Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS meteCno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo me iečno 55 Din nede |ika Izdaja celole no vjugo-«lavltl SO Din. za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petll-vrsta mali oglas! po 1 St' ln2D,ve£|l oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-50. veliki po 5 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din o Pri većiem □ naročilu popuai Izide ob 4 z|ulrej razen pondeltko ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. «lil Vokoplsl se ne vračalo. nefranUIraaa platna »e ne sprejemalo Uredništva telefon Stev. 50, upravnIStva Stev. 32S Uprava le vKopltarlevl ul.it.S Ceh ovni račun: Clubllana Stev. 10.H50 In tO.Ji.4 aa Inserate. Sarajevo Al. 756J. Zaqreb St. J9.0II, Praga ln liunal Si. £4.797 Največji sovražnik države. Da SDS ni nič drugega kakor agencija internac jonalnega framasonstva, smo že davno vedeli. Pokret vodi framasonska centrala v Parizu, ki daje svoje direktive po vsem svetu. Večjega duševnega suženjstva kakor ga izvaja to framasonstvo, si ni mogoče misliti. Pokret stremi za obrezboženjem celega človeštva, za popolnim izenačenjem mišljenja, za izbrisanjem vseh narodnih in verskih razlik v prid internacionalnemu brezverskemu in brezdomovinskemu slobodozidarstvu. V Jugoslaviji stoji v službi te ideje liberalna kapitalistična buržuazija, ki si hoče na ta način podjarmiti delovne množice. Glavni pristaši 60 hrozvorski židje (ne pravoverni, ki jih globoko spoštujemo), ki hočejo ustanoviti na zemlji mednarodno kraljestvo zlatega teleta. Temu je najbolj na poti katoliška cerkev in vera. Katoliška cerkev je bila vedno naj-jačja oznanjevalka socialne pravičnosti, zaščitni ca malih, nasprotnica tiranstva mogoč-nikov in njihovega pod krinko svobodomisel-stva skrivajočega se mamonizma in materia-lizma. Katoliška cerkev je varovala vsegdar avtoriteto, red ш pametno pokorščino kakor tudi terja pravičnost od strani vladarstva ter upoštevanje narodnih iu stanovskih pravic, predvsem delovnih slojev. Framasonstvo zsdo najbolj strupeno sovraži katoliško cerkev, ki ga ovira na njegovih razrušilnih ciljih, da bi na ruševinah krščanske verske, moralne in socialne kulture potom revolucije ustanovilo svoj internacionalni, brezbožni materialistični družabni »red«. V družbi te ideje je najbolj zagrizena slovenska »samostojna« demokracija. ji bilo veliko mar zediujenje Srbov, Hrvatov in Slovencev samo na sebi, kolikor to, da bi nova državna tvorba mogla zadati udarec katoliški veri. Narodni ideali in vrednote slovenskemu prostozidarstvu niso nič drugega kakor samo sredstvo k dosegi edinega cilja: uničenja katolištva. K temu so naperjena vsa njena prizadevanja, ki se v glavnem osredotočijo okoli tega, da bi katoličani v naši državi ničesar ne pomenili, da bi se katoliška cerkev in duhovščina preganjala in da bi katoliški Jugoslovani od vodstva državnih poslov bili popolnoma izključeni. Ta njihova miselnost se je razkrinkala najbolj kričeče sedaj, ko se penijo jugoslovanski framasoni togote, ker je SLS v vladi, SDS pa je ostala zunaj vrat. Zdaj vabijo v framasonsko ložo tudi Stjepana Radiča, katerega so preje nečuveno grdili, preganjali in pomagali spraviti v ječo. Danes priznava »Jutro«, da stoji njegovo prizadevanje za framasonsko fronto v Jugoslaviji v službi »obč©-človeške slobodarske (to je internacionalne framasonske) ideje« (uvodnik »Jutra« od 19. t. m ). Da bi »napredni« radičevski, oziroma pucljevski elementi ne mislili, da jutrovci za tem skrivajo samo svoje ožje partizansko cilje, jih »Jutro« uverjuje, da pri propagiranju svojega framasonstva »ne dela brez globokega prepričanja in premišljenega načrta.« In pozneje govori čisto v žargonu framasone-rije o »solncu svobodnega in samostojnega mišljenja« ter imenuje vero slovenskega ljudstva enostavno praznoverje, to ljudstvo samo pa »maso«, ki živi v uprav »cankarjan-skem hlapčevstvu« (19. februarja). In da bi se ja nihče ne zmotil v namenih internacionalne masonerije, opozarja Srbe, da »sredi Belgrada in Skoplja trpe rimsko špijonažo«, ker se tam skrbi za katoliško bogoslužje! Kdo ne pozna v iem jeziku duševnih vezi, ki vežejo jugoslovansko masonerijo po centrali z me-hi'kansko^ kjer se preganja katoliška vera uprav po neronsko, kjer streljajo otroke, če zaidičejo na ulici: Živel Kristus kralj!? In au ne govori zagrizena, divja framasonska ]«za iz naslova »rimsko-pravoslavna koalicija?:, ki jo je dalo Pribičevičevo časopisje novi vladi? Da, vse se dela po enem načrtu, ki ga izdeluje veliki mojster vseh franiason-skih lož na svetu; iz tujine se vodi politika SDS v Jugoslaviji. To je velika nevarnost za našo državo. To razkraja in slabi naše nacionalne sile bolj nego bugaraštvo ali pa pangermanizem, o katerih 'oliko piše Pribičevičev tisk. Internaci-onai erskn-židovsko framazonstvo je najo strup za Jugoslavijo. Naša dr- žava razvijati in nacionalno okrepiti sami nem sodelovanju vseh narodov in v islaviji, po toleranci in po stro- gem nju svobode in posebnosti tako kato or pravoslavne vere, po njunem zbližanju in sodelovanju za moralno povzdigo naroda in učvrstitev pravičnega socialnega reda, avtoritete ter nacionalnih tradicij. To vse pa niši internacionalna framasonska propaganda, ki je že toliko držav potisnila na rob propada, jih gnala in še žene v večne nemire in revolucije in izpodkopuje vsako avtoriteto. Hujskanje zoper vero, zbujanja proti-verskih nagonov, neprestano vlačeiije verskih, oziroma anti verskih motivov v našo politiko, je protidrïavno, rovarsko delo, kateremu treba storiti konec. Francija je to že izpregledala in potiska čimdaljebolj framasonstvo, ki je nacionalno moč Francije le slabilo, nazaj; tudi Češkoslovaška se iztreznuje. Saj je mamonistično framasonstvo najboljša i priprava za boljše vizacijo države. Baš kjer 1 katoliki sodelujejo v vladi, v Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Češkoslovaški, se razmero najhitreje in najuspešnejše konsolidujejo, dočim framasonstvo povzroča povsod, kjer ima kaj vpliva, večne krize in pospešuje anarhijo s svojim hujskanjem. Pri nas baš framasonstvo, kakor ga reprezentuje SDS, umetno vzdržuje napetost med katoliki in pravoslavci, katere hujska zoper nas. Hvalabogu so Srbi uvideli, kam vse to meri, in upati je, da se bo hujskaško delo v službi inozemskih lož stoječega »samostojnega« demokratstva tudi pri nas popolnoma izjalovilo kakor se je po vojski hvalabogu tudi marsikje drugod po kulturnem svetu. Seia narodne skupščine. BOŽA MAKSIMOVIČ SE ZAGOVARJA DALJE. - ODGODITEV SEJ DO ČETRTKA. Bolgrad, 19. febr. (Izv.) Notranji minister Boža Maksimovič je v poslednjem času zelo marljiv in neprestano odgovarja na vprašanja poslancev. Kakor znano, Boža Maksimovič ni pre'e nikdar dajal cdgovorov narodni skupščini. Danes je zopet odgovarjal poslancu Peri Markoviču o nepravilnostih policijskih organov v Prol uplju v valjevski oblasti. Boža Maksimovič je v odgovoru naglasil, da je celo stvar preiskal. Postopanje policijskega organa je bilo sicer zakonito, vendar ni bilo taktično in iportuno. Raditega je okrajnega gla-arja upokojil. Poslanec Pera Markov'ć se je sicer s tem korakom zadovoljil, vendar pa je mnenja, da bi moral minister podvzeti druge korake, da bi slične stvari sploh preprečil. Nato se je prešlo ua dnevni red. Kot prvi je govoril poslanec HFSS dr. Ladislav Polič. V svojem govoru se je posebno bavil z našim parlamentarizmom, ki je parlamentarizem posel ne vrste in ima velike nedostatke. Navaja posamezne pomanjkljivosti parlamentarne prakse, ki se je pričela posebno v po-slcdnem času razvijati v takšni smeri, da ne more biti koristno za državo. O zunanji politiki se v parlamentu sploh ne govori. Kar se tiče sedanje vlade, je po njegovem njena največja napaka da ni v njej Hrvatov. Sicer so bili v vladi Hrvati, ki so bili v njej pod firmo narodnega sporanima. Ta firma je konvencio-nalna laž. Ne v političnem, ne v gospodarskem oziru se ni za časa te vlade ničesar storilo. Bfanca je popolnoma pasivna. Rad kali so dosegli svoje namene. Radiča so pripravili do tepa. da se ne more več vrniti k stari politiki. Nato je govoril o gospodarski krizi, ki je splošen poiav, ki bo trajala najbrž še mnogo in mno^o let. Zalo je potrebno storiti korake, ki bodo to krizo ublažili. Splošno siromaštvo se čuti v vseh krajih naše države. Siromaštvo pa prihaja največ radi prevelike davčne preobremenitve. Nato govori o partizanstvu v državni upravi in kritizira proračun kot takšen. Govori o razmerah na Hrvatskem, kjer so se za časa Radičeve vlade v večini občin postavili komisarji. Pri nas se vse gleda skozi prmno strankarstva. Končno izjavlja, da bo glasoval proti. Zemlj'Tadniški poslanec Joca Jovanovič je dejal v svojem govoru, da je kritika o proračunu sploh nepotrebna, češ da je finančni minister izrekel sam sodbo o tem proračunu. Proračun ni realen, ker ni v njem za-vršnih računov, ne reparacij, kakor tudi ue vsot za leteče di lgove. Govori o gospodarski kri i, ki se po njegovem mnenju na bolj kaže v krizi kmetijstva. Za kmeta in za vas se sploh prem 1 > skrbi. V tem pogledu kritizira postopanje dosedanjih vlad. Govori o zunanji politiki in pravi, da bo o tem obširno govoril, kadar pride pred narodno skupščino zunanji min ster. Za sedaj ugrtavlja, da nismo v zunanji politiki dosegli ničesar. Z nobeno sosednjo državo da nimamo ure enih odnošajev. Po negovem mnenju ni koristno z Madjarsko de-la'i aranž паче, ki uam bodo škodovali. Z ozirom na notranjo, kakor tudi zunanjo politiko, bo glasoval proti. Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v čeirtek, 24. februarja. Na dnevni red pride obtožba radičevcev proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Popolna solidarnost radikalov. RADIKALI NE BODO PUSTILI M4KSIM0VIČA PASTI. — RADIČA DOLŽIJO PROTI- DRŽAVNH TENDENC. Belgrad, 19. februarja. (Izv.) Skupščinske seje so se zopet odgodilc, in sicer do četrtka. Odgoditev skupščine se je zgodila na zahtevo opozicije, katere zastopniki so danes dopoldne obiskali skupščinskega predsednika ter ga prosili, da bi skupščinske seje odgodil zato, da bi lahko poslanci odšli v svoje kraje in sc sporazumeli s poslanci oblastnih skupščin glede delovanja v teh skupščinah Z ozirom na to so se skupščinske seje odgodile do četrtka. Na prihodnji skupščinski seji v četrtek pride na dnevni red obtožba proti Maksimoviču, katero so vložili Radičevi pos'anci z ozirom na znana nasilja ob poslednjih volitvah. Z ozirom na to obtožnico se delajo najrazličnejše kombinacije. Nekatero časopisje celo poroča, da je Boža Maksimovič pred ostavko. Nekateri listi tudi poročajo, da se v radikalnem klubu zbirajo podpisi proti Boži Maksimoviču in da vodijo nekateri rad kalni poslanci veliko kampanjo proti sedanjemu notranjemu ministru ter ga istotako obtožujejo terorja proti nekaterim radikalom. Kolikor smo se mogli informirati, so vesti o bližnji ostavki notranjega ministra neresnične. Gotovo je, da kampanja ravno z ozirom na Radičevo obtožbo nc bo imela uspeha. To najbolje dokazuje današnja seja radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo o obtožbi. Za to sejo radikalnega kluba jc vladalo veliko zanimanje. Ravnn z ozirom na te vesti se jc mislilo, da bodo nekateri radikali izražali svoje nezadovoljstvo nad delovanjem notranjega ministra. Pokazalo se ie pa popolno soglasje. Kot prvi je govoril predsednik ministrskega sveta g. Nikola Uzunović, ki jc najprej govoril o vsebini obtožnice. Dejal je, da je obtožnica na nesolidni podlagi Radičevci so jo predložili šele, ko so zleteli iz vlade. Če bi bili ostali v vladi, bi je ne bili vložili. Ncreel-nost se vidi iz tega, ker je ni hotela podpisati nobena druga opozicionalna stranka. Radikalni klub mora glede obtožnice pokazati popolno ravnodušnost in preprečiti vse radičev-ske nakane. Obtožnica je protidržavna. V njej se notranji minister obtožuje radi delovanja v obmejnih krajih. Sprejetje te obtožnice bi moglo znatno škodovati državnemu ugledu. Nato je govoril predsednik nar. skupščine g. Marko Trifković. Govoril je približno v istem smislu. Dejal je, da je zadeva deli-katna. Gre za obtožbo proti ministru in s tem za obtožbo cele naše notranje politike. Od poslancev zahteva brezpogojno, da morajo vsi biti na tej seji. Znani pašičevec Cirković je govoril ravno v istim smisiu, da je obtožba protidržavna in da jc Stjepan Radič sam sebi zvest in da zasleduje svoje znane ciljc. Vse poslance jc prosil, da naj pridejo polnoštevilno na sejo in da naj odbijejo Radičev napad. Podpredsednik radikalnega kluba g. Ilija Mihajlovič je v zaključnem govoru pozval vse radikalne poslance, da morajo v četrtek brezpogojno prisostvovali seji in glasovati proti obtožnici. Nato se je seja končala. Na seji radikalnega kluba je bilo opaziti enodušno razpoloženje. Gotovo je, da paši-ievci pri Ici priliki nc bodo nastopili, kakor so sc mnogi nadejali. Sploh se razmere v radikalnem klubu konsolidirajo. Precej komentarjev je vzbudila vest nekaterih časopisov, da brat Svetozarja Pribi-čeviča Milan Pribičevič ni zadovoljen s politiko samostojne demokratske stranke. Po njegovem mnenju je politika gospodska in sc ozira samo na mesta, trgovce in banke, ne ozira sc pa na kmetsko ljudstvo. Z ozirom na to je sklical v Virginmost sestanek, na katerem naj bi se razpravljalo o ustanovitvi nove kmetske stranke. Pribičevičevci teh vesti niso zanikali. Videti je, da jim ta pokret ni ljub, ker pome-nja cepljenje itak tnale stranke. Sklicanje oblastnih skupščin. Od ljubljanskega velikega županstva smo prejeli: Prva seja oblastne skupščine ljubljanske oblasti se \ ši v Ljubljani dne 23. t. m. Skupščina se $ел..ше ob 8 zjutraj v sejni dvorani občinskega sveta na mestnem magistratu. Spored za 1. in 2. sejo je določen z odredbo štev. 303. o poslovnem redu v oblastni skupščini (»Uradni list« štev. 97 iz leta 1922.). Oblastni odbor bo imel začasno svoje prostore v hiši Kmetijske družbe, Turjaški trg II. nadstropje. Iz pisarne mariborskega velikega župana smo prejeli: Skupščina mariborske oblasti, sklicana z ukazom Nj. Vel. kralja za 23. febr. 1927, se sestane istega dne ob 8 dopoldne k svojemu prvemu zasedanju v porotni dvorani mariborskega okrožnega sodišča. Upravno sodišče za Slovenijo s Prekmur-jem v Celju je v svojih občih sejah cd 9. in 16. februarja t. 1. overilo izvolitev vseh od glavnih volivnih odborov za izvoljene proglašene in objavljene Člane oblastne skupščine za ljubljansko oblast. Istotako jo overilo tudi izvolitev vsth članov oblastuo skupščine za mariborsko oblast, v kolikor ue gre za Medjimurje (okraj Čakovec in Prelcg) in razun mandata Franca llodoš^ka, posestnika v Zenkovcih št. 59 (okraj Murska Sobota), glede katerega se vrše še poizvedovanja. Overovljenje članov, izvoljenih v okraj Čakovcu in Prelogu je izvršilo upravno sodišče za Hrvatsko in Slavonijo z Medj.murjem v Zagrebu. Vodstvo slovenske ljudske stranke zboruje danes v Celju, da določi smernice dela v obeh slovenskih, to je v ljubljanski in mariborski skupščini. V torek dne 22. t. m. se sestaneta kluba članov skupščine naše stranke, da sklepata in določita kandidate za skupščinsko predsedstvo, oblastui odbor in odseke. Ljubljansko skupščino bo otvoril kot starostni predsednik bivši minister Jože Gostinčar. Pred sejo bodo naši člani skupščine prisostvovali skupni službi božji v ljubljanski stolnici. Sveto mašo bo daroval ribniški dekan, oblastni poslanec S k u b i c. V Zagrebu je HSS že na zadnji seji določila vse kandidate, ki prevzamejo kot njeni zastopniki funkcije v skupščini in v odboru. Značilno je, da so določeni sami Radičevi sorodniki. Predsednik oblastnega odbora bo Štefan Radič, predsednik skupščine dr. Vlad-ko Maček, člani odbora pa dr. Juraj Krnjevič, dr. Štefan Košutič, Josip Predavec in Rudolf Herceg. Za člane oblastnega odbora so radičevci določili mesečno plačo po 4000 Din. V Bosni so se združili skupina dr. Spahe, zemljoradniki, davidovičevci in radičevci, da nastopijo skupno in prevzamejo vodstvo oblasti. V Dalmaciji se živahno razpravlja o združitvi splitske in dubrovniške oblasti, ki sta vsaka zase premajhni in nezmožni za delo. V Somboru bo menda takoj prva skupščina nezmožna za delo. Notranje ministrstvo je namreč odredilo, da se skupščina sestane v Somboru in ne v Novem Sadu, kakor določa zakon. Zato je večina poslancev užaljena in grozi, da v Sombor sploh ne pridejo k seji. v Zagreb. 19. ïebr. ((zv.) Upravno sodi-šče v Sarajevu je verificiralo, razen enega, vse mandate poslancev za oblastne skupščine. V torek se bodo sešli muslimanski oblastni poslanci. — V Splitu se je sestanek poslancev že vršil v začasnih prostorih. Sestanek je sklical veliki župan. AVDIJENCA N. UZUNOVIČA. Belgrad, 19. febr. (Izv.) Zvečer je bil sprejel v avdijenco pri Nj. V. kralju predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič. Delo v odborih. Belgrad, 19. febr. (Izv.) Popoldne je zakonodajni odbor nadaljeval z razpravo o zakonu o centralni upravi. Sprejel je nekatere paragrafe. Med drugim je sprejel Hohnječe v predlog, da ne bo več mogoče, da bi bilo v nekaterih ministrstvih po več državnih j>odtajnikov. O državnih podtajnikih se je razvila živahna debata. Končno je obveljal Hoh-nječev predlog in se je zakon tozadevno popravil. Od drugih odborov je imel sejo anketni odbor, ki je nadaljeval z razpravo o znani Z e r j a v o v i aferi N i h a g. Na današnji seji so se čitali obširni akti ministrstva za gozdove in rudnike. Prihodnja sega tega odbora bo v četrtek. DR. GOSAR ZA REDNO POSLOVANJE DELAVSKIH ZBORNIC. Belgrad, 19. febr. (Izv) Minister za socialno politiko dr. Andrej G o s a r je izdal naredbo, da se morajo v najkrajšem času izvršili volilve v delavsko zbornico v Splilu. HPS. v Split, 1!). febr. (Izv.) V torek se je vršil v Splitu pokrajinski sestanek I1PS. Na sestanku so ugotovili, da je pri zadnjih volitvah stranka precej narastla. Sprejeli so načrt o nadaljnjem organizatoričnem delu. Zborovalci so pozdravili prizadevanje SLS, da se omogoči v Dalmacijo uvoz najpotrebnejših produktov. ČITLUŠKA AFERA. v Mostar, 19. febr. (Izv.) »Narodna Slo-boda poroča o aretacijah v Čltluku, da eden izmed Orlov, ki so bili zaprti, sploh ni sodeloval pri spopadu, drugi pa so bili takoj po zaslišanju izpuščeni. Pri Orlih oblasti sploh niso našle nikakcga orožja, pač pa se je ugotovilo, da je eden izmed Sokolov prenašal ponoči 2 vojaški puški. Tudi Paulovič, ki je umrl, je bil ranjen po sokolskem orožju. Kmetje so se sedaj izmirili in podpisali pogodbo, da se ne bodo več napadali. Današnji listi, ki so poprej ostro napadali Orle, so se sedaj pričeli umikati in pišejo mirneje. židovsko-framasonski rovarji. Gosp d Stjepan Radič je te predpusine dni za kratek čas pripovedoval bajko o kle-rikali mu kot sovražniku države. To je seveda »Jutro« lako navdušilo, da je brž privleklo iz liberalne ropotam ce tistega papirnatega klerii alnega znia>, proti kateremu je starina »Slov. Narod« še pod rajno Avstrijo vojeval tridesetletno vojno, in zdaj kaže okoli po Jugoslaviji to strašno pošast in grozote, ki jih počen a. Glejte, brača Srbi in Hrvati: Slovenija ječi v sponah klerikalizma... Iz Slovenije tipa kleni alizem po vsej Jugoslaviji... število samostanskih redovnikov raste. V Ljubljani se vzgajajo jezuiti za vso državo, v Ljubljani duhovniki za Dalmacijo in Hercegovino, v Ljubi ani se pripravlja klerikalna ofenziva za Hrvatsko. Preko Ljubljane upliva rimska ku-rija na zunanjo in notranjo politiko Jugoslavije. Mnogo se skriva pod formulo zbližanja iztoka in zapada, ki pa v stvari nič drugega ne pon eni, nego podjarmljenje iztoka pod rimski primat. Torej vsa nevarnost tega klerikalizma obstoji po »Jutru« v tem, da Ljubljana malo skrbi za duhovniški naraščaj, ko danes katoliških duhovnikov povsod primanjkuje. V naši državi je katoliškega prebivalstva preko pet miljonov, statistika pa pokazuje za to veliko š'evilo vse premalo duhovništva. In če gredo slovenski duhovniki v Dalmacijo in Hercegovino, je to prvič le požrtvovalnost, drugič pa tamošnje katoliške občine same prosijo slovenskih duhovnikov, ker hrvatskih primanjkuje. Svojćas so slovenski duhovniki hodili v Istro, kjer so prosvetili tamošnjze hrvatsko ljudstvo, kateremu do prihoda dr. Laginje noben laik ni pomagal ne do kulturnega ne do gospodarskega dviga. Kaj so pa storili za Istro slovenski framasoni? Nič! Samo kulturnoboj-no zdražbo! In ko bi recimo na Slovenskem bilo pravoslavno prebivalstvo, ki bi potrebovalo svojega duhovništva, in bi k nam prihajali srbski duhovniki, ali bi se mogel kak pameten pravičen in toleranten človek nad tem spotikati? Ali bi bilo to tudi »tipanje klerikalizma«, ali bi bila to tudi klerikalna ofenziva? Ne, tedaj bi bilo »Jutro« gotovo samo silno za to navdušeno. Ker vse to »Jutrovo« šveflanje o klerikalizmu ni drugega ko izlivi njegovega strupenega sovraštva do katoliške cerkve. In nič drugega ko samo izzivanje kulturnega boja. In nič drugega ko samo zastrupi jevanjç dobrega razmerja med kato-lištvom in pravoslavjem. In nič drugega ko samo židovsko-framazonsko rovarenje proti zbližanju krščanskega zap?da in iztoka. In tu je tisti sovražnik naše države, proti kateremu je treba biti na straži 1 POLJSKA ZA OBNOVITEV POGAJANJ Z NEMČIJO. v VarSara, 19. febr. (Izv.) Zunanji minister Zaleski je danes razjasnil časnikarjem pol sko stal šče glede prekirtjenja nemško-polskih trgovinskih pogajanj. Poljska vlada je pripiavljona o vseh vprašanjih vsak čas zopet pričeti s pogajanji. Poljska vlada radi I rrkin enji p ga anj ne bo izvajala nikakili pol.tićnih ne gospodarskih posledic. A Kaj se »Jutru« sanja. O razmerju SDS do Davidovičcvih demokratov je Pribičevič na zadnjem shodu v Novem Sadu takole govoril: »Sedaj se posebno v Vojvodini raznašajo glasovi, da sc bosta ti dve stranki zedinili in cel svet to ve, samo mi v Belgradu ne vemo o tem nič. Mi vidimo, da se Davidovičeva stranka razgovarja z radičevci in radikali, toda z nami se ne razgovarja. Jaz vidim, da vzdržuje Davidovičeva stranka bližje odnoSaje z zcmljoradniki, toda z nami nima zvez. Jaz vidim, da se ta stranka približa tudi klerikalcem, ki so na vladi, toda nam, ki smo v opoziciji, se ne približa. Ker je to tako, moramo razbliniti glasove, da gre za kako fuzijo.« — Ker je torej tako, zato »Jutro« piše o popolni izolaciji klerikalcev in zbližavanju in stapljanju SDS in JDSI Д Nočemo razpravljati, piše »Jutro«, o duševnih posledicah tega dejstva (da Slovenija ječi v sponah klerikalizma), ker bi mo-rrfli razkrinkati pretiravanja o kulturnem stanju naših mas, ki še čakajo solnca svobodnega in samostojnega mišljenja... — Kdo so te naše mase, ki njihovega kulturnega stanja * Jutro« noče razkrinkati? To je masa slovenskega ljudstva, naš kmet in naš delavec. Kulturno stanje teh mas je namreč »Jutro« vedno slikalo kot jako nizko in zaostalo. Zlasti je »Jutro« vedno z zaničevanjem pisalo o kulturnem stanju našega kmeta, malo da ga ni primerjalo z zamorcem tam kje v afriških pra-šumah. In ker je kulturno stanje naših slovenskih mas, kmeta kakor delavca, v resnici tako visoko, da se s ponosom lahko merimo z velikimi kulturnimi naredi in celo tujci, zahajaj či med nas, z največjim spoštovanjem pripovedujejo o visoki kulturi preprostega slovenskega človeka (nedavno je neki češki list o tem pisal), »Jutru«, ki bi vse slovenstvo najrajši vtopilo v žlici vode, to seveda ni prav in imenuje to pretiravanje, če kdo prizna in pohvali kulturno stanje slovenskih mas. Res pa je žalibog, da je v kulturnem stanju slovenskih mas še nekaj zaostalosti, namreč tiste zaostalosti, v kolikor podlega danes še upli-vom žer avščine in radičevščine. Vendar so vsi izgledi, da bo tudi ta zaostalost iz slovenskih mas kmalu izgln la. Д Kanalja. Le redki so Srbijanci, ki morejo razumeti opasnosti rimskega klerikalstva: sredi Belgrada in Skoplja dopuščajo, da se jim vsiljuje rimska špijonaža. Prišel bo dan velikih odločitev, ko jih bo za to glava bolela ... — Kje pa se je našla kanalja, ki je mogla tako lopovščino zapisati? Kje neki drugje ko v »Jutru«, glasilu stranke denunci-ranja Slovenccv. Д Skrunitev Strossmayerjevega spomina. Tembolj nas veseli, ako se vsaj v območju Jurija Strossmayerja uvideva ... Nas veseli, ako se kdo na Hrvatskem dvigne nad dnevni boj in opazi, da je fronta, kjer mi stojimo, velike važnosti za ves narod, ne glede na naše obče človeške slobodarske ideale ... — To je zapisalo »Jutro« na čast Stjepanu Radiču, ker je napadel Slovensko ljudsko stranko, ker kot politična zastopnica katoliškega slovenskega naroda stoji na katoliški podlagi. To je tisti »Jutrov« razveseljivi mož v območju Jurija Strossmayerja. Strossmayer se mora danes v svojem grobu obrniti nad to prežalostno okol-nostjo, da je danes politični voditelj katoliškega hrvatskega naroda človek, ki mu poje slavo od največjega sovraštva do katoliške Cerkve prevzeto slobodarsko, to je frama-sonsko časopisje. Boj za volivno reformo v po 4 ■ ■■ Franciji. Pariz, 19. febr. Vprašanje volivne reforme obvladuje politično življenje. Nacijonalna unija in z njo vlada sta v nevarnosti, da ee ob tem vprašanju razbijeta. Vlada bi bila rada vprašanje zavlekla na ta ali drugi način, a so jo levičarske stranke prisilile, da gre na bojišče. O tem je sklepal ministrski svet 17. t. m. Isti dan je socijalist Renaudel ob,zaključku zbornične seje predlagal, da naj pride volivna reforma na dnevni red dne 3. marca, torej pred vojaško reformo in proračunom. Naglasil je, da je v interesu parlamenta, da se politično obzorje glede tega vprašanja razčisti. Na to je iakoj odgovoril Poincaré, ki je izjavil, da vlada parlamentarnega zasedanja ne bo zaključila, dokler obema zbornicama ne predloži volivne reforme. Renaudel je izjavil, da se z odgovorom zadovoljuje in da svoj predlog umakne. FRANCIJA PLAČUJE SVOJE DOLGOVE. Pariz, 19. febr. Dasi francoski parlament doslej še ni ratificiral dogovora glede odplačevanja dolgov v Angliji, ki sta ga 1. 1925 sklenila tedanji finančni minister Caillaux in Churchill, je francoska vlada lani vseeno točno plačala določeno kvoto v znesku 4 milijonov funtov. Pravkar naznanja, da bo plačala tudi kvoto za 1. 1927 v višini 6 milijonov funtov ( vdveh obrokih), ne da bi s tem hotela posegati v bodočo odločbo parlamenta. JAPONSKA IN RAZOROŽITEV. v New York, 19. februarja. (Izv.) Iz Tokio poročajo, da je bila japonska nota, s katero se sprejema predlog Cooiidgca glede razoro- I žitve, telegrafično odposlan tukaišniemu ia-ponskemu poslaniku. Kantonska armada pred Sansajem. London, 19. februarja. Kantonska armada prodira z veliko naglico proti Kaiingu, ki je oddaljen od Sangaja samo 80 km. Tu se bo Sun-Čuan-Fang še enkrat postavil po robu Kantoncem. Cela provinca Čekiaag je v rokah kantonske armade. Za obrambo mednarodne naselbine v Šangaju je sedaj zbranih v Šangaju 4000 britanskih vojakov in 4000 prostovoljcev in policijskega moštva, poleg tega treba vpošte-vati mornarje. V luki je zasidranih 6 britanskih, 4 francoske, 5 ameriških, 5 japonskih in 1 italijanska vojna ladja. Francoska naselbina razpolaga le s 1500 vojakov in mornarskimi strelci. Toda celokupni obrambni sistem obeh kolonij je tako mogočen, da sta obe naselbini popolnoma varni. Čangsolin prodira proti novemu kanton-! skemu glavnemu mestu Hankovu. Prodiranje pa le počasi napreduje, ker je Vupeifujeva armada v razpadu in se je del generalov pridružil Kantonccm. Vendar pravijo, da so Čangsolinove čete žc dosegle stik s kanton-skimi četami. Kantonski zunanji minister Cen je po zadnjih vesteh pripravljen, da podpiše sporazum glede britanske koncesije v Hankovu. Narodna vlada smatra nedavne Chamberlainove izjave kot primeren temelj za nadaljevanje pogajanj. Angleška vlada je poslala svojemu pooblaščencu O'Malleyu nova navodila, v katerih pravi, da se Anglija drži realne politike in da je pripravljena, da se krajevna vprašanja rešijo zgolj praktično. Stvar obeh kitajskih narodnih delov, ki se sedaj borita za oblast, je, da vzpostavita vlado, ki bo veljala za celo Kitajsko. Za carinskega ravnatelja je namesto Angleža Edwardsa imenovan japonski delegat pri kitajski carinski upravi K i š i m o t a. Imenovanje se vtemeljuje s tem, da mora po mednarodnih določbah to mesto zavzemati pripadnik tistega naroda, ki je na Kitajskem gospodarsko najbolj interesiran, a to v zadnjem času ni več Anglija, marveč Japonska. v London, 19. lebr. (Izv.) »Daily Mail« poroča iz Sangaja, da neprestano prihajajo mesto čete Sunčuanfanga v popolnem neredu Vojaštvo in častniki plenijo po vaseh, kjer s* vrši umik. Mesto Ningpo so že zapustili in g predali sovražnikom. Generalu Sunčuanfangg se bo težko posrečilo pripraviti tako armade za nove boje. Vrhovni poveljnik kantonskih če Čančungčang brez vsakega odpora koraka i svojo armado proti Šangaju. v London, 19. febr. (Izv.) »Daily news, poroča iz Sangaja, da je položaj zelo resen Glavni delavski svet je že v soboto dopoldni zahteval proglasitev splošne stavke in da mo rajo angleške čete kakor tudi Sunčuanfangovt čete mesto izprazniti. Delavstvo je rekvirira! neko angleško trgovsko ladjo, vsled česar j( stopila v akcijo ena angleška bojna ladja. V pokrajini Čekiang so morali skoro vsi misio narji zapustiti svoja 'mesta. Iz mest Tačau in Venčau so se morali umakniti vsi tujci. _ »Daily Telegraph« javlja iz Hankaua, da j( vsak čas pričakovati, da se pogodba s kan tonsko vlado podpiše. v Šangaj, 19. febr. (Izv.) Splošna strokov na zveza je danes proglasila splošno stavko, Vsi nastavljenci pri pošti, cestni železnici it omnibusih so zapustili delo. število stavkajoj čih znaša 40 tisoč. v Hankau, 19. febr. (Izv.) V Ičangu kuliji hoteli preprečiti iztovorjenje nekega angleškega parnika. Vojaštvo, ki je bilo po. slano na suho, je napravilo red. V gnječi so kuliji do smrti pretepli enega angleškega častnika in ameriškega vojaškega zdravnika, v London, 19. febr. (Izv.) Štiri tisoč de lavcev v velikih angleških mlinih v Jardine in Madeson pri Šangaju je opustilo delo in niso hoteli zapustiti poslopja. Morala je nastopiti policija. — V bjtki, po kateri so čete Sun čuan fanga morale izprazniti Hangčau, so naj. več pripomogli do zmage kantonskim četam ruski cddelki strojnih pušk in pa silno podkupovanje. Veliko vojakov severne armade je prostovoljno prestopilo h kantonskim četam. v London, 19, februarja. (Izv.) Kakor jav-Ijajo iz Sangaja, je v kitajskem delu mesta proglašeno vojno stanje. Z Rimom ali Belgradom? Sofijski dopisnik »Neue Freie Presse« razpravlja v dopisu z dne 6. t. m. o poročilu, , ki ga je prinesla belgrajska »Politika«, da je ' Italija ponudila bolgarski vladi prijateljski pakt in da je Bolgarija to ponudbo sprejela pod pogojem, da to odobri tudi Anglija. Dopisnik dvomi nad popolno točnostjo tega poročila, potem pa pravi: A naj so tudi vse te vesti o italijansko-bolgarskem prijateljstvu vsaj zaenkrat še neresnične, se jim ni čuditi. Saj bi bilo več nego neverjetno, ako bi Italija v svojem prizadevanju, da se na Balkanu utrdi in najres-nejšega nasprotnika, ki bi jo mogel pri tem ovirati, Jugoslavijo, obkoli, prezrla ravno Bolgarijo. In dejansko se ne da tajiti, da se Italija z vehemenco poteguje za ljubezen Sofije. Pred nekaj meseci je odpoklicala iz Sofije poslanika ltosello iu na njegovo mesto je poslal Mussolini svojega osebnega prijatelja in zaupnika Piacentinija. Govor, s katerim je le-ta kralju Borisu izročil svoja poverila, je bil tako prekipevajoče prisrčen, kakor to pri takih prilikah ni v navadi. Pred kratkim je Mussolini sprejel nekega bolgarskega časnikarja, kateremu je zagotavljal svoje posebno prijateljstvo in toplo zanimanje za Bolgarijo z besedami, ki se običajno posvečajo samo svojim najožjim prijateljem in zaveznikom. Pred razpisom begunskega posojila je poslala italijanska vlada v Sofijo dopis, v katerem naznanja, da bi se italijanski gospodarski krogi radi udeležili posojila, da bi tako sodelovali pri finančni in gospodarski povzdigi Bolgarije. Takih znamenj rimskih prizadevanj, da se pritegne Bolgarija k Italiji, bi mogli navesti še več. Toda kljub vsem tem pozornostim ima Sofija vsaj sedaj še malo volje, da se vrže Rimu v naro „a. Prešibki smo, da bi si mogli dovoliti luksus, da bi koga popolnoma odbili od sebe,« je rekel neki star bolgarski državnik. Zveza z Italijo pa bi se v sedanjem trenutku italijansko-ju-goslovanske napetosti v Belgradu smatrala kot neprijazen čin. In k ajse pravi imeti Jugoslavijo za sovražnika, v Sofiji zelo dobro vedo. Posebno sedaj, ko namerava Bolgarija razviti akcijo za znižanje reparacij, si ne sme pokvariti razmerja z Jugoslavijo; kajti v Sofiji le predobro vedo, da bi proti volji Jugoslavije in s tem Francije težko dosegli ugoden uspeh ali pa sploh ne. Na vsak način — izvaja dopisnik dalje — je postala Bolgarija spričo albanskega pakta tudi za Jugoslavijo zelo važen političen faktor in je Belgradu danes na njenem prijateljstvu vse več ležeče nego preje. To se vidi že iz pisanja belgrajskib listov, prav posebno pa še iz tega, da je določen za poslanika v Sofiji sedanji varšavski poslanik Ljuba Ncšič. Ncšič ima mnogoletne zveze z bolgarskimi državniki ter je znan kot bojevnik za sporazum med Slovani. Mogoče je tedaj, da so ga izbrali z namenom, da bi dosegel že dolgo željeno zbližanje obeh bratskih narodov. S tem bi bil brez dvoma dan zelo va-žeu pogoj za ohrauitev uiiru na Balkanu. češkoslovaško-jucioslovansko sodelovanje. v Praga, 19. febr. (Izv.) Posvetovanja mei jugoslovansko dclegacijo in češkim parlamen tom glede skupnega sodelovanja na gospodar skem in kulturnem polju so se včeraj zaklju-čila s sprejetjem dveh resolucij. Predlagajo nove trgovinske pogodbe in čim večje znižanje tarifnih postavk, dalje posebne pogodbe za izmenjavo posameznih trgovinskih predmetov, predvsem glede uvoza jugoslovanskega tobaka, medsebojno izmenjavanje kapitala, ustanovitev raznih trgovinskih družb, sklenitev vete rinarskih pogodb, ureditev prometa po Donavi in še več drugih važnih vprašanj. Poljska in Nemčija popuščata Berlin, 19. febr. (Izv.) Wolif poroča, da namerava nemška vlada napraviti v Varšavi nove korake, da se položaj razčisti. Predlagala bo ureditev naselstvenega vprašanja na katerikoli način, da se tako omogoči nadaljevanje trgovinskih pogajanj. Iz Varšave poročajo o izjavah poljskega trgovinskega ministra dr. Kwiatkowskega. Minister je naglasil, da Poljska ne želi nadaljevati carinske vojne z Nemčijo, dasiravno posledice te vojne za Poljsko niso neugodne. Poljska vlada ne bo od svoje strani ničesar storila kar bi trgovinsko vojno z Nemčijo poostrilo, ne more pa Nemčiji pred sklepom pogodbe dovoliti ugodnosti, ki bi jih ji mogla priznati v pogodbi. . Fašistični režim na Portugalskem. Pariz, 19. febr. »Journal« priobčuje pogovor svojega posebnega poročevalca s portugalskim ministrskim predsednikom Carmo-no. Carmona je rekel, da je njegova diktatura samo začasna in se bo zaključila, kakor hitro se reši problem splošne politične orientacije na Portugalskem. Ustavo bo izpre-menila narodna skupščina, na katere sklicanje pa sedaj še ni misliti. Ne tajim, je rekel Carmona, da ima sedanji portugalski režim nekaj podobnosti z italijanskim in španskim fašizmom. Vojni minister polkovnik Susa je izjavil, da se vstaja ne bo zopet tako kmalu poskusila; vlada je pripravljena, da vsak tak poskus energično zatre. MRSAVO ZASEDANJE DRUŠTVA NARODOV. Berlin, 19. februarja. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se govori, da se prihodnjega zasedanja Društva narodov ne udeležita nu Chamberlain ne Briand in zato tudi ne Slre-semann. Chamberlain želi ostati doma vsled angleškega spora s Kitajsko, Briand pa bi sc rad izognil pogovoru s Slrcseinatinom tflede izpraznitve Porenia. Kol se godi doma Veliki stavbeni načrti mariborske občine. Maribor, 10 febr. 1927. Dasi smo imeli žo marsikdaj priložnost pov-dariti kako delavna za občni blagor je mestna občina pod vodstvom župana dr Leskovarja, Je potrebno, da danes o tem zopet ua kratko poročamo. Po'rebno jo to zavoljo naših, ki hočejo vedeti, da se res dela na občini, pa tudi zavoljo nasprotnikov, posebno zavoljo socialistov, ki neprestano samo le protestirajo in zabavljajo, delajo oz delali pa niso nič, ko so imeli priliko. V petek se je vršil na magistratu razgovor jzas'.opnikov posameznih odsekov v zadevi zidanja v 1. 1027 Ako bi pokojninski zavod, delavska zbornica, okrožni urad za zavarovanje delavcev prispevali skupno 2,500.000 Din, in iz fonda za brezposelne v Beigradu za zidanje 2,000.000 Din. po'.em bd občina zgradila: 1. delavski dom, v katerem bi bilo 36 stanovanj za delavce, poleg tega cela vrsta sob s š.evilnim posteljami za skupna prenočišča delavcev, ki bi sicer morali na potovanju in pri iskanju služb ostati hre.z strehe. 2. Siro'išnico za 225 mestnih revežev, ker je dosedanja sirotišnica pre-mjhna, ima le prostora za 00 ubožcev. S'ara sirotišnica bi se preuredila v ljudsko kuhinjo, kakor je že tam, v pisarne za ekspozituro del. zbornice in i borzo dela in 14 stanovanj. Ker bi te stavbe pri:le na okroglo 6.5 milj. Din, bi morala mestna občina prispevati za njo So okrog 2 milijona Din. Poleg tega bi potem v smislu že napravljenega sklepa obč. sveta postavila še v frančiškanski ulici stanovanjsko hišo za okroglo 4 milijone Diu, ki bi imela nekako 15—20 s'ano-vanj. Siro'išnira in delavski dom bi stale na obč. svetu na Spodnji Radvanjski cesti blizu bivše kadetnice, kjer bi vsaka hiša imela vrt v obsegu približno enega orala. Upati je, da se bo posrečilo spraviti skupaj gori označeni kredit, da bodo omenjeni zavodi in državno oblasti uvidele, da je ravno v Mariboru pomanjkanje stanovanj t alto občutno, da je ravno tu treba takoj iti k dejanskemu reševanju, k zi-'anju. Medtem, ko se občina pod vodstvom SLS trudi in prizadeva omiliti stanovanjsko bedo, nimajo naspro ne stranke, predvsem socialis'ična, drugega posla, kot da z neprestanimi kuj;, kanji na svojih shodih brez potrebo ljudi bega in za nos vodi. Njihovo neresnost so začeli že tudi mariborski delavci spoznavati in že zdaj jim je žal, da so jim pri zadnjih volitvah dali zaupnico. Ako pa socialisti te akcije mariborske občine ne bodo podpiral, tedaj pa se bodo razkrinkali pred delavs vom, ki bo konečno obračunalo z njimi. Vsi trezno misleči pa uvidevajo, da je delo mestne občine v resnici v dobrobit vsega prebivalstva, posebno šc delavstva. Smrt.M nesreča v rudniku. Iz Trbovelj pišejo: štedljivost rudnika je v teku enega tedna kriva dveh nesreč in sicer se je motorovozač Ilrušuver težko poškodoval, tako, da leži v bolnišnici. V petek zvečer pa se je smrtno ponesrečil 27 letni zavirač K 1 u k e j Ivan. Nesreča se je dogodila na sledeči način: Za pol Silita je zadostoval samo en bencin-motor, v drugi polovici šihta je bil pa dan nalog, ker se je kopičil promet s premogom in ni zamogel en motor vsega premoga izvoziti, da se naj stavi v promet še drugi bencin-motor, katerega bi vodil ponesrečeni zavirač, drugače že dobro izvežbau v vožnji. K prvemu motorju je bil dodeljen nadomestni zavirač, za drugega, katerega je vodil Klukej, ga ni bilo na razpolago, zato je vozil za prvim motorjem sam. V jamah se nahajajo na več mestih ve- trovna vrata, ki imajo namen zrak napeljati po določenih jamah. Ta vrata Je potreba odpirati in jih navadno odpira zavirač ali pa motorovodja ват. V prejšnjih letih, ko se je službeno-policijski red strožjo izvajal ln od oblasti nadzoroval, so bili pri teh vratih nastavljeni mladi dečki, spadajoči v VI. kategorijo delavcev. — Tako jc tudi sedaj smrtno ponesrečeni Klukej šel odpirat vrata,, no da bi ustavil motor, pri tem ga je pa ta pritisnil ob steno in ga usmrtil. Njegov tovariš na prvem motorju je po daljšem čakanju, ko ni bilo drugega motorja od nikoder, šel tega iskat in naSel Klukeja mrtvega ob motorju. — K tej kakor .tudi k drugim nesrečam, ki se zgode pri rudniku, bi bilo želeti, da bi se zopet izvajali stari, ša v veljavi stoječi predpisi za jame itd. in se tudi upoštevali Spominjamo se raznih komisarjev, katerih so jc vse balo, ko so prišli nadzorovat, danes pa tega ni. Prekmurski čaruga. Žo pred leti se je pojavila v srednjem delu Prekmurja razbojniška tolpa, ki je s svojim pridnim iponoftiLm delom, vzbudila med prebivalstvom mnogo nemira in tudi strahu. Drug za drugim so se vrstili večji in manjši vlomi, a jiovzročevalcem ni bilo mogoče priti na sled. Zasledovanje pa so naposled le vodila do uspela in dognalo se Je, da ima Prekmurje v osebi Jožefa B a I a ž i č a nekakega drugega Čarugo, ki sicer še nima na vesti toliko in tal:o težkih zločinov ko pravi Čaruga, a .io za okolico, kjer se jiojavi morda ravno tako nevaren ko prvi. Ko je orožništvo mislilo, da ga že drži v rokah, so je odigrala na Bistrici ona žalostna noč, ko je e.n orožnik izgubil življenje, kar je imelo za posledico dolgotrajne, sodnijske razprave pri mariborskem sodišču, ki so 'ztrga'o iz žepov obtožencev mnoge tisočake Balažič jo bil ujet in cdvr.den v ječo v Maribor. A kakor marsikateremu prefriganemu in iztičeneniu zlikovcu, so jo tudi njemu posrečilo ui'i. V Prekmurje pa se ni več podal, ker se v domači okolici ui čuiil varnega. Podal se je v sosedno Medžimure in se tam nanovo lotil svojega posla. Organizira) je posebno razbojniško četo, ki je štela do 50 mož. Tako pripravljen se je podal na delo. Seveda njegovo po-čenjanje ni moglo ostati prikrito in začelo se je zasledovanje, ki je tudi vodilo do uspeha Kakor se poroča. Je obhajal nekega dno v začetku februarja v družbi svoje ljubice in neka'erih tovarišev pojedino. ki je bila pripravljena iz ravnokar ukradeno svinje. Ob 'ej priliki našemu Čarugi srečn ni bila mila. Orožniki so doznali celo stvar in njega z ljubico in dvema tovarišema ujeli. Nadaljn a usoda Balažičeva sedaj še ni znaua. Gotovo pa je, da sonnijske razprave, ako se mu zopet ne posreči niti, marsikaj zanimivega spravijo na dan. Njegov fiojav. ko je bil šo v domači okolici je bil naravnost skrivnosten. Nenadoma se Je pojaol. našle'nji tronutek pa je že izginil, ko da ga je megla vzela. Iskali so ga v skrivališčih, ki jih je imel vse polno. Vse to je bilo brezuspešno. Ko pa se ga ni nikdo nadejal, se je prikazal tudi med dnevom, izvedel svojo nakano in se zopet skril Vsa okolica si je III. PREDPUSTNA PRIREDITEV GRfiFIKE PUSTNO SOBOTO 26. FEBR. V KAZINI oddahnila, ko je bil prvikrat ujet. Splošno bo družba rešena precejšnjega bremena, ako so ga za vodno reši. • Grozen umor beračice. V gozdu med sv. Miklavžem in Loko pri Ho-čah so našli dno 15. februarja truplo neke beračice, ki jo najbrž bila najprej oropana, j>otein na grozovit, naravnost sadističen način trpinčena in nazadnjo umorjena. Pri raztolesenju dne 17. februarja se jo dognalo, da je imela ust« zamašena s travo in z listjem, poleg toga pa v usta zabite tri kline! Na vratu jo imela zevajočo rano, pokrilo z njenim robcem. Imela jo tudi polomljenih več reber ter tudi več drugih večjih telesnih poškodb, kar je dokaz, kako kruto jo ost udu a zver v človeški podobi ravnala z ubogo žrtvijo. Orožništvo pridno zasleduje celo zadevo ter upamo, da bodo te zveri prej ko sloj prišlo v roke pravice. Cesta med sv. Miklavžem in Loko je zadnje čase sploh na slabem glasu. Nedavno pred zgoraj opisanim umorom je bil skoro na istem mestu napaden kovač. g. Janko Žumer iz Loko. Vračal se je okrog 0. ure zvečer od Sv. Miklavža domov v Loko. Radi sigurnosti je pobral debelejši kamen ter ga vtaknil v žep. Ko je prišel preko klanca do zadnjega grmovja, mu je zaklical nekdo »stoj« in kmalu nato .je planil na cesto neznan moški ter obstal kakih 15 korakov proč od kovača. Ne.kaj časa sta se brez besed gledala, nakar se jo Žumer obrnil ter nadaljeval pot. V tem hipu pa je neznanec skočil za njim. Komaj so Jc Zumer zopet obrnil, jc ncznanec spet obstal. Kovaču je bilo teh šal žo dovolj, potegnil je kamen iz žepa ter ga vrgel neznancu z vso silo v glavo, da se je takoj nezavesten zgrudil. V tem trenutku jo skočil izza grma drug moški ter oplazil Kovača z gorjačo po glavi. Udarec pa je bil slabo namerjen, zbil je kovaču samo kapo z glave. Ta je naglo pobral nov kamen, ga zalučil v napadalca ter pobegnil v smeri proti Loki. Srečal je dva moška ter se ž njima vrnil nazaj na mesto napada, toda neznanci sta že izginila. Oboj ali nesreča. V nedeljo je umrla v Doganjth selah pri Toplicah tamkajšnja posetnica Ana llrovat in sicer kar nagloma. Razširila so je govorica, da jo Je ubil njen mož, s katerim jc biia že dalj Časa sprta; moža so tudi zaprli, a ta izjavlja, da je nedolžen. In res na pokojnici ni bilo mogoče najti nobenih znakov nasilne smrti, temveč jo jo najbrže v prepiru zadela kap. Več jasnosti bo seveda prinesla v zadevo sodna preiskava. Isspređ sodiščem Namesto pred časnega, pred večnega sodnika. Predsednik kazenskega senatu sod. svetnik Avacc pozove slugo Zrimška, da naj pokliče v razpravno dvorano obtoženca Janeza Vidmarja. Sluga odide in kliče po veži, nato pa se vrne z malo slabotne žensko v dvorano in vzklikne: -Gospod predsedni1'. Janez se je obesil, prišla je samo tale priča, ki je to povedala.« — In stopila je pred senat priča Marija Mekinda in je jiovedala, da se je posestnik Janez Vidmar iz Cerknico St. 225 v torek zvečer pod svojim lastnim kozolcem I pri Cerknici obesil. Mož, ki se je vrnil pred štirimi leti iz Amerike, se je vdal pijači In je postal z^lo nasilen. Posebno sirovo je ravnal s svo.io ž?no Uršo, katero je silno pretepal. Nekoč je prišel domov o polnoči — seveda pijan kot živina —. Začel je ženo pretepati, nato jO je izvlekel iz postelje in jo jc tiral skoraj golo na dvorišče h kadi, kjer jo je suval in pretepal, mod tem pa ji je vlival vodo v usta. tako da žena ni mogla kričati in klicati na pomoč. Kaj stori zapeljiva ženska. Dne 15. avgusta Je bilo ž'gnanje v Doleh in prišel je na žegnanje tudi posestnik Jakob Te-kavc s svojo ženo in otroci. Po cerkvenih obredih je peljal mož svojo družino v Novakovo gostilno, da se malo pokrepčajo. Tam je bilo jako živabno, polno gostov dobro volje, pil so ln peli bi tudi Danes popoldne ob pol štirih »Mladinska akademija« v Ljudskem domu. - Pridite ! plesala jo razigrana mladma. V sosedni sobi baš nasproti Tekavčeve mizo pa je sedela v veseli fantovski družbi bivša izvoljenka Tekavčcvega sina, Perucijeva, ki pa jo imela takrat že drugega fanta. Kaj jih je razdvojilo, naj ostane njihova tajna. Res je le, da dekle zapuščenega fanta sovraži in sicer tako, da je celo svoje fante v družbi nagovorila, da nnj Tekavčevega danes . nabijejo.. — In res jo ta zapeljiva ženska povzročila s svojim hujskanjem, da so napadli na poti iz gostilne mladega Tekavca. Ko je pa oče Tekavc to izvedel, je tekel takoj sinu na pomoč. Toda slabo jc naletel mož. Štirje fantje, precej razgreti od pijače ln na-hujskani, so navalili nanj iti so ga res pošteno pretepli. Nekaj batin je odnesla celo njegova žena. ki je hotela braniti sina in moža. Pri obravnavi jo mož povedal col dogodek kot jo opisan in Je milo potožil, da hi ga fantje na -mrtve žlake tepli; in da ui bil še nikdar no kot fant in še mani kot mož tako grdo tepen. Po daljšem zaslišanju obtožencev, ki so so skušali prati, kolikor se je pač dalo, in pa več prič, jc razglasil predsednik senata sodbo, s katero so bili obsojeni pretepači, in sicer Ludvik Brinovc, pos. sin iz Slavine pri Doleh na dva mesecn ječe, Rafael Gracar, pos. sin iz Gradiš« na en mesec ječe in Ivan Mlakar, pos. sin iz Kal a na šest tednov ječo. Četrti obtoženec Franco Gracar. ki ni prišel k obravnavi bo pa dobil svoj delež kasneje, ko ca bodo dobili. Obenem morajo plačati obtoženci staremu Tekavcu 1000 Din za bolečine in 180 l)in za zdravnika in pa njegovi ženi in sinu 250 Din za bolečine. — Precej potrti so fantje odšli iz sodno dvorane in mrmrali so, (la je kazen prehuda, nakar jih je odslovil predsednik, da nnj se zahvalijo zanjo Peru-cijcvi, ki jih je nahujskala. — Slovenci v Italiji Skrbi za reklamo. Goriški podestat Bombig si zna pomagati. V rimskih ali milanskih listih no najdeš dopisa iz Gorice, v katerem no bi bilo objavljeno Bombigevo ime. Milanski »Seccolo* ima tc dni celo epopejo o Bombigu, ki je zajezil slovenski naval v Gorici. V članku Iredentizem v Gorici' 'o popisano vse Bombigevo življenje Bombig so prikazuje kot Junak v boju proti Slovencem, »ki Jim je stala ob strani Avstrija . Prepir med goriškimi prostovoljci Spor med prostovoljci v Gorici jo postal javen; z njim so bavi predvsem »Popolo di Tresle« Na občnem zboru, je bil izbran za predsednika stotnik Go-dina; ta pa io pozneje izvolitev odklonil, češ da ni v odboru nobenega pravega Italijana iz Italije. Občni zbor jc spe.t pokazal — je utemeljeval God ua svoj korak —, da hočejo goriški Italijani nadaljevati boj pioli Italijanom iz ostalih pokrajin. Ta spor sc vidi na prvi pogled čisto malenkosten. a na drugi strani dokazuje, da bi Goriîani radi ohranili Gorico sebi, ko drugi stezajo prste po vodilnih mestih Komaj fco sc Goričuni oddahnili od dolgega boja z Vidmom, stojijo pravzaprav ored istim samo v drugi obliki. Plonitev hrvaških knjig na otokih. Naknadno so doznava, da je finančni brigadir v Unijah dal zapleni'i knjigo »Društva sv Mohora zn Istru- ne opozorilo taraoSnjegn italijanskega župnika Ciri-cione. Za zanevo se zanima pristojno oblaslvo. Imenovani župnik bi moral vedeti, da so knjige po rjere po cerkvenih oblast-, ih. Na otoku Cresu so karabinerji zaplenili knjige is'rske Mohorjevt družbe, ko so jih poverjeniki razdeljevali med naročnike. Tekli so za vsakim naročnikom in mu iztrgali knjige iz rok Drugje zopet so šli po vasi ir plenili knjige fantom, ki so jravkar čitali. Na otoke ne sme prid več niti en slovanski list. Ljudjf živijo odrezani o1* sveta. Vse to se vrši v znamenju s'arc rimljanske kulture. Premesti ov sodnih uradnikov Iz uradnega sodnijskega lista so jKisnete sledeče premestiive. odnosno odpustitve slovanskih sodnih uradnikov: Pelrič premeščen iz Ajdovščine v Lanc.iano (pokrajina Chieti), in sicer kot prvi tajnik tamoš-njega državnega pravdrdšiva ; Čargo iz Pule % Busto Arsicio (pokrajina Milan); Kontel od kopor-ske preture na preturo v Cremoni, Milanovič or motovrnske sodnije na kopersk' tribunal, Zoga najprej premeščen iz Trsta v Treviso. sedaj b Trevisa na videmski tribunal. Močnik od tolminske preture na tribunal v Beliuno; Tusolii že premeščen v Mestre, eedaj odpuščen iz službe. Lojze G—č: Med brati na Primorskem Bridka si, zemlja kraška, skopa si. Ljudje v tebi trpe, da jim nihče ne izmeri trpljenja do dna. Oče in mati nosita težke žulje na dlaneh, znoj jima kaplja na suha tla. Upognjena strgata skopo zemljo, ki je prilepljena na kamenje, da bi pognala klice pšenici, ajdi... Pa zemlja ponajvečkrat ne čuje, mrzla je. Očetu lega mrak na čelo, mati se ne nasmeje, ne upa se, ker bi bil smeh tuj, bolel bi... Kot gedni mladiči so poleteli sinovi in hčere v svet, za kruhom so šli. Doma ni kruha, doma je kamen, je glad. Tam v tujih tovarnah se bodo prodali tujcu za drobtine, za eno sladko besedo ... Tisto drobno dete, ki ne bi moglo rezati kamnov v kamnolomu ob obali, ki bi ne moglo prenašati težkih vreč z ladij, tisto dete naj gre v šolo. Ubogo nebogljenče, tja te pošljejo, kjer čakajo najbolj temne prevare. Petnajst dečkov — vsi z domačih njiv — je vstopilo. Nad morsko obalo se pne med oljkami in smokvami gradič, seminar. Tam so dečki vslopilL Čista slovenska kri polje v njih, pa morajo biti v tujem zavodu, tujo besedo čuti, tujo kulturo piti. In vendar komaj čebljajo italijansko ... komaj vežejo besedo na besedo. A vzgojitelji, ki so profesorji, znajo le ljubo materinščino, ki se Ji pravi italijanščina. Deček, ki si majhen, neuk, ti se uči mojega jezika, da se bova doumela... O, radi bi šli ti negodni mladiči v zavod, kjer jo vsaj predstejništvo domače, da bi vsaj najpotrebnejše po svoje povedali: Lačni smo, gospod, dajte nam kruha! Pa naši domači zavodi so ubogi, država se niti ne ozre v tem pogledu na nje — zalo morejo sprejemati le sinove premožnejših staršev, da niso ob koncu leta v prevelikem deficitu. Dečki revnejših staršev —• kam? O, dovolj je prostora — hi na pol zastonj. Italijanski zavodi, ki si privzamejo poleg izobrazbe tudi nalog potujčevanja, prejemajo od države visoke podpore. Tako jim je omogočeno sprejemati gojence skoro brezplačno. Tja morajo torej sinovi revnih kmečkih staršev, morajo, da se nekaj izuče, ker gruda je trpka, niti znoj niti kri je ne splodi. čudno je nekaj dni tem malim, tuje je vse. A predstojnik se vedno krog njih suče, se igra ž njimi kolo, boža jih. Darila jim daje, čepico, črno srajčko, pas, bič... Si, si, tutti siamo Italiani... In gredo v hribe, vzemo s seboj trobente, ej, mladino znajo prikleniti nase italijanski vzgojitelji. Dečki pozabijo na dom: neznatno jo vse doma, tesno, umazano, neumno, svet pa je lep — in Italijan je prvi na svetu. Tudi jaz sem Taljan ... Zaman tvoje solze, o mati, dete si izgubila, nimaš ga več, bolje bi bilo, da ga nisi imela... Petnajst jih ,je torej bilo, ki so vstopili v seminar nad morsko obalo. V šoli smo ostali, v vrtu je dušila težka burja. Tam smo igrali slepe miši, trden most, poglejte vodico. Predstojnik, dolg in črn, je stal sredi avle in zrl na petnajst dečkov, kako bodo igralL Eden v krogu se spomni in zapoje: Son ItaLiano, Tal ian sem... In vseh štirinajst gre, ponovi in in potem poje dalje do konca. Predstojniku se je cbraz raznežil, neskončna ljubezen je vzraslla na obrazu. Razpel bi roke in objel vseh petnajst srčic — morda še pre-fekta, ki stoji ob strani bled in tih, tega tujca, ki ne čuti z nami... 2Che bello, carissimi — che bellol An-cora trna volta, fanciulli, aneora... Kako lepo, srčeca, kako lepo! Še enkrat, dečki, še...« je bodril. Pa se je isti, ki je prej začel to pesem, ozrl in videl bledega prefekta, v očeb mu je ležala brezdanja bridkost. V grlu je dečku zastala pesem, stisnilo ga jc. Spomnil se je, da je lagal, ko je pel, da je Taljan ... :» Aneora, carissimi,« je prosil predstojnik. A kakor, da bi se vsem iztrgal en krik, so zapeli: Po jezeru bliz' Triglava... O, kako neskončno lepa je domača pesem v tuji hiši, pri tujih, mrzlih ljudeh. Tuji predstojnik pa jo mahal z rokama: No, no, questa è brutta, brutta, bà. bà, bnitta, brulta, brutta... gicla. Iz dečkov je plnnilo, kar jim je tesnilo prsi. Prepolni so bili laži, ko so peli: Italjan sem... Bolelo jih je od te teže. Zdaj pa so jim obrazi nedolžno žareli, kot bi jih pravkar oblil pri krstu z blagoslovljeno vodo... Prefekt, ki je sUtl za njimi, bi rad zaukal, kot nekoč, ko jo pascl ovce po holmih — pa ni mogel. Preveč je bilo v srcu. Nern je sini, strmel in ni sam sebi verjel, da so se dečki tako čudežno zbudili... Nebo je cvelo, kot zna le na Goriškem. Mehki vetri so veli od Benečije, škržati so stmžili, tam od razkošnih vrtov so presladko žgoleli slavci. Sredi vasi stoji križ. Tam se zbero fantje vsak večer in pojo. Njih pesmi niso take, kol jih pojo pri nas, vriskajoč od mladosti ln svobode. Tam so pesmi plahe, v srcu zadržane. Nič ni v njih fantovske prešernosti, razposajenosti. Odprl sem okno, da bl prišla pesem iz vasi v mojo izbo: »Sumi, šumi, Soča krvava, solza ogromna meni se zdiS. Kaj, kaj bridko zdihuješ? Glej, tu tvoj rod šo ponosno zre.. .c Pesem je Izvenela v brezkončno nevero. Morda ni niti eden verjel, da je narod še močan, še ponosen; saj vidi, da vse obupuje, vso mirno čaka smrti... Zaduji večer pa so uekam oživeli. Ne vem. kaj jim je vzraslo v srcu. Morda je kdo med nje vrgel besedo, naj upajo — morda še več. In ta beseda je užgala zavest, ponos, vsemoč. Cul sem samozavestne glasove: Hej, Slovani, kje so naše meje? »Maledetti! Prokletl !o je rjovelo skozi tihe vas. Padali so korobači po glavah, divje kričanje, suvanje ... Crnosrajčniki so jih polovili do enega in pretepli: : Sto lir plačaj vsak! Co ne, vas javimo naprej, uporniki, maiedetti schiavi!.... Ali naj se torej čez tvoja polja, tvoje vrtove in tvoje lepe vasi. nesrečna majka Goriška, razlija srečna pesem, če tujec pretepa tvoje najdražje mladce?... Влеше novice + Svarilo kmečkim vlagateljem! Minuli teden je po nekih krajih na Štajerskem hodilo nekaj oseb, ki so nabirale cd kmečkega prebivalstva vloge za neko banko ter obljubljali zan e 12% ourestovanje, dočim bi posojilo dobili po 18 odstotkov. Več kratkovidnežev se je dalo cd obl.ub omamiti in so podpisali ali obljubili vložiti, a si še imena zavoda niso prav ogLdali. Kmetsko ljudstvo treba opozoriti, naj bo skrajno previdno, da se ne bo kdo kesneje britko kesal. Pogreb f g. cand. mod. St. Kovača v Skalah prj Velenju se n e vrši danes, v nedeljo, ampak pozneje. Dan in ura se javita pravočasno. Zlata poroka. V pondeljek, 21. t. m., slavi z Jože Hren iz I.očna pri Novem mestu s svojo ženo Alojzijo zlato poroko. Skupno s starši praznuje najmlajši sin svojo prvo poroko. •k Premestitve diplomatov. Za poslanika v Washingtonu je imenovan dosedanji poslanik v Madridu g. Vojislav Antonijević. V Sofijo je imenovan Ljuba Nešič. Dr. Trešić-Pavičić je stavljen zunanjemu ministru na razpoloženje. Za stalnega vladnega zastopnika pri Društvu narodov odide Konstantin Fotič, doslej generalni konzul v Pragi. V višjo stopnjo je napredoval tajnik poslaništva v Berlinu dr. Ivan Perne. * Imenovanje. Izprašani avskullant g. Stanko S c b sv e i g e r je imenovan za sodnika in pr'del'en okrajnemu sodišču v Mokronogu. Cesti taniol k Krivica popravljana. Živinozdravnik g. Hrabalek, ki je bil pod prejšnjim radičev-skim režimom prestavljen iz nam ne/.nanih vzrokov iz Cel a v Kočevje, je zopet nameščen v Celju. Po'agoma se bodo vse take krivice popravile. Prav je tako! if Popravilo ljubljanskega muzeja. Vlada je nakazala 200.000 Din za popravilo poslopja ljubljanskega muzeja. •k Občni zbor Okrajne delavske zveze na Viču se vrši danes v nedeljo po 9. maši v dvorani Društvenega doma na Glincah z važnim dnevnim redom. ■k Uradni dan trgovske-obrtne zbornice v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja vse interesente, da se vrši prihodnji zb rnčni uradni dan v Mariboru v torek dne 22. februarja dopoldne v prostorih gremijalne pisarne, Jurčičeva 8. ■k Za kapelo svetih bratov Cirila in Metoda v Vratih je darovala v proslavo njune 1100 letnice gdč. Josip na Zagorc, trgovska so-trudnica sto dinarjev. Bog daj, da bi našla veliko posnemovalk in posnemovalcev, ki bi enako ali vsaj podebno počastili sv. Cirila in Metoda ter tako pomagali postaviti pod Triglavsko steno skromno svetišče v čast slovanskima apostoloma. Darove sprejema »Aljažev klub« v Ljubljani, ki pošlje na željo tudi položnice. ■Ar Iz orožniških krogov. Premeščen je povel nik orožništva za Slovenijo g. polkovnik Stojan Trnokopovič iz Ljubljane v Zagreb. Dasi rodom Srb, si je znal hitro pridobiti srce slovenskega orožnika. Nikdar ni pokazal niti na manjše plemenske mržnje napram slovenskim orožnikom, kar pri mnogih drugih orožniških častnikih žal ni vedno tako. Res, da mu ni bilo mogoče ugoditi vsem dnevnim potrebam slovenskega orožništva, toda videli smo, da je imel voljo storiti vse, kar mu je bilo v danih razmerah mogoče. Na novem službenem mestu pa se bo g. polkovnik Trnokr pović osebno lahko prepričal, da je imel prav, ko se je pri svojem odhodu izrazil, da boljših orožnikov kot so v Sloveniji ni v naši državi in da bo vedno ponosen, da je imel čast poveljevati 8. orožniškemu polku. Upamo pa, da se bo gospod polkovnik tudi na novem službenem mestu prizadeval omiliti sedanji slabi orožniški finančni položaj. Prčaku emo pa tudi od njegovega naslednika, katerega korektnost in nepristranost nam je znana, da bo nadaljeval delo svojega prednika. Od prejšnjega kot od sedanjega poveljnika kakor tudi od ostalih orožniških starešin pa pričakujemo, da si bodo prizadevali izposlo-vat toli zažel eni novi orožniški zakon, kakor druge beneficije, ki jih uživajo vojaški podčastniki, kajti čas je že, da se neha krivica, da ima v varnostni službi osiveli orožnik le sto dinarjev več mesečne plače kot orožniški novinec in da prejme orožnik za 24 urno službeno potovanje šest dinarjev dnevnice, a mladi takorekoč komaj pečeni vojaški narednik 40 Din. Nadejamo se, da se bodo naše težnje tudi na merodajnem mestu uvaževale, kajti čas je že in priznati mora vsakdo, da za 8 letno delo tih h junakov bi moralo enkrat priti i zasluženo plačilo. -k Lek zoper metljavost. Z ozirom na vas članek v štev. 37 pod Metljavost goveje živine, kjer želite, da bi se poročalo o uspehu zdravljenja, vam sporočam, da se je zdrav-1'enje z preparatom »Fužer žinju« izvrstno ol neslo in je vsa živina, ki je bila zdravljena in kjer je bilo sploh še mogoče upati na uspeh, popolnoma ozdravila in se popravila. K temu naj še pripomnim, da sem jaz v svojem čl nku v »Kmetovalcu« 15. novembra 1920 št. 21 priporočal poleg dislola tudi francoski lek »Fužer žinju«, ki je, kakor se je poka a'o in kakor je dognala od poljedelskega ministrstva odrejena preizkuševalna komisija lansko leto. DoDolnoma is to vred en z dielolom, je pa pri tem mnogo cenejši in se ga živini lažje daje. Kakor sem informiran se bodo pa cene za fužer še znižale, tako, da se to zdravilo zelo priporoča. Kar se pa tiče zdravila »Elcema« je dognano, da je zelo dvomljive vrednesti in se je v praksi izkazalo celo kot škodljivo. — Z odličnim spoštovanjem, Stanko Arko, živinozdravnik. — Ljubljana, 19. februarja 1927. Zalogo Fužer žinju z navodilom za da anje ima dozdaj samo lekarna Bahovec v Ljubljani. k Pozor krojači, šivilje in nešivilje. Zadnji pomladni krojni tečaj za krojače, šivilje in nešivilje z novimi modeli pod vodstvom F. Potočnika, ki je dobil za svoj preizkušen kroj na internat, razstavi edini največje odlikovanje, se prične 7. marca. Važno je za vsakega krojača ali šiviljo, da obiskuje ta tečaj, ker z njim lahko že v pomladanski seziji veliko pridobi pri naročnikih. Šola nudi učencem ugodnosti ter jim po preteku tečaja brezplačno preskrbi službo. Vsak učenec ima pravico vsako leto o?em dni brezplačno obiskovati tečaj. Revnejšim tečaj ceneje z ugodnimi plačilnimi p'goji itd. Ker ima šola svoj modni salon učenci tudi praktično vidijo, kako se kroj šiva in dela. 5. do 7. marca velika razstava krojev in modelov. Vsak se lahko na razstavi prepriča o uspehih učencev našega učilišča! Učenci, ki ne morejo priti v Ljubljano, krojni poduk potom pošte. Informacije: krojno učilišče, Stari trg, 19, Ljubljana. ■k Popravi ime predsednika jugoslovanskega katoliškega akademskega društva »Danice« v Zagrebu, kojega sliko prinaša današnji »Ilustrirani Slovenec« na strani 59, iz Bra-gajna v M a g a j n a , knkor se v resnici piše. •k Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva opozarja svoje člane, da je po sklepu cdborove seje treba poravnati članarino za tekoče leto do 1. aprila t. 1. Kdor do tega roka članarine ne poravna, preneha biti član SPD. ter se mora vpisati nanovo in razen članarine 25 Din plačati še vp snino 10 Din. ■k Komu je znano, kje živi Martin Školč, rojen 9. oktobra 1889. na Prihovi pri Slov. Konjicah, poročen s Terezijo roj. Korošec? Iz tega zakona je bila rojena v Št. Jerneju na Kranjskem dne 22. septembra 1918 Emica (Amalija) Školč. Mati je umrla, za očeta se pa ne ve, kje biva. Otroka nameravata adaptirati premožna zakonca, ki sta brez otrok. Ako kdo ve kaj o očetu Martinu Školč, naj blagovoli to takoj sporočiti župnijskemu uradu Ča-dram, p. Oplotnica. Storil bo siroti veliko dobroto. k Lastno hčer ubil po neprevidnosti. Stari Andrija Lukavec je čistil puško, ki si jo je izposodil pri sosedu. Vsled neprevidnosti.' je sprožil petelina in strel je zadel njegovo osemletno hčerkico ravno v srce. •k Dalmatinci se izseljujejo. — Teden za tednom odhajajo transporti naših ubogih Dal-matincev v Južno Ameriko. Vedno več sc jih izseljuje. Zapuščajo domovino vsled silne bede. Zadnji teden jih je odpotovalo šestdeset. ■k Muslimani in pravoslavni kmetje so se v vasici pri Sarajevu silovito stepli. Na vsaki strani jih je bilo 15. Zmagali niso nobeni, pač pa so ubili Halida Smajlbegoviča. Sedaj orož-ništvo preiskuje, kdo je zakrivil prepir in prelep. k Velik požar na Sušaku. V soboto zjutraj je nastal požar v tovarni »Plumbunic na Sušaku. Pričele so goreti barake, v katerih je bil spravljen petrolej. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. k Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijen sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. ■k Največji motorni brod na svetu »Alcantara«, 32.000 ton nosilnosti, družbe Royal Mail Line, napravi svoje prvo potovanje iz Cherbourga v južno Ameriko dne 4. marca t. 1. s potniki prvega, drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda imajo sijajne kabine z dvema ali štirimi posteljami, po obstoječih cenah. Ta parnik je enak parniku »Asturias«, ki je napravil svojo prvo potovanje v februarju lanskega leta. — Za vsa pojasnila se blagovolite obrniti na Royal Mail Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 26. •k Najnovejši, največji in najrazkošnejši motorni brod »Alcantara« odhaja dne 4. marca t. 1. iz Cherbourga na svoje prvo potovanje v južno Ameriko, Brazilijo, Uruguay in Argentino. Vse informacije daje Royal Mail Line v vseli večjih mestih. -A- Zoper zaprtje, krvavnico, motenja v želodcu in črevesju, otekla jetra in vranico, zo-por bolečino v hrbtu in križu je naravna Franz Josef-grenčica sijajno sredstvo, če se zaužije večkrat na dan. Zdravniške izkušnje pri obolenjih sptdnjih telesnih organov so ugotovile, da Franz Josef-voda gotovo razredčuje in vedno mirno odvaja. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in spec. trgovinah. k Nogavice, vezenine in žepne robce kupite najceneje v trgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Pred škofijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. 26. febr. predpustna prireditev »Godbe Vrhnika«. kr Nove »Tunpsramc radio ccvi MRx in MKy. Tvrdka Tungsram donaša dve novi cevi, koje je nazvala MRx in MRy. Obe sc razlikujeta od starih lipov v tem, da imata dve žarni nili, pa sla vsled tega manj občutljivi pri rnzgrevanju. Razen tega aLa ti dve Daralelno spojeni žarni niti mebaniAki tako konstruirani, da ]e emisija zelo konstnntna. MRx je univerzalna cev, ki pa ima posebne prednosti kot cev za nizko frekvenco, ker daje razen velikega ojačenja močno anodno strujo. MRy je izrazita cev za skrajno ojačenje, ki že pri malih naporih glasno ln brez hibe reproduclra. Oba tipa : cevi tvorita akordirano garnituro, ki daje v odgovarjajočih zvezah najboljše rezultate. Olivno olje. pristno, dalmatinsko Lt Din 20 Dutno olie. najfinejše.....Lt Din 16 VIKTOR SODI R L>llUI|iinfl Sv. Jakoba trg 4 špecerijska trgovina. . Ljubljana O Ljudski oder uprizori danes zvečer ob pol 8. uri veseloigro »Veleturist«. Naslovno vlogo igra g. Janko Novak. Prvo potovanje tega »slavnega« veleturista na Triglav nudi občinstvu obilo zabave in smeha. Predprodaja vstopnic v pisarni Ljudskega odra danes dopoldne od 10. do 12. in popoldne od 3. ure do začetka predstave. O Spored današnje mladinske akadem'jc ob pol 4. uri popoldne v Ljudskem domu: 1. »Triglavski orel« (deklamacije). 2. Proste obvezne vaje (Orliči iz Trnovega). 3. »Pri potočku« (gojenke iz Št. Vida). 4. Preskoki čez konja (Orliči iz Trnovega). 5. Vaje z vejicami (gojenke iz Trnovega). 6. Proste obvezne vaje (mladci iz D. M. Polje). 7. Skupine na konju (Orliči od sv. Jakoba v Ljubljani). 8. Velo-vadne igrice (gojenke iz Most). 9. S puškami (Orliči z Viča). — Odmor. — 10. Zborna de-klamacija (trnovska vrsta s praporom). 11. Kosova gostija (gojenke iz St. Vida). 12. Razni skoki (mladci). 13. »Slovensko dekle« (mladenke iz Št. Vida). 14. Petje (trnovski naraščaj). 15. »Peričice« (gojenke z Viča). 16. Gim-nastične vaje Mladcev. 17. Živa slika. — Med posameznimi točkami deklamacije in kratki prizori. — Vstopnice se dobe od osmih naprej v Ljudskem domu, I. nadstropje. O Dr. Fran Windischer, tajnik Zbornice za trgovino in obrt, slavi 24. t. m. 501etnico svojega rojstva. 0 Seja kršč. ženskega društva bo v torek, dne 22. februarja, ob 5. uri v Jugoslovanski tiskarni. O Kulturno-politični klub slov. kat. akad. starešinstva ima v ponedeljek, dne 21. t. m., ob 6. uri zvečer svoj redni sestanek. Na sporedu jc: Razgovor o mirovni konferenci. Oni gospodje, ki so se udeleževali naših prejšnjih sestankov, naj pridejo gotovo na ta sestanek. — Odbor. O V Križankah danes zvečer ob pol 6. uri sestanek članov moške Marijine družbe v družbeni dvorani. Vstop dovoljen tudi po članih vpeljanim gostom-somišljenikom. O V Rokodelskem domu predava v torek zvečer g. dr. Šarabon o športu; 60 lepih skioptičnih slik. © V stolni-šentjakobskl prosvetl (križanke) bo v ponedeljek, 21. t. m., ob osmih zvečer predaval msgr. Viktor Steska. 0 Skladatelj dr. Božidar Širola pride v torek, dne 22. t. m., v Ljubljano in bo pred prijatelji in glasbeniki predaval o svojem ora-toriju Sv. Ciril in Metod. Glasbena Matica vabi vse one, kateri se za delo zanimajo, da se tega predavanja udeleže. Predavanje se vrši dne 22. t. m., ob 6. uri zvečer v sobi št. 15, П., poslopja Glasbene Matice. © Mladinski dom, Kodeljevo. Danes, 20. februarja, dramatični odsek šaloigro »Brez županovega dovoljenja« in »Gostač iz tretjega nadstropja«. Po igri poučna kinopredstava. — Uljudno vabimo. © Vrsta s praporom bo deklamirala v zboru na akademiji v Ljudskem domu. Na-raščajski prapor, ki je lani vzbudil toliko občudovanja po svoji originalnosti, si je priboril trnovski naraščaj. Akademija se prične ob pol štirih. © Mi kot predniki in nasledniki je bil naslov predavanja, katerega je imel dr. Breeelj v petek zvečer na XI. prosvetnem večeru. Tvarino predavanja, dedovanje-mende-lizem, je g. predavatelj podal zelo zanimivo in nazorno. Bilo je prvo tovrstno predavanje in prav to je pokazalo, kako potrebna so taka predavanja. Pravilo dedovanja je pojasnil na cvetlicah, na živalih in na človeku. Opozoril je, kako dalekosežna in nad vse modra je uredba katoliške cerkve glede zakonskih zadržkov z ozirom na sorodstvo. Koliko bridkih ur bi bilo prihranjenih materam in očetom, če bi se ozirali na tc odločbe, preden vstopijo v zakon. Nehote si dobil tudi vtis, kako velikega pomena za naš narod je knjiga »Čuda in tajna življenja«, katero je letos izdala Mohorjeva družba. Želeli bi le, da se na sličen način ta knjiga razlaga tudi po prosvetnih društvih po deželi, seveda od primernih strokovnjakov. — Kdorkoli se je predavanja udeležil, je bil hvaležen dr. Breclju za ta nazorni pouk. Prihodnje predavanje bo imel dne 4. marca g. prof. Fr. Koblar o moderni literaturi. O Društvo za narodno zdravje v Ljubliani vabi svoje člane in prijatelje na članski sestanek v torek, dne 22. t. m., ob pol 8. uri zvečer. Predava g. asistent kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice dr. Blumauer »O prvi pomoči«, nakar sledi razgovor o društvenem delu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Sestanek se vrši v prostorih šolske poliklinike (na dvorišču dr', učitelji- I šča) na Resljcvi cesti. Prosimo obilne ude- ! ležbel — Odbor. I 0 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so nadalje podpisali: Japelj Janko, zlatar, 1000 Din; Gospod. napredno društvo za šentjakobski okraj : 5000 Din; Barle Janko, župnik, 2000 Din; Starič Franc, čevljarski mojster, 1000 Din; Uslužbenci cestne elektr. železnice 24.200 Din; Petrič Ivan, učitelj v pok., 1000 Din; Kozjak Franc, šolski upravitelj v pok., 1000 Din; Rupnik Ana in Albina, učiteljici, 2500 Din> Magistratni uslužbenci 100.000 Din; Bôgel An-tonija, kleparstvo, 1000 Din; Gornik Leopold, šofer pri magistratu, 5000 Din; Šiška Ivan, tovarnar, 5000 Din; Šircelj Anton, načelnik skladišča, 1000 Din; Pelan Vlado, mag. uradnik, 1000 Din; Pelan Oton, ravnatelj, 1000 Dia; Aleš Peter, pogrebni aranžer, 1000 Din; Vitek Josip, trgovec, 1000 Din; dr. Brenčič Lojze, , zobozdravnik, 10.000 Din; dr. Kreč Vladimir, odvetnik, 1000 Din; Jeločnik Avgust, trgovec, 2000 Din; Potokar Karel, obratovodja učitelj, ske tiskarne, 2000 Din; Rebolj Ivan, mehanik, 1000 Din; Zlenter Anton, trg. poslovodja, 1000 Din; Jakopič Ivan, knjigov. mojster, 2000 Din; I. C. Mayer, veletrgovec, 20.000 Din; Kuac Alojzij, trgovec, 5000 Din; Prelog I., trgovec, 2000 Din; Zcleznikar Ivan, trgovec, 3000 Din; Zorman Ivan, mizarski mojster, 1000 Din; Faj-diga F. sin, mizarski mojster, 2000 Din; dr. Praunseis Al., zobozdravnik, 10.000 Din; Černe Anton, graveur, 1500 Din; dr. Bleiweis Demeter, zdravnik, 1000 Din; Palovec Ferdo, zobozdravnik, 2000 Din; Ivančič Josip, trgovec, 5000 Din; Ing. Znidaršič, univ. profesor, 1000 Din; Pečenko Silvan, višji okr. nadzornik, 2000 Din; Neimenovan 100.000 Din; Ne. imenovan 15.000 Din; 3 neimenovani po 10.000 30.000 Din; Neimenovan 9000 Din; 11 neimc-novanih po 5000 55.000 Din; 4 neimenovani po 3000 12.000 Din; 13 neimenovanih po 2000 26.000 Din; Neimenovan 2500 Din; 21 neimc-novanih po 1000 21.000 Din; Neimenovan 1200 Din; Neimenovan 400 Din; Neimenovan 500 Din. © Umrli so: Helena Strupi, žena prevoznika, 60 let. — Neža Leitgeb, zasebnica, 701. — Marija Zalokar, žena železničarja, 35 let. — Franc Kožuh, mizar, 36 let. — Maks Pez-dirc, sin rudarja, 20 mes. — Alojzija Vodišek, služkinja, 69 let. — Frančiška Spindler, zasebnica, 76 let. — Franc Buničič, zasebnik, 66 let. — Antonija Freiberger, zasebn., 84 1. — Franc Bizovičar, mag. pharm., 31 let. — Josip Lenčina, prosjak, 78 let. — Josip Prêt-nar, pek. pom., 21 let. — Alojzij Slavoj Gartner, hran. uslužb., 58 let. — Helena Pretnar, mestna uboga, 81 let. — Neža Kutny, zasebnica, 78 let. — Olga Rant, hči mizarja, 17 mesecev. — Antonija Volk, delavčeva žena, 28 1. © Revizija uteži. Zadnje dni Iso organi tržnega nadzorstva in raerosodnega urada revidirali po mestu v mnogih trgovinah uteži ter odkrili, da je velik del uteži male teže (dekagrami) nepravilno punciran in da tehta manj, kakor prave uteži. Te uteži s ponarejenimi žigi izvirajo iz Maribora, odkoder so se razširile po Sloveniji, še bolj pa po južnih krajih države. Pri trgovcih z železnino in z uteži so revizijski organi zaplenili nad 50 kg takih uteži. © Policijske vesti. Aretirane so tri osebe, in sicer dve radi tatvine, neki delavec pa radi tega, ker se je v neki gostilni na Vi-dovdanski cesti napil, nato pa se poskušal po »francosko« posloviti, ne da bi plačal ceho. — Neka ženska je ovadena, da je svoji sosedi nevarno grozila. —- Policija beleži eno kaljenje nočnega miru, en prestopek policijske ure in eno godbo v gostilni brez dovoljenja. Pet voznikov bo plačalo kazen, ker so se pregrešili zoper cestnopolicijski red. © Veliko izbiro ra/nega perila in bluz priporoča Ign. Žargi, Sv. Petra cesta. © Vrtnice, nizke, visokodebelnate, vrtnice plezalke, pritlikave marelice, črešnje, višnje, divjo trto, lepotično grmovje, flider za živo mejo, razne trajnice nudim občinstvu v mestu in na deželi. Sprejemam napravo in negovanje vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. © Bučno olje najcenejše pri K o l š e k u , Dunajska cesta št. 47. © Prikrojevalni tečaj za krojače v Ljubljani priredi urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani pod vodstvom g. Alojzija Knafel'na, in sicer v mesecu marcu in aprilu 1927. Interesenti, mojstri in pomočniki, naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Krekov trg št. 10, I-, najkesneje do konca tega meseca. MarЉ ar П Petletnica Kat. omladine. V nedeljo, dne 6. marca priredi Kat. omladina ob petletnici svoje ustanovitve velik glasbeni koncert s primernim poučnim govorom. Nastopi nad 80 godbenikov. Natančnejši spored objavimo pravočasno. — Odbor. □ Prodavanje o Lurdu. Pri današnjem mesečnem sestanku kat. prosvetnega društva v Melju nadaljuje predavanje o Lurdu g. kanonik Časi. Vsi, ki smo zadnjič slišali njegovo zanimivo predavanje, se bomo tudi danes polnoštevilno udeležili ter še mnogo drugih seboj pripeljali. □ »Ljudska ubniverza«. V pondeljek 21. februarja: »Ideje Strossmayerjn«, predava ! vseučil. prof. dr. Sišić iz Zagreba. V petek, j 25. febr.: Druga proslava Beethovena, koncert • s slavnostnim predavanjem цгабке Uranije; prodprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik in p. Hofer.ju. Začetek ob 8 zvečer. □ Kap jo jo zadela. Kap jo zadela 51 letno Elizabeto Zver, stanujočo v Vetrinjski ulici 14. Tudi takojšnja zdravniška pomoč je bila zaman. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob 5. uri popoldne. □ Zdravstveno stanje. Poleg zelo veliko slučajev navadne influence in španske imamo v Mariboru iz mesta samega 3 slučaje škrlatinke in sicer iz Aleksandrove ceste iu Mlinske ulice. Eden slučajev škrlatinke je bil v petek v bolnici smrten, a ta je iz Hoč. Kazen škrlatinke je šo nekaj slučajev ks □ Svarilo nepoklicauim. V zadnjem času so se začele po inestu vmešavati v porodniško pošlo nepoklicane osebe in je bila to doi ena od teh zelo občutno kaznovana. Me-rodajna oblast razglaša, da bo nastopila z vso strogostjo proti vsem onim osebam, o katerih se bo izkazalo, da so izvrševale ba-biške posle brez diplome. □ Kontumacirani razred zopet otvorjen. Radi škrlatice kontumacirani I. a razred na gimnaziji je bil v soboto zopet otvorjen. □ Aretacija radi nevarne grožnje. V petek popoldan je bil aretiran trgovec Jurij K. na ovadbo žeue, kateri je grozil s smrtjo. Napadel je svojo taščo, jo vrgel ob tla ter hotel zadaviti. Nato je grozdi še ženi, ki je v spremtsvu stražnika bogenlla domov k staršem. Celje Krekova mladina. Daues pop. točno b pol 4 ponovi Dramatični odsek Krekove idadine v Celju igro :>Graničarjk ali »Ne-lolžna žrtev«, narodna igra s petjem tn god-к> v 5. dej. in 2 sprem. Vstopnice se dobijo ■ predprodaji danes dopoldne m popoldne iri blagajni v Narodnem domu. Vsi vljudno abljeni. -er V volivni dobi se dogodi marsikaj razburljivega. Tako se je tudi naš poročevalec i še precej krepkimi izrazi napram g. Bôhinu, jelavskemu tajniku v Gaberju, izrazil o g. Komavliju, voditelju borze dola v Celju v nneuju, da jo poslednji lansiral ono lažnive ,-esti v časopisje o očitkih glede prevažanja aznih živil iz taborišča Bruck ob Litvi za ča-odo j odslej gotovo še raje prispevali. PriliM^ za to bo ! dovolj zlasti v vsakoletnem misijonskem tednu, ki je pri nas vpeljan za misijonske darove. Novo mesnico in brivniro smo dobili ua glavnem trga Mesnic, ki povečini radi higienske opreme in obilne zaloge prekašajo mnoge v velemestih, iinamo sedaj kar osein. Več brivnic pa tudi zahteva splošni vbubi«. Škofja €oka Dtputacija so jc v četrtek zvečer kar najboljšo volje vrnila iz Belgrada. V Bolgradu jo ju sprejel poljedelski minister'g. dr. Kulovec, ki ji je obljubil vso svojo podporo v zadevi mlekarske šole in v drugih zadevah, v katerih je depu-tacija posredovala; dalje minister za javna dela Џ. inž. Sernec, ki je naše može presene.lil z, izjavoj da ima že vse v načrtu, za kar so hoteli prositi, sprojol jilt jo tudi prosvetni minister, ki je deputaciji zagotovil svojo nakJonjo no.st in pomoč ter prosil g. poslanca B r o d a r j a , ki jo deputacijo spremljal, naj se o priliki zopet oglasi pri njem na daljši razgovor, da bosta o naih željah razpravljala. Deputacija je bila sprejeta tudi v ministrstvu z a š u m e in rude tor v notranjem ministrstvu (izpostava okr. glavarstva!) in povsod prejela zagotovilo, da se bo storilo, kolikor je sploh mogoče. Prošnje, ki so jih deputaciji oddali razru zasebniki, je odd;da na pristojnih mestih in jih kar najbolj priporočla. Poslanci Jugoslovanskega kluba so šli deputacijt vsoskora na roko. Izpostava okr. glavarstva. G. veliki župan jO bil koncem prejšnjega tedna tudi obveščen, da odide doputacija v> Belgrad. Akt gledo okr. izr postave je notranje ministrstvo prejelo iz Ljubljano 14. ali 15. t. m. Novo mesto Vlada jo padla To novico so prinesli prešnjo soboto naši demokratje. To vam je bilo veselje v njihovem taboru. Ponosno so promenirali po trgu demokratski veljaki, češ, sedaj pa imajo klerikalcih. Tudi vzroke vladne deniistje so vedeli, pa vendar ne vsi enakih. Eni so trdili, da jo vzrok nesporazum v zunanjo-političnih vprašanjih, drugi, da radi albanskega vprašanja, tretji so pa zatrjevali, da radi slovenskih velikih županov. Vse je nestrpno čakalo dnevnikov, ki naj bi potrdili to novico. Pa, glej ga spaka! Jutro ui o de.misiji vlado ničesar vodelo, pači pa jo poročal Slovenec, da jo podala demisijo — albauska vlada. Prireditev strelskega druMva, ki jo hila prejšnjo soboto, je izpadla prav dobro. Obisk je bil naravnost rekorden, pa saj ui čihIdo, saj se je občinstvu uudito nekaj posebnega — nastopila jo namreč godba dravske divizijo. Vso koncertuo točke so bilo na višku, zlasti Bach - Gouuodova »Ave Maria:. Za vsako točko je godba žela pohvalo z gromovltim ploskanjem občinstva. Strelski družini se pa za take vrsto prireditev še priporočamo. Veter v tant sv. Cirilu. Preteklo nedeljo, dno 13. fehr. je priredilo prosvetno društvo 'Soča»: v dvorani Rokodelskega doma prosvetni večer v proslavo 1100 letnice rojstva sv. Cirila z govorom, de-klamarijo in petjem. Simon Gregorčičevo: Blago-vestnikom je deklamlrala gdč. Marija Vodnikova. Društveni mešani zbor je zapel Premrlovo: sv. Ciril in Metod in Lobanovo: Zdihi za mladostjo. Slavnostni govor je imel g. prof. dr. Ciril Ažtnan. — Udeležba ie bila pičla, kar žnlihog znači, da imajo ljudje več smisla za burke, kakor pa za resuo in važno Ciril-Metodovo ideja Akrijski odbor za zgradbo »Ljudskega doma-pozivlja vse prejemnike in prodajalce srečk, da se z razpečevanjem in razprodajo požurijo ter da do-pošljejo denar po čekovnih položnicah, ker se ima žrebanje vršiti Žc 26. t. m. Ker je čas «to žrebanja kratok tn jo še nekaj srečk nn razpolago za razprodajo, naj bi se vsi oni, ki žele šo srečke, isto takoj naročili pri tajniku akcijskega odbora Jos. Mundi, uradniku Ljudske poe. v Novem mostu. Gipke ^^I^^Cdeto Ia. laneni sufcanec najcenejše pri Osređn l £iokarskl zadrugi Ljubljana. Kongresni tre 3. Metlika Kanada. O sladka beseda, ki je že marsikoga izvabila v svoje naročje! Kakor iz. drugih krajev, tako sii je tudi od na«, pa baš iz mesta samega, odpravilo 14. t. m. mnogo fantov in mož v to novo vlndijo-Koromandijo,. Bili so to: Hugo Tancin, gostilničar in kavarnar; Weiss Pepič, sin posestnika in usnjarja; Malešič Maks, krojač; Sončič Ludvik. sin gost i ln čar ja in posestnika; Trčok Leopold, krojaški pomočnik; Ogulin .lože, posestnik; Matjašič Franc, posestnikov sin; Brodarič Anton, posestnikov sin; Požek Mirko, lesni trgovec; Cer-jac Anton iy. Rosaln c. Na kolodvor jih jo spremljala godba in mnogo Metličanov. Nekateri so jih spremili do Gradaca, a nekateri celo do Novega mesta. Srečno pol in na svidenje, ko se boste vrnili obloženi z dolarji iz Kanade. . Smrtna kosa kosi neizprosno. V mesecu iu pol je pobrala 14 žriev. Med temi je tudi 13. L m. na Grabrovcu umrla spoštovana vdova Bara Gornik, mati prež. g. Franca Gornika, kaplana v Mengšu in sestra župnika v pok. preč. g. Martina Nemaniča in bivšega nar. poslanca ter sedanjega oblastnega poslanca g. Jožefa Nemaniča iz Zele-beja. Bila je blaga duša, zato je zguba toliko večja za prizadete, vendar je rešena večletne bolezni. Scapin v Metliki. Znana Motierova komedija pride ludi k nam gostovat. Naši Orli prirede danes pop. ob S v dvorani Hranilnice in posojilnice na nanovo predelanem odru staro, vendar zelo duhovito veseloigro. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride danes popoldne pogledat, pa mu ne bo žal. Kočevje Orožniška postaj* na rudniku. Zadnje dni jo bilo čuti, da se dela na to, da bi sc reducirala rudniška orožniška postaja, čudimo se, kako su prišli sploh na to misel! Kaj ni ravno La postaja vedno izvrstno 1'unkcijonirala? Da je potrebna, pa ni treba šo posebej pravitL Koliko pretepov in ubojev je že preprečila! Dolgo časa smo si jo želeli na rudniku, in sedaj naj bi so po preteku par let žb ukinila? Ukinitev naj bi se izvršila it; 1. marca. Do takrat naj gospodje dobro premislijo. Litini. Na našem rudniku je bilo že par Iel sem zaposlenih vedno nekaj Licanov. Tudi sedaj jih imamo Se nekaj. Ravno v zadnjih dneh pa jih jo odpovedalo službo kakih 50. Ce jih vprašaš, zakaj odhajajo, pa dobiš odgovor: :>E, pa brate, necu ja raditi za 85 dinara, sada dodje proleče, pa če biti ipak l.iopo kod kuče. Odlikovanje. Radi krasno izdelanih športnih izdelkov (sank in smuči) je bil odlikovan na mednarodni razstavi v Rimu kolar g. J. Mnndeljc. Jc lo žo tretji od I i kovanec v Kočevju. Častitauio! Mraz. Тз teden je pritisnil hud mraz, ki je dosegel 17" C pod ničlo. Rinža je zamrznila in služi pridno drsalcem in sankačem. Dsrciske spomlad, plašče KRASNA izbira......350 do 700 Din športne bluze in krila ...» 70 do 100 Din F. in I, GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29, HflF* Oglejte si razstavo v izložbi I 'Vtč ЖадогЈе Savi Pevski eeter. Danes, 20. febr., priredi pevski odsek Kat p ros v. društva v Zadružnem domu pevski večer. Spored obsega poleg lepih pesmi tudi ':uplete, šaljive prizore in veseloigro. Prireditev sc vrši pri pogrnjenih mizah. Začetek ob 7 zvečer. Cerkvene proslavo v časi sv. Cirilu in Metodu dne 13. febr sta so udeležili društvi Orel in Mar. družba z zastavama. Neko drugo društvo, ki ima podobo svetih bralov na .svoji zastavi, pa se radi preobilega dela v prodpustnem času proslave v sv. Cirila in Metoda ni moglo udeležiti. Litijski okrajni zastop jo že drugo loto na-klouil v proračunu večji znesek za me?čtnsko šolo v Zagorju. Tako bo okrajni zastop lepo rešil šolsko vprašanje v Zagorju, ki že več let dela sive lase zagorskim demokratom in gosp. Čobalu. Ko bomo imeli meščansko šolo, no bo več troba dveh osem-razrednic — najbrž še eno no — iu se bo meščanska šola mogla nastaniti kar v sedanji lopliški šoli. Rtralno skrbi mučijo žo ves mesec februar demokrate v Zagorju, kaj bo z njihovim gerentom. Zoper te skrbi ni drugega sredstva kot, vsak dan brati »Jutrcx in mu seveda vse verjeti. Hrastnik Seja lokalnega odboru iBratovske skladnice« ie bila v soboto dne 12. t. m. Na dnevnem redu je bilo letno računsko poročilo in vpokojitev 7 rudarjev, katere je predložil g. zdravnik. Občni zbor bo v nedeljo 27. t. m. Miklova Zala na odru g. Al. Loger v Hrastniku bo v nedeljo ob 3 popoldne.. Vljudno vabimo občinstvo, da se te splošno priljubljene igre v obilnem številu udeleži. Občinska ubninicn. Od naših občinskih reve-žev, ki se nahajajo v takozvani izolirnici, navadno nič v javnost ne pride. Svoj čas je bilo ti nego pritožb od strani revežov, ki so prisiljeni živeli v tem zavodu. Zadnji tas je glede hrane boljše. Pač pa so slabe postelje. Blazine nima nobeden. Perilo jo tudi po'robno. Treno'no je teh reveže v 15 v ubož-nici. Najstarejša je ena 95 let stara žena. Šoštanj Moderniziramo se. V času, ko ima že vsaka skoraj vsaka vas električno luč, jo dobi za stalno vendar enkrat tudi naše mesto in pa sosednja vas Družmirje. Tudi v župui cerkvi bo zagorela prvič pri božjem grobu in vstajenju. Imamo pa tudi že kar 8 radioaparatov, dvojno plesno šolo, stalen kino in druge velikomestno privlačnosti. Znamenita igra. Prosvetno društvo priredi R. in 13. marca ob 3 popoldne v dvorani hotela Union veliko igro iz resničnega življenja: Žrtev spoved ne molčečnosti«. Opozarjamo že sedaj tudi sosednjo kraje na to res peso'no prireditev. Sedež savinjskega orlovskega okniija — чо-štanj. T>ne, 0. marca se vrši ob 3 popoldne v Slomškovem domu občni zbor savinjskega okrožja, ki ima odslej sedež v Šoštanju. Vse odseke nuino vabimo, da so ga trotovo udeleže. Slovenjigraćiec Pofcnr. V sredo okoli 7. ure zvečer je nasfd požar v hlevu posestnika in lesnega trgovca g. Kolmana v šmartnein. Vzrok je bila neprevidnost. Tu imajo namreč dosti peči, ki so lože z žaganjem. Isto je bilo tudi pri Kolmanu: prinesli so kotel take peči v hlev, kjer je bilo žaganje, da ga napolnijo; kor pa je bil kotel še vroč in se je držala spodaj še kaka iskra, se je suho žaganje vnelo in takoj zraven ležeča stelja ter jo bil hlev v krat-\kem vos v ognju. Prihitele so takoj štiri požarne brauibo iz okolice 1er omejile požar, da se ni razširil na sosednja poslopja. Posebno so se odlikovali ognjegasci iz begun, katerih brizgalna je pravzaprav edina dobro delovala. Kmetijski tečaj, dvodnevni, je priredila Kmetijska družba ua prizadevanje starotrškega g. župnika tudi v Sloven.jgradcu. Tečaj se je vršit 3. in I. t. m. Predaval je naš kmetijski referent o gnoju in gnojenju, pridelovanju krme in obdelovanju zemlje, g. jig. Wenko i/. Maribora pa je predaval 0 živinoreji in kokošjereji. Udeležba je bila prav številna in so udoloženci i. velikim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljev. Splošna želja je bila, da bi so taki tečaji češče ponovili in bili tudi daljši. Poleg tega bi jih trebalo tudi boljše razglasiti, ker mnogi bi se b li radi udeležili, pa so šele naknadno zvedeli o tečaju. Slov. Konjice Zadeva nekega dopisa. Z ozirom na neko notico, ki smo io bili svoj čas pod to rubriko priobčili, smo dobili sledeče: Z ozirom na notico o razširjenju članov Družbe sv. Mohorja v Konjicah, objavljeno v »Slovencu* dne 22. januarja 1427, ž t. 17, podpisani izjavljam, da nisem pisec tiste notice ш zato pričakujem, da vzerao lo lojalno na znanje in popravijo meni s tem storjeno krivic« tisti, ki so me tega osumili. — Konjicc, 16. februarja 1927 — Anton SmogHvec, pis. pom. _ (Potrjujemo, da g. Anton Smogavec, kojega ime danes prvič EliSimo, tozadevne notice ni napisal, kakor sploh ni naSemu listu nikoli ničesar priobčil razen tega pojasnila, — Opomba uredništva.) Slovenska krajina Odlikovanja. Nekako neverjetno se sliil, je pa vendarle res. Na mednarodni rimski razstavi jc bil Franc Unger, mesarski mojster v Dol. Lendavi, za svoje izdelke odlikovan z zlato kolajno. Da je vzbudila vest o odlikovanju veliko pozornost, sc samo oh sebi razume. Saj je lo res nekaj izrednega in za mirno Lendavo senzacionelnoga. Odlikovanje pa ni le predmet obče pozornosti, marveč tudi iskrene radosti nad srečo domačina. Dopisi St Vid nad Ljubljano. Na naši ljudski šoli vlada zadnje dni živahno vrvenje. Prihaja šolski nadzornik (okrajni šolski referent), ki no pride v razrede nadzorovat, marveč ima ves don posla v šolski pisarni, kamor hodijo učitelji iu učlteljicc Obilit* iz Pclqradq. Zbor >Obi-Ilča je brez dvoma najstarejše pevsko udraženje na naših jugoslovanskih univerzah. »Obilić' sam ima za seboj lepo pevsko preteklost, saj so njegovi člani v raznih dobah prepevali ne samo po svoji domovini temveč ponesli so svojo pesem tudi Izven meja naše države. V mejah stare Srbije pozna pevski zbor »Obiliča« prav vsak Srb. saj prireja -stalno koncerte po vseh srbskih mestih Ko pa se je razširila naša država proti jugu, dalje v Mace-donijo, je bil zopet »Obilič« prvi, ki jo pozdravil s pesmijo svoje južne rojake. iObillč* pa je napravil tudi daljšo koncertno turnejo na Poljsko in letošnjo pomlad obišče bratsko Čehoslovaško. V prihodnjih dneh pa pride prvokrat v Sloven'Jo ter priredi tri koncerte in sicer v Ljubljani. Celja in Mariboru Ljubljanski koncert »Obilića« so vrši v potek, dne 25. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Predprodaia vstopnic v Matični kniiearni. Dr. Henrik Steeka, član upravnega sodišča: O otvoritvi oblastne skupščine. Dne 23. februarja 1927 ob 8. uri se bodo v Ljubljani in Mariboru zbrali novo izvoljeni člani oblastne skupščine za ljubljansko oziroma za maritorsko oblast. Na tem prvem sestanku bo predsedoval kot začasni predsednik po letih najstarejši prisotni član. Ta pozove oslale člane, da polože' svoja pooblastila na predsedniško mizo. Vsakemu izvoljenemu članu oblastne skupščine je namreč izročil dotični glavni volivni odbor posebno pooblastilo. Ta pooollastila so morali člani poslati upravnemu sodišču, da jih overi. Overovljena pool lastila vrača sedaj upravno sodišče izvoljenim članom. Poleg tega pa bode takoj začetkom prvega sestanka zastopnik upravnega sodišj-a za Slovenijo vročil začasnemu predsedniku semamek overovljenih članov, prep se ra sodb o pritožbah zoper oblastne volitve in opazke o onih članih, katerih izvo-liiev upravno sodišče ni overilo oziroma še ni moglo overiti. Tajniški posel na prvem sestanku bosta opravljala dva člana, ki jih začasni predsednik izbere izmed mlajših članov. Ta dva ta nika sestavljata zapisnik vseh prisotnih članov in čim se po izvršenem klicanju ugotovi, da je prisotna vsaj tretjna overovljenih članov, se zapri-sežejo ti član , na kar se prične volitev p r e d s e d n i š t v a oblastne s k u p š č i-n e. Ta sestoji iz predsednika, podpredsednika in treh tajnikov. Njihova volitev se vrši s tajnim glasovanjem po listkih in sicer so voli ali najprej predsednik, nato podpredsednik in končno trije tajniki ali pa vsi skupaj s poselnimi listami. Voli se z absolutno večino glasov. Ako ui absolutne večine, zadošča pri drugem glasovanju relativna več na, a ob enai osti glasov pri drugem glasovanju odloča večja starost. Listki, s katerimi so voli, morajo biti enaki po velikosti, tarvj jn obliki. Člani prineso na klicanje po imenih drug za drugim svoje listke v skrinjico, ki stoji na predsednikovi mizi. Predsednik z obema tajil koma preš'.eje glasove in razglasi izid volitev. Za predsednika, podpredsednika in tajnike oblastne skupščine so pripravljena v skupščinski dvorani posebna mesta. Veliki župan, za katerega je istotako pripravljen poseben sedež in ki prisostvuje vže od začetka seje, o t vara po razglasitvi vol tve predsedniška v kraljevem imenu zasedanje oblastne skupščine s čitan em kraljevega ukaza 0 njenem s', licu. Nato prečita akt, v katerem se raz'aga stanje vse oblasti in njenih poslov in naprav 1er našteje predloge, katere bi morala skupščina že po sili zakona samega rešiti v tem zasedanju. Takoj nato voli oblastna skupščina oblastni odbor. Volitev oblastnega odbora je eden najvažnejših poslov oblasine skupščine, ker je ta odbor izvrševalni organ oblastne samouprave. On izvršuje sklepe oblastne skupšč:ne, vedi samoupravno administracijo ter nadzira vse oblastne naprave in njih organe. Ta odbor posluje za čas vse skupščinske dobe, ki traja praviloma štiri leta pa dotlej, dokler ne prevzame novo izvol eni odbor pjslev od njega. Ima najmanj pet in največ osem članov. Oblastna skupščina bo morala pač še pred volitvijo sklepati o številu članov. Naziranje nekaterih pravnikov, da bi oblastni skupščina smela izvoliti oblastne odbornike tudi izven članov oblastne skupščine, je pogrošno. Res čl. 90. zakona o oblastni in okrajni samoupravi izrecno ue omen.a, da voli oblastna skupščina izmed sebe oblasine odbornike, vendar pa to iz drugih predpisov dokaj jasno izv ra (n. pr. iz primerjanja 1. in 2. od.tavka v čl. 59.) Državni in samoupravni uradniki ne morejo biti oblastni odborniki, pač pa imajo eni uradniki, ki niso izkl učeni od volitev za člane oblastne skupščine in ki so bili izvoljeni za člane te skupščine, že po zakonu pravico do dopusta za čas dokler zaseda < hlastna skupščina Na kak nač n se bodo volili člani oblastnega odbora, ni razvidno iz novelirane uredbe o poslovnem redu v oblastni skupščini Po prvotni uredbi o poslovnem redu v oblastni skupščini od 7. julija 1922 bi se volitev stalnega oblastnega odbora vršila šele na drugi seji po volitvi skupščinskih odborov na isti način kakor volitev teh odborov t. j. proporcionalno. Ne more Liti dvoma, da je minister za notranja dela dotlej, dokler si oblas na skupšč na sama ne bo mogla predpisati svojega poslovnika in torej do kenst tu ran ja prve oblasine skupščine, upravičen, da svojo lastno uredbo o poslovnem redu o oblastni skupščini tudi predrugači. Te pravice se je minister tudi poslužil in poslovni red i 'premenil. Po tem izpremenjenem poslovnem redu se vrši volitev oblastnega odbora že na prvi seji s tajnim glasovanjem. Predpisov o načinu volitve pa ni več. Oblastna skupščina bo torej poprej še morala sklepati o tem, ali se naj voli oblastni odbor na način, kakor predsedn šlvo oblastne skupščine (z abeo'utno oziroma relativno večino) ali tako kakor skupščinski odbori, ki se volijo na drugi seji proporcionalno. Obči zakonski predpisi o sklepanju z absolutno večino glasov prisotnih čl nov veljajo pač le za predloge, ne pa za take volitve, pri katerih se ne glasuje z da a'i ne, marveč mora vsakemu članu neokrnjena ostati pravica, da si sam primernega kan iidia določi. Obenem L volitvijo oblastnih odbornikov se bodo morali izvoliti za vsakega 1 odbornika tudi po dva namestnika, ki nasto- pata doDnost oblastnega odbornika po vrsti, kakor sta bila pri volitvi imenovana, ako se mesto odbornika dokončno izprazni. Zanimivo je dejstvo, da nikakor nj treba, da bi predsednik oblastne skupščine bil obenem tudi predsednik ali sploh član oblastnega odbora, marveč bo oblastni odbor sam iz svoje srede izvolil za vso svojo poslovno dobo predsednika. Koncem prve seje odredi predsednik čas prihodnje seje in objavi njen dnevni red, a skupščina ima pravico priobčeni dnevni red za pr hodnjo sejo izpremeniti in istotako skupščina ne sme odbiti zahteve velikega župana, naj se predlog ali vprašanje postavi na dnevni red. Da bi prišel nov predmet v že naznanjeni dnevni red, za to je potreben pristanek skupščine in velikega župana. Dne 28. februarja popoldno se bo vršila druga seja. Kakor pri vsaki seji se tudj pri tej najprej čita zapisnik o prejšnji seji ter tajnik na kratko priobči vse, kar je bilo poslano skupščini do tega dne. Nato se volijo trije skupščinski odborniki in sicer za čas vse skupščinske dobe. Skupščinski odbo-I ri bodo pripravljali poročila za skupščino o preračunu in drugih finančnih predmetih (I. ali finančni cdbor), o oblastnih uredbah in ostalih predlogih (II. ali odbor za uredbe) in 0 prošnjah in pritožbah (III. ali odbor za prošnje in pritožbe). Po potrebi bi smela oblastna skupščina za načrte poedinih važnejših oblastnih uredb izvoliti tudi posebne skupščinske cdbore. Vsak skupščinski cdbor sestoji iz treh do pet članov ter se predsednik in podpredsednik oblastne skupščine ne smeta voliti v te skupščinske odbore. Oblastna skupščina bo morala seveda še pred volitvijo sklepati o številu članov. Ti člani ee volijo sorazmerno po listah s tajnim glasovanjem oziroma ako se zjedinijo vse stranke na cnj Isto, kar z vzklikom. Kandidatno listo smo predložiti najmanj pet poslancev. Nejasni predpisi /a'a'ne uredbe o poslovnem redu v 01 lasini skupšč ni utegnejo povzročiti spor o tem, ali naj obvelja čisto sorazmerje, ali pa se naj volitev vrši po načelih, veljavnih za določitev izida volitev v volivnih edinicah za oblastno skupšSino. Eno in drugo načelo se da zagovarjati. Ker velja ministrska uredba o poslovnem redu v oblastni skupščini, ki jo je izdal minister notran ili del le dotlej, dokler ne sklene skupščina sama svojega poslovnika iz tega razloga ti dvomi niso večjega pomena. V eui J)d sledečih skupščinskih sej bode oblastni odbor predložil oblastni skupščini oblastni proračun in druge finančne predloge. Sestava prvega proračuna bo brez-dvomno zelo te/*a\na naloga. Zlasti težko bo vprašanje kritja. Čl. 145 in 146 začasnega zakona o državnem proračunu za leta 1920/21 sta namreč dotedanje že cd državnega prevrata sem v državno blagajno stekajoče, a še neenake deželne doklade (55, 70, oziroma 80 odstotkov) in to bodisi njih same ali skupno s poprejš jimi državnimi vojnimi pribitki izenačila na lak način, da smemo z vso gotovost o trditi, da so bivše deželne doklade ze-na.ene za vso Slovenijo na 70 odstotkov in da cdpade ostanek enotnega državnega pri-bitka na ra un prejšnjega vojnega pribitka. Želeti bi torej bilo, da se omenjeni pribitek 70 odstotkov takoj po oživotvorjenju oblastne samouprave in imenovanja posebnega samoupravnega uradnika za šefa finančne oblastne uprave izročajo oblastni samoupravi. To ie tembolj potrebno, ker se bodo tam, kjer je doslej cdstojala okrožna ali županijska samo-uprrva, n. pr. v Srbiji ali v Hrvatski, dosedanje okr žne ali županijske samoupravne doklade in samostalni davki odslej naprej pob raie na račun oblasine blagajne (točka 8 prehodnih odredb zakona o oblastni in okrajni samoupravi). Seje oblastne skupščine so javne in občinstvu dostopne. Le ako to zahteva veli'ki župan ali ako na predlog predsedn ka skupščine ali petih poslancev to sklene oblastna skupšč in in se veliki župan temu ne protivl, je seja ta jut in morajo poslušalci oditi, a člana oblastne skupščine, ki ne bi čuval tajnosti, sme cblas na skupščina kamovati z odvzemom dnevnice za pet dni ali z Izključitvijo za tri seje z izgubo dnevnice za te dneve. Tudi sklepi tajnih sej se morajo proglašati v javni seji. Za jasnost delovanja oblasine skupščine pa je še drugače preskrbljeno. Dnevni red vsake pr.liodnje seje objavi predsednik pismeno na zgradbi, kjer se vršijo skupščinske seje, dale se vsi sklepi ln zapisniki o delu oblasine skupščine priobčujejo v uradnem oblastnem listu. Člani oblastne skupščine, ki jih ministrska uredba o poslovnem redu v oblastni skupščini na i va tudi oblastno poslance, odgovarjajo za svoje vedenje v skupščini disciplinsko in jih sme zaradi motenja reda v skupščini skupščinski predsednik kaznovati z op minom na red in z odvzemom besede, oblastna skupščina na predsednikov predlog pa z izključitvijo za največ oeem sej z izgubo dnevn c. Članom oblastne skupščine ne gre imunitetna pravica, kakršno imajo narodni poslanci ali kakršno so imeli bivši deželni poslanci, in se smejo torej brez pooblastitve oblastne skupščine za vsako kaznivo dei; uic klicati na odgovor. Ker je že mnogo let preteklo, odkar je zadnji deželni zbor kranjski zboroval, bo zanimanje 2a seje tako važne korporacije, kakršna je oblastna skupšč,na, gotovo izredno vel.ko. Velika nesreča na jezeru di Como. v Trst, 19. febr. (Izv.) Danes se je do. godila na comskem jezeru velika nesreča, ki je zahtevala 4 človeška življenja. Z ladju so namreč prepeljali iz Lecco preko jezera v katedralo v Como relikvije sv. Alojzija. Na ladji je bilo nad 100 oseb v spremstvu duhovnikov in škofa Paganija, ki je nosil relikvije. Med vožnjo pa je zapazil strojnik, da se zadnji del ladje vedno bolj potaplja v vo-do. Kapitan ladje se je takoj posvetoval s tehničnim osobjem in je končno sklenil kljub temu nadaljevati vožnjo v Como. Na obrežju je bilo zjiranih nad 20.000 ljudi, ki so bili pripravljeni v slovesnem sprevodu spremljati prenos relikvij v katedralo. V kordonu je stalo tudi vojaštvo iu milica, da bi vzdrževali red. Množica na obrežju je takoj zapazila, kako se sprednji del ladje vzdiguje in zadnji del potaplja. Naslalo je silno vznemirjenje in množica na obrežju je začela razburjena klicati prihajajočim: »Vi se potapljate! Vi se potapljate!« Potniki pa so bili s škofom in duhovniki zbrani ua krovu v molitvi in pobožnem petju ter pretresujočih klicev niso čuli. Skof je bil namreč obveščen o preteči nevarnosti in je sklical vse ljudi na krov, da bi se tako v skupni molitvi mogel med potniki vzdržati red. Petje in molitev je zaglušilo obupne klice raz obrežje, tako da potniki nevarnosti niso opazili. Ko pa je ladja dosegla obrežje, se je pričel parnik nagibati in hitro potapljati. Nastal je strahovit prizor. Odigravale so se strahotne scene, tako na obrežju, kakor na ladji. Nekateri so poskakali v vodo, hoteč se rešiti in tudi z obrežja so hoteli potapljajočim se nuditi pomoč. Nek brodar, ki je bil prvi s svojim čolnom na mestu je moral to svojo požrtvovalnost plačati z življenjem. Toliko rok se je takoj zagrabilo za njegov čoln, da se je ta hipoma potopil. Razen štirih oseb, pa se je posrečilo vse druge rešiti. Veliko oseb je zelo poškodovanih in so jih prepeljali v bolnico. Relikvije se je nekemu župniku posrečilo rešili. Kot zadnji je zapustil ladjo škof, ki je vztrajal do zadnjega trenutka. Vse slovesnosti so bile takoj odpo-veclane. Kapitana in strojnika so takoj aretirali, ker sta kljub temu, da sta vedela za nevarnost, vožnjo vseeno nadaljevala. Od potop-Ijenega parnika gleda iz vode samo dimnik. Kapitalizem v kolonijah. Pariz, 19. febr. (Izv.) Pariški publicist ! André Gide jc prepotoval severnoafriške Irancoskc kolonije in proučil razmere. Svoja opažanja in izkusiva opisuje sedaj v posebni brošuri. Gide težko obtožuje francoski kolo-nijalni režim, ki je popolnoma v službi kapitalizma. V veljavi je praksa, da se daie zasebnim družbam monopol za gospodarsko izkoriščanje velikih ozemelj. Družbam je režim z vsemi svojimi sredstvi na razpolago, a domače prebivalstvo jc popolnoma zasužnjeno. Delati mora za sramotno nizke plače, če sc brani, pokličejo podjetja na pomoč vojaštvo. Gide navaja v dokaz nekaj kričečih slučajev. Francoska javnost pričakuje sedaj na te obtožbe odgovor kolonijalne oblasti. SOVJETSKE OBTOŽBE PROTI CARISTICN1 DIPLOMACIJI. Moskva, 19. febr. Včerajšnja »Pravda« se peča s protiboljševiško kampanjo na Angleškem. List pravi, da stoji za to kampanjo kot prava povzročiteljica bivša ruska diplomacija z Giersom in Sablinom na čelu. List izraža upanje, da se kampanja ne bo tako daleč posrečila, da bi se med Anglijo in SSSR pretrgale diplomatske zveze, tembolj ker Chamberlain mnogo dalekovidnejše presoja politični položaj nego njegovi vladni tovariši. Vendar se »Pravdaf boji, da bi utegnili proti-boljševiški krogi vplivati na potek dogodkov. ČEŠKOSLOVAŠKA IN RUSIJA. v Praga, 19. februarja. (Izv.) »Reforma« poroča, da so pogajanja za de iure priznanje Rusije v polnem teku. Pogajanja so se pričela na prizadevanje industrijskih krogov. Priznanje se bo izvršilo v najkrajšem času. Največ težkoč dela ureditev medsebojnih finrnčnih obveznosti. Rusija se bo morala cbvczati, da se nc bo vmešavala v notranje zadeve Češkoslovaške. DE PINEDOV POLET. v Dagar, 19. februarja. (Izv.) De Pmedo je odlctel danes zjutraj ob 7.50 in pristal ob 11.55 v Porto Praya na Verdskih otokih. ZDRAVSTVENO STANJE ROMUNSKEGA KRALJA. Bukarešt, 19. februarja. (Izv.) Kralju зс je stanje toliko zboljšalo, da so tnu zdravniki dovolili dva dni odmora v zdravljenju z radijem, da more biti ves dan v družbi svojega brata Viljema Hohenzollernskega. SNEG IN MRAZ V ITALIJI. v Rim, 19. febr. (Izv.) Vsi jutranji listi javi a o o velikih snežnih viharjih in sinem mrazu, ki je nastopil v Kat-niji in Kalabrlji. Na Siciliji Je mraz povzročil veliko škodo na oljčnih nasadih. Zanimivosti Kak o bo na svetu čez 50 'et? Človeštvo kulturno vedno napreduje, v prastarih časih seveda v tisoč letih toliko, kot dandanes v enem dnevu. Dandanes nam je n. pr. brz;na vlaka nekaj povsem razumljivega. Toda kako bo v bodoče? Kako bo v petdesetih letih? Ali ne bo nekoč prišel dan, ko bo razvoj tehnike dospel do vrhunca in ne bo našel nobenih novih potov več? Ze ob pričetku tekočega stoletja je bilo to vprašanje na dnevnem redu. Mnogi so odgovorili z da, mnogi z ne. Mi nočemo tako daleč gledat., poglejmo le, kak razvoj bo tehnika zavzela v 50 letih. Na našem planetu zavzema danes elektrika prvo mesto. Človek, ki ima poleg svojega poklica še čas in veselje, da kuri peči svojega stanovanja, donaša premog, cepi drva, pere perilo, suaži čevlje, lupi krompir, briše prav itd., bo v 50 letih neznana prikazen Na njegovo mesto bo stopila elektrika, ki bo vse to mesto njega vršila. Ogrevala mu bo Stanovanja, vsrkavala prah iz njegove obleke, sna-žila čevlje, mlela kavo, krpala hlače in ne-ntrudljivo zibala zibel. Premoga ne bodo več prevažali, ampak neposredno poleg premogo-kopov postavili tovarne, ki bodo premog naj-preje spremenile v gorilno olje, a katerim bo do kurili ogromne centrale, ki bodo oddajale tok. Okoli teh central pa so bo naselila kenvč-na industrija, ki bo odpadke in preostnnke oljnih central porabila ter nadalje predela-vala. Nič manj se ne bo razvila izraba belega in modrega premoga t. j. vode in vetra. Povsod bodo vodotoki vjeti ter z mogočnimi jezovi zajezeni. Na vrhovih pa bodo stale vetrovne centrale. Ves svet bo takorekoč nasičen elektrike. Nobena še tako skrita vasica ne bo brez električne luči, kurjave in gonilne sile. Skladovnice drva bodo izginile, ta se bodo prodajala v druge namene, naše mamice ne bodo več metale v peč butar in bašk, ker bo električna kurjava ceneja kot pa nnprav-ljanje drv. — Na visokih morjih so plavajoči otoki, ki omogočujejo prekomorske polete z letali, obenem pa so to sanatoriji. Ogromne plavajoče tovarne pridobivajo iz тогзке vode brom in zlato, ki je 50% ceneje kot pa iz rude. Te tovarne dobivajo gonilno silo od gorkih voda v morskih globinah. Zakonito prepovedano je v območju mest in trgov sploh prižigati ogenj. Tovarn-ške dimnike bo mogoče videti k večjemu še v kakem starem filmu. Iz nekdanjih sajastih mest bodo nas'.ala zdravilišča za bolne na pljučih, če ne bodo do takrat tuberkuloze sploh popolnoma zatrli. Mestni ropot se bo zelo omilil. Ves vozovni promet bo šel skozi predore. Simfonija vel kih mest bo uglašena* kolikor toliko na mol. Avto, kur j in z bencinom, bo neznana stvar, ceneni akumulatorji feodo dajali zadosti moči in brez ropota in smradu se bodo vozila mirno pomikala po gladkem asfaltu. Glavna evropska mesta bo mogoče doseči v enem dnevu. Za posebno nujne slučaje pa bo vpeljal jadrni promet v višini 10—12.000 metrov, kjer bodo letala brzela po zraku 600 ali še več kilometrov na uro. Največjega pomena pa bo, da bo človek lahko tako daleč videl kakor daleč dandanes govori, torej okolu cele zemeljske oble. Kakor da bi gledal skozi okno na uličen promet, tako bo na steni videl n. pr. bikoborbo v Se-villi, ali romarje, ki se kopljejo v Gangesu Itd. Jadrnice, ki pa bodo tudi z motorjem opremljene, bodo samo še za spoiL Rad o bo tako izpopolnjen, da bo mogoče slišati celi sveL Za slepce bodo stroji, ki jim bodo omogočali čitati navaden tisk. Po dolgem iskanju se bo končno posrečilo spraviti na platno plastični film. V precejšnji meri se bo že izrabljala notranja zemeljska toplota, kakor tudi atmosferična elektrika. To je v kratkih potezah slika, kakšen bo svet v 50 sletlh. Najbrže pa bo tehnika Sla še hitrejšo pot, kakor je to bilo tudi v zadnjih letih. Zamudniki. Že od nekdaj so se humoristi radi pečali z raznimi vrstami zamudnikov in okoliščinami, ki so sledile zamudam. Dandanes pa je te vrste zanemarjanja službe oziroma dela zelo resnega značaja, in je pri velikih tvrdkah ogromnega pomena, ali prihajajo uslužbenci pravočasno ua delo ali pa stalno zamujajo. Zračunali so, da je na Angleškem samo v ladjedelnicah vsak dan zamujenih sto tisoč ur, ako se k zapozneležem priračuna tudi oni čas, ko delavci nekoliko preje kot pa je čas, zapuste delovni prostor. V mnogih pisarnah, veletrgovinah in drugje, kjer je mnogo uslužbenstva zap slenega, so vpeljali knjigo, v katero mora vsak zamudnik vp'sati svoje ime, čas zamude in vzrok zamude. Navadno zamudniki v to zodnjo rubriko zapišejo kar črto ali pa «, in sicer iz razlogov, ker jim navadno zmanjka Izgovorov. Tako je neki zaposlenež pri veliki tvrdki v Manchesteru na Angleškem zapisal kot vzrok, da je dobil ponoči v družini dvojčke. Za njim je prišlo še pet gospodov zamudnikov in vsi so zapisali, ne da bi bili pogledali, kaj je napisano zgoraj. V nekaterih obratih imajo ure, v katere prišleci vtiskavajo svojo številko, a v uri so natisne čas. Ta sistem °o uvedli tudi na glavnem poštnem uradu v Londonu. Prvi dan, ko je bila ura postavljena na določenem mestu, je stala dolga vrsta uslužbencev, ki je čakala, I kdaj pride na vrsto. Ker je šlo to razmeroma 1 počasi, je zadnji pritisnil na uro, ko je bilo že i eno celo uro po času, določenem za pričetek i službe. Opoldne se je isto ponavljalo in ravno tako pri odhodu. Mnogo je bilo torej zapoznelih, a vendar ne po lastni krivdi, ter jih niso mogli kaznovati. Po preteku enega tedna je poštna uprava uro odpravila. V neki veletrgovini v Londonu beležijo natančno vsako zamudo. Ako presega število zamujen;h ur določen iznos, dolični zamudnik ne prejme tr najste plače kot drugi uslužbenci. Bolezen se seveda tu ne vračuuava. Zopet neka tvrdka ima med številnim uredništvom vpeljan sistem, ki se jako dobro obnese. Plačani so namreč tudi vsak praznik. Toda kdor naslednji dan zamudi pet minut, ue prejme praznika plačanega, ako pa zamudi i petnajst minut, ga pa vratar sploh ne pusti j v tovarno, tako da ue more tisti dan v službo 1 ter izgubi ca ta način dva dni zaslužka. Oni j uradniki pa, ki so točni, delajo oni dan po j prazniku samo dofoldne, tako da imajo za j svojo točnost še pel dneva praznika, plačan pa : dobijo seveda ves dan. Mnogo tvrdk pa ima sistem, ki je sicer ! zelo krut, vendar pa eden najboljših, namreč da je vsak zamudnik na mestu odpuščen. Pri j neki taki firmi je bila tudi zaposlena tipka-rica, ki je nekoč zamudila dasi ne naravnost po lastni krivdi, vendar pa je tudi morala iti. I Nesrečnica je namreč grede v službo stopila s svojim ličnim čeveljčkom med tramvajsko tračnico in je pri tem odtrgnla čevlju peto. Morala se je vrniti na dom, kar ji je vzelo čas in — bila je ob službo. Čuda breztifnsça telefon*. 2. t. m. se je pričel brezžični telefonski promet po 4500 km dolgi progi London -New i York. Po uradnem poskusu je govoril kot prvi ! urednik inozemskega oddelka »Daily Mail« s svoj m amerikanskim dopisnikom. V njegovi pisarni je zazvonil telefon in gospodična z londonske postaje je naznan la. da »New York čaka«. Glas je bil slišen popolnoma razločno, tako da so bili izključeni vsi dvomi. Stenogra-fist;nja v Londonu je napisala nagovor ameri- škega drž. podtajnika za javno delo, ki se je narekoval iz New Yorka. V teku prvega dneva so se poslužile telefona v največji meri seveda banke: sklenile so kupčije v skupnem zneeku 1,200.000 funtov. Telefonski pogovor med Londonom in New Yorkom stane 5 funtov šterlingov, to je do 1000 Din za minuto in ne sme trajati čez 12 m'nut. Trgovski krogi prištedijo kljub viso-pristojbini, ker so slale brzojavke še več. V Ameriki se morajo ljudje popisati, da pridejo na vrsto pri brezžičnem telefonu. Razven trgovcev so posebno navdušeni kinoigralci in igralke, ki jih pričakujejo onstran oceana nestrpni česlilci. Prof. Law je tudi fotografiral s pomočjo posebnega aparata električni val, ki nese dve besedi, ime dnevniha »Daily Express«. Val izgleda na sliki kot jeklen mornarski motvoz. Par dni pozneje je presenetil prof. Law londonskega urednika istega lista z novim izumom. Govoril je pravkar po brezžičnem telefonu z založnikom velikega new-yorškega lista »World«. Bil je nepopisno začuden, ko je zagledal v posebnem steklu pri telefonu sliko tega tî>00 km oddaljenega človeka. Slika ni bila prvovrstna, a vendar so jo posneli za večerno '/dajo lista. Prof. Law deluje naprej. Če bo vse šlo po sreči, bodo kmalu vživali tudi v Mirni Peči operne predstave iz Pariza in New Yorka. Bomo potovali kar doma! Daljava med Ameriko in Evropo bo zopet manjša. Prvi korak za fo zbližanje je bil narejen leta 1858. Obhajamo torej letos 70 letnico prvega brzojavnega kabla čez ocean. Takrat še niso imeli take ladje, ki bi lahko na-tovorila 4 in pol tisoč km debele žice. Dve ekspedic:ji sta se ponesrečili in je uspela šele trelja. Zanimivo je, da se je praznoval ta dogodek kot mednarodna slavnost in se je udeležila svečanosti še sama kraljica Viktorija. Brezžični telefon pa je bil otvorjea brez vsake posebne prireditve: po vojni so ljudje silno suhoparni. V ostalem še davno ne odgovarja promet med Ameriko in Evropo sedanjim pojmom o hitrosti. Najboljši parnik potrebuje za to pot 4 dni, 10. ur. Vendar jo lo rekordna številka, in potujejo izseljenci več kot dvakrat toliko. Med tem bi potreboval vlak za isto progo samo 53 ur, loda ocean je na poti. Letalci so naredili pot iz Evrope v Ameriko šele trikrat Kot prvi je letel iz Londona v New York in nazaj angleški vojni zrakoplov, njemu je sledil znani Zeppelin, ki pa je ostal v Ameriki pod imenom »Los Angeles«. Končno je naredil isto progo kot edini letalec z aeropla-nom Anglež Allan. Zletel je leta 1914. iz Amerike in pristal na Irskem. Potreboval j" za pot 16 ur 12 minut. Lanski let ruskega letalca Si-korskega s° ji končal kakor znaio. z nesrečo. Orjaško lelalo se je za'elelo pri dviganju j v Ameriki v nek j"rek in se vnelo To je str:!o življenje Francoza šoferja in Rusa mehanika. Tipkarsca z nogami. Vedno se sliši o kakem posebno talentiranem tiove! u ki je brez kakega uda ali pa je sicer abnormalen. Toda mnlokateri teh ne-sreïn zev kaže toliko odločnosti in poguma bili en ka drugim zeml janom, kot je Miss Lilly Br c..endart, ki je bila rojena brez rok. Njena domov na je Avstralija. Ko je bila pred dvajsetimi leti r jena, je iijena mati molila, da bi otrok umrl in ne bi šel tak skozi življenje. Vendar pa je Bog ni uslišal in mati je drnes srečna, da je ni uslišal, kajti Lilly ji je v veselje in blag. slov. Ko je bila še dete, so ljudje od vseh I slram ho lili svojo radovednost past ter jo ogledo1 I in pomilovali. Mati je imela nmo-go ponudb cd raznih cirkusov in sličnih potujočih iomedijautov, ki so hoteli deklico na-uč ti pi-auja na uačin, da bi držala držalo med zobmi. Kot lako bi jo ka-ali okoli po svetu. Toda n a'erina ljubezen je bila močnejša. in dasi se ji ni preveč rožnato gpri koncu sva. Ako bi denar znal govoriti, bi nama rekel zbogom. Zato bi rad nekaj govoril s teboj.« »No. potem pa stavim, da je kaj takega, kar še nisi izmozgal iz mene.« se je zadri Sunahine Sniffles. .Popolnoma točno. Poglej, poglej, kako hribtno možgaue inias. Kdo bi si bil kaj takega mislil! Seveda gre za denar. Ali ne veš, da sva tako bogata, da ako bi bili Fordovi avtomobili po štiri šilinge tucat, bi si ne mogla kupiti niti enega Ltra bencina? Kaj bo iz naju, sedajle So ne vem.« •I. kaj neki? Ena tolažba nama Se vedno ostane. Naj pride kar hoče, na slabše se ne moro obrniti.« Res je tako,<£ je dejal Dodger. «Imam misel, izvrstno misel, stoodstotno miseL« Pričel je razvijati svoj načrt. Denarja bo v izobilju, na kup« ga bo. Cisto enostavna ideja, a vendar se bosta po kratkem času valjala v bogastvu. V kaki stranski ulici bosta '»tvorila razstavo, ki bo vrgla ogromen dobiček. t Sunshinovi brki, ki so navadno kazali na dež«, so se nenadoma postavili na pozor. :>Kaj pa te grize?« ga vpraša Dodger. -■Tvoji brki se mi lako režijo.« i-To je, ker si omenil denar,: je odvrnil Sunshine, ki je kazal obraz kakor žirafa, katero v dolžini treh čevljev boli vrat. kadarkoli pričneš govoriti o denarju, postanem nervozen.«; :■ Poslušaj! Ravnokar sem čital o nekem človeku v Parizu, kateri trideset dni ni jedel ničesar.« >Kaj, ali je bil tako bojazljiv, da se jo bal poklicati natakarja?« >Ne, kaj gofljaš! Kazal se je občinstvu na razstavi, kot stradalec za denar so je kazal. Midva pa bova storila isto. Sem že vse potrebno zamislil.« Razlož i mu je nato, da bo stradajoči zaprt v stekleni omari, da so bo postil 30 dni, občinstvo pa ga bo hodilo gledat za denar. On, Dcdger bo stal pri vhodu 1er pobiral vstopnino, nakar je Sunshine pripomnil, da bi bilo pametneje, ako bi to vršil kak invalid z eno ali dvema lesenima nogama, ker bi ne mogel tako lahko z denarjem pobeguiti. ->Kdo pa bo oni, ki se bo postil?« :»Ti! je odvrnil Dodger na kratko. >Servus,c se je Sunshine nakremžil z glasom kot kos sira. >Kar drugega si izberi. Seveda, še to mi manjka, saj sem že tako...« -Beži, beži. Hvaležnosti pa tudi ne poznaš nohcne.Ali je to zahvala za vse to, kar веш ti žc atoril? Saj bo vendar zame mnogo težje kot pa zate! Stati bom moral pri vratih ter trdo delati, to se pravi, pobirati denar, tebi bo pa treba le v omari sedeti in 30 dni nič jesti, drugega nič. Ali si moreš misliti še kaj bolj enostavnega,« Po dolgem prerekanju .je Sunshine ko-nečno privolil. Dva dni je že sedel v omari, ljudje so prihajali in plačevali penije, hodili okoli omare, zijali vanj ter jedli žemljičko s šunko, čokolado, kekse m ga s ponujanjem teh slastnih reči dražili. Ker je sedel nepremično v omari, je ta ali oni potrkal na steklo, dn bi so prepričal, je li oni znotraj res živ človek. Godilo so mu je približno tako kakor zlati ribici v akvariju. Dodger ga je prišel pogledat, a vsakokrat je nekaj jedel, tako da je Sunshine tembolj trpel. Pa ne samo to, prihajali so tudi drugi ter se vpričo njega menili o jedilih in pijačah. Nekdo je rekel napram svojemu tovarišu: .-Jaz vem za malo restavracijo, kjer je izbor-na kuhin a. Pojdiva tja na porcijo purana z omako.« Sunshine je trpel, strašno trpel. Tako prazen je bil, da bi ne imel zadosti moči ob-lizniti poštno znamko. Toda onadva še nista prenehala. з>Ра zmečkan krompir zraven z grahom, a povrhu še ocvrte ostrige. Kaj praviš k temu?« Sunshine se je tresel ter z milimi pogledi prosil, naj gresta vendar tako daleč proč, da ju no bo slišal, Nato pa se je obrnil v stran, tako da je vs 'kdo mislil, da je že mrtev. Kar Bobenega znaka življenja ni več katal. Prišel OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 20. februarja ob 15: CAVALLER1A Rt>-STICANA-PAGLIACCI Gostuje g. Zalewski. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20: GROFICA MARICA. Ljudsk« predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21. februarja: Zaprto Torok. 22. februarja: PLES V MASKAH. Red B. Pri operni predstavi v nedeljo, 20. t. m. ob 3 popoldne, pri kateri gostuje slavni pevec Sigmund Zalewski, se poje naiprej opera »Gluma&k in za njo »Cnvalloria rusticanao znižanih ccnah v nedeljo, dno 20. t. m. ob 8 zvočer. Opozarjamo na to vpri-zoritev. Mariborsko gledišče Nedelja, 20. februarja ob 15: REVČEK ANDREJ-ČEK. Ljudska predstava. KupoDi. Ob 20 CJGAN BARON. Kuponi. Ponedeljek, 21. februarja: Zapr'o. Torek, 22. februarja ob 20: ORLOV. Gostovanje ge. Mitrovičeve. • STRINDBERG: TOVARIŠI. (Režiser: Jožko Kovič.) Dve renesansi je doživel S'rindberg ; Še tretjo bo. .Tovariši-' so kakor >Oče< stara stvar; vTovari&j odtohtnica . Očetu--. Vendar dejstvujejo s silo genitalnih epizod, nanizanih le i rablo notranjo zvezo-Zato jo vider, koi jih jo napisali v dobi, ko se j« rodil naturalizem:, z njimi bil naturalist, z njimi pa stal žo na drugem obrežju ekspresionizma; * njimi ustvarjal plodovito sintezo razklanih nasprotij. Ne rešuje zunanjih dogodkov. Kaj bi kak drugi is izgubljenega ključa ali iz pjjane gospo Ilall napravil! Zunanji dogodki so muzika drame duš. Akordi, ki človek jedva povpraša za njihovo •ehntko, temveč jih svojstveno dožjvL Močno dejstvo imajo, vse drugačno ko osladne francoske problemske drame; vse drugačno ko du-hovitarske angleške. Nam Slovanom so sorodni nordijski mračni jskavci. • Pozorisec jc bilo strindbergovsko: temne barvo г rdečim krjkom vprašanja v ospredju, ki f« gubijo za okni v megleno jasuino. za katero je luč. In luči še ni, žc zarje, ni; eprodaj pa pada. moreć kolobar sjvine in titra v brlcnju. ■ Maj' so. u« boš utrudil, vpraševati?« -■•Ne, nikoli! Za lučjo žudim — viš.c Gdč. Starčeva je bila Berta. StrjndborgovRk« žena, domon. Zunanjost jo odlikuje. Odrska prož-Dost se Ji. vedno bolj vdaja. Letos jo tako zaživela, da jo bilo tokrat za Strindberga — skoraj malo preveč. Vsaj v prvem dejanju to ni bjl tisti distin-gvij-inj Strindberg, ki ne ustvarja demonov z rogljj m kremplji, temveč kabinetske, jntimne. pariemi-rano vragove. Strindbergove žene tudi nikoli ne deklamirajo, kadar vzčuvstvujejo- Deklamjral pa je tudi g. Grom v tisti bridkospoznavni uri, ko je od-premil gospo Hali. Broz dvoma j>a je, da nam gdč. Starčeva od vlogo do vloge rasle, le čo bo vedela tudj to, da smo biti le toliko odrske sigurnosti in prožnosti, kolikor je ustvarjenega jezgra. G. Grom jc bil. ncglodo na tisto deklamacije. zelo verjeten Oos'emerk. Mojstrsko gospo Hali pa je us'varila gospa Bukšekova. Alj se učijo naši Igravci iz te i zborno, gospe Pall?! Ni kričala, ni prhutala z rokami; z omamno preprostostjo je ustvarila tako veliko, resnično tragiko, da bi htlo vredno, baš ob to gospo voditi prav marsikaterega našega umetnika.. To jo umetnost, 1q tista želena intimnost igre, ki mora odjcknj'i v duši — ne pa ono blazno kriljucanje rok in vihtenie glasu! G. J. Kovič jo bil Axel, mož Zato je bjl Axol v pravih rokah. Z Bukšekovo vrod *to ustvarila dva lika. kj s'a vredna vsakega odra. Gdč. Kovačičeva jc bila bastardska Abel. Pravzaprav smo jo videli v redki postavi komplicrane vloge; pa jj takale dušena kompliciranost prav nii" mani ne prija kot pa opereta. Izmed manjših vIor jo bila gdč. Savinova najizrazitejša. Občinstva jo bilo — tako: po navadi, kakor vedno, kadar imamo na odru kakega lilerarnocrs velikana. Sicer pa: čakajte! Kadar bo prišlo naše gledabšče na knnt — ali vsaj na kaut jugosloven-skega ume'niškega zavoda —, takrat bomo bneU skupščino in protnstne shodo, češ, da nam je ogro-žeua nacionalna instjtucija itd. Tedaj bodo govorili seveda tisti, kj sedaj vse leto morda niti fickt ne potrošijo za ta zavod. Kajti neverjetno je, da bi imel jugoslove.nskj Maribor le 3—400 Slovencev, k iščejo kultrrnc, bn»ne. Cc jih pa ima več — ky so, gledališče ni polno, razen pri operetah, ko pridejo Nemci, d;, dajo kaj blagajni? Pa so kulturni narodi tako brezobrazuj, da sodijo kulturo — ne le po straniščih, temveč tudi po gledališčih Maribor se bi nc odrezal najbolje. Že. vsled praz-note v gledališču no; pa tudi rsdi tis'oga občinstve no. ki se krohoče in hihiče, kakor da je v me. nežarip. Dr. F. S. je Dodger ter ga prosil, naj se vendar potrudi in vzdrži. Saj je samo še 27 dni, potem bo pa lahko jedel karkoli si bo zaželel. :»Ko boš svo'iii 30 dni prestal, te bom vzel s seboj v najboljšo restavracijo, kjer si boš izvolil lahko vse, kar bo na jedilnem listu.« Sunshine pa je samo s pogledom dal razumeti, da hočo tu ležati in umreti, ne da bi ga kdo pri tem motil. Pr godilo pa se je, da so ravno pred ono hišo delavci popravljali cesto in ker je bilo poldne, so si sami skuhali. Eden izmed teh je na ponvi pekel kos dišeče pečenke. Veter pa je vlekel baš v pravo smer namreč, Sunshinu v nos. Nekaj časa jo prenašal vpitje želodca in se zvijal v bolečiuah, nato pa nečloveško zarjul ter planil iz omare ua onega človeka, ki je pekel pečenko. Ko je priskočil Dodgerj da bi ga odpel>1 nazaj v kletko, mu jo Sunshine zagrozil, da mu prereže vrat od ušesa do ušesa in sicer brez veselične takse. Nabrala se je množica radovednežev, od daleč pa je bilo videti policaja, ki se je bližal nag-t b korakov. Zato sta se Dodger in Sunshine hitro spomnila, da imata nujen opravek ter odšln v nasprotno smer. Sunshine od slabosti ni mogol leteti, zato sta zavila v stransko ulico. In ludi slabost je bila vzrok, da je šele po preleku enega tedna povedal Dodger-ju, kar mu je šlo ter mu odpovedal prijateljstvo. INnjnovelln mnda I Poudre Mon Pnrlum S Boufloli — Pori» Ш Spori S. K. Jadran. V torek ob osmih zvečer športno skioptično predavanje s <50 slikami v Rokodelskem domu. Predava, prof. Šarabon. Ni vstopnine Vabimo športnike in športu naklonjeno občinstvo. Ad Sjiurlni leden. S. K. Jadran. Redni občni zbor se vr8l dno 6. marca ob 9.80 v salonu restavracije Mrak, Rimska cesta. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Predloge sporočite pismenim potom tajniku najkasneje tri dni pred obč. zborom. O ustmenih predlogih se ne bo debatiralo. Odbor. Športni teden Kakor zmeraj, najprvo nekaj splošnega. Igralnica v Monte Carlo gradi zadaj za kaz no novo igrišče za tenis, z 22 igravnimi prostori; stalo bo 19 milijonov frankov. — Da bodo olimpijske igre leta 1932. v Ameriki, to je že določeno. In sicer so rekli, da bodo v mestu Los Angeles. Sedaj pa hoče prirediti igre mesto Washington in bo zgradilo stadion za 100.000 gledavcev. Leta 1932, bo dvestoletnica rojstva ustanovitelja Združenih'držav Wasbingtona, in hočejo ta spomin kar moč lepo proslaviti. Za leto 1936. je že več kandidaov, ki bi radi igre priredili; v tem boju bo zmagala najbrž Nemčija, ki bi bila morala prirediti igre že leta 1916. — Na olimpiadi bodo dali samo oficielno odlikovanje, kolajno z diplomo, sicer nič. — Hamburški odbor za telesne vaje se je obrnil na občinstvo z daljšim oglasom, v svrho dostojnega zastopstva na olimpiadi. — 500.000 lir je dovolila italijanska vlada za prireditev mednarodnih univerzitetnih prvenstev v letošnjem septembru v Rimu. V St. Moricu so tekmovali, kdo je najboljši v sankanju г bobsleighom ali boboin, 7 narodov, z 8 bobsleighi. Pet mož na bobu je moralo prevoziti 1670 metrov dolgo progo štirikrat Prvi bob je bil angleški, v 6 : 09.3, drugi ameriški, s 6 : 13.2, tretji tudi ameriški, s 6 : 15.6, nato belgijski 6 : 17.1, španski 6 : 18.1. francoski 6 : 18.5, luksemburški 6 : 27 in italijanski 6 : 47. Hkrati se je vršilo zborovanje Mednarodne bobs-leigh-zveze; sprejeli so v Zvezo Ameriko, Argentino in Špansko, določili so pogoje za 2. zimsko olimpiado. Glej poseben člančič. — Nemško prvenstvo v smučanju na 18 km je dobil Gradčan Harald Paumgarten v 1 : 06.31, prvenstvo v smu-ških skokih W. Diek s 53, 51 in 51 m. — Šele 18 let stari Norvežan Ruud je skočil 72 metrov daleč. — Velike tekme v smuškem skakanju se vršijo danes na Sennneringu; udeležijo se jih Nemci, Norvežani, Švicarji, Cehi in Avstrijci; skakalnica je bila zgrajena že leta 1911. — Na skakalnici v St. Moricu je dosegel Švicar Wuilleumier skok 61 m. — Smuško prvenstvo Potiske se je začelo z velikim presenečenjem, v teku na 18 'km ie premagal Šveda Lindstrôma Poljak B u j a k iz Zakopan vi : 12 : 38, L. je porabil 1 : 13 : 44. V kombiniranem teku je pa Šved zmagal. — Hol-menkollnnske tekme se vrišjo 3., 5. in 6. marca. — V Aussee je zmagal Dick s skokom 45'A m, Carl-sen 42Vi m; izven konkurence je pa skočil Carl-sen 53XA m daleč. — V Stockhoimu se je priboril evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju mladi Norvežan Evensen, pred ThUnbergom, Skutnab-born, Larsenom in Ballangrudom. Na 500 m je bil П-Гуј Tbanberg s 45.4, na 1500 m Th z 2 : 29.2, na m E. z 8 : 59.8, na 10.000 m E. z 18 : 38.4. — Iste dqi so se vršila delavska prvenstva v hitrostnem drsanju v Oslo, Rusi so zmagali, kakor so hoteli, njih Čas je bil vseekoz boljši kot pa oni v Stockhoimu: 500 m Kalinin 44.9, 1П00 m Melnikov 2 : 25.5, 5000 m M. 8 : 30.31, lOCOO m M. 17.40.91 (svetovni rekordi so: 43.4, 2 : 17.4, 8 : 26.5, 17.22.6). Drugi Rusi tudi niso bili dosti slabši, 50C0 m n. nr. Kušin 8 : 31.3. Vidimo, kakšna elita no Rusi. — Finsko prvenstvo si je priboril Thum-berg, drugi jo bil Rlomquist, tretji Skutnabb; čas: 47.6, 2 : 27, 9 : 16.4, 18 : 38.8. — Za prireditev svetovnih drsalnih prvenstev leta 1928. se poteguje mesto Opava, kojega drsalni klub bo praznoval takrat svojo 60 letnico; leta 1908. je Opava take tekme že priredila. — Gospa Jarosz Szabo brani danes svoj naslov svetovne prvakinje v umetelnem drsanju v Oslo proti mladi Norvežanki Sonji Henie. — V hockcju na ledu je premagala Victoria iz Monreala moštvo kluba Gota v Stockhoimu 5 : 0 in 19 : 3 (glej >Slov.c od 18. t. m.), v zadnji svoji igri na Švedskem pa neko drugo moštvo 10 : 1; v 6 igrah na Švedskem je igralo 63 : 7. Nato je odšla v Berlin in igra tam proti Berlinčanom in Čehom. Za uvod so Berlinčani premagali Čohe 4 : 2; Čehom, sestoječim iz najboljših igravcev Sparte in Slavije, se pozna nezadostni trening. 22. in 23. t. m. igrajo Kanadci na Dunaju. 0 nogometnih tekmah smo pisali 16 t m. — Prihodnja srednjeevropska nogometna konferenca bo zborovala 5 in 6. marca v Budimpešti; poleg običajnih 4 držav se je bodo udélez.ili tudi Poljaki, Rumuni, Bolgari, Grki in Turki. — Ogre so povabili Italijani v Bologno, da izravnajo tam medsebojni spor. — Za tekme Italije s Češkoslovaško, ki se vrši danes v Milanu, so bili že pred 1 tednom vsi prostori razprodani; pa so bili zelo dragi: 24 d narjev stojišče, 120 dinarjev tribunski sedež. — Francozi imajo s svojimi inozemskimi tekmami smolo; s Portugalci se niso mogli borili, ker je bila vsled revolucije tekma v zadnjem trenutku odpovedana, tekmo z Irsko lota 1922. so preprečili nemiri v Irski, tekmo z Anglijo leta 1926. štrajk. Morda bo odslej bolje. — New Castle je bil kar dvakrat po vrsti premagan; dobro je bilo še, da sta bila premagana tudi dva glavna njegova tekmeca Burnley in Sunderland; točke: New Castle 37, Huddersfield SU, B. in S. po 35. — Angleški amater! zelo prestopajo k rugbyju. — Amerika se hrtče odslej naprej pokoriti Fifi. — Urugnajci si bodo zgradili ogromen stadion za 150.000 gledavcev, ves Uruguay pa Meje 1,500 000 ljudi. Znani klub Nacional Montevideo si je priboril samo 3. mesto; 1. Penarol, 2. Wanderers. Iz Barcelone so dobili Uruguajci tako sijajne ponudbe, da bodo prišli nekateri igravcl najbrž že letos na špansko; imenujejo Scarona in Castra. Borotra in gospa Borde sta si priborila francosko hallsko prvenstvo. — Angleška poklicna prvenstva tenisa so razpisana za 31. marca t. L, pa se jih smejo udeležili tudi Inozemci in računajo na K. Koželuha, Richard sn itd. Prijavnina 100 funtov! — Suzana se je menda sprla s Py-lejem; njen sedanji manager Doc Kelt hoče prl-redti v Evropi 15. iger in hoče privabiti tudi izborno angleško lgralj zabavni koncert, 18 predavanje k 250. obsmrtnici Spinoze, 1850 prednvanje: slavne žene preteklosti, 19.25 predavanje: elektrika v gospodinjstvu, 21 moderna glasba. — Praga: 12.15 opoldanski koncert, 16.80 popoldanski koncert. 20.08 večerni koncert: Schubert-Mendelssohn-Liszt. — Frankfurt: 16.30 orkestralni koncert, 17.45 predavanje: Spinoza, 19.15 v največji izbiri stalno v zalogi pri Fit ANC BAR. Ljubljana, Cankarjevo nabr.S Telel. 407 angleščina, 20.15 violinske sonate, 21.15 Beethovnov koncert. — Rim: 14 Orcliestrina, 17.16 koncert Ba-rowsky, 20.45 Concerto Orchestrale e Corale. — Langenberg: 18 30 opoldanski koncert, 16.15 humoreske, 17 Čajna godba, 18.40 španska zabava, 20.15 plesi in koračnice, 22.15 godba kapele Rose. — Berlin: 16.30 Bernard von Brentano čita svoje novele, 17 komorni orkester, 20.15 Ernst Toller čita svoje pesnitve, 21 koncert, 22.80—24 30 plesna godba. — Dunaj: 16.15 koncert, 17.50 iz Mozartovih skladb, 19 opera »Aida« od Verdija. — Varšava: 20.80 velik koncert. Torek, 22. Icbmarja: Zagreb: 20 esperanto, 20.30 koncertni večer, 21.45 poročila. — Breslau: 16.80 godba, 18 predavanje: Beethoven in njegova doba, 19 angleščina, 20.10 pustna burka »Das Stiftungsfest«. — Praga: 16.30 popoldanski koncert, 20 sinfoničen koncert, >22.15 lahka godba. — Frankfurt: 16.30 plesna godba, 20.15 Ibsenova drama »Divja raca«. — Rim: 14 Orci-estrinft, 17.15 Concerto diurno, 21 prenos iz gledališča. — Langenberg: 17 čajna godba, 20 opereta »Der Bottelstudent«. — Berlin: 16 30 koncert, 20 opereta »Carevič«. — Dunaj: 16.15 koncert: ia Verdijevih oper, 18.30 predavanje: Grillparzer, 19.1(1 espéranto, 19.30 angleščina, 21.05 Leharjev večer (koncert). Cerkveni vestnih MeHlanska Mar. konqreaacija pri kv. Jofefu Ima danes popoldne ob pol štirih svoj redni sli id v kongregacijski kapelici. Polnoštevilnot Orel Orlovsko društvo na Ježici vprizori 27. febr. zabavno in duhovito veseloigro »Scapinove zvijate*, v režiji br. Straha. Preskrbite vstopnice v predpro-daji pri blagajniku, br. Jeromnu v Klečali. JVasznanila Društvo dri. polie, namešfrncev v Ljubljani priredi svojo vsakoletno dobrodelno prireditev v soboto, dne 5. marca 1927 v dvorani Kazine, pod pokroviteljstvom g. velikega župana. Pripominjamo, da bi se bila ista že preje priredila, kar so pa preprečile službene in tehnične ovire. Na Merkujevem jour-firu, ki se vrši v sredo dne 23. februarja 1927 ob zvečer v veliki dvorani Kazine, postavimo na predvečer petdesetega rojstnega dne zaslužnega društvenega predsednika gosp. dr. Frana Windischerja, ua kar še posebej opozarjamo. Vstopnine ni. Sodelujeta društveni orkester in Pevski zbor. Odbor Trg. društva Merkur. Godbeno druitvo Vrhnika ima predpustno prireditev na pustno soboto. 26. februarja t. 1., v »Jantarju«. Začetek ob 7. uri zvečer. Bogati spored s koncertom. Prijatelji godbe uljudno vabljeni. V Sori pri Medvodah bo na pustno nedeljo ob treh popoldne burka v treh dejanjih »Scapi-nove zvijače«. Pridite v obilnem številu. Knjige in revije Klasično lepo knjigo predstavljajo pri na» moderni prevodi, ki jih oskrbujeta O. Župančič in prof .A. Sovre. Prof. Sovre je prevedel za Novo Založbo Sofoklejevrga K r al j a O i d i p a in Evripidov Bratski spor, O. Župančič pa Sli.v kospearejevega Beneškega trgovca in Julija Cezarja. Knjižnice in prijatelji pravega slovstva, sezite po njih. Zahvala gosp. Potočniku, lastniku in vodji »Krojnega učilišča«, Stari trg 19, Ljubljana Vsi učenci in učenke, ki danes zapuščamo Vaše učilišče, se Vam na tem mestu najlepše zahvaljujemo za ves Vaš trud in pouk. Naučili smo se veliko in si s tem zagotovili dobro bodočnost. Kjerkoli bomo, bomo vsem krojačem, šiviljam in nešiviliam Vaše učilišče najtopleje priporočali V imenu vseh Rudol! Orcšnik, krojač. Mođu J-i 005N60 Tako ročno delo Je prav preprosto, brž končano in ti napravi dosti veselja. Vezeš ga v svilo. Vezenina imej cvetice za vzorec. Delaj jih s takimi nitmi, ki ne izgubijo barve, pa bodisi z volne, svile ali prejice. Ker je pa vezenina na drugi strani narobe in ne bi bilo lepo, čo bi se videla, zato moraš tako svileno pahovko podložili, najbolje s črno ali sicer temnejšo svilo. Sicer js pa znano, da se rožasta barva ujema z vsako drugo barvo, zato je tudi lepo, če podložiš pahovko s svilo take barve. Z gumbi ne krasimo le oblek in plaščev, marveč tudi klobuke, kakor nam pokaže pričujoča slika. Klobučki pa naj bol o iz močne, debele svile (rips), ki so brez krajevcev, in jih potisneš nizko čez čelo. Gumbi so zapeti v guml>- nicah, ki so obšite z usnjem ali s svilenimi trakci. * * * Dolge igle-zatikavke se za na klobuke tako brž širijo, kakor se doslej že dolgo ni nobeno pravilo mode. Skoraj bi človek ne verjel, da se PAH0VKA Z ROČNO VEZENINO. more taka malenkost tako zeio vživeti v modna pravila. Te dolge zatikavke so raznih barv in krasijo klobuk le tedaj, če se njih barva ujema z barvo klobuka in obleke. Zatikavke so narejene Iz porcelana, stelda. kristala, oniksa — tudi rožene so in kovinaste. Kako si je razlagati, da so prišle zatikavke, ki so včasih povzročale toliko jeze in tudi strahu v gnečah, spet v modo? Bržkone zato, ker so se ženske naveličalo majhnih in ozkih klobučkov in jim je sleherna novost dobrodošla, da malo spremenijo oblike klobukov, ln so zdaj že leta iste vrste. Vrste šivov za na plašče imamo spet v modi. Plašči, posebno tisti, ki so za deževne dni, so polni šivov, iz katerih so sestavljeni vzorci in križaste proge. Kroj plaščev je tak, da so spet naplečniki na površju, zgornji del pa ni več ohlapen ali bluzast, temveč je le pas listo, ki nakaže nekakšno ohlap-nejšo obliko za život. — K takim plaščem spadajo tudi prešiti klobučki iz blaga. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Baur B. O. S. B., Beseligcndc Bcieht, vez 41 Din. Beissel St., Das Leiden unseres Hemn. Belraeh-tungspunkte Fiiti dio heilige Fastenzeit. 225 strani, vez. 76 Din. Hansjakob H., Die Gnado. Seehs Fastenvortr&gc. 64 str., vez 40 Din. Huonder A., Zu Fiissen des Meistcrs. 2. zvezek: Dle Leidensnacht. 429 strani, vez. 85 Din Linhardt R., Feurige Wolkc. Kanzelvortriige. Weili-nachts-Ostern. 178 str. vez. 70 Din. Obendorfer A., Die Seolcnlciden Jegu. 7 Fasten-prediglen. nevez. 32 Din. Oberhammer dr. C., In Leid und Sieg. Liturgtsche Tagesgedanken 340 str. vez. 65 Din. Obweger J., Jcsu Lciden und der Siinde Frueht 6 Fastenpredigten. 130 str. nevez 20 Din. Obweger J., Oelborgstunden. Fastenpredigten. 48 strani, nevez. 13.50 Din. Rieder K., Gottes Gnadenruf und (lic Antvvort dor Mensehcnscole. Fastenhomilien. 58 str. nevez. 20.50 Din. Schl8r dr. A., Fastcngredigten, S16 str. nevez. 25 Din. Steigenberger M., Golgatha. 12 Fasten u. Kar-freitagspredigten. 90 str. nevez. 22.50 Din. StrObele G., Untcr den Portalen (les blutigen Kar-freitags. 61 str. nevez. 25 Din. Tongelen dr. J.,Golgatha. 2 Zyklen Fastenpredigten 174 str. vez. 49.50 Din. Tongelen dr. J., Der Heiland am Oelberg und dle moderne Welt Fastenpredigten. 104 str., vez. 47 Din. Vogt J., 2'rosto meln Volk. 7 Fastenpredigten. 128 str., vez. 43 Din. Worlitseheck A., Pau lus nnd die moderne Scele. Fostenvorlriige. 7 str., vez. 30.50 Din. Worlilscheck A., Der Geineinschaltsgednnkc in» Vatorunscr. Fostenvorlriige. kart 38 Din. Ing. Gvidon Gulič : Parni stroj in parna turbina. Novodiln za strojnike in obratovodie parnih obrotev. — Vczona knjiga stane 80 Din. jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1 Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da |e naša dobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa Rozalija Vittori ▼dova po nadučitelju v 59. letu starosti, po kratkem in make-polnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokoinice bo v ponedeljek dne 21. februarja t. 1. ob 4 popoldne iz državne bolnice na pokopališče na Viču. Lfubljana, 20. februarja 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo društvom !n vsemu spremstvu na poslednji poti našega nepozabnega pokojnika, gospoda Franca Dobnikarja za prekrasne vence; za Izraze iskrenega «ožalja iskrena zahvala. Je žic a, 19. februarja 1927. Žalujoča žena in otroci. MALI OGLASI Vsaka drobna vr»t!ce l-SO l>ln ali vsaka besed« ДО nor Najmanjftl og as 3 «H s a.|n. Uglasi nad devet vrstic sc računalo vlic. Za odgovor intmiio: Na vprašanla brca znamke nc odgovar|amol l Službe isčeto ! PLETILJA s strojem 8.60, sprejme delo na dom - Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Gorenjka« St. 1079. PLETILJA izurjena mlajša mof, išče službe. Ponudbe: Selnica ob Dravi h. St. 6. 1128 Mladenič službe skladiščnika, sluge in podobno. Zmožen je lažjih pisarn, podov. Naslov v upravi St. 1142. VAJENCA za kro|aško obrt, sprejmem takoj. Anton Bere-galia, Poljanski nasip 40, IV. nadstr. (Cukrarna). GOSPODIČNO- pridno in pošteno, z Din 20.000.—, sprejmem za natakarico. Dam delež na dobičku. Imela bo priliko priučiti se kuhanju. Nastop čimprej. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Prometna gostilna« 1247 DUHOVNIK v pok. dela zmožen, išče mesta v pomožnem dušnem pa-etirstvu ali kaj podobnega. - Ponudbe upravi pod: »Penzijonist 1137«. OROŽNIK x večletno službo, vsestransko dobro izobraž., išče radi izstopa službo kot sluga, paznik, nočni čuvaj, vratar, hišnik, ali j kot potnik in razpečeva-lec drž. vredn. papirjev pri kaki banki, kot potnik pri kaki tvrdki ali slično. Nastopi lahko že julija t. 1. Naslov pove uprava lista pod šifro: »Zanesljiv« Stev. 1152. KUHARICA vajena vseb gospod, del, išče službo v župnišču. -Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1236. "Âbsolventinja drž. trg. šole, išče mesta praktik an tin!e. Zmožna je tudi nem., hrv. in deloma itaL jezika, dobra ste-nografinja in strojepiska. _ Ponudbe upravi lista pod; »Marljiva 120«. Sedlar. POMOČNIK dobro izvežban lakiranja in tapeciranja, iSče stalne »lažbe. - Naslov v upravi >Slovenca« pod št. 1254. ~ PRODAJALKA išče službo v delikatesni, galanterijski ali špecerijski trgovini. Gre 2 meseca brezplačno, pomaga rada tudi v kuhinji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: Poštena 1252 Iprivatni logar x večletno prakso, mlajša moč, oženien, išče primerne službe. - Ponudbe upravi lista v Mariboru pod »Zanesljiv«. 1127 UlanOP starejši samec, niufJCb zdrav, priden in pošten, popoln, trezen in zanesljiv, z let. spričevali, se išče s 1. marcem za malo posestvo v neposredni bližini Maribora. Razumeti se mora prav dobro na kočijaške in vse druge gosp. posle. Dobra plača in oskrba zajamčena. — Naslov v upravi lista v Mariboru. 1158 Gozdni čuvaj trezen, vesten, zanesljiv, pošten in dovolj energičen se išče za nastavitev v spomladi 1927 na srednje veliko gozdno posestvo v Sloveniji. Poleg jlače bi imel na razpo-ago več niiv ter par glav živine. - Ponudbe z navedbo jeli je samski ali oženjen ter zahtevkom plače, kakor tudi dosedanjega službovanja je poslati upravi lista pod: »Gozdni Cuvai St. 1138«. - Samci imajo prednost. V najem oddam event. tudi prodam, pod ugodnimi pogoji POSESTVO na Gorenjskem z vsem inventarjem. Posestvo je obdelano, v dobrem stanju, zraven na razpolago ŽAGA za lesno obrt. • Ponudbe in naslov v upravi IL 1193. ODDA SE V NAJEM" GOSTILN. LOKAL v sredini mesta, priprav, tudi za vsako drugo obrt. Naslov v upravi: St. 1267 SEDLARSKO DELAVNICO dobro idočo, z vsem potrebnim orodjem, oddam radi moževe smrti v najem ozir. prodam. Slamič, Selo 48, Moste. 1260 PnmiHîtO kostanjeve brzofame DROGE 7.50 rUlIUUIlC do 8 m dolge; orehove PLOHE ( natančno navedbo dimenzij ln suhote, ter sledeči prima HLODE: HRAST od 60 cm srednjega premere naprej; OREH od 50 cm srednjega premera naprej; JAVOR od 40 cm srednjega premera naprej; ČRESNJA od 40 cm sredniega premera naprej; BRST od 40 cm srednjega premera naprej — vse od 2.30 m naprej, franko ital. meja. LJUBLJANA, POSTNI PREDAL 85. 1214 Išče se izvežban in SOLIDEN KROJAČ za konfekcijska dela na domu, proti jamstvu — Naslov v upravi: It, 1257. VRTNAR dobro izvežban v sadie-reji in splošnem vrtnarstvu se sprejme v službo. Event. se odda vrt s cvetličnjakom in gorkimi gredami ter prostim stanovanjem ▼ najem pod ugodnimi pogoji Ponudbe na upravo lista pod šilro »Samostojen vrtnar 1003 Kolarske vajence sprejme tako) Ivan Za-noSkar, umet kolarstvo Gosposvetska cesta 16. KUHAR IC A - gospodinja, katera zna dobro kuhati in je vajena vsakega dela, se sprejme tako) v gostilno na Dolenjskem. Pogoji: poltena, z dobrimi spričevali. Naslov pove uprava lista pod Številko 1153. VAJENEC za trgovino z galanterijo in kratko robo, z dobrimi spričevali, se sprejme. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1150. Iščem mlajšo sobarico ■ in kuharico t Prva ra sobe in varstvo malega otroka, druga za kuhanje in pranje perila. Plača po dogovoru. — Ljubo Saračevlč, trgovec, Beograd, Beogradska 35. 2 mlada delavca (do 17 let) za lahka dela, sprej-nc Ivan N. Adamič, Liubliana, Sv. Petra c. 31. I Oido kuoi ? I Krojaškega vajenca pridnega in poštenega, sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Poizve se v trgovini Ku-ï'an. Karlovska cesta 34, Ljubljana. 1146 Mlekarna Dobrniče na Dolenjskem nudi emenfalski sir po dnevnih cenah. L Stanovanja Sobo išče soliden gospod v sredini mesta. Ponudbe pod šifro Odvetn. koncipiient« na upravo »Slovenca«. Cnho leP° opremljena, OUUd z električ. razsvetljavo, se odda s 1. marcem t L - Na«lov v upravi pod štev. 1190. "stanovanje" lepo, pritlično, v bližini »Zvezde«, zamenjam za enako v I. ali II. nadstr. - Pismene ponudbe pod: »Zamenjava stanovanja« na upravo »Slovenca«. - SEME ;«l> Tûljn KAŠELJSKEGA tClJd prodaja Ign Mercina, p. 0. M. v Polju, 20 gr za 5 Din. Denar z naročilom, tudi v znamkah. 772 Sostanovalec Sprejme se DIJAK takoj ali za l. marec. Cena 100 Din. - Sv. Petra nasip 39, pritličje, levo. 1232 Çnho s posebnim vho-OUlid dom, meblovana, okno na Florijansko ulico, v pritličju, pripravna tudi za malega obrtnika, se odda. • Poizve se na Karlovski cesti St. 4, Ga brijelčič. 1233 Iščem stanovanje sobo s kuhinjo, event. večjo sobo. Ponudbe na Brivski salon, Sv. Petra cesta It. 44. Lep lokal za znižano najemnino ob Aleksandrovi cesti takoj odda POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI Poslovni lokal LEP, v centru Ljubljane zraven glavne pošte, v I. nadstr. na ulico, obstoječ iz 2 ali 3 sob, tudi posamezno, s central, kur-javo in clektr. lučjo, telefon, se takoj odda. - Naslov v upravi lista ali pa vpralati na Aleksandrovi cesti 2-1. oadštr. M iiuo se vzame v na njlvd (em. - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« o od: »NSva«. IŠČEM POSOJILO. Kdo bi mi posodil 2500 Din za 6 mcsecev proti primer, obrestim? - Ponudbe je poslati upravi lista pod: Nujno St. 1151. Mlad gospod boljšega poklica, se želi poročiti z gospodično šiviljo od 20—24 let. . Ponudbe s sliko na upravo »Slovenca« pod »BoljSi«. BUKOVIH DRV več vagonov, je naprodaj. Naslov v upravi St lilo. rjf'wo gabrova, brezo- UI f a va, naprodaj; -tudi hrastov in brezov LES za kolarjî. Vincenc ZADRAVEC, Središče ob DravL 1133 PRISTNI MED! namizni, za pecivo, kg 22.50 Din A. Maček, velečebelar, Vrhnika. 20 vagonov BUKOVIH DRV od 18.— do 20.— Din za 100 kg, franko Zagorje, proda Kmetijska zadruga, Iz'ake, pri Zagorju ob Savi. 1170 MOTOR na bencin 5—6 KS, močan, dobro ohranjen, slamoreznica in cirkularna žaga naprodaj. - Kje, pove uprava »S'o-vcnca« pod Stev. 1208. LIÏÇQ nova, z vsemi pri-t EbOCI Liklinami, v predmestju Ljubljane, ugodno naprodaj. - Več pri Fr. Jerko, Ćmučc — Ježica. HÏCîi г gospod, poslop-ПЈОС1 jem, približno 10 oralov zemljišča (gozd in njiva), v Mengšu, se proda. - Poizve se pri J. in M. Zabret, Mali Mengeš. Zemljišče (okroglo 17.000 m') z malo HIŠO, pripravno kot stavbiščs, v bližini trnovske cerkve, se pod ugod. pogoji takoj proda in se kupec lahko takoj vseli v njo. - Pojasnila daje in sprejema ponudbe Rako DOBERLET, Fr»nčiškai-ska ulica št. 8, I. nadstr. Ugodno prodam VILO z velikim vrtom ln stnvbiščcm na Bledu. HIŠO z veliko delavnico v Preddvoru pri Kranju. HIŠO z ve'ikim vrtom poleg kolodv. v Novem m. STAVBNO PARCELO ob Čcponovi (Žibertovi) vili v Ljubljani 1210 Naslov pove uprava lista. UÎQP kmetije, vile, trli IdC govinc, gostilne, graščine proda po ugod. cenah in prevzame nova posestva posredovalnica Zagorski, Maribor, Taten-bahova ulica 19. 1239 KUPUJEM vsakovrst. ZNAMKE, tudi najpriprostejše jugoslovanske v večjih množinah. - Pbhan, Maribor, Gregorčičeva. 1112 Vsakovrstno zlato ftupnic po najvišjih cenah i erne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica Stev. i HLODE HRASTOVE in BUKOVE, kupuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana Posestvo 20 do 50 oralov, z živim in mrtvim inventarjem, v i bližini Ljubljane, Celja, Maribora ali Zagreba, z lepo hišo 4 do 6 sob, se kupi. - Ponudbe: Vladimir Czurda, Vevče pri Ljublj. Rabljen pisal. STROJ kupim na obroke. Ponudbe upravi pod »Obroki«. I Kupim hišo samo, na prometni cesti v Ljubljani. — Ponudbe 1 upravi »Slovenca« pod: »Cena 100—200.000 Din«. Kurivo Pogaćnib - Bohoričeva S Telefon 406 Sucže ribje olje naJboU'e kakovosti se dobi v leMdr.G.Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta 6 N iroćlla se toôno Izvršuje o. štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav kolodvora POZOR, HISNf POSESTNIKU Kateri hišni posestnik na prometnem kraju bi hil voljan, postaviti pekarijo pekovskemu mojstru pod pogojem soudeležbe na skupnem dobičku — po ustmenem dogovoru? — Pismene ponudbe v zaprtem pismu do 28. t m. na upravo lista pod šifro »Želim napredek« 1132. I Maša obrt j Več ptičjih KLETK ugodno prodani. - Franc Vrhovrc, Židovska steza št 6/11., Ljubljana. 1186 K!NG moderno urejen, na naj^ ^ prometnejšem kraju, so pod ugodnimi pogoji proda. — Ponudbe pod , šifro »KINO« na upravo »Slovetca« v Mariboru, j Vagon lepih kostanjevih drogov TRGOVINA z delikatesnim blagom in vinotoč, dobro upe-ljana, v centru mesta, z vsem inventarjem in zalogo. pripravno tudi za specerijo, se radi bolezni ugodno proda. Naslov v upravi lista pod: 1185. dolgih od 9—12 metrov in vagon bukovih DRV prodam. - Naslov pove uprava lista pod St 1176. Dobri kontrabas ceno prodam. J. Medved, c. D, 4 — Ljubljana VU. Približno 30 m3 zelo lepih bukovih hlodov dolžina do 10 m. debelina do 60 cm, lice gozda, naprodaj. - Graščina Bo-kalce, p. Vič pri Ljublj. Slabil. BENCIN-MOTOR 4 HP, v brezhibnem stanju, in U» k, nov VOZ z dr.ro, naprodaj. Cena po dogovoru. — TON i ŠTRUKELJ, Trata, Št. Vid nad Ljubljano. 2 OMARI, novi, trdi les, •olit., zelo lepi, naprodaj, "aslov v upravi St. 1255. 1 vagon suhih hrastov, plohov ! proda GAŠPER ŠTURM, Selca nad Škofjo Loko. V KOMISIJO sprejmem dobre delavske ČEVLJE iz telečje ali kravje kože v narav, barvi. Pism. ponudbe s ceno in vzorci na ANTON ZALAR, čevljar, mojster, Split, Trog'r.ka ul. 3. Vzorci se vrnejo ali plačalo. Pletilni stroji patent »Ideal« do sedai neprekosljivi Šival, stroii za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice ui druge potrebščine vedno v zalogi — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS. Liub-Ijana. Židovska ulica 5 Sudnltliu ulica 3.1* ilobnvtla dvokolc-a, drlo za dvokolesa. pnriimuti' ke, Mvnl-ic sirote, pra-mofom\gra 'iofonskr pln-Sfe 1 t ni-Koraetne žog« no najniili ceni. Mehaniki dobe popust. Zattevate veliki ilustrovenl b ezp atnl katalog ter pošljite marko za DI11 il-— za poštnino. Žimnice modroce. posteljne mreže, želez posklie (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite naiceneie pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku. Krekov trg It. 7 IpoUfi Mestnega doma) GLHSuUiRJE IN Hi RmOMlJE uglašulem. popruviJ»m strokovno I11 cono! Tuai potujem . Naročajte po dopisnici za G. Ju'&vck, L ubljane Wol.ova ulica II Slsek prltrora ko I j it, rtamturce, rtf tlturn, struni, IOl« In > « patrabStlna n ч a glasbila HBfct Odlikovan na parlikl Cen ki Irenko. razstavi Sodna dražba w s s v • Lisičje in druge kože sprejema v strojenje in barvanje P.SEMKO.krznar Ljubljana, Tur aški trg 1 Najcen. ŽIMA za modroce, vseh vrst, od preproste do najfinej-, šc izdelave, se dobi pri kolinske vode in pariu- ; tapetniku mov konkurznega sklada rn a >m i anpn E. MALHAPE se vrši dne FRANC JAELR 24. februarja ob 2 pop. v lokalu v Šubičevi ul ci št. 3, poleg policije. Prodaja sc na drobno in na debelo ter tudi v celoti. Krojaško kredo belo, rdečo in modro — krtače vseb vrst in čevljarske potrebščin« nudi tvrdka O sva! d DOBEIC, Ljubljana, Pred Škofijo IS in Sv. Jakoba trg It 9, Popravila za DAME in GOSPODE sprejema STUCHLY - MAŠKE Ljubljana, Židovska ul. 3, Metljavost goved in ovac garantir, popoln, ozdravi nalcenejše zdravilo FUŽERŽINJU« katerega dobite samo v lekarni Bahovec Ljubljana, Kongresni trg. BEZGOV SOK zelo zdravilen, in drug,: sokove nudi najceneje »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 a. Poskusite! — Zahtevajte cenik! 1215 Sv. Petra nasip 29, poleg Zmajskega (mesar.) mostu IZGUBIL SE JE bel dolgodlaki PES brak Istrijan z rujavimi lisami. Prosim, da dotični, h kateremu se je pes zatekel, blagovoli sporočiti na naslov: Miha Černe, Bled — Petran. 1205 Izgubila se je svetlosive Angora mačica z zelo dolgo dlako. — Kdor bi vedel, kie je, naj sporoči v vili Barbo-rič, Domobranska cesta. Dobi nagrado. 1237 IZGUBILA SE JE psica Istrlanba, čisto bo. I la, sliši na ime »Bela«. I - Odda naj se proti nagradi 50 Din BOGDANU ŽILIČ, trgovec, Ljubljana. Naprodaj so tudi razne steklenice, omare, ste- lažc itd. 1259 n' Dvonadstr. hiša v PTUJU s 4 stanovanji po 3 sobe, kuhinjo in pritiklinami, 1 stanovanje z 1 sobo in kuhinjo, poslovnimi prostori, priner. za obrtnika, velikim dvoriščem in majhnim vrtom se ugodno proda. Cena 115.000 Din ter ugodni plačilni pogoji. - Pojasnila da|e Ivan DONAJ, P u), Krempljeva ulica 3TL Klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi lista pod številko 1264. Lastniki gramofonov! Prinesite takoj Vaš pokvarjen aparat nam v popravo. Vsako popravilo se izvrši strokovno natančno in ceno. Imamo tudi vse nadomestne dele vedno v zalogi. — A. RASBERGER, Lrub'|ana, Tavčarjeva ulica Itev. 5. ZNI2ANE CENE! NOGAVICE razne vrste, vezenina, naramnice, vezalke, žepne robce in drugo galanterijsko in kratko blago nudi tvrc'ka Osvald Dobeic Ljubljana, Pred Skelijo 15 — in Sv. Jakoba trg št. 9. Na debelo ! Znižane cenel РП7ПГ 1 • ŽENTNI ,N rU£UI i NEVESTE! -Spalnico, komplet, iz trdega lesa, masivno, popolnoma novo, poceni prodam. - Florijanska ul. IL 7, Ljubljana. 1235 Lečo in grah engro in detajlno — se proda v špecerijski trgovini VID MURKO, Maribor, Mcljska cesta 24. Elektrotehnično podjetje Jože Markež JESENICE 54, sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Premog - Drva ILIRIJA, Kra'ja Petra trg 8. - Telefon 220. Platnice za .ilustrirani Slovenec letnik 1926 ima v zalogi Hniigotczn co h. t. d. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej. Ђ m ifflsin juetovno znani nal boljši šivalni stroj ie edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo. ZALUQA SELEHSURGOVa ULICA 6/1 Telelon stev »80. Majhna VILA z gospodar, poslopjem, v Kamniku, se proda. Vi>č pove g. Rednak, Velenje. Redka priložnost! Dobra, staroznana gostilna v neposredni bližini Ljubljane, skozi colo leto velik obisk izletnikov, z lepim posestvom, med tem lepi njivi in zaraščen gozd, gostiln, vrt, se z inventarjem u^odr.o in pod ceno radi bolezni proda. - Kdor želi lepo bodočnost, naj pismeno vpraša v upravi lista pod iilro: »Dobičkanosoo«. ŠIVALNI STROJ (ženski), dobro ohranjen, se poceni proda. Nas'.ov v upravi »Slovenca«. Radi preureditve stanov, naprodaj zelo lepo, skoro novo STOPNIŠČE iz zdravega hrastovega lesa kot »Hali«. Stene so do stropa s stensk. opažem, strop bogato kasetiran, izdelano vse po načrtih arhitekta prvovrst. tvrd-ke. Naslov v upravi pod številko 1266. I OCdo proda? Star LESTENEC (lusler) iz lesa ali iz stekla, stare angele, starinsko uro na alabaster stebričkih in starinske rute. - Pismene ponudbe in navedbo ceno na upravo »Slovenca« pod Stev. 777. Bralno društvo v Ceza-n|cvcih p. Ljutomeru kupi stare, dobro ohranfene KNJIGE pripovedne vsebine. - Ponudbe je poslati narav ost oa društvo. 1224 ZASTONJ niso nikjer stroji, toda zelo ceno pri L. R-bolju ▼ Kranju. Pogrczljiv z 2 predaloma Din 2Ç03, krojaški ali čevljarski Din 2800, s pokrovom 2450 Din, celo za 1800 Din — prodam že nov šivalni stroj. Jamstvo do 15 let. Pouk v umetnem vezeniu brezplačen. 1011 Tvrdka A. VOLK Ljubljana. Rosljeva cesta 24 nudi najceneje vse vrste pšenićno moko In druge mlevske Izdelke. Zahievalte cenik 1 TRTE! Vse amerikanske podlage, ključi in korenjaki, izvirne Telckijcve selekcije, cepiči na Berlandieri. »Prvi Jugoslovanski Loznjacl -Daruvar, Hivatsko. Zahtevajte cenik! 1076 " Din. I'o poŠti priito t"m eenelSo, fini vef so naroČi naenkrat: /. znvojnino in poâlnino vred slane: 9 poizkus, ali fi ilvoj. ali 2epecijalni etekl. ВГ— Din 27 „ .. 18 „ 8 .. .. 133 - .. 54 ,. „ 3« ., „ 12 „ „ 250-- . Naročila nasloviti rnr.lofno takole: EUGEN V. KELLKU, lekarna v Stuhloi Donji. Elsa-tre br. 131. Hrvatska. Gorske čevlie, navadne ievlie na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov in šport Znamke „FAfc'OHIT" izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah Domoća tuornica remena i hožne obuće d. d. Zagreb, Zavrtnica Poštni predal 286. Telefon št. 20-54. samo iz la materijala po najnižjih cenah. Олеопгл kapaciteta 300 do 400 paroo Z n h t e v o 11 e ceniki Pozor, kleparji! Dobro opremljena DELAVNICA z velikim krogom odjcmalcev takoj naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Delavnica« št. 1144. Kadar nulno rabile lepo pregledno, po lastni želji črtano POSLOVNO HNJI60 Vam najbolje postreže: A. JANEllt Lfaitltaisa rionansha ul. 14. hKiignveznica in crrolnlca poslovnih hnllg Vedno sveže blago v zalogi kaša, ješprenj. ješprenjček, ajdova in ržena moka po najnižji ceni. — Zahtevajte cenik. VINKO 2 LI RI M, mon m Domžalah Specllaini mlin ir»r"\mvu.%i ••■ s r жпмп! ROYAL MAIL UM i^ii; iBÊite- i* Vi ' Àitt.vî. * »дл•• ШШШ •K.' 'C.:- ••• ;«•» > »t> -i- -. - . .. Kr. angleška noSTnoo^roftrodna îiniia. Generalno r.as'oostvo za kraljev'no SHS. Zagreb, Trd I. Stev. 17 Kedni potniiki promet: Hamburg — Cherbourg—Soutliampton v Novi York in Kanndo Cherbourg — Liverpool — Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo. Buenos Aires, San Paolo Odprava potnikov l. a.. П. razreda. - Kabine 3. razred» * a in 4 poateliami. Udobnost. — Sigurnost. — Brzina fodzastopstva: Beograd, Karagjergjeva ulica 91. — Ljubljana Kolodvorska ul 26. — Mctković, ivo Veraa. — Split, Dioklecijanova obala 8. — Vet. Bcćkerek, Princese Jelene obala št. 7, — .'omhor, Kosta Dodič, Kraljeviča Giorgia št. J. Brzoi. naslov na vsa gornja podzastopstvn „KOV MAILfAC" Za Bosno, Hercegovino. Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Naslov za brzojavke: Prometna banka. ŽENSKEMU S ETU SE 0Ш8ЈА Tvrdka Belihar & «feleplc otvori v ponedeljek, 21. t. m. M TRGU št. 13 damsko konfekcijsko trgovino, v kateri bo vedno v bogati zalogi damam na izbero najmodernejših, v lastnih ateljejih ročno izgotovljenih, po preizkušenih strokovnjakih prikrojenih oblačil; predvsem najmodernejše obleke, kosiumi, damska krila, bluze, perilo i. t. d. Vsa oblačila in perilo za deklice. — Tvrdka si je nadela težko nalogo, nuditi najboljše kar najccneje in zagotavlja, da bo to nalogo vedno dobro rešila tako, da se bo naš ženski svet v svojo korist prvenstveno posluževal tega dobavnega vira. — Izborna in kar najuljudnejša postrežba zagotovljena! naj ne manjka v nobeni hiši. Na drobno se dobiva v vsaki trgovini na veliko pa jo izdeluje ШШШ0 Josip Musar. mesar stojnica v Šolskem drevoredu, priporoča cenj. občinstvu najboljše meso vseh vrst. Čast mi je javiti cenj. občinstvu, da sem preuredil med restavracijsko dvorano in kletjo še en spccialni prostor za točenje znamenitega dalmatinskega vina, in to: Kastelansko črno. - Viški opolo. - Dalmatinsko belo. Vse tri vrste po konkurenčni ceni liter 12 Din. — Istotam se nudi cenj. gostom bogato zaloteni BUFFET ter se toči tudi čez ulico. — Kupcem na debelo iz glavne zaloge sc da znaten popust. Sprejmem oliriripntf) na dobro domačo hra- - - CnJUlICIllC no ter tudj jamčim za dobro in ločno postrežbo. — Za obilno udeležbo se priporočam Martin Vuletin, upravitelj restavracije Zvezda. 10К0М0ВШ motorji gïgSKg GATER] I ?Ж?лАо1 Ugodni plačilni pogoji Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak lb Poslovodja «n poslovodkinfa mešane stroke z večletno prakso in dobrimi priporočili dobi službo pri I. deravskem konzumnem društvu, Ljubljana, Kongresni trg2 Sir H. Rider Heggard: 118 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Kakih dve sto je prilezlo nazaj, vsi ostali pa letajo po zraku v želodcu jastrebov ali se plazijo po zemlji v trebuhu šakalov. Smrt je objela vse in ti si jih peljala v smrt. Ali je potemtakem veliko, če zahtevamo življenje vaju dveh kot plačilo za onih dvajset tisoč naših sinov, naših mož, naših očetov? Ampak mi ne zahtevamo niti tega. Tukaj zraven mene stoje poslanci Malinča, poveljnika Tjulov, ki so komaj pred eno uro dospeli v naše mesto. Takole se glasi zahteva, ki jo prinašajo od Malinča, in sicer v njegovih lastnih besedah: »izročite mi Montezumovo hčer Otomi in njenega ljubimca, odpadnika, ki je znan pod imenom Tjule in ki je ubežal roki pravice, ki ga zasleduje zavoljo njegovih zločinov, in vse bo dobro z vami, ljudstvo Otomi. Ako pa jih skuijete ali se jih branite izročiti., bo Mesto smrek zadela ista usoda kakor Tenoktitlan, kraljico doline. Volite torej med mojo naklonjenostjo iu mojo jezo, ljudstvo Otomi. Ako storite, kar zahtevam, bo pozabljeno, kar je bilo, in moj jarem vas no bo težil. Ako pa se branite, bo vaše mesto razdejano do tal in celo vaše ime bo izbrisano iz zgodovine.« »Čujte, poslanci Malinča, ali niso to Malinčove besede?« ï>To so v resnici njegove besede, Mahtla,« je odvrnil govornik poslancev. Iznova se je vzdignil med množico silen hrup in glasovi so vpili: »Izročite jih, izročite jih Malinču v znamenje miru k Otomj je stopila naproj in vpitje se je poleglo, vsi so želeli slišati njene besede. Nato je začela govoriti: >Kakor vse kaže, ljudstvo Otomi, sem tukaj na zatožni klopi pred lastnimi podložniki in z menoj moj soprog. Čujte; zagovarjati se hočem kakor se ženska sploh more, in vi, ki imate moč, sodite med nama in med Mahtlo ter njegovimi zavezniki, Malinčom in Tla-skalanci. Kakšna pa je najina krivda? Mar je ta, da sva prišla semkaj na ukaz cesarja Kuitlahue, da bi vas prosila zanj pomoči v njegovi vojni zoper Tjule? Kaj pa sem vam takrat rekla? Rekla sem vam, ako ana-Intaška ljudstva ne bodo držala drugo z drugim zoper bele može, da morajo biti premagani in zlomljeni drug za drugim kakor palice razvezanega zvežnja in vrženi v ogenj. Xar som laž govorila? Ne, resnico sem govorila, zakaj ravno vsled izdajstva rodov, pred vsem pa zavoljo izdajstva Tlaskalancev se je zrušila ana-huaška država in leži lenoktitlansko mesto v razvalinah, ki so polne mrtvih kakor polje žita.« »Resnica,« se je oglasil nek glas. »Da, ljudstvo Otomi, resnica .je, ampak jaz vam rečem, ako bi bili vsi vojniki vseh anahuaskih ljudstev igrali tako vlogo, kakor so jo igrali vaši sinovi, bi bila vsa stvar docela drugačna. Oni so sedaj mrtvi in zavoljo njihove smrti naju hočete izročiti najinim in vašim sovražnikom; ampak jaz za svojo osebo ne žalujem za n jimi, dasi je med njimi" mnogo mojih sorodnikov. Ne, ne srdite se, ampak poslušajte. Boljše je, da so mrtvi v časit, potem ko so si stekli venec slave in neumrjoče bivanje v palačah solnca, stokrat boljše, kakor da bi živeli kot sužnji, kar želite postati vi, ljudstvo Otomi, kakor vse kaže. Nobene laž-njive, krive besede ni v tem, kar vam rečem. Sedaj pa bodo palice, s katerimi ie Malinč užugal Guatemoka, zlomljene in vržene v ogenj, nad katerim se bodo kuhali lonci Tjulov. Ti verolomni otroci, Tlaskalanci, so že njihovi sužnji. Ali niste slišali, da je Malinč zapo-vedal, da morajo rodovi, ki so njegovi zavezniki, delati v kamnolomih in po cestah, dokler se ne bo krasno mesto, katerega je bil on požgal, iznova vzdignilo iz tal? Ali se nočete požuriti in delati za Tjule, ljudstvo Otomi, opravljati delo, ki ne pozna ne počitka ne plačila razen nadzornikovega biča in kletvice Tjulov? Gotovo se požurite, o ljudstvo z gora J Vaše roke so baš za lopate in zidarske ometače, ne za lok in sulico, in vse slajše bo garati, da bi izvršili voljo in kopičili bogastvo Malinča na solncu.v dolini ali v senci rudnika, kakor bivati svoboden tukaj na vaših domačih gorah, kamor še noben sovražnik ni postavil svoje noge k Iznova je prenehala in dvomeče, nemirno godrnjanje je završalo med množico, ki jo je poslušala. Mahtla je stopil naprej in je hotel govoriti; toda ljudstvo ga je prevpilo s klici: »Otomi! Otomi! Poslušajmo Otomi!« »Hvala ti, ljudstvo moje,« je rekla, »zakaj imam vam še mnogo povedati. Najin zločin je torej, ker sva peljala seboj vojsko, da bi se borila z nami zoper Tjule. Kako pa sva prišla do te vojske? Mar sem vam jaz ukazala, da jo zberite in pošljite? Ne, jaz vam nisem velela ampak samo rekla: Izvolite si sedaj. In vi ste volili in ste iz svoje proste volje poslali one krasne čete, ki so sedaj mrtve. Moj zločin je torej, da ste vi volili napak, kakor vi pravite, jaz pa še vedno trdim, da prav; in zavoljo tega zločina hočete naju izročiti Tjulom v znamenju miru. Poslušajte! Naj vam povem nekoliko o onih bojih, v katerih smo se bojevali, preden naju izročite Tjulom in se najina usta za vedno zapro. Kje naj pričnem? Sama ne vem. Čakajte; rodila sem otroka — da bi bil ostal živ, bi bil danes vaš knez. Ta otrok je pred mojimi lastnimi očmi umrl od gladu, polagoma sem ga videla giniti od lakote. Ampak to ni nič. Kdo pa sem jaz, da bi tožila, ker sem izgubila sina, ko je toliko vaših sinov mrtvih in zahtevate od mene odgovor za njihovo kri? Poslušajte dalje.« In začela je pripovedovati s plamtečimi besedami o grozotah obleganja, o okrutnosti Špancev, o hrabrosti otomijskih vojnikov, katerim sem jaz bil poveljnik. Celo uro je govorila in vse tiste ogromne množice so pozorno poslušale njone besede. Govorila je tudi o vlogi, ki sem jo jaz igral v borbi, in o činih, Id sem jih izvršil, in zdajpazdaj je kak vojak v množici, ki je bil po»l menoj služil in utekel lakoti in klanju, zaklical: EIIIEIU g D P < n f- -c PS i 0 o » p- a o p— I p g P 4 ro tr O. O ^ Б' O < O ; c/i S. « s; o -o 5 n Z «■ b 54 s? » 2 2 ° Q. O ? 5' Ï-- o er 0 er u Б » « P S P - o? p c jo § X gai EZ. e «1 XX o o 3 4L 61 o ° S a » ЈГ &S-* ? i * S- ° I» 5" fi n » š " Б' Z » I b ? 3 ч £ 1 I hi =111=111 K ISUH^PIlll/^if^rt*1 P,salnI *1г°1 ima soeioanl slones, nad 2.000.000 sSrtsieo o flUllvhllVVVWft/ prometu, nedasegijio u irpežnosfii in »sled lega najcenzJL m\€ tehniške $(ndlfe v Belgiji Inženerska diploma v 2—o letih Oddelki za: elektromehaniko. gradnjo strojev, kemijo industrijo, izdelavo avtomobilov, inž. trgovine, inž. kolonij. Pripravljalni oddelek (isto tudi za nacijonalue univerze!. Početek semestra IS. marca. Prospekte brezplačno. Pisma v vseh jezikih: Institut Supérieur Technique & Colonial. 25. tird. de la Constitution Liege, (Belgija). LU D, BARAGA, ca G/j. TeiefOii St. 080 Zahvaljujem se vsem svojim cenj. gostom, ki SO me posečati v moji restavraciji v STIČNI ter vljudno naznanjam, da sem sc PRESELIL v Ljubljano ter prevzel dobro znano gostilno „pri Vitezu" na Bregu. Postregel bom vedno svojim cenj. gostom z izborno kapljico in gorkimi ter mrzlimi jedili. — Sprejemam ABONENTE na hrano. Zi cenj obisk se priporočam Mihael Repanšek gostili ičar na Bregu. 99 SPECTRUM" d. d. S INZ. KOP1STA. DUBSKY IN KRST1C tvornlca ogledal In bruženega slekla LJUBLJANA VII Hedvedova ulica 38. leleton S43 Zagreb. Beograd. Osllek SredlšnJ ca: ZAGREB Zrcalno steklo, porta Ino steklo, maitnsko steklo 5-6 mm, ogledala, bruiena v vseh vellKostih in oblikah, kakor tudi brusen« prodorne Sipe, izboćene ološće. vsloklevantevmed. Flna.navadna ogledal» O Razglas. Razpisuje se ponovna USTMENA DRAŽBA hrastovega lesa * MESTNEM LOGU na dan 27. februarja ob Јвр* 2. uii popoldne v občinski pisarni. — Izklicna cena 357.000 Din. Pravico do dražbe imajo one osebe, katere položijo vadija 50.000 Din. Plačilni pogoji isti kakor že prvič navedeni, ki jih lahko vsak pogleda med uradnimi urami v občinski pisarni. 1228 Gospodarski odbor za mestni imetek v Metliki. o» « ™ o t a 0> >'л > P k- u m a JQ . C J) -j; •S S 01 «« s .s s v — >N ca a> C C O 4M ù ers -a -i' u « > o- — .s ^ 4) o C «S ^ -O iS O » i ■ ■ O O v o a - Si o «3 o ZZ ^ 4» < > V- O Ui .*» < * u «л Л ~ o < •ofl □ i tO 'z/j => -S □ g. LJUBLJANA, Dunafska cesta i a. PTUJ, S ovenskf Ira. NAZNANILO. Naznanjam slavnemu občinstvu, da bom odslej pleskarsko in ličarsko obrt Oražem& Jančar VOdil samostojno v istem obsegu kakor poprej in se sedaj najvijudneje priporočam slavnemu občinstvu za vsa v pleskarsko in ličarsko obrt spadajoča dela. Z velespoštovanjem BLAŽ ЈДШП, Breg si. 6, UUBLMA POZOR I POZOR f Dame in gospodje! Najnovejši parifki in dunajski ie,odeli SLAMN;KOV za spomlad so došli, kakor: Tagal, Tagaliantasie, Picco, 1'Torina ter svileni k'obuki vseh vrst po najnižjih cenah. — V zalog' so tudi vseh vrst moški KLOBUKI po znižanih cenah. — Sprejema se vedno vsa v to stroko spadajoča dela v popravilo, kakor znano, po jako ri/.kih cenah. Se priporočata Ivan in Helsna Kvas klobučar In modistinja — MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 32. Lepa domači ia ».-(-IVA ITI**. «.i kuhinja, poslovni lokdl, dve klel., .. , v. c pu- cu .. u , pravna za kmetijo, obrtnika, trgovca, zraven rodovitne njive, ves trgovski in hiSni inventar, SE PRODA skupno ali posamezno na prostovoljni javni dražbi v ponedeljek 28. II. ob 1. uii popoldne. Cena za skupni prevzem 100.000 Din. — JOS. ŠTURM, SKOPICE, p. Cerklje, postaja Brežice. PrlporoCa se MAST znamke J. P. lastni izdelek tvrdke Evatd PopoviC, Ltubijana Cena nizka, blago izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PREKA)ENO MESO vedno v zalogi, po izvanredno nizki ceni. sprejme zanesljive, zgovorne zastopnike za prodajo domačih državnih srečk pod zelo usodnimi posoji. Ponudbe pod „EKZI-STENCA" št. 1241 na upravo lista Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črlaluica in tvornlca poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopit, r eva ul>ca 6/U. Kostanjev taninski Ses najtočneje plačilo, običajne dimenzije, celoletne dobave kupi za najvišje cene: FRANC KUPNIK, Podplat. Ponudite hlode: orehove, brestove, javorjeve, hrastove bukove.* i Ali ste žc slišali na' e najnovejše orjaške jf, Gramofone svetovno znane znamke »His Master' s Voice«? Kolosalna polna jakost glasu presega vse dosedanje proizvode t'rvak med najboljšimi KOVČEK-GRAMOFON1. tehnično popolnima dovršen jc edino naš Model tOl B. — Ne kupite gramoiona kje drugje prej. predno ste slišali naše pro zvode Velikanska zaloga plošč Vam nudi največjo izbero. Za vsak prodani aparat dveletna pismena ga-ranena. — Vsi nadomestni deli so vedno na zalogi. Pri nakupu gramofona in plošč am nudimo naj irje ugodnosti. Edino zastopstvo orig. angleških gramofonov »His Master' s Voice« A. Rasberger, Ljubliana, Tavčarjeva 5 Ivam Zakolnik Ljubljena» Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster та. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne los« ne sta%be, ostrešja hiS, vile, tovarue, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla. stopnjice. ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ŽAGA TOVARNA FURNIRJA PROMETNI ZAVOD U PREMO® D.D., LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PfPlTft П Cff domači in inozemski za domačo A 4 dll.JJj kurjavo iu industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. za premog d. d. v Ljubljani, MiMofea IS/!. Zadružna gospodarska banka d. a. Brzoav. naslov: Gospobanka Ljublfarta, Miklošičeva cesta lO Telefon *te». 57, 470 n 979 Račun poštno ček. urada št. 11.945 Podružnice: Cel e, Djakovo, Maribor, Novlsad, Sarajevo, Sombor, Split, gibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16.000.000 —, vloge nad Din 250,000.000*— Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Sales deposits, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jufotlovanako Uakarao v Ljubljani: Karol Cet Izdajatelji dr. fl. kulovec, Mrednik: Franc Ttricdlav.