42
-	Strokovna šola ¿a lesno in Kamene kiparstvo,
-	Ženska obrtna šola,
-	Javna risarska in modeiirska šola,
-	specialni tečaji za nadaljnjo izobrazbo učiteljev na obrtno-nadaljcvalnih šolah,
-	leto kasneje so ustanovi še Delovodsko šolo za elektrotehniko.
V vojnih letih je vojna uprava zasedla šolsko poslopje in nastanila v njem domači brambovski polk, JiMneje so poslop e preuredi i v vojaško bolnišnico22.
LITERATURA
]. Spom»i:;ka knjiga 1888- 1938, Ljubljana 1938, Di zavna tehniški sredica šola v Ljubljani. — 2. Ivan Slo-kar, Zgodovina obrtnega solstva v Ljubljani dc 1860, ZČ XVIII, 1963, str. [96-218. — 3. Zbornik za zgodovino naravoslovja in telin ke 7. — 4. BlciwcMv zbornik, Slovenska matica v Ljubljani. 1983. — 5. Vladimir Schmid t, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem lil, Bj ibljana 1966.
VIRI
1. Arhiv Slovenije, Deželni zbor in odbor za Kranjsko [X/2 Obrtno šolstvo. — 2. Arhiv Slovenije, Deželni zbor in odbor za Krar.j.iko IX/2 Obrtna šola v Ljubljani. — 3. Novicc, Kranjske kmetijske in rokodelske novicc.—
OPOMBE
1. Spominska knjiga 1888 - 1938; Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, cbitnc šole 1, II, lil 1873; Slok; r —2. Arhi / Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtne šole II, 25.7.1880, spis 4043. — 3. Arhiv Slovenije, knjižnica, Obravnave 24 - 1884, priloga 37, str. 276-284, poročilo deželnega odbora o pospeševanju obrti in ustanavljanju obrtniJi strokovnih šol za domačo indnstrijo. — 4 Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtno šolstvo II, 19.5.1885, spis 8864, lil, seja 3.12. zbora; poročilo deželnega odbora glede ustanovitve strokovne šole za lestnc obrt v Ljubljani (prilega 12). —6. Novice, I88*\ str. 335; Z Virantovo hišo sia mišljeni Gruberjeva pal;rea in njej v letu 1841 prizidana Virantova hiša, v kateri je t ia gostil-
na »Zur Stcrnwartc«. Obe stavb. - pcslopjc jc 1887 kupila Kranjska hranilnica. — 7. Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk je bila prav tako ustanovljena leta 1888; neka podatkov o ateljeju v katalogu Tapiserija v Sloveniji - Hanka ^tular, Narodni muzci Ljubljana, Ljubi >ana 1982. — 8. Arhiv Slovcnjjc, Deželni odbor IX''2, obrtna šola v Ljnbljani, 24.11.1888, spis 8264, 1904, spis 92090. — 9. Kot 8. — 10. Kot 8. — 11. Novice, 1890, str. 257. — 12. Kot 8. — 13. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtna šola v Ljubljani, 18.1.1389, spis 565, 7233. seznam štipendistov; 1890 - spis 10197 zvišanje ustanov .... — 14. Novice, I 893, str. 277. — 15. Novice,
1892.	str. 48 in 159; Arhiv Slovenije, Deželni odbor 1X/2, obrtna šola v Ljubljani, XIII. seja zbora, 12. maja
1893,	o razširitvi pouka na obrtir' šoli (kovinarstvo, plc-tarstvo, lončarstvo). — 16. Novice, 1894, str. 310, po odloku Ministrstva za uk in bogočastje 3. m^ja 1894, št. 1649. — I 7. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX'2, obrtna šola v Ljubljani 1894, spis 6040. Dan je predlog za ustanovitev oddelka za pletenje košev. — 18. Novicc, 1895, str 347. — 19. Spominski zborr,,k ..., str. 47, 51. — 20. Arhiv Slovenije, Deželni odbor 1X/2, obrtna šola v Ljnbljani 1908, spis 4276. — 21. Arhiv Slovenije, Deželni odbor IX/2, obrtna šola v Ljubljani, 1908, spis 12235.— 22. Spomir.ski zbornik 1888, 1938, str. 55.
ZUSAMMENFASSUNG
Die (jowcrlicsciiule Tür llnl/beiirliemint; in LjnMjuna
Sa sü Ser.ü'
Die erste .slowenische Gewerbeschule für Holzbearbeitung in Kram wurde naeh den lan»dauernden Bemühungen und Gesuchen seitens L'incics- und Gemeindefaktoren in 1888 in Ljubljana gegründet.
Die Sehnle war vor üllem für die Söhne der Gcwerbs-Icntc, die sich mit der Tischlerei beschäftigten, bestimmt. Die Schule hatte die Absieht, die Gcwerbebdiilfen mit dem Gelühl lur Kunst, Schönheit nnd Qualiiiit auszubilden. Die Unteriiehtssprachc war Slowenisch, eine Erklärung in der Muttersprache fiir die deutschen Schüler lind Schülerinnen erfolgte mir, wenn es notwendig war.
Die Schnlräume befanden sicli im Maus von Virant und Grnber am St. .lakob l'latz bis 191 I, als sieh die Schule in ein neues Gebäude an Mirje umsiedelte.
Uskoki na Slovenskem in v /umberku
'Žarko Štrumbl
V 9. stoletju so spadali Gorjanci v sklon franKov-ske držaje, ki je obsegala zahodno, srednje in del južne Evrope. Madža,ki so leta 895 vdrli v panonsko nižine, so bili več kot pol stoletja največja nevarnost svoum zahodnim jojedom, dokler jih n, nemški ccsar Ot~n I. leta 955 odločilno premagal pri Augsburgu. Tako .e je meja s hrvaško državo na Dolenjskem p:eraknila na spodnjo Krko, koder ic potekala od 12. stoletia. Prvotno jc segala do Kronovega, pol~m pa je zavila proti jugovzhodu in proti vrhovom Gor ancev.
Krajišnik, v savii iki marki so bili Heminega
rodu, po smrti zadnjega tega rodu pa jc velika posest z. dmastičnim pogodbami in l leminimi da-rovnieami razpadla. Ozemlja pod Grojanci in ob Krk. so si prilastili višnjegorski gospodje in Tre i sin-ška Ikofija ter oglejski patnai hal.
Čas 11. in 12. stEelia ¡e bil čas boja za investitu-ro med nemškimi cesarji in papeži, kar se jc pokazalo tudi v naših krajih. Tako je z. z.mago cerkve v začetku 12. stoletja cesarska stranka izgubila prevlado in dvignile so se nove fevdalne rodbine. Za nas so zlasti pomembni Spanheimi, ki so se iz. svojega slovenskega centra, to j* iz. Ljubljane, širili
43
Proti vzhodu. Na Dolenjskem so imeli giavni sedez v Kostanjevici, kjer je bila tudi njihova kovnica denarja. Leta 1234 so ustanovili še samostan.
Drugo pomembno središče na Dolenjskem ic bil freisinški trg Otok (Gutcnwcrth) pri današnji vasi Drama blizu Šentjerneja. V njem sta bili razviti kovaška m usnjarska obrt, delala pa je tudi kovnica denarja
Srednjeveška Bela krajina se pojavi v* dokumentih šele leta 1288 kot piovincia ali regie que Metlica die it url. Nesporno je. daje območje Bcic krajine nekoč sodilo v okvir ogrsko-hrvaškega kraljestva^ daje bil do konca 11. stoletja Žumbcrak v sestavu samostojne hrvaške države. Ko jc ogrski kralj Ladislav leta 1091 zavzel Hrvaško severno od Gvozda, je leta 1094 osnoval zagrebško,škofijo, v katero je bilo vključeno tudi območje Zunib ;rka. To področje je bilo hribovito in poraslo z gozdom, kar jc tudi vplivalo na to, da sc ni priseljevalo pre-bwalstvo z zahodne, slovenske strani, ampak z vzhodne, hrvaške strani. V Deli krajini seje nascli-]P nemško plemstvo. Kje ločno je potekala meja ,T|cd Dele krajino in Kranjsko, ni jasno. V erjetno je bila za osnovo cerkvena meja med zagrebško škofijo oziroma goriškim naddiakonatom ter oglejskim Patriarh a toni vil. stoletju. Ta meja je bila potisnjen;! i k Kolpo. Mejo na Kolpo so postavili višnjc-lonrt grofi na račun Hrvatske
Višnjegorski grofi so sc imenovali p gnidu ljUchs na Muri. Konee 12. stoletja so osvojili Belo kr« no. ki jc do takrat spadala pod og rsko-hrvaško drž;ivo. in jo priključili slovenskemu ozemlju. Albert Višnjegorski je celo prešel Kolpo, vendar je bil odbit in tako se je meja okoli leta 1200 ustalila na Kolpi. V prvi polovici 13. stoletja jc sledila še cer-;v ta priključitev no voos vojen ill czenielj. Leta '-28 je oglejski patriarh Bertold osebno obiskal Uclo krajino in uredil cerkvene zadeve. Višnjcgor-so Sc bili leia 1135 ni/.dciili na štajersko m kranisko vejo; ki se jc začela imenovati po svojem scdtžu Višnji Gori. Prav njim gre L sluga za kolo-nizaeijo Bele krajine (gospost o Mchovo). S seboj so verjetno pripeljali svoje ministcnalc in podlož-iz zgornje Štaierske Mchovo je v 12. stoletju Poptji-o izhodišče Višnjegorskih * ofenzivne ilkeijeS.
p ni S kolonialna ekspanzija preko hrvaške meje JC pričela sredi 12. .stoletja. Akeiio so vodili S pan he i ni i v Spodnji Krki in Žumberkn, srtajerski prodniki Višmegor.kih pa so delovali na desnem Krilu »žumberske fronte«. v stoletju jc bilo v Beli krajini v bistvu mir-Bela krajina jc tvorila vnie.su, pas med obema ari;avama. Dokler jc bila sorazmerno ivmascljcna, "icla podobno vlogo kot pred okupacijo V- «je-- rccv; Ijjpt;, zcmij;i, >reko katere so se pregaifflili višnjegorski vazali in hrvaški obmejni fevda le 7.1 a-stl 8rc.je iz Gorice, bodoči Babomči - Blagaji, ki sd 'n li okoli leta 1250 onkraj Kolpe vsak precej pose: tcv: gospostva Ribnik, Gzalj in Blagaj.
v Beli krajini v tem in kasnejšem času ne zaslc-nobenega hrvaškega fevdalca. Obe strani sta U «^zivno kolonizirali pusto zemljo, pri Ecnic' « v ^ krtini prednjačil Nemški viteški red. Tudi mcJ'*i se je končne ustalila na Kolpi. Te/ave so se
začele, ko jc meja vzhodno od Metlike zapustila Kolpo. V začetku 1 3. stoletja se je usoda Bele krajine zvezala z najpomembnejšo tedanjo rodbino na Kranjskem - Andcškinii. Z dedno poroko z Višnje-gorskimimi (Sofija Višnjegorska s Henrikom Ande-škim) so si pridobili ccln Belo krajino, prav tako jim jc pripadel Žumbcrak, ki je bil vključen v Kranjsko marko. S pomočjo Bertolda Andcškega, ki je leta 1218 postal oglejski patriarh, je prišel Žumbcrak pod jurisdikcijo Ogleja. Vendar južni predeli Žumbcrka okrog K ost a nje vea ter kraja Grabara k in Rud niso nikdar pr'padali Kranjski ampak do bili Še naorej v podgorski, poleni pa (okrog 1350) v zagrebški župniji. Na celotnem območju Žunibcrka (skoraj do i 310) ie zagrebški ka pitelj pobiral cerkveno desetino, kasneje pa s jo je prisvojil žumberški župnik. Zagrebški kaBtclj se j« vse do leta P89 pravda z ri m prek papeža in kralja, dokler ni tega leta Žumbcrak spet prišel pxi njegovo jurisdikcijo.
Leta 1334,omenjajo v Žumberku rimskokatoliške župnije: Žumbcrak, Krasič, P-¡bie in Vido vin o. Bernard Spanheimski jc leta 1234 ustanovil samostan v Kostanjevici, kateremu sta s s sinom podarila (1235. 1249 in 1265) z darilnimi listinam vce žumberški h vasi. V njih sc poimensko omenjajo upravitelji in gospodarja žunibcrškcga gradi'. Proti koncu 13. stoldja se omenja kot zakupnik Žumbcrka goriški in tirolski p,rol* Mcmhard, od leta 1335 dalje pa so z njim gospodarili avstrjjsk." vojvode, ki so ga tudi dajali v zakup različnim družinam
Trinajsto stoletje je stolctic miru. Andcški sojo upravljali z gradu Mchovo, podobno kot Visme-gorski. Bela tujina je bila torej kot pri /a t na osvoji-_ev povsem ločena od Kranjske in Marke. To stanje se je ohranilo do konca srednjega veka.
Bela krajina je nato menjala lastnike. Najprtj jo je imel v upravljanju Fridc k Babcnbcrški, nato Ulrik Spanheimski, katerega rodbina ie leta 1234 ustanovila samostBi v Kostanjevici. Od tod sc j-namreč ccrkvcni posvetni pritisk usmeril na Gorianee, prodrl v Žumbcrak, kar jc povzročilo, da jc bilo ozemlje v Žumberku končno priključeno oglciski eerkvi. Vzhodna meja s hrvaško državo se je okoli leta 1230 ustalila na rek liregani. Ljudstvo v gorjanskih predehb ic bilo slovensko, plemstvo pa ne »ko z izrazitimi kolonizacijskim težnjami.
Leta 1270 sije líelo krajme pograbil češkt kralj Otokar Í1. Leto zatem jo je zasedel gonšk, grof Albert. Nemški kralj Rudolf Habsburški jo je zato podelil Majnhardu Tirolsko-Goriškeniu. Goriški grofi so pospešili gospodarski vzpon, niso ji pa pri kljueili Kranjski. Habsburžani sije kljub intrigam niso uspeli pridobi.. Po smrti Alberta IV., ko jc iz.umila istrska veja goriških grofov, ie Metliko zasedel Albreht Avstrijski ni Bela krajina jc tako za dve stoletji prišla pod Habsburžane.
V drugi četrtmi 15. stoletja opazimo proces širjenja Kranjske in njenih pristonosti na vseli ravneh. Leta 1428 je bila Krarvska formalno razdeljena v štiri četrti (province, glavarstva) - eno od teh je bilo glavarstvo Metlika. Ko so sc leta 1379 razdelile habsburške dežele ía alber insko in leopoldinsko vejo, je slednja dobila luči- Slovensko marko z Metliko.
44
Leta 1432 so sc dokopan do Bele krajine Celjani, ki so jo verjetno dobili v liakup5. Sredi 1 5. stoletja ni opaziti pretirane aktivnosti Celjskih v tem de'u Kranjske. Kasneje je vzel glavarstvo v zakup Pan krac Turjaški. Po izumrtju Celjanov so jo podedovali HabLiburžani, ki pa sojo dajali v zakup.
Omeniti moramo še gospode OrtenburŠke, ki so na svoja kočevska posestva v 14. stoletju naselili kolonizatorje iz Koroške in iužne Ti olske, srce1' 14. stoletja pa še svoje podložnikc iz Frankovske in Tu.mške. To so tako imenovani kočevski Nemei, ki so sestavljali narodnosti otok, ki je segal do doline Črmošnjic. Odmaknjenost in izoliranost pa tuoi trdoživost novih naseljencev so pripomogli, da seje ta nemški otok na naših tleh ohrarrl vse do druge svetovne vomc.
Proti koncu 15. stoictja je izumrl rod gospodov /umberškin, gtaŠČina in posestvo pa sta pršla v roke deže nega vojvode. Cesar Maksimiran ie dal leta 1501 Žumberak v upravo Krištofu Gomjegraj-skemu, leta 1505 pa Nikolaju Semcnieu. Od tega ga jc z/cnitvijo dobil Ivan Kobasie. To je leta 1526 potrdil Udi kralj Ferdinand, ki so ga hrvaški veli-kaši izbrali za hrvaškega kialja na zboru v Cetinu 1527. leta.
PRIHOD USKOKOV V NAŠE KRAJE IN V ŽL MBERAK
V 15. in 16. stoletju so skorai 200 let nrebivalee liele kra.i.^c, Gorjancev in Žumbcrka strahovali Turk:. Vsi nanadi so potekali iz Boimc po dolini Save mimo Mokr.c in mimo Karlovea do Metlike, nato pa čez Gorancc mimo Mchovcga v dolino Krke. preko Žumbcrka proti Kostanjevici in mimo Semiča po Črmošnjiški dolini do Krke. Prvi znani napad je opisal že Valvasor.
Devetnajst let po kosovski bitki je doživela Bela krajina prvi turški vpad leta 1408, ko so turki na-gadali okolico Črnomlja in Metlike in predel pod Zumberkom. Do prihoda uskokov v Belo krajino so bili še vpadi 1431, 1469, 1471-14^2, 1473, 1483 in leta 1528. Leta 1469 naj bi Turki odpeljali v suženjstvo 60.000 ujetnikov. Tako je opustela Bela krajina. Hrvati so pretrpeli največje vpade v času po udbinski bitki (1493) pa do padca Bosanske krajine in liihaca pod Turke (1592). Uporna Bosanska krajina je dražila Turke da sc neprestano vpada I i v hrvatske predele. Tako sc sc Hrvati, ki ni:o padli v suženjstvo ab bili pooiti, razselili na sever in na zahod. Neprestano vojskovanj': Hrvatov nje prisililo, da so zapustili Bosansko krajino in Liko, na njihova mesta pa so sc naselili Srbi iz Bosne, Hercegovine in Raskc.
Do leta 1483 so Turki nemoteno vdirali v naše kraje, saj ni bilo organizirane obrambe. Žc v 15. stole i;u so tudi območja Žumbcrka napadli Turki, ki so iz sosednje Bosne prodirali v te kraje Čez Žumberak v dolino Krke Njihovi večji napadi ntJ Žumberak so znani iz lei 1431, 1469 1472 in 1491 Ob napaau Turi ov leta 1491 je bila verjetno razdejana tudi graščina Žumberak, stari Sichcl-burg. N'cgovc ruševine so še danes vidne pri vasi Kekič, ljudem r i so znane pod .menom Stari grad. Kasncjv: so nekoliko kilometrov jugovzhodno pri
kraju Žumberak zgradili istoimensko graščino Žumberak, ki je leta 1793 zgorela. Ruševine imenujejo ljudje Novi grad. Leta 1 528 so Turki ponovno opustošili okolico Žumbcrka, medtem ko je del prebivalstva zaradi strahu pred njim pobegnil v varnejše kraje.
Tako je pokranna ostala skoraj ncposcljcna, ker je bilo staro prebivalstvo uničeno, deloma sc je umaknilo z nezaščitenega ozemlja na Kranjsko. Šokei v bližini ScmiČa naj bi bili ostanki starega prebivalstva'1. Habsburžani so začeli to področje kot strateško pomembno naseljevati z uskoškim prebivalstvom, ki jc bilo večinoma pravoslavne vere. To prebivalstvo jc začelo piihajati v pokrajino s turškega ozemlja. Prve skupine, ki so štele okrog 500 Uskokov (kakor so jih kasneje poimenoval ), so prišle z območja Srba, Unca in Glamoča. Med njimi sc bili tudi priseljenci iz Srb"c in Raške.
V 16. stolet;u so sc prese ;lc na ozemlje Hele krajine naslednje plemiške rodbine: Kobasiči iz okoli-cc Hihača v Uosanski krajini, Lun kovici in Gusiii iz Like, knez Frankopan iz Gornje Hrvatske. Grofi Blagaji iz llosanskc krajine so zapustili svoje pojesti in sc preseli1' v »Črno kranjsko« blizu Ljubljane. Ivan Lcnkovič in sin Jurij sta bila vrhovna poveljnika na Vojn meii in sta si pridobila na Kranjskem mnogo gradov - Mchovo, Otočcc in Pobrcžjc na Kolpi. Gusiči so imeli pozneje v posesti Gradae in Vinico, Ivanu Koby :ieu jc cesar Ferdinand leta 1526 podaril posest Žumberak {Sichclburg in Lbi-serm Furstcntumb Chrain). Verjetno ju dala rodbina Kobasiča ineiativo tudi^ kmetom iz liosenr.ke krajine, da sc preselijo v Žumberak. Zanimiv jc maihen otoček eakavskega prebivalstva na meji, ki nimajo nobene zveze z ljudstvom čakavskega prebivalstva, ampak žive na južnem pobočju Goran-ccv osamljeno in obkroženo / Uskoki, Slovenci in Bczjaci (govore slovcnsko-hrvatsko mešanico). Ker je bil za Uihaeko krajino značilen podoben govor, se da sklepati, da so se omenjani prebivalci v Žum-berk doselili iz okolice Bihaea.
Malo po prihodu Kobasiča v Žumberak so prišli Uskoki v Uelo krajino. Septembra I 530 jc zbežalo vel i ko srbskih zadrug iz Srba, Unta in Glamoua v Avstrijo. Turki, ki so vedeli za namero teh Srbov, so sc posivili pred Bihaecm, a so jih Srbi razbili. Pri poveljniku in bihaškemu meščanstvu so se obrnili na glavnega poveljnika Vojne krajine Ivana Kucijanatja in so ga prosili, da sc zavzame ¿a turške Vlahe, da bi sc v. begunci lepo postopalo in sc izraža up. da jih bo še več prešlo mejo. Težje pa jc bilo z. naselitvijo Uskokov. Tri leta so morali^ preživljati nt madske življenje na predelu med Žum-berkom, Črnomljem. Poljano, Kostelom, Ložami in Krasom {Karstcnboden). Uskokom ,c bilo tu ponujeno različno ozemlje, kot npr. Kostel na Zgornji Kolpi, toda stalno so govorili, da bi sc naselili v Žumbcrki1 Leta 1534 je dobila rodbina Kobasiča posest v Žumberku, da tam naseli Uskoke. Leta 1540 so Uskoki dobili svoicga poglavarja in obmej no milico. Prvi uskoški prišlek' so bi'i številčno tako močni, da so imeli 200 lahkih konjenikov in 300 pešcev. Leta 1538 so prišli iz Bosne v Žumberak novi L'skoki in kranjsk glavarji so imeli veliko skrbi, kje ih nastaniti. Ti tudi niso hoteli biti po-
45
korni podaniki in dninarji na plemiških kmetijah. Ko je leta 1546 pesta) kapetan žumberških Usko-ov' ivan Lcnkovic, se jc našel način, da se mili i 180 zadrug, ki so do takrat tavale po Beli krajini in Po gozdovih med Postojno in Ležem. Komisija kranjskih plcmičcv jc odkupila od družine Pihlcr njeno posest z gradom Mchovo, da preseli iz žu-žemberške oblasti kmete staroselec in na izpraznjenem področju neseli Uskoke. Tedai so tudi Marin-dol in iiojanee naselili Uskoki. Na koncu leta 16^0 se jc priselffl še nekaj Uskokov. V Žumbcrku so b^i Uskoki zadovoljni, ker jim jc bila nova oblast J^scč. Uskoki so imeli prcccjšnjo moč, ki ie branila k ranjsko južnovzhodno mejo.
Uskoki so sc torej v Žumbcrku naseljevali v letih 530, 1531, 1538 in 1539. Prva skupina seje leta l530 naselila na območje Pcčna, Grabarja, okrog -t"adu Žumbcrak ter okrog Sočic m Mrzkga Polja. Druga skupina jc leta 1531 prišla v Žumbcrak iz Porečja reke Cctine. Načclovali so jim vojvoda Pc-Siin v nunovič (čigar potomci so sc kasneje imenovali Gvozdanoviči), J ura j Hidivojevič, Vuk ropo-vic in Milak Rajkovie. Poleg njih posebej omenjajo polnit a. S posestmi jim jc deželn knez kmalu podelil tudi plemiški naslov. Novi žumberški k Petan je postal Bartol iz Pavcna (1540-1543).
Leta 1547 '-o posameznim žumbcrškmi plcmi-in kmetom dodelili zemljo na gospostvu Me medtem ko so nhhovo po-icst v Žumbcrku Prepustili Uskokom. Takrat seje tudi veliko usko-skih družin s Kranjske oreslilo v /umberak. Tako ioaC nj'*10vo število močno povečalo in jc štelo čez J000 iružin, ki so živele v kakih 200 zadrugah.
Leta 1540 jc cesar Ferdinand osnoval žumberško K'ipctanijo. Na čel o val ji jc veliki kapetan, ki jc lil kraljevi vojni časnik. Sanio enkrat jc to dolžnost opravljal Žu m bureau, in siccr uskoški vojvoda Danile> Vukovič (1584-1588). Med zaslužnejšimi hr-y'skimi plemiči, ki so opravljali službo velikega ^mbcrškaJ k a peta na, so bili še Ivan Len kovic
546— ] 557), gror Peter Crdody (1584-1597), baron Nikolaj Grcgorjnncc (160l-lt>09), grof Peter n7^skl C f'47-l 659) in Jurij Frankopnn Tržaški i|ft59-lj661).
Zumbcrškim Uskokom je cesar Ferdinand z listinami, podaril posebne privilegije. Z listino iz leta V5-*5 .Hm jc dal pravico, di sami volijo svoje vojvo-c> j^islavnikc m desetnike. Zemljo so dobili v d«d-, ° 'ast, zato pa so se morali obvezati, da bodo ra .■L | /lruškc sodelovali v vojnah in da po d/ajse-ria v'1 r čncJ° ll;ičaiiiti in plačevati desetino in kr-r ' Dol°čcno jc bilo, da jim poveljuje po.>cben šk	ki,Pcli,n- ki J* hkrati upravljal žnmbcr-
■	0 gospostvo. Polagoma pa jim je vsilil svoje sod-
irlrffnJ 1 lislino lcl;l 1538 SO Prcdvid;;li PlaČ0 vuo 50 lorintov na leto) za vse uskoške vojvode, ki
■	° vodm pc 200 vojakov, m tudi plačo vsem Usko-
ki so bili kot najemniki v krajiški službi. Z b-■l'n.° 'z leta 1543 so Uskoke oprostili plačevanja
<niic m mitninc, kar jim je omogočilo, da so smeh ua trgovati. Uskoki so sc ukv; jali z živinorejo,
■	3iio z ovčerejo, in s trgovino, medtem ko so v / Prdiod na poljedelstvo ovirale razmere Usk k kl Km svobodni meščan i-vojaki so
ostale podložnike, predvsem kmete, imch
za manjvredne in nižje od sebe.
Takoj po pri..cliwi v Žumbcrak so Uskoki postali graničarji, ki so sc z drugimi graničarji bojevali proi Turkom in ščitili območje Hrvaške in Kranjske pred njihovimi vpadi. Sodelovali so v številnih bnjih, tako tudi pri Si.;ku leta 1593, kasneje pa kot cesarski voiaki po vsej Evropi.
Omcnitj jc potrebno tudi kmečke upore v letih 1515 in 1572/73. Uporniške kmečke slovenske skupine so potolkli Uskoki iz, Vojne krajine pod vodstvom Jošta Turna. Zato nekateri tudi danes primerjajo grozodejstva uskoških zločinov nad slovensko kmečko vojsko z grozodejstvi, ki so ih sio-rili Turki.
Kje jc potekala meja med Žumbcrkom in Metliko? Tega posla sta sc lotila ivan Lcnkovic in Tomaž Erdody. L cnkovic jc imel širokopotezni načrt zamenjave posesti tistim fevdalcem, ki so meli kmetije in podložnike v Žumbcrku, za neko drugo, da bi lahko v Žumbcrku naselil čimveč Uskokov. V ta namen jc žrtvoval gospostvo Mchovo, kar pa ni zadostovalo Novembra 1548 je dokončno izsili1, da so sc plctcrsk pnor, kostanje viški opat, Erazem Purgstall, Štefan Scmcnie, Jupj Čušpcršk Pavel Čolnič, vdova Kana Wcrncga in komtur Nemškega viteškega reda odpovedali številni posesti v Žumbcrku. Zato pa so dobili posest v gospostvu Mchovo, deloma tuc. v Bel' krajmK1. Neposredno za tem jc moralo priti lo natančneje razmej^vc, ki sta jo izvedla Lcnkovic in Lrdodv. Na trdnejšo razmejitev so vplival iiciiehn, spori med Metlicani in bclokranjshmi kmeti ter Uskoki, V so sc »oskrboval'« v metliških gozdovih in na poljih7.
Spore jc sklenil cesar F-cdi.iand končati. Leta 1 550 jc bil v Samnboru sestanek posebne komisije, ki naj 1" rešila mejno vprašanje med Kranjsko m Hrvaške. Šlo jc predvsem za spore glede sodstva, zemljišč, ribolova, paše^meja itd., ki so izbruhnili s prihodom Uskokov v Žumbcrak. Tod so namreč imeli interese tud. hrvaški plemiči. Hrvaško delegacijo jc v Samobor spremilo tudi večje število vo-akov, kar jc izzvenelo kot grožnja Kran-ccm. Kranjci so uvideli, da bi bili ob eventualnem glasovanju preglasovan n so zato po enem tednu pogajanja prekini \ Cesar 'c zato septembra 1550 ponovno sklical sestanek v Strassgangu pri Gradcu, o katerem pa ni podatkov.
Dokler so incli vrhovno vojaško u sodno oblast nad žumberšk ni Uskoki kranjski stanovi in je Žumbcrak kljub svoii privilegiranosti iodil v juris-dikeijo Kranjske dežele, jc ostala meja dožeiskih sodišč edina ločnica med lici o krajino in Žumbcrkom. Od 17. stoletju lapre so stanovi izgubljali izvršno oblast na račun karlovškcga generala in prihajalo jc do sporov o pristojnosti. Dvojnost v vladanju jc trajala do srede J 8. stoletja, ko so preurejali Voino krajino m so Žumbcrak in Marindol priključili Karlovškcmu generalatu - XII. Slunj-skcniu graničar^kemu polku«, ['riti jc moralo do nove, natanenejše razmejitve, saj jc šlo sedaj za dve povsem različni uprav' M( ja, kakršno so potegnili, jc z mani?' ni popmvk ostala do danes. Prvič jo zasledimo v francisccj.skem katastru h leta 1824, Kot temelj i prmcip pri lov ;v Bde krajine in krajinskega Žumbcrka so vzeli pripadnost kmetij oziro-
48
ma parcel žumbcrškcmu glavarstvu ali kranjskim fevdalcem. To pomeni, daje vsa koncentrirana posest, ki so jo v tistem trenutku držali Žumbcrški krajišniki, prišla v jurisdikcijo generalata. Pri tem se niso prav nie ozirali ne na stare mej'; nc na obliko, ki je res enkratna. Oglejmo si stanje meje med Kranjsko in žumberškim delom Voinc Krajine po letu 1824. Od današnje slevensko-hrvaške meje se loči po tem, da ic bila ccla k.o. Sckuliči tedaj v Vojni krajini (danes v Sloveniji), na obeh straneh meje pa je bila množica enklav, ki so včasih obsegale le eno ali dve parceli, zlasti na področju k.o. Bojanja vas, Rudoviea, Drašiei. Ena takih enklav se je do današnjih dni ohran la pri Brczovici, vse ostale pn so se stopile s sosednjim ozemljem Edini preostanek srednjeveške meje je scvcrovzhodn del, ki poteka po potoku Kameniea do Kolpe. Manjša po-scu, ki sojo imeli krajišniki globlje na belokranjskem ozemlju (vinogradi, travniki, itd.), na novo mejo ni vplivala. Vseskozi pa se je obdržala srednjeveška državna meja na Kolp.,
Do kranjske osvojitve licic krajine jc bilo vse on-dotno prebivalstvo hrvaškega porekla m seje ohranilo še naprej v pozni sredrji vek. Kljub stalni asimilaciji ali bolje rečeno simbiozi obeh še nc povsem izoblikovanih narodov v 16. stoletju, ko so prebegi iz liosiic, Hrvatske itd. na določen način na določenih področjih izdatno spremenili narodnostna razmerja (Marndol, Poljane, Vinica). Ko-ncc konecv pa jc Ucla krajina ležala na Kranjskem in so se njeni prebivalci ne glede na narodnostno pripadnost in jezik .menovali kar Kranjci. Manjši del prebivalcev pa jc bil nemškega porekla'-1.
Na zboru v Brucku jc bil leta 1578 sprejet sklep o preureditvi voiaške meje, po katerem sta bila /umhcrak ¡n Slunj združena v veliko kapetanijo in podrejena karlovškcmu generajatu. S tem jc bila prekinjena veestoletna zveza Žumbcrka s Kranjsko. Edino v posameznih vojaških zadevah so sc obračali na vojno upravo v Gradcu, medtem ko Ita bili sodna in upravna oblast doccla v pristojnosti Vojne krajine oziroma njenega sedeža v Karlovcu.
Leta 1746 jc bil Žumbcrak politično in administrativno razdeljen na dve kapetaniji: 11. oštrsko s sedežem v Kostanjeveu m 12. žumberško s sedežem v Sijčcveu (kasneje v Kalju), potem pa sta prišli v sestav 4. graničarske ali slunjske polkovnijc. Vas Kckiči jc bila meja med obema kapetanijama, medtem ko sta na Uudiniskem polju imeli skupne vaje Na sedežih kapetanij so zgrad 'i potrebne stanovanjske in vojaške zgradbe. Zaradi nadzora pri delu in tudi diseiplmc so bi"e osnovane Še štiri postaje, v katerili so prebiva ' podporočniki ali poročniki. Te postaje so bile v Sošieah in na Malincih (na Dvoru) za 11. ter na Mrzlem Polju in Kupčini za 12. kapetanijo.
Poleg Uskokov so v Žuir.berku živele tudi manj še ,;kupine kmetov, ki so bili od 17. stoletja naprej podložmk: gospostev v Kostanjeveu, Oštreu, Sošieah in -Cupcin ta gospostva so pripadala domačim plemičem. Od leta 1530 dc 1903 jc 32 posameznikov in dru~ n i:- Žumbcrka dobilo plem.ški naslov le malo pa jih je s plemiškim naslovom dohib tudi večja posestva. Ncka; ilcmičev je imelo k eno kmetijo medtem ko jc imela večina samo plemiški
naslov brez posesti in torej niso bili kmetje. Kraji-ška uprava je do leta 1787 od zasebnih lastnikov kupila vse zasebne posesti v Žumberku. Tako jc celotni žumbcrški okraj prišel v posest Vojne krajine in tu ostal vse do njene ukinitve leta I 881.
Življenje žumberških Uskokov kljub krajiškim u god nos i m ni bilo nit. malo lahko. Nenehno so morali opravljati vojaško službo in to ne le v Žum-berku in Karlovcu, ampak tudi v mnogih krajih od Like do Slavonije, kjer so branili Hrvaško in Kranjsko pred turškimi vpadi. Od 16. stoletja naprt. pa so sc kot cesarski vojaki borili po celi Evropi. Hkrati so nanje pritiskali domači plemiči, ki so jih poizkušali pokmetiti. KarlovŠki generali in njihovi žumbcrški kapitani pa so od njih zahtevali različne dajatve in jim pogosto jemali del plače.
Uskoki so se pritoževali pri vladarjih in pri njih iskali zaščito. Včasih so bili nezadovoljni tudi s svojimi kanetani .n vojnimi oblastmi in jc /Jto pri šlo do manjših nemirov in uporov. Tako so žc leta 1538 ricd njimi i bruhnili nemiri, ker sojini dodelili slaba bivališči!. Pom "i.i so sc šele, ko so plemič pobili nekai njihovih vodij. Kljub temu, da so pomagali zadušiti veliki kmečki upor leta I 573, so nekateri med njimi, kot na primer Uskok Marko Nožica iz Stojdrage in drugi sodelovali z llijo Gre-goričem, enim glavnih vodij upora in drugimi kmeti. Leta 1621 jc v Žumberku izbruhnil velik usko-ški upor, v katerem so l "skoki ubili prokapetana Jurija Vivo in namesto nje g; izvolili svojega vodia Danila Dcspotoviča iz Sošie. Upor je bil hitro zadušen, Dcspotoviča pa so usmrtili.
Uskoki, ki so sc preselili v Žumbcrak, so bili pravoslavne vere. Med njim* jc bilo nekaj pravoslavnih duhovnikov, od kater h sta dva leta i 561 sodelovala s hrvaškimi protestanti v Urachu. Žc v za-četk u 17. stoletja pa so žumbcrški Uskoki pod vplivom iczuilov in od leta 1611 tudi pod pritiskom zagrebškega škofa Petra Domitroviča, rojenega pravoslavnim staršem v Oštreu v Žumberku, prestopili v grškokatoliško vero. Ta prestop so do kraja izvedli uniats1 vladike iz. Marec.
Med prvimi grškokatoliškimi županijami v Žumberku se omenjata županiji Radatoviči (1623) in Mrzlo Polje (1641), medtem ko druge ustanavljajo in omenjajo šele proti koncu 18 in v začetku 19. stole ja (Sosice, Pccno, Sojdraga, Kašt, Gabar). Prestopanje v grškokatoliško vero podpirajo tudi vojaške oblasti, ki sc v 18. stoletju uprcio poizkusom karlovškega vladike .laksica, da v Žumberku obnovi pravoslavno ecrkcv.
V 18. stoletju so v slovenskih krajih odmevale reforme Marije Tctczmc in .ložefa II. Tako so izvedli popis prcblvalstva, izdelali kataster, uredili so iolstvo in vojsko. Reformirala sc jc ccrkcv in raz-puščeni so bili nekateri samostani (Kostanjevica, Pletene). V Novem mestu jc bilo leta 1748 ustanovljeno okrožje oziroma kresija, ki jc obsegala vso Dolenjsko in jc obstajala do leta 1849, ko postane Novo mesto sedez okrajnega gla^irstva.
Od leta 1809 do 1813 sta bila Žumbcrak in Gorjanci pod francosko okupajijo v sklopu Ilirskih provne. V Novem mciitu .so ustanovili distrikt, upravno enoto, ki ic bila enaka avstrijskemu okrožju. Potem so ponovno pnšli pod avstrijsko oblast,
47
pod katero so Žumbcrak vključili v Vojp krajino.
Od iclii 1871 jc bil Zumb-rak politieno-upravno organiziran kol okraj s sedežem v Kostanjcveu 'v graščini). Ta jc bil Isti 18881 z ukinitvijo krajiške Tganizacije vključen v zagrebško župan; 10. V tem času seje delil na dve zemljiški skupnosti, iz katerih sla nastali občini, in sicer So.šiec s 4.563 in Ka-s 5.919 prcbivalci. Z izgradnjo žumbjrškc ccstc leta 1893 iz Osredka {pri Samoboru) preko Stojdra-gc, Budinjaka na Kostanjcvae ter z opflritvijo železniška proge Novo mesto -Karlovac leta 1914, je POital Žumberak bolj dostopen. Vcnuar niti cesta niti žclcznica nista vplivala na njegov razvoj in Zu ni bera k jc začel ekonomsko vse bolj propadali. Z ukinitvijo Vojne krajine so izginile obmejne ugodnosti, ki jih niso odtehtali drugi življenjski viri (živinoreja, kmetijstvo, trgovina). Agrarna prenaseljenost in možnost zaslužka v drugih krajih sla bili vzrok, da so sc pričeli prebivalci ŽumbcrKa vse bolj izseljevati. V letih od 1880 do 1941 seje izselilo več kot 15.000 iŽ.umbcrčanov v druge kraje Jugoslavije ter v prekomorske in zahodnoevropske države. yceina pa je še vedno ostala navezana na svoj rodi i Zumbcrak
V času največje evropske industrializacije v 19. stoletju je bila na širšem slovenskem oz cm I j u ko-n-aj navzoča. Na tem področju o industrijskih °b*Kih, razen nekaj izjem, nc moremo gov rili. 1'arna žaga in nekaj glažut, ki so delovale po Gorjancih nad ^entjernejskim poljem, jc bilo vse. To Pa jc bil ludi čas množičnega izselievania v zahodno Evropo in predvsem v Ameriko.
Z nastankom Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slov icev leta 1918 jc prenehala stoletna povezava teh ; raje v z Avstro-Ogrsko in 1 labsburžani.
licla Krajina jc med obc~na vojnama upravno spadala najprej prd ljubljansko oblast, od leta 1929 dalje pa v Dravsko banovino: Žumberak jc bil del zagrebške oblasti, od leta 1929 del Savske nanovi "e, od leta 19.31 pa je bila občina Radalovici z I I prebivalci priključena metliškemu okraiu in s em Dramski banov'ni. Preostali del Žumbcrk; v javnem v jaslrebarskcni okraju, la je p ipiidci ^»ii vsk i banovini oziroma od leta 1939 lin novi m
hrvatski.
Uskoki v bo.iancih in marindolu
Ozemlje Adlešič .so v 6. stoletju poselili Slovenci. v sredi 16. stoletja pa so pnšli Uskoki. Kanj: sno-"ninjajo razen še sedaj pravoslavnega naselja Boja] ludi Pribinei, lučkovci, Dn-goši, Žiniiei, VJis-£i]| «o in Šikonijsko selo v Tribučah ter lankoviei, ¡gnariči, Karaman v Bednjn. Vukclrati vZuničih, falju šc priimki kol Bahovič, Žarkovit «vi t kovic, .lankovič, Marentie, Mileinovič. Mikclic. I . S|e, Pa vlakovič. Prianovil Račič, Ritmanic, [ Pa nič, S, konja, Šošlarie, Vlasič, Vranešič, Zunic itd. 10SI, k.]žc tudi - ni]refijUi jc p,,leg nnogih
^nohrvatskih izrazov posebno v Tribučah in Zimi-T1 " P id ubno kot v sosedmem Marindolu - ikav-Jp«. kakor tudi v spominih in pripovedih ljudstva. v uialcktološkem pogleduje zanimivo, da pravijo: f^ni iz Adlešič, Pribinc, Pnekovcc, Vrhovce, uoicnje«l0. Ljudstva jc ohranilo šc mnogo etno-
grafskih zanimivost v obiia 'h, tkaistvn, čebelarstvu, v kobili. Zadružništvo ie bilo do druge svetovne vojne ohranjeno šc v ftojbncih.
Ob pogledu veroizpovedi ugotovimo, da je del Uskokov ohranil pravoslavno vero, del pa jih jc prešel grškokatoliško. Z ustanovitvijo metliškega in kasneje Črnomaljskega okraja jc dobi,a Bcia kra, na leta 1931 še občino Radalovici z. 201 I prcbivalci, ki jc pripadala Kranjski žc v 13 stoletju, so jo kranjski deželni gospodje daiali v najem karlovškc-mu gencralatu in je leta 1865 pr.padla Hrvatski. Po drugi svetovni vojni je Slovenija ponovno izgubila Radatovičc, ki uanes pripadajo Hrvatski.
Predel okoli Žunieev ic ohrani! pravoslavno veroizpoved. Omeniti jc potrebno ludi Man idol, ki jc po drug' svetovni vojn. pripadel SR Hrvatski. Leta 1952 pa jc bil na željo kmjanov ponovno priključen SR Sloveniji. Tako tvorijo!/.uniči, skupaj 1 Bojanei, Milici, kjer sla tudi pravoslavni cerkvi, Marindolom in Paunoviei pravoslavno usko.ško sknpnosl na Slovenskem.
BO.IANC1
Bojancc jc ustanovil uskoški general in k^aniski deželni glavar Jurij Lcnkovič v drug' poloviei L6. stoletja z Uskoki srbskega porekla iz Rogulia v Bosni in opuščene krajiške vasi Brjnc, po kateri sn dobili ime. (Pravzaprav domač i i pravno, da ic vas črnogorska, da naj bi bili njihovi picdniki Črnogor-ei, morda zato, ker so med drugimi petimi okoliškimi vasmi s prebivalstvom pretežno srbskega porekla,nekakšna posebnost11.) ^
Sprva so sc na tem področju naselile štiri rodbi-nc:Mirosavae, Kordie, Radojčič in Vrlinič. Od niiih jc prva rodbina žc zunirla. ostale Ir. pa so se po množile. Danes jc v Boian-j h sedem različni'i priimkov, kci sta sc dva prižer'la ir. Pinikvc na Hrvatskem in dva i/. Marindcla (Ivkovie, Mile n Jur-jevie) Večina ijudi s starimi tremi primki jc dc ■eta 1941 živela v zadrugi. Pripadniki te skupnosti so sc medsebojno povezan s porokam.. Do ieta 1941 jc ludi vsaka hiša tkala domače platno, brisače, rjuhe, eopatc, vrezane prlc, noga.'icc, roka viee.
Po urbarju gospostva Pobrcžje ob Kolpi iz leta 1711 so bili liojanei dolgo časa razdeljen: med Pobrcžje in gosposko Krupo, tako da so biii Dcljni Bojanei s Kordiči in Radojeiči v pobreškem, Gornji Boianei z Vrliniei, Mirosavci in dvema bajtariema Hr/atom in Bcrkopccm pa v krupskem gospostvu.
Med Pojanci in Manndolom seje od n?kdaj razprostiral gozd Veliko Bukovje, k jih je varoval pred Turki. Od tu so i nil i Bojanean dve uri hoda ■Jo niarindolskc eerkve, saj so bili od nekdaj srbske pravoslavne vere in so v hierarhičnem smislu pri ladali zadrski cpiskopin Ker jc t ll Bojančanov premalo za lastno parohijo, so za njihovo duhovno življenje skrbel Hrohi iz. M; iindola, ki so bili podrejeni patriarhatu v Sremskih Karlovcih. V 16. stoletju jc vplivala tu ludi oblast Pcčkega palriarha
Danes so cerkveno podrejeni župnn v Marindolu. Leta 1934 jc Lila v Bojanei h ustanovljena posebna pravoslavna paroli i ji- ki se jc ohranila do danes. Omeniti jc potrebno .-,c ološčo ob vhodu v majhno ccrkcv sv. Turija, k. pripoveduje, da so bili
4«
prvi nascljcnci VrliniČiJ Radojčiči in Kordici. Zraven jc letni ca 1593. Ob ccrkvi ¡2 pokopališče, napisi na nagrobnikih v bližini - starejši v c ¡lici, novejši v latinici - ponavljajo večinoma ;ste priimke
Osnovno šolo so Bojanci dobili žc leta 1866. Bila je slovenska. Prvi učitelj, ki c učil uskoško govoreče otroke, je bil sicer Slovcncc, toda pozneje, predvsem med obema vojnama, so v niči uči:i katchcii cirilico. Pridobivali so si tudi nacionalno izobraževanje. Štirirazrcdnico so leta 1963, kakor toliko drugih podružnični1! sol, ukinili zaradi prcmajnnc-ga števila otrok Otroci so nadaljevali šolanje v Vinici. Lskoških otrok v Vinici od takrat dalje niso obravnavali drugače. Danes ima vas 15 (?) otrok, ki bi morda obiskovali šolo. Če b. bila. Vprašanjj pa jc, ča bi jih starši pošiljali k pouku, če bi nckdanic šolsko poslopje, ki so ga pred kratik m temeljito prenovMi in v njem uredii: kulturni dom, spet preuredili v prvotni namen. Bojančani se sicer Čutijo Uskoke, Srbe, med scbo_. tudi govoi-jo srbsko, toda stoletja življenja s slovenskimi ~,oscu so iih popolnoma vključila v slovensko okolje. Boiančani tudi nikoli niso izrazili potrebe po dodatnem izobraževanju v srbohrvaškem jeziku, pa tudi vsiljevanja z. druge strani ni bile. Bojančanov na tem območju nikoli nihče n! ovijal v prizadevanja za ohranitev kulturnega izročila, saj stare običaje ohranja folklorna skupina11.
V	tem predelu jc razvito kmetijstvo - vinogradi šmarniee, sadjerria. Del prcbivalecv se vozi na delo v Črnomelj Zadružništvo so .ncli do druge svetovne vojne. Posebnost, so jurievanje, kresovanjc, krcnniec, pusto vanje. Na Jurjcvo, 6. maja, imajo zborovanje, izvaiafo zelenega Jurija, tc je veselico, igre, ra;.nc zabave. Bojansko kolo kolajo na novo leto, ob treh kraljih, ob pustu, na Jurjcvo, na Iva-njevo, na pravoslavni Božie, Veliko noč in na dan sv. Save, ob Kresu in ob krajevnem prazniku 22. marca, ki ga praznujejo skupaj z Adlcšičani. Kolo plešejo v narodni noši. Na Jurjcvo in l. decembra nastopi tudi bojanski Sokol. Svoje staro besedilo za kolo pa so pozat:li12.
V	političnem smislu so Bojančani od nekdaj spadali pod Ljubljano in njihovi občinski odborniki so sedeli skunaj s svojimi k&ališkiBi slovenskimi kolegi adlešiške občine za isto mizo. Z Marindolci so se v političnem n hierarhičnem smislu smatrali za pripadnike iste skupnosti, saj so se medsebojno tudi vezali s porokami.
Danes so Hojanei gručasta vas vzhodno od Knc-žine na vrtacasoto razgibanem svetu. Bojanci so imeli leta 1869 273 prebivalcev, leta 1880 231, leta 1890 264, leta 1900 220, leta 1910 203, leta 1931 161, leta L948 139, leta 1953 147, leta 1961 105 in leta 1966 104 prebivalce13. Hojanei se delijo na Gornje (20 hiš) in Spodnje Bojancc {14 hiš). Vas jc razsuta in jc brez pravega srcdičča Med čvrsto grajenimi hišami se viiejo poti. Nekatere poti so danes žc asfaltirane. Do Črnomlja je šc kakih pet kilometrov makadama. Vas ima naocljan tudi žc vodovod, čeprav nanj niso priključene vse hiše. Doma eijc kiiajo skrbne gospodarje. Hiše so večinoma prenovi, me ali pa 7gra nt po drugi svetovni vojni. Samo nekaj stavb je šc brez nove fasade.
Šele vpraEama razkr jejo, kako malo vedo Bojan-
eani o svojih koren.nah, kako malo so se tudi sam1 zanimali zanje, čeprav so nanje tako ponosni. V trdi štokavščini razmišljajo ali so storili premalo, da bi se izročilo ohranilo tudi za čase, ki neizbežno prihajajo: v vasi ki je bila šc nc tako dolgo nazaj popolnoma uskoška, se pojavljajo novi priimki, mlad tudi z domačimi govorijo v slovenščini star, običaji tonejo v pozabo. Ur.koki v Bojaneih so postali Belokranjei, hkrati pa ostali Uskoki. Torej so del Bele krajine in Slovenije.
M AR1NDOL
Marindol se razprostira na levem bregu Kolpe. Leta 1869 jc imel 183 prcbivalecv, leta 1880 181, leta 1890 204, leta 1900 169, leta 1910 160, leta 1931 174, leta 1948 178, leta 1953 181, leta 1961 169 in leta 1966 141!3. Nekaj hiš je šc lesenih in kritin s slamo. Večinoma so hiše stare nad sto let. Glavna gospodarska panoga v vasi je živinoreja. Mleko prodajajo zadrugi, ki ga vozi v Zagreb. Tu pozimi še vedno ponekot tkejo domače platno za rjuhe, brisače in prte ter pletejo iz domače volne nogavice, rokavice in jopice. Vezejo tudi pit.čkc raznih velikosti. Danes nosijo obleko iz domačega platna samo še nekatere starejše ženske. Ohranjeni so šc svatben1 običaji, krstna slava, pustovanje itd.
Prvotno seje Marindol imenoval Šobatovci ali Šobatovo selo. Poscl en jc bil že pred prihodom Uskokov. Leta 1536 ;c ¡.padal pod metliško gospostvo n je štel tri kmetije. Tu so prebivali Branko, Štimce in Krutič. Leta 1548 jc koloniziral Marindol, Milice in Paunoviče uskoški stotnik Ivan Lenke vi č z bosasnskimi oziroma lisi mi Uskoki. Ločiti je treba M. ,'ndol v ožjem sm.slu, imenovan Šobatovci ali Šobatovo selo, Miličc ali Milič selo, Paunoviče ali Paunovič selo. Nekaj uskoških družin jc bilo tudi na bližnji Hrvatski in Kranjski, namreč dve hiši Čaviča na hribu Hlapniku (v hrvatski občini Ribnik) in dve hiši Barjakovičcv v zaselku Vukobrati v ZuniČih (občina Vinica).
ŠOBATOVCI
So Marindol v ožjem smislu. Leta 1548 jc podro-ejc Šobatoveev koloniziral uskoški stotnik Ivan Lcnkovič, prav tako Miličc in Paunoviče z bosanskimi oziroma iMimi Uskoki z območja Vclcbita. To samotno ozemlje, ki meri 9,45 km2, jc bilo po organiziranju hrvatske Vojne krajini vključene vanjo, čeprav ni imelo z njo teritorialne zveze. Z, območja Kranjske jc pnslo po zgraditvi Karlovea leta 1579 pod oblast karlovških generalov. Ko so leta 1881 ukinili Vojno krajino, je bilo priključeno Hrvatski. Od leta 1945 do 1948 jc bilo območje v črnomaljskem okraju, nato spet v karlovškcm do leta 1952, ko .sc je vrnile v črnomaljski okraj na lastno prošnjo, ker jc območje od nekdaj bolj vezano na Slovenijo.
Cerkveno so bili prebivale i podrejeni samostanu sv. Vasilija v Gorniku pri Ogulinu Govore štokav-šcino, so pravoslavne vere in pišejo v eiri iei. Posebno z medsebojnimi ž*nilvarni so tesno povezani s pravoslavnimi IV-janačan l^cta 1711 našteva po-breški urbar osem marindolskih Vlahov, kot jih še
49
danes imenujejo okoličani. Ob pravoslavnih praznikih, ko se igra kolo in pojejo narodne pesmi pri cerkvi, se prihajali sem slovenski obiskovalci in bližnjega Črnomlja in Vinice. Danes živita tudi tu dve slovenski družini 14.
v Leta 1852 je bila zgrajena na mestu kasnejšega šolskega poslopja stavba za graničarske častnike, ki so imeli nadzorstvo nad prvimi učitelji, doslužcni-mi podčastniki. To stavbo so leta 1877 predelali v solo. Redno šolo so odprli I. marca 1878. Dc leta '918 so poučeval v njej upravitelji parohije, pojem usposobljeni učitelji. V njej so poučevali v sr-bohr atskem jeziku. Po ukinitvi šole leta 1961 so otl "c prcŠolali v Adlešičc.
Pod šolo teče Kolpa. Na višjem bregu na drugi strani v vasi Rosopajniku so bili leta 1912 naseljeni Vlahi-katolilki, ki so bili priseljeni pred Uskoki Marindolci. Marindol je v ccloti obkrožen s Slovenci. Od Hrvatske, ki ji je pripadel leta 1912, pa Sajd ločevala Kolpa. Polovica prcbiv.ileev seje izselila v Ameriko, ker zanje nihče ni skrbel.
Od slovenskih Uskokov so Marindolci najbolj si-'"omjšni, ker jc bilo poljedelstvo od nastanka Vcjnc krajine dalje zanemarjeno. Marindolei tudi niso £ili trgovei, medtem ko so bili Bojančani prevozni-11 so tovorili žito iz Karlovca v Koeevje. Kiisne-J? so kupovali živino in jo preproda,.ili v Črni kra-Jln'.in celo v Trstu. V Marindolu jc bil pomemben ludi kulturni vpliv prišlekov iz Amerike1-1'.
Ml UČI
Militi so imeli leta 1869 156 prebivalcev leta 153, letu 1890 IM Jeta 1900 113, leta 1910 etn 1931 102. leta 1948 89, leta 1953 90, leta 'y6J 73 in Ictip 1966 64 prebivalcev'^. Milici so wueasta vas pod parohijsko pravoslavno cerkvijo , v\' c,tr;i ob cesti Adlcšiči - Mr.rindol - /uniči. Nc-41 hisje še lesenih in kritih s slamo. Staro belo na° nošo nosijo samo še starejše ženske. Pogla-¡,1 ni dohodek prebivalcev je živinoreja ir mleko, 1 ga preko zadruge prodajajo v Zagreb. Se danes Pozimi predejo in tkejo domače platno ter pietejo 'nene nogavice, rokavice in jopice, ^-ajevnt. ime jc patronimično. Sprva seje ime-»evalo Milič selo. Vi prebivalci so Uskoki ;rbske-w Porekla. Z območja liosne in Velcbita jih jc ko-iiizir;i| uskoški stotnik Ivan Lenkovič leta 1548. icaji in zgodovina vasi so enaki kot v Marindo-
Jv-i jc tudi pravoslavna cerkev sv. Petra in pa-ijska hiša. Tuje bil običajno eden od gomirskih ....n|hov- V letih 1944/45 je bila v vasi tudi partijska osnovna šolali,
PAUN0VIČ1
, F>iluno,'iči so imeli 1869. leta 74 prebivalcev, JÍ 18» 62, leta 1890 59, leta 1900 48, leta 1«10
1% U1 1931 55< leti1 | 46' lcti1 1953 m lcta
11 1 leta 1966 44 prcbivalecvU. Paiinoviči vern aSt0 nasclic na gričku 1 nekaj sto metrov se-0S¡° pre loškega zaselka Š kav uri nov. Cis mn vse i 1 hiS' Ri]zen dveh slovenskih družin so üri'gc uskoške, po dumače vlaške. Govorno
srbsko in so pravoslavne vere. Naselje ima ime po priimku Paunovič, prej se jc vas imenovala tudi Paijovič selo. Njegova zgodovina in običaji od naselitve dalje so takšni kot jih imata Marindol in Miliei.
ŽUN1Č1
Žuniči so imeli leta 1869 123 prcbivalecv, leta 1880 116, leta 1890 129, leta 1900 119, leta 1910 103, leta 1931 105, leta 1948 89, leta 1953 05. leta 1961 94 in leta 1966 82 prebivalcev'*. Žun-či so gručasta vas na kamniti terasi nad Kolpo ob cesti Marindol - Miliei - Pri išče. Pripadajoč zaselek Vu-k< brati (4 hišc)je tik nad Kolpo.
Žuniči imajo ime po šc danes prevladujočem priimku, v Vukobratih pa pravijo šc danes Barjakovi-cev hn.si po domače Vukobrat - kakor so imenovali prvega naseljen ca. Domačini so bolj zvezani s Karlovecm kot z Metliko in Črnomljem. Leta 1952 sc ic dotedani upravni otok katastrske občine Žuniči z vasj.T in Vukobrati dokončno združil z ozemljem Slovenije'8.
SLOVENSKE VASI, KI SPOMINJAJO NA USKOŠKI IZVOR
Bedenj obsega zaselke Gornji Bedenj, Doljnji Be denj, Karaman. Jankoviči n Sošlariči. Na uskoški izvor prebivalstva spominjajo samo imena. Prebivalstvo j' katol.škc veroizpovedi. Katoliška ecrkev sv. Magdalene je bila po ustnem zročilu zgrajena pred 800 leti in jr od nekdai katoliška. Leta 1966 jc imel 104 prebivalee.
Dragttši so iinc'' leta 1966 samo 13 prebivalcev Kraj jc dobil mc po uskoškem pri i ,iku Dragoš, ki ga ima danes samo še ena hiša. Leta 1711 so sc vsi pisali Dragoš, samo eden se je pisal Klepcc. Vsi prebiva ic i so katoliške veroizpovedi.
Jankoviči sc- imeli leta 1966 68 pret valccv. Vas sestavljajo razmaknjeni zaselki Jankoviči (6 h š). Šoštariči (4 hiše) in Rim (2 hiši), ki sto bolj /.ase proti Fučkovccm in so mu ljud'c iz hudomušnosti nadeli to me. ker jc njegov prvi znan. prebivalce Kralj slutil v papeževi tclcsn:' straži. Običaji so isti kot v liednju. Krajevno ime je patronim .k. Nekaj hiš jc šc vedno lesenih in kri h s slamo. Prcbivalei so nskoškega porekla o čemer pričajo priimki in narečja, ki se po izguvariavi nekaterin besed razlikuje od govoriee drugih obkolpskin naselij. Tudi tu so vsi prebivalci katol.ske veroizpovedi.
Prcloka ima ohranjene posebne svatovske običaje, jufjevanje. kresovan c, kresnice, koledovanje. Preločko kolo plešejo ob svntovamu in večkrat tudi ob nedeljah. V navadi jc igranje, na tambuneo. Omeniti je tr :ba eerkev sv. Trojiee, ki je bila v 19. stoletju p rezi da na z ostan1 starejše posli kave na zunanjšeini. Cerkev je b:la dolgo časa pravoslavna.
Pribinci so imeli leta 1966 91 prebivaleev. Ime naselja izhaja od nena Pribinae. Kraj je dolgo easa spadal pod metliško gospostvo. Po podatkin v urbarjih jc štel leta 1536 in 1550 sedem celih kmetij, leta 1610 osem ^elih in eno polovično kmetijo. Po ustnem izroč j je nekdaj stalj v stelinikih Pdiščih pri Velikem Bukovju naselje Stubiea, ki pa so ga
50
požgali Turki. Domačim kraja niso več obnovili, temveč so se preselili v Pr.bmcc. So uskoškega porekla. Danes so katoliške veroizpovedi.
Tribuče so ,mele lela 1966 293 prebivalcev. Tri-buče so na gričkih in obsegajo naslednje skupine hiš: Dolenjsko selo (18 hiš), S Konjsko selo (15 hiš), Vlašeansko selo (16 hiš) in Golek (s Šolo 12 hiš). Nekaj hiš je še vedno lesenih in kritih s slamo. Prebivalstvo je tako kot na sosednjem Bcdrnu in v Pri -bincih uskoškega porekla iz srede 16 slnletja. O novoscleih pričata zlasti Vlašeansko in išikonijsko selo, mnogi priimk, in ikavsko narečje. Krajevno ime i na izvor v priimku Tribue, ki pa tu ni več ohranjen. Sola je bila ustanovljena leta 1896. Cer kev Janeza Krstnika je od nekdaj katoliška.
RADATOV1Č1
V zvezi z Žumberkom je potrebno omeniti še Radatoviče. Prebivalci so potomci žumberških Uskokov - srbsko-hrvatskih beguncev iz turških časov, kasneje grškokatohšl ih uniatov, in so bih ob ustanovitvi metliškega sreza med obema vojnama prideljeni tako Beli _kn-iini, pod katero so spadali že v I 3. stoietju vsi Žumberčani. Po drugi svetovni vojni so Radatoviči ponovno pripadli Hrvatski. Na Metliko jih še danes veže zadnja avtobusna postaja Metlika-Radatoviei ter tekstiln obrat Novoles iz Novega mesta.
hiva XIX/1917, str. 284. — 3. M.Kos, Začetki Novega mesla, Kronika H/1954, str. P3 -|74. — 4. glej (3), str. 150. — 5. 1.. Hauptmann, Erläuterungen zurr. Historischen Alliis der ö^tcrrcichischcn Alpenliindcr, 1. Abteilung - die Landgcrichtskartc, 4. Teil, Krain, Wien 1929, str. 349-351. — 6. .1. Mal, Uskoeke scobc i sloven ske pokrajine, Srpski etnografski zbo-nik, krjiga XXX, Naselja i porekla stan ovni št va, knjiga 18, L;ub1jana 1924, sir. 43-40. — 7. glej (6), str. 139-144, Urbar Metlika iz 1610. — 8. glej (7). —9. Dušan Kos, Bela krajina v poznem srcdnjrm veku, Zgodovinski časopis, 1987, šl. 2, str. 217 - 255, Si 3, sir 409 - 437. — 10. Krajevni leksikon Slovenije, 11. knjiga, gcslc Adlcšiči, Ljub'ianf 1^71, D-'S, sir. 21-22. — 11. Niko Župančič, Zumberean: in Marindolci, Beograd 1921; 1. Šašclj, Zgodovina adlcšičke fare na Be'okranjskcm, Ljubljana, Zalo/il Anton Koblar 1987, četni zvezek Zgodovine fara Ljubljanske škofije, — 12 glej (10), geslo Bojanei itr. 23-24. — 13. glej (10) Prebivalstvo v naseljih v lelih 1869 - i966, str. 16. — 14. glej (iO), geslo Mf.rindol, str. 45. — 15. Glej (11), .vliko Županič, / umberačani in Marindolci. — 16. glej 00). Prebivalstvo v naseljih v letih 1869- 1966, str. 16. — 17. glej (10), Prebiva I s, t 'O v naseljih v letih 1869- 1966, sir. [6. — 18. glej (10), geslo /.uniči, str. 68. — 19. Po Žum-herku in Go-jancih, Zbirka »Žumbcrak-Gorjanci«, zve z.ck 2; Marinka Draž.umcrič, Način življenja inljudska kultura, str. 69-76; A. Muraj, Narodne nošme v Žumber-ku, KAJ 6-8, Zigreb 1976, str. 71-88; A. M unij. Ob.čaji oko sklapanja braka u Žumberku (1900-1975), Etnološki priloži I Zagreb, str. 157-176.
OBOMBE
I. F. Schumi, Urkundcn-und Rcgcslcnbueh dc:s Herzogtums Kiain, II. Band, 1200-1269, Laiba^h, 1884 u. 1887, št. 59, str. 42^-3. — 2. F. Schumi, lici t rüge zur Geschichte von der Mottling und von Siehclburg, Archiv für Heimatkunde, l.Uand, Laibacb 1882/1883, str. 49-50; M. Kos, Odnošaji medu goriekim grHovimfl hrvatskim plcmsivom u srednjem veku, Vinsnik kraljev-skog hrvatsko-slavon-.ko-dalmatinskoga zcmaljskoga ar-
7.1 'SAM M1-N FASSUNG
»_lJskfiki :< in Slowenien nml /nmlicrak Žarko Šnuinl)l
Der Beitrag beschreib! die Umwicklung von lida Krajina (Weißkrain) vom 9. bis 15. Jahrhundert, den Ankunft der Türken und das Ansiedeln der sojenannlcn ►¿Uskoki«, eine Art Zuwandcrer, in Behl Krajina lind '-umberak (Sichclberg) und dadurch enistandene Folgen .¡irer Anr.icdlung mit Betonung aufden mit den »uskoKic bes cdcltcn Orten.