Političen list za slovenski narod.
Po poitl prtjtmu »olj«: Im cele Ulo predplačaa li fld., m pol lete 8 gld., ta četrt lete 4 fld., sa j ode*
meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Zrn celo leto 18 gld., ta pol leta 6 gld., u četrt lete S gld., aa jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. na leto. Posamne Jievilka po 6 kr.
Naročnino !n oznanila (i n s e r a t e) vsprejema uprsTnlitvo la ekspedlelja » .,Katol. TIskarni" Kopitarjeve nllee 8t. 3.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piama ne riprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulleah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Vredniitva telef6n - itev. 74.
Štev. 294.
V Ljubljani, v soboto 28. decembra 1899.
■i —
Letnik XXYII
Mir na zemlji...
Jutri bo udaril On, ki je namestnik Kristusov na zemlji, s kladivom ob steno rimske apostolske bazilike in stena se bo odprla, v nji se bodo odprla — sveta vrata. Začelo se bo sveto leto
—	na sveti večer!
Na sveti večer! Oh, kaj je pač, kar tako čudno gane vsakega na sveti večer? Celo mož, ki je v viharjih življenja izgubil vero mladih dni, ki se zdi brezčuten za vse božje, celo on ne more zatajiti čustev srca na sveti večer. Spomini, spomini ... A ti spomini ne bi imeli moči, če ne bi bili sladki spomini, spomini sreče, spomini miru! Oj da, mir, mi r, to je tisto, po čemer tako koprni človeško srce! Tistega miru, sladkega miru, ki ga je lil za mladih dni sveti večer v verna srca, kakor kje pomladni večer krepilno roso v zlate cvetlične čaše, tistega miru si želi bedno človeštvo!
In kdaj bolj kakor v naši dobi ? Stoletje se zataplja v večnost; mnogo sil je razvilo, mnogo del rodilo; z bogatimi zakladi je obložilo duha
—	a kaj je prineslo srcu? V srce je vrglo raz-por, nemir, sovraštvo, obup . . . Brat sovraži brata, rod rod, država državo. O miru govore, o svobodi, enakosti in bratstvu, a kamorkoli glejte in čujte, trpini stiskajo pesti, narodi stočejo, države pokajo . . .
Ni miru! Stoletje se zataplja v večnost, že rdi na vzhodu nebo, a nihče ne ve, kaj prihaja. Človeštvo nemirno vrvi, kakor da bi z neba krvavo žarel pošasten komet, predhodnik strašnih dni, svetovne vojske, socialne revolucije, velike anarhije. Najmodrejšim se mračno guba čelo, ko razmišljajo bližnjo temno prihodnost.
Tako koperni človeštvo po miru, in miru n i! In človeštvo že zdvaja, da bi kdaj zopet po-sijal z milobno svetlobo v bedna, obupana, razdjana, sovražna srca. Saj ni nikogar, ki bi upapolno oznanjal blagovest miru! — Pač!
Pač! On, ki razglaša sveto leto na sveti večer! On, namestnik Kristusov na zemlji, On oznanja človeštvu upapolno blagovest miru!
Po takih prevarah naj se človeštvo strežne, vrne naj se h Kristusu,,kralju miru, in našlo bo mir! »Slava.Botru na v i-šavah — in mir ljudem na zemlji!« Človeštvo naj da Bogu čast, in Bog bo dal člo veštvu miri človeštvo naj se vrne na pot zapovedi božjih, in ta pot je bo privedla k miru-Krščanska pravičnost in krščanska ljubezen — te dve naj zavladata in zavladala bo prava svoboda, prava enakost, pravo bratstvo in srečni mir!
To je upapolna blagoveet miru, ki jo oznanja človeštvu namestnik Kristusov na sveti večer! Oj da bi jo čuli vsi!
»Slava Boga na višavah — in mi r na zemlji ljudem, ki so dobre volje!« Dit, le dobre volje je treba, dobre, resne volje! človeštvo je pač že spoznalo, kako lažnivi so bili obeti lažnivih prerokov, ki bo mu govorili o miru, o sreči — brez Boga. Iztrgali so mu vero iz srca, a kaj so mu dali? Mrkli pogledi, grozeče pesti, jadne kletve nemo pričajo, kaj so mu dali! Non est pax i m p i i s — brez Boga ni miru !
Le dobre volje je torej treba, bridko spoznanje je že davno tu! Seveda — to mora človeštvo očitno izpovedati — miru pravzaprav ni več vredno, ko je enkrat zavrglo svojega Boga. Da, ne vredno I
A Bog, naš Bog, je Bog milosrčja! Con sol a mini, consolamini — ne zdvajaj, ljudstvo moje! tako kliče Kristus človeštvu, in njegov namestnik na zemlji razglaša sveto letonasveti večer!
Sveto leto! Leto milosrčja božjega, leto božje ljubezni,! Oj da bi človeštvo vedelo ceniti ta čas! Kako bi hitelo tja h grobovom svetih apostolov, kako bi s solzami močilo tla prepojena z mučeniško krvjo, kako bi pevalo po podzemskih grobiščih svete psalme — in iz grobov svetih apostolov in iz tal napojenih z mučeniško krvjo in iz katakomb, od vsepovsod bi šumelo, šepetalo, dihalo: mir, mir!
Mir, mir na božjem srcu! Večer zatapljajo-čega se stoletja bi bil človeštvu nov — sveti večer! In večer bi zatonil in zazoril bi zor novega veka med prelepim himnom: Čast Bogu na višavah — in mir na zemlji ljudem!
O našem zadružnem gibanju.
(Dopis s Štajerskega.)
II
Poostril se je v zadnjem času boj, ki ga bije naš narod za obstoj na Štajerskem. Naš narod čedalje bolj uvideva, da ostane v političnem oziru brezpraven rob, dokler mu je v gospodarskem oziru oholi Nemec gospod. To spoznanje je rodilo v narodovi duši neodoljivo željo po gospodarski samostalnosti. Ker pa je ta le na zadružnem temenu mogoča, zato se narod z vso vnemo oklepa gospodarske organizacije v obliki gospodarskih zadrug.
Seveda ni bilo že izprva pričakovati, da bodo naši nasprotniki mirno gledali naše zadružno gibanje ter roke križem držali, ko jim ginejo tla

—~
LISTEK.
Božični zvonovi.
Zeblo jo je. Kako bi je ne zeblo, Baj je bilo gorovje, čez katero je ravnokar šla, znano Sehwe-gljevo gorovje, na katerem leži nemčurstva večni sneg in led. Mrzla nemškutarska burja pihala ji je v obraz goste nemčurske snežinke pihala ji je skozi nedostatno narodno obleko, da je ženo pretresal mraz do kostij. Tresla se je mraza, a šla je dalje, stopala vedno više in više v gorovje. Bila je slabotna ženska, prav moderno opravljena. Pisala se je Zavest, imen je pa imela, kakor je v boljših hišah navada, kar dvoje: Napredna Narodna. Prašam Vas, zakaj pa ne ? Ako je tej ime Amalija Viktorija, oni Evgenija Emilija, tretji zopet Ana Sofija, zakaj bi zavest ne imela dveh imen: Napredna Narodna? Saj je iz imenitne moderne hiše, od Naprednikovih. Junakinjo te povesti torej poznamo: Napredna Narodna Zavest.
Čim više je dospela Napredna Narodna Zar vest v Schwegljevem gorovji, tem bolj je pešala, tem bolj jo je zapuščala moč. Kedar pa je dospela na vrhunec, pošle so ji vse moči. Utrujena sedla je na koB nemškutarskega ledu, zaprla je oči in želela si je Bamo, da si malo, malo odpočije.
Noč je pritisnila in sneg je vse huje naleta-val ter se usipal na onemoglo Napredno Narodno ZaveBt.
Tam iz daljne doline začuli so se božični zvonovi, ki so vabili verne Slovence v cerkve. »Samo da pridem tja,« rekla je Napredna Narodna Zavest, »pa odpravim to neumno zvonenje, ki me tako moti v počitku. Ti klerikalci niti ne pustijo, da bi si tu malo oddahnila.«
Potem pa so se ji zaprle oči. Sneg je padal in padal in skoro je sedela snežena podoba vrhu gorovja. V dolini pa so zvonili zvonovi in pobožni Slovenci zbirali so Be po cerkvah.
Druzega dne pa so našli Napredno Narodno Zavest vrhu Schwegljevega gorovja. Bila je mrtva, zmrznjena.
Naprednikovi pa so obelodanjali za njo razne lepe parte, na katerih se je v velikih črkah čital znani izrek: »Raje s Schwegljem, nego z Mah-ničem.«
Žalovali pa Naprednikovi za Napredno Narodno Ziavestjo niso. Zakaj tudi ? Pivo in smodke dišijo sedaj ravno tako, kot prej, in šampanjec ni nehal se peniti. O Napredni Narodni Zavesti pa sedaj še govoriti in pisati zdi se Naprednikovim zelo pesniško. Taka pesniška govorica in pisava pa še vedno navdušuje nekatere.

V božični noči.
(Spisal F. M. Dostojevskij.)
Ali ste videli v božičnih praznikih otroke v hudem mrazu prositi po cestah milodarov ? bkorej letenska je njih obleka, okoli vratu imajo ovito kako staro cunjo, in sučejo se pred vašimi nogami in jecljajo naučene beBede. Tudi vas zebe in Be podvizate priti v gorko sobo, in zato se jezite nad beraškimi dečki, ki tekajo pred vami. Ubogi mali so v resnici vredni usmiljenja . . .
O takem dečku hočem vam pripovedovati ne ravno o takem, katerega pošljejo že prosjačit, ko je še zelo majhen, šest let star, mogoče še manj; temveč o takem, katerega bi poslali gotovo čez eno, čez dve leti. Bilo je zjutraj na vse zgodaj. V vlažnem, mrzlem kotu kleti se je zbudil. Njegova suknjiča je bila tenka, od mraza se je tresel; v kotu na omari sedeč je bil zadovoljen, opazovati iz dolgčasa Bapo »kako je puhtela iz ust« . . . Toda bil je grozno lačen ... in ure so minevale ... in stopal je vedno k postelji, na kateri je ležala njegova bolna mati; tenka je bila slamnica, mesto vzglavja je imela pod glavo culo cunj. Kakšna usoda jo je pripeljala semkaj? Bržkone je prišla z dečkom iz drugega mesta in nenadoma obolela . . . Praznik je pred durmi, zato so ostali Btanovalci kleti odšli; le daleč v kotu
pod nogami. Kakor poročajo naših nasprotnikov glasila, zbralo se je že profili teden nekaj nemških trgovcev v Celju, da se pomenijo, kako za-treti našo gospodarsko organizacijo. »Slovenski Naroda se hvali, da so vzeli ti naši nasprotniki pravila kranjskega društva trgovcev in obrtnikov za vzor ter da si bodo po tem vzorcu osnovali svoje društvo.
Kranjskim liberalcem častitamo na teh somišljenikih ! Oni so si skovali orožje, ki naj na Kranjskem brani interese trgovcev in obrtnikov, a hkrati tudi ljudstvo samo obvaruje škode, ki mu jo prinaša klerikalna gospodarska organizacija. Ravno to orožje so si izposodili naši sovragC da nas šiloma pridrže i nadalje v gospodarski in politiški odvisnosti. Bržčas si bodo »Narodovi« rodoljubi, ki jim je narodova sreča najbolj pri srcu, pomagali iz neljube zagate z izgovorom : quod licet Jovi non licet bovi.
Ljut boj se je pričel po Južnem Stajerju, poleg politiškega završal je tudi še srditejši gospodarski boj. Bojni vrsti sta ostali neizpreme-njeni, na eni Btrani naš politično zatirani in gospodarsko izkoriščani narod, na drugi strani meščanstvo južnoštajerskih nemških gnezd, ki ima vso politiško premoč in gospodarsko nadvlado v rokah.
Besno se zaletavajo naši sovragi v našo gospodarsko organizacijo, zlasti v konsumna društva. To dejstvo nam priča, da so v živo zadeti in da je organizacija prav primerno ustavljena. Drugega ji ne morejo očitati, kakor da je klerikalna, da jo ustanavljajo in vodijo duhovniki, ki ne bi smeli svojega stanu tako profanirati. Ako nasprotniki potrebujejo še več psovk in zabavljic, svetujemo jim, naj pridno prebirajo »Slov. Naroda, ki si je stekel v zabavljanju in psovanju rekord.
Tudi groženj se ne bojimo. Ako se trgovcem res posreči pregovoriti veletržce in tovarnarje, naj pretrgajo vse zvezo z našimi zadrugami, jim bodemo prav hvaležni, ker nas s tem samo prisilijo, da pričnemo tem preje nastanavljati prepo-trebne osrednje zadruge in osrednja skladišča. Sicer pa se za dober denar povsod dobi, kar se hoče.
Za našo osamosvojo pa ne zadošča samo gospodarska organizacija kmetskega stanu. Čas je, da se tudi naši obrtniki začno zadružno orga-nizovati, da se tudi delavci poprimejo zadružnega gibanja. Le ako se vsi širši narodovi sloji primemo gospodarsko organizujejo, nam bo mogoče streti premoč nasprotnikov, le s pomočjo splošne organizacije vseh proizvajalnih stanov se moremo gospodarsko in politiško osamosvojiti. Le ne-vstrašno po začrtani poti naprej, dokler ne postanemo na lastni zemlji sami gospodarji, ki si bomo sami rezali kruh !
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 16. dec.
Razprava o idemniteti je trajala do 12. decembra ter so govorili proti njej Potočnjak, Bauer, Maruša in Modrušan, za njo jtf0od večine edini
ban. Potočnjak je govoril mirneje, nego po navadi, vendar pa je slika Hrvatske, kakor jo je on opisal, grozna. Sabor ni zbran po volji naroda, nego artefakt današnje vlade, pa zategadelj dela vse, kar vlada zahteva. Svobode ni najti v celej deželi, kajti vsa je podvržena redarstvenej kontroli in človek ni varen v nobenem društvu, da ga kdo ne ovadi. Resnica se pa ne sme povedati, kajti vse se konfiscira in svoboda tiBka je že zdavnaj zginila iz Hrvatske. Pa ravno zato tudi volitve pri nas niso svobodne, ker oblasti odločijo že naprej, kdo bode zastopal kotar; če ne gre z lepa, izvajajo volitev pa z nasiljem, kakor se je dogodilo v Bošnjakih in na drugih krajih. Narod propada v vsakem pogledu. Vsa dežela je že podobna Sje-ničaku, le tujci se okoriščujejo, ker jih podpira vlada. Tudi sijaj glavnega meBta je le navidezen, saj je večjidel vse le na dolg delano. Sodniki niso neodvisni, kakor govori postava, nego morajo služiti zistemu, drugače zaostajajo. Politična uprava je grozno slaba; glavna naloga upravnih činovni-kov je, da delajo za današnji politični zistem. Kdor bolj goreče zastopa načela vlade, ta se hitreje dokopa do boljega mesta. Ravno oni činovniki, proti katerim so se dokazale nepostavnosti prigo-dom volitev, so bili povišani v službi, mesto da jih je zadela zaslužena kazen. Govor Pliveriča dokazuje le malodušnost, ki se je lotila vsega naroda, a nuncij regnikolarne deputacije pokazuje, da smo prišli v zagato, da ne moremo dalje. Zato se je večina poprijela deloma sveta poslanca Franka in postavila neke zahteve v poročilo ter se misli na ta način rešiti, kar pa ni verjetno. Če je on v jednem svojem govoru imenoval bana Jelačiča »črnožoltega« generala, mu ni hotel s tem zmanjšati zaslug za hrvatski narod, nego je hotel le povedati, da je bila njegova borba brez vspeha za hrvatski narod, pa so ga protivniki krivo razumeli, če so mislili, da je on proti temu narodnemu junaku.
Pred vsem je potrebno, da se na Hrvatskem popravi društvo, da zavlada med samimi Hrvati poštenje in sloga, in da bode mogel drug drugemu zaupati. Zatoraj on misli, da na Hrvatskem ni potreben antisemitizem, nego boj proti lopovščini, ki se je vrinilfi v vse slojeve naroda ter ga izpodjeda kakor črv. Pošteni oportunizem je v tem pogledu najbolje sredstvo, da se stvori društvo. Dajmo narodu vsakdanji kruh, a inteligen-ciji pa boljo moralo.
Ta govor je provzročil celo pri večini velik vtis, ker je v marsičem odkril žalostno stanje hrvatskega naroda, « ko je to, kar je Potočnjak opisal v splošnem pregledu, razjasnil dr. Bauer v potankosti, posebno kar se tiče financijelne uprave na Hrvatskem, je gotovo tudi večina morala o sebi priznati, da se tako nič več ne sme dalje upravljati na Hrvatskem. Govornik je navedel po imenu nekoliko kmetov iz svojega volilnega kotara, katerim so davkarji po sili zaplenili hrano, obleko, živino, premda so davek plačali. Tako so Turki pobirali harač, pravi govornik, a ti činovniki bodo ostali bržkone nekaznjeni, kako more
potem hrvatski narod spoštovati oblasti, če se ž njim tako ravna. Na ta način se širi od zgoraj nemoralnost, kajti ti činovniki se postavljajo nad Boga, ter to tudi pred narodom zatrjujejo. Takej vladi govornik vendar ne more votirati idemni-tete. Govornik ni proti zvezi z Ogersko, ali ta zveza se mora držati tako, kakor je sklenjena, namreč da ostane Hrvatska ravnopravna z Ogersko. Sicer pa se mora Hrvatska razvijati le na narodne) podlagi in naša politika mora biti le narodna, a zato ne more biti protivna Ogerskej, kajti sa-mostalna Hrvatska ne more biti nevarna Ogerskej, če med obema državama vlada sporazum in pa sloga, Hrvati niso protivniki zveze z Ogersko, samo poštena naj bode ta zveza. Če Be v hrvatskem saboru slišijo izjave, da mora sčasoma hrvatska državna samostalnost zginiti, je to vrlo škodljivo, in poslanec Jagic je kriv, da se širi v narodu malodušnost, če mu na tak način govori o njegovej bodočnosti. Govornik je istega mnenja, kakor njegov predgovornik, da je treba namreč probuditi med Hrvati in Mažari pravo zaupanje, pa da se na pošten način rešijo vaa politična in gmotna vprašanja!
Zadnji dan razprave je govoril dr. Mazura, ki je ovrgel trditve dr. Pliveriča, da vlada na in-demniteti ne treba poverenja sabora. Mazura je dokazal, da je to povBodi običaj; če ni na Hrvatskem tako, se ne čudi, ker tukaj vlada ni parlamentarna, saj je poznato, kako je prišel ban do svoje časti, namreč poverenjem ogerska vlade. Proti Jagiču je dokazal, da je Ogerska prekršila nagodbo, ker je uvela državni davek na vino tudi na Hrvatskem. Posebno srečno pa je pobijal Pliveriča, ki je izumil zopat nekak izraz za državno jedinstvo z Ogersko, on imenuje namreč jedin-stvo »nagodbeno«. Tak izraz je protipostaven, ker ga nagodba ne pozna, in tisti, ki kaj takega uči, krši sam nagodbo. Izjavil se je tudi odločno proti dualističnemu zistemu, ker se po tem ustavu samo dvema narodoma daje vbb oblast v državi, kar je največja krivica. Vpraša pa tudi Pliveriča, s čim je Hrvatska nagodbo z Ogersko prekršila, če on zahteva, da se Hrvati te zveze natanko drže. Govornik ne ve niti enega slučaja navesti, da bi Hrvati prekršili nagodbo, pač pa jih ve na stotine od strani mažarske.
Ta govor je silno porazil protivnike, pa vtisa celo banov govor ni mogel ublažiti. Ban je govoril nenavadno mirno in popustljivo. Vidi se iz vsega, da opozicija s svojimi govori ruši poprejšnjo umišljavost o nepremagljivosti. Ban je v svojem govoru izjavo podbana o poverenju glede idemniteta vpozval ter se izjavil, da vlada v tem vprašanju prosi za poverenje sabora. Tudi na interpelacije misli vlada ter hoče na nje odgovoriti, toda opozicija troši preveč časa pri razpravah: naj se opredeli en dan za odgovore na interpelacije. Ban brani potem ogersko vlado glede davka na vino, da se je pri tem ravnalo postavno. Tudi glede železnic se je izjavil, češ, da ni reB, da se na Hrvatskem nič ne stori v tem pogledu, saj Hrvatska razmerno nima manje železnic, nego


r-rr-Sžii

stoka, mučena od protina, osemdesetletna žena; nekdaj je služila za varuhinjo otrok, zdaj je osamljeno umirala; ječala je in mrmrala in zmerjala je dečka, tako da se je ta bal, ji blizu priti. Pijače si je preskrbel v veži, toda kake skorjice ni mogel dobiti nikjer; in vedno je stopal k postelji, na katerej je ležala mati, da bi jo zbudil. Tako tesno mu je bilo pri srcu v tem mraku; že davnaj se je zmračilo; luči niso prižgali. Otipal je obraz materi in čudil se je, da se ni nič premaknil in bil mrzel ko stena. Kako mrzlo je tukaj, si je mislil, ko je držal roko na rami mrliča . . . Nato je sopel v prste, da bi jih ogrel, a ko je našel na postelji svojo čepico, odšel je tipaje in poti-homa iz kleti. Že poprej bi šel rad, toda bal se je velikega psa na stopnicah, ki je lajal ves dan pri sosedovih vratih. Zdaj ni bilo psa nič več tukaj. In deček je smuknil na ulico.
O Bog, kako mesto! Kaj takega ni še videl, odkar živi. Kako temna je bila noč v onem kraji, odkoder je prišel, vso ulico je razsvitljevala ena sama svetiljka. Nizke lesene koče zapirajo z zapahi; ko se le prične mračiti, ni nobenega več ■a cesti, vsi se pozapro v hiše in le psi se zbirajo, na stotine, na tisoče, tulijo in lajajo vso dolgo noč. Zato je pa bilo tam tako gorko in dali so
mu jesti. A tukaj ... O Bog! da bi imel le skor-jico kruha, da bi utolažil glad! Kako tukaj vse navskriž miglja in ropota I Toliko lučij in toliko ljudij, konj in vozov in mraza! Iz nozdrvi razdraženih konj leti sapa in zmrzuje v zraku, pod-kove tolčejo skozi mehak sneg ob kamenje. In ljudje se tako Bujejo in . . . Bog! kako rad bi jedel, četudi bi imel le majhen košček! In naenkrat ga začno boleti prstki, tako hudo.
In zopet druga cesta; ah, kako široka! Tukaj ga gotovo pohodijo. Kako vsi vpijejo, tekajo, vozijo ... in luč, toliko luči 1 Kaj je to? Ah! kako veliko steklo! a za steklom soba! in v Bobi drevo notri do stropa — to je božično drevesce z mnogimi zlatimi papirčki in jabolki! Pod drevescem ležijo pernice in majhni konjički. Po sobi tekajo otroci, čiBto in čedno opravljeni ... in smejijo se in igrajo in jedo in pijejo. Tu — dekletce pleše z dečkom, kako lepa deklica! Tudi godba igra, skozi steklo jo sliši. Ubogi deček vidi vse to, čudi se in smeja. Zdaj ga pa začno boleti prstki na nogah in ročice so postale popolnoma rdeče, prstki se nič več ne upogibajo in bolijo ga pri pregibanji. Tedaj pa prične deček na vso moč jokati in odbeži dalje. Skozi neko drugo šipe vidi zopet sobo, polno božičnih drevesc; po mizah le-
žijo potice vseh vrst: mandelnove, rdeče, rumene pogače; zraven pa sede štiri bogato olišpane gospe — vsakemu, ki pride, dajo potice in vrata se odpirajo vedno, s ceste prihaja notri mnogo, mnogo gospode! Mali se priplazi do vrat, odpre, vstopi v sobo. Hu! kako ga ozmirjajo, mu migajo, naj odide. Ena od dam stopi hitro k njemu, potisne mu v ročico kopejko in mu odpre vrata na cesto. Kako se mali UBtraši. Kopejka se strklja po stopnicah : vsaj ne more prstkov skrčiti, da bi jo obdržal. Hitro, hitro odbeži naprej — kam, tega sam ne ve. In on teče, teče in sope v ročice. Toda kaj je to? Ljudje stoje in se drenjajo: na oknu za steklom so postavljene tri male punice, v rdečih in zelenih oblačilih in prav kakor žive. Star možio sedi na stolu in giblje z roko, kakor da bi igral na velike gosli; dva druga stojita zraven in drgneta z lokom po malih vijolinah, kimata v taktu z glavicama, spogledujeta se, njih ustnice se pregibljejo, govorita, samo ne sliši se, ker sta za steklom. Mali misli spočetka, da so živi. Ko pa spozna nazadnje, da so le punice, se glaBno zasmeja. Res, da bi se kmalu jokal, ko pa gleda te igrače, se mu zdi vse tako smešno, veselo. Naenkrat se mu zdi, kakor da ga grabi nekdo zadaj za suknjico, in naenkrat stoji poleg
Priloga 294:. štev. „Slovenca" dn6 23. decembra 1899.
Kaj pa mi verni Slovenci ljubljanske škofije? Ali nimamo dovolj razloga zadostovati presv. Srcu Jezusovemu za premnoga razžaljenja, ki jih trpi v presv. Rešnjem telesu? Da molčim o javnem opravljanju in obrekovanju, o medsebojni jezi in sovraštvu nahujskanih oseb in stanov, s čimer se Jezusovo preljubez-nivo Srce neizrekljivo žali, vprašam le, ali se tudi pri nas ne taji Božanstvo Jezusovo, ali se ni odločno zametavalo krščanstvo kot vodilo javnega življenja, ali se posebno zadnji čas ne zahteva šola osvobojena od vpliva cerkve Jezusove, ali se ne piše zaničljivo zoper svete misi-jone, zoper pobožna romanja, zoper redovnike in redovniško življenje, ali se ni kar naravnost hvalilo paganstvo, ali se ni opisavala Jezusova cerkev kot sovražnica narodov, ali se ne oznanjuje in poveličuje in pospešuje nesramnost in mesenost? Oh, saj so tacega za Gospoda Jezusa razžaljivega duha polni pogubni listi: »Slovenski Narod", Rodoljub", „Rudeči Prapor", »Ljubljanski Zvon"! Dobro čutim jaz, a lahko čutite tudi vi, da tam, kjer se ti listi čitajo, počasi ohladi srce za katoliško cerkev, za službo Božjo, za prejemanje sv. zakramentov, da je tam najbližja nevarnost opustiti vse krščanske dolžnosti in pozabiti na* Gospoda Jezusa. In zakaj se v teh listih prav pogosto čitajo preumazane stvari proti duhovnikom in redovnikom? Zakaj? Zato, da se do služabnikov Božjih in oznanjevavcev večnih resnic v srca brav-cev zaseje nezaupnost, in se bravci ravno s tem najuspešniše odbijajo od vsega ccrkvenega življenja, ki ga vzdržujejo ravno duhovni. Vprašam Vas, ali niso ti časopisi nevarni za vaše versko prepričanje, za vaše versko življenje, nevarni za srečno vašo večnost? Ako je pa to resnično , prosim, ali smete te liste naro-čevati? brati? v hiši trpeti? Ali jih dober kristjan sme širiti in priporočati? Po vesti in pred Bogom jih ne sme. Ako torej hočete ostati v ljubezni Božji, ako nečete, da vam omrzne sv. vera, tedaj zaprite vrata listom: „Slovenski Narod", »Rodoljub", „Rudeči Prapor", »Ljubljanski Zvon"!
Ali torej nimamo tudi mi razloga dovolj, da poslušamo glas sv. Očeta in v svetem letu prav posebno zadostujemo Božjemu Srcu našega Jezusa v taberna-keljnu za vse pregrenke razžalitve, katere je v sedanjem stoletju med nami pretrpel in jih mora še trpeti ? Za to srcu našemu zaželeno zadoščevanje odločujem posebno praznike sv. Rešnjega Telesa, presvetega Srca Jezusovega in njihove osmine, potem vse dneve od Božiča prihodnjega leta 1900 do praznika sv. Treh Kraljev leta 1901. Način slovesnega zadoščevanja bom še posebej o pravem času naznanil. Želim pa, da v svetem letu raste število vernikov in število tistih župnij, kjer se ob nedeljah skupno in glasno časti presveti Zakrament; želim, da se prav obilno vsi, posebno možje in fantje, vde-ležujete svečanosti prvega petka ali prve nedelje v mescu in ako mogoče, pristopate k spravnemu sv. obhajilu; želim, da se širi tretji red, bratovščina sv. družine, Marijanske družbe za fante in dekleta, da tako združeni večkrat prejemate sv. zakramente ter dobivate moči in razsvetljenja, in se boste mogli bojevati zoper svoje strasti, zoper razna zapeljevanja, in ostanete zvesti svojemu Jezusu ne samo z besedo, ampak tudi z življenjem po njegovih naukih. Za-vse to pa naj vas nagibajo sveti misijoni, ki so se že letos na mnogih krajih obhajali, pa se bodo še na več tekom sv. leta. Sveti misijoni so klic k pokori, k poboljšanju življenja, k ljubezni in zvestobi Jezusu, našemu Odrešeniku. Ako se po teh mojih željah
ravnate, dali boste Božjemu Srcu Jezusovemu ono zadoščenje, o katerem trdijo sv. Oče, da je najboljše. Pišejo namreč: »Način zadoščevanja najbolj zaželen in največ vreden, ki ima izražene in vžgane si znake resnice, je ta, ako se kesamo, ker smo grešili, in ako po izprošenem miru in odpuščenju od Boga vse svoje dolžnosti točneje izpolnjujemo, ali se jih zopet poprimemo, če smo od njih prenehali. Ker pa za vse to ravno sveto leto ponuja največ ugodnih prilik, je razvidno, da se mora krščansko ljudstvo zanje pripravljati prav iz srca in polno svetega zaupanja."
III.
Ko sem Vam, predragi v Kristusu, razložil, kaj namerava sveto leto in katere posebne prepotrebne in Jezusu sovražnemu času primerne slovesnosti se zanj pripravljajo, čujte še, kako sv. Oče sveto leto napovedujejo in kaj ozir pobožnosti in odpustkov v tem letu odločujejo.
^Napovedujejo pa sv. Oče sveto leto s temi-le besedami: „Povzdignivši oči k nebu in presrčno proseči Boga, ki je bogat v usmiljenju, naj bi našim željam in našemu podvzetju pritrdil, ter blagovolil s Svojo močjo um človeški razsvetliti, voljo pa po dobroti svoji spodbuditi: sledeči stopinjam rimskih papežev, naših prednikov, in s pritrjenjem častitih naših bratov, kardinalov svete rimske cerkve, napovedujemo in proglašujemo po oblasti vsemogočnega Boga, blaženih apostolov Petra in Pavla in po oblasti naši v našem svetem mestu splošno in veliko sveto leto trajajoče od prvih ve-černic Božiča 1899 pa do prvih večernic Božiča 1900, katero naj bo v čast Božjo, v zveličanje duš in rast svete cerkve, ter hočemo, da naj je s tem listom napovedano in razglašeno."
Ko so sv. Oče s temi besedami sv. leto napovedali in razglasili, odprejo bo gate zaklade sebi v varstvo in v upravo izročenih milosti, ter podeljujejo popolno odpuščenje vseh kazni za grehe vsem tistim, ki se res skesanega srca spovedč, pristopijo k sv. obhajilu in ki, ako stanujejo v Rimu, dvajset dni, ako so pa kot romarji v Rim prišli, deset dni nepretrgoma ali pretrgoma vsaj po enkrat na dan pobožno obiščejo velike cerkve sv. Petra, svetega Pavla, sv. Janeza v Lateranu in svete Marije Snežnice, pa molijo za po višanje sv. cerkve, za izkoreninjenje kri-vover, za edinost med krščanskimi vladarji in za blagostanje krščanskega ljudstva.
Odpustki sv. leta se torej morejo dobiti samo v Rimu. Navadno se po dokončanem sv. letu dopusti, da se nekoliko časa odpustki sv. leta dobivajo tudi zunaj Rima povsod po katoliškem svetu, kar se bo v letu 1-901 tudi sedaj skoraj gotovo dopustilo, toda tekom pravega sv. leta 1900 se dobivajo odpustki samo v Rimu.
Zato nas pa tudi sv. Oče prav ljubez nivo v Rim vabijo in upajo, da bodo ver niki kaj radi hiteli tja v večno mesto, ne da bi uživali posvetnih veselic, da bi si pasli puhlo radovednost, ampak da zadostč svojemu verskemu prepričanju in spoznajo pred celim svetom svojo krščansko vero. V Rim nas torej sv. Oče vabijo.
To je pa tudi prav in se spodobi. Kaj pa je Rim ? Sam Bog mu je vtisnil znak posebnega veličanstva in dostojanstva uredivši vse tako, da je ravno v Rimu sv. Peter postavil svoj vladarski prestol, da ravno v Rimu vladajo papeži, prvi in pravi namestniki Jezusovi, vrhovni (poglavarji vseh katoličanov, vsega katoliškega svetd. Sv. Oče pišejo:
„Romati v Rim nagiba vse že prirojena posebnost tega mesta, in od Boga mu vtisnjen znak, katerega nobena človeška nakana, nobena šila izbrisati ne more.
Saj je za prevzvišena in vse človeško presegajoča opravila Jezus Kristus, Odrešenik človeškega rodu, pred vsemi mesti ravno Rim odbral in sebi posvetil; tukaj je ne brez skrivnostnih in dolgotrajnih priprav utemeljil bivališče za svoje gospodovanje; tukaj naj bo, je zapovedal, za večne čase prestol njegovega namestnika; tukaj je hotel, da se luč njegovega nebeškega nauka čista in nepokvarjena ohrani in od tukaj naj se sveti nauk kakor iz pravega in najbogatejšega studenca, razliva po vseh delih sveta, in sicer tako, da nasprotuje samemu Jezusu, kdor bi nasprotoval rimski veri. Svetost mesta povišujejo stari verski spominki, izredno veličanstvo velikih cerkva, grobovi prvakov med apostoli, podzemska pokopališča prepogumnih mučen-cev. Kdor vse to dobro razume, gotovo bo čutil, da v Rimu ne roma po tujem, ampak po domačem mestu, in s pomočjo Božjo se bo vrnil iz Rima boljši kakor pa je prišel v Rim."
Tako ljubeznivo in nujno nas sv. Oče vabijo v Rim, da mi tam pričujoči spoznamo imenitnost, posebno važnost in oblast večnega mesta. Da bi nas pa tja bolj gotovo privabili, zato preklicujejo vse do sedaj vernikom podeljene odpustke tako, da jih tekom sv. leta nikdo ne more dobiti doma, ampak le v Rimu. Veljavni ostanejo samo ti-le odpustki: 1. odpustki podeljeni za smrtno uro; 2. odpustki podeljeni za »angelovo češčenje"; 3. odpustki desetih let in deset kvadragen za obiskovalce cerkva, kjer je sv. Rešnje Telo izpostavljeno za 40urno češčenje; 4. odpustki za spremljevavce presv. Zakramenta, ko se k bolnikom nosi, in pa za one, ki pošljejo svečo, da jo drugi nosi; 5 odpustki obiskovavcem cerkve Marije Kraljice angelov zraven Asisija o porcijunkuli; 6. nekateri odpustki, katere podeljujejo škofje v škofovskem ornatu; 7. odpustki privilegiranega altarja za pokojne in vsi drugi podeljeni samo v prid pokojnih, kakor tudi vsi odpustki podeljeni v prid živih, toda ti samo zato, da se s priprošnjo morejo darovati za mrtve, tako da koristijo sam6 mrtvim, ne pa živim.
Pa sv. Oče ne preklicujejo le odpustkov, ampak tudi vsa razna pooblastila dana škofom razven pooblastila podeliti odpustke za smrtno uro in tudi druge duhovne v to pooblastiti in pa razven pooblastila za spreglede in odveze njihovih podložnikov v vseh skrivnih slučajih, če so tudi sv. Stolici pridržani, kakor dopušča sv. tridentinski zbor, in pa tudi v javnih slučajih, kakor jim to za posamezne osebe in slučaje dopušča sv. Stolica ali pa splošno cerkveno pravo.
Pooblastila in odpustke pa so sv. Oče ravno zato omejili, da bi mi pohiteli v Rim in se tam udeležili nenavadnih, izrednih milosti sv. leta, potrdili se v sveti veri, poživili v krščanskem življenju in bolj gotovo se zveličali. Glas njegov bodo verniki, kakor v poprejšnjih, tako tudi v sedanjem sv. letu poslušali in tru-moma hiteli na grobe sv. apostolov,v večni Rim. In kakor v poprejšnjih svetih letih, tako se bo tudi v sedanjem blagoslov nebeški kot velika reka razlival iz Rima po vesoljnem svetu in tudi po mili naši slovenski domovini. Ali smem upati, da se nas iz naše škofije toliko zbere, da pojdemo skupno skozi Loreto v Rim kot poslušni sinovi sv. Očeta? V Jeruzalem niste mogli, predaleč je, kaj pa v Rim? Ako se mi bo naznanilo, da je upati precejšnje vdeležbe, ukrenil bom vse potrebno, da gremo skupno v Loreto in Rim, poklonimo se sv. Očetu in opravimo predpisane pobožnosti za odpustke, da tako dobimo obilno blagoslova Božjega za sebe, za svoje domače, za svojo škofijo in za ves svet.
Res, ogromna večina vas ne bo mogla romati v Rim, ali vendar se bo nad vse razlil blagoslov svetega leta; s svetim Pavlom vam kličem: „Bratje, opominjamo vas, da milosti Božje ne prejemate za stonj; saj Bog govori: „uslišal sem te v milosti bogatem času in na dan zveličanja sem ti pomagal." „Glejte, sedaj je milosti poln čas, sedaj je dan zveličanja.1)" Ne zaprimo torej svojih vrat blagoslovu svetega leta, ampak odprimo vrata naše dobre volje pokori in spreobrnjenju, razširimo roke za molitev, da razlije nebo obilnost blagoslova sv. leta na nas. Odprimo svoja srca, svoje hiše, svojo do movino! Končujoče se stoletje ni bilo ravno srečno, ni bilo blagoslovljeno, ni uživalo sladkega miru. Novo, dvajseto stoletje bi moglo srečno biti brez novih topov, brez novih strojev in tovaren, toda nikakor ne brez Božjega blagoslova.
Dvajseto stoletje potrebuje miru, srčnega, dušnega miru, ne pa zdihovanja in obupnosti; toda mir se ne vseli razen v čista srca: sveto leto naj nam jih očisti vsaj vsacega smrtnega greha, posebno greha nečistosti.
Dvajseto stoletje potrebuje miru v družinah, miru v občinah. Miru pa ni tam, kjer žive ljudje le za pozemeljsko srečo, le za telesno vživanje, za veselice, za zabave, sploh le za časnost; tu ni miru, ampak strast, razdor, sploh nemir, nezadovoljnost. V svetem letu pa nam kli čejo sv. Oče, naj odtrgamo svoja srca od uživanja in pohlepnosti, odtrgamo od zemlje in počutnosti, ter srce in oko obrnemo kvišku k Bogu, k večnosti. To pa ni mogoče brez vere, brez molitve, brez krščanskega življenja v družinah in ob činah. Sveto leto pa namerava ravno vse. hišo in mesto, kočo in vas prekva-siti z duhom molitve, z duhom prave po božnosti; saj jc sveto leto — leto mo litve.
Dvajseto stoletje potrebuje miru^za na rode in za vse dele sveta. O naj se zmanjša nevoščljivost in sovražnost med narodi, naj ne bo svetovnih vojska. Sveto leto oznanjuje ljubezen in slogo, oznanjuje in prinaša mir Božji. O naj bi le vsi v duhu svetega leta k molitvi roke povzdignili in iz srca vpili: pridi k nam tvoje kraljestvo, kraljestvo miru; o naj bi vsi po želji sv. Očeta srce svoje darovali božjemu Srcu Jezusovemu, potem bi Božja ljubezen in nebeški mir vsa srca, vse narode združil in zedinil, saj ga ni imena pod nebom danega ljudem, da se v njem zveličajo, razven Imena Jezusovega. K njemu se moramo torej zateči, k njemu, ki je pot, resnica in življenje. Da, sveti mir bi se k nam priselil, padel bi iz rok krvavi meč prepirov in vojska, ko bi vsi kraljestvo Jezusovo priznali, ko bi sc vsi prav iz srca njemu podvrgli in ko bi „vsak jezik spričeval, da je Gospod Jezus Kristus v slavi Boga Očeta." 2) Sveto leto bi bilo vhod v novo zlato stoletje.
IV.
Za početek svetega leta pa to - le določujem :
1.	Ta pastirski list naj se vernikom IV. adventno nedeljo prebere.
2.	Popoldne naj se izpostavi presv. Rcšnje Telo eno uro; verniki naj se povabijo, da mnogoštevilno pridejo molit, ako mogoče glasno v zboru, da bi se blagoslov Božji v svetem letu prav obilno razlival nad vso rimsko-katoliško cerkev, nad našo Avstrijo in prav posebno nad našo skotijo.
3.	Ob angelovem češčenju naj sc pol ure prav slovesno po vseh cerkvah zvoni in tako početek sv. leta oznani.
4.	V noči od 31. decembra 1899 do 1. januarja 1900 se sme po vseh cerkvah in kapelah, kjerkoli se hrani sv. Rešnje
') 2. Cor. 6, t. 2.
•) Pbi). 2, II.
Telo, presveti Zakrament ob enajsti uri izpostaviti; želim, da se po župnih in samostanskih cerkvah, ako je mogoče in se bo dobilo molivcev, sv. Rešnje Telo že poprej izpostavi, n. pr. ob desetih, ali osmih, ali šestih in naj bo izpostavljeno do konca sv. maše, ali pa tudi do šestih zjutraj, kar naj gg. župniki s mi odločijo; o polnoči naj bo sveta maša peta ali tiha, toda samo ena in sicer de festo in Cir-eumeisione Domini et Octava Nativitatis; verniki morejo med sv. mašo, pa tudi izven sv. maše pristopiti k sv. obhajilu. Kdor hoče k sv. obhajilu pristopiti, zanj se spodobi, da od 8. ali vsaj 10. ure zvečer ničesar več ne užije.
Saj se za početek sv. leta spodobi, da po noči vstanemo in hitimo poklonit se Stvarniku vesoljstva, darovat mu najmilejšo žrtev, namreč Jagnje Božje in udeležit se svete večerje, da v ugodnem času zamo-remo dobiti pomoč, milost in usmiljenje: „Sedaj namreč nam je zveličanje bliže; sedaj je čas ugoden, sedaj so dnevi zveličanja." Ako se cerkev Jezusova prispo-dablja devicam hitečim ženinu nasproti ravno po noči, naj bi ravno v tej slovesni priliki poslušali te-le svete besede: pripravite svoje svetiljke: glejte, ženin prihaja, pojdite mu nasproti! (Decret.Urb. et Orb. de 13. Nov. 1899).
Na novega leta dan naj se opravi služba Božja po navadi; zato dopustim, da se tam, kjer je to potrebno, binira in sicer naj binira g. župnik ali oni g. duhoven, katerega odloči gosp. župnik.
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in svetega Duha naj pride nad vas in naj ostane zmiraj nad vami. Amen.
V Ljubljani na praznik sv. Nikolaja, dnč 6. decembra 1899.
t Anton Bonaventura,
škof.
Tedenski koledar.
Nedelja, 24. decembra: 4. adventna, evang.: Janez Krstnik oznanja pokoro. Luk. 3. Adam in Eva. — Ponedeljek, 25. decembra: Božič. Rojstvo Kristusovo. — Torek, 26. decembra: Štefan muč. — Sreda, 27. decembra: Janezov. — Četrtek, 28. decembra: Nedolžni otroci. — Petek, 29. decembra: Tomaž Kantvar., David kralj. — Sobota, 30. decembra: Nioefor m. — Solnce izide 30. decembra ob 7. uri 48 minut, zaide pa ob 4. uri 19 minut. — Lunin spremi n: Zadnji krajec 25. decembra ob 4. uri 35 m. zjutraj. — Musica saera v nedeljo, 24. deoembra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Missa »Jesu Redemptor«, zložil Adolf Kaim, graduale A. Foerster, oflertorium dr. Fr. Witt. O polnoči pontifikalna maša: D-dur maša, zl. K. Kemp-ter, graduale in oflertorium zložil dr. J. Benz. V ponedeljek, 25. decembra pontifikalna maša ob 10. uri: Instrumentalna mala »Srce Jezusovo«, ?ložil Ign. Mitterer, graduale Z. Skuhersky, oflertorium G. Lickl. V torek 26. decembra pontifikalna maša ob 10. uri: Deveta instrument, maša, zložil Moric Brosig, graduale in oflertorium Ant. Foerster. — V mestni cerkvi sv. Jakoba v nedeljo 24. decembra velika maiaob9. uri: Missa in honorem sanetae Caeciliae v D dur zl. Anton Foerster, graduale »Hodie scietia« zl. Ant. Foerster, oflertorium »Pollite portas« zložil dr. \Vitt. Poje se vokalno. Pri polnočnici: Latinska maša v E-dur zložil R. Kempter, graduale »Pecum prin-cipium«, zložil A. Foerster, oflertorium »Laeten-tur coeli« zložil L Belar. V ponedeljek 25.decembra velika maša ob 9. uri: Instrumentalna maša v A-moll, zložil B. Habn, graduale »Vide-runt omnes fines terrae« zložil Anton Foerster, oflertorium »Piu sunt coeli«, zložil G. E. Stehle. V t o r e k 26. decembra velika maša ob 9. uri: Latinska maša v D-molI, zložil V. Horak, graduale »Sederunt principes«, zložil Ant. Foerster, oflertorium »Elegerunt«, zl. A. Foerster.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. decembra.
(»Slsvenec« Slovencev.) Da vstreiemo željam, katere so naši somišljeniki izražali pri raznih pri-
likah, ter da kolikor mogoče vspešno vršimo nalogo krščanskega dnevnika, povečali bomo z novim letom naš list, tako da bo v vsaki številki prinašal za jedno stran več gradiva,
nego do sedaj. V ta namen dobi »Slovenec« po novem letu večjo obliko. Vredništvo se potrudi, da stori svojo dolžnost ter z novim letom list tako uravna, da bo Slovencem na vse strani zadostoval kot dnevnik Ostal bo zvest svojemu dosedanjemu programu ter bo skušal izpolnjevati nalogo katoliškega dnevnika v smislu navodil papeža Leona XIII. — »Slovenec« je in ostane g 1 a -sitelj in branitelj idej krščanstva v verskem, narodnem in socijalno-gospodarskem oziru! Pripravljenega imamo mnogo lepega gradiva za podlistek; v novem letniku pričnemo objavljati prevod slove-čega Manzoni - jevega romana Zaročenca (Promessi sposi). — Da bo pa list tudi raznovrsten, zato se pa priporočamo svojim somišljenikom, naj nam sporoče vsako zanimivo novico, in sicer kratko, točno in verodostojno. Vkljub temu, da nam 8 povečanjem lista troški zelo na-rast jo, vendar z novim letom vsled odprave kolka za časnike ceno ,,Slovencu'- znižamo 2a dva goldinarja — S tem upamo, da smo storili vse, kar bo v prospeh lista more zahtevati od lastništva in uredništva. Da bo pa list tudi gmotno vspeval, treba, da naročniki store tudi svojo dolžnost. — Zato prosimo torej svoje naročnike, da naročnino točno vplačujejo. Velike svote zaostale nevplačane naročnine iz prejšnjih let sili upravništvo lista, da v prihodnje pošilja list le plačujočim naročnikom, tudi se ne more ozirati na naročila, katerim ob enem tudi ni priložena naročnina. — Kadar naročnina poteče, se bo ^Slovenec« do-tičnemu pošiljal še teden dnij; ako do tedaj naročnina ni poslana, ustavi se d o p o š i -ljanje lista. — Mi lista nikomur ne vsiljujemo, komur se pa zdi list vreden, da ga naroči, naj skrbi, da ga tudi točno plačuje, kakor mora uprava lista točno in pravočasno plačevati ogromne svote, katere prov-zročuje izdajanje lista. — Ako lastništvo, uredništvo in naročniki store svojo dolžnost, tedaj bo v novem letu naš list napredoval in vedno vspešneje služil sveti stvari. Teh želja prevzeti, želimo vsem Slovencem, ki so dobre volje, vzlasti pa svojim prijateljem in naročnikom, vesele božične praznike !
(Ljubljanski občinski zastop in škofovi zavodi.) Kako daleč se morejo Bpozabiti ljudski zastopniki, ki se ne dajo voditi treznemu razumu ampak le slepemu sovraštvu do katoliškega imena in terorizmu liberalnega časnikarstva, priča nam poče-njanje liberalnih mestnih zastopnikov ljubljanskih. Po vsem mestu se je raznesla novica, da škof ne bo zidal v Ljubljani zavodov, ker mu stavijo na magistratu nalašč take zapreke, da jih mora presta-staviti iz Ljubljane. Res neskončno surovo in neumno je »Narod« napadal te prepotrebne zavode, a da se bodo temu umazanemu listu udali tudi mestni zastopniki, ki naj bi skrbeli za blagor ljudstva, tega ne bi bili pričakovali, čez stavbeni prostor je načrtana 14 metrov široka cesta; zato je seveda nemogoče tam zidati, kakor da bi se tak načrt, ako je to mestu v korist, nikjer ne premenil. »Narod« je zapovedal, da zavodov ne sme biti v Ljubljani, mestni zastopniki bo ga poslušali, in kaj bo zdaj? Več krajev, ki so veliko bolj pri-pravni za konvikt, nego ljubljanski, srčno želi. da bi škof zidal pri njih. Ljudje bi pomagali povsod, ker tako neumni niso nikjer, da ne bi spoznali poleg duševne tudi gmotne koristi, ki jo bo tudi donesel konvikt. Koliko zaslužka bo tu za zidarje, trgovce, čevljarje, krojače, mesarje, peke itd. Ako se prestavi konvikt na deželo, bo bolj zdrav, prostor cenejši, delo zlažje, občina prijaznejša in ne bo vednih sitnostij od liberalnih magistratov. Škodo pa, ki jo bo naredil tak sklep ljubljanskemu mestu, naj povrnejo ljudstvu njegovi liberalni zastopniki na magistratu! Res čudno se vedejo gospodje na magistratu! Ko so potrjevali in licencovali hišo nesramnosti, takrat je bilo ljudstvo proti tema in je protestiralo glasno in jasno, a rekli so: mora biti! Sedaj je pa ljudstvo za zavode — in oni pravijo — ne smejo b i t i 1 Nesramne hiše vpeljujejo, katoliške iole odganjajo. »Narod« popisuje pobiranje doneskov za zavode kot »harač«.
kot krivičen neznosen davek. Ljubljanski občinski zastopniki — pristaši »Narodovi« — pa obreme-njajo z velikanskimi dolgovi ljudstvo. 800.000 zopet na posodo! Vse na občinske stroške. Sedaj pa hoče škot sam sezidati šolo, od katere bi Ljubljana imela dobiček in nič troškov, — sedaj pa vpijejo, da dela škof Ljubljani krivico! Takih občinskih zastopnikov morda nima \eč svet! Tudi nunsko šolo hočejo iztisniti iz Ljubljane, da bo ljudstvo prišlo še ob to dobroto in imelo veselje zidati za drag denar še kakšno novo šolo. Nune ven, nesramnioe noter! To je politika liberalizma. Mi ne vemo, kako se bo Presvetli odločil. Za kon-vikt sam bi bilo gotovo bolje, če pride iz Ljubljane ven, a revnim Ljubljančanom, kateri vzdihujejo pod neznanskim bremenom, bi privoščili, da oni uživajo koristi od konvikta. Če pa pride konvikt iz mesta ven — tedaj se naj ljudstvo zahvali za to svojim zastopnikom in »Narodovemua hujskanju.
(Umeščen) je bil v sredo 20. t. m. č. g. Josip Vole na župnijo Velike Poljane pri Ribnici.
(Prezentiran) je na župnijo Št. Jurij pod Humom č. g. Frančišek A v s e c, župnik v Brusnicah.
(Konji so se splašill) danes dopoldne okolu 10. ure presvetlemu knezu in škofu na Valvazorjevem trgu. Presvetli je pal s sanij brez vsake poškodbe. Konje so ustavili še-le na Viču in so se precej poškodovali. Presvetli, ki je bil namenjen v Horjul k sv. misijonu, se je potem s fijakarjem tja odpeljal.
(Osebna vest.) Učiteljici Mariji R u p n i k v Loškem potoku je podelil poljedelski minister 11. učno mesto na rudniški šoli v Idriji.
(Kdaj ima »Slov. Narod« prav?) Vselej! Tako bodejo odgovorili unisono cenjeni g. g. liberalci. Mi smo v tem oziru malo bolj skeptični. Dne 21. t. m. piše „Narod" v uvodnem članku o Witteku, daje po »svojem političnem mišljenju nemški levici jako blizu, in da uživa posebno v levičarskih krogih veliko več simpatij, kakor bi jih imel, ako bi levičarji v njem ne videli druzega nič, kakor kapaciteto v železniških stvareh.« Politiški prijatelj in zaveznik g. šefredakterja »Slov. Naroda« g. baron Sch\vegel mora biti torej, če smemo soditi po ravno navedenih besedah »Slov. Naroda«, z ministrom Wittekom silno zadovoljen. Dobro! Toda berimo isto številko ,S1. Naroda" še dalje! Se na istej strani piše »Narod« v politiškem pregledu o istem Witteku, da bode po sodbi »Grazer Tagblatt-a«, glasila nemške narodne stranke, »slepo orodje jezuitske kamarile." »Narod" to sodbo potrjuje z besedami: »Slovani nimamo vzroka dvomiti, da ima »Grazer Tagblatt" to pot prav." Kedaj pa ima »Narod" prav? Ali takrat, ko piše, da je Wittek somišljenik vseskozi liberalnega političnega sotrudnika »Narodove" Btranke, barona Schvvegla, ali takrat, kadar trdi, da je oni isti "VVittek orodje in sicer slepo orodje jezuitske kamarile ? Ali so morda jezuitje liberalni ? Zakaj jih liberalni „Narod" potem vedno graja? Ali je Schvvegel morda klerikalec? Kaj dela potem v njegovi zvezi sluga liberalne misli?
(Kritikns »Slov. Naroda«) se je pišoč o Fah-richovih in Dostalovih slikah, katere so baje v letošnjih .Zgodbah sv. pisma", strašansko vrezal, ker niti enih niti drugih podob v »Zgodbah« ni. V torek prišel je »Narod« zopet toliko k sapi, da je spisal dolgovezno opravičevanje. O Dostalovih slikah, katerih v »Zgodbah« ni, previdno molči, o Fiihrichovih pa trdi, da se nahajajo »večinoma« v »Zgodbah«, samo, da so — čisto drugačne, da jih je — g. dr. Lampe popolnoma prenaredil. Ko se je nekoliko polegla viharna veselost, s katero nas je navdal ta izgovor, brali smo konec .Narodove" notice, kjer pravi ta list mogočno: .Za nas je tudi slikarska afera s tem dognana!" Torej to je bila zadnja beseda »Narodova« o tej stvari, sedaj hoče ponosno molčati, ko nas je tako dal. Tako piše v torek. Vsak cirkus ima pred odhodom še »zadnjo predstavo«, potem pride »tiajzadnja«, za to »nepreklicno zadnja«, potem »na splošno zahtevanje zadnja«, i. t d. Tudi .Narodova' zadnja beseda o tej stvari v torek ni bila zadnja, marveč v četrtek že zopet »Narodr piše, da so slike v »Zgodbah« Schnorrove; pa tudi Schnorrove, tako izvaja »Narod« svoje »misli« dalje, niso popolnoma, ker so drugačne. »Na občno zahtevanje" naj bi dal »Narod« o tej stvari še nekaj »zadnjih gala-pred-stav«, kjer lahko trdi, da so podobe v .Zgodbah"
Rafaelove, ali kakega drugega mojstra. Tako pisanje je podučno za bravce, pa tudi za dotičnega kritikusa, ki se bo pri tem naučil vsaj nekaj zgodovine slikarstva. Pravijo, da je kritiku, ki presoja slike, včasih znanja te zgodovine treba. Gosp. dr. Lampe, zakaj ne daste v »Zgodbe" Fiihrichovih in Dostalovih slik, da se mora potem »Narod« tako jeziti? Ako napada radi svoje lastne blamaže .Narod" g. dr. Lampeta, rekel bode ta ali oni, da to ni lepo, mi, ki poznamo napredno dušo, — pa se smejemo.
(Proti kousnmnim drnštvom) so vprizorili južnoštajerski Nemci in njih zavezniki divjo gonjo. Drugega ne morejo ti kulturonosci očitati kon-zumniin društvom razun klerikalizma, strahovite pošasti, ki se je vtelesila v konsumnih društvih. V Mariboru bo 15. jan. prih. 1. velik protesten shod proti klerikalnim konsumnim društvom. Na ta shod so vabljeni tudi vsi (nemški) deželni in državni poslanci. Vsa ta gonja nam priča neovržno, da je južnoštajersko posili — nemšt vo z gospodarsko organizacijo slovenstva v živo zadeto, priča nam tudi, da je našega naroda gibanje krenilo na pravo pot, ki ga privede do gospodarske in politične osamosvoje. Zato pa kličemo vsem narodnim voditeljem na Štajerskem: Le pogumno po zmago v boj!
(V torek v »Katoliški Dom!«) Odbor »Slov. kršč. soc. zveze« nam poroča, da na družbinskem večeru na sv. Štefana večer nastopi iz poBebne prijaznosti občeznani vrli tenorist g. Ivan Meden. Mej Kržičevo igro »Zamujeni vlak« so se upleli razni osoljeni kupleti. Na vsporedu so poleg tega še komični prizori, petje, nastop tamburašev ter prosta zabava, za katero je tudi najboljše preskrbljeno. Vstopnina 10 kr., za nečlane 20 kr. Začetek točno ob i/tl uri. Posebna vabila se ne izdajajo.
(Slovenščine — ni treba?!) S Koroškega dne 21. dec. Včasih je prav dobro in potrebno, da čitaš tudi oni del uradne .Gelovčanke", v katerem se razpisujejo razne službe, napovedujejo dražbe, oglašajo kurateli itd. Tudi tam najdeš obilo dokazov za to, kako dobrotni in prijazni so nam Slovencem razni »nepristranski" vladni krogi. Okr. šolski svet v Velikovcu je razpisal mesto učitelja v Črnečah, t. j. v povsem slovenski vasi. V drugih takih razpisih tirjajo znanje slovenščine. V tem razpisu iščeš zaman zahtevo, da mora učitelj znati slovensko, dasi ono šolo pohajajo samo slovenski otroci!! Okrajnemu šolskemu svetu se ne zdi vredno, ozirati se na to dejstvo. Ali morda njega predsednik gosp. okrajni glavar ne ve še, da so Črneče slovenske, da tam nemških otrok sploh ni ne?! Ali je ta razpis že prvo delo novoizvoljenih zastopnikov, ultrancmških gospodov Pinteriča in Metnica, ki sta po milosti liberalnih kmetov prišla v omenjeni zastop, da i tam uganjata svojo zagrizeno politiko zoper Slovence?! — Isto .prijaznost" kakor veli-kovški okr. šolski svet, nam kaže tudi poštna direkcija v Gradcu. Razpisala je mesto poštnega odpravitelja v Š m i h e 1 u v podjunski dolini. V razpisu zahtevajo vse mogoče stvari, samo znanja slovenščine ne, dasi je poštni okraj čisto slovensk ! Treba bi bilo, da se oglasi tudi občina in pov3 slavni direkciji v Gradcu, kar ji grč! Pošiljajo nam čisto nemške uradnike; kako ti potem delajo z ljudstvom, katerega ne razumejo in kateremu so odločni nasprotniki, o tem se moremo prepričati malone vsak dan! Vse to kaže, kako prijazni in dobrohotni so nam .tam zgoraj."
(Nenadoma umrl) ju včeraj tukajšnji bankir in poslovodja »Glavne hranilnice in posojilnice« g. Maks Veršec.
(Osrednja gospodarska zadruga.) Deželno sodišče ljubljansko je dovolilo registrovanje pravil »Gospodarske zveze v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo«. Zadruge namen bo: pospeševati zadružno organizacijo kmetijstva, pospeševati v obče kmetijsko gospodarstvo svojih udov, pospeševati trgovino in obrt svojih udov. Zadružni deleži so: Glavni deleži prvi vrste po 1000 kron, glavni deleži druge vrste po 200 kron, trgovski deleži po 20 kron, obrtni deleži po 10 kron, opravilni deleži po 2 kroni. Slovenska centralna gospodarska organizacija v z a d r u ž n i obliki je toraj formalno zgotovljena. Sedaj pride vsžneje in težavneje delo: v obliko vdahniti življenje. Da se to zgodi, treba sodelovanja vseh poklicanih faktorjev, v prvi vrati pa — ljudstva urnega.
Že v prvi polovici meseca januvarja izide prva številka glasila »Gospodarske zveze« pod naslovom »Narodni Gospodar«. »Narodni Gospodar« bode obravnaval vse panoge narodnega gospodarstva in izhajal po dvakrat na meseo. Izvleček iz društvenih pravil bodemo priobčili v jedni prihodnjih številk ter tedaj še obširneje spregovorimo o velevažni zadevi naše gospodarske organizacije.
(.Katoliškega Obzornika" I. aveeek) novega IV. letnika je danes izšel in bil razposlan. Vsebina tega zvezka je nastopna: Katoliška cerkev v Evropi in XIX. vek. (Dr. I Ev. Krek.) — Kako tolmačijo zgodovino? (Dr. Jožef Gruden.) — Nekaj luči v temo. (Dr. Mih. Opeka.) — Čemu na katoliški shod? (Janez Kalan.) — Zola in Lourdes. (Dr. Aleš Ušeničnik.) — Kaj je s .Slov. Narodom?" (Dr. Aleš Ušeničnik j — Slovstvo: I. Razgled knjig II. Razgled socioloških del. III. Razgled obzornikov. — Drobtinice. — .Katoliški Obzornik" izhaja štirikrat na leto in stane 5 kron. — Dobita se še prvi in drugi letnik, tretji je pošel. — Naročnina naj se pošilja pod naslovom: Upravništvo .Katol. Obzornika" v Ljubljani.
(Gimnazija v Kranju) kaj dobro napreduje. Letos ima že sedem razredov in pet paralelk ter čez 500 dijakov in 15 profesorjev. Kranj je ponosen na ta odličen zavod.
(Bužičnica IjnblJ. prostovoljnega gasilnega društva) se bo vršila dne 26. t. m. v veliki dvorani »Mestnega doma«.	«
(Is Zadretske doline) 15. decembra 1899. L o-p o v s k i napadi na pošteno kršč. slov. ljudstvo. Na Šmartinovo nedeljo dne 12. novembra t. 1. prišel je Rečiški župnik okoli ure popoldne v Šmartno k župniku sosedu na tako imenovano Šmartinovanje. Župnik ostal je kaka dve uri v župnišču, njegov spremljevalec pa, poslovodja kmet. društva na Rečici, oglasil se je v gostilni tik župnijske hiše. Že tukaj v gostilni napadal je neki »olikanec«, stanovski tovariš »Narodovega" dopisnika, s žaljivimi besedami Rečiškega gosta izzivaje ga na prepir; rekel je llečiškemu gostu v obraz, da ga iziva z namenom, da ga žali. To izzivanje opazovali so pri oknu gostilne od zunaj trije ali četirje prežarji, z namenom seveda, ako bi izzivani gost začel prepir, da planejo po njem. Toda tukaj je zlobnemu namenu »olikancev* spodletelo, to pa edino zato, ker je izzivani gost z zatajevanjem svoje nevolje ohranil mirno kri. Nasproti vsem izzivajočim psovkam je molčal, plačal, kar je zavžil, in mirno zapustil gostilno. Zdaj so »olikanci« stuhtali drugo. Okoli sedme ure napregal je hlapec voz za odhod Rečiških gostov. Ves ta čas pa je stražil eden omenjenih prežarjev na prostoru med župniščem in med omenjeno gostilno na to, kedaj da se gosta vsedeta na voz. Komaj se to zgodi, smuknil je prežar po cesti na kegljišče tik ceste, da opozori ondi nastavljene lopove, češ, »takoj pridejo mimo. da zvršite dobro svoje delo!« In res v trenutku, ko pridejo odhajajoči gosti po cesti vštric kegljišča, vsulo se je s kegljišča debelo kamenje na nje; eden teh kamnov je v Rečiškem župnišču; prišel ga je ogledovat eden omenjenih »olikancev« prežarjev. To je resnični dogodek, kakor se bode pričal tudi pri sod-niji, ako pride do preiskave. Za vse te podrobnosti tolovajskega napada s kamenjem na mirne popotnike na cesti ve dobro »Narodov" dopisač, in vendar kaj pravi?! Ti ljudstvo si napravilo ta tolovajski napad na življenje mirnih potnikov, tako piše »zahrbtnež neodvisnih Savinjčanov« v .Narodu" štev. 272. Toraj mi kmetje in mi fantje Zadraške doline smo po besedah »Narodovega dopisuna« sami tolovaji, tisto tolovajsko ljudstvo, ki popotnike s kamenjem napadamo na cesti! To je grozni lopovski napad na naše poštenje. Ker naB že tako drzno izzivate, Vam jih pa me Rečiške farmance nekaj prav resnih povemo: Vi pobirate za šepastoj jajčerkoj smradljive žlapotke t. j. laži, da jih potem lučate pred prage drugih, in skušate osmraditi z njimi poštene hiše, češ »tam deluje hudi duh.« Vzemite, vzemite metlo in očedite svoj prag najprej; ondi deluje prav hudi duh, razsaja, da se kar k sosedinjam sliši, trupa in veriži posodo; strelja okrog voglov in tira v obup. »Obžalovanja vredni dogodki, pa vsekakor značilni za prihodnost;« »kar sejete, to bodete želi « Pri os* ni .gospodujoče* družine, ker mi smo odvisni ia »starokopitni«; »gospodujoča« družina je pri vas. ki ste pri »neodvisnih« — kjer so »neodvisni« —
tam so »gospodujoči.« — Kar zadeva »našo šta-euno«, bodi povedano zahrbtniku »neodvisnih Sa-vinjčanov«, da vse regljanje »novokopitnih podkovanih žab« ne bo celo nič opravilo proti kmetijskemu društvu, kakor prave nepodkovane žabe ne opravijo ničesa, kadar regljajo nad mescem, ki jim posveti v temnem mraku v mlako; k večemu bode regljanje v »Narodu" imelo ta vspeh, da se bodo hitreje vstanovile podružnice v Zadretski dolini in drugod. Kar .Narod" graja, to mora gotovo biti tako dobro in tako koristno, da Be samo priporoča, naj se ustanovi. Ker je »Narodovemu« dopisniku »suha cikorija« take priljubljena krma, da jemlje taisto za nagrado za kovanje laži, mu želimo prav dober tek pri »suhi cikoriji«:
Žalj eni Rečičani in napadeni Zadrečani.
(Prezentaeija.) Za grof Lambergov kanonik a t pri ljubljanski stolnici je prezentiral sedanji starosta te rodbine Frančišek grot Lam-berg preč. gosp. dr. Frančiška Lampeta, profesorja bogoslovja in vodjo Marijanišča v Ljubljani.
(Zmage ob meji.) Poroča se nam, da so Slovenci pri obč. volitvah v Selnici ob Muri sijajno zmagali. V Kastvu so zavedni volilci pri občinskih volitvah z ogromno večino prekrižali lahon-ske načrte znanega dr. Krstiča. Tudi iz Boljuna v Istri smo prejeli poročilo, da so Lahoni pri obč. volitvah prodrli samo v 1. razredu.
(Občinski zakon za Kranjsko.) Ravnokar je izšel 4. natis 1. zvezka »ročna izdaja zakonov in ukazov za Kranjsko«, ki obsega občinski red in občinski volilni red za Kranjsko in druge dotične zakone, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & Co. V tem zvezku so pregledno urejena sedaj veljavna določila mnogokrat spremenjenega občinskega zakona. Zvezku je pridejan natančno izdelan register.
(Štajarske novice.) Za »Dijaški Dom« v Celju je podaril g. dr. Josip Sernec v Celju še 300 gld. — Celjski drž. pravnik je prišel v veliko nemilost pri nemških Celjanih, ker je zahteval kaznovanje raznih nemških pretepačev. .Deutsche Wacht" ga srdito napada. — Prvi slovenski voini red na Štajerskem je dobila nova železnica Velenje—Dravograd. — »Slov. Gospodar« bode od novega leta naprej veljal le 4 krone na leto.
(.Vrtec in Angeljček"), ta dva ljubljenca naše mladine bosta izhajala še dalje. Neprecenljive važnosti je dobro mladinsko berilo za ves narod. Dobro, res pozitivno dobro berilo se mora dati mladini že v najzgodnejši mladosti. Ni dovolj, da v mladinskih spisih ni le nič izpodtakljivega, ni dovolj, da se v mladini vzbuja le neka sladkobna čutnost s humanističnimi frazami. Treba je berila, katero pišejo možje, ki so prošinjeni od katoliških idej, in da te ideje krepko odsevajo v jasnih potezah iz njihovih spisov. Mladi rod mora v popolni jasnosti dobiti ideje, ki ga naj vodijo v poznejšem življenju. Taka lista sta »Vrtec* in .Angeljček." Priporočamo ju sedaj še posebno zato, ker so liberalni učitelji ustanovili konkurenčen list proti njima. („Zvončck", urejuje ga Gangl, iz daje Jelene.) Ko smo videli vabilo na ta novi list in akrajno čudne podobe njegove, ki so pač moderne, ne pa lepe in mladini primerne, smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, da svoje čita-telje vabimo k obilni naročbi na .Vrtec" in „An-geljčka".
(Knjižnico ljudskih iger), katero je pričela izdajati »Slov. kršč. soc. zveza« v Ljubljani, smo že zadnjič pohvalno omenili. Takoj, ko proda »Zveza« prvi snopič, izda nadaljnje snopiče, za katere ima pripravljenega že mnogo dobrega gradiva. Priporočamo zato vsem onim, ki so dobili na ogled prvi snopič, da ga obdrže in poravnajo neznatno naročnino 40 kr., oziroma 45 kr. ker s tem podpro dobro stvar in pridno delujočo »olov. kršč. soc. zvezo«. Ljubljanskim naročnikom naročnine ni treba pošiljati po pošti, ker se posebej pobere.
(Zdravje t Ljnbljani) od 10. do 16. decembra. Novorojenih 28, umrlih 17; za različnimi boleznimi 17; med njimi 7 tujcev in iz zavodov T; za iniekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 2, vratico 1.
(Star samomorilec.) V Trstu je včeraj skočil skozi okno svojega stanovanja v ulici Pozzacchera — 80-letni starec. Starost je pričela noreti.
(Zaplemba »Edinosti« razveljavljena.) Znano zaplembo »Edinosti« radi notice o prepovedi rus-
kega kurza v Ljubljani je tržaško del sodišče razveljavilo.
(Opozarjam« na inaerat) domoljubne narodne tvrdke Ivan Drufovka v Gorioi, koja je v korist družbe sv. Cirila in Metoda spravila v promet »Ciril-Metodovo voščilo« (biks) za Učenje obuvala. Zavedni trgovci naj si oskrbč označeno voščilo ter pri prodaji priporočajo svojim odjemalcem.
*
* *
(Poltretji milijon ljudij izročen lakoti.) Podkralj indijski je sporočil v London, daje vedno manj nade na zadostujočo žetev v Indiji. Več krajev bo skoro brez hrane. 2,226.000 ljudij bo prihodnje leto trpelo lakoto.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 27. do 30. deeembra.) Na Kranjskem: 27. v Črnomlju, v Idriji, Radečah in na Vrhniki; 28. v Dobu, Mirni peči; 30. v Kočevju in Zagorju za Savo. — Na Koroškem: 27. v Lavamintu. — Na Primorskem: 27. ▼ Divači; 28. v Gorici; 30. v Cevdatu.
Društva.
(Zadruga brivcev in friseurjev v Ljubljani) daje uljudno na znanje, da je deželna vlada dovolila, da smejo biti brivnice v nedeljo dne 24. in 31. decembra t. 1. do 9. ure odprte. — Nasprotno bodo brivnice v ponedeljek (sveti dan) dne 25. decembra t. 1. celi dan zaprte.
Darovi.
ZaJeranovo dijaško mizo: G. Fr. Bernik, kaplan na Vrhniki 5 gld. — Neimenovan Posavec 2 gld. — G. Jan. Bizjan, dekan v Moravčah 5 gld. — G. Mat. Pintar, župnik v St. Oselici 2 gld. — G" K. Miklavčič, vpok. župnik v Trbojah 1 gld. — G. Al. Jarc, kaplan v Gorjah 2 gld. — G. Jos. Abram, kaplan v Bovcu 2 gld. — G. A. Ramoveš, nadžupnik v Dobrepoljah 5 gl.
Bog plačaj! Božje Dete obudi dijakom mnogo dobrotnikov!
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 23. decembra. Cesar je vsprejel ostavko Claryjevega kabineta ter imenoval z lastnoročnimi pismi z dne 22. t. m. tajnega svetnika Witteka vnovič železniškim ministrom ter mu ob jednem poveril začasno predsedstvo ministerskega sveta; nadalje je imenoval fcm. Welsersh ei m ba zopet ministrom za deželno brambo, ministra Chlendovskega ministrom za Galicijo, ter konečno poveril vodstvo poljedelskega ministerstva sekcijskemu načelniku Blumfeldu, notranjih zadev sekcijskemu nač. Stum-m er j u, financ sekcijskemu načelniku baronu Jorkasch-Kochu, trgovine vnovič sekcijskemu načelniku Stibralu, pravosodja sekcijskemu načelniku vitezu Sohrottu in vodstvo ministerstva za bogočastje in nauk sekcijskemu načelniku vitezu Berndu.
Dnnaj, 23. decembra. Današnji uradni list objavlja cesarjeva lastnoročna pisma na odstopivše in novoimenovane kabinetne člane. V pismu na Claryja se naglasa, da je zvesto sledil klicu vladarja v posebno težavnih razmerah in da se je mnogo trudil storiti konec žalostnim političnim zmedam, kar pa je žal postalo sedaj nemogoče. Izreka se mu konečno hvaležno priznanje.
Dunaj, 23. decembra. Cesar je imenoval posl. Z a če k a in namestnika Hassl-wanterja članoma, vpok. sekc. načelnika vit. S p a u n a namestnikom državnega sodišča.
Dunaj, 23. decembra. Cesar se poda jutri zjutraj v Walisee k nadvojvodi Karlu Franu Salvatorju. 26. dec. se povrne na Dunaj. 29. dec. pride na Dunaj srbski kralj Aleksander in odpotuje 31. dec.
Dunaj, 23. decembra. Voditelj ministerstva Wittek je sporočil pismeno zbornicama, da je nju zasedanje preloženo za nedoločen čas.
Dunaj, 23. decembra. Državni zbor je z najvišjim odlokom z dne 22. t. m. preložen. Dotični odlok objavlja današnja „Wieo. Ztg." v neuradnem delu.
Dunaj, 23. decembra. Novoimenovano Wittekovo ministerstvo je imelo včeraj popoldne svoje prvo posvetovanje.
Dunaj, 23. decembra. Uradni dunajski: list objavi jutri cesarjevo potrjenje za zakon, s katerim se odpravi časniški kolek.
Dunaj, 23. decembra. Srbski finančni minister Vukovič je včeraj na potu iz Pariza na Dunaju v železničnem vozu nagloma zadet od kapi umrl.
Gradeo, 23. decembra. Pri Wildomu< sta trčila vsled megle dva tovorna vlaka. Več železničarjev je bilo ranjenih.
Budimpešta, 23. deoembra. Poslanska zbornica je prekinila zasedanje do 18. januvarija.
Salerno, 23. dec. Včeraj opoldne se je v kraju Amalfi odtrgala gora ter zasula več hiš in hotel Coppocini. Več ljudij je ubitih.
NovoroBijsk ob Črnem morju, 23. deoembra. Ze tri dni razsaja tu grozen viharr ki odkriva strehe in ruje drevesa. Brzojavna in brzozvočna zveza je pretrgana. Nekaj par-nikov se je potopilo, nekaj jih tiči v luki. Skoda je ogromna.
Vojska v Južni Afriki.
Z bojišča tudi danes angleški generali in poročevalci niso poslali v svet nikakega poročila, in zdi se, kakor da bi bila Kriiger in Chamberlaiu že sklenila premirje. V resnici kajpada temu ni tako, marveč gibanje na celem južno-afriškem bojišču je prav živahno, posebno se pa trudijo angleški generali, da jih vrhovni poveljnik Roberts ob svojem prihodu najde na pripravnem mestu. Da Buri ne drže križem rok, o tem niti ni govora.
Vendar se pa vedno pogosteje čujejo glasovi o mirovnih pogajanjih. Kakor je razvidno iz zdolaj objavljene petroburške brzojavke, se je Anglija oficijelno po svojem zastopniku obrnila do ruskega carja s prošnjo za posredovanje pri mirovnih pogajanjih. Car se baje še ni odločil in so-bržkone tudi ne bo tako kmalu, posebno ne v prilog Angliji. Angleška vlada je neki voljna skleniti mir na podlagi statuisa quo, t. j. umakniti hoče vse svoje zahteve. Ali se Buri kot zmagO' valci zadovolji s takimi pogoji ? Menimo, da no. V slučaju, da car ne ustrrže angleški želji, hočo se Chamberlain obrniti do nemškega cesarja. Tu bodo Angleži prej kaj opravili, toda tudi nemški cesar ne bo tako z lepa odpravil burakih pogojev.
Da se Anglija res že peča z mislijo glede premirja, je zelo verjetno, ker so se neugodnemu položaju v Južni Afriki pridružile sedaj tudi neljube razmere v Indiji. Poroča se namreč, da iz Indije ne odide na bojišče naročeno število vojakov, ker jih tam sami potrebujejo. Mej ondot-nimi domačini je namreč jelo nevarno vreti in v slučaju pretečega splošnega upora ne bo zadostovala niti vsa ondotna angleška moč.
Pa tudi z odpošiljatvijo prostovoljskih čet ne gre tako lahko, kakor se bahajo, sicer bi angleški uradni in neuradni agentje ne nabirali vojakov po vseh mogočih kotih angleških naselbin in v raznih mestih na evropski celini, kakor v Belgiji, v Švici, na Ogerskem in drugod. Sicer bi jim pa tudi prav nič ne koristila armada z vseh vetrov nabranih plačanih »junakov«, ker jim poleg vsega primanjkuje transportnih sredstev vseh vrst.
Petrograd, 23. decembra. Angleški poslanik Scott je bil v avdijenci pri carju Nikolaju ter ga v ime vlade prosil posredovanja v sedanji transvalski vojski, čar še ni dal nikakega določnega odgovora.
Berolin, 23. decembra. Tukajšnji listi so mnenja, da se je Anglija zato obrnila do carja Nikolaja za posredovanje, ker še boji, da se Busija posluži sedanje ugodne prilike v Indiji.
London, 23. decembra. Listi poročajo, da je transvalski poslanik dr. Leyd prosil v Parizu vlado za posredovanje (?).
London, 23. decembra. V tukajšnjih vojaških krogih kroži vest, da se pripravljajo Buri na energičen napad. Vest pa menda ni povsem verjetna, ker se Buri izogibajo ofenzive, in tudi ni imenovan nikak kraj.
London, 23. decembra. Pri Ladjsmithu je zadnje dni izgubil White 7 mrtvih in 14 ranjenih. Ali je skušal prodreti iz mesta, ali je bil napaden, poročilo ne pove.
DOBRA VARČNA KUHINJA
Jublna zabela Maggl prekosivse druge: vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, - le nekoliko kapljic je treba - Dobi se v izvirnih stekleniCicah po 50 vinarjev po vseh prodajalmcah delikatšz, dišav, kolonialnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po oenl napolnujejo z novo jahtno zabilo Maggl-jevo. 830 14-14
Št. 43.203.
Vabilo.
993 3-1
Že mnogo let oproSSajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemlj6 oproatne listke na korist mestnemu ubožnemu zaklada.
Na t6 hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečevanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci Karol Karlnger in Vaio Petrlčič na Mestnem trgu ter Albert Sohaeffer
na Kongresnem trgu.
Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega svfeta raznašal mestni nradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vi-ak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor dosltj položiti jedno krono in na opisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinab.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 21. decembra 1899.
Župan: IVAN HRIBAR 1. r.
Št. 13069.
Razpis
986 3-2
službe dež. živinozdravnika na Vrhniki.
Za Vrhniko je popolniti na novo ustanovljena služba provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo je združen letni dohodek 600 gld., in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 400 gld., dočim ste se občini Vrhnika in Borovnica zavezali 200 gld. prispevati v to svrho.
Dotični zdravnik je dolžan, prezplačno ogledovati klavno živino na Vrhniki in v Hribu in ondi nadzorovati živinske sejme.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnjo z dokazili o starosti znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti
do 20. januvarija 1000 deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbara kranjskega
v Ljubljani, dne 17. decembra 1899.
Podpisana ima v zalegi, najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatlke, ve-lnme, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, k«r se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje ro4no lu pošteno po najnižji ceni bandera In vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvnžujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlionejšim spofctovanjam Be priporoča 250 52 42
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove nlioe 4.
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem prevzel v lastno o skrb
„Narodni hotel"
in
prenočišče za tujce
v svojem v novo zgrajenem poslopji Dunajska cesta Št. 26.
Hotel je blizo južnega kolodvora. Dobe se razna fina vina iz lastnih velikih kletij, kakor je tudi dobra kuhinja na razpolago. Sob« za prenočišča so jako lepe in z vso postrežbo preskrbljene,
Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk ter se zabeležim
s spoštovanjem
994 3-1	Ivan Grajzar veletržeo.

mm
! 1 Najboljša in n^jsigurnejša prilika za štederge i!
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih: čez 61/, milijona gld.
Iijudska. posojilnica.
Preje: Gradišče štev. 1. — Sedaj: Kongresni trg št. £H9 I. liadntr.
Sprejema
tsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
411 O
|2
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: 2,112.219 gld. 99 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30 sept. 1899: 6,757.658 gld. 53 kr.
V Ljubljani, dnč 10. oktobra 1899.
863 20
Dr. Ivan Šusteršič, predsednik.
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Frančišek Birk, stolni vikar v Ljubljani.
Dr. 'Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani.
Odborniki: Dr. Andrej Kar lin, gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg. veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Dr. Viljko ScliweiUer, odvetn. koncip. v Ljubljani.
Oregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Dr, Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani.
aH
wi
M
Josip Kastelic,
9
krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4
priporoča se prečast. duhovSčinini t izdelovanje vsakovrstne
obleke
posebno
talarjev, površnikov iti
Izdelujem blrete, olngulum in vsakovrstne šemieete, kakor tudi vsa draga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za-
dovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
oble za mode ii detle
po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 519 31 30
Dobiva se povsod.
927 (36-3)
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje z6b.
„The Mutual",
zavarovalna družba za življenje vNew-Jorku.
Popolnoma vzajemna. "^Jt
Police so po preteka 2 let nespodbij&lne in po preteka
3 let nezapadljive.
Konečne številke bilance za l. 1898:
Denarno stanje............. 1,369.576,698-29 kron
Zavezanosti na račun lastnikov polic..... 1,150.168,487 79 »
Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408.205 50 »
Zavarovalno stanje vštevži telesne rente..... 4,795.509,175-81 »
Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000 — »
Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. — Y polici sami zajamčena posojila in
odkopi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26 -5
generalno zastopstvo za Kranjsko
v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, H. nadstr.
Kinč in svečice za božična drevesca
nadalje
gumi-galoše, *
■amo najboljšega Izdelka, ruske in ameriške, priporoča
galanterijska zaloga 981 5~4
* Ivan Kordik-av «ggr4 f0reiie4nove
^ Poštne pošiljatve se pošljejo obratno, le s polovico stroški.
peci
Bogato izbero
božičnih in novoletnih daril s
priporoča	975 6-4
droguerija f. Milit v Ljubljani.
Vkusno vrejena lepotilna sredstva, mične novosti
po različnih cenah.
Toaletni predmeti, dišave, Čaj, rum, konjak, likeri, vina.
Fotografiji aparati, p*e^la£nopinao"
zabava za odraatle.
Na sedmih javnih razstavah s prvimi odlikami obdarovano.
na
1860
TRA.RM\ podplata C.nEfEPfiyprBy
J?

Vsak dan jih izdela tovarna 848 10 9 40.000 parov!
Edini pogodniki: UlesHtorff, Behn & Co., Dunaj, I.
Na drobno se prodajajo v vseh boljših prodajalnicah čevljev in modnega blaga.
D u n a j s k a fl 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižioe s 4%•
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje In 984 3 razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenska banka
na Dunaju, I., Herrcngasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi Iglavi, Moravski Ostravi.
Telefon štev. 135, Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
,BANKA Maks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet itev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računa (tJiro - konto),
obresti od dn6 do dnč po 4'/i#. Poštno - hranllnlčne položnloe so na razpolago.
I > u n a j s k a borza.
Dnč 22. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld. 55 kr.
Skupni driavni dolg v srebru.....98	» 25 »
Avstrijska zlata renta 4 °/0......115»30»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	98	» 25 »
Ogerska zlata renta 4.......115	» 40 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	94	» 40 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	921	» — »
Kreditne delnice, 160 gld..............372	» — »
London vista..........121	» 37"t.
Kemški drž. bankovcira 100m. nem.drl. velj.	59	> 07",►
20 mark............11	. 81 .
20 frankov (napoleondor)............9	» 66'/»»
Italijanski bankovci........44	• 70 >
C kr. cekini . ..............5	». 72 >
Dnč 22. deoembra.'
4•/, državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4'/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. tem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 6°/0 .
»	> dolenjskih železnic 4°/„
167 gld.	—
156 »	—
199 »	75
98 »	25
137 »	—
129 »	25
1C6 »	50
96 »	—
207 »	75
162 .	—
119 »	25
99 .	50
- kr.
Kreditne srečke, 100 gld.
202 gld 15 155 » -
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genčis srečke, 40 gld......
VValdsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke ........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. PaDimih rubljev 100 ......
l. 20	»	10	1
	>	—	1
	»	25	»
	>	75	1
90	•	—	>
. 26	»	—	I
. 147	»	25	>
-. 3030	»	—	I
. 412	»	—	»
. 65	»	25	»
. 97	•	—	t
. 266	»	75	t
203	»	_	»
	»	25	»
Nakup in prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanja za igube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na boni.
Menjarnična delniška družba
„n E R C V B«
I., Vlollzaili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Af Pojasnila "£& v vseh gospodarskih in Inanfinih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljskih vrednsstnlk papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocegt obrestovanja pri popolni varnosti Jf naloženih glavnlo, TXL