j Najvnčji aloremki dnevnik v Združenih drzamb VaUauvteleto ... $6.00 Za pol lete.....$3.00 Za Ne« York celo leto • $7.00 Za inozcnutvo celo ieto S7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21. 1903, at tbe Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Daily m : the United States. § Issued every day except Sundays 3 and legal Holidays. | 75,000 Readers. T~TII II i II i"! T TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 31. — Štev. 31. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 6, 1936 —ČETRTEK, 6. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIW VELESILE DRUŽIJO CENTR. DRŽAVE PROTI NEMČIJI Premogarjem preti izkljucenje iz Delavske Federacije SEN. BORAH JE OBJAVIL KANDIDATURO V Ohio bo nastopil v primarnih volitvah. — Nasprotniki pozdravljajo spor v republikanski stranki. WASHINGTON, I>. C., 5. februarja. — Senator William K. Borah je naznanil - vojo kandidaturo za predsednika. Borah je obljubil, da bo podal pismeno izjavo, da ga je najmanj osem delegatov naprosilo, da nastopi 12. maja v primarnih volitvah v državi Ohio. Demokrati so to Bo rakovo izjavo pozdravili z velikim veseljem, ker Borahova kandidatura pomeni razkol v republikanski stranki. Borah je svojo kandidaturo naznanil po konferenci s petimi voditelji naprednih republikancev v državi Ohio; pa tudi še več drugih republikanskih voditeljev iz Ohio se bo pridružilo Borahu. Država Ohio bo na republikansko konvencijo v juniju v Cleveland poslala 52 delegatov. Borah se bo boril za napredno platformo i>roti reakcijo-narcem v stranki in je rekel: U v or jen sem, da mora narod dobiti priložnost, da izrazi svoje želje pri primarnih volitvah 12. maja. "Po načinu 'najljubšega sina' mu je ta pravica vzeta. V Ohio bom imel več govorov in bom pojasnil svoje stališče.*' Po postavi države Ohio morajo imeti delegati za konvencijo pismeno privoljenje kandidata, katerega bodo podpirali. V kratkem bo senator Borah zopet govoril v New Yorku. DEVET PONAREJEVALCEV ARETIRANIH V kleti pod neko brivnieo na Blceekor Street v* New Yorku je jHjlicija zalotila devet moških pri. ponarejanju denarja. Vseli devet so aretirali. V kleti so našli moderni stroj in več plošč za tiskanje deset- in dvaj-sct-dolar&ih bankovcev. LJUBITEJ ŽIVALI NOČE PODPIRATI DRUŽINE V UNION CITY, N. J., je Sidney Tausend je uradnik družbe zoper trpinčenje živali. — Včeraj je bil pozvan pred sodišče, in sodnik je razsodil, da mora plačevati svoji ženi in o-troku po $12.50 na teden. Tausend je družino zapustil ter raje živi pri svoji sestri in njenem psu. — Ali imaš raje sestro in psa kakor svojo ženo in otroka! — ga je vprašal sodnik. Tausend je nekolkko pomislil in odvrnil: — Da, raje imam sestro in psa kot pa svojo družino. ITALIJANI PRIČAKUJEJO NOVIH SANKCIJ Fašistični veliki svet je sestavil načrt. — Odredil vse za obrambo dežele. RIM, Italija, 5. februarja. — Fašistični veliki svet je izdelal natančen načrt o "proti-od rod bali" za slučaj, ako bi Liga narodov proti Italiji po- j ostrila svoje sankcije. V čem obstoje te "protiodredbe", veliki svet po svoji seji ni naznanil. V štirih dneh je imel veliki svet že drugo sejo. Javnost pričakuje zelo važne sklepe in je bila mnenja, da bo velik: svet imel neprekinjeno zase-dauje, toda zadnja seja je bila za nedoločen čas odložena. Važca je izjava v uradnem poročilu, da je veliki svet o-dobril zavrnitev angleško -francoskega mirovnega načrta, ki je bil že davno odklonjen.^ "Veliki svet vidi v zadnjih zmagali naše vojske na fronti v Eritreji in Somaliji,'* pravi uradno poročilo, "zelo pomembne, določne činitelje sedanjega I>oložaja. Ponovno povdarja svoj trdni sklep, da doseže cilje, zaradi katerih se je pričela vojaška akMja, in je prepričan, da v tem odgovarja duhu naše vojske in italijanskega naroda. "Nato je veliki svet preiskoval notranji položaj ob konca tretjega meseca gospodarskega obleganja. Ko je pohvalil mir in občudovanja vredno odporno silo italijanskega naroda, je postavil -določen načrt za p rot i od red be za slučaj še o-strejših sankcij.'' Mussolini ,je govoril poldrugo uro ter velikemu svetu zagotovil, da vedno z večjim navdušenjem zasleduje napredek afrikanske vojne. Svojemu zotu, grofu Galeazzo Ciauo, in bivšemu tajniku fašisti Č n e stranke Roberto Farinacciju je voščil srečno pot na fronto. Grof Ciano je bil nedavno iz Eritreje poklican v Rini. Mussolini, ki že dolgo časa izdeluje načrt za vojaško pripravljenost za morebitno evropsko vojno, je sklical dve najvažnejši seji najvišjega o-brambnega sveta in fašističnega velikega sveta. Najvišji obrambni svet je rešil dve težavni in kar najbolj važni nalogi: 1. Razvoj nadomestnih tvarin za dosedaj import irane surovine, oziroma o-tvoritev novih virov za surovine v deželah, ki niso udeležene pri sankcijah. 2. Povečanje italijanske trgovske mornarice brez tuje pomoči; 3. Vzgoja civilnega prebivalstva v vojaški disciplini za slučaj evropske vojne in 4. Zaščita civilnega prebivalstva proti napadom iz zraka in z morja. VEČ STROKOVNIH ORGANIZACIJ JE PREDLAGALO SUSPENDIRANJE WASHINGTON, D. C., 5. februarja. — Kot zatrjujejo dobro poučeni krogi, je že več strokovnih unij zahtevalo, naj bodo United Mine Workers izključeni iz American Federation of Labor in pričakovati je, da bo glavni odbor delavske federacije? na svoji seji v maju o tem tudi sklepal. RUSKA ŽELEZNICA VZNEMIRJA JAPONCE TOKI( K JafKHiska, 5. febr. — Kot. zagon, vi ja japonski vojni urad, Rus:j.i z največjo naglico gradi železnico od Bajkalskega jezera proti sibirski obali. 1(>0, delavcev gradi 2000 milj dolg', žel.-zniško progo od Tajšeta, vzhodno od Bajkalskega jezera, j >-i de Komsomolska v vzhodni Sibiriji. Cela železnica bo v kratkem izgotovljena in dve let: prej, kot je bilo pre-računjeno. Od Komsomolska se bo ra zet'nil a na tri strani: naravnos* do morja, do Niko-lajevska na severu in na jugu do Harabo^ska, od koder je zopet zveza z Vladivostokom proti jugu. . Ob Bajkalskem jezeru vodi železnica po bogatih zlatih poljih, pred Komsomolskim pa po krajih, ki imajo mnogo železne rude. Nova železnica je zelo velike strategične važnosti, ker vodi transsibirsk-i železnica tik t>b meji Mančukuo in je izpostavljena japonskim napadom. Železnica bo dvotima, kakor je sedaj transsibirska. MUSSOLINI SVARI GRŠKO ATENE, Grška, 5. febr. — List "Eleftron Gaome" objavlja razgo\or svojega poročevalca z Mussolini jem v času, ko je Mussolini posvaril balkanski1 države, ker so se zvezale z Anglijo. "Grška se je vpregla v angleški voz," je rekel II Duce. "Isto je storila tudi Jugoslavija, ki že zaradi sankcij trpi veliko škodo. Grški ni bilo treba slediti tej poti — mogla bi postaviti pridržke, kot so napravile Av.=ti ija, Madžarska, Albanija in Argentina, ki so se prepričalo, da jim ne kaže vezati se z Anglijo. 4 4 Borili se bomo do konca. Male države pa morajo vedeti, da bodo izgubile, ker so se postavile proti Italiji. Tn ravno te države bodo največ trpele. In Grški ni bilo treba nakopati si jeze Italije." KOMUNISTIČNA ZAROTA NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, Madžarska, 4. feb. — Tukajšnji policija je dobila baje neovrgljive dokaze, da podpirajo ruski komunisti svoje madžarske tovariše z ogromnimi vsotami denarja. Njihov cilj je strmoglaviti sedanjo madžarsko vlado. Policija je aretirala več uglednih Madžarov, ki so bili v zvezi z Moskvo. Predsednik American Federation of Labor William Green in predsednik U. M. Workers o tem nočeta ničesar povedati. Premogarska konvencija je soglasno sklenila, da se organizacija ne vkloni zahtevi glavnega odbora delavske federacije, da Lewis razpusti svoj odbor za strokovno organiziranje delavstva. Že prej je tudi konvencija podelila svojemu predsednik Lewisu pravico, da vstavi mesečno članarino pre-mogarske unije v znesku $4000 delavski federaciji, kadar >e mu zdi primerno. Green je na premogarski konvenciji priporočal, da naj bi premogarska unija opustila svojo zahtevo po -strokovni organizaciji ter je delegate pozival, da skušajo živeti s strokovnimi organizacijami v slogi v okvirju delavske federac Ako bo premogarska unija izključena iz delavske federacije, ali pa, ako sama izstopi, se ji bodo pridružile še naslednje strokovne organizacije: — Amalgamated Clothing Workers, International Ladies Garment Workers, Typographic Union in Textile Workers. --Vendar pa so te unije priporočale premogarski konvenciji, da naj prepreči razkol z delavsko federacijo in naj še dalje skuša priti do svojega cilja v delavski federaciji. NAZIJSKI VODITELJ UMORJEN Gustloff je bil ustreljen. Jugoslovanski medici-nec Frankfurter ga je ustrelil. DA VOS, Švica, Tj. febr. — Najdelavne.jši nazijski voditelj med švicarskimi Nemci, \Yil-helm Gustloff je postal žrtev političnega umora. Mladi morilec, ki iv* iia 11 let starega moža oddal p"t strelov in se je z dvignjenim revolverjem ubranil pred veliko množico, j«' pobegnil, toda je pozneje policijo J NA VAŽNIH KONFERENCAH, KI SO SE VRŠILE V LONDONU, NISTA BILI ZASTOPANI ITALIJA IN NEMČIJA Francija in Anglija odobrujeta ' 'preprečevalno mobilizacijo". — Razgovori v Parizu se nadaljujejo. Združevanje držav jezi Italija. — Francoski vnanji minister Flandin I je konferiral z jugoslovanskim regentom. — Italija je popolnoma o-samljena. RUSI PREPODILI MANCUKUANCE MSKVA, Rusija, 5. febr. — Vrhovno poveljstvo sovjetske armade na Daljnem Iztoku v svojem poročilu pravi, da japonske in mančukuanske čete zavzemajo svoje postojanke nasproti sovjetski meji in pošiljajo poizvedovalne oddelke v sovjetsko ozemlje. Ruska straža je prisilila, da so se mančuku-anski oddelki umaknili v Mančukuo. Poročilo pravi, da je dobrodošel vsak nepristranski odbor, ki hoče preiskati te obmejne dogodke. PARIZ, Francija, 5. februarja. — Francija in Anglija upata, da bosta ponudili Ligi narodov "veliko palico", da si ne bo skušal Hitler v Evropi izkoristiti na isti način kot Mussolini v Afriki. Evropski državniki so živahno razpravljali v telefonično obvestil, da se bo j Londonu in Parizu o poostrenju XVI. člena Liginih sam izroči!. Pozneje je v za-1 1 ° poru povedal, da je David Frankfurter iz Jugoslavije in da se uči zdravilstva na vseučilišču v Bernu. R«*kel je, da je Gustloffa ustrelil zato, da je zadel Hitlerjevo vlado. Vsled tega umora se je bati napetih o«lučajev med Nemčijo in Švico. Obe deželi ste imeli za več ostrili sporov, ki so bili v zvezi z naziji v Nemčiji in Sviei. Pogosto so bili že ore povedani nemški časopisi v Švici, in šviearsk listi v Nemčiji. Naio^trejši spor med Nemčijo in Švico je nastal, ko je nek nemški nazijec odpeljal nemškega Žida Bertliolda Ja-cobsa iz Šv^ce v Nemčijo. Pozneje je prišlo med obema deželama do sporazuma, ^da se je smel Jacob* vrniti v Švico, od-vajalec pa je bil kaznovan z ukorom. V nadaljnem zaslišanju je Frankfurter izpovedal, da jc kot. žid hot°l maščevati preganjane Žide v Nemčiji. Frankfurter je že v petek prišel v Da vos, toda šele v torek ob 4 popoldne je šel na Gustloffovo stanovanje. Gust-loffova žena mu je odprla vrata in ga peljala v pisarno svojega moža. Takoj, ko so se za njim zaprla vrata, je Frankfurter, ne da bi rekel kako besedo, potegnil rc^oi\er in oddal pet strelov, od katerih so štirje Gustloffa z i del i v glavo. Gustloff je bil na mestu mrtev. BREZPOSELNI RABELJ SE JE HOTE OBESITI LOČITVE ZAKONA V ANGLIJI LONDON, Anglija, 3. feb. — TTrad generalnega regi-strarja poroča, da je bilo lani ločenih v Angliji 4,287 zakonskih parov, torej 245 več kot leta 1934. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — ' .Vreden je 50 centov. VARŠAVA, Poljska, 4. feb. — Sinoči se je hotel obesiti v bližnjem gozdu bivši poljski rabelj Maeie Jevski, ki je pred letom izgubil službo, ker je preveč pil. Mimo je slučajno prišel neki kmet in ga odrezal. Po par minutah se je Jevski zavedel. Neštetim zločincem je pravilno zadrgnil zanko, sebi je pa ni znal zadrgniti. pravil z ozirom na postopanje z agresivno državo. • Za odstranitev vojne nevarnosti Anglija in Francija odobrujeta "preprečilno mobilizacijo". S tem bi mogla članica Lige narodov v svojo varnost mobilizirati svojo vojsko, četudi kaka država ni mogla na Reno poslati svojo vojsko, ako bi se bala nemškega napada. Zunanji minister Pierre-Etienne Flandin je zopet imel razgovor z avstrijskim podkanclerjem knezom Starhembergom in jugoslovanskim regentom princem Pavlom. Iz zanesljivih virov je znano, da skuša Flandin postaviti skupno fronto v vzhodni in južnovzhodni Evropi proti Nemčiji, posebno še zaradi tega, da Nemčija ne bi mogla razširiti svojega vpliva na Avstrijo. Francija se je zopet z vso vnemo oprijela načrta, ki ga je zasnoval umorjeni zunanji minister Bar-thou in čegar cilj so pogodbe različnih držav za medsebojno varnost. Po pogrebu angleškega kralja Jurija so se vrši-le važne diplomatske konference v Londonu in Pa-riu. Konferenco za konferenco je imel Flandin z ruskim zunanjim komisarjem Maksimom Litvino-vom, romunskim kraljem Karolom, zunanjim ministrom Titulescu, bolgarskim kraljem Borisom in jugoslovanskim regentom princem Pavlom. Na te konference je bil tudi povabljen čehoslovaški zastopnik. Značilno pa je, da na te konference ni bila povabljena niti Nemčija, niti Italija. Na Mussolinijevo zahtevo je italijanski poslanik Vittorio Cerutti vprašal Flandina, zakaj k tem ko nferencam ni bila povabljena tudi Italija. Flandin pa mu je odgovoril, da francoska vlada obžaluje, da Italija zaradi svoje vojne v Abesiniji ni v položaju, da bi mogla sodelovati pri združevanju držav za evropsko varnost. IZSELJEVANJE V PALESTINO JERUZALEM, Palestina, 3. februarja. — Meseca januarja se je priselilo v Palestino 21 t>soč Židov, RIM, Italija, 5. februarja. — Italijanska javnost je zelo razburjena zaradi diplomatičnih pogajanj v Parizu in se zaveda, da je Italija popolnoma o-samljena. Tudi italijanska vlada se zaveda, da so vsa pogajanja v Parizu naperjena proti Italiji in Nemčiji. Francija skuša Avstrijo približati k Mali antanti, Bolgarsko pa k Balkanski zvezi. Z Bolgarsko hoče Flandin vzeti Italiji njeno najboljšo prijateljico, z ostalimi državami pa skuša povečati število so^ vražnic Nemčije. Vendar pa uradna Italija ne kaže prevelikega' razburjenja, trdeč, da brez Italije ni mogoče izrav-f nati položaja v podonavskih državah,__ £29 V A E t) D A " ....... New York, Thursday, February 6, 1 936 THE LA iif'EfsT SLOVENE DAILY IN V. 8. A, il Glas Naroda" jvm) ud mbHOd fey ' SLOTKNIC PUBLISHING COMPANY IA Corporation) PreaMont L BwCa, Treat- Place of af the corporation and addreoeee of above officer«: -«LA 8 NARODA" (Voice ef the People) t——..... 11»lid Iran On Except Piudajm tad Holiday« r» v ut» mu ta . Mi ................... 93.00 Ea New York ca celo leto f7.00 Ea pol leta .............«... RJO Za laoaeaoatro aa eelo leto 17.00 Za pol leta............. ... M RJO MntoacrlptioD Yearly $«00 AdTWUMMOt ob Ajrreemeot -tilu Naroda" labaj« tmU dan IvraemM e«delj lo prasalkov. -MgiUl b -o*UJ«tt m« m PO tudi (todplu la owbDoad me ae priobčujejo Deaar oaj ae bltforoli Money order Pwi (pranembi kraje naročnikov, proatiao. da m prej&aje btvallAfie nasnanl, da Hitreje aajdeaao aaalovalka. ■GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New lech. N. X. Telephone: CBcbtt S—SITA DVAJSET KAZNENCEV MANJ Pod vaško lipo Piše kakor misli FRANK KERŽE Prejšnji teden je zgorelo v državi Alabami dvajset ka zueiuvv, katere so i>eljali v ok'lopnein trueku na delo. Eden med njimi je zaznal na trueku šop papirja, da bi se ogrel. Tank za gazolin je eksplodiral, iu dvajset kazneneev 7:imorcev se je se vrlo pri živem telesu. Razni soeijalui delavci so ugotovili, da znaša v južnih *4chain irangahin kazenskih kempab življenje kaznenea komaj deset let Delati morajo v veakršuuui vremeiiu po dvanajst ur dnevno; trausportirajo jili v jeklenih kletkah (v katerih morajo tudi prenočevati na prostem); odrekajo jini najbolj nuj-ne življenske |M)trebščine; izpostavljeni so najhujšim kaznim izročeni so na milost in nemilost paznikov ter umirajo vsak dan sproti počasne smrti. Nedvomno bo medena preiskava, eije namen bo dognati, čemu niso kazneneev pravočasno rešili. Vsakih par let preiskujejo, v kakšnih razmerah žive kaznenci po južnih državah. A se tozadevne preiskave, naj se vrše v Alabami, Geov-gi ji ali obeli Carolinah, se zvodene, "ohain gange" in kazenske kemjK' pa ostanejo. V prvem ofieijeltiem ugotovilu, ki so ga izdale alabam-ske oblasti, je rečeno, da so bili kaznenci 4avi, da je malo prehlajen. Noja, zdaj se ga je to tako prijelo, da kadar ga malo ima, pa pravimo: oče je spet prelil a jen." Da povem vse dodobra, moram povedati tudi o tistem jet-ničarskem pazniku v stari domovini. To pa je bilo tako: neki človek je imel precej dolg jezik in je imel pogostoma o-pravka s sod ni jo. Ko je presedel po nekaj tednih svojo kazen, pride paznik k njemu in mu napravi tako le pridigo: "Ti, Janez, nisi tako slab Človek in vendar te moramo vtakniti vsakih par mesecev po par tednov. Zakaj? Ker se ga malo navieees pa ne veš, kaj {praviš. Vzemi si zdalje k srcu, da se boš v bodoče pazil, da boš pošten človek med pošteno človeško družbo. Vzemi si k srcu, pravim, ker te je škoda, in vesel te bo brat, žlalita in vsa oln-ina." Jetnikova glava polagoma leze proti pvsim in vse je tako zgledalo, da no misli vreči na prsa svoje* iu dobremu učitelju. Pazniku samemu je šlo skoro na jok, ker ni slutil, da bo njegova beseda toliko »alegla. "Ali bi še kaj posebnega rad," ga vpraša paznik. "Oh, d?, i te no, še kaj povejte, Vse drugače je v Ameriki". Moderno življenje nudi človeku vso mogočo, največkrat mehko in tečno hrano, in dober kranjski želodec prenaša vse to dolgo časa. Polagoma se pa le začne upirati in potem pridejo na vrsto vsa mogoča "zdravila." •NAJLEPŠE KRAJE SLOVENIJE" knjigo, ki vtsebuje nad osemdeset umetniških fotografij, smo poslali vsem onim, ki so nam po novem letu pridobili kakšnega novega naročnika. Tozadevna ponudba je veljavna do 15. MARCA. Sicer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna: "GLAS NARODA" Peter Zgaga POGOVOR S SOCIJALI-STOM V New Yorku se včasi sesta-nem z zanimivim človekom, ki je posečal visoko šolo življenja ter je ]x> preprinčanju tak 7socijalist kot so bili po naših krajih ob času obeli Krista- $415 ZA IGRAČE Dvanajstletna Gloria Morgan Vanderbilt, potomka new-vorškega milijonarja, ima vsako leto na razpolago $415 za i-i$r:»če Služabniki, ki ji strežejo, dobijo $11.(HX> na leto. Klobuki, ki jih nosi, so po $30. V New Yorku je na tisoče >iromašnih družin, obstoječih iz petih oseb, ki dobivajo na teden $12.83 ]>odpore. Za hrano nc sme vseh pet oseb porabiti več kot 35 centov na dan, če hočejo, da jim ostane par eentov za stanarino in kurjavo. Na podlagi tega lahko vsak izračuna, koliko ostane otrokom teh siromakov za igrače, klobuke in služabnike. Pred vsem imamo eno napako vsi, namreč, da preveč jemo. Če ne verjameš tega, začni s j>o-izkušnjo. Odloči se, da boš za teden ali dva jedel vsega samo 1 polovico toliko, kakor navadno. In našel boš veliko izpreinembo. Boljše zdravje, lažje telo, čistejša glava in mnogo drugega. Nič zato, če ti želodec pravi kdajpakdaj. da ima premalo. Ne daj mu, ker ne ve. kdaj ima dovolj. Senzacija lačnosti mine navadno kmalu po jedi. Nadaljr.c napako delamo v tem, ker ne vemo, kaj rabi naše telo. Človek ie po naravi bitje, ki je vse. In v vsaki hrani dobi telo nek -.j »osebnega, kar rabi za dobre zdiavje. Pred vsem ne pozabite zelenjave, ki je nad vse važna. Vidite, človeška hrana gre dolgo pot. Ko stoji nekaj ur v želodcu, pride v malo drobovje, ki je kakih dvajset čevljev dolgo. Iz malega drobovja gre v veliko, ki meri tudi kakih pet čevljev. Drobovje ima na milijone majnih niti ki sesajo in pobirajo snovi iz jedi. Teh niti se včasih prime blato, katerega ne spravi naprej navadno gibanje. Če imate umazano šipo, jo lahko polivate z vodo. Umazanost ostane vsa. Treba je cunje, da krepko potegnete po nji. Tn tudi drobovje, posebno malo, rabi cunje in metle. Julia vam ju ne da meso tudi ne. Krompir in kruli ne opravita tega. Edino zelenjava je tista, posebno surova, ki krepko potegne in očisti vse. Torej jejte najmanj enkrat na dan kako salato, ker je potrebna za vaše telo. Potem bi priporočal sadje, posebno kisla jabolka. Američani ne pravijo zastonj, da eno jabolko na dan drži zdravnika od hiše. Je j t" vselej dosti sadja kadar je v seziji. V zimskem času pa. kar dobite. V Ameriki imamo poceni oranže, ki jih jako priporočajo. Ampak so kisle veliko boljše, kakor sladke. Je tako: človeško telo v svojih prebavnih orsranih nilo kisa in k'slo sadje je najboljši Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. < Slovenian Working™ en's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. Predsednik: FRANK KOŠAK «0-25 Cat a! pa At*. Bklyn, N. Y. O O ■ O ft - Podpredsednik: FRANK CERAR 182» Woodbine St., B'klyn. N. T. Blagajnik: Tajnik: JOHN TTTRKAS Jr.. LOVRENC GIOVAKKL.LT. 401 HI m rod St.. B'klyn. N. Y. 813 Woodward Ave., B'klyn, N. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR. M Evergreen Ave.. B'klyn. N. Y. Nadzorniki: I. FRANK PIRC II. FRANK KOSHIER C9-27 _ 44 Ave., Winfleld, L. X. 602 Onderdonk Ave.. B'klyn. N. Y. m. JOHN HABIAN 1287 Greene Ave., B klyn, N. Y. DRUŠTVO' OBSTOJI ŠE LE 16 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DESET TISOČ DOLARJEV jbruitrene osje se vri* vsako drago soboto v meseca T društvenih prostorih v American-Slovenian Auditorium. 253 Irving Are, Brook-N. TT. — Rojaki fat rojakinje v New Yscfco In okolici ««v»rnjte » riubj bolezni att »efe. Is skfttfee ©d 2* «* H wHJ se «n*M te Je ▼ ekroija 5 stttj £e 5 Banov. Za nataažna pojasnila ss Jako u ocen i so postavim su- Za ▼ JUGOSLAVIJO $ 2.75___________________Din. 100 $ 5.15 _________________Din. 200 f 7.25___________________Din. 300 111.75 _____________ Din. 5M 923J* 947JM tako lepo ~k> šnopsu dišite Pa preidimo na prehlad. t pripomoček zoper to. Slednji človek ga ima po par-krat na leto in skoro vsak ve, kje in kako ti in ozdravi. -moč. Tn ne vem. komu smo dolžni bolj pomagati kakor svojemu telesu. Zato hitimo na pomoč takoj, ko začutimo bolezen. Ni treba čakati, ker to je nevarno. Navadno vžigalko ugasnemo. -V malo pihnemo. Kadar je pa v plamenu celo poslopje. je pa stvar draga. Nekoliko požrtvovalnosti, nekoliko dela in dobre volje, pa bomo boga*o poplačani z najdražjim. kar premore tn svet — ljubim zdravjem. nov, fcJtrausa, Kopača in TJi-nalda. Zelo rad politizira. Ker ima, — po mojem mnenju, — precej zdrave nazore, naj povem, kaj mi je razodel o predsedniški kampanji in o izidu predsedniških volitev. — Zmagal bo Roosevelt, — je pribil, — o tem ni dvoma, lil prav je, da zmaga. Kapitalisti so proti njemu, vsa bivša Hooverova ganga mu meče polena pod noge, protestantski pridigarji ga obsojajo, petinsedemdeset odstotkov ameriških časopisov, mu koplje jamo, pa vse skupaj nebo nic zaleglo. Doslej so si bili še pri vseh volitvah republikanci in demokrat je v laseh. Letos se pa ne bo vršila borba med republikansko in demokratsko stranko, ampak bo divjal boj med delavci in kapitalisti. Delavstvo bo za Roosevelta. kapitalisti pa za kogarkoli, edi-nole za Roosevelta ne. In ker bo Roosevelt zmagal, bodo v priholnjih štirih letih uveljavljene v Združenih državah izpremenibe, pred katerimi velekapital že zdaj trepe-ta. Še nikdar v zgodovini Združenih držav ni dobil noben kandidat tako strahotne večine ko>t jo bo dobil Roosevelt. Pri prihodnjih volitvah ne bo denar dosti odločeval. Z denarjem kupljenih glasov bo le malo. Kapitalistično časopisje, ki izhaja dnevno v milijonskih izvodih, ne more in ne more prepričati splošne ameriške javnosti, da je Roosevelt na krivi poti. Meseca novembra si bosta stali na-sproti dve fronti. Xa eni strani veleindustri-jalci, velekapitalisti in profesionalni zastrupljevalci javnega mnenja. Na drugi strani pa deset milijonska armada nezaposlenih, štirideset milijonov zaposlenih, ki so bili opeharjeni za XRA, in milijoni far-merjev, ki jim jt; bila uropana AAA. Z eno'besedo: armada lačnih, ponižanih in razžaljenih, ki vidi v Rooseveltu svojega rešitelja, se ho zoperstavila razmeroma pičlemu številu sitih objestne že v in pomilovanja j vrednih zaslepijoncev. Edino orožje, ki se ga bosta posluževali obe stranki, bo pa glasovnica: večina bo odločevala in odločila. IMAMO ^ ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vreil- "Glas Naroda" 21« West 18th Street Nfw York, N. T. V zadnjih treli letih je Roosevelt ponovno dokazal, da ima zdrave nazore. Ne bom rekel, da je socialist in da je nauk, ki ga oznanja, socialist ion i nauk. Toda socialističnemu se najbolj približuje. Nihče mi ne more očitati. da sem se izneveril soci.ja-iizmu, če sem za Roosevelta. Pri prihodnjih volitvah na -memo delavci cepiti svojih moči. Niti -socijalift, niti komunist, niti kandidat farmer-ske-delavske stranke ne more jeseni prodreti Vil >e preseliti v Belo hišo. Socijalisti, komunisti in člani farmerske-delav-ske stranke ne morejo imeti v prihodnjem kongresu večine. Delavec, ki mu načela stranke ne dovoljujejo javno ploskati Rooseveltu, naj mu že vsaj ne nasprotuje, ker bi z nasprotovanjem le odgodil vre-niče-nje idealov svoje stranke. Do prihodnjih volitev je komaj osem mesecev. Tas je torej dosti prekratek, da bi socijalisti pridobili v političnem pogledu vse svoie sotrpine na svojo stran. Izvolitev Roosevelta pa utegne marsikaj pospešiti, kar so zamudili v zadnjih štiridesetih letih. "G L "A 8 W~A RT) D "A 99 New Yorlc, Thursday, February 6, 1936 THE LARGEST SLOVENE D'AILT IN V. 8. rA. Dopisu Xvir Yuri, Citft, X. 1\ Povabljen sem bil od uredništva, naj bol j natančno razložim iu opišem kino-slike, katere se bodo kazale v nedeljo. Vabilu m' z veseljem odzovem. Najbolje je, da jili tako opišem, kakoršen vtis so napravili- pri zadnji seji, ko smo jili prvič videli. Začne se z Bistriškim mostom, mimo Mostnarja na Ihan, kjer mi pri gostilni 'Pri Mgaii' vsi domači na dvorišču in suše proso. Ko prideta Vir in l>oli na vrsto, vzklikne liaeii krat Miss Mary Kerch, z vese-j^ jezeru bela cerkvica. Ob jezeru so razvrsteni moderni hoteli, vile in kopališča za njimi z gozdi poraščeni hribi. Zadaj pa venec visokih gora. Bolj vstran med drevjem stoji kraljevi dvorec, kjer so se obravnavale že važne politične zadeve Evrope, ikamior pridejo na p< či t n ice visoki kraljevi obi' skovalci. - Slike so vzete od vseh mogočih sit lani; z gradu, iz daljave, od blizu, tako, da bo zadovoljen vsak, kdor jih bo videl. Ko so se na seji predvajali like Bleda, je neka članica zu- i- . ...........i, " .. , čela tiho peti pesem 44Po jeze- 11 m in tresočim glasom: Je-1 ' . 1 .. ■ - , -........ ,»»• v « - ru. bliz I rig ava . Navzuri so /e-, liasa mama! .Nato pa se* ^ . w . ,.; i ■ i i ... jo drug za drugim zaceli po- oee prid«* iz lileva. iJ * . . / . „. ' . l)o.nžal>ko pokopališče 0 | siic mati. Med tem je Mi-s Ilil- Vseh svetih izgleda kakor kra-1Hu!le U 10 *u*n 11 k *,aso: virju, in tako smo končno vsi POZDRAV IZ ZRAKA JUBILEJNEMU VLAKU peli. Vtis je bil ginljiv in veličasten — užitek popoln. Tudi vi boste imeli isti užitek. ko posotite našo prireditev. Slike se bodo kazale po pevsiki točki in pred igro, takj da se bodo igralci lahko pripravili ta čas. Začeli bomo s programom točno ob peti uri. Torej pridite o pravem času, da ne boste kaj zamudili. Frank Vojska, tajnik. sen vrt, poln cvetja, kamor gre gospod župnik Bernik v sprevodu opravljat molitve za rajne. Nato sledi ljubljanski nebotičnik, frančiškanska cerkev in most ter braujevkc na ljubljanskem trgu. To je prvi del. kateremu sledi glavna atrakcija Bled in okoliea. Začne se na vrhu Triglava pri Aljaževem stolpu, kjer hri-bolazei jKičivajo v družbi gra-ničarjev, kajti blizu Triglava teče meja med Jugoslavijo in Italijo. Vidi se strma Triglavska stena, bližnji in daljni hri-l»ovi, pokriti s snegom, turi-stovska koča pod strmini stenami, mnogi prizori s planin,' napisal v list!" me je par ro-kje pasejo živino; -lap Peric-' jakov ogovorilo zadnje dni. nik je vzet od vseli strani; iz! "Pa naj bo," sem si mislil kakšne višine pada voda in ka- j da napišem male ko lepo se vidi od daleč. j daljši dopis Deroča voda Vi nt ga rja >e 1 v nedeljo, 2(J. januarja, je tu- peni med strmini in nad vodo! kai*»ja ?>odružniea SŽŠ. št. (i. vis<»čemi stenami. Soteska je Priredila v- selico z igro "Kralj tako oaka iu globoka, da so ne- j Matjaž." V igri so nastopali ve- kateri deli slik zelo temni, k je,-| "»orna otroci, katerih je bilo ni dosti svetlobe. V višini' se i ok™«; .6o ^ J^vilu. Meni je pa boči kamnitni železniški "r^*1 pr!Zor' .K1 s° Je Mio t j kralj Matjaž s svojo vojsko pre- i budil. Mladih vojakov je bilo ko listja in trave. Kako dobro bi bilo, sem si mislil, ko bi se Barberloh, O. 4 4 No, kdaj boš pa zopet kajj "Florida Special je prevozil pettUočkrat .pot med New Yorkom in Florido. Na jubilejni vožnji ga je spremljalo troje letal. Veliko razdaljo prevozi vlak v osemindvajsetih urah. slika vseh igralcev, ko so se nam predstavili konci igre. Udeležba je bila povoljna, zlasti zato, ker se stariši prišli tako dolgo kot bo mogoče. Jaz ne bi več nesel denarja v tako banko, pa o delovala pod okriljem starejših, da ne bo še tako kmalu izginila slovenščina v tej deželi. ♦ * * Dramatični klub 'Slovenija* se že pripravlja , da vprizori daljšo krasno igro, katera se bo igrala na Velikonočno nedeljo. Ker ima klub na razpolago preboj dobrih igralcev, kostume in d^ige predmete, ki so potrebni nn odru, je upati, da bo igra dobro uspela, kakor so že dosedaj vse prireditve, kar jih je v teku svojega obstoja klub "Slovenija** priredil. * ♦ • Nekaj p sobnega v Barberto-v resnici prebudil kakšen kralj nu je bila prvega februarja ta-Matjaž iu potolkel vse parazi- kozvana srnjakova večerja. Ka- pogledat svoje otroke. Torej kini Anglež rti, oziroma pravim te in band i to, raketirje in tlači tel je revnega človeškega rodu. Ugajala se mi jc tudi živa Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje ▼ domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse paraike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. KSite nami SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau <116 West 18th Stree* New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. kor že znrno, je tukaj sloven-ski lovski klub, ki ima okrog dvajset članov. Klub pošlje vsakolefno lovsko sezono dva lovca na l<»v v državo Pennsvl-vanijo. Torej lovca sta prišla nazaj z dvema srnjakoma, ki sta služila za pojedino na o-menjeni večerji. Razume se, da ima lovski klub dosti stroškov in zato je priredil lovsko večerjo, na kateri je bilo navzočih okrog dvesto gostov. Dobili smo posebne papirnate čepice, kar je bilo znak, da smo postali vsi enakopravni. V resnici smo izgledali kot velikanska družina. Lovci, člani kluba, so bili v posebnem oddelku, kar je bila zanja posebna čast, in številni poseti lik i so lahko spoznali, kdo so pravi lovci. Vabilu se je odzvalo tudi večje štev i'o rojakov iz Girar-da. Ker so Girardčanje gostoljubni ljudje, je dolžnost bar-bertonskih rojakov, da jim ob priliki vrnejo poset. Rad bi malo več poročal o tem, toda ker imam poročati še druge stvari, mi sedaj ni mogoče. r/,c večkrat sem naletel na pogovore, ki so se sukali o bankah in o zamrznenein denarju.\ Kako je s tem položajem, mi ni popolnoma znano, čul pa sem, da je bilo v začetku, ko so začele pokati banke, na hranilnih vlogah v Summit okraju, okrog 19 milijonov dolarjev. Od teii milijonov so pa vlagatelji do sedaj prav malo dobili. T)a bi bil denar kaj kmalu izplačan, je prav malo upanja. To pa zato, ker banke po likvidaciji ne plačujejo obresti od zamrznenega denarja, prejemajo pa obresti od denarja, l:i so ga posodile na farme, zemljišča, hišo in druga posestva. Torej po mojem mnenju bodo z izplačilom odlašali Amerikancem, ki ini je povedal, da je na banki izgubil denar njegov star: oče, potem njegov oče in naposled tudi on sam. To se je ponavljalo pa samo zaradi tega, kor so prehitro pozabi. Ko preteče deset do petnajst let, ljudje pozabijo in zopet bankam zaupajo. To preveliko zaupanje naposled stane preprosto ljud.-tvo težke milijone. Hranili so od dno do dne za slabšo čase, ko so pa nastopili, denarja ni bilo. T'c*i, ki je varčeval. je bil potisnjen na tisto stran, kakor oni, ki je vse sproti zapravil. Ni dolgo tega, ko sem o neke druge vrste dobrotnikov. Nekateri trgovci lovijo kupce na ta način, da jim prodajajo na upar.jr. Kupljeno blago kupci potjin plačujejo tedensko in imajo za odplačati celo leto čas. Samo to se mi čudno zdi, ker se sličn: agentje pojavijo le tam. kjer delavci prihajajo z dela. Torej tistim delavcem, ki imajo delo in denar, ponujajo svoje blago na upanje, tja pa nečejo iti, kjer čaka velika skupina brezposelnih na delo in katerim bi bilo v resnici potrebno. da bi jim kdo dal na upanje. * * • Seda j, ko je Italija v vojni z Abesinijo, sem že parkrat čul in tudi r-it;il o raznih dezerter-jih. Kakor sem pa opazil, nekaterim to ni všeč in pravijo, da jo dozertor slab človek in zmožen še kaj drugega slabega. Po mojem mnenju je med dezer-terji in izdajalci velika razlika. Samo nekoliko je treba pomisliti, 71a bomo kmalu pronašli, kdo je ohranil svojo čast, pa čeprav je bi) dezerter in izdajalec. Tydi očetje naše velike republike =e bili dozortorji in izdajalci v očeh angleške vlade, in takoj bi jih bili obesili brez odlašanja, s-tmo če bi jih mogli poloviti. Sedaj pa mi uživamo svobodo, ki p-o jo nam začrtali revolucijonarii v tistih davnih dneh. ko na° še na svetu ni bilo. Tistih dezerterjev, ki so so prod stopetdesetimi loti izneverili angleški vladi, so danes s ponosom spominjamo, in spomin nanjo no bo nikfdi ugasnili. V sedanjem italijansko-abo-sinskem konfliktu, je treba pa tudi presr'o^nti in natančno presoditi, le do si je s pobegom one-Častil svoje ime in kdo si ga ni. Zelo me je razveselilo, ker jo začel Mr. Frank Korže pisati razprave pod naslovom: "Pod vaško lipo." Po mojem mnenju je bilo nekaj takega potrebno, in prepričan sem, da bo list v kratkem dobil še več novih naročnikov, ki jih bodo privabile te razprave. Čudno se mi je zdelo, da se ni Mr. Kerže že prej oglasil in kako je mogel zdržati toliko časa. Lepi spisi, članki, no\osti in romani so mi še vedno v spominu, ki jih je napisal pi -atelj in nekdanji u-l ednik Mr. K( rže. o * * Zadnje dni sem prebral dopis Mr. Flovd Mikliča iz Forest-port, N. V. Opisuje gozdarsko življenj" in slednjič omenja tudi mene. da mu ugaja moja razprava v Koledarju, v kateri sem opisni Vi v i jen je naših voznikov. Tnd' jaz moram reči, da mi zelo ugajajo dopisi Mr. Mikliča in upam, da bo enkrat napisal daljše razpravo o gozdarjih. Znano mi je, da delavci v mestih zelo radi prebirajo gozdarske zgodbo. • * - Zanimajo me tudi dopisi in spisi naš;h farmerjev, ki so raztreseni širom Amerike. U-pam, da se še oglasi jo in opišejo faruiersko razmere: Mr. Peter Rode i z Worcester, N. Y., Mr. J. R. Simonich iz Porter-ville. Pal., in drugi, ki so se že oglasili v listu. Prav rad bi p;i videl, da bi ^o oglasi moj prijatelj in farmer Frank Grajs, ki si je kupil farmo blizu mesta Solina, Al.!. Prijatelj GrajŠ jo tudi gozdar, in tisti kraji so meni znani. Upam. da so bo prijatelj fJrnjŠ okorajžil in napisal daljši opis. ki bo gotovo čitatelje zanimal. * • * Zadnje dni smo imeli pravo sibirsko zimo, in prerokujejo nam še nadaljnili šest tednov hude zime. 2. februarja, na Svečenieo, jo namreč jazbočev dan. Am*j H kanci verujejo to. ako sije sobice na jazbočev dan, in ko prileze jazbec na plan ter zagleda svojo senco, to baje pomeni še nadaljnih šest tednov hudo zime. Razume se, da jo to le praznoverje. Upamo, da so no be več pojavila sibirska zima. jazbeci naj pa kar dalje spijo v svojih luknjah. * * Naj omenim tudi miadinski program na radio postaji AVJ AY v P. e Vel a udu, katerega vzdržujejo trgovci Mr. Anton Grdina in sinovi. Program se vrši vsako nedeljo, koj po rodnemu slovenskemu programu. To je zopet nekaj, kar vzpodbuja mladine, ki nastopa v programu, ter uči in veseli svojega uspehe. V mladini, ki program posluša, se pa vzbuja zanimanje zr. slovensko petje in godbo in to je zopet v prid našemu narodu v Ameriki. Samo ako bodo Mr. Grdina in sinovi še dalje pokrivali stroške, kor znano je, da to stane denar. U-pam, da so bo nadaljevalo, kar se je enkrat začelo. • * « Končno naj se pa še nekoliko dotaknem prijatelja in naroč- nika Franka Manca. Ko sem ga zadnje dni obiskal, mi je Mrs. Mane odgovorila, naj kar v pivnico stopim in tam ga bom dobil. K- r je prijatelj Mane "vinski br;t, pije ga rad**, sem ga res na^el v pivnici v krogu prijateljev. Stopim k njemu in mu pošepečem na uho. kako srečen človek je, ker ima toliko prijatel jev. On se je pa naglas zakrohotr.I in dejal: "Ja, ja, srečen, srečen, pa kako! Boš videl, kadar bo Mane brez cvenkn, bo ostal sam kakor je ostal sam tisti, ki mu je pobegnil prijatelj, ko sta se srečala z me«'.vodom.** Tudi jaz sem so moral nasmejati odgovoru, vodoč, da je res tnko in potrdil sem mu, da je po ved-.1 resnico. ti * m Zadnje dni se mi je posrečilo dobiti nekaj novih naročnikov, kar zna«*-i, da je list čimdalje bolj popularen v barbertonski naselbini. Prepričan sem, da bo list novim naročnikom ugajal in da bodo ostali vestni čita-telji. ♦ * * Nenadne e->-ti sta bila deležna zakonca Mr. in Mrs. Martin Bolha v Akronu. Otroci, sorodniki in številni prijatelji so jima priredili k petindvajset letnici zakonskega življenja, dno 11. januarja, "surprise pa rt v". Nekaj loprga jo, če so znanci in prijatelji na ta način spomnijo svojega rojaka. Tudi jaz želim srečnima zakoncema, da bi v zadovoljstvu dočakala še zlato obletnico svojega zakona. Pozdrav! Frank Trolia. n Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — S lovensko - A merikan--ki Koledar. T5TI pečenko. Lekšanu in — Župcu se je na obrazu poznalo, kako sta vesela velike udeležbe. Pozabila sta, kako sta se trudila, da sta pripeljala z bogatega lova ti dve rogati živali. Vsi smo mislili, da jo bo gotovo tudi Jaka primahal s ?vo-jim srnjakom v piskru, pa smo seveda zastonj čakali, ker on je dobro vedel, kaj ga čaka v Barbertonu. Raje je doma za mizo niarjašal in premišljeval, kako bi ibi'1 srečen, če bi mu kos pečenke z naših miz priletel v njegov pisker. Jaka, zamudil si nekaj, česar ne boš nikdar več deležen. Lepa hvala vsem Barberton-čanom — za prijazno povabilo in ravno tako naši pridni delavki Mrs. Gabrovšek, ki je nas opozorila na to prireditev. Sedaj pa, dragi rojaki v Gi-rardu in okolici! Tudi naša naselbina bo častno proslavila soboto, 8. februarja, ko bomo izročili predelane si>odnje prostore S. N. D. narodu na razpolago, da se bo lahko podo-mače shajal in kratkočasil v družbi prijateljev. Mr. Lekšan, Mr. John Gar-bor, Mr. Ujčič in drugi so nam j obljubili, da pripeljejo svoje j prijatelje na to pomembno na-J rodno slavnost. Ravno tako I več drugih iz Clevelanda. Naše priljubljene pevke so nam , sporočile, tla nam bodo zapelo par krasnih narodnih pesmic. Eddie Sims je rekel, da ima prav poseben orkester za ta večer. Sodnik Lausche bo tudi navzoč. Isto tako uradniki naše mestne vlade, kakor tudi naše tovarne. Zato še enkrat v i-menu S. N. D. povabim vse rojake od nas in iz okolice, da nas posetite ta večer in nam pripomorete do boljšega uspeha. Pričetek ob pol osmi uri. N a > iti en j e! Va š John Dolcic. Glrani, O. Včeraj (L fob.), se je podala večja skupina naših Giradča-nov v prijazno naselbino Bar-berton na srnjakovo večerjo. To večerjo je priredil lovski klub, kateremu načeluje kot predsednik naš starosta Mr. Joseph Lekšan. Imeli smo ja-ko prijazen in zabaven večer, in tudi pečenka je bila jako o-kusna. Zasluga .urre predvsem pridnim kuharicam in pa zav-ber dekletom, ki so serverale Kansas City, K a us. Iz raznih krajev Združenih držav vidim dopise v Glasu Naroda, edinole od nas so precej redki. Tukaj je dosti naših ljudi brez dela, ki hodijo od tovarne do tovarne, pa zaman prosijo zanj. Dela ni mogoče dobiti. Dasi so tako slabi časi, se še vedno dobe ljudje, ki se dajo speljati (sleparjem na linianice. Neka tukajšnja rojakinja je na primer ob tristo dolarjev in ob poročni prstan. Sla je k ciganki, da bi ji pomagala dobiti njeno hčer nazaj. Piganka ji je seveda vse obljubila, ko je pa imela v žepu denar in poročni prstan, je brez sledu izginila. Z zadevo se bavi policija, ki pa doslej ni imela še nobenega uspeha. Vreme imamo lepo in brez snega. Pozdrav! Frank Za«rar. ALI STE ZAVAROVANI ZA SIAjČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDW0T0 V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačaj« NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoj« podružnice skoro t vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,50«,000.00. — Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb. VpraSajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J., ELY, MINNESOTA M GLAS NABADA" New York, Thursdays February, 6.-1936 **li Sil ** T. IMUlinf l THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X rnm+muirn \\\m\\mm\\\\m\\\\mm\m\\\\\\\\mm vHS IIIIIIIIIMWIW^ ZEMLJEVIDI : MOLITVENIKI POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET = NEW YORK, N. Y. • • IGRE .GO 40 .75 Romani... ANDREJ TERNOVC. (autori. reliefna karikatura it minulosti ......................................*•-- BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... -8® roleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekcč zlitin ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni >plsi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 15? strani. Cena ................................ Kratke povesti iz življenjepis pisatelju. To so prva književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECESKN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... Komun je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno nu|M-to dejanje se dojraja v Kamniških iti aninah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konea. BRATJE IX SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko fjoUtr. 153 strani. Cena ---- Noš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne /.na tako opisati življenju a kmetih kak.ir l>aš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 21» strani. Cena .80 Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo du5o. jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak ■/. največjim u? it kom. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andre.'čkov Jože. 'J? strani. Cena ................ .35 Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrival plodov i t slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Oh čitanju njegovih I »o v est i se vsak nehote spoirut na staro domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kaž. 94 strani. Cena .........................................................35 To »o izvesti, vzete iz življenja naSih hal-matinccv : kako se vesele in ialoste. kako ribarijo, ljuhijo in snubijo. Resničen čar na-Sega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Concourt. 112 strani. Cena .................................................... Coneourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijili nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osetc- aedijo kraj njega in kramljajo ž njiin. DON KIHOT spisal .Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na vilestvo. ki je še ve-i-no hotelo ohraniti svoj tv.nos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada meti mojstrovine svetovne literature. 103 strani. Cena .60 I »ve čtrlel enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Ol»e sta uiojstersko završeni. kot jih more aavršiti edioole nas uežno-čuteči Meško. FIIiOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij J i rase k. 182 strani. lena .............................................. -CO Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, iM.ln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansnn. strani. Cena JO Kotna n znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno veteznnlmiv in «»dkrlva čisto nove trt rani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOMIKSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre sanjnvegti življenja tiste sanja* ve. bujne »lež.fle. ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je iwsem !jul>eznl in zvestobe. GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Key hoe. — 129 strani. Cena ............................................ JO To je letalski roman, polu dejanja in najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom »koro neverjetne pustolovščine, ki Be vrše v v zračnih višavah. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... M GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 2*8 in 136 strani. Cena ................................75 Spisi Karla Maya so znani naslm starejšim čltateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padišahovi senci", "Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "(iozdovnika" se vrši na nekoč divjem ameriškem Zcpadu. GRE&NIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 EKADŽI MURAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ..............................................- M To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, touui. spisala Marija Kmetova. 134 ■Irani. Cena ------------------------------------------------- .40 V tem romana prikazuje Kmetova pretresljivo Ilvljenje učiteljice na deželi—duševno o-aamljene iene v obliki, ki človeku seže globoko t duSo ln mu ostane nei«hr**»o ▼ spo-mlnn. 3UDS ČASI. — BLAGE DUŠE. spisal Frane IMtto. 96 strani. Cena .........................v---- .73 SaJIga r*baje zanimivo povest in veseloigro. Oboje je povzeto Iz našega domačega Igli »vljenjs. BREZNO in druge povesti, spisal Prane 79 itorsai. Cena ---------------M Nai taboren pripovednik ln poznavatelj narav« audi č! t a tel J n lepoto naSih krjOev ln ' to itrljenja n»*h Ijmll. DVE SLIKI, spisal K saver Meško. IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................8.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuj« nad tisoč stranL IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec Izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletka ri. doživlja in pozablja, toda strast do igrauja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......-...............................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V hnjigl so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUCKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatoptuk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Tn zgodovinski roman je zanimiv od konea do kraja. IAGNJE. 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .45 trdo vezano .......................................................35 V knjigi je poleg naslovne šc i>ovest "Starček z gore". Obe sta pnselmo zanimivi, kaj-ri spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Srnid. JERNAČ ZMAGOVAČ. spisal H. Sienkievviez, 123 strani. Cena .................................................50 Knjiga vsebuje i»oleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. J C AN MI SERI A, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .G0 Ta pretresljiva |K»vest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžrieni obsojenega Juana Miserije. V o-sel»l brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Ceaa vsem devetim knjigam je ...............................9.— Jurčič ne i»otrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so naprlpravnej-Se čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originalih dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njego-uh nepozabnih obrazov bodo večno živeli Jl"TKI, spisal Andrej Strug, 85 strani. Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verno. In kar je glavno, skoro vse nje-gove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je nai>ovcdal letale, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 strani. Cena .75 Kdiuole veliki Tolstoj je z-nal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, oolna burnih doživHajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-5i poslali v sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se bo moral Čitatelj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI NT, spisal Aug. Šenoa ____75 Zgodovina na Sega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita'1. LA BOHEME. Spis&I H. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli ijolovlee devetnajstega stoletja. — Kujiga 1<* svetovno znano de'**,. LISTKI, (Ks. Meško'., 144 stran! ............ .79 LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena JO Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konea. LUCIFER, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........1— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji- MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................. JO Globoko zasnovana povest o Otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček Je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini In reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTL spisal Ivan Albreht. 129 stranL Cena JO Štiri zanimive črtice qpsega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ----------- Jt Zanimiva povest iz dalmatinskega H vi jen Ja. MED PAD AMI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ M MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppiinlmiia 92 strani. Cena --------— 75 Do skrajnosti napet roman iz modernega Življenja. Oppenhetm Je znani angleški ro-anopisee poena n po celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 239 str. Cena J9 MLADA LETA, (Jan. tU »rek), 188 str....... .99 MLINARJEV JANEZ. Cena ............................... JO I Jej a nje te i»ovosti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani jH»višani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. .... Cena .75 Ivan Caukar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opii njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hogh. 209 strani. CenaU« Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garftn. 113 strani. Cena________ .85 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziienjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS. sp>sal Anton Novačan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Brsš............. JO Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je jtoznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI IjJCDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4( Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .................................... .'0 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne"- PASTI IN ZANKE, spiral 1. S. Orel. 231 strani. Cena .51 Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. Spisi. •. PESMI V PROZI, spisa. Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena .........................................................80 Verna slika i»estrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ....................................-................. JO To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabavljici. PLAT Z\ ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, naz^feč "Misel v megli" in "Breadno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Pa tla rji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI FOMPEJA (2 IV.) ........ 1.35 POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .69 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj desefr črtic Iz naš*»e* domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena ..............................................w Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njecove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ------------------------------------------ -59 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih Ijodl porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjein domovine doseže tudi povest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena J5 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .99 Kakor vse Detelove povesti. Je tudi ta vzeta is našega pristnega domačega življenja. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. J9t strani. Cena V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nehote » napetim pričakovanjem Citati "do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Coueuort. 23!) str. C^na Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ........................................................... * ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .........................................-........... .70 .40 .75 .60 SANIN. Spisal M. Arclbašev. 488 str. Cena----1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega intcllgenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... -30 Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadui Pestre slike iz indijanskega ln pl-jonirske«ra življenja. Mavu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zcpadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam, SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... -50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma Junakinje, sledita zaslužena sreča ln zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena .........................-......................35 SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................120 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. V GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................. Zanimiva povest i2 prejšnjega stoletja. 90- VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. ' Trdo vez..........75 Mehko vez......... V knjigi je vsebovana globoka miru® modrost in srčna x»Icmenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinee. 78 str. Cena Zanimiva i>ovest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev. .40 .0» .33 PRI STRICU, spisal Gangt 111 strani........ JO PRODANE DUŠE, spis=! Joža UkovM. 160 str. Cena .69 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti s našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj preClta to 1 pretresljivo zgodbo. - PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez- 84 Mdoi* CcfMi .............................................................................mšSf Prgeovori, eseji in ndsli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... J5 Posebno zanimanje vztraja ta potest po svoji aktualni vsebini, ki rasmotrlva pereče moderne probleate ln pnMja t di lu v vojno ln; povojno dobo. SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cena .69 Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob čitanju njegovih del se zdi človeku. da ima pred očmi prizore iz domovine. SLIKE, spisal K4aver Meško. 189 strani. Cena.... .60 Osem povesti, ki zaslužijo, da Jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena JO Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveli svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena .............................................. JO To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala čltati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TARZANOV SIN. Vezano 301 strani, broširana JO TARZAN, SIN OPICE. 302 strani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne nI obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezike ter ne zanimajo samo mladine, "a tudi odrasle. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. »6 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji materi. TUNEL, spisal Bernhard KeUermann. 295 str. Cena 1.29 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinlrja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-t po ln Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ............................... .75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki Jih preveva iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodni j dušah. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena ,4* Roman je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške ln ruske aristokracije ln kaže, da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-piemeniti ljudje. VERNE DUŠE T VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .38 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta is našega kmetskega življenja. V KREMPLJIB INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 stranL Cena ............................. 1.3* To je mojstersko delo t svetovnimi literaturi s neštetimi zapletljaji ln nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena............ 1.69 V se skoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konra. — Poln najneverietnejših dogodivščin ln za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega. Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčin-skega "Mladih zanikernr^ev lastni šU^ljenJe-pisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa. poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega strani, in je jako zanimivo pisana i«>vest Cena .......................................75 ZLOČIN V ORCIVALU. spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Orcivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko zabrede lahkomiseln Človek, ki nima skrbi za vsakdanji kruh. — Scznajte se z francoskim detektivom I.e C"oq;:e-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Postojev- jevski. I. DEL 200 strani. II. DEL str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznaucm romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrjenih jetui-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovasie. 13fi si rani. Cena .60 Poučna in kratkočasila povest iz kniet>kega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisat F. M. I»ostojrvski. DVA ZVEZKA. Skupaj 60."» strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločim-a kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Dojie. 382 strani. Trda vez. Cena..... Broširana.............60 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov buzar uho: Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-hil "!>rata'"; Kako ga jc hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. (II. zvezek). Cena 2JO V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje no samo Jugoslovanov, pač na Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MIZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska [»ovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZA KRUHOM, spisal li. Sienkiewiez. 122 strani. Ona .50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tom if. T£9 strani. Cena .......................................-.........— Roman iz krvave bosenske 2gndovine. liojl s i Turki: skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. JO .60 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena .................................................... Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sher-ltK-k Holmes glavno vlogo. Povesti... V BHVBŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero Žensk rasnega tipa in anaSsja as križajo v metežn življenja, is katerega Izidejo vsaka na svoj način. Naročilom je priložiti denar, bodisi v ;gotovini, Money Order ali poštne znamke po l a!: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET , NEW YQEK, N. Y. GLAS NARODA" New York, Thursday, February 6, 1936 THE LARGEST SLOVENE VAILT IN U. S. A. I SIENKLEWICZ: Slaboten in nebogljen je pri-Išel na svet. Botre, ki so se zbra-lle ob postelji porodnice, so nad [materjo in otrokom majale z »lavo. Kovačeva žena, ki ji veljala za eajmodrejšo, je za-a bolnico tolažiti: 'Pojemaš pač botra," je de-[jala. "Čas je, da prižgemo blagoslovljeno svečo ter pošljemo po gospoda, da ti da odvezo, (dokler ni prekasno." 'Da,"' je menila neka druga I4Moda otroka krstimo takoj, naj I vsaj kršeen umre, da potlej ne bo strašil. Ko je to rekla, je prižgala sveeo, vzdignila otroka, ga ]x>-škrc.pila / vodo, poleg pa go-vorila: "Krstim t" v imenu Očeta. Sina in svetega Duha ter ti dajem ime Jan. in zdaj, krščanska duša, pojdi tjakaj, od koder si prišla. Amen." * Toda krščanska duša ni hotela tjakaj, od koder je prišla. Nož ice slabotnega telesca so se MUZIKANT JANKO (Hivaj,T« je ponoči koračil po vasi ter srci zvezde, da bi ne iaspal, ga jo cesto videl, kako se je plazil po temi do gostilne. Tamkaj se je stisnil pod okno •n poslušal goubo treh Židov — vaški godalni zbor. Slišal je, kako udarjajo fantje s težkimi "■evlji eč, po cele dni ni spregovoril zganile, otrok je zajokal, toda U nikomer, 1" s svetlimi očmi till.-/"k tllln ■ >1 '/'(lriL-f nn .ln o rt c/i ' 1 1 X * i v reči: "Pojdi, Janko, pojdi!" Skovir je zaokrožil nad njegovo glavo iz skoviknil: "Ne-ne!" — toda Janko je že bil v jedilnici. Zabliskalo se je na nebu, Janko je hotel pobegniti toda že se je njegova roka dotaknila strun na geslih ... Ta trenutek je zadonei osoren glas: "Kdo je?'7 Janek jc molčal, prestrašen do smrti. Zagorela je vžigalica, za trenutek se jo zasvetilo in nato — kletev, klofuto, glasen jok, pasje lajanje, tekanje sem ter tja po graščini. Nasledi!j1 jutro je ubožec stal pred vaškim sodnikom. Začudeno je gledal mož na majhno, suho telo. Fant ni mogel doumeti i kje je in kaj hočejo od njega. Iz Slovenije. DIVJANJE SLABOUMNEGA M02A MARIBOR, 14. jan. — Na o-rožniško pf.stajo pri Sv. Lenartu se je jedva privlekla 48 letna Ana Leke/.ič, žena malega posestnika Janeza Lekežiča od Sv. Ane na Krempergu. Pripovedovala jo, da jo je napadel njen slaboumni mož ter jo pretepel. Nato jo premlatil še pastorko in končno za žgal svaku in ženinemu bratu lilev. Orožniki so se podali z Lekežičevo na dom ter ugotovili sledeče: Med zaktneema Lekežič obstoja že dalje časa prepir in nesloga. Mož ženo pretepa, da je bila že večkrat priinorana zbe-žati od doma k svojemu bratu Valentinu ttenekerju, čigar posestvo so n.diaja 150 korakov od Lekežičn. Poleg tega grozi vsem sorodnikom in celi okolici. da bo vsakega požgal, ki bo j ženi nudil kako pomoč ter jo ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 13; Koliko pristnejše in popolnejše pa bi bilo to čuvstvo, da je Ronzo mogel uganiti, kar so je pokazalo nekaj dni pozneje: da je ta naliv odplavil kugo, da po tistem dežju lazaret vsaj ni več požiral novih ljudi, če že ni še začel vračati živili vseli onih, ki so bili v njem, da se čez dober teden spet odprejo hiše in trgovino, da se skoro ne bo več govorilo o drugem kot o kvaranteni in se od kugo ohrani le še kak ostanek tu in tam, oni dodatek, ki ga taka šiba pušča vedno nekaj časa za seboj. Naš popotnik je torej stopal veselo dalje, brez vsakega načrta, kje, kako, kdaj in ali se .-ploh ustavi ponoči; mudilo se mu je le dalje, da pride čim prej v svojo rojstno vas, da najde koga, ki bo lahko govoril z njim in mu pripovedoval, predvsem pa da pojde urno spet na pot, v Pasturo. in poišče Nežo. Proti večeru je dospel v Šesto; a se vedno ni Kako bi mogel zapreti takšnega! Y2*1 k'!'lar z,Kf , kazalo, da ploha poneha. Toda kor je čutil. d> , , ., x- lil _ i doma. Leke/!e velja za nekoli- „., . . . . , otroka? Naposled le moramo , , . , ! so mu nogo čile kakor so nikdar, in spričo tohk< v . , . -ko slaboumnega ter se ga zara- imeti soertie z otroki. ( uvai . .. . ... , „. , ' tli tega sosed jo bojijo, naj mu jih nekaj naloži, da sej 1 * *' odvadi +atvine, pa bo dovolj. To dni se jo Lekežič klatil o- Poklical* so čuvaja, naj mu: krog ter se šole po dvadnevni pričo toliko težkoč, da bi našel prenočišče, in ker je bil ves premočen, mu niti na misel ni prišlo, da bi -e ustavil. Edino, kar ga je nadlegovalo, je 1 > i I 'ill da nekaj / \ spomini Surovož,odsotnosti zepet povrnil domov, velikanski tek; kajti s ,,otolaženostjo, ki ga je :e pokimal z debelo -lavo in sej Bil je vinjen ter je prinesel s ydaj navdajala, bi bil prebavil se vse kaj drugr Konecin noči je >t<>l na bregu Adde. Nič še ni prenehalo liti, toda ob svojem času je povo-donj postala drž, nato j»a čisto drobna, čisto ti-1 a, čisto enakomerna pršavica; vi>oki in redki oblaki su razgrinjali nepretrgano, tocia rahlo iu prozorno zaveso in somračna svetloba je Henzu pokazala pokrajino naokrog. V njej je bilo nekaj njegovega in kar je pri tem pogledu občutil, se ne da razložiti. Drugega vam ne moreni povedati kot to, da tiste gore, bližnji "I?e-e-gone". ozemlje krog Leeca — da se mu je vse to zdelo, kot bi bilo njegovo. Kar se trudiio.-ti tiče, je morda bil utrujen, a čutil tega ni; jutranja -vežost mu je skupaj z nočno in za ono malo kopeljo dajala le Š«> večjo neugnanost in željo, da bi ><• hitreje stopal. V Peseatah je; gre nl> tem zadnjem kosu Am-ue in se oziv z otožnim-pogledom v Pe-eanmi- očmi re režal živ:d«!vo. Vzel je fanta! seboj steklen ko vina. Poklical ga nego tisto borno kapucinčevo juho. (fledaljeo; prekorači most in po cestah in poljih dospe io !7j])od pazdui.o —- kot mucko —| je v hišo eno ter svojo pastor- jo, ali ne bi našel tudi tu kakšne pekarne. In j v hipu do hiše gostoljubnega prijatelja. Ta je i. Ti-1 ter gn zavese! ven. Še ni razu-' ko Marijo, ter ju povabil k mizi. ros j0 zagledal; dali >o mu dva hlebca s kle-ji/d pravkar vstal in je na pragu gledal vronic" tor okozi M ouzo, je bila trda noč: kij vb tako tiho in žalostno, da so se'j,» yr\ pre .De. Nekoč si ženske čudile: kot mucka. ^ j deske in žime naredil gosi! Poslale so p*> gospoda, ki je j ho so čivkalo strune, kot miši.|n,el Janko, kaj se z njim godi:' Obema je naučil vina in potem ~anii iu ostalimi ceremonijami. Enega je vta prišel, storn, kar jo bilo treba ali ]>a brenčali kot luušice nad j Šele, ko mu je naložil prvi uda-1 tudi svojemu pastorku Antonu, Poiodnica si je_opo-|lubPvirjeni. Niso donele tako roc, je glasno zaklical: "Ma-iki so jo vrnil z dola pri soso- nia!" Po vsakem udarcu z bi-i »lovili. Pili so nekaj časa «a ... .. čem je zakHcal. toda zmeraj j mizo molče, ko je naenkrat Le- temu se mu je posrečilo najti mestna vrata, ki tišje in tišje — dokler ni utih-.kežiČ planil kvišku z vklikom: so vodila na pravo pot. Toda če odbijemo to, "Kaj me tako žarko gledate," kar pa je bilo, po resnici povedano, nekaj zeU> in že je zgrabil stol ter navalil dragocenega, si lahko predstavljate, kakšna je z njim na družbo. Sin je planil . ta cesta in kakšna je postajala od hipa do v hlev, mati in hči pa v knlii-! hipa Udobij en a med dvema bregovoma (kakor drugi otroci, pač pa podoben svoji vijolini, ki je tudi le tiho, čisto tiho zvenela. Č«*sto ga je mučila lakota posebno poloti pred novo žetvijo, ko jo živel samo od repe — in od hrepenenja po vijolini. To hrepenenje ga jo nazadnje stalo življenje. i: i Mati je orišla. vzela otroka in ga odnesla domov. En dan jo še živel Janek. naslednji ve- trtem letu mu je kukavica spo-. klofute. - - Sploh ni bil kot so ni]'. Uboge razbite gosli! mladi prinesla bolezen, pa tudi sdaj si je opomogel ter rastel, kakor jo pač šlo. Zmeraj pa jo ostal slaboten in nadložen, upadiih lic. Njegovi obledeli, plavi lasje sa v štrenah viseli natl svetlimi očmi, ki so zrle zmeraj začudeno in sanjavo v -vet. kakor v daljavo. Pozimi j« posedal za pečjo ter tiho jokal od mraza, včasih tudi od lakote. mati ni imela kaj, da bi Jala v poč in lonec Marijino sliko. Lastovke so žgolelo na dvorišču žarek zahajajočega sonca se je igral na bledem obrazil n-mirajočega otroka. Ta žarek jo Grajski stre-žaj je imel vijoli-jbil dar noN»s — po njem naj bi no, po kateri je praskal včasih j majcena duša odšla kot po ši-o mraku. Večkrat je Janko če-> roki. svetli poti — prav je tako čer pa tiho umrl na klopi pod nio, kjer iu io pa Lekežič dohi-1 T ' , ^ - i,nro,iain !.. . , i . j * . . . , i vse m kakor smo gotovo ze clrugje po\eciaii). -------- -i-«-- f0j tor (11 pretepel do nezavesti.! " , v . 1 . ... . , i podobna rečni strugi, bi bila ob tistem času, (V ne bi bil prihitol Anton na j ?c Ž(J 1R. v Y^n\vl iahko imenovala vodni materi, bi bil di-' I>ol med visokim dračjem pod saj jo bilo' njegovo življenje, temno in trnjevo. kno je bilo srajci in prevelikem slamniku, dj videl vijolino. Samo enkrat odprto. Dekleta ki so prišla s V\r» /I ir f n in M^v ^ v.! 1 • • 1 I i • 1 1 t < Po leti je tekal naokoli v stari j oknom jedilnice, od daleč jo tu- pod kater*ni so njegove oči — kot od plaš».ega ptiča — l>oječe zrle predse — Mati re\nia dni-nafica, ki je dan za dnem kot lastovka živela pod tujo streho. ga jo ljubila pač na svoj način, vendar ga je večkrat nabila ter mu o:»or.ašala. da je pod-vi žen. V o^-n.em letu je že pa-sel živino, in če v koči ni-dobil ;iedi, je za kozami tekel v gozd. Da ga tamkaj ni pohrustal volk se ima zahvaliti le angelu va-^mhu. Nerazvit je bil ta otrok. Tudi on — kot vsi vaški otroci — bi jo rad prijel, samo enkrat bi travnikov so pela v zboru. Se si jo rad od blizu ogledal. T~-bogo otroško srce! Nekoč ponoči ni bilo nikogar v graščin«. Strežaji so sedeli pri dekletih na drugi strani. Janek je čepel v svojem skrivališču pod odprtim oknom, ter gledal na cili vseh svojih želja, ki ie visel na steni osvetljen od polne lune. Tako silna je bila njegova želia. da je večkrat vstal, pa vsakokrat ga je posadil strah -p »t na njegov prostor na tleh. Luna je posvetila svetle je, nato za hip obledela. jo pred tujci vtikal prst v usta.[oblak je šel čez nio; nihati je Ljudje niso verjeli, da bi ga bi- začelo, drevje je šumelo tiho, la mati vesela, kajti raztresen kot začarajo. Na vrtu so je in žalosten je bil tudi pri delu. oglasil -b>vec. kot da bi hotel Samo nekaj ga je poživljalo, muzika. ('e jeza živino koračil proti gozdu, ali pa. da bi z vrstniki nabiral iauode, se je gotovo vrnil brez jagod, materi pa za šepetal • : 14Mama. kako j«' v gozdu "godlo" t«. — joj, jo j ..." Mati je o Igo vorila potlej: "Te 1wm » že naučila gosti, le počakaj!" Včasih it i ii j«« pri solila zaušnico, dečko, ki je nato jokal, je obljubljal, da "nikoli več ne bo", a dolgo je premišljal kaj .neki more biti to, kar "gode" v gozdu — breze, smreke, vrbe, kdo ve! (Jozd "gode"! Tudi odmevanje je poslušal po ure dolgo. Na polju je ]>el škrjan-ček zanj, na vrtu pa so čivkali vrabci na češnji. Zvečer je slišal vse glasove na vasi — in če so mu ukazali, naj razmeče je kot v sanjah stal in ^ poslušal k iko med vrbami žvižga veter . . Ni ga mati smela vzeti s seboj v cerkev. Ko so Kae oglasile orgle in petje, je razširil oči ter skoraj omedlel. Za šalo so ga ljudje imenovali enkrat Janek slišal, kako "gode" v*»s. Pred njim na pru-čici so ležalo njegove gosli. Zjasnil so jo otrokov obraz, bela usta so zašopetala komaj slišno: "Mama . . "Kaj j", otrok?" je vprašala mati, t a ječ ihtonje. "Mama, mi bo ljubi Bog, v nebesih dal zarosne gosli?" "Da, otrok," več pa ni mola. Samo vzdihnila je: "Jezus," ter z obrazom udarila ob ostri rob klopi. Ko jo vstala, so bile otrokove oči široko odprte, obraz pa rosen iu strog. Sončni žarek jo izginil. Počiva1". Tanko . . _ pomoč svoj- materi m m «»-|iarek ill!tofl hl tam bile take luže, da jo bilo vjak obe ženski ubil. \ enkrat, truda, če je hotel človek izvle- se jo na m re'' poprej'izr&il, da|ire,Jtt »J ^ ^ . „ . . . , bo vse dono,če poklal. Anton je i cd njih noge in čevlje, roda Ronzo je bredel toliko zadržal Lekežiča, da sta kakor je mogeigl, brez nestrpnosti, hudih besed mati in sestra pobegnili, nato i in obžalovanja; razmišljal da ga vsak kopa jo zbežal še sani. Lekežič bodisi še tako naporen, spravi naprej, da naliv poneha, kadar bo Bogu všeč, da ob svo- jem času napoči dan in tedaj bo cesta, ki j so je spravil spat ter prislonil k postelji v dik drog in sekiro. Obe ženski in fant si potem ni- . .- .. , , ' u medtem prehodi, za njim. so upali v hiso ter so odšli k 1 sosedu Krupkžu, od katerega je obe poškodovani ženski odpeljal Vale.».tin Šeneker v St. Lenart k zdravniku. j kar dvigne oči k tej postavi, ki je bila tako pre-I močena, tako xablatena. le povejmo: tako uma-'žalni in obeiicui tako živa in okretna — >voje žive- dni še ni videl lilije liadelauega in bolj za-(a)voljnega človeka. "(jh(»!" je zaklical. "Že nazaj?" Pa v takem vremenu! Kako je bilo?" "Je," je odvrnil Ronzo. ".le; je." "Zdrava ?" "Ozdravela, kar je še bolje. Hvaliti moram Gospoda in Marijo, dokler bom dihal. Toda velike reči, ognjevite reči — pozneje ti vse povem." "Ali kakšen pa *i!" "Lep, kaj?" "Da li povem resnico: lahko -e poslužiš lc-ga, kar je od parni navzg«»r, da se omiješ od pasu navzdol. Ali šakaj, čakaj, da ti zanetim pošten ouenj.'' C1 jjrihudniio.l KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1936 so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti. Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: — $1!° LETOŠNJA ZBIRKA YSEBl'JE SLEDEČE KNJIGE: VODNIKOVA PKATIKA; POT K MRTVIM IDEALOM; (5 KNJIG) TEMNA ZVEZDA; ZLATI ČEVELJČKI; PETDESET ODSTOTKOV (povest), 99 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET ■ » NEW YORK, N. Y. Lekežič pa je kuhal jezo na svaka Šeaekerja, ker je mislil, da sta šli žena in pastorka k njemu swat. Ponoči jo tiho vstal, so splazil k svakovomu hlevu ter ga zažgal. TIlov je pogorel do tal ter trpi lastnik 10,000 Din škode. Nihče si ni upal gasiti zaradi strahu pred Lekežičom. Ko je poslopje zagorelo. je vzel Lekežič sekiro in nož ter odšel neznanokam od doma. V okolici ga sedaj iščejo orožniki, vomlar dosodaj. zaman. DVA DNI LE2AL MR-TEV V SNEGU MARIBOR, 15. jan. — Ze nekaj dni s i Dogrešali v Mežici (i.Vletnega upokojenega ruda-j rja Franca Pernata iz Podpo-I co. Včeraj ga je že mrtvega! našel uslužbenec svinčenega [ i rudnika Jurij Libnik v gozdu, j j uazvanem "Gmajna", ob poti,j j ki vodi iz Mežice k Sv. Heleni.! j Orožniki, ki so prišli na kraj j sani. niso na mrtvecu ugotovili j nobenih nasilnih znakov, niti j kakih suinl'ivih sledov v snegu, iz česar bi se dalo sklepati, da je pokojnik postal žrtev zločina. Tudi so našli pri njem še 1400 Din v denarnici, ki bi jih bil zlrčinec gotovo vzel. Pernat je odšel 11. jan. z doma v Maribor, da bi nakupil neke potrebščine. Komaj pa jo prišel kako uro hi da od svoje liiše, ga je morala zadeti kap ter je obležal mrtev. Ker pa po poti, ki je bližnica, p^imi zaradi snega malokdo hodi, je ležal mrtev 2 dni na prostem, preden so ga našli. ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri 4 Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o p^menitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, G27 si rani Vsebina: Smrt Mohamed Emina: Karavana smrti; Na bt'^ii v Goropa; Družba En Nacr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO JLTKOVFM 4 knjige, 598 »*ranl. s slikami Vsebina: Jezero smrti: Moj romr.n ol> Nilu ; Kako som v Mpkko romal: Pri šamarih: Med Jezidi Cena .......................1JS0 PO DIVJEM XI RDIST.1NU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja: Be? iz Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1J>9 X. PO DEŽELI SKIPETARJEY 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ___________________....1J># SATAN iN ISKARIOT 13 knjig, s slikami. 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma getar; Na sledu; Nevar* nosfi nasproti; Aliuaden; V treb delih cveta ; Izdajalec; Na lovu; Spot na divjem zapadu; Reši-n i milijoni; Dediči Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 570 strani Vsebina: Kovač Širne n; Zaroka z zaprekami; V jjolob-njakii; Moliamedanski svetnik Cena ........................1.50 WIN I.TO V l'J knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat ua divjem zapadu; 7.a življenje; Nšo-či, lepa Iutlijauka; ProkSestvo dala; Za detektiva; Me>rili o delu. Ob enajstih, ob sobotah pa ob dvanajstih, so bili d ni žab-1 Mi prostori zaprti, če ni bila kaka posebna svečanost. Vsi so imeli ua razpolago vejike prostori za šport, kopališče v Parani, čolne na vesla in jadra, gorke kopeli v hiši itd. Vsega tega so se mogli |>osluževati tudi poročeni, ki so imel .-veja stanovanja v ličnih hišicah ob bregu rek«*. Proti severu za napravam pa so se razprostirale delavske liiše z majhnimi vrtovi, z igrišči za otroke ter s športnimi prostori in solneni-mi kopelmi za odrasle. Vernici je sam imel občutek, da ima zelo dobro službo ii , s hrepeHečimi pogledi je motril mične hišice poročenih usluž bencev iu se vpraševal, ako bo mogel nekega dne v tako hišo peljati Kozo Riharjevo. Za vsem je pri njem stala misel na Rozo, čije usoda ga je tako vznemirjala Zvečer ostane še eno uro z nekaterimi inžinirji ter se ž njimi razgovarja o življenju pri celem podjetju. Veselilo ga je, da je našel prijazne tovariš«-, ki so mu prišli odkrito in prijazno naproti. Najbolj pa je Vendel-.i e gaja I mlad Šved. Sven Laarscn, na katerega je tudi sani napravil globok utis In ko slednjič Vendel vstane, da bi šel na izprehod, se mu pri druži tudi Laarsen. Ko gresta proti reki in ob rel>i, govori Vendel o tem, kaki zelo občuduje gospo Worth. Mladi Šved prikima. "Vsi jo občudujemo; je nenavadna žena in veseli me, d; ste jo takoj prav ocenili. In od vas tudi kaj drugega niseir pričakoval." Vendel vprašujoče pogleda mladega Šveda. "Od mene niste pričakovali kaj drugega 4 * Ne, kajti vsakdo lahko opazi, čc va n pogleda v oči, ka k«-ga duha ste/* % Vendel se nasmeje. "<>, začuden sem, kako ste me presodili. "Takoj vam hočem povedati. Vi st»* človek, ki ne govori mnogo, toda vsako svojo besedo zastopa s svojo osebo, kadai jo izgovori. Prav lahko mi je tudi razumljivo, da vam j; vojna povzročila mnogo hudega. Na pni pogled bi vas vsa kdo sodil, da ste trd in hladen, ponosen in da :-e vam ni mogoč« približati. (V pa kdo globlje pogleda v vaše oči, tedaj zapazi zadržano topioto, ki samo čaka na to, da bi čez onega, ki ga ima rad razlil svojo naklonjenost. In v t,-m se izdajate s svojim nasmehom. Sedaj pa mi povejte, kaj mislite o meni.'' Vendel pogleda mladega velikana in pn.vi: ,4I)a ste občutljiv in mehkega srca, more vsako videti, ne da bi mu bilo treba imeti posebnega dani poznavati ljudi. In da imate pošten in odkrit značaj, vam jo mogoče brati iz vaših oči. Ker ste že nad eno leto pri tem podjetju, kot ste mi povedali, iu je gospa Worth z vami ravno tako zadovoljna kot drugi vaši predstojniki, ker bi drugače tuka.j ne bili, mislim, da ste zelo zmožni. Nekaj v vaših očeh pa tudi obenem izdaja, da ste nekoliko lahkoživi in radi uganjate tudi kake neumnosti, ako je ravno potrebno. Ali je tako?" "Tako nekako! Ako pride^ete k lnhkoživnosti še malo pustolovstva, tedaj imate približno pravo sliko sina moje matere!'" "Ali imate še mater?" "Da hvala Bogu — in še kakšno! Ako mi pustolovska kri ne bi bila tako vroča, tedaj ne bi nikdar zapustil najboljše vseh mater. Toda domovina mi je postala pretesna — moral Si-m v svet!" "Zavidam vam, da imate Še mater. Svojo mater sem izgubil, ko bi jo mogel zelo rabiti. Moj oče je bil strog, mogoče bolj v želji, da me bolj utrdi, kol pa so i v o.] i naravi. Tn to vpliva na človeka. Toda dedščine po moji materi nI mogoče tako lahko prezreti. Izdaja se v hrepenenju, za koga delati in skrbeti." "Da, tako je. čaju svojih otrok. ISLOVCN1C PUBLISHING CO ntdVKL RVkKAL »at »mi i s*-* smii v«*** a » ■UBIT* jtAM LA 'JENB VU&fUU uiB iut ft* .■KVACUO &A0LN IN POJASNILA »A TC'VAMJB ISSSXMV NAJVEČJA POMORSKA TRDNJAVA Te dni ,jv poteklo 7 let, odkar odprto le tistemu, ki ima to so Angleži začeli utrjevati svo- t4železno pest vzhoda." je važno pomorsko oporišče Da ima Anglija danes v svo-Singapore. (Vlili 7 let so Aug- jih rokah ti mali otok svetov-leži delali nevidne utrdbe, beto- nega pomena, se mora zahvaliti ni rane podzemeljske mostove, uvidevnosti, in trmoglavos1' obrežne baterije, ki daleč ne enega saim n i moža. Mož, ki je so, skrivne vojašnice in skla- Angliji pridnbii Singapore, se dišča varna pred bombami. Ce- je pisal St.imlerl Raffles, ki j' lo sloveči Gibraltar se sedaj v začetku 1!). stolet ja kolovrati! lahko skrije pred to trdnjavo, po Indiji. Pozneje je stopil v nad sto milijonov požrla ta oiriomna preden je i>i'a dograjena. Ven- nore. ker l- spoznal njegovo vi dar se na Angleškem nihče ni liko važnost zn priliodnjost. spodtaknil ob to ogromno vso-1 , , , lt ... 1 \ teku desetletij pa je ta no- "KAKO SO NAJU UJELI" Poročev.rVc •'United Press" James L. RoJirbough popisuje v svojem poročilu bitko ob reki Takaze. v kateri je bilo več Italijanov od Abesincev ujetih. Porof-evalec se i" pogovarjal z italijanskimi ujetniki, ki so mu pripovedovali, kako so jih Abe-«iwi inel'. Dva izmed njih sta ni oni rja, dva pa služita pri tankih. Pripovedovanje zadnjih dveh se takole glasi: : "Dne 14. decembra so abe sinski vojrki napadli italijanski oddele'-, ki je bil močan 1 <;•:)() mož Ta oddelek je zašel v veliko stisko. Brezžično ji* prosil, nnj mu pošljejo iz zaledja na pomoč tanke. Odpe ljali smo se /: 10 tanki in na rVeli tovornih avtomobilih, nr ^HlHHiNC, dolarjev je| vladno službo iu je zoper voljo katl.rih ;.. i.jj en častnik in \C »a trdnjava, angl -ške vlade zasedel Smga- mfV- odrinili smo prihodaic to denarja. Saj vsak Anglež ' . , . ^lJ' 1 ' . "" , • - c,- vopridobhena postojanka re- ve, kaj pomeni Singapore za * ' , .'„ . ,. „ . . i -i i • i postala za Ar.srleze ki iuc do bo postala za Angleže Kljui Igastva na azijskem vzhodu. Šc vso angleško domovino. Rekli so. da je Singapore — i , , , .. . , , . , , y-,., ,, , . i i Spred malo leti je I>i 1 ta otok le iTibraltar srednjega vzhoda. 1l., , , . , . & rr i • u - i * šibko zaseden ni utrjen. S roda priiiica z Gibraltarjem le malo označuj« važno nalogo, katera }t nani"iijena malemu o-toku v azijskem morju. Ze dolgo je Singapore med največjimi trgovskimi lukaini sve- . . . . . ... , . » ' i ■ ii . i voiski ie Angina sklenila -Sin- *a, nekaka prehodna vrata med , - . ..... . . ga pore smvmeniti v mogoeno srednjim m dal pilim vzhodom. ' . . . . . . . trdnjavo, ki naj klubu.ie japon- skemu brodovju. Tako se je rodila angleška "sedemletka" in ž njo misel, da se zgradi mogočen trdnjavski trikot Singa-i non-Honkoiu-Port Darvin (v .intro na vsr» zgodaj proti reki Takaze. Naenkrat so oil vs«l' strani začeli pokati streli, ir naš častnik j«1 l)il takoj mrtev Vojaki, ki so se peljali na to vornem avtomobilu, niso videl nobenega sovražnika, kateremr utrjen. Še le.. naj bi se postavili v bran. Za odkar se je Japonska polastila to so vsi r replaseni poskaknl; azijskega vzhoda in postala ne-j z avtomobilov in se poskušal' varna tekmovalka v širokem j skriti med grmovjem. Toda n-1 mor" norju, so se angleškim politi- brini jih "e mnogo izmed njih coni odprle oči. Po svetovni padlo pod sovražnimi kroglami. Ostalo na je še 10 tankov, ki so r'a vse svetovno velesile je silno važna morska pot, ki vodi •kozi Sueški prekop mimo Ade-ia in Indije v Singapore, ter »d t od j »roti severu na Japonsko) "n Kitajsko, ali pa proti jugu i rviut !>ivi». »m mu jnuii jii^ui ... . Avstralijo in Novo Zelandi jo. I Avstrah.p..) Zemlj-Md nam razloži, zakaj! V zadnjih letih so okro-; . Silila Singapore tak jiomen. Ma-| ga])ora po-ekali več ko Štiri 'ajsko oto«vje ie polno nevarnih | kvadratne milje irozda. Tam se *>relivov, malih otočkov in skri-| danes dvigr.io obšime naprave vozili drug z n di*u ari m. Naenkr d je obstal prednii oklopni voz. Abesinci so ubili voznika tega voza. Prednji tank je nn ta način ustavil dni p-e tanke. "\"s«i kolona je obstala Jaz in tovariši, ki sva sedela v zadnjem tanku, sva videla k?iko je moštvo dnigih tankov plezalo iz svo;ih oklopni h voz a so iih sovražniki tikoj >^ strel i li. Zato sva obstala v v -kar nn naju ni rešilo ujet čeri. Sredi tega nevarnega ln posl.mja, podzemeljski utrd- zu. kar na nam m resno, ujei^ otočja in ie en preliv, po kate- j he, letališča delavnice in tovar-!ništva. Ao.-sinci so obkolil« na.< -em lahko ladje brez nevarno-) ne za oro- V. Sedaj Singapore, tank, in wlnrli vrata, katera kih Nizo-/zenisk«1 Indije so najbogatejši rudniki einn r»a svetu. Singapore obdajajo prave zemeljske storili. T\o se je to gajalo, se ie msko sr< . . . ž ju so spremenjene v nezavzet-! onih 1H00 mož. katerim naj bi ne forte. Njihovi dolgi topovi bili prišli na pomoč, z vso silo strahu jejo i 101 je več ko ,°>0 km , bojevalo in -e umikalo nred daleč ter v = nro lahko vsr> mor-i Premočnim sovražnikom. Koseško pot vsakemu brodovju. j no se jim w vendarle nosrečilo, Tako ie Anglija zaprla pot da so se izmaknili abesinske- zakladniee. To bogastvo pa je Japonski. mu ujetništvu. Oče in mati se |x>gos*o prepirata v zna-Poglejte, moj oče j«* bil kapitan in moja mati je bila navajena na to, da je bila u.nogo sama. In ni hotela, da bi tudi jaz šel na morje. Moral sem se vstanoviti na kakem kraju. Toda nekaj me žene v daljino "in to me ne zapusti, in mati je sedaj zopet sama." "Gotovo pa >e boste še enkrat vrnili domov in boste Še našli mater." "To tudi upam. Prihodnje leto bom šei na Švedsko in materi sem pisal, da s«' ima na kaj veseliti. Vsak dan v koledarju z velikim veseljem prečrta — čaka. Naše švedske žene imajo redko solvejg naravo, da so vajene čakati. To je že v njihovi krvi. Zato tudi ne maramo nobene druge žene. Solvejg je naš ideal." Zamišljen gleda Vendel v daljavo. Misli na Rozo. Tudi Roza je imela solvejg naravo, to je vede1 ln bo čakala nanj. "Srečen oni, ki nanj čaka taka žena," pravi pred se. Sven Laarsen ga ostro pogleda. "To zveni kot bi mi.slili na kako določeno ženo." "Da — mislim na eno." Sven Laarsen globoko diline. "Tudi jaz imam doma sladko, plavolaso dekle; bila je še zelo mlada, ko sem šel od doma, toda vem, da čaka name " t4To je lepo. ako more človek trdno verovati v to. Tudi jaz trdno verujem, da bo ona, katero mislim, čaka na mene." Oba umolkneta ter sta zatopljena v svoje misli. Medtem prideta na breg reke do palube za čolne iu do kopališča. Oba obstaneta, gledata šumečo reko ter pošiljata ž njo hrepeneče misli v daljavo. Nato pa Laarsen dvigne glavo. Ura na ravnateljskein poslopju bije enajst." '•("'as bo, da greva v posteljo, gospod doktor." Vrneta se v inžinirsko poslopje, si v slovo podasta,roke ter gresta v svoje sobe. (Dalje prihodnjič*! SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREEiNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. 8. februarja: Hex v lieona 12. februarja: • Washington r Havre Bremen v ilretnen 14. februurja: Berengaria v Cherbourg 15. februarja: Chaui|>lalu v Havre 19. februarja : Kuropa v Bremen 10. februarja: Europa v Bremen JO. februarja : Maj est i e r Cherbourg 21. februarja : lie Je France v Havre 'J6. februarja: Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 29. februarja : Conte <11 Savola v Genoa 4. marca : Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 7. marca: Champlain v Havre 11. marca : Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 14. marca : lie de France v Havre .IS. marca : Kuropa v Bremen Berengaria v Cherbourg ~r>. marca : Manhattan v Havre 27. marca : Aquitania v Cherbourg US marca : Conte tli Savoia v Genoa Champlain v Havre 1. aprila: Xormandie v Havre 2. aprila : Bremen v Bremen aprilu : Iti'reiigaria v (Jlieibourg s. aprila: Washington v Havre 11». aprila: lie