PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
J/	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 25 (12.963)
Trst, sobota, 30. januarja 1988
Drugi dan Mikuličevega uradnega obiska v Italiji
Zadovoljstvo nad konkretnimi rezultati pogovorov med sosedama
Podpis memoranduma o gospodarskem sodelovanju - Manjšine so velikega pomena za razvoj in krepitev prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo
DUŠAN KALC
RIM — Podpis memoranduma o gospodarskem sodelovanju za razvoj je včeraj kronal dvodnevne pogovore predsednika jugoslovanske vlade Mi-kuliča in njegovih sodelavcev z italijanskim premieram Gorio ter drugimi italijanskimi vladnimi in diplomatskimi predstavniki. Sporazum, ki so ga tako eni kot drugi označili za najpomembnejši akt med državama poleg osimskega sporazuma, sta včeraj popoldne podpisala zunanji minister Andreotti in Lončar v Andreottije vem zasebnem studiu.
Drugi pomemben in po svoje zgodovinski dogodek dneva je bilo srečanje s predstavniki Confindustrie v Grand Hotelu, kjer so Mikulič in predsednik Confindustrie Lucchini ter ministra za zunanjo trgovino Krekič in Ruggero, spregovorili o. konkretnih oblikah uresničevanja memoranduma o sodelovanju. Številna prisotnost gospodarstvenikov iz obeh držav ter njihovi kvalificirani posegi pa so dali srečanju še popolnejši izraz skupne želje, da bodo sporazumi res obrodili bogate sadove.
Tudi preostali del dneva je bil za jugoslovansko delegacijo naporen, a ploden. V dopoldanskih urah je predsednik Mikulič položil venec pred spomenik neznanemu vojaku, kjer mu je postroj eni polk izkazal vojaško čast. Sledil je obisk na Campidogliu, kjer se je sestal z rimskim županom Signo-rellom. Po srečanju s Confindustrio in kratki tiskovni konferenci pa se je v večernih urah sestal najprej s tajnikom socialistične stranke Craxijem, nato pa s tajnikom KPI Natto.
Pred podpisom memoranduma o sodelovanju sta imela zunanja ministra daljši pogovor, v katerem sta podrobno razčlenila razna vprašanja mednarodnega ter bilateralnega značaja. Glavna tema pa je bil tudi v tem primeru sporazum o gospodarski kooperaciji med obema državama. Memorandum predvideva, kot znano, finančno podporo Jugoslaviji v višini 350 milijard lir v obliki dolgoročnih in izredno ugodnih kreditov ter nepovratne pomoči. Poleg tega pa bo Italija dala še okrog 150 milijard lir za komercialno kreditiranje. Program sodelovanja v triletju 1988-90 predvideva posojila Jugoslaviji v višini 8 milijard
lir za izplačevanje njenih dolgov s tujino, 200 milijard lir posojil za finansiranje skupnih gospodarskih projektov oziroma za finansiranje mešanih podjetij, 70 milijard lir pa bo šlo za finansiranje sodelovanja na tehnološkem in znanstvenem področju. V nadaljevanju pogovora je Andreotti podčrtal pomembno vlogo neuvrščenih držav in Jugoslavije v prvi vrsti pri utrjevanju vzdušja miru in popuščanja napetosti v svetu, Lončar pa je zlasti opozoril na potrebo, da se posveti večja pozornost državam v razvoju in da se vzpostavi plodnejši dialog med Severom in Jugom. Posebej pa je poudaril interes Jugoslavije, da bi vzpostavila trdnejše in kakovostnejše odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Glede bilateralnih odnosov pa sta ministra soglašala s predlogom o globalnem sodelovanju pri vsestranskem izkoriščanju morskih dobrin v Jadranu, vključno z ribolovom. S tem v zvezi je Andreotti omenil možnost ustanovitve mešane delovne skupine, ki bi proučila ta predlog.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dr. Svetina o pogovorih
RIM — Med udeleženci včerajšnjega srečanja s Confindustrio je bil tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vito Svetina. Dejstvo, da je Združenje italijanskih industrijcev povabilo predstavnika manjšine, predstavlja pomembno priznanje slovenskemu manjšinskemu gospodarstvu in potrjuje njegovo nepogrešljivo vlogo v okviru italijan-sko-jugoslovanskega sodelovanja za razvoj.
Ob koncu srečanja smo Svetino vprašali za oceno te pobude. Dejal je, da predstavlja v povojnem času, poleg tradicionalnih stikov v okviru italijansko-jugoslovanske zbornice, prvi konkretnejši širši stik med predstavniki industrije in gospodarstveniki, ki bo prav goto-
vo prispeval k stvarnejšemu in bolj organiziranemu sodelovanju med podjetniki Italije in Jugoslavije. Na uradnih sestankih med Gorio in Mikuličem je bilo poudarjeno, da je sodelovanje med sosedoma naravna potreba obeh, gospodarstveniki pa so danes jasno izrazili, da obstaja tudi velik interes v komplementarnosti gospodarstev. Ta interes se kaže v dveh dejstvih: po eni strani v konkretnem doprinosu Italije za dolgoročne oblike sodelovanja z namenitvijo 500 milijard lir za skupne pobude po izjemno ugodnih pogojih, zlasti v okviru male in srednje industrije,
D. K.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenščina še vedno pepelka
BOGO SAMSA
Včeraj smo poročali, da je Dežela tudi Dijaškemu domu zavrnila slovensko prošnjo, kot jo je pred dnevi drugim slovenskim ustanovam. Danes pa poročamo na tržaški kroniki o zapletljajih na tržaški Pokrajini. Na Pokrajini se je menda za sedaj dobro končalo, vendar pa ostaja nesprejemljivo stališče Dežele, da slovenske organizacije in ustanove ne smejo več z oblastmi poslovati v slovenščini. To pa je nezaslišana in sramotna krivica.
Vse to se dogaja prav v trenutku, ko sta predsednika vlade sosedskih republik Italije in Jugoslavije izmenjala zdravice o prijateljstvu in sodelovanju in govorila tudi o tem, kako bi reševali še vedno odprta manjšinska vprašanja. To se dogaja v trenutku, ko je predsednik naše deželne vlade govoril s predsednikom osrednje italijanske vlade tudi o predlogih za sprejetje zaščite Slovencev v Italiji. In končno, to se dogaja nekaj dni pred svečano proslavo 25. obletnice ustanovitve avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki naj bi učinkovito reševala tudi probleme slovenske manjšine.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik vlade Goria vseeno zahteval novo zaupnico
Vlada včeraj umaknila veleamandma Njena bodočnost še vedno na nitki
Srečanje s Confindustrio
NA 2. STRANI
RIM Vlada se je nepričakovano premislila. Predsednik Goria je včeraj umaknil veleamandma k finančnemu zakonu, ki je združeval vso problematiko davčnega priliva in tako neposredno potrdil, da so bile četrtkove kritike leve opozicije povsem na mestu. V zameno so gospodarski ministri predložili štiri ločene popravke z isto vsebino in za vse štiri dokumente zahtevali politično zaupnico. Vladna poteza je sprožila seveda nove polemike s strani opozicije, ki govori o novem atentatu proti parlamentu.
Komunisti so na včerajšnji seji načelnikov skupin v poslanski zbornici energično zahtevali od vlade, naj umakne zahtevo po zaupnici. To so zahtevali tudi predstavniki ostalih opozicijskih strank, posebno neodvisna levica in demoprole-tarci. Minister za odnose s parlamentom Sergio Mattarella je načelnikom skupin odgovoril, da se vlada lahko odreče zaupnici, a le pod pogojem, da se opozicijske sile pri tem odrečejo tajnemu glasovanju. Dejansko je s tem priznal, da vladna koalicija ne more tvegati novega poraza, ki bi v teh pogojih gotovo povzročil krizo. Iz protesta proti takemu vladnemu zadržanju se opozicija ni udeležila prvih dveh včerajšnjih glasovanj o zaupnici.
Vlada se je tako včeraj izognila prvi oviri, njena bodočnost pa vseeno visi na nitki. Neprestane zahteve po zaupnici iz dneva v dan močno šibijo petstrankarsko koalicijo, je dejal predsednik komunističnih poslancev Renato Zangheri, kriza pa šibi tudi institucije, posebno parlament.
Tudi v Krščanski demokraciji se počasi pojavljajo dvomi o vladnem zadržanju. Pravijo, da se za oporečniki skriva sam zunanji minister Andreotti, ki mogoče na tihem računa z močno vlado, seveda pod njegovim vodstvom. Struja, ki se sklicuje na ministra za zdravstvo Donat Cattina, je včeraj izdala polemično tiskovno poročilo, v katerem poziva Gorio, naj se čimprej sprijazni s politično krizo vladnega kabineta. Tudi dorote-jec Borruso je istega mnenja in pravi, da »je kriza že zdavnaj v zraku« ter da ne gre na noben način nadaljevati z jalovimi in v vsakem smislu škodljivimi polemikami med vlado in parlamentom. Samo tajnik De Mita, ki se očitno noče preveč izpostaviti, previdno izjavlja, da zadnjih dogodkov ne gre na noben način dramatizirati in da je treba v vsakem primeru najprej odobriti finančni zakon in državni proračun. Bolj kot finančni zakon ga očitno v tem trenutku skrbi bližnji demokristjanski kongres, ki bo moral odločati o strankini politični liniji.
G. R.
Jutri ne bo časopisov
RIM — Sindikat novinarjev (FNSI) je za danes proglasil 24-urno stavko, tako da ne bo jutri izšel noben časopis, danes pa ne bo radijskih in televizijskih poročil. Sindikat je sprejel ta sklep po včerajšnjem neuspešnem začetku pogajanj z založniki o obnovi delovne pogodbe novinarjev. Založniki so namreč dosledno zavrnili vse predloge in skušajo izvotliti novo delovno pogodbo, tako glede vprašanja sodelovanja med časopisi iste založniške hiše (sinergije), kot tudi glede delovnih urnikov, novih tehnoloških vlog in finančnih izboljšav. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo tako izšla v torek, 2. februarja.
autosandra
Ul. del Follatoio 4 - vogal Ul. Flavia Tel. 040/829777-8 — 34148 TRST
AUSTIN METRO
od 7.750.000 lir dalje KLJUČI V ROKE
JgTJNBOVER
HAIMOBHOViH

Staffieri je tudi sinoči »preživel«
TRST — Kot je bilo po obnovitvi zavezništva med strankami koalicije, ki upravlja od predlanske jeseni tržaško Občino in Pokrajino, lahko predvidevati, niti sinoči tržaški občinski svet ni odobril sklepa o odstavitvi listarskega župana Staffierija. Z novim sporazumom, ki predvideva nadzorstvo po enega odbornika KD, PSI, PSDI in PRI nad delovanjem župana, so se tudi te stranke obvezale, da bodo glasovale proti odstavitvi. Zato je bil izid sinočnjega drugega glasovanja o predlogu 20 svetovalcev opozicije (in Slovenske skupnosti) že vnaprej predvidljiv: pri 57 prisotnih je za odstavitev glasovalo omenjenih 20 predstavnikov KPI, MSI, Tržaškega gibanja, Mestne liste in Slovenske skupnosti, proti pa 35 svetovalcev Liste za Trst, KD, PSI, PSDI in PRI. Omembe vredno je, da sta bili tudi 2 beli glasovnici, kar pomeni, da med večinskimi strankami vsaj 2 svetovalca nista ubogala tajništev.
Glasovanje je bilo tajno in seja se je odvijala za zaprtimi vrati, kljub temu pa smo izvedeli, da je bila razprava zelo živahna in je v njej nastopilo 12 svetovalcev. Pred razpravo je skupščina zavrnila zahtevo komunista Monfalcona, naj seji ne predseduje župan, pač pa starejši odbornik, prav tako tudi resolucijo Parovela (Tržaško gibanje), ki je prav zaradi tega, ker je sejo sklical sam župan, zahteval razveljavitev zasedanja.
Craxi o vprašanju tajnega glasovanja
RIM — Bettino Craxi je pričel bitko za odpravo tajnega glasovanja v parlamentu. Svoja stališča o tem vprašanju je obrazložil na včerajšnjem zborovanju socialističnih parlamentarnih skupin, kar je še pred začetkom izzvalo hude polemike med strankami. Morda je to razlog, da so se skupščine poleg senatorjev in poslancev PSI udeležili le socialdemokrati, senator zelenih Boato, eden od senatorjev MSI ter demokristjani Vitalone, Coco in Ferrari Aggradi. Šlo je očitno za polemične odsotnosti, ki jih je sekretar PSI označil za neopravičene.
Problem tajnega glasovanja je eden od temeljnih vprašanj naše parlamentarne ureditve, je podčrtal Craxi, to se pravi, ali si za ali si proti tej proceduri. Gre torej za upravičena prizadevanja, ki jim je vredno dati poudarka, je še dodal socialistični voditelj, ki je hotel tako odgovoriti na polemično puščico podtajnika KD Bodrata. Slednji ga je v četrtek obtožil, da izvaja le golo propagando in da hoče dejansko omejiti svobodo poslancev in senatorjev, kar je bivši ministrski predsednik včeraj odločno demantiral. S tajnim glasovanjem se v našem parlamentu ustvarjajo samo priložnostne večine, ki lahko kvečjemu nekaj porušijo ali uničijo, ne da bi v zameno kaj zgradile ali ustvarile.
Velika reforma zahteva na vsak način daljnoročen politični načrt, je dodal podtajnik Martelli, ki je na včerajšnji skupščini v Palači Madama precej ostro polemiziral s komunisti. KPI po Martellijevem mnenju noče institucionalne reforme, ampak hoče samo spretno izrabiti položaj ter se s tem spet vključiti v »politično igro«. Komunisti pa so seveda nasprotnega mnenja. Načelnik njihove senatne skupine Ugo Pecchioli pravi, da težave v parlamentu izhajajo predvsem iz politične krize večinske koalicije, ki ne more na noben način najti skupnega jezika pri reševanju temeljnih vprašanj države. Treba se je kvečjemu zamisliti ob problemu dvodomskega sistema, piše Tortorella v dnevniku Unità in spet potrjuje, da so komunisti takoj pripravljeni na soočenje, a brez predsodkov in političnih ultimatov.
S stališči PSI glede odprave tajnega glasovanja pa delno soglaša predsednik poslancev KD Martinazzoli, po mnenju katerega je treba ohraniti to parlamentarno proceduro le v nekaterih primerih. To je tudi stališče sekretarja De Mite, ki je očitno naveličan velike aktivnosti prostih strelcev, ki skoraj vedno pripadajo Krščanski demokraciji.
G. R.
Z ustavnimi spremembami večje možnosti za gospodarsko sodelovanje
Mikulič skušal prepričati Confindustrio da se naložbe v Jugoslaviji izplačajo
RIM — »Po Mikuličevem uspešnem obisku v Rimu in po podpisu memoranduma o sodelovanju za razvoj so se tako italijanski kot jugoslovanski gospodarstveniki znašli v položaju, da nimajo več nobenega opravičila za odlaganje skupnih gospodarskih pobud.« Te besede morda še najbolj nazorno potrjujejo pomen in smisel, ki so ga imela za obe državi dvodnevna srečanja med predsednikoma vlad in njunimi sodelavci. Izrekel jih je italijanski minister za zunanjo trgovino Ruggero ob zaključku včerajšnjega srečanja s predstavniki Confindustrie. Te besede ponazarjajo tudi vzdušje vedrine, vzajemnega zaupanja in optimizma, ki je oplajalo obe vladni delegaciji ter številne gospodarstvenike iz obeh držav po včerajšnji izčrpni izmenjavi mnenj in pogledov na komaj podpisani memorandum o sodelovanju ter na konkretne možnosti tega sodelovanja, ki jih je med drugim na viden način izpričal na koncu sestanka podpis številnih pogodb med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji o industrijskem sodelovanju.
V tem vzdušju in ob natrpani dvorani Grand Hotela so še enkrat odjeknile besede Branka Mikuliča, ki je izrazil veliko zadovoljstvo nad uspešnim izidom svojih pogovorov v Italiji. Doseženi sporazumi, je dejal, so odlična odskočna deska za hitrejši razvoj zlasti gospodarskih odnosov v duhu Osimskih sporazumov. S posebno pozornostjo so predstavniki Confindustrie prisluhnili Mikuliču, ko je govoril O predvidenih ustavnih reformah v Jugoslaviji, ki bodo v znatni meri sprostile možnosti za prožnejšo gospodarsko kooperacijo ter za naložbe kapita-lov v Jugoslaviji. Zagotovil je, da italijanski operaterji nimajo razlogov za zaskrbljenost v tem pogledu ter napovedal, da bo do zakonodajnih sprememb prišlo predvidoma na jesen. Dodal pa je, da bo njegova vlada skušala že pred tem rokom rešiti nekatera zakonodajna vprašanja, ki zadevajo specifično izvajanje italijansko-jugoslo-vanskega memoranduma o industrijskem in tehnološkem sodelovanju.
O ustavni reformi je še podrobneje poročal minister za zunanjo trgovino Krekič, ki je napovedal, da bo nova zakonodaja omogočila tujim partnerjem večinske deleže v mešanih podjetjih ter nadzorstvo nad vodenjem teh podjetij. Prav tako ne bodo tuji partnerji po podpisu pogodbe podvrženi nobeni nevarnosti v primeru novih zakonskih sprememb. Po novih zakonih bodo imeli tuji podjetniki možnost, da vložijo kapitale mešanih podjetij tudi v tujini. Skratka, Jugoslavija se resno pripravlja, da bi memorandum o sodelovanju ne ostal samo na papirju. Zanimanje za kooperacijo v obliki mešanih podjetij je prav tako izjemno občuteno, saj je bilo v Jugoslaviji doslej predloženih nič manj kot 1191 projektov, ki jih bo treba skrbno proučiti.
Confindustria je pokazala za vse to veliko zanimanje. Predsednik Lucchini je v svojem pozdravnem govoru med včerajšnjim srečanjem z Mikuli-čem označil memorandum za doslej najpomembnejši sporazum med Italijo in Jugoslavijo in se lahko kosa samo s sporazumom iz Osima. Dejal je med drugim, da čakajo Italijo v prihodnjih letih pomembne obveznosti v okviru evropske integracije. Razvoj, ki naj bi ga ta prinesla, pa mora zajeti tudi Jugoslavijo, kar ni samo v njenem interesu, temveč v interesu vse Evrope. Poudaril je, da je italijanska industrija pripravljena nuditi sosedi vse svoje organizacijske in tehnološke zmogljivosti, prvi pogoj pa je, da se izoblikujejo takšna mešana podjetja, ki bodo kompetitivna na mednarodnem tržišču. V tem okviru je še dodal, da je treba vzpostaviti ravnotežje v blagovni izmenjavi med obema državama in da mora Jugoslavija čimprej prilagoditi svojo zakonodajo novim potrebam.
Sledila je razprava, v kateri so podjetniki obeh držav v vzdušju velike odprtosti in pričakovanj posredovali marsikatero sugestijo in razne predloge. Med drugim je bil govor tudi o cestnih povezavah, ki so pomemben pogoj plodnejšega sodelovanja, ter o prosti mešani industrijski coni, za katero naj bi začeli iskati alternativne rešitve, če je res, da ni več interesa za tržaško lokacijo, kot je mimogrede dejal sam predsednik Mikulič.
D. K.
• Zadovoljstvo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Posebno poglavje sta posvetila narodnim manjšinam. Iz tiskovnega poročila, ki ga je izdala Farnesina, pa izhaja, poleg načelnega soglasja, da so manjšine pač temeljnega pomena za prijateljske odnose med sosedama, samo to, da je minister Andreotti izročil Lončarju aid-memoire z zahtevami, ki zadevajo italijansko narodnostno
skupnost v Italiji. Predsednik Mikulič pa je dal zvečer posebno izjavo jugoslovanskim novinarjem, v kateri pravi, da so tudi pogovori o manjšinah s predsednikom Gorio potekali v konstruktivnem vzdušju, ki je označevalo vse pogovore. Italijanska stran je odprla vprašanje otroških vrtcev ter sploh šolanja v italijanskem jeziku za manjšino v Istri in na Reki ter vprašanje repetitorja za koprsko televizijo na Učki. Mi pa smo postavili vprašanje slovenske narodnoste skupnosti v Italiji, in sicer v vseh treh pokrajinah, je dejal Mikulič, ter s tem v zvezi zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v vseh treh pokrajinah, zahtevo o priznanju slovenskega jezika v javnih službah ter zahtevo po povratku slovenskega Narodnega doma. Vsi ti pogovori pa so potekali v konstruktivnem duhu in sporazumeli smo se, je poudaril Mikulič, da je v intere-
su tako Italije kot Jugoslavije, da bodo manjšine v funkciji krepitve prijateljstva med državama. Potrebe in zahteve ene in druge manjšine so skratka obravnavali kot sestavni del splošnega boja za demokracijo in svobodo.
Svetina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
ter v sektorjih, ki so pomembni za razvoj izvoza ter tehnološko razviti. Po drugi strani pa se kaže v dejstvu, da obstaja v Jugoslaviji resen namen, da prilagodi svojo zakonodajo potrebam skupnih vlaganj. V tem okviru se smatra, da je Italija pomemben in interesanten partner v programu splošnega gospodarskega razvoja Jugoslavije.
Vse to je pomembno tudi za gospodarstvo naše dežele, je še poudaril Svetina, ter s tem tudi za slovensko manjšinsko gospodrstvo, ki se mu odpirajo nove perspektive. Menim, da naš doprinos v tem okviru ne bo izostal, da bomo koristili ugodnosti, ki jih nudi ta sporazum o kooperaciji.
Kratko izjavo nam je dal tudi predsednik Trgovinske zbornice iz Trsta Tombesi, ki je označil srečanje kot zelo interesantno, ker je izpričalo po eni strani pripravljenost italijanskih vladnih in gospodarskih krogov, da pomagajo Jugoslaviji ter vzpostavijo z njo plodnejše gospodarske stike, po drugi strani pa pripravljenost jugoslovanske strani, da prilagodi svojo ustavo novim zahtevam. Vendar je treba to še uresničiti, je dodal Tombesi, do tedaj pa je preuranjeno govoriti o dejanskih učinkih, ki jih bo lahko imel italijansko-jugoslovanski sporazum na mednarodni ravni ter v ožjih obmejnih okvirih.
RB snovale atentat na De Mito?
RIM — Rdeče brigade so menda pripravljale atentat na tajnika KD Ciriaca De Mito. To vest je potrdil sam De Mita, ki je novinarjem priznal, da ga je sodnik vprašal, ali je kdaj zaslutil, da so mu brigadis-ti na sledi. Preiskovalci so namreč odkrili, da so pripadniki celic rdečih brigad nadzorovali ključna mesta na poti, ki jo je tajnik KD običajno prevozil, ko se je s svojega doma peljal do sedeža KD oziroma do vladnih palač.
De Mita je izjavil, da tega sploh ni opazil, saj med prevozom običajno prebira časopise. Preiskovalci sklepajo, da je bil De Mita bodoča tarča RB po tem, kar so odkrili v žepu terorista Fossa, ki so ga aretirali prav v neposredni bližini De Mitovega doma. Fosso je namreč hranil spisek opazova-lišč in urnike opazovanja domnevne tarče. Teroristi so si odmerili desetminutne izmene, kar najbrž pomeni, da so se pripravljali na pomembno akcijo.
Pobude Komisije EGS za zaščito manjšin
BRUSELJ — Evropska listina o manjšinskih jezikih in kulturah, ki jo je na predlog flamskega poslanca Ku-ijpersa evropski parlament odobril 30. oktobra lani, naj ne ostane samo pisan dokument. To željo je poudaril sam Kuijpers na včerajšnjem srečanju s pripadniki evropskih manjšin. Gre pa zaenkrat samo za željo, kajti države EGS niso dovzetne za reševanje te problematike, saj vlada skupnosti dosledno zavrača proračunske postavke za manjšine.
Težave pa so bile tudi pri glasovanju, saj je bilo prisotno le majhno število poslancev, množično pa so bili odsotni nasprotniki listine. Kuijpers ne soglaša s trditvijo, da je od prve listine italijanskega poslanca Arfeja dozorela zavest o nujnosti zaščite manjšin. Nasprotno, stanje se je poslabšalo. Centralizem se danes izraža v večji meri kot pred 7 leti.
To je stanje, v katerem delujemo in
ki ga je treba upoštevati. Kljub temu je Komisija pripravila program dejavnosti. Gre za predloge financiranja eksperimentalnega pouka manjšinskih jezikov in priprave didaktičnega materiala ter za nadaljevanje študijskih obiskov. Osrednja obveznost pa gre v drugo smer: v pripravo znanstvene osnove za informacijsko in dokumentacijsko službo o manjšinah.
Pobuda je že stekla na prostovoljni ravni v okviru sodelovanja petih pomembnih evropskih inštitucij - v Italiji rimska univerza - ki preučujejo problematiko šolstva, poznavanja jezika, prisotnosti več jezikov na istem ozemlju, zakonskih aspektov ter pripravljajo omrežje informacij o manjšinah. EGS je zajamčila financiranje tega načrta za štiri leta, tako da bi zbrali čim popolnejše podatke, kar bo služilo za utemeljevanje zahtev pri zaščiti manjšin.
BOJAN BREZIGAR
Slovenščina še vedno pepelka
Raba slovenskega materinega jezika v javnosti je osnovna zahteva manjšinske zaščite, je bistvo kakršne koli manjšinske zaščite sploh. Vsi fašistični in raznarodovalni režimi so vedno kot prvi raznarodovalni ukrep ukinili možnost rabe jezika manjšinske narodnosti v javnosti.
V našem konkretnem primeru pa gre za prakso in pravno normo, ki velja že več desetletij. Formalnopravno je točno zapisana v petem členu posebnega statuta priloženega londonskemu sporazumu in ki je bil izrecno potrjen in uveljavljen z osimskimi sporazumi. Peti člen se glasi:
»Pripadniki italijanske etnične skupine na območju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na območju pod jugoslovansko upravo bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh območij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri
ustnih odgovorih bodisi neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora.«
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je glede tega že sprejela odločno izjavo in njen predsednik Klavdij Palčič je pismeno argumentirano nastopil pri predsedniku deželne vlade Adrianu Biasuttiju.
Nihče se torej ne more izgovarjati, da ni bil pravočasno opozorjen. Dejstvo pa je, da prihaja do grobega napada na naše osnovne pravice skoro sinhronizirano v trenutku, ko bi lahko upali na odprtje, na boljše perspektive, na možnosti reševanja.
To pa ne prispeva k ustvarjanju onega odprtega in prijateljskega vzdušja, ki je edino porok za res pristne in trajne dobrososedske odnose, za tiste resnično demokratične odnose, katerih odraz naj bi bila deželna avtonomna ureditev. Slovenski ljudje zato ponovno izražajo svoje ogorčenje in zahtevo, da se krivica popravi.
FEBRUAR 88
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 5,80%, zapade 1. 8. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 3. februarja
Emisijska cena
99,25%
Rok
5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
12,15% 10,60%
vV'^b

wmjmwmifmmmmm
Kmalu prva seja mešane komisije
Zelena luč Avstrije za Monte Croce Carnico
Medtem že leto in pol potekajo dela na izgradnji cestnega predora pod Karavankami, ki naj bi ga dokončali poleti leta 1991
TRST — Italijansko-avstj-ijska mešana komisija, ki bo obravnavala vprašanja povezana z gradnjo predora pod Monte Croce Carnico, bo kmalu začela z delom. To je včeraj sporočil deželni odbornik Di Benedetto na odborovi seji, ki ji je predsedoval podpredsednik Carbone.
Na osnovi nedavnega celovškega dogovora med zunanjima ministroma Andreottijem in Mockom je dunajska vlada umaknila rezervo glede gradnje omenjene strukture. Mešana komisija se bo sestala prihodnji mesec; avstrijsko delegacijo bo vodil ambasador Binder, medtem ko bo Andreotti v prihodnjih dneh določil sestav italijanske, v kateri bo tudi odbornik Di Benedetto.
Medtem pa že leto in pol potekajo dela na izgradnji cestnega predora pod Karavankami.
Predor predstavlja direktno povezavo med Tursko cesto v Avstriji in cesto Bratstva in enotnosti v Jugoslaviji. Po izgradnji predora bo močno olajšan promet, ki mora sedaj potekati preko gorskih prelazov (Korensko sedlo, Ljubelj, Jezersko), po cestah, kjer vzponi presegajo 15% in so zlasti v zimskih mesecih težko prehodni.
Zasnovo predora pod Kravankami sta obe sosednji državi vskladili tako, da bo najmodernejše opremljen, enotno voden in upravljan in varovan, osvetljen in prezračevan na podlagi
najnovejših izkušenj, ki so zbrane v zadnjih letih v dolgih alpskih predorih. V Alpah je namreč le šest predorov daljših od Karavanškega, ki pa je najdaljši (7840 m) med Munchnom in Beogradom.
Proučevanje prometnih tokov kaže, da bo v prvih letih uporabilo predor v letnem poprečju 5-6000 vozil na dan. Predor, gradi se zaenkrat samo zahodna cev, kot pri ostalih alpskih predorih, je projektiran na 15.000 vozil dnevno.
Jugoslavija in Avstrija sta se sporazumeli, da bosta skupno opravljali mejno kontrolo pred vhodom v predor. Tako v samem predoru ne bo prihajalo do zastojev, ker bodo po pregledu na jugoslovanski strani vozila brez zadrževanja nadaljevala pot v notranjost sosednje države in obratno. Jugoslovanski mejni plato bo imel na voljo tudi menjalnico, okrepčevalnico in trgovino v prosti carinski coni.
Dela na izkopu prodorske cevi dobro napredujejo kljub geologiji, ki je na jugoslovanski strani zelo zahtevna in povezana z vdori vode in metana ter vedno večjimi hribovskimi pritiski. Jugoslovanska stran je na p olovici svojega dela predora. Skupno bo kmalu izkopana tretjina predora. Tako se postopoma ustvarjajo pogoji, da bo stekel promet skozi cestni predor pod Karavankami v predvidenem roku, to je poleti leta 1991.
Vprašanje svetovalca Cavalla (DP) o rabi slovenščine
TRST — Deželni svetovalec Proletarske demokracije Giorgio Cavallo je v prejšnjih dneh vložil vprašanje deželnemu odboru v zvezi s problemom rabe slovenskega jezika v odnosu do javnih uprav, potem ko je deželno ravnateljstvo za kulturo zahtevalo od nekaterih slovenskih organizacij, da morajo prošnje za prispevke napisati v italijanskem jeziku. Svetovalec Cavallo se navezuje na »zgrešeno tolmačenje« Računskega dvora o razsodbi štev. 28 (z dne 11. 2. 1982). V vprašanju deželnemu odboru pravi, da bi moral sam Računski dvor poskrbeti za prevode prošenj, ki so jih vložile nekatere slovenske organizacije.
Tako ravnanje krši ustavne pravice, dodaja Cavallo, ki poziva deželno vlado, da razčisti nastali položaj v odnosu do Računskega dvora in zavrne nesprejemljiva stališča, ki jih je sprejel ta organ.
Predstavnik Proletarske demokracije nadalje ugotavlja, da v tem primeru ne gre za obrobni problem, ampak za vprašanje, ki je tesno povezano z institucionalno posebnostjo Dežele (3. člen statuta), ki jo je treba dosledno in odločno braniti.
MePZ Primorec-Tabor drevi v Fiumicellu
MePZ Primorec-Tabor je v nedeljo nastopil na proslavi 20-letnice SKD Tabor
TRST — MePZ Primorec-Tabor bo drevi gostoval v Fiumicellu v videmski pokrajini, kjer bo nastopil na reviji pevskih zborov. Glasbeni večer, ki ga bodo oblikovali štirje zbori iz različnih krajev naše dežele, prireja tamkajšnji MPZ Corale Lorenzo Perosi.
Zbor Primorec-Tabor se bo tokrat predstavil s krajšim sporedom, ki ga označuje predvsem melodično razhajanje in svojevrstna glasbena svežina. Izvajal bo izbor pretežno primorskih ljudskih pesmi, ki so celovito združene v Kumarje-vi istrski suiti. Svoj nastop pa bo sklenil z nekaterimi umetnimi in izrazito sodobnimi skladbami, ki posredujejo poslušalcu dokaj nenavaden in širok razpon tonskih in zvočnih elementov.
Prav ta vsebinsko bogat in oblikovno dovršen spored je kvalitetno izstopal in v pravšni meri izzvenel na deželnem tekmovanju Corovivo v Cordenonsu. Na omenjenem srečanju pevskih zborov je ambiciozno in ubrano izvajanje naše skupine naredilo na poslušalce in člane žirije močan vtis. Še posebno je navdušilo današnje gostitelje iz Fiumicella, ki so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju in nadaljnjem skupnem snovanju na glasbenem področju. Nocojšnji nastop bo tako začetni prispevek k skupnemu ustvarjanju in stvarnemu zbliževanju mladih in vseh, ki ljubijo pesem.
K. K.
Pobuda obalne SZDL o italijanski narodnosti
KOPER — Na zadnji seji predsedstva obalne konference SZDL v Kopru so obravnavali dve pomembnejši temi. Najprej so sprejeli program dela sveta za varstvo okolja, ki si je zadal kar dolg seznam nalog. Med drugim so menili, da bi naj v občinske dokumente in dokumentne skupnosti obalnih občin ter v plane delovnih organizacij, morali nujno zapisati vse vire onesnaževanja, določiti načine in sredstva za odpravljanje posledic onesnaževanje okolja ter zagotoviti javno obravnavo za vrsto vprašanj s področja varovanja okolja.
Druga naloga, pri kateri se bo v naslednjih mesecih najbolj angažirala Socialistična zveza na obalnem območju, pa je razprava o uresničevanju posebnih pravic italijanske narodnosti. Pri tem pa so poudarili, da tega sklepa niso sprejeli zaradi nedavne javne tribune, ki so jo v Kopru pripravili pripadniki iz koprske italijanske skupnosti, ampak so si ta sklep zastavili že decembra. Že takrat so v programe dela občinskih skupščin zapisali, naj bi v drugem trimesečju leta 1988 o tem razpravljale najprej občinske, potem pa še skupščina skupnosti obalnih občin. Pred tem bodo občinske konference SZDL organizirale široko razpravo v vseh sredinah, tako da naj bi v mesecu maju organizirali odprto sejo obalne konference SZDL kot konferenco delegacij za družbenopolitični zbor skupščine skupnosti obalnih občin. Na tej seji Socialistične zveze bodo sprejeli pobude, predloge in usmeritve za zasedanje skupščine skupnosti obalnih občin v mesecu juniju.
S takim sklepom predsedstva obalne konference SZDL so torej na Obali sprožili pobudo za izpeljavo kar se da široke javne razprave o vprašanjih italijanske narodnosti. Na predsedstvu obalne konference Socialistične zveze še niso ocenjevali nedavne javne tribune v Kopru na narodnosti, hoteli so počakati, da o |em prva spregovori Unija Italijanov 'z Istre in z Reke, načelno pa so pod-Prli pobudo, ki izraža skrb v zvezi s Položajem narodnosti.
V Kopru se je v četrtek sestalo Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL obalno-kraške regije in sklenilo, da bo programska volilna seja le medobčinske organizacije 24. februarja.
Na seji so podelili deset priznanj *•9 dolgoletno uspešno in prizadevno delo v organih SZDL. Priznanja so Prejeli: Ado Butala, Apollinio Ab-am, Jože Mihelič, Janko Kleinben-Tettl, Dušan Fortič, Miro Kocjan, atjana Mahne, Drago Mislej, Duši-o® Prodan in Aleksander Vukovič. B°RIS ŠULIGOJ
IS občinske skupščine že sprejel nujne ukrepe
Sežanska občina ogrožena s steklino
SEŽANA Kaj je steklina? Steklina je posebno nevarna nalezljiva bolezen za ljudi in vse živali. Prenaša se z ugrizom bolne in okužene živali. Povzročitelj stekline je nevrotropni virus, ki se združuje v živčnem tkivu okužene živali, od koder se širi z ugrizom in slino na druge živali in človeka.
Najpogostejši prenašalci bolezni so lisice, prenašajo pa jo tudi druge divje živali. Dokazano je, da so ravno divje živali stalen rezervoar stekline v naravi. Stik domačih živali, predvsem psov in mačk, z navedenimi prenašalci predstavlja zelo veliko nevarnost za človeka. Posebno skrb je treba posvetiti vsaki spremembi v vedenju živali, ki žive v stalnem stiku z ljudmi. Vsako nenormalno ponašanje domačih ali divjih živali je obvezno javiti pristojni veterinarski službi, veterinarskemu inšpektorju ali lovski organizaciji. Lovske organizacije pristopajo k redčenju lisic z odstrelje-vanjem. Občani pa morajo pristopiti k urejanju okolja tako, da vse odpadke živalskega izvora zakopljejo v globoke jame in pokrijejo z najmanj meter visoko plastjo zemlje. Tudi veterinarsko-higienska služba odvaža odpadke živalskega izvora.
Kako preprečiti bolezen? Bolezen se prepreči z rednim vsakoletnim cepljenjem psov in mačk ter po potrebi tudi ostalih domačih živali, (npr.: goveda na paši). V vsakem primeru, ko pes, mačka, lisica ali katera druga divja žival ugrizne človeka, je treba takoj obvestiti veterinarsko postajo, da se omogoči veterinarskim delavcem pravočasno odkrivanje bolezni in ustrezno ukrepanje. Ugriznjeni osebi je potrebno takoj nuditi prvo pomoč. Rano je potrebno dobro izprati s tekočo vodo in milnico. Ugriznjeno osebo pa se po nudenju prve pomoči napoti v zdravstveni dom, kjer ji bodo nudili ostalo zdravstveno oskrbo. Pravočasno cepljenje po ugrizu obvaruje človeka pred boleznijo.
Občina Sežana ogrožena s steklino. Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Sežana so člani prisluhnili poročilu o ogroženosti sežanske občine s steklino. Ker sta mejni občini Ajdovščina in Postojna okuženi s to zoonozo, so sprejeli odredbo, ki narekuje ukrepe za preprečevanje,
zatiranje in izkoreninjenje te neozdravljive bolezni. Zaradi nalezljive bolezni, katere bolezenski znaki se pri živalih pokažejo šele 2 do 8 tednov po okužbi, so odredili zdravstvene pripore oziroma prepovedi gibanja psov in mačk. Tako morajo biti v času kontumaca mačke zaprte, psi privezani ali zaprti. Ko pa lastniki psov vodijo svoje živali izven bivališča, pa morajo imeti pse na vrvici in z nagobčnikom. Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti, in mačke, ko dopolnijo 3 mesece starosti. Veterinarska organizacija bo živali cepila na podlagi prijave posestnika psa. Če občan kupi psa, ga mora v osmih dneh prijaviti veterinarski organizaciji, ki vodi register psov. Pogin, odtujitev, pobeg ali vsako drugo spremembo pri reji psov je potrebno prijaviti v treh dneh. Vsak pes mora nositi predpisano znamkico, ki je dokaz o prijavi, registraciji in opravljenem cepljenju psa proti steklini. Lovski in pastriski psi morajo biti dvakrat letno zaščitno cepljeni proti steklini in nositi pasjo znamko.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienske službe bodo pokončali vse pse in mačke, katerih lastniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Odškodnina za pokončane živali pa omenjenim lastnikom ne pripade. Lovci morajo takoj zapakirati trupla pokončanih zveri. Veterinarske organizacije bodo poskrbele za laboratorijske preglede možganov, veterinarsko higienska služba pa bo neškodljivo odstranila trupla.
Zaradi preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja stekline je Izvršni svet sežanske občine imenoval poseben štab, ki mu načeljuje Rajko Vojtkovszky, vodja Veterinarskega zavoda Primorske v Sežani. Štab ima nalogo, da vključuje vse dejavnike v cilju preprečevanja obolenj pri ljudeh in domačih živalih, organizira in vodi celotno preventivno delo in koordinira delo veterinarsko-zdravstvenih institucij in izvršnega sveta.
Za preprečevanje in zatiranje stekline bodo morali sodelovati vsi krajani kljub temu da sežanska občina ni okužena s to nevarno boleznijo.
—oks—
Dan
slovenske kulture v Spetru
ŠPETER Beneški študijski center Nediža - Društvo beneških likovnih umetnikov v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice in pod pokroviteljstvom Občine Špeter prireja v soboto, 6. februarja, v Špetru DAN SLOVENSKE KULTURE. Prireditev bo' razdeljena na dva dela: ob 19. uri bo v Beneški galeriji odprtje razstave preminulega slovenskega grafika Rika Debenjaka. Sodelovali bodo predsednik videmske pokrajinske uprave Tiziano Ve-nier, predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin, špetrski župan Firmino Marinig, pevski zbor Pod lipo pod vodstvom Nina Spe-cogné in umetnostna kritika Neli-da Silič Nemec in Licio Damiani.
Ob 20. uri bo v občinski dvorani pesniški intermezzo z Mirando Caharijo, koncert za violino in klavir: nastopila bosta Črtomir Šiškovič in Mojca Šiškovič. Pozdravili bodo predsednik SKGZ Klavdij Palčič, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za videmsko pokrajino Jole Na-mor in odbornica za kulturo v špetrski občini Bruna Dorbolò.
u
k j


P,jgawlStn
1948 -1988 ŠTIRIDESET LET ITALIJANSKE USTAVE
PREDSEDSTVO MINISTRSKEGA SVETA
Od ponedeljka, 1. februarja, dobiš v prodajalnah časopisov celovit tekst italijanske ustave brezplačno

nnfl|iininii|i|||^iiniiii'i.in)iiiii^,.w
40 LET USTAVE, 40 LET RAZVOJA
Nova neobičajna pobuda skupin za varstvo okolja
Pokrajina je podvomila v upravičenost prošenj v slovenščini
Spet nevšečnosti za slovenski jezik
Problem bodo razčistili s Prefekturo, ki pa, kot kaže, nima predsodkov do našega jezika - Včeraj predložene prošnje so bile vsekakor sprejete
Slovenski jezik v naših krajih očitno postaja velik problem. Potem ko sta Računski dvor in Dežela v prejšnjih dneh zavrnila prošnje slovenskih ustanov za prispevke, ker so bile napisane v slovenskem jeziku, je .naša beseda postala sporna tudi na tistem področju - v tržaški pokrajini - kjer bi morala imeti najbolj trdna jamstva, zapisana že v Londonskem memorandumu, ki je bil pozneje povsem osvojen v osimskih sporazumih. In vendar...
Včeraj zjutraj so namreč Zveza slovenskih kulturnih društev in v njo včlanjena društva dobila nepričakovano telefonsko opozorilo. Pokrajinska funkcionarka je opozarjala, da tisti, ki so predložili ali pa nameravajo predložiti prošnjo, naj jo napišejo v italijanščini, ker je sicer nevarno, da izgubijo prispevek. Novica je seveda udarila kot strela z jasnega in vse je kazalo, da smo spet priča grobi diskriminaciji do slovenskega jezika. Pogovor s šefom pristojne pokrajinske službe pa je pokazal, da stvari vendar niso tako hude, saj Pokrajina ni zahtevala uradne prošnje na kolkovanem papirju v italijanščini, pač pa le prevod na navadnem papirju, če bi društva predložila svoje vloge v slovenskem jeziku.
Zakaj tako? Problem je v četrtek zvečer med sejo. pokrajinskega odbora načel generalni tajnik, ki je bil mnenja, da po razsodbi Računskega dvora tudi. Pokrajina, s pravnega vidika, ne
more sprejeti prošenj za prispevke v slovenščini. »Kaj naj bi takrat naredil,« je skoraj v opravičevanje pojasnjeval včeraj popoldne predsednik Locchi. »Morali smo nekaj ukreniti - je dodal - in odbor je sklenil, da s tem v zvezi vpraša za mnenje Prefekturo in zadolži enega od funkcionarjev, da vse zainteresirane obvesti, da ne bi izgubili prispevka, ker rok za vlaganje prošenj zapade že 31. januarja.«.
To nam je v bistvu potrdil tudi od-. bornik Zorko Harej, ki je v telefonskem pogovoru preciziral, da pokrajinski odbor ni hotel diskriminirati slovenskega jezika, pač pa je sklenil, s da ob zastavljenem problemu vpraša za mnenje Prefekturo. Uradni odgovor bo sicer dobil v nekaj dneh, že večeraj dopoldne pa se je osebno pozanimal na Prefekturi, kjer so mu odgovorili, da oni sprejemajo prošnje v slovenščini in jih nato dajejo prevajalki v prevod. To stališče je odbornik Harej neformalno anticipiral tudi predsedniku Locchiju.
Vse rešeno torej? Tako bi kazalo, vendar izkušnje zadnjih mesecev učijo, da je treba počakati na uradni pismeni odgovor, preden karkoli rečemo. Previdnost je v tem primeru tem bolj potrebna, ker je status prevajalk na Prefekturi in na Pokrajini nekoliko različen. Na Prefekturi je prevajalka uradna, na Pokrajini pa je sicer v služ-
bi ustanove, vendar je le zaprisežena prevajalka. Ne bi radi dlakocepili, a ko hudič vtakne svoj repek, se tudi ob takih minimalnih razlikah lahko kaj zatakne.
A vrnimo se k ZSKD in našim društvom, ki so se znašla dopoldne v veliki zagati. Nazadnje je uradnica, ki je imela vse prošnje v slovenskem jeziku, po posvetu z odgovornimi pri ZSKD in SKGZ, vložila prošnje kar v slovenščini. Pristojna funkcionarja pri predsedstvu Pokrajine jo je najprej poslala k prevajalki, ki mora prošnje pregledati in overoviti. In ko jih je prevajalka pregledala, žigosala ter podpisala, so jih tudi pri predsedstvu sprejeli, ne da bi karkoli ugovarjali glede jezika. Kot pobotnico so uradni-
ci ZSKD vrnili kopijo prošenj, kot je praksa.
In s tem je žalostne zgodbe o včerajšnjih peripetijah slovenskega jezika konec. Kot v vsaki zgodbi pa je ob koncu potrebna še sklepna moralna misel. Pokrajinski odbor s pravnega vidika ni mogel ukrepati drugače, kot je, od njega pa bi le pričakovali politično pogumnejše stališče. In težko se je znebiti tudi vtisa, da je vodja pristojne pokrajinske službe šel vsaj za spoznanje preko zaupane mu naloge, pa ne iz kakšnega odpora do slovenskega jezika, pač pa zato, da bi svojim uradom prihranil napor prevajanja. Ob vsem tem seveda trpi slovenski jezik oziroma manjšina, ki ta jezik govori in si prizadeva, da uveljavlja z zakonom sprejeta načela.
VOJMIR TAVČAR
Naravovarstveniki s Tržaškega se bodo v prihodnje redno sestajali vsako prvo sredo v mesecu. Teh srečanj se bo lahko udeleževal vsakdo, ki sta mu varstvo okolja in zdravo življenje pri srcu, edini pogoj, ki ga organizatorji zahtevajo pa je, da udeleženci srečanj prispevajo tehtne predloge in nasvete. Tovrstna pobuda je zaenkrat - kot kaže - edina v Italiji.
Predstavniki naravovarstvenih skupin (WWF, Zveza za okolje, LIPU, Ag-risalus, MIR, Prijatelji zemlje) so zamisel podrobneje orisali včeraj v teku tiskovne konference. Odločitev, da se bodo odslej redno srečevali, se je porodila že v času, ko so naravovarstveniki priredili skupno akcijo proti gradnji termične centrale v Miljah. Spoznali so namreč, da se da s skupnimi močmi doseči veliko več, kot če se za pereče probleme onesnaževanja okolja zavzame vsaka skupina posebej. Na teh mesečnih srečanjih pa bodo imeli v prvi vrsti besedo občani, ki se zavzemajo za kakovostnejše življenje v mestu in okolici. Organizatorji srečanj bodo vzeli na znanje vsako dobro zamisel v korist zaščite okolja in vse stvarne predloge za rešitev problemov, ki se tako ali drugače tičejo ekologije. Poudarili pa so, da prazne besede, pritožbe ali običajna mnenja ne pridejo v poštev. Kdor bo hotel prispevati svoj delež k tej neobičajni pobudi, se bo torej lahko vsako prvo sredo v mesecu udeležil srečanja naravovarstvenikov; srečanja bodo na sedežu Svetovnega sklada za naravo -WWF, Ul. Venezian 27, z začetkom ob 20. uri.
Spadolini danes na tržaški univerzi
Predsednik senata Giovanni Spadolini bo danes zjutraj prisostvoval uradnemu odprtju akademskega leta, ki bo v veliki dvorani tržaške univerze. Ugledni gost bo spregovoril po nastopu rektorja Fusarolija, ki bo poročal o preteklem delovanju tržaške univerze in o njenih programih za bodočnost, zlasti v zvezi z mednarodnimi povezavami, ki jih je vzpostavila v zadnjih letih, in letalskega generala Marconija, ki se bo spomnil generala Giorgierija, ki je tudi poučeval na naši univerzi. Spadolini bo tudi izročil Giorgierijevi vdovi zlato kolajno. Na otvoritveni slovesnosti akademskega leta bodo govorili še zastopnik univerzitetnega upravnega osebja in dva predstavnika študentov, sledil bo nastop pevskega zbora univerzitetne glasbene akademije pod vodstvom Walterja Lonigra.
Pogovor z organizacijsko tajnico ZSKD Danielo Birsa
Dan slovenske kulture tokrat
v znamenju odprtosti in sožitja
Smo pred vsakoletnimi Prešernovimi proslavami, ali -kakor jih v zadnjih letih imenujemo - pred dnevi slovenske kulture. Te vsakoletne prireditve močno angažirajo naša kulturna društva in seveda vse, ki pri teh proslavah sodelujejo. Nekatera društva so svoje proslave že imela, druga jih imajo v načrtu. Najbolj koncentrirane pa so seveda priprave za to osrednjo vsakoletno kulturno proslavo pri Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki vključuje društva in ki tudi koordinira posamezne proslave ter organizira tudi osrednjo Prešernovo proslavo. O letošnji proslavi smo v našem dnevniku že poročali; tokrat bomo te podatke izpopolnili s pogovorom, ki smo ga imeli z organizacijsko tajnico ZSKD Danielo Birsa, ki nam je o programu letošnjih proslav takole pravila:
»Tukaj gre za dve vrsti proslav; eno so Prešernove proslave, ki jih prirejajo naša društva in ki so postale že nekakšna vsakoletna obveza. Kar zadeva osrednje proslave pa naj povem, da bosta tokrat dve takšni proslavi, in sicer v Trstu in Gorici. Letos je namreč naletelo tako, da ima Gorica gledališko skupino, ki dela v samem centru mesta in ki bo lahko sodelovala na tej osrednji proslavi. Razen tega je tu še goriški zbor, ki je posnel svojo kaseto in tako so se Goričani odločili, da bodo to izkoristili za svojo Prešernovo proslavo. V Trstu bo druga osrednja proslava, ki bo letos potekala nekako tako: že leta 1986 smo začeli izvajati zamisel o multimedialni zasnovi Prešernovih proslav. To pomeni, da skušamo z raznimi momenti, ki pa so med seboj povezani, a so izrazno med seboj drugačni, počastiti ta dan slovenske kulture. V to proslavo bomo tudi letos vključili pobudo, ki je še posebno važna za starše, ki imajo majhne otroke in ki bo le-tem omogočila, da se bodo naše proslave udeležili brez skrbi, kje in kako bo njihov otrok čas trajanja proslave preživljal. Tako bomo poskrbeli, da bo skupina animatorjev, ki že dela pri nas, skrbela za otroški kotiček, kjer se bodo otroci dobro počutili.«
Daniela Birsa nam je nato še'podrobneje obrazložila potek osrednje proslave v Trstu, ki se bo začela v sobo-
to, 6. februarja, z otvoritvijo likovne razstave, za katero bo dal svojo pomoč Franko Vecchiet in ki naj bi predstavila štiri avtorje s tega področja, slovenske in italijanske narodnosti. Sledilo bo nagrajevanje udeležencev natečaja za dijake višjih srednjih šol, ki so se s svojimi deli vključili v nekako debato o skupnem kulturnem prostoru, o tem, kako lahko naš teritorij prispeva k temu, da ne gre govoriti o izključno slovenski kulturi, temveč o kulturi, ki ni povsem enaka kulturi matične domovine, ki pa se z njo dopolnjuje in istočasno povezuje tudi s tukajšnjo stvarnostjo. V soboto bo še koncert mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki v svoj repertoar vključuje pesmi drugih narodov in številne novitete. Na programu je tudi okrogla miza, na katero so povabili štiri krožke, ki delujejo v Trstu: to so krožek Istria, Skupina 85, Slovenski klub in Galerija TK. Zvečer bo še sprejem za kulturne delavce, nato pa bo mladinska skupina P. Tomažič, ki vključuje mlade obeh narodnosti, nastopila in nato poskrbela tudi za družabnost.
Osrednji del proslave bo v nedeljo z literarnim popoldnevom, ki bo potekal po istem principu, to. je, da bodo na njem sodelovali literati slovenske in italijanske narodnosti. V načrtu je tudi mini razstava narodnih noš v sodelovanju z muzejem iz Buzeta in s pomočjo odseka za zgodovino pri NŠK. V foajeju Kulturnega doma bodo tekli video posnetki o kraški in istrski arhitekturi. Osrednji del proslave pa se bo začel ob 19. uri, tokrat z govorom psihiatra Pavla Fonde. Tudi to bo novost, saj se bo tudi ta aspekt naše problematike vključil v praznovanje dneva kulture. Osrednja kulturna točka bo še koncert skupine Istranova, to je skupine, ki že veliko let raziskuje etnološko področje slovenske Istre. Njen nastop bo torej pomenil povezovanje Istre in njene stvarnosti z našo.
Gre za izredno bogat program, na katerega vabimo že sedaj naše bralce in vse, ki jim je ta naš že tradicionalni dan slovenske kulture pri srcu.
N. L.
Včeraj predstavili program krožka Ercole Miatti
Odnos občana do javne uprave glavna tema letošnje sezone
Kakšen je odnos med občani in javno upravo? Je javna uprava res v službi občanov ali so slednji postali sužnji birokracije in institucij, ki bi jim morale dejansko biti v pomoč? Kje so zakoni pomanjkljivi in do katere mere je neučinkovitost javne uprave treba pripisati zakonom ali njenim izvajalcem? To so osrednja vprašanja, okrog katerih se bo sukalo letošnje delovanje krožka Ercole Miani, ki so ga predsednik Maurizio Fogar, Lucio Vilevich in Ezio Righi predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci.
To vprašanje je v zadnjih časih razvnelo precejšnje zanimanje in polemiko na straneh najpomembnejših vsedržavnih časopisov. Vsak izmed nas se namreč vsak dan spotika ob ovire birokracije in zakonodaje; naše prošnje se zgubijo po hodnikih raznoterih uprav, novi zakoni pa se včasih bijejo s starimi, tako da se nekateri znajdejo v prav čudnih situacijah. Člani krožka Miani zbirajo torej podatke o podobnih primerih in bodo v kratkem začeli prirejati srečanja s predstavniki javne uprave — če se bodo odzvali vabilu — da bi razčistili pristojnosti in odgovornosti javnih služb ter osvetlili, če je mogoče, senčne plati nekaterih zakonov. Obravnavali bodo posamezne zgovorne primere, obenem pa bodo vsak primer posplošili. Zato pa potrebujejo tudi sodelovanje občanov, ki so naprošeni, da se zglasijo v tajništvu krožka in posredujejo svoje velike in majhne nezgode (urad krožka na Trgu San Giovanni 6 je odprt od 10. do 13. ure dopoldne in od 18. do 20. ure zvečer, tel. 763338). V vsakem primeru, tudi
ko ne bo dovolj zanimiv, da bi ga obravnavali javno, pa bodo skušali nuditi brezplačno strokovno pomoč.
Člani krožka bodo pri tem skušali slediti dvem smernicam: po eni strani bodo obravnavali primere, v katerih je nespoštovanje zakonov razvidno in jih bodo prijavili sodstvu. Po drugi strani pa bodo skušali ugotoviti, če je sploh mogoče odpraviti nekatere zakonske pomanjkljivosti ali nejasnosti. S tem v zvezi so na včerajšnji tiskovni konferenci omenili primere, ko javni uradi'zahtevajo dokumente, ki potrjujejo istovetnost ali kraj bivanja, medtem ko bi občani imeli pravico, da sami potrdijo svojo istovetnost. »Prav ta primer nam vsiljuje dvom, da ima javna uprava edini cilj, da obstane in ne da pomaga občanom pri njihovih vsakdanjih opravilih,« je dejal tajnik krožka Ezio Righi.
Ob tej širokopotezni akciji pa bo krožek priredil še vrsto zanimivh srečanj: že 2. februarja bo v časnikarskem krožku zgodovinar Paolo Ungari poročal o človečanskih pravicah od konference v Helsinkih do srečanja Reagan - Gorbačov, nato pa bo Galliano Fogar spregovoril o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji. V naslednjih mesecih si bodo sledila srečanje z ministrom za pošto in telekomunikacijo Oscarjem Mammijem o ureditvi zasebnega radiotelevizijskega oddajanja; okrogla miza o presaditvi organov; predstavitev avtobiografije pilota Claya Regazzonija, ki se bije za pravice handikapirancev; razprava o deželni enotnosti, srečanje z Mucciolijem o liberalizaciji mamil in Forattinijeva razstava.
Tržaška KD se pripravlja na bližnje upravne volitve
Pokrajinsko vodstvo tržaške KD je potrdilo sporazum, ki so ga stranke večinske koalicije obnovile v sredo s tem, da bo na tržaški Občini delo lis-tarskega župana Staffierija do junijskih upravnih volitev nadzoroval »di-rektorij«, sestavljen iz odbornikov vseh strank koalicije. Po pričakovanju je torej demokristjansko pokrajinsko vodstvo odobrilo zadevno poročilo tajnika Sergia Tripanija in naglasilo, da s tem KD potrjuje svojo vlogo garanta upravljivosti, »potem ko so bila ponovno vzpostavljena pravila igre, ki morajo navdihovati lojalni in korektni odnos med političnimi strankami«. Ob tem tržaški demokristjani pozivajo politične sile in izvršna organa na Občini in Pokrajini, naj izkoristijo v največji možni meri zaključek mandatne dobe obeh uprav, ne da bi se prepuščali predvolilnim manevrom.
V ta namen bo tržaška KD, poudarja tiskovno sporočilo pokrajinskega vodstva, postavila na razpolago svojo enotno in solidarno moč, da se izdelajo programi za bodočnost Trsta, ki jih je treba predložiti volivcem, katerim je prepustiti izbiro glede programov in zavezništev za upravljanje mesta. Pokrajinsko vodstvo KD je tudi odobrilo kongresna pravila pred bližnjo vsedržavno skupščino v Bariju in izvolilo volilno komisijo. Kot priprava na junijske upravne volitve pa so izvolili tudi posebno komisijo, ki bo sestavila kandidatne liste za deželne, pokrajinske, občinske in rajonske volitve. Da se bo lahko posvetil pripravam za volitve je pokrajinski tajnik Tripani tudi prepustil mesto načelnika svetovalske skupine v tržaški občinski skupščini Francu Richettiju, kateremu bosta pomagala namestnik Luigi Favotti in tajnik skupine Gianfranco Visintin.
Na sekcijah VZPI sprejemajo vpisovanja za družabno partizansko srečanje v Lipici
Prihodnjo soboto, 6. februarja, bo v hotelu Maestoso v Lipici tradicionalno družabno srečanje, katerega organizator je sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca.
»To je že sedmič, ko organiziramo ta družabni večer v Lipici,« nam je povedal predsednik sekcije Emil Zobec. »Še prej smo imeli tri podobna srečanja tudi v Hrpeljah. Namen teh naših srečanj je ohraniti živ spomin na tisti daljni 8. februar 1944, ko je bila v naši vasi splošna mobilizacija ter smo odšli vsi fantje in možje, ki smo še bili doma, v partizane. Skoraj vsi smo bili razporejeni v 8., nekateri pa v 9. partizansko brigado in smo se v glavnem borili na Dolenjskem. Nekateri naši sovaščani so tudi padli; njihova imena so z drugimi zapisana na našem vaškem spomeniku.«
Če se želijo organizatorji s temi prireditvami oddolžiti spominu na ta pomembni dogodek iz zgodovine vasi v času narodnoosvobodilnega boja, je njihov namen tudi ta, da zberejo na večeru bivše borce iz raznih sekcij tržaškega območja z njihovimi družinami in tako dobijo v svojo sredo tudi mlade, ki bodo nadaljevali boj, ki so ga začeli že njiho-
vi dedje in očetje: boj za mir, prijateljstvo in sožitje, proti fašizmu in šovinizmu.
Vpisovanja za družabni večer potekajo na vseh sedežih sekcij VZPI-ANPI, od Milj do Nabrežine in Devina. »Vabimo vse borce, aktiviste, naše prijatelje in predvsem mladino. Kot na vseh naših dosedanjih srečanjih, bo tudi na tem veselo in prijetno. Za ples in razpoloženje bodo tudi letos poskrbeli Veseli godci, ki jih vodi Stane Žerjal.«
Naš razgovor o tej družabni prireditvi je potekal na sedežu sekcije, kjer deluje tudi partizanski klub, katerega predsednik je prav tako Emil Zobec.
»To je edini partizanski klub pri nas, pa verjetno tudi v naši deželi. Odprli smo ga v začetku julija 1986. Vstop v klub, ki je odprt vsak dan (z izjemo nedelj) v dopoldanskih in popoldanskih urah do 22. ure, je dovoljen le članom. Teh je bilo lani okrog 200, letos pa jih imamo vpisanih že okrog 300. V klubu točimo odlična domača vina in tudi za prigrizek je poskrbljeno. Skrbi, da bi nam gostov zmanjkalo, nimamo. Lokal je vedno poln, kar kaže, da smo ubrali pravo pot, ko smo klub odprli in da so naši člani z njim zadovoljni.« (ni)
S sinočnje okrogle mize na Tržaškem velesejmu
Velike zamude pri izvajanju »paketa« za Tržaško in Goriško
Paket za nov zagon gospodarskih dejavnosti na Tržaškem in Goriškem (zakon štev. 26 z dne 29. januarja 1986) je najbolj racionalno urejen poseg rimske vlade v korist Trstu in Gorici po letu 1954. V rokah imamo pomemben inštrument za nov zalet gospodarskih dejavnosti v obeh pokrajinah, vendar ga doslej nismo znali primerno izkoristiti. Zaradi tega je zdaj, ko se bliža trenutek, ko bo vlada izvedla predvideno analizo opravljenega dela po treh letih izvajanja zakonskih določil, bistvene važnosti, da nadoknadimo zamujeno in se izkažemo kot sposobni upravitelji inštrumenta, ki je med drugim neponovljiv, kajti po liberalizaciji evropskega trga v letu 1992 bi bilo zaman pričakovati česa podobnega s strani osrednje vlade.
Tako bi lahko strnili glavne misli, ki so prišle do izraza na sinočnjem posvetu ob okrogli mizi, ki so ga v zvezi s paketom organizirali v kongresni dvorani Tržaškega velesejma tukajšnji Lions Club, Tržaška hranilnica in Zveza industrijcev. Na posvetu, ki so mu organizatorji nadeli nekoliko nenavaden naslov »Buon compleanno pacchetto«, so nastopili predsednik Sklada za Trst Gianfranco Carbone, deželni odbornik za finance Dario Rinaldi, izredni komisar Centra za znanstvene raziskave Domenico Romeo, član predsedniškega odbora IRI Sergio Trauner, tržaški župan iz
časa izglasovanja zakona Franco Ricchetti, član odbora Trgovinske zbornice Riccesi, "tedanji" predsednik industrijcev Pacorini in ravnatelj pristaniške ustanove Rovelli; upravičeno odsotni so bili poslanec Coloni (ki ga zadržuje v Rimu razprava o finančnem zakonu), predsednik Trgovinske zbornice Tombesi in predsednik industrijcev Toresella (ki sta se v Rimu kot člana delegacije Confindustrie sestala z jugoslovanskim odposlanstvom, ki ga vodi predsednik ZIS Mikulič) in predsednik pristaniške ustanove Zanetti, ki sledi v Braziliji delu plovne operativne ploščadi Micoperi.
Ugodnosti, ki jih gospodarstvu tržaške in goriške pokrajine namenja "paket", prehajajo torej v krajevno stvarnost le delno in z velikimi zamudami. Kje so vzroki za tako ohlapno ravnanje do norme, ki bi morala nasprotno privabiti v Trst in Gorico trume poslovnežev tudi iz drugih krajev Italije in celo iz tujine? Razpravljalci so navedli predvsem tri dejavnike: znano okrožnico Visentini, ki je za daljšo dobo izločila kategoriji gradbenikov in obrtnikov, pomanjkanje primerne propagandne akcije v Italiji in tujini (možnosti paketa so menda prikazali le Dunajčanom, sicer je o tem izšla le manjša publikacija Trgovinske zbornice), še zlasti pa izreden (in v tem pogledu naravnost poguben) politični položaj na tržaški Občini. Prav temu položaju je treba pripisati dejstvo, da se zakon o paketu tako počasi izvaja, kajti zmanjkala je tista politična, pa tudi operativna enotnost, ki je januarja leta 1986 privedla do izglasovanja tega izrednega zakona.
Nekaj pa smo le storili v teh dveh letih - so naglasili razpravljalci ob okrogli mizi: s pomočjo "paketa" je zraslo 41 novih proizvodnih pobud, ki predvidevajo skupno naložbo v višini 55 milijard; številne druge prošnje za pomoč in kreditiranje so še v obravnavi, tako da bo njihova skupna vrednost dosegla okrog 200 milijard lir.
Zdaj bo treba paziti - so še naglasili na posvetu - da bomo vsi skupaj v letu, ki nas še loči od vladne analize opravljenega dela, napeli vse sile tudi za to, da bomo s pomočjo te zakonske norme potisnili v ospredje zlasti nove produktivne dejavnosti, ki edine lahko zaposlujejo našo mladino. Težiti le k posodabljanju proizvodnih struktur, ki že obstajajo, bi namreč izključilo to možnost, kajti uvajati novo tehnologijo v stare obrate nujno predpostavlja vzporedno krčenje števila zaposlenih ljudi.
ELIO FORNAZARIČ
Deželna komisija in Mutton o problemih miljske občine
Cestna in železniška dela ter turistične pobude v miljski občini so bili včeraj predmet srečanja med deželno komisijo za turizem, promet in prevoze, ki jo vodi republikanec Fragiacomo, in miljskim županom Muttonom ter nekaterimi člani občinskega odbora in sveta. Zupan je deželne svetovalce seznanil z nujnimi potrebami Milj, med katerimi so predvsem izgradnja avtocestnega odseka Lakotišče—Rabojez (za povezavo mednarodnega bloka z industrijskim področjem) in 10 kilometrov miljske obvoznice, podpora turističnim pobudam (Marina Muja in druge) ter izgradnja železniške proge od Žavelj do doline pri Orehu.
Predsednik komisije Fragiacomo je miljskim upraviteljem zagotovil, da bo zahteve posredoval deželni vladi, saj gre za pobude, ki so pomembne tudi za vso deželo. Podporo čimprejšnjemu uresničevanju omenjenih del so izrekli tudi demokristjan Pagura, listar Seri, socialist Ermano in Giuricin (Mestna lista melone). Posebno zavzetost je pokazal miljski deželni svetovalec Millo (KPI), ki je poudaril, da je doslej vladala prevelika brezbrižnost do miljskih problemov.
Zaradi stavke precej težav v železniškem prometu F-JK
Štirindvajseturna stavka, ki so jo oklicali temeljni odbori železničarjev, tako imenovani cobas, in je trajala včeraj do 14. ure, je povzročila v naši deželi precej težav v železniškem prometu. Ker je v tržaškem železniškem okrožju, ki obsega vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino, prekrižalo roke okrog tri četrtine osebja, je bil skoraj povsem paraliziran promet tovornih vlakov, z izjemo nekaterih, ki so vozili živino ali pokvarljivo blago. Potniški vlaki na daljše razdalje in na mednarodnih progah so sicer vozili skoraj redno, hudo je pa bil ohromljen potniški promet na krajše razdalje: od 56 lokalnih vlakov, ki ponavadi vozijo med 6. in 14. uro, jih je vozilo samo 12. Težav s tem ni konec, ker se je včeraj ob 14. uri začela nova stavka potujočega osebja na vlakih.
Tajnik CGIL Pizzinato pride v četrtek v Trst
Sindikat CGIL si v letošnjem letu postavlja smoter, da preseže v deželi Furlaniji-Julijski krajini število 100.000 včlanjenih. Za to bo potreben izreden napor vseh sindikalnih kadrov, ki jih je CGIL sklicala za 4. februarja na zasedanje glavnega sveta, ki bo v veliki' dvorani Trgovinske zbornice v Trstu. Na sestanku bo prisoten tudi vsedržavni tajnik Antonio Pizzinato, ki bo sodeloval v razpravi o najbolj perečih vprašanjih sindikalnega gibanja, kot so reorganizacija CGIL, boj za davčno pravičnost, vladni finančni zakon in uvedba nove discipline za ureditev stavk v javnih službah. Naslednji dan bo odšel generalni tajnik CGIL v Pordenon, kjer bo sodeloval na skupščini delavcev podjetja Zanussi.
Občni zbor SSŠ
Sindikat slovenske šole sklicuje v sredo, 3. februarja, redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu so izvolitev predsedstva, poročila odbornikov, poročili nadzornega odbora in razsodišča, razprava, razrešnica odborom in volitve novega odbora ter priporočila in sklepi.
Preservativi v deželnem svetu?
Svetovni vrh o bolezni stoletja - aidsu, ki je bil prejšnje dni v Londonu, je tudi v naših krajih naletel na veliko odmevnost. Za svojevrstno gesto pa je poskrbel deželni svetovalec Proletarske demokracije Giorgio Cavallo, ki je predsedniku deželnega sveta Solim-bergu predlagal, naj bi v toaletnih prostorih palače na Trgu Oberdan namestili... avtomatične distributorje preservativov. Cavallo se sicer zaveda, da bi pobuda nemara lahko sprožila vrsto samosvojih interpretacij, v isti sapi pa pojasnjuje, da "pomembni politični krogi ne bodo mogli spregledati njenega simboličnega pomena". Popolnoma prav pa ima Cavallo, ko trdi, da je bilo v naši deželi zelo malo storjenega na področju preventive in informacije, kar je bržčas posledica hlinjene moralnosti. Prevladuje namreč težnja, da bi problem obravnavali prej z moralnega kot pa z zdravstvenega in znanstvenega vidika. To pa po mnenju svetovalca Cavalla omejuje in možnost odprtega dialoga s prizadetimi in z vsemi, ki jim grozi smrtonosni aids.
S seje upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča
Našemu gledališču omogočiti normalno delo
Predsednik naj skupno z izvršnim svetom Slovenskega stalnega gledališča v Trstu še enkrat preveri tako pri političnih strankah in organizacijah, predvsem pa pri javnih upravah, možnosti za kritje primanjkljaja tekoče sezone in ugotovi, če so možnosti za podpis pogodb z igralskim in tehničnim osebjem tudi za poletno sezono. Tako je sklenil na svoji četrtkovi seji upravni svet SSG, ki je preučil položaj v zvezi s stavko gledališkega osebja. Kot znano, je upravni svet na prejšnji seji z večino sklenil podpis delovnih pogodb do 30. aprila, ker ni dovolj sredstev niti za redni iztek zimske sezone. Proti temu sklepu je osebje oklicalo dvodnevno stavko in ponovilo svoje zahteve, in sicer podpis pogodb tudi za poletno sezono in spoštovanje ustaljene prakse o devetmesečnem delu, to je o zagotovitvi 273 delovnih dni v sezoni. Zahteve sta na seji upravnega sveta obrazložila predstavnika igralskega oziroma tehničnega ansambla Petje in Kalc. V razpravo, ki je bila dokaj živahna, so posegli vsi člani in izrazili zaskrbljenost nad nevzdržnim finančnim stanjem, obenem pa zagotovili svojo angažiranost ob prizadevanju, da se problem najzadovoljiveje reši. Tako je bilo med drugim rečeno, da bi le težko izsilili od javnih ustanov dodatno financiranje, če bi podpisali pogodbe za celotno sezono, saj bi vsaj za širšo javnost zgledalo, da finančni problemi niso tako akutni, da bi jih bilo treba takoj reševati. Poudarjena pa je bila tudi tendenca vseh javnih uprav do uravnovešenosti proračunov in torej po predhodnem kritju za vsako pobudo. Glede srednjeročnega reševanja pa je bil nakazan predlog, naj bi pri vladnem komisariatu ustanovili slovenski sklad s kritjem iz finančnega zakona o podpori slovenski manjšini v Italiji in italijanski v Jugoslaviji. S tem skladom naj bi reševali ob soglasju in pristanku vseh komponent slovenske skupnosti najbolj pereča finančna vprašanja naših ustanov. Ob koncu seje je predstavnik igralskega ansambla Petje napovedal novo stavko.
Predsednik prof. Pirjevec je, kot smo že včeraj poročali, preverjenja s strankami in upravitelji že pričel, saj se je v četrtek sestal z deželnim tajnikom KPI Viezzijem in Slovenske skupnosti Jevnikarjem. V naslednjih dneh pa bo obiskal še ostale predstavnike političnega in upravnega življenja.
Slovenski komunistični senator Stojan Spetič je medtem v zvezi s položajem v SSG naslovil na ministra za prireditve Carrara interpelacijo, v kateri ga sprašuje, ali je seznanjen s hudimi težavami, ki jih slovensko gledališče preživlja predvsem zato, ker vlada ni zagotovila kompenzativne podpore, zaradi česar bo prisiljeno predčasno prekiniti sezono, medtem ko so celo prihodnje sezone v nevarnosti. Sen. Spetič ugotavlja, da bi to bilo prvič v zgodovini našega teatra, da bi mu bilo onemogočeno delovanje, če odvzamemo obdobje vojne in fašizma.
Zato sen. Spetič v svoji interpelaciji poziva vlado, naj sprejme nujne ukrepe, da se premosti sedanje izredno stanje in da se zagotovijo Slovenskemu stalnemu gledališču ustrezna finančna sredstva v predhodnem obdobju, dokler ne pride do sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
pisma uredništvu
Povzročil je nesrečo in prestrašen zbežal
Povzročil je nesrečo in se odpeljal, ne da bi preveril, ali se je voznik drugega avtomobila poškodoval. Kmalu zatem pa ga je prometna policija iztaknila ter 3a Prijavila, ker ni nudil pomoči in ker je zbežal.
21-letni Luca Vengust iz Ul. Gaiatti 8 se je včeraj okrog 14. ure peljal s fiat Pando po Ul. Valerio proti središču mesta. Ko je na nekem križišču zavil v levo, Je trčil v autobianchi, ki je peljal v nasprotno smer in ki ga je upravljal francoski državljan Antonin Bernard Besse. Pri trčenju sta bila oba avtomobila hudo poškodovana. Kljub temu, da je Vengust dobro videl, da je bila škoda precejšnja — Po čemer bi lahko tudi sklepal, da se je drug voznik ranil — je pognal motor in ezal. Vengust se je verjetno ustrašil posledic. Avto, s katerim se je peljal, ^[eč ni njegov, pač pa last tvrdke, za katero dela. Prav ta okoliščina ga je tudi kr k na ^oku pande je namreč nalepka z imenom tvrdke. Francoz, ki je bil n Jdn udarcu še priseben, je o nesreči obvestil prometno policijo in jo opozoril kfp*° Ppdrobnost. Policija se je nemudoma odpeljala k tvrdki v Ul. Aldegardi 37, jer ]e izsledila mladega neotesanega, a tudi prestrašenega šoferja.
Strah pa je včasih res slab svetovalec. Kdor po nesreči zbeži, ne da bi nudil n m°č/ namreč tvega, da mu za dve leti odvzamejo vozniško dovoljenje. Promet-Vo P?liciia nas je opozorila, da se v zadnjih časih vse prepogosteje dogaja, da ko zh - E0 nesreči zbežijo. Saj ni pomembno, ali smo osebno povzročili nesrečo: ia ezimo, smo avtomatično krivi. Zato je bolje, da skušamo ohraniti hladno kri Pon VZ-eti ndgovornost za svojo neprevidnost; v vsakem primeru pa moramo esrečencem nuditi pomoč.
Pri Križu avtomobil podri pešca
Na pokrajinski cesti med Opčinami in Sesljanom je sinoči pri Križu avto povozil pešca in ga hudo poškodoval. 57-letni Claudio Bradamante iz Križa 637 je nekaj po 18. uri prečkal cesto blizu hišne številke 12 pri avtobusni postaji, ko je pripeljal avtomobil znamke lancia delta, ki ga je upravljal 28-letni Dario Briščik iz Briščikov 20/a. Verjetno je Briščik vozil prehitro, poleg tega pa ga je najbrž izdal tudi moker asfalt, tako da ni utegnil ustaviti vozila, ko je pred sabo zagledal pešca, in ga je podrl. Mimoidoči so poklicali rešilec Rdečega križa, ki je ranjenca prepeljal v katinarsko bolnišnico. Tu so zdravniki ugotovili, da je Bradamante utrpel zdrobljen prelom na desni nogi, si poškodoval kosti prsnega koša ter se ranil po čelu. Okrevati bi moral v 40 dneh. Izvide so opravili nabrežinski karabinjerji.
V zvezi s težavnim položajem Slovenskega stalnega gledališča smo prejeli v redakciji tri dopise, ki jih v celoti objavljamo. Prvega je poslal kolektiv SSG, drugega podpredsednik SSG Saša Rudolf, tretjega pa član aa sveta Edvin Švab.
upravnega sveta Edvin !
Glede na ponovno odklonilno stališče upravnega odbora SSG do zahtev umetniškega in tehničnega ansambla je kolektiv SSG v Trstu sklenil:
1.	Igralski ansambel stopa v stavkovno gibanje do nadaljnjega.
2.	Nobene nove pogodbe, ki ne bi vsebovala vseh naših zahtev v celoti, ne podpiše.
3.	Tehnično osebje stavka do izteka zdajšnje pogodbe. V sporazumu z igralskim ansamblom s 1. februarjem nadaljuje delovno razmerje v SSG in se solidarno, po potrebi tudi konkretno, pridruži stavkovnemu gibanju igralskega ansambla.
4.	Administrativno osebje SSG prav tako solidarizira in se po potrebi tudi konkretno vključuje v stavkovno gibanje celotnega kolektiva.
Globoko se zavedamo, da s to našo akcijo trpita kontinuiteta dela in kulturno poslanstvo institucije, kateri pripadamo; vendar v situaciji, v kateri se nahajamo, ne moremo ravnati drugače, saj nas poniževalni odnos odgovornih do našega dela postavlja na sam rob našega gmotnega osebnega obstoja.
Kolektiv SSG
* * *
Dramatično ponavljanje finančne krize SSG je skoraj že prešlo v samo zavest naše javnosti, tako da ji ne dajemo tiste teže, ki bi bila potrebna, v zmotnem zaverovanju, da se je v preteklosti vsakokrat tako ali drugače tudi rešila. Res je, da je gledališče preživelo, vendar na račun bodočega dela, na račun najemanja posojil, ki bremenijo proračune. S stavko igralskega in tehničnega osebja se je položaj zaostril, saj se je prvič zgodilo, da stavka ni prvenstveno v podporo skupnih ciljev, ki so vzvišeni ob prispevku iz javnih skladov, pač pa proti sklepu upravnega sveta, ki brez kritja ni pripravljen podpisati pogodb tudi za poletno sezono. Povsem razumljive zahteve osebja pa je treba uskladiti z dolgoročno perspektivo našega gledališča, saj je edini zaenkrat nakazani izhod iz krize pri izkoriščanju sredstev, ki jih predvideva finančni zakon. Naloga vseh komponent naše skupnosti pa je, da se v najkrajšem času dogovorimo za obliko »slovenskega sklada«, ki naj našim kulturnim ustanovam zagotavlja sredstva, dokler ne bo izglasovan zaščitni zakon.
SAŠA RUDOLF podpredsednik SSG * » •
Dragi Primorski,
včerajšnji članek z naslovom "SSG: ključni problem pomanjkanje sred-
stev" daje nekoliko prirejeno informacijo, ki je na eni strani, predvsem kar zadeva preteklost, zelo podrobna, na drugi pa pomanjkljiva.
Zato pojasnjujem naslednje:
Upravni svet je z večino glasov sklenil podpisati pogodbe do aprila 1988, to je do takrat, ko so zagotovljena denarna sredstva.
Upravni svet se je nadalje soglasno obvezal, da opravi vse poti za zagotovitev dostojne in ne beraške nadaljnje dejavnosti v tekoči in vsaj v začetku naslednje sezone.
Med upravnim svetom in igralci ter ostalim redno zaposlenim osebjem ni nikakršne polemike.
Igralci in tehnično osebje so naravnali stavko proti upravnemu svetu in zahtevajo, da podpiše predsednik SSG delovne pogodbe tudi brez ustreznega denarnega kritja. Na zadnji seji upravnega sveta so izjavili, da bodo v primeru pomanjkanja sredstev za plače čakali.
Podpisani sem v imenu KPI zajamčil popolno zanimanje na vseh ravneh javnega odločanja, izrekel pripravljenost na skupno in enotno reševanje ter izrekel stavkajočim vabilo, naj podpišejo delovno pogodbo do aprila, ker se v nasprotnem primeru sami izločajo iz pogajalnega odnosa. Po podpisu pa naj izbirajo obliko protesta. Podobna zagotovila so bila izrečena tudi s strani drugih.
V želji, da bi nam čimprej brez vsakršnega medsebojnega prehitevanja uspelo pridobiti in zagotoviti denarna sredstva, prisrčno pozdravljam.
EDVIN ŠVAB član upravnega sveta SSG
■ Da bi opravičila svojo odsotnost od pouka, se je 14-letna D. M. zlagala staršem, da so jo med potjo v šolo ugrabili. Neznanec naj bi jo ustavil in jo nasilno spravil v mercedes, kjer so bili še drugi trije moški s pokritim obrazom. Ugrabitelji naj bi se kmalu zatem zavedeli, da so se zmotili in so jo izpustili v predmestju. Dekletov oče se je seveda razburil in obvestil policijo, D. M. pa se je med zasliševanjem zarekla in končno priznala, da si je zgodbo izmislila, ker je hotela prikriti ' spricanje".
Ob težki izgubi Leonarda Di Feli-ceja izrekata KD Vesna in ŠD Mladina iskreno sožalje ženi Annamarii, malima Giusy in Edoardu ter vsem svojcem.
Po 50 letih dejavnosti
Lepo prenovljeni prostori pekarne Jazbec v Nabrežini
Resna in solidna podjetja so nekoč ob svojem imenu nosila tudi letnico ustanovitve oziroma neprekinjene dejavnosti. Tako bi lahko storila tudi pekarna Jazbec v Nabrežini, ki nepretrgoma deluje že petdeset let. Seveda so se v tem času zvrstile že tri generacije Jazbečevih. Začelo se je "po starem", ko so peč zalagali z drvmi, nato pa se je delo moderniziralo. Tako imajo danes pri Jazbečevih sodoben proces peke, začenši s pripravo testa pa vse do peke v električni peči in seveda prodaje. Pekarno upravlja Renato Jazbec, pomagajo pa mu žena Karla, hčerka Jasna, sinova Andrej in Igor ter sestra Adele. Na našem posnetku so vsi člani družine v lepih, prenovljenih prostorih svoje pekarne
gledališča
ROSSETTI
Danes ob 16.00 (red prost) in ob 20.30 (red 2. sobota) bo na sporedu Shakespearov MACBETH. Nastopala bosta G. La-via in M. Guerritore. Režija G. Lavia. V abonmaju: odrezek št. 6. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri ob 16.00 zadnja predstava.
Od 2. do 14. februarja bo na sporedu De Filippova FILUMENA MARTURA-NO. Režija Egisto Marcucci. Igrata Valeria Moriconi in Massimo De Francovich. V abonmaju: odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Jutri ob 16.00 tretja predstava opere Charlesa Gounoda FAUST, (red D). Režija Franco Cavarra, dirigent Spiros Argi-ris.
V soboto, 6. februarja, bo na sporedu v gledališču Verdi šesta opera na repertoarju in sicer Straussova opera ARIANNA A NASSO. Dirigiral bo Spiros Argiris, režiral pa Giulio Chazalettes. Ponovitve bodo 9., 11., 14., 20., 23., 26. in 28. februarja ter 2. marca.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo V. Sardouja TOSCA. Nastopajo Marina Malfatti, Arnoldo Foà in Roberto Trifiro. Jutri, 31. 1., zadnja predstava.
koncerti
Società dei concerti - Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert pianista M. Dalberta.
razne prireditve
Slovenski kulturni klub vabi danes, 30. t. m., ob 18.30 vse višješolce v svoje prostore v Ul. Donizetti 3. Tomaž Simčič in Marjan Kravos bosta prikazala s pomočjo diapozitivov ŽIVLJENJE IN DELOVANJE SLOVENCEV V ARGENTINI ter povedala vtise, ki sta jih odnesla z obiska pri njih.
KD F. Prešeren priredi danes, 30. t. m., ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igrajo The Hard Knobs. Vabljeni!
Čarodejna skupina Vik j Show bo nastopila jutri, 31. januarja, ob 17. uri v obnovljeni dvorani v Bazovici.
MePZ M. Pertot iz Barkovelj vabi na CELOVEČERNI KONCERT v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah jutri, 31. t. m., ob 18.30. Zbor vodi Aleksandra Pertot, orgle Štefan Bembi.
KD Kraški dom vabi jutri, 31. t. m., ob 17. uri v občinsko telovadnico v Répnu na ogled veseloigre KDO JE NA VRSTI? Nastopa Amaterski oder J. Štoka s Pro-seka-Kontovela. Vabljeni!
KD J. Rapotec vabi jutri, 31. januarja, ob 17.30 v društveno dvorano v Prebeneg na ogled nastopa seniorske dramske skupine SKD Tabor z Opčin s predstavo BESEDA - OPERETA.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 predaval zgodovinar dr. Janko Prunk na temo "ŠKOF ANTON BONAVENTURA JEGLIČ IN NJEGOVA NACIONALNA POLITIKA OB 70-LETNICI MANJŠINSKE DEKLARACIJE".
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča šolsko osebje, da poteče rok za predložitev prošnje za premestitev in prehod staleža za višjo srednjo šolo 5. februarja ter za osebje ATA 15. februarja. Obrazci za prošnje so na razpolago na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II, z naslednjim urnikom: torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter sreda od 11. do 12. ure.
SLOVENSKO STALNO CLEDALISCE
Gostuje gledališče G. Belli-Rim
Dario Fo
CHI RUBA UN PIEDE È FORTUNATO IN AMORE
Režija Antonio Salines
v Kulturnem domu danes, 30. JANUARJA 1988 ob 20.30
Predprodaja vstopnic vsak dan od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 Personal Services, VB, dram., r. T. Jones, i. J. Walters, A. McCowen.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Aria, glas., omnibus; r. Robert Altman, Bruce Beresford, Jean-Luc Godard in drugi.
EXCELSIOR II - 17.15, 22.00 Senza via di scampo, r. Roger Donaldson; i. Kevin Kostner, Gene Hackman, Sean Jo-ung.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Hamburger Hill, vojni, ZDA 1987, r. John Irvin; i. Steven Weber in Tim Quill.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Balli proibiti, kom., ZDA 1987, r. E. Ardelino; i. C. Connelly, Lisa Lee Lyon,
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Hellraiser, r. dive Barker, □.
FENICE - 18.15, 22.15 Balle spaziali (Space Balls), kom., ZDA 1987, r. Mei Brooks; i. Mei Brooks, John Candy.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.15 Da grande, kom., It. 1987: i- Renato Pozzetto, Giulia Boschi, Alessandro Haber.
EDEN - 15.30, 22.00 Una moglie molto infedele, porn.,
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II sopravvissuto, pust., ZDA 1987; r. M. Shackle-ton; i. Ch. Mayer, R. Moli.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Fie-vel sbarca in America, ris., ZDA 1987; r. D. Bluth.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Montecarlo Gran Casinò, kom., It. 1987; r. C. Van-zina; i. M. Boldi, Ch. De Sica, E. Greggio.
LUMIERE. FICE - 16.30, 22.00 Gente di Dublino (The Dead), dram., ZDA 1987, 100'; r. John Huston: i. Donald McCann, Anjelica Huston.
RADIO - 15.30, 21.30 Fantasex per curve sconvolgenti, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava akademskega kiparja Moma Vukoviča.
V	studiu Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, razstavljajo slikarji: Marinella Biscaro, Maurizio Donzelli in Silvestro Lodi. Razstava bo odprta po običajnem urniku do 14. februarja.
V	galeriji Cartesius razstavlja slikarka Giuliana PAZIENZA.
V	galeriji Malcanton (Ul. Malcanton 14/A) je odprta razstava slikarke F. Ba-tich, slikarja Uga Carràja in slikarke Rosdear.
TPK SIRENA
priredi danes, 30. t. m., ob 18. uri v novem pomorskem sedežu predavanje z naslovom
MORSKO ŽIVLJENJE V TRŽAŠKEM ZALIVU IN NJEGOVE PERSPEKTIVE
ki ga bo ob spremljavi diapozitivov podal mag. ANDREJ AVČIN, raziskovalni sodelavec Morske biološke postaje v Piranu (Inštitut za biologijo ljubljanske univerze).
Zaradi izredno zanimive in aktualne tematike vabimo člane, prijatelje, predvsem pa šolsko mladino, da se polnoštevilno udeležijo predavanja.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Odborništvo za kulturo
Vokalno-instrumentalni koncert skladb tržaških skladateljev:
A. Smareglia, U. Vrabec in G. Zuccoli
v sodelovanju z Združenjem Pro Musica
danes, 30. 1., ob 20.30
v. cerkvi Madonna del Mare Trg Rosmini
Mestni pevski zbor Simfonični orkester iz Bekescsabe dirigira: Marco Sofianopulo VSTOP PROST
čestitke
Draga SAMOAI Tisoč lepih sanj naj te spremlja, tisoč upov naj ti poje v srcu, tisoč tebi sreč želimo in veselja brezmejno v vrtincu življenja. Daria, Tanja in vsi, ki te imajo radi.
Draga SAMOA! Vse najboljše in mnogo srečnih, zdravih in veselih dni ti želijo nona Marta, nono Bruno, nona Olga in nona Ika.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 30. januarja
MARTINA
Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.07 - Dolžina dneva 9.37 - Luna vzide ob 13.29 in zatone ob 5.41.
Jutri, NEDELJA, 31. januarja
JANEZ
PLIMOVANJE DANES: ob 1.31 najnižje 4 cm, ob 6.56 najvišje 33 cm, ob 14.18 najnižje - 54 cm, ob 21.22 najvišje 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,6 stopinje, zračni tlak 1001,2 mb pada, veter 10 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 77-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Anna Ramponi, Myriam De Santis, Francesco Rotolo, Loris Dobranovich, Alessandro Cappai, Mauro Meden, Dana Čandek.
UMRLI SO: 69-letni Nicola De Palma, 81-letni Giordano Rasini, 91-letna Maria Bisiani, 78-letna Pia Ponton vd. Furlani, 66-letni Pietro Vardabasso, 96-letna Nicolina Benvenutti.
OKLICI: Agent javne varnosti Marco Pizzi in uradnica Michelina D'Ambrosi, delavec Michele Vitobello in uradnica Carmela Gagliardi, uradnik Fabio Lena in študentka Francesca Rosada, šofer Igor Malalan in uradnica Odette Donati, fotolitograf Andrea Cossovel in radiologinja Maria Pia Salata, delavec Giorgio Battaglia in stenodaktilografinja Kata Lukač, uradnik Enzo Zumin in učiteljica Antonella Cimarosti, mehanik Ferruccio Casari in uradnica Alessandra Clincon Lupi, glasbenik Paolo Brechetti in prodajalka Roberta Basiacco, mesar Marino Colautt in prodajalka Cinzia Predonzan, učitelj Ernesto Mari in učiteljica Renata Cappuccio, zastopnik Massimo Tomma-sini in uradnica Lucia Delbello, elektrikar Giorgio Perotti in učiteljica Luciana Bonivento, Agent javne varnosti Bruno Cerniava in učiteljica Lorena Skrdla, šofer Gianfranco Tentor in prodajalka Sabrina Corazza.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6.
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po, telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6
BAZOVICA (tel. 226210), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
ZSKD razpisuje LITERARNI NATEČAJ ob dnevu slovenske kulture z naslovom: "Prešeren je mislil in delal v nasprotju z ustaljenimi normami. Je v letu 1988 to mogoče? Kaj meniš o kulturi drugačnosti?" Na natečaj se lahko prijavijo dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Delo lahko oddate šeda-nes, 30. t. m., na sedežih Zveze v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, in v Gorici, Ul. della Croce 3.
Mladinska skupina "na Opčinah priredi ob tednu verskega tiska v župnih prostorih za cerkvijo Knjižni sejem, ki bo danes, 30. t. m., od 16. do 20. ure in v nedeljo, 31. t. m., od 9.30 do 12.30 in od 16.00 do 18.30.
Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da priredi DRUŽABNI VEČER v soboto, 6. februarja 1988, v hotelu Maestoso v Lipici. Vabljeni so člani, borci, aktivisti, deportiranci, prijatelji in mladina. Zabavali vas bodo Veseli godci. Vpisovanje pri posameznih vaških sekcijah najkasneje do 2. februarja 1988.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol-Nabreži-na sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 5. februarja, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih. Dnevni red: poročila, diskusija, volitve novih društvenih organov in razno.
Sv. Višarje - Župnik obvešča, da redno deluje žičnica ob delavnikih od 9.30 do 16.00 in ob nedeljah od 9.00 do 16.00. Ob nedeljah in praznikih je maša v svetišču ob 12. uri. Za smučarje je še kar dovolj snega.	N
Danes praznuje v Trebčah 87 let IVAN MALALAN (MICE ŠTAVALIN)
Še na mnoga leta mu kličejo vsi njegovi.
Loredana Gec in Luciano Čandek sta dobila čisto majhno stvarco. Ime ji je
DANA
Vse lepo in dobro vsem trem želijo nonoti in drugi sorodniki.
izleti
Mladinski krožek Prosek-Kontovel
priredi avtobusni izlet na Zoncolan jutri, 31. t. m. Odhod s Proseka ob 7. uri. Za vpisovanje tel. na št. 251073.
V	spomin na Ivana Hrovatina darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 30.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Srečke Zuljan por. Bertoli darujejo Nina, Nives in Dragica Hervatič 15.000 lir za SKD Slavec.
V	počastitev spomina Franca Berginca daruje sestrična Milly Berginc s hčerko Katty 30.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Iginia Bogatea daruje Nini Tretjak 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu, 30.000 lir za ŠD Vesna in 30.000 lir za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Nade Ronzani darujeta Luči in Jušto 15.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob strica Ivana Andolška darujeta Nino in Paolo Terbi-žan z družinama (Melbourne) 100.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ivana Andolška darujeta Livio in Tatjana Živic (Sydney) 100.000 lir za SPDT.
V	spomin na Ivana Andolška darujejo žena in sinova 50.000 lij za SKD Tabor, 50.000 lir za Sklad M. Čuk, 50.000 lir za ŠD Polet, 50.000 lir za VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi, 50.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad in 100.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Alojzije Lovri-he daruje Dorka (Dolina) 10.000 lir za KD V. Vodnik in 10.000 lir za Godbo na pihala Breg.
POPRAVEK: V_ počastitev spomina Eme Adamič roj. Škerlj, moža in ostalih članov družine daruje Anica Gombač (in ne tudi Škerlj) 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Nado Ferfoljo daruje Roži z družino 10.000 lir za Dekliški pevski zbor Vesna.
Marija Petaros daruje 10.000 lir za Zvezo vojnih invalidov NOV.
V	spomin na Cesca Santina daruje družina Crismani 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Alojza Rebulo darujejo družini Tomasella - Spanghero 30.000 lir, Pavel in Dorina 20.000 lir ter Boris Zidarič 20.000 lir za SK Devin.
V	spomin na Ivana daruje Ivanka An-dolšek 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Štefanije Škrk darujejo Ivo Grilanc 50.000 lir, družina Gruden (Šempolaj 44) 15.000 lir, Fani Kosmina z družino 20.000 lir ter Darko in Mirela 15.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot vd. Caharija darujejo Marica, Magda in Mitja 40.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 40.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot vd. Caharija daruje Avrelija 40.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot vd. Caharija darujeta Slavica in Mila 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot vd. Caharija darujeta Zora in Ivan 40.000 za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot vd. Caharija daruje Marta 30.000 lir za Dijaško matico.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Nabrežini na št. 8 Ivan Ušaj. Toči belo in črno vino.
KD VESNA in ŠD MLADINA - upravitelja Doma A. Sirk v Križu, nujno iščeta zanesljivo osebo za upravljanje društvenih prostorov-bara. Zainteresirani naj pismeno prošnjo pustijo pri hišniku Doma.
PRODAM fiat 131, supermirafiori 1.300, letnik 1979, v zelo dobrem stanju,, cena zanimiva. Tel. 232223 v popoldanskih urah.
PRODAM avto fiat primula, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 280675 ali 221441.
PRODAM smuči elan RC 04, 195 cm, z vezmi Salomon, s palicami, čevlje št. 43 za din 200.000; smuči elan SL competi-tion, 195 cm, z vezmi marker, s palicami, čevlje št. 40 za din 100.000. Tel. Postojna št. 21612.
PRODAM 4 bela vrata - 0,80 m X 2,10 m. Tel. 229250.
PRODAM otroške smuči rossignol, dolžina 140 cm. Tel. 231846.
PRODAM mladiče nemškega ovčarja, rodovniške, odličnih staršev, cepljene. Informacije na tel. 0481/882317.
PRODAM traktor landini DT, 53 konjskih sil, skoraj nov in traktor goseničar landini, 67 konjskih sil, letnik 1977. Tel. 0481/84741.
GOSTILNA NA KRASU išče sposobnega in resnega upravitelja. Tel. 200818.
IZKUŠENO prodajalko išče za takojšnjo zaposlitev trgovina z oblačili. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka".
NA OBMOČJU MAVHINJ se je 26. januarja izgubil 7-mesečni ovčar svetlo-rjave barve z "usnjenim ovratnikom. Prosimo vsakogar, ki ga je videl ali našel, naj telefonira na št. 299453.
KAMNOSEŠKO DELAVNICO s stanovanjem poleg pokopališča Žale v Ljub-ljani oddam v najem. Tel. YU-061/321990 od 16. do 19. ure.
3-SOBNO počitniško hišo-bruna-
RICO pod Starim vrhom nad Škofjo Loko dajem v najem. Tušek - Cankar-jeva 30 - Radovljica ali tel. 003864/74921.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V	počastitev spomina drage mame Dore Dolgan ob 15. obletnici smrti darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Alojzijo Vodopivec vd. Lovriha darujejo sinovi Dušan, Josip in Danilo ter hčeri Vera in Irene 200.000 lir za MoPZ V. Vodnik, 150.000 lir za Sekcijo KPI občine Dolina, 150.000 lir za KD V. Vodnik in 150.000 lir za Sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg.
V	spomin na predrago mamo Ano Pertot vd. Caharija darujejo sin Zdravko, hči Vera in zet Renzo 50.000 lir za SKD I. Gruden, 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Nado Ronzani-Ferfolja darujejo Mimi, Silva, Liana, Maria Ferra-ri-Tence, Tanja, Milena in Pierina 50.000 lir za ŠD Vesna in 50.000 lir za Godbeno društvo Vesna iz Križa.
V	spomin na Ivana Andolška daruje družina Žagar-Ferluga (Padriče 32) 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivana Andolška daruje Santo Ferluga 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Ivana Andolška darujeta družina Brišček 20.000 lir in družina Danieli 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Nade Ronzani darujeta Nadja Jn Marija Zeriali 20,000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob obletnici smrti predragega in nepozabnega očeta Adalberta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na drago mamo Josipino Deklevo darujeta hčerki 25.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ivana Andolška darujeta Danijel Zavadlal in Mira Starc 10.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot vd. Caharija darujejo Nadja in Marija Zeriali ter Paola in Ladi Zeriali 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Škrk daruje družina Stanko Legiša 20.000 lir za KD Vigred.
V	spomin na Franca Santina darujeta Fredi Škerlavaj in Albina 70.000 lir za Dom J. Ukmarja in 70.000 lir za KD I. Grbec.
N. N. daruje 50.000 lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob drage Srečke Žuljan darujejo Fajgljevi (Gropada 88)
30.000	lir za KD Skala.
Namesto cvetja na grob Nade darujejo Silvana in Morena 30.000 lir, Lina Zlatič
20.000	lir ter Polda in Rosana 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
Ob plačilu članarine darujejo za Društvo slovenskih upokojencev Marija Mauri vd. Markon 6.000 lir, Rafko Bucik 7.000 lir, Marija. Sonce 7.000 lir, Elza Pertot
7.000	lir in Olga Ižanc 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	zahvalo za voščila daruje Rožica Cesar 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
prispevki
Leto nevarnega življenja
Tretja italijanska televizijska mreža je še posebno pozorna pri izbiri večernih filmov. Med zanimivejše, ki nam jih ponuja v naslednjem tednu, spada prav gotovo Un anno vissuto pericolosamente (Leto nevarnega življenja) avstralske produkcije leta 1983.
Avstralski režiser Peter Weir je že v svojih prejšnjih filmih rad obravnaval pustolovščine in neverjetne dogodivščine belcev v oddaljenih in nemirnih okoljih. Leto nevarnega življenja pripoveduje o dogodivščinah poročevalca avstralske televizije (Mei Gibson) v Indoneziji leta 1965. Vojaštvo zatre upor z ubo-
jem preko pol milijona ljudi ob še mnogih drugih grozodejstvih. Poročevalec se medtem spoprijatelji z domačinom fotografom, ki ga seznani z uporniki. Seveda v filmu ne manjka ljubezenskih utrinkov med atletskim dopisnikom in očarljivim dekletom, ki sodeluje z uporniki. Prijateljstvo in etika pa ne dovolita dopisniku, da bi nekatere zaupne podatke uporabil za novinarski scoop.
Vlogo fotografa Billyja Kwana je odigrala Linda Huntova, zanimiva ameriška igralka, ki se je izkazala tudi v Kasdanovem filmu Silve-rado in ki ji posvečamo naslovno stran.
sobota 21.30 RAI 3
La legge dell’ ospitalità (kom.) nedelja 20.30 RAI 1
Io Chiara e lo Scuro (kom.) ponedeljek 20.30 Italia 1 Impiegati (dram.) torek 20.30 RAI 3
Un anno vissuto pericolosamente (dram.) torek 24.00 RAI 2 Io e Annie (kom.) sreda 20.05 RTV-Lj Nebeška vrata (dram.) sreda 20.30 Canale 5
007 al servizio segreto di sua Maestà (krim.) četrtek 20.30 Italia 1
Incontri ravvicinati del terzo tipo (fant.) petek 20.30 RAI 1
Dove osano le aquile (krim.) petek 21.30 RAI 3 Missing (dram.)
glasba
sobota 0.05 in nedelja 10.30 RAI 3
Benedetti Michelangeli izvaja Debussyja sobota 18.40 RAI 1
De Burgos dirigira Kopelentov oratorij ponedeljek 22.00 RTV-Lj Koncert kitarista Tomaža Rajteriča
šport
sobota 9.55 in 12.25 RTV-Lj in TV-Kp Ženski in moški veleslalom sobota 10.55 RAI 2 Moški veleslalom sobota 14.25 RAI 1
Nogomet: Jugoslavija-Italija sobota 14.30 RAI 3 Smučarski skoki
nedelja 9.55 RAI 2, 10.25 in 13.10 RTV-Lj,
9.55	in 12.55 TV-Kp, 12.25 RAI 3 Ženski slalom četrtek 23.45 RAI 2 Košarka: Švica-Italija petek 10.00 in 14.30 RAI 3 Tenis za Davisov pokal: Italija-Izrael
ali
sobota 23.15 RAI 3
Katia Ricciarelli (intervju) sreda 17.20 RTV-Lj
Figole-Fagole (mlad. predstava) sreda 23.00 RTV-Lj Plesni nokturno: Samota
JL
n E 2
® ® o
|S|
° J- Q-
|*1
II?
Itls
riii
i=i=
UP
Hit
	f	ITALIJANSKA	televizija				
II		RAI 1		RAI 2		RAI 3	
1111,1
0«i
:
..g
P..«ààtd
SLlfcl
II
: :
1
8.30	Informativna oddaja: Otroški laboratorij
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Nadaljevanka: Scomparso
11.00	Sobotni sejem (1. del)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Rubrika o zdravstvu: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualno: Prizma
14.25	Šport: nogomet, Jugoslavija-Ita-lija (z Reke), atletika (iz Ancone)
16.35	Rubrika: Speciale Parlamento
17.00	Otroška oddaja: Il sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Koncert: Ob 100-letnici smrti sv. Giovannija Bosca (dir. Rafael Fruhbeck de Burgos)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Carnevale
22.45	Dnevnik
22.55	Film: Un giorno di paga (krim., ZDA 1973, r. Daryl Duke, i. Rip Thorn, Anna Capri, 1. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Un giorno di paga (2. del)
8.00	Inf. odd.: Week-end, nato risanka
9.15	Izobr. oddaja: Teledidattica
9.45	Aktualno: Evropski dnevi
10.15	Nanizanka: Dombey & Figlio
10.55	Moški veleslalom (iz Schladminga)
12.15	Rubrika: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.15	Športna rubrika: Start
15.45	Rubrika: Rosa & Chic
17.05	Dokumentarec: Block-Notes
17.35	It. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Il ritorno di Black Stallion (pust., ZDA 1983, r. Robert Dal-va, i. Kelly Reno, Ferdy Mayne)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.15	Dok.: Dnevi in zgodovina
23.05	Dnevnik in športne vesti
23.45	Dnevnik - nočne vesti
23.50	Šport: konjski šport na snegu, smučarski tek, sankanje, ženski veleslalom (povzetki)
12.00	Rubrika: Magazine 3
14.00	Mini raziskava: Bestiario metropolitano (6. in zadnji del)
14.30	Šport: ciklokros, smučarski skoki, plavanje, odbojka
16.10	Film: L'ombra del gatto (krim., VB 1961, r. John Gilling, i. André Morel, Barbara Shelley)
17.30	Športna rubrika: Derby
17.35	Dok.: La macchina del tempo
18.25	Inf. odd.: Italija po deželah
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.50	Ekološki tednik: Verdeazzurro
20.30	Športna oddaja: Domani si gioca
21.30	Filma iz niza Komik brez nasmeha: La legge dell'ospitalità (ZDA 1923, r. Buster Keaton in Jack Blystone, i. B. Keaton, Natalie Talmadge) in Vicini (ZDA 1920, r. B. Keaton in Eddie Ciine, i. B. Keaton, Virginia Fox)
23.15	Aktualno: Lo spettacolo in confidenza - Katia Ricciarelli
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Koncert: Veliki izvajalci - Michelangeli izvaja Debussyja
RTV Ljubljana
8.25	Otroška serija: Radovedni Taček - Ladja
8.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo koplje luknje v kruh
8.45	Otr. nad.: Oblaček Pohajaček
9.00	Lutke: Kljukčeve dogodivščine
9.15	Otroška nad.: Soba 405 (4. del)
9.55	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Kranjske gore) in moški veleslalom (iz Schìadminga)
11.15	Portret Janeza Jermana
12.25	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Kranjske gore) in moški veleslalom (iz Schladminga)
13.15	Pisma iz TV klobuka
16.15	Film: Gospodar prstanov (ZDA
1978, r. Ralph Bakshi)
18.25	Kratki film: Nahanni
18.45	Risanka, nato Knjiga
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
19.55	Rubriki: Utrip in Sobotni večer
21.00	Nad.: Vrnitev v paradiž (14. del)
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Ljubezen ni nikoli nema (ZDA 1985, r. Joseph Sargent, i. M. Winningham, P. Frelich)
TV Koper
9.55	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Kranjske gore) in moški veleslalom (iz Schladminga)
12.55	SP v smučanju: ženski veleslalom (iz Kranjske gore) in moški veleslalom (iz Schladminga)
13.45	TVD Novice
13.50	Šport: bob (iz Sarajeva)
15.05	SP v smučanju (povzetki)
16.35	Nanizanka: One Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Dokumentarec
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Il giorno e 1'ora
22.10	TVD Vsedanes
22.40	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.15	Nan.: Washington a porte chiuse
Pi:::											•i:::::::::::::::::::::::::	ili HHÌj								i::::::::::::::::::::::
B		li!::::::::	:::::							a	H:::::::::::::::::::::::::		a. :»!					••••H:::::::::	il::;::::	i::::::::::»:::::::::
CANALE 5
7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Rubrika: News
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo è servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Caporale di giornata (kom., It. 1958, r. Carlo L. Bragaglia, i. Maurizio Arena, Nino Manfredi)
16.00	Film: Walter e i suoi cugini (kom., It. 1961, r. Marino Girolami, i. Walter Chiari)
18.15 Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Variete: Raffaella Carré Show
23.00	Rubrika: Nonsolomo-da
23.45	Aktualno:	Magic
Graph
1.45 Nanizanka: Bonanza
RETEQUATTRO
1959, r. Giorgio Simo-nelli, i. Ugo Tognazzi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: La collina della felicità (kom., ZDA 1951, r. Henry King, i. William Lundigan, Susan Hayward)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Oltre il destino (dram., ZDA 1955, r. Curtis Bernhardt, i. Glenn Ford, Eleanor Parker)
22.30	Nanizanka: Spencer
23.20 Aktualno: Parlamento
In
0.15 Nanizanki: Switch, 1.05 II Santo
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford,
12.30	Charlie's Angels
13.30	Športni dogodki
15.00	Nanizanka: Chips 16:00 Otroški spored: Bim
bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Denni, Kiss me Licia
18.00	Variete: Musica è!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Delitto in Formula Uno (krim., It. 1983, r. Bruno Corrucci, i. Tomas Milian, Dagmar Lassander)
22.30	Športna oddaja: Su-perstars of wrestling
23.00	Sport: boks
23.45 Športna oddaja: Grand prix
0.45 Film: La bomba di Kansas City (dram., ZDA 1972, r. Jerrold Freedman, i. Raquel Welch)
20.30	Film: Cyclone (pust., Mehika 1978, r. René Cardona jr., i. Arthur Kennedy, Carrol Baker)
22.30	Kviz: Colpo grosso 24.00 Film: Soldato Giulia
agli ordini (kom., ZDA 1980, r. Howard Zieff, i. Goldie Hawn)
TELEFRIULI
TELEPADOVA
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Noi siamo due evasi (kom., It.-Šp.
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da 6 milioni di dollari, 9.30 Wonder Woman,
14.15 Nanizanka: Ai confini della notte
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
15.00
15.30
16.00
17.15
18.15
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
23.00
23.30
24.00
1.00
Risanke
Dražba
Glas. odd.: Music Box Nan.: Sam & Sally Nadaljevanka: Madame Bovary Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka: La vita comincia a 40 anni Koncert: Poklon Bene-dettu Marcellu Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Film: Vuoi tu questo sconosciuto? (krim., ZDA 1970, i. Joseph Cotten)
Informativna oddajà: News dal Mondo
TELEQUATTRO
		‘ji	lil;	
		lili!	1	i:!®

RAI 1_______________________
9.00	Dokumentarna oddaja: Quarkov svet
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Izobraževalna oddaja: Besede in življenje - Vesti
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (spored Giannija Boncompagnija in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.54 Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Io Chiara e lo Scuro (kom., It. 1983, r. Maurizio Ponzi, i. Francesco Nuti, Giuliana De Sio, Marcello Lotti)
22.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end
-	razmišljanja in utrinki
8.00	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes risanka, nanizanka in igre
9.55	SP v smučanju: ženski slalom (prenos iz Kranjske gore)
11.00	Film: Michael Shayne investigatore privato (krim., ZDA 1940, r. Eugene Ford, i. Lloyd Nolan, Marjorie Weaver)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes konjski šport na snegu (iz Cortine), ženski slalom (povzetki), jahanje (iz Vincennesa)
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	It. nogometno prvenstvo A lige
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Kviz: Una grande occasione
22.40	Dnevnik - nocoj
22.55	Aktualno: Moda
23.30	Inf. oddaja: Sorgente di vita
23.55	Izobraževalna oddaja: Santorini
-	la prima Pompei
RAI 3
9.30	Dnevnik - Nedelja
10.30	Koncert: Veliki izvajalci - Arturo Benedetti Michelangeli izvaja Debussyja
11.20	Šport: atletika (iz Trevisa)
11.45	Šport: smučarski tek (iz Cavale-seja)
12.25	SP. v smučanju: ženski slalom (prenos iz Kranjske gore)
13.15	Dok.: La macchina del tempo
14.00	Variete: Va' pensiero
16.30	Šport: ciklokros (iz Hachendorfa)
17.00	Film: 20.0000 mila leghe sotto la Terra (srh., ZDA 1968, r. Jacques Tourneur, i. Vincent Priče, Tab Hunter)
18.25	It. nogometno prvenstvo B lige
19.00	Vreme, dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Nanizanka: Valerie
20.30	Tednik: Alla ricerca dell'Arca
21.45	Aktualno: Hellzapoppin
22.25	Dnevnik
22.40	Deželne vesti
22.50	Deželne športne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana________________
8.20	Otroška oddaja: Živ žav
9.15	Otroška nadaljevanka: Super stara mama (pon. 13. dela)
10.25	SP v smučanju: ženski slalom, 1.
tek (iz Kranjske gore)
11.40	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel RŽ (z motivi s plošče in kasete Tretja žetev)
13.10	SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek (iz Kranjske gore)
14.00	Nadaljevanka: Vrnitev v Paradiž (pon. 14. dela)
15.00	Nadaljevanka: Hiša (konec)
16.45	Film: Konopljica (dram, Pol.
1982, r. Witold Leszczynski, i. Krzysztof Majchrzak, Anna Se-nink, Jerzy Block)
17.45	Prisluhnimo tišini: na temo - Komunikacija
17.45	Variete: TV kavarna
18.45	Risanka in vreme
19.01	Kratki film
19.24	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Vuk Karadžič (13. del)
21.10	Rubrika: Zdravo
22.40	DP v namiznem tenisu (reportaža z Jesenic)
TV Koper_______________________
9.55	SP v smučanju: ženski slalom, 1.
tek (iz Kranjske gore)
12.55	Ženski slalom, 2. tek
13.45	EP v bobu, 3. in 4. tek (prenos iz Sarajeva)
15.00	SP v smučanju (povzetki)
17.30	Film: Il grande colpo di Surcouf
19.30	Nadaljevanka
20.30	Film: Il capitano della legione
22.00	Glasbena oddaja: Entertainment
23.00	Odbojka: Giorno Fontanafredda Pordenone-Ciesse Petrarca Padova
CANALE 5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui casa
10.00	Film: Dove vai sono guai (kom., ZDA 1963, r. Frank Tashlin, i. Jer-ry Lewis, Jill St. John)
12.00	Aktualno: Punto 7 -una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: Totò d'Arabia (kom., It.-Šp. 1965, r. Alfonso Alcazar Granda, i. Totò, Nieves Navarro)
19.00	Nanizanka: Casa Via-nello
19.35	Kviz: Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Vendetta (dram., ZDA 1986, r. Michael Anderson, i. Steven Bauer, Rod Steiger, Lino Ventura, Michael York, 1. del)
22.20	Tednik: Tivù Tivù
23.45	Nanizanke: Mac Gru-
der & Loud, 0.35 Gli intoccabili, 1.35 Bonanza
RETEQUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Film: L'arciere di fuoco (pust., It.-Fr.-Šp.
1971, r. Giorgio Ferro-ni, i. Giuliano Gemma)
10.30	Nanizanka: Sembra facile
11.00	Dokumentarec: Rojstvo predsednika
12.00	Rubrika iz parlamenta
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di Gatto, Isidoro
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gers, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelligente, 17.30 Truck Driver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 Quincy
20.30	Film: Splendore nell'erba (dram., ZDA 1961, r. Elia Kazan, i. Natalie Wood, Warren Beatty)
22.55	Rubrika: Cinema e Co.
23.00	Film: Ogro (dram., It.-Fr.-Šp. 1979, r. Gillo Pontecorvo, i. Gian Maria Volontà, Saverio Marconi)
1.35	Nanizanka: Switch
ITALIA 1__________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
13.00	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Domenica musica
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Bella e Sebastian, Jem, Kiss Me Licia
19.00	Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.30 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.15	Variete: Provini
23.00	Film: Uomini coccodrillo (fant., ZDA 1959, r. Roy Del Ruth, i. Beverly Garland)
0.25 Nanizanki: M.A.S.H.,
1.25	Ai confini della realtà
TELEPADOVA
14.00	Film:	Le tardone
(kom., It. 1965, r. Marino Girolami, i. Didi Perego, Ave Ninchi)
17.30	Nanizanka: Premiata agenzia Whitney
18.30	Dokumentarec: Italia 7 per la vita
19.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
20.30	Film: Poliziotto privato - un mestiere difficile (dram., Hong Kong 1977, r. Robert Clouse,
i.	Robert Mitchum, Bradford Dillman)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Nanizanka: Marshall of Sladetown
0.30 Film: L'abisso (dram., VB 1970, r. Joseph Lo-sey, i. MacDonald Ca-rey, Shirley Field)
TELEFRIULI_________
10.45	Sejem
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Variete: Buinesere Friul
15.45	Rubrika: Večerjajmo skupaj
17.15	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športne vesti
20.00	Dokumentarec: Iz redna zgodba o Italiji
21.00	Film: La strategia del ragno (dram., It. 1970, r. Bernardo Bertolucci, i. Giulio Brogi, Alida Valli)
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
|..........................1..................
lil?.1
...
«dl
■"Ur
..........
""diligi
SS .-C

UVOZ-IZVOZ
o O o. r-
li




llfeg
Ili ÌBIS
P"**»*..
1 n ’
*""|i..
V
. .. ::
IT
'
n-



«silili!
iaa**n a» 11

	iiiii	iliiiiiiiiiiii
		iiiiiiiiiiiiiliiiiii
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika iz parlamenta
15.30	Športne vesti
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Izobraževalna oddaja: Beseda in življenje - Korenine
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi e domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Tutta colpa del Paradiso (kom., It. 1985, r. Francesco Nuti, i. Francesco Nuti, Ornella Muti)
22.15	Dnevnik
22.15	Rubrika: Filmske novosti
22.30	Aktualno: Speciale TG1
24.00	Vreme in dnevnik
0.15 Dokumentarec: Življenje živali
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dokumentarec: Srednji vek
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Rubrika: Oggi Sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Dok.: Il piacere di conoscere
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Aktualno: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	Nanizanka: Saranno famosi
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: La rosa rossa (dram., It. 1974, r. Franco Giraldi, i. Antonio Battistella, Alain Cuny)
RAI 3_______________________
11.20	Dokumentarec: Storie di trentini a New York
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z znanostjo in družbo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.00	Dok.: Mednarodna panorama
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Un giorno in Pretura
22.05	Dnevnik - zadnje vesti
22.30	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
9.00	Zimski počitniški spored: 9.10 Biskvitki, 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami
9.40	Dokumentarec: Ogroženi pande
10.05	Risanka
10.10	Mladinska oddaja: Ex libris -Petdeseta leta s Tomažem Domi-celjem
11.15	Rubrika: Otroci rocka
12.20	Film: Dvorni norček (ZDA)
17.30	Otroška oddaja: Radovedni Ta-
ček - Stol
17.45	Otroška nad.: Soba 405 (5. del)
18.15	Potopisi in reportaže
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Mistralova hči (po romanu Judith Krantzove, r. Douglas Hickox in Kevin Con-nor, i. Stacy Keach, Stefanie Po-wers, Lee Remick, 5. del)
21.05	Aktualna oddaja: Dinar
21.45	TV dnevnik
22.00	Glasbena oddaja: Koncert kitarista Tomaža Rajteriča (s skladbami iz različnih obdobij)
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Il grande colpo di Surcouf
16.00	Risanke
16.35	Dokumentarec: Divja narava
17.00	Nanizanka: A New Day in Eden
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Šport: košarka Al, Hitachi Vene-zia-Benetton Treviso
22.00	TVD Vsedanes
22.10	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Dokumentarec
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.:Dynasty
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Annibaie e la vestale (kom., ZDA 1955, r. George San-ders, i. Ester Williams, George Sanders)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.45 I cin-gue del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	TV film: Vendetta (dram, ZDA 1986, r. Michael Anderson, i. Steven Bauer, Rod Steiger, Michael York,
2.	del)
22.25	Aktualno: Occhio per occhio
23.10	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: Il cardinale Lambertini (zgod., It. 1954, r. Giorgio Pastina, i. Gino Cervi, Nadia Grey)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: L'uomo che capiva le donne (kom„ ZDA 1959, r. Nunnally Johnson, i. Henry Fonda, Leslie Caron)
22.30	Film: Petulia (dram., ZDA 1968, r. Richard Lester, i. Julie Christie, George C. Scott)
0.30 Nanizanki: Switch,
1.20	II santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Ghostbusters, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: Impiegati (dram., It. 1984, r. Pupi Avati, i. Claudio Botosso, Ele-na Sofia Ricci, Luca Barbareschi)
22.30	Šport: ameriški football
1.45	Nanizanka: M.A.S.H.
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guer-
riero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Oggi a me domani a te (vestern, It. 1968, r. Tonino Cervi, i. Bud Spencer, Jeff Came-ron)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23,25	Športna oddaja: ameriški football
0.30 Film
TELEFRIULI__________
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Music box
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športni ponedeljek
21.00	Sport: košarka A2, Fantoni-Yoga
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
•i;;;:;	□	JANŠKA TELEVI			ZIJA		
RAI 1				RAI 2			RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov sVet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Variete: Ieri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.45	Film: Brancaleone alle crociate (kom., It. 1969, r. Mario Monicel-li, i. Vittorio Gassman, Adolfo Celi, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Brancaleone... (2. del)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Aktualno: Proces mafiji
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Filmske novosti
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Soldato blu (vestern, ZDA 1970, r. Raplh Nelson, i. Candice Bergen, Peter Strauss)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Io e Annie (kom., ZDA 1977, r. Woody Alien, i. Woody Alien, Diane Keaton))
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 anni prima
20.00	Inf. odd.: Otroška glasovnost
20.30	Film: Un anno vissuto pericolosamente (dram., Avstralija 1982, r. Peter Weir, i. Mei Gibson, Si-goumey Weaver, 1. del)
21.35	Dnevnik - vesti
21.40	Film: Un anno vissuto pericolosamente (2. del)
23.10	Glasbena oddaja: L'altro spettacolo (vodi Gianni Mina)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
9.00	Zimski počitniški spored: Bis-kvitki, 9.30 Kam, kje, kako med počitnicami, 9.40 Tujci našega planeta
10.05	Risanka
10.10	Mladinska oddaja: Ex libris - O vinu in vinarstvu
11.20	Inf. oddaja: Enajsta šola
12.10	Rubrika: Otroci rocka
12.35	Risani film: Cyrano de Bergerac
17.20	Videostrani
17.35	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Jabolčnik (Jabolčnik je res osvežilna pijača, ki nastane s pomočjo kvasovk. Če pa jabolka predobro Operemo, lahko soku dodamo ščepec
kvasa...)
17.45	Mladinska oddaja: Ex libris
18.45	Risanka
19.01	Vreme in Obzornik
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Drama: Zatišje (I. S. Turgenjev, SZ, 1. del)
21.15	Kulturni tednik: Osmi dan
22.00	Dnevnik
22.15	Videogodba
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Terrore di notte (pust., r. H. Reini, i. Eleonora Rossi Drago, Joachim Fuchsberger)
15.45	Risanke
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: A New Dav in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Šport: košarka A2, Facar Pesca-ra-Cuki Mestre
22.00	TVD Vsedanes.
22.10	Film: Faustina (kom., It., r. Luigi Magni, i. Enzo Cerusico, Renzo Montagnani)

lili	llllllliil	i!!;!!!;	lilij		:::::			i:::::::::::::::::::::::::::::	.
ili:				BS				i::;:::::::::::::"":::::::::	
CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Dynasty
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Le valli della solitudine (kom., ZDA 1949, r. Louis King, i. Dick Powell, Evelyn Keyes)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Uccelli di rovo (5. del)
22.50	Aktualno: Speciale Dynasty
23.20	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Rubrika: Première
0.45 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.45 Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Cinque ore in contanti (kom., It.-VB 1961, r. Mario Zampi, i. Ernie Kovacs, George Sanders)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: I guerrieri (vojni, ZDA 1970, r. Brian G. Hutton, i. Clint Eas-twood, Telly Savalas, Donald Sutherland)
23.20	Film: La nave fantasma (dram., VB 1980, r. Alvin Rakoff, i. George Kennedy, Richard Crenna)
1.05	Nanizanki: Switch,
1.55	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
15.30	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Denni, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Staying Alive (glas., ZDA 1983, r. Syl-vester Stallone, i. John Travolta, Finola Hughes)
0.20 Nanizanke: M.A.S.H., 0.50 La strana coppia,
1.20	Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realta
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: L'inferno di cri stallo (pust., ZDA 1974, r.
John Guillermin, i. Paul Newman, Steve McQueen)
23.45	Kviz: Colpo grosso 0.45 Športna oddaja: Italia 7# sport
TELEFRIULI
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
16.15	Dokumentarec: I mari dell'uomo
18.15	Nadaljevanka: Madame Bovary
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika p obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
mam m eiaisassss

IIIPIIHI "””""111 Sl!!!

ITALIJANSKA TELEVIZIJA						
RAI 1		RAI 2			RAI 3	
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
11.55	Vreme in Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah in vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Sei delitti per Padre Brown - Il destino dei Ghisal-berti
21.30	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Filmske novosti
22.35	Šport: atletika (iz Genove)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Izobr. oddaja: Monografije
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik, nato športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di abitare
17.45	Rubrika: Spaziolibero
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Alba rossa (vojni, ZDA 1984, r. John Milius, i. Ben Johnson, Patrick Swayze)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Goto, l'isola "dell'amore (dram., Fr. 1968, r. Valerian Bo-rowczyk, i. Pierre Brasseur)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma, vmes film Anime ferite (ZDA, r. Edward Dmytryk)
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2 (vodita Simonetta Zauli in Fabio Fa-zio)
15.25	Športna rubrika: Fuoricampo, vmes nogometni turnir (iz Via-reggia)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 anni prima
20.00	Dokumentarec: Mednarodna panorama
20.30	Film: Dracula (srh., VB 1979, r. John Badham, i. Laurence Olivier, Frank Langella, 1. del)
21.25	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Dracula (2. del)
22.20	Inf. oddaja: Samarkanda
23.20	100 najlepših Carosellov 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
	

Hliliiiliifflffliliiiii
RTV Ljubljana
9.10	Zimski počitniški spored: Bis-kvitki, 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami
9.45	Inf. odd.: Nemogoči ptič
10.05	Risanka
10.10	Mladinska oddaja: Ex libris -Koncert v Portorožu
11.25	Rubrika.: Enajsta šola
12.15	Rubrika: Otroci rocka
12.40	Film: Dečka in vrabčki (Jap.)
17.05	Otr. odd.: Rišem sonce
17.20	Gledališka predstava: Figole-Fa-gole (predstava SLG Celje)
18.15	Zanimivosti: Nadarjeni otroci -Glasba je res lepa
18.45	Risanka, Vreme in Obzornik
19.24	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Film: Nebeška vrata (dram., ZDA 1980, r. Michael Cimino, i. Kriss Krisstofferson, Isabelle Huppert)
22.25	Dnevnik
22.45	Ženski smuk (posnetki)
23.00	Plesni nokturno: Samota (kor. Ivo Kosi na glasbo Lesterja Bo-wieja, nastopata Andreja Hribernik in Matej Selan)
23.10	TV igra: Pismo iz...
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Faustina (pon.)
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Noi due senza domani (dram., Fr., r. P. G. Deferre, i. Jean Luis Trintignant, Romy Schnaider)
22.20	TVD Vsedanes
22.30	Film: Nella stretta morsa del ragno (groz., r. Anthony Deason, i. Anthony Franciosa, Michele Mercier)

iliiilii,.,- i li
A ■


«


CANALE5
		19.45
« : ■ te	11 lil* Jiilli	20.30
		23.10
- iiiiilililfi:;;::, lil sf"?	■Ul	1.00
	m.	1.10
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Dynasty
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Susanna, agenzia squillo (glas., ŽDA 1960, r. Vincente Min-nelli, i. Dean Martin, Jean Stapleton) Nanizanka: Alice Kviz: Doppio Slalom Nanizanke: Il mio amico Webster, 18.451 cinque del quinto piano, 19.151 Robinson Kviz: Tra moglie e marito
Film: Agente 007 al servizio segreto di sua maestà (krim., VB 1969, r. Peter Hunt, i. George Lazenby, Diana Rigg)
Variete: Maurizio Costanzo show - Night Rubrika: Première Nanizanki: Gli intoccabili, 2.10 Bonanza
17.15 17.45
18.15
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: Una parigina a
Roma (kom., It.-ZRN 1954, r. Erich Kobler, i. Annamaria Ferrerò)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: C est la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo è giusto
22.35	Film: Gli altri giorni del condor (krim., ZDA 1982, r. George Kac-zender, i. Robert Mit-chum, Lee Majors)
0.25 Filmska rubrika: Cinema & Co.
0.55 Nanizanki: Switch,
1.45	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.05	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Ghostbusters, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.30	A-Team
22.30	Filmski tednik: Ciak-si gira
23.30	Film: La casa dalle finestre che ridono (srh., It. 1976, r. Pupi Avati, i. Lino Capolicchio, Gianni Cavina)
1.40	Nanizanka: M.A.S.H.
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Luna di miele in tre (kom., It. 1976, r. Carlo Vanzina, i. Renato Pozzetto, Stefania Casini)
22.20	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis
1.15	Nan.: Mod Squad
TELEFRIULI__________
13.00	Dok.: Lepa Italija
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music box
18.15	Nadaljevanka: Papà
Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zdravstvo danes
20.30	Variete: Al Paradise
22.00	Nadaljevanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
\
::::::::::::::::::::::

RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto ... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Condorman (pust., ZDA 1981, r. Charles Jarrott, i. Oliver Reed, Barbara Carrera, Michael Crawford)
22.05	Dnevnik in politična tribuna
22.55	Nanizanka: Diociottanni - Versilia 1966
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
_____RAI 2__________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Piazza Navona - Amore a cinque stelle
21.55	Nanizanka: Occhi nel buio
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka, Švica-Italija
0.25 Film: Chaplin sconosciuto - I migliori anni della mia vita (1. del)
RAI 3________________________
10.30	Šport: hokej na ledu
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 anni prima
20.00	Informativna oddaja: Handicap -rekreacije je konec
20.30	Aktualno: Scenario - Politika kot spektakel
21.25	Film: Pazzo pazzo West (kom., ZDA 1975, r. Howard Zieff, i. Jeff Bridges, Andy Griffith, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Film: Pazzo pazzo West (2. del)
23.15	100 najlepših Carosellov 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
>TTj%#k#iri m m m.	M' iiii(giiiipiiii:M ’^H^n^nn-nnninnnnnHHnnHiHn
RTV Ljubljana
9.00	Zimski počitniški spored: 9.05 Biskvitki, 9.30 Kam, kje, kako med počitnicami
9.40	Dokumentarec: Čudovit ptič je pelikan
10.05	Risanka
10.10	Mladinska oddaja: Ex libris - O Arnoldu Tovorniku
11.15	Rubrika: Enajsta šola
12.25	Rubrika: Otroci rocka
12.00	Film: Krik divjine (Kan.)
17.30	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15	Folklorna oddaja: Slovenski ljudski plesi Primorske (nastopata skupini iz Tolminskih raven in iz Avberja na Krasu)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, nato Obzornik
19.24	Zrno, dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Na robu teme (r. Martin Campbell, 3. del)
22.05	Dnevnik
22.50	DP v alpskem smučanju: ženski in moški superveleslalom (posnetki iz Kranjske gore)
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Noi due senza domani
15.50	Risanke
16.05	Dokumentarec: Divja narava
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Oh, che bella guerra (kom., r. R. Attenborough, i. Dirk Bo-garde, Phyllis Calvert)
22.40	TVD Novice
22.50	Film: Quando torna 1'inverno (kom., r. H. Verneuil, i. Jean Gabbi, Jean Paul Beimondo)
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Dynasty
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Quel tipo di donna (kom., ZDA 1959, r. Sidney Lumet, i. Sop-hia Loren, Tab Hun-ter)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show - Night
0.30 Rubrika: Première
0.40 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: Processo e morte di Socrate (dram., It. 1940, r. Corrado D'Erri-co, i. Ermete Zacconi, Rossano Brazzi)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy,
20.30	Arsenio Lupin
21.35	Film: Telefon (dram., ZDA 1977, r. Don Siegei, i. Charles Bron-son, Lee Remick)
23.35	Šport: golf
0.35 Nanizanki: Switch,
1.25	II Santo
ITALIA 1____________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Dermi, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Incontri ravvicinati del terzo tipo (fant., ZDA 1977, r. Steven Spielberg, i. Richard Dreyfuss, Francois Truffaut)
23.10	Dokumentarna oddaja: Jonathan
0.10 Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick,
1.10	M.A.S.H., 1.40 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guerriero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: L'assassino di pietra (krim., ZDA 1973, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-son, Martin Balsam)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks, 0.30 košarka A2
1.30	Nan.: Mod squad
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanka: Diario di un maestro
18.15	Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si è giovani solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO



lili?






: •

*
i
g
K
1
g
o
*
s
* ■ m [	11 i' ma
:S'N1...4
			
J• ■li,

w


i I
“‘"til..
* 11

ITALIJANSKA TELEVIZIJA
i -
		::::::::::
		
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: La tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Izobraževalna oddaja: Shede
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Dove osano le aquile (krim., ZDA 1969, r. Brian G. Hutton, i. Clint Eastwood, Richard Burton, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Dove osano le aquile (2. del)
23.20	Dokumentarec: Velike razstave
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
1.15	Dokumentarec: Življenje živali
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj nemščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno è... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik
14.35	Športna rubrika: Oggi sport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Oddaja o zdravju in estetiki
18.05	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik - kratke vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Conto su di te
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Kaan principe guerriero (fant., ZDA 1983, r. Don Cosca-relli, i. Marc Singer, Tanya Roberts)
RAI 3________________________
10.00	Šport: tenis, Davisov pokal, Itali-ja-Izrael (prenos iz Palerma)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in prihodnostjo
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis, Davisov pokal, Itali-ja-Izrael (prenos iz Palerma)
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 anni prima
20.00	Informativna oddaja: Scenografija v filmski prireditvi
20.30	Aktualno: Vroča linija
21.30	Film: Missing (dram., ZDA 1982, r. Constantin Costa Gavras, i. Jack Lemmon, Sissy Spaček, 1. del)
22.30	Dnevnik - vesti
22.35	Film: Missing (2. del)
23.35	Aktualno: Vroča linija (2. del)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_________________
9.00	Zimski počitniški spored: 9.05 Biskvitki, 9.30 Kam, kje, kako med počitnicami
9.40	Dokumentarec: Dotik metuljev
10.10	Risanka
10.15	Informativna oddaja: Ex libris -Rezbarstvo
11.20	Rubrika: Studio je vaš
12.30	Mladinski film: Lassie - Nov začetek (ZDA)
17.35	Lutke: Kljukčeve dogodivščine -Kljukec kot pestunja
17.50	Nan.: Grizli Adams (ZDA, 1. del)
18.15	Dokumentarec: Rudjer Boškovič - Dubrovčan in Svetovljan
18.45	Risanka, nato Obzornik
19.25	Zrno, dnevnik in vreme
19.55	Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Sever in Jug (19. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Zmagoslavje zahodne civilizacije (5. del)
22.10	Dnevnik
22.25	DP v smučanju: ženski veleslalom (posnetki)
22.35	Film: Gospod Abel (dram.,Fr. -Švica, r. Jacques Doilon, i. Pierre Dux)
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.05	Film: Oh, che bella guerra
16.20	Dokumentarec o zdravilih
16.35	Nanizanka: A New Day in Eden
17.35	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Doctors
20.30	Film: Da parte degli amici - firmato mafia (pust., r. Yves Bois-set, i. Jeane Yanne, Senta Berger)
22.25	TVD Vsedanes
22.35	Film
7ACBDU Ì2? 					:::!	:::::::					‘				
4MacDNb rila i aj B				lillilliillii!	::::::				
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Dynasty
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Furore sulla città (krim., ZDA 1952, r. William Dieterle, i. William Holden, Ed-mond O'Brien)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
19.45	Kviz: Tra moglie e marito
20.30	Nanizanki: Dynasty,
21.30	SuperColby
22.40	Variete: Maurizio Costanzo Show
0.40 Filmska rubrika: Première
0.50 Nanizanki: Gli intoccabili, 1.50Bonanza
RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: La lupa (dram., It. 1953, r. Alberto Lattua-
da, i. Ettore Manni, May Britt)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell,
12.30	Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Dolce Katy, Lady Oscar, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Dokumentarec: Big Bang
21.30	Film: Il pianeta delle scimmie (fant., ZDA 1968, r. Franklin Schaf-fner, i. Charlton Hes-ton, Kim Hunter)
423.30	Aktualno: Predsedniške volitve v ZDA
0.30 Nanizanki: Switch,
1.30	II Santo
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Belle e Sebastien, Gostbusters, Kiss me Licia
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanka: Hilary
20.30	Film: L'allenatore nel pallone (kom., It. 1984, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Gigi Sam-marchi, Andrea Roncato)
22.30	Film: Amityville Pos-session (srh., ZDA 1982, r. Damiano Damiani, i. Buri Young, RutanyaAlda)
0.30 Nanizanke: M.A.S.H.,
1.00	Alfred Hitchcock presenta, 1.30 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanke: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere, 14.00 Ai confini della notte,
15.00	Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke: Flash Gordon, 17.30 Ken il guer-
riero, 18.00 Mazinga,
18.30	Giatrus, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film:	Zappatore
(dram., It. 1981, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola, Aldo Giuffrè)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: košarka 0.30 Film
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Music Box
17.00	Nadaljevanka: Diario di un maestro
18.15	Nadaljevanka: Papà Goriot
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubriki: Zelena dežela, 20.30 Večerjajmo skupaj
21.30	Športna rubrika
22.00	Aktualno
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEQUATTRO
v;
i
i
i!!:;
■I
Tedenski pregovor:
Škorpijon piči tistega, ki ga je rešil iz ognja.
(indijski)
Spominski datumi:
□	Pred 80 leti: januarja 1908 je izšla v Idriji prva slovenska izdaja Komunističnega manifesta.
□	Pred 25 leti: 31. 1. 1963 je ustavni zakon z dne 31. 1. 1963 št. 1 odobril posebni statut in s tem je bila ustanovljena Dežela Furlanija -Julijska krajina.
□	Pred 45 leti: 2. 2. 1943 je bil osvobojen Stalingrad.
□	Pred 5 leti: 3. 2. 1983 je bil ustanovljen Radio Opčine.
□	Pred 20 leti: 5. 2. 1968 je bil v Števerjanu ustanovljen ansambel Lojze Hlede.
□	Pred 20 leti: 5. 2. 1968 je bilo v Štandrežu ustanovljeno športno društvo Velox.
<	ì
LJUBLJANA
Opera SNG Ljubljana
Nocoj, 30. 1., ob 19. uri: opera Figarova svatba (Wolfgang Amadeus Mozart), dir. Marko Gašperšič.
Drama SNG Ljubljana
V	petek, 5. 2., ob 19.30: premierska predstava Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Bertolt Brecht), rež. Barbara Hieng.
Mala Drama
Nocoj, 30. 1., ob 20. uri: monodrama Otročarije (Raymond Cous-se), nastopa Marko Okorn, rež. Boris Kobal (ponovitev 4. 2.).
V	petek, 5. 2., ob 20. uri: monodrama Zapiski blazneža (Nikolaj Gogolj), rež. Zvone Šedlbauer.
MGL Ljubljana
Nocoj, 30. 1., ob 19.30: Otrok, družina, družba (Alenka Goljev-šček), rež. Zvone Šedlbauer (ponovitev 6. 2.).
V	ponedeljek, 1. 2., ob 19.30: Ukročena trmoglavka (William Shakespeare). rež Žarko Petan.
Mladinsko gledališče
V	ponedeljek, 1. 2., ob 19.30: Balkon (Jean Genet), rež. Janez Pipan.
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 30. 1., ob 11. in 17. uri: Kozlovska sodba v Višnji gori (Josip Jurčič - Svetlana Makarovič), rež. Milan Herzog.
V	KULTURNICI (na^Židovski stezi 1) v torek, 2. 2., ob 17. uri: Kužek in muca (Josef Čapek - Karel Makonj), rež. Matjaž Loboda (ponovitev 5. 2.).
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 4. 2., ob 20. uri: Mrtvec pride po ljubico (Svetlana Makarovič), rež. Matjaž Loboda.
VIDEM
Auditorium Zanon
V	petek, 5. 2., ob 21. uri: v okviru predstav Teatro Contatto - In attesa dei soccorsi, nastopa Susanna Dini (ponovitvi 6. in 7. 2.).
Palamostre
V	ponedeljek, 1. 2., ob 20.45: Tosca (Victorien Sardou), rež. Aldo Trionfo, nastopata Marina Malfatti in Arnoldo Foà (ponovitve 2., 3. in 4. 2.).
MESTRE
Gledališče Toniolo
Nocoj, 30. L, ob 20.30: Tosca e le altre (Franca Valeri), rež. Giorgio Ferrara, nastopa gledališka skupina Adriana Asti - Franca Valeri (ponovitev 31. 1.).
BENETKE
Gledališče Ridotto
Nocoj, 30. 1., ob 21. uri: Teatro alla moda (Benedetto Marcello), rež. Enrico Ricciardi (ponovitev 31. 1. ob 16. uri).
V	četrtek, 4. 2., ob 21. uri: Pensaci, Giacomino! (Luigi Pirandello), rež. Nello Rossatti, nastopa gledališka skupina Salvo Randone (ponovitev 5. 2.).
Gledališče La Fenice
V	nedeljo, 31. 1., ob 20. uri: opereta Vesela vdova (Franz Lehar), dir. J. L. Konig (ponovitvi 2. in 5. 2.).
V	sredo, 3. 2., ob 20. uri: nastopa balet Wiener Staatsoper.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V MALI DVORANI v sredo, 3. 2., ob 19.30: Glasbeni večer za violino in klavir - nastopata violinist Njagul Tumangelov in pianistka Velislava Palačorova (Šivic, Villa-Lobos, Mozart, Ravel).
VIDEM
Palasport Camera
V četrtek, 4. 2., ob 21. uri: koncert skupine Marillon.
BENETKE
Gledališče La Fenice
V	ponedeljek, 1. 2., ob 20.30: nastopa Singapore Symphony Orchestra, solist Janis Vakarelis - klavir, dir. Choo Hoey (Rossini, Grieg, Brahms).
Gledališče Goldoni
V	sredo, 3. 2., ob 20.30: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -koncert dua Ghidon Kremer - violina in Marta Argherich - klavir (Schumann, Beethoven).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Zakladi Evrazije (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
VIDEM
□	MUSEO DI STORIA NATURALE (Ul. Grazzano 1 - Palača Giacomelli); Razstava o gozdovih, človeku in okolju v F-JK (vsak dan 9-12 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do marca).
□	GALERIJA SAN FRANCESCO (Ul. San Francesco): osebna razstava furlanskega likovnika Anzila (vsak dan 16.30-19, ob ponedeljkih, nedeljah in praznikih zaprto, do 23. 2.).
TRBIŽ
□	OBČINSKA GALERIJA (Ul. Kugg); Od konstruktivizma do sistematične umetnosti 1918-1985 (vsak dan 16-19, do 29. 2.).
LJUBLJANA
□	MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): Bienale jugoslovanskega akvarela (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 2.).
□	NARODNI MUZEJ (Trg herojev 1 - tel. 061/218886): Antični portret v Jugoslaviji (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 18. 2.).
□	PRODAJNA GALERIJA EQURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223648): razstava slik Andraža Šalamuna (vsak dan 10-13 in 16-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do 3. 2.).
današnji radijski sporedi
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček in (7.40) pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba za vsak dan; 9.20 Turistični napotki; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Sobotni zbornik: Človek in okolje;
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Kanalske doline: Bom naredu stezice; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijski kabaret: Oprosti, ne juriš? ali prebiranje vsakdana (vodita Boris Kobal in Sergej Verč);
18.30	Povejmo glasbo: V ritmu jazza; 19.20 Zaključek.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Glasba; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Iz pravljičnega sveta na baletnih odrih; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom A' la carte; 20.00 Radio na obisku; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14,30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dajmo naši;
19.00	Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano;
10.05	Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po istrskih uličicah;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje; 14.35 Glasbena oddaja; 14.45 Pregled in napoved športnih dogodkov;
15.45	Glasbeni weekend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Dopoldanski val v živo; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih, nato Nočni glasbeni program.
Radio Opčine obvešča, da za Benečijo oddaja na frekvencah 96,9 in 90,6 MHz.
do
do
do
do
do
do
do
Urnik mejnih prehodov
NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije:
LAZARET ŠKOFIJE PESEK BAZOVICA FERNETIČI
Prehodi druge kategorije:
ŠEMPOLAJ	—	od	8.
REPEN	—	od	7.
SOCERB	—	od	8.
MAČKOLJE	—	od	8.
OREH	—	od	7.
KOROŠCI	—	od	8.
ČAMPORE	—	od	8.
Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 24 ur prej): CEREJ BOTAČ DRAGA
GROČANA A in B
GROPADA
MAVHINJE
NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije:
VRTOJBA RDEČA HIŠA
Prehodi druge kategorije:
MIRNIK	—	od	8.	do
JENKOVO	—	od	7.	do
PLEŠIVO	—	od	8.	do
CAST. VERSA	—	od	6.	do
ŠTEVERJAN	—	od	7.	do
SOLKAN	—	od	7.	do
UL. SV. GABRIJELA	—	od	8.	do
RAFUT	—	od	8.	do
19. ure 19. ure 17. ure 19. ure 19. ure 19. ure 19. ure
ŠEMPETER
MIREN
DEVETAKI
19. ure 19. ure 19. ure 18. ure
18.	ure 19.30
19.	ure 17. ure
ob nedeljah in praznikih zaprto
—	od 7. od 19. ure
—	od 7. do 19. ure
—	od 8. do 18. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri
—	od 8. do 19. ure
JAMLJE Prehodi za dvolastnike:
ŠKRLJEVO — z obvestilom 48 ur prej
CEGLO — od 8. do 20. ure - ob nedeljah in praznikih zaprto
UKLANCI — od 7. do 19. ure - ob nedeljah in praznikih zaprto
PODSABOTIN — od 7. do 18. ure - ob nedeljah in praznikih
zaprto
ŠTMAVER — z obvestilom 48 ur prej
SOLKAN 2 — od 8. do 18. ure - ob nedeljah in praznikih zaprto PALKIŠČE MIKOLI — z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije:
STUPICA (pri Špetru)
UČJA (za Rezijo) — od 8. do 20. ure
ob sobotah, nedeljah in praznikih od 8. do 20. ure
PREDEL (pri Rabeljskem jezeru)
FUŽINE (pri Trbižu)
Prehodi druge kategorije v Benečiji:
POLAVA	— od 8. do 19.	ure
PONTEMISECCO (pri	Praprotnem)	— od 8. do 19.	ure
PONTEVITTORIO (pri	Prosnidu)	— od 8. do 19.	ure
S predhodno prošnjo:
ROBEDIŠČE (pri Čeneboli)
PONTE KLINAZ (pri Srednjem)
SOLARIA (pri Dreki)
Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo):
STOPA A in B	PODREG
OSTRUNJA	MELINA
ROVAN	FATAGNE A in B
KOSCINA	STARI MLIN
“Urnik stranskih mejnih prehodov bo spremenjen marca.
filmske premiere
eva fornazarič
V Pordenonu avstralske premiere zadnjega vala
Zadnji val najbrž ne bo zapljuskal ob našem bregu, zato bo to najbrž prijeten povod za obisk v bližnjo pokrajino Pordenon, kjer bo Zadnji val (tako je ime retrospektivi novega avstralskega filma) pljuskal, od ponedeljka dalje, na ekranu velike dvorane študijskega centra.
Pobudniki manifestacije so člani ki-nokluba Cinemazero, ki so »najeli« že pripravljeni cikel, posvečen uspehom avstralskega filma. Zadnji val je naslov enega od filmov režiserja Petra Weira, ki si je prvi prislužil pozornost širšega občinstva in žel priznanja v tujini. Avstralske atmosfere filma Piknik v Hanging Rocku so prve prodrle do ameriškega tržišča, še svež pa je spomin na Nore Maxe in Mr. Crocodile Dundeeja, da o Makavejevi avstralski avanturi The Coca-Cola Kid niti ne govorimo.
Ljubitelji avstralskega filma so torej obveščeni, da bo v Pordenonu na ogled deset filmov, deset premier, ki predstavljajo izbor najbogatejše in najzanimivejše producentske bere daljne in dvesto let »stare« celine. Por-denonsko srečanje pa bo predvsem priložnost, da si bomo lahko ogledali filme, ki jih sicer ne bi mogli, saj gre Pretežno za originalne verzije, opremljene s podnapisi v italijanščini, za filme torej, ki so v Italiji brez distributerja.
Prvi na sporedu bó Wrong World (1984) lana Pringleja. "Napačno" v Pringlejevem svetu je življenje mladega zdravnika, ki se preda mamilom in tako pozabi na osnovna etična načela poklica, za katerega se je kot študent odločil. Nekaj napačnega je tudi v filmu Wrong Side of thè Road (1981) Neda Lauderja, ki bo prav tako na sporedu v ponedeljek, 1. februarja. Tokrat gre za težavne medčloveške odnose pripadnikov dveh rock skupin. Pretepaške akcije so prava vaba za policijo, ki bo preiskovala življenje mladih huliganov-domorodcev. Ža svojo nemilo predstavitev senčne plati domorodcev je režiser prejel nagrado žirije Avstralian film Commission.
Do evropskih festivalov sta prodrla oba filma na sporedu v torek Strikebo-und (1984) Richarda Lowensteina in Monkey Grip (1982) Kena Camerona, ki sta bila deležna laskavih pohval v Benetkah in v Cannesu. Strikebound pripoveduje o prvi dolgotrajni stavki v Avstraliji, osnovna tema drugega filma pa je iskanje svobode v nečloveških razsežnostih avstralskih velemest. Komedija ljubezni in spolnih težav nekega štiridesetletnega novinarja sestavljajo zanimivo osnovo sredinega filma Unfinished Business (1985) Boba Ellisa, srhljivka Razorback (1984), ki bo prav tako na programu v sredo, pa je edini film iz cikla, ki smo ga v Italiji že gledali.
Pordenonski prpgram avstralskih filmov beleži še filme: Devii in the Flesh (1986) režiserja Scotta Murraya, Blacklash (1986) Billa Bennetta (oba sta na sporedu v četrtek); The Chant of Jimmie Blacksmith (1978) Freda
Schepisija; Half Life (1986) Dennisa O-Rourkeja, ki opisuje strašne posledice jedrskih poizkusov. S tema dvema filmoma se bo v petek Zadnji val poslovil od Pordenona in najbrž tudi od naše dežele.
Prizor Iz iilma Half Life, pol dokumentarnega filma o Jedrskih poizkusih
Koristne
telefonske
številke NUJNI POSEGI	
Karabinjerji	112
Policija	113
PRVA POMOČ V BOLNICAH	
Gorica	83991
Tržič	482181
Krmin	60124
Čedad	73000
ZELENI KRIŽ	
Gorica	31111
RDEČI KRIŽ	
Trst	768888
Tržič	482000
GASILCI	
Trst	115
Gorica	22222
Tržič	72222
Videm	501222
KARABINJERJI	
Trst	744935
Gorica	82044
Tržič	72276
Čedad	730405
PROMETNA POLICIJA	
Trst	422222
Gorica	22333
Tržič	72100
Čedad	731142
TAKSIJI	
Trst	307730
	in 54533
Gorica (Korzo)	34000
Gorica (postaja)	83355
Tržič	44500
Ronke (letališče)	779193
Čedad (postaja)	731830
Pogovori o gradnji omrežja za nadzor nad onesnaževanjem zraka in okolja
Sodelovanje med goriško KZE in Pokrajino
Na Goriškem naj bi uredili mrežo postaj za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka, za zbiranje klimatskih podatkov in podatkov o akustičnem onesnaževanju. Podatki iz posameznih postaj bi se zbirali v posebnem računalniku in tako bi imeli v vsakem trenutku na razpolago točen in popoln pregled stanja. O tem so razpravljali na nedavnem srečanju predstavniki pokrajinske uprave in goriške Krajevne zdravstvene ustanove.
Tako Pokrajina, kakor KZE imata namreč po zakonu točno določene pristojnosti. KZE je zadolžena za opravljanje nadzorstva, medtem ko naj bi Pokrajina poskrbela za tehnično stran zadeve. Potrebno (in koristno) je torej skupno nastopanje.
Tako izhaja iz daljšega poročila za tisk o poteku in zaključkih omenjenega srečanja, ki sta se ga udeležila predsednika Cumpeta in Robustelli, pokrajinski odbornik Tomat ter nekateri funkcionarji Pokrajine in KZE.
Prvi cilj je določitev skupnih, oziroma enotnih smernic, saj je to osnova na kateri bo mogoče graditi nadaljnje posege. Dogovoriti se je treba za postopek, kako zagotoviti smotrne
rešitve.
S temi vprašanji se bo ukvarjala delovna skupina, v kateri bodo izvedenci obeh ustanov in strokovnjak, pooblaščen od Pokrajine, za izdelavo študije o tem vprašanju.
Delovna skupina bo imela na razpolago tudi gradivo, ki ga je v zadnjih nekaj letih zbrala služba za higieno in varstvo okolja pri goriški KZE.
Predsednika Pokrajine in KZE sta na sestanku naglasila pomen skupne in usklajene pobude na področju,
kjer se iz dneva v dan pojavljajo nova in zapletena vprašanja.
Preventivni ukrepi za zaščito zdravja občanov in skrb za okolje so povezani tudi z možnostmi razvoja turistične dejavnosti bodisi ob morju, bodisi na območju celotne pokrajine.
Predsednika obeh ustanov sta tudi potrdila namen tesnejšega sodelovanja na vseh področjih, ki zadevajo zdravje in varstvo okolja.
Tako sodelovanje je pravzaprav nujno, da se odpravijo velike zamude in pomanjkljivosti na tem področju.
Zucalli ostaja na svojem mestu
Včeraj opoldne je bil na goriškem županstvu sestanek med županom Scara-nom in predstavniki petih strank koalicije, ki pa ni prinesel novosti glede razpleta krize v vrstah goriških socialdemokratov. Pokrajinski tajnik socialdemokratske stranke Esposito je županu predlagal, naj odvzame mandat odborniku Zucalliju, ker da slednji nima več podpore stranke. Proti taki zahtevi je odločno nastopil predstavnik socialdemokratske stranke — Zucallijeve struje Božo Gruntar. Poudaril je, da se je Zucalli pritožil na razsodišče in da dokler se to ne izreče, ostaja na svojem mestu.
V prihodnjem tednu se bodo predstavniki strank ponovno srečali, vendar bo tokrat predmet pogovorov ne toliko kriza, ampak kako hitreje reševati številna konkretna vprašanja.
Danes predstavitev kasete Kraška naša je dežela
Trideset let je minilo odkar so v Doberdobu ustanovili moški pevski zbor Jezero. Ob obletnici ustanovitve so v Doberdobu s pomočjo Zveze slovenskih kulturnih društev izdali kaseto z naslovom Naša kraška je dežela, ki jo bodo danes ob 19. uri predstavili na sedežu KD Jezero.
Na nocojšnjem slavju bodo spregovorili predsednik zbora Vilko Frandolič, predsednik ZSKD Rudi Pavšič, doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič in Miran Košuta, urednik izdaj kaset in plošč v okviru Založništva tržaškega tiska. Na predstavitvi bo besedo imel tudi predsednik doberdobske Kmečke in obrtne hranilnice Andrej Gergolet, saj je hranilnica finančno prispevala k izidu kasete. Vodstvo zbora Jezero vabi, da se predstavitve udeležijo tudi tisti pevci, ki pri zboru več ne sodelujejo.
Na sliki: zbor Jezero med snemanjem kasete v studiu RTV v Ljubljani.
Zagonetna smrt mladeniča Danes pogreb v Zagraju
Danes v Kulturnem domu
Popoldne Laibach Effekt zvečer pa Hudodelci
Danes popoldne bodo v Zagraju pokopali 27-letnega Enrica Ursella. Umrl je v Vidmu v četrtek ponoči v čudnih okoliščinah in se s primerom ukvarjajo policijski organi. V četrtek, nekaj po 20. uri, so Enrica našli v avtomobilu, parkiranem skoraj sredi ceste, v Ulici Marsala. Pred tem je neznanec po telefonu obvestil kvesturo o dogodku. Fanta so nemudoma prepeljali v bolnišnico, kjer pa je nekaj časa zatem izdihnil, ne da bi prišel k sebi.
Obstajajo sumi, da je smrt nastopila zaradi mamila. Če je bil to res pravi vzrok, bodo skušali ugotoviti danes z obdukcijo. Preiskovalci skušajo ugotoviti istovetnost osebe, ki je sinoči telefonirala na kvesturo in sporočila, da je v Ulici Marsala fant, ki umira. Telefonski poziv so prejeli sinoči, kmalu potem, ko so Enrica prepeljali v bolnišnico, tudi v tej ustanovi. Neznanec se je pozanimal za zdravstveno stanje Enrica.
Usella je bil v Vidmu v avtomobilu Eriče Vascon, prijateljice s katero je v zadnjem času živel. Vasconova upravlja kiosk posestva Livon, ob pokrajinski cesti med Jenkovim in Dolenjem.
Zadeva je torej kar se da zapletena. Preiskovalci se trudijo, da bi ji prišli do dna.
■ Predstavniki gibanja zelenih v
Krminu so izročili na županstvu peticijo, ki jo je podpisalo 440 občanov in ki zahteva takojšen odstop sedanje ve-
čine, ki upravlja občino. Dokument so poslali tudi odbornikom in vsem občinskim svetovalcem.
Siardi izstopa iz sindikata
V	Tržiču bodo 28. februarja izvedli posvetovalni referendum o termocentrali. Stališča strank so dokaj različna, sindikati, zlasti pa CGIL in CISL so se izrekli proti temu. Vprašanje pa utegne povzročiti precejšnje težave tudi znotraj samih sindikalnih organizacij.
Tako je tajnik tržiške sekcije PSI napovedal svoj izstop iz sindikata CGIL zaradi ker ne odobrava stališča, ki ga je ta organizacija zavzela do napovedanega referenduma. Siardi je bil član sindikata več kakor dvajset let.
Rajonska sveta v Podgori in Štandrežu
Na seji rajonskega sveta v Podgori, v ponedeljek ob 20. uri, bodo razpravljali o načrtu za izrabo zemljišč na območju nekdanje tekstilne tovarne. Seje se bosta udeležila odbornik za urbanistična vprašanja inž. N. Fornasir in načrtovalec inž. Emilio Comolli.
V	ponedeljek je napovedana tudi seja rajonskega sveta v Štandrežu. Razpravljali bodo predvsem o organizacijskih zadevah.
Tretji Film video monitor, celotni pregled lanske filmske, televizijske in video produkcije v Sloveniji, se nagiba h kraju. Organizatorji so tudi za danes poskrbeli, da ljubiteljem tovrstne slovenske ustvarjalnosti ne bo dolgčas.
Ob 18. uri je predvidena predstavitev videov z naslovom Laibach Effekt. Gre za skupino, ki je bila ustanovljena leta 1980 in jo je znani slovenski novinar Jure Pengov označil za državnega sovražnika št. 1. V prvem televizijskem intervjuju je namreč skupina povzročila val ogorčenja in obtoženi so bili za neonaciste. Stvari so se medtem spremenile, grupa Laibach je v številnih nastopih po Evropi žela pomembne uspehe, tako da so jim dovolili koncertirati tudi v ljubljanski hali Tivoli. Čas prepovedanih razstav in koncertov je torej minil.
Zvečer je na sporedu Slakov film Hudodelci. Film govori o zamejskem Slovencu, ki se po vojni zateče v Ljubljano. Tam se seznani s tremi starejšimi italijanskimi komunisti, vklapljanje v nove razmere pa ni enostavno...
Stališče SSŠ do šolskih volitev
Glede volitev v šolske organe, katere je ministrstvo za javno šolstvo razpisalo za 28. in 29. februar, želi Sindikat slovenske šole — Gorica
opozoriti slovenske volivce na Goriškem, da je šolski odbor na seji, ki je bila 12. januarja, soglasno sklenil, da je treba ponovno bojkotirati volitve v okrajne in pokrajinske svete.
Tako zadržanje narekuje dejstvo, da naša zahteva po avtonomiji slovenske šole in ustanovitvi primernega šolskega organa, ki bi združeval slovenske šole vseh vrst in stopenj, ni dobila do danes pozitivne rešitve.
Pozivamo zato slovenske volivce, da podprejo to našo upravičeno zahtevo s svojim vzdržanjem volitev v okrajne in pokrajinske svete, obenem pa vabimo k polnu udeležbi volitev v sveta obeh didaktičnih okrožij in zavodskih svetov.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za izlet na Reko odpeljal jutri ob 6.45 izpred gostilne Primožič ter ob 7. uri s Travnika.
SPD GORICA priredi 7. 2. 1988 avtobusni smučarski izlet na Dobrač (Dob-ratsch) v Avstriji. Prijave v trgovini Bavcon, tel. 31662, najkasneje do 3. februarja. Udeleženci morajo imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolò, Ulica Primo Maggio 94, tel. 790338.
kulturni dom
3. FILM VIDEO MONITOR. Danes ob 15.30 okrogla miza na temo Različne poti proizvodnje slovenskega filmvidea, ob 18. uri video Laibach Effekt, ob 20.30 video Krst pod Triglavom in film HUDODELCI (F. Slak).
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedano mladini pod 14. letom. VERDI 17.15-22.00 »Le vie del signore sono finite«. Igra Massimo Traisi. VITTORIA 17.30-22.00 »Teresa«. Igra Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Da grande«. COMUNALE 18.00-22.00 »Gente di Dublino«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Peklensko taborišče«. Nočni kino, ob 22.00 »Vroče noči Josephine M.«.
DESKLE 19.30 »Muha«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Helena Komel iz bolnišnice San Giusto v cerkev na Pla-cuti in na glavno pokopališče, ob 11. uri Pietro Carugati iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Zveza slovenskih kulturnih društev izreka najgloblje sožalje dolgoletni požrtvovalni sodelavki Pavlini Komel ob izgubi sestre Hele.
______________pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu - pisma uredništvu_
Še vedno v ospredju zanimanja dvojezična doklada v Doberdobu
Stališče
občinskega odbora
V zvezi s pismom doberdobskih občinskih uslužbencev, ki ga je Primorski dnevnik objavil 27. t. m. in z dogodki, ki so mu sledili, smo dolžni seznaniti bralce Primorskega dnevnika, predvsem pa naše občane, z ozadjem in okoliščinami, ki so privedle do tako zaostrenih odnosov med občinsko upravo in uslužbenci ter strokovnimi sindikalnimi organizacijami.
Ker je tekst člena 60. dekreta predsednika republike štev. 268—1987 skop in ne dovolj jasen, sta bila na pobudo naše uprave sklicana dva sestanka upraviteljev sedmih občin iz goriške in tržaške pokrajine, da bi vprašanje poglobili in po možnosti uskladili stališča. Ob upoštevanju postopkov, ki jih predvideva kompleksna zakonodaja (DPR 671- 60, DZ 1165—61, DPR 752—76 in DZ 454 80), ki ureja celoten sistem dvojezičnosti na Južnem Tirolskem in na katere se člen 60 sklicuje, so se stališča upraviteljev razhajala tako glede izvajanja kot glede političnega vrednotenja vsebine člena samega. Razhajanja v razumevanju in ocenjevanju člena 60 so ostala tudi v našem občinskem odboru, drugi družbeni dejavniki pa ji niso posvečali zadostne pozornosti, tako so se zainteresirani občinski sveti neusklajeno odločali o dokladi.
Upoštevajoč mnenje izvedencev, ki trdijo, da izvira značaj »obveznosti« iz
občinskih službenih pravilnikov za osebje, v katerih je predpisano znanje drugega jezika, je naš odbor soglasno sklenil predložiti občinskemu svetu v odobritev omenjeni člen, ki naj bi veljal za vse osebje, v kolikor je med predvidenimi naslovi za vse naše občinske službene natečaje predvideno »ustno in pismeno znanje slovenskega jezika«. S tem sklepom so se strinjali občinski uslužbenci in predstavniki pokrajinskega tajništva sindikata FLEL CGIL in CISL, na sestanku, ki ga je uprava sklicala v sredo, 20. januarja. Tedaj je uprava zagotovila tudi primerno finančno kritje v dveh poslovnih letih, o postopku izplačevanja pa naj bi naknadno sklepali sporazumno s sindikati.
S tem dogovorom (brez ugovorov tako s strani sindikatov kot s strani uslužbencev) smo bili upravitelji prepričani, da se je sindikalni spor zaradi zavlačevanja izvajanja člena 60 delovne pogodbe, ki se je začel 10. 11. 1987 z napovedjo stavke š strani uslužbencev, ugodno zaključil. V tem času so uslužbenci nekajkrat zborovali, se vzdržali nadurnega dela, se oglasili 3. 12. 1987 v Primorskem dnevniku, zavrnili županovo vabilo na novoletno voščilno slavje, odnosi med upravo in sindikati so se stopnjevali do osebnih žalitev, uslužbenci pa niso nikdar vprašali za srečanje z upravitelji in vzdrževali s tem v zvezi samo pismene stike.
Zadnja odločitev uslužbencev, da ponovno in izzivalno odprejo vpraša-
nje o dokladi za dvojezičnost, nam je povsem in predvsem nerazumljiva. Se manj sprejemljivo je odobravanje takega početja s strani sindikatov, ki so nam za vzrok »jezikovne stavke« uslužbencev naprtili neko izzivanje (provocazione), ki ga z naše strani ni bilo.
Prav tako nerazumljiva je resolucija uslužbencev, ki so jo izglasovali 25. januarja in jo pošiljajo v znanje občinski upravi, tisku, predsedniku TO za Goriško ter predsedniku GO SKGZ, sindikalnim organizacijam,« v italijanskem prevodu pa »alla redazione del Primorski dnevnik, Il Piccolo e Katoliški glas; al Presidente del Comitato centrale SKGZ, al presidente del Comitato territoriale SKGZ.«
Težko je razumeti smisel resolucije—pisma, v kateri je veliko netočnosti in izkrivljanja resnice. Glede »političnega nasprotovanja« doberdobske občinske uprave členu 60 lahko dodamo sledeče: v odboru smo veliko razpravljali in ocena člena ter predvidevanje učinkov njegovega izvajanja ni bila, kot tudi še danes ni, soglasna; kar pa ni oviralo soglasnega sprejetja sklepa, da bomo predlagali člen 60 v odobritev občinskemu svetu, ki se bo sestal v ponedeljek L februarja.
če so bila različna mnenja v občinskem odboru — mnenja, ki niso ovirala soglasnega sindikalnega dogovora! — povod za nepremišljeno obliko protesta, naj poudarimo, da si nihče ne
more lastiti pravice, da bi komurkoli vsiljeval svojega mnenja, še najmanj pa na tak nesprejemljiv in žaljiv način, ki so ga občani brez najmanjšega obotavljanja obsodili. Očitki, da je naša uprava »stikala vse možne ovire, zapreke in razloge,«, da bi doklade za dvojezičnost ne dodelila, so nezreli, kajti ves naš dosedanji trud je bil vložen v razčiščevanje vprašanja, ki presega po važnosti in razsežnosti upravni okvir.
To, da uslužbenci sklepajo, »da bi bilo politično demokratično, da bi -se ukinilo privilegij... s tem da se spremeni pravilnike javnih natečajev vseh slovenskih občin v Italiji...« in da se odpravi pogoj poznanja slovenskega jezika za sprejem v službo, se nam zdi neprebavljiva ironija.
Ob vsem tem kratko razmišljanje. Doberdobska občinska uprava je bila, po našem mnenju vseskozi prisotna v boju za narodnostne pravice, in demokratično rast celotne naše družbe, toda se ne more odrekati kritičnemu pristopu tudi do še tako vznemirljivih problemov.
Občinski odbor: Mario Lavrenčič, Dario Leghis-sa, Karlo Černič, Janko Gergolet, Guido Devetak.
Stališče
uslužbencev
Redakciji Primorskega dnevnika s prošnjo za objavo:
Uslužbenci občine Doberdob čutijo
dolžnost, da obrazložijo javnosti svoj protest in to zaradi nekaterih nejasnosti v poročanju vašega lista.
Iz poročanja vašega dnevnika ugotavljamo, da večina soglaša z izvajanjem člena 60 naše delovne pogodbe. Do še pred kratkim pa, vsaj nekateri naši upravitelji, niso s tem soglašali. Izražali so pomisleke ne samo o izvedljivosti ampak tudi o umestnosti tega člena in prav to je privedlo do tega protesta.
Naš protest pa nikakor ni imel namena obujati spominov na mračno fašistično preteklost in ga tudi ne smemo pojmovati kot boj za izključno ekonomske izboljšave. Bil je predvsem usmerjen v to, da se nam prizna profesionalnost za dvojezično poslovanje in da se s tem postavi slovenski jezik na tisto dostojanstveno raven, ki jo italijanska država že priznava nemškemu in francoskemu.
Prepričani smo, da je bil naš protest, čeprav za nekatere nesprejemljiv, umesten, in da bo mogoče tudi obrodil zaželene sadove.
Marta Lavrenčič, Silvano Ferfoglia, Giuseppe Semolič, Suzana Krulc, Nada Štolfa, Severina Peric, Mauro Tomšič, Savina Cotič, Leda Cumini, Robert Gerin, Taziana Gergolet, Silvano Frandolii-
V priredbi društev včlanjenih v ZSKD
Številne prireditve na Goriškem ob prazniku slovenske kulture
Osrednja Prešernova proslava, ki bo 6. februarja v Kulturnem domu v Gorici, bo istočasno pomenila tudi uvod v številne kulturne prireditve ob prazniku slovenske kulture na Goriškem. Letos je v tem pogledu opaziti pomembne kakovostne premike in predvsem stremljenje, da bi v posameznih društvih pripravili program z lastnimi močmi.
Pri Zvezi slovenskih kulturnih društev so nam te dni posredovali koledar prireditev v februarju, ki ga objavljamo predvsem z namenom, da bi, za to menimo je še dovolj časa, skušali doseči nekoliko več usklajevanja.
Uvodoma smo zapisali, da bo osrednja kulturna prireditev v Gorici 6. februarja. Kulturni program bodo oblikovali člani gledališke skupine Gorica in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba.
Naslednji dan bodo slovenski kulturni praznik počastili na Vrhu, v okviru ŠKD Danica. Na prireditvi bo predsvidoma nastopil moški pevski zbor A. Paglavec iz Podgore.
V Dolu pripravljajo prireditev 8. februarja. Kulturni spored bodo izvedli člani KD Kras Dol-Poljane.
Posebno slovesno bodo letos praznovali v Števerjanu, kjer bo proslava dneva slovenske kulture združena z odprtjem novih prostorov KD Briški grič. Prireditve bodo 20., 21. in 27. februarja. Osrednji del prireditve bo 21. februarja, ko bodo ob 16. uri uradno odprli novi sedež na Bukovju. V soboto, 20. februarja, bodo v Števerjanu gostovali pevci iz Železnikov, 27. februarja pa napovedujejo nastop harmonikarskega ansambla.
Kulturno-umetniški večer v počastitev praznika slovenske kulture pri-
Zadruga Ivan Cankar pred drugim gradbenim posegom v Gorici
Stanovanjska zadruga Ivan Cankar zaključuje svoj prvi poseg v Pevmi. Tu bodo, predvidoma že aprila, izročili nova stanovanja članom. Istočasno pa se pri zadrugi pripravljajo na gradnjo osmih stanovanj v vrstnih hišah in sicer na območju Drevoreda 20. septembra. Gre za eno-, dvo- in trisobna stanovanja z garažo. Vsako od stanovanj bo razpolagalo tudi z lastnim vrtom.
Za ta poseg so na razpolago tudi ugodnejše oblike kreditiranja (višja
posojila in daljši rok odplačevanja ter ugodna obrestna mera). Gradnja novih stanovanj se bo predvidoma začela že. čez kakšen mesec. Ponuja se torej lepa priložnost, zlasti za mlade družine, da si s pristopom v zadrugo rešijo vprašanje primerne strehe nad glavo.
Podrobnejša pojasnila o še razpoložljivih stanovanjih, o tipologiji, o možnostih kreditiranja itd, dobijo interesenti v Studiu Cej, oziroma pri predsedniku zadruge.
pravljajo tudi v Gabrjah in sicer 28. februarja. Točen program še ni znan. V februarju bodo Prešernovo proslavo pripravili tudi v Štandrežu, v okviru KD Oton Župančič in v So-vodnjah. Datuma prireditev še nista bila določena. Štandrežci se bodo predstavili z recitalom pesmi domačina A. Budala, z istim programom bodo predvidoma sodelovali tudi v Sovodnjah. Sicer pa pripravljajo člani dramske družine v Sovodnjah, prav v začetku februarja, premiero Butalcev.
Natečaj na Pokrajini
Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj za sprejem v službo administrativnega uradnika z znanjem slovenskega jezika. Potrebujejo ga v oddelku za kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 27. februarja 1988. V poštev pridejo ljudje z diplomo višje srednje šole. Informacije nudijo v personalnem uradu Goriške pokrajine, na Korzu Italia 55.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Stopnišče brez razsvetljave
Stopnice, ki povezujejo Ulico Cadorna za ljudskim vrtom s spodnjo Ulico Brass, nimajo razsvetljave. Marsikdaj, ko gremo v Kulturni dom, bi lahko avto parkirali kar za ljudskim vrtom, potem pa peš šli do Doma. Svetovalec Waltritsch je prejšnji večer v občinskem svetu dal predlog, da bi Občina na stopnišču dala postaviti eno ali dve svetilki.
Trgovina z volno
La CASA della LANA
UL. GARIBALDI 10/C - GORICA
Tudi letos vam nudi
EDINSTVENE PRILOŽNOSTI
S POPUSTI DO 70%
na vsa prediva najboljših znamk OD DANES 26. JANUARJA DALJE
■“	Obv. občini
Hazardna igra, ki utegne imeti hude posledice
Letala včasih vzletajo, če se s tem strinjajo cobasi
Pokopališče ni za filmarje
Dan za obešanje. Tak je naslov filma, ki ga snema znani režiser E. Kus-turica. Zgodba v filmu je zelo aktualni emigracija Romov iz Jugoslavije v Italijo in sploh s tem pojavom povezane zadevščine.
Tev dni ie bila snemalna ekipa na Goriškem, na jugoslovanski strani meje, kjer pa so se stvari precej zapletle. Nekaj prizorov filma naj bi posneli na mirenskem pokopališču, vendar krajani nad tem niso bili najbolj navdušeni. Že pred tedni so režiserja obvestili, da nasprotujejo, da bi na njihovem pokopališču snemali film. Zgleda, da pisni protesti in pojasnjevanje ni zaleglo in tako se je snemalna ekipa v nedeljo pojavila v Mirnu. To je menda precej razburilo skupino domačinov, ki je samo s svojo prisotnostjo skušala preprečiti snemanje. Zdi se, da je pasivni odpor zalegel. V ponedeljek so nekaj prizorov posneli na pokopališču v Solkanu in na Sabotinski cesti.
Tudi tu je menda prišlo do težav in nerodnosti in do negodovanja domačinov. Z delom preobremenjeni filmarji so menda, po končanem snemanju pozabili odnesti italijansko zastavo, ki je menda še lep čas plapolala ob sabotinski cesti. Slišati je tudi, naj bi prišlo do težav tudi glede snemanja prizorov v Italiji. Zapleti naj bi bili tokrat drugačne narave.
Za igro, ki te tedne vznemirja prebivalce goriške pokrajine (in ne le njih), sem sicer slišal že pred šestimi meseci v Milanu. Kubanski maneken, ki sicer že deset let živi v New Yorku, me je svaril, naj ne padem v past ljudi, ki prodajajo mesta v helikopterjih. Rekel je, da gre za nevarno igrico, ki bi me lahko »olajšala« za okrogel milijonček lir. Ta igra se je mesec dni kasneje pojavila v Milanu, kjer sicer niso prodajali mest na helikopterju, ampak na letalih. Na to igro sem sicer kmalu pozabil, te dni pa sem zanjo izvedel v Gorici.
Gre za hazardno igro, ki bežno spominja na »catena di sant'Antonio«, po kateri povleče krajši konec tisti, ki se zadnji odloči zanjo, število teh pa se premočrtno viša s širjenjem igre. Po tej igri je v helikopterju oziroma letalu osem mest za potnike, štiri za stevarde, dve za kopilota in eno za kapetana letala.
Stvar je v bistvu izredno enostavna: ko kapetan letala (in z njim njegovi sodelavci, kopilota in stevardi) dobi osem potnikov letalo vzleti. Vsaka letalska vozovnica stane milijon lir, ki jih mora potnik odšteti kapetanu letala, slednji torej ob poletu pokasira osem milijonov lir oziroma sedem, če
odštejemo milijon lir, s katerim je kapetan kupil svojo vozovnico. Po poletu se lestvica premakne dalje: kopilota dobita vsak svoje letalo, stevardi postanejo kopiloti, potniki pa stevardi. Vsi skupaj nato poiščejo osem novih potnikov za ponoven vzlet, nov kapetan vnovči sedem milijonov, kopilota postaneta kapetana itd.
Vsa zadevščina se seveda dobro izteka, dokler je na tržišču dovolj oseb, ki so pripravljene investirati v to hazardno igro.
Obstaja tudi možnost, da kapetan zavaruje potnika, ki ni posebno prepričan v smisel poleta, in mu vrne vsoto, če letalo ne poleti. Običajno stane takšno zavarovanje 10 odstotkov zaslužka, kar pomeni, da bo moral odšteti omahujoči potnik 700 tisoč lir svojemu bivšemu kapetanu v primeru, da tudi njegovo letalo poleti.
Osebno sem bil prisoten na takem večeru. V gostilni se je zbralo okoli 50 zainteresiranih, saj so bila na vzletni stezi tistega »letališča« le tri letala. Kapetani so se namreč odločili za obroben kraj, kjer bi bila gneča manjša kot na drugih »letališčih«, na katerih je bilo predvidenih 20 in več poletov. Za manjši kraj so se odločili zato, ker se potniki vkrcajo itak le na tista leta-
la, katerih kapetana dobro poznajo in mu zaupajo. To namreč daje novim potnikom več možnosti, da se igra nadaljuje, da tudi oni vzletijo in si s tem prislužijo sedem milijonov lir.
Iz vsega je torej razvidno, da denar izgubijo tisti, ki vozovnic ne morejo več prodati; vsakdo mora torej pametno presoditi, ali bo prepričal druge potnike, da se lotijo te igre.
Izmed treh letal je tisti večer poletelo le eno, kapetan je ponudil potnikom pijačo in se je z debelo denarni-
co odpravil proslavljati svoj uspeh. Druga dva kapetana sta bila malce razočarana, prepričana pa sta bila, da bosta poletela naslednji večer, »če ne bo ponovno megla prekrižala štren«, je nekdo zlobno pripomnil. Nadebuden fant je nato predlagal, da bi se prihodnjič zbrali v kavarni ronškega letališča, kjer so pogoji za varen polet veliko bolj primerni. Če seveda avtonomni sindikati cobas ne bodo vtaknili svojih prstov vmes... (fg)
Nekoliko šaljivo napisanim besedam o »letalu« moramo najbrž dodati nekaj resnega. Že kak teden desetine ali celo stotine ljudi na Goriškem hrepenijo po lahkem zaslužku nekaj milijonov lir. Nekega večera v neki goriški kavarni, večer kasneje v neki gostilni na poti v Gradišče, potem spet nekje na našem Krasu, zatem nekje v Bizjakariji, in še in še. Na parkiriščih pred gostilnami kjer običajno vidiš le nekaj avtomobilov ob takih večerih ne dobiš parkirnega prostora.
Gre za hazardo igro, ki pa se ne igra okrog zelene mize v igralnici, marveč kar na prostem, pred vhodom v gostišče, tako da te policaj ne more zasačiti takrat ko en milijon zamenja gospodarja. Jasno je, da je vsaka igra lepa le nekaj časa. Stvar pa se je že tako razširila, da je vanjo najbrž vpletenih več sto, če ne že na tisoče ljudi. Na Goriškem že vsi govore o tem.
Najhuje pa je, da se je igra razpasla tudi na nekaterih srednjih šolah, seveda za veliko manjše vsote.
Kaj pa čuvarji javnega reda? Stvar ni najbrž v skladu z obstoječimi zakoni. Jo bodo preprečili preden bo škoda prevelika?
Pogovor o tehniki in programih z mladimi navdušenci
Kmalu začetek rednih oddaj soriškega Radia Val
Pred nekaj meseci smo poročali o ustanovitvi in začetku prvih poskušnih oddaj nove, slovenske radijske postaje v Gorici. Radio Val, ki je nastal na pobudo članov goriškega Mladinskega krožka in drugih mladinskih skupin, ki delujejo v bližnjih krajih, naj bi po novem letu poskusne glasbene oddaje obogatil tudi z govorjenimi programi in začel tako postopno oddajati kar se da redne Programe. Hoteli smo izvedeti kaj več o sedanjem stanju v zvezi z izvajanjem zastavljenih programov, tako smo se z mladimi pobudniki nove radijske postaje, ki se vsak ponedeljek srečujejo na skupnem sestanku, razgovarjali o izkušnjah teh nekaj mesecev, trenutnem stanju, kratkoročnih načrtih in njihovih željah v zvezi z radiom.
Povedati je treba, da je Radio Val ob novem letu za kratek čas utihnil, ker so to velevala popravila in tehnična dela v studiu. Sedaj se z glasbenimi oddajami spet oglaša na frekvenci 101,1. Čeprav se obseg in vrsta oddaj od jesenskih mesecev sem nista nistveno spremenila, to še ne pomeni, da se radio ne razvija, so bam povedali. Program, ki so si ga zadali je dokaj zahteven, poja-vdo se je že precej večjih in manjših težav, ki jih morajo sproti reševati, tako da je razvoj nekoliko počasnejši kot so pričakovali. Vendar bi že v prihodnjih dneh morali z ojačitvijo oddajnikov rešiti doslej najtežjo oviro. Na osnovi dosedanjih poskusnih oddaj ln tehničnih preiskusov so ugotovili, da je slišnost dobra v Gorici, 2a območju Nove Gorice ter ponekod v okolici do Sovodenj in bteverjana. Po ojačitvi predvidevajo, da bo mogoče dobro slišati oddaje tudi v vseh krajih, kamor danes segajo še s precejšnjimi utotnjami.
Druga, prav tako zahtevna naloga, ki ni tehnične pač pa organizacijske narave, zadeva oblikovanje sheme vodenih programov, "j bi segali v svet kulture, športa, aktualnosti, predvsem pa seveda atasbe. Kot smo raziimeli, bodo začeli prav z glasbo, ker jim je to Področje bližje. Tako nameravajo ob koncu meseca ali v začetku obruarja poslati v eter prve oddaje v živo. Edina ovira v tem
pogledu je še postavitev anten, mikrofonov in nekaj drugih tehničnih pripomočkov.
Zaradi njegovega nastajanja in značilnosti, saj je to pobuda, ki že dalj časa osredotoča pozornost kakih 30 mladih članov mladinskih krožkov in odsekov, pa je nedvomno pomemben tudi trenutek združevanja in skupnega uresničevanja zastavljenih ciljev. »Radio nam nudi tudi možnost srečevanja in aktivnega kulturnega
izpopolnjevanja,« pravi Boris Rebec. »Vzpostavili smo stike z vsemi organizacijami, ki so se ponudile za sodelovanje in smo stalno povezani z mladinskimi odseki iz Doberdoba, Sovodenj, Štandreža in Steverjana. Poleg utrjevanja vezi z okoliškimi sodelavci, bi omenil še stike z novogoriškim studiom radia Koper za tehnično in tudi drugačno pomoč pri oblikovanju programov. V poštev moramo tudi vzeti predlog o programih v italijanskem jeziku, kajti taka rubrika bi nas predstavila someščanom večinske narodnosti.«
Pogovor je zajel tudi druge sodelavce radia. Albert Sošol iz Pevme nam je povedal, da ga je prav družba pritegnila k radiu. »Zaenkrat se ukvarjam z moderno glasbo in pripravljam tovrstne oddaje. Plošče prinašam od doma, saj si moramo na radiu še pripraviti zalogo. Najbolj pa mi je všeč to, da se tu srečujemo v številni družbi in da je to slovenski radio.«
Podobna je bila izjava Roberta Zottija iz Sovodenj, ki se prav tako ukvarja z disco glasbo. Tudi njega je privabil družba ter hkrati radovednost, da bi odkril, kako deluje radijska postaja. Igor Primožič iz Pevme se je študijsko ukvarjal z radiotehniko, tako da ima zdaj priložnost preiskušati pridobljeno znaje in obenem pomagati prijateljem iz tehničnih zagat. Nadalje smo slišali Marka Deg-rassija, ki je k radiu pristopil povsem slučajno, na povabilo prijateljev. »Bilo mi je takoj všeč, tako da mislim nadaljevati. Zanima me glasba heavy metal, zato skrbim za posebno rubriko, ki je namenjena tej glasbi.«
Robert Košuta je raje spregovoril še o načrtih radia. »Ob glasbi, ki ji bomo namenili precejšenj prostor, nameravamo oddajati razne rubrike, kak kviz, če bo mogoče pa tudi neposredne prenose s športnih srečanj, raznih prireditev. Prenosi s prireditev in sodelovanje pri plesih in družabnostih nam bo tudi pomagalo pri popularizaciji našega radia.«
»Kmalu bomo dobili tudi telefon,« je še dodal Boris Rebec, »tako da bodo poslušalci lahko sodelovali pri oddajah in z nami sooblikovali programe, da bi Radio Val bil res radio vseh.«
MARKO MARINČIČ
Smučanje: po včerajšnjem smuku za SP v Schladmingu
Zurbriggen spodrinil Tombo
Smučanje: danes veleslalom
Svetovna elita v Kranjski gori
KRANJSKA GORA — Za današnji 4. ženski veleslalom za svetovni pokal In obenem za »25. zlato lisico« (tekmovanja na Pohorju zaradi neugodnih vremenskih razmer niso mogli izvesti), so glavne favoritinje seveda Švicarke in Francozinje. Med kandidate za zmagovalni oder pa gotovo sodita tudi Španka Fernandez-Ochoa in Jugoslovanka Mateja Svet. Zgleda namreč, da je Mateja prebolela krizo, s katero se je mučila mesec dni in glede na to, da izredno dobro pozna smučišče v Podkorenu, je pričakovati tudi uspeh. Barve Jugoslavije bodo zastopale še Katra Zajc, Mojca Dežman, Katjuša Pušnik in Veronika Šarec.
Danes bo prvi spust ojb 10.00, drugi pa ob 12.30. Jutri bo v Kranjski gori še slalom.
SCHLADMING (AVSTRIJA) — Švicar Pirmin Zurbriggen je zanesljivo in zasluženo osvojil včerajšnji smuk v Schladmingu, osvojil je tako 25 točk in poleg včerajšnje zmage je še prehitel svojega najnevarnejšega in edinega tekmeca za končno zmago za svetovni pokal, Italijana Alberta Tombo. Švicarski as tako vodi s petimi točkami naskoka nad Italijanom, ki pa ima v današnjem veleslalomu možnost, da
spet prevzame vodstvo. Današnji veleslalom pa bo tudi zadnja tekma za SP pred pričetkom olimpijskih iger v Caglaryju.
Včerajšnji smuk je bil gotovo najtežavnejši v letošnji sezoni. »Žrtev« zahtevne proge je tako postal tudi eden izmed favoritov te tekme, Italijan Mair, ki je med tekom in ob hitrosti 140 km na uro padel, na srečo brez hujših posledic. Včerajšnja tekma se je
končala s pravim zmagoslavjem Švicarjev, ki so s Zurbriggnom osvojili prvo, s Heinzerjem drugo in z Mahrer-jem četrto mesto. Tretji pa je bil Zahodni Nemec Duerr.
Vrstni red: 1. Zurbriggen (Švi.) 1'59"28; 2. Heinzer (Švi.) 2'00"01; 3. Duerr (ZRN) 2'00'02; 4. Mahrer (Švi.) 2'00'06; 5. Skaardal (Nor.) 2'00"18; 6. Piccard (Fr.) 2'00'25; 7. Pfaffenbichler (Av.) 2'00”60; 8. Steiner (Av.) 2'00'71; 9. Bell (VB) 200"78; 10. Mueller (Švi.) 2'00"81; 11. Fahner (Švi.) 2'01"09; 12. 12. Assinger (Av.) 2'0TT9; 13. Besse (Švi.) 2'01"28; 14. Winsberger (Av.) 2'0T'35: 15. Zehentner (ZRN) 2 01"36. 22. Perat-honer (It.) 2'02"41.
Vrstni red smuka za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 113; 2. Mair (It.) 74; 2. Mahrer (Svi.) 64; 4. Boyd (Kan.) 63; 5. Heinzer (Švi.) 47.
Skupni vrstni red za SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 211; 2. Tomba (It.) 206; 3. Ma-der (Av.) 99; 4. Wasmeier (ZRN) 97; 5. Strolz (Av.) 93; 6. Mair (It.) 74; 7. Piccard (Fr.) 72; 8. Mahrer (Švi.) 67; 9. Boyd (Kan.) 63; 10. Girardelli (Luks.) 62.
Grilc (Jug.) mladinski svetovni prvak
MADONNA DI CAMPIGLIO Jugoslovan Gregor Grilc, rojen 13. 2. 1970 v Šenčurju pri Kranju, je na svetovnem mladinskem smučarskem prvenstvu osvojil zlato kolajno v veleslalomu. Grilc si je prismučal zlato odličje z brezhibno drugo vožnjo. Drugi je bil presenetljivi Finec Janne Leskinen, ki je imel visoko startno številko (39), tretji pa je bil Američan Jeremy Nobis, ki si je dan prej prismučal zlato v superveleslalomu. Najboljši Italijan je bil tokrat Resinelli kot osmi. Danes bosta na sporedu moški slalom in ženski veleslalom.
Vrstni red: 1. Grilc (Jug.) 2'05"55; 2. Leskinen (Fin.) 2'05''73; 3. Nobis (ZDA) 2'06"28; 4. Christianov (SZ) 2'06"48; 5. Grosjean (ZDA) 2'06"52; 6. Schandinger (ZDA) 2'06"52; 7. Parisien (ZDA) 2'06'64; 8. Resinelli (It.) 2'06"77; 9. Baier (Av.) 2’06 '99; 10. Senigagliesi (It.) 2'07"00.
Nogomet: prijateljska tekma selekcij B lige
Danes na Reki Jugoslavija - Italija
REKA — Na stadionu Kantride na Reki, s pričetkom ob 14.30, se bosta danes spoprijeli nogometni reprezentanci B lige Jugoslavije in Italije, ki jih vodita trenerja Čabrinovic, oz. Brighenti.
Prijateljsko srečanje bo lepa priložnost, da nogometaši obeh selekcij pokažejo, česa so zmožni, saj je na dlani, da se za marsikaterega od teh reprezentantov, ki bodo danes stopili na igrišče, potegujejo več prvoligaških jugoslovanskih oz. italijanskih klubov. Na primer za beograjskega napadalca Lončarja se ze zanimajo najboljši jugoslovanski klubi, po drugi strani pa so tudi današnji »azzurri« v središču zanimanja bogatejših klubov. Za italijansko reprezentanco bo igral tudi član Triestine Orlando.
EP under 21: lahko za »azzurre«, dosti težje za Jugoslovane
BERN — Pri žrebu skupin za evropsko prvenstvo reprezentanc under 21 je imela Italija dokaj-
šnjo mero sreče, saj bo v 8. skupini nastopila s skromnima postavama San Marine in Švice. Težje pa bo za Jugoslavijo, ki se bo pomerila s Francijo, Škotsko in z Norveško. V četrtfinale se namreč uvrstijo le prvouvrščene vsake skupine.
SKUPINA 1: Bolgarija, Danska, Grčija in Romunija. SKUPINA 2: Albanija, Anglija, Poljska in Švedska. SKUPINA 3: Avstrija, NDR, SZ in Turčija. SKUPINA 4: Finska, Islandija, Nizozemska in ZRN. SKUPINA 5: Francija, Norveška, Škotska in Jugoslavija. SKUPINA 6; Ciper, Madžarska in Španija. SKUPINA 7: Belgija, CSSR, Luksemburg in Portugalska. SKUPINA 8; Italija, San Marino in Švica.
Italija - Finska (under 21) 24. 2.
Prijateljsko nogometno srečanje reprezentanc za igralce pod 21. letom so anticipirali od 2. 3. na 24. 2. Sedež za to srečanje bodo še določili.
Nogomet: danes (14.30) v Vidmu
Udinese - C. zvezda
VIDEM — Danes ob 14.30 bo v Vidmu zanimiva prijateljska nogometna tekma med Udinesejem in beograjsko Crveno zvezdo. Videmčani bodo tako na najboljši način izkoristili jutrišnji premor v B ligi, in to pred težkim gostovanjem v Tarantu (7. 2.).
Triestina: Ferrari potrjen
TRST — Na zadnji seji Triestine so soglasno sklenili, da bosta tehnični vodja Marchetti in trener Ferrari potrjena tudi za naslednjo sezono.
Tretji »tujec« v A in prvi v B ligi
MILAN — Na včerajšnjem sestanku italijanskih profesionalnih nogometnih klubov, ki ga je vodil predsednik te organizacije Luciano Nizzola, so pristali, naj bi s sezono 1988/89 v A ligi nastopili po trije tuji nogometaši, v B ligi pa po eden. Med drugim so izžrebali tudi četrtfinalne pare italijanskega nogometnega pokala. Le-ti so: Sampdoria -Ascoli; Avellino - Juventus; Torino - Napoli; Inter - Empoli. Prve tekme bodo 10. 2., povratne pa 2. 3.
V 1. in 2. amaterski ligi bodo jutri igrali 18. kolo, v 3. AL v skupini I 16., v skupinah L in M pa 15.
1.	AMATERSKA LIGA S. Canzian - Primorje
MILAN MIKUŠ (trener Primorja): »Prav proti ekipi, ki ima odlične napadalce, bomo brez glavnih branilcev (Rojaz je poškodovan, Favretto izključen), zato res ne kaže preveč dobro. Lahko bi se naslonili na kakega igralca iz ekipe naraščajnikov, vendar je težko, da koga iz te kategorije vključimo naravnost v 1. AL. Upamo, da se bo le srečno končalo, a bo težko.
2.	AMATERSKA LIGA
Krajšo napoved za srečanja naših
ekip v tej ligi nam je dal odbornik pri Zarji Stojan Metlika.
S. Sergio - Zarja
»Samec in Samese sta izključena, Borelli in Žagar poškodovana, nekaj se pritožujeta še Russignan in Šulcich, tudi z Gottijem ni vse v redu: kaj lahko še povem? Mislim, da je jasno, v
kakšnih težavah smo s postavo. Itak nam bi bilo težko, tako bo še težje, ker nam prihaja v goste prvouvrščeni S. Sergio. Glede na vse te probleme se bo trener Križmančič šele jutri pred tekmo odločil, kdo bo igral.«
Stock - Vesna
»Če ne bo zmagala, pa bo Vesna proti Stocku vsaj remizirala. Stock je namreč v slabih vodah (je zadnji na lestvici) in Križani imajo vse možnosti, da osvojijo obe točki, še zlasti, ker razpolagajo s telesno močnimi igralci, kar je lepa prednost na v teh dneh razmočenih in blatnih terenih.«
Kras - Opicina
»Če bi bila tekma na kakšnem stavnem listku, na Totocalciu, bi igral 1 -X - 2. Kot sem slišal, je Opicina v dobri formi, Kras pa mora vsaj remizirati. Možen je torej kakršenkoli izid. Seveda ga bo pogojevalo tudi igrišče.«
3. AMATERSKA LIGA
Za napoved srečanj Breg - Romana, Gaja - Fincantieri in Primorec - Cam-
panelle smo se obrnili do Bregovega trenerja Ivana Horjaka.
Breg - Romana
»Po spodrsljaju v derbiju v Doberdobu je zmaga obvezna, če hočemo še misliti ma prestop. Romano (trenutno je predzadnja) smo v 1. delu že premagali in mislim, da moja ekipa, kljub porazu proti Mladosti, igra dobro. Seveda točki nista zanesljivi, vendar bi rekel, da imamo 90% možnosti, da ju osvojimo. Igrali bomo na zmago.«
Gaja - Fincantieri
»To bo težko srečanje, saj sta obe ekipi solidni (Fincantieri je na 3. mestu lestvice le s točko več od Gaje). Vsekakor igra Gaja s srcem in mislim, da se do konca prvenstva lahko še visoko prebije.«
Primorec - Campanelle
»Mislim, da bi moral Primorec glede na zadnje uspehe zmagati, posebno če bo igral pametno. Bil je v majhni krizi, vendar se je iz nje počasi izvlekel in tudi rezultati ne bi smeli izostati.«
Mariano - Juventina
Za Štandrežce se nadaljuje serija odločilnih srečanj. Mariano (3. na lestvici) je v zadnjih kolih igral s spremenljivo srečo. Ekipi bosta predvsem skrbeli, da ne potegneta krajšega konca. Izhodišče za remi je torej dobro. Sovodnje - Arrigosport
Marsonovi nogometaši bodo gostili ekipo iz Romjana, ki je v začetku prvenstva veliko obetala. Po vrsti neuspešnih kol pa je Arrigosport zgubil stik z vodečimi. Doseči prvo prvenstveno zmago proti tej postavi je dokaj zahtevna naloga, ni pa nemogoča. Fossalon - Mladost
Za Mladost bo to zahtevna preizkušnja. Znano je namreč, da je Fossalon na domačem igrišču dokaj bojevit, včasih celo več, kot to dovoljuje športni pravilnik. Za Kraševce, ki morajo skrbeti za vodilni položaj na lestvici, je torej pomembno predvsem to, da obdržijo mirne živce.
Za uspehe na športnem področju
Tudi šola I. Trinko na torkovem nagrajevanju Goriške hranilnice
Na lanskem finalu mladinskih iger v Rimu so sodelovale tudi nekatere ekipe in posamezniki iz goriške pokrajine, ki so se dobro odrezali in so si zagotovili dve zlati, tri srebrne in dve bronasti odličji. Med nagrajenci so tudi mladi odbojkarji nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so z 2. mestom dosegli enega najpomembnejših rezultatov na šolskem tekmovalnem področju.
Kot je v zadnjih letih običaj, bo vodstvo Goriške hranilnice nagradilo najboljše goriške športnike. To bo naredilo v torek, 2. februarja, ko bo ob 16.30 sprejelo vse nagrajence in predstavnike šol, katerim pripadajo. Med njimi bodo tudi dijaki šole Trinko z ravnateljico, trenerjem Kodričem in spremljevalcem prof. Devetakom.
Največja pozornost bo prav gotovo namenjena našim odbojkarjem, saj so z 2. mestom potrdili kakovost te panoge na Goriškem, še zlasti v okviru delovanja slovenskih društev.
Ob njih pa bodo nagrade dobili tudi ekipa softballa iz Ronk (v njej je nastopila tudi Doberdobka Martina Ferlež), hokejska ekipa UGG, David To-masin (jadranje), Fabio Morea (judo), Evelyn Cagliari in Fabio Paulin (kotalkanje).
ODBOJKA - UNDER 15 ŽENSKE
SOČA CERIMPEX - ACLI RONCHI
2:0 14, 8)
SOČA: Erika, Saša, Alenka in Mirjam Černič, Florenin, Princi, Devetak, Tuniz.
Mlade odbojkarice Soče Cerimpexa so dosegle novo zmago. Tokrat so brez večjih težav odpravile vrstnice iz Ronk, ki so se izkazale kot slaba ekipa^ nedorasla naši.
Že od vsega začetka so Sovodenj ke pokazale boljšo igro, predvsem v napadu in sprejemu, tako da končna zmaga ni bila nikoli v dvomu. (E. Č.)
JK ČUPA
iz Sesljana vabi člane in prijatelje, še posebno mladino, na predavanji Jureta Sterka o regati »Mini transat 1987 - doživljaji na Atlantiku v besedi in sliki«. . Predavanji bosta v soboto, 6. februarja, ob 16.30 za tečajnike in mladino (sledi nagrajevanje) in ob 20.00 za člane in prijatelje.
ŠD MLADINA
prireja v nedeljo, 7. februarja, avtobusni smučarski izlet na Nevegai. Odhod z Opčin ob 5.45 in iz Križa od 6. uri. Vpisovanje od ponedeljka do četrtka med 20. in 21. uro v Domu A. Sirk v Križu. AO SPDT
vabi svoje alpiniste na sestanek, ki bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, 2. nad.). Govor bo o skorajšnjem alpinističnem vzponu na Triglav.
ZA OTROKE:
SMUČI + VEZI + PALICE
120.000	lir
ZA ODRASLE:
SMUČI + VEZI po
150.000	lir
SMUČARSKI ČEVLJI SALOMON - TECNICA ^
80.000	li


PLAŠČI Z GOSJIM PUHOM
160.000	lir
PUHOVKE po
60.000	lir
SMUČARSKE HLAČE
45.000	lir obv. oi
OB NAKUPU SMUČI VAM PRIPRAVIMO DRSNO PLOSKEV, ROBNIKE IN MAŽO
EKSKLUZIVNA PRODAJA SMUČARSKIH ČEVLJEV S. MARCO Center za smučarske čevlje z vbrizganjem mase
DANES
SOBOTA, 30. JANUARJA 1988
KOŠARKA
B-2 LIGA
19.00	v Mestrah, dvorana Taliercio: Full Spinea - Jadran
PROMOCIJSKA LIGA
20.15 v goriškem Kulturnem domu: Dom Gometal - Arte Bittesini
DRŽAVNI KADETI
17.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Fantoni
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Tecnoluce; 16.00 v Dolini: Breg Adriat-herm - Saba; 18.00 v Repnu: Polet - Don Bosco; 18.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Ste-fanel - Kontovel Electronic Shop
DEČKI
15.30	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Corridoni; 18.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Bor Indules
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
20.30	v Trstu, šola Suvich: Farco Meblo - Solvay Ferrara
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Castelfrancu Venetu: Volpato -Val
MOŠKA C-2 LIGA
17.30	v Villi Vicentini: Anchor Fix -Olympia; 20.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Cunja Avtoprevoz - Montalba
ŽENSKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga Koimpex -Itar Cucine Fontanafredda; 20.30 v Cor-denonsu, Ul. Avellaneda: Cordenons -Agorest
MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Pav Remanzacco; 20.30 na Opčinah: Sloga -Povoletto; 20.30 v Ločniku, Ul. Venier: Arredo Uno Lucinico - Naš prapor IMSA
ŽENSKA D LIGA
18.00	v Dolini: Breg Agrar - Danone Rivignano; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Mossa; 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Prata
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Bor
1. ŽENSKA DIVIZIJA
15.30	na Opčinah: Sloga - OMA; 20.30 v Trstu, šola Campi Elisi: Le Volpi - Bor Friulexport
UNDER 16 ŽENSKE
17.30	v Nabrežini: Sokol Indules - Prevenire
ROKOMET
MOŠKA D LIGA
19.30 v Zgoniku: Kras - Jolly Campo-formido
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
20.30 v Milanu: Comit - Kras Globtra-de
NOGOMET
UNDER 18
14.30 na Opčinah, Otroško naselje: S. Andrea - Breg; 14.30 v Križu: Vesna -Supercaffè
JUTRI
NEDELJA, 31. JANUARJA 1988
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v San Canzianu: San Canzian -Primorje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Repnu: Kras - Opicina; 14.30 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Stock - Vesna; 14.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Sergio - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg - Romana; 14.30 na Padričah: Gaja - Fincantieri; 14.30 v Ma-rianu: Mariano - Juventina; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Arrigosport; 14.30 v Fossalonu: Fossalon - Mladost; 14.30 v Trebčah: Primorec - Campanelle
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Žavljah: Zaule Rabuiese - Vesna; 10.30 na Proseku, Ervatti: Portuale - Breg Best
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg Best - Primorje
ODBOJKA
UNDER 16 ŽENSKE
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS - Bor Friulexport; 10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex - Breg
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras Globtrade B -Azzurra Gorica; 10.00 v Trstu, Ul. Romoli 4: Fincantieri - Kras Globtrade A
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Lana Tischtennis
MOŠKA D-l LIGA
10.00	v Tržiču, Ul. Canaletto: Fincantieri - Kras Globtrade
KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
11.00	v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Inter 1904
MLADINCI
13.00	v Trstu, šola Suvich: Scoglietto -Kontovel Electronic Shop
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Nabrežini: Sokol - Servolana
PROPAGANDA
9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricreatori A
Dirka tris
NEAPELJ Zmagovita kombinacija dirke tris je bila ta teden 14 - 12 - 7-Dobitnikov je bilo 1775, prejeli Pa bodo 557.649 lir.
Jadranovi košarkarji za zmago na gostovanju v Mestrah
Spinea noče biti odpisana
V	preteklem 17. kolu košarkarskega prvenstva B-2 lige je spet prišlo do dveh povsem nepričakovanih izidov: poraz Petrarce v mestnem derbiju z Virtusom in gladka zmaga Montebellune proti Ravenni. Oba izida prijata Jadranovim košarkarjem, ki so še naprej na 2. mestu razpredelnice, kljub temu, da to včasih ni razvidno iz njihove igre. V tekmi kola je uspeh slavila postava Ferrare, ki je na domačih tleh in z veliko razliko odpravila San Dona (96:79).
V	18. kolu sta samo dve srečanji posebno zanimivi: Mon-tebelluna - Petrarca in pa Virtus Padova - Stefanel. Modri bojevniki bodo danes spet na poti, ki jih vodi v Mestre, kjer se bodo pomerili s propadlim plemičem Spineo. Varovanci trenerja Zamarina so zadnjič »pustili kožo« v Pesaru. Končni izid tekme (72:67) pa kaže, da je bilo ravnovesje sil na igrišču precejšnje. Spinea res nima zavidljivega položaja na lestvici, vendar je ne gre podcenjevati, vsaj iz dveh razlogov. Prvič, po tekmi z Novellaro bi bilo s strani Jadra-novcev naravnost kriminalno podcenjevati kogarkoli, drugič, za marsikatero »starejšo« ekipo je značilno, da prihaja v formo počasneje kot druge, kar bo verjetno držalo tudi za zvezo veteranov, kakršna je postava Spinee. Jadranovi košarkarji naj se torej ustrezno pripravijo na odpor domačinov, za katere vsekakor velja, da sploh niso še odpisani iz lige in da ne nameravajo nikomur ničesar darovati. Za našo izbrano vrsto pa je že napočil čas popuščanja tesnih in nizkih izidov. Menili smo, da je Novellare kot nalašč za to, da se fantje končno razigrajo. Očitno pa smo se pošteno ušteli. V Mestre bomo torej odpotovali kot nepopisani listi
brez najmanjše predstave o dogodkih, vseeno pa trdno prepričani, da bo zmaga tako ali drugače le pripadla Brumnovi ekipi.
Srečanje med Spineo in Jadranom bo drevi v Mestrah v športni hali Taliercio (Ulica Porto di Covergnago), s pričetkom ob 19. uri. (Cancia)
Na sliki: s tekme Jadran - Novellare
V moški košarkarski D ligi
Spet derbi za borovce
V očeh imamo še vedno drugi polčas dvoboja med Ginnastico in Radensko: na eni strani umirjenost, lagodnost, uspeh naučenosti in rutine, na drugi živčnost, stihija, neizpolnjenost želja. Med gledalci je marsikdo dejal, da bi morali Borovi igralci po hitrem postopku opraviti s takim nasprotnikom. S to trditvijo se izpostavlja hipotetična večja vrednost košarkarjev Radenske, vendar to ne zadošča za uspeh, predvsem ne, če morata breme celotnega moštva prenašati dva igralca, David Pregare in Peter Žerjal.
Jutri bo Vatovčeva postava gostila drugega mestnega tekmeca. Inter 1904 je razmeroma visoko uvrščen na 6. mestu, čeprav je Pozzecovo moštvo pred startom merilo na prestop v višji tekmovalni rang. Borovci so že dokazali, da so lahko enakovredni s katerim koli nasprotnikom, nekajkrat pa so popolnoma odpovedali. Zmaga bi nedvomno prispevala k prebroditvi krize zaupanja v lastne sposobnosti, za katero, sodeč po igri, trpi več kot polovica Borovih košarkarjev. (Cancia)
Domovci proti Arteju
V promocijski ligi pa čaka domovce drevi težak domači nastop proti močni ekipi Arteja. Na skupni lestvici ima dre višnji nasprotnik dve točki več od belo-rdečih, zato je zmaga naših neob-hodno potrebna, če še želijo ohraniti stik z vodečimi ekipami. Naši bodo nastopili s'popolno postavo, (mč)
Rokomet: Kras Trimac pred lažjo nalogo
Danes bo v rokometni D ligi prvo kolo povratnega dela. Kras Trimac, ki je po polovici prvenstva na vrhu lestvice skupno s Cividinom, se bo danes srečal z Jollyjem iz Campoformida, ki bi našim fantom vsekakor moral delati manj preglavic kot Cividin. Krašovci so namreč furlansko ekipo že v prvem delu v Vidmu premagali s 27:12. Trener Lazar bo torej izkoristil priložnost, da pošlje na igrišče tudi začetnike, ki so morali sedaj ob zahtevnejših srečanjih sedeti na klopi. (Pjotr)
Odbojka: ženska B liga
Farco Meblo spet doma
Združena ekipa Farco Meblo začenja povratni del prvenstva B lige z upanjem, da bo v preostalih 11 tekmah dosegla precej boljši izkupiček točk, kot v prvem delu, kar bi ji edinole omogočilo, da se na koncu izogne izpadu iz lige oziroma igranju dodatnih tekem za obstanek. Naše odbojkarice bodo drevi ponovno nastopile na domačih tleh, stopile pa bodo v neposredni stik s »peklom«, saj se bodo pomerile z zadnjeuvrščenim Solveyem iz Ferrare, proti kateremu so dosegle doslej edino zmago v gosteh (1. kolo, 3:1). Gostje so v prvem delu dosegle eno samo zmago. V 8. kolu so doma s 3:1 nekoliko presenetljivo premagale solidni Conegliano, sicer pa so v Ferrari izgubile tudi z Volpejem iz Fiessa Umbertiana.
Kakorkoli že, dekleta Farca Mebla si zdaj prav res ne morejo privoščiti, da bi kogarkoli podcenjevale. To bi bilo res nedopustno. O možnosti, da bi drevi ne zmagale, niti ne gre razmišljati. Pomirjujoča sta letošnja prece-densa v tekmah s prav tako šibkima Torrionejem in Volpejem, ki ju je naša šesterka suvereno premagala. Nastopa bodisi s CUS bodisi z Adamolijem - oba sta neprimerno boljša od Solveya - le še krepita upanja.
Kot je žal že stalnica letošnje sezone tudi v minulem tednu ni šlo brez težav. Zaradi akutnega napada slepiča je bila v ponedeljek po hitrem postopku operirana Marina Knez, kateri seveda želimo, da bi čimprej okrevala. Farco Meblo je tako ostal brez rezervne podajačice. Težave z zdravjem ima tudi Garbinijeva, vendar bo drevi menda le nastopila.
V sredo je Farco Meblo v dvorani Suvich odigral trenig-tekmo z ekipo Kolubara iz Lazarevaca, ki žačasno vodi na lestvici vzhodne skupine v 2. jugoslovanski ligi. Farco Meblo je zmagal z 2:1 in trener Dolinšek je bil z nastopom svojih igralk dokaj zadovoljen.
DANAŠNJI SPORED: Nervesa - Torrione RA; Mogliano - Gaier-hof TN; CUS Padova - Adamoli MN; Volpe RO - Sangiorgina; Farco Meblo --- Ferrara; Capellari VR - Conegliano.
V moški odbojkarski C-l ligi
Val na težkem gostovanju
Poraza s 3:2 v gosteh pri Rangersu in s 3:1 pri Maniagu sta doslej edina spodrsljaja moštva Volpata iz Castelfranca Veneta, drevišnjega gostitelja Valovih odbojkarjev v moški odbojkarski C-l ligi. Že v Štandrežu je Volpato gladko zmagal s 3:0. Moštvo je zelo izkušeno, ima dober napad, izstopa igralec Morandin.
Valovce čaka torej drevi zelo težka naloga, saj igrajo z res močnim nasprotnikom, povrhu še v gosteh. Upati je vsekakor, da bodo igrali bolje kot na prejšnjem gostovanju pri vodilnem Rangersu oziroma kot pred tednom dni v Trstu proti Ferro Alluminiu. Nikoli ne veš, kako se lahko kaj izteče. Če bi na primer igral Volpato nekoliko manj zbrano, ga je vsekakor moč presenetiti, saj razlika v kakovosti le ni tako zelo velika. Lani je valovcem občasno le uspeval podvig, da so premagovali bolj kotirane nasprotnike, zakaj ne bi te »tradicije« obnovili? Kakorkoli že, pa je lahko srečanje pomembna preizkušnja pred domačim nastopom s prav tako močnim Maniagom.
Pred tako pomembnim nastopom žal Val ni treniral v popolni zasedbi, saj sta zaradi delovnih obveznosti manjkala Tržačana Allesch in Stančič.
DANAŠNJI SPORED: Volpato - Val; Rangers - Mogliano; Elettronica - ASFJR; Maniago - Inter 1904; CUS - Ces-salto; Ferro Alluminio - Povoletto.
Drevi v deželnih odbojkarskih ligah
Spet v ospredju moška C-2 liga
Pred današnjim 12. kolom v deželnih odbojkarskih ligah se četrtoligaša Soča Sobema in Naš prapor IMS A lahko že veselita ob vesti, da je disciplinska komisija med tednom odvzela točki neposrednemu tekmecu v boju za obstanek ACLI-ju iz Ronk, ki se ni predstavil na igrišču v Trstu proti NPT. Zdaj na primer sočane od ron-škega moštva (ki bi bilo rešeno, če bi se prvenstvo končalo minulo soboto) delita le točki. Drevi so pred najbolj pomembnim nastopom Brici, ki bodo gostovali v Ločniku: Arredo Uno ima le točki več. Slogaši (brez ponesrečenega Hrovatina) bodo gostili Povoletto, ki je po dveh zaporednih porazih zgubil stik z vrhom, a je še vedno med boljšimi. Sočani bodo gostili vodilni Reman-zacco.
Največ pozornosti velja nameniti vsekakor ponovno moški C-2 ligi. Kolo je za naši šesterki, ki sta v sijajni formi, odločilnega pomena. Olympia bo namreč gostovala pri nepremaganemu Vi-vilu, Bor Cunja Avtoprevoz pa se bo doma pomeril s tretjeuvrščeno Montalbo, ki ima na lestvici le točki več in je prejšnji teden doma izgubila prav z Vivilom. To sta prava derbija med ta čas štirimi najboljšimi ekipami v ligi. Ce bosta naši
moštvi uspešni, bi postala njihova kandidatura v boju za napredovanje več kot trdna, čez teden dni pa bo v Gorici derbi...
Zelo pomembno srečanje čaka tudi Slogo Ko-impex v ženski C-2 ligi. Proti Itarju iz Fontanafredde se ji ponuja možnost za prestižno zmago. Po Kennedyju je Itar drugi med močnejšimi tekmeci v ligi, ki bo gostoval na Opčinah. Videm-čanke so jo že skupile, bo tako tudi s Pordenon-čankami? Igralke združene ekipe Agorest v Cor-denonsu ne bodo imele lahkega dela, čeprav igrajo gostiteljice zelo spremenljivo. Prejšnji teden so celo izgubile v Spilimbergu proti ekipi, ki je bila dotlej še brez točk, a hkrati so na domačih tleh že premagale vodilni tržiški Fincantieri.
„ Vsi naši ženski četrtoligaši bodo igrali doma. Še posebej zanimivo bo na Proseku, kjer se bodo Kontovelke pomerile z drugouvrščeno Prato. Z zmago bi lahko ovrednotile doslej dokaj povprečno prvenstveno pot. Sokol Indules bi moral zlahka opraviti s skromno Mosso, težje pa bo Brežankam v srečanju s solidnim Rivignanom, ki ga vodi snovalec pred leti priznane červinjanske odbojkarske šole Cherchi.
V ženski namiznoteniški A ligi
Krasovke drevi v Milanu
Prva ženska ekipa Krasa Globtrade se je dobro pripravila na drevišnje 5. kolo v namiznoteniški A ligi, saj je imela na razpolago štirinajstdnevni premor. Od lanskih avgustovskih priprav je bil minuli konec tedna prvi prosti termin za neutrudne pingpon-gašice. Sonja Milič, Branka Batinič in Damjana Sedmak (Tanja Ukmar bo zaradi šolskih obveznosti ostala doma) se bodo danes odpeljale v Milan na srečanje z novincem Comitom, da bi se pomerile za zeleno mizo z družino Semenza. Ekipo Comit sestavljajo namreč sami družinski člani: 16-letni dvojčici Barbara in Cristina, tretja igralka pa je njuna mati. Pred začetkom prvenstva se je pričakovalo, da bo k milanski ekipi pristopila Bevilacqua-vo, kar pa ni bilo mpgoče, saj ustanova, ki finančno podpira klub, predvideva le najem igralcev, ki so njeni uslužbenci.
Sestri Barbara in Cristina sta še mladinki in precej obetata. Levičarka Cristina zaseda na italijanski lestvici 10. mesto (dve mesti višje od Miličeve in 5 mest više od Sedmakove), Barbara Semenza pa je prva med tretjekate-
gornicami. Na nedavnem državnem mladinskem tekmovanju sta bili obe-dve v samem vrhu lestvice osmih, ki so se uvrstili na državno prvenstvo. Sonja Milič in Damjana Sedmak sta imeli opraviti z njima še pred tremi tedni na posameznem tekmovanju Grand Prixa, kjer sta sestri slavili zmago, čeprav tesno. Vendar prevladuje v taboru Krasa Globtrade optimistično razpoloženje, da bo naša ekipa kos novincu v A ligi. Ocenjujejo, da je nasprotnikova tretja igralka šibka točka milanske ekipe. To bi bila tretja zmaga krasovk, medtem ko je Comitu uspelo premagati le Recoaro.
Ekipa B ženske B lige bo jutri imela svoj doslej najtežji nastop proti še nepremaganemu Fincantieriju iz Trsta, za katerega igra tudi stara znanka Marina Cergol. Mlajša ženska ekipa bo doma gostila Azzurro iz Gorice. Doma bo ostala tudi moška ekipa C lige. Vsaj po točkah na lestvici bi mu moral biti Lana Tischtennis enakovreden nasprotnik. Moški D-l lige bodo igrali v Tržiču proti Fincantieriju, ki se z našo bori za obstanek. (J. J.)


!!i!i
30
H
Spet izreden uspeh slovenskih alpinistov v Patagoniji
Domžalska alpinista Silvo Karo in Janez Jeglič sta v Patagoniji na skrajnem jugu Južne Amerike opravila še z zadnjim velikim problemom, 1200 metrov visoko južno steno Cerro Tor-reja. Uspešna prvenstvena smer, ki je ze sprožila prve odmeve med številnimi alpinisti v Patagoniji - vsi so bili Presenečeni, ko sta zaradi časovne stiske zaključevala podvig in v dramatičnem vzponu doživela celo dva Z(lrsa, k sreči brez posledic - bo svojo Pravo vrednost pokazala šele s časom, j- do sedaj najtežavnejšo smerjo vD-A3-A4, 75 stopinj v ledu) sta naša a*Pinista še prispevala k ugledu slo-'renskega in jugoslovanskega alpiniz-o. Karo in Jeglič sta v bazi prežive-a dva meseca in 20 dni, v steni sta 1 a desetkrat, 20. t. m. pa sta v al-skem slogu opravila s smerjo, ki sta z /Ja^učila pod vršno kupolo, ob stiku aestrijevim normalnim pristopom.
Dušan Jelinčič o Karakorumu
na goriškem trgovskem zavodu
Včeraj je zamejski alpinist Dušan Jelinčič predaval na slovenskem trgovskem zavodu »Ivan Cankar« v Gorici o alpinistični odpravi v Karako-rum leta 1986, ko je kot prvi plezalec v naši deželi osvojil himalajski osem-tisočak. Jelinčič je prikazal diapozitive s svojega vzpona na Broad Peak, predvsem pa je dijakom in profesorjem obrazložil življenje med odpravo, odnose med alpinisti in drobne dogodke, ki so v tem okviru važnejši od vzpona samega.
Tudi Madžari osvojili osemtisočak
Devetčlanska odprava, ki jo je organizacijsko vodil znani Sandor Nagy, tehnično pa Peter Dekany, je opravila prvi madžarski vzpon na vrh višji od 8000 metrov. Obiskali so Tibet in si za cilj izbrali normalno smer na Šiša Pangmo (8013 m). Bazni tabor
so imeli na višini 5000 metrov, višje pa še tri tabore (6400, 6950 in 7400 m). Po temeljiti aklimatizaciji so začeli z vzponom. Najprej (1. oktobra lani) sta uspela Sandor Nagy in Attila, teden dni kasneje pa so bili uspešni še štirje alpinisti. To je bil 25. in 26. pristop na vrh edinega osemtisočaka na Kitajskem.
Poljaki na K2 pozimi vse višje
Druga najvišja gora na svetu K2 v Karakorumu je, kot znano, najtežja in najnevarnejša gora na svetu, saj je ni npr. v lanskem koledarskem letu osvojil nihče. Pred kratkim pa se je nanjo odpravila, z namenom da jo osvoji nič manj kot pozimi, močna mednarodna odprava, ki jo vodi znani poljski alpinist Andrzej Zawada in ki ima večino prav poljskih alpinistov.
Prav pred kratkim pa je iz Poljske prišla novica, da so člani odprave postavili tabor 2 na višini 6800 metrov. Odprava ima namreč radijsko zvezo z domovino in poročila govorijo, da je letos zima v Karakorumu zelo ostra.
Na občnem zboru Športnega krožka Kras
Društvo kot socialna služba
Predsednik ŠK Kras Zvonko Simoneta
Člani ŠK Kras so se v četrtek zbrali v Zgoniku na izrednem in 24. rednem občnem zboru. Na odlično organizirani posvet so prišli v velikem številu in najprej sprejeli nekaj popravkov statuta. Šlo je za tehnične prilagoditve modernejši upravi društva in potrditev že ustaljene prakse. Bistveni del večera je bil redni občni zbor, med katerim so predsednik Zvonko Simoneta, tajnik Eligij Kante in blagajnik Igor Milič podali celotno sliko, ki je bila do potankosti jasna. Simoneta je v samem uvodu omenil podelitev plakete boja in dela SKGZ ob priliki 25-let-nice društva. Takoj pa je prešel k ugotovitvi, da ima v obdobju postindustrijske družbe krožek nalogo, da se prilagodi zahtevam časa. Omenil je na primer krajši čas, katerega človek posveča gibanju in pičle motorične sposobnosti mestnih in vaških otrok. Delovanje na področju telesne kulture postaja zato vse bolj socialna služba. Pri Krasu imajo zato v mislih serijo predavanj, namenjenih staršem, vendar tudi društvenim kadrom. Predavanja naj bi zajela vzgojo in preventivno zdravstvo. Istočasno bo društvo skrbelo tudi za spodbujanje raznih oblik družabnega življenja, ker je okolje vse preveč orientirano k uveljavljanju zasebnosti.
Na pretežno športnem področju je iz analize točno razvidno, da bo društvo v bodočnosti lahko računalo z manjšim prilivom mladih sil. Temu ustrezno bodo primerne poti za skupno načrtovanje dela in koordinacijo pri usmerjanju v individualne športne panoge. Ker na področju delovanja ob-
stajajo le redki izključno slovenski centri, je po mnenju Simonete nujno, da Kras postane nosilec širše kulturne politike odpiranja tudi do pripadnikov italijanske narodnosti, vendar ob sposobnosti ustvarjanja odnosov, kjer bi slovenska kultura in jezik prevladovala. Simoneta in za njim tudi člani, ki so posegli v razpravo, so se dotaknili nogometnega odseka, ki je zašel v slepo ulico in še vedno čaka na ustrezno rešitev. Med stvarne predloge spada nekakšni »vrh«, na katerem bi se v to sekcijo polnomočno vključili predvsem člani iz repentabrske občine. Ni bil zamolčan niti predlog po najostrejšem ukrepu, omenjena pa je bila velika škoda, ki bi ob tem nastala, ker bi se postavilo vprašanje uprave repen-skega nogometnega igrišča. Med razpravo se je izluščila skrb za intenzivno nego namiznoteniške sekcije, ki dobro obeta tudi v prihodnje.
Na občnem zboru sta posegla predsednik ZSŠDI Odo Kalan (poudarek konkretnemu spoprijemanju s problemi današnje družbe) in predstavnica zgoniške občinske uprave Tamara Blažina (pozitivna ocena delovanju tako Krasa kot KD Rdeča zvezda, ki predstavljata osnovno nit življenja v občini).
Ob koncu so prisotni izvolili v svet delegatov 39 članov ter 3 člane za nadzorni odbor. Svet delegatov bo iz svoje srede izvolil upravni svet, ki bo društvo vodil za dobo dveh let.
BRUNO KRIŽMAN
Delegatski odbor: Tamara Blažina, Andrej Budin, Vladimir Budin, Igor Colja, Lidija Ferfolja, Vinko Gregoret-ti, Boris Grilanc, Vasilij Guštin, Eligij Kante, Nevija Kante, Robert Kante, Janko Kovačič, Lilijana Kralj, Aleks Milič, Igor Milič, Lucijan Milič, Marjo Milič, Robert Milič, Sonja Milič, Bruno Pegan, Vojko Peric, Michele Pre-donzani, Darma Purič, Andrej Race, Bogdan Ravbar, Neva Rebula, Gianni Romagna, Mirko Sardo, Boris Simoneta, Zvonko Simoneta, Zdravko Skupek, Darjo Škabar, Nadja Škabar, Nataša Škrk, Silvana Vesnaver, Boris Zidarič, Srečko Živec, Mitja Grilanc,~ Igor Pegan.
Nadzorni odbor: Sonja Blažina, Stanko Budin, Marčelo Doljak.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II’. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja
in tiska ^	^
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
30. januarja 1988
Sandinisti sprožili diplomatsko ofenzivo
Predsednik Ortega zadovoljen z rezultati rimskih pogovorov
RIM — Nikaragovski predsednik Daniel Ortega je včeraj zaključil uradni del svojega obiska v Italiji. Po četrtkovem srečanju z ministrskim predsednikom Gorio in s predsednikom Cossigo je gosta iz Manague včeraj sprejel tudi papež. To srečanju je bilo verjetno daleč najpomembnejše v okviru tega pomembnega in precej uspelega obiska.
Srečanje v Vatikanu je sodeč po dokaj skopih časnikarskih vesteh potekalo v precej hladnem vzdušju, čeprav je Ortega po zasebnem pogovoru z Janezom Pavlom II. kazal dokajšnje zadovoljstvo nad potekom sestanka. Šef vatikanskega tiskovnega urada Joaqu-in Navarro je izjavil, da je papež pokazal veliko zanimanje za položaj v Nikaragvi ter izrazil upanje, da bo v tej nesrečni državi čimprej prišlo do narodne sprave. Sveta Stolica se bo vsekakor še nadalje zavzemala za dialog med sandinisti in opozicijo, kar pomeni, da vsestransko podpira posredovalno vlogo kardinala Obanda y Brava. Kaj konkretnejšega o srečanju ni bilo mogoče zvedeti, tudi zato, ker sta se glasnika obeh diplomacij, verjetno po dogovoru, izognila izčrpnej-šemu poročilu o točnem poteku razgovorov. Očitno se bodo pogajanja za dosego nacionalne sprave v tej srednjeameriški državi tudi vnaprej odvijala po neformalni poti, ki je večkrat učinkovitejša od diplomatske.
Ortega se je sestal tudi z delegacijo direkcije KPI, ki jo je vodil sekretar Natta. Komunisti podpirajo napore sandinističnega vodstva za nacionalno spravo v Nikaragvi in za utrditev de-
mokracije v tej državi. Danes zjutraj pa bo v Rimu sodeloval na ljudski manifestaciji, ki jo v znak solidarnosti s sandinistično vlado prireja združenje Italia-Nikaragva. Današnje zborovanje so podprle mnoge demokratične sile, sindikati ter kulturne organizacije.
Ob sklepu uradnega dela obiska v Rimu pa se je predsednik Ortega sinoči sestal s predstavniki tujega in domačega tiska, s katerimi je podal obračun dvodnevnih razgovorov z italijanskimi oblastmi. Nikaragovski voditelj je poudaril, da sandinistična revolucija temelji na spoštovanju demokracije in pluralizma in je torej vsesplošno angažirana za mir in za vzpostavitev demokratičnih svoboščin v
državi. Ortega je bil precej kritičen do Reaganove administracije, ki po eni strani kaže nekatere previdne znake odpiranja, po drugi pa politično in gmotno še dalje podpira kontrase. Sandinistična vlada močno verjame v uspeh mirovne pobude držav tako imenovane skupine Contadora in poziva države Evropske gospodarske skupnosti, naj pokažejo večjo pozornost do dogajanj v Srednji Ameriki.
Uradni obisk predsednika Ortege je torej precej dobro uspel. Nikaragovski predsednik bo sedaj nadaljeval svojo diplomatsko turnejo po državah Evro-opske gospodarske skupnosti, ki jo je pričel v Španiji.
Cigarete gredo izvrstno v prodajo kljub krčenju »kadilnih prostorov«
LONDON — Kadilci so v krizi, pa vendar krize ni. Za krizno obdobje strastnih kadilcev so poskrbele oblasti raznih držav, ki so drastično omejile »življenjski« prostor privržencev cigarete. Avstralija in SZ sta ukinili sedeže namenjene kadilcem na notranjih poletih, pa čeprav je treba kdaj presedeti v letalu tudi devet ur. Na moskovskem Rdečem trgu je kajenje strogo prepovedano, prav tako tudi v vseh javnih lokalih elegantne losangeleške četrti Beverly Hills.
Velike tobačne industrije pa niso v škripcih, saj gredo cigarete izvrstno v prodajo. Protislovje si lahko razlagamo s strastnostjo nekaterih kadilcev, ki se jim prav dobro godi v državah kot so Kitajska (Deng Xiaoping trdi, da je tobak pravcato zdravilo), Japonska, Grčija, Indija, Južna Afrika in Danska, kjer je vlada še pred nedavnim zavrnila predlog proti kajenju v državnih uradih. Teh tržišč se veselijo predvsem ameriške družbe, saj gredo cigarete »made in USA« izvrstno v prodajo zaradi prestiža, ki se menda skriva za vsakim zavitkom.
»Nočni skovik« se je iztiril
Ekspresni vlak »Nočni skovik« se je iztiril na progi med Bostonom in Was-hingtonom. V nesreči je bilo ranjenih 24 potnikov	(Telefoto AP)
Privrženke poligamije v okovih
V Salt Lake Cityju se privržencem poligamije ne piše kaj dobro. Trojica žensk v okovih zgovorno priča o tem, kako ameriške oblasti ravnajo s soprogami (in vdovami) enega in istega moža	(Telefoto AP)
Po pisanju nemškega tednika Der Spiegel
Tudi institut Boškovič demantiral vesti o zlorabi fiksijskega materiala
ZAGREB — Trditve zahodnonemškega časopisa Spiegel, da v inštitutu Rudjer Boškovič v Zagrebu iz tehnoloških odpadkov jedrske elektrarne obnavljajo radioaktivni material, so povsem netočne, brezsmiselne in popačene. To je izjavil glavni direktor inštituta Krunoslav Pisk kot odgovor na tekst, ki ga je objavil ta časopis 25. januarja.
Pisk ni želel komentirati motivov Spiegla in njegovih virov informacij oziroma bivših delavcev inštituta. Dejal je, da so nepravilno navedeni viri financiranja inštituta (v največji meri ga podpira Hrvaška skupnost za znanost) in da je strokovno popolnoma popačena njihova dejavnost. Inštitut Rudjer Boškovič skuša najti tehnološko rešitev za idealno imobilizacijo fiksijskih produktov in tehnoloških odpadkov jedrske elektrarne, česar nikoli
ni moč označiti kot »obnova radioaktivnih materialov, da bi pri tem dobili plutonij 239, iz katerega izdelujejo jedrske bombe«, in je zato pisanje Spiegla popolnoma neresnično.
Krunoslav Pisk je na koncu dodal, da je inštitut registriran in s tem veljajo zanj vse pozitivne zakonske norme SFRJ. Njihovo delo je odprto za javnost in v tem smislu je inštitut pod družbenim nadzorom. Je del SFRJ, katere stališča do miroljubne in neuvrščene politike oziroma podpisa akta o neširjenju jedrskega orožja so v svetu splošno znana. Da uživa inštitut ugled širše mednarodne znanstvene skupnosti, priča tudi povabilo iz ZR Nemčije za vključevanje v ekološke programe EUREKA, EUROTRAC in EUROMAR.
Protest Albancev v Skupščini
BEOGRAD — V skupščino SFRJ je včeraj nenapovedano prišlo dvajset občanov albanske narodnosti iz vasi Ade (naselje Heseni) pri Prištini, da bi se pritožilo zaradi težkih življenjskih razmer, ki so posledica širjenja kosovskih premogovnikov. Članu skupščinske komisije za pritožbe Novaku Rodiču, ki jih je sprejel, so povedali, da so ostali brez obdelovane zemlje in sadovnjakov, brez pitne vode in cest, precej hiš pa je spodkopanih, zato je življenje v njih resno ogroženo.
Vsi naši poskusi, da bi našli z elektrogospodarstvom Kosova, ob-
činskimi in pokrajinskimi organi skupni jezik, so bili zaman in zato smo prišli v Beograd, so povedali vidno razburjeni občani Ade.
V naselju Heseni živi 83 družin z več kot 300 člani. Njihove težave so se začele leta 1985, ko se je zaradi potreb premogovnika začelo razlaščanje posesti. To naj bi bilo nujno zaradi širjenja družbenega interesa, zato so lastnikom obljubili realno povračilo za zemljo, stanovanja in zaposlitev za tiste, ki so živeli od kmetijstva. Vse do danes niso občani dočakali še ničesar.
Štirje mrtvi v Zalivu
MANAMA — Irak je izjavil, da je bombardiral tanker, ki je plul z iransko zastavo. Po vesteh, ki so jih posredovali iraški viri informacij, je raketa exocet zadela ciprski tanker Coral Cape. V napadu naj bi umrle štiri osebe, dva južnokorejska oficirja, britanski kapitan vlačilca Salverve, ki je priskočil na pomoč tankerju, ter filipinski inženir na krovu Coral Capa. Štirje člani posadke so bili menda ranjeni.
Vesti iz Zaliva so vsekakor izredno protislovne tako glede dneva, v katerem naj bi prišlo do iraškega bombnega napada, kot glede števila žrtev. Tudi glasnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je smrt sodržavljana le »domnevna«.
BiH zavrnila obtožbe, da je policijska republika
SARAJEVO — Prišlo je do obrata: varnostne službe BiH, ovenčane s civilnimi priznanji, od govorov v političnih forumih do tiska v primeru razsvetljevanja afere Agrokomerc, učinkovitega odkrivanja drugega kriminala in zaščite zakonitosti in reda, so postale tarča hudih kritik - piše Oslobodjenje in navaja pisanje posameznih časopisov o primerih v Liličih, Mošev-cu in o komentiranju sojenja Huseinu Čuku.
Na takšne neutemeljene napade je predsedstvo SR BiH ostro reagiralo. Oslobodjenje ocenjuje, da v posameznih primerih gre za »načrtne provokacije in po-
skuse organiziranja občasnih kampanij usmerjenih ne le proti varnostni službi, ampak tudi proti celotnemu sistemu družbene samozaščite«.
Pazljivo branje nekaterih novinarskih tekstov kaže na politično zelo nevarno tezo o domnevni »policijski oblasti v BiH«, začeti proces demokratizacije naj bi izvajali s starimi metodami, politika pa naj bi potekala pod nadzorom policije. Oslobodjenje tudi dodaja: »Le pred nekaj meseci so bile varnostne službe označene kot zadnji branik demokracije«. Ta izredno laskava ocena, ki jo je izrekel tisk, je bila
preverjena na številnih političnih krajih. Potrebno se je spomniti, kako mučno je bilo odvijanje klopčiča Agrokomerca (poskus oblikovanja partijske državne komisije in zamenjave najvišjih kadrov republiškega SNZ). Za svoje delo (ki seveda podleže družbenemu in političnemu nadzoru) so ti organi v svetu za zaščito ustavne ureditve, v predsedstvu in v Skupščini SR BiH dobili visoke ocene. Oslobodjenje poudarja vse uspešnejše odkrivanje kaznivih dejanj, še zlasti gospodarskega kriminala v BiH, saj so lani vložili okoli 2.600 kazenskih ovadb s tega področja, tožilstva pa so zavrnila le 1,68 odstotka prijav, (dd)
Za zapahi delodajalca ki sta klestila plače
BARI — Sodišče iz Barija je obsodilo na eno leto in dva meseca zapora dva podjetnika iz Monopolija pri Bariju, ker sta svojim uslužbenkam izplačevala le polovico na plačilnem listu navedene plače. Lastnika pletilnega obrata Manes in solastnika trikotaže Ilaria Damiana Ettora Petrosilla in njegovega nečaka Nicoloja Petrosilla so aretirali že 18. decembra 1984, a so ju kasneje izpustili. Dvojica je svojim uslužbenkam grozila z odpustom, če bi ju prijavili policiji. Vse te grožnje pa kot kaže niso zalegle. Po začetnih protestih so namreč delavke nepoštena delodajalca prijavile sodišču, včeraj pa sta oba prejela zasluženo kazen.