Dolenjske Novice izhnjrtjo vSiiU čfíírteU; íiko ; : je tu (inn praiîiiik, dan jwprej. : ;
Cena jim je za celo ieto (^od aprilu cio aprila) lî 1Í, za |ioi leta l'ÔO K, Naročnina /a Ncničijo, Bosno in liru^e evropske države znaša íi*r>0 K, za Aïiieriko i'iiO K. Lisi ill ofíiiisi s« ithii-iije.j» ii»]in>J.
Vse lioplso, uurottiMiio in o/:iiaiiilii S)ireJ«iiiii tiskania J, Krajec nusl.
Franjo Neubauer.
Rojstni dan!
(IS. avgiisl líHíi.)
Stotisoči v divje so boje odpeli, priukali niso nazaj več nikdar! A zemljo prelepo so rodno oteli, ovenčali glavo so Tebi, Vladar!
Ah, ranjena stokrat je že domovina! Neštete miljone je biserjev že rodila slovenske zemlje bolečina! Na Tvoji se kroni, naš cesar, blesté!
Letela so v mesta, v vasi poročila, šumela kot jate zlokobnih so vran, s krvjo oškropijéna so bila jim krila, lil krik je bil njihov kot smrtni strašán!
Obrisale žene oči so si rosne, utihnili joki In vzdihi deklét, na polje pa bojno pognmne, ponosne korakale čete slovenske so spet.
Vladar naš presvetli: stotisočkrat briše solzé si naš narod, stotisočkrat niré za rojstni dan Tvoj in vse habsburške hiše, za rojstni dan ljubljene Avstrije vsé!
Rojstni dan presvetlega cesarja
Franca ložefa I.
že tretjič obliajamo, odlcar se je začela vojska, rojstni dan presvetlega cesai'ja. Pred skoro 70, leti jc prevzel cesai' Franc -ToŽef vladařstvo Avstrije. Vodil je državno ladjo kot bisti oiiinen krmar skozi itiarsiktere viliai'je ob zelo nevartiili klečeli. Zelo iiiiro-Ijiibeii je moral vendar večki-af. jn-ijeti za iiiec in z vojsko braniti svojo posest proti
sovražnikom habsburške dižavo. Odkar pa je zasedla Avstrijsko-ogrska ai'iiiada Bosno in Hercegovino, so prežali Sibi na ngodno pi-iliko, da bi iztrgali tc dve deželi iz habsburške luonarliije; še več, liotcli so vzeti vse jugoslovanske pokrajine avstro-ogrske države in se polastiti vzhodne obali ob Adriji. Zaroti, ki je bila osnovana iz Bel-grada (lo celi Bosni, jo kot Žrtev padel prestolonaslednik Franc Ferdinand s soprogo. To je bil vrlmnec nesramnega s]-bskcga rovanja KOper Habsbuvžane. Sedaj pa se je odločil miroljuben cesar, ker Srbija ni hotela izpolniti zmernih in pi'avičnih zahtev naše vlade, s silo orožja iistvai'iti neobliodno poroštvo, ki naj bi zagotovilo Habsburški monai'hiji mir v notranjosti in trajni mir na zunaj. V tnanifestii, ki ga jc dal cesar julija 1914 v kopaliŠĚu Isclil „Mojim narodom", je i'ekel: .,V tej resni ui'i se popolnoma zavedam cele dalekoscžnosti Svojega sklepa in svoje odgovornosti pred Vsemogočnim. Preskusil in uvažuval sem vse."
In sedaj, v tretjem letu vojske, v kako presenečenje jc naša država in domovina jia svetu! Kajtt sovražniki moiajo, Četudi neradi, pi iziutli, da so se varali; prijateljem l)a sc nudi vesel dokaz, da se jc di'žava pomladila in ojačila moČ stare habsburške monarhije. Vrhu tega si je pridobila na jugovzhodu vrle Bolgare kot zaveznike, ki so vzeli Srbom Jlacedonijo. Avsti'o-ogrska pa je zusodlii Srbijo in Criiogojo in severni del Albanije.
Pj'oti Italiji, bivši naši zaveznici, ki jc prodala svojo zvestobo za 3 milijarde aEigleškcga posojila, se hrabro branimo in ne t>ustimo sovi'aŽnika v Ti'st. Soča je že marsikatero hekatombo mrtvih Italijanov sprejela v svoje naročje. Stara Habsburška država je in ostane nepremagljiva trdnjava proti napadotu laškega ii'edentiznia in romanskega fanatizma.
1*0 dveletni hudi borbi -kaŽc naŠa država celciim svetu (ako moč in tako jekleno vstrajnost v bojn za pi'avieo in svoboilo, (hv jo nepristranske države občudujejo.
Pa kje vendar tiči vii' one moči in edinosti, katero občuduje ves svet?
0]i, ki je nastojtil 2. dec. 1S48. leta vlado Avstrije z z geslom: Viribus unitis (z zdi'uženimi močmi), ni nikdar dvomil o mogočnosti Avstrije, ker ve, s kako ljubeznijo in iidanostjo se oklepajo vsi narodi velike Habsburške dižave okoli njegove osebe.
V	izvanrcdnili Časih da líoř.ja previdnost tudi izborne može na merodajno mesto.
Ji največjim vladarjem svetovne zgodovine smemo prištevati cesai'ja Franca Jožefa L, ki vlada skoro 70 let. Habsburško monarhijo, ki hrani z neomahljivo vstraj-nostjo že tretje leto prcslavni prestol HabsburŽanov v najhujših časih svetovne vojske ])roti celi trumi sovi'ažnikov na suhem in na moi'jii, da izroči državo povečano in pomlajeno veliki prihodnjosti, katerej sc približujemo.
Cil in neomaliljiv stoji cesar Fi'anc Jožef ob 8G. rojstnem dnevu kot Nestor med vladarji sveta s sivimi lasi na slavnem Habsburškem prestolu, ljubljen od svojih narodov, občudovan od svojih prijateljev in zaveznikov,
18. avgust, rojstni dan presvitlega cesarja, nam daje priliko, da obnovimo našo iidanost in zvestobo v goreči molitvi za sivolasega cesai'ja, da bi nam ga Bog ohranil še mnogo let kot našega očeta in modrega vladarja. Ta izraz naše uilanosti in zvestobe je seveda malenkosten v primeru s tem, kar je storilo na sto tisoče vojakov, ki so umrli na bojišču ali v bolnišnicah vsled ran za ccsarja in domovino.
T/, zvestih src, ki so polna ljubezni do dedne vladaiske rodoviiie in do presvetlega vladarja, izvii'a ona moč, ki je roilila toliko požrtvovalnost na bojišču in v zaledju, ki nam je priborila tako slavne zmage. Letošnji rgjstni dan presvetlega ccsarja naj nam ta čutila hvaležiiosti in iidanostišebolj poglobi inojači v naših srcih.
V	duhu združeni i. ziini^osliiviiiinî anuadaiiii^ ki so borijo m Habsburško dr/avo in iijcnefïa vladarja, prosimo Vse-nio^ofiiega ob SGletiiici rojstvu Njegovejifa Veličiiiistva, jpiesvetlogn cesarju FltAN(',V .lO/KTA ]., du iiain gii ohrani in obvaruje do sknijiiik mej življenju.	F. B.
Sodba Evrope.
(Konce.)
Sv. Pavel uči: „Ni oblasti, ]-azen od Boga, in tc oblasti, katere so, so postavljene od Boga." (Rim. 13, 1) in (o piŠe državnovisoko izobraženim liimljanoni.
Kristus Jezus je rekel Pilatu: „Ne imel bi iu)bcne oblasti nad menoj, da ti ni dana od zgoraj." (Jan. 10, 11.) tudi brez božjega razodetja po poti naravne pameti moramo i>riti do zaključka, da nositelji državne oblasti niso absolutni, iieodvisni od Boga in njegovega zakona. Bi'ez hožjili zakonov človeški zakoni nimajo sankcije, nimajo prave veljave. Če pa človeški zakoni nasprotujejo naravnim, torej božjim zakonom, jo to v pogubo državi sami. V zgodovini iialtajamo že v paganski dObi zgledov dovolj, da jc bila ccnitev božjega prava nad človeškim pravom vabilo v prostovoljno smi't. Pa tudi razodetja nam govore: lioga je treba bolj poslušati, nego ljudi.
Že zdrava pamet uči, da je človek, njegova dela in ves svet odvisen od Boga. Tudi drŽava je človeško delo, človeška tvorba, kot taka nravno odvisna od Boga. Če hoče doseči pravi namen, mora podložnike ni'avstveiio vzgajati, da bodo dobri državljani. Od nravnosti je odvisen srečen razvoj države; kadar pa se jame razširjati nenravnost, začne tudi država razpadati. Država torej ne more biti sama sebi namen in pojiolnona neodvisna, ampak se mora zavedati, da je radi človeka, da nni pripomore do njegove Časne in posredno seveda tudi večne sreče.
Ker so drŽave [lod vržene božji postavi, je vsak prestop božjih postav od strani države državni ali politični greli. Kako more država grešiti?
Tudi državo moremo smatrati za moi'aino osebo, ker je organična celota, ki jo giblje in vodi en duh. Vsa dejanja, ki se vrše v imenu (lelote kot enote stremé za skupnim ciljem. Enoto daje celoti oblast, katere nositelj je vladar in je zastopnik celote. Ti zastopniki so vest državne osebe ; on izvi"Šuje njena dela, ki se vrše na odgovornost celega oiganizma; posledice
LISTEK.
Mati Sovaž, 1.
Petnajst let je že, kai' se nisem vrnil v Virelogiie. Tja sem se napotil na lov v jeseni k svojemu prijatelju Servalu, ki je bil končno popi'avil svoj grad, katerega so mu razdejali Prusi.
Ijjubil sem to deželo brezmejno. Je eden iztncd onih kotičkov sveta, ki imajo za oči nek čuten mik. Človek jili ljubi s fizično ljubeznijo , . .
V Virelogne sem ljubil celo poki'ajino posejano z gozdički in prf-prcženo s potočki, ki so šumljali v solncu kakoi' žile dovajajoč zemlji krvi. Po njih so ljudje lovili rake, postrvi in jegulje. Božanska sreča! Na gotovih mestih je bilo celo mogoče kopati se in pogosto je kdo zasledil močvirne kljunače v visoki ti'avi, ki je rasla na bregovih teli ozkih potočkov.
Hodil sem, lahek kakor koza, in gledal svoja dva psa, ki sta stikala pred menoj za divjačino. Serval je sto metrov na moji
desni preletel celo polje nemške detelje, .laz sem sc okrenil okrog grmičja, ki tvori mejo sodrskega gozda in zagledal pod seboj kočo v j'azvalinah.
Naenkrat sem se jo spomnil takšne, kakorŠno sem jo videl zadnjikrat 1. 186Í): vso čedno in obdano od ti t ter s piščanci pred vratmi. Ali jc kaj bolj žalostnega, kakoi' je iintva hiša s svojim podrtim, nesrečnim skeletom?
Spominjam se tudi, da mi je v tej hiši dala dobra žena kozai'ee vina nekega dtic, ko sem bil zelo utrujen in mi je Serval jiripovedoval zgodovino njenih prebivalcev. Očeta, starega lovskega tatu, so usmrtili oiožniki. Sin, katerega sem bil videl pri drugi priliki, jc velik, suh fant, ki jc ravnotako po-stal divji zatiralec divjačine. Zato so se ljudje te hiše imenovali Hovaž ali Divji.
Ali so imeli to ime za res ali samo za šalo?
Poklical sem Servala z močnim glasom in ga vprašal;
„Kaj se je zgodilo s temi ljudmi?"
In pripovedoval mi je sledečo zgodbo.
n.
ICo je bila napovedïina vojska (uied Francijo iii Nemčijo leta 1870, v kateri se vrši ta povest) je sin Sovaž, ki je imel tedaj tri in trideset let, stopil prostovoljno v armado, zapustivši doma samo mater. Vendar ni starke niliče pi'cveč pomiloval, ker je bilo znano, da ima dosti denarja.
Ostala je torej sama v tej koči na samem daleč od vasi na i'obu gozda. Sicer ni imela nobenega strahu, ker je bila iste narave kakor njeni ljudje, ta groba starka, visoka in suha, ki so je nasmejala le redkokdaj in s katero se ni niliče nikoli pošalil ...
Mati Sovaž je živela dalje po svoji navadi v koči, ki jo je kmalu pokiil beli sneg. V vas je prišla le enkrat na teden 1)0 kiuli iti meso; nato sc je zopet vrnila v svojo bajto. Ker so ljudje govorili o volkovih, je šla z doma vedno s sinovo l)uško na rami, ki je bila že vsa rjasta in imela od rok uglajeno kopito. Zanimivo je bilo gledati veliko Sovaž, ki je bila nekoliko gibasta in je koračila po snegu s počasnimi koraki, dočiin je segala puškina
cev nad črno frizuro, ki ji jc stiskala glavo in pokrivala sive lase, ki jih nikoli nihče ni videl.
Nekega dne pridejo Prusi. Razdelc jih na prebivalce po jiremoženju in bogastvu. Starki, za katero so vedeli da je bogata, so dali štiri pruske vojake.
To so bili štirje veliki mladi ljudje bele polti, s plavo brado in s plavimi očmi, ki so bili še vedno žilavi, dasii'avno so že piestali mnogo mnogo naporov; in ostali so dobi'i otroci tudi v osvojeni deželi. Tej stari ženi so pokazali svojo skrb za njo s tem, da so ji ))rihranili niarsikako delo in trud kjer so le mogli. Vsako jutro je bilo videli vse štii'i pri vodnjaku, kjer so se snažili in z zavihanimi rokavi umivali v veliki vodi. Umivali so sc, kakor hitro je dan /.abliŠčal «d snega, svojo belo in j'dečkasto kožo, kakor jo imajo ljudje na seveiii, dočini je mati Sovaž liitela pri-pi'avljati zajutrek. 1'otem so čistili kuhinjo, pomivali tla, sekali drva, lupili krom])ir, prali perilo in opi'avljali vse hišne potrebe kakorštirje dobri sinovi okrog svoje matere.
Ali ona, starka je neiirestano mislila na svojega velikega, suhega sina z orlovskim
javiiiii dejanj, dobre aH slabe, iioísijo vsi njeni udje. Zasluge vladarjeve so v korist držiivtjiiiioiii, kakor se tnoiajo za grehe vladarjev pokoiili naj'odi. To viditiio ua izgledu človeškega teiesa; /, enim udom se veselo zdiavja vsi dnigi, kakor vsi udje tipe, ako ti'pi en uil.
Skupiiosi, odgovoi'nositi za dobi'a in slaba (iejanja izviia iz skupnega sodelovanja in nicdsebojuega vpliva. Vladar vpliva na ljudstvo, ljudstvo na vladarja. Vladar napove ktivííno vojno, ljudstvo jo odobi'i — Toi-ej postane vladai'jcv greh si)loŠen greli. Če hoée ljudstvo vojno, da bi se maščevalo ali proslavilo pred svetoiti, piitiska na vlailarja, da napove vojno: greh je zo})Ct splošen, ICer so tedaj javni rini državne politike vei ali tiianj vzajemni, je toi-ej vzajemna tudi odgovornost za njih dobro ali 'Ag posledice.
Grehom sleile kazni; nastane le vprašanje, kako kaznuje pravifini liog države za njihove grehe.
Kaznuje sc oseba, katďa greši. Oseba, katei-a tu greši, je dižava, torej moie zadeti kazen državo kot tako. Božja kazen je pa dvojna : ěasna in večna. Katera kazen zadene dižavo? DiŽava ne živi večno. Tudi ne bodo Ijtidje na sodnji dan ločeni po državah, temveC po sovrastvu in ljubezni ijožji. Iz tega sledi, da Bog kažnjive »h'žave kaznuje že tukaj na zemlji.
Ne nedostaja nam zgledov, kako hudo Bog kaznuje države in nai'ode, kl greše zopei' njegovo )mstavo. Najboljši zgled nam nudi izraelsko ljudstvo, ki jc samo izzvalo božjo kazen. Mogo<''na giška in rimska država je razpaiîla in nad modernimi di ža-vami je visel dolgo časa Damoklejev meČ, dokler niso začeli prati svojih grehov z nedolžno ki'vjo. Naj bi si moderna Evropa izprašala vest po desetih božjih zapovedih, j)a bi si ])onižno trkala na ])i'si : inea kulpa !
Kakšen namen inui vsaka kazen ? Pi'i človeških kazenskili zakonih je namen kazni izogib prihodnjili prestopkov, bodisi jiri isti ali drugi osebi. Pri božjih časnih kaznih je namen dvojen; ])lačÍlo za za-služcnost in izogib bodočih greiiov. 1'j'vi namen je in bo dosežen bi'ez nas. Dosega drugega namena pa je odvisna od nas, v kolikoi- l)omo hoteli kreuiti na pot resnice, liravice in dobrote.
Dopisi.
Iz Čateža pod Zaplazom. Dne 31. julija je minilo 50 let, odkar jc bil za mašnika po.sveČen (nkajšnji župnik v i)okoju gospod Ignacij K u t n a r, ki torej obhaja letos svojo zlato mašo. Služboval jc kot kaplan v Dobriiiču, Bostanju tn Št. Uupertu, na-zadtijc kot dolgidetni in znani žujmik na Bučki. Povsod je bil ljubljen in spoštovan.
znan posebno kot zelo vesten spovednik, Svoja zadnja k;la je hotel preživeti na Čatežu blizu Maiije Zaplaške, pri največji dolenjski božji poti. To ni bil ))okoj, ampak nepreslano delo v sp()veihiici. Iz vseh krajev so vreli ubogi leveži k spovednici starega gos}ioda, ki se kljub visoki staiosli ni nikdai' utiiiilil v delu Uosi)odovem. Koliko najttižjili, ki že lela in leta niso bili pri sv. zakramentih, je olajša! gosjiod Nace. Pokazalo se je to zlasti v sodiiujeiii vojnem času, ko so pri vsakem odhodu vojakov cele hume na Catcž prihajale. Dnhoviiitii sobi'atom je bil vedno ljubezniv lovailŠ, Z veseljem je šel ludi v sosednje župinje spovedovat ali pridigat. V svoji skroiiniosti ne maia imeti slovesne zlate tiiaše. Vsi, ki jim je pomagal do dušnega miru, naj molijo za blagega gostjoda, J'rav lepo priložnost za to bo nudil letos zlasti .lei tiejev shod v petek dne IH, t, m. Marija ZaplaŠka ima že svoj novi oltai', ki je les kras lične cerkve. Naj sc takrat vsaj na tilicm pri goreči molitvi romarjev obhaja zlata luaša gospoda Načeta.
Iz Kamnika. Izredno petdesetletnico je praznovala dne 8. avgusta v JCamniku mati Lucija Svetič. Praztiuje jieldeselettiico, kaj' živi v vdovskem staiui. Dne 8. avgusta 1866 je umi'1 njen mož, kateri se je v letih 1848 in 1849 hrabi'o vojskoval v avsti'ijsko-italijanski vojski in je bil ponovno odlikovan. Ko je dovi'šil vojaška leta, je vstopil v .službo k železtiici. V noči 8. avgusta I8(j(i pa ga je zadela na pi'ogi med postajama Trbovlje—Hi aslnik tragična smrt. Ko je vi'šil svojo službo, je bil od vlaka })ovožen in v ti'enotkn nsmiČen. Zapustil je vdovo sčveterimi otroci. Najiidajši sin, se<ianji žujjtiik v Divači, je bil pa rojen Šest tednov po smili svojega oieta. Po rojstvu tega sina se je mati jireselila v svojo ožjo domovino v Kamnik. Ker ni imela nikakršne pokojnine in nobene podpore, je vboga vdova s trdim delom preživljala sebe in svoje drobne otročiče in jih vse lepo h kruhu pripravila. Koliko j(3 v teh petdesetih letih pretipela, to je znano edino le Bogn. A kljub temu je doživela visoko starost; štiri in osemdeseto leto. Telesno je sicer nekoliko slabotna a duševtio Še popohioma sveža. Jiog olirani dobro mamico še mnogo let!
Iz laškega bojišča z dno lo. avgusta piše nam domačin sledeče vrstice : Naš železni pešjiolk se nal'aja pod goro C , . . v izborno izdelanih pozicijah, kar se imamo zahvaliti le niožtvu in njih izkušenim voditeljem. Naši fantje se pa tudi ])otrudijo, da jim ta Lali ne pride do živega. Dne 2. avgusta je bilo ki'asiio jutro, ko me iz lahkega spanja prebudi grom sovražtie artilerije. Ljubo solnčece je že gledalo tam daleč izza gora, pozdravljajoč naše hrabre
nosom, z rjavimi oČmi in močnimi mnšta-cami, ki so tvorile nad ustnicami svitek iz Črnih las. Vsak dan jc izpraševala vsakega vojaka, ki seje postavil k ognjišču:
„Ali veste, kam je Šel francoski tri in dvajseti maršregiment? iloj siji je pri njem V"
Odgovorili so ji: „Mi ne vemo Čisto nič."
In ker so iimevali vso njeno skrb in ves njen nemir zlasti oni, ki so pustili (loma svoje matere, so svojo skrb za njo šc podvojili. In ona jih je imela rada, čeprav so liili drugače vsi štirje njeni sovražniki; kajti prejirosto ljudstvo ne pozna patriotičnlh Zitpernosti, ki so doma samo pri višjih krogih. Iz najnižjih stanov so oni, ki plačajo največ, ker so l'cviii ín jih tar(! vsako novo breme, oni, katere pobijajo v luasali, ki so takorekoč iirana topov, ker oni jiredstavljajo število, oni, ki prenašajo naj krutejše posledi(;e vojske, ker so najslabotnejši in se najmanj ustavljajo, ki ne razumejo dokazovanih političnih za-pletljajev, ki v šestih mesecih uničijo dva iiaroda, zmagaica kakoi' premaganca.
Kadar se je po deželi go vorilo o Nemcih, so ljudje rekli o luateri Sovaž:
„Glejte, kjer so štii'je našli svojo sl,reho."
ICo je bila nekega jutra starka sama v hiši, je zapazila že od daleč na planem človeka, ki se je bližal njenemu stanu. Kmalu ga je spoznala, bil je pismonoša, obložen s pismi, ki jih je imel razdeliti. Izroči ji list, ona vzame iz škatljice očala in čita:
„Mati Sovaž, pričujoče pismo Vam prinaša žalostno vest, Vašega sina Viktorja je včeraj ubila kroglja iz topa, ki ga je raznesla takorekoč na dva dela. Bil sem Čisto blizu, ker sva bila oba drug ])oleg di'ugega pri isti k(niipatiiji iti .me je prosil, naj Vas obvestim še tisti dati, če bi se mu priiiet.ila kaka nesreča.
Iz žepa sem mu vzel nro, da Vam jo prinesem nazaj, kadar bo vojske konec.
IVijateljsko Vas pozdravlja ('ezer Rivo,
vdjak ra/.ritdn, v 3;jtorti míLVÍ.
(Konec sledi,}
vojake, ki so proti velikanski premoči odbili napad krutega sovražnika, z velikimi izgubami na njegovi strani. Zlezem počasi iz š<itora in si ])oiščem varnejšega prostora. Tako je storilo tudi drugo možtvo našega nad, strojiKiga oddellia. Bilo je ob 5. mi zjutraj iti ta verolomiiež je začel streljati z veliko množico tojiov vsakovrstnega kalibra, (^d dan neprenehoma so padale granate in šrapneli. Okrog 8. ure zvečei' je ponehal topovski ogetij in tia večer je bilo pričakovati splošnega sovražtiega naskoka, In res. Ni bila še ura i) in sovražnik je začel najiadati. Trikrat je napadel in njih „avanti"' je vsakokrat opešal in sovražnik se je moral z velikimi izgubami umakniti zopet nazaj v svoje ])ostojankc. V tem odločilnem trenolku so biti „.latiezi" zatrdtio prepričani, da njih železnega zidu ne bo veiolomiiež niti za korak prestojjil. In tako je bilo. Tako se je Lah zopet enkrat z glavo v zid zahitaval, iti mesto da hi tega z njo predrl, jo je moral tam pustiti, — Sedaj imamo 14 dni malo bolj mirno. In ako „mačkovec" tu pa tam pošlje kak izstrelek, se „naši" le norčujejo ter mu „kommandirajo" „Narbe gut", „Libelle 30 wenniger" in drugo, — Sicer se imamo Še dokaj dobro. Sprejmite nehroj iskrenih l)ozdravov, kakor tudi vsi Ntivomeščani ! Kalinger M., orožtii mojster; Franc Bele, rač. podčastnik ; Smola Franc.
Gospodarstvo.
žito za seme. Naredba c. kr. kmetijskega ministerstva z dne iiii. julija ]91(), drž, zak. št, 235 določa, kako da se sme trgovati z žitom in stročnimi sadeži za seme. Za naše razmere so najvažnejša sledeča določila te nareilbe: Će kmetovalec ne pridela satn zadosti žit-ncga semena, ali pa če je pridelal le seme slabe vrste, potem ga lahko naroči pri vojnem žitno-pronietnem zavodu ;di njegovem jioobla-ščencu. Beiiie se sme tudi zamenjati za seme boljše vrste (bolj Čisto, bolj težko in izbrano žKo itd.) Čc se ta zamena vr.Ši med kmetovalci ene občine, potem se mora dobiti za to dovoljenje od župana, če se vrši med raznimi občinami od okrajnega glavarstva in če se vrši med občinami raznih glavarstev od c. kr. deželne vlade. Urad, ki je tako dovoljenje izdal, mora o tem obvestiti vselej vojni žitnopromctni zavod, lier je pri nas zlasti letos dosti slabega za seme nesposobnega, a za mletev dobrega žita, naj bi se kmctovalci zame-njavanja semena v obili meri posluževali. S tem lahko znal.uo zboljšajo svoj pridelek.	Ožn.
StroČni sadeži, Z ukazom c-. kr. deželnega ]iredsednika za Ki'atijsko, z dne 7, t, m. se določa, da sinejo kmetovalci in drugi pridelovalci porabiti od stročnih sadežev (ližola, graha itd.) lastnega pridelka, zaseženih s cesarsko naredbo 'z dne II. junija t. 1., ktere vsebino smo poja.snili v zadnji številki „Dol. Novic", jiorabiti: a) za seme največ deset odstot.kov svojega pridelka; b) za ]»rehrano oseb, naštetih v § 3, omenjene cesarske naredhe pa 30 kg za osebo na leto.	OŽn.
Koruzni storži ali štroki. V zadnji številki „Dol. Novic" smo pojasnili določbe cesarske naredbe z dne 11. junija t. 1. Omeniti je še, da je zasežetia ne samo koruza temveč tudi koruzni storži. Piaztie, oluščene koruzne storže (štroke) se tedaj ne sme uničili (na pr, sežgali), temveč porabiti se jih sme le za ki'mo, Ožn.
Uradno določene cene za prodajo prašičev. kr. deželna vlaila je izdala okrožnico na vsa okrajna glavarstva na Kratijskem, ki se tako-le glasi: Z ozirom na uvedeno akcijo i)roti navijanju cen pri kupčiji s ])rešiči se določajo za one vrste prešičev, ki jiit ne otiieiija ministrska odredba z dne 0. julija t. 1., drž. zak. Št. 211, sledeče prodajne ceno za 1 kg žive teže, In sicer v hlevu:
A. Za oilstavljene pujske do treh mesecev stare: L Pujski domače pasme
8 do 9 K; 2, pujski križane i)asme 9 do 10 k'; 3. ])ujski vseli Žlahtnih pasem 10 do 12 K
JÎ. Za prešiče za zakol. In sicer za pitane, ki ne tehtajo še 00 kg, in za ne-pitane, ki ne tehtajo še U) kilogramov: 1, 1'rešiči domače pasme 5 K'; 2. jirešiči križane pasme 5 K 50 v ; 3. prešiči vseh žlahtnih pasem G K. — Za preŠIče za Ijleme; Pri prešičili za ])lemc, ki so navedeni pod B, se sme priračunati 25% pri-bitka, če se ne prodajo za zakol, ampak' za pleme. Za plemenske mrjasce in za breje svinje ne veljajo gorenje cene.
DomaČe in tuje novice.
Na rojstni dan Njega Veličanstva, presvitlega cesarja Franca Jožefa I., v
pet.ek, 18, t. m. bode v kapiteUki cerkvi v Novem mestu ob 9. uri dop, pontihkalna slovesna sv. maša z zalivalno pesmijo, V proslavo slavnostnega dne se Lode izvajal po cesarski himni ))salm za sojiran in bariton solo, orkester in orgije, zl. Ig. IJ, V proslavo 86 letnega dne našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I. bodo v Novem mestu, v Kandiji in okolici razobesili zastave I'az hiš.
Cesarjev spomenik v ljubljani pred l)renovljeniiii ljubljanskim gradom bo odkrit 18. avgusta. Kip predstavlja doprsno podobo presvetlega cesarja. V spomin sedanjih velikih dni je dal poveljnik major pl. JCern vklesati v podstavek znamenite besede Iz cesarjevega oklica ob izbruhu vojne, s katerimi zatrjuje naš ljubljeni vladar, da zaupa krejiki svoji armadi in svojim na-1'odom, Ta dan bode bela Ljubljana kot zastopnica slovenskega ljudstva zopet sijajno i>okazala, da živi v tem ljudstvu neomajena zvestoba in vdanost do presvetlega in modrega svojega vladarja.
Dan brez mesa se je povodom rojstnega dne našega ljubega vladarja prenesel od petka dne 18. avgusta z dovoljenjem cerkvene in politične obla.sti na soboto 19. avgusta.
Visoko odlikovanje. A' priznanje požrtvovalnega dušnopastlrskega delovanja v vojni je Nj. Vellčanst.vo cesar podelil ravnatelju kiiezoškofijskcga zavoda v Št. Vidu, dr. Ivanu Gnidovcu, in v pri-ZTianje junaškega izpolnovanja dolžnosti pred sovražnikom pok. jiatru Frančišku Ambrožu, vikarju na sv. Gori, viteški križcc Kranc .Tosipovega reda z vojni) dekoracijo.
Vojni kurat pri 17. pešp. dr. Kulovec je postal divizijski župnik. Na njegovo mesto je pa prišel za kurata-lanko Gogala, kateri že vrši svojo službo.
Za črnovojniškega višjega vojaškega zdravnika je imenovan asistenční zdravnik dr, Ivan Zajec, deželni odbornik In zdravnik v Ljubljani.
Konferenca Sodalitatis ss. C. J. za trebanjsko dekanijo bo v jwnedeljek, dne 21. avg. t. I., na Čatežu pod Zaplazom, Začetek ob lU, uri. Na dnevnem redu je tudi udanostna izjava dekan, duhovščine presvetlemu cesarju in Njegovi hiši.
Koncert v prid bolnicani „Rdečega Križa" v Novem mestu in Kandiji so je vršil iM'ed mnogOvštevilnimi udeleženci iz vse,lj stanov v torek 15. avgusta na vrt.u pri Tučku v Novem mestu, Pj'iredil je koncert pod vodstvom g, Edm, Kasteliu vedno delaven novomeški salonski orkester, ki je občinstvo z izbornimi muzikaličnimi točkami povsem zadovoljil In najprijet-nejše zabaval. Postrežba je bi la, ki ikor smo to v gostilni pri Tučku sploh navajeni, v Vsakem {)ziru prav dobra in točna. Tudi denarni uspeh je bil hvalevreden, ker nabralo se jc 304 kron. Juikor se sliši sledi se ravno v isti palrijotični namen drug koncert pri „átembiirju" v Kandiji, kot lulboljšek ranjencev za rojstni dan našega presvetlega cesarja.
Poročil se je v Ljubljani dne 13. t. iti. g. Ivan Mad ro ii i č, c. kr. davi'iii asistent v Novem iiicstn, z gdrtio Ljudtiiilo Reš iz Kranja.
Umrl je 6. g. Fr. Nair,is Radck, I'sinilji'ii biat v Kiiiiiiiji, v 68. letu svoje staiosti. Rojen jc 1)11 v Veliki Nedelji na Štajerskem, Bil je v redn celili 47 let, kjci* je kot iekarniiai' deloval za trpeče lîlo-vcštvo. Kondukt je danes 17. t. m. ob 4. nri popotdJie. R. f. P.!
Smrtna kosa v cesaiice Elizabete bolnici v Novem mestu. Dne. 3. t, \i\. je iniii la satusjka Katai'ina Krnc, let stai'H, iK obiiiie Štnai-jeto; dne 5. t. in. posestnica Ana Sutej, vdova Tif) let stai'a in (inc 12. t, m. ciganka Katarina B l a j di č, onio-žcna, 34 let stara. N, v iii. p. !
Povodom smrti gospe Avg. Kalěic so darovali za mestne reveže gg. novomeški tigovci iz preostanka nabraitrga denarja s!a venec, znesek K 10'C8. V iuienti re-vežev: Bog i)lačaj stotei'okrat !
Vpoklic črnovojnikov 28. avgusta. Uradno razglašajo: Kakor jioroča ministrstvo za deželno bratiibo, bodo v l)ližitjib dneli v zadnjDi spIošniL prebiranjilt kot sposobni odbrani avsti'ijski írnovojnikí let-niliov ]B96 do 18it3, dalje 1889 do 1885 vpoklicani za 28. avgusta 1916. Da sc jc ta čas izloOilo letnika 1892 do 1890, je vzrok iskati v teni, da je treba poskrbeti za smotreno dodelitev nadomestil za armado na líojišííu. Kot sjjosobni odbrani fi'iiovojniki teb letnikov bodo vpoklicani o ))riliki Idižtijib vpokliccv. Asentirani letnikov 189(i do 1H93, dalje 1889 do 1H85, ki so na podlagi vojnega zatioiia prostovoljno vstopili v skupno armado, deželno bi'ambo ali v vojno mornarico, imajo tudi 28. avgusta 1ÍJ1G oditi v službovanje.
G, Hlimek, deželni sadjarski nadzo]'nik je toliko okreval v svoji budi bolezni, da je izven nevarnosti; pač pa bo moral ostati še dalje Časa v bolnišnici.
Pozor, potovalci v Ljubljano ! Važno iu nujno potrebno je, da vč vsak obiskovalec našega glavnega mesta ijjubijane, da se bodo moi'ebitni oi)ÍskÍ sovražnih zra-koplovcev po dnevi z dvema streloma iz topa na Rožniku in po noči s tovarniško piščalko v Spodnji Šiški signalizirali. Obstreljevanje sovi'ažnib letal se bo vršilo z Rožnika in z (Jrada ter je radi tega nevarnost za občinstvo, ki se nahaja na cesti, velika, Zato je primoran vsakdo, — ognivši sc kazni, — takoj v bližnji liisi se skriti, Letaki sovražnikov. Laški letalci mečejo med vožnjo Čez nase ki'aje letake itd., katerili vsebina je poi)olnoma iieresniCna. Shranjevanje takili letakov je prepovedano. Najdene ali dobljene letake je brez odloga in v vsakem jjosameznem slučaju oddati najbližji vojaški ali varnostni oblasti ali pati'ulji. 1'iestopke teh prepovedi bodo kaznovale politične okrajne oblasti odnosno policijsko ravnateljstvo v i^juliljani jm cesarski nai'edbi z dne 2U. aprila 1854, drž. zak. št. 9Í1, z denai nimi globami do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji so bili zadnje dni sprejeti sledeči ponesrečenci : Franc Luzar, učenec ljudske Šole iz Dol. Kamenja, ki nni je gonilno kolesje vejavnice zmečkafo sredinec desne roke. — Anton Řpelic, hlapec na ï.)ol. Vrini pri Dobcrničn, je padel na koso in si přeřezal dlan leve roke. ~ -lože Voglar, pos. sin na Brezovski gori pri Krškem, si je izpaiinil levo rolco v rami. —■ Janez Gatsch, gimnazijec iz Ijjubljane, se je uiezal pri kojiaiijn v Krki na stekleni črepinji in si poškodoval stojialo desne noge.
Tečaj za invalide. Zavod za iiosiie-Ševanje obrti na Kranjskem ))riredi sporazumno s „Kranjsko deželno skibstveno komi.sijt) za povinivše se vojake" več.tečajev, v katei'C bodo sprejeti predvsem invalidi, ki so že izobraženi v kaki obrli. V teli tečajih bodo invalidi dobili priliko, da se jniiiče kaki i'očni spretnosti, ki je najbližja njih že preje izvrševani obi ti in ki morda boljše ustreza telesnim zmožnostim
poškodovanca. Teh tečajev se bodo seveda mogli udeleževati tudi obrtniki, ki niso invalidi, ali ki se niso udeležili vojske, ki hočejo i)orabiti to i)riliko za iz|)opobiitev svojega znanja. Naji)rej pride na vrsto tečaj za brusače, v katerom naj se izobrazijo spretni brusači, ki bi lahko dobili po različnih krajih na Kranjskfíiii zaslužka, ker so do sedaj oskrbovali ta posel le potujoči brusači, ki so dohajali izven Kranjske. Tečaj se bo vršil jeseni. Natančnejši po-dalki bodo še objavljeni. Rriglase sprejema Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
Na deželtie gospodarske pomožne' urade za vpoklicane se smejo oijiačati častniki in vojaki, ki pred v])oklÍeanjem ali iz vojne svojih zasebnoiiravnib zadev ne morejo urediti, kakor tudi njihovi sorodniki (rodbinski člani), da morejo le-ti v imenu vpoklicanih vzeti ureditev navedenih zadev v roke. V onih slučajih, kjer je po zakonitih predpisiit potrebno odvetniški» zastopstvo, zlasti pri pravdah pred sodnim dvorom, ali jiritožbab zoper ukrepe komisij za odmero preživnine na c. kr. upravno sodišče, je možno dobiti pravnega zastopnika po gospodarsko pomožnih uradih. Taki gospodarsko pomožni uradi obstoje: v Ljubljani (deželno sodišče soba št. 114 in meslna hi.ša {„rotovž"), na sedežih c. kr. okrajnih glavarstev in večjih občinskih zastojiov.
Družinska pratikal917 izide ta teden. Cena v nadi'ohni j azprodaji 30 v s pošto v. NaroČila sprejema založništvo „Družinske pratike" v Katoliški tiskarni.
Roparski obisk in 2 umora v Kostanjevici je napravila družba G oseb v noči od petka 11. na soboto 12. avgusta 1 9 Ui. i'rišli so menda čez Gorjance preko Ošterca. Kolikor je dosedaj znano, so vlomili na 7 krajih. Na Globočicaii pri liizjaku so pokradli krnb, v zidanici trgovca Gača so se napili vina in gu nekaj lazlili. Krog pol ene so došli v Kostanjevico. Na luestneui mostu jih je ustavil 50 lettii imsestnik Frane Kržičnik št. 6(>. Na vprašatije, kaj iščejo in kam gredo, je za odgovor čul „togare" ! (streljaj!), na kar je padlo več strelov iz samokresov. Fua krogla jcol)tičalaKržicniku v mesu leve roke, eiui pa v čicvesju. ilitel je takoj na orožniSko postajo, druhal jc zbežala. Krog 2. ure so se pojavili v Ko-čariji, kjer so doma same ženske. Vlomili in odnesli so: iiri Sintiču vso zabelo, pi'i Zg. Talčarju nekaj obleke, pri Zagorcu vso svinjino in zabelo. Tu jih ni nihče motil. Ko so vlomili v Turkov hram na (-irablovcu in izsekavali notranja 10 cm debela vrata, jih je i)rei)odit 74 letni Anton Cunk, a je dol)il polno svinčenih zrn iz puške v trebuh in več hudih udarcev po glavi. Zjutraj so ga našli nezavestnega. Tatovi so vlomili še pri Hodniku na Velikih Vodenicah št. 1. Žena z otroci je zbežala. Streljali so za njo, a jo niso zadeli. Odnesli so 2 gospodarjevi suknjici, žepno uro in ki'og 1 30 K denarja, od katerih pa so ne daleč proČ 100 Iv izgubili. Sodi se, da so na to odšli čez Gorjance. — Oba ranjenca je dopoldne obvezal okr. zdravnik dr. Galas iz Krškega. KržičniSia so odpeljali v Kandijo k operaciji, Ounk pa so ni več zavedel in je popoldne v soboto umi l, Stoi'ilcc zasleduje orožništvo.
Dos ta vek uredništva: K tej krvavi drami smo prejeli še dopolnilo, da so nesrečnemu ICržičniku v bolnišnici Usmiljenih liratov zašili prestreljena jetra in žeb)dec ter odstratiili kroglo, ki ga je zadela v levo nadlehtje. Toda takšnim strašnim bolečinam je Kržičnik podlegel ter nmrl v torek 15. avgusta ol) 5. nri popoludiie v Kandiji. — lîodi obema mn-čencema Bog milostljiv sodnik in njili duši naj vživata rajski mir!
Vsak patrijot naj kupi povodom cesarjevega rojstnega praznika V namen Rdečega križa oficijelni patrijotični znak s kranjskim grbom pri J. Krajec nasi, za 3 K.
Vojni pregled.
Italijansko bojišče. — Uradim poročila zadnjih dni prinesla so nam vest o veliki ofenzivi i>ri Gorici, v kateri so dne 7, julija Italijani, ojačeni s čotaiiii in !)atcrijaini, zopet pričeli obstreljevati gori.ško obinostje in nietati težko granato v Gorico. 24. jnlija jo razbil mostno utrdbo ])n Ločnika. Topovski ogenj jc postajal od 30. julija do 4. avgusta vedno hujši. 5. julija je bila tudi Gorica izpostavljena bobnečeiiin ognju in jo kmalu na več mestih pričela goreti. 6, avgusta o)i 4. uri pc-poludne izvršili so Italijani napad na celeni odseku od Ločnika do Sabotina. Dva dni iii dve noči .so Dalmatinci, Hrvati in Rumuni vztrajali brez vsakefja kritja proti sovražni premoči. Vsak delni usfioii sovražnika sc je s i)rotinapadom popravil, ujetih jo t)iIo nad 4000 Italijanov. Popolno fizično izitmčenje čet po dviidneviii borbi prisililo jc podmar.šaia Zeidlerja, da je umaknil čete ua levi breg Soče. V jutranjem svitu korakali so čez lesene mostove naši hrabri branilci na drugI breg v goriško predmestje. Razbito postojanko so zadnji zajjustili pijouirji. Z votlim pokom je nekaj minut pozneje zletel most v zrak. — Med strašnim obstretjevanjcm Gorice, ko so seiiitertja topovi prenehali bruhati svoj ogenj, [lojavilo se je mul mestom sovražno letalno brodovjo ter nadzorovalo unifcvanje mesta in metalo bombe. Dne 9. t. m. izpraznili smo Gorico. Po poročilu 12. t. ra. preprečili so naši z ogrnem več poizkusov, se našim novim postojankam mej morjem in vipavsko dolino približati. Močan italijanski napad na višinah vzhodno od Gorice .so naši odbili ter ujeli 10 častnikov iu 140 mož. Hrib sv. Gabrijela in sveto Goro je sovražnik močno obstreljeval. V mai^.sih podjetjih na tirolski bojni črti ujeli so naši 89 ulož, mej njimi 5 častnikov in zaplenili eno strojno puško. 13. t. m. se uraduo poroča, da so se zelo ljuti boji vršili vzhodno od Gorico, kjer so jo 7 močnih sovražnih napadov z najtežjimi izgubami za sovražnika izjalovilo.
Kusko bojišče. — Po uradnem poročilu 12. t. m. napredujejo naši napadi v Karimtih v prostoru /gangega i'ruta, južno od Zabré in Worochta. Ujetih jo bilo 700 mož in zaplenjeno tri strojne puško. Vsi poizkusi liiisov, na.še prodiranje z močnimi protinapadi ustaviti, so se izjalovili. V odseku višine Capul stoje nemške čete v boju. Dalje proti severu uneii so se večji t}oji ob Spodnji Zlati Lipi in južno Zalosc. Močnim napadom jo kljubovala armada general-obrsta Bohni Ermollija. Bojevali so so tudi v loku Stochoda pil lûiszowki. Oadno poročilo dno 11.^t, m. jav^a, da so našo čete odbile južno od Žabijev močne ruske napade. Sovražnik jo zopet napadel s premočnimi silami severovzhodno od Stanislava in jugozahodno od Monasterzyske, kjer jc dosegel pač nekaj krajevnih uspehov, a končno je bil po trdem borenju ustavljen. Vojne sile, ki se bojujejo v tem jirostoru, vkorakale so nemoteno po sovražniku v tiste prostore, ki so se jim nakazali glede na premikanje sovražnika, Delatjn in Tysmienico so zasedli Rusi ; tudi Stanislavov smo izpraznili brez boja,
/alioiliio bojišče. — Nemško uraduo poročilo 13. t. ni. javlja, da so 12. t. m. Angleži in Francozi zbrali vso svojo moč med Tbiepval in Somme na enoten napad, katerega so uvedli popoldne v odseku Ovillers-Pozieres omejeni boji, napad na celi črti j>a je izbruhnil ponoči. Sunek med Thiopval in Guillemont se je zrušil z najtežjimi izgubami za napadalce. Težki boji mož z iiiožein so se razvili s Francozi, kateri 80 ponovno naskakovali, bolj južno od tam do Somme, nadaljevali so so celo noč in ki se pri prelazu Maure in vzhodno od llem še bijejo. Napad Francozov na Biacbcs, tik južno od Somme se je izjalovil popolnoma žo v nens-škcm ogtyu. Nemške patrulje so v sovražni bojni črti severovzhodno od Vermelles, pri Combres in južno od Lusse ujele sovražnike. Podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov so Nemci na več mestih odbili. 10. in 11. t. m. so se bili največji boji v tej vojski ob Somme in Verdunn. Sovražnik je naskakoval z odločno voljo, a dosegel ni več kakor delne uspehe. — l'o nekem poročilu „Ziiricher Post" posnamemo, da so imeli Angleži ob svojem navalu v celoti 270.000 mož izgub.
lialkansko bojišče. — Avstrijsko uradno poročilo 12. t. m. javlja, da izvzemši navadnih bojev ob spodnji Vojuši, ni nobenih posebnih dogodkov. — Nemško uradno poročilo istega dne pa pravi, da so zamrli II. ponovljeni navidezni napadi sovražnika južnood Oojranskega jezera v ognju našega tO])ništva, — Iz Lugaiia piše 12. t. m.: „Sccolo" napoveduje, da bo pričel Sarrail z napadom 1. septembra. — „Dreptatca" piše 12. t. m. iz Bukarešta-, Pri runmnski vladi je storil ruski poslanik korake za prehod ruskih čet preko Rumnui je. Bratianuja pa sta zastopnika osrednjih sil svarila, da Berlin in Dunaj no bosta zadovoljna, če sc Rumunija omeji samo na priprost protest, ampak da bosta zahtevala, da zavrne Rumunija vsak ruski vpad z orožjem.
Itaziia bojišča. — Turški glavni stan poroča 12. t. m. o uspešnih bojih na iraški, pcrzijïiki, kavkaški in egiptovski bojni črti. Tako so so mogli pri Nasiriek v odseku Evfrata po dvcurnem boju Angleži ninakniti. Na perzijski črti se umika sovražnik z večino svojih čet proti Aschabad, na cesti v Hamadan, zasledovan po turskih četah nazaj. Na kavkaški črti vrgel je oddelek turških čet z napadom pri Tativanu, zaostale ruske čete !»roti severu nazaj. Ozemlje, ki se razprostira severno od iMusch do roke Murad, očistili so Turki sovražnika. t. m. napadli so Angleži s konjenico in pehoto na egiptoct'ski bojni črti pri Katic turške [lostojanke. Po 13 urnem boju umaknili so se Angleži s težkimi izgubami v smeri proti Rumani. — Na maloazijskem obrežju ohstroljujo sovražnik proti vsakemu ljudskemu pravu mirne naselbine.
Na moiju. — Skupina naših morskih letal jc ponoči od 12. na 13. t. m,, kakor se uradno poroča, popolnoma zrušila zrakoplovne lope v Campalto in Benetkah. S 500 metrov visokim plamenom jo raz]>očil v eni lopi en zrakoplov. Istočasno je metala neka druga skupina morskih letal bombe na lopo letal pri Gorgo, na utrdbe pri Gradežu, na baterije pri izlivu Soče iu na „Adria"-ladjcdclnico s prav dobrim uspehom, večkrat je bila zadeta lopa letal kakor tudi postojanke baterij; opazovali so do šest pojavov. Tretja skupina je večkrat zadela baterijo pri jzlivu Sočo in vojaške napravo v Pieris in Skocijanu. Vsa letala so se vrnila v dobrem stanu kljub ljutomu obrambnemu ognju pri vscb napadih.
Razvedrilo.
Sumljiva uljudtiost. Gospa: „Gospod logar, ljudje so tukaj zelo uljudni; že od daleč človeka pozdravljajo." — Logar: „Gospa, to jc tako: Če me kdo pozdravi na petnajst korakov, je znamenje, da je velik lump; če me pozdravi na deset korakov, kaže, ila je še vedno velik kajon; Če se odkrije tla pet korakov, ima gotovo najmanj jict metrov ukradenih drv na vesti; kdor pa nič ne pozdravi, tisti jc šele pošten človek. Taki so tukajšnji ljudje."
Debelost dobro znamenje. Večkrat kaznovani zločinec: „Hvala Bogu, sami debeli sodniki; tub art bo pa mila kazen!"
Star ženin. A.: „Kaj te je pa zmotilo, da si na stare dni tako mlado dekle vzel V" — 1Î.: „To je tako: .Taz sem si mislil: če že moraš vgrizniti v kislo jabolko, izbeii si za to vsaj tako, ki je rudcČe."
Dober svèt. Jud ])ride ob dveh po noči in pokliče lekarnarja rekoč: „Oprostite gospod lekarnar, da sem vas motil v spanji. Moji Ženi je slabo prišlo, dajte mi za pet vinarjev šumečega praška!" — Lekarnar; „In za pet l)orih vinarjev me zbudite oh tej vražji zimi ob dveh ponoči. To jc nesramnost! V,vašem slučaju pomaga kozarec mrzle vode!" —- liog vć, da imate prav! Kaj je treba ženi šumečega praška, ko je sveža vodaccneji! Z llofîjtnn, dobro spite!"
V	Šoli. Učitelj : „Kakšna je zemlja V — Učenec: „Okrogla". — Učitelj: „Odkod to veš?'* — Učenec: „Viste zadnjič rekli!"
Dokaz iz fizike, Visokošolec: „Da mraz vsako telo skrči, je istina. Čimbolj je moj sti'ic mrzel iiroti nieiii, tembolj jc moj mošnjiček tcinik."
V	Šoli. Učitelj; „Koliko jajc izleže kukavica?" — rčcnec: „Dve". - „Učitelj: „O ne, veliko manj!"
Raznotero.
Usmrtitev Sira Casementa,
Dne
avgusta so obesili na ^mrt obsojenega vodittdja irske vstaje Casementa. Trenutek usmrtitve je bil kot običajno naznanjen z zvoneiijem ka/.nilniških zvonov. Nek duhovnik jc Casementa dan poprej siirejel v katoliško cerkev in mu stal na strani do zadnjega Irenutka, l'riiwvcdnje, da je Casement poki>ncu in krepko stopil na oder, z mirnimi besedami priporočil svojo duŠo (Jospodn in nato nmrl za svojo domovino. Pri mrliškem ogledu je bil navzoč tudi nek Casementov sorodnik, ki je izjavit, da je brcztaktno, ker se ue izroči trupla soi'oduikom v i)okoii. — Irska stranka je stavila v angleškem parlamentu na vlado vprašanje, naj naznani, zakaj ni hotel generalni državni pravdnik zbornici loi'dov
javnih dejanj, »lobre ali slabe, noijijo vsi njeni udje. Zasluge vlailaijeve so v korist ilržavljanoiii, kakor se tiioi'ajo xa gi'elie vladai'jov jiokoi'lti nai'odi. To vidiitio na izgledu íloveskoga telesa; z enim ndoiii se vesele xdiavja vsi drugi, kakor vsi udje trpe, ako ti'pi en ud.
Sku])iiost odgovoinosti /a dobi'a in slabil dejanja izvila iz skujmega sodelovanja in medsebojnega vpliva. Vladar vpliva na ljudstvo, ljudstvo na vladarja. Vladar napove kriviino vojno, ljudstvo jo odobri — Toiej poslane vladaijev greh splošen greli. Če ijoce ljudstvo vojno, da bi se maščevalo ali proslavilo pred svetom, pritiska na vladarja, da napove vojno: gj-eli je /.opet splošen. Ker so tedaj javni dini državne politike vci ali manj vzajemni, je toi'ej vzajemna tudi odgovornost za njih dobre aii zle posledice.
Grehom slede kazni; nastane le vprašanje, kako kaznuje pniviěni lîog države za njihove grehe.
Kazinije se oseba, katei'a gi'eši. Oseba, katera tu gie.ši, je država, torej more zadeti kazen državo kot tako. liožja kaz(;n je pa dvojna: ěasna in veeua. Katera kaziin zadene di'žavo? Država ne živi večno. Tudi nc bodo ljudje na sodnji dan ločeni po državah, temveč |io sovraštvu iti ljubezni božji. Iz tega sledi, da Bog kažnjive države kaziiuj(i že tukaj na zemlji.
Ne nedostaja nam zgledov, kako Iiudo liog kaznuje države in narode, ki greše zoper njegovo ))os;tavo. Kajbtiljši zgled nam nudi izraelsko ljudstvo, ki je samo izzvalo ))ožjo kazen. I\Iogo('nH grška in rimska država je i'azpadla in nad modei'iiimi dišavami je visel dolgo časa Damoklejcv me6, dokler niso začeli prati svojili greliov z nedolžno krvjo. Naj hi si moderna Evropa izprašala vest. po desetih božjih zapovedih, pa bi si ponižno trkala na jirsi : niea kulpa !
Kakšen nanien ima vsaka kazen? Pri človeških kazenskih zakonih je namen kazni izogib priliodnjih prestopkov, bodisi pri isti ali drugi osebi. Pri božjih časnih kaznih je namen dvojen; plaiilo za za-slnženost in izogib bodočih grehov. Prvi namen je in bo dosežen brez nas. Dosega drugega namena pa je odvisna od nas, v kolikor bomo hoteli kreniti na pot resnice, pravice in dobrote.
Dopisi.
Iz Čateža pod Zaplazom. Dne 31. julija je minilo 50 let, odkar je bil za mašnika posvečen tukajšnji župnik v pokoju gospod Ignacij Kntnar, ki toi'ej obhaja letos svojo zlato mašo. Služboval je kot kaplan v DobrniČii, líoštanjn in Št. Kupertu, nazadnje kot dolgoletni in znani župnik na Bučki. Povsod je bil ljubljen in spoštovan,
znan posebno kot zelo vesten spovednik. Svoja zadnja leta je hotel preživeti na Čatežu blizu iMarije Zaplaške, pri največji dolenjski božji poti. To ni bil pokoj, ampak neprestano delo v spovednici. Iz vseh krajev so vreli ubogi leveži k simvednici starega gospoda, ki se kljub visoki slaro^iti ni nikdar utrudil v dtdn iiospodovem. Koliko najtežjih, ki že leia in leta niso bili pri sv. zakramentili, je olajšal gospod Nace. Pokazalo se je to zlasti v Be<iiinjem vojnem času, ko so pr[ vsakem odhodu vojakov cele trume na Čatež prihajale. Duhovnim sobratoni je bil vedno Ijiiheziiiv tovariš. Z veseljem je Šel tudi v sosednje župnije spovedovat ali pridigat. V svoji skromnosti ne mara imeti slovesne zlate maše. Vsi, ki jim je pomagal do dušnega miru, naj molijo za blagega gospoda. Piav lepo priložnost za to bo nudil letos zlasti Jernejev shod v petek dne IS. t. m. Marija Zni)laška ima že svoj novi oltar, ki je res kras lično cerkve. Naj se takrat vsaj na tihem pri goreči molitvi romarjev obhaja zlata maša gospoda Načeta.
Iz Kamnika, izredno petdesetletnico je praznovala dne S, avgusta v Kamniku mati Lucija Svetič. Praznuje petdeseletnico, kar živi v vdovskem stanu. Dne 8. avgusta I8(iG je uiuil njen iiioŽ, kateri se je v letih 1848 in 1849 hrabro vojskoval v avstiijsko-italijanski vojski in je bil ponovno odlikovan. Ko je dovršil vojaška leta, je vstopil v službo k železnici. V noči 8. avgusta 1S6() pa ga je zadela na progi med postajama Tibovije—Hrastnik tragična smrt. ]Co je vršil svojo službo, je bil od vlaka ])ovožen in v tren<)tkii usmrčen. Za-])ustil je vdovo s cveterinii otroci. Najmlajši sin, sedatiji župnik v Divači, je bil pa rojen Šest tednov po smrti svojega očeta. I*o rojstvu tega sina sc je mati preselila v svojo ožjo domovino v Kamnik, Ker ni imela nikakršne pokojnine in nobene pod-l)ore, je vboga vdova s trdim delom preživljala sebe in svoje diobne otročiče in jih vse lepo !i kruhu jiripravîla. Koliko je v teh petdesetih letiii pietrpela, to je znano edino le Bogu. A kljub temu je doživela visoko starost: štiri in osenuleseto leto. Telesno je sicer nekoliko slabotna a duševno še popolnoma sveža. Bog ohrani dobro mamico še mnogo let!
Iz laškega bojišča z dne 10. avgusta piše nam domačin sledeče vrstice: NaS železni i)eŠpolk se nalfaja pod goro O . . . v izborno izdelaiiili pozicijah, kar se imamo zahvaliti le možt.vu in njih izkušenim voditeljem. Naši fantje se pa tudi potrudijo, (ia jim ta Lah ne pride do živega. Dne 2. avgusta je bilo krasno juti'o, ko me iz lahkega spanja prebudi grom sovražne artilerije. Ljubo solnčece je žts gledalo tam daleč izza goiá, pozdi'avljajoČ naše hrabre
nosom, z ijavimi očmi in močnimi mušta-cami, ki so tvorile tiad ustnicami svítek iz Crnib las. Vsak dan je izpraševala vsakega vojaka, ki seje ))ostavil k ognjišču:
„Ali veste, kam je šel francoski tri in dvajseti niaršreginient ? Moj sin je pri njem?"
Odgovorili so ji: „Mi ne vemo čisto niČ,"
In ker so nnievali vso njeno skib in ves njen nemir zlasti oni, ki .so pustili doma svoje matere, so svojo skrb za njo še podvojili. Tn ona jih je imela rada, čeprav so bili drugače vsi štirje njeni sovražniki; kajti prejirost.o iju<lstvo ne [lozna liatriotičnih zopernosti, ki so doma samo pri višjih krogih. Iz najnižjih stanov so oni, ki plačajo največ, ker so revni in jih tai'e vsako novo breme, oni, katere pobijajo v masah, ki so takorekoč hrana topov, ker oni ]iredstav!jajo število, oni, ki prenašajo najkrutejše posledice vojske, ker so najslabotmjši in se tiajmanj ustavljajo, ki ne razumejo dokazovanih jioliličnih za-))letljajev, ki v šestih mesecih uničijo dva naioda, zmagalca kakor inemaganca.
Kadar se je jio deželi go vorilo o Nemcih, so ljudje rekli o materi Sovaž:
„(ilejte, kjer so štirje našli svojo streho."
Ko je bila nekega jutra starka sama v hiši, je zapazila že od daleč na planem človeka, ki se jc bližal njenemu stanu. Kmalu ga je spoznala, 1)11 je pismonoša, obložen s pismi, ki jih jc imel razdeliti. Izroči ji list, ona vzame iz škatljice očala in Čita:
„Mati SovaŽ, pričujoče pismo Vam l)i-inaša žalostno vest. Vašega sina Viktorja je včeraj ubila kroglja iz topa, ki ga je raznesla takoi'ekoč na dva dela. Bil sem Čisto blizu, ker sva bila oba drug jioleg (Iriigega pri isti kompaniji in .me je prosil, naj Vas obvestim Še tisti dan, Če bi se mu prit>etila kaka nesreča.
Iz žepa sem mu vzel uro, da Vam jo prinesem nazaj, kadai" bo vojske konec.
Prijateljsko Vas pozdi'avlja Cezer Rivo,
vojnk 2. nimiiifi, v 3;tteiii iiiiir.i.
(Konte uledi.)
vojake, ki so proti velikanski premoči odbili napad krutega sovražnika, z velikimi izgubami na njegovi sfrani. Zlezem počasi iz šotora in si poiščem varnejšega ju'oslora. Tako je storilo tudi drugo možtvo našega nad. strojnega oddelka. Bilo je ob ň. uri zjutraj in ta ver(dotiinež je začel streljati z veliko množico tojiov vsakovrstnega kaliiira. (îe! dan neprenehoma so jiadale granati! in šrapneli. Okrog 8. ure zvečer je ponelial topovski ogenj in na večei' jc !)ilo iničakovali sjilošnega sovražnega naskoka, In res. Ni bila še ura !» in sovražnik je začel napadati. Trikrat je napadel in njih „avanti" je vsakokrat opešal in so-viažnik se je moral z velikimi izgubami umakniti zopet nazaj v svoje postojaidte. V tem odločilnem Irenot.ku so bili „.Janezi" zati'<iuo preiiričani, da njih Železnega zidu ne bo verolomnež niti za korak prestopil. In tako je liilo. Tako se je Lah zojiet enki'at z glavo v zid zaletaval, in mesto da bi tega z njo predrl, jo je moral tam jiustiti. — Sedaj imamo 14 dni malo bolj mirno. In ako „mačkovec" tu i)a tam iiošlje kak izstrelek, sc „naši" le norčujejo ter mu „kommandirajo" „Narbe gut", ,Jjibclle 3U w(;nniger" ill drugo. ■— Sicer se imamo še dokaj dobro. Sprejmite nebroj iskrenih l)ozdravov, kakor tudi vsi Novomeščani! Kalinger IL, orožni mojster; Franc Bele, rač. iiodčastnik; Smola Franc.
Gospodarstvo.
žito za seme. Naredba c. kr. kmetijskega ministerstva z dne liG. julija IDUJ, diž. zak. št. 235 določa, kako da se sme trgovati z žitom in stroČnimi sadeži za seme. Za naše razmere so najvažnejša sledeča določila te naredbe: Če kmetovalec ne pridela sam zadosti žitnega semena, ali pa če je pridelal le seme slabe vrste, potem ga lahko naroČi pri vojnem žitno-]>ionietnem zavodu ali njegoviiiii pooblaščencu. Seme se sme tudi zanienjati za .seme boljše vrste (bolj Čisto, bolj težko iti izbrano žito itd.) Če se ta zamena vrši med kmetovalci ene oliČinc, potem se nioia dobiti za to dovoljenje od župana, Če sc vrši med l'aznîmi občinami od okrajnega glavarstva in če se vrši med občinami raznih glavarstev od c. kr. deželne vlade. Urad, ki je tako dovoljenje izdal, mora o tem obvestiti vselej vojtii žitnoprometni zavod. Ker je pri nas zlasti letos dosti slabega za seme nesposobnega, a za mletev dobi'ega žita, naj bi se kmetovalci zanie-njavanja semena v obili meri posluževali. S tem laliko znatno zboljšaj<í svoj pridelek.	Ožil.
StroČni sadeži. Z ukazom e. kr. deželnega jiredsednika za Kranjsko, z dne 7. t. m. se določa, da smejo kmetovalci in drngi pridelovalci poiabiti od stročnih sadežev (fižola, graha itd.) lastnega pridelka, zaseženih s cesarsko nai'edbo z dne 11. junija t. 1., ktere vsebino smo pojasnili v zadnji številki „Dol Novic", porabiti: a) za seme največ deset odstot.kov svojega pridelka; b) za i)rehrano oseb, naštetih v g íi. omenjene cesarske naredbe lia 30 kg za osebo na leto.	Ožn,
Koruzni storži ali štrokl. V zadnji številki „Dol. Novic" smo pojasnili določbe cesarske nai'edbe z dne H. junija t. 1. Omeniti jc še, (ia je zasežena ne samo koruza temveč tudi koruzni storži. Prazne, oluščene koruzne storže (stroke) se tedaj ne sme uničiti (na pr. sežgali), temveč porabiti sc jih sme le za kiino. Ožn.
Uradno določene cene za prodajo prešičev. (!. kr. deželna vlada jc izdala okrožnico na v.sa okrajtia glavarstva na Kranjskem, ki se tako-le glasi: Z ozlrom na uvedeno akcijo lU'oti navijanju cen pri kupčiji s prešiči se določajo za one vrste ]irešičev, ki jih ne omenja ministrska odredba z dne (;. julija !.. 1., drž. zak. št. 211, sledeče prodajne cene za 1 kg žive teže, in sicer v hlevu:
A. Za odstavljene pujske do treh mesecev stare: 1. Pujski domače pasme
8 do 9 K; 2. i)ujski kilžane jjasme 9 do lOK; 8. pujski vseh žlahtnih pasem K) do 12 K
B. Za prešiče za zakol, in sicer za liitatie, ki ne tehtajo Se (;0 kg, in za ne-l)itane, ki ne tehtajo še 40 kilogramov: 1. Prešiči domače pasme TiK; 2. ])rešiči križane pasme 5 K TiO v ; 3. prešiči vseh žlahtnih pasem ti K. — Za pi'cšiče za pleme: Pri prešičih za pleme, ki so navedeni jiod B, se sme ])riračunati 25''/o pri-bitka, če se ne })rodajo za zakol, anijiak za pleme. Za plemenske nirjasce In za breje svinje ne veljajo gorenje ccne.
DomaČe in tuje novice.
Na rojstni dan Njega Veličanstva, presvitlega cesarja Fratica Jožefa I., v
petek, 18. !.. m. bode v kapitelski cerkvi v Novem mestu ob 9. uri dop. pontifikalna slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. V proslavo slavnostnega dne se bode izvajal po cesarski himni psalm 29. za sopran in bariton solo, orkester in orgije, zl. Ig. H.
V proslavo 86 letnega dne našega presvetlega cesarja Franc Jožefa I. bodo v Novem iiiest.u, v Kandiji in okolici razobesili zastave raz hiš.
Cesarjev spomenik v Ljubljani pred prenovljenim ljubljanskim gradom bo odkrit 18. avgusta. Kip predstavlja doprsno podobo presvetlega cesarja. V spomin scilanjih velikili dni je dal poveljnik major pl. Kern vklesati v podstavek znamenite besede iz cesarjevega oklica ob izbruhu vojne, s katerimi zatrjuje naš ljubljeni vladar, da zaupa krepki svoji armadi in svojim narodom. Ta dan bode bela Ljubljana kot zastopnica slovenskega ljudstva zopet sijajno pokazala, da živi v tem ljudstvu neomajena zvestoba in vdanost do presvetlega in modrega svojega vladarja.
Dan brez mesa se je povodom rojstnega dne našega ljubega vladarja prenesel od petka dne 18, avgusta z dovoljenjem cerkvene in politične oblasti na sobot.o 19. avgusta.
Visoko odlikovanje. V priznanje požrtvovalnega (1 uštmpastirskega delovanja v vojni je Nj. Veličanstvo cesar podelil 1'avnatelju knczošUofijskega zavoda v Št. Vidu, dr. Ivanu Gnidovcu, in v i)n-znanje junaškega izpolnovanja dolžnosti pred sovražnikom pok. imtru Frančišku Ambrožu, vikarju na sv. Gori, viteški križec Franc Josipovega i'eda z vojno dekoiacijo.
Vojni kurat pri 17. pešp, dr. K u 1 o v c c je postal divizijski župnik. Na njegovo mesto je pa prišel za kurata Janko Gogala, kateri že vrši svojo službo.
Za črnovojnlškega višjega vojaškega zdravnika je imenovan asistenčni zdravnik dr. Ivan Zajec, deželni odbornik in zdravnik v Ljubljani.
Konferenca Sodalitatis ss. C. J. za trebanjsko dekanijo bo v ponedeljek, dne 21. avg. t. 1., na Čatežu pod Zaplazom. Začetek ob 10. uri. Na dnevnem redu je tudi udanostna izjava dekan. duhov.Ščiiie presvetlemu cesarju in Njegovi hiši.
Koncert v prid bolnicam „Rdečega Križa" v Novem mestu in Kandiji se je vršil pi'ed mnogoštevilnimi udeleženci iz vseh stanov v torek K), avgusta na vi'tu pri Tučku v Novem mestu. Priredil je koncert i>od vodstvom g. Edm. K a s t e 1 i c vedno delaven novomeški salonski orkester, ki je občinstvo z ÍzbornÍmÍ muzikaliČnimi točkami iiovsem zadovoljil in najprijet-nejŠe zabaval. Postrežba je bila, kakor smo to v gostilni pri TuČku sploh navajeni, v vsakem oziru prav dobra in točna. Tudi d(;narni iisi)eh je bil hvalevreden, ker nabralo se je 3U4 kron. Kakor se sliši sledi še ravno v isti palrijotični namen drug koncert, pri „Štemburju" v Kandiji, kol, iiriboljšek ranjencev za rojstni dan našega presvetlega cesarja,
Poročil se je v Ljuliljani dne 13. t. m. g. Ivan M řul )■ o ni á, c. kr. davčni asistent v Novent incstu, z gil(';no Jjjinliiiilu Kcš iz Kranja,
Umrl je Č. g. Fi-. Nai'cis Radek, I'sniiljei) bial, v Kaiidijî, v G8. lelii svoje slai'osti. Rojtíti je bil v Veliki Nedelji na Štajei'skctii. liil je v redii celih 47 let, kjei-je kot leltarničar deloval za triieče človeštvo. Kondnkt je danes 17. t. tu. ob 4. ni'i popoldne. R. Í. P.!
Smrtna kosa v cesarice Elizabete bolnici v Novem mestu. Dne t. ni. je iimila samfika Katarina Krnc, 52 let stara, iz občine Šni; urjete: dne 5. t. lil. posestnica Ana ň ti tej, vdova let stara in iliie 12. t. m. ciganka Kalaiitia ]i i'a j di Í, omo-žena, 34 lut stai'a. N. v m. i).!
Povodom smrti gospe Avg. Kaliíiě so darovali za mestne reveže gg. novotneški trgovci iz preostanka nabranega denarja f.a veitec, znesek K 40'68. V itiicnn re-vežev: Bog plaéaj stoterokrat!
Vpoklic črnovojnikov 28. avgusta, Uj'adno razglašajo: Kakor poroča mliiislr-stvo za deži;lno bi'ambo, bodo v bližnjih dneh v zadtijih sjjloštiih prebii'anjîb kot, sposobni odbrani avstrijski ii'novojniki letnikov 1896 do 1893, dalje 1889 ilo 18«') vpoklicani za 28. avgnsta 1916. Da se je ta čas izločilo letnika lSi)2 do 1890, je vzi'ok iskati v teitt, da je treba poskrbeti za smotreno doileltlev nadomestil za armado na bojišču. Iiot sjmsobni odbrani črtiovojniki teh letnikov bodo vpoklicani o priliki bližnjih v|»okli(;ev. Asentirani lettiikov 1806 do 1893, dalje 1889 clo lSSr>, ki so na podlagi vojnega zakona prostovoljtto vstopili v skupno armado, deželtio bi'ajtibo ali v vojno niortiarico, imajo tudi 28. avgusta 19 IG oditi v sltižbovaTije.
G. Humek, dtiželni sadjai'ski nadzornik je toliko oki'eval v svoji btidi bolezni, ila je izven nevarnosti; iiač pa bo moral ostati §c dalje časa v bolništiici.
Pozor, polovalci v Ljubljano! Važno in luijno potrebno je, da ve vsak obiskovalec našega glavnega mesta Ijjubijane, da se bodo morebitni obiski sovražnih zia-koploveev po dnevi /. dvema streloma iz topa na liožnikn in po noči s tovarniško piščalko v Spodnji Šiški signalizirali. Ob-sti'eljevanje sovražnih letal se bo vršilo z Rožnika in z Grada ter je radi tega nevarnost za občinst vo, ki se naliaja na eesti, velika. Zato je ])rit)ioi an vsakdo, — oguivši se kazni, — takoj v bližnji biši se ski'iti.
Letaki sovražnikov. Iraški letalci mečejo med vožnjo Čez naše kraje letake itd., katej'iii vsebitia je popolnoma neresničtia. Sinanjevatije takih letakov je i)repovedano. Najdene ali dobljene letake je brez odloga in v vsakeiti posaniezneni slučaju oddati najbližji vojaški ali varnostiti oblasti ali patrulji. Prestopke teh prepovedi bodo kaznovale jiolitične okrajtie oblasti odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljttbljani po cesarski naredbi z dtie 20. aprila 1854, drž. zak. Št, íXi, '/. detiariiitni globami do 200K ali z zapoiom do I I dni.
V bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji so biH zadnje dni sprejeti sledeči ponesi'ečeiici : Franc Lnzar, učenec Ijndske šole iz Dol. Kanicnja, ki iiitt je ^^onilno kolesje vejavnice zitiečkafo sredinec desne roke. — Attton Špelič, hlapec na Dol. Vrhu pri DobertiiČii, je padel na koso in si přeřezal dlan leve roke. — .lože Voglar, pos. sin na Brezovski gori \m Kršketii, si je izpalniil levo roko v l'ami, — Jatiez Gatsch, gitimazijee iz Ljubljane, se je ui'ezal pi'' kopanju v Kiki na stekleni Črepinji in si poškodoval stojialo desne noge.
Tečaj za invalide. Zavod za posj)c-ševanje obrti tui Kranjskem pi'iredi spo-razttjnno s „Kranjsko deželno skrbstvetio koinisijo /a i)ovinivŠe se vojake" veČ.t.e-čajev, v kateri! bodo sprejeti i)redvsem itivalidi, ki so že izobraženi v kaki obrti. V teli tečajih bodo invalidi dol)îli priliko, da se prittče kaki ročni spretnosti, ki je najbližja njih že preje izvrševani obiti in ki moi'tla boljše ustreza telesnim ziiiožnostitn
poškodovaitca. Teh tečajev se bodo seveda mogli udekiževati ttnii obit.nikî, ki ntso invalidi, aH ki se niso itdeležili vojske, kt hočejo porabiti to jiriliko za izpopohtitev svojega znanja. Najprej ju'ide na vi'sto tečaj za bni.sa(;e, v katei'em naj se izobrazijo s])iettu brusači, ki bi lahko dobili porazíiťtiih krajih na Kranjskem zaslužka, ker so do sedaj oskrbovali la posel le potujoči bi usaČi, ki so doliajali izven Ki anjske. Tečaj, se bo vršil jeseni. Natančnejši ptn datki bodo Še objavljeni. Priglase sprejema ííavod za pospeševanje obi ti na ICranjskeni v Ljubljani, Dunajska eesla Št, 22.
Na deželne gospodarske pomožne' urade za vpoklicane se smejo obračati častniki in vojaki, ki pred vpoklicanjetii ali iz vojne svojih zasebno])ravnih zadev ne morejo urediti, kakor titdi njihovi sorodniki (rodbinski člani), da morejo le-ti v itnemi vpoklieaniii vzeti ureditev navedenih zadev v roke. V onih slučajih, kjer je po zakonitih jiredpisib potrebno odvetniško zastojistvo, zlasti pri pravdah pred sodnim dvorotii, ali pritožbah zoper ukrepe komisij za odmero preživnine na c. kr. upravno sodišče, je niožtto dobiti pravnega zastopnika po gosjiodarsko poniožiiih uradih. Taki gospodarsko pomožni uradi obstoje: v Ljubljani (^deželin) sodišče soba št. 114 in mestna hiša („rotovž"), na sedežiii c, kr. okrajnili glavarstev in večjih ol)-činskib zastoi)ov.
Družinska pratika 1917 izide ta teden. Cetia v nadrobni razprodaji 30 v s pošto 3r)v. Naročila sprejema zahtžništvo „Družinske pratike" v Ivatoliški tiskarni.
Roparski obisk in 2 umora v Kostanjevici je napravila družba (J oseb v noči od pelka 11. na soboto 12. avgusta 19t(i. I^rišli so Tiienda čez Gorjatice preko Ošterca. Kolikor je dosedaj znatio, so vlomili na 7 krajih. Na GloboěÍ(;ah pri 13izjakti so ])okradli kruh, v zidanici trgovca Gača so se napili vina in ga nekaj razlili. Krog pol ene so došli v Kostanjevico, Na mestnem mostu jih je ttstavil 50 letni posestnik Kranc Jii'žičntk št. (56, Na vpiašaiije, kaj i.Š(iejo in kam gredo, je za odgovor čul „fogare" ! (streljaj!), na kar je padlo več strelov iz samokresov. Ena krogla jeobl ičalaKržiČniku v mesu leve roke, ena pa v Črevesju, Hitel je takoj na orožniško postajo, drtthal je zbežala. Krog 2. ure so se pojavili v Ko-čariji, kjer so doma same ženske. Vlomili in odnesli so: pri Sintiču vso zalielo, pri Zg. Palčarjti nekaj obleke, pri Zagorcu vso svinjino in zabelo. Tu jih ni nihče motil. Ko so vlomili v Ttirkov hram na Grablovcu in izsckavali notranja J O cm debela vi'ata, jih je prepodil 74 letni Anton tiunk, a je dol)il |)olno svinčenih zrn iz puške v treliub iti več hudih udarcev po glavi. Zjutraj so ga našli nezavestnega. Tatovi so vlomili Še prt Hodniku na Velikih Vodenicah št. 1. íííena z otroci je zbežala. tStreljali so za njo, a je niso zadeli. Odnesli so 2 gospodarjevi suknjici, žeptto tiro in ki'og 1 30 K denarja, od katerih pa so ne daleč jiroČ lOtJK izgubili. .Sodi se, da so na t.o od.šli čez Gorjance. — Oba ranjenca je doi)oldne obvezal okr. zdravnik dr. (íalaš iz Kr,škega. Kržičnika so odpeljali v Katidijo k o|)eracijÍ, t-tiiik pa se ni več zavedel in je popoldne v soboto umrl. Storilce zasleduje orožništvo.
Do stavek u r e d n i š t v a ; K' tej krvavi drami snio prejeli še dopoltiilo, da so nesrečnemu Kržičttiku v bolnišnici Usmiljenih bratov zašili prestreljena jetra in želodec ter odstranili kroglo, ki ga je zadela v levo iiadlehtje, Toiia takšnim strašnim bolečinam je Kržičnik podlegel ter umrl v torek iT), avgusta ob 5. uri po|(olu(lnc v Kandiji, — liodi obema mu-čemiema liog milostljiv sodnik in njih duši naj vživata rajski mir!
Vsak patrijot naj kupi povodom cesarjevega rojstnega praznika v namen Rdečega križa oficijelni patrijotični znak s kranjskim grbom pri J. Krajec nasi, za 3 K.
Vojni pregled.
Italijansko bojlšie. — Uradim poročila zadnjih dni ptineaía so nam vest o veliki ofenzivi pri Gorici, v kateri so dne 7, jnlija Italijani, ojačeni s četami in baterijami, zopet ]ïrièeli obstreljevati g'oriško obiiiostje in metati teike granate v Gorico. 24. jiiiija jo razbil mostno utrdbo pri Ločnikn. Topovski oj^enj je postajal od 30. julija do 4. avg-nsta vedno iinjši. 5. jtjjija je bila tudi Gorica izpostavljena bobnećemu ogiya in jo kmalu na već mestih pričela goreti. 6. avgusta ob 4. uri pc-pohidoe izvršili so Italijani napad na ceiem odseku od Ločnika do Sabottna. Dva dni in dve noči so Oaluiatinci, Hrvati iu linmuui vztrajali brez v.sakcga kritja proti sovražni premoči. Vsak delni uspeh sovražnika se je s protinapadom poiiravil, njotih je bilo nad 4000 Italijanov. Popolno fizično izmuče^je čet po dvaiinevni barbi prisililo je podmarsaia Zcidlerja, da je umaknil četo na levi brcří Soče. V jiitratijenL svitu korakali so čez leseno mostove uaši hrabri branilci aa druidi breg v goriško predmestje, lia^bito postojanko so zadnji zapustili pijoiiirji. Z votlim pokom je nekaj minut pozneje zletel most v zrak. — iled stra.inini obstreljevanjem Gorice, ko so semtertja topovi prenehali bruhati svoj ogeiij, pojavilo se je nad mestom sovražno letalno brodovje ter nadzorovalo uničevanje mesta in metalo bombo. Dne 9. t. m, izpraznili smo Gorico. Po poročilu 12. t. m. preprečili so na.ši z ognjem veČ poizkusov, se ua.^itii novim postojankam mej morjem in vipavsko dolino približati. Močan italijanski napad na višinah vzhodno od Gorico so naši odbili ter ujeli 10 častnikov in 140 mož. Hrib sv. Gabrijela in sveto Goro jo sovražnik močno obstreljeval. V mairjšib podjetjih na tirolski bojni črti ujeli so naši 89 mož, moj njimi 5 častnikov in zaplenili eno strojno pn.ško. 13, t. m. se uradno poroča, da so so zelo ^uti boji vršili vzhodno od Gorice, kjer so je 7 močnih sovražnih napadov z najtežjimi izfjubattii za sovražnika izjalovilo.
Ititslio bojišče. — Po uradnem poročilu lli. t. m. napredujejo naši napadi v Karpatih v prostoru Zgoriijega Pruta, južno od Zabré in Woroclita. Ujetih jo bilo 700 mož in za-I>Iei:yeno tri strojno puške. Vsi poizkusi Jíusov, našo prodiraiigc z močnimi protinapadi ustaviti, so se izjalovili. V odseku višine Capul stoje nemške čete v boju. Dalje proti severu aneli so se večji boji ob Spodnji Zlati Lipi in južno Zalosc. Močnim napadom je kljubovala armada general-obrsta Bohm-Ermollija, Bojevali so se tudi v loku Stochoda pri ICaszowki. Uradno poročilo dne 11. t. m. javlja, da so nase čete odbile južno od Zabijev močne ruske napade. Sovražnik jo zopet napadel s premočnimi silami severovzhodno od Stanislava in jugozahodno od Monasterzyske, kjer je dosegel pač nekaj krajevnih uspehov, a končno je bil po trdem borenju ustavljen. Vojne sile, ki se bojujejo v tem prostoru, vkorakale so nemoteno po sovražniku V tiste prostore, ki so se }im nakazali glede na premikanje sovražnika. Dclatyn in Tysmienico so zasedli Rusi ; tudi Stanislavov smo izpraznili brez boja.
Zahodno bojišče. — Nem.ško uradno poročilo 13. t. m, javiya, da so 12. t, m. Angleži ill Francozi zbrali vso svojo moč med Thiepval in Homme na enoteti napad, katerega so uvedli popoldne v odseku Ovillers-Pozierea omejeni boji, napad na celi črti pa ja izbruhnil ponoči, Sunek med Thiepval in Gaillemont se je zrušil z najtež-jiiid izgubami za napadalce. Težki boji mož z možem so se razvili s Francozi, kateri so ponovno naskakovali, bolj jnžno od tam do Somme, nadaljevali so se colo noč in ki se ])ri prelazu Maure in vzhodno od Hem še bijejo. Napad Francozov na Biaches, tik južno od Somme se je izjalovil itopoJnom« že v nemškem ogi^u. Nemške ])atrul)e so v sovražni bojni črti severovzhodno od Vermelles, pri Conibrea in južno od Lusse ujele sovražnike. Podjetja sovražnih poizvedovalnih oddelkov ao Nemci na več mestih odbili. 10, iu 11. t. m. so 30 bili največji boji v lej vojski ob Somtno in Verdunu. Sovražnik je naskakoval z odločno voljo, a dosegel ni več kakor delne uspehe. — Po nekem poročilu „Ziiricbor Post" posnamemo, da so imeli Angleži ob svojem navala v celoti ^70.000 mož izgub,
Italkaiisko bojišče. — .\vstrijsko uradno poročilo lii. t. m. javlja, da izvzemsi navadnih bojev ob s]iodnji Vojii.ši, ni nobenih posebnih dogodkov. — Nemško uradno poročilo istega dne pa pravi, da so zamrli 11. ponovljeni na-vidozui napadi sovražnika južno od Dojranskega jezera v ognju na.iega topništva. — Iz Lugana piše 12. t, m.; „Secolo" napoveduje, da bo pričel Siirrail z napadom 1. septembra. — „Dreptatoa" piše 12. t, ui, iz Bukarešta: Pri ruiimnski vladi jo storil ruski poslanik korake za prehod ruskih čet preko liumunije. Bratianuja pa sta zastopnika osrednjih sil svarila, da Berlin in Dunaj ne bosta zadovoljna, če so liuuumija omeji samo na priprost protest, ampak da bosta zahtevala, da zavrne Humunija vsak ruski vpad z orožjem.
liazna bojišča. — Tiir.ški glavni stan poroča 12. t. m, o uspešnih bojih na iraški, perzijski, kavkaški in egiptovski bojni črti. Tako so se mogli pri Nasirick v odseku Evfrata po dvcurneni boju Angleži mnakniti. Na perzijski črti se umika sovražnik z večino svojih čet proti Ascbabad, na cesti v Hamadan, zasledovan po turških tetah nazaj, Xa kavkaski črti vrgel jo oddelek turških čet z napadom pri Tativanu, zaostale ruske čete proti severu nazaj. Ozemlje, ki se razprostira severno od Musch do reke Murad, očistili so Turki sovražnika, 9. t, m. napadli so .■Angleži s konjenico in pehoto na egiptayak) bojni črti pri Kaiie turške postojanke. Po 13 urnem boju uuiaknili so ao Angleži s težkimi izgubami v smeri proti Rumani. — Na maloazijskem obrežju obstreljuje sovražnik proti vsakemu ljudskemu pravu mirne naselbine,
Nil morju. — Skupina naših morskih letal jo ponoči od 12. na 13. t. m,, kakor se uradno poroča, popolnoma zrušila zrakoplovne lope v Campalto in Petletkah. S 500 metrov visokim plamenom je razpočil v eni lopi en zrakoplov. Istočasno jo metala neka druga skupina morskih letal boîiibe na lopo letal pri Gorgo, na utrdbe pri Gradežu, na baterije pri izlivu Soče in na „A(lria''-ladjede!nico s prav dobrini uspehom, večkrat je bila zadeta lopa letal kakor tudi postojanko baterij; opazovali so do šest pojavov. Tretja skupina je večkrat zadela baterijo pri jzlivu Soče in vojaške naprave v Pieris ia Škocijanu. Vsa letala so se vrnila v dobrem stanu kljub ljutomu obrambnemu ognju pri vseh napadih.
Razvedrilo.
Sumljiva uljudnost. Gosjia: „Gospod logai', ljudje so tukaj zelo uljudni; že od daleč človeka pozdravljajo." — Logar : „Gospa, to je tako; t^e me kdo pozdravi na pettiajsl korakov, je znamenje, da je velik Utnip; če me pozdravi na deset korakov, kaže, <la je še vedno velik kajon; če se odkrije na pet korakov, ima gotovo najmanj pet metrov ukradenih drv na vesti; kdor pa nič tie pozdravi, tisti je šele pošten človek. Takt so tukajšnji ljudje."
Debelost dobro znamenje. Večkrat kaziuivani /.ločinec: „Hvala Bogu, sami debeli sodniki; tobart bo pa mila kazen!"
Star ženin. A,: „Kaj te je pa zmotilo, da si na stare dni tako mlado dekle vzelV" — Ji.; „To je tako: Jaz sem si mislil: če že moraš vgrizniti v kislo jabolko, izberi si za to vsaj tako, ki je nideee."
Dober svèt. Jud ))ride ob dveh po noči it! ixikliče lekarnarja rekoč: „Oprostite gospod lekarnar, da setti vas motil v spanji. Moji ženi je slabo (»rišlo, dajte mi za pet vinarjev šumečega praška!" — Lekarnar: „In za pet borih vinarjev me zbudite ob tej vražji zimi oh dveli ponoČJ. To je nesramnost ! V.vašem slučaju pomaga kozarec mrzle vode!" — liog ve, da imate prav! Kaj je treba ženi šumečega praška, ko je sveža voda ceneji ! Z liofjijpm, dohro spite î**
V	Šoli. Učitelj : „Kakšna je zetiiljaV — Učenec: „Okrogla", — Učitelj: „Odkod to veš?" — Učenec: „Viste zadnjič rekli!"
Dokaz iz fizike. Visokošolec: „Da mraz vsako telo skrči, je istina. Čimbolj je moj stric mrzel proti meni, tembolj je moj niošnjiček tenak."
V	Šoli. Učitelj: „Kolikt) jajc izleže kukavica?" — Učenec: „Dve". — „Učitelj: „O ne, veliko manj!"
Raznotero.
Usmrtitev Sira Casementa.
Dne
3, avgnsta so obesili na smrt obsojenega voditelja irske vstaje Caseinenta. Trenutek usmrtitve je bil kot običajno naznanjen z zvonenjeiii kaznilniških zvonov. Nek duhovnik je (■asementa dan poprej sprejel v katoliško cerkev in niii stal na strani do zadnjega trennika. Pripoveduje, da je Casement pokoncu in kreitko stopil na odei', z luiniinii beseiliiiiii priporočil svojo dušo (lospodu in nato niiirl za svojo domovino. Pri iitrliškeni ogledu je bil navzoč titdi nek Casementov sorodnik, ki je izjavil, da je breztakliio, ker se ne izroči trupla sorodnikom v jmkop. —- Irska stranka je stavila v angleškeni parlaiiientii na vlado vprašanje, naj naznani, zakaj ni hotel genei'aliii državni pravdtiik zbornici lordov
prodložií.i Cascmcnťove pi'ošnje o reviziji postoiika. Vprašanje podpirajo l.iidi claiii libci'altic sti'aiilie. — Spor za (!aseineiit.ov() ti'iiplo se nadaljnje. Diitísu, ki zastopa Cascineiitove soioiliiike, so naznanili, <la ne iz]'oče tiiipla v smislu postave iz leta 186K, ker se inoia tiiiplo zloíinca pokopati v zidovju tiste ječe, kjer sc je izvedla sini'tiia kazen. Diitïs zavzema nazor, da velja ta [)ostava le za inoriloe. — Sir Oasenieiil je do smrti pisal zgodovino svojega Življenja in vstaje na Jiskeni, Ostal je i)o])olnoma mii'cn do snii'ti.
Klofuta zaradi premajtine napitnine. Na Dunaju je bil te dni obsojen natakar neke velike kavarne zato, ker je klufutnil nekega stalnega gosta, ki mu jc v teb težkili časili dal za iii'no kavo kot napittiino G vitiarjev. Natakar iiui je rekel, da mu ne 1)0 nič veí stregel; pri teta je prišlo do prcpii'a, ki je prinesel gostu klofuto, natakarjii pa zapor.
Ponarejale! bankovcev. Na Ogrskem v Marosvasai'beiy sta se pred tedni nastanila v liiši st. 12 na Kossutli-Lajos-ulczi zakonska, ki sta pi'išla iz tujine tja. Vsako noč sta se vozila na kmete, da sta kupovala prešiče. Denarja sta imela veliko in sta takoj plačala prešiče. Policija je postala jjozorna, ker je nekdo videl jiri možu 00 do 80 tisoč kronskih bankovcev, tudi nakupi |)resi('iev in nočne vožnje so bile sumljive. Pi'eiskali so stanovanja zakonskih in našli več ponai'ejenib tisočkronslíili bankovcev. Dognali so, da jo poiiarejalec, ki se' je izdajal za Matija Sondorja, Karo) Nagy iz znane sedmograške rodbine ponarejalca bankovcev Petia Bogyo. Zdi se, da je organiziral Nagy cclo družbo ponarejalcev bankovcev in da je organiziral svojo kupčijo ]>o celi Ogrski.
Žena stara 171 let. Vi nskem Kavkazu blizu 'Pillisa živi žena Nina Tai'atas, ki je stara 171 let. Vsi njeni otroci, vnuki in piavnuki, 47 po številu, so že pomili, le ena iti'avtnikinja še živi. Pa tudi ta bo najbrže stai'a že precej desetletij. Oblasti potrjujejo to vest.
Krst dvojčkov na bojišču.
Due 6. avgiitita 191G.
Danes Vam opišem par izvanrednih dogodkov z naših bojnih poljan, — Komaj Četrt nrc za bojno črto je velika obljudena vas, katero „tiiuskal" vsak dan obstreljuje z gi'anatami in šrapneli. V tej vasi je povila })rcd jiai' dnevi neka žena dvojčka: dečka in deklico. V vasi nt duhovnika, da bi sprejel ti dve bitji v občestvo „trpečih na zemlji", pač ])a itiiattio v vasi svojega vojnega kuřata, ki je krstil novorojenca. Duhovnik-vojak je krstil ta dva dvojčka, dva vojaška zdravnika sta držala vsak eno dete na rokah in zastopala botre; nek san. pi'apoi'ščak je nadomestoval cerkovnika. Kajneda, kaj tacega je mogoče le v sve-toviti vojni.
*
Nek poročnik je šel v službi k svojetnu bataljonskeitui jioveljniku. V času, ko je bil z dotna, je vdarila v njegovo bai'ako sovražna gi'anata in ubila nekega kadeta in četovodjo. Isti poročnik je bil pred par dnevi telefonično poklican k svojemu bataljonskemu poveljniku. Kotiiaj je prišel do njega, pride za iijitii novica, da je vdarila v njegovo hišico sovražna granata. Slugo poročnika so malo preje odnesli bolnega na „hilťsijlac". Tako sta na čtnlcn
način upetala oba gotovi starti.
*
Pozdraví j«. iirftporSôak .Tanko Mulia.
Loterijske Številke. Trsi, 9, avgusta 25 78 85 38 80
bva KoiT^st^
p]av dobro ohranjena, sta na prodaj. Kje? Se izve pri našem upravništvu. 71-3-1
Statistični podatki o svetovni vojni.
Od začetka vojtic 1914 do danes se je izvršilo 2'ii vojnih napovedb, iti sicer v ietu li>U: 1. Avstro-Ogtska Srbiji 28. julija. — y, Nemčija Jiiisiji 2. avg.— U. Nemčija Franciji avgusta. — 4. Nem-
5. Anglija
čija lidgiji 3. avgusta.
G. Avstro-Ogrska 7. Srbija Netnčiji
Nemčiji 4. avgtista. liusiji 5. avgusta.
.f). avgusta. — S. Čniagora Avstro-Ogrski 7. avgusta. — i). Francija Avstro-Ogi'ski 12. avgusta. — 10. Atiglijji Avstro-Ogi'ski
11.	Črna goi'a Nemčiji
12.	Ja|Kniska Nemčiji
13. avgusta. ■ 12. avgusta. 23. avg. — 13. Avstro-Ogi'ska Japonski 25. avgusta. — 14. Avstro-Ogiska Belgiji 27. avg, — 15. Rusija Turčiji 30, okt. — 1tí. Anglija Turčiji 5. ttovetnbi'a. — 17. FrancijaTurčiji (i. novcm!)ra. — 18. Belgija Tinčiji 7. novembra. — 1 i). Afganistatt liusiji 25. novembra. — 20. Afganistan Attgliji 25. novembra. V letu 1915 so napovedale vojno: 21. Italija Avstro-Ogrski 23. niajtiika. — 22. Anglija, Francija, Rusija, Srbija Bolgariji 8. oktobi'a. — Itt v letu 1910: 23. Nemčija Portugalski 9. niarcija.
Na strani osredttjib držav se vojskujejo: Nemčija, Avstro-Ogrska, Bolgarija in Turčija, na stiani sovražnikov i)a: Anglija, Francija, Rusija, Italija, Belgija, Si'bija, Crnagora, Japotiska in Portugalska, Tako tedaj stoji 9 držav s 73,(i(39.91 6 kni" povi-šitie in z 8o5,b43.000 prebivalci na-spi'oti štii'im državatii s (i,100.440 km^ površine in s 154,990.000 prebivalci. — O velikosti površine in množini prebivalstva vojskujočih se držav povedo naslednje številke:
KvaJruLuili kiloiii. Prebi vatcov
Anglija	32,482.946	440,320.000
Rusija	22,840.546	109,374.000
Francija	11,114.210	9.5,154.000
Italija	1,876.792	36,074.000
Belgija	2,394.542 22,493.000
Japonska	673.681	72.200.000
Portugalska	2,184,710	15,291.000
Srbija	87.303	4,490.000
Črnagora	14.180	435,000
i^uniuja	3,455.840	77,208.000
Avstro-Ogrska	O 76.615	51,390.000
Turčija	1,853.980	21,025.000
Bolgarija	114.005	4,707.000
Oez pet osmink zemeljske ijovršine, pripravne za stanovanje (brez polarttih krajev), se tedaj i'azprostira sedanja vojska in šest desetink vsega prebivalstva je v svetovni vojni. Nadpolovica zemeljskega (»rebivalstva se vojskuje luisproti eni de-setifiki! Naravnost v bojih pa ni ostanek lirebivalstva, to je manj nego .štiri desetinke.
Cuti pa tudi ta mali ostanek neznosno težo svetovno vojne.
Več držav je v gospodarskem oziru občutno pi'izadetih vsled vojnih uplivov in so zaradi tega in zaiadi i)olitičnih razmer v dvomu, ali bi se udeležile vojske ali ne.
Osrednje sile so zasedle do sedaj približno 450.000 kvadratnih kilometrov zeitilje: Belgije, Francije, Rusije, Srbije in Ornegore, iti sovražna ententa pa nekako polovia) več: Netiiške kolonije, Galicije, Južne Elzaške, Tui-ške dežele v Mezopotamiji iti v Kavkazu.
Iz teh podatkov lahko slehertii razvidi velikansko gorje in škodo z groznimi posledicami, ki seka sedattja vojska globoko v si'ce vseh luirodov celega sveta. To je tedaj zares prava „svetovna vojtta", iz katere na,s naj reši usmiljeni Gospod in Vladar sveta.
Malinov sok
(liimbeersaft)ssladkorjetti aH biez sladkorja izkuhan v vsaki titnožini kupuje, vzorce iti ceno sfirejetita	tie-3-a
I. G Ig o vic, Sisak, Hrvatska.
XII. umetniška razstava.
.Iiiiiij-jtilij 191(i.
L'tiietiiiški paviljon Ljitbljiina, Latoriimnov drevorod,
Modrost Starih, ki jo ponavljajo tiali nekatei'i ndadi, veli: j\led vojsko molčijo muze. Toda Čas nam razlaga stai'o modrost drugače kakor pa šola. Modrice ne molčć; le ropot orožja duši njihove nežne glasove; zato jih večkrat preslišimo, ali navadno ne sli.šinto.
Kdor je stopil letos junija-julija v uiiiettiiški paviljon našega Riharda Jakopiča v Datermanovem drevoredu, se je lahko pre-l)ričal, da živi meil natiii tilia umetnost, kakor smo tihi sami.
Sedemnajst slovenskih upodabljajočih utiietttiškib moči: Dolittar Lojze, Franke Ivan, Gaspari Maksim, .Takopič Ribard, Jatiia Matija, Klemenčič Fran, Magolič, Si'ečko, Ro[)ret Fran, Smrekar Hitiko, Sternen Matej, Sternen-Klein Roza ; Šantel Saša; Tratnik Frati, Vavpotič Ivan, Zupan Fran, Zupanec Anica, Žmitek Peter, je l az-stavilo na dvanajsti umetniški razstavi sto dvaindvajset del, neenakilt v vsakem oziru.
Splošna sodba je: Razstava ni slaba. ï)olvaz so med drugimi številni lističi : „Prodano".
Izmed vseh je najbolj izrazit naš Riiiaid Jakopič. Dominanta njegovih slik je luč; z lučjo in za luč se bori z veliko, težko dosegljivo spretnostjo. l'a kako je predi'zen! Ozre se v solnce in ga skuša naslikati! (št. 14). Ali št. 3 in 9 ! Naj se tudi spodtikajo nekateri nad njegovo teiiniko, češ, to nt tako težko; to ni za naše oči! Vendai-; Dvanajst razstav nam je dvanajstkrat dokazalo, da je naš Riliard Jakopič resen, kulturen delavec prve vi'stc. Kaže nam naprimer: „Bajka", kažeta sliki „Ob ko,Šnji'' I. in II, To, kar so nam kazale „Križanke" — koliko truda jo v njegovih nedosežuiii slikah; paviljon sam pa nam priča o njegovi požrtvovalnosti za slovensko umetnost.
Zgodovina se-le nam bo pokazala našega Riharda Jakopiča; njegove slike nam bodo dragocene moi'da šc-le Čez petdeset ali sto let.
Maksim Gas[)ai'i. Večkrat vidimo njegove slike, vselej čitamo na njih njegov jiodpis ali vsaj tiionogi'am. I\IoŽ je ponosen na svoje delo. In kaj povdarja on na svojih slikah? Kar ni nai'odiio, mu ni lepo. Lepa je „Sikstinska Madona", lepa „Madona della Sedia" in druge slike velikih mojstrov; a nekaj jim manjka: Nai'odne niso. Temu Gaspari hitro odpomore; sliko prestavi v slovensko miniaturo. Pa tudi samostojnih slik naredi celo vrsto: „Berači", skoraj šablonski pijančki, „sv, Jurij", „Zlodej" — vse, kar je v narodu tipičnega, to je tudi v njem.
Silno duhovit je Hinko Smrekar, ki je mojster, znan mojster v karikatuil Če gledamo njegove izredno zanimive slike —
večinoma risbe, bakrorezi, akvareli ozir. akvarelirane risbe — vi<lîmo, kako je njemu karikatura nad vse. Ni mu prestrašila smrt, ni mu ]iregrd Inidič, ni mu pi'evisok svetnik, ni mu ])renizek noben človek: Vse si upa karikirati z drzno roko. Resna karikatura, iiolna sarkazma je njegov „Dolgčas" {št. 73), na katero velja res posebej opozoriti, „Dolgčas" i'az-pimtira v obliki senčnika svoje lase jireko gostov pri mizi. In gostje: Eden zeha, drugi si malomarno trebi zobe, tretji di-etiilje, četrti spi ... Da se mož sjiloh kaj takega spomni, da sjiloh kaj takega vidi s svojim umetniškim očesom, sedaj ko vse živi podvojeno življenje, ko celo vpokojenci vstajajo iz pokoja 'in se navdušujejo ob vojnih dogodkih. Pa kaj V Genij se ne uživi v svet, ampak svet se mora vživiti vanj. Genij vidi. Česar navaden človek ne vidi. Vsekakor je Smrekar visoka smreka med pritlikavimi borovci.
Tudi Ivan A^'avpotič je zastopan na razstavi s luitimi številkami. Zaneslo ga je v Judetiburg. Takoj je ovekovečil v njemu svojski pestrosti barv svoje novo bivališče. Vavpotič se giblje v sredi med Franketom in Jakopičem. Bori se za luČ, a ne na škodo črti. Njegove slike so prijetne, polne toplote in zraka, vendar ne brez neke poteze vsakdanjosti,
Tratnik je par i'eči prehitro razstavil. Škoda! Tndi v barvah in ne samo v risbi — od te strani ga dozdaj skoro izključno poznamo — je dobi'o izvežban. Naj nam druge i'azstave prineso več izpod njegovega čopiča.
Žmitek je nekoliko šablonski. Zdi se, da mu dela veliko preglavic iskanje primernega suje-a, Viditiio ga na težki poti v hribe, da najde tam križ na razpotju, ali tropo ovac, ali karkoli in naslika ta težko najdeni predmet z vso Ijiiheznijo. Poglejmo pa nasprotno našega Riharda Jakopiča: Ou pogleda okrog sebe, pa ima pred seboj zanimiv, mogočen predmet. Seveda je ta pogled trudapolnejši od pohoda na gore.
Živé, živé med nami moči; nekatere višje, druge nižjo, a skoro v vseh opažamo resno streitiljenje po dovršenosti, Sld.
Dostavek uredništva. S tem spisom smo lioteli opozoriti Dolenjce, da naj prilično posetijo to zanimivo razstavo.
IVflN
iMivec In vlaMilj».- RUDOLFOVO
(jliiviii ti-ju^,	nasproti iiiesiiií hiši
[n-iporoča že izříotov^ene lasno kite v vaeh barvah. Izdeluje tuiii druji'e lasno i>otrebš(';jne ter ima vedtio v zalogi podlage, mila, pristno tekoňino llair-petrol iii Ba,vniin ])roti izpadanju las, poteui Itiirm'itzaHlfïiifiioodatraintQV kurjih očes in drnfifo toaletno stvari, — KuiMijo na diolin« iii debelo zmešane in ro/iiiio žoiiske laso.	1^8-24-18
JOS. BERGMANN,
LEKARNA v Rudolfovem,
kupuje po najvišji ceni IP^ štupo (seme)
lisičjega repa
(glej podobo)
gopčično seme (ženof), : : : kamilice : : :
in druga zdravilna zelišča in cvetje.
6Ú-4-Í