Štev. 203. V llnbljanl, v torek, 5. septembra 1911. Leto XXXIX. ^ Velja po pošti: = 2a oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6'SO za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . E 24'— za pol leta za četrt leta za en meseo 12— B-— 2'- V upravi prejemati mesečno K 1*90 ..... Inseratl: i Enostolpna petttrrata (72 mm): m enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . , , 13 „ sa trikrat . . , . „ 10 „ ■a večkrat primere« popust. Poslano in rekL notice: no8tolpna petltrrsta (78 u) 30 vinarjev. i-Izhaja: vsak dan, tsrsamAl nedelja ls praznike, ob 5. ari popoldne. IL£~ Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. SSUsS^SS&seuSi socialna demokracija sklicuje v nedeljo shod proti draginji. Na. tem shodu bodo upili in kričali proti kmetu. Mi jim že naprej povemo, naj na tem shodu govore nekoliko bolj pametno, kakor pa pišejo v svoji »Zarji«, ker jih bomo za vsako njihovo laž prijeli. Letošnja huda suša jc že povzročila, da prodaja naš kmet pod nič živino, osobito prašiči na Dolenjskem n. pr. so škandalozno poceni. Padca cene živini mestni ljudje pri nas šc nič ne čutijo. Zakaj ne, to naj povejo »Zarjanski modrijani«! ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. »Nemško-narodna korespondenca« poroča z Dunaja, da jc pooblastil cesar češkega namestnika kneza Thuna, da sme pri spravnih pogajnili vprašanjih svobodno postopati. Če sc mu posreči, da doseže vsaj omejeno delozmožnost češkega deželnega zbora, postane ministrski predsednik v pozni jeseni kabinetu parlamentarnega značaja. To sklepajo iz raznih Gautschevih izjav. Knez Thun hoče predvsem urediti učiteljske plače in uvesti redne razmere v deželni kulturi in v melioračnih zadevah. V Prago pride knez Thun v četrtek zvečer, v petek prične že predpogajanja o pogodbi. Češko-radikalni poslanec Ilubschmann je na shodu v Plznu izjavil, da jc izključeno, da se sklene Sprava ob zeleni mizi. Nismo proti miru, ne nasprotujemo spravnim pogajanjem, a v prvi vrsti sc zavzemamo za premirje. ODSTOP VOJNEGA MINISTRA. »Ncues Wiener Tagblatt« poroča, da predloži vojni minister Schonaich prošnjo za odstop, ko sc povrne cesar iz Išla na Dunaj. Cesar bo sprejel dc-misijo. Vojni minister postane prestolonaslednikov zaupnik general pehote vitez pl. Auffenberg, poveljnik 15. sarajevskega armadnega zbora. AVSTRIJSKI SVOBODOMISELNI POSLANCI V RIMU. Steinwendcr bi menda na vsak način rad nalezel kolero, ker je zagotovil dopisnika »Tribune«, da se l>o oktobra več nemških svobodomiselnih poslancev peljalo v Rim k mednarodni parlamentarni konferenci. Steinvvender je tudi izblebetal, da je »pritisk od zgoraj« povzročil, da se jc odpovedal ofic. obisk, a da bodo svobodomiselni nemški poslanci kljub temu potovali po kolero v Italijo. Tudi mažarski poslanci bi radi zanesli kolero na Mažarsko, ker bodo potovali v Rim meseca oktobra in bo zato 10 do 12 dni prekinjeno zasedanje ogrske zbornice. CESARSKE VAJE NEMŠKE VOJNE MORNARICE. Včeraj ob 4. uri 50 minut se je pripeljal avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v Kiel. Sprejel ga je na kolodvoru nemški cesar z vsem slovesom, s katerim se sprejemajo vladarji. Kielčani so navdušeno pozdravljali avstrijskega prestolonaslednika, ko se je peljal z Viljemom na Hohcnzollern, kjer so poleg Viljemove razobesili tudi Franc Ferdinandovo za-istavo. Tudi nemški državni kancler se je odpeljal v Kiel. Viljem namerava imenovati Franc Ferdinanda za nemškega admirala. MAROČANSKA ZADEVA. Včeraj sta pričela v. Kiderlen-Wachtcr in Cambon zopet pogajanja. Cambon je izročil pisane predloge Francoske. Pričakujejo, da nemška vlada kmalu odgovori. Iz Berolina se j>ojas-njuje, da Cambonovi predlogi nimajo oblike ultimata, kakor jc to prvotno naglašalo francosko časopisje. Berolin-sko poročilo zatrja, da se že ta teden položaj razjasni. Iz Londona sc poroča, da je nameraval jeseni nemški cesar Viljem obiskati angleški dvor, a je to z ozirom na maročanske dogodke opustil. V Rimu demontirajo poročilo, da je zahtevala Italija radi Maroka odškodnino v Parizu, Londonu in Berolinu. Istočasno, ko vadi v Kielu nemško voj* no brodovje, vadi sc tudi v Toulonu francoska vojna mornarica. V Toulon se je pripeljal predsednik francoske republike Fallieres, ki je prisostvoval veliki paradi. Ladje so priredile veliko parado, razvrščene so bile na 15 km. Udeležuje sc francoskih vaj 90 vojnih ladij. GENERALNA STAVKA DRŽAVNIH ŽELEZNIČARJEV? Iz vodilnih krogov čeških železničarjev poročajo iz Prage o predvčerajšnjem zborovanju, da gre v trenut-samo za urgiranjc od strani železniške uprave priznanih zahtev. O proklama-ciji pasivne rezistence ali generalne stavke železničarjev za enkrat nc more biti govora, ker se upa, da. bo uprava državnih železnic v proračunu za priti, leto določila postavke z ozirom na svoječasno oficielno storjene obljube. Neposredne nevarnosti za splošno stavko še ni, ker zahteve železničarjev šc niso formulirane. Na železničarje vplivajo iz Anglije, in Francije došla poročila. Češki železniški usluž- Današnja številka obsega 4 strani. Odprtje meje. Svetovno draginjo povzročajo kar-teli, o tem ni nobenega dvoma. Zdaj ti pa pridejo socialno-demokraški pisarji in hitijo dokazovati, da je boj proti kar-telom in trustom brezuspešen. Ta izvajanja »Zarje« dokazujejo bolj kakor vse drugo, kako umejo kartelisti podkupovati socialno demokracijo, ki vidi edino izveličevalno sredstvo zoper draginjo v odprtju mej. Mi smo že večkrat dokazali, da bi odprtje mej prav nič ne omejilo draginje. Kar pa tiče boja proti kartelom in trustom, proti veleoderu-štvu, bi naši rdeči modrijani lahko vedeli, da bi tak boj na postavnem polju bil jako uspešen. To dokazuje zgodovina. Dokler je preveval evropski svet pravi krščanski duh, svet ni poznal tiste revščine, ki se danes pojavlja po svetu, ker ni sile, ki bi nastopila, proti oderuštvu. Cerkev je, dokler je imela moč, znala preprečiti splošen pavperizem, to je dejstvo, ki ga pripo-zr.iava.jo tudi »ocialnodemokraški znanstveniki svetovnega slovesa. Kako sodijo slovenski rdeči diletanti, je za nas najmanjšega pomena. Morebiti še kdaj o tem poučimo revice pri »Zarji«, da jih prisilimo pečati se tudi s socialnodemo-kraškimi znanstveniki in ne zgolj s prestavami graškili in dunajskih rdečih dnevnikov in po Adlerju inspiriranih taktičnih člankov, ki imajo bolj namen zakriti z draginjo spor v socialni demokraciji sami in odvrniti pozornost javnosti od razpada avstrijske socialne demokracije. Vse pričakujejo socialni demokrati od odprtja meja. Odprite meje in draginje mesa ne bo več! Kako jc vplivalo odprtje meje na Angleško, smo obrazložili minulo soboto. Uničili so malega kmeta popolnoma, poslabšali stanje delavskega stanu, draginje pa niso odpravili. Karteli in trusti skrbe, da. draže vse življenjske potrebščine. Draginja se brez boja zoper karteliste in trustovce ne bo odpravila. Kako pa učinkuje na. cene mesa uvoz mesa iz inozemstva? Minulo jesen so se v Nemčiji nekoliko udali kričanju socialne demokracije in levega krila liberalne stranke. Dovolili so za celo vrsto trgov uvoz francoskega mesa. In posle^icc? Cene mesu niso padle, marveč so ostale kljub uvozu na stari višini. Liberalni »Sclvvvabischer Merkur« je takoj, ko so pričeli uvažati francosko živino, konstatjral: LISTEK. LjuhosumnosL Humoreska. — Spisal F. M. Dostojevski (Dalje.) »Prijetno so peli!« je pripomnil gizdalinu, ki je sedel na njegovi desni strani. Gizdalin je bil v najvišji stopinji navdušenja; ploskal je z rokami, a glavna njegova opora v navdušenju so bile noge. Površno in raztreseno se jo ozrl na Ivana Andrejeviča in napravil že tisti trenutek z rokama zaščito ob ustih,' da bi se čulo glasneje ter zakričal ime pevke. Ivan Andrejevič, ki še nikdar ni bil slišal podobnega grla, je bil ves vzhičen. »Ta ni ničesar opazil!« je Pomislil in sc obrnil nazaj. Debeli gospod pa, ki je sedel za njim, je stal zdaj obrnjen s hrbtom proti njemu in mirno motril lože z lornjeto. »Tudi prav!« je pomislil Ivan Andrejevič. Spredaj niso opazili ničesar, to se razume. Plaho in z radostnim upanjem je pogledal postrani še na parterno ložo, zraven katere je bil njegov sedež, in jc ves vztre-peta| v najneprijetnejšem čuvstvu. Tam je sedela prekrasna dama, ki se Oficielno poročilo o živinskem sejmu v Mannheimu potrjuje, da jc francoska živina dražja kakor domača (št. 538, 18. novembra 1910). Kratko nato (št. 555, 29. novembra) je izražal isti list bojazen, da bodo cene še bolj poskočile, ker je močno nemško povpraševanje že dvignilo cene živini po francoskih sejmih. Tudi »Staatsanzeiger« (št. 281, 1. decembra 1910) konstatira: »Cene živini na Wurtemberškem vsled francoskega uvoza niso padle«. Tako je bilo povsod. Francoski uvoz ni nikjer znižal cen mesa. Nasprotno je bila prisiljena liberalna »Kolnischc Zeitung« (št. 137, 6. februarja 1911) konstatirati z Badenskega: »Ker so poskočile cene na pariškem trgu, je zadnji teden ponehal uvoz živine na Badensko. Niti eno badensko mesto ni moglo popolnoma izrabiti do-dovoljenega ji kontingenta.« Naši rdeči narodni ekonomi navadno nc pišejo o tem, kako se v inozemstvu Še bolj kakor pri nas povišujejo cene živilom. »Figaro« objavlja intere-santno statistiko, kako ^so se povišavale cene živini od leta 1902 do leta 1911 na trgu Villette. Na omenjenem glavnem trgu za francosko živino jc v desetih letih poskočilo goveje meso za 44, telečje za 20, koštrunovo za 32, svinjina pa za 43 odstotkov. Število francoske živine, osobito goveje, je zadnje čase izdatno padlo. Ze leta i903 so na Francoskem nameravali prepovedati izvoz živine. Pametni socialni demokrati, seveda znanstveniki in strokovnjaki, že prav dobro vedo, da se primerne cene za živino nc. dajo drugače doseči, kakor da se dvigne domača živinoreja. Mi zelo priporočamo, naj »Zarjani« priobčijo to-le. kar je zapisal socialnodemo-kraški pisatelj Maurenbrecher v »So-zialistische Monatshefte«, 7., 1911: »Mi ljudje, ki prebivamo po mestih, hočemo, da se produkcija mesa ohrani dobičkonosna, da za vso bodočnost ostane neodvisna od svetovne konjunkture, da ostane našim otrokom temelj dobrega življenja v lastni deželi. Ljudje, ki bivamo po mestih in ki sami ne produciramo mesa, marveč ga. moramo kupovati od kmetov, radi plačamo tisto ceno, pri kateri zambre dobro izhajati kmet.« Maurenbrecher je bolj pošten kot so naši socialni demokrati pa šc liberalci zraven. Liberalci in socialni demokrati pri nas psujejo kmete z oderuhi, Maurenbrecher jc pa toliko pošten, da privošči kmetom dober obstoj. To si hočemo prav dobro zapomniti. Slovenska jc bila vrgla s hrbtom na sedež, zakrila usta z robcem in sc hohotala kakor obsedena. »Oh, tc ženske, tc ženske!« jc zaše-petal Ivan Andrejevič in se napotil čez noge gledalccv proti izhodu. Zdaj pa predlagam, da čitatelji sami sodijo, prosim jih, da sami razsodijo med menoj in Ivanom Andrejcvi-čem. Ali je imel res prav v tem trenutku'? Veliko gledališče obsega, kakor znano, štiri vrste lož in peto vrsto — galerijo. In zakaj bi človek sklepal nepreklicno, da je pismo padlo brezpogojno iz ene gotove lože, ravno iz te in iz nobene druge, katerekoli, — na primer s pete vrste, kjer se tudi nahajajo dame? Toda strast je izključilna in ljubosumnost celo najizključilnejša strast na svetu. Ivani Andrejevič je planil v foyer, stopil k svetilki, razpečatil pismo in prebral: »Danes, takoj po predstavi, v G.. .-ski ulici, ob oglu . . .ske ceste, v hiši K . . ., v tretjem nadstropju, na desno od stopnjic. Vhod naravnost od ospred. Rodi tam. sans fante; prosim tc za Boga!« Pisave Ivan Andrejevič ni spoznal, toda dvoma ni bih), ua se je šlo za. lju-bavni sestanek. »Izslediti jo, zasačiti in zatreti zlo takoj v začetku,« je bila pr- va misel Ivana Andrejeviča. Šinila mu je skozi misli tudi želja, dokazati ji greh takoj sedaj, kar tukaj na mestu; toda kako naj to stori? Ivan Andrejevič je stekel celo v drugo vrsto lož, a sc je spametoval in se vrnil žc medpo-toma.. In nikakor sc ni inogel odločiti, kaj naj počne, kam naj gre. Da bi vendar le storil nekaj, je stekel na drugo stran in pogledal skozi odprta vrata neke tuje lože na nasprotno stran. Tako, tako! V vseh peterih nadstropjih lož, v navpični vrsti nad njegovim sedežem so sedele mlade dame in mladi ljudje. Piscmce je moglo pasti iz vseh peterih nadstropij naenkrat, zakaj Ivan Andrejevič je sumil odločno, da so vse tc lože v zaroti proti njemu. Toda njega tudi vse to, kar je videl, ni odvrnilo od sumnje. Ves čas drugega dejanja je tekal po hodnikih, ali nikjer ni našel miru svoji duši. Naposled je šel k gledališki blagajni nadejajoč se, da izve od blagajnika imena oseb, ki so bile vzele lože v vseh štirih vrstah, toda blagajna je bila že zaprta. Slednjič je zagrmelo divje klicanje in ploskanje. Predstava je bila končana. Začeli so pozivati igralce na oder, zlasti sta grmela prav z vrha dva glasova, — to sta bila voditelja obeti strank. Ivanu AndrejeviČu ni bilo do i vsega tega, v njem je že dozoreval na- črt nadaljnega postopanja. Oblekel je suknjo in se podal v G . . .sko ulico, da bi tam zasačil njo, jo razkril in ji dokazal greh ter sploh nastopil vse energičneje, kakor včerajšnji dan. Kmalu je našel hišo in že stopil v vežo, ko je nenadoma smuknila mimo njega, skoro pod njegovimi rokami, postava gizdalina v površniku, ga prehitela in se spustila po stopnjicah v tretje nadstropje. Ivami AndrejeviČu sc je zazdelo, da jc to prav tisti gizdalin, dasi on tudi preje ni mogel razločiti obraza tega gizdalina. Srce mu je zastalo. Gizdalin ga je pustil že za dve »topnjici za seboj. Slednjič je slišal, kako so se odprla vrata v tretjem uadstropju, odprla se, ne da bi kdo kaj pozvonil, kakor da so že čakali prišleca. Mladi človek je izginil v trenutku v stanovanje. Ivan Andrejevič je dospel do tretjega nadstropja šc predno so utegnili zapreti tam vrata. Hotel je še nekoliko postati pred vrati, premišljeno razmo-triti svoj korak, prepustiti za trenutek srce bojazljivosti, potem se pa na vsak način odločno odločiti za nekaj zelo odločnega: ravno ta trenutek pa je spodaj pred hišo zaropotala kočija, vrata so se s hruščem odprla in težki koraki nekoga so se začeli med kaš-ljanjem in stokanjem pomikati po stopnicah navzgor. Ivan Andrejevič se benci so stavili sledeče minimalne zahteve: 3 krone dnevna plača postajnim in strojnim delavcem, podnradnik naj postane vsak uslužbenec državnih železnic, ki doseže plačilno stopnjo 1200 kron. Povišajo naj se nočne doklade, urede stanarine, uvede pravična invalidna in starostna preskrba in dovoli nemudoma dravinjska doklada. POROČILA O KOLERI. Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva je objavil, cla jc konstatirana v Vallo di San Pietro pri otoku Rabu kolera. Iz Budimpešte se poroča, da so ob Donavi postavili straže radi nevarnosti kolere, da nihče Donave ne pije. Kopališča ob Donavi razdirajo in les zažigajo. V newyorški leparni je v kva-ranteni 46 delavcev. Tudi lastniki ne smejo zapustiti tvornice. Najnovejše slučaje kolere na Ogrskem je provzro-čila voda Donave. KONGRES ČEŠKIH MEST. Od 15. do 17. t. m. se vrši v Pragi kongres čeških mest. Na dnevnem redu so referati o financielnih, pravnih, šolskih in drugih vprašanjih, kakor tudi referat o stanovanjskem vprašanju. ITALIJANI IOTI AVSTRIJSKEMU PAHOPLOVSTVU. V Bresciji se je 3. t. m. vršilo protestno zborovanje, na katerem so člani raznih iredentovskih društev sklenili, da uvedejo najživahnejšo agitacijo po krajih ob Gardskem jezeru proti avstrijskemu parobrodstvu na Gardskem jezeru. Oblasti so javno zborovanje prepovedale, ker so se bale izgredov proti Avstrijcem, ki stanujejo v Bresciji. Zato so se protestnega zborovanja mogli udeležiti le povabljeni gosti. Dnevne novice. -f Shodi Kmečke Zveze za novomeški okraj. Kmečka Zveza za novomeški okraj se zadnji čas jako živahno giblje. Priredila je štiri shode, in sicer v nedeljo, 27. avgusta, v Mirni peči in Podgradom, v nedeljo, 3. septembra pa v Št. Petru in Brusnicah. Poročila drž. poslanca E. Jarca so možje na vseh izvrstno obiskanih shodih navdušeno poslušali in odobrili stališče S. L. S. v dravinjskem vprašanju. V št. Petru je znani Florjančič za nehvaležno delo, ki ga opravlja kot priganjač liberalne ?tranke, čul iz ust kmečkih mož samih prav gorke, ki mu niso prav nič ugajale. Tudi sicer se odbor Kmečke Zveze živahno zavzema za kmečke koristi pri sejah, ki jih ima redno vsak mesec. Pri radnji seji se je n. pr. sklenilo posredovati pri deželni vladi, ker dela glavarstvo sitnosti radi orožnih listov, ki jih rabijo posestniki, da smejo streljati Ikodljive vrane. — Prihodnja seja bo v ponedeljek, U. t. m., pri Štemburju v Kandiji. + »Slovenec« in socialni demo- kratje. Tudi socialne demokrate mine korajža, ako se jim usta zapre. Cel teden ni socialnodemokraška »Zarja« drugega pogrevala, kakor »klerikali-tem« preklinjala in naše žene zbadala. Ker smo ji temeljito pojasnili te suro-pe traparije, prihaja vendar do spoznanja, da »imajo podjetniki vpliv v politiki in da je večina poslancev od njih odvisna, in da bi bila njih naloga vplivati na poslance, da bi bili sklenili primerne korake proti draginji«. To se pravi po domače, naj bi zastopniki in- fe preplašil, odprl je vrata in se pojavil nenadoma v stanovanju z vsem zmago-Blavjem prevaranega moža. Nasproti mu je planila sobarica, vsa razburjena, — potem se je prikazal moški; toda ustaviti Ivana Andrejeviča nikakor ni bilo mogoče. Kakor bomba je planil dalje, prešel dve temni sobi in se naenkrat pojavil v spalnici pred mlado, prekrasno damo, ki je vsa trepetala od Btrahu in strmela vanj tako brezmejno prestrašeno, kakor da prav nič ne razume, kaj se godi okrog nje. Ta trenutek pa so se začuli težki koraki v sosedni sobi, ki so se bližali naravnost proti spalnici: to so bili isti koraki, ki so se preje vzpenjali po stopnicah. »O Bog! To jc moj mož!« je vzkrik-nila dama, plosknila z rokami in postala bleda bolj kakor njena jutranja obleka. Ivan Andrejevič je začutil, da je prišel na napačen kraj, cla je napravil nekaj bedastega, otročjega, da ni premislil dovolj svojega koraka, da se ni dovolj prepustil bojazljivosti preje pred vrati. Toda zdaj se ni dalo napraviti ničesar več. Ze so se odpirala vrata, že jc okorni mož, — kolikor sc je dalo soditi po njegovih okornih korakih — stopal v sobo . . . (Dalje.) dustrije in kartelistov sami proti kar-tclistom nastopili. Seveda je kaj takega izključeno. Ampak tukaj se vidi vsa hinavščina socialnih demokratov. Najprej gredo in volijo nasproti krščanskim socialcem povsod zastopnike kar-tolov, potom se pa derejo, češ, draginjo odpravite. Kdaj ste delavstvo nafarba-li, ali prej ali sedaj? -t- Vse pride prav, namreč soc. demokratom. Pri zadnjih državnozbor-skih volitvah ni nobena stranka toliko obljubovala kakor ravno soc. demokra-ški kandidati. Če hočete zdrava stanovanja, volite soc. demokrate; če hočete ceno meso, moko, volite soc. demokrate; in tako jc šlo naprej celo strani. Soc. demokrati so bili izvoljeni, samo svojih obljub niso izpolnili, ker so seveda ne-izpeljive. Ampak soc. demokrati znajo; sedaj noče nobeden več o danih obljubah ničesar vedeti, pač pa ropotajo po shodih in listih na tisto »ki odločajo o osodi ljudstva«. Ali bi ne bilo bolj na mestu, ko bi delavstvo na shodih soc. demokrate za besedo prijelo, jih spomnilo na njih obljubo in jih vprašalo, kako mislijo sedanje draginjske razmere odpraviti. Če imajo soc. demokraški to predrznost da ves svet v nič devljejo, zakaj bi si ne upalo delavstvo enkrat vprašati za njihovo modrost. + Strašna suša mora biti v uredništvu »Učiteljskega Tovariša«, drugače si ne moremo razlagati, ko tako slastno planejo po vsaki drobtini iz naših listov, ki jim je količkaj v prilog. Po svoje jo potem razsekajo, razmrcva-rijo, primerno osole ter jo z raznimi liberalnimi pomadami prepojeno nudijo v »strokovnem« listu »Učit. Tovarišu« svojim zvestim, pa zaslepljenim tra-bantom. Zborovanje »Slomškove zveze«, ki je napovedano na četrtek, clne 7. septembra, jim zopet kali mirno počitniško življenje. Boje se manifestacije naraščajočega krščanskega učiteljstva; ne da jim spati in počivati. Kaj storiti? Edino uteho še najdejo v običaju pocestnih pobalinov, ki si v sili ne znajo drugače pomagati kot s tem, da stegujejo umazan jezik, cla pljujejo proti nasprotniku, da se repenčijo in jeze, da so spakujejo in norčujejo. Ta posel umevajo izborno tucli »Tovariševi« uredniki; drugačne borbe ne zmorejo več. Tudi to pot so tako storili z oklicem, ki ga je objavil »Slovenec« in ki vabi krščansko učiteljstvo na četrtkovo zborovanje. Če so »Tovariševi« naročniki zadovoljni s takimi čenčami — dober tek! Ako »Tovariševi« uredniki nimajo drugega pisati, nego po otročje zavijati in pa bedasto glosirati, kar jim v naših listih ne ugaja, naj se rajo udinjajo za kozje pastirje. P. n. člani in članice »Slomškove zveze« pa z obilno udeležbo v četrtek pokažimo, da preziramo »Tovariševe« otročarijo in zlobne napade. Napravimo zopet »Tovariševcem« to veselje, da jim bomo zopet razvneli sicer pusto, prazno in suhoparno domišljijo! -f »Učiteljski Tovariš«, glasilo kranjskega liberalnega učiteljstva, se po svoji zadosti znani maniri v svoji zadnji številki zaletuje v krščansko-misleče učiteljstvo. Ganglijanskih otrobov ne bomo zavračali, pač pa velja iz te »Tovariš.« brozge izločiti stavek, da so liberalni učitelji »še verni in vneti za versko vzgojo« in cla baš zato nočejo biti Slomškarji, ki cla so seveda sami koristolovci in sploh najgrši razbojniki na celem svetu. Da je nekaj po političnem mišljenju liberalnih učiteljev še vedno vernih in za verskonravno vzgojo vnetih, tega mi nikoli nismo tajili, ampak ti niso verni zato, ker so člani liberalne »Zaveze«, ampak deloma iz navado in vsled zakona vztrajnosti, deloma ker se boje terorizma »Tovarišev-cev« in končno zato, ker še danes prav ne vedo, za čem stremi liberalizem. Kako je »Zaveza« kot taka verna, to najbolj dokazuje pisava njenih listov in listov, ki jih zalaga ter tiska »Učit. tiskarna« in ki jih generalštab liberalnega učiteljstva urejuje, kakor n. pr. »Naša Bodočnost«. Ta list je v svoji zadnji številki pred šoli odrastlo mladino, za katero je namenjen, slavil budistovsko paganstvo, uči, da se je človek razvil iz živalstva in poveličuje protestantizem, sramoteč pri tem katoliško Cerkev. Ko smo mi kroge, ki za tem listom stojijo, zaradi tega prijeli, so molčali in molčijo še danes, molči tudi sicer zelo zgovorni »Učiteljski Tovariš«. Ampak gospodom povemo, da tista stvar za nas še ni končana in da se bo o svojem času o tem odločno in nedvoumno izpregovo-rila tehtna beseda. »Tovariš« naj se zato ne pokriva s figovim peresom svoje veliko »pohožnosti« in »vernosti«. -f Slomškova podružnica za kamniški okraj tem potom najuljudneje vabi vse članice in člane, da se polnoštcvil-no udeleže občnega zbora Slomškove zveze, kateri so bo vršil dno 7. septembra t. 1. v Rokodelskem domu v Ljubljani. Na svidenje! Shod kmetovaloer v Kranju, ka- 1 terega je sklicala Kmečka Zveza za kranjski okraj, je včeraj pokazal, kako se kmetje vedno bolj brigajo za umno živinorejo. Gospod živinorejski nadzornik Krištof je med drugim v temeljitem govoru razložil, kako treba živino prav krmiti, zlasti sedaj ob suši. Sklenile so se jako umestne resolucije. — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Redka slovesnost se je vršila v nedeljo, dne 3. t. m. Tukajšnji rojak preč. g.' zlatomašnik Jožef Preša, župnik v pok. v Trzinu, je daroval zlato mašo ob asistenci 14 gg. duhovnikov. Zlatomašni-ku jo govoril kamniški dekan preč. g. J. Lavrenčič v natlačeno polni cerkvi. Zlatomašnik je rojen v Guncljah, ki jc žc od nekdaj ljubil svoje farane in se spomnil z lepim darom tukajšnje župne cerkve ob priliki svoje zlate maše. Ko se jc zvečer ginjen s solznim očesom poslavljal gospod zlatomašnik, je bila naša edina želja, naj Bog ohrani jubilanta še dolgo vrsto let, nam kakor tudi Trzincem, ki so bili zastopani v lepem številu. — Konferenca Sodalitatis Ss Cor-dis za žužemberško dekani j o bo na Selili dne 11. septembra v ponedeljek. Začetek ob deseti uri dopoldne. — Duhovska vest. Za župnika v Dornborg pri Gorici jc bil invertiran č. g. Fr. Lavrenčič, vikar v Sovodnjah. — Italijanski publicist izgnan iz Trsta. Cesarsko namestništvo je izgnalo italijanskega socialističnega publicista Vincenca Vacera, ki je korespon-dent rimskega socialističnega glasila »Avanti« ter je priredil številna socialistična predavanja v Trstu in na Primorskem. Poslanec Pittoni je izposlo-val pri namestništvu 14 dni odloga, da se med tem časom vloži rekurz na notranje ministrstvo. — Umrl je v Studenem pri Postojni dno 3. septembra organist g. Ivan Carli. Bil je še pri zadnjem cerkveno-pevskem tečaju. Priporoča se gg. tovarišem in duhovnikom v pobožno molitev. — Za ravnatelja na učiteljišču v Celovcu jc imenovan profesor na ljubljanski realki Karel Schrautzer. — Razpis učiteljskih služb. V šolskem okraju Kamnik so razpisana naslednja učna mesta: L Učna in roditeljska mesta na enorazreclnicah v Špitali-ču. Pečali in Krtinah (zadnje samo za moške prosilce). — 2. Nadučiteljske službe na dvorazrednih ljudskih šolah na Brdu in v Vodicah in na štirirazredni ljudski šoli v Domžalah. — 3. Po eno učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Zg. Tuhinju in na štirirazredni ljudski šoli v Domžalah. — Pravilno opremljene prošnje za eno izmed teh učnih mest je za vsako posebej vlagati do 15. septembra. 1911 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kamniku. — Ljudsko šolstvo. Prov. učitelj v Krškem Martin Šterk je imenovan za provizoričnega učitelja v Ratečah, ab-solvirana učiteljska kandiclatinja Marija Podlogar pa za prov. učiteljico v Svibnjah. Provizorična učitcljica v Grahovem Gabrijela Ažman je imenovana za prov. učiteljico v Iški vasi in izprašani nadučiteljski kandidat Pavel Po-dobnikar 7,a provizoričnega učitelja na Planini. — Nezgode. France Koželj je skladal y tovarni v Vevčah deske pri popir-nici, pri tem je pa padel in si pohabil obe nogi. — Marija Zgonc, posestnika žena v Iški Loki so je s svojim sinom peljala na travnik po mrvo. Iz neznanega vzroka sta se pa konja splašila, mati skoči z voza, pri tem ji je šlo kolo čez desno nogo in jo zlomilo. — Franc Če-ferin, delavec pri Kranjski stavbeni družbi, je v Jesenicah kuhal smolo za tlak. Po nesreči je pa Čeferin padel ter si pri tem zlomil levo roko in levo nogo. Tovarniški delavec France Podpač, je delal v tovarni na Jesenicah. Vsled nepazljivosti se je pa zadel z levo nogo ob ra,zbeljeno železo in sc težko poškodoval. — Neprevidnost s smrtjo plačala. Marija Gorše, dninarica v Dolenji vasi pri Kočevju, jc hotela, da bi bil krop preje zavrel. V to svrho je prilila nekaj špirita, a v tem trenotku se ji je pa v steklenici špirit vnel, goreča, tekočina pa puhnila v njo. Vnela se ji je obleka. Revica je zadobila na glavi in na zgornjem životu take hude opekline, da je včeraj v tukajšnji bolnišnici umrla. — Vtihotapljanju bolne živine Iz Bosne v Dalmacijo so prišli na sled. Dotični občinski uradnik, ki je izdajal nedovoljene potne liste je zahteval od vsakega po 12 K namesto običajnih 10 vinarjev. Preiskava je uvedena in nanovo zaplenjeno 80 glav bosenske živine. — Že zopet ogenj na Vrhniki. Letošnje poletje je vrhniško ljudstvo kar nekam zbegano vsled pogostih požarov. Saj smo imeli v prav kratkem času že šli i i požare na Vrhniki. Komaj se je ljudstvo pomirilo od nedeljskega ognja, ki ga je v Lenarčičevem kozolcu zaneti, la iz maščevanja zlobna roka, že nas je včeraj okrog pol 5. ure popoldne opozoril plat zvona in žvižg tovarn, da je izbruhnil ogenj v sosednjem Verdu. Pričela je goreti Vrhovčeva hiša, v nepo-srednji bližini veleposestnice gospe Pe-tričeve. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje. Pri mirnem vremenu se je hitro posrečilo ogenj omejiti. Vsa čast domačim požarnim hrambam! Kljub temu, da so imeli nekateri ognjegasci včeraj do petih zjutraj opravilo na Lenarčičevem pogorišču, nastopali so pri popoldanskem požaru z vso požrtvoval-nostjo. Pokradene dragocenosti v Opati« ji. Včeraj so bili v Opatiji ukradeni dvojnati uhani s tremi briljanti, ovrat-na verižica s sedemvrstnimi biseri, poročni prstan z napisom, trije prstani z briljanti, ovratna verižica z biseri in briljanti, platin-ovratna verižica, broša s 75 briljanti, ovratna igla z biseri in srebrn brivski nož (Rašlermaschine). Prodajalca naj se izroči prvi varnostni oblasti. — Kolera v Trstu, Antonija Požar, stara 21 let, stanujoča v ulici Scalinata št. 12, je obobela sinoči ob 8. uri za sumljivimi znaki kolere. Obvestili so o tem mestni fizikat, ki jo je dal spraviti v Magdalensko bolnišnico. — Vlak ga povozil. Čuvaj državne železnice Ivan Mavle, nameščen pri čuvajnici št. 119 pri Trstu, star 59 let, je včeraj prišel pod vlak. Zadobil jo težke zunanje in notranje poškodbe in pretresli so se mu tudi možgani. Zdravnik z rešilne postaje mu je nudil prvo po-moč in ga dal prenesti v mestno bolniš« nico. — Obletnica jeruzalemskega roma« nja na Brezjah. Dne 4. septembra se je na Brezjah zbralo čez 350 slovenskih jeruzalemskih romarjev, mecl njimi okolo 30 duhovnikov. Po cerkvenem govoru, ki ga je imel romar frančiškan P. Jeroniin Knoblehar iz Brežic, je da-roval g. župnik Janez Kalan slovesno sveto mašo. Navdušenje romarjev za svete kraje se ni nič zmanjšalo, mnogi bi radi zopet, šli v Jeruzalem. Zopet smo sc težko ločili drug od drugega, kakor lansko leto, ko smo se vrnili iz svetih krajev. Ena velika družina, eno srce. Na svidenje drugo leto! — Mlečne cene v Zagrebu so se deloma zvišale: okoličanske mlekarice so dvignile ceno od 24 na 28 vinarjev za liter. V mestni mlekarni pa se polno neposneto mleko prodaja še nadalje po 22 h liter. -— Srbsko meso v Zagrebu. V soboto jc dospel v Zagreb 74. vagon mesa iz Srbije; meso sc po zmernih cenah seka v dveh mestnih občinskih mesnicah. Samo govejega mesa je občina v svojih mesnicah prodala letos 187.979 kilogramov. — Imenovan je za župnijo Duplje č. g. Peter Bohinjec, župnik v Škocija-nu pri Dobravi. — Razpisuje se po okrožnici župnija Škocijan pri Dobravi; prošnje je vložiti do 4. oktobra. — Umrla jc v Gorici 871etna Ana M e r 1 o. — Laški liberalni študentje so v soboto v Gorici imeli občni zbor svojega društva. Med novoizvoljenimi odborniki nahajamo tudi naslednja pristno laška imena: Camissig (Kamuščič) Mario, Bresina (Bfezina) Ignazio, Ma-russich (Marušič) Vincenzo, Ilarrauer Giuseppe, Devetach Luigi. Blažena pa-tria je teh Garibaldijcvih častilcev lahko vesela. — Procesija za dež v Gorici. Gorica, 3. septembra 1911. Radi strašne suše, ki vlada v Gorici in okolici, je sklenil mctropolitanski kapitel j goriški, da vse mestne goriške župnije prirede v torek, dne 5. t. m., veliko procesijo v svetišče na Kostanjevico pri Gorici. — Napad z nožem. V Solkanu pr:l Gorici se je v nedeljo večer vračal 25-letni pisar na državnoželeznični postaji Jožef Bašin domov s svojo nevesto, s katero je imel biti na oklicu prihodnjo nedeljo. V veži ga je pričakoval 21-letni Štefan Černe ki je zaman lazil za dekletom, ter porine Bašinu svoj nož v spodnji del trebuha. Bašina so prepeljali v bolnišnico. Njegov položa; je opasen, ker ima ranjena čreva. — Prodaja smrekovega, jelovega in bukovega lesa. Gozdarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Donluka okraj Travnik in Jajce približno 200.000 m* smrekovega in jelovega ter približno 30.000 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti do dne 15. novembra t. 1. 11. ure dopoldne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. L_ Milanske novice. lj »Ljudski oder« v Ljubljani. »Ljudski oder« priredi v letošnji sezoni, ki se otvori dne 8. septembra t. 1., 20 predstav. Cene sedežev so sc določile po 3 K, 2 K, 1 K 50 b in pretežna večina sedežev po 1 K. Stojišča 40 h, dijaška stojišča 30 h. — Izda se tudi abonement za 10 predstav, torej dva bloka za celo sezijo. — En blok za deset predstav stane 25 K, 18 K in 13 K. — Za enokronske sedeže se izda abonement samo za vseh 20 predstav in stane za celo sezijo 17 Iv. Posebno na ta zadnji abonement opozarjamo naša društva v okolici, ki bi pošiljala lahko redno svoje člane v svrho učenja in študiran ja za malo ceno dvajsetkrat k predstavam »Ljudskega odra«. Ako bi tistega, ki je kupil blok, ne bilo k predstavi, lahko za vsak slučaj odda za dotični večer vstopnico kakemu znancu. Z abonementom si lahko zasigura vsak dober in lep prostor za celo sezono in prihrani par kron. Oglase za abonement je pošiljati po dopisnici na naslov »Ljudski oder«, Ljubljana. lj Dne 8. septembra (na mali Šmaren) ob pol 8. uri zvečer se vrši prva predstava »Ljudskega odra«, javna produkcija I. in II. kurza dramatične šole. Igrala sc bo iz Shakespearevega »Beneškega trgovca« snubitvena scena Porzije in iz Ganghoferjeve igre »Vaški pod obar« III. dejanje, ki je popolnoma predelana in samostojna enota, ki je prenešena na slovenske razmere. V tej igri ,kjer se b o vsak lahko dodobra nasmejal, bo nastopilo 60 oseb in bo sodelovalo tudi pevsko in glasbeno društvo »Ljubljana«. Iz Goethejevega svetovnoznanega »Fausta« se uprizori scena v cerkvi, molitev Grete. Scenično se predstavlja tudi slavna staroangle-ška Ossianova balada »Eduard«. Vmes pa so stavljene razne deklamacije lir-skega, epskega in dramatičnega značaja naših slovenskih pesnikov v prozi in verzih. Tako bo ta prvi večer »Ljudskega odra« pokazal, kaj so se navadili gojenci na polju deklamacije, šaloigre, klasične tragedije in ljudske igre. — Vstopnice se bodo prodajale na dan predstave od pol 7. ure zvečer naprej v »Ljudskem domu« pri blagajni. Cene sedežev so: I. in II. vrsta parterja 3 K, III., IV., V. vrsta parterja 2 K, V. in VI. vrsta parterja 1 K 50 h, VII., VIII., IX., X., XI. vrsta parterja 1 K. I. vrsta balkona 2 K, II. vrsta balkona 1 K 50 h, III., IV., V. vrsta balkona 1 K; vsa desna in leva galerija 1 K. Stojišča 40 h, dijaška vstopnica 30 h. lj Nemška oblastnost na južnem kolodvoru. Te dni se je pisalo, kako jc uradnik na tukajšnjem kolodvoru g. R. Herrisch dejal nekemu vlakovodji c. kr. drž. železnice: »Mit mir spricht man deutseh, reden Sie deutsch!« Ta gospod Herrisch nam ni neznan — vsaj se je že takrat, ko je bil v Ljubljano prestavljen, vnaprej izrazil: »Ich werde die Laibacher schon deutsch lernen«. Ne bi o tem nič pisali, ko se ne bi po nepotrebnem oglasile »Deutsche Stimmen«, ki se i rudi jo to ubogo nemško žrtev zagovarjati, seveda skoz in skoz z lažmi. Saj poznamo veroljubnost takih prilog vsenemških nacionalnih listov. To mazilo hoče dokazati, kako nevarna in kaka »Unverschamtheit« je, da si uslužbenec upa slovensko govoriti, da celo »bodenlose Frechheit« je to. — Popraviti pa je treba, da »der betrunkene Frechling« ni naznanil odhod vlaka, ampak javil je le prihod, kar pa sploh njegova dolžnost ni. Vlakovodja ima po predpisih samo ča-sovnik oddati, potrebne podatke si pa naj izpiše službujoči uradnik sam. Radi udobnosti pa vlakovodje te podatke narekujejo. Za uslugo tedaj, če se vlakovodja poslužuje domačega deželnega jezika, pa ga uradnik prime in nemška cunja imenuje to »unerhorte Ileraus-forderung«. Ko bi bila napoved res predpisana, bilo bi početje uradnika Herrischa nekoliko razumljivo, tako pa, ker mu je vlakovodja le hotel službo olajšati, je tako postopanje skrajno nelojalno. Ime Herrisch je bilo že tolikokrat po časopisih čitati, da oblasti svetujemo, naj se informira, odkod to, da je ime Herrisch združeno vedno z nacionalnimi aferami! Radovedni smo, kako stališče bodo ob tej priliki zavzele obema prizadetima predpostavljene oblasti. Dobro znamo, ako bi se podsto-pil kak slovenski uradnik napram nemško - nacionalnemu vlakovodju kaj enakega, ima takoj disciplinarno preiskavo na vrat obešeno. Herrisch in vlakovodja morata itak sama nastopiti, zakaj prvega imenuje »Slovenski Narod« »fanteta«, drugega pa imenujejo »Deutsche Stimmen« »betrunkenen Frechling« in »frechen Gesellen« — žalivke, katerih železniška oblast ne sme trpeti, ako hoče varovati ugled sebi in svojim uslužbencem. Pa (udi mi takih razmer nc hotno trpeli, da bi sc slovenski želez- niški uslužbenci šikanirali, kadar govorijo slovensko z uradništvom, ko mu dajo od predpisov ne zahtevana pojasnila! lj Na c. kr. učiteljišču ▼ Ljubljani je razpisana za prirodopis (glavni predmet), fizika in matematika (stranska predmeta) s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Suplentura je določena za sedaj za prvi tečaj. Prošnja se mora vložiti do 9. septembra pri ravnateljstvu c. kr. učiteljišča v Ljubljani. lj Vojaštvo v Ljubljani. Že včeraj so hodili po našem mestu »Avstrijci« in »sovražniki« z belimi in rdečimi trakovi na čepicah, danes pa koraka skozi mesto v okolico polk za polkom. Toliko vojaštva naša okolica že dolgo časa ni videla, baje ga je do 40.000. Ko bodo čez dva dni Ljubljano »not vzeli«, bodo pa fantje veselo zapeli: »O zdaj gremo...« lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 7691 tujcev — 218 manj kakor istega meseca lani in 811 več kakor meseca julija letos. Nastanilo se jih je v hotelu Union 1421, Slon 1308, Lloyd 839, Cesar avstrijski 464, Ilirija 418, Južni kolodvor 338, Štrukelj 293, Malič 249, Tivoli 238, Tratnik 199, Bavarski dvor 141 in v ostalih prenočiščih in gostilnah 1783. lj Železniška, novica. Od 3. do 18. septembra t. 1. vozi na progi Ljubljana-Dunaj brzovlak številka l/a in številka 2/a, odhod iz Ljubljane ob 10. uri 45 minut dopoldne, prihod v Ljubljano ob 5. uri 21 minut popoludne. lj 10 let bo minulo jutri, odkar vozi po Ljubljani električna cestna železnica. lj 301etnico službovanja bodo obhajali v Ljubljani dne 11. t. m.: Erker Jurij, nadučitelj v Koprivniku; Erker Jurij, nadučitelj v Srednji vasi; Funtek Anton, c. kr. profesor v Ljubljani; Furl-lan Jakob, Galo Franc in Jelene Luka, učitelji na I. m. d. ljudski šoli v Ljubljani; Klemenčič Jožef, nadučitelj v Galiciji pri Žalcu; Patcmost Hinko, nadučitelj v Senožečah; Schmoranzer Jožef, c. kr. profesor v Mariboru in Witt-reich Janez, nadučitelj v Črmošnjicah. lj »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »(Pri zlati kaplji« (Tratnik), na Sv. Petra cesti. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50 v. lj Na naslov mestnega magistrata ljubljanskega. Sv. Floriiana ulica ima na voglu v neposredni bližini Florijan-ske cerkve gostilno, v kateri in pred katero se dogajajo dan za dnem reči, ki ne kale samo nočnega miru, ampak so tudi v protislovju s cestnim in policijskim redom. Osobito ob večerih od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek se tu vrše preko polnoči pretepi, razgrajanje, psovanjc in take klet-vine, da bi se moralo dotične poživi-njence vsaj radi motenja vere, če že ne vsled razgrajanja dejati pod ključ. V tej gostilni započeti prepiri in pretepi se potem nemoteno odigrajo na javni cesti pred gostilno. Gorje človeku, ki si je najel v tem kraju stanovanje. O nočnem miru ni govora! Tu se slobodno vriska in dela mačjo godbo na cesti, pretepajoči se kličejo na pomoč, odpo-moči pa ni nobene. Kdo je temu vzrok? Zakaj se ne nastavi vsaj še enega redarja za Florijansko ulico, saj spada ta menda še v mestno področje? Da to nikakor ni pretirano, o tem izpriča lahko vsa okolica omenjenega gnjezdiča, to potrdijo bolniki, to ponovi vsakdo. Zakaj se to gostilno tako protežira in je tu godba in rjovenje čez 10. uro zvečer dovoljena? Kaj takega se ne dogaja v najzadnji gorski vasi. V tem oziru se Ljubljana pač ne more ponašati kot »bela« in »stolna«. — Toliko na adreso poklicanih oblasti za vzdrževanje nočnega miru, ki ga na tem kraju naše ulice ni. Kaj bi porekel tujec, ki bi po naključju zašel ob taki nočni uri v našo ulico? »Svaka sila do vremena«, pravi pregovor; če je temu res tako, bomo videli v kratkem. Prosimo tedaj merodajno oblast, da temu konec napravi. — Več stanovalcev iz Florijan-ske ulice. lj Božjast je vrgla včeraj dopoldne na Valvazorjevem trgu mestnega ubožca Lovra Tumo, katerega so prepeljali z rešilnim vozom nazaj v bolnišnico. lj Zdravstveno stanje ljubljanske mestne občine od 20. avgusta do 26. avgusta izkazuje: Število novorojencev 12 (na 1000 prebivalcev odpade 15 60), mr-tvorojencev 3, umrlih 27 (3510 na tisoč), od umrlih je 10 domačinov, umrljivost domačinov je torej 13 tisočink. Med njimi so umrli za grižo 2, za jetiko 4 (vsi tujci), za steklino 1, za nezgodami 2, za različnimi boleznimi 18. Tujcev je med njimi 17 (6292%), iz zavodov 20 (7407%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škrlatlco 1, za tifusom 4, za grižo 23, za ušenom 1. lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvoru odpeljalo v Ameriko 9 Hrvatov in 1 Slovenec, nazaj je prišlo pa 90 Hrvatov in Slovencev. lj S ceste. Včeraj popoldne je pripeljal po Šelenburgovi ulici z avtomobilom nek častnik. Ko pride do pošto, so mu je hotel tam stoječi postrešček umakniti in ga je med ko je skočil čez cesto zadel in podrl, pri čemur se je postrešček lahko telesno poškodoval ter si raztrgal hlače. Častnik je vozil po predpisani hitrosti. lj Umrli so v Ljubljani: Fran Kna-pič, bivši mizarski pomočnik, 33 let. — Martin Grdadolnik, posestnikov sin, 11 mesecev. — Ivan Gorjup, gostilničar in mesar, 74 let. — Stanislav Koprivec, sin mesarja in posestnika, 2 meseca. lj Nesreča. Ko je šel včeraj po Poljanski cesti krojač Ferdinand Gestrin, je padel in si zlomil desno nogo, nakar so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Dva balona sta v nedeljo okoli 6. ure zvečer plovila v smeri proti Rožniku. Bila sta pa tako visoko, da se s prostim očesom ni moglo ljudi opaziti v čolnu. Ker so tu sedaj vojaške vaje, so nekaterniki sklepali, da sta zrakoplova vojaška, drugi so bili pa mnenja, da so prišla ogledovat vaje Italijani. lj Izgubil je učenec Franc Belič bankovec za 20 kron. V nedeljo jc bila v Medvodah izgubljena zlata igla s po-lumesecem, v katerem jc bilo vdelanih devet briljantov, na sredi pa belkast biser. Tudi zapona je zlata. Pošten najditelj naj jo odda na magistratu. lj Stari znanec. Pri nekem slikarskem mojstru pri Zidanem mostu jo nekaj časa delal leta 1889 na Glincah rojeni in na Vič pristojni slaboglasni ter policiji dobro znani Franc Krž-manc, kjer je ukradel tri ščetko, vredne 30 K, in jo odkuril v Ljubljano. Ko je policija o tem izvedela, ga je izsledila in aretovala. Kržmanc je bil že večkrat predkaznovan in ie imel tudi za mesto prepovedan povratek. Oddali so ga sodišču. lj Na nekdanjem Kamnarjevem vrtu, Zaloška cesta št. 3, ki je bil last matere g. Karola Dcrmastije, so se odtrgali iz jabolko mladi cvetovi. lj Izkaz posredovalnice slov. trgovskega društva »Merkur«. Sprejme sc: 2 korespondenta, 2 kontorista, 3 poslovodje, 2 potnika, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik železniške stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 3 kontoristinje, 1 bJagajničarka, 8 prodajalk, 7 učencev, 3 učenke. — Službe išče: 2 knjigovodji, 2 korespondenta, 4 kontoristi, 6 poslovodij, 3 potniki, 7 skladiščnikov, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železniške stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, 17 blagajničark, 14 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Telefonsko in brzojavno poročilo. JUSTH ZA VOLILNO REFORMO. • Kološvar, 5. septembra. Poslanec Juli Justh je govoril v nedeljo na nekem shodu, na katerem jc bilo zlasti mnogo delavcev. Justh je izjavil, da ni možno drugače priti iz sedanjega položaja, ako se najprej nc reši volilne reforme, in na podlagi te volilne reforme izvoljen parlament naj prične reševati obrambno reformo. Sedanji parlament je obnemogel in nc more rešiti nobene stvari. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, naj zbornica najprej reši volilno reformo. O PONESREČENI ITALIJANSKI VOJNI LADJI »SAN GIORGIO«. Rim, 5. septembra. Dela za rešitev vojne ladje »San Giorgio«, ki je na svoji poizkusni vožnji blizu Napolja obtičala v skalovju, se nadaljujejo. Nade je, da rešijo ladjo. FRANCOSKI PREDSEDNIK FALLIE-RES NA POMORSKIH VAJAH. Toulon, 5. septembra. Predsednik Falličres je včeraj zjutraj dospel semkaj in se podal na oklopnjačo »Masse-na«, da . se udeleži vaj vojnega bro-dovja. Toulon, 5. septembra. Potem ko je oklopnjača »Massena« s predsednikom Falličresom priplula pred rt Brun, je pričela parada. Ladje so odplule na morje v črti, dolgi 15 kilometrov. Parade sc jc udeležilo 90 vojnih ladij s skupno 30.000 mož. ŠPANSKA V MAROKU. . Pariz, 5. septembra. Iz Madrida br-zojavljajo, da zasedejo španske čete If-nis še tekom meseca oktobra, kajti sedaj je težavno izkrcati čete, ker razsajajo ob atlantski obali viharji. Pariz, 5. septembra. Glasom ofi-cioznega poročila jc imel španski poslanik predvčerajšnjim z ministrom za vnanje stvari razgovor. Razpravljala sta o nameravani zasedbi Ifnisa od strani Španske. Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni „ Slovenske Straže" v Ljubljani. štajerske novice. š Slovenci š llaslou pove uprauni5foo lista. rr a* z x i o o is i\ iu Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 5. septembra. Pšenica za oktober 1911 . . . . 1180 Pšenica za april 1912.....10 36 Rž za oktober 1911......9 27 Oves za oktober 1911.....8 59 Koruza za september 1911 ... 834 Kurzi efektov in menjic. dne 4. septembra 1911. Skupna 4% konv. renta, maj—november ........... 92-10 Skupna 4% konv. renta, januvar —julij.......... 92-10 Skupna 4-2"/0 papirna renta, februar—avgust........ 95-80 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 95-80 Avstrijska zlata renta ... 115-85 Avstrijska kronska renta 4«/0 . . 92-10 Avstrijska investic. renta 3'/2% . 80-35 Ogrska zlata renta 4°/0 .... 111-45 Ogrska kronska renta 4o/0 . . . 91-— Ogrska investicijska renta 3 1/2 °/o 80-05 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-75 \ Kreditne delnice........ 648-50 London vista........ 240-82 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-40 20 mark.......... 23-50 20 frankov......... 19-0!) Italijanski bankovci...... 94-60 Rublji........... 2-54' , Za slabokrvne in prebolele ,KUČ' je zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana. v Spodnji Šiški pri Ljubljani se odda takoj v najem ali na račun. Vpraša se osebno pri lastniku Ant. Maver v hotelu »Vega« ali v Metelkovi ulici 19 v Ljubljani. 2651 V trajno delo sprejme ■i in enega dečka kot nčenca m Anton Dernič, izd. orgel, v Radovljici. 2663 Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm a B 8 Cas opazovanja Stanje barometra » mm Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo 1'Rdavina 1 v 21 tirali 1 v mm | 4' 9. zveč. 737-5 22-5 sl. sever brezvetr. 5 7. zjutr. 7J97 lb-2 si. jjvzh. * 00 2. pop. 7383 282 sl. jug. del. jasno Srednja včerajšnja temp , 21'6J norm. 16'4\ an Razpisuje sc služba 2658 pri občinskem in iupnem uradu d Toplicah na Dolenjskem. Nastop službo takoj. Oženjeni imajo prednost. Prošnje s spričevali naj se vlože do 20. septembra 1.1. če le mogoče osebno pri županstvu. Plača po dogovoru. Županstvo v Toplicah, dne 4. sept. 1911. Objava. Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem uljudno naznanim, da je bil moj dosedanji poslovodja Matija Ter le p. z dne 6. julija t. 1. iz moje službo odpuščen ter isti nikakor ni več opravičen sprejemati naročila v mojem imenu. Zajedno opominjam vse one osebe, katere trosijo o moji tovarni vozov, neresnične slabe vesti, da bodem v takih slučajih najstrožje postopal ter jih bodem sodnijsko zasledoval. Peter Keršič 2597 tovarna vozov, Sp. Šiška. 87 ampere pri 300 voltih (moči za 36 konjskih sil) rabljen, vendar ohranjen brez napake, se proda radi nabave močnejšega stroja. Več pove uprava .,Laib. Zeitg." 2(>2i St. 1054/m. š. sv. Razglas. 2596 Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične šolsko leto 1911/12 dne 16. septembra 1911. Vpisavalo se bode v šolskih prostorih na Zaloški cesti in v Cerkveni ulici dne 15. septembra 1911 dopoldne. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 22. avgusta 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik: Lasdian 1. r. i ™ — brezhiben, lep ter prebran kupuje w usahS množini tvrnka Iv. R. Hartmann nasl. i. Tomažič, blHbljana, Marije Terezije cesta. po« O. Fakiiraa mvec za delavnice, pripravnih za veliko mizarstvo ali tesarsko obrt, dalje za kovača, kolarja, sedlarja, lakirarfa itd. Istotam se odda tudi velik hlev za več konj Ve£ poue 2638 ADOLF HAUPTMAMN V LJUBLJANI Izdaja konzorcij »Slovenca«« Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc, /