Celje - skladišče D-Per 582/1982 Leto V. — februar 1982 Izhaja vsakega 20. v mesecu COBISS a glasilo socialistične zveze delovnega lju Novo v davčni politiki Pristojnim zborom Skupščine SR Slovenije predloženo delovno besedilo predloga zakona o davkih občanov je v skupščinskih telesih in tudi sicer v javnosti vzpodbudilo živahno razpravo in zanimanje za novosti na področju davčne politike. Glede na to, da so davčni zavezanci, ki plačujejo davek od dohodka iz kmetijstva v občini najštevilnejši in da so v predlogu zakona navedene pomembne spremembe nanašajo prav na to področje, je razprava o teh vprašanjih tudi najbolj prisotna med lastniki zemljišč. Za dosedanje razprave lahko rečemo, da so nakazale vrsto vprašanj in tudi dilem, opaziti pa je premajhno informiranost o resničnih smotrih sprememb in pa pretirano bojazen, da bi izvajanje zastavljene davčne politike negativno vplivalo na rast proizvodnje hrane, oziroma zmanjšalo interes za kmetijsko proizvodnjo v celoti. Menimo, pa, da je za razumevanje novejših pogledov na' ta del davčne politike, poleg izhodišč predloga zakona, treba imeti pred očmi tudi dogovor o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji za leto 1981 in ustrezen predlog za leto 1982, ki po svoji vsebini dajeta okvir tekočim ukrepom in rešitvam na tem področju in slonita na sedaj veljavni normativni ureditvi. Prav v tej zvezi bi želel opozoriti na najvažnejše rešitve oziroma predloge in sicer: 1. Na obdavčitev po dejanskem dohodku (ne po običajnem katastrskem dohodku) se uvrstijo tiste dejavnosti, ki bodisi nimajo pomembne zveze z obdelavo zemlje (vzreja živine — zlasti perutnine — na industrijski način) ali pa glede na stopnjo intenzivne Izrabe zemlje katastrski dohodek spričo svoje zastarelosti ne more biti realna podlaga oziroma merilo resničnega dohodka (vzgoja sadnih in trsnih sadik, sadik okrasnih rastlin, zelenjave, rož, itd.) Dohodki industrijske vzreje živine, zlasti perutnine, doslej sploh niso bili predmet ugotavljanja in tudi ne obdavčenja, dohodki omenjenih nasadov pa le simbolično, največkrat pa spričo majhnih površin tudi ne. Sledeč ustavnemu načelu, da naj občani prispe- vajo za potrebe družbene skupnosti po svojih materialnih možnostih, je zanemarjanje te vrste dohodkov (največkrat poinemb-nin), odmik od spoštovanja ustavnih in zakonskih norm. V naši občini imamo opravke resneje le z intenzivno vzrejo perutnine, namreč brojlerjev in jarčic za farme kokoši — nesnic. 2. Dohodki zemljišča so se in se še ugotavljajo po sistemu katastrskega dohodka, osnovno načelo za oblikovanje tega predpostavljenega dohodka so stara nad sto let, kasnejše dopolnitve so se nanašale v glavnem na njegovo valutno ali vrednostno valorizacijo. Kjub zadnji valorizaciji in strukturnim spremembam v letu 1978 sedanji katastrski dohodek seveda zdaleč ne ustreza dinamiki realne rasti dohodka te panoge, davčne obremenitve pa se zneskovno niso pomembneje spremenile zadnjih 20 let. Glavni razlog za to je dejstvo, da so v tem obdobju nastopile nove okoliščine, namreč nastanek obveznega, najprej zdravstvenega, , nato še starostnega zavarovanja kmetov. Glede na relativno hitro rast obveznosti do teh zavarovanj se je davek vse bolj umikal, njegov delež ne dosega niti 20 °/o skupnih davčnih in prispevnih obveznosti iz naslova dohodka od kmetijstva. Šteje se, da čedalje večji razkorak med resničnim in katastrskim dohodkom utemeljuje postopno rast tudi davčnih obveznosti. 3. Naštete okoliščine pa ne zadevajo dohodkov od kmetijstva izenačeno. Dobršen del kmetijskih zemljišč in torej tudi dohodka je v lasti občanov, ki imajo pravico do zdravstvenega in pokojninskega varstva na osnovi minulega (upokojenci) ali tekočega delovnega razmerja (delavci). Le-ti pa prispevkov za zdravstveno oz. pokojninsko zavarovanje od kmetijskih dohodkov ne plačujejo, zato nastaja vse večji neopravičljiv razkorak v pogledu obremenitev na tak dohodek med kmeti, ki so v tem svojstvu zavarovani in med ostalimi lastniki zemlje. Z dodatnim davkom se je ta razlika sicer ublažila, vendar nepomembno. Naštete okolnosti so v bistvu podlaga za določene ukrepe tekoče davčne politike, namreč: a) z odlokom o spremembah odloka o davkih občanov, sprejetim jeseni 1981, se uvaja obdavčitev po dejanskem dohodku nekaterih prej navedenih dejavnosti iz kmetijstva (perutninarstvo, ostala industrijska vzreja živine in nasadi), pri čemer trenutno prihaja v občini v poštev le perutninarstvo. Podlaga za ugotavljanje dohodka so evidentirani skupni prihodki, zmanjšani za opravičljive in izkazane poslovne stroške, pri čemer so lahko v pomoč stroškovni normativi. Pri občanih, ki so kot kmetje zdravstveno zavarovani, se od tako dobljenega čistega dohodka odšteva še osebni dohodek po posebnih merilih za ostanek pa pomeni osnovo za odmero davka. Tak sistem velja že v letu 1982. b) Predlog sprememb odloka o davkih, ki je na dnevnem redu skupščine občine v skladu z omenjenim dogovorom o usklajevanju davčne politike v letu 1982 pa vsebuje tudi spremembe stopenj davka od kmetijstva od nezgodnih površin, namreč v nižinskih in srednje hribovitih predelih od 7 na 9 %, v bolj hribovitih legah od 4,5 na 5 %, v višinskih pa bo stopnja 2 % ostala nespremenjena. Davek na dohodke od gozdov (osnova je cena lesa na panju) pa bi se naj povečala od 23 na 29 %. S tem bi bile deloma uresničene zahteve po postopnem usklajevanju rasti davčnih obremenitev z rastjo dohodka. Predlog predpostavlja tudi povečanje stopenj dodatnega davka, ki ga plačujejo lastniki zemlje, ki niso kot kmetje zavarovani, in sicer od dosedanjih 10 na 30 % pri dohodkih od negozdnih površin, pri dohodkih od gozdov pa od 24 na 45 %. Pri tem je pojasniti, da takšno povečanje pomeni, da ostajajo obremenitve z davničimi in prispevnimi obvez; nostmi pri kmetih zavarovancih na eni strani in davčnimi obremenitvami pri ostalih zavezancih ob enakih dohodkih od zemlje približno v razmerju 2 : 1. V predlogu zakona omenjeno obdavčevanje po dohodku namesto po katastrskem dohodku pa ne pomeni, da bi se za vsako kmečko posest ugotavljal dejanski dohodek, ker bi to bilo tehnično nemogoče, pač pa sistemsko in vrednostno valorizacijo katastrskega dohodka, uporabo instrumenta osebnega dohodka, tudi za kmete in na kmetiji zaposlene osebe, ki jim je to edini poklic, ustrezno spremene na področju predpisov o zdravstvenem in starostnem zavarovanju kmetov itd., kar pa bi naj bilo dodelano do konca leta 1983. Menimo, da je ta informacija lahko ilustrativni pripomoček pri javni razpravi. Uprava za družbene prihodke Od tu in tam... 21. januarja 1982 so bile v Alposu volitve samoupravnih organov. Izvoljen je bil delavski svet, samoupravna delavska kontrola DO, TOZD, DSSS ter skupna disciplinska komisija. Volili so na treh voliščih. 25. januarja 1982 so se pričele zimske počitnice za učence osnovnih šol. Ker ni bilo snega, ni bilo pravega počitniškega vzdušja. Učenci petih razredov in nekaj učencev iz nižjih .razredov, so imeli smučarske tečaje na Rogli, od 2. do 5. februarja. 1. februarja so prišli v goste k našim učencem in učiteljem učenci in učitelji iz Karlovca. Pri nas so ostali teden dni. Skupaj z našimi učenci so hodili na smučanje na Roglo. Bivanje učencev iz Karlovca je v okviru programa sodelovanja med VIZ Šentjur pri Celju in Radno organizacijo osnovnog obrazovanja Karlovac. V programu je bilo tudi zimovanje otrok iz Karlovca v brigadirskem domu v Šentvidu pri Planini, ki je bil v ta namen tudi adaptiran. Zaradi pomanjkanja snega je zimovanje odpadlo. V juliju in avgustu bo 300 naših 'otrok letovalo v počitniškem domu v Selcah pri Crikvenici, ki je last Radne organizacije osnovnog obrazovanja Karlovac. Za pedagoške delavce naše občine ni trotedenskih zimskih počitnic. V prvem tednu so se intenzivno izobraževali na seminarjih in predavanjih. Za vse pedagoške delavce so bila izvedena naslednja predavanja: dr. Tanja Samovec (fil. fakulteta): Agresivnost, dr. Emil Rojc (CK ZKS): Reforma šolstva, Zdenka Batistič (Skupni servis SIS): Svobodna menjava dela. V času počitnic so se sestali tudi strokovni aktivi in obravnavali aktualno problematiko. 3. februarja 1982 so bile na cesti Šentjur — Jakob ob 17,45 uri zaprte zapornice na železniškem prehodu pred Bohorjem. Vsi udeleženci prometa so «potrpežljivo« čakali, da so se zapornice ponovno odprle db 18,25 uri, torej čakali so 40 minut. Sprašujemo se, zakaj? Kaj bi bilo, če bi kakšen avtomobil maral na nujno vožnjo? V okviru izobraževanja ob delu se je 30. januarja zbralo 157 absolventov' šole za kmetovalce in kmetovalke — gospodinje. Poslušali so predavanje iz poljedelstva: kako povečati pridelke na njivah in travnikih in iz živinorejstva — uvajanja sodobne hlevske mehanizacije. 13. februarja je bil organiziran tudi strokovni ogled mlečnih farm na 'kmetijah v Poljčah na Gorenjskem. V okviru proslave slovenskega kulturnega praznika na Osnovni šoli Franja Vrunča iz Gorice pri Slivnici sta gostovala znana umetnika: igralec Boris Kralj, ki je recitiral * pesmi dr. Franceta Prešerna in Župančiča, ter glasbenik Silvester Mihelčič, ki je koncertiral na električno harmoniko. Program je toil pester in na dokaj kvalitetnem nivoju. Proslavi so prisostvovali tudi učenci in učitelji COS iz Loke pri Žusmu. JOŽETU PIKLU v spomin 1909 -1982 V Šentjur je prišel iz Žalca leta 1927 za korespodenta in knjigovodjo k Ferdu Smoletu, trgovcu s poljedelskimi stroji. Kmalu se je uveljavil tudi v šentjurskem društvenem in političnem življenju. Bil je tajnik gasilskega 'društva, tajnik organizacije «Bojevnik« ter v letih 1933 — 1935 pripadnik simpatizerske skupine, ki je bila po podpisanem povezana prek prof. Branka Rudolfa s partijsko organizacijo v Celju pod vodstvom Slavka Šlandra, Piklovega sošolca. Ta skupina je organizirano širila in prebirala marksistično legalno 'literaturo pa tudi ilegalne partijske tiske, ki jih je podpisani dobival od prof. Perperjeve, kolegice na celjski gimnaziji. Protifašistično in pro-tirežimsko miselnost je širila med študenti, vajenci in delavci, v Društvu kmetskih fantov in deklet, med kmeti gospodarji pa tudi med nekaterimi trškimi izobraženci Sokoli. Organizirano je razbila shod Jerneja Slanteta, «opozicijskega« kandidata na režimski listi za pe-tomajske volitve 1935, ter s tem in z razpravami na predvolilnih shodih dosegla v Šentjurju in sosednjih Občinah vidno število glasov za opozicijo pod vodstvom VI. Mačka. Jože Pikel se je takrat izkazal kot zelo dober agitator. Ko je bil podpisani zaradi omenjene predvolilne opozicijske dejavnosti in levičarskega vpliva na celjske gimnazijce novembra 1935 premeščen «po službeni potrebi« v Mursko Soboto, je začeto delo nadaljeval Jože IPiM. Talko je 'Organiziral udeležbo Sentjurčanov, zlasti kmetov, na velikem shodu v Lesičnem, ki se je po zaslugi levičarskih udeležencev sprevrgel v shod kmečko-delavskega gibanja (podobno kot leta 1935 — npr. ljutomerske demonstracije itd.). Nov vzpon je doseglo protifašistično gibanje v Šentjurju z ustanovitvijo prve partijske celice leta 1938 v Vrbnem pri Boršičevih. Med ustanovitelji te celice lin njenimi člani je bil tudi Jože Piki. Poudarek ljudsko-frontnega gibanja zdaj ni bili več predvsem soical-no-bor ban, ampak spričo bližajoče se nacistične nevarnosti narodnoobramben. Sokoli so praši še v večji meri kakor dotlej pod vpliv levice. Piki je bil leta 1939 izvoljen za načelnika sokolskega društva. Bi je med organizatorji protidraginjske akcije, zbiranja podpisov za Društvo prijateljev SZ ter udeležbe Šentjurčanov pri demonstraciji v Celju zoper pristop Jugoslavije k fašističnemu Trojnemu paktu. Med aprilsko vojno se je Piki vključil v vojaško enoto kraljevske vojske v Velikem Trgovištu, po kapitulaciji Jugosavije pa so ga gestapovci aretirali. Zaprt je bil v Celju do 19. julija 1941, nato izseljen v Bosno. Ker so Boršičevi v Samoboru jamčili zanj in za ženo Hildo, so ga pustili iz taborišča k njim. Tu se je povezal z NOG in se zaposlil v Zaboku v tekstilni tovarni Prpič. Povezan s partizani, jim je organiziral pošiljanje zdravil in tekstila. Brž po osvoboditvi, maja 1945, se je vrnil v Šentjur. Postal je sekretar krajevnega odbora OF ter upravnik Nabavno-prodajne zadruge (Nanosa). Od julija 1947 do maja 1952 je delal v Celju: najprej kot referent za finančni plan okoliškega okraja, nato 'kot član in kot tajnik okrajnega ljudskega odbora ter član okrajnega komiteja KP. Od maja 1952 do upokojitve 1970 je bil tajnik skupščine občine Piran. Družbeno je ostal aktiven vse do lani, ko je zbolel. Udeležil se je več kongresov. Tako I. kongresa OF leta 1945, II. kongresa Enotne narodnoosvobodilne fronte v Beogradu, kot predstavnik GO Ljudske tehnike Slovenije pa zveznega kongresa v Sarajevu itd. Vedno je rad šahiral, bil je med organizatorji veleturnirja v Portorožu, kjer sta zablestela M. Talj in R. Fischer. Jože Piki je bdi zanesljiv, organizacijsko domiselen, življenjski organizator izvajanja zadanih nalog, ki jih zato ni dobival malo. Kljub obremenitvam je našel vedno čais za marksističen študij in branje dobrih leposlovnih knjig, ki jih je vedno kupoval in si ustvaril lepo 'knjižnico. Zaradi politične in splošne razgledanosti in treznega presojanja družbenih razmer ter dobrega poznavanja ljudi jih je Jože znal pridobivati, jih prepričati in vključiti v družbeno delo. Kot v šahu tudi v življenju ni maral nepotrebnih zapletov. Bil je vedno v službi ljudi, vprašanja je reševal s smislom za postopnost in razvoj. Bil je eden tisith, ki so po osvoboditvi nenehno nosili na ramenih težo našega ne vedno lahkega razvoja. Vsem, ki smo z njim delali, razpravljali, razglabljali o poteh naše družbe, postavljali vprašanja zaletavosti, kritizirali parazitstvo in špekulacije in se z njim prijateljsko srečevali, bo ostal Jože v dragem spominu. Janko Liška Volitve so pred nami Vsestranska aktivnost SZDL, ki je povezana z različnimi predvolilnimi postopki, se približuje h kraju. Eviedntiranje delovnih ljudi in občanov za opravljanje delegatskih dolžnosti je bilo zastavljeno dovoj široko in demokratično, kar pa so potrdile tudi temeljne kandidacijske konfernce, ki sta jih sklicala SZDL v KS in ZS v delovnih organizacijah. Delovni ljudje in občani zaupane naloge sprejemajo z vso odgovornosti jo 'in na ta način izražajo pripadnost samoupravni socialistični družbi ter svojo pripravljenost za nadaljnjo krepitev delegatskega sistema ter odločanja znotraj tega. Skupščinske volitve bodo potekale v delavnih organizacijah v četrtek, 11. marca 1982, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo, 14. marca 1982. V delovnih organizacijah bodo delavci volili delegacije za zbor združenega dela občinske skup- F. Popit v naši občini — Obremenjeni z nerazvitostjo — Problem finansiranja KS Pred tem obiskom se je v občini mudila že delovna skupina CK ZKS, ki je pripravila obširno oceno, katero so ob prisotnosti predsednika OK ZKS tovariša Franceta Popita obravnavali šentjurski komunisti. Tov. Popit je pohvalil partijsko delo v občini, ter povdaril, da je napredek na vseh področjih viden. Morda srno še vedno obremenje- ni s tem, da smo nerazvita občina in se preveč zanašamo na pomoč »od zunaj«. Razvoj seveda ni odvisen samo od industrije, temveč je potrebno najti tudi druga področja ustvarjanja dohodka. To je v pivi vrsti kmetijstvo. Potrebno ga bo intenzivirati, vnesti sodobnejšo tehnologijo, individualne 'kmetovalce ščine, delegacije SIS oziroma splošne delegacije SIS, iz katerih bodo kasneje delegirali delegate v posamezne skupščine SIS. V KS pa bodo občani volili delegacije za zbor KS občinske skupščine, delegacije za SIS in delegate za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Poleg vsega tega pa bodo volili svoje delegacije tudi kmetje in obrtniki, ki so povezani kot kooperanti v KK in v GG ter obrtniki v obrtno združenje. Volitve so ustavna pravica in dolžnost slehernega občana in delavnega človeka, s katero izraža zaupanje v ljudi, kateri prevzemajo v delegatskem sistemu odgovorne dolžnosti ter pripadnost 'samoupravni družbenopolitični skupnosti. Pozivamo vse Občane in delovne ljudi, da se volitev udeležijo in opravijo svojo ustavno in državljansko dolžnost. OK SZDL Šentjur pri Celju pa tesno povezati z zadrugo. Ob tem bo vsekakor potrebno rešiti vprašanje klavnice. F. Popit je menil, da ne gre toliko za vprašanje lokacije klavnic kot za to, da zagotovimo dovolj živine za zakol. Ker tega ni, se često zgodi, da so zmogljivosti klavnic premalo izkoriščene, kar seveda prinaša negativne rezultate gospodarjenja. Problem finansiranja KS je gotovo prisoten, posebno še v občini, kjer veliko število delavcev dela v sosednjih občinah. Prav bi bilo, da bi del sredstev, ki jih ustvarjajo delavci v drugih občinah našel svojo pot tja, kjer ti delavci živijo, to je v KS. Za celjsko območje se pripravlja družbeni dogovor, 'ki bo ta problem rešil in pripomogel k hitrejšemu razvoju manj razvitih KS. Ker je delovna skupina podala tudi poročilo o nesoglasjih v Alposu, so spregovorili tudi o tem. Vsekakor v Alposu ne gre za sovraštvo med delavci obeh tozdov, pač pa so spore zanetile višje strukture, najverjetneje v boju za stolčke, je menil France Popit. Celotni samoupravni sistem bazira na zaupanju do delavca, v njegovo ustvarjalno moč, iniciativo, vendar pa je potrebno USMERJAJO TJA, KJER DELAVCI KORISTIJO KOMUNALNE IN DRUGE STORITVE Že vrsto let delegati zbora krajevnih skupnosti opozarjajo na pereče probleme pri financiraju programov krajevnih skupnosti. Za kaj pravzaprav gre? Po obstoječi zakonodaji se sredstva za potrebe komunalnih dejavnosti, izgradnjo in vzdrževanje cest, za pospeševanje kmetijstva, za KS in podobno združujejo po posebnih sporazumih, ki jih podpišejo TOZD, nakazujejo pa se ustrezni interesni ali, drugi skupnosti v občini, 'kjer je sedež TOZD. To za nas pomeni, da približno 2400 delavcev, ki delajo v TOZD v drugih občinah, ne združuje sredstev za zadovoljevanje potreb v kraju bivanja, breme izgradnje te infrastrukture pa več ali manj nosijo delavci, zaposleni v občini. Zaradi pomanjkanja denarja moramo že tako skromne programe zmanjševati. Prav zaradi teh problemov smo se v okviru Medobčinske gospodarske zbornice zavzeli za sprejem posebnega družbenega dogovora v regiji, s katerim bi omogočili ustrezno rešitev teh problemov. Ta dogovor naj bi podpisale vse občinske skupščine v regiji, zbornica, MS SZDL in MS ZSS ter se z njim obvezali, da bodo v okviru izvajanja politike Skupne porabe omogočile, da bi se nakazovali nekateri prispevki po domicilnem načelu (to je tja, kjer delavec živi). Gre za naslednje prispevke: — za izgradnjo komunalnih objektov (50 %) — za vzdrževanje 'komunalnih objektov (50 %) — za ceste — za delovanje v KS oziroma izvajanje programov KS — za SLO in DS — za požarno varstvo — za pospeševanje kmetijstva — za ostale prispevke iz dohodka TOZD, ki so namenjeni za zadovoljevanje potreb delavcev v kraju bivanja. Posebej kaže poudariti, da ne gre za dodatno obremenjevanje dohodka TOZD, niti osebnih dohodkov zaposlenih. Gre za sredstva, ki se že sedaj zbirajo oziroma se bi zbirala tudi v bodoče, razlika naj bi bila v tem, da bi sorazmerni del sredstev (glede delavca pravilno in pravočasno informirati. Tega v tej delovni organizaciji gotovo manjka. Z boljšimi in samoupravnimi odnosi bodo v Alposu lahko dosegli tudi še bolje poslovne rezultate. Drago Mackošek na število zaposlenih) SDK iz zbirnega računa nakazala na ustrezno SIS ali KS v naši občini. Tudi tehničnih težav pri nakazovanju ne bo, saj bo SDK, podobno kot to dela npr. pri prispevkih za šolstvo, sredstva nakazovala iz zbirnega računa. Tore j je sprejem in realizacija tega dogovora več ali manj odvisna od opredelitve vseh podpisnikov, v veliki meri pa tudi od naših delavcev, ki delajo izven občine. Vsak zaposleni, posebno pa člani samoupravnih organov, bi morali poznati vsebino omenjenega dogovora ter se zavzemati za njegovo realizacijo. Žal je resnica takšna, da v primeru, če ne bomo uspeli urediti predlaganega sistema zbiranja nekaterih prispevkov, ne preostane drugega, kot da zmanjšamo že talko skromne programe razvoja KS ali KCS ali pa uvedemo različne prispevke občanov za izgradnjo posameznih komunalnih in drugih objektov. (Večje za zaposlene izven občine ter manjše za zaposlene v TOZD v občini, iki že združujejo določena sredstva za te namene). Verjetno pa takšen pristop ne bi bil najboljši, zato bi morali zastaviti vse sile, da pride do podpisa DOGOVORA. Omenjene pobude smo že večkrat posredovah v različnih organih: v DPO, v republiški skupščini, na zadnji konferenci ZK pa je to pobudo podprl tudi predsednik slovenske ZK tovariš Popit. Hinko Pap Zanimivo predavanje Občinska konferenca ZKS je pripravila predavanje znanega zunanjepolitičnega komentatorja Draga Košmrlja, ki je spregovoril o aktualnih političnih razmerah dòma in v svetu. Največ je govoril o dogodkih na Poljskem, o odnosih med super silama in o dogodkih na Kosovu. Predavanje je dopolnil z odgovori, ki so jih zastavili poslušalci, ki so se v veliki dvorani Kulturnega doma zbrali v zelo velikem števila. Takšna predavanja velja v bodoče še večkrat organizirati, saj je zanimanje zanje, predvsem članstva ZK zelo veliko. Drago Mackošek *****-A-*-*****-*#***-ćr*£-*-fr Tudi kmetijstvo je lahko atraktivno Usmerjanje sredstev žena Ob dnevu skromna in optimistično razpoložena. Sama pravi, da se z razumevanjem v kolektivu in s poštenim delom lahko vse premaga in ustvari boljše prihodnje dni. Je trdno prepričana in verjame, da v njenem kolektivu vsem gre za to, da bi dosegli čimrveč, da bi realizirali vse zastavljene cilje. Njen delovni dan traja dolgo. Poleg obveznosti, ki jih ima na delovnem mestu, je Zdenka še mati, žena in gospodinja. Ko se pogovarjam z njo, imam občutek, da ji ni težko delati, vse vzame, kot da je to del življenja. Vsako delo opravi z veseljem, ne da bi ji bilo breme, in pravi, da sadove svojega dela pobira sama. Srečna je v krogu svoje družine, srečna je v kolektivu, srečo si je ustvarila sama. Poleg vsega dela najde nekaj časa tudi zase, saj se mora vsaka žena posvetiti tudi sama sebi. seveda kolikor ji dopušča čas. Prijetno se je pogovarjati s človekom, kot je Zdenka, saj je polna optimizma, vere v sebe, v delo in v dobrine, ki jih sama ustvarja. Goce Kalajdžiski Današnji članek posvečamo delavki, materi, ženi, ki ves svoj dan posveča družini in delu. Ko sem se odločil, da bom napisal ta članek, sem se oglasil v delovni organizaciji TOPER — TOZD Moda, kjer so večinoma zaposlene ženske. Ko sem povedal zakaj sem prišel, so vsi predlagali, naj predstavim Zdenko ŠPES, pridno delavko, samo-upravljalko, predsednico delavskega sveta. Zdenka ŠPES je kvalificirana šivilja, rojena v Ljubečni. Z devetnajstimi deti je spoznala svojega življenjskega sopotnika in se preselila na njegovo domačijo v Vrbno. Je mati dveh otrok. V Modo je prišla 1974. leta, kjer se je hitro vživela in posebnih težav na delovnem mestu ni imela. Zdenka je predsednica delavskega sveta in je aktivna v okviru svojih zmožnosti. Prej je aktivno delala v sindikalni organizaciji. Sama pravi, da za delo v samoupravnih organih ne odloča čas, ampak potrebe po reševanju vsakdanjih problemov. Zaradi njene aktivnosti in pridnosti na delavnem mestu je zelo priljubljena v kolektivu. Je Skromna udeležba na proslavi KULTURNI PRAZNIK ZA DANAŠNJO RABO, ALI KULTURNI PRAZNIK KOT ODSEV ODNOSOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI IN OBČINI Predvsem je potrebna vzgoja tistih navad in odnosov, ki budijo željo po lepoti, po njenem odkrivanju in spoznavanju, zakaj v njej je skrito del tega, kar dela človeka velikega. Aci Svetina, V V Šentjurju smo proslavili kulturni praznik v ponedeljek, 8. 2. 1982 ob 19. uri, ob zelo skromni udeležbi. Udeleženci smo bili prijetno presenečeni ob vstopu v dvorano. Oder je bil zelo lepo pripravljen s povečano Prešernovo in Cankarjevo sliko ter rokopisom kitic iz Zdravljice. Program, ki so ga izvedle ženske, izjema je bil samo en moški, je bil zelo lepo izveden in zasluži pohvalo. Pripomba je edino v izboru programa. Program je bil namreč izrazito sentimentalno izbran. Veličina Prešerna pa je tudi njegova domovinska in človekoljubna pesem, ki je prav tako ali pa še bolj aktualna za današnji čas. Prijetno doživetje večera pa je kalilo spoznanje na koncu, da nas je bilo udeležencev zelo malo. Kulturni praznik smo začeli praznovati ne toliko, da bi se spominjali Prešerna kot poeta, ampak da bi njegovo visoko pesem vnesli v svoje vsakdanje življenje in ravnanje. Udeležba na proslavi je odraz, da v našem Iskrene čestitke ob dnevu žena v I • • želijo D PO, SO, IS in UREDNIŠTVO kraju več kot 130 let po Prešernovi smrti nismo uspeli vnesti v naše medsebojne odnose, v naše delo in ravnanje veliko njegovih idej in želja ter lepote estetskega ustvarjanja. Kultura ni samo recitiranje in poznavanje njegovih pesmi, ampak in predvsem slika našega okolja, dela na delovnem mestu, medsebojnih odnosov, skratka slika naše organiziranosti. Skromna udeležba, zlasti pomanjkanje prosvetnih in drugih družbenopolitičnih delavcev in aktivistov, daje kaj čudne občutke za našo perspektivo. Treba bo še dosti narediti in v bodoče temeljito pripraviti kulturni praznik, da se bo lepota začela pomikati v naša srca. Spomin na Prešerna kot kulturni praznik torej zato, da bi s pomočjo njega v svoja srca vnesli nekaj njegovih želja po lepoti, ljubezni, dobrih medčloveških odnosih, bratstvu in dobrem delu, za katere je bil prikrajšan v svojem času in ikd so bile pobude za njegovo visoko pesem. Pred kratkim umrli velikan naše dobe, Miroslav Krleža, je zapisal, da kulturno ustvarjanje ne pomeni nič drugega kot misliti. Nered v besedah je posledica nereda v mislih in nered v mislih je posledica nereda v človeku, nered v človeku je posledica nereda v okolju in v razmerah tega okolja. To pomeni, da nas čaka še mnogo dela in da bo treba v bodoče temeljito pripravljati kulturne praznike in podobne prireditve v krajevnih skupnostih in občini, da bodo efekti večji. Mogoče ne bi bilo slalbo, da se podelijo ob tej priliki tudi skromna priznanja tistim, ki za to, da bi bila kultura prisotna v naših srcih, pri delu in medsebojnih odnosih največ naredijo ali se posebej izkažejo. F. Z. Kaj predvideva dogovor o razporejanju dohodka za leto 1982 V vseh družbenih planskih dokumentih (srednjeročnih planih in v letnih resolucijah) smo opredelili obvezo, da bomo krepili materialno osnovo združenega dela ter temu ustrezno zagotavljali hitrejšo rast sredstev za razširjeno reprodukcijo — to je za vlaganje v osnovna in obratna sredstva in manjšo rast vseh vrst porabe — osebne, splošne, in skupne. Osebni dohodki predstavljajo v tem sklopu zelo pomembno področje, so pa tudi pomemben element pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Ravno zaradi tega jih še posebno konkretno opredeljujemo v vsakoletnih resolucijskih dokumentih, v skladu s posebnim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki je bil sprejet prvič za leto 1980 in v nekoliko spremenjeni obliki uporabljen tudi lani. Ce ocenjujemo uresičevanje dogovora v naši občini v preteklih letih, potem lahko ugotovimo, da smo ga v globalu v večini sredin upoštevali — čeravno so bila med letom prisotna večja ali manjša odstopanja, kar pa je uspelo s -slkupno akcijo do sprejema zaključnih računov večini kršiteljev sanirati. Pri tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da je eden izmed osnovnih razlogov, da so. se pojavljali razni problemi pri izvajanju dogovora v premajhnem poznavanju d-ogo- Delavci v TOZD »MODA« smo se zbrali dne 30. 1. 1982 na občnem zboru v prostorih naše temeljne organizacije. Pobudnik za izvedbo občnega zbora je bil IO OOZS, ki je vodil tudi vse nadaljne aktivnosti. Priprave za izvedbo občnega zbora -so potekale že v mesecu decembru z evidentiranjem novih članov v IO OOZS. Na seji IO OOS smo razpravljali o možnih kandidatih ter si razdelili delo, ki ga je bilo treba opraviti za občni zbor, da bo tu potekalo nemoteno. -Kot prejšnja leta smo se tudi letos -odločili, da ob tej priložnosti pripravimo srečanje z našimi upokojenci. Bili smo prijetno presenečeni, ker so se vabilu odzvale vse upokojenke, razen tistih, iki jim bolezen to ni dopuščala. Poleg članov kolektiva se je seje odzval tudi sekretar občinskega sindikalnega sveta tov. Koren Miran. Na Občnem zboru OOZS smo v uvodu pregledali poročilo o delovanju OOS v preteklem obdobju, nakar smo ugotovili, da smo bili -dokaj aktivni in vestni. Posebno pozornost smo posvetili tudi pripravam na 3. konferenco ZSS. Vloga in naloga sindikatov je v -gradivu, ki nam je bilo posredovano iz občinskega sindikalnega sveta, opredeljena zelo zahtevno, saj si morajo sindikati prizadevati za ustvarjanje pogojev, za polno zaposlenost vora. Le-tega so največkrat. proučili v strokovnih službah, njegovo vsebino .in namen pa smo v -premajhni meri ali pa sploh ne razložili delavcem, redko pa so bile tudi sredine, ki bi z dogovorom vsebinsko seznanile tudi vodstva DPO in samoupravne organe. Tak odnos pa je, ne samo porajal razna nezadovoljstva, temveč v primeru zabeležene kršitve tudi onemogočal znotraj DO jasnejšo akcijo subjektivnih sil. Ob -tem tudi lahko ugotovimo, da ni bilo hujših kršitev, ki bi pomenile ali povzročale motnje v samoupravnih odnosih in -družbeni reprodukciji. Pojavile so se predvsem v tistih TOZD, kjer je razporejanje dohodka in osebnih dohodkov zelo kratkoročno in premalo upoštevalo spremembo pogojev gospodarjenja. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1982 je bil sprejet v decembru 1981 (objavljen v Ur. 1. SRS št. 1/82). Njegove novosti oziroma poudarki so naslednji: 1. izhajajoč iz resolucije o -družbeno -ekonomski politiki razvoja SR Slovenije ta dogovor zahteva, da osebni dohodki v globalu naraščajo 8 % počasneje kot primerljivi dohodek. Kategorija primerljivega dohodka je uvedena zaradi spremembe zakona o amortizaciji, ki -predvideva v po- prebivalstva v Sloveniji, v-arstvo delavcev, reševanje stanovanjske problematike itd. Nato srno se omejili še na našo TOZD ter pogledali njeno na-daljno usmeritev. Že ob sedanji -stopnji specializacije je naš TOZD sposoben zadovoljevati najzahtevnejše kupce v zahodni Evropi, zato bomo še nadalje razvijali specializacijo v proizvodnji srajc, pižam, bluz. Dopolnjevali bomo tehnologijo, specializirali strojno oprem-o in se -usposobili, da bomo krojenje in tudi zaključne faze opravljali v TOZD. Naloga naše TOZD naj bo ustvarjanje deviz z -opravljanjem vprečju 40 % porast amortizacije (pri osnovnih sredstvih). Glede na gibanje dohodka v posamezni TOZD ali DS pa bo zaostajanje večje ali manjše; 2. zaradi precejšnih razlik v povprečnem osebnem dohodku je uveden izravnalni procent, ki bo -dal OZD z nižjimi povprečnimi OD -možn-ost nekoliko večjega porasta; 3. posebej je poudarjena zahteva, da OD delavcev niso odvisni le od doseženega dohodka, temveč tudi -od izpolnjevanja drugih poglavitnih družbenih usmeritev, kot so povečanje produktivnosti dela, povečanje izvoza predvsem na konvertibilno področje ter znižanje stroškov; 4. dogovor daje poseben poudarek stimulaciji tistih OZD, ki večji delež celotnega prihodka ustvarjajo z izvozom proizvodov in storitev na konvertibilno področje in dosegajo -boljše odnose med izvozom in uvozom; 5. osebni dohodki delavcev v temeljnih organizacijah s področja samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in v -družbenih dejavnostih, se oblikujejo v odvisnosti od rasti osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, s katerimi so povezani v svobodni menjavi dela. Posebej je -potrebno poudariti, da so delavci TOZD dolžni, da določila letne resolucije in tega dogovora vnesej-o v svoje letne storitev za inozemske partnerje. V č-a-su zaostrenih gospodarskih pogojev se bomo -zavzemali za vse oblike racionalizacije proizvodnje in povečanje dohodka. V tem srednjeročnem planskem obdobju naj bi bila realizirana tudi naša željena investicija o izgradnji nove hale. Po poročilih in diskusijah smo izvalili novo vodstvo OOZS ter mu zaželeli uspešno nadaljnje dello. Sekretar občinskega sindikalnega sveta je bil -ob tem, -da s-mo povabili naše upokojence, zelo presenečen, ter je želel, da s to prakso nadaljujemo ter da bi se prenesla tudi v druge TOZD oz. DO. -Potrebno je negovati tudi složnost in tovarištvo, saj bomo le tako uspešno -delovali. Srečanje, ki smo ga pripravili z našimi upokojenci, je le maj- plane in da se -po njih tudi -dosledno ravnajo. Lahko pa se dogovorijo, da bodo dogovor uresničevale na nivoju DO, se medsebojno v-sklajevale in dopuščale tudi različno gibanje OD v posameznih TOZD. Se nekaj opredelitev pri izplačilih iz sk-lada skupne porabe: — izplačila, za namene sk-upne porabe na delavca se lahko povečajo največ za 20 % v primerjavi z letom 1981; — iz izplačil, ki se urejaj-o z dogovorom, se izločajo sredstva, za stanovanjsko gradnjo, intervencijo v kmetijstvu, regres za topli obrok, financiranje mladinskih delovnih brigad; — regres za organizirano prehrano med delom se lahko oblikuje iz sredstev sklada skupne porabe največ do zneska 800 din mesečno na delavca. Pri tem se za delavce v neposredni proizvodnji regres oblikuje i-z 'materialnih stroškov. Izvršni svet -občinske skupščine in Občinski svet ZSS bosta tekoče -spremljala uresničevanje dogovora in dzrek-la potrebne ukrepe proti OZD, ki brez objektivnih vzrokov kršijo družbene usmeritve, sprejete v republiki in v občini. Iz pisarne obč. sveta ZSS Šentjur pri Celju hen del pozornosti za vse delo, ki so ga opravljali v težkem preteklem obdobju v našem kolektivu. Za njihove zasluge smo se jim oddolžili s skromnimi darili. Nato smo vsi skupaj preživeli še nekaj uric v prijetnem klepetu in dobri volji. IO OOZS TOZD »MODA« VI/ Vi/ *1* Vi/ vi/ VI/ VI/ vi/ Vi/ VI/ Vi/ Vi/ vi/ Vi/ Vi/ Vi/ V!/ VI/ VI/ Vi/ VI/ VI/ DELOVNI CAS »Halo, me prevežete, prosim, na interno 18, rada bi napovedala ... « »Ja, tovarišica, sedaj je ura že 20 do dveh, kdo se bo z vami ukvarjal?« »Ampak, rada bi napovedala...« »No, prav, -saj vas bom prevezala ... Halo, nihče več se ne oglasi, saj sem vam rekla, da so že šli domov.« »Potem mi dajte pa 18.« »Tovarišica, zelo vztrajni ste, lahko vas tudi tja prevežem, če že hočete,..« »Kaj res ni nikogar več, da bi...? »Rekla sem vam. Kaj pa želite?« »Do kdaj pa pri vas delate?« »To vas pa prav nič ne briga!« »Mislite? No, dobro, bom pa vas zadolžila, da ijim poveste, naj me pričakujejo okrog pol devetih.« »Nič ne bo, tovarišica, takrat je namreč malica.« »Že malica?« »Točno tako.« »V redu, jih bom pa počakala.« »Ja, kdo pa ste vi, -da se tako slovesno napovedujete?« »Inšpekcija.« Občni zbor v TOZD „Moda" — Stara šolska stavba — Skupina učiteljev pred novo šolo — Sodobno urejeni prostori omogočajo boljše učenje Predstavljamo KS KS Loka pri Žusmu leži na južnem delu občine, to je obrobno območje vinorodnega področja Virštanja. Na njenem območju živi 835 prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ali pa so zaposleni v delovnih organizacijah v Šentjurju in Celju. Na območju KS se nahaja cerkev sv. Antona na Žusmu s freskami, ki še niso v celoti odkrite, in razvaline gradu Žusem. Iz časa NOB je ohranjena partizanska bolnica »R-6« Javoršči-ca, v samem kraju pa je spomenik padlim borcem. KS Loka pri Žusmu beleži vidne rezultate svojega razvoja po letu 1970. Za občinski praznik leta 1973 so dobili novo cesto proti Dobrini in takrat je začel voziti prvi delavski avtobus. Vzporedno s tem so pričeli krajani z adaptacijo dvorane kulturnega doma in družbenih stanovanj. Vse, kar je bilo zgrajeno v tem obdobju, je v veliki meri porušil potres leta 1974. Krajani niso sedeli križanih rok, zagrabili za delo in s pomočjo širše družbene skupnosti začeli odpravljati posledice potresa. Potres je poškodoval šolo, trgovino, družbena stanovanja, stanovanjske hiše, gasilski dom in drugo. Vsi ti objekti so bili kategorizirani v 4. kategorijo, kar pomeni, da niso bili več uporabni in so se morali porušiti. V Loki je več objektov, ki so širšega pomena. Vsi ti objekti so bili zgrajeni po letu 1974, ko je kraj močno prizadel potres, saj je bila Loka v ožjem epicentru. Nova osnovna šola je prvo zgrajeni objekt v krajevni skupnosti. Ideja o gradnji nove šole je vznikla pred potresom, ker je bila dotedanja šolska zgradba stara več kot 200 let. Potres je pospešil realizacijo ideje o gradnji nove šole. Največji prispevek pri izgradnji je dala delovna organizacija Tenoimpex iz Ljubljane. Tehnoimpex je prevzel patronat nad šolo, tako da ta delovna organizacija vsako novo leto nakaže denarna sredstva učencem. Nova šola je pričela z delom na pionirski dan. 29. septembra 1974. leta. Šola je sodobna. s petimi učilnicami, večnamenskim prostorom, brez telovadnice. Je organizirana tudi celodnevna šola od 1. do 5. razreda, kier ie vključenih 81 učencev. Na šoli je zaposlenih 7 učiteljev. Nova šoMca stavba je dala boljše Pogoje za delo kot prej. Na tei šob' so močno razvite svobodne aktivnosti. V okviru šole deluie tudi vrtec, kamor je vkliu-čenih 20 malčkov. Šolarje od 6. do 8. razreda prevaža šolski avtobus v šolo Gorica. Novo montažno stanovanjsko naselje je nastalo namesto dveh velikih stanovanjskih stavb, v katerih je bivalo 21 družin. Te stavbe so bile močno poškodovane in glede na časovno stisko pred zimo so sl postavili vrsto montažnih hiš, ki tvorijo novo naselje. V novem montažnem naselju so stanovanja v družbeni lasti. Po potresu se je močno razvila tudi individualna gradnja. Gra- dili so v okviru zazidalnega načrta in pri tem posebej pazili na estetski izgled celotnega naselja Loka. Z nadaljnjim razvojem KS je bila nujno potrebna gradnja novega gasilskega doma s prosvetno- dvorano. Ta je bil zgrajen leta 1976. Gradnja novega in sodobnega gasilskega doma je temeljila predvsem na prostovoljnem delu domačih gasilcev in krajanov. Gasilstvo v KS Loka je dobro organizirano in glede na širok prostor, ki ga matično gasilsko društvo ne more samo pokrivati, je formiraan gasilska enota v Dobrini. Za potrebe gasilske enote v Dobrini je gasilsko društvo zgradilo orodjamioo. Pri gasilskem društvu Loka deluje tudi pionirska sekcija. Za razvoj in urejenost gasilstva v KS ima zasluge predvsem vodstvo gasilskega društva. Loka kot nerazvita KS v osrčju Kozjanskega je čutila potrebo po hitrem ra-zvdju. Na pobudo koordinacijskega odbora za saniranje posledic potresa pri SO se je rodila ideja za gradnjo kakšnega industrijskega objekte. Začetek industrije predstavlja nova hala tovarne Aero iz Celja. Obrat Aera je najprej začel z delom v Dobrini v preurejeni stari šoli, leta 1976. Tedaj je bilo zaposlenih samo 16 delavcev. Z razvojem proizvodnje se je pokazala potreba po prostorski razširitvi. Delavci Aera so se odločili za gradnjo novega in modernega obrate v Loki. Nov obrat je pričel z delom 1980. leta in je sedaj v njem zaposlenih 45 delavcev iz bližnje in daljne okolice. V KS obsega cestno omrežje 20 km občinskih cest in 45 km nekategoriziranih krajevnih cest. Najbolje pomembne ceste v KS so ceste Loka — Žamerk, Dobrina — Hrastje — Cerovec, kjer je redna delavska proga. To cesto, v dolžini 9 'km, vzdržuje komunalna cestna skupnost iz Šentjurja. Vprašanje pitne vode v krajevni skupnosti je rešeno. Zgrajen je nov vodovod. Pri gradnji vodovoda in ceste so dale velik delež mladinske delovne brigade, ki so bile na ZMDA Kozjansko, vojaki JLA iz Maribora. RK Slovenije in PAP iz Ljubljane. Od -ostalih popotresnih objektov ne smemo pozabiti na novo samopostrežno trgovino »Loški dom«, ki deluje v okviru Kmetijskega kombinate Šentjur in je zelo dobro založena, in na novo nošto z avtomatsko centralo, ki ima 25 telefonskih priključkov. V KS so telefonsko povezani z vsemi kraji. Poleg tega v Loki enkrat tedensko deluje splošna ambulante v okviru Zdravstvenega doma iz Šentjurja. S tem je v veliki meri olajšana krajanom pot do zdravnika. Prebivalci KS Loka so zelo ponosni na svoje dosežke. Vse, kar so zgradili, so zgradili sami s svojimi rokami kakor tudi s pomočjo širše družbene skupnosti. Krajani poudarjajo, da so zgrajene ceste njihov življenjski utrip, saj povezujejo vso KS zno- Loka pri Žusmu traj in navzven, kar predstavlja njihovo okno v svet. V sami Loki je tudi dobro urejen gostinski objekt »Pri Janezu«, ki nudi kvalitetne usluge v prijetnem ambientu. Na Žusmu je v gradnji lovska koča. Gradijo jo predvsem s prostovoljnim delom domači lovci s pomočjo krajevne skupnosti. »Krajica«, vrh Žusma, je zelo prijeten kraj in dobro obiskan. Tako ima KS Loka vse pogoje, da se turistično prebudi in razvije. Krajani Loke ne mirujejo in niso povsem zadovoljni samo s tem, kar so napravili, zavedajo se, da so dosegli veliko, zato želijo razvijati svojo KS naprej, saj so svoje predloge in želje zapisali v program srednjeročnega plana 1981 — 1985. Njihove želje niso neustvarlji-ve, zasnovane so zdravo, na plodno osnovo naše družbe. To niso želje posameznikov, to so želje vseh njih. Goce Kalajdžiski Varujmo gozdove pred požari Z nastopom vsakoletnega spomladanskega sušnega obdobja se zelo poveča nevarnost gozdnih požarov. Najnevarnejše je obdobje v času, ko sneg skopni, trava, stelja in gozdna podrast pa se posušijo in postanejo lahko vnetljivi, posebno če ni padavin. Nevarno obdobje traja navadno od začetka marca do konca aprila, ko trava in podrast ozeleni, takrat pa se tudi nevarnost gozdnih požarov zmanjša. V letošnjem letu je sneg skopnel takoj po novem letu, zato obstaja nevarnost gozdnih požarov (občasno) že od polovice januarja dalje. Požarno najbolj ogrožene so prisojne (sončne) lege, ker tam sneg najprej skopni, trava in podrast pa se tam tudi bolje posušita. Spomladi je navadno vreme še precej vetrovno, kar nevarnost požarov še povečuje, ker veter ne samo da travo dobro posuši, ampak v slučaju požara pospešuje 'in razpihuje gorenje, ker odnaša iskre in tleče ogorke. Požari so najpogostejši v iglastih gozdovih, posebno v mladih sestojih, kjer je navadno dovolj suhega, hitro vnetljivega materiala, iglavci pa zaradi smolna-tosti še posebno radi gorijo. Kateri pa so glavni vzroki za nastanek gozdnih požarov? Glavni povzročitelj je človek, ki lahko povzroči požar hote ali nehote. So slučaji, k sreči zèlo redki, da človek zaneti požar iz nevoščljivosti, maščevanja, nehate pa postane človek požigalec gozda zaradi nevednosti, nepazljivosti, malomarnosti ali neprevidnega ravnanja z ognjem v neposredni bližini gozda ali v njem. Najpogostejši vzrok za nastanek gozdnih požarov je neprevidnost pri spomladanskem čiščenju in požiganju travišč in grmovja v neposredni bližini gozda. Dokazano je, da požiganje trave tla samo poslabša, saj postanejo tla zbita, brez organskih snovi, (ki zgorijo, postanejo slaba propustna za vodo in izredno siromašna. Pridelek na takšnih tleh se zmanjšuje ikoidčinsko in kakovostno. Drugi najpogostejši vzrok gozdnih požarov je neprevidno odvržena in tleča vžigalica ali cigaretni ogorek. Povzročitelji gozdnih požarov so tudi otroci, ki se igrajo z ognjem v gozdu ali njegovi bližini, pa ga v vetrovnem vremenu niso več v stanju pogasiti. Omeniti pa velja tudi nedeljske izletnike, ki v bližini gozda ali v njem neprevidno ravnajo z roštilji, ali ob odhodu oglja ne pogasijo dovolj. Nekaj opozoril, ki jih moramo vedeti : — prepovedano je vsakršno netenje v gozdu in v razdalji 50 m od roba gozda, — v vetrovnem vremenu ali sušnem obdobju je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lahko to ogrozi gozd, — kdor opazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je to mogoče sam pogasi, če pa tega ne more, mora o požaru takoj obvestiti- najbližjo postajo milice, gasilce ali področno gospodarsko osebje, pač tistega, ki ga lahko najhitreje obvesti, — najprimernejša za gašenje goreče trave ali podrasti, ki ogroža gozd, je sveža smrekova veja, s katero tolčemo po ognju. Ni potrebno posebej poudariti, da moramo ukrepati hitro, kajti- vsak gozdni požar je mogoče hitro pogasiti, če se ga pravočasno opazi, — dolžnost vsakega državljana je, da opozori, prepreči in javi vsako kurjenje, ki ogroža gozd, najbližji postaji milice. Občinski štab CZ Ponovno uspešni V soboto, 6. 2. 1982 smo se ob 13.30 zbrali pred D PO v Šentjurju. »Naložili« simo se v kozjanski kombi in se odpeljali proti Novi Štifti v Zgornjo savinjsko dolino, kejr je bilo tekmovanje Spoznavajmo svet In domovino med OK ZSMS Šentjur in OO ZSMS Nova Štifta. Pripeljali smo se točno ob dogovorjenem času. Tekmovalci so odšli žrebat številke, navijači pa smo si ogledali kraj, katerega Obdajajo hribi, ki so pokriti s snežno odejo. Zaželeli smo si smučanja. Nato smo zasedli gostilnico, kajti mraz je začel grizljati naše uhlje in nosove. Ob 17, uri smo se zrinili v majhno dvorano, ki je bila lepo pripravljena za tekmovanje. Za naše pogumne tekmovalce smo držali pesti, kajti glasno si nismo upali navijati. Oddajo sta vadila Rado Gasi in Menči Klančar. Med tekmovanjem pa so nas še zabavali Meta Močnik, ansambel Predmestje, Cintija Fink in igralca Polona Vetrih in Dare Ulaga, nasmejali pa smo se tudi našemu Jakcu, Marjanu Marincu. Končno smo dočakali konec oddaje in s tem tudi zmago. Srečni, nasmejani, pa tudi ponosni smo navijači brž poiskali naše tekmovalce in jim čestitali. Vedeli smo, da so se zelo trudili, da so zmago osvojili. Novoštif-čani so nas povabili na zakusku in izmenjali smo nekaj besed ter nazdravili naši zmagi. Ker pa v nas teče mlada, živa kri, se seveda nismo mogli odpraviti takoj domov. Domačini so nas povabili v bližnji disco, kjer smo po dolgem sedenju razmigali svoje kosti in sklepali nova poznanstva. Pozno smo se zopet naložili v kombi in se poslovili od Novo-štifčanov ter jim podarili knjigo Titov Kumrovec ter jih povabili v Šentjur. Končno smo prispeli v Šentjur. Bilo je lepo, težko in napeto. A naši, dobro pripravljeni tekmovalci: Polona, Marija, Cveto, Marjan in Toni so dokazali, da šentjurčani le nismo kar tako. Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Šentjur Naš obisk OBISKALI SMO IVANA KOMPLETA IZ MARIJE DOBJA Malokdaj pišemo o ljudeh, ki žive, ustvarjajo, doprinašajo tej stvarnosti, tiho, neopazno, neupadljivo. O ljudeh, ki ne hlinijo skromnosti, kajti ta vrlina jim je prirojena. Naš družbeni sistem gradimo na ljudeh, velikokrat pa pozabimo na drobnega, malega človeka, ki neopazno, pa vendar z vso vnemo razdaja sebe kot osebnost. Pravimo mu zavesten občan, krajan, člen v verigi samoupravne socialistične družbe. Veliko je takih ljudi, ki sicer izginjajo v množici interesov, a so vendar prisotni, so in bodo, čeprav tihi, brez 'kričečih nazivov, zahtev. Prisotni so tu med nami, sicer na videz nepomembni, toda brez njih je to življenje prazno, pa četudi polno materialnih doibrin. No, in takšen je naš Ivan KOMPLET, aktivist, nasmejan, poln življenja in pripravljenosti pomagati drugim. Je človek dobrega in skromnega srca, iskrenih oči. ‘Ljubi vse, kar je med nami, nad in pod nami lepega. Veliko prijateljev ima; najboljši med prijatelji pa so mu harmonika, brez ikatere sd ga tisti, ki ga poznamo, ne moremo predstavljati, in ptice. Vsako zimo skrbi zanje, saj jim, ko je mrzlo, lajša življenje z obilno hrano na polici svojega okna. Tako so ga vzljubile, da jim še na misel ne pride, da bi se preplašile, ko je čisto z njimi ob okenski polici. Rodil se je 1927. leta kot sin malega kpneta in gospodinje v Marija Dobju pri Dramljah, Tej lepi vasici na severu občine je ostal zvest do danes. Na začetku svojega zanimivega življenja je, kot vsi njegovi vrstniki, trgal hlače po grmovju, ko je stikal za mladimi vranami in srakami. Pozneje pa so ga razmere prisilile, da je življenje začel gledati drugače. Poleg prepotrebnega dela na sicer majhni kmetiji si je že v rani mladosti izbral harmoniko za svojo zvesto spremljevalko. Vojna vihra ga je zajela še kot mladeniča, pa je kljub temu tudi on, kot veliko Dobenčanov, sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju. Zgodilo -se je celo, da bi ga leta 1944 skoraj ujeli Nemci v Brezovici, ko je za ranjence v bolnici ZIMA nesel zdravila in hrano. Prva leta po vojni, ko je bilo treba našo novo Jugoslavijo obnoviti, ni stal ob strani. Služboval je kot miličnik, pozneje je nosil brzojavke po naši Dolenjski. Ker pa ga je neizmerno vleklo v domače kraje, se je vrnil in pomagal graditi cesto Bovše — Svetelka. Vključil se je v mladinsko organizacijo v Dramljah. »Veliko aktivističnega je bdio takrat v mladini,« pravi. Ničesar nd ibilo, da ne bi zmogli. Kosili so, sušili krmo, igrali igre, oblikovali, gradili, tudi politizirali, zelo radi pa so se seveda zabavali. Ivan hrani pravzaprav v-se, kar se mu zdi pomembnega. Ko smo brskali po njegovih »arhivih«, smo obstali pri vabilih, ki so nekako 5 cm visoki in 15 cm dolgi papirčki. Na eni strani že od prej popisani, na drugi strani pa so vabila. Ni kaj, stabilizacijsko ! Na vseh teh vabilih pa je posebej pripisano : »Komplet Ivan s harmoniko«. Ko je po mladinskem sestanku raztegnil mehe, je 'bilo veselje in vzdušje nepopisno. Njegovo aktivistično delo se je nadaljevalo v zadrugi, pozneje v krajevni skupnosti, kjer je -med najaktivnejšimi še danes. Ob urejanju avtobusne postaje si je Ivan zadal nalogo, napraviti 100 udarniških ur. Ker pa tako zagnanih nd veliko, je za dokončanje postaje porabil nad 300 ur, 40 ur pa je zapravil po raznih uradih za zbiranje dokumentacije. Deta 1970 je bil izvoljen za blagajnika borčevske oragnizaci-je v Dramljah. To zahtevno delo -opravlja še danes in mu je v veliko veselje. Zraven si pa kaj zapoje in neredko mu šine v glavo n-ova melodija, ki jo pozneje skuša zaigrati na eno od svojih harmonik. Tako nastajajo njegove nove, d-zvime skladbe, kd jih prenaša veselim in žalostnim, če je le prilika. jih glasbenik Ivanovega kova potrebuje. Priučil se je tudi šivanja; natančno in lepo sešije moško Obleko v deveti-h urah. Pa da kdo ne bi mislil, da ne sešije tudi kakšnega ženskega oblačila! Malo -pa je ljudi, -ki se lahko ponašajo z njegovimi izdelki, saj -mu -ljubezen do glasbe vzame največ časa. Se bi la-h-ko opisovali njegovo Vaščani Cmolice in Nove vasi imajo -pretežni del -svojih kmetijskih' zemljišč v Tratni preko Voglajne med cesto Šentjur — Slivnica in železniško progo Šentjur — Grobelno. Na polje vodi občinska cesta II. reda, ki hkrati povezuje cesto Šentjur — Slivnica s cesto Šentjur — Rogaška Slatina. Cesta pelje preko Vo-glajnišfcega mostu, ki pa je v razpadajočem stanju in nesposoben za uporabo. Vaški odbor je že v začetku leta 198-1 na enem izmed svojih sestankov obravnaval problem gradnje novega mostu. Na sestanku so bili navzoči tudi predstavniki Krajevne skupnosti Šentjur-okolica, -kamor ta most spada in Cestno komunalne skupnosti občine Šentjur. Sprejet je bil skupen dogovor, da je nujno potrebno -zgraditi in usposobiti most, ker je ta cesta edina -dovozna pot na polja vaščanov, dotrajani most pa življenjsko -nevaren. Sprejeta je bila tudi obveza, da vaščani zberejo prispevek v višini 20.000 din, ostala sredstva pa bo zagotovila Krajevna skupnost Šentjur-oko-lica in Cestn-o komunalna skupnost Šentjur. Imenovan je bil tudi gradbeni odbor, ki naj bi nadzoroval gradnjo. skromno, mirno, a bogato in plodno življenje. Skušali smo predstaviti človeka, ki je lahko marsikomu za vzgled. Sprejel nas je z glasbo in tudi, ko smo odhajali, nam je zaigral. Sprostili -smo se ob človeku, pozabili smo za trenutek na naš vsakdan, ki pa je čisto drugačen. Tekst: B. Batistič Foto: H. Pap Kdaj most v Čmolici? Pogled na razpadajoči most Vaščani so svoj prispevek zbrali, Krajevna skupnost pa je v začetku leta 1981 nabavila mostne tračnice (tra-verzej i-n s tem je bila zadeva končana. Nekdo je nato na vsaki strani ob m-ostu postavil znake »Prepovedan promet za visa vozila«, most pa še naprej propada, že nabavljene tračnice pa uničuje zob časa. Znakov že dolgo ni več, vaščani in drugi uporabniki pa uporabljajo še naprej ta most in ga bod-o še uporabljali vse dotlej, ko se bo zgodila nesreča, da se -bo most pod obremni-tvi-jo porušil in še sreča v nesreči bo, če to ne bo terjal-o tudi človeškega življenja katerega izmed vaščanov. Prav gotovo pa bo nastala večja materialna škoda, kmetje pa -bodo morali voziti gnoj na svoja polja in pridelke s -polj po cesti iz Cmolice do križišča v Šentjurju, nato mirno Kmetijske šole na Stopče in mimo Ceraja po omenjeni cesti na svoja polja. Ta pot pa je dolga 10 km, vendar pa še edina, če se most podre. Vaščani in vaški odbor Krajevne skupnosti se sprašuje, ali se bo našel kdo, ki bo znal poiskati ustrezno rešitev prej, ko-t bo prišlo do nesreče. Vaščani Cmolice Ivana poznajo od Dravskega polja d-o Savinjske doline, -saj je zabaval ljudi že na 80 ohcetih. Pa tudi drugače je že javno nastopal. Na Ljubečni je na tekmovanju harmonikarjev amaterjev dosegel najlepši uspeh — četrto mesto. Glasbeno izročilo uspešno prenaša tudi na mlade rodove. Že šestnajst, za muziko ogretih mladeničev, je naučil razen igranja tudi vseh vrlin, ki Železne traverze čakajo na uporabo Nagrada Inovator VARNOSTNA KABINA — Nagrado INOVATOR 81 je prejel tudi tov. Edvard Soline, obrtnik ključavničar iz Šentjurja. Nagrado je prejel za inovacijo »varnostna kabina za traktor« (na fotografiji.). Ta varnostna Ikabina služi predvsem za zaščito voznika v primeru prevrnitve traktorja ali pa pred vremenskimi nevšečno-stimi. Znani so podatki, da je vsako leto večje število nesreč s traktorji. V letu 1980 52 mrtvih, letos pa se je število mrtvih in poškodovanih v teh nesrečah močno povečalo. Strokovnjaki predvidevajo, da je poškodovanih voznikov 3 do 4 krat več, katerih nezgde pa so ostale zakrite ali neobjavljene. Pri vseh nezgodah gre za 30 % primerov nesreč in poškodb zaradi prevrnitve traktorjev in manjkajoče varnostne kabine ali lokov. iPovprečna starost mrtvih in poškodovanih je manj kot 40 let, kar pomeni, da izgubimo najbolj produktivnega kmetovalca. Vsi ti podatki so seveda vodili komisijo, da je tej inovaciji podelila nagrado. Povedati je treba, da ni to ena izmed inovacij, ki često ostanejo le »na papirju«, temveč jih tov. Soline kot kooperant že serijsko izdeluje za Tovarno traktorjev FIAT Sitare. Drago Mackošek Zakaj tako? Celo leto ali že več govorimo o stabilizaciji ali potrebi po večji odgovornosti, doslednosti in večji prizadevnosti na vseh področjih našega dela in ustvarjanja. Pregovor pravi: Navada je železna srajca! In res, navadili smo se, da eno govorimo, drugo delamo; da se ne čutimo odgovorne za napake v svoji sredini, če jih vidimo, (in) molčimo! Vrednote so poštenje, delavnost, uvidevnost, odgovornost, pozornost, vendar šele takrat ko se v dejanjih izkazujejo. Sploh pa ne denar! Denar je sredstvo za povrnitev stroškov in nagrada za opravljeno delo! Objava samo višine denarnih nagrad funkcionarjem SIS, brez njihovih zaslug in dela, ni objektivna pa tudi ne poštena. Mislim, da je krivična in neobzirna. Verjamem, da so vsi imenovani delali, zato iskreno čestitam vsem tistim, ki so se posebej trudili. da bi na področju naših interesnih dejavnosti bilo čimveč koristi, dobrega dela in dobrih rezultatov! Vsem tistim privoščim, da dobijo stroške plačane in tudi javno priznanje za delo! Zaradi tega sprašujem, kaj so imenovani 'naredili izven svoje delovne obveze, za kar so plačani v obliki OD, v svojem prostem času, za nagrado v okviru SIS. Sama funkcija, mislim, da ne opravičuje nagrade, saj vemo, da imamo skupni servis SIS, kjer delajo profesionalci. Drugo vprašanje je, ali so 'Samoupravni organi neposredno o teh nagradah razpravljali, ali je to avtomatizem na podlagi družbenega dogovora? Ce je avtomatizem, kaj je potem samoupravljanje!? Prav taiko pa želim, da se javnosti pove, 'kaj je bilo narejeno, da bi občani nekaj imeli za 30.000 din, kolikor je stala premiera dobrega filma Padec Italije v Šentjurju v okviru TDF?! V Šentjurju se prirejajo kulturne, športne in podobne manifestacije naših občanov. Redko pa so prisotni na takih prireditvah naši predstavniki DPO, KS, Obč. skupščine in SIS. Koncert ženskega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev je pomemben dogodek za Šentjur. To je plod celotnega napornega dela, pa tudi odrekanja in žrtvovanja, kar zlasti velja za žene in matere. Toda šel je mimo, brez izkazane pozornosti in zahvale zgaraj imenovanih inštitucij. Šopek nageljnov je prinesel samo predstavnik moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev. Parole ob dnevu žena in podobno so prazne brez dejanj in srčnosti. •••••••••••••«•••••••••••••••••••••••••••••••V Odmevi na članka KAMEN NA KAMEN — PALACA Članek pod tem naslovom, objavljen v UTRIPU št. 41 piscev B. B. in J. K., me je sila začudil, ker se nanaša največ na kulturni dom v Gorici pri Slivnici, ne pa na dejansko stanje kulture v občini. Ker pisca navajata neresnične stvari o kulturnem domu in sami kulturi v Slivnici, bi jima rad odgovoril v nekaj stavkih. Res je bilo veliko družbenih sredstev namenjenih za ta objekt, res pa je tudi, da je dom grajen po potresu, ker je stavba, v kateri je bila prej dvorana, bila kategorizirana v 4. stopnjo. To pomeni rušenje stavbe. Zato smo se krajani odločili za graditev novega kulturnega doma. Tu pa ne smemo pozabiti, da je poleg omenjenih sredstev bil vélik prispevek krajanov v prostovoljnem delu pri urejanju okolice. Samo za primer navajam, da so sodelovale vse vaške skupnosti, prenekateri član pa je žrtvoval tudi svoj celotni dopust za dokončno ureditev doma in okolice. Samo delovanje na kulturnem področju pa tudi ni takšno, kot ga 'omenjata pisca. Moram povedati, da je bilo v lanskem letu precej prireditev, vedno pred polno dvorano (Spoznavajmio svet in domovino — 3 krat, koncert moškega pevskega zbora, vse šolske prireditve in proslave, ki jih ni malo; in še bi lahko našteval). Kar pa se tiče organizacije Naše besede, sem pa mnenja, da ta kulturna prireditev nima izbranega pravega termina (pozno spomladi, ko imajo ljudje že dalo na polju in ob 14. uri), kar odvrača publiko. Treba pa je povedati, da to ni manifestacija krajevnega, ampak tudi Občinskega značaja, tako da ni odvisno samo od publike Slivnice, ampak tudi od puhlike iz širše občine. Vprašujem pa oba pisca, kje sta se nahajala ona dva takrat in še ob drugih prireditvah, saj kolikor mi je znano, so o vseh prireditvah Obveščeni tudi pri glasilu UTRIP, pri katerem »verjetno« delujeta. V tem odprtem pismu bi obema piscema omenjenega članka kakor širši javnosti rad zastavil vprašanje, kaj je bilo s prireditvijo TDF? Čeprav je bilo že postavljeno vprašanje, še sedaj ni bil Objavljen odgovor. Kdo je zatajil pri tej prireditvi, mogoče animatorji kulture v Šentjurju ali nekdo odgovoren pri ZKO, ki je »pozabil« obvestiti javnost? Na kraju tega članka moram napisati, da Slivničaini ne mislimo več polemizirati o teh dogodkih, prosim pa oba anonimna pisca, da ne pišeta več »gostilniških« člankov, ampak naj vedno poslušata obe plati medalje. Lahko bi prišla v Slivnico in izvedela resnico. Edi Jelen DO KDAJ ... ? Prebivalci naselja Pešnica, hišnih številk od 1 do 17 ter Lipice 5c lin 6 so v prejšnji številki zastavili javno vprašanje »do kdaj bo hudourniški potok urejen tako, da ' bodo 'zagotovljene minimalne higiensko«sanitame norme ta 'Odpravljena nevarnost poplav?«. Še prej v pismu navajajo in opisujejo stanje potoka, nevarnosti, ki jim grozijo ter (ne) aktivnost občanov, Krajevne skupnosti, Temeljne vodne skupnosti, Komunalno cestne skupnosti in inšpekcijskih služb, pri reševanju tega problema. Problem zagotovo ne bi bil tako »velik«, če bi se reševanju pristopilo na ustrezen način. V prvi vrsti moramo omeniti, da so krajani precej sami krivi, da je stanje v potoku takšno, kot ga opisujejo. Potok je namreč postal odlagališče raznih predmetov. Ko je bila med olbčani (mladinci) tega dela naselja ta KS dogovorjena očiščevalna akcija, je ta žal »padla v vodo (potok)«. Prav tako se v ta potok izteka kanalizacija iz več hiš ulice na Lipico, kar povzroča zastoj in smrad. V tej soseski imamo urejeno javno kanalizacijo ta po občinskem odloku o upravljanju, obvezni uporabi in vzdrževanju kanalizacije, so se stanovalci dolžni priključiti nanjo, ter na ta način preprečiti zmanjševanje higi ansko-sanitar- nih pogojev. Menimo, da le-td niso tako minimalni kot to navajajo prizadeti, saj je soseska komunalno dobro urejena (javna kanalizacija, vodovod, elektrika, javna razsvetljava, asfaltna cesta). Takšna komunalna ureditev zagotavlja povsem normalne življenjske pogoje. 'Ker je na področju komunalnega urejanja vedno dovolj nerešenih problemov, KCS rešuje ta vprašanja po vrstnem redu. Ta je v pirvi vrsti seveda odvisen od najnujnejših potreb in realizacija nalog 'na tem področju, teži vedno k zagotavljanju normalnih življenjskih pogojev za naše občane. Tako nameravamo v letu 1982 komunalno urediti sosesko Blagovna ter delno urediti sosesko III. Šentjur, Dramlje in Nova vas — čmolica. Zaradi teh ta ostalih obveznosti, KOS ni vključite v predlog plana za leto 1982 saniranje tega hudourniškega potoka. V razgovoru s predstavniki KS ta VTS smo se dogovorili, da bomo skušali zagotoviti potrebna sredstva. KCS seveda najbolj računa na sredstva, ki jih po sklenjenih komunalnih pogodbah še vedno dolgujejo nekateri stanovalci te soseske. Teh sredstev je 300.009,00 din, kar predstavlja približno 1/3 predračunske vrednosti stroškov ureditve hudourniškega potoka. Menimo, da je potrebno realno oceniti kakšne so finančne možnosti in kolikšna je nujnost za rešitev tega problema, glede na ostale potrebe. Komunalno cestna skupnost Šentjur F. Z. Prevoz, skladiščenje in sajenje Sadne rastline so precej občutljive za nenormalne talne ali podnebne spremembe. Te spremembe rastlina najbolj občuti ob presajanju in prevozu, zato moramo vedeti, kako moramo ravnati v takih primerih. Ob nakupu sadik moramo dobro zavarovati 'koreninski sistem. Korenine sadik zavijemo v nekoliko vlažno juto in damo v polivinil vrečo, da ohranimo primemo vlažnost in toploto. Tako zavarovane sadike lahko vozimo tudi na strehi avtomobila, vendar je mnogo bolje, če jih prepeljemo v zaprtem prostoru. SKLADIŠČENJE SADIK Jeseni kupljene sadike, ki jih bomo posadili spomladi, moramo primemo uskladiščiti. Najbolje jih je shraniti v zaprtem prostoru s stalno temperaturo nekoliko nad 0° C. Korenine sadik skrbno .zasujemo z nepreveč vlažno zemljo, mešanico zemlje in mivke, zemlje in drobnega peska ali samo z mivko. S šoto ni priporočljivo zasipati sadik, ker bi se na koreninah pričele razvijati različne glive. Zemlje, v kateri so zakopane sadike, ne smemo preveč navlažiti, ker bi korenine lahko segnile. Ce nimamo ustreznega pokritega prostora, sadike uskladiščimo na prostem, kjer skopljemo približno 40 cm globdk in prav toliko širok jarek, v katerega damo žičnato 'mrežo, da sadike zavarujemo pred voluharjem. Sadike zakopljemo Itako kot v zaprtem prostoru. Okoli sadik napravimo zasilno ograjo, da zajec ne ogloda sadik. Vse sadike morajo biti označene; paziti moramo, da dež ne spere napise z etiket. S svinčnikom napisana lesena etiketa bo zagotovo ostala čitljiva 'do spomladi. Cas sajenja Sadike lahko posadimo v jeseni ali spomladi. Jesensko sajenje rastlini omogoči, da se korenine prek zime dobro vrastejo v zemlji. Tako so spomladi takoj sposobne črpati hranila iz zemlje, kar vpliva na boljšo rast. Cim prične zemlja zmrzovati, ne sadimo več. Spomladi sadimo ponavadi konec marca, ko je zemlja že povsem odmrznjena. PRIPRAVA ZEMLJE 'Priporočljivo je, da pošljemo zemljo v analizo, ker bomo le tako dobili točne podatke o količini gnojil, ptrebnih za založno gnojenje. Zakaj založno gnojimo? Sadna rastlina bo na istem mestu rasla več kot deset let. Največ korenin se bo razvilo v globini 20 do 60 cm. Ker fosfor (P) in kalij (K), ki sta zelo pomembni hranili, zelo počasi (nekaj om na leto) prodirata v globino, ju že ob saditvi potrosimo »na zalogo« v območje korenin. Sadilno jamo izkofljemo približno tri tedne pred saditvijo. Zgornji sloj zemlje (živioo) damo na poseben kup, ostalo zemljo pa zmešamo z mineralnimi gnojili in z njo zasujemo jamo. Do saditve se zemlja posede in tako ni nevarnosti, da bi bila kasneje sadika pregloboko posajena. SAJENJE Pred saditvijo porežemo vse poškodovane korenine. Koreninski sistem pomočimo v raztopino vode, zemlje in hlevskega gnoja. Korenine lepo porazdelimo in zasujemo. (Glej skice!) Sadiko posadimo tako globoko, kot je bila posajena v drevesnici. To lahko vidimo po barvi nad — in podzemnega dela podlage. Pregloboko posajeno drevo bo veliko slabše ra/stio. ZAŠČITA posajenih DREVES Kjer je nevarnost voluharja, sadimo v imrežo, ki jo spletemo v obliki koša. Koš naj bo v premeru čim večji. Divjad, zlasti zajci in srnjad, lahko povzroči veliko škode na drevescih. Kjer nasad ni ograjen, vsako drevo zavarujemo s ko-ruznico, količki ali mrežo. nepravilno PRESAJANJE STAREJŠIH DREVES Koreninski sistem starejših dreves je močno razraščen z več dolgimi koreninami, ki imajo na svojih koncih tanke koreninice. Samo te pa lahko črpajo hrano iz zemlje. Zato moramo bližje ob deblu vzpodbuditi rast tankih koreninic. V ta namen skopljemo jarek, gladko odrežemo večino dolgih korenin in zasujemo s kompostom ali živioo. Naslednje leto nekoliko vstran od lanskoletnega jarka drevo odkopljemo. Ker smo zmanjšali obseg koreninskega sistema, moramo ustrezno zmanjšati krošnjo. Tako pripravljeno drevo posadimo na približno enak način kot mlada drevesca. V obeh primerih ne smemo pozabiti zaliti že 'takoj ob sajenju. Pravilno posajena in zavarovana sadna rastlina bo že takoj po sajenju bujno rasla, naslednje leto, zlasti pri drevesih, cepljenih na šibko podlago, pa že lahko pričakujemo prve plodove. ing. Marko Babnik KOPRIVC uanez, 1908 v Hrušovju, kmetovalec, prebivajoč v Jelcah št. 6 in KOPRIVC Marija, roj. ROMIH, rojena 7. 5. 1908 v Jelcah, gospodinja, prebivajoča Jelce št. 6. Dne 6. februarja 1982 sta pred Skupščino občine Šentjur pri Celju ponovila alkt poroke zlatopo-ročenca tov. ARZENŠEK Janez, rojen 27. decembra 1909 v Turnem, kmetovalec, prebivajoč Krivica št. 54 in ARZENŠEK Marija, roj. JAZ-BINŠEK, rojena 23. novembra 1908 v Jelcah, gospodinja, prebivajoča Krivica št. 54. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo. Dvaintrideset osnovnošolcev in dva učitelja telesne vzgoje iz Karlovca so teden dni zimskih počitnic preživeli v gosteh pri naših učencih in njihovih starših. Naši učenci bodo vrnili obisk junija letos. Namen teh obiskov je razvijanje bratstva med jugoslovanskimi narodi, spoznavanje njihovega načina življenja, navezovanje stikov, navajanje na medsebojno spoštovanje in spoštovanje narodnih posebnosti. Vse te smotre bomo lahko dosegli le, če se bodo učenci med sabo srečevali in če bomo med sabo sodelovali. Učence iz Karlovca smo pričakali pred Osnovno šolo Šentjur, kjer smo jih pripravili kratek kulturni program in jih razporedili v družine, ki so se že prej odločile, da bodo sprejele učence iz Karlovca. Tako smo šentjurskim učencem dali v goste 11 učencev, 11 smo jih razporedili tudi učencem iz Ponikve, v Slivnici so bivali 3' učenci in 7 učen- cev iz Karlovca je bivalo na Planini. Izdelali smo tudi program bivanja 'Otrok pri nas. Predvideli smo smučanje 'na Rogli, skupaj z našimi učenci, kopanje v bazenu na Golovcu in 'družabno srečanje vseh gostov in gostiteljev na OŠ Ponikva. Program smo skoraj v celoti izvedli. Izpustili smo kopanje, iker so si otroci 'bolj želeli smučanja. Smučarskih veščin naši gostje 'še niso najbolje obvladali, kar je pogojeno s tem, da imajo manjše možnosti smučanja kot naši učenci. V nedeljo, 7. februarja, smo se od naših gostov poslovili. Otroci in oba učitelja so odhajali zadovoljni. Naši učenci in starši so za svoje goste izredno lepo poskrbeli, tudi oba učitelja sta bila deležna velike gostoljubnosti. Vsem, ki so sodelovali in pomagali, da je to srečainje lepo uspelo, 'se zahvaljujem. Milena Jan Mladinska politična šola Tri dni, v petek, soboto in nedeljo (22., 23; 24, januarja 1982), je v Šentvidu pri Planini potekala mladinska politična šola. Te šole se je udeležilo 40 mladih iz raznih osnovnih organizacij ZSMS šentjurske občine. Šola je potekala v brigadirskem domu, kjer so ravnokar napeljali centralno ogrevanje, zato je bilo v domu prijetno toplo. Nekoliko hladneje je bilo sicer v predavalnici, vendar pa so bile teme predavanj toliko bolj zanimive in na mraz ni bilo časa misliti. Od tem so bile najzanimivejše tiste o aktualni gospodarski situaciji v Jugoslaviji in v občini Šentjur, o mladinskem prostovoljnem delu in njegovem pomenu za mlado generacijo, zunanje in notranja politična situacija s posebnim poudarkom na dogodkih na Poljskem, o nalogah ZSMS in o načinu dela v OO ZSMS itd. Mlade so takšne teme izredno zanimale in so zato postavljali tudi zelo zanimive in pomembna vprašanja. Poleg tega, da so bile teme zanimive, pa je treba tudi omeniti še dober izbor predavateljev, med drugimi tudi tov. Korena, tov. Mastnaka in druge iz občine Šentjur. Posebej zanimivo predavanje pa je podal tov. Bojan Fink z ravni republike. Ob večerih pa je bil za milade udeležence mladinske politične šale pripravljen tudi kultumo-zabavnd program. Osnovni organizaciji ZSMS Šentvid pri Planini in Planina sta za uvod pripravili kratek kulturni program, nato pa se je večer nadaljeval s plesom. V petek zvečer nas je zabaval ansambel Spekter Sound iz Šentjurja, v soboto pa smo se zabavli ob zvokih disko glasbe s plošč. Čeprav je bila na programu politične šole določena tudi ura za konec zabave in spanje, pa je treba čisto potiho tudi priznati, da se je klepet med mladinci po sobah zavlekel še pozno v noč. Mladim pač ni pogovora nikoli dovolj. V nedeljo, zadnji dan šole, smo izvedli tudi anketo o pomembnosti, uspešnosti in kvaliteti mladinske politične šOle. Večina udeležencev je napisala, da je takšna politična šola potrebna, da je izpolnila vsa njihova pričakovanja in da jim je dala celo več, 'kakor so pričakovali. Vsi brez izjeme so napisali, da bi bilo nujno takšno šolo organizirati tudi naslednje leto. Pravimo, da je znanje za mlade najmočnejše orožje v boju za uresničevanje samoupravljanja 'in še vrsto drugih idej, ki jih nosijo mladi. In prav pridobivanje znanja je eden izmed najpomembnejših ciljev takšne politične šole. Ne smemo pa pozabiti tudi še pomebnosti spoznavanja mladih, izmenjave izkuešnj pri delu in drugega. V nedeljo ob 12,30 uri so se mladi podali k zasluženemu kosilu, po kosilu pa so se z Izletnikovim avtobusom odpeljali v Šentjur. Vodja 'mladinske politične šole Polona Debelec Delavske športne igre V preteklem času so se v naši praksi pojavljala različna šport-no-rekreativna tekmovanja ali kot imenujemo po naše delavske športne igre, katerih cilji niso bili vedno in povsem v skladu z načeli športno-rekreativnih in množičnih dejavnosti. Mislimo predvsem na tista tekmovanja, ki so bila organizirana in tudi izvedena v praksi po vzoru tekmovanja s področja vrhunskega oziroma selektivnega športa. Prve oblike tekmovanj v okviru delavskih športnih iger so bile usmerjene v to, da se v dejavnosti vključi vsak deloven človek. Žal v sami praksi ni dosežen ta cilj, saj se opaža, da se v posamezne ekipe uvrščajo le delovni ljudje, ki so dobri tekmovalci, ki obvladajo določene aktivnosti, za vse ostale pa je ta krog zaprt. Zaradi takih omejitev so bili udeleženci predvsem mladi delavci, predstavnic ženskega spola in starbjših delavcev pa je bilo zelo malo. Tako razslojevanje posameznikov oziroma selekcioniranje ni moglo voditi k množičnosti ali k temu, da 'bi v delavskih športnih igrah sodelovali tudi slabši oziroma najslabši. Zato so taki delavci največkrat ostajali izven sistema tekmovanj, mnogi pa so ves potek tekmovanja spremljali s klopi za rezervne igralce. V nekaterih naših delovnih in bivalnih okoljih so delavske športne igre postale edina oblika športa o-rekreativ-ne dejavnosti delovnih ljudi in občanov. Vse preveč imajo besedo pri delavskih športnih igrah posamezniki iz delovnih organizacij, ki hočejo igre prilagoditi tako, da so v prid njim oziroma njihovim delavnim organizacijam, ki stremijo le za tem, da dosežejo čim boljši uspeh. V kolikor se to ne posreči v prid nekaterih, nastanejo spori, grožnje z odstopom od nadaljnega sodelovanja in še bi se dalo naštevati. Tako nekateri želijo ukiniti discipline, v katerih ne dosegajo uspehov in jih tako tudi ne privoščijo drugim. Kakor se tudi reče, ne znajo prenesti športnega 'Poraiza. ■Po vsem tem, kar je že omenjeno, se seveda poraja vprašanje oziroma več vprašanj : Kakšne naj bodo delavske športne igre v prihodnje? Kako naj bodo organizirane? Komu naj bodo namenjene? Kakšen naj bo sistem tekmovanja? itd... rale biti dostopne vsakomur, ki glede na starost, spol, poklic, socialni status, stopnjo osvojenosti posameznih motoričnih izkušenj in 'druge dejavnike. Doseči je potrebno odprtost in vanje vključiti čimveč žena in starejših delavcev oziroma občanov. 2. Delavske športne igre bi morali dopolnejvati in vsebinsko bogatiti z noVimi športno-re-kreatävnimi aktivnostmi, zlasti s takimi, ki prinašajo več sprostitve, smeha, razvedrila in zadovoljstva. 3. Delavske športne igre bi se naj odvijale predvsem v bazi, kar pomeni, da bi naj potekale med delovnimi skupinami, v oddelkih ali obratih, le Izjemoma pa bi naj delavske športne igre .prešle na občinski nivo. 4. Izbrani sistem delavskih športnih iger naj bi bil itak, da bi omogočal neprekinjeno izvedbo v praksi. 5. Delavske športne igre naj bi se odvijale po prilagojenih pravilih, kar bi udeležencem prinašalo več radosti in zadovoljstva. 6. Tekmovanja bi naj bila cenena z jasno finančno konstrukcijo že na svojem začetku, tako da kasneje ne bi bilo nikakršnih odklonov. 7. Delavske športne igre naj bi potekale brez zvezdništva, olimpijskega protokola in drugih elementov, ki so značilni za tekmovanja na področju vrhunskega oziroma selektivnega športe. Poleg navedenih prvin pa naj bi delavske športne igre tudi osveščale delovne ljudi in občane, jih spodbujale k redni in sistematični vadbi, kar naj bi prispevalo k ohranjanju in dvigu psihofizičnih in delovnih sposobnosti, radosti, sreči in zadovoljstvu, ohranjanju in izboljšanju zdravstvenega stanja in ne nazadnje tudi k drvdgu produktivnosti in obrambnih sposobnosti. Hkrati s tem pa bi naj delavske športne igre prispevale tudi k boljšemu medsebojnemu poznavanju ljudi, boljšim medsebojnim odnosom, razvijanju tovarištva in solidarnosti ter k utrjevanju pripadnosti naše socialistične skupnosti, prav tako pa tudi k večji družbenopolitični osveščenosti in progresivni naravnanosti delovnih ljudi in občanov. Novi gasilski podčastniki Nagradna križanka Uspešnost delovanja gasilskih društev ni odvisna samo od dobre opremljenosti, ampak tudi od strokovne usposobljenosti njenih članov. Štab operative pri občinski gasilski zvezi, ki skrbi za redno in strokovno usposabljanje, je tudi v letošnjem letu organiziral TEČAJ za gasilske podčastnike, katerega se je udeležilo 36 članov iz vseb gasilskih društev v občini, kakor tudi pripadniki civilne zaščite. Čeprav je bil program izobraževanja zelo zahteven, so slušatelji opravili izpite uspešno, kar je vsekakor odraz strokovne usposobljenosti predavateljev in izrednega prizadevanja slušateljev, da so podano snov Obvladali, kar jim bo koristilo v bodočih akcijah oz. pri nadaljnjem delu. Potrebno je priznati, da je občinska gasilska zveza dobro organizirala tečaj, da so predavatelji bili iz vrst domačih gasilskih društev in da so se na tečaju uporabljala vizuelna učna sredstva. Vse to je dokaz, da je v zadnjih nekaj letih strokovnost v gasilstvu narastla in da je dovolj lastnega strokovnega kadra, ki je zmožen strokovnost prenašati tudi na druge. Z delovanjem gasilstva smo v naši občini lahko vsekakor zelo zadovoljni. Včasih so bili gasilci znani po svojih veselicah, danes pa jih poznamo po njihovi izurjenosti in opremljenosti ter hitrih in učinkovitih akcijah ob elementarnih ali drugih nesrečah. Gasilstvo se je tako uveljavilo v naši družbi, ki mu mora dati tudi priznanje, pa čeprav samo v obliki članka v časopisu. Veliko je še tistih, ki na gasilsko organizacijo gledajo zviška in omalovažujoče na delo članov te humane organizacije, ki je pripravljena priskočiti na pomoč vsakemu v nesreči. Poudariti je treba, da svoje delo opravljajo prostovoljno in ob vsakem času, kar zahteva veliko osebnega odpovedovanja. Njihovo vodilo je: pomagati sočloveku v nesreči vedno in povsod, kjer potrebna je pomoč. Novim gasilskim podčastnikom čestitamo za opravljene izpite z željo, da pridobljeno znanje koristno uporabijo pri nadaljnem usposabljanju gasilskega kadra, posebno najmlajšega, v katerem je perspektiva nadaljnjega razvoja gasilske dejavnosti v naši občini. Cveto Erjavec 1 ■ AITItll MESTI V MALI AZIJI STAIIAV- sriusn NOVEC IEI DARJI TURŠKI vuiia! ZDRAVILKA RASTURA JAMA V SEVEIKI ŠPARIJI NORICA » KRJIÌRA POLICA ŠREŽRA ZAMET JANEZ ALBI Eli TARTAL ŽLAHTNI PLIN * NEMŠKI ROMANI. usali DOMAČA ŽIVAL ČEBELJI PARJ ITAL. US T-RA DROZM REM. SLI -KAR(MAX] tua bisakizaciie VAROVAL RA UHJ& PRED IffiAROM STRELE ^7 N7 SKRIVNI H00RIK BIBLIJSKI KRAJ SMRKLJA OSROVBO OBDELOVALE LESA DEL JÜZ3ESA VIETRAMA AMERIŠKI PEVEC (FRAKI) FAREI ICSITRII LISTIČ G0 U V sami AEG LE!KI POMORŠČAK ZVARJENO MESTO KRAJ RA sreni)! ZEMELJSKO U96LA- VIŠČE G8VE1A NAŠČGIA LORI RA MERA SIVA eezsRA PTICA (LAVRI STEVRIK 61.MESTO JSRDARIJE VISITI PS 89S9SST vbsvttica TUIE MSB IME EVA SISEK TITAI EIWAID TLGAI ANEIIŠII IGRALEC (HAI) UIT RIMSKI CESAI SVEŽE«! ■utam JU $01 AMERIŠKA IGRALKA (VATRICU) Rešitve pošljite do 15. marca na uredništvo glasila Utrip. Rešitev nagradne križanke Vodoravno: PREŠEREN, RA- STLINA, AMERIKANKO, HG, PODGANE, OKOVI, AL, OKRA, CN, OSEM, RA, TRA, KAABA, IRA, FS, REGAL, ES, TE, GIB, OTON, KASA, IS, PSI, SAM, TRK, TB, TL, ELIKSIR, ALKO, NORA, KA, VRBA,, BRISAČA, RENTGEN, ISTRANKA, GORA, ČESEN, BAR, ARITMETIKA, ORIS, GEL, AREKA, JOŽA, AGAR, ILIR, ANANAS, JO, JUTA, NAJDEiNEC,'PLAN, ARENA, AO, DUO, LOGAR, RK, US. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. SENICA Iztok, Planina 71 63225 Planina pri Sevnici 2. GOLEŠ Elizabeta, Ipavče va 16 63230 Šentjur pri Celju 3. VIRANT Rok, Janina 4, 63250 Rogaška Slatina Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov. Uredniški odbor: Glavni urednik Hinko Pap; Goce Kalajdžiski — odgovorni urtednik; Jano Kogovšek — splošna problematika — mentor dopisnikov; Franc Skoberne delo KS in OZD fotografije, Drago Mackošek, Bojan Batistič, Danica Herič — lektorstvo. Naslov uredništva: Ul. Dušana Kvedra 2, tel. 741-371, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 47545/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.