Mertvo morje. BTo morje je nastalo, ko je Bog mesto Sodoma in Gomoro pokončal, ker je Bog hotel tudi spomin na te kraje izbrisati; okoličani pa imenujejo neko goro poleg mertvega morja »Džebel Usdum" Sodomsko goro in razvaline nekega velikega mesta »Kherbet Usdum" razvaline Sodomove. Sodoma in Gomora niste tedaj pokopani v mertvem morji in mertvo morje je bilo gotovo že tačas, ko ste Sodoma in Gomora še stale, to se naj bolj jasno vidi iz svetega pisma, kjersebere: ,,Lot sije zvolil vodenčno stran ob reki Jordani." Tedaj je mertvo morje tudi že tačas bilo, ker sicer res ne vemo, kam bi bila reka Jordan tekla. Od kod pa pride to protislovje? sveto pismo se tedaj ne vjema z geologijo. To protislovje je le videzno, in naj novejša preiskovanja so še le prav pokazala, da se sv. pismo do dobrega vjema z geologijo ia z okolnosti tega kraja. — Od kod pa pride to mnjenje, da ste Sodoma in Gomora pokopani v mertvem morju? V Moj. buk. Gen. 14. 3. se bere, da so se kralji petero mest zbrali v gozdnati dolini (Siddim), katera je sedaj slano morje. Pomnimo pa, da je tukaj govorjeno le od gozdnate doline, in da je ta postala slano morje, od mest se tukaj kar čisto nič ne govori; ta gozdnata dolina je pa bila skoro gotovo v sredi peterih most, Popotniki vedo pripovedovati od tihote kroja, in da ne živi v mertvemmorjinobenaživa stvar; a vodajepreveč slana, okolica na enih krajih zelo osojna, je pa vendar v stranskih dolinah prijetna, in skale odmevajo od ptičjega petja. Dolgo časa so terdili, da vsaka tica v morje pade, kedar prek liti, ta vera je prišla naj beržeje od tega, ko so videli mertve prepelice po vodi. Prepelica pa nizko leti, in ravno tako lahko v kako drugo vodo pade, kakor v mertvo morje. Dasiravno po takem preiskovanji mertvo morje ni tako strašno in grozno, vendar je ta kraj eden naj bolj zanimivih na zemlji. 1. Ves tok reke Jordana je globoje od morja; jezero Merom 6, jezero Genezaret 600, in mertvo 1225, in kjer je naj globejše, še celo 2460 čevljev nižeje od sredozemskega raorja. Iz tega pride, da je okoli mertvega morja silna vročina, takošna, kakoršna je po naj bolj vročih krajih. Ako k temu še prištevamo gole apnene pečine na 300 čevljev visoke, od katerih solnčni žarki odsvitajo in vsako sapico od vzhoda in zahoda odvračujejo, južni vetrovi pa vročino še huje pomnožijo in je nebo večjidel jasno, lahko verjamemo potnikom, kakošna strašna vročina tam kraljuje. Se \6, da je voda tam tudi vroča, po navadi le kake 2 stopini hladneja od zraka, kateri je dostikrat 35° vroč. 2. V jezero priteka reke Jordan in tudi druge, in vendar jezerska ostane zmirom enako velika. -— Velik vsek, po katerem teče reka Jordan, sega od mertvega morja noter do rudečega morja prav za prav njegove panoge, katera se imenuje izliv Akabab. Zelo verjetno je tedaj, da je rudeče moije se izlivalo po vsej tej vseki, noter do virov reke Jordana. — Ako pa je ta dolina tako globoka, zakaj pa dan danes rudeče morje ne zaliva te razpoke. — Kakoršen je sedaj svet,, je to nemogoče. Na sever od Akabah vzdigujejo se tla v dolini, katera vodi do rudečega inorja, do 800 čevljev visočine, potera se pa zopet znižujejo k rudečemu morju. Ta višava je tedaj velikanski jez, kateri ubranuje rudečemu morju odtok v jordansko dolino. Stavimo si tedaj pred oči, kar nas učf zemljeslovje (geologija): V praveku jezu med rudečim in mertvim morjem ni bilo; a zemlja se vzdigne v morji, in voda ni mogla več teči v raspoko. Kaj pa potem ? Voda na sever od višave je bila ločena od morja in se je počasi izhla- pela. Nabirala se je pa v globinah; tam so bila jezera, sicer večja kakor sedaj, pa skerčila so se čedalje bolj, dokler ne ostane toliko vode, kolikor je dovodi ravno Jordan in druge reke, katere so sedaj še le nastale. Vode, katero dovodijo reka Jordan in druge, je skoraj ravno toliko, kolikor je izhlapi. Sicer je res, da o deževnem času jezera Merom, Tiberijas in mertvo morje nekoliko narastejo in ob vročem času zopet padejo, to pa vendar poterjuje vse to, kar smo ravno navedeli. Mertvo morje pa je silno slano, poprek se računi na 1 funt vode 2 lota soli. Sol pa ne izhlapi kakor voda, in ker je voda izhlapela, je ostala čista sol; v resnici je v jordanski dolini tu in tam sol v gručah, kar se je pa ni vsterdilo, je pa sedaj stopljena v mertvem morji. Kako pa je to, da jezera Merom in Tiberija nimata slane vode? Jordaa ji pretaka ne le stoletja, marveč tisočletja, in je odpeljal vso sol, raztrošeno po petkrat večjem prostoru v mertvo raorje. Poglejmo sedaj na zemljevid mertvo morje! Dolgo (2% m) stegnjen polotak El Mesra ga deli v dva neenaka dela. Večja severna stran je po natančnem merjenju poprek globoka 800 do 1000' v enem kraji še celo 1235'. Vsa južna stran pani nikjer globokeje od 16' in poprek je globoka le 6', v primeri s severno se zamore to imenovati prava mlakuža. In ta južna stran inertvega morja je beržkone nekdajna gozdnata dolina (Siddim), katero je zalilo mertvo morje še le tačas, ko sta bile končani Sodoma in Goinora. Kakor Mozes pripoveduje,, je imela ta dolina veliko asfaltnih virov, tedaj ni neverjetno, da so se pri žveplu in ognju, kateri je padal na mesta Sodoma in Gomora, vneli asfaltavi viri v dolini, katera je bila v sredi teh mest, strašen požar nastaue, ves svet se pogrezne za nekatere čevlje, inlvoda mertvega morja se izliva tudi v to dolino. Berž ko ne je bil pri tem ognji še bud potres. še dan danes verže mertvo morje od časa do časa asfaltove kose na suho; 1. 1834 in 1837 je bilo to po potresih, in ti kosovi so prišli iz južnega dela roorja, tedaj ravno iz asfaltove doline Siddim. Razdjana mesta so bila sicer blizo mertvega morja, pa ne v globoki dolini, ampak na bližnjih visočinah. Na nekem hribu, na jugozapadu jezera, kjer je veliko kamnene soli, so razvaline velicega mesta; tamjebila beržkone Sodoma, ker okoli stanujoči imenujejo te razvaline ^Kherbet Usdum", kakor smo od začetka govorili. Vzemiino to goro tudi za sodomsko goro, tudi bolje razumemo osodo Lotove žene. Silna vročina namreč, katera je napolnila ves kraj, je nekoliko raztopila tudi velike skladove kamne soli in je pokopala ženo, katera se je obotavljala nekaj iz vedičnosti, nekaj od žalosti, ko je bila sila naj nujnejša. Arabljani sicer kažejo veliki solnati steber na primer 40 čevljev za Lotovo ženo. To je sicer sila neverjetao, a to se more vendar reči, da nas vsaki sol- nati steber, katerih je veliko v okolid mertvega morja, opominja na tisto nesrečno ženo, katera je smert storila zarad svoje vedičnosti. S tern sklenemo svoj popis od mertvega morja, katerega smo posneli po daljšem sestavku o tem znamenitem jezeru. In zopet nam ta popis staro resnico poterjujejo, plitvo preiskovanje svetopisemskih zgodeb dovodi v protislovje s svetopisemskemi povesti; bolj temeljito preiskovanje pa poterjuje to naj starejšo zgodovinsko knjigo, katero je prerok Mozes s posebnim božjim razsvitljenjem spisal.