2. štev, V Kranju* dne 14. januarja 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Stane ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po posti sa celo teto 4 S, sa pol leta 8 K, za druge driave stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Ns naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in upravni it v o je na pristavi goep. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ====== Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Naše narodno - gospodarske zadeve. . i. Zabeležiti nam je zopet žalosten pojav v našem narodnem gospodarstvu. Že dlje časa so krožile po svetu sumljive govorice o gospodarstvu .Glavne posojilnice" v Ljubljani. Zadnjo nedeljo se je vriil izvenredni občni zbor, kjer se je pokazalo pravo stanje prizadete posojilnice. Vsi dolgovi ali pasiva tega zavoda znašajo 4,015.723 K, imetje ali aktiva pa na papirju 3,900 000 K. Sodi se pa, da znaša cel primanjkljaj 1,287.782 K- Kako je prišlo v primeroma kratkem času do tako velikanskih izgub, katere bodo škodovale slovenskim narodnogospodarskim institucijam še dolgo vrsto let? Krivda leži v tem, da so se dovoljevala moči posojilnice nerazmerno visoka posojila, dostikrat celo brez vsake sejne odobritve ali vednosti upravnega sveta (odbora). Če pomislimo, da ima sam Matija Hudnik. kateri je zavodu cel čas načeloval, iz-posojilo 1,200.000 K, ier da ves čas obstoja pet let ni plačeval obresti, je nekaj nezaslišanega. Najsramotneje pa je, dajati tako velika posojila v špekulacijske svrhe, kakor se je delalo v tem slučaju ravno z veleposestvom Dol pri Gradcu in nekimi hišami na Dunaju. Velikanski znesek te posojilnice je zabit tudi v znanih vodnih silah pri Kranja, o katerih se je prav cesto pisalo. Posojilnica je ustavila izplačevanje vlog, kakor tudi posojil. Nedeljski občni zbor je sklenil, da posojilnica likvidira. V slučajih, ako kdo zabrede v slab denarni položaj, pozna zakon dve poti: ali se likvidira ali napove konkurz. Pot razdruženja ali likvidacije je častnejša, lepša, navadno boljša za prizadete stranke, uspešnejša. Z likvidacijo se doseže spo-razumljenje z upniki mirnim potom, ter cela raz-družba ne prizadeva posebnih stroškov. Drugača pa je stvar z napovedjo konkurza. Stvar vzame v roke oblast. Vse delo se izroči v roke kon-kurznemu upravitelju, navadno kakemu odvetniku. Upniki imajo pravico si izvoliti upniški odbor, kateri potrdi po predlogih upravitelja razdelitev mase. Končno, ko je konkurz opravljen, navadno po preteku več let, se vsi stroški odbijejo od izterjanih terjatev, ter čisti ostanek razdeli pet-centuelno med upnike. Ta način prizadene ogromne stroške. Nek mlad gospod nam je zatrjeval pred kratkim, da bi mu zadostoval ekspensar 4 do 5 konkurzov večje vrste, da bi živel celo življenje brez skrbi! Kako bode s hranilnimi vlogami pri glavni posojilnici? Zakon pravi, da jamčijo člani zadruge solidarno, vzajemno s celim svojim premoženjem za obveze zadruge. Članov je v glavni posojilnici nekaj nad 500. Mogoče je, da bi res ne bil kdo v stanu izpolniti članske obveznosti, zato morajo pa ostali člani več doplačati. ' Premotrivalo se je tudi vprašanje, koliko članov je pri glavni posojilnici, katere bi lahko poplačali obveze. Ako bi bilo n. pr. samo 100 Članov izmed vseh 500 — pa jih je mnogo več — da posedujejo premoženje, prišlo bi za pokriti na vsakega 20.000 K. V čast nekaterim članom odbora je pa kon-štatirati, da so že dosedaj podpisali prostovoljno znesek 3CO.0O0 K v pokritje primanjkljaja. Tudi je mnogo članov tega zavoda uradnikov raznih kategorij, med katerimi se deluje na to, da jih odkupi vlada na en ali drugi način vseh obveznosti. Kakor je čuti, je dala vlada v tem oziru že neko obljubo. Z isto pravico, kakor uradniki bi zahtevali lahko tudi obrtniki, trgovci in kmetje kot člani te zadruge od vlade pomoči Saj se mora njih eksistenca braniti ravno tako kakor uradniška. Lahko se reče mirnim srcem, da bodo dobili vlagatelji svoje vloge popolnoma povrnjene, seveda bode treba čakati nekaj časa, da se razmere popolnoma urede in zadobi potrebna jasnost * Denarna zadrega tega zavoda je storila, da sa je pričel po naših krajih med denarnimi zavodi pravi pravcati hej za denar. To tembolj, ker ja prebivalstvo pričelo precej dvigati vloge. Posebao so drli ljudje v neki znani klerikalni denarni zavod, o katerem krožijo — in mi koa-š ta tiramo samo to in nič ve«, kar se govori — že več časa vznemirjajoče vesti. Baje izposojuje velike svote brez pravega poroštva v klerikalne-politične namene izven dežele, kakor Hrvaško, Dalmacijo i. t. d. »Slovenec« se sicer zelo širekousti in kriči, da je denar varne naložen. Nas navdaj« bojazen, kajti ljudje pravijo: o čemer se mnogo govori, se rado uresniči. Žalostni dosedanji izgledi kažejo in ude, da je papir potrpežljiv, ter se da tiskati na papir najugodnejša bilanca in računsko poročilo, ko pa pride sila, ko zmanjka razpoložljivega denarja, se pokaže prava mizerija. Zdi se nam, da hočejo nekateri zavodi nastopati nasproti javnosti s neko eleganco, fiieso in saverenitete. Nastavijo velikanski personai katerega vzdrževanje stane mnogo več, kakor pa so redni dohodki; tem potom se zabrede v stiske, iz katerih ni rešitve 1 Vsled navala glede dviga vlog je napovedal ta denarni zavod vojsko ngleinemn zavodu v Ljubljani, dasiravno je ta saved eden najbolj PODLISTEK. AngOl &• Dalje. Dosti se je govorilo o Angeli in Leo je spozna), da je deklica s svojim življenjem na potu v propad, kamor jih je padlo žs toliko in toliko. Zanimala ga je zato. Dobil je priložnost, da se je seznanil, in deklica mu je postala prav simpatična. Vedel je za boje, ki ao se vršili v njeni notranjosti. Večkrat sta govorila, nanese! je tako slučaj — in Leo je spoznal, da mu je deklica naklonjena ter vrlo rada posluša njegove besede. Ona pa si je domišljevala, da se je seznanila s osebo, kateri bo smela zaupati svoje duševne boje in lahko prosila moralne pomoči. Neko popoldne mu je vse odkrila in ga prosila sodbe ter nasveta. Drhtela je po vsem telesu in prsi so se ji burno dvigale, ko je vprla -v njega svojo svetle oči in pričakovala od zaupanja polne osebe odgovora. Leo se je že pripravil za ta trenutek vsled sklepa, da odpre ubogi deklici oči. Vsel je torej nekaj pisem iz žepa in jih izročil trepetajočemu bitju ob svoji strani .. . «On zatrjuje Elici do smrti trajno ljubezen,* zavpije kakor blazna deklica. «On, ki mi je s solzami prisegel in rotil zvestobo, more goljufati svojo Angelo, ki je našla v ajtm svojo prvo raz-evitaječo ljubav in se je vsa darovala svojemu ljubljenemu bitju.* Vzdihovala je, solze so ji molčile očesi in spustila se je v obupen jok. c Ne strašite se resnice, draga Angela, ker boljše je, da živite v jasnosti, kot pa v zmoti, ki bi vam nekoč vlila več žalosti v srce .kot danes, ko imate še odprta pota do sreče...» Vzdignil je deklico, ki je zdrhnila na koleni in jo privil k sebi Tedaj ji je pravil o Franu, njegovem nekdanjem prijatelju, in o varanjn Fraa-covem z Edco, od katera je on na slučajen način dobil Francova pisma, ki jasno govore o njegovem podlem značaju. Težko je sopla Angela in poslušala odkritosrčne besedi Leona. Ko sta se ločila, moral ji je obljubiti skorajšen zopetni po-set... ... Zopet je bil Lee pri nesrečni deklici, kamor je prinesel tudi svoje gosli. Bil je namreč dober goslač. Pogovarjala sta se o njenih razmerah. Leo ji je govoril o življenju, ki s« razvija potom treznega mišljenja, in o življenju, ki ugrabi človeka, če zaupa le srcu in ne sliši klica, s katerim ga hoče varovati duša. Veruje, da se oda človek ljubezni in da ma ta prinese boža ost v eno srečo, toda ljubezen, ki se ni pojavila v zdravih odnošajih, je bolna, je izraz perverznega čuvstvo-vanja in ta dostikrat ogoljufa človeka za lastno srečo. Vpraša Angelo, kaj je vsebina njene ljubezni do Frana P Ali njegovo preteklo življenje, ki je dolga veriga podlosti in razmer z deklicami razaih kategorij, katerih večina pripada natakaricam? Ali je njegova pridnost v uradn, radi kamre je bil discipliniran in prestavljen v drug kraj? Ali je končno varan je s Elico, katero se dokazuj«? Kaj je torej ? Ali so vsa ljubezen le njegove besed«, ki so lepe morebiti po mislih in sestavi, a prazne po vrednosti? «Kje je torej, kje tiči jedro one ljubezni, ki jo čutite do njega, akoravno imata glede zakona velike zadržke: protivnoat sorodnikov, uravnava njegovih gmotnih razmer, vsled česar bi ga morali čakati še veš let in končno doživeti sramoto, da vas zapusti t Blaznost je vaša ljubezen in blazno je, da si nakopovate srd očeta in tete in sploh s svoji« mi nesrečnimi dejanji žalostite sorodnike. Angela 1 Spoznajte, idite v raj in ne tvegajte sebel* Med govorom je Angela razodevala svoje lahke pritrjevanje in spre mi je vala je besed« s solznimi očmi, bledimi lici, -zdibi in drhtečim telesom. «Da,» vsdihne, «zrušen je psihični hip moje ljubezni io v obupnem stanju čepim. Kam sem zašla?... Se ljubim njega, Frana, ker v njem biva to, kar se je ravno kar razblinile v nič. Bajni svet, kamor so tolik« in tolikokrat vhajale moje misli in hrepenenja, o, razpršil si m kot fatamorgana v prevaro I Leo, hvaležna sam vam sa vse vsčtsdsusko delo, a hudo mi je, trpim is bojim se resničnih besed. Ne, ne, ne smem ga več ljubiti! — O Frani Kako podlo se igraš s mejo srečo in me tako varaš in goljufaš s svojimi besedami mene, nerazsodno deklico.* Dalje prih. Ako še niste, pošljite naročnino! varnih zavodov aa Slovenskem. V «Slovencu« so ta objavljala neumnosti, katerih bi ae sramoval vsak pameten Človek. Ne vemo, ali se dobi na vsem Kranjskem človek, ki bi trdil, da v mestnih hranilnicah, kjer stoja dobra mesta z vao svojo davčno močjo za varnost vlog, niso denarji varno naloženi! Tako pisanje, bevskanje in beganje ljudi jezi vodo na nemški mlin, na Kranjskem sesebno «Kranjsko nemiko hranilnico v Ljubljani* ter krepi s tem gospodarsko, jezikovno, kakor tudi politične meč Nemcev. V narodnem, jezikovnem osteu pa čutijo isvenkranjsk Slovenci le oblno večjo škodo. Kako bomo volili po novem občinskem volilnem redu. Dalje. 47. Kdo tvori reklamacij iko komisijo? V re-klamaeijski komisiji so: župan kot predsednik in Itirje občani, ki ao opravičeni voliti in katere izvoli občinski odbor. 48. Ali je dopustna Se kaka pritožba? Proti razsodbi volilne komisije se lahko pritoži potom županstva na okrajno glavarstvo, ki končan veljavno razsodi. 49. Kdaj so veljavni volilni imeniki? Volilni imeniki so takrat veljavni, kadar jih župan potrdi. Te se zgodi, ako zoper razsodbe reklamacijske komisije ni bilo nsdaljnih pritožb, po preteku osmih dni. Ako so bile pa vložene kake pritožbe, je volilne imenike popraviti in vnovič razpoložiti za osem dni. 50. Kdaj bo volitev in kako se razglasi ? Kdaj bo volitev mora, župan razglasiti vsaj 14 dni prej po javno nabitih listih z naznanilom: 1. na katerih krajih, 2. katere dni in ure se voli in 3 koliko občinskih zastopnikov bo voljenih. Obvestiti mora o tem tudi politično okrajno oblastvo in takoj vsem volilcem dostaviti volilne izkaznice in glasovnice, katere morajo biti za posamezne volilne razrede raznobarvne, in sicer za prvi volilni razred bele, za drugi modre, za tretji rdeče in za volitev podobčin zelene. Pri teh je tudi označiti ime podobčine, za katero se voli. 51. Kaj je označiti na volilni izkaznici? Na volilni izkaznici je označiti dan in čas volitve in stavilo občinskih zastopnikov, ki naj jih voli dotični volilni razred. 52. Kaj je storiti, sko se glasovnica izgubi ali pokvari ? Namesto izgubljenih izkaznic naj izda župan volilnemu upravičencu na njegovo zahtevo duplikat izkaznice. Nameslo nerabljivih glasovnic mora župan ali na dan volitve predsednik volilne komisije na zahtevo volilnih upravičencev izročiti druge glasovnice. III. O volitvi. 53. Kdo vodi volitev? Volilna komisija, ki obstoji iz župana ali kakega občinskega svetnika za predsednika in Štirih občanov, katere si privzame župan za zaupne maže. Tudi politična oblast sme poslati k volitvi svojega zastopnika. 54. Ali se vrti oddaja glasov za vsak posamezni volilni razred posebej ? Oddaja glasov se ne vrti posebej in je dano volilcem vseh treh razredov aa prosto izvrševati svojo volilno pravico tekom celega časa, ki je določen za oddajo glasov. 55. Ali smejo biti pri volitvi navzoči tudi zaupniki strank? Na željo strank, ki ao svoje zaupnike imenovale županu, lahko isti določi primerno Število teh zaupnikov, ki imajo pravico biti navzoči do konca volitve. 56 Koliko članov iteje občinski odbor? V občinah, ki imajo manj kot 100 volilnih upravičencev, 9 članov, v občinah, ki imajo 100 do 300 volilnih upravičencev. 12, v onih, ki imajo 301 do 600 volilnih upravičencev, 18, v onih, ki imajo 601 do 1000 volilnih upravičevncev, 24 in v občinah, ki imajo nad 1000 volilnih upravičencev, 30 članov. 57. Kako ae voli? Predsednik volilne komisije ima, predoo se prične z oddajo glasov, zbrane volile* opozoriti na §§ 9 —11 ohč. vol. reda, o lastnostih, kstere so potrebne izvoljencu; dalje naj razloži, kako se glasovi oddajajo in Štejejo ter naj volilce opomni, da voli vsak brez kakega samo-pridnega namena po svoji najboljši volji in vesti tako, da bo za občino najkoristnejše. Dalje prih. Naprednjakil Podpirajmo In širimo svoje časopisje tako, kakor to delajo klerikalci. Napreduje le tista stranka, ki ima dober in zelo razširjen tisk. Zatorej berite in naročajte »Gorenjca*! Poučni listek.. 0 sestavi računskih zaključkov. Dalje. Ako vodi knjigovodja kake zadruge knjige popolnoma redno ter se od časa do časa, vsaj mesečno in ob koncu leta prepriča o pravilnosti vknjižb, če se vjemajo posamezne postavke nasprotujočih si računov ali konta, tedaj se zaključek sestavi s pravo lahkoto Težja je stvar, ako knjige niso v polnem redu. Tedaj je najprvo potrebno, da se knjige popolnoma urede ter potem šele prične s sestavo. Naše zadruge, bodisi denarne ali nedenarne, vodijo kar najmanj mogoče knjig ter imajo le neobhodno potrebne. Navadno opravljajo posamezni odborniki pri naših malih kmečkih zadrugah vsa dela brezplačno, služeči edino dobri stvari ter blagostanju ljudstva, med katerim žive. Je tudi res, da mora vsak pravi zadrugar imeti že neko prirojeno nagnenje in ljubezen do dela, da z uspehi, katerim se žrtvuje v svojem prostem Času, koristi bližnjemu. Zato se sebičneži, osebni koristolovci zadružni misli in ideji ne morejo ter se tudi ne bodo nikdar približali, ter ji bodo gotovo vedno dosledno nasprotovali v večalimanj prikriti obliki. Ravno vsled tega, ker žrtvujejo pravi zadru-garji svoj prosti Čas skupnemu, nesebičnemu vzajemnemu delu na korist celoti ljudstva brezplačno, se ne more zahtevati, da bi se vodile vse mogoče posebne knjige za vsako malenkost, kakor tamkaj, kjer je nastavljenega dovolj urad-ništva. Kmečka zadruga vknjiži po svoji najboljši vesti vsak prejemek v blagajniški dnevnik — ta knjiga se sploh vedno rabi za prvo vknjižbo — ravno tako zopet vsak izdatek. Knjige se naj Večkrat zaključujejo. Blagajniški dnevnik je treba zaključiti ali vsak uradni dan, kar je jako priporočati, ker se na ta način takoj zasledi vsaka storjena napaka ali napačna vknjižba, ali vsak teden ali vsaj vsak mesec. Da bi se vodil blagajniški dnevnik skozi celo leto, ne da bi se kdaj zaključil, ni priporočati, ker bi se tako storjena napaka kaj teško dognala, ter bi to povzročilo obilo dela. Ne smemo zamolčati, da smo Slovenci pridni, uslužni, postrežljivi in znanosti željni ljudje. Odbornike naših kmečkih zadrug je že izučila ponekod kolikor toliko preteklost ter ne zaupajo, da bi vknjiževala skozi ves čas samo ena oseba, ali da bi ta oseba imela ves upliv in vpogled v knjige, vsled tega se odborniki tudi v delu nekoliko menjujejo, kar je popolnoma odobravati. Pri takem ravnanju pridobi tudi kmečki posestnik, kateremu je knjigovodstvo skoro nepoznano v nekaj mesecih glavne pojme in neko ročnost, katere potrebuje pri poslovanju in knjigovodstvu, posebno še tedaj, če se za stvar vsaj nekoliko briga in zanima. To je popolnoma prav, tem potom se širi tudi izobrazba takorekoč indirektno med narodom, ki pridobiva tako na svoji kulturni vrednosti. Toliko veljaš, kolikor v glavi imaš, je resnično bogastvo, katerega ni moč zapraviti. Da se povrnemo nazaj k knjigam naših zadrug. Kakor že rečeno, vodijo zadruge kar najmanj mogoče knjig ter imajo poleg blagajniškega dnevnika sa«o se neobhodno potrebne knjige koje zahteva vsaka stroka, oziroma panoga posameznih zadrug. Pri kmečkih posojilnicah, rajfajzenkah, je še neobhodno potrebno glavne knjige za posojila, glavne knjige hranilnih vlog, glavne knjige tekočega računa bodisi z zvezo, denarni zavodi ali s svojimi člani in razdelnik prejemkov in izdatkov kateri je najbolj priporočen, ako je za prejemke in izdatke skupen. O takozvanih pomožnih in strokovno zadružnih knjigah, kakor: indeksi, zapisniki, imeniku članov i. t. d., ne bomo govorili. V poštev pridejo le knjige, katere so potrebne k posameznim številom ali stavkam v računskem zaključku Strojna ali kmečka gospodarska zadruga mora voditi zopet blagajniški dnevnik, knjigo dolžnikov za opravljeno delo, knjigo za nakup materijalij, strojev ter razdelnik. Tako je tudi pri ostalih zadrugah. V sledečem si ogledamo posamezne izglede in sicer najprej kmečno hranilnico in posojilnico-rajfajzenko, strojno zadrugo, mlekarsko zadrugo in gospodarsko zadrugo konsumnega značaja glede sestave letnega računskega zaključka. Kmečka posojilnica in hranilnica. S tem, da voditelj rajfajzenke vsaj mesečno pravilno prepiše prejemke in izdatke v razdelnik, sešteje posamezne razpredelke po dolgem, kakor še tudi povprek, ter se dobljena števila koncem meseca vjemajo s stanjnm blagajniškega dnevnika; dalje da izračuni, oziroma pripiše obresti do konca leta hranilnim vlogam, nasprotno dvignjene vloge zopet odpiše, kakor tudi da isto naredi v knjigi tekočih računov ter glavni knjigi posojil, se že med letom pripravlja za končni letni račun. Koncem leta bo imel malo dela, ker je sproti vse vpise pravilno vodil in opravljal, treba bo le posamezne račune ali konte pravilno, knjigovod-stveno zaključiti ter končna števila ali saldo prenesti na posebno polo, ki se imenuje izvleček hranilnih vlog, posojil, tekočih računov. Nekateri pravijo, da je to inventar hranilnih vlog, oziroma posojil. Ce niso še dosedaj posamezni računi glede obresti izračunjeni, jih je treba koncem leta takoj izračunati. Gre se od računa do računa, n. pr. v knjigi hranilnih vlog, pri vsakem posameznem računu izračunati treba, koliko se je v letu do-neslo v posojilnico, koliko dvignilo, stanje koni cem leta, ako zavod že več časa obstoji, tud stanje začetkom leta, katero se mora s končnim stanjem predidočega leta vjemati, nadalje obresti, katere narastejo med letom ter se pripišejo k vlogi zadnji dan leta, oziroma se kapitalizirajo. Ko imamo celo knjigo tako zaključeno, ter posamezna števila prenesena v izvleček (inventar) hranilnih vlog. seštejemo števila, ter se morajo v razpredelniku -vpisane, med letom prejete hranilne vloge vjemati z onimi v izvlečku pod besedilom »vloženo* istotako se morajo v emati izplačane hranilne vloge, ki jih dobimo pri seštevanju v izvlečku z razpredelnikom. Ako prištejemo k saldu hranilnih vlog predidočega leta med letom došle vloge, nato pa odštejemo od celega zneska med letom vrnjene hranilne vloge dobimo stanje, oziroma s a do hran lnih vlog koncem tekočega leta. Vendar dobimo pravi saldo oziroma stanje hranilnih vlog z dne 31. decembra ravno kar minulega leta ako k že prej dobljenemu stanju, prištejemo še kapitalizovane obresti. Seveda moramo vpisatti kapitalizovanc obresti tudi v blagajniški dnevnik kot izdane abresti in nasprotno med prejemke, kot naložen denar. Dalje prih. msmssmssr- -■mm MM Svojim p.».naročnikom! ■mm-mr 4 m m • w* h, *1 §l,' • [771 se svoje naročnike 1V 1 uljudno prosimo, da čimpreje pošljejo naročnino za 1 1911, da se jim redno dostavljanje lista ne pretrga. Prijatelje ..Gorenjca" pa prosimo, da agitlralo za nove naročnike. Še je mnogo hiš in gostiln, ki dozdaj niso naročene na »Gorenjca". Aglti-rajte za nove naročnike! Kes SE* mm Torel nfa delo za »Gorenjca" f DOPISI. Boji za šabniško šolo. Poroča Fr. K. is 2 a b n i c e. Konec. Prvi učitelj, Krut. Eigelmaa iz Kranja, pride neko jutro k Lovrencu Kuraltu, bližnjemu sosedu, ves preplašen, da je nekdo o polnoči nanj dvakrat streljal skozi okno. Hitro so sli nožie v Kranj to povedati glavarju Derbiču. Ta je izdal oklic, da kdor natnani zločinca, dobi toliko in toliko nagrade. Ali ni se zanj izvedelo toliko časa, da je hudodelec ležal na smrtni postelji. Ta se je zval Brojanov Jurij od Sv. Duha. ki je bil tudi pož'galec in obče znan malo vreden človek. O i tedaj je kranjski glavar Derb.č ukazal, v Soli napraviti telezna ra 1009. Predaval je dr. Gabršeek o ustroja ega prava. — II. predavanje je imel profesor Breznik dne 24. novembra 1909 o prihodu naših pradedov v našo domovino. — III. predavanje dne 1. decembra 1909 je imsl tržni nadzornik Rbotkar o nag h živilih. — IV. predavanje dae O.dečarabra 1909 o zraku in luči s poizkusi profesor Reisner. — V. predavanje dne 13. decembra 1909 o Prešernu profesor Jug. — VI. predavanje dne 20. decembra 1909 o telovadbi dr. Peitotnik. — VII. predavanje dne 5. januarja 1910 o germanizaciji Slovencev profesor Breznik. — VIII. predavanje dne 13. januarja 1910 o elektriki iu vodnih močeh inžener Turnšek. — IX. predavanje dne 19. januarja 1910 o zgodovini zemlje — začetek in konec, dr. Pavel Grošelj. — X. predavanje dne 27. januarja 1910 o luči in vrsti razsvetljave profesor S<č. — XI. predavanje dne 9 februarja 1910 o prvih pojavih trgovine, denarja 11, d. dr. Mam. — XII. predavanje dne 15. februarja 1910 o starih Grkih profesor Lovše. — XIII. predavanje dne 22, februarja 1910 o kmetskih uporih profesor Milan Pajk. — XIV. predavanje dne 1. marca 1910 o brezžičnem brzojavu profesor Reisner. — XV. predavanja dne 9. marca 1910 o volitvah pri starih Grkih profesor Jeršinovec — XVI, predavanje dne 17 marca 1910 o pesniku Gregorčiču dr. Mole. — XVII. predavanje dne 6. aprila 1910 o zvezdah re-paticah s posebnim ozirom na Halkyev komet profesor dr. Cadež. S sodelovanjem izobraževalnega odseka Gorenjske sokolske iupe pa sta se vršili 2 predavanji in sicer I. predajanje dne 28. maja 1910 o Sokolstvu, načelnik brat profesor Makse Pirnat in II. predavanje dne 17. decembra 1910 o vodilnih mislih descendenčhe teorije brat profesor Fran Dolžan. — Ta nagovor in poročilo brata staroste je občni zbor z h>vih rokah m se pahal za njih strankarske interese. To se je oč talo našim katol škim možem v Časopinh a ti molče kakor poparjena mačke. Njihov sklep pa za enkrat ni obveljal. A, orgaaist mora na vsak načn proč, so si mislili. In kaj so napravili P Ko je pršsl sedanji organist k nam, je sklenil tedanji občinski odbor pod županovaajem M. H eočeta, ki je pa nosil liberalen pečat, da dobi organist vsako leto od občine 300 K, duzler časa ostane pri nas. Toda, glejte naši verni možje ao sklenili, da se organi .tu t-h 300 K vzame, da bo pa prisiljen vsled lakote zapustiti službo. To je klerikalna marala I Vse nerade, vse revnejše ljudi izgnati is občine, to je sedaj njih gislol Fej takemu početju 1 Sicer ste pa s tem izgubili mnjgo pristašev klerikalne stranke, ki so sedaj spoznali, kdo in kakšni da ste. Moč našega župana je neomenjena, absolutna. Saj se je sam izražal nekoč, da so oa za odbor sploh ne briga, da kar sam naprej vse sklene in potrdi, oziroma nasprotno, in da šele pozneje, kadar je seja, o tem poroča Občinskemu odboru. Precej turško, kaj ne I Nekak vodilen duh ia angelj varuh našega župaaovaaja je vsemogočna mati Preierka, ki bo kmalu prišla v litanije. Ona se grozno boji beračev in reveže v. M- pa pravimo: Mati Preierka, le počasi, nič ne vemo, kaj je in kaj bo še! Včasih je mati Preserka tudi precej «duhovita*. Pride gostilničar k župana in prosi, da mu izda doroljenje sa ples. A takrat zagrmi izsa peči mati Preserka: «Za maše dajte rajši!*,"in sklep te modro občinske svetovalke obvelja. Prihodnjič bodo gotovo njo izvolili za županjo, ker dobro pozna postave, samo če ne bo imela preveč kupčije s lonci. Veselice, katero je priredilo naše cfeveličavao katoliško bralno in izobraževalno društvo*, so se udeležili tudi žirovniiki Orli iu rde« čel če «svete* Orlice, tako da je bila Trata in Gorepjavas v nedeljo trikrat presrečna, ker jo je obdajal «čukarski lajn*. menatar. Pred letom nam je umrl občinski tajnik; dosti sposobnih ljudi sa ta posel je med Beguajci, ki pa imajo na aebi to napako, da niso zagrizeni klerikalci. Kaj tedaj storiti P Gospod žnpnik so dejali, gospod lemenatar zaječali, oče župan pa je pri odborovi seji prodrl ■ predlogom, da bo tajnike val od aedaj naprej sam. Zupan, tajnik, mesogledec, cenilec, kmet, vse v eni osebi. Devet rokodelstev — saj poznate ta pregovor. Beguajci pa moramo gledati sedaj županove čirečare, občudovati njegov iz« borni slog in spretnost v izpuščanja pik in vejic Sramota sa tako občino I Pošta se bo spomladi morala selit5, a v Begunjah bo težko dobila kar tako hitro primeren prostor. Zupanu, župniku in lemenatsrju je pač vseeno, kje da je, Beganjcem pa je selo mnogo na tem, da ostane v Begunjah. Gospod župan, pobrigajte se raje sato ia ne iščite klerikalnega tajnika in organista tirom svetal Pri nas živi čudna žival. Ima sicer Jako ljubeznivo in nedolžno ime — Begunjci ji pravijo •Martinček* — skriva so pa pod imenom do sedaj v Begunjah te nepoznana pošast Ta spada po nauka naravoslovcev v isto družino živali kot martinček, njeno pravo ime pa je kameleon, žival, U izpreminja svojo barvo, kot ji bolj kaže. Ce čepi na drevju med listjem, je lepo satena, če bi sedla na rdeč socialno - demokratski nagelj, bi postala rdeča, če bi se pa zaletela v črao fareko suknjo, bi počrnela popolnoma. Škodovati ne mora nikomur, ker je premala in prenenmna. — Tak je tadi naš Martinček. Bil je pred leti socialist, rdeč, ker jo zašel v Ljubljani mednje. Tedanje njegova nazore o socializmu je očrtal prav zanimivo pisatelj Meško v t Koledarju* pod naslovom «Socijalist». Pozneje se je izdajal, za na predajaka, a sedaj je hod klerikalec, bolj papeiki, kot papež sam. Vzrok: Župnik mu je obljubil dela pri sestavljanju odra sa klerikalno društvo. Begunjci mu pravijo tadi policaj, ker nihče ni varen pred njim, da bi ga ne ovadil, opravdal ali oštel — Očrtal sem Vam danes klerikalne korifeje in njih delovanje v naši fari, prihodnjič pa kaj dragega. —P — Novice li Begun]. Naš gospod fajmošter ne hodijo sedaj oo lov, ker so dobili od škofa zaradi tega dolg o««. Ampak sanj kaj o in drsajo se cele dneve, zvečer pa sedijo po stari navadi v «štiblea*. Prod polnočjo tudi našksr Fr. Savčik v Ljubljani, 'Židovska ulica, in sedaj nimajo časa kot takrat, ko so naročili še- stana vsak komad 8 h. Navodilo za pokoočavanje ninu in nevesti, naj prideta okoli polnoči k it- voluharjev ia za rabo volahark se pndeoe viaki Od ivataga Primoža b Jamilka (selška fara). Malokdaj se od soseske svetega Primoža kaj aha! ali bere. Radi smo bolj v miru, a ker nai gospod Tomaž Rožaik, župnik v Selcih draži, ia ne da miru, moramo tadi mi g)variti. Pretočeno nedeljo je na kancetjaa rohnel ia zabavljal čez dva moža ia jima podtikal pobalinstvo. To sta prejšnja dva ključarja svetega Primoža na Jamnika. Bržčas je to sa plačilo; ker sta blizu 30 let s vso vnemo skrbela ta cerkev ia imela mnogo truda, skrbi in potov § prodno ae ja cerkev spravila v pravi rad. Ko pa zadnjič nista volila po župnikov! valji pri občinskih volitvah! sta bila odstavljena, zbrali so draga dva najbrž raditega, ker sta prejšnja znala dobro brati in pisati ter računati, novo postavljena pa tega ne snata, toraj bo gospod župnik pisal in bral, ključarja bosta pa pedkrižavata. — Gospod župnik je zabavljal radi mofaarjev, ki smo jih pred nekaj leti kopiti za Jaoaaik. Kar se tiče teh možaarjev, ni šlo niti vinarja od cerkvenega denarja, ampak kupili smo jih sami. Ker smo jih kupili iz svojega ao toraj tudi naša last, kdo jih ja torej dal župnika is S de? Ko pa je vlada prepovedala streljati z možoarji, smo skupno sklenili, da, mesto da bi jih sneila reia, j h raje prodamo na dražbi, kar se je tudi zgodilo. Denar smo izročili zanesljivemu posestnika, da ga naloži v hranilnico. Ko bo treba kaj za cjrkev sv. Tomaža, takrat se denar porabi. Možaarjev smo kupili naj-prvo deset, prodali pa smo jih oiem najst Kajne gospod župnik, to je bil čudež! Kaj re čete, gospod župnik, jeli to pobaliaitvo ali skrb ta cerkev t Da le ne vidite bruna v svojem očem in da vas ni sram, da imate tako trdno selško cerkev tako zanemarjeno. Saj smo Vam ie pred štirimi leti dali denar v ta namen, vi ste ga pa stisnili in naložili v hranila co. Vprašamo vas, kakšno je tako postopanje t Po celi fari se je razglasila vesela vest, da bomo skoraj rešeni tega hujskanja ia sovraštva. Zahbog, da ae ta vesela vest oi izpolnila in tako bo po selški fari še vedno nemir in prepir. Gospodarski del. Zt ladjarja! Deželni odbor ima v zalogi 50 samostreloic za voluharje (voluhark), ki jih je prevzel od puškarja Fr. Ssvčika v Ljubljani. Da bi se pokoočavanje tako škodljivega voluharja vršilo čim vspešneje, je sklenil deželni odbor razposejati te samostreloma revnejšim sadjarjem, ki imajo opraviti s voluharji. Kdor torej želi ssmostrelnlco, naj se obrne pismeno na deželni odbor in priprava se mu bo doposla po pošti. Vsakdo jo bo smel obdržati brezplačno 1 leto. Po preteka te dobi bode moral isto vrniti nepokvarjeno dttslaema odbora. Ako jo bo hotel pa obdržati, bo plačal sanjo polovico kupne cene v znesku 8 K 30 h. Naboja {oitfOue} za voluhar ko si boje moral vsakdo preskrbeti seveda sam. V zalogi jih ima vedno pralevanju. Oče lupan plava čisto v klerikalnem toku. Za •no roko ga vlači župnik, sa drago Krefta v le- voluharkt Da se obvarujejo naši sadjarji vaake nezgode ali sitnosti, jih opozarjamo 1. da naj se ravnajo pri uporabi voluharka strogo priloženem DobCr tek ! Zdrav želodec imamo in nle nas ne tišfii v želodcu, nobenih bolečin odkar jemljemo Fellarjeve odvajajoče rabarbarne praške s znamo «Elsapillea». Pravimo Vas* Is izkušnje, poskusite jih tudi vi, urejujejo blatenje ia pospešujejo prebavo. 6 skaujio franka 4 K. Izdeluje jih 1« Ukarnar E. V. FaUsr v ttaoiol, Klim trg it. »64, Hrvatsko. navodilo, 2. da oblativa smatrajo to pripravo ta strelno orožje, ki se ne sme rabiti bres orožnega lista. Tedenski sajam ? Kranj« aaa 9. laanarfa 181L lata. — Prignalo se je: 178 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 2 domačih telet, — hrvaških telet, 45 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanski bivol. — Za mesarja je bilo 135 glav domače govedi, — slav bosanske govedi in 45 domačih prašičev. Cena od kilograma žive teže: 90—96 vinarjev za pitane vole domače, 80-84 vinarjev za domače srednje pitane vole, 74—78 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 12 vin. za teleta in 0 K do 0 K 00 vin. za prešice za rejo, 1 K do 1 K M vin. za prašiče pitane. — Pšenica K 1050 proso K 750, rž K 8—, oves K 875, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 68 K do 70 K, fižol, ribnlčan K —. mandalonK —, koks K —, krompir K 3-50 za 50 kg. 7 škstjslcški rnoftnl klsvalei ae je leta 1910 zaklalo: 1086 goved, 1850 telet, 1274 prašičev, 147 ovac, 30 koz in 115 kozličev. V istem letu se je vpeljalo: 2 zaklani govedi, 179 zaklanih telet, 514 zaklanih prašičev, 4 zaklane ovce in 20 zaklanih kozličev. vpeljalo se je tndi 140 kg govejega mesa in 50 kg slanine na ogled. Hodov! prihodnjega tedna: 15. Ime Jezusovo, Radoslav; 16. Marcel, Ti-djan, Tcaslava, Vladimir; 17. Anton paše. Sul-pidj, Deša, Ratislav; 18. Sv. Petra sto!. Priska, Vosa; 19. Kanut, Marij in Marta, Bole«! , Bra-nisjav; 20 Fabijaa in Boštjan, Majurad Tihosiava; 21. Neža, Grimislava, Višavit, J ar o sla v a. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 17. v Železnikih, v Cerkljah; 20. v Kamniku, na Dovjem. V Kranju, dne 14. januarja 1911. Kave ministrstvo je še od cesarja zapriseženo. Ministrski predsednik je baren Bienerth, notranji minister grof Wickenburg, trgovinski minister Weisskirchner, pravosodni minister Hohenburger, minister za uk in bogočastje grof Stürgkh, domobranski minister Georgi, železniški minister Glom-binski tinaoeni minister May*r, minister za javna dela Marek, poljedelski minuter baron Wiedmann in minister s& Galicijo grof Zaleski. Res, misel ljudskega zastopstva, is katerega bi imela izhsjati vlada, je v Avstriji precej mrtva I Birokratizem vlada. Ofjrtki dri t val s bor je v generalni debati sprejel trgovinsko pogodbo s Srbijo in je pričel s specialno debato. Pelonyi je nato utemeljeval svoj predlog, ki poživijo viado, da naj z oziroa* na potek bančnega privilegija avstro - orgrske banke nemudoma izvrši priprave za ustanovitev samostojne ogrske banke. Ob turška - balgar aki mej! so bili v pondeljek zopet krvavi spopadi. Iz neznanega vzroka so bolgarski mejni vojaki streljali na turško stražnico na črti Dzumajabala. Dva turška vojaka sta bila ubita, eden pa ranjen. Turki so odgovorili s streli. Baje je bilo ubitih pet Bolgarov. Pri volitvah v finski deželni sbor so dobili socialni demokratje 85.083 glasov, starofmci 61.608, mladofinci 35.110, Švedi 29.311, «gratet 11.423 m krščanska delavska stranka 6104. V Lizboni je štirideset ljudi razgrajalo pred nekaterimi uredništvi in pobilo nekoliko šip. Zagotavlja se, da je bila demonstracija brez pomena. Vsa vesti o nevarnosti, ki baje preti republiki, prihajajo iz Londona in Rima. Iz Londona jih razširja bivša kravljevska rodbina, iz Rima pa vatikanski krogi. Novičar. Dobrotama alavaaakaea naroda umrla. V četrtek je umrla v Siaki pri Ljubljani gospa Marija Vilbarjeva, rojena Skvarča, ter zapustila vse svoje premoženje v znesku 115 tisoč kron družbi sv. Cirila in Metoda. Gospa Vilbarjeva je bila rojena lata 1856. v Rovtah pri Logatcu. Ko se je poročila s svojim soprogom Evgenem Vilharjem, sinom našega notranjskega prvoboritella, se je nastanila na gradiču Kaln pri Knežaku. Ko je umrla edina 18 letna hčerka, je prodala svoj gradič Kaleč in poslej živela s možem tiho življenje v Spodnji Šiški. Odpeljali so jo v Kaežak. Blagi pokojniei in dobrotnici ohranimo veden apomin. Da bi našla Se mnogo posneuaicevl Opaiaijsmo na današnji plesni vsnček prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, ki se vrši v prostorih »Narodne čitalnice*. Zičatek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo, 50 vinarjev sa umiurmirane člane, dame proste. Ker je čisti prebitek namenjen aa nabavo reševalnega orodja, se preplačua hvaltžno sprejemajo in pričakujemo Obilna udeležb«. «? deielt pratijie*. Pod tem naslovom«« vrši letošnja Sokolova maskarada in reči moramo, da je imel odbor jako srečno misel, ko je izbral ta naslov, kajti veliko polje, ki se tu odpira ve-seljsželjmm, bode gotovo napotilo marsikakega fi-listra, da si bo vsaj ogledal to prireditev, ako si ne bo omislil celo maske. V prihodnj h številkah pa bomo nasvetovali, da se stvsr naslovu primerno izvrši, posameznim maskam, kakor tudi skupinam, na kak najprimernejši način naj se udeleže te maškarade. Pevski Sbor tukajšnje čitalnice prične z rednimi pevskimi vajami zopet prihodnji teden. Pevske vaje so kot doslej: za gospode ob sredsh, za dame pa ob petkih, vsakokrat od pol 9. do pol 10. ure zvečer. Pevski odsek je sklenil v svoji zadnji seji, da se prične najprej s študiranjem pesmi, katere so določene za pomladni koncert, ki se vrši enkrat v postu; koncem šolskega leta pa se priredi za spomenik dr. Benjamina in Gustava Ipavca večji koncert, na katerem se bodo pile izključno samo pesmi obeh bratov skladateljev. Časten naš nastop ob letošnjem I. koncertu pevske «Zveze» naj nas bodri in vodi se k popolnejšim uspehom na glasbenem polju. Kogar je še volja, stopiti v krog čitalničnih pevcev in pevk, naj se zglasi takoj pri podpisanem odseku, zakaj na poznejši pristop se rsdi umljivih razlogov ne bo moglo v letošnji pevski dobi več ozirati. Pevski odsek. Predavanja v Seveda tem govoricam nismo dali vere ter radi domačega miru nismo hoteli izrabljati. Bili smo mnenja, kakor smo še danes, da bodeta v Cerkljah dva denarna zavoda in da bode ljudstvo zaupalo več onemu, pri katerem bode videlo več nesebičnega dela. Ljudje imajo pač svojo sodbo in kmalu vidijo, kako teče stvar. Kmečka posojilnica ima mirno zavest, da dosedaj Se ni zazidala v drago zidovjc nobenega zneska, kakor to delajo drugod v bližnjici. Lovska ll Kokre. Nek posestnik večjega lova v Kokri, ki pa biva v Kranju, je obolel koncem decembra I. L za bripo in ni mogel na lov. Sli so pa za to drugi njegovi znanci, med njimi tudi neki sloki gospodic, ki pa Se nikoli ni bil na Ioni. Pri-sedfti ns štant, se mu je takoj postavil srnjsk in ga fiksiraL Mladenič ni vedel, če se sme streljati v tem času srnjaka — potegne lovski list in ga Študira. Medtem se srnjak obrne, pokaže zadnji pro-f I in adijo — pa zdrava. Prilel mn je potem na 20 korakov — on ga ni ustrelil. Poiar. Iz Gerkljan pri Kranju nam poročajo: Ogenj je bil na novega leta dan v Poženku ter je pogorelo Petru Frantarju, po domača Flegarju, gospodarsko poslopje. Za prizadetega je velika Ikoda radi te ga, ker je bil malo zavarovan. Baje je zažgala zlobna roka. Na kmetski gostili dobil bodei, karkoli si bol le mogel ismisbti, tako za žt odec kakor za grlo, kakor pač navadno ob takih in enakih prilikah. Zabaval pa se bodeS vrhutegs kakor se bol hotel sam; predvsem neprisiljeno, domače in priprosto. Oblečen bos lahko «gosposki», Se bolj bo pa dru-g m vleč, ako te bodo videU prihajati v pravi gorenjski kmetski noli; pa tudi malo cnalmarjen» bol lahko; karkoli ti pride na um, vse bol mogel udejstviti pri kmetski gostiji. Plesal bol do ranega jutra, zabaval se mirno s svati ali pa se malo kregal ž njimi, kvartal v kakem mirnem kotu, če bos dobil sebi enakib, to pa le do 101/» samo piti ne bol mogel skrivaj, ker se boš moral vrteti med gaječo. Streglo se ti bo na vse mogoče načine, za plačilo pa malo ppozabavljaj, kar splošno; samo pazi. da se zjutraj se pred dnevom spravil spst, da ne bol delal svatom sramote. Vse to pa dne 1. februarja t. L, kamor te bode povabila združena Ciril • Metodova podružnica. Priti pa moral prav gotovo, da se komu ne zameril I Is Železnikov se nam piie: Dne 6. prosinca 1.1. je imel tukajšnji .Sokol" svoj redni letni občni zbor, ki se je vršil, dobro obiskan, v prostorih brata Gabrijela Thalerja. Vsi bratje odbora in načelstva so podali jasne podatke o iz-bornem društvenem delovanju, na kar se je predlagal odboru absolutorij. Pri volitvi odbora so bili z malimi izjemami večinoma enoglasno izvoljeni stari člani odbora in načelstva. Ker nekaj dosedanjih članov odbora, kljub svoji veliki požrtvovalnosti do društva, ni moglo vsled preobložen j a v lastnem gospodarstvu prevzeti odborniških mest, jim bodi tu za njihov trud ponovno izrečena bratska zahvala t Kako vneti so vsi člani za društvo, so pokazale slučajnosti, pri katerih so bratje kar tekmovali z dobrimi nasveti; kar naj bo v bodrilo novemu odboru, ki ga čaka težka naloga, spraviti brate pod lasmi krov; saj mu pa to tudi menda ne bo težko pri znani požrtvovalnosti tukajšnjih in vnanjih rodoljubov. Vse za narod svoj! — Tukajšnji »Sokol" priredi dne 22. prosinca v dekoriram veliki dvorani »Veliki sokolski plesni venček" z zelo zanimivim sporedom. Med drugim srečkanje, korijandoli i. t d., i. t. d. Kdor izmed bratov in naših dobrodošlih prijateljev želi preživeti zabavni večer v bratskem ne kaljenem veselju, naj nas torej počasti s svojim obiskom. Za vses ransko zabavo, poskrbi odbor, da pabo tudi želodec zadovoljen, bo prevzela vso skrb izborna kuhinja brata Gabrijela Thalerja. Pripomnjeno bodi, da so dame, izvršujoči člani in vnanji člani v kroju vstopnine prosti in da svira na venčku slavnoznana »Primorska godba na lok". Zabave bo torej v izobilju Kdor bi morda pomotoma ne dobil posebnega vabila, naj mu to velja obenem kot vabilo. t Jesenic. Tretjič je vpriiorilo naše «G eia-liško drustvo» Spicerjevo dramo «M klova Zala» in vselej je bila dvorana nabito polna. Dejstvo je, da so bili igralci od igre do igre v svojih utogah sigurnejli in spretaejši. To je enoglasna potrditev tistih, ki ao imeli priliko uprizarjanje zasledovati. Neki gospod pa, ki bi postal rad slaven, pa je priobčil neko kritiko v slovenskem časopisu, v kateri trdi, da se je drugič «M klova Zala» slabo uprizorila, «Slov. Narod» je nato povedal, da se tisti gospod na igre razume kot zajec na boben. Pravi tudi, pa tisti gospod sploh nima smisla za gledališče, ktr raje hiti že po prvem aktu pit kavo v bližino k nemškim sorodnikom, kjer se boljše počuti. Dotičoega gospoda naprosimo, naj drugo raje opusti svoje kritike, da s svojimi neresničnimi trditvami ne spravlja igralce in gledališki odbor v slabo voljo, ter naj svojo duševno moč raje uveljavi na Savi v «Schießtlubu», kjer, kakor se rad pohvali, sodeluje. Tu naj se raje agitatončno pripravlja za volitve, kjer bo, kakor je zaupal faj-mostru, volil z Nemcu Pa brez zamere 1 Na avi-deojel Na Črnivca pri Motnjah je umrl včeraj zjutraj g. Franc Kocijančič, kamnosek in predsedaik kraj-nega šolskega sveta. Zapustil je ostnefo nepreskrbljenih otrok. N. v. m p. t lakelikl vodovod. K tozadevni notici v našem sobotnem listu imamo Se dostaviti, da je vodovod za Malo Naklo Pivka in Cegtlnica ugotovila tvrdka Peter Majdič v Kranju in sicer glasom mnogih izjav v najlepšem reda. Ta vodovod je zanimiv vsled svojega podzemeljskega rezervarje, kakršoega nimaft blizu kje dragi vodovod. B Napad. Ko se je pred kratkim 61 letni po-sesjaik Janez Markun iz Bašelja v kranjskem okraju peljal iz Preddvora domov, to ga na okrajni cesti blizu Zgornje Bele napadli trije, a palicami oboroženi možje. Eden ga je tako udaril, da je obležal. Njegov konj je prilel proti eni uri po polnoči sam domov. Markun je dobil težke poškodbe in si je tudi eno rebro zlomil. Ko se je proti jutru zopet zavedel, se je le s težavo privlekel domov. Peilgalee Iz Kamnika poročajo: 25. m. m. proti deseti uri ponoči je zgorel kozolec Marije Kacelj iz Terzina, vreden kakih 400 kron. Sosedom se je posrečilo ogenj lokalizkati ter na ta način rešiti s slamo krito hišo Apolomje Ručigaj, ki je bila oddaljena samo sedem korakov. Kozolec je najbrže nekdo zažgal. Osumljen je nek 28letni de-laveb iz Trzina, katerega so tudi prijeli ia ter ga izročili kamniškemu okr. sodišču. Poziv vojaški taksi zavezanim osebam, naj se zglsre. Po zakonu z dne 10. februarja 1907. 1. (drž. tak. št. 30) se morajo vse vojaški taksi zavezane osebe dotlej, da prestane njihova dolžnost vojaške takse, zglasiti vsako leto v mesecu januarju na tisti občini, v kateri imajo 1. dne januarja tega leta svoje bivališče. Oprostitev osebne dohodnine ali nadomestilna takse sa službo, ki se pričakuje ali ki je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne presega 1200 K ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje dolžnosti zglasiti se. Zglalati se je moči ali pismeno ali ustno. Pismeno zglssitve se morsjo opraviti tako, da se vpošljeta občini dva v v*eh razpredelkih ? razločno pisavo popolno in resnično izpolnjen zglasilna obrazca. Zglasilni obrazci se dobivsjo brezplačno pri c. kr. okrajnem glavarstvo in pri občinskem načelslvu. Zglasile se vpešljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto. Zglasilni obrazci ao tako urejeni, da se labko, zloženi in naslonjeni, oddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben ovitek. Ustne zlasitve vpisuje občina v oba vglasilna obrazca. Zglssitve, ki se podajo po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti sa izpolnjevanje naložene mu dolžnosti. Zglasilaim zavezancem, ki predpisane zlasitve ne podajo pravočasno ali ki jo podajo v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži do 50 K denarne kazni. Vojaški taksi zavezane osebe, ki v svojih glasilih vedoma kaj. zamolče ali se zakrivijo neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznivega dejanja, ki se naj kaznuje po občem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K. če so dsne poseboe obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se (spremene v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati. Vrhnlega jo tedaj, če se zglasi te v ni podala pravočasno ali se je podala nepopolno, prdit čn<-mu ntlastvn dano na voljo na podstavi znanih podatkov ali pa takih, ki se poizvedb uradoma, brez obotavljanja prirediti vojaško takso. Gorenjci! Zahtevajte „Gorcsjca,, po Vseh gostilnah \n Katfariah! Senacfficionelni Članek princa ravnoka itižli časnikarski katalog 1911 zavsemajoče vodilno mesto av srijske anončne ekspedicije j M. Duke« nasl. (Dunaj I. Woll-zeUe 9) na prvem mestu. Njega ekscelenca g. sekcijskt načelnik dr. Viktor Hataja je dovolil lastniku tvrdke Maksu Augenfeldu in Emerichu Lessnerju, da se uporabi epohalno predavanje, ki ga je Nj. ekscelenca pred kratkim imel: „K e-klama v trgovskem življenju" kot uvodnik časnikarskega kataloga. Iz tega priznanega in poklicanega peresa je izšlo smer kazoče delo, ki je vzbudilo po vsem industrijskem in trgovskem svetu največje zanimanje. Katalog sam je, kakor vedno, izredno zanesljiv in natančen vodnik po dnevnem in periodičnem časniku celega sveta ter je največje vrednosti za vsakega trgovca. Loterijska srečka dne 8. januarja t. L __Gradec 86 34 26 48 23_ Peter Koban sedlar In tapetnik v Kranja nasproti hotela „Nova pošta" se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tndi 10 8—1 vozove Id sanke. Delo se izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. Velika lsbera be|e frj *Jrae Žime po jako znižani ceni, kakor tudi SaCt morska trava. iOBS Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. Odda se s L svečanom v najem 8«-i hi \n_m vrt na Hojah štev. 8. Stanovanje v prvem nadstropju hiše št. 53 se takoj odda. Več pove lasln'ca Marija Mayr v Kranju. 9 Hotel Trabesinger, Celovec Vellhouika cesta šL 3 se priporoča politikom, hI prenočujejo o CeloociL, Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, čMtasne jedi, dobro pijačo poceni. — Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi kegljišče, pozimi zakurjeno, — Poleti sediš na senčnatem vrtu. V tem botelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. — Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači oranibus. 28i —5 Lastnik: Ivan Mlllonig. Rudolf Rus I™ ur ar v Kranju S priporoča slavnemu občinstv" 8V0J° Wk največjo zalogo ur, zlataine m £§ arebrnlne 1.1 d. Ker imam di- m rektne zveze n tovarnami in ne 3 kupujem od prekupčevalcev, možno H ml je vsako vrstno blago oddajati &§ po čudovito nizkih cenah. M 2 odUenim spoštovanjem jO ssjsfV7 S Popravila točno in ceno. 5 ciui muai i> i ,;fssBftsT sjvmeaasssasn* ■■■■avmaaa* »191 52-21 ___jss n Garantirano pristni francoski konjak \ se dobiva v kavarni K. J&00f. Kaforeiner Kneippova sladna kava •luži zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava. Zagrebški Jz* •oooooooooooooooooooooo /cof tovarniško znamls priporoči/jemo trsiffi/%ltči Pri(fftek / kot priznano JtiifuUIfM za kavo I JVtalo posestvo se takoj iz proste roke proda ▼ Rovtih pri Fodnartn, hiš. štev. 7. — Posestvo obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, treh njiv na 9 mernikov posejanja, 2 lepih sadnih vrtov, lepo zaraščenega gozda, ki meri 2*5 orala. Poslopji sta v najboljšem stanu in kriti s skalicami. Tu bi bilo najbolj prikladno za kuhanje žganja, ker je mnogo sadja. Oddaljenost je od postaje Podnart 30 minut, od farne cerkve in šole Ovsiše 20 min. Skupna cena znaša 6000 kron, dasiravoo so sama na sebi že gospodarska poslopja toliko vredna. Nakupna cena znaša samo polovico cene. JCiša z vrtom se proda po jako nizki ceni, v Dolenji vasi nad Škofjo Loko. Enonadstropna hiša, je malo bolj v slabem stanju. Vrt meri blizu 1 orala. Skupna cena znaša 2400 kron. Jako primerno bi bilo to poslopje za kakega obrtnika, katere si bodi stroke, ker je vas v bližini mnogih drugih vasi. — Gotovi kupci za prvo ali drugo posestvo naj se blagovolijo oglasiti v 290 8—s posredovalnici Lovr. Rebolja v Kranja. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar t Knttkj posojilnici v LJubljani (nasproti Figovoa:: ? lastni hiši:: Dunajska centa.) Kmečka posojilnica t Ljubljani podpira kmetovalce ia je pravi kmečki denarni zavod. Vloge sc obrcsttjfjo po 4V|9. II Prosi so za pozor pri nakopal Ne izogibajte se poštene trgovine! Prodajam zaradi pomanjkanja prostora po lastnih tovarniških cenah svojo bogato zalogo: Špecerijskega, kolonialnega blaga, stekla, dijamantov, vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, posode vseh vrst. Izdelujem vsa steklarska dela cenejše kakor vsaka druga tvrdka v Kranju. Opozarjam tudi še na najboljši premog. Priporočam najboljši salonski petrolej, kateri lepše sveti ter ga manj pogori, po isti ceni kakor vsaka druga tvrdka v Kranju. To mi je mogoče, ker sem v direktni zvezi s tovarnami. Obenem se priporočam p. n. cenjenemu občinstvu za obilen obisk s spoštovanjem J. Erg. Potreblo Kranj, Glavni trg " & v sredini med Omersom In Besenčanom. vega 6 K, 7 K; puh 12 K. mm*£ (m posttl|M pnjtl 1 kg sivega dobrega pul;e-nega S K, boljšega 2 K 40 h; p snežnobelega puljeaega 6 K ^£¿¿/'40 h, 8 K; 1 kg puha, si-belega5 finega 10 K; najfinejši prsni Kdor Ttam? 5 kg, dobi franko. Jzgotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenegi nankinga, pernioa, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglatnjkoma, vsak 80 cm dolg, 6U cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pornloe po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; sccjlavntoe 8 K, 3 K 50, 4 K; pornloe, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; sglavnioe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 60 h, 6 K 20 h, 6 K 70; opodnja pornloe iz ni o nega, Črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 a 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne. 8. Benlsch, Dešenic št 821, Češko. Obseini ceniki zastonj in franko. 192 60—21 Martinova oosta 20 f| Cattffil Martinova oesta 20 Postajeliš e električne cestna •••••• Jp železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—24 LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva o. ir. avstr. dri. uradnikov V kmečki posojilnici je naloženo II le nad 20 milijonov kron. :: II Rezervni zaklad čes 400.000 kron. Za varnost pa le neomejeno jamči nad 8000 članov. Kmečka posojilnica je .din slovenski denarni zavod, ki je 6 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—1 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjišioe dragih denarnih narodov kot gotov denar. I Bogati zaloga i hlit va vsake vrsta r vseh eenah. Ogle-dala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za J rila. Špeoljallteta: i Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroška postelje In vozički pc vaakl oen/. ' Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan i okraski. Opravo za Jedilne soba, salona, predsobe, oele garniture. Za sodo; postelja, notna omar ha, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. špecljalltete v nevestinih balah. Valiti prostori, pritlično In v I, nadstropju. Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Za trpeče na Vsem onim, ki so si£nakopali po prehlajenju ali prevžitju želodca ali po zavžitju pomanjkljive, težko prebavljive, pregorke ali premrzle jedi ah po neenakomernem življenju bolezen v želodcu, kakor: želodčni t(itar, Kr? i želodcu, bolečine 1 želodu, težKo prebavo ali zaslizcsjc se priporoča i tem dobro domače zdravilo, čigar izvrstni učinki so preizkušeni že mnogo let To je zeliščno vino Huberta Uliiicka. lajBI T« selliSno vino Je pripravljeno las latvratnlh, II laail »dravilnlti »ellAd lin. aobrega vina ter olcrepOa II |9BI In. j j«> * i 1J . . prebuvrii organizem Slovelia. 25o» I IflBJj liiono vino odstranjuje n» t «i»Jt?> v prohavl t *3 *- II I učinkuje poapeaujode u