P
Obvestila
SAVNA — SUHA kopel dr. Vanda Rangus Pavšičeva 31. Šiška — sprejema reeervacijo po tel. 55-253. Cena savne 15 Ndin. Možnost masaže.	O
Mali oglasi
Službo dobi
MATURANTI GIMNAZIJE Breži. ce 1955 — za 15-letnico mature se zberemo 26. 11 1970 ob 18. uri, v našem rezredu gimnazije Brežice.
36287-0
MATURANTI 8 a razreda 1956 '57 III. drž. gimn. Bežigrad se dobimo 27. nov. ob 19’. uri pr: Urški. Profesorji vljudno vabljeni.
35566-0
PLESNI ORKESTER RTV Ljubljana bo ob 35-letnici svojega dela in uspehov nastopil v petek. 20. novembra ob 20. uri v dvorani Gospodarskega razstavišča. Dirigiral bo Jože Pršvšek. sodelovali bodo vokalni in instrumentalni solisti Samatha Sang (Vel. Britanija). Leo Wrigbt (ZDA), Marijana Deržaj. Elda Viller. Ivo Robič. Leo Martin, Marjan Domič. Ati Soss. Dušan Veble in Silvo Stingl. Vstopnice dobite pri Kompasu.	k
DANES vaš tednik
Tr

RTV Ljubljana
SPORED ZA SREDO š 30—8.00 Dobro jutro! — vmes
ob 5.00 Poročila: 5.30 Danes za vos: 5.45 Informativna oddaja; 6.00 Jutranja kronika: 6.30 Informativna oddaja: 6.5(1 Rekreac.ja. 7.00 Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 IrJormat.ma oddaja; 7.25 — Naš današnji radijski in TV spored; 7 45 Informativna oddaja; — 8.00 Poročila: 8.10 Operna maline, ja: 9.00 Poročila: 9 05 Nenavadni pogovori (ponovitev); 9.25 Iz glasbenih šol: 9.45 Četrt ure s sloven-ak-m: pevci: IC.00 Dar.es dopoldne: 10 15—12.00 Pr: vas doma — vmes ob 11.00—11.15 Poročila — Tun stični napotki za tuje goste: 12.00 Poročila — Na današni: dan: 12.10 Baritonist Thomas Ca rev poje črnske duhovne pesmi: 12JO Kmetijski nasveti: 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.00 Poročila: 13.15 Obvestila; 13.30	— Priporočajo
vam . .. 14.00 Poročila: 14.10 Igramo za razvedrilo: 14.30 Pet minut za EP; 14.35 Naš: ooslušalc: čestitajo in pozdravljajo: 14.55 — Pet minut za EP: 15.C0 Dogodki in odmev:; 15.30 Glasbeni inter-mezzo: 15.40 Emi! Adamič: »Tatarska suita«; 16.00 Propegandn: vrtiljak: 16.40 Na obisku v studiu 14: 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori: 17.25 Naša glasbena galerija: 18.00 Poročita: 18.15 Peter Iljič Čajkovski: prizor iz 2. dejani opere »Pikova dama«: 18.40 Naš razgovor:	19.00 Lahko noč.
otroci! 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice:	19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 — »Glasbeni večeri RTV-Ljubljana« (stereo); 22.00 Po-ročila; 22.15 S festivalov jazza:
23.00	Poročila: 33.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke iz studi jev Radia Beograd. Zagreb in Novi Sad: 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
9.36 TV V SOLI (Zagreb)
11.00	OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE — ponovitev ob 16.45 (Beograd)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
1750 MOJ STRIČEK — oddaja za otroke < Zagrebi
18.30	OBZORNIK (Ljubljana)
18 35 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana)
19.00	MOZAIK (Ljubljana)
19.05	NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje)
19.20	KALEJDOSKOP (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
21.00	3—2—1 (Ljubljana)
21.06	MONITOR (Ljubljana!
32.05	BOBBV HUTCHERSON — . HAROLD LAND NA MEDNARODNEM JAZZ FESTIVALU V LJUBLJANI 'Lj)
22 40 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20	POROČILA (Zagreb)
17.30	KRONIKA (Zagrebi 17.SC MOJ STRIČEK (Zagreb)
18.30	TURIZEM (Zagreb)
19.05	GLASBENA ODDAJA (Skp)
19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00	II. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20 35 TV DRAMA (Zagreb)
21.35 FELJTON (Zagreb)
22.05 VČERAJ. DANES. JUTRI — (Zagreb)
GLASBENA ODDAJA (Zgbl 22.50 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd)
23.10 ŠAHOVSKI KOMENTAR — (Beograd)
12X0 Novce, aktualnosti; 12.05 —13.00 Modni babilon: 16.00 Uvodnih 30 minut; 16.30 Novice aktualnosti:	16.40 Foik Blues:	17.00
Grčija 70;	.7.15 LP tedna; 17.25
Pop, rek’ame in še kaj; 17.30— 18.00 Trenutki.
188M
Kino
SPORED ZA SRKDO
FILMSKO GLEDALIŠČE
KRIŽANKE:
oo 17Jo predvajamo francosfco-itahjanski CS barvni film OBRAČUN V BANGKOKU (Agent OSS 117). Režija Andre Hune-beile. igrajo: Kerwin Mathews, Robert Hossein. Pierre Angeli:. Po zelo uspešnih filmih o agentu 007 so tudi Francoz: posneli film z enako vsebino, ki v marsičem še bolj napeto prikazuje podv-ge glavnega junaka.
Ob 20 un gostovanje vzhodnonemškega filma — predvajamo barv. CS film FLORIJAN IZ MLINA • Hauptmann Florian von der muhle». Režija VVerner W. Waliroth. Igrajo: Manfred Krug, Regina Bever. Gisela Bestehom. Duhovita komedija iz časov Napoleonovega osvajanja.
Prodaja vstopnic uro pred predstavo Cenjene obiskovalce pro-s.mo. da ne zamujajo predstav!
KINOTEKA. Miklošičeva c. 28: amer. barvn ifihn TRI LJUBEZNI. ob 16. in 18.15 uri. Režija: Gottfired Reinhardt. Vincente Minelli. Glav. vi.; James Mason. Mo:ra Shearer. Leslie Caron. Fariey Granger. Ethel Barrvmo-re P:er Angeli. Kirk Douglas. Retrospektiva Carla Th. Dreyer-Ja: PREDSEDNIK, ob 2CJ0. — Režija: Carl Th. Dreyer. Glav. vi.: Halvard Hoff. Elith Pio. Carl Meyer. Jacoba Jessen. Hal-lannder Helleman Fanny Peter-sen. • Brez prevoda. Vstop prost.> Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
KINO UNION:
zaprto! Otvoritev predvidoma prihodnji teden! Na rednem sporedu franc, barvna komedija »POD ARI JI TV Dl LUNO Z NEBA«. Slovesna predstava barvne komedije »KDOR POJE. ZLO NE MISLI«.
KINO KOMUNA: francoska barvna VV ljubezenska drama z Daniel le Darieuz. Robertom Hoffmannom in Ro-mmo Power 24 UR V ŽIVLJENJU NEKE 2ENSKE. ob 15., 17... 19. in 21. uri. Režija: Do-m.n:que Deiouche. FN št. 45 Predvidoma zadnjikrat!
Ma*:neja am*>r.škega barv. CS večerna — pidijanke POSTAJA KOMANCEV, ob 10. uri. (Ran doilph Scott, Nancy Gates) — Samo danes!
Kivn
za ljubitelje kriminalk predatav-Ija Claude Chabrol svoj francoski barvni W thriller NAJ CRKNE ZVERINA, ob 1« . 18 ln 20 uri. Igrajo: Michel Bu-chaussoy. Carohne Cellier. Jean Varme I. dr. Brez tednika* Predvidoma zadnjikrat!
KINO VIC:
premiera domačega barvnega V V filma HROŠČ V GLAVI (Bube u glanrt*, ob 16.. 18. in 20 uri. Scenarij in režija: Miša Radi-vojevič. Glasba: Kornelije Ko-
vač Izvaja Kom igrupa. Glavni vlog-.: Dragan Nikolič. Milja Vujanovič. Ni primemo za otroke FN št. 44.
KINO ŠIŠKA:
premiera francoske barvne CS komedije TETOVIRANI «Le Tatoue). ob 16.. 18. in 20 uri. Scenarij: A. Boudard. Režiser: Denys de la Pattelliere. Igrajo: Louis de Funes. Jean Gabin. Do-mmique Davrelle in drugi. Kratki igrani film »Monstrum«
KINO SAVA:
BUFPALO BILL. JUNAK DIVJEGA ZAHODA, amerišk ibarvni CS pustolov. vestem, ob 17. in 19. uri. igrata: Gordon Scott in Jan Hendri*. FN Izredna številka »I. Konferenca ZKJ«.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo In kino Sava Miro pred pričetkom.
KINO TRIGLAV:
mehišk. barv. panoramica film POJEM ZA PANCHA VILLO. — Igrajo: Carmen Sevilla. Vincente Parra. Julio Aleman. Predstave ob 16.. 18. in JO. url. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Samo danes in jutri!
KINO VEVČE:
amer. barv. kavbojka MORILEC NA KONJU. Igrajo: Henry Fonda. Janiče Rule In Keenan Wynn Predstava je ob 20. uri.
KINO ZADOBROVA: amer. barv. CS vojna komedija KAJ SI POČEL V VOJNI. OČKA? Igrajo: James Cobum. Dick Shawn, Sergio Fantoni. Predstava ob 20. uri. Samo danes! KINO SVOBODA — ČRNUČE: amer barv. film RUSI PRI HA JAJO. ob 19.30.
KINO DOMŽALE: franc.-bal. barv. OS film DVOBOJ PO SVETU, ob 20. uri. KINO RADOMLJE: angl. barv. VV film — ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO, ob 19. uri.
KINO MENGEŠ: amer barv. f:lm MOJ PRIJATELJ BEN, ob 20 UTi. POTUJOČI DOMŽALE: jap. barv. CS film NA SODU SMODNIKA. Gostovanje v Ihanu, ob 19. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: amer. barv. film TARZAN V NEW YORKU. ob 19. uri. KINO SOKA — ŠKOFJA LOKA: amer. film — HEROJI FORTH APACHA. ob 18. in 20. uri. KINO VRHNIKA: ital. barv. film TABU (I. del), ob 20. uri.
KINO RADOVLJICA: amer. film JOE YOUNG SE JE OSVOBODIL, ob 18. uri.
Prane. barv. k rim zab. film — OPERACIJA LBONTINA. ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ:
amer bar/. CS gla«to. f:!m PO JEM PESEM. DOMINIK (Pojo ča nuna*, ob 16., 18. in 20. uri. KINO STORŽIČ — KRANJ: franc. barv. knm. film GOSPODAR PODZEMLJA, ob 17. to 19. uri.
KINO DOM — KAMNIK:
franc, barv CS akcijski film — ARIZONA COLT - MAŠČEVALEC. ob 17. 30 in 19.30.
KINO RADIO — JESENICE: amer.-angl barv. CS film UBIJALEC BREZ ODGOVORNOSTI, ob 17. in 19. uri. kino PLAVŽ — JESENICE: amer. barv. CS film DEKLE NA MOTORJU ob 18. in 20. uri. KINO DOVJE:
amer. barv. CS frhn VRNITEV REVOLVERASA.
KINO DEL. DOM — JAVORNIK:
franc barv film RIMSKA CE-STA. ob 19. uri.
KINO SVOBODA — KRŠKO: franc. W film CILJ 500 MILIJONOV. ob 19.30. kino DEL. DOM — TRBOVLJE: iaponski bar- CS film TIHOTAPCI ZLATA, ob 17. uri KINO SVOBODA —
TRBOVLJE II:
amer. barv CS f lm LEGENDA
0	LYLAH CLARE. ob 17 in 19.30
KINO ROGAŠKA SLATINA: ital. barv CS film NOC JE ZA KRAJO, ob 19.30
KINO SVOBOD* — ŠEMPETER PRI NOVI GORICI:
franc, barv film BORA. BORA. ob 18. in 20. uri kino SOČ A — NOVA GORICA: *m*r barv. Ulm DOBER VEČER. GOSPA KEMBEL. ob 18-in 20. uri.
MARIBOR
KINO GLEDALIŠČE: angl. barvn ivistavisaonski film CE BI . .. ob 15.45 in 18. tiri. Zadnjič!
Premiera :tai:jansko-bolgarskega barvnega kinemaskopskega zgodovinskega filma IN VENDAR SE VRTI. ob 2C.15. Režiser: Li-liana Ca vam. tgralci: Cjrrill Cus-saek. Georgi Kalojančev. Giulio Vroggi.
KINO UNION:
ameriški barvni vistavisionski vestem ŽIVIM ZA TVOJO SMRT, ob 15.30 in 17.45. V glavni vlogi: Steve Reeves. Tednik št. 45. Ameriški barvni fcinemaskooski
1	jubezenski spektakl DOKTOR ŽTVAGO. ob 90. uri Zadnjič! — Cene zvišane!
KINO PARTIZAN: nemški barvni kinemaskooski vestem PEKEL V MANITOBI, ob 15.30. 17.45 in 20. uri. V glavnih vlogah* Lex Barker Pierre Eriče.
KINO UDARNIK:
ameriški barvni kinemaskopskl fantastični film UJETNIKI VESOLJA. ob 15.30 in 17.45. Zadnjič!
Premiera francoske barv le vl-stavisionske drame UKRADENI POLJUBI, ob 20. uri. Režiser: Pranem* Trauffant. Igralci: Je an-Piere Leo. Delphine^ Seyrig, Claude Jode.
KINO POBREŽJE: nemški barvn U j ubezenako pustolovski film VITEZ . BURI-DAN (STOLP PREPOVEDANE LJUBEZNI), ob 17.45 to 30. uri.
KOMPAS
27.	11. — DUNAJ z obiskom VERDIJEVE OPERE »TRUBADUR« v Dunajski državni operi. 4 dni; še nekaj prostih most
38. 11	- RIM IN OKOLICA. S
dni
28.	11. - DUNAJ — PRAGA. 4 dni. izredna cena
28.	M. — FIRENZE — SAN MARINO. 3 dni
29.	11. — BENETKft - SAN MARINO. 2 dni.
SILVESTROVANJE:
31. 12. — KOPER, Hotel Zustor-na. 4 dn:
31. 12. - DOLENJSKE TOPLICE. 3 dni
30.	12. — OB GARDSKEM JEZE-
RU a možnostjo smučanja na Monte Baldu. 5 dni.	-O
SLOVENSKO zdravniško društ* vo vabi zdravnike na diskusijski večer, ki bo v petek, 20. 11. ob 19 uri v Zdravniškem domu Ljub" ljana. Komenskega 4. Uvodno t»o-ročilo bo posredovala republiška sekretarka za adravstvo in socialno varstvo tov. Maida Gasnari. Tema razgovora je »Družbeni dogovor o izvajanju in financiranju zdravstvenega varstva v letu 1971.
10836-0
CENJENIM STRANKAM sporočam. da vsa naročila za čiščenje, popravilo in montažo vseh vrst električnih bo.ilerjev — popravilo in montažo pip ter ostala vodovodna dela. snreiemam predvsem pismeno in osebno ves dan. Se priporočam Lojze Sojer. Ljubljana. Bičevje 17 (nasproti tobačne tovarne).	36406-0
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Po sklepu Delovne skupnosti Lutkovnega gledališča Ljubljana z dne 16. nov. 1970 se razpisni rok natečaj* za izvirna in dramatizirana ali prirejena lutkovna dela. ki je bil objavljen v Delu dne 12. maja 1970 in je trajal od 15. maja do 13. nov. 1970. podaljša ra en mesec, to je dn 15 .dec. 1970. Ostali pogoji natečaja ostanejo lati.* Izid natečaja ho objavljen v Delu. Ljubi ianckem Dnevniku in Radio Ljubljana v soboto, dne 1« jan. 1971.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
OBVESTILO!
Serm«n jeni smo, rta Ulit konkurenčne tvrdke objavljajo urla^e v raznih časopisih, v katerih se izdajajo za Istituto Acustico ter s tem povzročajo - nejasnosti med našimi klienti.
Poudariti mramo, da sprejema Istituto Acustico Ita'-D-no stranke izključno v svojih birojih v Gorici, Via Roma 4 in ne drugje, kot sporoča konkurenčna tvrdka in prepušča ljudi v nejasnosti. Razen tega obveščamo, da prodajamo proteze izključno amerikanske in kanadske izdelave.
ISTITUTO ACUSTICO ITALIANO
GORICA. VIA ROMA 4
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦AA***#
sr
Čestitka
Dipl oec IDI »ERLOcMK za odlično opravljeno diplomo iskre no Čestitajo - kolegice.	C
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do * ure, ob nedeljah n praznikih ves dan in to v na slednjih enotah Zdravstvenega <io-
ma — Ljubljana.
Bežigrad: Kržičeva 10. teiefon — 310 533
Center Miklošičeva c 24. 'eieion 313 063
Moste—Polje: Prvomaiska ulica 5. telefon 316 155
šiška—Šentvid:	Derčeva ulica 3,
<aa občinsko stavbo) telefon — 55 221
Vič—Rudnik: Postojnska '.'4. *eie fon 61 121
Medvode: Medvode teieion 7! Jjb Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi bivšega ZD Iva* čna gorica, telefon 78 439, elefon LM štev 87 402. 77 141 :n 78 464 Služba stalne pripravijenosti »e za območje Črnuč — telefon štev 314 317. Dobrava — Polhov Gradec, Vnanje gorice. Horjul n Velike Lašče.
Nočna nedeljska in prazn rna dežurne zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotlčn{ku, Kidričeva 1, II. nadstropje, soba Štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih to to v.-ak dan. od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah in prazn k*'b ves dan
LJUBLJANA Centralna lekarna
MARIBOR
Tabor. Trg revolucije 3
UK&lMO varuiiujjo dveh ouok 4-krat tedensko — dopoldne. Ponudbe pod »700 N din«. J6Ž85-1 SnUuiitiLiH takoj šiviljsko vajenko. Salon »Maja«, Celovška 44.
36282-1
IRCEM mlajšo upokojenko za dopoldansko pomoč v gospodarstvu k štiričlanski družini. Ponudbe pod »sentvid«. 36290-1 POMOc v gospodinjstvu za nekaj ur dnevno iščem. Telefon 2l-9&>.
36379-1
TAKOJ zapo&Um dva kovinonrusa-ca ter dva vajenca. Franc Zrnec, Hrutovaka 26, Ljubljana. 36123-1 ZA Dopoldansko varsevo 6-letnega otroka in ev. pomoč v gospodinjstvu iščemo žensko od 7.—15. ure. Plačamo 500 ND. Ponudbe pod »Ferantov vrt«.
36131-1
ZA VARSTVO dveh deklic in aei-no pomoč v gospodinjstvu iščemo starejšo gospo — upokojenko. Ponudbe pod »Sobote proste«.	35645-1
Gi*»**ODlNJOt najraje upokojeno medicinsko sestro išče dvočlanska družina. Nudi lepo sobo, hrano, plačo. Ponudbe pod »Sporazum«.	36247-1
Vrt« lj ANO brivnico odstopim pomočnici ali pomočniku z mojstrskim izpitom ali možnost izpita. Ponudbe pod »Ljubljana«.
36031-1
NEKVALIFICIRANEGA, mlajšega zdravega delavca sprejmem v redno zaposlitev. Ponudbi priložite življenjepis. Ponudbe pod »Ljubi j ana«.	36150-1
ŠTUDENTKO za občasno varstvo dveh fantkov iščem. Ponudbe pod »sentvid«.	36151-1
ŠalIIENTA-TKO, po možnosti z avtomobilom, sprejmem honorarno za prodajo izdelkov. Ponudbe pod »Provizija«. 36152-1 MIZARJA — tudi upokojenca, ki bi v prostem času opravljal manjša mizarska popravila v hiši, iščemo. Ponudbe pod »Delavnica v hiši«.	36113-1
ŠTIRIČLANSKA družina sprejme takoj pridno in pošteno dekle, vajeno gospodinjstva, ljubiteljico otrok. Lastna soba, plača po dogovoru. Ljubljana. Goce Del-čeva 22.	.36121-1
KUHARICO, lahko tudi priučeno, sprejme takoj gostilna Bricelj, Ljubljana, Na peči 35. Hrana in stanovanje v hiši.	36207-1
GOSPODINJSKO pomočnico takoj sprejme 3-člaaaka družina. Lahko tudi upokojenka. Zglasite se Trnovski pristan 24, Ljubljana.
^ .36405-1
KLJUČAVNIČARJA kvalificiranega in vajenca sprejme Kodrič, Ključavničarstvo, Mestni trg 9, telefon 22-303.	36140-1
KUHARICO za gostilno ob morju sprejmem takoj v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Helena Pepel, Mozirje.	2704-1
POŠTENO žensko za pospravljanje iščem. Stegnar, Ljubljana, Prešernova 15/11.	36463-1
Službo išče
KVALIFICIRANA gostinska delavka, zaposlena na delovnem mestu obratne blagajničarke, išče 7-urno zaposlitev zaradi študija na hotelski šoli. Ponudbe pod »Odličen uspeh«.	36319-2
IŠČEM honorarno zaposlitev. Imam zagotovljen prostor, avtomobil in telefon. Ponudoe pod »Propagandist«.	36328-2
DOBRO priučen ključavničar, šofer B kategorije, išče honorarno zaposlitev, tudi na terenu. Ponudbe pod »Cimprej«. 36349-2 MLAD NATAKAR s 6-mesečno prakso v Švici, išče zimsko sezonsko zaposlitev. Ponudbe pošljite pod oonako »December«.
36015-2
SLUŽBO išče mlad moški, vajen dela v tiskarni, lahko tudi za priučitev kakršnikoli stroki. Ponudbe pod »Dober delavec«.
36234-2
STAREJŠA gospodinja se želi zaposliti pri dobri družini s 1. decembrom. DamiA Julka pri Sa-rac. Dolenjska c. 48.	36414-2
(•umINSKA DELAVKA srednjih let išče zaposlitev receptorke ali sobarice. — Popolnoma obvlada nemški in češki jefcik, delno pa tudi italijanski in francoski jezik. Nastop službe možen takoj. Karolina Šprah, Ptuj, Prešernova 27.	2887-2
FANT, delavec, voznik B kategorije, se želi* honorarno zaposliti tudi za teren. Ponudbe pod »Cim-prej«.	36439-2
SAMSKO DEKLE išče službo gospodinjske pomočnice, zmožna vseh gospodinjskih del, stara 40 let Ponudbe pošljite nod »Sposobna«.	10923-2
Motorna
vozila
ZASTAVA 1300, letnik 1966, prodam. Informacije po telefonu 56-250.	36325-3
KUPIM rabljenega spačka. Ponudbe pod »Navedite ceno«.
36321-3
GARAŽO iščem v šiški ali Mostah. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
36326-3
SPACKA — avto kupim. Spendal, telefon 315-315.	.36329-3
PRODAM Opel Olimpijo 1952, nove gume. Cena 1500 din. Ivan Sovinšek, Samski dom Avtoob-nove, Cesta na Obrije. N. Jarše.
36334-3
PRODAM Zastavo 750. letnik 1964 za 5.000 din — Kozlevčar, Ljubljana, Poljanski nasip 46«.
36336-3
PRODAM motorno kolo, znamke Tomos »Galeb«. Ponudbe pod »Nujno«.	36311-3
KUPIM vrstni red za fiat 850. Ponudbe pod »Gotovina«.
38298-3
SPACKA 1967, 54.000 km, prodam, 11.000 din. Tel. 61-953. od 12. do 14. ure.	36344-3
ŽABO ID 19 ugodno prodam, letnik 1966. štriceli, Lakotence 23, Ljubljana, tel. 57-904 .	36353-3
VOLKHWAGEN 1200. letnik 1969. 19.600 km. kot nov. naprodaj. Kušar, Dolenjska c. 110.	36354r3
MOTORČEK kakršenkoli od mopeda. kupim. Ponudbe pod »Mo-, tor«.	36365-3
FIAT 125 rdeč, februar 1970, zelo ugodno prodam. Tel. 315-457 — popoldne.	36377-3
AVTO UNION 1000. dobro ohranjen, prodam. Cena 7020 ND. Plačljivo tudi s čeki. Ogled popoldne. Dadikovič, Moša Pijade 43, Ljubljana.	35833-3
BMW 1800, odličen, naprodaj. Ogled pri Vodopija. Cesta v Ro-žno dolino št. 26, Ljubljana.
35773-3
PRODAM osebni avto Mercedes 200 D, malo rabljen- Ponudbe pod »Zadnji tip«.	36275-1
▼ NAJEM dam garažo ▼ Kajuhovi (pari toplarni). Ponudbe s ceno pod »Zaščita pred akno«.
36884-S
PRODAM za avto R 4 priključek a prikolico, zračnice in kolesni obroč. Informacije po tel. 322-411.	28205-3
NUJNO prodam motorno kolo Ja-wa 90 evoas, odlično ohranjen. Ogled v soboto od 15. do 17. ure pri servis Tomos, Titova 25, za hišo, Ljubljana.	36154-3
ODDAM garažo v črtami rovi za eno leto. Ponudbe pod »Predplačilo«.	38211-3
Wi HROšCEK kupim. Ponudbe s ceno m letnikom pod »Dobro ohranjen.	36235-3
AUSTIN 1300, letnik 70 prodam. Telefon 322-108 vaak dan od 16. do 18. ure. Bele barve.
36204-3
GARAŽO vzamem v najem v bližini gostilne Majolka v šiški. Ponudbe po telefonu 57-349 — popoldan.	38401-3
ZASTAVO 1300. letnik 1966, prevoženih 77.000 km zamenjam za fiat 750. Ponudbe podružnici Delo, Celje, pod »Ugodno«. 2705-3 PRODAM motorno kolo BMW 250, Vojnik 258 pri farni cerkvi.
2703-3
FAP KIPER. 6 cilindrski kupim. Blaž Demšar, Streliška' 2, Nova Gorica.	2693-3
Prodam
PRODAM kabinet štedilnik, nov — Gorenje. Tel. 321-751.	36288-4
FILATELISTI ~ prodam zbirke nežigosanih znamk VUJNA in NDH. Ponudbe pod »Kompletne«.	36273-4
V SOBOTO, 21. t. m. iahko kupite štajerska jabolka na bežigrajskem trgu.	36324-4
PRODAM tri mesece stare nemške ovčarke z rodovnikom. Ogled vsak dan od 15,30. ure dalje. Kamnik, Kranjska c 6.
38330-4
PRODAM magnetofon. Cenjene ponudbe pod »Grunding TK 247 — de luxe«.	36332-4
PRODAM zimske gume 640x13, štedilnik kombiniran plin - elektrika in Štedilnik kabinet na drva. Franc Kristan, N. Polje H/9.	36338-4
HUSQUARNA švedsko oljno peč 4004 T 7500 kcal, novo, z garancijo, prodam. Dolinska steza 6, Ljubljana, tel. 310-880.	36306-4
SKORAJ NOVO oljno peč, štiri 25-litrske kante /a olje, dva moška zimska plašča, prodam. Miiklič, Cesta na Loko 2 B, Trnovo (II.).	36310-4
PRODAM psa »pudlna« z rodovnikom. Srednja velikost, starega 13 mesecev. Miha Žnidarič, Rakek, Partizanska .	36296-4
PRODAM otroško posteljo in polavtomatski pralni stroj. Kadunc, Bregarjeva 43, Zg. šiška, Ljubljana.	36343-4
UGODNO prodam italijansko plinsko peč Zoppaz, kombiniran štedilnik Sloboda-Ignis in boji er 80 hfcrov. Koblarjeva 19, tel. 322-317.	36359-4
ZVOČNIK Leslie, 60 W in ojačevalec Hagstrom, 30 W. prodam. Popovič, Zaloška «. Ljubljana. ^	36366-4
OLJNI gorilec za kamin prodam. Janez Logar, Ljubljana, Cankarjeva 16, tel. 24-668.	36376-4
PRODAM 100 kosov pocinkanih cevi 1/2 cole, najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Pocinkane«.	36383-4
.ZARADI SELITVE ugodno prodam kombinirano omaro, kavč, mizico s stol: ter oljno peč EMO-5. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Pišek, Milčinskega 7, Ljubljana.	35722-4
PRODAM magnetofon, kombiniran baterije, elektrika z dodatkom priključka za elektriko in 9 kaset. Boris Božjak (pri Bakovnik), Dolsko 32, p.Dol pri Ljubljani. Vsak dan od 15. ure dalje.	36979-4
PROD.AM kolekcijo (tudi posamezno) slik naivnega slikarstva. Rojc, Tržaška 12, Ljubljana.
36175-4
PRODAM kombiniran italijanski otroški voziček, malo rabljen. Zglasite se od 15. ure dalje. Jože Gognjavec, Celovška 181.
36137-4
PRODAM Bagat šivalni stroj in star original šivalni stroj. Ogled: Jamova 24.	36279-4
PRODAM tono cementa Informacije po tel. 321-511.	36278-4
PRODAM za 300 din belo zibelko z vložkom in kombiniran voziček. Ogled: Jamova 24.
36276-4
PRODAM Fiat 600 D, 1982 jeseni, ohranjen in oljno peč Kontakt 7590 kcal. Marija Zupančič, Njegoševa 6. IV. Stop 36263-4 PRODAM aparat za ;očno striženje psov — me.Se in Germany. Ljubljana. Ruska 3 pri Fali.
36280-4
Ki'”BfN«Rš\o ',;r..;ro prodam. Anton Tavčar, Rašiška 1, Ljub-IjTi.ia, og.e« oa lo ao 19. ure.
36183-4
PRODAM fM-litrsk; akvarij s tropskimi ribicami. Alojz Končan, Miklošičeva 4. III	36195-4
Pl; JDAM kompleten načrt za eno-stanovan -.-co, vi sokopr! t lično hišo. Ponudbe pod "Takoj«.
36159-4
POCENI prodam otroški voziček, stajico, pomivalno korito in
Stanovanja
MLADA uslužbenka ^soe neopremljeno sobo v Ljubljani aid v Medvodah. Ponudbe pod »Poseben vbod«.	38351-4
USLUŽBENKA toče sobo. Po potrebi nudim pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe pod »Center-Mostec.	38352-6
PODSTREŠJE, primemo za preureditev v stanovanje oddam v najem aa določeno dobo proti večjemu posojilu. Ponudbe pod »Centralno ogrevano«. 36355-6 ODDAM veliko, centralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice uslužbenka, v bližnja okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Predplačilo«.	36356-6
OPREMLJENO sobo iščeta dve dekleti, kjerkoli v Ljubljani, po možnosti posebni vhod. Ponudbe pod »Verini«.	36357-6
ODDAM sobo sostanovalcu k mirnemu fantu, takoj. Guzelj, Klunov* 5, Kodeljevo.	36360-6
ŠTUDENTA iščeva garsonjero ali sobo v bližini centra. Lahko tudi inštruirava za gimnazijo. Ponudbe pod »Cimprej«.
36362-6
NUDIMO ogrevan kabinet za delno pomoč v gospodinjstvu, oeebi srednjih let. Ponudbe pod »Trnovo« .	36363-6
DEKLETU oddam sobico za delno pomoč v gospodinjstvu. Dolenc, Zupančičeva 10/in.
36367-6
ABSOLVENTKA išče neopremljeno sobo s posebnim vhodom — Vič, Rožna dolina. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	36368-6
USLUŽBENKA išče sobo, po možnosti v šiški. Ponudbe pod »Takoj«.	36370-6
NUJNO točam sobo za šest mesecev. Ponudbe pod »Uslužbenka«.
36378-6
DVA MIRNA študenta Iščeta ogrevano opremljeno sobo z uporabo kopalnice. Ponudbe pod »Takoj«.	36380-6
IŠČEVA večjo neopremljeno sobo v Črnučah ali v okolici. .Ponudbe pod »Takoj«.	36382-6
SOBO iščem, lahko kletna ali podstrešna. Lahko tudi pomagam 2—3-krat tedensko. Ponudbe pod »Siška-Center-Vič, prosim čim-prej«.	36384-6
IŠČEM ogrevano sobo, po možnosti s posebnim vhodom, kar pa m pogoj. Ponudbe pod »Monter-ka«.	36383-6
NUJNO potrebujeva garsonjero ali sobo z možnostjo kuhanja. Cena do 800 din. Ponudbe pod »Takoj«.	36388-6
MLADOPOROČENCA brez otrok nujno iščeta sobo ali garsonjero. Ponudbe pod »Denar«.
36389-6
MLAD moški, mirnega značaja, išče opremljeno ali neopremljeno sobo kjerkoli v Ljubljani. Sem veliko odsoten. Ponudbe pod »Vam bom hvaležen«.
36390-6
IŠČEM kakršnokoli sobo za enega ali dva študenta. Ponudbe pod »Tišina«.	36391-6
POTREBUJEM enosobno stanovanje. Najemnina po dogovoru, vendar solidna. Potrebujem ga za dve leta, po možnosti v okolju Ljubljane — Vič, Rožna dolina, Vrhovci. Ponudbe pod »Cimprej«.	36396-6
POTREBUJEM enosobno stanovanje. Plačam 600 NP za mesečno najemnino, ter ponudim nekaj nagrade. Po možnosti za koristek stanovanja bi želel, da ie to na Brodu (ori Vrbovcih) ali Vič, Moste ter Vižmarje. Ponudbe pod »Nujno«
36395-6
KDOR mi odda enosobno stanovanje za dve leti, rm ponudim solidno mesečno najemnino (po želji samega dogovora) ter ponudim nekaj nagrade. Zaželeno stanovanje naj bi bilo v Vižmarje, Vrhovci, Moste ter Bežigrad. Ponudbe pošljite pod »N o vem bar«.	36394-6
MLAD ZAKONSKI par bree otrok vzame v najem opremljeno ali neoryrem2ieno eno do, trisobno stanovanje za dobo 3—4 let. oglasni oddelek pod »IPikec«.
35727-6
MIREN Študent Tl. letnika elektrotehnike išče sobo v Ljubljani. Cena ni važna. Ponudbe pošljite na naslov:	Ma-jan Lisjak,
Fakulteta za elektrotehniko. Tržaška 25.	35970-6
HERCEG-NOVI—LJUBLJANA:	za-
menjam dvosobno stanovanje komfortno, idealno mesto, 50 metrov od morja, za podobno lahko vojaško. Informacije Menka Lozar, Crtomirova 31 1/12 ali trgovina Beko, Herceg-Novi.
36172-6
SOBO. centralno ogrevano in s souporabo kopalnice, lahko tudi hrana, nudim žensk’ ali upokojenki za dopoldansko varstvo d-eh otrok, ostalo po dogovoru.
7se na naslov:
Kumarjeve 15. Ježica. 35681-6 SIN :n ma*5. dobro situirana, iščeta v Ljubliani ali bližnji okolici hišo, katero \y odkupila proti delnemu predplačilu in renti za dv* ali enega človeka. Nudita urha vso oskrbo, oddih na mor-bi in domr^e vzdušje Ponudbe r»oi »Dogovor«.	35629-6
WEEKEM) hišeo, dostopno z avtom, najamem za daljše ali k”? iše obdobje, morda večkrat. Možnost ogrevanja in kuhanja nujna. Navedite ceno najemnice na dan pod oznako »Obojestransko zavdovol jstvo«.
36103-6
IšCEM stanovanie. če je mogoče, s h^-ano. ra mimo in pridno di-‘aklnio. Ponudbe pod »Plača in orvnaga«.	36080-6
bojler. Blažič, Ceio”ška 364/IV. 1	sobo v Ljubljani, po mož-
ači ar.a nosti s posebnim vhnrfnm in
EL.LE
0 \ A
36147-4
PRODAM novo omaro Rožna dolina, c. II.. št. 27	36168-4
BOSCH pralni stroj in hladilnik, prodam. Šubičeva 1. II. gimnazija. hi§n:k J. nads*	36200-4
PRODAM mizo < raztegljivo) in tri stole, ter pomivalno miao »EMO« po ugodni cen:. Rihtar — Domžale. Vodovodna 1.	36*58-4
PRODAM eno leto staro psico, pasma »novofundlanc«. Ponud. be pod »Cena po dogovoru«.
36104-4
PRODAM ugodno novo tridelno in enodelno okno. Vižmarje, novo naselje, pot na Zduše 4. o	.	36415-4
SIAMSKE mlade mačke prodam. Ponudbe podružnici »Dela« Maribor pod »Prijatelj živali«.
2696-4
POCENI prodam postelje z vložki, žimnicami, posteljne omarice. garderobno steno, štedilnik, vzidani, gašperček, umivalnik, bojler 1201 in drugo pohištvo ter gojzarce '(polpancarje) 38, 39 in smučke. Vprašati zjutraj ali opoldne do 15. ure, Beethovnova 6/II., levo.	36430-4
PRODAM kombiniran otroški voziček, svetlo siv, znamke Peg, stolček s hojico in stajico. Petrič. Zelena pot 13. Trnovo.
« _	36423-4
PRODAM nov inženirsko tehnični priročnik — 6 knjig, po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod »Ugoden nakup«.	36418-4
POCENI prodam novo mizo s 6 stoli, dve omari in preprogo. Ušl&k&r, Trg mlad. del. brigad štev. 5.	36441.4
PRODAM stružne avtomate za kovano. Ciril Buri ca. .Teža 20, p. Črnuče.	36440-4
GORILEC — oljni s emiostatom prodam po nizki ceni. Naslov: Prvomajska 8/J-4.	36434-4
PRODAM peč na olje »GIBO« 8000 kalorij - Polc. Koroška 6, Ljubljana.	*	36446-4
Kupim
KUPIM letalaki kovček. Ponudbe pod »Takoj«.	36270-5
MAGNETOFON, rabljen kupim do 1.000 ND. Ponudbe pod »šfciri-steeni«.	36283-5
KUPIM pisalno mizo za študenta. Peter Klemenšek. Cesta na Loko J a, Ljubljana.	36390-5
nosti s posebnim vhodom in možnostjo občasnega kuhani a v sobi. Ponudbe pošljite pod »Poleno dekle«.	36016-6
DVE študentki iščeta onremlleno in ogrevano sobo s so^rt-vrabo kopalnice. Ponudbe ood »Nuino«.
35755-6
ISCEM ogrevano .sobo s noseb-nim vhodom. Ponudbe pod »Predmetna učitellica«.	36274-6
Z4KONC4 nuino ootrebuieta sobo. Plačata do 450 ND. Ponudbe pod »Bodoča mamica«.
36268-6
TRGOVSKEMU zastooništvu oddam dre tob! (45 m*) ▼ središču mesta. Ponudbe pod »Brez strank«.	36286-6
SOBO s posebnim vhodom nudim dvema dekletoma za pomoč v gospodinjstvu piri dveh st are j-š;*i osebah vsak drugi dan v šiški. Knezova ul. 14. Zvonec ob vrtnih vratih, desno.
36280-6
SOBO. hrano in nagrado nudim mlajši upokojenki z« pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »štiričlanska družina«.	36289-6
ZAMENJAM novo komfortno dvosobno stanovanje s centralno kurjavo z velikim balkonom, pritličje, za Bežigradom. Crtomirova ulica. Vseljivo v mesecu juliju 1971, za poslovne prostore v ožiem centru za približno enake prostore. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Ugodna prilika«.	36293-6
ŠTUDENTKE iščejo enosobno ali dvosobno komfortno stanovanje. Ponudbe ,pod »Plačamo dobro«.
36**94-6
SOBO išče ženska srednjih let. plača 30 N din. Ponudbe pod »Na j bo sredi mesta« 36316-6 IšCEM ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Por udbe pod »Moste ali okolica«.	36315-6
ODDAM prazno sobo s centralno kurjavo v Vižmariih. Ponudbe pod »Predplačilo«.	36323-6
MIRNA študenta višjih letnikov iščeta ogrevano in opremljeno sobo. Pismene ponudbe pod »2x200«.	36322-6
VISOKO izobražen mlad vrtnar išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom. Ponudbe ood »Nagrada«.	36318-6
MIRNA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo v Ljubljani ali smeri Kamnik, za dobo 2 let začasno, ker gradiva nov dom. Ponudbe pod »Spoštovanje«.	38387-6
USLUŽBENEC — izredno študiram, bi rad dobil sobo, ogrevano s centralno kurjavo v središču Ljubljane. Dobrega srca, lahko tudi pomagam. Cena po dogovorni. Ljubljana, Bičevje 1.	36320-6
DEKLETI nujno iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Ljubljana-čimprej«.	36331-6
KDOR mi odstopa ali priskrbi enosobno stanovanje z odločbo v Ljubljani ali oližnji okolici, prejme visoko denarno nagrado. Ponudbe pod »5.000 ali dogovor«.	36333-6
ŠTUDENT arhitekture išče ogrevano sobo s samostojnim odhodom. Ponudbe pod »Do 300 ND«.
36305-6
KINO VIC in okolica! Študent išče sobo! Ponudbe pod »FAGG«.
36307-6
TRIJE iščemo eno veliko ali dve mali sobi. Ponudbe pod »Dogovor«.	36295-6
DVE ŠTUDENTKI iščeta, ogrevano sobo. Možnost pranja Ponudbe pod »Takoj«.	36297-6
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo. po možnosti z uporabo kopalnice. Ponudbe ood »Nujno«.
36300-6
ŠTUDENT išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Resen«.	36339-6
ODDAM opremljeno kletno sobo. Možnost ogrevanja. Bližina kina Vič. Ponudbe pod »študentu«.	36345-6
ZAKONCA iščeta enosobno stanovanje, garsonjero ali sobo in kuhinjo. Plačata dobro. Ponudbe pod »Predplačilo«.	36348-6
ZAMENJAM dvosobno komfortno stanovanje v središču Reke za komfortno enosobno v Ljubljani. Vinko Fabulič. Rijeka. Adamiča 4/m.	36267-6
SOBO v Rožni dolini, ali okolici s 1. ali 15. decembrom išče mlado dekle. Ponudbe pod »Poštena«.	36266-6
PRIDNA študentka išče sobo. Ponudbe pod »Nujno«.	36262-6
DEKLE in fant iščeta sobo v bližini Rudnika, Šiške ali pa Viča. Plačilo po dogovoru. Lahko plačava za eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Cimprej«.
36259-6
ODDAM sobico, toplo, za pospravljanje v stanovanju Ponudbe pod »Center«.	36254-6
SOBO, hrano in plačo nudi dvočlanska družina samostojni gospodinjski pomočnici, lahko upokojenki. Ponudbe pod »Družinski član.«	36248-6
SOBO. opremljeno, ogrevano, s posebnim vhodom, oddam. Zaželeno nekaj oredplačila. Ponudbe pod »Takoj«.	36242-6
ŠTUDENTKA germanistike išče tobo ali gre za sostanovalko. Dobro plača, inštruira ali t>o-maga v gospodinjstvu Ponudbe ood »Človečnost«. 36240-6 ŠTUDENTU, ki bi občasno ooma-gal pri učenju, oddam sobico. Ponudbe pod »Soliden«. 36099-6 OnntM enoso^o stanovanje nai-boljemu plačniku. Ponudbe ood »4 'eta«.	36194-6
USLUŽBENKA z otrokom mrino potrebuje za eno leto prazno sobo z možnostjo kuhania in pranja. Ponudbe pod »Čakam na dograditev«.	36160-6
REŠEV par :*če za takoj vsaj enosobno ^ sfnoovanie. v Ljubljani ali okolici. T_a:raie v smeri do š-kofie Lnlce. Ponudbo r>od »Tqkoj«	36115-6
IšCEM SOBO s oosoh^im vhodom v centru ah' bližnji okolici. fena ni važna. Pom^he ood »Takoi«.	36166.6
w Twn\n S 5-letnim stokom iščeta coho ali enosobno stanovanie. Oen;ene ponudba »>od »Podna plačnika«.	26086-6
ODSTOPIM dvrt-ob-to stanovanje v središču Maribora z odločbo. Ponudbe pod »Najboliši po-nudmk«.	36128-6
»OBO oddam za občasno pomoč. Ponudbe pod »Poštena, mirna«.
3613*>.6
NUJNO potrebujeva sarsoniero za eno leto Ponudbe pod »Plačava vnaprej«.	36167-6
V LJUBLJANI ali bužnji okolici iščem sobo in ktihinio za dve leti. Ponudbe pod »Predplačilo
36228-6
ODDAM sobo v Crtomirovi, možnost pranja in kuhanja tistemu, ki mi posodi 1—1.5 milj. SD. Lahko tudi predplačilo Ponudbe pod »Posojilo«.	36210-6
NUJNO potrebujeta sobo zakonca krez.	za uslugo pomagata
v hiši in plačata po dogovoru. Ponudbe pod »Takoj«.
.	36369-6
iščem opremljeno sobo s posebnim vhodom s i decembrom, hlačam 30.000 din.. Ponudbe pod »Zima prihaja«.	.36201-6
ODDAM =obo. centralni ogrevana, s svojim vhodom, v OuneUah pri Šentvidu, za 3000 din ored-Piačila. Ponudbe ood »Takoj«. Truvi„	36198-6
1 ‘'-DNIK potrebuje ogrevano sobo v šiški, tnožno tudi predplačilo.
. onudbe ood »Miren« 36238-6 SOBO išče š vil.ia s 4-letnim sinkom Plača, pomaga in šiva. Ponudbe pod »Nujno« 362.37-6
ŠTUDENT išče ogrevano sobo v središču Ljubljane. Ponudbe pod »Mariborčan« oglasni službi.
,	2679-6
iSCEM sobo za stalno! Blizu centra Ponudbe pod »25—30«.
ZAMENJAM komfortno 2 sobno -stanovanje v Celju, za ustrezno v Ljubljani. Ponudbe pod — .J?*?™2«-	36188-6
mlada zakonca z otrokom, nujno iščeta sobo kjerkoli v Ljubljani Ponudbe pod »Do 500 ND«.
36233-6
zenska išče prazno sobo ali kabinet, lahko je kletna ali podstrešna. Ponudbe ood »Cena m važna«.	36407-6
ISCEM sodo, souporaba Kopam ce. kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Uslužbenec« 36103-8 SOBICO s souporabo kopalnice oddam za malo pomoč v gospodinjstvu. Prednost imajo vajenke. Resljeva c. 22/1 desno.
DEKLE išče opremljeno sobo*.**"’— Grem tudi kot sostanovalka Ponudbe pod »1. december«
,	36400-6
FANT m dekle iščeta ooremljeno sobo. Ponudbe pod »Takoj' dobra plačnika«.
PRILOŽNOST — zamenjam novo komfortno stanovanje za starejše večje. Ponudbe pod »Možna izbira«.	36435,6
MIRNO dekle išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Do 30.000«.
36433-6
IŠČEM garsonjero ali sobo s posebnim vhodom v Centru, Mostah, na Kodeljevem ali Taboru. Ugodno plačam najemnino. Ponudbe pod »Resna ponudba«.	36448-6
STANOVANJE oddam proti predplačilu. Vseljivo v decembru, centralno ogrevano. Zglasite se: Geltfervlca 53/1.	36447-6
Posest
»UNIVERZ AL- PROMET« — rea-litetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 20, tel. 24. 766 proda: stanovanje 2-sobno, 61,85 kv. m, centralna, vseljivo, Ljubljana,
180.000.	Stanovanje enosobno, 40 kv. m, vseljivo maja 1971, Medvode. 80.000. Več stanovanj nevseljivih v središču Ljubljane, cene od 35.000 do 125.000. Parcelo 1050 kv. m, z lokacijsko do. kumentecijo, 13 km iz Ljubljane, 46.000. Parcelo 375 kv. m, z dokumentacija, Vevče — Kašelj,
40.000.	Del hiše, 2-sobno stanovanje vseljivo, vrt, Sp. šiška,
165.000.	Hišo novo, vseljivo, Črnuče. 360.0C0. Dve stanovanji
vseljivi; Žiri, 35.000	—	40.000.
Hišo z lokalom, vseljivo, Sevnica. 220.000. Hišico, vseljivo, Zidani most — Radeče. 35.000. Hišo vseljivo, pri Mokronogu,
70.000.	Počitniško hišo, vseljivo, Umag, 205.000. Delavnico 70 kv. m. vseljivo, Ljubljana, 160.000.
V	prodaji imamo še več drugih
nepremičnin. Podrobnejše informacije dobe kupci v naši pisarni.	10849-7
PARCELO, 500 kv. m in hišo, zgp*ajeno do prve plošče, zamenjam za dvosobno lastniško stanovanje. Zglasite se:	Viktor
Dr e ven, šmartinska 158.
36271-7
ZAZIDLJIVO parcelo 500 m2, kupim (Nadgorica, Šentjakob, Hrastje). Ponudbe pod »Parcela«.	36314-7
PRODAM vseljivo garsonjero, opremljeno ali neopremljeno za gotovino najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Trnovo«.
36397-7
PRODAM parcelo v bližini Ljubljane. Jože Bdtenc, Podutik 30.
36346-7
PARCELO odstopim, prodam ob Peruzzijevi cesti. Ponudbe pod »Po 3900«.	36361-7
TAKOJ kupim sobo, kabinet, enosobno stanovanje ali vikend v Ljubljani In okolici. Ponudbe pod »Gotovina«.	36374-7
KUPIM dvosobno stanovanje ali staro hišico. Ponudbe pod »širša Ljubljana«.	36375-7
KUPIM polovico dobro ohranjene vile, starost do 45 let, s komfortnim stanovanjem 80 kv. m velikosti, z balkonom, nekoliko vrta. Lokacija:	šiška—Šentvid,
Rožna dolina—Marje, Bežigrad— Stožice. Ponudbe pod »Nujno«.
36277-7
V	LJUBLJANI prodam zazidljivo
parcelo. Informacije:	tel. št.
24-586.	36114-7
VZAMEM v najem ali kupim kmečko hišo kjerkoli v Sloveniji. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	36174-7
PRODAM nedograjeno nadstropno hišo z vrtom in lepim razgledom na morje ter otok. Jure Mandekič, Ladvič 24, Crikveni-ca.	36182-7
KUPIM hišo -ali gospodarsko poslopje v bližini štanijela na Krasu. Ponudbe v oglasni oddelek »Dela« pod »Štanjel«. 36203-7 DVOSOBNO novo stanovanje v centru kupim takoj ali po dogovoru (Ferantov vrt, Moše Pijade, Kersnikova ulica). Ponudbe pod »Gotovina«. 36438-7 KUPIM ra ko j večje stanovanje. Ponudbe pod »Ljubljana«.
36436-7
PRODAM dvosobno stanovanje — centralno ogrevanje. Takoj vseljivo. Celovška 187, VI. nadstropje, stan. 37, Kajiš. Ogled od 17. do 19. ure ali telefon 20-869 do 14. ure.	36445-7
PRODAM v središču Kragujevca poslovne prostore, ugodne za pr edst avniš o v a. servise., skladišča in obrtnike. Informacij« Markovič. Kragujevac, Svet ozara Matkoviča '26, tel. 4008.
35-7
Razno
DAJEM IRK v gobelinskem vezenju na domu. Lnteresentke naj se javijo pod »Gobelin«.
36304-8
ZA DOBO 5 mesecev potrebujem 25.000 ND, garancija hiša, obresti po dogovoru Naslov pustite v oglasnem oddelku pod »Obrtnik« .	36206-8
IZGUBILA s^m ali pozabila 13. XI. štico ovratnik, dve dihur koži m damski zložljiv dežnik zeleno-čm Najditelj naj javi pod »Nagrada«.	36229-8
dsim ..........
36416-6
SOBO. mimo. išče študent absolvent.. Plača dobro. Ponudbe pod »Center — okolica«.
MIRNO delcie išec opremljeno^* bo v Centru. Ponudbe pod »Reci-m plačnik«.	364l’*-6
MIRNA zakone« :S6eta neoorem-Iteno sobo v Centru Ponudbe pod »Redna plačnika«.
MLADOPOROČENCA iičeta “lobo
1 Iefc°’ Pečata relo dobro. Ponudbe pod »So-
lidna« .
dentki. Gazvoda. Sentvid 372 — Ljubljana.	.
ODDAM stanovanje m hrano ža varstvo otrok, delo v izme/f Grm- Ane Ziherlove ™ i'
IftCUM «»n	3643S.S
1 „ SOBO- P« možnosti blisu
^ o®™1!« »Poste.
ZAKONCA t»rez S60fr80®
k^tater>tte!nnmOŽn°stjo °Preva-n I - 5?!"° Pranla in ieuha-nia. Ponudbe pod »Poseben
vhod«.
DEKLE iSče sobo v Ljubli^”:® Pomaga. Ponudbe pod »Takoj«.
ZAKONCA brez otrok .Sčetf4-«;*
SB-s. ssMrlS
SE	«5.
Ponudbe pod »Mir«.
rarrAvnrv«oVan0 41^	2 niOŽnOStjO
ogrevanja, v Trnovem ali na
lenica«POnUdbe **** ^rna Dolenjca«.	36450-6
PROSIM najditelja mojih dokumentov, med njimi tudi moj potni list sirskega državljanstva na ime Farouk Mat ar, da mi jih vme na naslov: Sirska ambasada v Beogradu ali Ljudski milici.	36432-8
\A.s£JL sem denarnico na Brezjah. Dobite jo pri Kristan. Novo Polje II-9.	36337-8
INŠTRUIRAM matematiko za o-semletko in srednjo šolo. Žvan, tel. 2.1-102.	36299-8
POPRAVLJAMO pralne stroje in peči na olje. Javite z dopisnico! Tomaž Senica, Svetosavska 6.
36301-8
ISCEM inštruktorja za nemščino in zgodovino za strokovno šolo po možnosti ženska. Ponudbe pod »Takoj Savsko naselje«.
36342-8
IŠČEMO študenta za uspešno pomoč pri francoščini delno tudi pri matematiki in fiziki za II. razred gimnazije. Ponudbe pod »Takoj«.	36364-8
NUJNO potrebujem 2500 din posojila, rok vračanja 5 mesecev, dobre obresti Ponudbe pod »Po- l Stena pogodba«.	36392-8, i
DOPOLDNE varujem otroka. Ponudbe pod »Takoj«.	36261-8' »*
IŠČEM partnerja z \ečjo vsoto, ki * se spozna na gradbena stroje, več ustmeno. Ponudbe pod »Av- * toprevoznik«. ,	36253-8 1
POTREBUJEM gospo z 2.000.000 S. D. za obrt, ostalo po dogo- n vom. Ponudbe pod »Zelo visoke procente«	36252-8	*
NUJNO potrebujem /a gradnjo po- ** sojilo N din 201000.— za ‘dobo * enega leta. Ponudbe pod »Obre- A sti«.	36161-8
SLIKE za legitimacije vam v , 2 * urah lepo izgotovi Foto-Grad. Miklošičeva 36.	34848-8	r
POTREBUJEM enosobno stanova- ‘ nje. Graditelju, ki mi to orno- * goči nudim 2.000.000 SO poso- J jila. Ponudbe pod »Posojilo«.
36209-8 .
INŠTRUKTORJA za angleščino srednjih šol iščem. Zažel.ien štu- « dent-ka angleščine. Ponudbe ood »Angleščina«.	36208-8
DVA resna, dobro situairana mla- . deniča (28 let) z lastnima avto- ji vno-biloma želita znanstva z dve- * ma dekletoma (priložite sliko) * zaradi skupnega vikenda v praz. * ničnih dneh 29 novembra. Res-sne ponudbe pošljite podružnici »Dela« Koper pod oznako »2002«.
2690-8 t
PBI ZAVAROVALNICI SAVA
NAROČNIKE 20-483. ZA ZUNANJE NAROČNIKE 311-897 POSTNI STVA LJUBLJANA 501-1 167/2 — MESEČNA NAROČNINA 20 DINARJEV (2000 STARIH DINARJEV l ROKOPISOV NE VRAČAMO
POM Sl CEV A 1 — lEl.KRONI £1-522 130 23-5Vd— (JUIA8NA SLU2BA LJUBLJANA, ŠUBIČEVA 1 fELKnni ‘II IMlfl ■ (mniomr 7. , »m, PREDAI '9 - EKSPEDIT TOLEPON <214K( - BRZOJAVNI N ASI £ »V DELO LJUBLJANA - ZIRORaS^
telefon dežurnega urednika 20-646
Novo v slovenskem založništvu
(Ob priliki 25 letnice DZS)
U resničili smo marsikatero široko zamisel ali pa jo izpeljali do tiste stopnje, ko je dokončno dejanje samo vprašanje časa. Kljub maloštevilnosti slovenskega naroda, kljub znanim tradicionalnim odporom proti širokopoteznejšim zasnovam pa tudi kljub teiavam »prehodnega obdobja*! Znanstveno izdajo Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev uresničujemo vseh 25 let, doslej je izšlo 67 knjig, pred vrati je stota, približno dve tretjini poti sta za nami. Lotevamo se novih zamisli in jim dajemo prednost, a vedno znova se vračamo k tej naši prvi zbirki, ki spada poleg izdaj Leksikografskega zavoda med najserioznejše in najobsežnejše v novi Jugoslaviji.
V	25 letih smo izdali 3S09 del v skupni nakladi 22.768.000 knjig. Letno izdaja ena sama naša založba toliko knjig kot v predrevolucijskem razdobju vse slovenske založbe skupaj. Pri tem ne gre samo za porast, ki ga je terjal razvoj šolstva in izobraževanja, temveč še za marsikaj drugega.
V	sodobnem svetu so se silovito osredotočile gmotne in umstvene moči, kar navdaja nekatere z maloduš-njem. češ, kulturno življenje slovenskega naroda in njegov obstoj je spet na kocki. V resnici vse bolj posegamo po specializiranih strokovnih in znanstvenih delih na originalnih tujih jezikih, ker je pri nas preozek krog povpraševalcev. Po drugi strani pa prinaša tehnološki in družbeni napredek tudi majhnim narodom presenetljive kulturne možnosti, ki se jih ni nihče nadejal. Naj navedem nekatere. V letih 1965—1970 je imela samo DZS 101 koprodukcijski dogovor z jugoslovanskimi in z inozemskimi založbami. Medtem ko so pred letom 1965 bile take izdaje prava redkost, jih je bilo sedaj 12 °'o vseh izdanih del, po vrednosti pa 20 % celotne knjižne proizvodnje DZS. Tu imamo opravka s pravim prelomom v primerjavi s prejšnjim razdobjem, saj gre zahvala za dobršen del uspeha pri strokovnih knjigah, priročnikih in umetniških edicijah prav tem koprodukcijam, ki delno paralizirajo majhnost našega trga. a močno obogatijo asortiman. Z UNESCO-vo »Zgodovino ; človeštva (16 knjig) in z aUmetnostjo v slikah* (18 knjig) ter z drugimi edicijami bomo dobili skoraj istočasno kot v svetu odlične tekste z najnovejšimi znanstvenimi dognanji v najsodobnejši grafični izvedbi. Pred kratkim še neuresničljive založniške zamisli, ki jih sami ne bi mogli izpeljati, postajajo povsem normalne. Modema grafična tehnika nam s koprodukcijami vsaj deloma pomaga premagati majhnost našega trga in ne-rentabilnost. ki je posledica nizke naklade.
Ob vsaj delni reciprociteti olajšujejo koprodukcije prebijanje naše kulture v svet. Vedno bolj važno postaja, kaj lahko ponudimo tujim partnerjem. V čim večji meri se soočamo s svetom kol založniki, tem pomembnejša je raznoličnost, ustvarjalna moč, prilagojenost in doraslost kriterijem v svetu, ažurnost in sreča naših avtorjev, urednikov, umetnikov, prevajalcev in drugih. To je spodbudno, a hkrati preizkušnja, za katero se bomo morali vedno bolj pripravljati. »Sloven- j ske impresioniste* bomo spravili na trg v skoraj vseh svetovnih jezikih tudi s pomočjo teh reciprocitet.
Vmesno med Zupančičevim »Zimzelenom pod snegom* iz leta 1945. ki je bil prva izdana knjiga DZS. in med Logarjevo »Fenomenologijo* ter Kosovim »Prešernom m evropsko romantiko* iz jeseni leta 1970. smo poleg številnih letnikov znanstvenih in leposlovnih revij ter domačih pedagoških edicij izdali:
119 prvič natisnjenih leposlovnih del (brez zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev),
546 prvič natisnjenih znanstvenih, poljudno znanstvenih in strokovnih del,
205 prvič natisnjenih umetnostnih monografij (22) in glasbenih novitet (183).
Ti podatki pričajo o ogromnem prispevku založbe k ustvarjalnosti slovenskih avtorjev — znanstvenikov, pisateljev. likovnih umetnikov, publicistov, komponistov in drugih. Nekatere založniške zamisli pa so le deloma uresničene, ker avtorji niso uspeli pripraviti rokopisov (Zgodovina slovenskega naroda in druge). Skupno smo izdali samo v knjižni obliki 870 novih del domačih avtorjev.
K navedenim plusom, ki v večji ali manjši meri označujejo vsako ustvarjalno založništvo pri nas. bi lahko našteli minuse, včasih tipične za založbe, ki si utirajo svojo pot kot samostojni poslovni organizmi v okviru delavskega upravljanja. Talci minusi bi bili: prevelik poudarek na nižjih zvrsteh založništva (nekritično prevajanje tujih edicij, šibkejše kvalitete), nerealne zamisli, neažumost v političnih novitetah itd. Vendar bomo to ali ono slabost lažje premagali spričo vsega novega, prevladujočega, o čemer je bilo govora.
Od skromnega »knjižnega daru* Mohorjeve družbe tn majhnih ljubljanskih založb pred prvo svetovno vojno. ki so izdale morda po deset knjig na leto, od začetkov, ki jim gre priznanje v njihovem času. do modernega slovenskega založništva, drži dolga vijugasta pot. Tudi gmotne in umstvene razlike med nekoč in danes so presenetljive, ugled v duhu tradicije slovenske knjige pa je trajen.	IVAN BRATKO
Ji* BIRKA »ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV*, ki bo kmalu dosegla svojo jubilejno stoto knjigo, slavi hkrati z Državno založbo Slovenije svojo petindvajsetletnico. To je doslej najobsežnejša tn po kulturni vrednosti najpofnebnejša edicija, ki predstavlja temeljito kritično izdajo naše slovstvene dediščine od Linharta, Prešerna, Levstika, Jurčiča, Stritarja, Gregorčiča,
LEPOSLOVNA BILANCA 1945-1970
Župančičev ZIMZELEN POD SNEGOM, čigar nova izdaja Je pravkar izšla, Je pred četrt stoletja odprl leposlovno poglavje Driatne založbe Slovenije. Drobni knjižici poezij še je v tem času pridružilo okrog 980 naslovov domačih in tujih romanov, novel, pesmi, esejev in kritik hi preprost račun nam pove, da to pomeni v poprečju okrog 40 knjig leposlovja na leto, ali z drugimi besedami: precejšnjo zaposlitev za poprečnega slovenskega bralca.
Ker bi bilo naštevanje naslovov ob tako obširnem opusu prazno opravilo, si skušajmo ogledati predvsem nekatere večje sklope petindvajsetletnega prizadevanja založbe na tem območju. Najmanjšega dvoma ni, da je treba na prvem mestu omeniti zbirko SLOVENSKI PESNIKI IN PISATELJI. ki bo v prihodnjem letu dosegla svojo jubilejno STOTO knjigo. Kakor je bilo že poudarjeno, pomeni ta zbirka nepogrešljiv temelj slehernega študija naše slovstvene preteklosti, temeljito kritično izdajo našega izročila, kakršne ne najdemo zmeraj niti pri kulturno bogatejših narodih. Zbirko je v zadnjih letih še posebej obogatilo Zbrano delo IVANA CANKARJA v tridesetih
knjigah,	od	katerih	jih	je
DESET že na knjižnem trgu.
Vzporedno s slovenskimi klasiki so zavzemali pomembno mesto na knjižnih policah Državne založbe Slovenije tudi klasiki svetovne književnosti. Ce omenimo samo Shakespearja. Moliera, Puškina, Tolstoja in Dostojevskega. katerih zbrana ali izbrana	dela	so izšla	ali	še
izhajajo	pri	založbi,	je	to
poglavje že v veliki meri označeno. Vendar je treba še posebej opozoriti na ve-, lik programski delež, ki ga je založba posvetila delom iz antične književnosti: Iliada in Odiseja ter Starogrška in Rimska lirika, so samo štirje najizrazitejši primeri iz bogate zakladnice. Ne bo odveč omeniti, da je zanimanj? za klasike konstant-
Knjige iz vrtnarstva
V povoj »ih letih je izšlo pri slovenskih založbah izredno malo vrtnarske literature. Tisti, ki smo se takrat učili vrtnarstva in hodili v šole, nismo imeli primernih knjig za učenje. Podobno se je godilo številnim ljubiteljem vrtnarstva. Hkrati pa so potrebe po vrtnarski razsvetljenosti - naraščale: nove hiše, nova stanovanjska naselja, ki so pogosto ostajala brez urejenega okolja in brez rastlin v notranjih prostorih.
Leta 1963 je Državna založba Slovenije izdala prvo knjigo s področja vrtnarstva (Jože Strgar: Lončnice — opis, vzgoja in uporaba). To je bilo za naš knjižni trg nekakšno »tipanje«, poseg v neznano področje. Knjiga je bila vključena v program bolj s strahom kakor v prepričanju, da bo med bralci našla ugoden odmev. Pokazalo pa se je. da je bil strah odveč: knjiga je čez dve leti doživela ponatis, leta 1967 pa že tretjo izpopolnjeno izdajo.
Po tem prvem poskusu .je kaj kmalu dozorelo spoznanje. da je treba s področja vrtnarstva in tudi vrtnega oblikovanja napisati še marsikaj. če hočemo, da bomo na tem področju dohiteli druge narode. Zato je DZS oblikovala program za izdajo knjig, ki naj zajamejo vse veje vrtnarstva in vrtnega oblikovanja. V okviru tega programa so poleg že omenjenih Lončnic predvidene še knjige s temile delovnimi naslovi:	Vrtno drevje
in grmovnice (Dušan Ogrin, v pripravi); Vrtne enoletnice (Minca Sojar, v pripravi);
no tudi pri knjižnih kupcih, lahko bi rekli; da s leti celo-narašča.
Založba je na področju leposlovja vseskozi posvečala veliko pozornost tudi novitetam. Od Otona Zupančiča do Ervina Fritza, od Franceta Bevka do Bora Kostane-ka, od Josipa Vidmarja do Marjana Krambergerja se je nabralo knjig za celo knjižnico, ali če bi hoteli malo pretiravati: kar za celo malo književnost. Po svojih najboljših močeh smo skušali uveljaviti v programiranju sodobne literature načelo vseh cvetov:	Od že
preskušenih in uveljavljenih do novih in presenetljivih. Po drugi plati si je založba prizadevala predstaviti slovenske avtorje tudi tujemu bralcu ter je izdala vrsto knjig tudi v angleškem jeziku. med katerimi so Prešernove pesmi doživele lani že četrto izdajo.
Nemajhen delež je imelo v programih Državne založbe Slovenije tudi sodobno svetovno leposlovje, predvsem najvidnejši predstavniki modernega romana: Jov-ce, Proust, Dos Passos, Henry Miller, Gide, Camus, Sartre, Hemingway, Faulkner. Wolfe, Frisch in drugi. Razgled beročega občinstva se je s temi deli bistveno razširil
ob nekaterih treba omeniti izjemne prevajalske dosežke, ki so obogatili slovenski knjižni jezik z resnično ustvarjalnim oblikovanjem.
Ob jubileju sl založba, še posebej pa njena leposlovna redakcija želi, da bi raven, ki jo Je dosegla v prehojenem obdobju, obdržala tudi v prihodnje, tako po množini kot tudi po vrednosti. Ob klasikih in popularnejšem branju si bo prizadevala pridobiti bralca tudi za knjigo, ki nam živo predstavlja sodobni svet doma in na tujem. Brez tega razgleda bi naša zavest bila kaj hitro okrnjena in potisnjena v že premagano zamudništvo, ki si ga v sodobnem svetu ne moremo privoščiti na nobenem področju. Dediščina, združena z novimi odkritji bo zatorej temelj leposlovnega programa založbe tudi vnaprej, na njeni poti iz petindvajsetletne mladosti v zrela moška leta.	KAJETAN KOVIC
Na letošnjem; Beograjskem krfplžnem sejmu -je obiskal razstavne • prostore Državne založbe Slovenije tudi prdse dnik Tito. Pri ogledu knjig sd g.a posebno pritegnili »Slovenski impresio nisti«, »Slovar slovenskega knjižnega jezika« in izdaje družbeno političnih ved.
Znanstvene in strokovne edicije
Vrtne trajnice (Jože Strgar, že izšlo); Varstvo vrtnih rastlin (Jože Maček, v pripravi); Gorske rastline v naravi in v vrtu (Vinko Strgar); Zelenjadarstvo (Elza Leskovec); Razmnoževanje in vzgoja okrasnih rastlin (Jože Strgar); Zemlja, voda, gnojila in gnojenje (Jože Sušin).	...
Ko bo uresničen ta prvi i.i osnovni del programa, bodo sledile še druge knjige in sicer: Vrtno oblikovanje z vrtno tehniko in Vrtnarski leksikon.
Ker pa je ta program za naš majhen narod obširen in zahteva daljše obdobje za uresničitev, je DZS pričela, tudi z izdajo popularnih in za nas potrebnih tujih knjižnih del. Med prvimi prevodi smo 1. 1966 dobili knjigo s splošno vsebino (Martin Stangei: Majhen vrt. veliko veselja). Sledil je prevod o urejanju cvetja (Ingeborg tVundermann: Cvetje v lepih posodah). Tretji prevod ima naslov 200 sobnih rastlin. V pripravi pa sta še dve deli in sicer zajetna la.ijiga o rožah in vrtnicah ter knjiga za splošne potrebe ljubiteljev.
Hkrati s knjižnimi izdajami iz vrtnarstva, pa izdaja Državna založba Slovenije Naš vrt — časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo, ki pravkar zaključuje svoj peti letnik. Od prvotnih šestih zvezkov na leto je revija narasla na deset zvezkov letno. 'Po vsebini in opremi vzorno predstavlja obe stro-
, (Nadaljevanje na 2. str.)
Znanstvena in strokovna lje večjega in hitrejšega raz- velikega dogaja v njem.
—JŠS1 §MŽBš	ij§rgl
narod je to nadvse pomembno. V tem procesu ima Državna založba Slovenije
ob njih se
dila tudi domača ustvarjai-
znanstvenikov in da je to založniško delo potekalo manj sistematično. Kmalu pa je ožja redakcija založbe pritegnila k sestavljanju svojih založniško programov še priznane strokovnjake s posameznih znanstvenih področij in založniško delo je zajemalo tudi čedalje več tujih pomemben delež, saj po ce- svetovno znanih znanstveni-lotni svoji založniški dejav- kov z vseh področij, nosti, še posebej pa v izda- če si bežno, le v najbolj janju znanstvenih in strokov-, splošnih obrisih ogledamo nih edicij prednjači.	bibliografijo znanstvenih m
Od vseh 3809 del, kolikor strokovnih del Državne za-jdh založba šteje v seznamu jožbe Slovenije, bomo ugoto-
“	» •*-* st- •>.: af' j&i
»PADLA PTIČJA PERUT, KI NE BO NIKDAR VEČ I. ZLOMIM SE, ČE BI SE NAVELIČALO NOSITI VELJAM SE, KER VEM:
BOJA, TEMU SE PRIBLIŽA PORAZ.
svojih izdaj od ustanovitve sem, je kar 703 znanstvenih del (vključno in strokovno peter slovarje). Ta lepa številka bi se še prav gotovo nekoliko povečala, če bi natančno pregledali in klasificirali tudi šolske knjige (1300 jih je izdala DZS v 25 letih), saj je med njimi gotovo tudi nekaj takih, ki bi jih po znanstveni in strokovni ravnj mimo lahko uvrstili med znanstvene (n. pr. učbeniki za srednje strokovne šole im univerzitetni učbeniki).
Popolnoma pravilno ugotavlja direktor DZS in slovenski pisatelj Ivan Bratko v svoji uvodna besedi k »Bibliografiji izdaj Državne založbe Slovenije II«, ko pravi: »Naša knjižna žetev je kvantitativno namenjena predvsem izobraževanju (šolskemu in pošolskemu) ter izpopolnjevanju v najrazličnejših strokah, hobijih in zanimanjih. Najmanj dve tretjini del obsegata šolske, strokovne in znanstvene edicije ter muzikalije, ki pa so tudi vedno bolj namenjene glasbenemu šolstvu. V še večji meri velja to glede naklad, pri teh odpadejo celo tri četrtine na navedene kategorije ...«
Ne samo to, da je založ-
vUi, da je med njimi največ zgodovinskih del. Poleg 19 knjig Zgodovinskega časopisa je tu še vrsta pomembnih zgodovinskih knjig iz slovenske nacionalne pa tudi jugoslovanske zgodovine. Založba je sprejela v svoj program izdajo nove Grafenau-erjeve Zgodovine slovenskega naroda v 12 zvezkih (doslej izšla žal samo dva). Poleg tega je izdala več zgodovinskih del s tematiko iz NOB (4 knjige Ljubljane v ilegali, 5 zajetnih Zbornikov dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov itd.). Zelo pomembno delo je založba opravila tudi z dvema izdajama Speransovega Razvoja slovenskega narodnega vprašanja. Med posebno pomembne edicije je šteti dve obsežni knjigi Zgodovine narodov Jugoslavije, ki pomenita sintezo večletnega študijskega in raziskovalnega dela jugoslovanskih zgodovinarjev.
Leta 1956 je založba začela izdajati zbirko Kultura in zgodovina, v kateri je doslej izšlo 36 del v 38 knjigah s področja svetovne zgodovine, arheologije, zgodovine, posameznih držav itd. V tem sklopu velja omeniti od del domačih avtorjev obsežno
ba zmeraj znala prisluhniti razpravo B. Grafenauerja, potrebam naše družbe in na- Kmečki upori na Sloven-ših ljudi, tudi veliko poguma skem, celovit prikaz vseh
VIHARNIKI. Tekst; Tone Svetina.)
Učbeniki in priročniki
je bilo velikokrat potrebno spričo strahu, da knjiga ne bi »obležala« in obremenila podjetje. Zlasti pri izdajah, katerih izhajanje traja več let — to so temeljena nacionalna ali svetovno poipemb-na dela, torej založniška dejanja, pri katerih gre predvsem za kulturo poslanstva — mora razsoden založnik misliti na tiste, ki se bodo
večjih gibanj te vrste pri nas. — Kot posebna zbirka pa izhaja tudi Unescova Zgodovina človeštva.
Našemu današnjemu človeku posebej je namenjena pred dvema letoma ustanov-ljna zbirka »Moderna družba«, ki naj bi mu s tehtno izbranimi deli domačih in tujih avtorjev pomagala iskati pot iz labirinta tako
Ob ustanovitvi je bila odloča zanj po navodilih podobno. Knjiga je tudi	....,	...... ..
Državni založbi Slovenije posebnega pravilnika o iz- blago in podvržena trgov-
poverjena tudi naloga, iz- dajanju šolskih knjig.
skim zakonitostim, je pa pozneje, in nujno računati
nih, gospodarskih, političnih in filozofskih vprašanj. — Tudi izbranh dela našega najpomembnejšega marksističnega avtorja Edvarda Kardelja, Problemi naše socialistične graditve, doslej je iz-
hovega Voranca. Ali z drugimi besedami: v zbirko je bilo doslej vključenih osemnajst avtorjev, katerih delo je bodisi izšlo že v celoti, ali pa se vztrajno približuje zastavljenim ciljem. Zbirko, ki zajema utripanje celotne narodove kulture in pomeni potrditev in priznanje slovenskemu literarnozgodovinskemu delu, vodi vseh petindvajset let univ. prof. dr. Anton Ocvirk s svojimi sodelavci.
dajati šolske knjige in pri- Nesmiselno bi bilo s šte- današnja šolska knjiga ne- tuda z.nekaj >>zfloge<''	P®
ročnike. To področje založ- vilkami in naslovi uteme- primemo cenejša kot je bi- pomeni za vsako podjetje niške dejavnosti je bilo v ljevati širino opravljenega la na primer pred vojno in prav gotovo precejšnje nnan-času po osvoboditvi po- dela, enako tudi nima po- se njena cena prav nič ne breme, membno, saj je bilo treba mena poudarjati kvaliteto loči od cene v drugih re- Razumljivo, da je prva
3E&H-S šSZsffsSS. EHSSr sSrn
Predvojna razbitost se je njihovo trajanje pa je od- kladah, nadomestila s centralizira- visno od trajanja veljav- Medtem ko je danes po-nim usmerjanjem. Potrebo nega učnega načrta. Koli- skrbljeno za osnovno in po takem načinu je nare- kor se občutneje spremeni srednjo šolo s temeljnimi kovalo poleg vsebinskih učni načrt, toliko se mora- učbeniki in priročniki, ni razlogov, ki jih je prinesla jo spremeniti tudi učne tako s strokovnimi šolami, drugačna družbena uredi- knjige. Knjige so odobrene Slovenija ima v splošnem te v, tudi silno pomanjka- po pravilniku za pet let, dobre strokovne šole z iz-nje papirja. Vsebinsko iz- navadno pa teh pet let ob- kušenimi kadri, učbenikov popolnjevanje, spreminja- čutno prekoračijo. Zaradi za posamezne predmete pa nje in novo pisanje knjig, enotnega dela so bile' do- primanjkuje. Založba sicer ki jih. je zahtevala čedalje slej potrjene za vsak pred- podpira predvsem domače širša, močnejša šolska mre- met samo po ena učna ustvarjanje, vedno bolj pa ža, je ostala nenehna nalo- knjiga. Izjemo smo dožive- postaja očitno, da bo tre-ga do današnjih dni. Spre- li le pri fiziki za gimnazi- ba šibkeje obdelanim pomenjene družbene razme- jo (Kuščer-Mol j kova in dročjem pomagati tudi s re, prehajanje na svobod- Kvatemlkova). Z rastočim prevodi, čeprav smo se done j še gospodarjenje, zače- standardom in z večjo raz- slej posluževali pred vodov tek samoupravnega siste- gibanostjo v učnih meto- le v izjemnih primerih, saj ma pa so odpravili tudi to- dah bomo verjetno pošto- jih je treba prilagojevati go centraliziranost in tako poma prišli tudi do drugih našim razmeram tako gle-je DZS danes še vedno vzporednih knjig	de vsebine, obsega kakor
močna, toda ne edina za- Ni danes prilika, da bi tudi glede metode dela. ložnica šolskih knjig. Pra- govorili o standardnih pri- Založba posveča pozor-ve meje med založniki ni, pombah, kako se knjige ne- nost tudi pedagoškemu po-o vsakem konkretnem pri- prestano spreminjajo (o glabljanju učnega kadra, meru odloča republiški za- tem so različni ljudje raz- tako z didaktičnimi kot s vod za šolstvo, ki išče naj- ličnega mnenja), kako so
cenejšega založnika in se knjige za šolo predrage in (Nadaljevanje na 12. str.)
PRAVKAR IZŠLO
JUBILEJNA
IZDAJA
Prva knjiga, ki jo je Državna založba Slovenije izdala pred 25 leti je bila pesniška zbirka OTONA ŽUPANČIČA: ZIMZELEN POD SNEGOM. Za srebrni jubilej je založba zbirko ponatisnila v istem formatu in opremi, kot je izšla prvotna knjiga- S tem bo delo, ki je predstavljalo pravšnjo redkost na knjižnem trgu. spet dosegljivo širšemu krogu bralcev.
(112 strani, cena 28 din)
ne samo za nas, marveč, tudi zaradi velikega zanimanja, ki so jih posamezna njegova dela deležna v svetu.
Med pomembnejša založniška dejanja DZS smemo šteti tudi memoarska dela: čujkov, Konec tretjega Rajha, Charles de Gaulie, Vojni spomini v • treh debelih knjigah ter Georgij K. žukov. Spomini in premišljanja.
Tudi knjigam s področja prirodoslovnih znanosti je založba ves čas posvečala veliko skrb. Med najpomembnejšimi tovrstnimi deli je vsekakor znamenito Darvvinovo delo Nastanek vrst. Med najbolj uspešne izdaje s tega področja je brez dvoma šteti Smolikov Živalski svet, velik, bogato ilustriran enciklopedični priročnik z izčrpnimi podatki o vseh živalih sveta. Med ljubitelji lepe knji'-? pa je bilo še posebno toplo sprejeto Schumacher j e-(Nadaljevanje na 12. str.)
OGLASNA PRILOGA DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE
Sreda, 1®. novembra 1970
400 glasbenih edicij
.,.?*'r’s*° glasbenih publikacij v malo manj kot jimi, DZS ni oklevala pri naših šolah zelo okrnjeno. GLASBENEGA PRHtOCNI-milijon zvezkih je bilanca cetrtstoletnega dela ured-	izdaji najpomembnejših orke-	Potrebe glasbenih šolnikov	KA	ZA PRVE	TRI RAZRE-
mstva za muzikaliije pri Državni založbi Slovenije,	stralnih partitur slovenskih	posebno na osnovnih šolah	DE	OSNOVNE	ŽOM	ki ie
številkami, ki so t primer javi s pred voj-	simfoničnih skladateljev: B.	pa so mnogo večje, da bi bi-	——*- - —■“-<—’	—■-
no lzislimi glasbenim edicijami naravnost ogrom-	Arniča, M. Bravničarja, M.	li lahko zadovoljni z vsem,
ne* P? bosta tako glasbeni zgodovinar kot glasbeni	Kozine in L. M. Škerjanca,	kar je doslej izšlo,
praktik naijla bogato, v vse smeri razvejano in do- Med temi pa najdemo še Tu pa smo že na raqwt-volj sistematično urejevano glasbeno-izdajateljsko	tri klavirske izvlečke sl oven-	ju, ki nas pelje v drugo če-
dejavnost. Prvemu se bo odprla zanimiva glasbeno-	skih oper: Bravničarja, Ko-	trtstoletje. Pred nami so ni-
socioloska podoba ki kaze na cetrtstoletni razvoj zine in Poliča.	loge za izdajanje osnovno-
slovenske ustvarjalne m poustvarjalne, poklicne in KijUb vsemu, kar smo na- šolskih glasbenih učbenikov amaterske glasbene kulture, drugi pa bo našel do- steli še zdaleč nismo pri mala za vsako delovno področje dovolj tehtnega in koncu. Tu so še učbeniki
uporabnega notnega gradiva.
Kaj vse je izšlo v uredništvu muzikalij DZS v petindvajsetih letih?
Najbolj bogato je zastopana instruktivna klavirska literaturi:	zbrali in uredili
sta jo Z. Bradačeva in S. Hrašovčeva. Mnogi gostje iz jugoslovanskih in inozemskih založniških hiš, ki so obiskali uredništvo muzikalij. so dali temu delu odlične ocene z laskavo pripombo, da bi bile na tako sistematično in pregledno urejene zbirke ponosne tudi največje glasbeno-izdajateljske založbe.
Ob instinktivnih notnih zbirkah za mlade violiniste velja pripomba:	nič manj
kot izvrstni slovenski violinski pedagogi so pripomogle k visoki rasti naše, že v svetu priznane violinske šole, tudi instruktivne izdaje za mladi violinski naraščaj, ki jih je izdala DZS. Zbirke nestorja slovenskih violinskih pedagogov F. Staniča, M.
Skalarja, L. Pfeiferja in M. Terčelja, K. Rupla. M. Bravničarja in D# Vodiška z uspehom uporabljajo mladi violinisti na vseh slovenskih in jugoslovanskih glasbenih šolah.
Ustavimo se še pri instinktivni literaturi za kitaro in harmoniko. Prvi se je posvetil S. Prek, avtor »SOLE
in giasbeno-zgodovinska dela med katerimi zavzema pomembno mesto Ukmar-Cvet-ko-Hrovatinova ZGODOVINA GLASBE in številna dela znanega slovenskega muzikologa dr. Dragotina Cvetka kot so: tri knjige ZGODOVINA GLASBENE UMETNOSTI NA SLOVENSKEM, ODMEVI GLASBENE KLASIKE NA SLOVENSKEM ter monografiji skladatelja
in priročnikov. Prvi korak v tej smeri je bii storjen z izdajo Bidovec-Boletovega
bil sprejet z velikim zadovoljstvom. upamo, da bomo kanalu dobili tudi prepotrebne učbenike in priročnike za višjo stopnjo osnovne šole, za gimnazije, za predšolske otroke pa primerne glasbene slikanice opremljene z gramofonskimi ploščami.
JANEZ BITENC
ZA KITARO« in več drugih Rista Savina in Davorina
zbirk, mladim harmonikarjem pa je A. Fakin dal med drugimi zbirkami popularno »SOLO ZA HARMONIKO«, ki je doživela rekordno naklado.
Zborovodje in pevci so dobili v roke šestnajst letnikov »NAŠIH ZBOROV«, instrumentalisti pa pet letnikov »SLOVENSKE GLASBENE REVUE«. Tudi orkestralni dirigenti niso ostali praznih rok. Četudi je tisk orkestralnih partitur zaradi obsežnosti in zahtevnosti ter majhne naklade med najdraž-
Jenka. K tej zvrsti je mimo številnih učbenikov prispeval skladatelj L. M. Škerjanc zanimivo monografsko študijo: »Jurij Mihevc — slovenski skladatelj in pianist«.
Pomemben delež ima DZS tudi pri izdaji številnih pesmaric in zbornikov, posebej še za potrebe mladinskega zborovskega petja. Brez teh pripomočkov, pri katerih so sodelovali domala vsi slovenski mladinski skladatelji in pedagogi, bi bilo petje na
PRED IZIDOM
Veliki pianisti
Knjiga — napisal jo je Harold C. Schonberg —obravnava v poljudnoznanstveni obliki zgodovino in razvoj klavirja ter življenje in ustvarjanje znamenitih mojstrov klavirske igre od začetka do danes. Začenši z Mozartom in Olamentijem, prvima pianistoma, se avtor dotakne vseh številnih osebnosti, pobud in drugih okoliščin, ki so kakorkoli vplivale na razvoj klavirske igre. Pri tem kaže poleg kritičnosti tudi poglobljeno strokovno znanje, id ga posreduje tako privlačno in neposredno, da je knjiga zanimiva tako za laičnega bralca kot za glasbeno izobraženega strokovnjaka. Knjiga ima 34 poglavij; številne anekdote, dokumenti rana pričevanja sodobnikov, pisma, odlomki iz dnevnikov, slike in drugo obilje faktografskega gradiva daje knjigi dokumentirani in hkrati smotrno raziskovalni značaj.
DZS in medicina
Ko ob 35-letnlcI Državne založbe Slovenije listamo po bibliografiji njcfnlh Izdaj, se nam pogled ustavi ob nenavadnem in presenetljivem podatku, da je DZS v tem razmeroma kratkem času izdala skoraj 400 knjig v skupni nakladi St milijonov izvodov. To pomeni, da je samo to slovenska založba dala na knjižni trg skoraj milijon knjig na leto.
Ce so ob tem prašniku najbolj zaslužne slovenske založbe za hip ustavimo ob številčnem prikazu njenih znanstvenih in strokovnih
sti; o tem govori razmerje 21 : 18 ali 5,4 odstotka domačih proti 4,6 odstotka tujih del. Toisto razmerje do-
bimo tudi po natiskanih stra- razpoložljive rezerve pri založbi. Pomislimo samo, da
del, vidimo, da založba po- neh in to nam še več pove sveča veliko skrb medicin- 0 resničnem obsegu te deski strokovni io poljudno- javnosti, namreč 4794 strani zdravstveni knjigi. Pri tem domačega besedila proti 4294 je v na sebi suhoparnih šte- strani prevodne literature, vilkah več resnice kakor v Razmerje med strokovnome-običajnih vljudnostnih hval- dicinskimi in poljudnozdrav-
nicah ob takih priložnostih, stveni deli je 12 - 9 (ali ju. Tako nam že preprost . *® pa nam povedo nasled- 57 odstotkov : 43 odstotkom), račun pove da imajo doma-nje: od vseh znanstvenih in jn to govori za to, da je na strokovnih del pride na Slovenskem le malo zdravni-zdravstveno dejavnost 34 del kov, ki se ukvarjajo s piša-od 546 prvič natisnjenih njem poljudnozdravstvemih znanstvenih, strokovnih in knjig _ sodeč po njihovem poljudnoznanstvenih del ali deležu pri izoblikovanju po-6,25 odstotka; če pa še pri- ljudnozdravstvenega progra-stejemo znanstveno in stro- ma pri DZS. Razmerje tu-kovno periodiko ter slovaTje jega poljudnozdraivstvenega v celotnem obsegu 703 del, slovstva govori v prid
nosti pri DZS pa se zdrav- 8», 500 izv.), po kateri je še stveno pisanje v luči preven- danes veliko popraševaraje in tivne medicine takoj spre- jo je težko dobiti, meni v prid domačim pi- Med poUjudnozdravstvenimi scem, čfe upoštevamo vse let- deli najdemo splošne priročnike zdravstvenega mesečni- nike in knjige, ki opisujejo ka »Priroda, človek in zdrav- posamezne bolezni ali delo-je», ki svojim 84.600 izvo- vanje posameznih telesnih di premakne to računanje organov. Tej problematiki je občutno v prid domačim pi- DZS namenila posebno zsbir-scem. Toda tudi v tem pri- ki jo je urejal Jože Nogra-meru niso izkoriščane vse šek. Nadaljnje edicije so bile pod uredništvom Frančka šafarja posvečene splošnim, je mesečnik izhajal v letih zaokroženim, leksikalnim pri-1949 in 1950 v 11.000 izvodih, ročnikom, zajemajočim iz v zadnjih letih pa dosega le vseh medicinskih področij in še 1800 izvodov, prvotni ob- so tako uspešno nadomešča-seg 236 strani pa se je skr- je posamezne zdravstvene čil na 184-192 strani v popreč- monografije. Založba, se je
tudi odzivala klicu po vzgoj-
— ,-----, —------j — ---- nih edicijah, ki naj bi z
či zdravstveni pisci tudi v resnim znanstvenim in posedanjem programskem okvi- ljudnoznanstvenim obravna-ru DZS še velike možnosti vanjem posvetile v področje za uvrščanje svojih del v ta spolnih tabujev in odklonov.
v poljudnozdravstveni del pa ventivni ^ravstv^r^jd^o-še mesečnik za zdravstveno sti, „ sicer 4 : 14 (ali 22/o
prosveto »Priroda, človek in zdravje«, vidimo, da se to razmerje poveča na 8,7 odstotka.
Pri tem se je DZS posre-
: 78%). Med znanstvenimi deli velja posebej poudariti izdajo Kiss-Szentagcthaijevega Anatomskega atlasa človeškega telesa; to delo v treh za-
program.
Strokovna dela domačih avtorjev (Bedjanič, Celešnik, Ješe, Kartin, Kresnik, Lenče, Sef) dosežejo s 1600 stranmi 35 odstotkov vsega medicinskega besedila, polju-dno-zdravstveno (Avčin, Birsa, Černelč, Pertl, Podrebršek, Savnik) pa s 2984 'stranmi 65 odstotki. V prevodu naj-
Temu imperativu časa se je DZS oddolžila s knjigama, ki sta kot bestsellerja šla po svetu, njuna avtorja El-lis in Kolle, prvi s svojo znanstveno analizo in govorico, drugi v bolj pripovedni obliki, naslanjajoč se na znanstvena dognanja nedavno preminulega prof. Giese-ja in na lastna opazovanja
čil rahel presežek v domači jetnih zvezkih je prevedeno strokovno-medicinski in po- v 12 svetovnih jezikov (s 874 ^udnozdravstvemi ustvarjalno. str- v 3000 izv.). Ob tej _____________________________priložnosti naj navedem besede velikega slovenskega
W#<*«OfjAnS[ -
mini uh.ih/.

3^^
anatoma Janeza Plečnika:
»Pri študiju anatomije je treba pridnosti in nazornega materiala. Del tega materiala bi bil anatomski atlant.
Naj nastopi mecen in naj nam ga da!« Moralo je miniti malone 40 let, da je te Plečnikove sanje uresničila DZS s tistim prelomom svo-
»Naša zgodovina ni delo skupine ljudi z enotnim kul- ve dejavnosti in življenja in to je izhajanje slovenske iz- ie izdajateljske dejavnosti, turnim ozadjem, temveč mednarodne komisije, ki že po analizirajo nastanek vseh daje zavleklo, vendar je bi- ^ ji po Bratkovih besedah svoji sestavi in še bolj po duhu, ki jo preveva, zajema elementov človeške civilizaci- 10 izdaji prav’ gotovo v prid. "Ste zahvala za dobršen del vse mogoče kulturne tradicije in moderne ideologije, je in kulture in njihov razvoj Naročniki zbirke ZGODO uspeha pri strokovnih lenji-ki so duhovna podlaga sodobnega sveta. Se več, med- do današnjih dni. Tako že VINA ČLOVEŠTVA bodo »ah, priročnikih ... s ko-narodna komisija si je postavila pravilo, da morajo v prvih zvezkih obravnavajo kmalu dobili še drugi zvezek Produkcijami, ki delno para-prispevke številnih učenjakov, katerih sodelovanje ji teme, ki se v poznejših druge knjige (STARI SVET), Hzirajo majhnost našega tr-
je bilo zagotovljeno, pregledati domače komisije, v ka- razdobjih razraščajo v raz- medtem ko lahko v letu 1971	S». a močno obogatijo asor- demo med svetovno znanimi
Zgodovina človeštva
Razvoj kulture in znanosti
Nagrada in priznanji
iv a letošnjem Beograjskem knjižnem sejmu je v ostri konkurenci vseh jugoslovanskih založniških hiš dobila drugo nagrado za izvirno in estetsko oblikovano knjižno opremo v leposlovni zvrsti knjiga Žarka Petana in Branka šiimna »Črni smeh — Rdeči smeh«, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije. Knjigo je opremil Aco klavec.
Posebni pohvali sta na letošnjem knjižnem sejmu v Beogradu dobili še dve knjigi, ki ju je izdala Državna založba Slovenije, in sicer: med leposlovnimi deli Izbrana dela Henryka Sienkiewicza v desetih knjigah (oprema: Uroš Vagaja) in prvi zvezek druge knjige »Zgodovina človeštva« (L. Pareti »Stari svet«). Delo je opremila Nadja Furlan-Lorbek.
/>,

{AJKOV«!;
*!*»»«**
***»«*< \,f
j	W ■ ,	-■
L -.	.
terih so pri članicah Unesca zbrane osebe, posebej po- sežne in zmeraj bolj razvite pričakujejo poleg zadnjega klicane, da zastopajo področja prosvete, znanosti in stroke, panoge, specialnosti, tretjega zvezka »Starega sve-kulture. Znanstvena resnica nam je bila ves čas naj- 2e v prvem zvezku ZGODO- ta« še štiri zvezke četrte višje načelo, zato smo vse pripombe, kar smo jih do- VINE ČLOVEŠTVA so po- knjige (TEMELJI SODOB-bili med dolgotrajnimi posvetovanji, tankovestno upošte- svečena osrednja poglavja NEGA SVETA) in vsai prva vali pri pisanju dokončnega besedila. V zgodovinski materialni kulturi, družbeni dva zvezka šeste knji»e znanost-, še nikoli niso šli tako daleč v — lahko bi re- strukturi, verstvu in umet- (DVAJSETO STOLETJE) "V kli — decentralizaciji vidikov in razlag.	nosti. V drugem zvezku se letu 1972 izideta še tretji in
temu pridružijo obravnave četrti zvezek »Dvajsetega sto-Potemtakem je naše delo tudi dokument: ta zgodovin- urbanizacije družbe, ekonom- letja« in potem nadalinii ska študija je že sama po sebi kulturni dosežek, ki »ke strukture, jezikov in si- dve knjigi (tretja in peta) naj s svojim duhom m z metodami vpliva na sedanji stemov pisave, šolstva in ana- S tem bo zbirka zaključena ' tok kulture.«	nostij medtem ko je umet
RENE M AH EU nost že prikazana po zvr-
V ITAL KLABUS
Generalni direktor Unesca
Slovenska izdaja velike 3. zvezek (izide po Novem ZGODOVINE ČLOVEŠTVA, letu)
ki je ena poglavitnih postavk III. knjiga:	G. Wiet, P.
Glasbene izdaje, ki jih je v 25-letih izdala DZS nad 400 v skoraj milijonski nakladi.
Lčbeniki in priročniki
v programu DR2AVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, izhaja razmerome počasi. Vzrok ni le v tem. da izdati takšno obsežno m komplicirano delo ni lahka naloga niti za prevajalce niti za tiskamo, temveč tudi v dejstvu, da zbirka v izvirniku še ni iz-
Wolff in V. Elisseeff: ČLOVEŠTVO OD 6. DO 12. STOLETJA (izvirnik še ni izšel) TV. knjiga:	Louis Gpt-
tschalk:	TEMELJI SODOB-
NEGA SVETA 1.-4. zvezek (izidejo v letu 1971)
V. knjiga: Charles Moraze:
steh:	lepe in uporabne
umetnosti, glasba in literatura. Podoben razpored snovi se nadaljuje v treh zvezkih druge knjige, posvečene antiki, le da je bil tu potreben že večji poudarek na tehnologiji, trgovini in politični organizaciji. V zadnji knjigi, ki ima naslov »Dvajseto stoletje«, pa so v ospredju splošni svetovni problemi:
Znanstvene in strokovne edicije
(Nadaljevanje z 11. strani)
timan.«
Ta dejavnost se v zadnjih letih še stopnjuje. Ce sodimo po tiskani besedi — torej ne po številu knjig — se nam to razodeva v še bolj dopovedni obliki. Po 3403 straneh v prvih dvajsetih letih bi pričakovali poprek 850 strani tiskanega besedila v zadnjih petih letih, v resnici pa je bilo natisnjenih 1190 strani izvirnega zdravstvenega besedila, torej za 40 odstotkov več. Prevedena besedila pa presegajo pričakovani obseg za 184 odstotkov; pri tem smo še odšteli
avtorji imena, kakor so Ferenc Kiss, Janos Szentagot-hai ter Albert Ellis, njihov delež je 1190 strani ali 23,6 odstotka, popularna medicina ne zaostaja z imenitnimi imeni (Bankoff, Hauser, Kolle, Marvin in sod., ' Montgo-mery, Pollak, Smodlaka, Thorwald, Wenzmer) in obsega 3882 strani ali 76,4 odstotka.
Od knjig domačih avtorjev so Avčinov »Naš otrok« in Bedjaničeva priročnika »Nalezljive bolezni« doživeli po dve izdaji. Med tujimi avtorji je treba na tem mestu omeniti veliki uspeh
•	-	viucimi v Ciin.!
874 strani anatomskega atla- Kurta Pollaka. Njegov »So-
sa, se pravi, namesto pričakovanih 614 strani je bilo natisnjenih 1740. To nam živo predočuje, da je naloga zdravstvenih delavcev izkoristiti razpoložljivo programsko
dobni domači zdravnik« je na Slovenskem doslej doživel kar tri izdaje v skupni nakladi 15.000 izvodov. To je edinstven uspeh neke poljudno znanstvene knjige pri nas.
šla v celoti. V angleščini so DEVE7TNAJSTO STOLETJE va vloga države, spreminja- grafijami redkih živali z vse
razmerja med silami, nacio- vo delo Nedotaknjene divjine	namenjeno publikaciji p0 SVojem odmevu med na-
nalizem, industrializem, no- s čudovitimi barvnimi foto- PtAJjUdno^dravstvenifa knjig, jimi ljudmi naj omenimo
doslej na voljo od šestih le štiri knjige: prva, druga, četrta in šesta; manjkata torej še tretja in peta knjiga. V slovenščini imamo doslej oba zvezka prve knjige in prvi zvezek druge; kmalu bosta sledila drugi in tretji
(izvirnik še ni izšel)	nje družbe in umetnosti ga sveta. — Več pomembnih
VI. knjiga. C. F. Ware, K.	ter	razvoj in aplikacija sata-	del,	ki	uvajajo	bralca	v	razu-
M. Panikkar in J. M. Rome-	nosti na vseh področjih so-	mevanje	človeškega	prodora
in: DVAJSETO STOLETJE dobtiega življenja.
1.-4. zvezek (slovenski prevod izide v letih 1971 in 1972). Prevajanje teh šestih veli-ZGODOVIN A ČLOVEŠTVA,	kih	monografij o posamez-
ki nastaja pod pokrovitelj-	nih	razdobjih je kajpada
(Nadaljevanje z 11. strani) razlikujejo dosti, če ne u- zvezek druge knjige. V pri- stvom Unesca (Organizacije naporno in zamudno delo,
četrta in šesta
seveda publikacije na »dolgo progo«, posebno tiste, mezni deželi primemo, na-ki presegajo raven vsako- slonjeno na potrebe ljudi.
naslednja
pošfevamo izrazito zaosta- pravi sta čisto teoretičnimi pedago- lih področij. Se vedno pa knjiga, škimi publikacijami. To so se bo zlasti na nižji stopnji Zbirka obsega
podajala učna snov posa- monografska dela:
I. knjiga:
_	_	_	1. zvezek:	Jacquetta Haw-
dnevnega obravnavanja ter na njihovo kulturno dedi- kes: PRAZGODOVINA (že iz-
ščino, na njihov tehnični šlo)
v vesolje, je založba izdala tudi s področja fizike in astronavtike.
Z geografskega področja je treba omeniti najprej 10 knjig Geografskega vestnika s kopico tehtnih razprav in Melikov zemljepisni pregled Jugoslavije. Sicer pa je naj-
in jo premakniti v prid do- še svojevrstno, nekam zane-mači zdravstveni problema- senjaško napisano knjigo taki, torej preventivnemu »Ostani mlad in živi dlje« zdravstvu. V okviru te dejav- GayeIorda Hauserja (208 str..
in pisma' svojih bravcev in bravk. To svoje prizadevanje izpričuje založba tudi s pripravami za izdajo Lo Du-cove sodobne enciklopedija erotike. Vrednost tega zajetnega leksikona pa ni zgolj v obilici poučnega gradiva in v bogastvu ilustracij, ampak predvsem v vodilu tega dela, da je edinole znanje temelj spoznavanja in spoznanja.
Tako gradi Državna založba Slovenije smotrno in dosledno, pa tudi pogumno, na postavljenih temeljih petindvajsetih let naprej, s pogledom, uprtim v prihodnja delovna obdobja. Zdravstveni delavci smo ji hvaležni zavoljo velikega deleža medicinsko strokovnih in po-ljudnozdravstvenih del s periodiko in ji zato ob njenem delovnem jubileju želimo še veliko delovnih uspehov in še naprej srečne roke na tem ožjem, vendar nič manj zahtevnem in odgovornem področju njene vsestranske kulturne in izobraževalne dejavnosti.
Dr. FRANJO SMERDU
Združenih narodov za pro-	ne le zaradi terminologije,
sveto, znanost in kulturo)	Iti sega na vsa področja,
in je sad prizadevanja šte- temveč še bolj zaradi visoke _ ^___________________^
vilnih znanstvenikov vsega	miselne in izobrazbene ravni	pomembnejše delo s tega
sveta, ni obča zgodovina,	avtorjev. Prve zvezke slo-	področja prav gotovo Kra-
temveč monografska obdela-	venske izdaje je prevajalo	jevni leksikon Slovenije, kava razvoja znanosti in kultu-	več prevajalcev in njihovo	terega 1. knjiga (Zahodna
re v zaporednih razdobjih	delo je bilo treba poenotiti	Slovenija) je že izšel v re-
razvoj, na ekonomsko moč.	2. zvezek: Sir Leonard Wo-	od prazgodovine do sredine	in uskladiti. To je bilo oprav-	dakciji glavnega urednika
javnosti bo DZS nadaljeva-	Pametna kooperacija z do-	olley: ZAČETKI CIVILIZA-	dvajsetega stoletja. Zato bi	Ijeno ob skrbni redakciji	dr. Romana Savnika ter s sola. ker se zaveda da brez	ločeno mero prilagoditve,	CIJE (že izšlo)	v teh knjigah zaman iška-	prevodov, pri kateri je bilo	delovanjem F. Planine in
teoretičnih prispevkov, iz-	naslonjena na trden pre-	II. knjiga:	Luigi Pareti:	li nadroben oris zgodovin-	besedilo v celoti preverje-	2. šifrerja in številnih dru-
hajajocih iz naše stvarno-	izkus zato lahko pomeni	STARI SVETT	skih dogodkov. Avtorji se	no v primerjavi z izvirnikom	gib sodelavcev,
sti, ni mogoče govoriti o	korak naprej.	1. zvezek (že izšlo)	temeljito poglabljajo v naj-	ter vsebinsko in jezikovno	Poleg vseh teh m drugih
VENČESLAV WINKLER	2. zvezek (izide v kratkem)	različnejša področja človeko-	popravljeno in izboljšano. Vse	pomembnih del je založba vrt.
------------------------------------------------------------------------------------------ ------------------------------ izdala tudi veliko zdravstve-
Knjige iz vrtnarstva
prehajajo že v čisto znanstvena dela. To stran de-
organiziranemu izboljševanju učne prakse, o izobraževanju sploh.
Odprtih, nerazčiščenih je na področju učbeniške dejavnosti še vrsta vprašanj, na primer odnos med ofi-cielno učno knjigo in priročnikom. število priročnikov raste, posamezni učenec ali dijak jim ne more hiti kos. Nujno nastopa vprašanje takozvanih razrednih knjižnic. Seveda narekuje to tudi spremembo učnih metod. Vrsta novih, močnih ponazoril od slik, diapozitivov, filmov, televi-
(Nadaljevanje z 11. strani)
k! — vrtnarstvo in sadjarstvo. Obenem pa je večji del snovi prirejen tako, da služi vsakomur. Danes posameznik ne more oblikovati vrta sam, prav tako pa tudi ne uspešno obdelovati in oskrbovati. Potreben mu je strokovni svetovalec. Tudi tem potrebam skuša ustreči Naš
Jubilej revije »Priroda, človek in zdravje 4
Hitra urbanizacija naših krajev, prodor civilizacije in tehnizacije v vsakdanje življenje, vse to zahteva aktiv-
(25 let poljudne zdravstvene besede)
'■* b pomembnem jubileju poljudnozdravstvene revije, ki jo že 25 let izdaja DZS. se nam zastavlja predvsem dvoje vprašanj, ali je revija dosegla svoj namen, in pa.
kakšna naj bo njena na-zije, ki podajajo lahko ak- membnost v bodoče, se pra-
tualnejše prispevke kot knjiga bo nedvomno vplivala na vsebinsko ureditev prihodnjih učbenikov. Kot
vi, katerim zdravstvenim področjem naj posveča še posebno pozornost.
V prvem obdobju je šlo seveda predvsem za sanacijo zdravstvenih razmer in obrambo proti vsem kvarnim pojavom za zdravje prebivalstva kakor tudi posledicam. ki jih je zapustila zadnja vojna, z njo v zvezi pa tudi duševno in telesno trpljenje velike večine našega naroda. Tem razmeram, v
ne literature ter vrsto strokovnih priročnikov (n.pr. za vrtnarstvo, kmetovalce itd.).
In končno naj omenimo v	.
okviru tega sestavka še dve	vrtnarske stro-
izdaji Slovenskega pravopisa (1951, 1962) in različne slovarje. Založba je pri tem iz-
Začela je načrtno obravna- vprašanj vsakoletnih svetov- hajala predvsem iz praktič- Prij*tn®.
ke. Okolje, ki v njem živimo in delamo, mora biti predvsem zdravo, lepo in
nih dnevov zdravja Informl- nih potreb naših ljudi, ki so Pri oblikovanju knjižnega ra	in povezuje našo javnost	prisiljeni segati po tuji lite-	programa	s področja	vrtnar-
z	vsemi pomembnimi do-	ra turi, ter začela izdajati	stva, posebno pa še	pri re-
godki in pojavi iz zdravstve-	srednje obsežne slovarje z	vi ji Naš	vrt sodelujejo naj-
i>c	problematike svetovnega	okolj 40000" do 50000 besed	aktivnejši	strokovni	delavci
povsod drugod se tudi na -k seK3 že v dobo partizan-učbeniškem področju sre- skr sanitete, ko se je pri-
katerih je še prav posebno sebej ogrožajo duševno in
fizično zdravje.
V programu revije pa bo
navati sodobne probleme, ki jih poraja novo okolje in jih doživlja človek v kompleksu pospešenega družbe- godki in pojavi iz zdravstve- srednje obsežne slovarje z nega razvoja, civilizacije, ne	’	’
gativnih strani nezadržne ur urbanizacije in potrošniške kompetitivnosti, pa
cije, ki -naši mladini š« po
prebivalstva.
Vsebinska raven, ki jo za-
Misel na ustanovitev revi- vlogo igralo splošno pomanjkanje zdravstvenih delavcev in ustrezne zdravstvene mre-
čavajo različna gledanja Pravljal program za zdrav- že, je revija prilagodila svo- skrbneje upoštevati socialno-pri izdajanju raznih učbe- stveno varstvo prebivalstva	—*■*—  -------------*-----*—	-	-
- Bi 	Z 	« — — w f - -  m T  vsa nu<'AKn/liit.i	■■ -. n m*
nikov in priročnikov. Na eni strani slovenska samostojnost za vsako ceno, na drugi strani kooperacija, integracija s svetom za vsako ceno. Nedvomno se svet integrira. Temeljne
po osvoboditvi. 2e v samem začetku so se reviji pridružili številni vidni strokovnjaki iz raznih področij zdrav-
jo vsebino s posredovanjem vseh informacij in osnovnih napotkov za utrditev zdravja, kakor tudi preve.itivnih ukrepov za odstranitev vseh
gesli. Tako smo dobili Slo-	iz obeh strok — iz vrtnar-
....	venci v dveh desetletjih ze- stva In sadjarstva. Prav za-
ipetitivnosti,	poleg	tega	couvLiai<i	nrisnevki	'naših	lo uporabne slovarje (v obeh	to je uspelo DZS v pičlih
številne	pojave	in	situa-	naividn^ui.	.trakovnih	so-	smer«h> vseh pomembnejših	sedmih letih obogatiti slo-
de/avc^Tiu tudV mnorih too-	■ srbskohrvaškega ru- venski prostor in slovenske-
skega, češkega, italijanskega,	ga človeka z deli, ki pospe-
francoekega, esperantskega,	suje jo gospodarstvo in pred-
madžarskega, angleški in	stavi ja jo del splošne kul-
nemški pa sta še nekoliko	ture.
obsežnejša; v pripravi sta	JOŽE STRGAR
še i>oljski in slovaški slovar.
v prihodnje potrebno še
zdravstvena vprašanja, ki nam jih prinašata bližnja in daljna bodočnost in se bo z njimi srečevalo prebivalstvo okrog leta 2000. To
zemskih strokovnjakov, ne zadovoljuje samo bralca laika, temveč postaja primerno berilo za vse zdravstvene in prosvetne delavce, ki
^rale.ftVUjej° “	Se Posebej pa je založba za
zdravstven« vzgoje ln zdrav-	J J
stva. tako da obsega danes zdravstveno kvarnih vplivov je obdobje, ki ga bo doživc-
seznam vseh sodelavcev že nad 260 znanih imen, kar je
tedanjega okolja.
Ko je revija tako opravila
kulturne pridobitve posta- za glasilo te vrste na ra zrnc- osnovno nalogo svojega po-
jajo lastnina širokih množic. Temeljna znanja se navadno v raznih deželah ne
roma majhnem nacionalnem območju vsekakor velik uspeh.
slanstva, je lahko v zadnjih Irtih izbirala tudi že nove snovi in ubrala nova pota.
V	POČASTITEV 25-LETNICE DRŽAVNE ZALOZBE SLOVENIJE
BO 18. NOVEMBRA 1970, OB 10. URI OTVORITEV RAZSTAVE IZVIRNIH IZDAJ DZS
V	PROSTORIH NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE.
VABLJENI'
la naša mladina, zato je ena prvih nalog, da jo za to obdobje pripravljamo in oborožimo z vsem ustreznim znanjem, potrebnim za zdravo in harmonično življenje, prilagojeno vsem težavam, ki jih z vso resnobo napovedujejo futurologi.
Vsebina revije minulih 25 let pomeni danes pravcato medicinsko enciklopedijo ne le za splošna zdravstvena vprašanja, temveč tudi za
posebno strokovno problema- _________  M
tlko nekaterih specialnih me- ustanovitvi, dicinsklh strok — hkrati pa z obravnavanjem aktualnih
stvenega Izobraževanja. Družbenim delavcem. v prvi vrsti aktivistom Rdečega križa, pa daje revija pobudo in zdravstvene informacije za njihove številne akcijske programe na področju zdravstvenega ni socialnega varstva.
Se vedno pa na urednl-
znamovala leto svojega srebrnega jubileja z izdajo prvega zvežka Slovarja slovenskega knjižnjega jezika, ki ga je pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Po tem kratkem pogledu na celotno knjižno bero Državne založbe Slovenije v 25 letita lahko ugotovimo, da je posegla prav na vsa področ-
štvu, sodelavcih in zlasti iz- ja znanstvenega snovanja in dajatelju revije, Državni za- ustvarjanja ter skušala Slo-loibt Slovenije, ostaja skrb, vencem dati vsa tista najnuj-da prouči ln poišče pota, nejša znanstvena in strokov-kako naj to potrebno in ko- na dela, kj smo jih vseskozi ristno revijo v bodoče še pogrešali. Delež, ki ga je bolj približa vsem, katerim Državna založba Slovenije je namenjena po ciljih ln prispevale v zakladnico slo-nalogah, začrtanih ob njeni venske kulture v minulih 25
letih, ji je v zadoščenje in ponos.
Dr. DUŠAN REJA	FRANČEK SAFAR
V TISKU
Pesniške zbirke mladih avtorjev
Pri Državni založbi Slovenije bodo do konca leta izšle tri pesniške zbirke mladih slovenskih pesnikov: Ivana Cimermana »VISOKI OGNJI«, Frančka Rudolfa »SENTTMEJNTALNE EUSGIJE« ln Marta Ogna »PODZEMLJE«.
Pesniška zbirka »Visoki ognji« je Prvenec avtorja iz najmlajše slovenske pesniške generacije; zanj je značilna predvsem izrazita družbena angažiranost, ki se kaže po eni strani v navezanosti na domačo tradicijo,*po drugi pa v ironičrii kritiki sodobne superciviaiza-
cije. Nova pesniška zbirka Frančka Rudolfa prinaša v sodobno, marsikdaj že preveč intelektualno slovensko liriko, dih sveže neposrednosti. V »Podzemlju«, svoji drugi pesniški zbirki, je Mart Ogen poglobil problematiko, ki ga je označevala že v njegovem prvencu. Njegova humanistična angažiranost, ki jo spremljamo skozi različne eksistenčne stiske sodobnega sveta, je pristna in prepričljiva.
Z izdajo vseh treh zbirk pa založba znova potrjuje skrb, ki jo že vsa leta kaže za domačo besedno ustvarjalnost.
SLOVENSKI
IMPRESIONISTI
I ol stoletja in ved smo čakali na knjigo, ki bi nam v dobrih barvnih reprodukcijah in z zgoščenim, kritičnim uvodom predstavila štiri slikarje slovenske Moderne. ki jih navadno na kratko zaznamujemo kot »slovenske impresioniste«. Hkrati pa smo si želeli, da bi taka knjiga s tem prvim zrelim vrhom zavestno slovenske umetnosti seznanila tudi širši kulturni svet. saj gre vendar za slikarske dosežke, ki presegajo zgolj ozke domače okvire in se na svoj način polnovredno uvrščajo v zorenje evropskega slikarstva na začetku našega stoletja. Kajti že sedemdeset let je minilo, odkar je tudi tuja kritika prvič priznala kvaliteto in enkratnnst na-šib umetnikov, nato pa je
Ti mojstri niso pomembni zato. ker so z nekoliko zamude sprejeli impresionistični slikarski način in njegovo čisto optično dojemanje sveta, ki se je že v drugi polovici 19. stoletja porodil na Francoskem. Pomembni so. ker so dali naturalističnemu impresionizmu novo. duhovno dimenzijo ter ga prelili v umetnostno izpoved ljudstva in zemlje neke do tedaj komaj znane dežele na obrobju habsburške dinastije, ki pa je hotela živeti z lastno kulturno voljo in iz svojih posebnih pogojev. Impresionizmu so vcepili nov. mladostno zveneč register, v katerem je zaigran uvodni preludij slovenske modeme umetnosti. Priznati moramo, da problem slovenskega impresio-
Matej Sternen:	PODOBA ŽENE Z LASTNO PODOBO
V ZRCALU (1942)
beseda o njih zunaj domačih meja skoraj popolnoma utihnila. Današnja moderna slovenska umetnost se je odlično afirmirala pred svetom — toda so mar pognale njene kali iz čistega zraka brez plodnih korenin v delu preteklosti? Zato sem vesel knjige »Slovet »ki impresionisti«. ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije in objavlja 81 premišljeno izbranih, velikih barvnih reprodukcij Ivana Grobarja (16). Riharda Jakopiča 136). Matija Jama (31) in Mateja Sternena (18) ter jo spremlja skrbno pretehtan uvod pro(. Franceta Steleta — vesel sem je še posebno, ker bodo slovenski izdaji v bližnji prihodnosti sledile tudi italijanska francoska, angleška in nemška.
nizma še vedno ni do kraja razrešen, ker ga bomo morali najprej prečistiti ob hudo natančnih analizah slikarskega razvoja slehernega njegovih štirih mojstrov posebej. Toda tudi avtor uvoda je v sicer kratkem, a zgoščenem tekstu zelo jasno poudaril. da je bila impresionistična faza v ustvarjanju teh mož le tisto obdobje pred prvo svetovno vojsko, ko so se našli v organiziranem in medsebojno kontroliranem delu ter jim je nova tehnika pomagala premagati akademske usedline preteklosti in razkriti optično pre-tanjšan utrip živega, v svetlobi trepetajočega domačega sveta. Od študija v tujini in iz vzpodbudne svobode Až-betove miinchenske »šole« so se vrnili v domovino uresničevat svoje sanje.
Navidezna dvojnost je v naslovu knjige — Slovenski impresionisti — ki zajema prerez skozi celotni opus slikarjev, ki so ustvarili naš impresionizem, in med naslovom Steletovega eseja — Slovenski impresionizem — ki želi v njihovem ustvarjanju razčistiti predvsem fenomen slovenskega impresionizma kot stilno in časovno natančneje opredeljene razvojne faze. Kajti čeprav so umetniki prišli do svoje prve zrele podobe po različnih poteh, čeprav so imeli različno izobrazbo ter so izhajali iz različnih ljudskih plasti — Jama in Jakopič sta bila Ljubljančana, Grohar iz Sorice in Sternen z Verda, kmečka sinova — in čeprav so bili različnih značajev, je njihovo iskanje po letu 1900 našlo skupno pot, pogosto tako sorodno, da je včasih kar težko razločevati med avtorji posameznih platen. Pri tem je Stgle duhovito pokazal, kako so Groharja privlačila predvsem plodna polja, Jakopiča pa ilnate odrti in drevesa. Toda končno je Jakopiču impresionizem pomagal do realizacije lastne barvne in svetlobne vizije. Groharju do lirične melodije polja in kmečkega dela, Sternenu do obogatitve iluzionističnega in barvnega razpoloženja. Jamu. kot najbolj racionaViemu duhu med njimi, pa do kontrolirane, stroge optične izpovedi, ki je edina skoraj vse življenje ohranjala čiste impresionistične objektivne prvine. Zato je Stele na kratko razčlenil tudi življenjski razvoj posameznih mojstrov — vpliv Segantinija pri Groharju. ki se je prezgodaj zrušil v grob. da bi svoj spev dokončal; prehajanje iz prvotnega naturalističnega v realistični impresionizem pri Jakopiču in njegovo iz-zvenenje v barvno ekspresivni melodiki; Jamov začetni objektivni in poznejši subjektivni impresionizem pa še Sternovo združevanje impresionističnih slikarskih pripomočkov s plastičnim izrazom forme. Id se brani čustvenega prizvoka ter prehaja v realizem. Ostro je formuliran vodilni delež posameznih mojstrov. predvsem Jakopiča in Jama. prti je bil navdušen in požrtvovalen organizator in bojevnik za zmago nove umetnosti z veliko vero v njeno poslanstvo. drugi je bil pravi in dosledni ideolog. Ne smemo pa pozabiti pomembne vloge. ki jo je ta skupina opravila tudi s svojim kulturno nacionalnim programom ter s svojo povezavo z umetnostjo drugih južnoslovanskih narodov. Avtor, ki se je zavedal. da ne piše samo za slovenskega, ampak tudi za tujega bralca, je s pravim čutom za mero te momente Podčrtal, pokazal na mesto slovenskega impresionizma v evropski umetnosti in zraven nevsiljivo vpletel zgodovinske in življenjske podatke, ki povezujejo naše mojstre z dogodki doma in v svetu.
Razumljivo Jr. da mora knjiga, ki nam želi približati tako subtilno barvno in svetlobno tkivo, kakršno so slike impresionistov, posveti-
Človeštvo, kruh in lakota
Knjiga je izšla v
Naslov knjige je sam po sebi zgovoren; v sebi skriva problem, ki vznemirja tako sociologe kot ekonomiste, politologe. filozofe in številne druge strokovnjake, ki se spoprijemajo s konfliktnimi nasprotji današnjega in bodočega razvoja družbe in sveta. Vprašafcja. jih knjiga načenja, pa se tmh sicer porajajo mislečemu človeku, ki ve. da je človeštvo v stotisoč letih svojega razvoja naraslo le na tri milijarde prebivalcev in da bo to število že v dobrih tridesetih letih po vseh predvidevanjih doseglo šest in več milijard ljudi. Statistiki, ki potrjujejo to domnevo, pravijo. da je bilo samo v letih 1960 — 1970 nad 60 milijonov naravnega prirastka ljudi, da se na mesec rodi na Kitajskem 1 milijon otrok in v Indiji 3/4 milijona. kar pomen; nič več in nič manj kot rojstvo enega otroka v poldrugi sekundi. Ti podatki so vzročno povezani s številnimi problemi, na primer: kako se bo pri tem naraščanju prebivalstva preživljalo človeštvo leta 2000, ko pa že danes več kot polovica sveta strada, umira za lakoto alt je podhranjena?
Vprašanj, ki se v tej zvezi ponujajo, je še in še.
Nanje skuša odgovoriti Stane Krašovec, univerzitetni profesor Ekonomske fa-
hrano in preskrbo (FAO) Rimu. funkcionar raznih
tudi večletni svetovalec za statistiko v Afriki. Da ima
liti. Na osnovi dokumentarnega
in lakota«.
te v zgodovini in sodobnosti; Nezadostne prehrana v sodobnem svetu; Slaba in nepravilna prehrana; Ali imamo res »eksplozijo« prebivalstva in doklej?; Tekma med
ti ilustracijam kar največjo skrb. To velja že za izbiro podob, pri kateri je odločilno sodeloval avtor uvoda, kot za kvaliteto reprodukcij. Zato se je založba zatekla k tuji tiskarni, k milanskemu zavodu A rti grafi-che Ricordi. Tiskarna se je potrudila, reprodukcije poskusnih odtisov večkrat primerjala z originali in svojo nalogo lepo opravila. Spet pa vemo, da nam prav zadnjih barvnih in svetlobnih tančin nobena reprodukcija ne more posredovati, zlasti še. če gre za sliko v pomanjšanem merilu. Vendar nam te slike prinašajo v sobo impresionistično sonce; resnično so »muzej v slikah« in veselje za mnoge, ki si ne moremo privoščiti impresionistov v originalu. Le pri Jakopiču mi je žal. da ni odtisnjena tudi katera tistih sproščenih, drznih skic. ki so nas tako pritegnile na zadnji retrospektivni razstavi in v katerih se nam na Izredno sugestiven način razkriva slikarjevo spopadanje s svetlobnimi fenomeni in z božanstvom sonca.
Mnogokrat mislimo, da te slike že zdavnaj poznamo, da nam morejo komaj kaj novega povedati. Prepričan pa sem, da bomo ob vživ-I jan ju vanje odkrili še pre-nekatero skrivnost umetnostnega razodetja teh slikarjev in da nas bo srečanje z njimi v knjigi večkrat popeljalo tudi do srečanj z živimi originali v galerijah. Kljub vsemu moramo priznati. da smo na splošno delo naših impresionistov sicer sprejeli in potrdili, doživeli pa ga v celoti še vedno nismo. Predvsem pa komaj slutimo, kako se njihovo iskanje vpleta v razvojni tek naše umetnosti, kako sega nazaj v preteklost in kako se odpira v bolečine in umetnostne zmage mlajšega rbdd'*—, i in* 'kkkšno zavest človeške, in nacionalne odgovornosti je prevzelo na svoje rame. Da bi nam ta knjiga pomagala pogledati tudi v te globine ustvarjalnih tokov!
Pa še neko opombo naj dodam. Oprema knjige je lepa in reprezentativna; za njo je poskrbela Nadja Furlan. Toda še bolj bi bil vesel, če bi se reprodukcije ne nadaljevale čez pregib v hrbtu knjige in ne bile za-lomljeie. Pri tako občutljivem gradivu, kot so ta plat-
Rihard \Jakopič:
SLEPEC (1926)
na, nas zmoti vsaka tenična senca, kaj šele zalom ali šiv. Res je tako rešitev narekoval včasih format slik, toda bolje bi bilo odločiti se za podolgovato obliko knjige, kot pa posnemati način, ki so ga v knjižno produkcijo zanesle enodnevne revije. To je problem, ki bi ga morali prej ali slej rešiti, še zlasti ob umetnostnih edicijah, doma in v svetu. — Toda ni svetlobe brez sence in kljub tej senci. bomo knjigo jemali v roke s spoštovanjem pred delom naših polpreteklih mojstrov, s priznavanjem založbi, ki nam je njihov trud tako ..častno približala in z zahvalo avtorju uvoda za njegove precizne formulacije. Hkrati pa želim, da bi knjiga tudi v svetu opravila tisto plemenito poslanstvo, zaradi katerega se je rodila.
Dr. E. CEVC
M. Malenšek:
Kdo bo tebe ljubil
V slovenski književnosti sodi Mimi Malenškoma med tiste avtorje, ki jih odlikujejo nesporen epski talent, lahkotnost pisanja, vsebinska raznoličnost in nenavadna pripovedna moč. V njenem povojnem pisanju sta v ospredju predvsem dve tematski smeri, močneje jo angažira socialna ogrož-nost malega človeka, zelo zgodaj pa že pokaže večje nagnjenje do opisovanja in bolj širokopoteznega obravnavanja zgodovinskih dogodkov. Med značilnostmi, ki se v večji ali manjši meri pojavljajo v vseh delih, ugotavlja literarna zgodovina ostro in natančno pisateljičino opisovanje okolja, v katerem se gibljejo njene osebe, in razgibano stvariteljsko fantazijo, ki vodi dogajanje.
Zaradi teh ustvarjalnih pr vin so bila dela Mimi Ma-lenškove v širokem krogu bralcev nenehno priljubljena.
Obsežnemu opusu je pisateljica pred kratkim dodala novo delo z izrazito partizansko tematiko. Roman »Kdo ho tebe ljubil« je izdala Državna založba Slovenije. Pripoved zajema čas »Dražgoške republike«, v jedru dogajanja pa je vodnik Gregor Kovač-Don in njegovih štirideset mož. Osrednja nit osnovne zgodbe romana se spleta iz Dono-vih razmišljanj o usodi brata Stefana, ki je bil zaprt skupaj z Rajkom Zalokarjem. Ko je Zalokar Nemcem izdal bratovo pravo ime, je Stefan skrivnostno izginil, njega samega pa so izpustili na prostost. Da bi pomiril svojo vest, se odloči za partizane in se tako po naključju v dražgoški bitki sreča z Donom, ki nenehno vrta, kaj se je z bratom v resnici zgodilo. To skopo osnovno fabulo je Malenško-va razvila z epsko darovito-stjo in vdahnila dogajanju takšne razsežnosti, da so iz njih lahko plastično zaživele pretresljive usode ljudi z vsemi svojimi individualnimi posebnostmi. V romanu se neprisiljeno prepletajo zanimivo popisana razmišljanja glavnih akterjev, prek njih vnaša v delo še dogodke iz preteklosti in mu s tem daje večjo širino, lepi opisi situacij in vzdušja pred bitko, opisi posameznih likov in pokrajine. Iz skladnosti vseh teh različnih prvin raste pred bralcem prepričljiva podeba pomembnega trenutka iz naše preteklosti.
/436 strani, cena/ pl. 75 din.)
JANEZ MUSIČ



AVTO RDI
delu
svojem
Univ. profesor STANE KRAŠOVEC; ČLOVEŠTVO, KRUH IN LAKOTA
"V svoji knjigi sein hotel v luči teorije, statistike in zgodovine soočiti dive skrajnosti z originalnimi besedami njihovih zastopnikov. Po eni strani številni znanstveniki in politiki zahodnega sveta bijejo plat zvona o ne-.vamosti lakote in propada
človeštva zaradi rastočega nasprotja med eksplozijo prebivalstva in pustošenjem zemlje ter naravnih zakladov in zastrupljenjem vode in zraka. Po drugi strani razni optimisti iz socialističnega in tudi zahodnega sveta nakazujejo fantastične tehnične perspektive. Kje je resnica, koliko smo prizadeti pri nas, kje je rešitev? V naši javnosti večinoma podcenjujejo in zanemarjajo ta vprašanja ali jih sploh ne poznajo. To me je gnalo k pisanju knjige.
“5 4m-'- <-i LA-*-**- <T-» e —
ki naj hi vznemirile tudi druge. Stvari, ki jih ni mogoče stisniti v bežno informacijo, ker preraščajo okvir trenutne aktualnosti. Tehnična civilizacija sicer skuša zmaličiti človeka v zgolj ani-maUčno-funkcionalno bitje, toda človek ni le bitje trenutka, marveč je bitje časa v njegovi trojni razsežnosti, predvsem pa bitje, ki ga vznemirjajo etična vprašanja. In na ta ni mogoče odgovoriti v preblisku trenutka.
Nekaj tega sem hotela prikazati tudi v romanu Kdo bo tebe ljubil . ..

TARAS KERMAUNER: IZROČILO IN RAZKROJ
T okrat me je zanimalo, kako se — povsem konkretno — tradicija razkraja, katere so stopnje in oblike, skoz katere razkroj napreduje in se tradicionalna slovenska megastruktura preobrača, sama sebi odtujuje, se zanika, dokler se ne zlo-
MIMI MALENŠEK; KDO BO TEBE LJUBIL
Jli di se, da udobnejši tehnični mediji obveščanja čedalje bolj obsojajo knjigo na zaprašemost. V sodobnih stanovanjih ji je že dodeljena funkcija zgolj dekorativnega predmeta, sredi med poceni keramiko in babičinim likalnikom na oglje. Pisatelj je morda fantast, ki naj bi že jenjal s svojim početjem . ..
A pisatelj piše, zakaj vznemirjajo ga nekatere stvari,
mi. To revolucionarno dogajanje raziskujem predvsem na pesnikih, ki so se formirali že pred vojno in ki so samorazdejanje izročila naj-siloviteje pognali naprej — najbolj sta me pritegnila Kocbek (posebno medvojni in tik po vojni) in Vodušek. — Raznovrstnost poetičnega »življenja« tega časa se mi zdi nenavadno velika, rad bi jo prevedel v znanstveno interpretativni , jezik ter še tako naprej izpopolnjeval fresko slovenske sodobne literature, ki jo skušam narisati v velikih obrisih in hkrati v podrobnostih. S to knjigo je zame odpravljena nadaljnja »bela lisa« na zemljevidu našega vedenja o samem sebi, o poteh svoje — kulturne — zavesti.
N-
JAKA ČOP: VIHARNI/* t
Z mojo ljubeznijo do gora je tesno povezana sla po lepoti in izpovedovanju. Zal so moja izrazna sredstva omejena le na fotografski aparat in tako z njim že desetletja in desetletja po svoje zapisujem govorico in pesem gora. Za svojo novo knjigo sem izbral viharnike — upornike, motive samotnih dreves po gorskih grebenih in previsnih stenah. K temu so me vodili estetski in izpovedni nagibi. Najprej: koliko figuralike, koliko groznih »pošasti« in nadnaravnih bitij je iz teh dreves izoblikoval čas. In hkrati: mar niso ta trdoživa in upoma drevesa, ti kljubovalni viharniki s koreninami v skalah, podobni našemu življenju, našemu rodu, ki se že stoletja in stoletja bori, upira in vztraja na zemlji okrog Triglava? — Ce bodo moje estetske in izpovedne pobude našle med bralci vsaj skromen odmev — bodo »Viharniki« dosegli svoj cilj.
Taras Kermauner
Izročilo in razkroj
zbirki »Moderna družba« pri DZS, 1970
živili in prebivalstvom; Od
kod zemlja in kaj se godi z njo; Ljudje se selijo ali ostajajo brez zemlje in dela; Pesimistične teorije; Pogledi optimistov; Relativni značaj kultete v Ljubljani, saj jih obljudenosti; povečanje produktivnosti delovne sile in
padec agrarnega prebivalstva; Sodobna napredna politika
je lahko proučeval bodisi v mednarodnih organizacijah, bodisi v največjih knjižnicah
prebivalstva. V sklepnem po-ščih sveta. Kot nekdanji di- .	. dodana ^rkrontka
rektor jugoslovanske statisti-	je	, kro"7
ke je namreč sodeloval pri lakot v Preteklosti s temelj-vseh naših popisih prebival- ^L*^^M.^1?LPreW‘ stva po vojni, bil dvajset let v neposrednih stikfh s
valstva ter bibliografija.
Že po naslovih posamez-svetovno organizacijo za pre- nih poglavij lahko sklepamo,
da je avtor zajel problem zelo široko m ga skušal te-
njenih organov in nazadnje meljito in vsestransko osvet-
ogromnega gradiva.
živ in neposreden vpogled v upoštevajoč pri tem tudi vsa procese in perspektive agrar- tehtna in nasprotujoča si nih razmer ter kmetijske mnenja avtorjev z Vzhoda
in Zahoda, je Stane Krašovec prišel do zanimivih in
produkcije v svetu, je poka zal v svoji zajetni’ <444 strani) študiji »Človeštvo, kruh tehtnih zaključkov, ki ne bo-
do pritegnili samo strokov-
ninlcmr tpmvpi' v cp Vi jih
Ul	pro-
blemi sodobnega sveta.
Knjiga, ki jo dopolnjujejo številne slike, ponazorila in grafikoni, je izšla v lepi in učinkoviti opremi Metke Krašovec.
V tisto našo literaturo, ki oživlja lepoto in enkratnost slovenskega alpskega sveta, se je doslej zapisal Jaka Cop z dvema knjigama umetniških fotografij:	»SVET
MED VRHOVI« in »RAJ POD TRIGLAVOM«. V obeh nam s fotografsko kamero razkriva elementarno lepoto Julijskih Alp, ki jo je posnel v vseh letnih časih In iz vseh zornih kotov, iščoč igro ■ svetlobe in sence, očarljivost t n sugestivnost nedotaknjene narave. Tako smo dobili enkratne' posnetke iz predgorja Karavank, iz Bohinjskega' kota. Baške grape. Krna, izpod vseh kotičkov naših alpskih vršacev in dolin. Vse njegove fotografije so po motivni selekciji in razpoloženjskem občutju svojevrstna izpoved liričnega krajinarja, ki so mu impresionistični problemi svetlobe prav tako pomembni kot iz celote izlvščen detajl, postavljen v tako koti • iozicijsko razmerje, da dobiva simbolične razsežnosti.
Simboliko je Jaka Cop svojevrstno strnil v svoji novi, tretji knjigi »VIHARNIKI«. V njej je zbral motive samotnih dreves, viharnikov, z razklanimi krošnjami, z živimi koreninami v skalah, motive dreves, ki so jih oklestile strele, prebičali viharji in ki kljub vsem udarcem vztrajajo tam. kjer so, zakaj njihova lepota in moč in nesmrtnost se ne razklepajo v krošnjah, temveč v neupogljivosti in večnem uporu. Ti samotni viharniki z zveriženimi koreninami, ki jih je našel v strminah in nad previsi in jim posvetil vso knjigo, so mu nekakšna prapodoba človekove eksistence in hkrati simbol rodovne zakoreninjenosti, simbol vsega. kar Jaka Cop obožuje in ceni:	v njih vidi usodno
vzporednico osebnega in narodnega življenja. Tako je v teh svojih planinskih motivih razkril sebe, svoje
čutenje in življenjsko filozofijo, dal izpovedi tak socialni in moralni okvir, da nam vzbuja širše eksistenčne in zgodovinske asociacije. S tem pa je dosegel tisto, kar je tudi domena umetnosti: razčlenjen deiajl je približal spoznavni sintezi.
Trditev, da so med njegovimi knjigami planinskih fotografij »Viharniki« tehnično najpopolnejše delo, bi bila
sojenih moči. Češarki, obdani z nežnimi luskinami, so se osušili. V toplem vetru so se luskine razprle. Dež lahkokrilih semenčic rosi v prepade. Z vetrom jadrajo v naročje gore, kjer iščejo zemljo. Vse umre, kar pade na golo skalovje. Le nekaj se jih zagozdi med mahove, v pokline, da bodo vzkalila, zrasla v drevesa, ki se bodo upirala, drobila skale in izzivala gore. Kajti: zmaguje, kdor upa, se bori in vztraja.«
V knjigi, ki je bibliofilsko opremljena (oprema: Nadja Furlan), je nad 70 umetniških fotografij, ki skupaj s tekstom predstavljajo tisto zaokroženo podobo, ki jo označujemo z ljubeznijo do domače zemlje in zakoreninjenostjo v njej.
(158 strani velikega formata, cena pl. 142 din).
BRANKO HOFMAN
Knjiga Kermaunerjevih literarno zgodovinskih študij o slovenski povojni poeziji — ta je pravkar izšla pri DZS — že z naslovom Izročilo in razkroj napoveduje, da gre za prikaz, v kolikšni meri in pri katerih avtorjih oz. v katerih fazah posameznih avtorjev je še prisotna tradicionalna naravnanost slovenske poezije, in kje ter s katerimi sredstvi (oziroma odnosi do sveta) se začne njen razkroj. Te študije so nastajale povezano druga ob drugi v letu 1968 (manjši del še 1969).
Kermaunerjevo izhodišče je bilo empirično: preverjanje tradicionalne megastruk-ture, ki se z letom 1945 zaradi novih razmer in drugačnega zavedanja prostora in časa nalamlja v novo me-ga strukturo, v novo obliko svoje zavesti. Najprej je v uvodu z naslovom Štiri slovenske umetnostne ideologije določil in analiziral temelje tradicionalnih ideoloških odnosov (religioznega, razrednega, nacionalnega in umetnostnega) do slovenske
bržčas pretirana, a zanesljivo pa so najbolj zaokroženo in osebno dejanje, saj so avtorjeve izpovedne pobude determinirane v njegovi spoznavni in doživljajski zavesti.
»Viharnikom« Je napisal lirično in meditativno besedilo pisatelj TONE SVETINA. Intonirano je v skladu s Čopovimi izpovednimi nagibi. Ali s pisateljevimi besedami: »Viharnik ni hotel umreti, dokler ne vrne življenju po-
Kajetan Kovič:
Hiša
Ta hiša je iz moje stare zaveze.
Tu prebiva prednikov sveti duh.
Vlaga in stara plesen po zidu leze.
V	predalu je skrhan nož in v omari kruh.
V	prostorih se tiho premika kmečko delo. To je tista dolga, dolga jesen.
Pri mizi sedijo in pijejo izabelo.
Včasih se pasji gobec dotakne kolen.
Bežijo mirni in vojskini časi.
V	nočeh Galicija skozi sanje gre.
Kakor v cerkvenih orglah basi.
Smeh se stisne med grenke zobe.
Kakor iz stare podobe na steklo z obrazov rdeča barva žari.
Vino iz litrov se je izteklo.
V	kamrah počasi življenje hlapi.
(Iz pesniške zbirke »Vetrnice«, ki je izšla pri DSZ.)
literature. Odkriti je skušal temelj, ki ga imenuje (prva) slovenska megastruktura, ki je (bil) teleološki. Značaj tega odnosa do literature je (bil) narodno po-budne narave, literatura je bila pojmovana v grobo utilitarnem smislu, medtem ko je umetnostna ideologija literaturi sicer priznavala avtonomnost, vendar pa je pojmovala »literaturo — enako kot narod — samo po sebi temeljno in najvišjo vrednoto . . .« Ob tem avtor postavi sklep, da je ta »razlika med utilitarnim in avtonomističnim pogledom na literaturo le vsebinska, ne pa tudi strukturalna«, da gre torej za eno samo (me-ga) strukturo, ki pa se je začela nalamljati, ko je bila realizirana nacionalna samostojnost in so bile ukanjene potrebe po boju za oblast, ko je bilo ukinjeno stremljenje po »absolutni vrednoti«. Zdaj je bila ukinjena možnost čakanja nekega jutri (iluzij), čakala jih je realnost in treba se je orientirati k tej realnosti. Seveda je bil značaj te tradicionalne slovenske megastrukture močno zakoreninjen v mentaliteto slovenskih pesnikov, v drugo obliko — to sledimo v generaciji mlajših pesnikov — je prehajal tako šele postopoma. Kermaunerja zanima usoda (tradicionalne) megastrukture v povojnem času in odkriva elemente, ki so znamenja nove porajajoče se strukture (vendar ga konkretno ta struktura ne zanima, saj jo je obravnaval že v knjigi Na poti k reči in niču).
Aytor v jedru knjige v se-demanajstih problemsko zaokroženih in dopolnjujočih se -poglavjih • pregleduje to megastrukturo kot izročilo in njen nalom, kot se mu kaže v sami literaturi, konkretno v pesniškem delu trinajstih pesnikov (nekatera imena so omenjena le mimogrede, primerjalno); zanima ga, »kje in kdaj se je sama v sebi nalomila, kje so prehodi k novi mega-strukturi, kakšni • ti prehodi so in kaj pomenijo«. Zanima ga razkroj, kot se je
začel javljati v Kocbekovi poeziji, na nek način tudi pri Grudnu in Župančiču, deloma tudi pri Gradniku, kako se je ta razkroj realiziral v Kovičevi poeziji (v dveh fazah), v kakšni poziciji se znajde Voduškova poezija, kako se ta razkroj uresniči v stmiševski in zaj-čevski poeziji, kako ga izpelje Tauferjeva poezija in seveda Grafenauerjeva, ki je že skoraj dosledno prestopila v drugo, in kako je z razkrojem v Borovi, Faturjevi in Udovičevi liriki. Ker je bilo Kermaunerjevo izhodišče, do kod in v kolikšni meri sega tradicionalna naravnost pesniškega subjekta in kje se začenja ta odnos razkrajati, je v svojem pregledovanju zajel le svojemu iskanju ustrezajoče tekste iz posameznih povojnih opu-snih struktur in jih temu svojemu iskanju tudi podredil, kolikor so mu ustrezali. V tem svojem pregledovanju izročila v razkroju se je Kermauner omejil na ideološko-ekstencionalno linijo, ne dotika pa se to pisanje tudi formalnih inovacij (le tu pa tam, obrobno), čeprav se v povojnem času kažejo pomembne stopnje (tudi razkroj) prav v stilnih prvinah (212 strani, cena:	broš.
38 din)	JOLA ŠKULJ
PRED IZIDOM
Božična gos
Državna založba Slovenije bo kmalu dala na knjižni trg novo knjigo Danila Lokarja: zbirko novel in dialogov »Božična gos«. Knjiga posreduje priljubljeno tematiko -Lokarjevega dela; oživljanje izrazitih podob iz preteklega in polpreteklega življenja. Risanje posameznih likov in ozračja dobe je zadeto odlično, nekatere novele pa sodijo po mnenju kritika Mitje Mejaka prav v vrh pisateljevega ustvarjanja. Avtorjev značilni osebni slog je tudi v tej knjigi pretehtano izbrušen.
6 knjig Puškinovega Izbranega dela
Dobrih dvajset let bo že, ske in prav tako svetovne kar smo se Slovenci prvič književnosti, ki jih je že celoviteje spoznali z Aleksan- kar odveč predstavljati. Go-tirom Sergejevi čem Pu- voriti moramo s ,amltnt su-ški nom. in to ob pesnikovi perlatlvi: pred nami je usta-stopetdesetletnici rojstva. To- novitelj roške književnosti in rej nikakor ni naključje, če ruskega knjižnega jezika, Id nam je pred kratkim DZS je s svojim delom polotil omogočila ponovno srečanje Rusom temelje vsem zvistem
zgodovinarja in kritika. Vsekakor so na prvem mestu njegove pesmi. V drugi knjigi so njegove povesti (Zamorec Petra Velikega, Povesti rajnkega Ivana Petroviča BeUdna, Zgodovina vasi Gor-juhina. Roslavljev, Dubrov-
vo poglavitno delo, roman v verzih Jevgenij On je gin.
Skratka, pred nami je opus pesnika, ki ni samo največji ruski umetnik, temveč že pravo utelešenje narodovega genija. »Nihče ne bo nadomestil Puškina,« je
skl, Pikova dama in Kirdža- rekel pesnikov veliki poljski 11), v tretji knjigi pa so po- sodobnik Adam Mickiewicz.
leg povesti (Egiptovske noči, Stotnikova hči. Potovanje v Arzrum) še njegovi članki in korespondenca. Četrta knjiga je posvečena Puškinovi dramatiki (Boris Godunov, Skopi vitez, Mozart in Salieri, Kamniti gost. Gostija ▼ času kuge, Rusalka, Prizori iz viteških časov).
Peta knjiga nam prinaša besedila, s katerimi si je prav gotovo pridobil največjo naklonjenost bralcev: pesnitve (Babčisarajska fontana. Bronasti jezdec' in dru-
»Nobeni deželi ni dano, da bi več kot enkrat rodila človeka, ki bi v takšni meri vseboval najrazličnejše lastnosti, ki pa se med seboj izključujejo.«
Pričujoča izdaja A. S. Puškina je zasnovana povsem kritično. Poleg urednika Mileta Klopčiča, ki je večini knjig Liaplsal uvod in opombe ter marsikako delo sam prevedel, so sodelovali še prevajalci Vladimir Levstik, Josip Vidmar, Jože Udovič, Tit Vidmar in Oton Župan-
Smrt generala de Ganila ni prizadela samo Francozov, temveč vse, Id so ctjvili njegov pogum in državniška prizadevanja aa svobodo in neodvia- ■ nost Francije ter za zbliževanje med rarodi in državami. Del svojega življenja in bližnje evropske zgodovine Je Charles de Ganile dokumentarno popisal v treh knjigah »VOJNIH SPOMINOV« (Prva knjiga: POZIV 1940—IMS; druga lqnjiga:	ENOT.
NOST 1912—1944; tretja knjiga: REŠITEV 1944— 1946), ki jih je v slovenskem prevodu izdala Državna založba Slovenije (vse trt knjige imajo nad 2000strani in veljajo, vezane v celo platno, 240 din).
Ce velja, da so vsi memoarji nekakšno ogledalo, v katerem se. vidi avtorjeva podoba, njegov naačaj, njegovo pojmovanje sveta, družbe, politike' idr. — velja to še posebej za de Gaullove spomine, v katerih ne srečamo samo odločnega vojaka in samovoljnega politika, temveč tudi kritičnega ocen je. valca dogodkov v II. svetovni vojni in po njej. Hkrati pa najdemo v »Vojnih spominih« tudi pričevanja o de Gaullovih srečanjih z mnogimi osebnostmi, Id so imele najpomembnejšo vlogo v drugi svetovni vojni (Churchill, Roosevelt, Stalin, Eden, Molotov, Eisenhower In drugi).
Državna založba Slovenije pripravlja tudi izdajo zadnje de GauUove knjige: »SPOMINI UPANJA«. Delo je avtor končal nulo pred svojo smrtjo in je vzbudilo v Franciji izredno zapiimanje.
ge) in pravljice (Pravljica o čič, ki so dela zares mojstr-
carju Saltanu, Pravljica o popu in njegovem hlapcu Trapetu. Pravljica o ribiču in ribici. Pravljica o mrtvi čari (Tli in o sedmih vitezih, Praljlca o zlatem petelinčku). V šesti knjigi pa je Pušklno-
Dve knjigi Cankarjevega Zbranega dela
Kot 93. in 94. knjiga Zbra- Popolna objektivnost v umet- njegovih neznanih dopisov, popolnosti, vendar menimo nih del slovenskih pesnikov	nosti pa je sploh nesmisel.«	in nikjer takih, ki bi spre-	še vedno tako daleč od nie’
in pisateljev sta ušla	9. in	Dela spremljajo bogate	menili sliko njegovega življe-	da bd si ne upali izjave
_____________ zvezek Cankarjevih	zbra-	opombe (napisal jih je Du-	nja, dela in njegove osebno-	prvega urednika ponoviti
BRANKO MAD2AREVIC nih del- Sicer nekoliko	poča-	šan Voglar), ki dovolj izčrp-	sti, kakršna vstaja iz tu ob-	Prepričani smo da se bo še
ci vom/lar no mtreinn roeto nn vvn	_1._ ____v:____•__.	..	...	’	w
sko prevedli; uvod h knjigi dramatike pa je napisal dr. Bratko Kreft.
Knjige so vzorno opremljene (načrt za platnice: ing. arch. Janko Omahen).
▼ drugi, predelani izdaji IZBRANEGA DELA A. S. PUŠKINA v šestih knjigah.
Puškin je nedvomno eden izmed tistih velikih mož ru-
V TISKU
MARIJAN ROŽANC:
Zračna puška
V knijgi »Zračna puška« Je avtor zbral svojo novelistično zbirko zadnjih let. Novelistika v tej knjigi je usmerjena v raziskovanje druibeno-etične problematike. Vrsta notranje labilnih junakov skuša s svojim ravnanjem potrditi ali preskusiti lastno resnico v soočenju z obdajajočo jih resničnostjo. Oblikovno so teksti napisani v uglajenem slogu.
književnosti. »Za Ruse je opravil Puškin enako delo, kakor ga je opravil za nas Prešeren,« pravi Mile Klopčič, urednik pričujočega Izbranega dela. Puškin je prehodil pot od začetnega klasicizma prek romantike in sentimentalizma do realizma. V dokaj kratkem razdobju svojega življenja (1799—1837) je opravil delo. za kakršno so drugod potrebovali (Tekaj stoletij, in dvignil rusko književnost iz zakasnelosti na višino svetovnih književnosti. Sam car Nikolaj I., ki s svojim režimom ni bil nič kaj naklonjen mlademu pesniku, je nekoč izjavil, da je to »najbolj inteligenten človek v Rusiji«.
V šestih knjigah Izbranega dela najdemo celotnega Puškina: lirskega in epskega pesnika, dramatika, pisca romanov v verzih in prozi,
V TISKU
Svet v času, ki prihaja 1970 -1980
N a svetovnem knjižnem trgu se vedno pogosteje pojavljajo knjige, ki s tega ah drugega vidika predvidevajo bodoči razvoj družbe iin sveta. Med temi knjigami prevladujejo zborniki oziroma zbirke esejev znanstvenikov in kulturnih delavcev z različnih področij.
Taka je tudi knjiga »Svet v času, ki prihaja 19M —1960«, ki bo kmalu izšla pri Državni založbi Slovenije v zbirki »Moderna družba«. Knjiga ima tri poglavja: svetovna politika, nemška politika in znanost, izobrazba in tehnologija. Vsako poglavje obsega 8 do 9 esejev večinoma zelo znanih avtorjev: Nemcev, Angležev, Francozov, Švicarjev, Poljakov in Amerikancev. Značilno za vse razprave in eseje je kritično, konstruktivno in realistično razmišljanje o perspektivah sveta v naslednjih desetletjih. Sestavki so pisani z vichka družbene angažiranosti posameznih znanosti in ne iz ozko strokovnih oziroma zgolj znanstvenih vidikov. Posamezni prispevki so pisani razumljivo in s tem dostopni širokemu krogu bralcev, obenem pa argumentirani s številnimi podatki, z manj znanimi informacijami itd.
si, vendar pa vztrajno raste velika zbirka zbranih del slovenskih klasikov in v tem okviru tudi Cankarjeva ZID.
Deveti zvezek obsega roman Tujci (1901), zbirko črtic Ob zori (1903) in nezbrane črtice iz leta 1900-1902.
no pojasnjujejo nastanek posamezne proze, poleg tega pa je predstavljen tudi kritičen odziv sodobnikov v revijah in časopisih.
šestindvajseti zvezek Cankarjevih zbranih del zajema prvi del pisateljevih pisem
javljenih pisem’. Natisi po vedno odkrilo letu 1948 so te trditve moč- in da bo treba no omajali. Danes smo se- trditev o veda že veliko bliže idealni viti.«
kaj novega to ali ono Cankarju popera-G. K.
V TISKU
Pojoči labodi
Slovenska pisateljica Mimi Malenšek ima v svoji bogati slovstveni žetvi že nekaj pomembnih biografskih romanov (npr. o Trubarju, Hrenu, Gallusu). Zdaj je napisala novo delo: biografijo o dveh predstavnikih slovenske moderne — o pesnikih Dragotinu Ketteju in Josipu Murn-Aleksandrovu.
Romanu je dala naslov »Pojoči labodi«; izšel bo v dveh knjigah v zbirki »Biografije«, ki jo Državna založba že nekaj let posveča pomembnim osebnostim znanstvenega, kulturnega in družbenega življenja. V »Pojočih labodih« je pisateljica osvetlila človeška lika obeh pesnikov slovenske modeme, tragiko in veličino njunega življenja: umolknila sta, preden sta se izpela, umrla v zadušljivih okoliščinah sociane bede, življenjsko nepotešena. Kljub vsemu pa sta se na kratki življenjski poti močno pnibli-. žala postavljenemu cilju: njun pesniški delež je odprl slovenski književnosti nove poti, osvežil stoječe vode naše ustvarjalnosti z novimi idejami dn izraznima sredstvi.
Problem »tujstva« je dobil v (pisma materi, bratu Karlu,
Tujcih zaokroženo pripovedno podobo, sicer pa je prisoten v prenekaterem Cankarjevem delu in v posameznih obdobjih izražen na najrazličnejše načine. Gotovo je, da Tujci ne spadajo v vrh Cankarjeve proze, ven- samezne dogodke, dar pa so tako po snovi kot pojme, namige in po oblikovno-izrazni plati zelo značilno Cankarjevo prozno delo.
Poleg Tujcev so v devetem zvezku Cankarjevih ZD še črtice iz zbirke ' Ob zori, ki jih je pisatelj objavljal v letih 1898 do 1901 v Ljubljanskem zvonu in dragih revijah. Posamezne črtice so napisane s posebno in za Can-
A. Funtku, F. Opekovi, F. Govekarju, P. Kermavnerjevi, A. Aškercu, F. Levcu, I. Tavčarju in založniku O. Bambergu). Skoraj polovico knjige obsegajo zelo nadrobne pripombe, ki razlagajo po-imena, podobno (napisal jih je urednik tega dela Cankarjevih zbranih del Jože Munda). Za Cankarjeva pisma . je treba reči, da so izredno dragocena dokumentacija, ki omogoča spoznavanje pisateljevega življenja in dela, zlasti pa so nepogrešljivi izvir dejstev o nastanku Cankarjevih stvaritev. Iz pisem je namreč
karja prav značilno občutlji- mogoče dokaj zanesljivo in
vostjo in čustveno prizadetostjo, s kakršno je vedno upodabljal male ljudi, obdane s. socialno nepravičnostjo in lastno nemočjo, ponižane
časovno popolno rekonstruirati nastanek posameznih del, saj so nanizana številna dejstva, kdaj se je »kakšna zamisel... pojavila, kako se
od večjih in manjših člove- J« razvijala, spreminjala, do-
Vasilis Vasilikos
Z
Roman je v svetu doživel veliko zanimanje zaradi pogumne osvetlitve aktualnih dogodkov v Grčiji
Ustvarjalni duh Vasilisa ne pravice. Iz brezoblične katerih malih ljudi in njiho-Vasilikosa, grškega avtorja mase postopoma rastejo po- -ve bede v predmestnih četr-
slovitega romana »Z«, je naravnan k literarnemu obravnavanju izrazito sodobnih problemov človeške družbe.
samezni človeški liki, ki se dvigajo nad svoje moči, ali spet tonejo v blatno močvirje, kot celota pa z umet-
pri čemer pisatelj ne išče niško prepričljivostjo osvet-
časovne distance in ne posebnih zgodovinskih okvirjev, marveč kot dober poznavalec konkretnih življenjskih razmer in človeške stiske v Grčiji z izredno poštenostjo in pisateljskim pogumom nosti. upodablja tragične usode posameznikov in svojega naroda, ki so se nemočni znašli v kolesju najbolj mračnih prizadevanj političnih oblastnikov. Vasiiikosu je zato pri pisanju poglavitno, da v narodovi življenjski usodi odkriva resnico in spodbuja k boju za človekovo svobodo, umetniško lepoto in osnovne življenjske vrednote.
1 ju jejo pomemben zgodovinski trenutek, ki ga ne bi smeli pozabiti. Aktualna politična vsebina Je v romanu »Z« dobila bolj splošne človeške in časovne razsež-
Roman »Z«, ki je izšel v slovenskem prevodu pri Državni založbi Slovenije, je pogumno pričevanje o današnji Grčiji. Osnova pripovedi je resnična zgodba o boju levičarskega poslanca Lam-brakisa. ki so ga leta 1963 ▼ Solunu zahrbtno ubili. Z njegovo smrtjo je polkovni-ška diktatura globoko ranila svobodoljubne ideale grškega ljudstva in hkrati nehote dosegla, da je voditelj pacifističnega gibanja po tragičnem dogodku postal simbol grškega odpora. Na zadnji poti v Atene ga je molče spremljalo štiristo tisoč ljudi ter tako svetu najlepše pokazalo, da se bo njegov boj nadaljeval.
Delo je v svetu doživelo veliko zanimanje največ zaradi pogumne osvetlitve aktualnih političnih dogodkov v Grtiji, v kateri vidijo ljudje še vedno zibelko človeškega duha. Vendar je avtor konkretni politični vsebini vdahnil dragocene nove razsežnosti. Spopad med nahujskanim predmestnim lumpen-proletariatom. policijo in borci za mir ni več samo dokumentarno pričevanje o običajni politični manifestaciji, to je nadvse pretresljiva upodobitev bede in veličine človeškega duha. Bolj ko mračnjaški oblastniki teptajo zakonite pridobitve in se kruto poigravajo z odpadniki, trdneje se v ljudeh oblikujeta zavest in potreba po vztrajnem boju za osnov-
Odlike Vasilikosovega pisanja so očitne tudi v notranji zgradbi romana, kjer se dogajanje dinamično zapleta vse do takrat, ko po končanem shodu zločinci Z-ja ubijejo. Glavni junak odslej naprej ne posega več aktivno v dogajanje, vendar ostaja njegov duh še nenehno pričujoč ter opozarja na nevidne niti, v katere se mračne sile vse bolj zapletajo. Med najbolj prepričljivimi so na začetku opisi ne-
tih, opisi policijskega izsiljevanja in skupnih priprav na zločin. Pisatelj je želel posebej poudariti, da so bili pravi morilci le lutke v rokah oblastnikov, ki so znali spretno izkoriščati njihove človeške slabosti in brezposelnost za svoje najslabše namene. Tudi razplet, v katerem gre avtorju predvsem za razkrinkavanje zločina in umazane vloge oblastnikov, je napisan tako, da mu bo bralec z velikim zanimanjem sledil prav do konca. Vasilikos je tako v izvirni literarni obliki opozoril svet na nekatere aktualne dogodke iz zadnjih let, v katerih so bile osnovne človeške vrednote preveč poteptane, da bi ob njih lahko ostali neprizadeti.
(388 strani, cena: 58 din).
PRED IZIDOM
Vaška kronika
N ova knjiga pripovednika Matevža Hace ta ima zgovorni naslov: »Vaška kronika«. V njej avtor neposredno opisuje podobo polpreteklega in sodobnega vaškega življenja na Notranjskem. Ob posameznih 'usodah zaživi podoba vaškega kolektiva v mnogoličnosti, ki Jo še posebej pogojujejo regionalne spremembe notranjske vasi na prebodu iz starih patriarhalnih obrisov k sodobnejšim oblikam življenja.
ških krivic. Mimi (v črt. Mimi), Malči (črt. Šivilja), Hana (črt. Sestanek na Rušah) in drage Cankarjeve junakinje, zazrte v daljave in vse razbolene od tega sveta, so
polnjevala in dobivala končno obliko — ali usahnila«. Vsekakor je to pomembna značilnost Cankarjevih pisem, poleg tega pa za precejšen del lahko ugotovimo,
mlajše sestre tistih, ki jih je ^ ze^° do^ro odsevajo Can-pisatelj prikazal v svojih po- karjevo pisateljsko r<idarje-membnejših proznih stva- n°sf- Verjetno . ni pretirana ritvah, kot so Križ na gori, trditev, da imajo posamezna Hiša Marije Pomočnice, Ni- Pisma nekatere' literarne od-na itd. Črtice Ob zori ima- iiite hi da gre za ljubezenske,
jo tudi vse lastnosti Cankarjeve kratke (lirične) proze, ki izžareva čustveno mehkob-nost in izpovedno silovitost. Črtice so pravi izraz Cankarjevega prepričanja, ki ga je izrazil takole:	»V novelah
življenjske in umetniške izpovedi.
Že izdaja Cankarjevih pisem iz leta 1948 (uredil jo je Izidor Cankar) je dokaj izčrpno predstavila pisateljevo korespondenco, toda od
sem si vzel večjo svobodo, tedaj do danes se je nabralo
kakor doslej vsakdo drug;,
—	to je vsa moja krivda ... Da pa ima .subjektivna umetnost veliko opravičenost,
—	da v naših časih celo daleč prevladuje, — to je znano. Skoro vsi moderni forti-
čarji
kar precej novih pisem. Urednik je o tem menil takole: »Kako popolna je sedanja objava Cankarjevih pisem, je težko soditi. Izidor Cankar je pred dvajsetimi leti zapisal, da ,se sme reči.
.stibijektlvist:’. da ni nikjer večje množine
Janko Kos: Prešeren in evropska romantika
JANEZ MUSIČ
Državna založba Slovenije s svojim programom že petindvajset let potrjuje pozornost do prizadevanj slovenske literarne vede. Dokaz te pozornosti je prav gotovo tudi natis literarnozgodovinske razprave Prešeren in evropska romantika, katere avtor je Janko Kos, izredni profesor na ljubljanski katedri za svetovno književnost in za sodobno prešeimoslovje pTav gotovo najpomembnejše ime. Razprava Prešeren in evropska romantika je pravzaprav Kosova doktorska disertacija, ki je bila sprejeta in ohranjena lansko leto. V tej knjigi je objavljena v svoji prvotni obliki. Avtor jo je napisal v letih 1966-1968, na osnovi načel in metod primerjalne literarne zgodovine, kot jih je v slovenski literarni vedi uveljavil dr. Anton Ocvirk.
Že sam naslov napoveduje komparativni pristop: avtorja je zanimalo Prešernovo pesniško delo v zvezi s spodbudami in vplivi, ki jih je to delo sprejelo od evropske romantike, hkrati pa, kako so te spodbude in vplivi adaptirani v Prešernovem ustvarjanju in koliko je v njegovem opusu avtohtonega. Kos se v Predgovora najprej pomudi pri historiatu problema, zanima ga predvsem historiat komparativnih pristopov, ki ga je že v pesnikovem času poskušal uporabiti Matija Cop in ga zato tudi upravičeno imenujemo za začetnika te smeri v prešemoslovju. Hkrati s Po romanu »Z«, ki je iziel v slovenskem prevodu, je bil kritičnim obravnavanjem hi-posnet .tudi film, ki je bil nagrajen z Oskarjem za najboljši storiata začrta Kos določne-jilm leta 1969. Na sliki: prizor iz filma (Yves Montand in je tudi izhodišča in cilje Irene Papas).	svoje razprave: obravnavati
problem Prešernovega odnosa do evropske romantike »s pomočjo sistematične, historično empirične in primerjalne analize vsega, kar sodi v ta okvir«. Kosova razprava je razdeljena na troje problemsko zaokroženih in samostojnih delov, ki pa v celoti vodijo k enemu samemu odgovoru. Namreč, da bi lahko formuliral končno tezo o Temeljih Prešernovega odnosa do evropske romantike (o tem govori v tretjem poglavju), je moral natančneje določiti Prešernovo literarno obzorje, tisto, ki živi v našem vedenju pod pojmom romantike, in še širše literarno obzorje na domačih tleh v tem času (prvi del), zatem pa še posamezne oblike romantike pri dragih narodih, v kolikor je z njimi prišel v stik tudi Prešeren (dragi del). Ali povedano z naslovi posameznih poglavij: Prešernovo literarno obzorje. Problem Čopovega posredništva (prvi del) ter Prešeren in predro-mantika, Prešeren in starejša romantična šola, Prešeren in mlajša romantična šola, Prešeren In Byron, Prešeren in slovanska romantika (dragi del), že sama preglednica naslovov kaže na temeljitost Kosove obravna-
tiko), zakaj spada Prešernovo pesniško delo po svojem temeljnem ustroju v krog evropske romantike in katere izvirne značilnosti kaže v primerjavi s splošno romantičnimi idejami«. Osrednje poglavje (pregledovanje pesnikovih stikov z evropskimi romantičnimi šolami) hkrati razmejuje tudi posamezne faze v Prešernovem razvoju.
Posebno pomemben je tudi zadnji del knjige z naslovom Bibliografija in opombe. V pregledu bibliografije najprej navaja dela, ki se ukvarjajo s problemi evropske romantike in potem še dela na temo slovenske romantike in prešemoslovja. Ta pregled je temeljit, enako pa bi lahko označili tudi Kosovo skrbnost v Opombah. Temu sledi še imensko kazalo, ki nam omogoči, da iz celote hitreje najdemo imena, ki jih Kos postavi v zvezo s Prešernom. — Delo je v celoti temeljito in pregledno (smotrno) zastavljeno, odlikuje pa ga — bralcem slovenskega revialnega tiska za literarna vprašanja že poznano — jasno Kosovo formuliranje misli. Vsekakor bi lahko zapisali: pred nami je knjiga, ki je s svojim kompleksno zastavljenim pri-
ve, v vsakem poglavju naj- merjalnim izhodiščem temelj
sodobnega prešemoslovja (vzporedno tudi osnovna interpretacija slovenske romantike, njenih idejnih in estetskih teženj), s svojim preglednim jezikom pa dostopna in namenjena ne samo
prej podrobno razčleni gradivo, ob tem pa postavlja teze o pesnikovih idejnih in estetskih stičiščih z evropskim romantičnim razvojnim procesom. Sele po tej poti mu je omogočen sintetičen
pogled, mu je mogoče odgo- poznavalcem literamozgodo-voriti na vprašanje: »kaj je vinske znanosti, pravzaprav usmerjalo in do- (298 strani, cena: kart. 37 ločalo ta odnos (med Pre- din).
šemom in evropsko roman-	JOLA ŠKULJ
pl. 50, pus. 70 din pl. 55, pus. 75 din pl. 50, pus. 70 din pl. 55, pus. 75 din pl. 48, pus. 68 din pl. 50, pus. 70 din pl. 55, pus. 75 din pl. 55, pus. 75 din pl. 62,pus. 77 din pl. 65, pus. 80 din
pl. 10 din pl. 18 din
V zbtrki, ki bo ■prihodnje leto dosegla svojo stoto knjigo, izhajajo kritično do-
ZZeJŽlranie	”afih naiPomembnejših besednih ustvarjalcev. Založba
posreduje ljubiteljem slovenske klasike seznam tistih del, ki so še na zalogi:
Cankar Ivan: ZBRANO DELO I. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO II. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO III. knjiga Cankar Ivah: ZBRANO DELO IV. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO V. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO VI. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO VII. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO VIII. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO IX. knjiga Cankar Ivan: ZBRANO DELO XXVI. knjiga
Jenko Simon: ZBRANO DELO I. knjiga Jenko Simon: ZBRANO DELO II. knjiga
Jurčič Josip: ZBRANO DELO I. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO II. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO III. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO IV. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO V. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO VI. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO Vili. knjiga Jurčič Josip: ZBRANO DELO IX. knjiga
Kersnik Janko: ZBRANO DELO I. knjiga Kersnik Janko: ZBRANO DELO II. knjiga Kersnik Janko: ZBRANO DELO IV. knjiga Kersnik Janko: ZBRANO DELO V. knjiga
Kosovel Srečko: ZBRANO DELO I. knjiga
Levstik Fran: ZBRANO DELO II. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO III. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO IV. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO V. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO VI. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO VII. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO VIII. knjiga Levstik Fran: ZBRANO DELO IX. knjiga
Mencinger Janez: ZBRANO DELO I. knjiga	,
Mencinger Janez: ZBRANO DELO II. knjiga Mencinger Janez: ZBRANO DELO III. knjiga Mencinger Janez: ZBRANO DELO IV. knjiga
Murn Josip: ZBRANO DELO I. knjiga Munr Josip: ZBRANO DELO II. knjiga
Prešeren France: ZBRANO DELO I. knjiga Prešeren France: ZBRANO DELO II. knjiga
Prežihov Voranc-Lovro Kuhar: ZBRANO DELO I. knjiga Prežihov Voranc-Lovro Kuhar: ZBRANO DELO II. knjiga Prežihov Voranc-Lovro Kuhar: ZBRANO DELO IV. knjiga Prežihov Voranc-Lovro Kuhar: ZBRANO DELO V. knjiga Prežihov Voranc-Lovrd Kuhar: ZBRANO DELO VI. knjiga Prežihov Voranc-Lovro Kuhar: ZBRANO DELO VII. knjiga Prežihov Voranc-Lovro Kuhar: ZBRANO DELO VIII knjiga Stritar Josip: ZBRANO DELO II. knjiga Stritar Josip: ZBRANO DELO III. knjiga Stritar Josip: ZBRANO DELO IV. knjiga Stritar Josip: ZBRANO DELO V. knjiga Stritar Josip: ZBRANO DELO VI. knjiga Stritar Josip: ZBRANA DELA VII. knjiga . Stritar Josip: ZBRANA DELA VIII. knjiga Stritar Josip: ZBRANA DELA IX. knjiga Stritar Josip: ZBRANO DELO X. knjiga
Tavčar Ivan: ZBRANO DELO I. knjiga Tavčar Ivan: ZBRANO DELO III. knjiga Tavčar Ivan: ZBRANO DELO IV. knjiga
Trdina Janez: ZBRANO DELO III. knjiga ' Trdina Janez: ZBRANO DELO IV. knjiga Trdina Janez: ZBRANO DELO V. knjiga Trdina Janez: ZBRANO DELO VII. knjiga Trdina Janez: ZBRANO DELO IX. knjiga Trdina Janez: ZBRANO DELO X. knjiga Trdina Janez: ZBRANO DELO XI. knjiga Trdina Janez:: ZBRANO DELO XII. knjiga
Zupančič Oton: ZBRANO DELO I. knjiga Zupančič Oton: ZBRANO DELO II. knjiga Zupančič Oton: ZBRANO DELO III. knjiga Zupančič Oton: ZBRANO DELO IV. knjiga Zupančič Oton: ZBRANO DELO V. knjiga
pl. 14 din , pl. 35 din pl. 40 din pl. 30 din pl. 42 din pl. 50 din pl. 45 din pl. 48 din
pl. 22 din pl. 24 din pl. 20 din ppl. 5,20, pl. 10 din
pl. 30 din
pl. 15 din pl. 15 din pl. 15 din pl. 12 din pl. 15 din pL 20 din pl. 13 din pl. 19 din /	pl. 14 din
pl. 18 din pl. 16 din pl. 36 din
pl. 15 din pl. 10 din
pl. 25,us. 40 din pl. 28, us. 52 din
pl. 30 din pl. 27 din pl. 44 din pl. 42 din pl. 46 din pl. 22 din pl. 29 din ppl. 4 din pl. 15 din pl. 13 din pl. 12 din pl. 12 din pl. 13 din pl. 13 din pl. 13 din pl. 16 din
pl. 57 din pl. 40 din pl. 42 din
pl. 9 din pl. 12 din pl. 12 din pl. 12 din pl. 12 din pl. 17 din * pl. 12 din pl. 16 din
pl. 20 din pl. 20 din pl. 18 din pl. 56 din pl. 60 din
upTawiae d0bUe V VSeH knjigarnah' Naročila sprejemajo tudi zastopniki in
DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE, LJUBLJANA Mestni trg 26
Sreda, 18- novembra 1970
Gradbeni šolski center
»IVANA KAVČIČA« Dom vajenske šole
Ljubljana, Titova 98/a
razpisuje prosto delovno mesto
VRATARJA
POGOJI:
končana osnovna šola. Nastop dela takoj.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 10800
SLOVENIJA MERKUR CEUE
PREDSTAVNIŠTVO SARAJEVO Kralja Tvrtka 25 I tel. 26-201, 26-221 in 25-468
proda
v bližnji okolici Sarajeva
masivno poslopje.
primerno za v skladiščenje tehničnega in drugega materiala
Poleg je tudi primemo dvorišče. Poslopje ima koristno površino 420 kv. m. in je možna tudi dograditev. Predstavništvo išče druge prostore in stanovanja. Vsa pojasnila dobite na gornjem naslovu. 10818
Projektivno - podjetje Kranj
raaglaša
prosto delovno mesto:
ARHITEKTA
POGOJI:
diploma II. stopnje, * ev. praksa zaželena.
Delovno mesto v Ljubljani. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na:
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ,
Cesta JLA 6/1.	10607
»HOJA« predelava lesa LJUBLJANA
proda
na svojem obratu v Parmovi ulici 53 naslednja osnovna sredstva:
1.	skobeljni stroj poravnalni
2.	skobeljni stroj debelinski 2 kom
3.	elektromotor R. K.
32 KW 1460 o 'min.
Licitacija bo 20. 11. 1970, ob 9. uri na obratu v Parmovi 53.	10817
. liiilllllinuiliillllllllllllliiillllllillliiHIlillilliilllllllllililllllllllllllHHIlilUllillllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIII PO SKLEPU
OKROŽNEGA GOSPODARSKEGA SODIŠČA V LJUBLJANI
se proda
na javni dražbi
del premoženja GP Tehnograd v stečaju, Ljubljana, Tržaška cesta 68 a.
Popis premoženja in dražbene pogoje lahko dobe interesenti na vpogled vsak dan razen sobot in nedelj od 8. do 12. ure pri stečajnem upravitelju v Ljubljani, Tržaška cesta 68 a, II. nadstropje.
Javna dražba bo dne 23. novembra 1970, ob 10. url v prostorih na Tržaški cesti 68 a/III v Ljubljani. Kot zdražitelji lahko nastopijo samo organizacije iz družbenega sektorja.	10809
, *
Kovinsko podjetje
»UNITAS«
LJUBLJANA.
Celovška cesta 224
razglaša naslednji prosti delovni mesti:
1. PRAVNEGA REFERENTA
POGOJ: diplomiran pravnik z 3 leti prakse v gospodarski organizaciji.
3. UVOZNO-1ZVOZNEGA REFERENTA POGOJ: visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomsko komercialne smeri z znanjem dveh tujih jezikov in 2 leti prakse na izvozno-uvoznih poslih.
Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnega mesta.
10814
Razpisna komisija pri
Svetu
GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE
Ljubljsna, Titova 100
razpisuje delovno mesto
RAVNATEUA ŠOLE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
a)	diplomirani ing. gradbeništva ali arhitekture z večletno prakso
b)	profesor z večletno prakso na področju stroke ali vzgojno izobraževalne prakse
c)	inženir druge tehniške smeri
Prednost imajo kandidati pod a).
Kandidati naj pošljejo prijave z dokumenti upravi šole v 15 dneh po objavi tega razpisa. Razpis velja do 30. novembra 1970
10802
2alostni sporočamo, da je za vedno zatisnil oči naš dedek
Edvard Virk
Pogreb bo v četrtek, 19. novembra 1970, ob 14.45 iz Krištofove mrliške vežice na Žalah
Za njim žalujejo:
<in Janez z ženo Sonjo, vnučka Toni In Jani, sestra Julka por. Rožman ter drugo sorodstvo
Ljubljana, dne 17. novembra 1970
Kruta usoda je iztrgala iz našega objema našega ljubega ateka in moža
Adolfa Studnička
upokojenega elektromonterja
Pogreb našega dragega pokojnika bo v četrtek, . 19. t. m. ob 14. uri izpred Janezove mrliške vežice na Zalah
Neutolažljivi:
cena Anica, sinova Metod in Janez, hčerki Marjanca in Milena ter drugo sorodstvo
V Ljubljani, 17. novembra 1970
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
razpisuje
javno licitacijo
za karambolirano vozilo znamke
CITROEN 2 CV, letnik 1970, prevoženih kilometrov 600
Licitacija bo 20. novembra 1970, ob 9. uri v Gasilskem domu, Koper, Prečna ulica štev. 3. Ogled vozila je mogoč vsak dan, informacije dobite po telefonu 21-972.
ZAVAROVALNICA MARIBOR Maribor 10852
Vsem sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da mi je umrla mama
Ančka Alič
roj. GRADIŠAR borka od leta 1941
Pogreb bo v sredo, 18. novembra 1970, ob 15. uri 2 a 1 u j o č i:
hči Tonka s sinom in hčerko, sestra Marija z družinama, brat Franc z družino, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo
Ribnica, 17. novembra 1970
Umrla je naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Zofka Farčnik
roj. POZNIČ
Pokopali jo bomo v četrtek, dne 19. novembra 1970, ob 15.30 v Zagorju
2 a 1 u j o č i :
sin Vlado in hčerka Joža z družinama, brat Valerij, sestra Zinka ter drugo sorodstvo
Dotrpel je moj oče
Slavko
Arhar
Pogreb bo 18. XI. 1970, ob 16. uri
Do takrat leži v Marijini mrliški vežici na Žalah
Hčerka Tonka, por. Amann-Tettnang
ZAHVALA
Ob izgubi našega dobrega brata in strica
FRANCA URLEBA
ZLATOM AS NIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem iz Šmartnega ob Dreti, okolice in Dobrne, ki so ga v tako velikem številu spremili rta njegovi poslednji poti in mu darovali vence ter cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni pom. škofu dr. V. Grmiču za pogrebne obrede in vsem njegovim duhovnim sobratom: prav tako pa tudi govornikom ob grobu, pevcem ter otrokom iz Šmartnega. Globoko zahvalo izrekamo še g. župniku iz Nazarij patru Bogoljubu in g. Ančki, ki sta tako požrtvovalno skrbela za pokojnika med njegovo boleznijo in ob smrti
ter pogrebu.
Žalujoči:
brat Jože z družino in sestra Katarina v imenu vsega sorodstva Ljubljana, Šentjur pri Celju, Strmec. 17. novembra 1970
Komite občinske konference ZKS Zagorje ob Savi sporoča žalostno vest, da je umrla draga tovarišica
ZOFIJA FARCNIK
roj. POZNIČ
znana in neutrudna revolucionarna delavka, predvojna komunistka, aktivna sodelavka -NOB. nosilka odlikovanja »Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem« in mnogih drugih priznanj ter pohval
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 19. novembra 1970, ob 15.30 iz mrliške vežice na pokopališče v Zagorju
Zvesto sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu
Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Zagorje ob Savi
Zagorje. 17. novembra 1970
Prenehalo je biti zlato srce mojega moža in našega očka, dedka tasta, svaka in strica
LUDVIKA ZAJCA
bivšega urarja in uslužbenca »Petrol«
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 19. novembra 1970. ob 13-15 izpred Andrejeve vežice na Žalah
žalujoči:
žena Mihaela, sin Ludvik, snaha Stanka in vnuki Rastko. Ljubo. Marjan ter drugo sorodstvo
Ljubljana, 17- novembra 1970
Dotrpela je naša draga mama in tiho odšla od nas
MARIJA PINTAR
rodb. upokojenka
Ob tej bolečini nam je v uteho požrtvovalno delo medicinskega in strežnega osebja Doma počitka na Poljanah, ki ga je bila pokojna
deležna v obilni meri-
Pokopali smo jo v torek, 17. novembra 1970, v najožjem rodbinskem krogu
Žalujoči:
hči Mara vdova Jurkovič, sin ing. Slavko z družino, sestri Žela in Urška ter drugo sorodstvo
Ljubljana, F*>rezen
PRETRESENI SPOROČAMO.
DA NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL
Stanislav Vodopivec
DIJAK 4. B RAZREDA
PROFESORSKI ZBOR IN UCENCI GIMNAZIJE KRANJ
KRANJ, 17. NOVEMBRA 1970
Prezgodaj je odšel od nas ljubljeni
Stanko Vodopivec
dijak
Pogreb bo v četrtek, 19. novembra 1970, ob 15.20 iapred hiše žalosti na pokopališče v Stražišče
V globoki žalosti: mami. očka. sestri Anica z družino in Tonka ter drugo sorodstvo
Stražišče — Kranj, 17. novembra 1970
______________________________________________________
SPOROČAMO, DA JE NENADOMA PREMINIL
KARL ADRINEK
ODBORNIK SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
OD POKOJNEGA ODBORNIKA SKUPŠČINE OBČINE, ČLANA ZB, SZDL, ZK, TV PARTIZAN, ZRVS, TURISTIČNEGA IN OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA TER PLEMENITEGA TOVARIŠA IN SODELAVCA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 19. XI. 1970 OB 15.30 IZPRED MRLIŠKE VEŽE NA POKOPALIŠČU V ŠENTJURJU PRI CELJU
SKUPŠČINA OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Z DRUŽBENO POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI ŠENTJUR
CELJE, 17. NOVEMBRA 1970
Nenadoma nas je zapustili naš ljubi mož, očka, brat, stric in stari očka
FRANC BRATUN
železničar v pokoju
Pogreb dragega podooonika bo v petek, 20. novembra 1970, ob 14-30 iz Jožefove mrliške vežice na Žalah
žalujoči:
žena Antonija, hčerka Vida z družino, hčerka Antonija, sinova Franci in Igor, brat Tone z družino ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Stara vas, 17. novembra 1970
NENADOMA JE V DALJNI AVSTRALIJI PREMINIL NAS DRAGI SIN IN BRAT
MARJAN ZADNIK
ŽALUJOČI:
• OČE LUDVIK, MATI ANA, BRAT MARKO TER DRUGO SORODSTVO
' •	O'
LJUBLJANA, MALE LAŠČE
\
TIHO SE JE POSLOVILA OD NAS NAŠA NAJDRAŽJA MAMA, BABIKA, SESTRA, SVAKINJA, TETA
SILVIJA LOZAR
ROJ. BUČAR
NA ZADNJI POTI JO BOMO SPREMILI V ČETRTEK, 19- NOVEMBRA 1970, OB 12.30 IZ FRANČIŠKOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH
ŽALUJOČI :
DRUŽINE VIDE, STRLE, MARINŠEK, ŠIFRER, LOZAR, BUČAR, SMERDU, SKUBIC TER DRUGO SORODSTVO
LJUBLJANA, 16. NOVEMBRA 1970
Umrl je naš ljubljeni mož, oče, brat, zet, nečak, svak in stric
KARLI ADRINEK
Pogreb bo v četrtek, 19. novembra 1970, ob 15.30 iz mrliške veže na pokopališču v Šentjurju pri Celju
Žaluj oči:
žena Silva, otroka Jure in Polonca, bratje Jožko, Ervin in Robert z družinami ter drugo sorodstvo
Šentjur pri Celju, Celje, Ljubljana, Kamnik,
Rogatec, Goeppingen, 17. novembra 1970
1
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA NAS JE SREDI DELA ZAPUSTIL
NAŠ SODELAVEC
KARL ADRINEK
ŠEF PODROČJA PRODAJE NA DROBNO MERX ŠENTJUR
OD NJEGA SE BOMO POSLOVILI V ČETRTEK, 19. NOVEMBRA 1970, OB 15.30 NA POKOPALIŠČU V ŠENTJURJU
DRAGEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV IN VSE DRUŽBENE ORGANIZACIJE PODJETJA MERX CELJE
CELJE, ŠENTJUR, 17. NOVEMBRA 1970
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ ŠEF
IZREDNO NAS JE PRESENETILA VEST, DA NAS NE BO VEČ VODIL KOT TOLIKO LET IN VSESTRANSKO SKRBEL ZA NAS ZELO GA BOMO POGREŠALI
POGREB BO V ČETRTEK, 19- NOVEMBRA 1970, OB 15-30 NA POKOPALIŠČU V ŠENTJURJU
VEČLETNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV IN SP PODROČJA PRODAJE NA DROBNO MERX ŠENTJUR
ŠENTJUR, 17. NOVEMBRA 1970
KARL ADRINEK
ZADNJI POZDRAV — Tisoči Beograjčanov so se včeraj poslovili od Umrlega Vilka Vimter-halterja, njim pa so se pridružili njegovi delovni tovariSi-novinarji, borci ter številni javni iri kulturni delavci. Po govoriti člana sveta federacije Velimdra Stojniča in predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije Aleksandra Aleksšjeva so pokojnega Vinterhalterja prepeljali v Mostar, kjer so ga pokapali. Na sliki: častna straža ob krsti v Beogradu-	Telefato: Tanjug
ODLOČILNA FAZA POGOVOROV NA CIPRU? — V ponedeljek sta se po enomesečni prekinitvi ponovno sestala predstavnika grške in turške skupnosti na Cipru Glafkos Clerid.es in Rauf Denktas. Pogovori o prihodnjih odnosih med skupnostima zdaj prehajajo v tako imenovano »četrto fazo«, v kateri naj bi se sporazumeli o nekaterih ključnih vprašanjih. Na sliki: Clerides in Denktas v pogovoru z novinarji.	Telefoto: UPI
meji kdjvljfasi KAŽEJO NA JUG — Desettisočglave jate škorcev so na svojem popotovanju proti toplemu evropskemu jugu prekrile nebo nad vinorodno dolino Rena. Lačni pernati popotniki so strah vinogradnikov, nevšečnosti pa povzročajo tudi voznikom.	Telefoto: UPI
„Lunohod“ na delu
Sovjetski vesoljski program, ki se dosledno gradi na robotih, je dobil s sprehajalcem po Mesecu izredno pomembno potrdilo
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 17. nov. (Po telefonu). Sovjetska zveza ima končno svojega sprehajalca po Mesecu, svojega Neila Armstronga- Res ni človek in res ima eksotično ime »Lunohod I«. ki ga ni v nobenem koledarju, je pa zelo živ izdelek človeških rok, ki uboga na ukaze z Zemlje. Vrhu tega ima na sebi nekaj francoskega, ki mu daje podjetno potezo. Z vsem tem je sovjetski vesoljski program, ki se dosledno gradi na robotih, dobil zelo pomembno potrdilo-
»Lunobod I« je vsekakor I ni avtomati lahko jemali raz-
prvo vesoljsko terensko vozilo. Nismo Se videli njegovega portreta niti ni še nič rečeno o njegovih dimenzijah. Po orisu pa si ga predstavljamo z osmimi kolesi, s sovjetski-mi državnimi insignijami, z Leninovim portretom v reliefni tehniki, pa z znanstvenimi napravami, z antenami, s televizijskimi kamerami in z odbojnim ogledalom z laserskimi žarki.
Ta končni podatek navaja na misel, da ga bodo sovjet-»ki in nemara tudi francoski strokovnjaki skušali locirati na Mesečevi površini tudi z optičnimi sredstvi.
lične vzorce Mesečevih tal s površine in iz globljih plasti ter na »kraju samem« opravljali fizikalne in kemične analize. Poleg raznih meritev bodo pregledovali Mesec s televizijskimi kamerami, ki bodo usmerjene z Zemlje __Vsekakor gre — po
besedah sovjetskih učenjakov — za kvalitativno novo 'etapo, ki bistveno razširja polje raziskovanja na sosednih vesoljskih telesih.
Vesoljska postaja »Luna 17«, ki je »Lunohod« posadila na Mesec, je najbrž v mnogih elementih podobna
»Luni 16«, ki je prinesla sovjetskim znanstvenikom na Zemljo prvih sto gramov Mesečevih kamenin in ki je zdaj že na ogled v vesoljskem paviljonu stalne razstave sovjetskih dosežkov v Moskvi. Le to še ni jasno, ali se bo tudi »Luna 17« vračala na Zemljo.
Za poslednje izstrelitve proti Mesecu so v SZ uporabili močnejše in izpopolnjene rakete. Omembe je tudi vredno, da so ob »Luni 17« in že poprej ob' »Zondu 8« preizkusili nove optične sisteme, s katerimi lahko sledijo vesoljskemu izstrel-ku prav do Meseca. To je vsekakor pomemben pripomoček za lociranje in usmerjanje avtomatičnih vesoljskih postaj.
V pričakovanju, da bomo s televizijskimi očmi samodejnega sprehajalca videli nove Mesečeve pokrajine, se moramo zadovoljiti z uradnim zagotovilom, da tam gori »vse naprave delujejo normalno«.	TIT VIDMAR
Dolarska vojna
R. Schumann o prizadevanju »male Evrope« za uvedbo .evropske valute’
PARIZ, 17. nov. (Reuter). Evropa in ZDA se morajo izogniti »dolarski vojni«, naj velja, kar hoče, je izjavil francoski zunanji minister Robert Schumann. Poudaril je, da bi balo to »dosti preveč nevarno«.
Reflektor za laserske žarke je francoske izdelave. Tudi ta simbol mednarodnega sodelovanja je novost v raziskovanju Meseca. Predsednik francoske republike Georges Pompidou je v začetku oktobra med potovanjem po SZ obiskal Bajkonur. Kaj so mu tam pokazali, ni znano. Ljudem iz svojega spremstva je baje samo povedal, da je videl »čudovite stvari«.
V	sovjetskem uradnem sporočilu je za zdaj povedano le to, da je »Lunohod I« davi ob 9. uri 28 minut zapustil vesoljsko postajo, ki ga je ob 6. uri 47 minut mehko položila v Morje deževja, da se je oddaljil od nje 20 metrov in da je potem začel »delati«. Njegove delovne naloge niso podrobneje opisane, v prvih sovjetskih komentarjih pa je rečeno, da bodo »Lunohod I« in podob-
Premalo za socialno zavarovanje
Odbor za socialno politiko meni, da predvidena sredstva ne zadoščajo
BEOGRAD. 17. nov. (Tanjug) — S sklepom o začasnem financiranju v prvem trimesečju 1971. leta, ki ga je ZIS predložil skupščini, ni predvidenih dovolj sredstev za socialno zavarovanje. Tako je menil na današnji seji odbor zbora narodov za socialno politiko.
Predlog ZIS, ki so ga poslanci v načelu sprejeli, določa. da bodo sredstva za socialno zavarovanje v trdi mesecih prihodnjega leta za 103 odstotka večja kot v istem obdobju tega leta. Za toliko naj bi se povečal tudi zvezni poračun.
Poslanci pa so opozorili, da to ne bo dovolj za neogibno valorizacijo prejemkov borcev in invalidov. Poudarili so, da so se osebni dohodki zaposlenih letos povečali za okrog 20 odstotkov,' medtem ko se prejemki borcev in Invalidov v zadnjih dveh letih niso skoraj nič zvišali.
V	razpravi so poudarili, da M morala vprašanja borcev normativno še naprej ureiati federacija, oziroma da bi morala biti ta vprašanja urejena enotno v vsej državi. Posebno vprašanje pa Je. kako naj bi oblikovali sredstva za te potrebe.
Minister je govoril pravzaprav o prizadevanju držav »male Evrope«, da bi uresničile zamisel o »evropski valuti«, s katero naj bi konkurirale ameriškemu dolarju. Posebej je opozoril na nevarnost spopada med zahodnimi valutami.
V govoru na kosilu s časni-karjj je Schumann spregovoril tudi o potrebi po »uskladitvi« proti ZDA s prizadevanji »male Evrope« in drugih zahodnoevropskih držav za skupni razvoj. Dejal je, da je ameriška skrb v zvezi z napredkom zahodno-evropske skupnosti neutemeljena.
Poudaril je, da je nujno potrebno ohraniti tri načela skupnosti »male Evrope« — skupne zunanje tarife, pre-ferenoiale v korist afriških držav in skupno gospodarsko politiko. Schumann meni, da ameriške zunanje tarife niso upravičene, ravno tako pa niso upravičeni ugovori ZDA, ki letijo na račun zaščite kmetijskega trga EGS. S tem v zvezi Schumann omenja, da se je prodaja ameriških kmetijskih proizvodov na trgu »male Evrope« več kot po-dvrJ'la.
f rancoska vlada je brez ovinkov povedala, da svojih stikov z afriškimi državami ne namerava spodkopavati. Posebne zveze med afriškimi državami in EGS, a tudi ugodnosti, U zdaj veljajo za nekatere afriške države, so »neogibne zaradi političnih in gospodarskih razlogov«, ki so v interesu zahodne poloble.
Pariz je tudi tokrat nedvoumno povedal, da s pridržkom gleda na željo Velike Britanije po pristopu k EGS. in je londonsko stališče oce-
Kongres zveze gluhih
SKOPJE, 17. nov. (Tanjug) — Sedmi kongres Zveze gluhih Jugoslavije je danes nadaljeval delo v komisijah za organizacijsko-kadrovska vprašanja, za izobraževanje in poklicno rehabilitacijo ter za družbene aktivnosti.
nil kot »negotovo«. Po Schumannovih besedah bi bilo izredno pomembno«, ko bi Britanija ponovno jasno potrdila svojo željo po priključitvi k skupnosti »male Evrope«. Schumann je celo naravnost vprašal: »Ali je Britanija še pripravljena pristopiti k zahodnoevropski skupnosti?«
Sueški
prekop
širši?
Odprli naj bi ga čimprej tudi za ladje ' do 250.000 ton
TOKIO, 17. nov. (AP) — Japonska družba za oceanske konstrukcije Pen ta je danes sporočila, da bo izdelala študijo, o možnostih za ponovno otvoritev in razširitev Sueškega prekopa, kakor ji je predlagala neka agencija ZAR, ki skrbi za Sueški prekop.
Predsednik japonske družbe Tecutaro Mizuno se je vrnil iz Kaira, kjer se je pogovarjal z Ahmedom Mašu-rom, šefom egiptovske agencije. Po pisanju japonskega tiska je Mizuno izjavil, da želi ZAR ponovno odpreti prekop in sicer kar se da kmalu. Natančen datum otvoritve pa bo seveda odvisen tudi od razvoja političnega položaja. Egiptovska agencija je pripravila šestletni načrt o razširitvi prekopa, tako da bi lahko skozenj plule tudi ladje z 250.000 tonami nosilno-s tl. Preden je bil po izbruhu arabsko-izraelske vojne v letu 1967 Sueški prekop zaprt, 'so lahko po njem plule samo ladje s nosilnostjo do 67.000 ton.	N '
Mizuna je Izjavil, da bo »novi« Sueški prekop skoraj dvakrat širši od sedanjega, njegova globina pa bi se povečala od 143 na 23 m.
Konferenca je utrdila zaupanje
Izvršni komite CK ZK Hr-vatske podprl sklepe prve seje konference ZKJ
ZAGREB, 17. nov. (Tanjug) — Izvršni komite CK ZKH je danes brez pridržka podprl sklepe prve seje konference ZKJ. Od predstavnikov Hrvatske v telesih, ki pripravljajo predloge za spre-mambe v našem političnem in gospodarskem sistemu, je zahteval, naj nastopajo nadvse resno in disciplinirano.
Izvršni komite se poteguje tudi za bolj intenzivno informiranje med republikami in za dogovore o konkretnih vprašanjih.
Na seji so ugotovili, da so na Hrvatskem sprejeli sklepe konference ZKJ in nastope udeležencev zelo pozitivno in da tako partijske organizacije kot celotna javnost te republike vidijo v tej konferenci konec obdobja zelo resnih razprav o nakopičenih problemih v zvezi z družbenoekonomskim in političnim razvejem naše države. Konferenca je še bolj utrdila zatrpan je v vodstvo ZKJ ter odgovorila na vprašanja o nadaljnji vlogi zveze in o položaju republik. Da bi uredili vse tisto, za kar se je v sklepih zavzela konferenca, bo treba sedaj na Hrvaškem do konca mobilizirati vse organizacije ZK, in sicer za izdelavo lastnih razvojnih programov kakor tudi za ureditev nekaterih kadrovskih vprašanj.
Slovo od Vilka Vinterhalterja
MOSTAR, 17. nov. (Tanjug) — Danes popoldne so tukaj, z največjimi častmi pokopali uglednega publicista in javnega delavca Vilka Vinterhalterja. Od pokojnika so se skupaj z več tisoč prebivalci Mostarja poslovili z govori predsednik občinske konference SZDL Miroslav Sulen tič, predsednik konference SZDL BiH Todo Kurtovič in predsednik občinske skupščine Banjaluke 2ivko Babič ter v imenu jugoslovanskih novinarjev glavni urednik Oslobodjenja Zdravko Coiič.
Sindikati BiH proti zamrznjenju osebnih dohodkov
SARAJEVO, 17. nov (Tanjug) — Predsedstvo republiške konference Zveze sindikatov BiH je danes odločno nastopilo proti morebitnemu administrativnemu zamrznjenju osebnih dohodkov. Poudarilo je, da so osebni dohodki poglavitna spodbuda in temeljni proizvodni odnos. Predsedstvo
Novo sporočilo
ugrabiteljev
Crossa
MONTREAL, 17. nov. (AFP). — Zasebna radijska postaja ▼ Montrealu je sinoči prestregla sporočilo »osvobodilne fronte v CJuebecu«, ki daje kanadskim oblastem štiri dni časa za izpustitev 24 političnih jetnikov. Kanadska poli-cija se je danes odločila za temeljito preiskavo v vseh hišah. da bi našli sled za ugrabljenim britanskim diplomatom Crossom. Pri tej akciji sodeluje 12.000 policistov.
Britanski diplomat ie izginil 18. oktobra, njegovi ugrabitelji pa zahtevajo rip ’ 'itev političnih jetnikov, na kar vlada ni pristala.
/z včerajšnje zadnje izdaje
Tepavac - Jedrychowski o evropskih problemih
Uradni pogovori v Varšavi pokazali, da so si stališča do evropskih vprašanj zelo blizu
VARŠAVA, 16- novembra (Tanjug) — Državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac in zunanji minister Poljske Jedrychowski sta ob sodelovanju njunih sodelavcev danes popoldne proučevala celoten evropski položaj v luči aktivnosti, ki sta jo vodili v zadnjem času obe državi.
Prvi uradni pogovori v okviru obiska Tepavca na Poljskem so pokazali, da so si stališča do evropskih vprašanj zelo blizu.
Poljaki so seznanili goste o nedavnem sporazumu med Poljsko in ZRN o normalizaciji medsebojnih odnosov in ocenili to kot nov prispevek h konsolidaciji položaja in sodelovanja v Evropi.
Jugoslovanska delegacija je prav tako pozitivno ocenila ta sporazum in se strinjala s poljsko oceno, da pomeni približevanje Evrope varnost-ni konferenci. Obe strani sta tudi pozitivno ocenili sporazum ZSSR-ZRN.
Po mišljenju obeh strani so v Evropi že tudi dozoreli pogoji za multilateralno sodelovanje in da bi bilo treba v tem smislu narediti nove korake.
Jugoslovanska delegacija je poudarila, da ima Jugoslavija kot edina socialistična neuvrščena država še poseben interes za popuščanje, sodelovanje in ustvarjanje zaupanja, kar ustreza interesom tudi drugih evropskih držav.
Obe strani sta se strinjali, da je treba odstraniti voja-ško-politično in gospodarsko razdelitev Evrope.
Precej pozornosti (v današnjih pogovorih so ' posvetili potrebi širšega in vsestranskega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Strinjali so se, da je to področje, na katerem je treba še posebej delati, predvsem v evropski gospodarski komisiji OZN v Ženevi.
Pogovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne. Pogovar jali se bodo o medsebojnem sodelovanju, verjetno pa bo govora še o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
IS Srbije o predlogih ZIS
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Izvršni svet Srbije je na današnji seji pod predsedstvom Milenka Bojar.iča Obravnaval gradivo za sejo zveznega izvršnega sveta v zvezi s stabilizacijskim programom. Bre za predloge, da bi uredili obveznosti federacije za investicije v gospodarstvu za leto 1971, za stabilizacijske ukrepe do konca leta 1970 in za osnove zveznega proračuna za leto 1971.
Tupamari bodo vrnili del nakita
MONTEVIDEO, 17. novembra (UPI). — Urugvajska vlada je uradno ocenila, da so pripadniki ilegalne gverilske organizacije tupamarov pred štirimi dnevi pokradli iz trezorjev državne banke v Montevideu za 13 milijona dolarjev nakita in denarja. V banki pa se niso strinjali s to vladno oceno in trdijo, da so Jim pokradli za približno 6 milijonov dolarjev. Voditelji tupamarov pa so poskrbeli še za eno zanimivost: v dnev nikih so objavili, da bodo lastnikom vrnili ves tisti na kit, ki ne presega 200 dolar jev vrednosti. DragoceneK-predmete pa bodo obdržali.
Pogovori v prisrčnem ozračju
V	Trstu so se včeraj sestali predstavniki ZKJ
in KP Italije
SELANA, 16. nov. (Tdnjug) — Danes so se v Trstu v okviru redne izmenjave mišljenja sestali predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije in komunistične partije Italije. Ob tej priložnosti so se pogovarjali o aktualnih mednarodnih problemih, medsebojnih odnosih in sodelovanju.
V	pogovorih so sodelovali s strani ZKJ Mika Tripalo, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ; Franc Popit, predsednik CK ZK Slovenije; Jože Smole, predsednik mednarodne komisije CK ZK Slovenije in Iganc Golob, načelnik oddelka za mednarodne -odnose in zveze predsedstva ZKJ.
S strani KP1 so se pogovora udeležili član direkcije CK KPI Gerardo Chiramon-te; načelnik oddelka KP Italije za mednarodne odbore SergiO Segre; sekretar pokrajinskega komiteja za Furlanijo — Julijsko krajino Sil-, vano Bacichi in sekretar tržaške federacije KPI Antonio Cufaro.
Pogovori so bili v prisrčnem ozračju, ki so značilni za odnose med obema partijama.
Papež opozarja na bedo
Poglavar katoliške cerkve govoril na konfe renči ob 25-letnici FAO
RIM, 16. nov. (APP, Reuter) — Papež Pavel VI., ki je govoril na konferenci ob 25-letnici organizacije za pri hrano in kmetijstvo (FAO se je zavzel za sprejem L Kitajske v mednarodno o ganizacijo.
Vrhovni poglavar katolišk cerkve je ponovno govor proti kontroli rojstev in di jal, da je »pred težavami, 1 jih je treba premagati velik preizkušnja, da bi raj zmanjšali število gostov z mizo kot povečali količin kruha.« Papež je prav tak dejal, da se vzporedno z vi Čanjem števila ljudi na zen lji, povečuje tudi beda. Man; šina živi v izobilju, je dejs papež, medtem ko precejšei del človeštva trpi lakoto.
»AH lahko človek, ki j obvladal atom, obrzda tud svoj egofzem,« se je vpraša papež in dejal, da. je »škan dal« videti siromašne narc de, kako vedno bolj počen prodajajo svoje pridelke bo gatim državam da bi od njil kupovali izdelke po vedn< višji ceni.
Telegrami
POGOVORI DELEGACIJE ZSJ — LONDON. Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik centralnega sveta Dušan Petrovič, se je včeraj v Londonu pogovarjala z generalnim sekretarjem tra-deunionov Victorjem Featherjem in drugimi prvaki britanskih sindikatov.
IMENOVANJE — HAAG. Nizozemska vlada je sklenila v Beogradu akreditiranega veleposlanika Mauritsa Vigevena postaviti za veleposlanika, zadolženega za odnose med Vzhodom in Zahodom, zlasti za probleme, ki se nanašajo na evropsko varnost.
FRANCOSKO-POLJSKI POGOVORI — PARIZ. Francoski premier Jacques Chaban-Delmas bo konec tega meseca skupaj z zunanjim ministrom Mauriceom Schumannom odpotoval na dvodnevne uradne pogovore v Varšavo.
KIRCHSCHLAGER BO OBISKAL POLJSKO — DUNAJ. Avstrijski zunanji minister Rudolf Kirchschlager bo v začetku decembra obiskal Poljsko na povabilo zunanjega ministra Stefana Jendrychowskega.
ARAFATOVA TURNEJA — TUNIS. Predsednik centralnega odbora palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat je
-	včera j prispel iz Alžirije v Tunizijo, ki je zadnja postaja njegove turneje po državah Magreba. Pred tem se je sestal z alžirskim predsednikom Bumedttenom in maroškim kraljem Hasanom II.
GREČKO POJDE NA ŠVEDSKO — MOSKVA. Sovjetski obrambni minister maršal Grečko bo od 2. do 6. decembra na uradnem obisku na švedskem
DIPLOMATSKI STIKI — DAKAR. Se-negal je navezal tf;plomatske stike z DR Vietnamom.
SOVJETSKO-AMERIŠKI SESTANEK — HELSINKI. Delegaciji Sovjetske zveze in ZDA, ki se pogajata o omeiitvi strateške jedrske oborožitve, sta se včeraj ponovno sestali v sovjetskem veleposlaništvu v Helsinkih.
ZNIŽANE OBRESTI — FRANKFURT. Zvezna banka ie znižala eskontno mero od
7	na 6,5 odstotka, lombardno pa od 9 na
8	odstotkov.
. SPORAZUM Z NAFTNIMI DRUŽBAMI
—	TEHERAN. Konzorcij zahodnih petrolejskih družb je po dolgotrajnih pogajanjih sklenil z iransko državno družbo za nafto sporazum, ki zagotavlja Iranu večje
dehodke od poslovanja teh družb _ več ko
milijardo dolarjev na leto.
ŠE EN GLAS ZA KITAJSKO — KU-WAIT. Kuvajt je naročil svoji delegaciji v OZN, naj glasuje za vzpostavitev zakonitih pravic LR Kitajske v OZN.
SINGAPURSKO-KITAJSKI ODNOSI — TOKIO. Singapurski premier Lee Kwan Yw je med obiskom v Tokiu izrazil upanje, da bo Singapur razvil prijateljske odnose z LR Kitajsko in da bo LR Kitajska sprejeta v mednarodno skupnost.
VOLITVE NA OKINAVI — TOKIO. Vlada premiera Sata si ni zagotovila večine na volitvah, ki so bile v ponedeljek na Okinavi, prvič po 28 letih. Dobila je tri od skupno 7 sedežev, kolikor jih imajo v parlamentu predstavniki otoka.
PROTESTNA NOTA — WASHIN GTON. State Department je proučil protestno noto Češkoslovaške v zvezi z incidenti 27. oktobra in 1. novembra, so je nekaj ameriških helikopterjev 'kršilo suverenost češkoslovaškega zračnega prostora.
POZIV NA STAVKO — BARI. Tri naj. večje italijanske sindikalne centrale so pozvale delavce v osmih pokrajinah na jugu Italije, naj začno stavkati, zahtevajoč večjo pomoč vlade za razvoj teh pokrajin.
PROCES — ALŽLR. Trije francoski državljani se zagovarjajo pred alžirskim vojaškim sodiščem zaradi špijonaže.
ARETACIJA — BORDEAUK. Francoska policija je aretirala nekega človeka, ki ga sumijo, da je podtaknil požar na šestih krajih v bližini Bordeauxa. Gre za člana krajevne gasilske brigade.
SOJENJE — BUENOS AIRES. Tu se je začela sodna obravnava proti petim ljudem, obtoženim, da so ugrabili in ubili bivšega argentinskega predsednika Pe-dra Arambu-ruja.
DELNA RESNICA — TEL AVIV. »Jeru-salem Post« sodi, da so vesti, ki jih je objavila ameriška revija Time o sestanku med podpredsednikom izraelske vlade AIo-notm in jordanskim kraljem Huseinom deloma resnične. Ve se, pravi list, da sta se sestala prvi teden novembra.
Pa še to:
KUPEC V ZADREGI — Kupcu, ki je v beograjski lekarni zahteval škatlico- »pli-vadonov«, so pojasnili, da jih nimajo, ker so prekinili poslovne stike s tovarno »Pliva«. »Z novomeško »Krko« jih niste prekinili?« je vprašal kupec. Povedali so mu, da jih niso. »Dobro, potem pa mi dajte škatlico »krkadonov«! se je oddahnil kupec.
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 18. nov. 1970 ob 0,7. uri
vzide 07.03 zaide 16.27
LUNA
vzide 19.49 zaide 11.27

Vreme in temperatura 17. novembra 1970
K.raji
vreme ob ? un
vreme
'b 13 ar»
l.ju Dijana Piarnca 6mik •Kredarica lanbor (iradec 'el Je
Novo mesto
<opei
&eka
Pulj
Kvai
iJuhrovmk Magreb *°ograa iraievo T rograd Skonie '“lovec iradec iliinaj -tke ' 'ano ienova
'PD
'iirich
-?:m
^aro
’.erlm
Stockholm
'fn«;kva
megla
poloblačno
poloblačno'
megla
jasno
oblačno
poloblačno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
poloblačno
jasno
poloblačno
jasno
oblačno
poloblačno
jasno
poloblačno
jasno
jasno
a o : oblačno
oblačno
oblačno1
jasno
oblačno
Doloblačno
sneiA
oblačno
—2 —8
-1?
—2
—2
—4
—3
6
5
6 8
—2
4
2
4
6
3
1
0
'9
0
3
3
6
0
3,
oblačno
oblačno
oblačno
megla
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
oblačno
'Plačno
jasno
ooloblačno
oblačno
poloblačno
iasno
jasno
oblačno
oblačno
ooloblačno
oblačno
oblačno
ooloblačno
dežuje
iasno
sneži
oblačno
3
0
J
6
1
5
0 11 12
14
15 >2
7
9
7
14
9
1 9
15
2
15
9
5
1
3
Napoved za danes:
VREMENSKA SLIKA:
Hladen zrak se umika iznad Balkana proti vzhodu. Hkrati so pričele dotekati nad Alpe in zahodno Evropo toplejše zračne gmote. Slabo vreme je zajelo južno Britanijo in severozahodni del Evrope in bo predvidoma v ' četrtek doseglo Slovenijo.
SLOVENIJA:
Pretežno oblačno oo; proti večeru so možne v zahodni Sloveniji manjše padavine. Najnižje nočne temperature bodo okoli 0, na Gorenjskem do —7, v Primorju 8. najvišje dnevne okoli 7, v Primorju do 12 stopinj C.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno jasno bo z jutra njo meglo po kotlinah.
CELJE
Kako bo z dežurstvom trgovin?
Medobčinski odbor sindikata storitvenih dejavnosti v Celju se je lotil naloge, ki že dolgo kliče k reiitvi. pa je zaradi svoje specifičnosti ta- ' ko značilna, da nujno terja temeljito proučitev in pametno odločitev. Gre namreč za problem, ki ima več interesnih področij, gre za vprašanje. v katerem so prizadeti trgovci, pa tudi kupci.
Sindikalni organ se je namreč odločil za razpravo in nazadnje za družbeni dogovor o nedeljskem dežurstvu v trgovinah z živili. Po dosedanjem občinskem odloku mora biti določeno število samopostrežnih trgovin odprtih tudi ob nedeljah in državnih praznikih dopoldne.
Sindikat pa bo bržčas predlagal. da naj bi to določilo spremenili v toliko, da bi odlok določal le število prodajnih mest. ki bi morala biti odprta ob nedeljah in praznikih. Navidezno nič posebnega. v resnici pa gre za to. da bi samopostrežne trgovine ob nedeljah in praznikih dopoldne ne bile odprte, marveč, da bi določene ure poslovale le tiste enote, ki lahko nudijo potrošniku najnujnejše prehrambene proizvode — kruh mleko, meso in vse tisto, kar razen tega še prodajajo.
Korak o predvideni spremembi dežurnih trgovin ob nedeljah in praznikih je vezan na težnio. da bi tudi trgovinski delavci, med, katerimi je največ žensk, prišli do prostih nedelj. S tega stališča je ukrep na mestu in težko bi mu oporekali, četudi bi kazalo proučiti, kako je sploh s tem nedeljskim dežurstvom in kolikokrat na mesec pride delavec v trgovini na vrsto, da mora del delovnih obveznosti opraviti J ce *n kupce, tudi ob nedeljah in praznikih. \
Prav tako se v tej zvezi poraja vprašanje, kako je z drugimi prostimi dnevi za tiste, ki dežurajo ob nedeljah in praznikih, kako s plačilom za nedeljsko in praznično delo in podobno.
Določitev števila prodajnih mest in ne samopostrežnih trgovin bi sicer zagotovila najnujnejšo preskrbo, poskrbela pa. da bi se pred temi poslovalnicami napravile vrste kupcev, ki bi čakali na nakup kruha, mleka. mesa.
Ob vseh teh vprašanjih se poraja tudi misel, kakšna so tudi sicer stališča trgovinskih delovnih kolektivov do nedeljskega in prazničnega dežurstva. zlasti še. ker je znano, da je promet prav te dni izreden in da zato pomeni pomemben vir dohodka. Gre torej za ekonomsko vprašanje.
Ob vsem tem m mogoče prezreti dejstva, da so nedeljsko dežurno službo uveljavili trgovinski kolektivi sami tn da so tudi sami. vsaj pred časom, določali število odprtih trgovin. Kupci so se zdaj razvadili in mnogi ob nedeljah dopoldne opravijo tisti nakup, ki bi ga lahko sicer med tednom. Kakšen bo torej odmev med kupci?'
Problem je tu in moramo reči. da težak in zamotan. Težnja medobčinskega odbora sindikata storitvenih dejavnosti zasluži pozornost in podporo: pri iskanju rešitve pa bodo morali z enako zavzetostjo sodelovati tudi trgovinski kolektivi sami in ne nazadnje tisti, ki lahko govorijo v imenu potrošnikov. Četudi je to lahko napisati, se zdi. da bo le razumevanie vseh rodilo zaželen rezultat, takšen, ki bo zadovoljil trgov-
MILAN BOŽIC
V nekaj vrstah
CELJE
Hitrost in spolzka cesta — V zadnjih sedmih dneh se je zgodilo na cestah širšega celjskega območja 37 prometnih nesreč, kar je približno deset manj kot po navadi, vendar so posledice enake. Poškodovanih je' bilo namreč kar 25 ljudi, od tega 15 huje. Ena oseba je umrla. Škodo pa so ocenili na 139.900 dinarjev. Največ nesreč se je zgodilo zarach prevelike hitrosti in spolzkih cest.
Odstranjen »hopsasa« na Kersnikovi — Pred mesecem smo zapisali o prehodu čez železniško progo na Kersnikovi ulici, kjer je voznike motornih vozil metalo pod strehe jeklenih konjičkov. Zdaj so to nevšečnost odpravili. Prehod so med tiri zravnali, tako da je cesta gladka.
DRAMLJE
Prostovoljno delo — Tu še vedno velja sklep, cm vsi prebivalci od 18. leta starosti naprej opravijo 20 delovnih ur na leto pri urejanju raznih komunalnih zadev. V zadnjem času so največ čistih jarke. Drameljska krajevna skupnost ni edina v šentjurski občini, ki mora urejati komunalno problematiko na takšen način.
VELENJE
Posvetovanje — Odbor za vodovode in kanalizacijo Gospodarske zbornice Slovenije je pripravil skupaj s svetom za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo Gospodarske zbornice Slovenije in Komunalno obrtnim centrom Velenje v središču Šaleške doline posvetovanje o strokovnih vprašanjih vodnega gospodarstva, zlasti o sistemih čiščenja odpadnih voda ter avtomatih z napravami za preskrbo z vodo in odvod odpadnih voda. Podrobneje so spregovorili tudi o vodno gospodarski problematiki Velenja.
Sprememba — Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje—Mozirje je soglašal s predlogom, da se v občini Velenje ustanovita še dve osnovni organizaciji sindikata prosvetnih delavcev, tako da bodo sestavljali konferenco prosvetnih delavcev, le-ta pa bo izoblikovala posebno skupino, ki bo delovala v okviru medobčinskega odbora kot komisije za šolstvo.
Konference — Na bližnjih konferencah krajevnih organizacij SZDL v Šaleški dolini bodo volih tudi nove člane občinske konference SZDL Velenje, ki bo v prihodnje štela 56 članov. Krajevne organizacije bodo izvolile 38 članov občinske konference SZDL, 18 članov pa bodo izvolile druge družbe no-politične organizacije, društva in delovne organizacije.
Trinajsti — V tretjem tekmovanju najmlajših slovenskih tabornikov — medvedkov in čebelic za značko 2ivka Lov-šeta so Šoštanjčani zasedli med 26 družinami trinajsto mesto.
Zaprta gostinska obrata — Svet za blagovni promet velenjske občinske skupščine je prepovedal poslovanje dvema zasebnima gostincema, in sicer Majdi Kotnik iz Velenja, Celjska 35, in Vinku Siemeniku iz Šoštanja, Kajuhova 39. Oba sta zanemarjala dolžnosti pri opravljanju gostinske dejavnosti.
Sejem rabljene smučarske opreme — Tudi letos bo velenjsko Društvo prijateljev mladine pripravilo sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo v soboto, 21. m v nedeljo. 22. novembra, in to v osnovni šoli »Miha Pintar — Toledo«.
Telesna kultura — V Velenju je posebna komisija pripravila prvi predlog srednjeročnega načrta razvoja telesne kulture v Šaleški dolini. Da bi se s predlogom seznanilo kar največ občanov, je začel lokalni časnik »Šaleški rudar« objavljati v nadaljevanju izhodišča za srednjeročni načrt razvoja telesne kulture.
Uradne ure — Vsak ponedeljek, od 17. do 18. ure, so odslej v prostorih Društva upokojencev Velenje, na Cesti bratov Mravljakov, uradne ure Društva telesnih in delovnih invalidov Velenje.
ASFALT SKOZI PONIKVO — Pred leti so skozi majhno vas Ponikvo pri Šentjurju asfaltirali cesto. Blato se je umaknilo iz vasi, kjer lepe hišice rastejo kot gobe po dežju. Dobili so tudi novo in sodobno trgovino, še vedno pa predstavlja problem — zlasti v zimskem času — kako najlažje priti do občinskega središča v Šentjur. Cesta je namreč asfaltirana samo skozi -ozko naselje, do Šentjurja pa je ozka, valovita in polna lftkenj. Človek se ji raje izogne. Najpomembnejše delo, ki ga trenutno opravljajo v vasi pa je širjenje vaškega pokopališča. Pravijo, da bodo do spomladi gotovi. Ob vsem pa bi najraje imeli lepo cesto do Šentjurja-	Foto: T. Vrabl
Prodaja na plantažah
Posestvo Slom v Šentjurju pri Celju uspešno prodalo ves letošnji pridelek jabolk - Vsako nedeljo na posestvu preko 150 turistov iz vse Slovenije
Nič več pod tujo streho
V Celju so začeli graditi posebno šolo — V njej bo prostora za 400 učencev - Celjski Ingrad jo bo zgradil do junija 1972
CELJE, 17. nov. Ob začetku gradnje nove posebne šole Je bita dopoldne na gradbišču za Glazijo ob Ljubljanski cesti slovesnost, ki so ji poleg predstavnikov javnega življenja občine in šolskih organov prisostvovali tudi zastopniki ustreznih republiških ustanov. Ob priložnostnem programu učencev zavoda Ivanke Uranjekove je predsednica občinske skupščine Olga Vrabič vložila v temelj spominsko listino o začetku gradnje-
Ob tej priložnosti je posredovala zgodovinski oris o delovanju celjskega zavoda njegova. direktorica Mihca Bizjakova. Začetki posebnega šolstva, kot je dejala, segajo v leto 1934, ko so na tedanji deški šoli odprli prvi tak oddelek, kasneje pa mu priključili še drugega'. Okupator je oba oddelka odpravil, pri čemer še do danes ni znana usoda nekaterih njunih učencev. Leta 1946 so v Celju ustanovili pomožno šolo, ki je dobila svoje prostore v zgrad-
Zakaj tako?
Nezvesti kavalir
Kadar se na ekranu pojavi prikupna gospodinja, ki s pomočjo svojega kavalirja, sesalca »Progres«, zapleše svoj čistilni valček, je v Celju vsaj tri ducate gospodinj, ki pozelenijo od jeze in obupa.
Zakaj?
Zato, ker je na noticah celjskega podjetja »Elektro-instalhcije« nagrmadenih vsaj toliko sesalcev znamke »Pro-gres«, ki jih ta servisna de-
bi prve osnovne šole, kjer deluje kot zavod Ivanke Uranjekove še danes. Pred desetimi leti je ta dosegel stopnjo osemletke, v vsem času od ustanovitve pa se je močno razširil, tako da ima. v letošnjem šolskem letu 511 učencev v 56 oddelkih v Celju, Dobrni in Žalcu.
Po besedah Milice Bizjakove je vključevanje kolektivov v delo šole pripomoglo,' da se absolventi zavoda že dve leti uspešno zaposlujejo, čeprav je rehabilitacijsko usposabljanje zelo težavno, ker so delavnice nezadostno opremljene in ker poteka pouk pod trinajstimi tujimi strehami. Zato velja podpori družbenopolitičnih in drugih organizacij za gradnjo nove
Kdaj asfalt od Konjic do Poljčan?
Med prvimi ukinjenimi progami v Sloveniji je bila leta 1962 ozkotirna proga, ki je peljala iz Poljčan skozi Slovenske Konjice do Zreč. Že takrat so veliko govorih o
Poslovna enota Slom Kmetijskega kombinata Šentjur je nedvomno ena naj lepše urejenih, vzdrževanih in tudi donosnih kmetijskih površin v občini. Letos so se usmerili predvsem na kvalitetne vrste jabolk in živinorejo. Razpolagajo z 85 hektarji sadnih plantaž, vendar je od tega še 25 hektarjev v pripravni debi ip zahteva precejšnje investicije. Razen tega imajo trenutno 350 glav živine, bilo pa je tudi polno zasedeno — do 500 glav.
Usmeritev vseh plantažnih nasadov na najbolj cenjene vrste jabolk, kot so jonatan ter zlati in rdeči delišes, se je pokazala kot zelo uspešna.
Nov
most čez Voglajno
Most je darilo JLA občanom šentjurške občine
ŠENTJUR, 17. nov. — Včeraj popoldne je enota JLA podpolkovnika Miča Stoparja iz Celja izročila blizu Šentjurja predstavnikom občine Šentjur nov most čez Voglajno. Most je enota gradila štiri dni, z uporabo sodobnih strojev in pod vodstvom strokovnjakov inženirske enote. Most je dolg 20 metrov, vanj je vgrajenih 36 kubikov lesa, ki ga je prispevala občina, več kot 400 kg železa in drugega materiala. Most je prevo-■ zen za vsa vozila. S tem, da je inpregniran, je njegova trajnost seveda močno podaljšana. Vojaki celjske enote so hkrati v bližnjem kamnolomu nakopali, oziroma izstrelih okoli 200 kubikov kamenja in peska za podpornike mostu in za nasutje kra-javnih cest. Ob otvoritvi so poleg predstavnikov političnih organizacij, občanov iz okolice, sodelovali tudi pionirji. Občinska skupščina je povabila graditelje po končani slovesnosti na tovariško srečanje, ob dnevu JLA pa bodo dobili vojaki oziroma enota, ki je gradila, darilo — televizijski sprejemnik, kot spomin in v zahvalo za njihov prispevek.
JURE KRAŠOVEC
Kljub temu. da jim je polovico pridelka v tem letu uničila toča. so pridelali 27 vagonov ali 270 ton jabolk. In kar je najbolj pomembno, prodali so vse do zadnjega zaboja. To pot so ubrali nekoliko neobičajno prakso. Posrednik za prodajo ni bila več trgovlha, temveč so prodajali jabolka direktno potrošnikom. Precej so jih kupile delovne organizacije, po velike količine pa so prihajali tudi ljudje od Jadrana do Poljčan. Največ jabolk so v Slomu prod3li v Ljubljano in v Koper. Cena ni bila pretirana, od 40 par do 1,30 dinarja. Upravnik Sloma pri Ponikvi, kmetijski inženir Vinko Mastnak nam je dejal, da bi gotovo prodali še najmanj enkrat več jabolk kot so jih, saj kupci še vedno prihajajo.
Za prihodnje leto predvidevajo 700 ton jabolk,' seveda, če ne bi zopet posegla vmes toča. Leta 1972 pa bodo plantaže že visoko donosne, saj predvidevajo za normalno letino kar 2.000 ton jabolk najboljših sort.
Zanimivo je tudi to, da vsako nedeljg obišče pose^ stvo Slom, kjer je Slomškova rojstna hiša, preko 150 turistov iz .vseh krajev Slovenije. Zato so se v Slomu odločili, da bodo zanje uredili posebno gostinsko sobo, kjer bo mogoče dobiti domače vino in vrsto jedil.
Ker so zelo pogosti obiski turističnih skupin, bodo na!-ročila sprejemali že vnaprej.
JAPONSKO ROČNO DELO
IZDELKI IZ BAMBUSA
• maske 0 boginje • bude • razni pladnji — lahki in odporni zoper alkohol • košarice za sadje •
GEJŠE
IMPREGNIRANA SVILA
slike z japonskimi motivi
IZDELKI IZ SLONOVE KOSTI - INDIJA
ročno rezljane figure: 0 tri pametne opice • kamele • krotilci kač • Indijka z vrčem 0 slončki in kamele mostu • broške — indijsko svetišče TAJ MAHAL . . . 0
supermarket
Ljubljana pritličje ,'Odprto od 7, 30do 21 ure
Na preži pred snegom in poledico
Organizacija zimske službe pri komunalnem obrtnem centru v Velenju
Sneg oziroma poledica ne moreta presenetiti zimske službe, organizirane v okviru velenjskega komunalno obrtnega centra. Kot je povedal - tehnični vodja KOC Velenje, dipl. inž. Branko Drolc, so se to leto na zimo še posebej skrbno pripravili, saj so kupih več novih strojev in drugih naprav. Na tovornjake, ki so vključeni v zimsko službo, so namestili hidravlične pluge, kupili pa so tudi posipalec soh in peska za primer posledice. Ze nekaj časa pa imajo izdelan tudi vozni red za vsa vozila in druge stroje, ki bodo stopili v akcijo, ko zapade prvi sneg. Na zalogi pa je. podobno kot prejšnja leta, tudi tokrat dovolj peska za posipanje in soh.
Komunalno obrtni center Velenje je dolžan po pogodbi, ki jo je sklenil z velenjsko občinsko skupščino, plu-žiti in čistiti približno 26 kilometrov ulic in cest na mestnem območju. Na skrbi pa ima zraven tega še prevoznost nekaterih cest IV. reda. Za to delo sklenejo vsako leto s krajevnimi skupnostmi posebne pogodbe. Za letošnjo zimo imajo za zimsko službo že sklenjene pogodbe s krajevnimi skupnostmi Bela vode. Ravne in Družmir-je-Gaberke. Zraven tega pa ima KOC Velenje na skrbi še prevoznost cest do Skal in Gorice.
Pričakujemo torej lahko med bližnjo zimo dobro prehodnost oziroma prevoznost vseh tistih ulic in cest, za katere bo skrbel KOC Velenje.
M. LIPOVŠEK
Srečne ftevilke
V 46. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 6, 17, 19, 22 in dodatna 14; drugo žrebanje: 20, 21, 26, 34, 36 in dodatna 9.
Danes v Celju
SLG:
Ob 20, uri »Veronika Dese-niška« — gostovanje v Velenju.
Radio Celje:
Oddaja po vaši izbiri, iz dela celjske občinske skupščine. Delavska univerza:
V Narodnem domu »Večer slovenske televizije:« ob 16. uri program za šole; ob 19.30 uri večerni program.
Drsališče:
Odprto je tudi od 19. do 21. ure.
Likovni salon:
Razstavlja Andrej Jemec Dežurna lekarna:
Center. Vodnikova 1
da bi tako čimlaže in čimbo-lje ustregli vsem zahtevam. Tako so v Slomu uspeli združiti uspešno sadjarstvo s turizmom. To jim bo nedvomno koristilo, saj le malokdo prenese pogled na čudovita jabolka, ne da bi si zaželel kupiti jih za vso zimo.
M. SENICAR
SEVNICA
Se bo Stilles
pridružil
Slovenijalesu?
Ta petek bo približno 300 delavcev sevniškega podjetja Stilles glasovalo o odločitvi, ali se bo pridružilo podjetju Slovenijales ali pa bo še na-daje ostalo samostojna gospodarska organizacija. Odločitev je v njihovih rokah. Podjetje Slovenijales je v sodelovanju z banko, Stillesom in skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij pripravljeno investirati i7 milijonov dinarjev za nov obrat in za modernizacijo proizvodnje. Ta naložba bi omogočila podvojitev proizvodnje, tovarna pa bi obenem lahko zaposlila še kakih sto ljudi.
Stilles sam ima preslabotne službe,' da bi se mogel uspešneje spoprijeti s tekmeci na trgu, posebno še. če se združujejo. Podjetje Slovenijales pa se uspešno uveljavlja, ima denar in strokov ne službe, kar lahko po združitvi tud: Stillesu zagotovi napredek.	M. L.
lavnica ne more popraviti,—ce^te ker nima ■potrebnih nado-	“ 1
mestnih delov. Dober del teh gospodinjskih aparatov leži tam skupaj z garancijskimi listi. Odgovorni pri servisu pravijo, da neprestano poši Ijajo zahtevke po nadomestnih delih — vendar brezuspešno. Nekateri aparati so tam že mesece.
I Kar prav je tistim, ki zdaj kupujejo nove t ne sesalcev z imenom »Kavalir«. Literatura iz obdobja romantike nas uči, da kavalirji, kar zadeva zvestobo, niso bili kdo ve kaj zanesljivi. Svoje bivše ljubezni (beri kupce) so zavrgli kot ponošene srajce.
JURE KRAŠOVEC
Pred sejo celjske skupščine
Četudi je iz predloga dnevnega red za sejo celjske občinske skupščine v petek težko izluščiti pomembne od manj pomembnih točk, je očitno, da spada predlog sveta za terciarno gospodarstvo o zadržanju cen za nekatera živila, komunalne pa tudi obrtne storitve, med tiste zadeve, ki zaslužijo v tem času posebno pozornost. O predlogu odloka o zadržanju cen je svet za terciarno gospodarstvo razpravljal v zadnjih dneh dvakrat, zlasti še, ker je nazadnje prišla pobuda o usklajevanju cen oziroma o oblikovanju in družbeni kontroli cen v vsej republiki. Skratka gre za to, da bi v republiki sklenili sporazum o spremembi zadržanih cen za kruh, vse vrste svežega mesa, drobovino in sveže mleko.
Na predlog sveta za družbeni plan in finance bodo odborniki sklepali med drugim o ustanovitvi kmetijskega sklada občine Celje, o delu davčne uprave, o obdavčitvi na zaplinjenem območju itd.
M. B.
Srečanje
Jame so njihov drugi dom
Vedenikova hiša, ki stoji pod klancem v Preboldu, je sploh nekaj posebnega. Cez tri leta bo' stara sto let, vso dolgo stoletje pa je v njej ena najboljših gostiln. Gospodar je strasten lovec, prav tako njegovih pet bratov, stric in stari oče. Sin Toni
TONI VEDENIK
si je izbral drugega »konjička«, ki pa ni daleč od gozdov in narave. Pred letom so ustanovili jamarski klub, ki ima skoraj štirideset članov iz vse Savinjske doline, največ pa seveda iz Prebolda. Njihov »duhovni vodja« je Toni Vedenik, fant, ki je nedeljske dopoldneve zamenjal s skrivnostno temo v globačah kraških jam in brezen, ki jih je na žalskem območju vse polno.
»Sami smo do sedaj odkrili osem jam, ostale pa so že drugi, vendar samo površno. Mi smo izrisali skice, nadaljevali z raziskovanjem potra-njosti in nastanka jam,« pripoveduje Toni Vedenik.
Zanimamo se za naj lepše in najpomembnejše jame na žalskem območju
»Poleg jame Pekel pri Podlogu, ki bo za širšo javnost odprta prihodnjo pomlad so med najzanimivejšimi jamami Kebrova luknja na Mozirski planini, ki smo jo letos raziskali in je globoka 130 metrov ter sestavljena iz dveh brezen, Uplaznikova jama v Matkah, dve jami na Mrzlici, Vetemica z neoskrunjenimi kapniki in jezerom pri Vranskem, jame na Gori Oljki itd. Letos smo opravili enaintrideset akcij.«
»Vas poleg nastanka jam, prostornine, sestavine kapnikov itd zanima še kaj drugega?«
»Kjerkoli se pogovarjamo z ljudmi vedo povedati marsikaj zanimivega. To so v glavnem razne bajke, ki pa kljub temu v marsičem pomagajo hitreje raziskati nastanek določene jame. Na Mrzlici je v
eni jami šest »dihalnikov«, kjer poleti v notranjost piha topel zrak, pozimi pa iz notranjosti v zunanjost. Posledica, v bližini vhoda v jamo ni nikoli snega, ker se od toplega zraka sproti topi. Po neki bajki bi v to jamo kmetu padel par volov, ki bi jih naj kasneje našli nekje pri Zidanem moštu, to pa naj bi bil povod, da je jama votla. Isti motiv bajke o izgubljenih volih se pojavlja tudi v jamah na Gori Oljki. Pri neki jami v Savinjski dolini blizu gradu 2ovnek naj bi bili trije izviri vode. Dva stalno tečeta, eden pa samo ob deževju. Takrat iz njega priplavajo črne in Slepe postrvi. To bomo še raziskali.«
Fantje vse jame fotografirajo, napravijo zapisnik in narišejo skico. Seseda jame tudi zmerijo. Opremo si kupujejo sami, neka! malega so jim pomagale samo nekatere družbeno - politične organizacije v 2alcu. Fantje so nav dušenci ter jim podzemne Ja me, kapniki in Jezerca pred stavljajo ob nedeljskih dopoldnevih drugi dom
»Se nekaj nedelj in potem bo našega raziskovanja do pomladi konec. Skozi zimo sl bomo pošteno uredili zbrano gradivo ter v telovadnici »nabirali« kondicijo. Gojimo neke vrste jamsko alpinistiko, samo da je to težje, kot navadna alpinistika. Ničesar ne vidiš, sam si moraš svetiti.«
Letošnjo sezono bodo verjetno zaključili z dokončno raziskavo Unlaznikovega brezna v Matkah.
T. VRABL
med Poljčanami in Slovenski mi Konjicami, ker je bilo treba računati s tem, da bo del tovora, ki so ga dotlej prevažali po železnici, prevzela prav ta cesta, hkrati pa bi bilo potrebno tudi urediti potniški promet, zlasti za delavce, ki so se iz vagonov »preselili« v avtobuse. Toda, čeprav je od časa, ko so progo ukinili, preteklo že ve čkot osem let, je cesta še vedno taka kot je bila takrat.
Prebivalci tega območja so ve čkot osem let, je cesta še postavili vprašanje, kdaj bodo cesto uredili in asfaltirali, ker ni grajena za težje tovore. O tem je tudi stekla beseda na nedavnih sejah občinskega sindikalnega sveta in občinske konference, pred dnevi pa tudi na seji občinske skupščine Slovenske Konjice. Odborniki skupščine so zahtevali, da njeno predsedstvo sporoči zahtevo prebivalcev tega-območja izvršnemu svetu Slovenije in upravnemu odboru sklada za ceste, ki prav zdaj pripravlja načrte za modernizacijo cest v obdobju prihodnjih nekaj let.
V. L.
posebne šole tem večja zahvala. Nova šola, za katero je izdelal projekt inž. arh. Milivoj Lapuh, bo prva tovrstna šola v Sloveniji, ki jo bodo financirali iz sredstev družbenega dogovora in kreditov republiške skupnosti otroškega varstva. DRAGO HRIBAR
Mokronoška
Iskra brez dela
Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala
TREBNJE, 17. nov. — Stabilizacijski ukrep ZIS, ki je otežil uvoz reprodukcijskega materiala, je povzročil, da je mokronoška Iskra, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, že deset dni brez dela. Tako so pojasnili delavcem in delavkam, ki so jih poslali na začasen »dopust« z 80 odstotnimi osebniipi dohodki.
V	obratu pravzaprav ne vedo, pri čem so. Nekaj reprodukcijskega materiala je sicer prišlo, tako' da bo del zaposlenih ta teden lahko začel delati, splošna negotovost pa je ostala, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi, ki so odvisni od razvoja tega obrata, za katerega je že leta in leto značilno zaostajanje.
Te dni je obiskal trebanjsko občino generalni direktor Iskre Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo pri vodstvu ljubljanske tovarne za elektroniko in avtomatiko v Pr-žanju, kamor spada mokro-noški obrat, pozanimal, kako je z možnostmi razvoja obrata v Mokronogu. Predstavnikom občinske skupščine je zagotovil, da bo Iskra pripravila program razvoja proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev, sporočil pa je tudi mnenje vodstva celotnega podjetja, naj bi tovrstno proizvodnjo povečevali v Mokronogu.
Podobne besede so v Mokronogu in Trebnjem že slišali, vendar se položaj mo-kronoškega obrata doslej ni izboljšal. Ta obrat edini na Dolenjskem ne napreduje, čeravno je izrednega pomena za Mokronog in okolico, kjer ni drugih tovarn.
V	petek bo pri generalnem direktorju Iskre sestanek s predstavniki vseh obratov in tovarn. Na tem sestanku bodo obravnavali tudi položaj v mokronoškem obratu.
M. LEGAN
TA TEDEN V H
nrasunuBiiM
Klub nekdanjih alkoholikov
NAŠA VZGOJA — Prijateljsko prepričevanje ali strogo prepovedano?
— Ste že bili v deliriju?
»Ne, v deliriju še ne. Druge sem videl. V mrežah. Groza! Jaz sem bil tik pred tem. Prikazen sem že imel enkrat! Delirij se s tem začne . . .«
— Prikazen?
»Sedel sem v Tivoliju na klopci, dva ali tri dni po pitju je bilo. Cisto trezen sem bil. Sedim tam in nenadoma stoji tri metre pred menoj nagnusen maček. Rumen, nasršen, s kumemim repom, z zlobnimi očmi. Stoji
tam in me gleda s tistimi rumenimi zenicami, da me kar mraz oblije. Vzamem kamenčke in jih začnem metati vanj. Sššš! Maček stoji kot pribit in se ne gane. Mimo pride neki gospod s palico. Gospod, pravim, lepo prosim, spodite, no, s palico tegale mačka! Kakšnega mačka, pravi gospod in me začudeno pogleda. Tu ni nobenega mačka- še enkrat pogledam: mačka ni nikjer. No. fant, sem si rekel takrat, zdaj pa je s teboj konec. Tedaj sem se odločil, da se grem enkrat za vselej pozdravit.«
To Je le ena od zgodb lz kluba nekdanjih težkih alkoholikov, ki Jih je zapisala novinarka TT na enem najbolj nenavadnih zborov, kar Jih je videla doslej. V Sloveniji, kjer imamo pol milijona pretiranih pivcev In okoli trideset tisoč kroničnih alkoholikov__
Dol s pikami in mamami!
Stopil je skozi vrata razreda, prvega, kajpada, se postavil pred »šico«, pozdravil z roko na senceh, kot vojak, ln glasno rekel: »Jebentiboga, danes pa ne bom pisal,«. Učiteljica ga nt kaznovala niti ni hotela obvestiti otrokovih staršev. Cez nekaj dni je taisti fantič nenadoma vstal ln vrgel čez ves razred učiteljici stavek, ki ga ne bo nikoli pozabila: »Tale kurba me pa že ne bo učila!«
Kako vzgajati otroka? O tem so odrasli ljudje popisali na tone papirja ln še jih pišejo. Ml pa smo otro-ka tokrat skušali ujeti v trikotnik, katerega stranice sestavljajo: zdravnica s pediatrične klinike, psiholog in učiteljica prvega razreda. Otroški psihiatri in pe-dlatri imajo vedno bolj polne ordinacije, a ljudje pravimo, da te zdaj pač življenje takšno.
Ali res?
V nekaj vrstah
NOVA GORICA
Patrolni pohod je uspel — Minulo nedeljo je bil v Novi Gorica patroini orientacijski pohod z reševanjem taktičnih nalog in s streljanjem z vojaško puško na strelišču v Panovcu. Organizirala ga je mestna organizacija ZRVS Nova Gorca. Udeležilo se ga je kljub slabemu vremenu 10 ekip. Prva, pod vodstvom Adolfa Krašna, je osvojila od 133 možnih kar 108 točk. Sledi ekipa Alojza Gregoriča s 94 točkami in ekipa Milana Grudna s 93 točkami. Tudi zadnja ekipa si je prisvojila 77 točk.
Kandidati za najboljšo organizacijo ZVRS — Komisija za strokovno vzgojo rezervnih starešin pri občinskem odboru ZVRS Nova Gorica se je vključila v zvezno tekmovanje za najboljšo organizacijo. Tekmovanje je razpisal list Narodna armija v sodelovanju Zveznega in republiških odborov ZRVS z naslovom Tekmujmo za najboljšo organizacijo ZRVS v Jugoslaviji. Tekmovanje med drugim zajema uspešno uresničevanje strokovnega pouka ter organizacijo ljudskega odpora in sodelovanja z drugimi organizacijami.
Obisk kulturnih delavcev — Tukaj se Je mudila te dni skupina kulturnih delavcev iz Conegliana v trentskj pokrajini; predstavniki kulturnih ustanov so se pogovarjali o razvijanju sodelovanja med prijateljskima mestoma. Med drugim so se dogovorili, da bo v bližnji prihodnosti gostovalo v Coneglianu Primorsko dramsko gledališče.
V	Posočju pasejo — Zaradi lepe jeseni v gornjem Posočju še pasejo krave na travnikih, s katerih so spravili na skednje seno in otavo. Tako bodo živinorejci prihranili suho krmo za dolge zimske dni. Med zadnjim dežjem pred dnevi je sneg namreč že pobelil vršace.
AJDOVŠČINA
Čigav je denar? — Ko so bili upokojenci iz Ajdovščine in Vipave 4. novembra na izletu po Italiji, je ena izmed udeleženk izgubila^ v Doberdobu večjo vsoto denarja v lirah. Denar so našli domačini in ga hranijo v trafiki v Doberdobu. Kljub iskanju, lastnika denarja do zdaj še niso našli.
TOLMIN
Prevoz šolarjev — Starši iz naselja Zadlaz Žabče na Tolminskem želijo, da bi tudi za njihove otroke uredili prevoz do šole v Tolminu. Vodstvo šole bo željo staršev posredovalo Temeljni izobraževalni skupnosti IDRIJA
Plesni tečaj — Idrijski klub mladih bo na vse mlade Idrijčane, ki bi se radi naučili plesati, organiziral plesne vaje. Začetni in nadaljevalni tečaj bo vodil priznani plesni mojster Jenko. Tečaj se bo začel 21. novembra.
Skupščina kluba Idrijskih študentov — Pred dnevi je bila v Študentskem naselju v Ljubljani skupščina kluba idrijskih študentov, ki so se je udeležili tudi predstavniki občine Idrija in predstavnik komiteja ZK Idrija inž. Uroš Bajželj. Pogovarjali so se predvsem o kadrovskih in štipendijskih vprašanjih v občini, pa tudi o ekonomskih in družbenopolitičnih vprašanjih domače občine.
v
Se skrb za stanovanja
ZZB obalnih občin predlaga nadaljnje zbiranje denarja za ureditev stanovanjskih zadev borcev
V	vseh treh obalnih občinah deluje 38 krajevnih združenj Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne. V njih je nad 6200 članov. Do .konca letošnjega leta bodo skupno z denarjem iz sklada ter posojili porabili za urejanje stanovanjskih vprašanj borcev približno 27 milijonov dinarjev. .
,	„ J
*»-—«■	:'\;j 4
MOTIV IZ KOPRSKE LUKE
iilS
Foto: Lilija Bogomil
Zamisel o šolskem centru
V piranski občini se pripravljajo na dokončno oblikovanje te zamisli — Poslopja osnovnih in srednjih šol v mestu bi radi racionalno povezali
V piranski občini so v minulih letih zgradili več novih šol. V prvi vrsti velja omeniti novo poslopje za pomorsko srednjo šolo, prostore za osemletko v Luciji ter prizidek osnovni šoli v Sečovljah. Glede šolskega prostora so na najslabšem v Piranu. Osnovna šola, ki jo obiskuje nad 90 učencev, je raztresena v več, za šolanje neprimernih prostorih. Italijanska osnovna šola in gimnazija bi prav tako potrebovali bolj funkcionalne, sodobnim vzgojnim metodam ustrezne prostore. Poslopju slovenske gimnazije in medicinske srednje šole bi dosti prej ustrezali za gostin-sko-turistično dejavnost, pa tudi internat za pomorce bi morali temeljito preurediti-
Med borci obalnih občin je še vedno precej takih, ki jun doslej ni bilo mogoče urediti stanovanjskega vprašanja. Po zbranih podatkih bi bilo treba še približno 40 milijonov dinarjev, da bi lahko vsem borcem odvzeli vsakdanjo skrb za stanovanje.
Na nedavni konferenci zveze združenj borcev obalnih občin so zato sklenili predlagati, naj bi sedanji način zbiranja sredstev za urejanje stanovanjskih vprašanj bor-
celo podaljšali še za leto 1971. Od 4-odstotnega prispevka od osebnega dohodka se namreč petina zbira za ureditev sta-novnjskih vprašanj borcev. Iz tega denarja ln delno tudi kreditov je bilo mogoče urediti že precej, čeprav še ne vseh stanovanjskih zadev borcev. Na obalnem območju so mnenja, da je sedanji način zbiranja denarja najučinkovitejše pot za dokončno ureditev tega. vrsto let tako perečeea vprašanja. G. G.
TA TEDEN V
Tr
imsurauu
H ■	' '	mr
1 •	d&L'
tf	

NASA VZGOJA — Prijateljsko prepričevanje ali strogo prepovedano?
KEub nekdanjih alkoholikov
— Ste že bili v deliriju?
»Ne, v deliriju še ne. Druge sem videl. V mrežah. Groza! Jaz sem bil tik pred tem. Prikazen sem že imel enkrat! Delirij se s tem začne ...«
— Prikazen? »Sedel sem v Tivoliju na klopci. dva ali trj dni po pitju je bilo. Cisto trezen sem bil. Sedim t^m in nenadoma stoji tri metre pred menoj nagnusen maček. Rumen, nasršen, s kumemim repom. z zlobnimi očmi. Stoji
tam in me gleda s tistimi rumenimi zenicami, da me kar m raž oblije. Vzamem kamenčke in jih začnem metati vanj. Sššš! Maček stoji kot pribit in se ne gane. Mimo pride neki gospod s palico Gospod, pravim, lepo prosim, spodite, no. s palico tegale mačka! Kakšnega mačka, pravi gospod in me začudeno pogleda. Tu ni nobenega mačka- Se enkrat pogledam: mačka ni nikjer. No. fant. sem st rekel takrat, zdaj pa je s teboj konec. Tedaj sem se odločil, da se grem enkrat za vselej pozdravit.«
To je le ena od zgodb Iz kluba nekdanjih težkih alkoholikov, ki jih je zapisala novinarka IT na enem najbolj nenavadnih zborov, kar Jih Je videla doslej. V Sloveniji, kjer Imamo pol milijona pretiranih pivcev in okoli trideset tisoč kroničnih alkoholikov ...
Dol s pikami in mamami!
Stopil je skozi vrata razreda prvega, kajpada, se postavil pred »šico«. pozdravil z roko na senceh, kot vojak, in glasno rekel: »Jebentiboga, danes pa ne bom pisal.« Učiteljica ga m kaznovala niti ni notela obvestiti otrokovih staršev. Cez nekaj dni je taisti fantič nenadoma vstal in vrgel čez 'ves razred učiteljici stavek, ki ga ne bo nikoli pozabila: »Tale kurba me pe že ne bo učila!«
Kako vzgajati otroka? O tem so odrasli ljudje popisali na tone papirja in še Jih pišejo. Mi pa smo otroka tokrat skušali ujeti v trikotnik, katerega stranice sestavljajo: zdravnica s pediatrične klinike, psiholog In učiteljica prvega razreda. Otroški psihiatri In pediatri imajo vedno bolj polne ordinacije, a ljudje pravimo, da je zdaj pač življenje takšno.
Ali res?
Po pretresanju vseh teh potreb so v piranski občini prišli na misel, da bi zgradili šolski center, v katerem bi lahko funkcionalna, poslopja posameznih šol racionalno povezovali. To bi omogočalo tudi vzgojno racionalno delovanje vsega učnega kadra.
2e dalj časa tečejo priprave na dokončno oblikovanje
Veljavo
krajevnim
skupnostim
Idrija: ni prav, da je delo krajevnih skupnosti odvisno od prosjačenja
IDRUA, 17. nov — Uvod v razpravo o krajevnih skupnostih na današnji seji, id so se je udeležili člani občinske konference SZDL, občinske konference ZK in predstavniki krajevnih skupnosti v idrijski občini, ‘e bil referat predsednika izvršnega odbora občinske konference SZDL diplomiranega sociologa Sergia Pelhana o krajevnih skupnostih kot samoupravni bazi naše družbe.
Tako v referatu kot v razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je treba krajevnim skupnostim določiti mesto, ki jim gre. Hkrati pa je treba k delu pritegniti vse družbeno politične organizacije in kajpak čimvečje število občanov.
Razprava je bila zelo razgibana in v njej je sodelovalo 16 delegatov, ki so govorili o vseh področjih dela krajevnih skupnosti in opozorili na tiste pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje pri delu krajevnih skupnosti odpraviti.
Precej so govorili o finansiranju, saj je pomanjkanje denarja glavna težava pri delu krajevnih skupnosti. Finansiranje je treba urediti sistemsko, ne pa dopustiti, da bo delo odvisno od bolj ali manj uspešnega prosjačenja. so poudarili v razpravi. Ce ne bo težav z denarjem, tudi ne bo težav pri delu krajevnih skupnosti, kajti idealizma Je vse manj in ob takšnem položaju ne bo nič z okrepljeno vlogo krajevnih skupnosti.
A. P.
SEŽANA
te zamisli. Treba je odgovoriti na vrsto vprašanj: koliko prostorov bi potrebovale posamezne šole, kako naj bodo med sabo povezane, kakšne pogoje zastavlja sodobna pedagogika glede prostorov, metode pouka in vzgoje mladega človeka nasploh. Ne nazadnje pa je seveda treba odgovoriti na vprašanje, kje naj bi v Piranu dobili prostor za tako povezano skupino poslopij ter kakšne so možnosti za financiranje.
Glede lokacije so v dosedanjih razpravah najpogosteje omenjali Zeleni gaj; to je pravzaprav edina večja, še nezazidana površina, ki ni daleč od središča mesta. Predlog, da bi lokacijo za tak šolski center izbrali na Belem križu, Je sprožil precej tehtnih pomislekov: prevelika oddaljenost, burji izpostavljena lega pa tudi oblikovitost tal.
Ker ni v Piranu na voljo večjih parcel, so bili mnenja, da bi morda kazalo tak center graditi nekje drugje :n ne v občinskem središču, denimo v Luciji.
Tudi sicer je zamisel o šolskem centru v Piranu na re-
šetu raznolikih, predvsem strokovnih razprav. Brž ko bo zasnova kolikor toliko izoblikovana, bo o predlogu za celotno rešitev, ne le prostora, temveč tudi vsebinske usmeritve šol v Piranu sklepala občinska skupščina. Za tako obliko kompleksnega ure-janja šolstva v piranski občini so doslej pokazali veli-
Brez servisa in pralnice
V Sežani se od 1. januarja do 31. oktobra registrirali 872 motornih vozil, od tega 602 osebna avtomobila. Največ je vozil znamke Fiat in Zastava. Le malokdo pa je zadovoljen s servisno avtomobilsko službo, ki je dokaj pomanjkljiva. V Sežani imajo servis za vozila Opel, kjer po pravljajo tudi nekatera druga vozila. Zasebni avtomehaniki so bolj slabo tehnično opremljeni. zato je treba za vsako večje popravilo kar v Koper ali Gorico.
Nujno pa potrebujejo v Sežani tudi pralnico za avtomobile. Na kozinski bencinski črpalki so sicer imeli v poletnih mesecih ročno pralnico, ki pa ni ustrezala programiranemu pranju vozil. Ker je bila pralnica na prostem, jo je podjetje - Istra-benz odpeljalo v Koper, češ da bi pozimi voda zamrznila v ceveh Prebivalci sežanske občine se vprašujejo, kdaj bodo tudi v Sežani dobili servis in pralnico za avtomobile. B. M.
Poslopje pogorelo do tal
SEŽANA, 17. nov. — Sinoči ob 22.50 uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kmeta Jožeta Placerja iz Prelož pri Lokvi. Požar, ki je nastal pri dimniških vratih, ki so tik ob seniku, se je takoj razširil na senik, v katerem je bilo 20 ton sena, nakar je požar zajel še stanovanjsko poslopje ln hlev za živino. Lastniku je uspelo rešiti le nekaj orodja in živino, medtem ko je pogorela vsa stanovanjska oprema, poleg tega pa še 5 ton krompirja ter nekaj orodja. Požar so pogasili sežanski gasilci. Po nestrokovni oceni je škode za 300.000 dinarjev.	D. G.
Tudi za peke prosto
Od 22. novembra' tudi na obalnem območju ob nedeljah pekarne zaprte
KOPER, 17. nov. — Na pobudo obalnega sndikalnega sveta so se danes v Kopru sestali predstavniki pekam Mlinotest Bertoki in Kruta Koper. Dogovorili so se, da bodo tako kot povsod drugod v Sloveniji tudi na obalnem območju imeli peki en dan v tednu prosto. 2e od 22. novembra dalje pekarne ob nedeljah ne bodo obratovale. Peki bodo že ob sobotah spekli dovolj kruha tudi za nedeljsko porabo.
V „Rudi“ povečali proizvodnjo
V izolskem podjetju so jo preusmerili v izdelavo kvalitetnejših izdelkov
•Podjetje Ruda v Izoli v zadnjem času hitro napreduje. Samo letos so ob boljši organizaciji dela in boljšem tehnološkem procesu povečali proizvodnjo za 20 odstotkov, celotni dohodek pa za 31 odstotkov. Osebni dohodki so se v povprečju povzpeli na 1432 dinarjev na zaposlenega in so odraz povečane storilnosti dela.
Vsa prizadevanja' izolske Rude so letos usmerjena v mehanizacijo in preusmeritev proizvodnje v izdelavo kvalitetnejših mehanizacij in preusmeritev proizvodnje v izdelavo kvalitetnejših izdelkov. Preusmerili so se na razne opečne proizvode, ki jih na jugoslovanskem trgu primanjkuje. Ko bo realiziran letošnji investicijski pro gram. računajo. da bodo proizvodnjo v Rudi povečali za približno 30 do 40 odstotkov.
Samoupravno življenje je v tem podjetju zelo uspešno, saj vse probleme rešujejo v skladu s samoupravnimi predpisi. Pri vsem dogajanju tvorno sodeluje tudi sindikalna organizacija.
C. K.
IDRIJA
ko zanimanja republiški strokovni organi, predvsem republiška izorbaževalna skupnost.	G. GUZEJ
AJDOVŠČINA
Potrebna
večja
zavzetost
Ob predlogu, da bi z rebalansom občinskega proračuna odvzeli skladu za pospeševanje kmetijstva nekaj denarja v korist krajevnih skupnost, se je na zadnjem zasedanju občinske skupščine razvila precej polemična razprava, ki je bila tudi zelo poučna. Predvsem je opozorila na nesmiselnost zahtev po ukrepih za izboljšanje ekonomskega položaja kmetov, če jih ne bodo spremljala tudi konkretna prizadevanja v okviru občinske skupnosti.
V ajdovski občini, kjer živi od kmetijstva še slaba tretjina prebivalstva, prevladujejo majhne kmetije s poudar-
in
Novi sekretar občinske konference ZK
IDRIJA, 17. nov. — Na današnji seji občinske konference ZK v Idriji so za novega sekretarja komiteja občinske konference izvolili diplomiranega inženirja Igorja Uršiča, zaposlenega v rudniku živega srebra.
Dosedanji sekretar, dipl. inž. Niko Medved je zaradi preobilice dela na svojem delovnem mestu zaprosil za razrešitev. Člani občinske konference so se mu za zelo uspešno vodenje ZK v občini danes zahvalili.
Hkrati so na današnji seji na lastno prošnjo razrešili članstva v občinskem komiteju Ivana Carla.
Novi sekretar ing. Igor Uršič je bi] doslej sekretar aktiva ZK v rudniku, ki je najštevilnejši aktiv v idrij-
Doslej so peki na obalnem I sjd občini. Prav r>od njego območju delali sedem dni in zgolj ponoči. Zdaj tudi raz mišljajo, da bi čimbolj omejili nočno delo in peko kruha prestavili v zgodnje jutranje ure. Zal se današnjega sestanka niso udeležili predstavniki občinskih uprav ter turističnih organizacij ln trgovskih podjetji, da bi lahko slišali tudi pomisleke proti taki organizaciji dela v pekarnah Ker pa so povsod drugod v pekarnah prešli na tak način dela, se mu tudi na obalnem območju ne bo mogoče izogniti.
G. G.
vim vodstvom je organizacija ZK v tej gospodarski organizaciji zelo aktivno sodelovala pri obravnavanju problematike ZK in gospodarstva v rudniku živega srebra tn v idrijski občini.
A. P.
Srečne številke
V 46. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 6. 17, 19, 22 in dodatna 14; drugo žrebanje: 20, 21, 26, 34, 36 in dodatna 9.
kom na vinogradništvu živinoreji, ki so jih nestabilne razmere na trgu v zadnjih letih precej prizadele. Kot ploa številnih razprav o slabšanju ekonomskega položaja kmečkega prebivalstva je nastala obsežna študija; ki je z raz ličnih vidikov osvetlila sedanje stanje in perspektive kmetovanja. Zatem so osnovali v občini tudi poseben sklad za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi s prispevki od raznih dejavnosti odigraval pozitivno vlogo pri preobrazbi perspektivnih kmetij v napredna tržna gospodarstva. Zal je pri tem v glavnem ostalo.
Človeku se zdi nerazumljivo, da so kljub jasnim izhodiščem v številnih razpravah ostale ugotovitve študije le črke na papirju in da je sklad še zdaj, proti koncu leta. brez trdnih meril za razdelitev zbranega denarja. Vipavsko kmetijstvo ima bodočnost in potrebe kmetov niso majhne. Zal je tako, da je v sedanji fazi reorganizacije družbenega sektorja, kose vipavska zadruga združuje z novogoriško, zasebni sektor precej prepuščen samemu sebi ali bolje rečeno, brez jasno nakazanih perspektiv.
V občinskem skladu bo le- ; tos zbranih \ več kot 100.000 dinarjev. Glede ha objektivne potrebe je to malo, a za za začetek vendarle spodbudno Ker pa trenutno v občinski upravi še nimajo nikogar, ki bi analitično proučeval in spremljal kmetijsko problematiko in ker ie sklad še vedno brez družbenega organa z jasno izoblikovanimi merili za razdelitev sredstev, vse kaže. da zbranega denarja ne bodo ustrezno razdelili do konca leta. In ker ie ponavadi tako. da na vseh po dročiih potrebe presegajo možnosti, ni izključeno, da ne bo v bližnji prihodnosti še kdo postavil svoi pisker ček -pod vi-n im sklada Nakar bo vse ostalo pri tarnanju
L. KANTE
I ltnn<l \> nololfu
NOVA GORICA, 17 nov. — V nedeljo popoldne se le 57-letni Viktor Savli iz Sela pri Vačah napotil v 500 metrov oddal ieni hlev da bi ga počistil, nakrmil živino in pomolzel krave Ker se ni vrnil domov je domače začelo skrbeti in so ga začeli iskati Naslednje lutro so ga našli mrtvega v bližnjem potoku.
Pristojna komisija Je ugotovila. da gre za nesrečno naključje.
J. P
Šolstvo in poslovanje gospodarstva
Izolski odborniki o učnih uspehih in nekaterih problemih šolstva
IZOLA, 17. nov. — Odborniki izolske občinske skupščine so na današnji popoldanski seji pretresali učne uspehe šol na občinskem območju v prejšnjem šolskem letu. Ob tem so se ustavili ob različnih, zlasti materialnih težavah, ki med drugim vplivajo na učini uspeh na šolah. V zvezi s tem so sklenili, naj svet za šolstvo pripravi načrt, kako bi na področju kadrovanja, materialnega poslovanja in glede prostorov v šolah v prihodnje stvari zboljšali.
V preteklih devetih mesecih je 14 delovnih organizacij v izolski občini poslovalo precej bolje kot lani v istem času, so ugotavljali ob pretresu devetmesečnega poslovanja gospodarskih organizacij. To potrjujejo tudi podatki, saj so delovne organizacije ustvarile za 14 odstotkov več celotnega dohodka, kolektivom pa je ostalo za 151 odstotka več dohodka kot lani. Spodbudno za izolsko gospodarstvo je nadalje tudi to, da se je osebni dohodek, ki je bil nekaj let v zastoju, začel postopoma povečevati.
Boljši gmotni pogoji delovnih organizacij so omogočili, da so del sredstev namenile tudi za sklade. Medtem ko je bilo razmerje med osebnimi dohodki in skladi lani 93:7, pa so letos namenili 16 odstotkov za sklade podjetij.
G. GUZEJ
Avtomobil zbil pešca
POSTOJNA, 17. nov. — Včeraj ob 12.50 uri je Miroslav Podboj iz Blejskega pri Postojni vozil po cesti med Velikim Otokom in Zagonom. V levem nepreglednem ovinku pri odcepu ceste za Pivko jamo je zbil Pavlo Kolenc, ki je pešačila po desni strani v smeri voznikove vožnje. Avtomobil se je prevrnil. Kolevčevo pa so hudo poškodovano pripeljali v izolsko bolnišnico.
D. G.
Našli so truplo
RADENCI, 17. nov — Davi so našli domačini na pešpoti pri Kapeli truplo 72-letne Ane Budj'a s Kapelskega vrha. Organi UJV so ugotovili, da Budjeva ni umrla nasilne smrti. To je potrdil tudi krajevni zdravnik, ki meni, da je pokojnico zadela med potjo proti domu srčna kap.
O. C.
Vodovod z lastnimi močmi
Vaščani štirih vasi v cerkniški občini so segli v žep in zgradili vodovodno omrežje
Letos so dobile kar Štiri vasi v cerkniški občani nov vodovod: Andrejčje, Runarsko, Sivče in Ponikve. Povsod je krajevna skupnost pomagala le z manjšo (simbolično) vsoto denarja, vise drugo so prispevali in tudi naredili vaščani sami.
Andrejčje je majhna vasica na Bloški planoti, ki šteje le nekaj hiš. Vaščani so skopali dobra dva kilometra dolg jarek za vodovodne cevi, ki so jih položili od zajetja do vasi. Noto pa so sami speljali cevi od, hiše do hiše in voda je kmalu pritekla v vsako stanovanje.
Enako so naredili vaščani Runarskega. Vodo so napeljali skoraj v ’ vseh 16 hiš, kolikor jih ta vas šteje. Le malo je pomagala krajevna skupnost. Kmetje in delavci so samj prijeli za krampe in lopate, zgradili so si tudi betonski rezervoar, tako da jim vode ne' bo primanjkovalo.
Tudi Sivče in Ponikve so letos dobile nov vodovod. Vaščani so si ga zgradita sa-
mi. Res so se nekoliko zadolžili, vodo pa imajo. Vendar pravijo, da je boljše tako, saj bi drugače, če bi čakali na občinski denar, še dolgo bodili s čebri in sodi po vodo.
J. PETROVČIČ
Mokronoška Iskra brez dela
Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala
TREBNJE, 17. nov. — Stabilizacijski ukrep ZIS, ki je otežil uvoz reprodukcijskega materiala, je povzročil, da je mokronoška^ Iskra, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, že deset dni brez dela. Tako so pojasnili delavcem in delavkam, ki so jih poslali na začasen »dopust« z 80 odstotnimi osebnimi dohodki.
V obratu pravzaprav ne vedo, pri čem so. Nekaj reprodukcijskega materiala je sicer prišlo, tako da bo del zaposlenih ta teden lahko začel delati, splošna negotovost pa je ostala, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi, ki so odvisni od razvoja tega obrata, za katerega je že leta in leto značilno zaostajanje.
Te dni je obiskal trebanjsko občino generalni direktor Iskre Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo pri vodstvu ljubljanske tovarne za elektroniko in avtomatiko v Pr-žanju, kamor spada mokro-noški obrat, pozanimal, kako je z možnostmi razvoja obrata v Mokronogu. Predstavnikom občinske skupščine je zagotovil, da bo Iskra pripravila program razvoja proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev, sporočil pa je tudi mnenje vodstva celotnega podjetja, naj bi tovrstno proizvodnjo povečevali v Mokronogu.
Podobne besede so v Mokronogu in Trebnjem že slišali, vendar se položaj mo-krocoškega obrata doslej ni izboljšal. Ta obrat edini na Dolenjskem ne napreduje, čeravno je izrednega pomena za Mokronog in okolico, kjer ni drugih tovarn.
V petek bo pri generalnem direktorju Iskre sestanek s predstavniki vseh obratov in
SEVNICA
Se bo Stilles pridružil Slovenijalesu?
Ta petek bo približno 300 delavcev sevniškega podjetja Stilles glasovalo o odločitvi, ali se bo pridružilo podjetju Slovenijales ali pa bo še na-daje ostalo samostojna gospodarska organizacija. Odločitev ■je v njihovih rokah. Podjetje Slovenijales je v sodelovanju z banko, Stillesom in skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij pripravljeno investirati 17 milijonov dinarjev za nov obrat in za modernizacijo proizvodnje. Ta naložba bi' omogočila podvojitev proizvodnje, tovarna pa bi obenem lahko zaposlila še kakih sto ljudi.
Stilles sam ima preslabotne službe, da bi se mogel uspešneje spoprijeti s tekmeci na trgu, posebno še. če se združujejo. Podjetje Slovenijales pa se uspešno uveljavlja, ima denar in strokovne službe, kar lahko po združitvi tudi Stillesu zagotovi napredek.	M. L.
Voda priteka v Cerkniško jezero
Cerkniško jezero je bilo skoraj dva meseca suho.
Kmetje so "si tako nakosili tolileo stelje, da je bo' dovolj za leto ali dve. Steljo so pospravili ali pa iz jezerske trave naredili visoke kopice, ki se ohranijo tudi nekaj let, ne na bi trava se-gnila.
Po zadnjem obilnem dežju tovarn. Na tem sestanku bo-
se je jezero že začelo polagoma polniti in razlivati pod Javorniki.	J. P.
do obravnavali tudi položaj v mokronoškem obratu.
M. LEGAN
SVINŠCAKI DOBIJO ELEKTRIKO — Električni vod bodo v dolžini 12 kilometrov speljali od Podgraj prek Okrugline- S tem bo okoli 30 hiš na Svinščakih dobilo elektriko. Na zelo težkem skalnatem terenu so vojaki kapetana Eremije Radomira (na sliki) uspešno pomagali pri delu.	Foto: P. Nikolič
NAHOČMKI DELA NEZGODNO ZAVAROVANI
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
JAPONSKO ROČIMO DELO
IZDELKI IZ BAMBUSA
• maske • boginje 0 bude 0 razni pladnji — lahki in odporni zoper alkohol 0 košarice za sadje 0
GEJŠE
IMPREGNIRANA SVILA
slike z japonskimi motivi
IZDELKI IZ SLONOVE KOSTI - INDIJA
ročno rezljane figure: 0 tri pametne opice • kamele 0 krotilci kač 0 Indijka z vrčem • slončki ln kamele mostu • broške — indijsko svetišče TAJ MAHAL . . . •
supermarket
Ljubljana pritličje odprto od 7.30do 21 ure
V nekaj vrstah
TREBNJE
O štipendiranju — O štipendiranju in kadrovski politiki v občini bo jutri razpravljala tudi občinska skupščina Trebnje. Po številu strokovnih delavcev, pa tudi po številu dijakov in študentov ter učencev v gospodarstvu je občiha med zadnjimi v Sloveniji. Skupščina bo obravnavala še druge zadeve: prispevke in davke, delo osnovnih šol v minulem letu, spremembe občinskega proračuna in drugo.
Ob sredah drugače — Občinska uprava je predlagala, da bi bile uradne ure ob sredah od 7. do 17. ure in ne tako kot je zdaj, od 7. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Ugotavlja namreč, da se je izkazalo tisto, kar je bilo pričakovati: strank pozno popoldne ni, zaposleni pa imajo več neugodnosti zaradi take delitve. Spremembo so že uveljavili v nekaterih sosednjih občinah.
Negotova preskrba s mesom — {Cer so se tako povečale cene živine, medtem ko so prodajne cene mesa omejene, ima KZ Trebnje izgubo s prodajo in ni pripravljeno kaj dolgo tako poslovati. S trenutnim položajem, ko so se stroški zaradi ukinjene klavnice v Šentrupertu še povečali. bo jutri podrobno seznanila odbornike na zasedanju občinske skupščine.
Letne konference SZDL — Letošnjo zimo bodo letne konference krajevnih organizacij SZDL, na katerih bodo volili nova vodstva. Te dni so bili v večini krajevnih konferenc sestanki odborov, ki so pokazali, da bo treba vso skrb posvetiti kadrovskim vprašanjem. Izvršni odbor je v četrtek, IX novembra obravnaval poročila s teh sestankov ter sprejel več sklepov o delovanju v prihodnje.
MIRNA
Premajhna dvorana — V tem kraju menijo, da bi bilo najboje, če bi usposobili star dom TVD Partizan ter v njem uredili večjo dvorano, ki bi jo uporabljali za različne potrebe. Dvorana, kjer Je kino, je sicer lepo urejena in skorajda nova. vendar je za kraj, ki se naglo širi že premajhna. Razmišljajo celo. da bi jo prodali. S prostori je na Mimi precejšnja stiska, odkar so staro šolo preuredili v otroški vrtec in posebno šolo.
PETDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA — V soboto, 14- novembra, je bila na novomeškem Rotovžu slovesnost; pred odbornika sta po 50 letih skupnega zakona spet stopila zakonca Marija in Franc Klemenčič iz Re-gerče pri Novem mestu- Zakoncema se je rodilo sedem otrok; od teh so trije starejši sinovi leta 1942 odšli v partizane, vendar ni bilo nobenemu usojeno dočakati svobodo- Najmlajši Bogomil je tik' pred svobodo padel na Primorskem, starejša dva pa na Dolenjskem. Klemenčičeva sta v soboto dobila veliko čestitk, spomnili so se jih tudi predstavniki občinske organizacije ZZB. krajevne invalidske organizacije in občnske skupščine. Zlatoporočencema so podarili rože in praktična darila ter se jima zahvalili za njun prispevek v narodnoosvobodilni borbi.	S. Dokl
TI TEDEN V m
rasuram
KHub nekdanjih alkoholikov
— Ste že bili v deliriju?
»Ne, v deliriju še ne. Druge sem videl. V mrežah. Groza! Jaz sem bil tik pred tem. Prikazen sem že imel enkrat! Delirij se s tem začne ...«
— Prikazen? »Sedel sem v Tivoliju na klopci, dva ali tri dni po pitju je bilo. Cisto trezen sem bil. Sedim tam in nenadoma stoji tri metre pred menoj nagnusen maček. Rumen. nasršen, s kumemim repom. z zlobnimi očmi. Stoji
tam in me gleda s tistimi rumenimi zenicami, da me kar mraz oblije. Vzamem kamenčke in (ih začnem metati vanj. Sššš! Maček stoji kot pribit in se ne gane. Mimo pride neki gospod s palico Gospod, pravim, lepo prosim, spodite, no. s palico tegale mačka! Kakšnega mačka, pravi gospod in me začudeno pogleda. Tu ni nobenega mačka- Se enkrat pogledam: mačka ni nikjer. No. fant. sem sl rekel takrat, zdaj pa je s teboj konec. Tedaj sem se odločil, da se grem enkrat za vselej pozdravit.«
To je le ena od zgodb iz kluba nekdanjih težkih alkoholikov, ki jih je zapisala novinarka TT na enem najbolj nenavadnih zborov, kar jih Je videla doslej. V Sloveniji, kjer imamo pol milijona pretiranih pivcev In okoli trideset tisoč kroničnih alkoholikov ...
Dol s pikami in mamami!
Stopil Je skozi vrata razreda prvega, kajpada, se postavil pred »šico«. pozdravil z roko na senceh, kot vojak, in glasno rekel: »Jebentiboga, danes pa ne bom pisal.« Učiteljica ga m kaznovala niti ni hotela obvestiti otrokovih staršev. Cez nekaj dni je taisti fantič nenadoma vstal ln vrgel čez ves razred učiteljici stavek, ki ga ne bo nikoli pozabila: »Tale kurba me pa že ne bo učila!«
Kako vzgajati otroka? O tem so odrasli ljudje popisali na tone papirja In še jih pišejo. Mi pa smo otroka tokrat skušali ujeti v trikotnik, katerega stranice sestavljajo: zdravnica s pediatrične klinike, psiholog In učiteljica prvega razreda. Otroški psihiatri in pediatri imajo vedno bolj polne ordinacije, s ljudje pravimo. da je zdaj pač življenje takšno.
Ali res?
NASA V7GO.IA — Prijateljsko prepričevanje ali strogo prepovedano?
Sami ali z močnejšim?
Pred referendumom o pridružitvi sevniškega Stillesa k podjetju Slovenijales
V petek, 20- novembra, bo blizu 300 delavcev sevniškega podjetja Stilies glasovalo o odločitvi: pridružiti se podjetju Slovenijales ah še nadalje ostati samostojna gospodarska organizacija? Odločitev je sicer v njihovih rokah, toda po vseh podatkih, pripravah in dogovorih je očitno, da je za Stilles koristneje izbrati prvo pot.
V DELAVNICI STILLESA.

Foto: M. Legan
Sporni člen 114 - potrjen
Zavod za komunalno dejavnost v Krškem ni kos vsem nalogam
že 24- januarja lani so na seji občinske skupščine Krško imenovali za vršilca dolžnosti direktorja zavoda za komunalno dejavnost tovariša Srečka Letonjo- Od tedaj dalje so mu to funkcijo podaljšali še trikrat, četrtič pa na seji 13. novembra letos.
Na tej seji so spet obravnavali tudj statut tega zavoda, katerega osnutek so zavrnili že nekajkrat. Sporen je bil predvsem člen 114 tega statuta, ki določa, kakšno strokovno izobrazbo in prakso mora imeti direktor zavoda. Čeprav so jim večkrat dokazali, da je določilo tega člena do pičice prilagojeno pogojem, ki jih izpolnjujejo ljudje v Zavodu, je delovna skupnost vztrajala prav na takih pogojih, po katerih je med drugim mesto direktorja zaprto za strokovnjaka z najvišjo izobrazbo, če nima hkrati tudi toliko ln toliko let prakse.
Po dolgi, že kar mučni razpravi so na seji 13. novembra z majhno večino dali soglasje k predloženemu statutu oz. k členu 114. Hkrati so še enkrat, četrtič, podaljšali imenovanja vršilca direktorja in sicer do razpisa in na tej podlagi izbranega direktorja. Zavod ja komunalno dejavnost je bM že večkrat na sejah občinske skupščine Krško. Enkrat je bila že imenovana prisilna uprava, ki pa po takratnih predpisih m bila zakonita. Prav gotovo tudi na seji 13. novembra odborniki ne bj dali
Vse bolj pogosto
gori
Vzroki v novomeški občini: igra, dimniki in električna napeljava
Po podatkih novomeške gasilske službe Je bilo v novomeški občini letos v prvih desetih mesecih več požarov kot lani vse leto. Tudi škoda je večja. Ogenj je večkrat izbruhnil v jesenskih mesecih, kar je za ta čas malce nenavadno. V zadnjem času je zgorelo veliko gospodarskih poslopij, z njimi pa je šlo v nič precej poljskih pridelkov.
Zakaj toliko požarov? Na to vprašanje so poskusili odgovoriti tudi na nedavnih gasilskih sektorskih posvetih, ki so bil v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Mirni peči, Smarjeti, Šentjerneju in kajpak v Novem mestu. Ugotovili so, da je ogenj pogosto Izbruhnil med otroško igro z vžigalicami, nadalje zaradi slabih dimnih naprav, na splošno pa zaradi malomarno narejenih električnih napeljav v hiši.
V gasilskih društvih bodo zdaj nadalje ukrepali: znova bodo raziskali vzroke za požare, ki so se zgodile na njihovem območju, nato pa z ugotovitvami seznanili prebivalstvo na poljudnih predavanjih.
Po novem letu se bodo ga silske vrste še bolj okrepile. Januarja bodo priredili dvomesečni tečaj za podčastnike in strojnike. Tečaj bo odprt in bodo nanj poslale kandidate tudi gasilske zveze iz sosednjih občin.
I. Z.
Utonil v notoku
NOVA GORICA, 17. nov. — V nedeljo popoldne se Je 57-letni Viktor Savli iz Sela pri Vačah napotil v 500 metrov oddaljeni hlev, da bi ga počistil, nakrmil živino in pomolzel krave. Ker se ni vrnil domov, Je domače začelo skrbeti ln so ga začeli iskati. Naslednje jutro so ga našli mrtvega v bližnjem potoku.
Pristojna komisija je ugotovila, da gre za nesrečno naključje.
soglasja k spornemu členu statuta zavoda, če bi pred glasovanjem prebrali poročilo
Zveza
komunistov o gospodarstvu
Krško: poseben poudarek kadrom, programom in sodelovanju
Na nedavni seji občinskega komiteja ZK Kočevje je tekla beseda o izpolnjevanju sklepov zadnje seje občinske konference ZK, na kateri so razpravljali o gospodarstvu v občini. Člani komiteja so menili, da je treba dati na gospodarskem področju v naslednjem obdobju poseben poudarek kadrovski politiki, izdelavi srednjeročnih programov in nadaljnjim prizadevanjem za poslovno sodelovanje in združevanje gospodarskih organizacij v občini in zunaj nje.
Med razpravo o kadrovski politiki so menili, da je treba uresničiti predlog družbenega dogovora o izobraževanju, štipendiranju in zaposlovanju, o katerem prav zdaj razpravljajo v delovnih organizacijah. Le z načrtno kadrovsko politiko bo namreč za gospodarstvo in družbene službe v občini mogoče zagotoviti strokovnjake, ki jih zdaj v občini manjka. Posebno pa so v razpravi o kadrih poudarili, da je treba za strokovnjake zagotoviti tudi stanovanja. Prav zato ne bi smeli zanemarjati družbene gradnje stanovanj.	J. P.
Živko Pregl v Novem mestu
NOVO MESTO, 17 nov. —
Danes Je prispel v Novo mesto član predsedstva ZMS Živko Pragi na evodnevne razgovore Z mladinskimi aktivi srednjih šol o problemih samoupravnega položaja dijakov. Dopoldne se je pogovarjal z dijaki novomeške gimnazije in srednje kmetijske šole na Grmu. Seznanili so ga z delom mladinskih aktivov. z uresničevanjem sklepov republiške konference ZM, z vprašanji štipendiranja, vpisa v šole, socialne strukture dijakov, samoupravljanja na šolah in političnega dela v mladinskih aktivih.
Danes popoldne bo Živko Pregl obiskal še mladinski ak- j sti, ki so namenjeni v Rog na tiv na Medicinski srednji šo- j obisk spotnenikom NOV. h.	A. V. I	S. DOKL
posebne komisije, ki je pregledala poslovanje zavoda.
Med drugim je komisja ugotovila, da zavod m kos nalogam, ki jili ima. Pošlo- I vanje zavoda ni urejeno, zlasti na nagrajevanje po delu, oz. uspehu. Kadrovska zasedba je prešibka. Zavod ima veliko sporov s strankami in je imel samo v devetih mesecih letošnjega leta več kot 3.000 dinarjev sodnih stroškov. Za številne pritožbe na račun poslovanja zavoda je komisja ugotovila, da so upravičene.
Za potrditev statuta je glasovalo le 15 odbornikov, šest jih je bilo proti, pet se jih je vzdržalo glasovanja. Odborniki so ta primer, ki so ga obravnavali na tolikih sejah, ocenili kot izrazit primer trmastega vsiljevanja volje določenega kolektiva delovne organizacije posebnega pomena, za katere poslovanje je občinska skupščina še posebej zainteresirana in odgovorna. Tistih 15 odbornikov je glasovalo za potrditev statuta predvsem zato, ker so se že naveličali ure in ure obravnavati eno organizacijo, ne da bi pri fen dosegli kakršenkoli napredek. Tako popuščanje pa ni v prid uspešnemu delu komunalne organizacije in hitrejšemu odpravljanju napak v njenih poslovanjih.
P. ROMANIC
Pod Rogom so dobili asfalt
PODHOSTA, 17. nov. — Danes popoldne so delavci novomeškega cestnega podjetja zaključili z asfaltiranjem ceste Soteska—Podturn in tako sklenili asfaltni trikot Dolenjske toplice — Podturn — Soteska, dolg nekaj več kot 9 km. Čeprav bodo ceste pod Rogom uradno odprli verjetno šele za praznik topliške doline, 24. maja prihodnjega leta, se bo na vseh teh cestah že odvijal piomet.
Na slavnosti, ki je bila danes popoldne v Fodhosti, ko so položili še zadnje metre asfaltnega traku, so sodelovali predstavniki občinske skupščine Novo mesto in vseh krajevnih političnih organizacij, ki so veliko pomagale, da so te vasi pod Rogom med NOB dale veliko, končno dobile dobro cesto. Asfaltirana cesta je oddolžitev družbe za prispevek teh ljudi revoluciji.
Nova urejena cesta na desnem bregu Krke bo tudi velikega turističnega pomena, saj se topliška dolina turistično vedno bolj odpira. Dolenjske toplice, Soseska. Podturn so izhodiščne točke za ribi-' ški in lovski turizem; obiskujejo pa te kraje tudi vsi ti-
Sevniški mizarji imajo sloves najboljših izdelovalcev stilnega pohištva pri nas. Delajo počasi, temeljito, natančno, veliko dela opravijo z rokami, kot stari mojstri, ki so »živeli z izdelkom«.
Vendar so prišli časi, ko je tehnologija tak način dela prehitela. Ko so svoj ' čas opremljali reprezentančne stavbe po naročilih bogatih investitorjev, cena ni bila posebno važna, prvo besedo je imela kakovost izdelave. Ko pa je bilo treba služiti dohodek v vs^ večji meri tudi z izdelki za trg, ko se je bilo treba meriti na licitacijah, se je izkazalo, da so Semičani. sicer boljši, vendar tudi precej dražji. Zaslužek podjetja ni bil posebno velik, skladi skromni in celo premajhni, da bi se podjetje samo moderniziralo in večalo.
Spomladi lanskega leta je bila z ljubljanskim trgovinskim podjetjem Slovenijales, ki je trenutno po obsegu prodaje na sedmem mestu v Jugoslaviji, sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju. Predvidena je bila graditev novega obrata za izdelovanje tipskega stilnega pohištva, vendar zamisel takrat še ni bila dozorela.
Zdaj gre, kot kaže, zares. .V petek bo referendum, v katerem naj bi delavci dali svoj pristanek k predlaganemu izhodu. Podjetje Slovenijales je v sodelovanju z banko, Stillesom in skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij pripravljeno investirati 17 milijonov dinarjev za nov obrat in modernizacijo proizvodnje. Ta naložba bi pomenila, da bi se vrednost proizvodnje več kot podvojila, dodatno pa bi tovarna zaposlila še kakih sto ljudi.
Ljudje, ki pripravljajo združitev, so prepričani, da bo imela sevniška tovarna šele v okviru velikega podjetja, ki se ukvarja s trgovino in
proizvodnjo, prave možnosti razvoja. Za stilno pohištvo se tudi naši kupci bolj zam-
Sindikat o delavskem zavarovanju
Pripombe v Metliki na osnutek statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev
Občinski sindikalni svet v Metliki je skupno s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic obravnaval predvidene spremembe v delavskem zavarovanju. Medtem ko v splošnem ugodno ocenjujejo novi statut, ker zagotavlja delavcem večje pravice, pa se na drugi strani bojijo, da delovne organizacije ne bodo lahko plačevale povečanih bremen.
Prav tako Metličani predlagajo, naj bi skupno z zdravstveno službo na primernejši način urejajo, vprašanje zdravljenja delavcev. Zdaj se je dogajalo, da-je po 29 dneh bolniškega staleža delavec za nekaj dni nastopil službo in nato spet nastopil zdravjenje. V takih primerih s< šli stroški zdravljenja na račun podjetja, čeprav je očitno, da človek ni ozdravel, če je medtem samo nekaj dni lahko deial.
Tudi klimatsko zdravljenje naj bi uredili drugače kot doslej. V Metliki namreč ugotavljajo, da so v zdravilišča zlasti odhajali ljudje s precej visokimi osebnimi dohodki, ki so na ta način izrabili svoj dopust, medtem ko ljudje z nizkimi dohodki, čeprav hudo potrebni zdravljenja, niso mogli v toplice ali gorska zdravilišča.
R. BACER
Spodbuda za dolenjske občine
Brežiške izkušnje kažejo, da bi tekmovanje za najbolj urejen kraj prirejali vsako leto — Letos je odnesel zmago Čatež
V letošnjem tekmovanju za najbolj urejen kraj v brežiški občani je sodelovalo deset krajev. Prepričljivo je zmagal Čatež, ki mu je strokovna komisija občinske turistične zveze — organizatorja tega zanimivega tekmovanja, prisodila kar 10 točk naskoka pred drugouvrščeno Veliko Dolino.
V primerjavi z lanskim letom so se turistični kraji v tej posavski občini mnogo bolj potrudili. To pa je razumljivo, ker bodo po uvrstitvi cenili tudi delo posameznih turističnih društev in hkrati s tem podrobno delili tudi denar, ki ga bodo namenili društvom za delo v prihodnjem letu.
Verjeti, da so z letošnjim ocenjevanjem v brežiški občini povsem zadovoljni, je odveč: uspeh je pokazal, da bi s stalnim tekmovanjem lahko v turistični urejenosti še precej napredovali. Komisija je ocenjevala splošno podobo kraja, prometno urejenost, urejenost in vzdrževanje javnih nasadov hi vr-
tov, urejenost hiš in okolice, obseg in raven ponudbe v gostinstvu in trgovini in druge malenkosti, ki jih občani pravzaprav sploh ne opazijo, ker so nanje tako navajeni, turist pa se ob njih ustavi.
Brežiška občina sodi, da ima za razvoj turizma dosti možnosti. čateške Toplice so pravzaprav med najpomembnejšimi turističnimi kraji na Dolenjskem, počasi pa bi lahko napredovali tudi drugod, še zlasti v Brežicah.
Brežiška občinska turistična zveza je uvidela, da so taka tekmovanja spodbudna, da lahko prinesejo napredek. 2c zdaj poudarjajo, da bodo tekmovanja za najbolj urejen turistični kraj razpisali tudi
prihodnje leto.
Menijo, da ne kaže ostajati pri starem: Brežičani predlagajo, naj bi prihodnje leto uvedli to tekmovanje vsaj za Posavje, še bolj pa bi bili veseli, ko bi tekmovala vsa Dolenjska, pravzaprav vse občine, ki jih zajema Dolenjska turistična zveza, ki ima svoj sedež v Novem mestu.
Predlog je uresničljiv, tekmovanja ne bo pretežko izpeljati. Izkušenj te vrste tudi ne manjka, saj razen brežiškega primera že več let organizirajo tako tekmovanje tudi v slovenskem merilu. Za Dolenjsko pa bi razpis tekmovanja za najbolj ure-(en turistični kraj predstavljal tudi prestižno borbo, predvsem med zdravilišči in Otočcem, manjši in manj znani kraji pa bi lahko videli, kaj so že naredili in kaj še morajo narediti, da bi dobili turistično veljavo.
J. SPLICHAL
Mokronoška Iskra brez dela
Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala
TREBNJE, 17. nov. — Stabilizacijski ukrep ZIS, ki je otežil uvoz reprodukcijskega materiala, je povzročil, da je mokronoška Iskra, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, že deset dni brez dela. Tako so pojasnili delavcem in. delavkam, ki so jih poslali na začasen »dopust« z 80 odstotnimi osebnimi dohodki.
V	obratu pravzaprav ne vedo, pri čem so. Nekaj reprodukcijskega materiala je sicer prišlo, tako da bo del zaposlenih ta teden lahko začel delati, splošna negotovost pa je ostala, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi, ki so odvisni od razvoja tega oDra-ta, za katerega je že leta in leto značilno zaostajanje.
Te dni je obiskal trebanjsko občino generalni direktor Iskre Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo pri vodstvu ljubljanske tovarne za elektroniko in avtomatiko v Hrzanju, kamor spada tnokro-noški obrat, pozanimal, kako je z možnostmi razvoja obrata v Mokronogu. Predstavnikom občinske skupščine je zagotovil, da bo Iskra pripravila program razvoja proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev, sporočil pa je tudi mnenje vodstva celotnega podjetja, naj bi tovrstno proizvodnjo povečevali v Mokronogu.
Podobne besede so v Mokronogu in Trebnjem že slišali, vendar se položaj mo-kronoškega obrata doslej ni izboljšal. Ta obrat edini na Dolenjskem ne napreduje, čeravno je izrednega pomena za Mokronog in okolico, kjer. ni drugih tavam.
V	petek bo pri generalnem direktorju Iskre sestanek s predstavniki vseh obratov in tovarn. Na tem sestanku bodo obravnavali tudi položaj v mokronoškem obratu.
M. LEGAN
SEŽANA
majo kot pred leti. Nič čudnega ni, če s stilnim pohištvom služijo tudi tovarne, ki se s tem nekdaj niso ukvarjale.	*
Stilles sam ima preslabotne službe, da bi se lahko uspešneje spoprijel s tekmeci na trgu, posebno Še, če se ti združujejo. Podjetje Slovenijales ima sloves, predvsem pa denarne in strokovne možnosti, da bi zastavilo drugače, bolj velikopotezno. Konec kancev je to tudi v njegovem interesu. V interesu
Našli so truplo
RADENCI, 17. nov — Davi so našli domačini na pešpoti pri Kapeli truplo 72-letne Ane Budja s Kapelskega vrha. Organi UJV so ugotovili, da Budjeva ni umrla nasilne smrti. To je potrdil tudi krajevni zdravnik, ki meni, da je pokojnico zadela med potjo proti domu srčna kap.
O. C.
obeh strani pa so taki medsebojni odnosi, ki bodo združevali in krepili, ne pa razdvajali.
Na to naj bi mislili delavci, ko bodo stopili pred skrinjico. Mar ne bi bilo škoda, da v tem trenutku ne bi izkoristili priložnosti, ki daje upanje, da sloves sevniških mizarjev ne bo zbledel?
M. LEGAN
Poslopje pogorelo do tal
SEŽANA, 17. nov. — Sinoči ob 22.50 uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju kmeta Jožeta Placerja iz Prelož pri Lokvi. Požar, ki je nastal pri dimniških vratih, ki so tik ob seniku, se je takoj razširil na senik, v katerem je bilo 20 ton sena, nakar je požar zajel še stanovanjsko poslopje in hlev za živino. Lastniku je uspelo rešiti le nekaj orodja in živino, medtem ko je pogorela vsa ‘stanovanjska oprema,' poleg tega pa še 5 ton krompirja ter nekaj orodja. Požar so pogasili sežanski gasilci. Po nestrokovni oceni je škode za 300.000 dinarjev.	D. G.
Litijski most škriplje
Ljudi zanima, kdaj bodo gradili novega?
Z zaporo trojanskega klanca zaradi njegove rekonstrukcije, se bo promet po zasavski cesti bistveno po-večal, vendar bo most čez Savo v Litiji predstavljal precejšnjo oviro, saj znaša njegova obremenitev samo šest ton in izjemoma dvanajst, če bo na njem eno samo vozilo.
Brez servisa in pralnice
V Sežani se od 1. januarja do 31. oktobra registrirali 872 motornih vozil, od tega 602 osebna avtomobila. Največ je vozil znamke Fiat - in Zastava. Le malokdo pa je zadovoljen s servisno avtomobilsko službo, ki je dokaj oomanjkljiva. V Sežani imajo servis za vozila Opel, kjer po pravljajo tudi nekatera druga vozila. Zasebni avtomehaniki so bolj slabo tehnično opremljeni, zato je treba za vsako večje popravilo kar v Koper ali Gorico.
Nujno pa potrebujejo v Sežani tudi pralnico za avtomobile. Na kozinski bencinski črpalki so sicer imeli v poletnih mesecih ročno pralnico, ki pa ni ustrezala programiranemu pranju vozil. Ker je bila pralnica na prostem, jo je podjetje Istra-benz odpeljalo v Koper, češ da bi pozimi voda zamrznila v ceveh
Prebivalci sežanske občine se vprašujejo, kdaj bodo tudi v Sezam dobili servis in pralnico za avtomobile. B. M.
Srečne številke
Spričo tega se v Litji zmeraj bolj resno vprašujejo ali bo njihov most zdržal povečan promet ali pa se bo lepega dne zrušil.
Na občinski skupščini so menda pred kratkim dobili zagobvilo cestnega sklada SR Slovenije, da so graditev no vega mostu v Litiji uvrstili v srednjeročni program nadaljnjega razvoja cestnega omrežja pri nas, ljudi pa bolj zanima, kdaj bo m vrst; graditev tega objekta. Ni jim namreč vseeno ali bodo zastavili to delo že prihodnje leto ali šele leta 1975. Ljudje namreč zatrjujejo, da do tega časa most ne bo vzdržal, ker ga utegne vsaka bolj narasla reka odnesti, to pa bi litijskemu gospo-dasstvu povzročilo neprecenljivo škodo.
Litij anl so lam jesenj z velikim zadoščenjem sprejeli novico o pripravah na graditev železniškega podvoza. Občina je pokazala pripravljenost sofinansirati graditev tega objekta. Z njegovo dograditvijo bi namreč odpravili stalno nevarnost tako za pešce, kot za voznike. Konec koncev je po vojni na tem prehodu življenja kar 15 ljudi.
Kaže, pa, da zdaj ni izgle-dov za graditev podvoza, zaradi prevelikh stroškov. Po izračunih bi namreč znašali izdatki tega objekta nad pol-drug miljon dinarjev in še več. Železniško transportno podjetje nima denarja, občina pa ni našla razumevanja za najetje kredita v banki.
M. V.
V 46. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 6. 17, 19, 22 in dodatna 14; drugo žrebanje: 20, 21, 26, 34, 36 in dodatna 9.
NEKAJ DNI POZNEJE
Foto: Jože Primc
JAPONSKO ROČNO DELO
IZDELKI IZ BAMBUSA
• maske § boginje # bude • razni pladn$ — lahki in odporni zoper 'alkohol • košarice za sadje #
GEJŠE
IMPREGNIRANA SVILA
slike z Japonskimi motivi
IZDELKI IZ SLONOVE KOSTI - INDIJA
ročno rezljane figure: • tri pametne opice • kamele • krotilci kač • Indijka z vrčem 0 slončki In kamele mostu • broške — indijsko svetišče TAJ MAHAL ...A
		
1 1		
V nekaj vrstah
GORIČANE
Otvoritev razstave — Minulo nedeljo so v gradu odprli novo razstavo »Akamba-Makonde«, umetnost vzhodne Afrike. Razstavo si je že prvi dan ogledalo precejšnje Število obiskovalcev.
MEDVODE
Predavanje — Jutri ob 16.30 bo v Vzgojno varstvenem zavodu prof. Breda Cilenšek predavala o primerni izbiri igrač za otroke.
TRBOVLJE
O konferenci ZK — Revirski komite ZK bo jutri popoldne razpravljal o pokonferenčni dejavnosti ZK v revirjih ter o pripravah na uresničitev osnovnih programskih izhodišč revirskega komiteja in občinskih organizacij ZK. Belski pouk — Na šoli Ivana Cankarja so ta teden uvedli za učence prvih, drugih in tretjih razredov pouk v dveh izmenah, medtem ko so ga imeli doslej zaradi stiske s prostori v treh. Bola je preselila varstvene oddelke v prostore gasilskega doma in v zgradbo nasproti pomožnega igrišča Rudarja, s tem pa je pridobila učilnice za potrebe nižjih razredov.
Soglasje — Občinska skupščina je soglašala z Javnim tožilstvom SR Slovenije, da sprejme dosedanji sodnik občinskega sodišča Marjan Bobič dolžnost občinskega javnega tožilca v Trbovljah. Janez Skobe, ki je doslej opravljal to dolžnost, je prosil za premestitev v Ljubljano.
HRASTNIK
Selitev — Komunalno obrtno podjetje Hrastnik-KOP je pričelo seliti svoje delavniške prostore v bivše delavniške prostore rudnika Hrastnik ZPT zaradi drsenja zemlje. Tečaji — Delavska univerza bo priredila 5-dnevne tečaje o varstvu pri dedu za vodilne delavce podjetij. Te tečaje bo obiskovalo več kot 70 zaposlenih na vodilnih delovnih mestih.
ZAGORJE
Prevozi delavcev — Minuli ponedeljek je bil na občinski skupščini Zagorje ob Savi pogovor med predstavniki Cestnega podjetja iz Ljubljane, občinske skupščine Zagorje ob Savi ter nekaterih delovnih organizacij. Zedinili so se za način prevažanja delavcev na delo in z dela na območju Trojan in Mlinš. potem ko bo zaprta cesta čez Trojane zaradi preurejanja.
LITIJA
Proračun — V občinsko blagajno se je do konca septembra steklo 4.223.000 dinarjev, proračunskim porabnikom pa so v istem obdobju razdelili 3.872.000 dinarjev.
BLED
Nova samopostrežba — Trgovsko podjetje Špecerija z Bleda' je zgradilo novo samopostrežno trgovino na Rečici ki so jo odprli minulo soboto. Nova trgovina je za ta kraj. ki je oddaljen od sreoišča Bleda, precejšnjega pomena.
KRANJN
Priznanja krvodajalcem — Na krvodajalski proslavi so minulo soboto razdelili priznanje najzaslužnejšim krvodajalcem in aktivistom Rdečega križa v kranjski občini. Zlate značke zveznega odbora Rdečega križa so dobili: Kati 3ajd, Jožica Gabršček, Franjo Klojčnik, Ivana Lavtar, Terezija Odar. Franc Štiglic in Marija Slehta, diplome re-puDliškcga odbora: Marija Toponš. Vera Mohar in Lvan Kij im ter osnovne organizacije RK Kokrica, Predsolje, Visoko. Voklo-Vcglje in Struževo, knjižne nagrade pa Viktor Perne, Jožica Žagar in Franc Žnidar.
Vprašanja odbornikov
"T-JC Ugodnejša posojila kmetom
S posvetovanja na Gorenjski kreditni banki v Kranju
NOVOGRADNJA NA JESENICAH — Na Plavžu gradijo poleg samopostrežne trgovine nov stanovanjski blok, v spodnjih prostorih pa bo imelo podjetje Rožca svoje prostore.	Foto: D. Sedej
Hitri koraki v turizmu
Mojstrano je letos obiskalo precej več gostov kot lani — Z graditvijo novih objektov pa bi radi v prihodnje turistični promet še poživili
Bržkone pri nas ni veliko krajev, ki bi v zadnjem času tako hitro napredovali v turizmu kot Mojstrana. Za Mojstrčane sicer ta dejavnost ni nekaj novega, saj so se z njo precej ukvarjali že pred vojno, vendar je kasneje močno zamrla. Sele prizadevanja turističnih delavcev ▼ zadnjem času so jo pričela znova oživljati.
oporo v drugih krajevnih organizacijah, že nekaj časa zelo skrbe za modernizacijo tujskih sob. Sedaj so le še redke, ki ne zaslužijo višje ocene kot za četrto kategori-
Z letošnjo letno sezono so v Mojstrani povsem zadovoljni, saj se je turistični promet močno povečal. V zasebnih sobah so na primer v devetih mesecih lani imeli le dobrih 700 nočitev, letos pa v istem času skoraj 2600. Se več gostov je prenočevalo v hotelskih sobah In gostiščih, tako da bodo do konca leta dosegli blizu 40.000 nočitev.
V turističnem društvu, ki ima za svojo dejavnost dobro
_ - N
Potreben je načrt razvoja
Odbornik Jože Rappl iz Gabrovke je na zadnji občinski seji predlagal, da bi občin ska skupščina Litja razpravljala o graditvi poslovnih prostorov Mizarske delavni-
ce Gabrovka in dala pripo-. rotilo skladu skupnih rezerv i gospodarskih organizacij ob-I čine. da za graditev odobri gabrovškemu kolektivu potreben kredit.
TA TEDEN V
I9BSUINM
Kšub nekdanjih alkoholikov
r m
bili
NASA VZGOJA — Prijateljska pre-pričevanje ali strogo prepovedano?
— Ste že v deliriju?
»Ne, v deliriju še ne. Druge sem videl. V mrežah. Groza! Jaz sem bil tik pred tem. Prikazen sem že imel enkrat! Delirij se s tem začne...«
— Prikazen?
»Sedel sem v Tivoliju na klopci, dva ali tri dni po pitju Je bilo. Cisto trezen sem bil. Sedim tam in nenadoma stoji tri metre pred menoj nagnusen maček. Rumen. nasršen, s kumemim repom. z zlobni mi očmi. Stoji
tam in me gleda s tistimi rumenimi zenicami, da me kar mraz oblije. Vzamem kamenčke in jih začnem metati vanj. Sššš! Maček stoji kot pribit in se ne gane. Mimo pride neki gospod s palico Gospod, pravim, lepo prosim, spodite, no. s palico tegale mačka! Kakšnega mačka, pran gospod in me začudeno pogleda. Tu ni nobenega mačka- ge enkrat pogledam: mačka ni nikjer. No. fant. sem si rekel takrat, zdaj pa je s teboj konec. Tedaj sem se odločil, da se grem enkrat za vselej pozdravit.«
To je le ena od zgodb iz kluba nekdanjih težkih alkoholikov, ki jih je zapisala novinarka IT na enem najbolj nenavadnih zborov, kar jih je videla doslej. V Sloveniji, kjer imamo pol milijona pretiranih pivcev in okoli trideset tisoč kroničnih alkoholikov ...
Dol s pikami in mamami!
Stopil je skozi vrata razreda prvega, kajpada, se postavil pred »šico«, pozdravil z roko na senceh, kot vojak, in glasno rekel: »Jebentiboga, danes pa ne bom pisal.« Učiteljica ga m kaznovala niti ni notela obvestit« otrokovih staršev Cez nekaj dni je taisti fantič ne nadoma vstal in vrgel čez ves razred učiteljici stavek, ki ga ne bo nikoli pozabila: »Tale kurba me pa že ne bo učila!«
Kako vzgajati otroka? O tem so odrasli ljudje popisali na tone papirja in še jih pišejo. Mi pa smo otro-ka tokrat skušali ujeti v trikotnik, katerega stranice sestavljajo: zdravnica s pediatrične klinike, psiholog In učiteljica prvega razreda. Otroški psihiatri in pediatri imajo vedno bolj polne ordinacije, a ljudje pravimo, da Je zdgj pač življenje takšno.
Ali res?
Predsednik občine -Litja Stane Volk je odgovoril, da mora Mizarska delavnica Gabrovka pripraviti program razvoja ter ga predložiti v obravnavo svetu za gospodarstvo. ki je pristojen za te zadeve. Načelnik oddelka za gospodarstvo Vladimir Cerar je menil, da bi bila najbolj primerna integracija z Lesno in-dustrijo Litja, saj Mizarska delavnica Gabrovka dela največ za to podjetje. Opozoril pa je. da občinski sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij v prihodnjem letu ne bo imel več denarja za dodelitev posojil, ker so sredstva v glavnem že razdeljena. Avgust Spat je dodal, da mora Mizarska delavnica Gabrovka najprej izdelati razvojni in tehnološki načrt. V nasprotnem primeru podjetje ne more najti kredita. Ce bi sklad odobril določeno vsoto denarja, pa banka ne bi dovolila črpanja sredstev brez potrebne dokumentacije.
Odbornik Jože Lavrin je predlagal, da upravni organ občinske skupščine Litja prouči, da se omeji hitrost na cesti na Spodnjem Logu. Pred tem naseljem naj bi postavili tudi tablo z napisom kraja. Franc Mali, šef odseka za notranje zadeve, je odgovoru, da v Spodnjem Logu ni mogoče omejiti hitrosti, ker ne gre za strnjeno naselje na obeh straneh ceste. Za tako omejitev je pristojen republiški sekretariat za ceste. Napisno tablo lahko postavijo.
Odbornik dr. Pavel Lebin-ger je predlagal, da se uredi cesta v Prapreče skozi podvoz, ker je skoraj neprevozna zaradi slabega vzdrževanja.
Direktor Stanovanj sko-ko-munalnega podjetja Litija Av. gust Spat je odgovoril, da bo njihovo podjetje to cesto uredilo, saj je to tudi mestna ulica.
Zasavje:
koristni
ukrepi
Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane bo začel z raziskavami o onesnaže-■ nju' zraka
HRASTNIK, 17. nov. — Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane bo kmalu začel s prvimi meritvami zraka na zasavskem območju. Spomladi pa bo predložil tudi že prve orientacijske ukrepe, s katerimi naj bi v Zasavju v začetku vsaj delno ublažUi onesnaževanje ozračja. To je povedal dipl. meteorolog Bojan Paradiš na današnji seji, medobčinske komisije, ki ima nalogo, da spremlja uresničevanje sprejetega načrta delovnih orga. nizacij Zasavja za omejitev onesnaževanja ozračja.
Načrt je zasnovan tako, da bodo rezultat opazovanj in meritev, ki jih bo opravil hidrometeorološki zavod Ljubljane, uporabni za dokumentirano in kompleksno odločanje možnih ukrepov za boljši zrak oziroma zmanjšanje škodljivih posledic onesnaženega zraka. Samo raziskave bodo stale 470.000 dinarjev. Največ denarja bodo prispevale Termoelektrarna in Cementarna Trbovlje ter Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov iz Hrastnika. Republiška gospodarska zbornica pa je namenila 150.000 dinarjev. Ker pa so poprej iz načrta izločili medicinske raziskave, je bila komisija danes mnenja, da bi bUo prav. če bi financiranje tega dela načrta prevzel sklad Borisa Kidriča. Nedvomno bodo rezultati raziskav o onesnaževanju ozračja koristni tudi za druga industrijska območja v Sloveniji, ki imalo podobne probleme z zrakom kot v Zasavju.
P. BURKELJC
Srečne številke
V 46. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 6. 17, 19, 22 in dodatna 14; drugo žrebanje: 20, 21, 26. 34. 36 in dodatna 9.
jo. Prihodnje leto nameravajo k oddajanju sob pritegniti tudi lastnike novih hiš, ki bi lahko dali na razpolago 30 postelj v sobah prve kategorije. Prizadevajo pa sl tudi za povečanje zmogljivosti v gostiščih. V Kepi nameravajo prizidati restavracijo in preurediti sedanje prostore, s čemer hi pridobili 25 novih ležišč. V gostišču v Lukina-novi vili na Dovjem pa računajo na 40 novih postelj za turiste.
Precej pozornosti posvečajo tudi olepšavi kraja. V sodelovanju s hortikulturnim društvom z Jesenic so uredili zelenice in nasade juri avtobusni postaji ter pred samopostrežno trgovino. Zunanjo podobo kraja so letos med drugim polepšali s 600 vrtnicami, prihodnje leto pa jih nameravajo posaditi še kakih 700.	-
Manj uspdia je bilo letos pri razvedrilu gostov. Turistično društvo zaradi pomanjkanja denarja ni pripravilo kakih posebnih prireditev pa tudi hotelsko podjetje ni organiziralo folklornih nastopov, kakršni so bili prejšnja leta. Prav tako je izostala tradicionalna prireditev »Radovna v encijanu«. Ker pa je zaradi tega še ne nameravajo izpustiti iz rok, so se trdno odločili, da je prihodnje leto spet pripravijo.
Turistično društvo v svoj program vključuje tudi graditev objektov, s katerimi hi privabili čim več gostov in poživili turistični promet. Ob sedanji smučarski vlečnici, pri	kateri imajo	sicer	še
120.000 dinarjev	dolga,	že
predvidevajo novo z zmoglji-vostjo 800 oseb na uro. Sedanja, ki prepelje na uro 700	smučarjev,	namreč	ni
več kos potrebam.
Načrte imajo pripravljene tudi	za ureditev	kampa	ob
novem mostu čez Savo. Osrednja zgradba, v kateri bi bile razen recepcije tudi kopalnice in bife, bi bila odprta
že letos, vendar se je zataknilo pri denarju. Zanj bi rabili 280.000 dinarjev, za novo vlečnico pa 120.000. Upajo, da bodo kredit za oboje dobili prihodnje leto In se potem lotili uresničevanja novih pomembnih načrtov.
L. STRU2NIK
KAMNIK
Gospodarstve n i ki o dolgoročnem programu
KAMNIK, 17. nov — Na današnjem sestanku direktorjev kamniških podjetij so razpravljali o osnutku izhodišč za resolucijo o dolgoročnem ekonomskopolitičnem razvoju Slovenije. Uvodne misli na sestanku, na katerem so bili navzoči tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, je imel Ermin Kržičnik, soustvarjaj ec slovenskega dolgoročnega programa razvoja.,
Navzoči so se zavzeli i za policentrični razvoj Slovenije, pri čemer mora biti kamniško gospodarstvo kar najtesneje povezano z gospodarstvom Ljubljane. Prav na tem področju se bo v prihodnje razvijala industrija, turizem in gostinstvo. Kamniško gospodarstvo ima vse premalo strokovnjakov, ki so in bodo v prihodnje še bolj odločilnega pomena za razvoj gospodarstva. Zato je dober izobraževalni sistem dolgoročna investicija, kjer bo moč žeti zadovoljive rezultate šele čez 15 ali 20 let.
V razpravi so govorili tudi o sklepih nedavne konference ZK in o stabilizacijskih ukrepih v gospodarstvu. Poudarili so, da Kamnik ni žarišče nelikvidnosti v gospodarstvu in da so že do sedaj imele vse investicije svoje kritje. Zavzeli so se za dosledno izvajanje predvidenih ukrepov, ker bi v nasprotnem primeru lahko ogrozili nadaljnji razvoj gospodarstva. Ob koncu so imenovali posebno komisijo, ki
vse leto. Kasneje bi postavili j bo sprejete predloge posre-še pet hišic z 20 ležišči. Kamp ! dovala republiški skupščini, so sicer nameravali urediti /	T. JANČAR
Manjši promet
V zasavskih trgovinah je zastala zlasti prodaja pohištva in gospodinjskih strojev
Omejitev oziroma zmanjšanje potrošniških posojil bo, vsaj tako je videti, povzročilo občutno zmanjšano prodajo nekaterih vrst industrijskega blaga, čeprav sta november in december meseca večjih nakupov.
KRANJ, 17. nov- Novi republiški predpisi o hranilno kreditni službi v kmetijskih in gozdarskih organizacijah ter o registriranju obresti za kredite kmetom bodo v marsičem spretnemu poslovanje omenjene službe ter pomagala zasebnemu kmetijstvu. O tem, kakšen bo vpliv lani in letos sprejetih zakonskih določil, so razpravljali na današnjem posvetu na Gorenjski kreditni banki.

Trgovska podjetja so po 29. oktobru, ko so začeli veljati naj novejši ukrepi zveznih organov, odobrili zelo malo kreditov za nakup raznih vrst blaga, kar dokazuje, da imajo Zasavčani precej potrošniških posojil v bankah in v trgovinah, ki presegajo do-
Smučarski center na Kohli
ZŽTP Ljubljana se je že pogodbeno obvezalo za gradnjo - V prvi etapi bi zgradili osnovni sistem žičnic Boh. Bistrica - Kobla
Kako se v Bohinju zanimajo za nadaljnji razvoj turizma, kaže primer njihovega odbornika inž. A. Bajta, ki je hkrati predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti. Inž. Bajt je na zadnji soji radovljiške občinske skupščine na željo občanov- ponovno povprašal, kdaj bo ZŽTP Ljubljana začelo graditi smučarski center na Kbbli nad Bohinjsko Bistrico.
Predsednik občinske skupščine Stanko Kajdiž je odgovoril: '
ZŽTP Ljubljana se Je po-
godbeno obvezalo, da bo začelo graditi smučarski center na Kobil. Izdelalo je že investicijski program, ki predvideva zgraditev v dveh etapah. V prvi naj bi zgradili osnovni sistem žičnic Bohinjska Bistrica—Kobla, tri vlečnice in hotel z 200 ležišči na Rebru. Za uresničitev te prve etape ima že vložen zahtevek v Ljubljanski banki v znesku 43 milijone dinarjev.
bungalovih, smučarskih domovih, hotelih in penzionih. Poleg tega bodo potrebni še razni rekreacijski in komunalni objekti.
Z2TP Ljubljana je resno pripravljeno prevzeti to veliko investicijo, ki bo imela za bohinjsko območje izreden pomen. Začetek del pa se bo verjetno malo zakasnil zaradi denarja.
Zanimiv pa bo tudi odgo-
.	. _____ . ,	__ vor samega podjetja, ki ga
Kot so v razgovoru s predstavniki gorenjskih kmetijskih zadrug ter KZK, GG Bled in GKB poudarili predstavniki iniciativnega odbora pri republiški gospodarski zbornici, je hranilno kreditna služba na Gorenjskem razmeroma dobro urejena. Doslej je od kmečkega prebivalstva zbrala nad 10 milijonov dinarjev hranilnih vlog, kar je sedmina vsote, ki jo ima ta služba v vsej Sloveniji. Tretjino denarja so posodili kmetom za modernizacijo proizvodnje, medtem ko zadruge, ki so ustanovitelji te službe, uporabljao za svoja obratna sredstva še 44 odstotkov teh sredstev.
Kot kaže primerjava vsote hrani Inh vlog vzadmjem času narašča, prav tako pa višina kreditov zasebnim kmetom, medtem ko se delež posojil zadrugam zmanjšuje. Kot so poudarili na posvetu, si bodo morali na Gorenjskem prizadevati, da kredite ustanoviteljem še naprej zmanjšujejo, dokler ne bodo dosegli predpisane meje tretjine vsote hranilnih vlog.
Razen od hranilno kreditne službe so gorenjski kmetje zadnja leta dobili še nad 3 milijone dinarjev posojila od
Mokronoška Iskra brez dela
Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala
TREBNJE, 17. nov. — Stabilizacijski ukrep ZIS, ki je otežil uvoz reprodukcijskega materiala, je povzročil, da je mokronoška Iskra, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, že deset dni brez dela. Tako so pojasnili delavcem in delavkam, ki so jih poslali na začasen »dopust« z 80 odstotnimi osebnftni dohodki.
V	obratu pravzaprav ne vedo, pri čern so. Nekaj reprodukcijskega materiala je sicer prišlo, tako da bo del zaposlenih ta teden lahko začel delati, splošna negotovost pa je ostala, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi, ki so odvisni od razvoja tega oora-ta, za katerega je že leta in leto značilno zaostajanje.
Te dni je obiskal trebanjsko občino generalni direktor Iskre Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo pri vodstvu ljubljanske tovarne za elek troniko in avtomatiko v Pr-žanju, kamor spada mokro-noški obrat, pozanimal, kako je z možnostmi razvoja obrata v Mokronogu. Predstavnikom občinske skupščine je zagotovil, da bo Iskra pripravila program razvoja proizvodnje elektrolit-.kih kondenzatorjev. sporočil pa je tudi mnenje vodstva celotnega podjetja, naj bi tovrstno proizvodnjo povečevali v Mokronogu.
Podobne besede so v Mokronogu in Trebnjem že slišali, vendar se položaj mo-kronoškega obrata doslej ni izboljšal. Ta obrat edmi na Dolenjskem ne napreduje, čeravno je izrednega pomena za Mokronog in okolico, Kjer ni drugih tovarn.
V	petek bo pri generalnem direktorju Iskre sestanek s predstavniki vseh obratov in tovarn. Na tem sestanku bodo obravnavali tudi položaj v mokronoškem obratu.
M i.EGAN
NAROČNIKI Dt-A SO
NEZGODNO ZAVAPDVANI
|
Gorenjske kreditne banke, pol milijona pa od Gozdnega gospodarstva Bled. Po no-
vih predpisih za te kredite sicer ne bi mogli dob it j nadomestila za del obresti iz republiških in občinskih skladov, ker jih ni posredovala hranilno kreditna služba. Vendar pa so v razpravi menili, da to ne bi bilo spodudno in pravično, zato sp predlagali, naj bi tudi zanje skušali dobiti ustrezen regres.
L. STRUŽNIK
Litijski most škriplje
Ljudi zanima, kdaj bodo gradili novega?
Z zaporo trojanskega klanca zaradi njegove rekonstrukcije, se bo promet po zasavski cesti bistveno povečal, vendar bo most čez Savo v Litiji predstavljal precejšnjo oviro, saj znaša njegova obremenitev samo šest ton in izjemoma dvanajst, če bo na njem eno samo vozilo.
Spričo tega se v Litji zmeraj bolj resno vprašujejo ali bo njihov most zdržal povečan promet ali pa se bo lepega dne zrušil.
Na občinski skupščini so menda pred kratkim dobili zagotvilo cestnega sklada SR Slovenije, da so graditev novega mostu v Litiji uvrstili v srednjeročni program nadaljnjega razvoja cestnega omrežja pri nas, ljudi pa bolj zanima, kdaj bo na vr-stj graditev tega objekta. Ni jim namreč vseeno ali bodo zastavili to delo že prihodnje leto ali šele leta 1975.
SEVNICA
Se bo Stilies
pridružil
Slovenijalesu?
Ta petek bo približno 300 delavcev sevniškega podjetja Stilies glasovalo o odločitvi, ali se bo pridružilo podjetju Slovenijales ali pa bo še na-daje ostalo samostojna gospodarska organizacija. Odločitev je v njihovih rokah. Podjetje Slovenijales je v sodelovanju z banko, Stillesom in skladom skupnih rezerv gospodarskih organiziacij pripravljeno investirati 17 milijonov dinarjev za nov obrat in za modernizacijo proizvodnje. Ta naložba bi omogočila podvojitev proizvodnje, tovarna pa bi obenem lahko zaposlila še kakih sto ljudi.
Stilies sam ima preslabotne službe, da bi 'se mogel uspešneje spoprijeti s tekmeci na trgu, posebno še. če se združujejo. Podjetje Slovenijales pa se uspešno uveljavlja, ima denar in strokovne službe, kar lahko po združitvi tudi Stillesu zagotovi napredek.	M. L.
RADOVUICA
voljeno višino 6030 dinarjev.
Manjši promfet v trgovinah bo seveda bistveno zmanjšal dohodek in ponekod že razmišljajo, da bi nekoliko reorganizirali obstoječo trgovsko mrežo. Doslej so namreč skoraj v vseh trgovinah prodajali tudi blago, ki. sicer sodi v specializirane prodajalne. Poslej naj bi se ukvarjale s prodajo teh vrst izdelkov izključno samo za to usposobljene trgovine, s tem pa bi seveda nekoliko bolj enakomerno porazdelili promet.
Morda pa bodo trgovska podjetja zaradi najnovejših omejitev v zvezi s potrošniškimi posojili preučili možnosti širšega medsebojnega povezovanja oziroma povezovanja navzven, z bolj organiziranimi, močnejšimi trgovskimi organizacijami, o čemer so v revirjih že dostikrat razmišljali, vendar je žal ostalo' samo pri tem. Ker je očitno pričakovati nekoliko manjšo akumulacijo trgovske mreže, bo seveda v prihodnje laže večjim trgovskim podjetjem. ki bodo še zmeraj lahko del dohodka namenila za nadaljnjo modernizacijo lokalov in poslovalnic kot tudi za odpiranje specializiranih lokalov.	M. V. j
PRI ZAVAROVALNICI SAVA
Spor »Podvin« — sindikati končan?
Družbenopolitične organizacije na Gorenjskem so v zadnjem času ponovno razpravljale o zanimivem sporu, ki je že nekaj časa obstajal med gostinskim obratom »Podvin« in pa Glavnim odborom sindikatov Slovenije. O tem problemu je dvakrat razpravljala tudi radovljiška občinska skupščina.
Kot nam je znano, je »Podvin« te dni ugodil zahtevku sindikatov in nakazal v celoti 230 tisoč dinarjev. To je bila edina, vendar izredno pomembna zapreka, da se ta kolektiv osamosvoji in v prihodnje samostojno razpolaga s svojim premoženjem.
Ne želimo se spuščati v to, v koliko je bil zahtevek sindikata pravno utemeljen — prav gotovo je pravno brez podlage del zahtevka v višini osem starih milijonov starih dinarjev — lahko pa rečemo, da je zahtevek takojšnje vrnitve takšnega zneska za tako majhen kolektiv izredno breme, ki ga to gostišče, pa čeprav je med najboljšimi pri nas, ne more kar tako prenesti. To bi vsekakor vplivalo na nadaljnji razvoj gostišča. Od sindikatov pa bi vsekakor pričakovali, da bodo vrnitev plačila določili na daljši rok.
B. B.
Ljudje namreč zatrjujejo, da do tega časa most ne bo vzdržal, ker ga utegne vsaka bolj narasla reka odnesti, to pa bi litijskemu gospodarstvu povzročilo neprecenljivo škodo.
Litijam so Tam jeseni z velikim zadoščenjem sprejeli novico o pripravah na graditev železniškega podvoza. Občina je pokazala pripravljenost sofinansirati graditev tega objekta. Z njegovo dograditvijo bi namreč odpravili stalno nevarnost tako za pešce, kot za voznike. Konec koncev je po vojni na tem prehodu življenja kar 15 ljudi.
Kaže, pa, da zdaj ni izgle-dov za graditev podvoza, zaradi prevelikh stroškov. Po izračunih bi namreč znašali izdatki tega objekta nad pol-drug miljon dinarjev in še več. Železniško transportno podjetje nima denarja, občina pa ni našla razumevanja za najetje kredita v banki.
M. V.
Mladinski klub so zaprli
Tržič: sanitarni inšpektor prepovedal začasno uporabo prostorov kluba
Sanitarni inšpektor občine Tržič si je pred dnevi ogledal prostore mladinskega kluba in začasno prepovedal uporabo prostorov.
V sobotah in nedeljah je ansambel The Fich a Fay organiziral mladinske plese v prostorih mladinskega kluba. Za to niso plačevali ne najemnine, ne ogrevanja prostorov. Le po končanih plesih bi morali prostore počistiti.
Toda, ko si je sanitarni inšpektor ogleda] te prostore, je ugotovil, da so prostori skrajno zanemarjeni, polni odpadkov in cigaretnih ogorkov. Tla v dvorani so dotrajana, pod ni poriban, stene so okrušene in neprebeljene. Priključki za instrumente so provizorični in položeni po tleh, kar je nevarno. V vhodni veži so polomljene mize, stene nedostojno popisane in umazane. Stranišča so nečista in zapuščena.
Na podlagi teh ugotovitev je moral sanitarni inšpektor začasno prepovedati uporabo prostorov, ker tako zanemarjen in higijensko skrajno slab prostor vzgojno slabo vpliva na mladino.
Mladinska organizacija, ki upravlja mladinski klub, nima dovoli dotacij, da bi prostore preuredila. Za denar, ki so ga dobili, so nakupili nekaj stolov in miz, ter igralni avtomat, ki pa so ga nekateri mladinci že med plesom pokvarili, polomili pa so že tudi več miz in stolov. Z dotacijami, ki jih dobi mladinska organizacija, komaj plačujejo najemnino za prostore mladinskega kluba in ga ogrevanje (centralna kurjava), ki je zelo drago.
N. A.
JAPONSKO ROČNO DELO
IZDELKI IZ BAMBUSA
• maske • boginje 0 bude • razni pladnji — lahki In odporni zoper alkohol • košarice za sadje •
GEJŠE
IMPREGNIRANA SVILA
Slike z japonskimi motivi
IZDELKI IZ SLONOVE KOSTI - INDIJA
ročno rezljane figure: • tri pametne opice # kamele • krotilci kač • Indijka z vrčem • slončki in kamele mostu 0 broške — indijsko svetišče TAJ MAHAL ... *
supermarket
PRODAJALNE:
pohištvo
LJUBLJANA, Celovška‘?7 KRANJ, JLA 6
CELJE, Mjarjborska cesta 44
Mitič: »Zmagali bomo!“
Drevi ob 17. uri v Zagrebu nogometna tekma med ekipama ZRN in Jugoslavije
ZAGREB — Pred drerviSnjim prijateljskim nogometnim srečanjem med reprezentancama Jugoslavije in ZRN ima naš zvezni kapetan Rajko Mitič velike težave s sestavo najboljše enajsterice, ki se bo pomerila z »bronasto« ekipo z zadnjega SP v Mehiki. Zagrizeni prvoligaški boji so terjali tudi več poškodb nogometašev, na katere je zvezni trener računal. Mitiču je ostalo le dvanajst nogometašev, ki so sposobni za nastop in zato je moral na hitrico poklicati še dva nova igralca.
»2e pred tednom sena vedel, da ne morem računati z Musemičem, ki ima nogo v mavcu.« je dejal Mitič. »Vsekakor pa nisem pričakoval, da bodo tik pred tekmo odpovedali sodelovanje še štirje igralci. Ačimovič je staknil poškodbo v srečanju s Partizanom in ima zateklo še prej operirano koleno. Odlični Djordjevič. ki je bil najboljši v derbiju minulega kola. prav tako ni sposoben za na-stop. Da pa bi bile te&arve še huj-
| TENIS
Pilič v II. kolu
premagal 5:7. 7:5 in strelec Emerson Joviča z 9:7 in
prvem tur-Pilič
UTRINKI
VEC POMOČI — Bolnišnica na kolesih, ki je v zadnjih letih iz Anglije odpeljala na vse večje avtomobilske dirke, a ni bila dovolj Izkoriščena ob nesrečah dirkačev in gledalcev, naj bi odslej širše odprla svoja vrata, če bo potrebno; to zahteva od tega operacijskega centra združenje dirkačev za »velike nagrade«.
VELIK KUP DENARJA — Deset milijonov dolarjev Je od neke podjetniške skupine dobil predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Averv Brundage. In sicer za hotel Lasalle v Chicagu, ki je bil pet let naprodaj.
PREPOVED — Italijanske boksarske oblasti so ronskemu prvaku gonji G hlini venih razlogov za nastope tlicenco), star 35 let.
še. mi je včeraj trener splitskegf Hajduka Luštioa sporočil, da ne morem računati na mladega Jerkoviča. ki se je uspešno vključil ▼ reprezentanco m bree katerega bo naš napad precej izgubil. Zahteval sem, da pride Jerkovič takoj po tekmi z Borom V Zagreb, Lu-
| BOKS ________________ |
Danes Frazier -Foster
DETROIT — Ameriška profesionalca Joe Frazier in Bob Foster se bost«- danes pomerila v dvoboju na 15 rund za naslov prvaka v težki kategoriji. Naslov brani Fra. zier, medtem ko je Foster svetovni prva kv pol težki kategoriji.
Favorit je Frazier v razmerju 5:1. Star je 36 let ta ima sijajno profesionalno bilanco:	25 anag.
med njimi kar 22 s k. o. Kot profesionalec še ni poražen zapustil ringa.
Bob Foster je pet let starejši ta ima več izkušenj. Doslej je imel 32 nastopov med profesionalci, izgubil pa je samo štiri dvoboje, med njimi tri v težki kategoriji. Zadnjič je izgubil leta 1965. Kot Frazier velja tudi Foster za boksarja. ki dvoboje dobiva s k. o.; v zadnjih petih letih je premagal 19 boksarjev, od tega kar IR s k. o.
Tradicija in lastna preteklost pa sta zoper Foster j a ne glede na to. da je odličen boksar. V zgodovini boksa so prvaki pol težke kategorije že devetkrat poskušali, da bi osvojili naslov tudi v težki kategoriji, vendar so vse dvoboje izgubili; Foster naj bd razbil :a mit.
ŠKOFJA LOKA — SK Trenstu-rist bo 20. t. m. organiziral v dvorani TVD Partizan na Mestnem trgu (od 16.30 do 20.) sejem rabljene smučarske opreme. Smučarski učitelji bodo pri izbiri pomagali z nasveti. Obenem bo tudi vpisovanje novih članov.
štica pa mi j« sporočil, da ad je napadalec tik pred koncem tekme v Boru poškodoval vezi v kolenu in kam*) dočakal konec srečanja. Zato Je odpotoval v Split, meni pa povzročil Se dodatne težave s sestavo ekipe. Zadnji udarec, pravzaprav najhujši, pa je prišel iz Sarajeva. Branilec Tešan. eden naj zanesljivejših v obrambi, je težje poškodovan kot so sprva menili. Tešan je moral v srečanju z Železničarjem že predčasno z igrišča, upal pa sem, da bo vseeno sposoben za drevišnji nastop.«
L. Križman in Berden
prvaka
LJUBLJANA — Republiškega pr -renstva v badmintonu so se udeležili vsi najboljši, razen lanskega finalista 2orge. ki j« v JLA. Tekmovali so po dvojnem izločilnem sistemu. Izkazali so se predvsem mladi igralci, kot Berden, Koprivšek in Caleta. ki so v zadnjem letu vidno napredovali. Berden je dokazal, da v Sloveniji tačas nima enakovrednega nasprotnika.
Pri članicah Je L. Kitaneu «e četrtič zapored osvojila naslov republiške prvakinje.
Rezultati — polfinale: D. Pohar : Pavčič 15:5, 15:1; Berden : Zupanič 15:11, 15:0; mali finale: Berden : D. Pohar 15:6, 10:15, 15:7; repesaži: Koprivšek : Caleta (O) 15:6. 5:15. 15:8; Milavec (O) : J. Pohar 10:15. 15:3, 17:15; Koprivšek : Zupanič 10:15, 15:5, 15:8; Pavčič : Milavec 15:11, 8:15. 15:6; Kopriv, iek : Pavčič 15:10. 15:6: Koprivšek : D. Pohar w. o.; veliki finale: Berden Koprivšek 15:11,	15:2;
Članice — polfinale: Marta Amf : Mariča Amf (Obe O) 12:9. Url; Bohinc : L. Križman (obe O) 10:12, 11:3, 11:3: mali finale: Bohinc : Marta Amf 10:12, 11:6, 11:0; repesažš: L. Križman : B. Križman 11:0. 11:8; Mariča Amf : Zapušek <J) 12:9. 11:4; L. Križman : Mariča Amf 11:5, 11:5; L. Križman : Marta Amf w. o.; veliki finale: L. Križman ; Bohinc 12:10. 12:10.
Vrstni red:	člani:	1. Berden
(Olimpija). 2. Koprivšek (Ježica).
5.	D. Pohar. 4. Pavčič, 5. 2upanič, 8. Milavec. 7. Caleta. 8. J. Pohar (vsi O). Članice: 1. L. Križman, 2. Bohinc. 3. Marta Amf, 4. Mariča Amf. 5. B. Križman (vse O),
6.	Zapušek, 7. Koprivšek, 8. Her-nja (vse J).
M. VRHUNEC
delavcu Rudolfu CvetKU ob njegovi devetdesetletnici.
foto: E- shUutiAus
Športnik pri 90 letih
Sprejem za Rudolfa Cvetka na komiteju za telesno kulturo IS
LJUBLJANA. 17- nov. Ob devetdesetletnici znanega športnega delavca, nestorja našega sabljaškega športa Rudolfa Cvetka je jubilantu čestital tudi predsednik komiteja za telesno kulturo pri izvršnem svetu SRS dr. Ernest Petrič. Na sprejemu v prostorih izvršnega sveta so bili razen sabl jaških delavcev tudi predsednik ZTKS Tone Florjančič in zastopniki nekaterih organizacij ZTKS-
treniram, popoldne ne počivam, spet se odpravim nekaj pred pol nočjo, vstajam med sedmo in osmo uro. ne kadim več že 44 let.«
Predsednik komiteja se je še posebej zanimal za stanje sabl jaške-ga športa pri nas. Tudi glede tega Je jedrnato posegel v bistvo problema. »Stanje ni zadovoljivo,« — je dejal. »Mladina je preobremenjena bodisi v Soli bodisi v službi, aankh česar ao lahko treningi 1« zvečer. Ni sredstev za tekmovanja in za propagando tega Športa, ki krepi človeka telesno in duševno. V Sloveniji je pet sablja-flkih klubov, ki jih tarejo hude materialne težave. Navzlic temu 10 naši sabljači veliki ideali-
Rudolf
▼
D. K.
»Kljub vsemu pa bomo zaigrali na zmago in upam, da bomo premagali Nemce ter prikazali zagrebškemu občinstvu lep nogomet,« je končal zveand kapetan.
Zaradi poškodb ta odpovedi Štirih standardnih igrelcev naše najboljše ekipe je Rajko Mitič poklical fle Pirtča in BlaSkovičm. Piričev nastop je gotov, medtem ko je Blaškovič lažje poškodovan, a bo po potrebi vseeno vskočil v ekipo.
Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila v precej slabši dostavi, kot je bilo pričakovati. Mitič ima na voljo le štirinajst nogometašev, ki so sposobni za drevišnji nastop proti slovitim nasprotnikom.
Mitič se je že odločil za tole enajsterico: Dautbegovič. Rajkovič, Stepanovič. Antonijevič, Paunovič, Holzer. Petkovič. Pirič. Bukal. Ba-jevič in Djajič. na rezervni klopi pa bodo le vratar Dautbegovič ter obrambna igralca Dojčinovski in Blaškovič.
Starešine in vojaki že tekmujejo
LJUBLJANA — Starešine in vojaki ljubljanske garnizije bodo Dan republike ta Dan JLA proslavili z vrsto Športnih tekmovanj. Pomerili se bodo v Športnem streljanju, odbojki, košarki, malem nogometu, namiznem tenisu in Šahu, vojaki in starežine pa bodo tekmovali ločeno.
V malem nogometu so tekmovanje že končale starešine, v košarki pa vojaki. Najboljše nogometaše imajo v vojašnici Ljube Šercerja, ki so dobili vse štiri tekme. Premagali so vojašnico maršala Tita z 11:0, vojašnico 4. julij s 3:1, vojašnico Polje s 5:2 in vojašnico Boris Kidrič s 4:1. Osvojili so vseh 8 točk, za njimi pa so se razvrstili vojašnica 4. julij in Boris Kidrič po 5 točk,. Polje 2 in vojašnica maršala Tita brez točke. Za zmagovito moštvo so igrali: poročnik Rodi. vojni uslužbenec Radič, vodnik Ignjatovič, voj-ni uslužbenec Jovanič, vodnik Si-raunič, vodnik I. ki. Svirac, podporočnik Strahlnjič, vojaški uslužbenec Skrlec, tehnični vodja pa je bil vojak Adžiosmanovič.
Med vojaki — košarkarji pa so bili najuspešnejši tekmovalci vojašnice Boris Kidrič, ki so premagali Polje s 51:34, vojašnico maršala Tita s 40:34, 4. julij z 20:0 in vojašnico Ljube Šercerja z 49:33. Vrstni red: Boris Kidrič 8, maršal Tito 6, Ljubo Šercer 4, Polje 2, 4. julij 0. Za zmagovalce so nastopili Psu tka, Mitič. Bogičevič, Popit, Primorec. žibret, Gospodareč, Antičevič, Kovačevič, Ristič.
VŠTK na televiziji
Poročali smo že, da praznuje letos Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani desetletnico. Ob tem jubileju je posvetila ljubljanska televizija šoli celo oddajo »na sedmi stezi«. Oddaja o visoki šoli bo na sporedu nocoj ob 18.35, pripravil jo je športni urednik Radia Ljubljana Stane Urek — sam nekoč študent VSTK.
ŠAH
Poraz in remi Cerknice
CERKNICA — V srečanju 2. kola slovenske šahovske lige zahodne skupina Je kranjski Borec premagal Cerknico s 6:2. Rezultati:' Stefan i— Bukovac rami, V. Kraševec : Matjašič 0:1, Novak : Čopič 0:1, T. Sizničak Naglič 0:1, T. Kraševec : Djordjevič remi, Pl06 : Stodar remi; mladinca — Sebalj : Site 0:1; članici — Si-mičak : Pirc rertii.
V	3. kolu pa sta Cerknica in Lesce igrala neodločeno 4:4. Rezul t&ti: Stefan : Mali 0:1. Novak : Prestrl 1:0. Simičak : Varinski 1:0, T. Kraševec : Vrečko 0:1, Plos : Šiftar 1:0, Zigmund : Simčič 0:1; mladinca — Sebalj : Goričnik 0:1; članici — Simičak : But orač 1:0.
V	Cerknici sta bila Se dvoboja Koper — Lesce ta Koper — Kranj.
V	prvem ao zmagali Koprčani s 4.5:3,5. drugo srečanje pa se je končalo neodločeno 4:4.
Na lestvici vodi ZMAJ Ljubljana z 18,5 točke pred Domžalami, ki imajo 18 točk.
ZMAJ Ljubljana v Sarajevu
LJUBLJANA. 17. nov. — Ekipa slovenskega moštvenega prvaka ZMAJ Ljubljana je odpotovala v Sarajevo, kjer bo nastopila v kvalifikacijah za vstop v drugo zvezno šahovsko ligo. Poleg Ljubljančanov bosta tekmovala Se republiška prvaka Hrvatske (Akademičar) in BiH (Iskra — Sarajevo) ter SK Priština kot prvak Kosovega.
V	zvezno ligo se bo uvrstilo le zmagovito moštvo. Slovenski prvaki v tem boju niso brez možnosti, saj bodo nastopili v najmočnejši postavi na čelu z mednarodnim mojstrom Planincem.
Sobota : Žalec 5:3
MURSKA SOBOTA — V nadaljevanju tekmovanja slovenske šs. hovske lige — vzhod je ekipa Sobote po pntfialkovanju premagala Žalec. Posameama srečanja so se končala takole: Kos : Brinovec 0:1, Režonja : Urisek 1:0, Hari : Grobelnik 1:0, Bolčič : Pipal 1:0, Gabor : Rotor 1:0, Staševič : Kunst 1:0, Horvpt : Breonikor 0:1, Glažar : Rok 0:1.
»Sekretar SZS Miloš Rutar me je sicer prijazno sprejel, toda v njegovih očeh sem mu videl, da sem ga že prvi dan polomil. Namesto ob 8. uri sem se pripeljal v službo šele ob 10. uri,« se je za začetek pošalil Zdenek Remza, še malce utrujen od dolge poti iz CSSR.
— Pa menda ni to že kar prvi dan službe?
»Seveda! Praktično začnem z delom takoj danes, saj smo se tako dogovorili.«
— Jugoslavijo in naše skakalce
ner Zdenek Remza je danes prevzel delo Jugoslovan- že poznate, pri tem menda ne bo skega zveznega trenerja za smučarske skoke. Na sliki	^ ^ pred letam odIočaIj
z leve: trener Remza, sekretar SZS Miloš Rutar in k:am bi šel. je bila ena izmed mojih prvih misli Jugoslavija. Vselej, „	, ko sem bil tu pri vas, sem se po-
Foto: ŠELHAUS l čutil kot doma in tudi zdaj se
Remza je prišel
Češkoslovaški strokovnjak zdaj trener naših skakalcev
LJUBLJANA, 17. nov- Športni druščini, ki se vsak dan zbira v dvorani Tivoli, se je danes pridružil sloviti češkoslovaški trener Zdenek Remza. ki je prevzel posel trenerja najboljših jugoslovanskih smučarskih skakalcev. Načrt naše smučarske zveze še je torej uresničil in skakalci so razumljivo zelo veseli.
pomočnik zveznega trenerja Oto Giacomelli v Tivoliju.
Kdo bo rešil Celjane?
Rokometaši Celja bodo morda morali izstopiti iz ZRL
LJUBLJANA — Finiš jesenskega dela zvezne moške rokometne lige je prinesel skoraj največ veselja ekipi Celja, ki je v petih tekmah osvojila šest točk in doživela tesna poraza s favoritoma prvenstva Partizanom m Dinamom. Ta preobrat se jasno odraža tudi na lestvici in je hkrati prinesel nov optimizem v vrste celjskih rokometašev. Žal pa • so hkrati s temi uspehi naenkrat ostali tudi pred vprašanjem, ali bodo spomladi nadaljevali v ZRL ali ne?!
Del našega tiska je pred dnevi objavil odprto pismo celjskih rokometašev, ki je tudi mnoge dobre poznavalce našega rokometa neprijetno presenetilo Povsem lahko se namreč zgodi, da bomo izgubili edinega slovenskega zveznega ligaša, Celje pa tudi enega izmed redkih vrhunskih športnih kolektivov.
»Položaj je resnično kritičen in pomladansko nadaljevanje negotovo«, nam je ob koncu jesenskega dela prvenstva potožil vratar celjskih rokometašev Marguč. »Predsednik kluba Krumpak, ki je od vsega vodstva ostal skoraj povsem sam, nas je pred dnevi podrobno seznanil z razmerami, ki so prav žalostne. Hran arine že nekaj časa nismo dobili, pa tudi stroške za obiskovanje treningov in potovanja na tekme nam
IVER DNEVA
Dovolj svetlobe za poraz
Na zadnji prvenstveni tekmi zvezne rokometne lige med Celjem in Borcem iz Banjaluke so se gostje med odmorom nenadoma uprli, da bi nada-. ljevali tekmo, ceš da .e igrišče premalo-osvetljeno. Pregovorili so delegata, da je o-0a-n: za tor s posebno napravo meril število luxov, ne glede na to. da je vodstvo Celja poprej zaman skušalo prepričati goste in delegata o tem, da }e bilo igrišče za nočne tekme strokovno ocenjeno že ored veri fikacijo.
Domačinom je končno le us pelo dobiti ustrezno r.apravo. ki je pokazala, da je :azsvr*i-ljava celo za 20 luxov večja, kakor je predpisano.
Česa se nasprotniki vsega ne poslužujejo, kadar jim prede trda . . .
K. J.
ne morejo poravnati. Celo copate smo si »kupili sami. Prav tragikomično je bilo pred tekmo z Dinamom v Pančevu. ko je večina igralcev šele v vašem časniku izvedela, da sta celjski podjetji Žična in Plinarna zagotovili denar za potovanje na tekmo. Ce niti teh najminimalnejših sredstev ne moremo dobiti, potem res ne vidimo izhoda.«
Rokometaši so kljub nemogočim razmeram zdržali do konca prvega dela in dokazali, da se lahko še vedno realno potegujejo za mesto med najboljšimi Jugoslovanskimi ekipami. Prav gotovo bd bilo neprijetno sprejeti dejstvo, da smo imeli v Sloveniji zveznega ligaša, ki je moral zaradi pomanjkanja denarja izstopi .1 lz najvls-jega tekmovanja. Ce k temu prištejemo še tradicijo, ki jo ima rokomet v Celju (letos je poteklo že 23 let od ustanovitve celjski* • ga rokometnega kluba, ki se zdaj tudi v ženski in mladinski konkurenci znova uveljavlja) in če vemo, da Celjani že četrto leto igrajo v zvezni ligi, potem se nam celjski telesnoku 1 tumd ln družbeni forumi ne kažejo v naj lepši luči.
»Nimamo neuresničljivih želja,« nam Je še dejal Marguč. »Za vso sezono bd potrebovali kakšnih 300.000 dinarjev, da b* skromno
prebrodili tekmovanje. Kaj je to res tako veliko breme? Večina igralcem je dobila mestna ln republiška priznanja za večletno uspešno delo, ki je rokometu tudi pripomoglo, da je postal eden izmed najuspešnejših povojnih športov v Celju sploh. Ne bi želeli, da bi bili mi prav tisti rod, ki bo tradicijo moral prekiniti. Nikakor nočemo prosjačiti, toda ponos in ljubezen do rokometa nas silita, da kar najbolj dostojno zastopamo naše mesto v naj višjem zveznem tekmovanju, pri čemer ne gre pozabita, da Jugoslavija prav v rokometu zavzema en t izmed prvih mest v Evropi n na svetu.«
Rokometaši Celja zdaj iščejo možnosti, da bi pomladi le nada-
ljevali tekmovanje v ZRL. Morda se bo našel kdo, > i jim bo pomagal. Morda bi kakšno celjsko podjetje lahko sprejelo patronat nad njimi in tako rešilo res neprijeten položaj. Pa četudi tega ne bi našli, bodo celjski forumi morali nekaj storiti.
Izstop iz zvezne lige bi bil za Celje in našo telesno kulturo nasploh le pretemen madež, ki se mu na vsak način moramo Izogniti.
S. TRBOVC
SFRJ
12:11
: NDR (4:8)
CLUZ, 17. nov. — Na mednaro dnem rokometnem turnirju zapokal »Karpatov« je naša reprezentanca premagala ekipo NDR s 12:11 (4:8). Gole za naše so dali: Krstič 4, Milkovič in Miljak po 3, Lavmič in Lazarevič no 1.
Tekma je bila zelo razburljiva, zlasti proti koncu, ko so Nemci vodili s 11:7.
V drugih dveh tekmah je SZ premagala Madžarsko s 23:22, Romunija A pa domačo ekipo B s 18:10.
niti malo ne počutim tujca. Saj sama vidite. Pet minut sem tu, v tivolskem bifeju, in že nas je polno omizje. S skakalci pa smo tako že dolgo prijatelji, saj smo se veliko zim skupaj potepali po tekmovanjih.«	#
— Torej že veste, kakšen kader vas čaka, kaj imate v ekipi?
»Že večkrat sem rekel, da imate sijajno ekipo, ki lahko veliko doseže. Stefančič, Zajc, Mesec pa Prelovšek, Pudgar ter drugi so nadarjeni skakalci. Nikar mi ne govorite, da je Zajc prestar! Poglejte Raško. Star je 30 let in v kakšni formi je!«
— In kako mislite začeti?
»Pomemben je sistem dela. Skakalce imamo, vedeti moramo, koliko imamo denarja in se nato odločiti za realno pot. Seveda pa bo treba tudi precej potrpljenja.«
— Pri nas se je nekam ustalila navada, da mnogi zahtevajo uspehe kar čez noč. Kaj boste odgovorili tem?
»Najbrž jih bom razočaral. Za vrhunske uspehe je — kot v vseh športih — tudi pri skokih potrebno precej let načrtno delati. Raška je osem let trdo treniral, da se je prikopal do olimpijskega zmagovalca. Tudi vsi drugi češkoslovaški skakalci so morali po tej poti. Letos smo v CSSR izredno naporno trenirali in videli boste, da bodo Raška in njegovi tovariši boljši kot kdaj koli.«
— Naše torej čaka isto?
»Ce hočemo kaj doseči, nd druge poti. Sicer pa se bomo marca dokončno dogovorili, kako in kaj. Moramo videti, kje smo in kaj storiti. V enem letu ne moremo napraviti prelomnice. Upam pa, da bo vse v redu in da se bomo lahko kdaj skupaj poveselili nad uspehi.«
— Načrt dela najbrž kljub vsemu že imate?
»Ta je že precej dolgo jasen in ga poznajo tudi skakalci. S po-
1 KOLESARSTVO	I
Rekord Francoza Trentina
ZURICH — Znani francoski kolesar, dobitnik zlate olimpijske kolajne, Je dosegel nov svetovni rekord v vožnji na 1 kilometer z letečim ciljem. Progo je prevozil v času 1:02,4. Tudi prejšnji rekord je imel isti kolesar. Ta rekord velja le za amaterje, ipedtem ko je najhitrejši profesionalec prevozil progo v 1:01,23.
močnikom Giacomellijem si bova pomagala. Jaz bom učil njega, on pa mene Upam, da se bom kmalu bolj naučil tudi slovenščine. Pa saj sem se končno s Slovenci že do zdaj vedno dobro razumel v vseh pogledih.«
Zdenek Remza je gotovo vrhunski trener, po mnenju njegovih kolegov sedaj celo najboljši strokovnjak za smučarske skoke na svetu. Poleg rednega dela je ves čas tudi študiral in prihodnje leto bo tudi formalno zadostil zahtevam. Na visoki šoli za telesno kulturo v Pragi mu namreč manjka le še diploma. Remza je star 42 let in že od leta 1959 je trener češkoslovaške reprezentance. Kaj je v teh letih naredil, najbolje kažejo rezultati. Ekipa CSSR je že nekaj let najmočnejša na svetu. Raška, Hubač, Doubek. Motejlek, Rydval, Hohnl, Kodejška, Jakou-bek in drugi so imena, ki pomenijo v današnjem skakalnem športu vrhunec kvalitete. Vsi ti pa so Remzini učenci. Res več kot odlično spričevalo.
S. TRBOVC
Hotel Lev se je izkazal
Vse več delovnih organizacij pri nas v zadnjem času po svojih močeh pomaga športu in športnikom. Čeprav je to hkrati tudi uspešna reklama, pa vendarle kaže tudi na razumevanje za čedalje večje probleme športa.
Danes je smučarjem priskočil na pomoč delovni kolektiv ljubljanskega hotela Lev. Za mesec dni je namreč prevzel v oskrbo novega trenerja skakalcev Zdeneka Remzo in mu tako tudi omogočil kar najbolj nemoteno delo.
AVTOMOTO
Druga zmaga v gosteh
Hokejisti za alpski pokal - IEV : Olimpija 1:2 (0:1, 0:0, 1:1)
INNSBRUCK, 17. novembra — Olimpijski stadion, gledalcev 1000, sodnika Stenico in Darin (oba Italija). Strelci: 0:1 — S. Beravs (6), 0:2 — Jakopič (42). 1:2	—
Burner (59).
INNSBRUCK: Haney. Esterham-mer, E. Mossner, J. Mbssner, Pratsch, Erhard, Burkhart, Schwi-tzer, Probst, Scholler, Kirchbauer, Spom. Burner, Koli, Tocieschini, Pepeunig, Langer, Oberhuber.
OLIMPIJA: Gale, Albreht. Jan, žvan, Lap, Savič, Puterle, Smolej. S. Beravs, Petač, Jakopič. D. Beravs, Aljančič, Seme, Vnuk.
Hokejisti Olimpije so v tekmovanju za alpski pokal že drugič zmagali v gosteh. Tokrat so premagali domači IEV, katerega igralca so se odlikovali po večji ostrosti, gostje pa so bili hitrejši
v drsanju. V glavnem je tekel boj enakovrednih tekmecev, toda domačini so imeli na. svoji strani tudi oba zelo slaba sodnika, ki sta nekajkrat brez pravega vzroka izključila goste, tako da so morali belo—zeleni sedeti na kazenski klopi 12, domačini pa samo 6 minut. Razen tega nista priznala tudi popolnoma regularnega zadetka ki ga je dosegel Seme. Prednost Ljubljančanov v hitrosti se jim je dobro obrestovala, saj so lahko prav zaradi tega vzdržali večkratno številčno premoč domačin- v.
Gledalci so dali priznanje gostom predvsem zaradi njihove boljše kolektivne igre, v kateri ni b’lo dosti napak. V 30. minuti sta bda laže poškodovana vratar Gale (udarec v nogo), ki ga je zamenjal Albreht ter napadalec Aijan-
Čedalje boljši so
V ZHL - Kr. gora : Medveščak 4:3 (0:0, 3:1, 1:2)
čač. ki si je poškodoval arkado.
Drugi naš zastopnik v tej konkurenci, ki igrajo v drugi skupini, bodo drevi nastopili v Bolzanu z ekipo enakega imena.
ing. FR. BASG1A
Riessersee
Olimpija
KAC
Cortina
IEV
»Pohorje 70«
MARIBOR — Reli Pohorje bo letošnje republiško prvenstvo. Prav ta podatek daje reliju poseben čar. Organizator relija AMD Maribor je tekmovalcem pripravil dokaj »zasoljeno« progo; skupna dolžina je 388 km, od tega je kar 150 km makadama. Letošnji reli bo razdeljen v štiri etape: Maribor — vas Reka pri Hočah (160 km), Reka — Poljčane (60 km), Poljčane — Maribor (64 km). Maribor — Maribor (104 km).
Tekmovalci bodo tudi letos razdeljeni v naslednje skupine: do 785 kubikov, od 785—1000. od 1001 —1300 in nad 1301 ccm.
Bistvena razlika, po kateri se bo letošnje tekmovanje »Pohorje 70« razlikovalo od lanskoletnega, je cestno-hitrostna dirka, ki bo tekmovalce čakala ob koncu relija. Ta bo najverjetneje zamenjala spretnostno vožnjo, ki je bila prav gotovo mnogim tekmovalcem »trn v peti«! Prvi tekmovalec naj bi 'tartail iz Maribora v nedeljo, 21. t. m. ob 7 uri iz Gosposvetske ulice, Prvega tekmovalca organizator pričakuje v Maribom. v Kamniškem drevoredu že t ibližno ob 13.55.
AMD Maribor so prijave poslali že: Aleš Pušnik (renault), Kropf (ford), Bertok (saab), KraSna (to-mos) in drugi. Med sodelujočimi pa bo najverjetneje tudi Andrej Vidic (saab), saj bi mu dobra uvrstitev na »Pohorju 70« prinesla zelo solidno uvrstitev, če ne že prvo mesto. Zal na štartu skoraj gotovo ne bo Ljubljančana Horvata (BMW-2002 ti), ki je svoje vozilo močno poškodoval na letošnjem »Primorskem reliju«.
B. S.
PLANINE IN LJUDJE
JESENICE — Drsališče pod Me-žakljo, gledalcev 800, sodnika Benedičič (Jes.) in Grgec (Zg).
STRELCI. 1:0 — škrjanc (30), 2:0 — Ambrožič (31), 3: — Skr-janc (36), 3:1 — Sinovec (38), 4:1 — Hafner (44). 4:2 — Sinovec (52), 4:3 — Renaud (53).
KRANJSKA GORA. Gasar, Krmelj, Razinger, Ambrožič, D. šeb-janič, Endliher, Pirc, J. Sebjanič, Smagin, Skrjanc, Hafner, Kunšič, Medved, Cemažar, D. Hiti. Jagodic, Vidmar.
MEDVESCAK: Žibret, Crnkovič, Krmelj, Ostrič, Safar, Renaud, Oreško vic, Goj&nov?«,, Belimo, Sinovec, Zajec, Horvatr Filipčič, Su-pin.
Moštvo Kranjske gore je okrepil bivši član Jesenic Pirc. Prav po zaslugi tega igralca, so bili domači že v prvi tretjini v pre-močf.
Druga tretjina je potekala ▼ znamenju mladih Kranjskogorcev, ki so povedli svojo ekpio v vodstvo s 3:0. Vse je že kazalo, da bo zagrebški Medveščak doživel teža kporaz. V 28. minuti je nervoza med igralci postala nevzdržna in po dva igralca iz obeh moštev sta morala po dve minuti na klop.
Tudi v zadnjem delu igre je bila ekipa Kranjske gore v premo-
či. Kljub temu pa so domači zabeležili le en zadetek, in sicer v prvih minutah, medtem ko sta bila za »medvede« uspešna Sinovec in Renaud.
Povedati je še treba, da so gostje v zadnjih minutah zaigrali precej ostro, vendar sta sodnika štela prekrške še v dovoljene meje hokejske igre.
V tem srečanju je Kranjska gora priskrbela za presenečenje, ki ga niso pričakovali niti največji optimisti. Igralci so potrdili, da šele sedaj prihajajo v formo in prav zaradi tega lahko očitamo upravi Jesenic, da tej ekipi ni v pripravah posvetila več pozornosti.	P. KARLIN
LESTVICA
Olimpija	5	4	0	1	56:16	8
Jesenice	4	4	0	0	30:6	8
Slavij a	5	3	0	2	16:27	6
Kr. gora	5 113 19:36 3
Medveščak	5	1	0	4	18:27	2
Beograd	4	0	1	3	6:33	1
Vstopnice za derbi v prodaji
Hokejski klu-b Olimpija obvešča, da so vstopnice za prvenstveno tekmo zvezne lige med Olimpijo in Jesenicami v soboto že v prodaji, in sicer v prostorih TT biroja (Titova 11) in pri Kompasu (Titova 12).
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Slovenija
avto
LJUBLJANA, Prešernova cesta 40
razglaša prosta delovna mesta
POSLOVODJO
v trg. poslovalnici na Jesenicah
POGOJ: visoko kvalificiran delavec trgovske stroke, zaželena praksa v avtostroki ali njej sorodni stroki.
PRODAJALCA
v trg. poslovalnici v Ljubljani
POGOJ: šola za prodajalce, zaželena praksa.
KUHINJSKO POMOČNICO — SERVIRKO
za počitniški dom v Kranjski gori
Zaželena praksa v gostinski stroki, nastop možen takoj.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah splošnemu sektorju podjetja »Slovenija avto«, Ljubljana, Prešernova cesta 40, do 26. novembra 1970.
10816
Mariborska komisija MO
Vzporedno z reorganizacijo občinske konference ZMS v Mariboru so mladinski odseki Maribora in okolice v sredo ustanovili posebno komisijo, ki do delovala v okviru obč. konference in bo koordinirala delo vseh MO. Občinska konferenca ZMS mariborske občine bo deloma tudi financirala dejavnost: MO.
Poglavitna naloga nove komisije bo koordinacija dela, ki je bilo doslej precej slabo. Že na prvem sestanku so se dogovorili za nekatere skupne akcije. Konec aprila 1971 bodo organizirali pohod po poslednjih poteh Djure Djakoviča, udeležili pa se bodo tudi slovesnosti, ki jo pripravlja MO PD Maribor-matica. Druga, še širša akcija bo »Pohorski memorial'« (4. junija 1981), ki bo posvečen legendarnemu Pohorskemu bataljnou. Organizirali ga bodo mladi planinci iz Ruš. Nadalje nameravajo tesneje sodelovati z mladinskim klubom v Mariboru. 15. januarja bodo pri njih pripravili razstavo planinske fotografije, posvečeno 70-letnici PD Ruše in planinstva na štajerskem. Ta dan bodo pripravili tudi predavanje z barvnimi diapozitivi, 16. januarja zvečer pa bodo v klubu organizirali planinski ples za mladino.
Mladi planinci iz Maribora in okolice so prepričani, da bodo z novim načinom dela še bolj opozorili na svoje pomembno družbe-no-vzgojno delo.
Pomanjkljivosti Trdinove poti
Planinska skupina PD PTT Maribor je med obiksom Trdinove poti (7. in 8. novembra) opazila nekatere spremembe in pomanjkljivosti, na katere želi opozoriti tudi druge obiskovalce.
V	Komami vasi ni več žiga, ki so ga prenesli na Mimo goro. Na Opatovi gori naj bi dobil žig oskrbnik logarske koče, ker je sedaj zaklenjen v obratni pisarni gozdne uprave Krško In le redko dostopen. Tudi na Trški gori žig ni več v gostišču (ker je zaprto), pač pa pri kmetu na hišni številki 17.
Trdinovo pot so pripravili leta 1967, vodita pa jo planinsko ln turistično društvo Novo mesto. Speljana je po najlepših predelih Dolenjske, deloma pa tudi po Karlovški transverzali. Ima 12 kontrolnih točk in se jo lahko obhodi v 5 do 6 dneh. Spominske značke ne podeljujejo, pač pa v dnevniku potrdijo prehojeno pot.
Velika planinska fotorazstava
V	Mlinchenu pripravljajo veliko mednarodno planinsko razstavo, ki jo organizirajo revija »Der Berg-steiger«, mestni muzej in Merkur. Razstava na temo »Alpinizem v vseh variacijah« bo aprila 1971 v mestnem muzeju. Prijave s pozitivi (čmobelimi in barvnimi) v velikosti 18 x 24 cm in več ter diapozitivi, sprejemajo do 1 decembra 1970 na naslov: Redaction »Ded Bergsteiger« — Bergfoto 71/8000 Miinchen 20, Abhofsach.
Na razstavi bodo šoto grafi je velikega formata, ki jih bo izdelal organizator, zato je potrebno poslati le tiste fotografije, za katere avtorji tudi lahko posodijo negative. Pošiljki je potrebno priložiti ovitek s polnim naslovom, na hrbtu fotografije pa mora biti njen naslov in naslov avtorja. Zanimivo je, da je prva nagrada avtomobil BMW 1800, pa uidi druge niso ravno skromne!
Razpis za vodjo zimskega tečaja
Mladinska komisija KZS razpisuje mesto vodje na republiškem tečaju za mladinske vodnike —
zimski del. Tečaj" bo v skladu s programom od 28. januarja do 7. februarja 1971 na Planini pri Kranju, udeležilo pa se ga bo predvidoma 50 tečajnikov. Vodja si bo lahko sam izbral inštruktor-sko ekipo.
Šola za mlade planince
MO PD PTT Ljubljana je tudi letos organiziral šolo za mlade planince, ki je pričela z delom 4. novembra. Sola je organizirana po programu mladinske komisije PZS vsako sredo in četrtek zvečer v izobraževalnem ptt centru. Trajala bo predvidoma do konca marca 1971. Razen predavanj bodo imeli udeleženci tudi več izletov in poučnih ekskurzij v gorski svet.
Odmevi z gora
V	petek ob 19. uri bo na drugem programu radia zopet zanimiva oddaja — »Generacija plezalcev«. Dr. Raško Dolhar je v njej razpredel misli o razvoju tržaške plezalne tradicije in spregovoril o njenih pobomikih.
Predavanje
Drevi ob 20. uri bo v predavalnici elektrotehnične fakultete na Tržaški cesti predavanje Pavleta Merlaka z Bleda — »Od Pire-nejev do Visokih Tater«. Prihodnjo sredo pa bo predavanje inženirja Milana Ciglarja — »Sprehodi po Ljubljanskem barju«.
Planinski koledar
Planinska založba pri PZS pripravlja v sodelovanju z založbo Borec izredno zanimiv planinski stenski koledar z barvnimi reprodukcijami Himalaje in njenega vznožja. Posnetke so prispevali člani III. JAHO, ki so se lansko leto povzpeli na Anapurno II. in IV. Naročila za koledar soreiema pisarna Planinske zveze Slovenile, Ljubljana, Dvoržakova 9 (telefon 312-553). Cena koledarja bo 17.— din.
Odprte postojanke v Karavankah in Kamniških
V	Karavankah bodo preko zime odprte naslednje postojanke: Dom Pristava na Javomiškem rovtu, dom na Peci, poštarska koča pod Plešivcem, dom na Zelenici in zavetišča v Heleni, Mihev in v Podpeci. V Kamniških, oz. Savinjskih Alpah, pa: dom v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, dom na Smrekovcu, dom na Veliki planini, koča na Starem gradu, dom v Kamniški Bistrici, Mengeška koča na Gobavici, koča pod Olševo, Andrejev dom na Slemenu ter zavetišče pri Pucu in koča ob žičnici na Krvavec. Dom na Resevni bodo odpirali po potrebi, ob nedeljah pa bo odprto tudi planinsko zavetišče Rašica.
Tudi invalidna mladina je aktivna
Ena najbolj delavnih skupin PD Vipava je sekcija na zavodu za invalidno mladino. Skoraj vsako nedeljo se pod vodstvom učiteljice odpravijo v naravo. Da pa njihovi izleti niso kar tako, priča izlet pred desetimi dnevi. V spremstvu PD se je 12 mladih planincev podalo na Debeli vrh na Nanosu, ki jc zahteval kar štiri ure naporne hoje.
Koča na Lipanci zaprta
Blejsko kočo na Lipanici so letos (8. t. m.) morali zapreti in dokler ne bodo uredili najema ali odkupa zgradbe od kmetijske zadruge Bled ne bo oskrbovana. PD Bled; ki jo upravlja, računa, da jo bodo lahko zasilno odprli vsaj za novoletne praznike.

ms®
tv
* * ■
■ ** .

‘ w’ '*”",
•3S&3


ZADNJI POZDRAV — Tisoči Beograjčanov so se včeraj poslovili od umrlega Vilka Vinter-halterja. njim pa so se pridružili njegovi delovni tovariši-novinarj i, borci ter številni javni ih kulturni delavci. Po govorih člana sveta federacije Velirrrira Stojniča in predsednika Zveze novinarjev Jugoslavije Aleksandra Aleksdjeva so pokojnega Vinterhalterja prepeljali v Mostar, kjer so ga pokopali. Na sliki: častna straža ob krsti v Beogradu.	Telefoto: Tanjug
ODLOČILNA FAZA POGOVOROV NA CIPRU? — V ponedeljek sta se po enomesečni prekinitvi ponovno sestala predstavnika grške in turške skupnosti na Cipru Glafkos Clerides in Rauf Denktas. Pogovori o prihodnjih odnosih med skupnostima zdaj prehajajo v tako imenovano »četrto fazo«, v kateri naj bi se sporazumeli o nekaterih ključnih vprašanjih. Na sliki: Clerides in Denktas v pogovoru z novinarji.	Telefoto: UPI
'PTIČJI KOMPASI KAŽEJO NA JUG — Desettisočglave jate škorcev so na svojem popotovanju proti toplemu evropskemu jugu prekrile nebo nad vinorodno dolino Rena. Lačni pernati popotniki so strah vinogradnikov, nevšečnosti pa povzročajo tudi voznikom.	Telefoto: UPI
„Lunohod“ na de
Sovjetski vesoljski program, ki se dosledno gradi na robotih, je dobil s sprehajalcem po Mesecu izredno pomembno potrdilo
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 17. nov. (Po telefonu). Sovjetska zveza ima končno svojega sprehajalca po Mesecu, svojega Neila Armstronga. Res ni človek in res ima eksotično ime »Lunohod I«, ki ga ni v nobenem koledarju, je pa zelo živ izdelek človeških rok. ki uboga na ukaze z Zemlje Vrhu tega ima na sebi nekaj francoskega, ki mu daje podjetno potezo. Z vsem tem je sovjetski vesoljski program, ki se dosledno gradi na robotih, dobil zelo pomembno potrdilo.
»Lunohod I« je vsekakor prvo vesoljsko terensko vozilo. Nismo še videli njegovega portreta niti ni še nič rečeno o njegovih dimenzijah. Po orisu pa si ga predstavljamo s osmimi kolesi, s sovjetskimi državnimi insignijami, z Leninovim portretom v reliefni tehniki, pa z znanstvenimi napravami, z antenami, s televizijskimi kamerami in z odbojnim ogledalom z laserskimi žarki.
Ta končni podatek navaja na misel, da ga bodo sovjetski in nemara tudi francoski strokovnjaki skušali locirati na Mesečevi površini tudi z optičnimi sredstvi.
Reflektor za laserske žarke Je francoske izdelave. Tudi ta simbol mednarodnega sodelovanja je novost v raziskovanju Meseca. Predsednik francoske republike Georges Fompidou je v začetku oktobra med potovanjem po SZ obiskal Bajkonur. Kaj so mu tam pokazali, ni znano. Ljudem iz svojega spremstva je baje samo povedal, da je videl »čudovite stvari«.
V sovjetskem uradnem sporočilu je za zdaj povedano le to, da je »Lunohod I« davi oto 9. uri 38 minut zapretil vesoljsko postajo, ki ga je ob 6. uri 47 minut mehko položila v Morje deževja, da se je oddaljil od nje 20 metrov in da je potem začel »delati«. Njegove delovne naloge niso podrobneje opisane, v prvih sovjetskih komentarjih pa je rečeno, da bodo »Lunohod I« in podob-
ni avtomati lahko jemali različne vzorce Mesečevih tal s površine in iz globljih plasti ter na »kraju samem« opravljali fizikalne in kemične analize. Poleg raznih meritev bodo pregledovali Mesec s televizijskimi kamerami, ki bodo usmerjene z Zemlje... Vsekakor gre — po besedah sovjetskih učenjakov — za kvalitativno novo etapo, ki bistveno razširja polj« raziskovanja na sosednih vesoljskih telesih.
Vesoljska postaja »Luna 17«, ki je »Lunohod« posadila na Mesec, je najbrž v mnogih elementih podobna
»Luni 16«, ki je prinesla sovjetskim znanstvenikom na Zemljo prvih sto gramov Mesečevih kamenin In ki je zdaj že na ogled v vesoljskem paviljonu stalne razstave sovjetskih dosežkov v Moskvi. Le to še ni jasno, ali se bo tudi »Luna 17« vračala na Zemljo.
Za poslednje izstrelitve proti Mesecu so v SZ uporabili močnejše in izpopolnjene rakete. Omembe je tudi vredno, da so ob »Luni 17« in že poprej ob »Zondu 8« preizkusili nove optične sisteme, s katerimi lahko sledijo vesoljskemu Izstrel-ku prav do Meseca. To je vsekakor pomemben pripomoček za lociranje in usmerjanje avtomatičnih vesoljskih postaj.
V pričakovanju, da bomo s televizijskimi očmi samodejnega sprehajalca videli nove Mesečeve pokrajine, se moramo zadovoljiti z uradnim zagotovilom, da tam gori »vse naprave delujejo nor-| malno«.	ITT VIDMAR
Dolarska vojna
R. Schumann o prizadevanju »male Evrope« za uvedbo .evropske valute’
PARIZ, 17. nov. (Reuter). Evropa in ZDA se morajo izogniti »dolarski vojni«, naj velja, kar hoče, je izjavil francoski zunanji minister Robert Schumann. Poudaril je. da bi bilo to »dosti preveč nevarno«.
Premalo za socialno zavarovanje
Odbor za socialno politiko meni, da predvidena sredstva ne zadoščajo
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — S sklepom o zača-nem financiranju v prvem trimesečju 1971. leta, ki ga je ztr predložil skupščini, ni predvidenih dovolj sredstev za socialno zavarovanje. Tako je menil na današnji seji odbor zbora narodov za socialno politiko.
Predlog ZIS, ki so ga poslanci v načelu sprejeli, določa, da bodo sredstva za socialno zavarovanje v treh mesecih prihodnjega leta sa 103 odstotka večja kot v istem obdobju tega leta. Za toliko naj bi se povečal tudi ■vezni poračun.
Poslanci pa so opozorili, da to ne bo dovolj za neogibno valorizacijo prejemkov borcev in invalidov. Poudarili SO, da so se osebni dohodki zaposlenih letos povečali ca okrog 30 odstotkov, medtem ko se prejemki borcev In invalidov v zadnjih dveh letih niso skoraj nič zvišali.
V razpravi so poudarili, da tat morala vprašanja borcev normativno še naprej urejati federacija, oziroma da M morala biti ta vprašanja urejena enotno ▼ vsej državi. Posebno vprašanje pa je, kako naj M oblikovali sredstva sa te potrebe.
Minister Je govoril pravzaprav o prizadevanju držav »male Evrope«, da bi uresničile zamisel o »evropski valuti«, s katero naj bi konkurirale ameriškemu dolarju. Posebej je opozoril na nevarnost spopada med zahodnimi valutami.
V govoru na kosilu s časnikarji J® Schumann spregovoril tudi o potrebi po »uskladitvi« proti ZDA s prizadevanji »male Evrope« in drugih zahodnoevropskih držav za skupni razvoj. Dejal je, da je ameriška skrb v zvezi z napredkom zahodnoevropske skupnosti neutemeljena.
Poudaril je, da je nujno potrebno ohraniti tn načela skupnosti pmale Evrope« — skupne zunanje tarife, pre-ferenciale v korist afriških držav in skupno gospodarsko politiko. Schumann meni. da ameriške zunanje tarife niso upravičene, ravno tako pa niso upravičen] ugovori ZDA, ki letijo na račun zaščite kmetijskega trga EGS. S tem v zvezi Schumann omenja, da se je proJaja ameriških kmetijskih proizvodov na trgu »male Evrope« več kot po-dvomila.
Francoska vlada Je bres ovinkov povedala, da. svojih stikov a afriškimi državami ne namerava spodkopavati. Posebne zvem med afriškimi državami to EGS, a tudi ugodnosti. Id zdaj) veljajo za nekatere afriška države, ao »neogibne aaradl političnih to gospodarskih razlogov«, ki so ▼ interesu zahodne poloble.
Pariz je tud] tokrat nedvoumno povedal, da s pridržkom gleda na željo Velike Britanije po pristopu k EGS. in Je londonsko stališče oce-
Kongres zveze gluhih
SKOPJE, 17. nov. (Tanjug) — Sedmi kongres Zveze gluhih Jugoslavije je danm nadaljeval dešo * komisijah za r»g^r»i««otjekoJtadrovaka vprašanja, ‘ za Izobraževanje in poklicno rehabilitacijo ter za družbene aktivnosti.
nll kot »negotovo«. Po Schumannovih besedah bi bilo izredno pomembno«, ko bi Britanija ponovno jasno potrdila svojo željo po priključitvi k skupnosti »male Evrope«. Schumann je celo naravnost vprašal: »Ali je Britanija še pripravljena pristopiti k zahodnoevropski skupnosti?«
Zadnje vesti
Prva seja navega vodstva
Ostra
obsodba
izpadov
Sirijsko vodstvo stranke Baas je razpravljalo o sestavi nove vlade
DAMASK, 17. nov. (AFP). Novo začasno sirijsko vodstvo stranke Baas je imelo danes popoldne prvo delovno sejo, na kateri so proučevali program stranke in sestavo nove sirijske vlade. To je nocoj sporočil radio Damask.
V novem začasnem sirijskem vodstvu stranke Baas je osem članov, od teh je 6 civilistov in dva vojaka. Kakor so nocoj obvestili novinarje v Bejrutu, so v vodstvu naslednji: general Hafez Asad, minister za obrambo In maršal letalstva, general Mu-stafa Tlas, načelnik generalštaba sirijske armad® Abdel Halim Kadam, minister za kmetijstvo Abdelah el Ah-mar, guverner okrožja Idlib Mohamed Ali el Halabi, župan Damaska. Mahmud Aju- j bi, bivši prosvetni minister,' Mohamed al Jusifi, guverner okrožla Hama, Mohamed Haj-dar, član mestnega sekretariata stranke v Damasku.
Za izjemo generala Asada In Tl asa so vsi ostali bili prvič izvoljeni v vodstvo stranke.
Kot možnega kandidata za novega šefa s!rijske države najpogosteje omeniajo bivšega m:n‘stra in rektorja univerze v Damasku Sakerja Fahama in bivšega ministra za finance Abdela Fataha el Bušija.
Sueški
prekop
širši?
Odprli naj bi ga čimprej tudi za ladje do 250.000 ton
TOKIO, 17. nov. (AP) — Japonska družba za oceanske konstrukcije Pen ta je danes sporočila, da bo izdelala študijo o možnostih za ponovno otvoritev in razširitev Sueškega prekofra, kakor ji je predlagala neka agencija ZAR, ki skrbi za Sueški pre-kop.
Predsednik japonske družbe Tecutaro Mižimo se je vrnil iz Kaira, kjer se je pogovarjal s Ahmedom Mašu-rom, šefom egiptovske agencije. Po pisanju japonskega tlaka je Mizuno izjavil, da že-H ZAR ponovno odpreti prekop in sicer kar se da kmalu. Natančen datum otvoritve pa bo seveda odvisen tudi od rasvoja političnega položaja. Egiptovska agencija Je pripravila šestletni načrt o razširitvi prekopa, tako 'da bi lahko skozenj plule tudi ladje z 250.000 tonami nosilnosti. Preden je bil po izbruhu arabsko-izraelske vojne v le-' tu 1967 Sueški prekop zaprt, so lahko po njem plule samo ladje z nosilnostjo do 67300 ton.
Mizuna je izjavil, da bo »novi« .Sueški prekop skoraj dvakrat širši od sedanjega, njegova globina pa bi se povečala od 143 na 23 m.
Slovo od' Vilka Vinterhalterja,
MOSTAR 17. nov ‘ (Tanjug) — Danes popoldne so tukaj z največjimi častmi pokopali uglednega publicista in javnega delavca Vilka Vinterhalterja Od pokojnika so se skupaj z več tisoč prebivalci Mostarja poslovili z govori predsednik občinske konference SZDL Miroslav Sulentič, predsednik konference SZDL BiH Todo Kurtovič in predsednik občinske skupščine Banjaluke Živko Babič ter v imenu jugoslovanskih novinarjev glavni urednik Oslobodjemja Zdravko Colič.
Tupamari bodo vrnili del nakita
MONTEVIDEO. 17, novem bra (DPI). — Urugvajska vlada je uradno ocenila, da so pripadniki ilegalne gverilske organizacije tupamarov pred štirimi dnevi pokradli iz trezorjev državne banke v Montevideu za 13 milijona dolarjev nakita in denarja. V banki pa se niso strinjali s to vladno oceno in trdijo, da so jim pokradli za pribjižno 6 milijonov dolarjev. Voditelji tupamarov pa so poskrbeli še za eno zanimivost: v dnevnikih so objavili, da bodo lastnikom vrnili ves tisti nakit,’ ki ne presega 200 dolarjev vrednosti. Dragocenejše predmete pa bodo obdržali.
Novo sporočilo
ugrabiteljev
Grossa
MONTREAL, 17. nov. (APP). — Zasebna radijska postaja v Montrealu je sinoči prestregla sporočilo »osvobodilne fronte v Quebfecu«, ki daje kanadskim oblastem štiri dni časa za izpustitev 24 političnih jetnikov. Kanadska policija se je danes odločila za temeliito preiskavo v vseh hišah. da bi našli sled za ugrab ljenim britanskim diplomatom Crossom.
Koroška socialistična stranka najostreje obsodila protislovensko gonjo
CELOVEC, 17. nov. — Pre-zidij in vodstvo koroške socialistične stranke sta na včerajšnjem zasedanju pod vodstvom deželnega glavarja Hansa Sime med drugim najostreje obsodila minule izpade ekstremistične desnice na Koroškem, uravnane med in po proslavah ob 50-letnici koroškega plebiscita proti slovenski etnični skupnosti. Svoj vrh je protislovenska gonja dosegla minule dni v publikaciji Heimatdienšta »Ruf der Heimat« — Klic domovine, kjer so preostanki nemško nacionalistične desnice zapisali, da koroško narodnostno vprašanje ne bo rešeno vse dotlej, dokler eden od obeh deželnih narodov ne bo za vselej zbrisan.
Spomin na najbolj temne čase slovenskega življa na avstrijskem Koroškem, na množično izseljevanje zavednih družin v koncentracijska taborišča, spomin na popolno iztrebljanje — na genocid. je še presvež, da tokrat ne bi zaprepastil slovensko, pa tudi vso koroško javnost. Vodstvo socialistične stranke koroške, pravi sporočilo z omenjenega zasedanta. sicer zavedajoč se pravice do svobode izražanja in mnenja državljanov in njenih skupnosti ob pisanju »Ruf der Heimat« obsoja takšno stališče kot primer alarmantnega. človeka nevrednega in sramotnega dejanja.
V. PLAVCAK
Sestanek
Oadaf?.Qadat
KAIRO. .17. nov. (AP) — Predsednik libijskega revolucionarnega sveta polkovnik El Gadafi se je danes sestal s predsednikom ZAR El Sadatom in egiptovskim podpredsednikom Huseinom Šalejem. Sestanek je bil na kairskem letališču in v dvournem pogovoru so razpravljali o najnovejših spremembah v Siriji.
Libijski predsednik El Gadafi je odpotoval včeraj v Damask, kjer se je sestal z generalom Hafezom Asa-dom.
Nikezič se je sestal s tujimi novinarji v, Beogradu
BEOGRAD, 17. nov. (Tanjug) — Predstavnik centralnega komiteja ZK Srbije Marko Nikezič se je pogovarjal danes s stalno akreditiranimi tujimi novinarji v Beogradu. V daljšem pogovoru Je Nikezič odgovoril na več vprašanj tujih novinarjev v zvezi s sedanjimi druž-beno-gospodarskimi in političnimi gibanji v naši državi. Pogovora so se udeležili tudi direktorji in glavni uredniki beograjskih časopisov, radia in televizije.
Sindikati BiH proti zamrznjenju osebnih dohodkov
SARAJEVO, 17. nov (Tanjug) — Predsedstvo republiške konference Zveze sindikatov BiH Je danes odločno nastopilo proti morebitnemu administrativnemu zamrznjenju osebnih dohodkov Poudarilo Je, da so osebni dohodki po glavitna spodbuda in temeljni proizvodni odnos. Predsedstvo
„!ia!i robo!, ki nfsli4*
Moskovska TV je predvajala film o Mesečevem vozilu »Lunohod 1«
MOSKVA, 17. nov. (Tanjug) — Moskovska televizija je nocoj predvajala film o konstrukciji samodejnega vozila za Mesec »Lunohod 1« v vseh fazah proučevanja. Poskus z mesečevim avtomobilom so opravili na Zemlji na površinah, ki so najbolj podobne tistim na Mesecu. Po vsem tem, kar je bilo moč videti, je jasno, da so bile priprave dolgotrajne in zelo skrbne. Značilno je, da ima vsak od skupno osmih koles svoj lasten motor za premikanje.
Znanstveni komentator sovjetske televizije je imenoval »Lunohod 1« »mali robot, ki misli«. Po njegovih besedah se »Lunohod« napaja z energijo s pomočjo sončnih baterij, premaguje zapreke, preiskuje teren, opravlja kemično analizo kamnin iii rezultate pošlje kontrolnemu centru na Zemlji.
Znanstveni komentator sovjetske televizije je prav tako izjavil, da z »Lunohodom« znanstveniki opravljajo s te-lekomandami z Zemlje. Isti komentator je tudi izjavil, da se »Lunohod 1« ne bo vrnil na Zemljo.
Palestinci zahtevajo izvafanje • amanskih sporazumov
AMAN, 17. nov. (AFP). Predstavnik visoke- arabske komisije za nadzorstvo nad izvajanjem kairskih in amanskih sporazumov o miru v Jordaniji Bahi Ladjam se je pogovarjal s predstavniki centralnega komiteja palestinskega odporniškega gibanja, ki so ga seznanili s krvavimi incidenti, do katerih je prišlo sinoči v mestih Irbid in Dže-raš, kjer je armada napadla komandose.
Predstavniki palestinskega centralnega komiteja so zaprosili Ladgama, naj se zavzame za uspešno izvajanje teh sporazumov in prenehanje izrednih ukrepov, ki še vedno veljajo v Jordaniji.
Program tunizijske vlade
TUNIS, 17. nov. (TASS). Predsednik vlade Tunizije Hedi Nuira je govoril danes v skupščini o poglavitnih načelih programa svoje vlade.
Premier Hedi Nuira je dejal, da se bo njegova vlada zavzemala za izboljšanje položaja v nacionalnem gospodarstvu, sprejela bo ukrepe, da bi prišlo do družbenih sprememb v življenju delovnih ljudi in da bi se izboljšal njihov življenjski standard.
V zvezi z zunanjo politiko bo Tunizija nadaljevala s politiko neurvršČanja in vzdrževanja prijateljskih odnosov z vsemi državami.
Ni napredka v pogovorih
WASHINGTON, 17. nov. — (AP) Ameriški State Department meni, da na zadnjih sestankih veleposlanikov štirih velikih sil o berlinskem položaju ni prišlo do nobenega napredka o bistvenih vprašanjih, o katerih razpravlja )o. To je danes izjavil na tiskovni konferenci predstavnik State Depertmenta Robert McCloskey.
Telegrami
POGOVORI DELEGACIJE ZSJ — LONDON. Delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi predsednik centralnega sveta Dušan Petrovič, se je včeraj v Londonu pogovarjala z generalnim sekretarjem tra-deunionov Victorjem Featherjem in drugimi prvaki britanskih sindikatov.
IMENOVANJE — HAAG. Nizozemska vlada je sklenila v Beogradu akreditiranega veleposlanika Mauritsa Vigevena postaviti za veleposlanika, zadolženega za odnose med Vzhodom in Zahodom, zlasti za probleme, ki se nanašajo na evropsko varnost.
FRANCOSKO-POLJSKI POGOVORI — PARIZ. Francoski premier Jacques Chaban-Delmas bo konec tega meseca skupaj z zu-nan.jim ministrom Mauriceom Schumannom odpotoval na dvodnevne uradne pogovore v Varšavo.
KIRCHSCHLAGER BO OBISKAL POLJSKO — DUNAJ. Avstrijski zunanii minister Rudolf Kirchschlager mo v začetku decembra obiskal Poljsko na povabilo zunanjega ministra Stefana Jendrychowskega.
ARAFATOVA TURNEJA — TUNIS. Predsednik centralnega odbora palestinskega osvobodilnega gibanja Jaser Arafat je včeraj prisnel iz Alžirije v Tuhizijo, ki je zadnja postaja njegove turneje po državah Magreba. Pred tem se je sestal z alžirskim predsednikom Bumediienom in maroškim kraljem Hasanom II.
GRECKO POJDE NA SVEDSKO — MOSKVA. Sovjetski obrambni minister maršal Grečko bo od 2. do 6. decembra na uradnem obisku na švedskem.
DIPLOMATSKI STIKI - DAKAR. Se-negal je navezal diplomatske stike z DR Vietnamom.
SOVJETSKO-AMERIŠKI SESTANEK — HELSINKI. Delegaciji Sovjetske zveze in ZDA, ki se pogajata o omejitvi strateške jedrske oborožitve, sta se včeraj ponovno sestali v sovjetskem veleposlaništvu v Helsinkih.
ZNIŽANE OBRESTI — FRANKFURT. Zvezna banka je znižala eskontno mero od
7	na 6.5 odstotka, lombardno pa od 9 na
8	odstotkov.
SPORAZUM Z NAFTNIMI DRUŽBAMI — TEHERAN Konzorcij zahodnih, petrolejskih družb je po dolgotrajnih oogaja-njih sklenil z iransko državno družbo za nafto sporazum, ki zagotavHa Tranu vpčip dnborike od noslovania teh družb — več ko m-li jardo dolarjev na leto.
ŠE EN GLAS ZA KITAJSKO — KU-WAIT. Kuvajt je naročil svoji delegaciji v OZN, naj glasuje za vzpostavitev zakonitih pravic LR Kitajske v OZN.
SINGAPURSKO. KITAJSKI ODNOSI — TOKIO. Singapurski premier Lee Kwan Yw je med obiskom v Tokiu izrazil upanje, da bo Singapur razvil prijateljske odnose z LR Kitajsko in da bo LR Kitajska sprejeta v mednarodno skupnost.
VOLITVE NA OKINAVI — TOKIO. Vlada premiera Sata si ni zagotovila večine na volitvah, ki so bile v ponedeljek na Okinavi, prvič po 28 letih. Dobila je tri od skupno 7 sedežev, kolikor jih imajo v parlamentu predstavniki otoka.
PROTESTNA NOTA — WASHINGTON. State Department je proučil protestno noto Češkoslovaške v zvezi z incidenti 27. oktobra in i. novembra, ko je nekaj ameriških helikopterjev kršilo suverenost češkoslovaškega zračnega prostora.
POZIV NA STAVKO — BARI. Tri naj-večje italijanske sindikalne centrale so pozvale delavce v osmih pokrajinah na jugu Italije, naj začno stavkati, zahtevajoč večjo pomoč vlade za razvoj teh pokrajin.
PROCES — ALŽIR. Trije francoski državljani se zagovarjajo pred alžirskim vojaškim sodiščem zaradi špijonaže.
ARETACIJA — BORDEAUX. Francoska policija je aretirala nekega človeka, ki ga sumijo, da je podtaknil požar na šestih krajih v bližini Bordeauxa. Gre za člana krajevne gasilske brigade.
SOJENJE — BUENOS AIRES. Tu se ja začela sodna obravnava proti petim ljudem, obtoženim, da so ugrabili in ubili bivšega argentinskega predsednika Pedra Arambu-ruja.
DELNA RESNICA — TEL AVIV. »Jeru-salem Post« sodi, da so vesti, ki jih je objavila ameriška revija Time o sestanku med podpredsednikom izraelske vlade Aio-nom in jordanskim kraljem Huseinom deloma -resnične. Ve se, pravi list, da sta se sestala prvi teden novembra.
Pa še to:
KUPEC V ZADREGI — Kupcu, ki je v beograjski lekarni zahteval škatlico »pli-vadonov«, so pojasnili, da jih nimajo, ker so prekinili poslovne stike s tovarno »Pliva«. »Z novomeško »Krko« jih niste prekinili?« je vprašal kupec Povedali so mu, da jih niso. »Dobro, potem pa mi dajte škatlico »lcrkadonov«! se je oddahnil kupec.
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 18. nov. 1970 ob 0,7. uri
vzide 07.03 zaide 16.27
LUNA
vzide 19.49 zaide 11.27
g
<S>
T
sončno
delno
oblačno
oblačno
dež
nevihte
*$* sneg
V
burja
jugo
topla
fronta
hladna
fronta
MOSKVA
** c *
• KIJEV
Vreme in temperatura 17. novembra 1970
kraji	vreme ob 7 on	“C	vreme >b 13 'in	-c
Ljubljana	megla	—2	oblačno	0
Planica	poloblačno	—8	oblačno	0
Brnik	poloblačno	—5	oblačno	2
Kredarica	megla	—11	megla	-9
Man bor	jasno	—2	oblačno	b
Sl Gradec	oblačno	—2	oblačno	1
Celje	pol oblačno	—4	oblačno	5
Novo mesto	jasno	—3	)blačno	5
Koper	jasno	6	oblačno	11
Reka	jasno	5	oblačno	!2
Pulj	—	—	iblačno	A
Hvai	jasno	6	*asno	15
Dubrovnik	jasno	8	ooloblačno	.2
Magreb	poloblačno	—2	oblačno	7
Beograd	jasno	4	ooloblačno	9
Sara levo	poloblačno	2	lasno	7
Titograd	jasno	4	jasno	14
Skopje	oblačno	6	oblačno	9
'elovec	poloblačno	—1			
Gradec	jasno	—4	oblačno	1
Dunal	poloblačno	3	ool oblačno	9
•netke	jasno	1	—	
Milano	jasno	0	. 		
lenova	poloblačno	9	oblačno	15
	oblačno	0	oblačno	2
^Urlcb	oblačno	3	—	
Rim	lasno	3	ooloblačno	15
Pari*	oblačno	6	dežuje	9
	ool oblačno		?asno	5
Stockholm'	sneži	0	sneži	1
\f n*kva	oblačno	3	oblačno	3
Napoved za danes:
VREMENSKA SLIKA:
Hladen zrak se umika iz nad Balkana proti vzhodu. Hkrati so pričele dotekati nad Alpe in zahodno Evropo toplejše zračne gmote. Slabo vreme je zajelo južno Britanijo in severozahodni del Evrope in bo predvidoma v četrtek doseglo Slovenijo.
SLOVENIJA:
Pretežno oblačno bo; prot večeru so možne v zahodn; Sloveniji manjše padavine Najnižje nočne temperature bodo okoli 0. na Gorenjskem do —7. v Primorju 3, najvišje dnevne okoli 7, v Primorju do 12 stopinj C.
JUGOSLAVIJA:
Pretežno jasno bo z ' jutra njo meglo po kotlinah.
Preljubi semafori
V našem mestu divja mala prometna vojna
O, preljubi semafori! Zakaj svetite, ko pa nas je toliko, ki se prav malo menimo za vas. In še prav nekaznovano. Pešci, kolesarji, mopedisti in vozniki osebnih avtomobilov, predvsem pa šoferji zelenih avtobusov in trolejbusov, smo si napovedali na ljubljanskih cestah pravo vojno, ki se vsaj v večini primerov konča samo s škripanjem gum-
. Semafore so postavili prometniki zato, da bi se promet odvijal hitreje in varneje, njihovo delovanje in spoštovanje semaforskih uka-zov pa so sankcionirali s pozitivnimi predpisi. Tako je teoretično, praktično pa je ljubljanski vsakdan približno takle, denimo pred Ajdovščino, kjer so današnji prometni red uzakonili po res temeljitem preudarku in preizkusih:
Vozniki imajo svoj, podaljšani zeleni val. Utemeljen je s hitrejšim pretokom, ki naj ga ne bi ovirali pešci. Le-ti pa se kaj malo menijo za rdečo luč na semaforu. Tisti hip, ko jim dežurni prometni miličnik obme hrbet, se že množično spustijo po za njih določenem prehodu, pa tudi kak meter poleg njega, na drugo stran ceste. Ob takih okoliščinah se avtomobilisti, ki so pripeljali po Tavčarjevi in zavili proti Gosposvetski, morajo ustaviti, če-
verižno reakcijo. V trenutku ko se sprosti za avtomobiliste smer Titova, je zastoj popoln, kajti vozniki <z smeri Tavčarjeve niso mogli sprazniti križišča.
Seveda zakon o temeljni varnosti v cestnem prometu obravnava tudi tak primer in ukazuje vozniku, ki sicer ima na semaforu še zeleno luč, da ne sme na križišče, če opazi, da ga ne bo mogel pravočasno izprazniti. Zavoljo neupoštevanja tega dela predpisov pa v Ljubljani pride do dnevnih popolnih zastojev na Bavarskem dvoru.
Pešce in voznike, kršilce osnovnih prometnih predpisov in tudi lepega vedenja v javnem prometu bo verjetno, žal, izučila samo takojšnja denarna kazen, čeprav je prav vsem neljuba. Morda bi jo prav zato morali miličniki tolikanj pogosteje uporabljati. Kaznovalna politika je res zadnja možnost pri spametovanju udeležencev v prometu.
prav imajo po semaforje vem I toda kot kaže. tudi edina za signalu prosto pot. Seveda pa današnji razvoj prometne kul-tak zastoj potegne za seboj i ture.	M. D.
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Rojstva — V ponedeljek so mamice v obeh porodnišnicah povile 9 deklic in 8 dečkov. Oba najtežja novorojena občana sta se rodila v klinični porodnišnici — punčka je zbrala 40G0 gramov, najtežji fantek pa 3775 gramov.
Poroke — Dopoldne bodo na Magistratu trije pari podpisali poročne lis-.'ne, včeraj pa ni bila sklenjena nobena zakonska zveza.
Pogrebi — Popoldne bodo svojci še zadnjič pospremili Jožeta Zalarja. 36-letnega trgovskega pomočnika (ob 14. uri na pokopališče v Stepanji vasi); Marijo Cinik, 69-letno upokojenko (ob 14.45 na viško pokopališče); Frančiško Renko, 33 1et.no upokojenko (ob 15.30 na Žalah) in Slavka Arharja, 43-lstnega elektromonterja (ob 16. uri na pokopališče Žale).
HITROST MESTNIH AVTOBUSOV
Mestni avtobusi porabijo le 40 odstotkov svojega časa za vožnjo, ves preostali čas, se pravi pet ur od osmih pa čakajo na postajališčih, pred semaforji, pred prehodi za pešce. Ce bo promet še gostejši, bomo krajše razdalje v mestu prehodili prej peš kot z avtobusi.
HOTELI
Precej polno — Sinoči ob 19.30 sta bila polna hotela Turist m Ljubljana transport. Hoteli Bellevue, Ilirija, Lev tn Union so bili zasedeni 80-odstouio, Slon pa 70. REŠEVALCI
V Pomurje — Včeraj so reševalci opravili 206 voženj ter petkrat pomagali ponesrečencem. Najdlje so peljali v Pomurje, Laško in v Kočevje.
TA TEDEN V
Klub nekdanjih alkoholikov
NASA VZGOJA — Prijateljsko prepričevanje ali strogo prepovedano?
— Ste že bili v deliriju?
»Ne, v deliriju še ne. Druge sem videl. V mrežah. Groza! jaz sem bil tik pred tem. Prikazen sem že imel enkrat! Delirij se s tem začne ...«
— Prikazen?
»Sedel sem v Tivoliju na klopci, dva ali tri dni po pitju je bilo. Cisto trezen sem bil. Sedim tam in nenadoma stoji tri metre pred menoj nagnusen maček. Rumen. nasršen, s kumemim repom. z zlobnimi očmi. Stoji
tam in me gleda s tistimi rumenimi zenicami, da me kar mraz oblije Vzamem kamenčke in jih začnem metati vanj. Sššš' Maček stoji kot pribit in se ne gane. Mimo pride neki gospod s palico Gospod, pravim, le-po prosim, spodite, no s palico tegale mačka! Kakšnega mačka, pravi gospod in me začudeno pogleda. Tu ni nobenega mačka. Se enkrat pogledam: mačka ni nikjer. No. fant. sem sl rekel takrat, zdaj pa Je s teboj konec. Tedaj sem se odločil, da se grem enkrat za vselej pozdravit.«
To je le ena od zgodb Iz kluba nekdanjih težkih alkoholikov, ki jih je zapisala novinarka TT na enem najbolj nenavadnih zborov, kar jih Je videla doslej. V Sloveniji, kjer Imamo pol milijona pretiranih pivcev In okoli trideset tisoč kroničnih alkoholikov ...
Dol s pikami in mamami!
Stopil Je skozi vrata razreda prvega, kajpada, se postavil pred »šico«. pozdravil z roko na senceh, kot vojak, in glasno rekel: »Jebentiboga, danes pa ne bom pisal.« Učiteljica ga m kaznovala niti ni notela ob ve stiti otrokovih staršev Cez nekaj dni je taisti fantič ne nadoma vstal m vrgel čez ves razred učiteljici stavek, ki ga ne bo nikoli pozabila: »Tale kurba me pa že ne bo učila!«
Kako vzgajati otroka? O tem so odrasli ljudje popisali na tone papirja in Se jih pišejo Mi pa amo otroka tokrat skušali ujeti v trikotnik, katerega stranice sestavljajo: zdravnica s pediatrične klinike, psiholog In učiteljica prvega razreda. Otroški psihiatri In pediatri imajo vedno bolj polne ordinacije, a ljudje pravimo, ds je zdaj pač življenje takšno.
Ali res?
Pripravniki med dvema ognjema
Naj se zakon o pripravništvu razveljavi, kot želijo nekateri kadroviki?
Nedavne problemske konference o pripravništvu se je udeležilo kar 54 ljudi, tako predstavnikov delovnih organizacij kot tudi nekaterih družbenopolitičnih organizacij. Tudi pripravniki so bili med njimi. Na mestni konferenci ZM Ljubljana, ki je posvet sklicala, so povedali, da so priprave tekle poltretji mesec. Bolj kot konferenca, na kateri so se daljnovidno zavzeli za novo, urejeno pripravništvo, so zanimive priprave, ki so — prav zaradi soglasja na posvetu — zarisale pravo podobo pripravništva.
Začeli bi lahko kar z izzi- | rane delovne sile, malo ali
valnim vprašanjem »zakon da ali ne«, ki ga je med pripravami zastavil predstavnik MK ZM Stane Drobnič vodjem kadrovskih služb. Večina je predlagala, naj temeljni zakon o pripravništvu izpred treh let preneha veljati.
Na anketo, kako imajo urejeno pripravništvo, je izmed 157 ljubljanskih podjetij odgovorilo le 90, drugi pa sploh ne. Morda niso imeli kaj. Slovenija-vino, vzemimo, pravi, da je pripravništvo že izgubilo svojo veljavo, zlasti zaradi neprizadetosti obeh strani. Po drugi strani naj bi delovne organizacije od uveljavitve zakona že »vzgojile« nekaj sposobnih kadrov. Tako naj bi se »status pripravnika kazal bolj kot pridobivanje cenene kvalifici-
nič pa kot priprava kadrov.« Pristavili so še, da v pomanjkanju kadrov po sili razmer prihaja do odstopanja od pripravništva. Odtod tudi večkrat samovoljno skrajšana pripravniška doba in večji, samovoljno prikrojeni dohodki. Podobno je odgovorila večina organizacij.
Lahko bi načeli tudi drugo
stran, prizadevnost pripravnikov samih. Nikogar ne boli glava, ker ne pozna podjetja
—	pota samouprave bi zaenkrat sploh pustili oh strani,
—	pravi Stane Drobnič. Pripravnik bo vzrojil — pa se tudi vdal — samo ob vnaprej določenih, manjših dohodkih za samostojno delo seveda. In preprosta poštevanka pripelje pripravnika do spozna-
NOVtNEC JE ZBOLEL
' Mnogi Ljubljančani so bili veseli novega semaforja, ki so ga nedavno postavali na križišču pred šestico. Omogočal je hitrejši in bolj urejen pretok vozil in hkrati so bili tudi pešci na prehodu varnejši. Danes pa so nam s semaforskega centra sporočili, da se je semafor pokvaril, ker so pregorele žice. Zatrdili so, da ga bodo čimprej popravili in s tem omogočili hitrejše odvijanje prometa.	A. A.
Nesnaga ne pride sama
Številni odmevi na fotografijo, ki smo jo objavili včeraj
LJUBLJANA, 17. nov. Fotografija, ki smo jo danes objavili na ljubljanski strani pod naslovom »Ljubljanska sramota pri cukrami«, je zbudila veliko zanimanje bralcev, pri nekaterih pa tudi ogorčenje. Tako se je pri nas oglasil dolgoletni predsednik stanovalcev cukrame Janko Vajd. Pripominjamo, da se slika ne nanaša na cukramo, ampak prikazuje onesnaženo Ljubljanico pri zapornicah. V zvezi s tem je dal vodja inšpektorata za komunalno inšpekcijo Ljubo Gobec naslednje pojasnilo.
»Ker komunalna inšpekcija i vodostaj Ljubljanice. Ce se I nemogoče. Doslej so lahko
dela pri vzdrževanju komunalnega reda načrtno, lahko odgovarja »le za svoje delo, ne pa za trenutno stanje (nesnago), ki se Jahko pojavlja morda le za nekaj ur. Seveda si komunalna inšpekcija prizadeva odpraviti tudi take primere. Tako se tudi ob pregradi ob Ljubljanici dostikrat nabere vsa mogoča umazanija.
Komunalna inšpekcija je že pred dvema letoma opozorila Vodno skupnost. ki zdaj še bolj pogosto čisti predel ob zapornicah. Pri odpiranju zapornic pa morajo upoštevati
namreč gladina preveč zniža se bregovi na Barju začnejo posedati. Zapornice zato dvigajo le, kadar je gladina reke dovolj visoka, sicer pa okolico zapornic stalno nadzirajo in nesnago sproti čistijo.
Prodajalce paprik so že opozarjali na red, saj so vse pridelke, ki jih niso mogli prodati, metali v Ljubljanico. Letos je s tem veliko bolje. Vendar Je nemogoče nadzirati prav vsakega in ob vsakem času.
Ugotavljanje krivcev, ki mečejo v Ljubljanico odpadke, je v sedanjih razmerah
izsledili le dva. Morali bi nastaviti redarja, ki bi stalno nadziral ta predel in opozarjal na red. Izdelali so že načrt in priročnik za njihovo delo. Vendar bi že sama navzočnost paznikov, ki bi opozarjali na nered in nesnago, povečala redoljubnost Ljubljančanov. Že pred dvema letoma so predlagali, naj bi uvedli redarsko službo. S tem bi komunalni inšpekciji še bolj omogočili, da bi sistematično vzdrževala zdravo in lepo podobo mesta.
ANDREJ ARKO
nja, da samo on plačuje davek zakonu. Kadrovik v ljubljanskem Leku je na vprašanje, v čem se pripravniki le razlikujejo od ostalih, odgovoril pošteno:	»Najprej
imajo 10, zatem 5 odstotkov odbitka od dohodka.«
Edina, tako vsaj kaže, ki si razbija glavo s pripravništvom, je torej MK ZM. Postavlja teze o mentorstvu, stimuliranem in tudi sicer urejenem; o dohodkih pripravnikov, usklajenih s prizadevnostjo; o pripravniškem stažu, ki naj ne bi bil odraz izobrazbe temveč časa, ki ga pripravnik potrebuje za uvajanje v delo. Tu so še programi pripravništva, suhoparno pravniški. Pa še takih polovica ljubljanskih delovnih organizacij nima.'
»Pripravništvo naj bo!« so pribili, na posvetu, kot smo že dejali. Konferenca je mimo. Na mladinskih aktivih je zdaj, da delajo naprej. Breme so namreč z zaupanjem namenili prav tem.
MIJA RE1POVZ
SEVNICA
Se bo Stilles
pridružil
Slovenijalesu?
Ta petek bo približno 300 delavcev sevniškega podjetja Stilles glasovalo o odločitvi, ali se bo pridružilo podjetju Slovenijales ali pa bo še na-daje ostalo samostojna gospodarska organizacija. Odločitev je v njihovih rokah. Podjetje Slovenijales je v sodelovanju z banko, Stillesom in skladom skupnih rezerv gospodarskih organizacij pripravljeno investirati 17 milijonov dinarjev za nov obrat in za modernizacijo proizvodnje. Ta naložba bi omogočila podvojitev proizvodnje, tovar na pa bi obenem lahko zapo slila še kakih sto ljudi.
Stilles sam ima preslabotne službe, da bi se mogel uspešneje spoprijeti s tekmeci na trgu, posebno še. če se združujejo. Podjetje Slovenijales pa se uspešno uveljavlja, ima denar in strokovne službe, kar lahko po združitvi tudi Stillesu zagotovi napredek.	M. L.
Mokronoška Iskra brez dela
Težave pri uvozu reprodukcijskega materiala
TREBNJE, 17. nov. — Stabilizacijski ukrep ZIS, ki je otežil uvoz reprodukcijskega materiala, je povzročil, da je mokronoška Iskra, ki izdeluje elektrolitske kondenzatorje, že deset dni brez dela. Tako so pojasnili delavcem in delavkam, ki so jih poslali na začasen »dopust« z 80 odstotnimi osebnimi dohodki.
V obratu pravzaprav ne vedo, pri čem so. Nekaj reprodukcijskega materiala je sicer prišlo, tako da bo del zaposlenih ta teden lahko začel delati, splošna negotovost pa je ostala, kar vse vpliva na razpoloženje ljudi, ki so odvisni od razvoja tega oora-ta, za katerega je že leta in leto značilno zaostajanje.
Te dni je obiskal trebanjsko občino generalni direktor Iskre Vladimir Logar, ki je dejal, da se bo pri vodstvu ljubljanske tovarne za elektroniko in avtomatiko v Pr-Zanju, kamor spada mokro-noški obrat, pozanimal, kako je z možnostmi razvoja obrata v Mokronogu. Predstavnikom občinske skupščine je zagotovil, da bo Iskra pripravila program razvoja proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev, sporočil pa je tudi mnenje vodstva celotnega podjetja, naj bi tovrstno proizvodnjo povečevali v Mokronogu.
Podobne besede so v Mokronogu in Trebnjem že slišali, vendar se položaj mo-kronoškega obrata doslej ni izboljšal. Ta obrat edini na M. T.EGAN
Snežinkino
vabilo
Smučarski klub Snežinka obvešča svoje mlade člane, da bo redni letni občni zbor kluba danes ob 20. uri v dvorani v Kidričevi ulici.
Odmevi

Tudi v nedeljo!
Pred. časom ste na ti. strani Ljubljanske izdaje objavili članek »Umazanija kliče«. Pozdravljamo, da vaš časopis spremlja problčme s področja komunale, zlasti pa čistoče našega mesta. Ne odobravamo pa. da s takimi članki in poudarjenim podnaslovom desinformirate občane. Kajti predlog članov sveta občinske skupščine Ljubljana Center, da bi za čiščenje mestnih ulic fin zelenic podjetja Rast) uvedli dežurno službo ob nedeljah, je izraz popolnega nepoznavanja dejanskega dela pri čiščenju ulic. Naše podjetje ima namreč že preko 10 let uvedeno dežurno službo čiščenja ulic ob nedeljah in praznikih. Tako je informacija vašega članka in predlog članov sveta odveč f razen kar se tiče morda zelenic). Čudimo se, da o nedeljskem čiščenju nihče od navzočih na seji sveta ni vedel, kot sledi iz članka, in da se predlaga ter objavlja nekaj, kar Že obstaja. Pozdravljamo pa predlagane ukrepe proti povzročiteljem nesnage na ulicah ...
TEODOR KRANJC
Občanov barometer
Ne več 40 let!
Prejeli smo
Ne samo modno
Nekaj besed o plesu, glasbi in vzgoji
O problematiki in vplivu, ki ga imata v medsebojni zvezi glasba in ples, skoraj ni slišati. Ker pa je glasba predhodnik družabnega plesa in daje osnovo za nove plesne oblike, prinašata ples in glasba vrsto problemov v zvezi z njihovim izvajanjem.
Družabni ples nam vzbuja I nja m glasov pevcev. Takšni it za ritem, lepoto telesne- * prireditvi bi pripadal vsak
drug naslov, samo »ples« ne,
ga gibanja, nudi razvedrilo, zbližuje ljudi v družabnosti, navaja h kulturnemu vedenju in veča smisel za glasbo. Razna obdobja pa so prinašala tudi modne plesne novosti do današnjega beat ritma, glasbe m plesa-igre. V nobenem teh obdobij pa se ni zanemarilo standardnih in latinsko ameriških plesov, kot se je to zgodilo z nastopom beata. Na vseh prireditvah, ki se reklamirajo kot »ples«, nj slišati drugega kot beat ritem. Tu se ansambli med seboj kosajo z načinom interpretacije, jakostjo ozvoče-
Pari se na plesišču predajo čutom in ritmu, premikajo pa se tako, da komaj še kažejo znake življenja. O predvajanju plesne glasbe in plesanju standardnih plesov ni govora, ker tega ansambli kot parj ne obvladajo. Ker drugačnih plesnih prireditev ni, je tudi zanimanje za učenje družabnega plesa vedno manjše, saj za takšen način »plesanja« nista potrebna plesna vzgoja in učenje. Mladina pa ne misli na jutrišnji dan. Kot so šli v pozabo modni plesi raznih obdobjih, tudi
beat glasbi in »plesu-igram ni zagotovljena prihodnost. Po vsakem obdoju so še močneje zaživeli standardni plesi in če te danes mladina odklanja, se jih bo treba učiti v poznešili letih. Ce tega ne bo obvladala, bo prikrajšana pri razvedrilu, ki nam ga v največji meri nudi družabni ples. Nimamo namena nasprotovati beat glasbi. Nasprotno, pozdravljamo vsako novo smer glasbene ustvarjalnosti tn ritma, saj nam le-ta daje tudi novo snov za nove plese. Tudi plesi na beat ritem in glasbo imajo določeno obliko, slikovitost in lepoto. Toda kdo in kje Jih pleše, kljub temu, da jih v plesnih šolah poučujejo. Nihče in nikjer, ker je obisk plesnih šol slab, vzrok temu pa so »plesne« prireditve takšne vrste. Problematiko je treba začeti reševati takoj, za to pa so poklicani vsi, ki so odgovorni za vzgojo mladine, od šol, kulturnih inštitucij, družbenopolitičnih organizacij in ustanov, do oblasti. Kaj torej storiti?
Glasbene ansamble je treba okvldficirati glede na zvrst glasbe, ki jo posamezni ansambel predvaja. Na prireditvah, ki so reklamirane kot ples, naj igrajo tisti ansamb-
li, ki obvladajo vsestransko plesno glasbo, od standardnih in latinskoameriških ritmov do beata. Prireditve, kjer pa bi igrali izraziti beat ansambli s pevci popevk, pa naj se reklamira kot »show« prireditev ali koncert. Tako bodo plesa željni ljudje o prireditvi pravilno informirani. Mladino pa je treba usmerjati čim več na plesne prireditve m s tem v njej vzbu. diti zanimanje in veselje do lepih kulturnih plesnih prireditev, plesne vzgoje v plesnih šolah in tečajih in kulturnega vedenja v javnosti. Prireditelji plesov bi morali v prvi vami stremeti za tem, da se mladini nudi kulturna vzgojna oblika razvedrila, ne pa stremeti za tem, za čim večjim dobičkom, pa čeprav na škodo vzgoje, morale in kulturne mladine, naše prihodnje nosilce socialistične družbe in razvoja.
Zamislimo se nad temi problemi. Ukrepajmo in čim-prej skušajmo odstraniti nakazane slabosti tako v glas-beno-plesnem področju, kot v zvezi s prireditvami. S skupnimi napori bo dosežen uspeh in namen, da vzgojimo napredno in trezno generacijo na tem področju.
BORIS OBLAK
Srečne številke
Volan velikega avtobusa se ne vrti tako lahko kot v kakšnem fičku in tudi roke šoferja-ama-terja se težko primerjajo z rokami poklicnega voznika, ki vsak dan vozi ure in ure. Ce pomislimo še, kolikokrat mora pritisniti na pedal sklopke in zavore, kolikokrat mu oči prero-majo cesto in merijo varnost; mogoče si lahko tedaj približno predstavljamo, koliko življenjske sile zahteva tak poklic. Jože Perne dela to vsak dan-
0 Ste že dolgo voznik?
»Kakšnih 25. ali 26 let. štiri leta sem vozil tovornjak, potem osebni avto, zdaj pa že deset let vozim avtobus.«
•	Vedno na isti progi?
»Vedno. Vsak dan popotujem od Ljubljane do Iga in nazaj.«
•	In kakšen je vaš občutek, takole vsak dan po isti znani poti?«
»Saj pozabiš na občutke. Prva je varnost in točnost, šele potem pride vse drugo. To pač zahteva poklic.«
0 Kot šofer morate biti natančni. Torej gotovo veste tudi kakšno je vaše delo v številkah?
»Seveda. Vsak dan peljel devetkrat na Ig in nazaj, prevozim 312 kilometrov, kar znese okrog devet tisoč kilometrov mesečno, prepeljem dnevno od 800 do 900 potnikov. Odpeljem zjutraj deset pred peto, doma pa sem spet ob pol desetih; skoraj 17 ur je službe.«
0 Ko smo že pri potnikih; ti vedo dostikrat kakšno povedati o vas, šoferjih. Dajte še vi kaj o njih.
»Cez svoje potnike se res ne morem pritožiti. Dobri so z mano, jaz pa z njimi.«
0 In kakšne ljudi vozite?
»Med tednom večinoma delavce in uslužbence. Te že kar poznam. V sobotah in nedeljah pa izletnike, ki gredo v Iški Vintgar «
0 Torej v sobotah tn nedeljah tudi vozite?
»Stalno. Že enajst mesecev nisem imel prostega dneva.«
0 Kako pa to?
»Premalo šoferjev je in še tisti, ki naredi izpit D kategorije, potem nočejo voziti avtobusa. Lepo vozi kombi ali pa osebni avto, sedem ur je v službi, v soboto in nedeljo je prost in še nobenih skrbi z voznim redom, slabo cesto in vremenom nima, tako kot jaz, ki moram odpeljati na minuto točno, pa če mi je to všeč ali ne.«
0 Pa ste vsaj plačani kot se spodobi?
»Plačan nisem slabo, vendar premalo za delo, ki ga opravljam.«
0 Bi bili še enkrat šofer?
»Ne bi. šolal bi se, samo kaj, ko pa takrat to ni bilo mogoče.«
0 Se sami kaj vprašajte?
»Pa bom. Ali bo naša šoferska organizacija dovolj močna, da bo za nas dosegla beneficiran delovnih staž? Ce ga imajo železničarji in mnogi drugi, ki delajo v turnusih, ga naj -imalho še'mi. Sploh se pa 40 let skupaj ne da enako dobro voziti. Vsaj tisti, ki vozijo tovornjake s prikolico ali avtobuse, bi morali imeti be-nefikacijo.«
XXX
Odgovarja sekretar Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Ivan Kočevar: »Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije je pri treh zavodih — dveh beograjskih in enem zagrebškem — naročila ustrezne delovne In medicinske analize ter sploh ves material, ki ga moramo predložiti zvezni skupščini, da bo potem odločala o beneficiranem delovnem stažu poklicnih šoferjev. Kot smo pravkar zvedeli, bodo analize narejene do srede prihodnjega leta. Ljubljansko poslovno združenje Vektor pa se je obvezalo, da bo pri transportnih podjetijb zbralo potreben de. nar, da bomo lahko plačali vse raziskave. Te bodo namreč stale okrog 200 tisoč dinarjev.«
K. DOLENC
Litijski most škriplje
Ljudi zanima, kdaj bodo gradili novega?
Z zaporo trojanskega klanca zaradi njegove rekonstrukcije, se bo promet po zasavski cesti bistveno povečal, vendar bo most čez Savo v Litiji predstavljal precejšnjo oviro, saj znaša njegova obremenitev samo šest ton in izjemoma dvanajst, če bo na njem eno samo vozilo.
V 46. kolu Lota so bile izžrebane — prvo žrebanje: 4, 6. 17, 19, 22 in dodatna 14; drugo žrebanje: 20, 21, 26, 34, 36 in dodatna 9.
Spričo tega se v Litji zmeraj bolj resno vprašujejo ali bo njihov most zdržal povečan promet ali pa se bo lepega dne zrušil.
Na občinski skupščini so menda pred kratkim dobili zagotvilo cestnega sklada SR Slovenije, da so graditev no vega mostu v Litiji uvrstili v srednjeročni program nadaljnjega razvoja cestnega omrežja pri nas, ljudi pa bolj zanima, kdaj bo na vrsti graditev tega objekta. Ni jim namreč vseeno ali bodo zastavili to delo že prihodnje leto ali šele leta' 1975.
Ljudje namreč zatrjujejo, da do tega časa most ne bo vzdržal, ker ga utegne vsaka bolj narasla reka odnesti, to pa bi litijskemu gospodarstvu povzročilo • neprecenljivo škodo.
Kaže, pa, da zdaj ni izgle-dov za graditev podvoza, zaradi prevelikh stroškov. Po izračunih bi namreč znašali izdatki tega objekta nad poldrag miljon dinarjev in še več. Železniško transportno podjetje nima denarja, občina pa ni našla razumevanja za najetje kredita v banki.
M. V.
JAPONSKO ROČNO DELO
IZDELKI IZ BAMBUSA
0 maske 0 boginje 0 bode 0 razni pladnji — lahki in odporni zoper alkohol 0 košarice za sadje 0
GEJŠE
IMPREGNIRANA SVILA
slike z japonskimi motivi
IZDELKI IZ SLONOVE KOSTI. - INDIJA
ročno rezljane figure; 0 tri pametne opice 0 kamele 0 krotilci kač 0 Indijka z vrčem 0 slončki In kamele mostu 0 broške — Indijsko svetišče TAJ MAHAL ... 0
supermarket
©
lemona
m
Ljubljenci pritličje odprto od 7.3odo2i ure