_T LlBMiam.T soboto, dne 9. aprila Mio.__LetO XXXVIII.
riizr?£	w ^fe	m;m	■§ m «	——
za pol leta	'	M^L HM	^HHH	^HHH	Enostolpna petitvrsts (72 mm):
sa četrt » . » 6-50	M ■■	r	■■	DV1H	|M»BHt	sa ......po 15 t
sa en meseo » > 2 20	MM ■■	■■	B| ^ HBU^B	MHT ^	Hf 1	za	.....»
Nemčijo oeleletne » ^^^	^H	."UM	90	sa trikrat	10»
sa ostalo inozemstva »35'—	^HBHA HKHH	nn	MM
s V upravništvn: =	| . | ■	li	V H^H	■	■	'en^Vm^a0
Za oelo leto naprej . K 22-40	m H	Mflf	■■ ■■	M	BBH	30 vinarjev. Pri večkratnem
za » u-20 ^	j^H	MH	BB	HH	M	objavljenjn primeren
JHul VV	t?	mHm	H	JlMa	t^jv	**
^^^^^	^^^^^ ^^^^^	^^	^o«	miBr1^	praznike, ob 5. nri popoldne.
mm■ Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. MU. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. s. -mm = Sprejema naročnino, lnBerate ln reklamacije. = - Uoravniškega telefona štev. 188. ==s
Današnja številka obsega 18 stranf.
Naša temna točka—Trst.
Obnebje nad zemljo slovensko je jasno. Oblaki liberalizma, ki so še nedavno z veliko težo viseli nad našo domovino, so se pregnali na vse strani. Sempatje se vlači po nebu še kaka megla; sicer nam pa sije solnce katoliškega prepričanja in krščanskega življenja. Vremena »Kranjcem«, to je: Slovencem; so se zjasnila. Na Kranjskem gospoduje katoliška S. L. S., na Štajerskem se je po dolgem omahovanju naenkrat napravil red, krščanska Kmetska zveza je zmagoslavno zagospodovala po vsem slovenskem Štajer-ju, Korošci so jo pa zavili srečno v tabor V. S. L., in na Goriškem so naši ravnokar obhajali svoje zmagoslavje nad liberalizmom. Skrivnostna pota goriške politike je sicer nam navadnim Zemljanom, vsaj nam, ki oddaleč gledamo, £,ežko razumeti... Vendar volivni boj . se je vršil v znamenju križa, in menimo, da temu znamenju S. L. S. na Goriškem ni postala nezvesta, četudi je glasovala proti — Montu . . .
Povsod torej očiščeno obnebje, po vseh pokrajinah slovenskih vesela pomlad krščanske misli. — Samo tam v jugozahodnem kotu naše domovine je še nebo zastrto; samo tam še ni zapihala sveža sapa krščanske renesanse. i Edino Trst in malo tržaško ozemlje dela izjemo in se loči od vse ostale Slove-;nije. Edino Trst — temna točka na na-| šem obnebju; Trst — rana na našem telesu.
Sicer Trst ni daleč od nas; zato ga vsak izmed nas kolikortoliko pozna. A pisca teh-le vrsta je zanesla burja na jadransko obal za nekaj tednov, da sem imel priliko ondotno življenje od bližje opazovati; in ne boste mi vzeli za zlo, če zapišem nekaj vtiskov, ki sem jih prinesel od tam seboj domu.
Ločiti pa moramo pri tem narodno in versko, oziroma cerkveno-politično vprašanje.
V narodnem oziru je Trst —- grob Slovencev. Ne vseh — a tisočerih . . . In nam, ki nas je malo, kako škoda nam je vsakega! Trst se mi zdi kakor jezero, v katero vodijo iz cele Slovenije potoki, po katerih plovejo dan za dnevom naši ljudje, da tam — izginejo, potonejo. Ne vsi, ki pridejo tje, a premnogi. Človeku, ki hodi po mestu s srcem, čutečim za svoj rod, je hudo, ko vidi vse polno na vse mogoče načine
popačenih slovenskih imen. Na pokopališču — vsako drugo, tretje ime slovensko, neusmiljeno popačeno. Še bolj ga boli, ko vidi otroke slovenskih mater, rojenih kje tam na Krasu, na Goriškem ali tudi na Kranjskem, ki nočejo znati ali pa tudi v resnici ne znajo slovenski. Če se Slovenec ali Slovenka poroči z inorodcem, Italijanom ali Nemcem, je družina vselej inorodna, laška ali nemška. Slovenski element, kot šibkejši, podleže vselej tujemu. Več kot bi človek mislil, je v Trstu nem-štva. Ena stoga za nemški most že stoji... česar že domača hiša ne zanemari, to izpopolni še šola. Otroci, ki pridejo v italijanske šole, so rodu in veri odmrli. Človek se mora res vprašati, smo li v moderni ustavni državi, ko za tisoče slovenskih otrok ni ene javne šole! Pa niti tisti, ki pohajajo slovensko zasebno šolo, se ne ohranijo vsi. —
Vočigled tem žalostnim dejstvom Človeka veseli, če vidi, da se slovenstvo, polagoma sicer in s težavo, vendar nekoliko jači. V mestu samem namreč; okolica bo v tem oziru le vedno na slabšem, ker se mesto razširja vedno bolj na zunaj.. Sv. Ivan, Rojan, Skedenj, Barkovlje bodo vedno bolj z mestom spojeni in obenem poitalijanjeni. Ne sicer popolnoma, ker narodna zavest je pri domačinih močna; a nehote se bo slovenstvo umikalo močnejlemu navalu. V Rojanu so bivali pred kratkim okoli cerkve Še slovenski kmetje, danes se dvigajo ondi visoke mestne palače, ki povečini gotovo niso slovenska last. Italijanstvo bi ne bilo tako močno, ko bi ne dobivalo vedno novega prirastka iz Italije same. V Trstu je najmanj 30.000 podanikov italijanskega kraljestva. Ali vlada v Italiji res taka lakota ali kaj vleče Lahe tako v Trst, ne vem; najbrž bo res pomanjkanje zaslužka v domovini. — Naravno je, da je na meji narodni čut močnejši kot v središču. V Trstu je pri tistih, ki se narodno niso izgubili, posebno močan. Zato mora tudi katoliško glasilo ubrati odločno narodno pot. Saj je pa tudi potrebno; dovolj nam je naših ljudi pogoltnilo tujstvo! Strogo cerkvene zadeve naj pa rešuje cerkvena oblast sama!
V verskem oziru Trst, kakor je znano, ni ravno na prvem mestu. Toda pri vsem tem je pa seveda še vedno mnogo dobrih ljudi. — Katoliške stranke takorekoč ni. So posamezniki, ki izpovedavajo v javnosti krščanska načela, imajo tudi par katoliških društev, a prave organizacije ni. Pri
volitvah spravijo skupaj le borno število glasov. Večkrat se je že pisalo o snovanju mlade krščansko - socialne stranke, a ni sledu o njej. Manjka Luegerja, ki bi vzdignil zastavo in šel prvi zanjo v boj kot lev. Najhujše pa je, da katoličani doslej nimajo niti glasila. Kajti tednik »Amico«, pisan v ireden-tovskem duhu, se ne more imenovati glasilo katoliške stranke. »Piccolo« je neomejen gospodar v Trstu. Razširjen je silno. Berejo ga v vsaki hiši Trsta vsak dan dvakrat. Kar on reče, to dve uri potem cel Trst za njim ponavlja. Laže lahko, kar hoče, ker ni nikogar, ki bi ga zavrnil. In da je to list najslabše vrste, priča že samo to, ker za Luegerja ni imel ne ene lepe besede in mu je še ob smrti zabavljal, kar so storili le listi najnižje kvalitete. —* No, zdaj obetajo vendar italijanski katoliški dnevnik. Začeti ima izhajati še to leto. Bog daj, da bi se mu kaj ne ponesrečilo!
Toda bolj nas zanimajo v tem oziru Slovenci. Slovenci so še najbolj veren del tržaškega prebivalstva. Pri slovenskih pridigah, ki so v štirih cerkvah, so cerkve najbolj polne. In v cerkvi imajo Slovenci še največ pravice v javnosti, dasi tudi tukaj ni še vse, kakor bi imelo biti. Gotovo pa so slovenske pridige za slovenstvo v Trstu največje važnosti. Kaj bi bilo, ko bi Še teh ne imeli! Že zgolj z narodnega stališča bi bilo treba torej slovenske pridige ceniti, priporočati, pospeševati in pohajati.
Žal pa, da kljub navedenim veselim prikaznim tudi med Slovenci v verskem oziru ni preveselo. Koliko naših rojakov se je cerkvi popolnoma odtujilo! Delavstvo, ki tvori glavni del slovenstva, je razdeljeno v dve stranki: socialistično in »narodno-delavsko«, to je liberalno. Samo v — nobeno krščansko ne. Ne vem, kako prokletstvo je bilo nad to pokrajino, da se za krščansko organizacijo ljudstva do danes ni storilo skoro nič. Niti italijanske, niti slovenske krščanske delavske organizacije ni nikjer. Nasprotniki vsake vrste si lahko dele svoj plen; nihče jih pri tem — ne moti.
Nič boljše — nekateri trde, da celo slabše kakor v mestu, je v tem oziru v okolici. Verski in moralni čut je zelo oslabljen. Nedelja popoldne se obhaja v imenu alkohola in plesa — pod narodno firmo. Tega je kriva vladajoča slovenska stranka in nje glasilo.
Ker so Slovenci v Trstu v manjšini, ker so tlačeni in k steni pritiskam od
narodnega nasprotnika, kaj bi bilo lepše, kaj potrebnejše, kaj primernejše in naravnejše, kakor da so res —. edini?! Ne bilo bi treba dveh listov, ne kake posebne krščanske organizacije. Ker so Slovenci, ki pridejo v Trst, skoro do malega vsi dobro verni, in ker je cerkev izmed vseh javnih faktorjev naši narodnosti še najbolj pravična ter cerkveno življenje (pridige) koristi slovenstvu, bi morala politična stranka in nje glasilo verski čut ljudstva vpošte-vati, gojiti ali ga vsaj ne žaliti, in lahko bi se delalo složno. Kaj bi bilo naravnejše kakor da list, ki si je nadel ime, da hoče gojiti edinost, to edinost res goji in pospešuje? Zdaj pa list, ki nosi krinko edinosti, sam najbolj ruši edinost, ker s svojim neprestanim bevska-njem nad cerkvijo in zapeljevanjem ljudstva odbija od sebe vse, ki imajo kaj krepkega verskega čuta. Z ničemer nimajo pri »Edinosti« toliko opraviti, kakor s cerkvijo. Nobena stvar jim ne dela toliko skrbi; vedno stikajo okoli cerkve. Pravi mežnarji! — Gotovo ima vsakdo in tudi »Edinost« pravico povedati in se pritožiti, ako se naši narodnosti v cerkvi kaka krivica godi. A razloček je, kako in s kakim namenom se pove. No, »Edinost«, dasi se zna jako lepo delati, ne more prikriti svojega konjskega kopita. Seveda je to kopito navadno lepo ovito. Ne ravno po kozarcih, ampak po kapljicah vliva strup mržnje do cerkve v dušo čitatelj jv. Jn v teku let se ji je v tem oziru posrečilo veliko doseči. Okolica je vsa infi-cirana s tem strupom. Če je slovenski narodnosti s tem kaj veliko pomagano, to je drugo vprašanje!
A samo nasproti cerkvi so tako skrupulozni glede slovenščine, — dra^ god ne. V svoji kavarni pridno čebljajo — nemško (!). Prav škandaliziral sem se! Posebno gospodična za pultom je jako radodarna s svojo nemščino. Ali je doma iz Prusije ali odkod, nisem mogel dognati. To vem, da so gospodje ž njo pridno nemško gostoleli.
Jaz sem mislil, da se »Narod« in »Edinost«, oziroma ljubljanski in tržaški liberalci ločijo tako-le: »Narodu« je prvo boj cerkvi, drugo narodnost, »Edinosti« pa prvo narodnost, drugo mržnja do cerkve. Pa znamenja kažejo, da pri »Edinosti« ni dosti boljše kakor pri »Narodu«, da tudi tam mržnja do cerkve končno nadkriljuje vse drugo. Dokaze za to imamo takorekoč v rokah. Glediške igre pač naznanja — italijanske, pridig pa ne — slovenskih, dasi j« bila že opetovano pozvana. In vendar
LISTEK.
Iz spominov na Benetke.
(Prosto po češkem.)
Ne biti v Benetkah — to je danes resnično sramotno; a o Benetkah še kaj danes pisati, to pa je naravnost neokusnost.
Toda oni, ki je bil tam, pojmi, da Človek mora zagrešiti to neokusnost. Pogled na mrtvo truplo more nate za hip silno delovati; a kadar vidiš umiranje in celo tako umiranje, kako uga-suje Venecija, nekdanja ohola kraljica Adrije, tedaj tega ne boš do smrti pozabil, tedaj si boš do smrti pričakoval nazaj one tragične vtise in melanholične spomine. Ako pa si literat, tedaj boš pisal. Tisoče jih je že pisalo pred nami, in tisoči bodo še pisali za nami, dokler se valovi zelenili voda ne zgrnejo nad to tako tožno, tako krasno in tako strašno pričo morja, ki se je imenovala Venecija.
Tisoč in sto let življenja! Na otočkih in morju otetem prostoru je v onem času nastaio mesto. Mesto samih praktičnih trgovcev, ki so imeli en edini cilj: da obogate. Oni niso .vedeli za
nikako udobnost, niso se bali daljnih potovanj in oni niso poznali glasa vesti. Tudi matematičarji življenja, kojih prodirajoče in precenjujoče oči gledajo na nas iz pergamentnih mirnih obrazov na slikah iz kasnejših dob. Njihovo mesto je hitro postalo država, ki se je mešala v vse zadeve, naj so bile to križarske vojne proti polumesecu ali vojne lombardskih mest proti nemškim cesarjem, in iz vsega je znalo to mesto črpati svojo korist. Bilo je neomejen gospodar Sredozemskega morja, ker je bilo edina pomorska moč, a bilo je vpliven činitelj tudi na kopnem, ker je imelo denarja, s katerim si je moglo v času, ko je bila vojaščina pridobninslci poklic, najeti najboljše dninarje in najpogumejše generale. Nikdar ni neprijateljska noga stopila v njegovo področje.
Ta država je bila republika, a njena glava dosmrtno izvoljeni dož. Toda »corno ducale« — doževa čepica — ni bila krona, ki bi se jo moralo komu zavidati. Od petdeseterih prvih beneških dožev se jih je petorica to časti prostovoljno odrekla, pet je bilo pregnanih. ko so jim preje iztaknili oči, pet jo bilo umorjenih, devet vrženih s prestola, dva pa sta padla v bojih.
L. 837. je njih mornarica pripeljala iz Aleksandri jc s sabo .truplo sv, Mac--
ka, ki je postal zavetnik republike. Postavili so mu cerkev, ki je ena najsijaj-nejših in najlepših zgradb na svetu. Vsi slogi, počenši od bizantinskega preko romanskega in gotike do rene-sance — so tu zmešani in prepleteni: barve, zlato, mozaik in freske slave tu prave orgije, a vendar veličastna harmonija, ki ne žali, pravi unikum. Vse, karkoli je le bilo mogoče, je postalo tu resnica.
V tej denarni aristokraciji jc delovalo nagnenje, da pokaže svoje bogastvo in se razbrzdano šopiri z njegovim sijajem. Krog leta 1000 na dan Vnebohoda je dož na svojem Bucon-toru prvikrat zaplul v morje k otoku Lido in slavil tam svojo zaroko z Adri-jo, spustivši v zelene valove zlat prstan. Odslej je bil ta dan največji beneški praznik. Tisoče in tisoče ladjic v prekrasnih barvah je spremljalo do-ževo ladjo, mesto in morje sta rajala, a modro nebo nad njima se jo dozdevalo, kot da blaženstva drhti. Nič ni bilo enakega slavi in moči te države. Položeno v sredino med vzhod in zapad, med toliko narodov, se je zdelo, kakor da mu je usoda namenila, da zavlada nad njimi in se z njimi obogati. In pri taki siavnosli so ennke misli pač vstajale v srcih in dušah in hitele z usl-niQ i s«,
L. 1297. je bil ustanovljen »Veliki sve.t«. Aristokracija je potegnila vlado nase, članstvo v »Velikem svetu« je postalo v nekoliko rodbinah dedno, in te rodbine so bile zapisane v »Zlato knjigo«. Doževo moč so jako omejili, zato so mu postavili novo palačo. En del je bil že dogotovljen, ko je nastala afera Marina Faliera. Osemdesetletni dož je kasno na večer svojega življe-. nja, zasnoval mladeniško nalogo: zrušiti moč aristokracije. Namera je bila izdana, Marini Falieru so med stebriči Piazzete odsekali glavo, stavitelj dože-ve palače Calendario je bil kot udeleženec pri zaroti z nekoliko stotinami Dalmatincev obešen na stebre svojo zgradbe, »Veliki svet« pa je sprejel sklep, da je pod kaznijo 1000 dukatov prepovedano govoriti o nadaljevanju zgradbe. Dož Mocenigo je čez 70 let prostovoljno položil globo, in zidanje se je nadaljevalo . . .
In zopet čudna stvar, ta dožev« palača! Samo v mestu, kjer ni živela tradicija antike, je mogla vzniti taka stavba. Na dveh vrstah nežnih gotskih stebrov se dviga močna, temno-rdeča masa prvega nadstropja z nekaj malo okni. trda, težka, počivajoča na. tnh stebrih s celo težo." * Kakor da bi jih bolela pritisniti, in razdrobiti. Brutalna, brezobzirna je ta zgradba, kakor
so slovenske pridige velike narodne važnosti. Koliko ljudi so nam ohranile! Torej rajši tujo, samo da ni cerkveno, kakor slovensko, ako diši po cerkvi. Na neko direktno interpelacijo, naj se izjavi, kaj ji je višje: ljubezen do slovenske narodnosti ali mržnja do cerkve —■ se je »Edinost« lepo potuhnila in molčala. Seveda, da ji je mržnja do cerkve nad narodnost, tega ne bo priznala; nasprotnega pa trditi ne more, ker dejanja zoper njo govore.
Drugo, kar se poleg mržnje do cerkve sempatje opaža, je pešanje ljudske nravnosti. To je na programu vedno: pijača in ples, pa ples in pijača. Drugo pa za nameček, kar je v zvezi s plesom in pijačo. Vse v imenu narodnosti! Ta zloraba narodnosti v te nizke namene, to je, k ar jc na tej tržaški »politiki« največje obsodbe vredno! Ko bi ti narodnjaki narod resnično ljubili, svarili bi ga pred neizmernim pitjem, ki narod uničuje; započeli ali podpirali bi akcijo v omejenje pogubnega alkoholizma, ki ni morda nikjer tako potrebna, kakor ravno ondi, ker se menda nikjer med Slovenci toliko ne pije, kakor na Tržaškem. Česar ljudje še sami od sebe ne store, to pomagajo še nekatera »Konsumna društva«, v ate-rih se popiva. Seveda, da bi tržaški »narodnjaki« kaj storili zoper alkoholizem, tega ne pričakujte! Tako oni ne ume-vajo narodnosti. Kdo bo pa pil »za naroda blagor«!? — In pa ples! Če bi bil ples zmožen rešiti slovensko narodnost na Tržaškem, potem bi Slovenci v Trstu stali sijajno! Brez plesa si ne morete misliti kake narodne prireditve. Čujte: »narodne dame« so vam napravile ples za Ciril - Metoda v — postu! Svoj čas je družbin odbor prepovedal prirejati ciril-metodske plese, ker je največja neokusnost in netaktnost svetnike spravljati s plesom skupaj. Zdaj ga napravijo tržaške ženske v postu! Sicer ples v postu v Trstu ni kaj nenavadnega — tudi v oficijelnih krogih ne. Čudil sem se, kako brez skrupelnov prirejajo visoki uradniki v postu sijajne soareje, ki se nadaljujejo in končajo s plesom do zgodnjega jutra
—	na državne stroške! — Toda, če se tudi v Trstu take reči dogajajo, ozlr na slovensko javnost, ki še ni Izgubila vsega verskega čustvovanja, bi moral »narodnim damam« zabra-niti kaj takega, ko bi imele kaj takta! Zares fletno! Najprej nam v obraz bi-jejo, potem se pa zgražajo, da jim nočemo roke poljubljati! Ko želimo ž njimi sodelovati v narodne namene, nas odganjajo; ko pa pravimo, da na ta način ne moremo sodelovati, nas proglašajo za izdajalce! Prav tako delajo! Zoper cirilmetodovske šole nimamo nič
—	za sedaj vsaj ne; a da bi se narod reševal s pijačo, plesom, s plesom v postu in drugimi nerodnostmi, za to nas ne boste dobili in k temu tudi ne bomo nikdar molčali. To ni pravo reševanje naroda.
Opisal sem te deloma že znane razmere nekoliko natančnejše, da pokažem prizadetim krogom samim, da ž njimi hoditi — ni mogoče. Kličejo: edinost, edinost! — in edinosti nočejo! Ko bi jim bilo res zanjo in ko bi jim bil narodov blagor nad vse, bi gotovo zapostavili vse, kar nekatere žali, odbija in ločuje. Zares lepo in potrebno bi bilo, da bi v boju proti močnejšemu narod-
nemu nasprotniku stali naši ljudje združeni kot en mož. Nočejo!
In sliši se, da »mlajši« so še bolj »radikalni«, to jo: bolj na cerkev na-kačeni, da niso zadovoljni s politiko starejših, da hočejo ubrati šo druge strune, kadar dobijo gosli v roke. Prav res! Saj smo že večkrat rekli: Versko načelo, Kristus, je najvišjo, kar ločuje svet na dve polovici. Narodnostno vprašanje, dasi močno giblje ljudstva, je vendar za verskim še daleč zadaj. Ko bi jim bilo v prvi vrsti za narodnost, bi zapostavili in umaknili vše, kar ovira vzajemno narodno delo. Toda mržnja do cerkve so ne d& prikriti in zatajiti; šiloma sili na dan, četudi odbija rojake, ki bi radi sodelovali. Hočejo razdor! Izzivajo odpor!
Zato pa ne preostaja drugega, kakor da se izvrši tudi tukaj — ločitev duhov. Pozno je že; veliko zamujenega; težko bo delo. Pa bolje pozno, kakor nikoli. In če je potrebno, — po težavah se ne vpraša! —
Vsa katoliška Slovenija, združena v V. L. S., obrni pa večjo pozornost in pridi na pomoč tej svoji najbolj zapuščeni hčerki, da ji pomagaš na noge! Delavcev je malo. Katoliških lajikov skoro nič; pomanjkanje duhovščine velikansko in od leta do leta večje. Par kaplanov v Trstu mora preskrbovati vse duhovne potrebe mnogoštevilnih tržaških Slovencev. Ni čudo, če jh mnogo odleti cerkvi. Potem pa še apatija v nekaterih poklicanih krogih. Drugod že popoln dan, tu si nekateri šele oči ma-nejo in vprašujejo, če bi bilo res čas že vstati. Drugod solnce stoji že visoko, tu se svetlika šele zarja novega dneva. Da bi vsaj ta zarja ne ugasnila in po gotovi, najkrajši poti do belega dne vodila! ...
Trst pričakuje novega škofa. Z veliko napetostjo pričakuje. Imenujejo se razna imena. Mi gotovo želimo da bi bil naše gore list. A ne samo to. Apostol bo moral biti. Težko in trdo delo ga čaka. Mož mora biti ki pozna trud in žrtve, ki se ne brani bridkega keliha.... Morda je ni škofije v Avstriji, ki bi jo bilo težje vladati, kakor je tržaška. Vsem ni mogoče ustreči; trdo kožo treba imeti. Bodi kdorkoli, — vsi dobri že zdaj zaupno upirajo oči vanj, pričakujoč krepke inicijative, močne roke, velikih dejanj, ojačenja krščanske misli in življenja ...	r
Naj se že skoro razprše oblaki nad tržaško zemljo, naj jo obsije žarno solnce krščanske prosvete da se bo vredno pridružila svojim sosestram, združenim v Vseslovenski Ljudski Stranki.
Iz tabora žuljave roke.
Med slovenskimi železničarji opažamo zadnje čase sem pojave, ki nas zelo vesele, pojave, ki morajo razveseliti vsakogar, komur je količkaj mar, da ostane slovensko ljudstvo zvesto svojim verskim in narodnim svetinjam. Železničarji! So ljudje, in teh je zelo veliko ki se mu zaviha nos, če čuje le ime železničar. Saj so taki, ki če čujejo ime železničar, mislijo, da je in da mora biti vsak železničar mednaroden socialen demokrat. Kdor tako misli, se zelo moti. Železničarji so najpoštenejši ljudje na svetu. Res, stroga njihova služba je ustvarila poseben tip, tip, ki se ne more drugače označiti, kakor
železničarsi tip. A zelo pomotna je tista misel in tista splošna sodba, češ, da so železničarji kar skozi in skozi socialn. demokrati. Resnica je sicer, da je zelo veliko železničarjev organiziranih v socialno-demokraški strokovni zvezi, a drugače skoraj včasih biti ni moglo, če hočemo biti popolnoma odkriti. Malo-kateri stan je tako izpostavljen -cdni nevarnosti, kakor ravno železničarslti stan, da stojiš na eni nogi v službi, z drugo pa na cesti in — v ječi. Malo-kateri stan je tudi toliko izpostavljen nezgodam in poškodbam v službi, kakor železničar. Zjutraj šo vesel, zdrav, zvečer že lahko povožen, mrtev ali pa nevarno pohabljen, n to lahko tudi, če si še tako previden in š etako izkušen v službi. Končno pa tudi niso razmere v železniški službi sami kot taki kdosiga-vedi kako sijajne. In tako je prišlo, ker drugače priti moglo ni, da so pred leti vstopali železničarji v socialno-demo-kraško strokovno organizacijo že zato, da so dobili ob slučaju kake nesreče ali pa v slučaju, če so imeli zaradi službe kaka sodnijska pota, pravno varstvo. Socialno-demokraški tajniki in govorniki so pa vedno skrbeli in delali na to, da so hujskali železničarje proti veri in da so železničarjem nadali rdečo so-cialno-demokraško politično obleko. Tako je prišlo, da je postalo ime železničar identično z imenom socialni demokrat, dasi se tista večna »protifar-ška« gonja že zdavnaj gabi poštenim in modrim železničarjem.
V resnici železničarji niso tako, recimo »rdeči«, kakor jih slika svet. Zadnje čase so imeli naši bravci večkrat priliko, da so čitali v našem listu o shodih slovenskih krščansko-social-nih železničarjev, kar vse dokazuje, da vlada živahno vrvenje in življenje med železničarji ki ne prisegajo na '-dečo edino zveličavno socialno demokracijo, marveč, ki se bore za svoja prava v svoji organizaciji avstrijskih krščanskih železničarjev.
»Prometna zveza« zbira čimdalje večje število slovenskih krščansko-socialnih železničarjev v svoje ok-ilje. Prav imajo pošteni možje železničarji, da se je oklepajo. Naslonjena je »Prometna zveza« na krščansko - socialno stranko, ki danes kot najmočnejša avstrijska stranka vlada v državi. Čim močnejša je »Prometna zveza«, tem večji je tudi pritisk železničarjev na krščansko-socialno stranko, da se zavzame za železničarske težnje in zahteve. Prav je tudi, da se oklepajo železničarji »Prometne zveze«, ker se mora tako železničar v Nižji Avstriji ali pa v Primorju ali kjerkoli si že bodi v državi, skupno potegovati za svoje stanovske koristi.
»Prometna zveza« je cenejša organizacija kakor socialno - demokraška. Mesečni prispevek je jako nizek, po našem mnenju še prenizek, ker znaša mesečno zgolj 70 vinarjev. Za to dobe železničarji člani pravno varstvo, v slučajih revščine posebno podporo in pa list, brez katerega res moderna strokovna organizacija dandanes sploh ne more poslovati in redno delovati. Končno je pa še uvedena mrtvaška podpora 200 kron. Za vsakega umrlega člana se vplača v ta zaklad 5 vinarjev.
Uvodoma smo že navajali, da organizacija slovenskih krščansko-social-nih železničarjev lepo napreduje, a lahko bi še bolj. Vse svoje somišljenike in somišljenice, ki pridete v stik z že-
lezničarji, pozivamo, da pridno agitl-rato med železničarji, naj pristopajo krščanski strokovni zvezi avstrijskih železničarjev »Prometni zvezi«. Naši poslanci, osobito dr. Krek, dr. Žitnik, dr. Benkovič, Gostinčar in Piber se z vsemi silami in močmi trudijo in delajo za korist železničarjev in na to da se razširi »Prometna zveza« med slovenskimi železničarji. Naj bi jih posnemali prav povsod naši somišljeniki in somišljenice, prepričani smo, da bi se kmalu reklo: Socialno-demokraški železničarji so na Slovenskem že — bele vrane. Kdor želi o »Prometni zvezi« natančnejših podatkov, naj piše na naslov: Anton Koleša, Ljubljana, Jenkove ulice št. 14.
Sijajna zmaga obmejnih Slovencev.
Pritisk naših narodnih nasprotnikov ob jezikovni meji je naletel na močen odpor od strani naših slovenskih mož. Čim hujše se je vrgel Siidmarkin aparat na naše obmejne kraje, tem močneje se je združil obmejni slovenski rod k samoobrambi. Ko je začelo oholo nemštvo pod protestantsko zastavo drzno gaziti naše narodne svetinje, so se vrste naših mož ojačile.
V četrtek, dne 7. aprila, so se vršile, kakor smo že brzojavno poročali, občinske volitve v občini Polička vas pri Št. Ilju z popolno zmago slovenske stranke. Volivni boj je bil enak onemu pri šentiljskih volitvah. Agitacija od nasprotne strani, namreč od združene stranke SUdmarkovcev in Štajerčijan-cev je bila naravnost silovita. Sredstva, ki se jih je posluževala ta stranka Judeževih grošev in renegatov, b} bila mogoča le še pri najbolj divjih ljudskih plemenih. Vendar naši možje se niso ustrašili, pogumno so šli vsi V boj in — zmagali so!
Na čelu Sudmarkine stranke t : Polički vasi se nahaja Štajerčijanec, imenovan očka Reininger, ki ga Sild-marka vzdržuje in mu posojuje svoje nafehtane kronce. Temu renegatu se je zl j ubilo zasesti županski stolec, raz katerega je pred nekaj leti zletel. Agitatorji njegovi so obljubljali volivcem, da bo Stidmarka zidala novo cesto čez Poi ličko vas na svoje lastne stroške, da bo ona plačevala polovico občinskih do^ klad, postavila občini šolo; posameznih kom se je obljubovalo večje svote, pof sebno volivcem iz drugega in prvega volivnega razreda. Eni volivki je agi4 tator obljubil, da ji bo kupil, če da njemu pooblastilo, »fajn židan gvant«. A vse je bilo zastonj. Tudi od naše strani je bila agitacija dobro razvita. Temu dejstvu se imamo tudi zahvaliti, da smo tako častno zmagali. V tretjem razredu so dobili naši kandidatje od 62 do 63 glasov, nasprotni samo 20. V drugem razredu naši 16, nasprotni 6. Vsled poraza v tretjem razredu, katerega je očka štel za svojega, so se nekateri Siidmarkovci tako ustrašili, da si niso upali na volišče. Natančno razmerje glasov v prvem razredu mi še sedaj, ko to pišem, ni znano, ker Se skrutinij ni gotov. Vendar zmaga je tudi v tem razredu sigurno naša.
Veselje med našimi možmi je vsled tako nepričakovanega izida velikansko. Strt leži na tleh oholi nasprotnik Slovenstva in krščanstva! Pribiti moramo, da je proti naši stranki pridno
je bila cela ona država — a vendar zopet ne žali in zopet je nepozabna.
In ta slog je bil v varijacijah vzor za večino beneških palač, ki obkrožu-jejo vodo kanala Grande. Nanj spominja Ca Doro, Foscari, Dario, Lore-dan, de' Turchi — povsod se prepletajo gotika, romanski in bizantinski slog.
Ko so si Turki osvojili Carigrad, tedaj so dobile Benetke v razbojniškem osmanskem elementu nevarnega sovražnika. Benečani so se bojevali z njim in ne brez slave, a končno so pa le izgubili celo vrsto naselbin, in njihova trgovina je začela propadati. Sedaj bi jim bilo treba, obrniti svoj pogled na Italijo in gledati, da bi postali kristalizovana točka njenih prizadevanj za edinstvo, toda praktičnim dnevnim politikom je manjkalo tega višjega stališča. Cambrayska liga jim je ugrabila večino kontinentalnih držav v Italiji — moč republike se je zlomila. Sedaj si je prizadevala, da si ohrani ono, kar je imela: brezobzirno vlado aristokracije doma, podjarmlje-no brezpravno ljudstvo, kateremu so se za pašo oči prirejale slavnosti, zabave in tu in tam krvave igre.
Življenje države se je skrčilo na status quo — in to je začetek konca vsake države.
In tu se pričenja drugi del beneške
zgodovine. Slavnejši, odličnejši, nesmrtni. Plemstvo se je odrekalo trgovine in pričelo gojiti znanost in umetnost. Kiparji, arhitekti, slikarji zavzemajo mesta condottierov in generalov. Alessandro Leopardi, Jacopo Sansoni-no, Bellini, Giorgione, Tizian, Tinto-retto, Veronese, Tiepolo — v doževi palači, v cerkvah in na zgradbah govore človeku ta imena z močnim glasom.
Umetnost je cvetela, republika je vegetirala. Za čas, tu in tam, je pač za-lesketala tudi njena slava, njeni diplomati in odposlanci na tujih dvorih so se odlikovali z razumevanjem položaja in z ocenjevanjem oseb in idej (njihova izvestja v različnih arhivih so danes najznamenitejši dokomenti časa in ljudi) — toda solnce se je nagibalo k zatonu. L. 1797. je Napoleonov general zasedel Benetke. »Zlato knjigo« so zažgali, in poslednji dož Manin se je odrekel svoji časti ... In to je bil konec.
Z gondolo plovem po kanalu Grande. Palače slavnih imen so puščobne, količi pred njimi, na katere se privezuje gondole, so izgubili barve, stekla v oknih so razbita, okraski so izprani od dežja — obupen vtis. Človeku pride na misel, da bi sem prišel, kadar bi moral ali hotel umreti . . .
Palazzo Vondramin kaže gondoli-ere. Tu jc umrl Rihard Wagner . ».
Palazzo Mocenigo — tu je stanoval Giordano Bruno, ondi je Lord Byron pisal Don Juana, Faliera, Sardana-pala ...
Palača Volkov — tamkaj na balkonu sedi ženska postava, vsa v belih čipkah, sence podpira z roko in gleda nekam v morje — Eleonora Duše! . . . Naenkrat mi postane harmonija med njeno umetnostjo in tem umirajočim mestom jasna — tu je našla ta žena edino pravo bivališče zase . ..
Po doževi palači hodim. Svinčene celice, dvorana »Velikega sveta«, soba »desetorice« in »trojice«, levja žrela, kamor so se metale ovadbe, freske, slike, dekoracije stropov, v knjižnici v vrsti doževskih portretov, prazno »mesto Marina Faliera, usmrčenega radi zločina«, kosi pohištva, zbirke, »Most vzdihov« — cela beneška zgodovina je tukaj in vsa duša te zgodovine hodi s teboj po teh prostorih ...
Pri sv. Marku je velika maša. Ljudstvo pri maši glasno moli, kanoniki sede na obeh straneh oltarja, orgije pojo v prehodih v taktu polke . . .
Motrim spomenik Colleona, nagrobni spomenik Tiziana in Canove, sijajno grobove dožov, Tizianovo L'As-sunto, vsa Čuda Madon, svetih Seba-
stianov, zgodovinskih slik in spomenik Viktorja Emanuela na obali, ki je uprav bučen in nesramen anahroni-zem v tem mestu prošlosti.
Po ulicah hodim. Nikjer voza, kolesa, avtomobila, niti tramvaja — ni glasu, niti prahu — tiho, tiho . . .
Obrnem se v prostranske ulice mrtve; gledam v prazne cerkve, stojim na sanjajočih trgih. Ljudje se grejejo na solncu, dvigajo se in leno vlečejo k meni, stegaje roko: »Trinkolt!« ; . . , Možje, ženo, otroci — vse.
Otrok mi je žal. Tako so rmeni in čisto nič otroški — manjka jim druščine, trave in drevja . . .
In ko sem vse obšel, grem na Lido. Otok se oddaljuje od beneškega sloga. Tam je peti čin tragedije, tu pa nekaj takega kakor gluma v enem dejanju. Kopeli, hoteli, tramvaji, lawn tenis — uprav mrzi mi, da sem prišel semkaj.
In ko od tukaj gledam na mesto, vidim povsem jasno, da se zvonik San Pietro di Castello znatno nagiba. In ravno tako, da se nagiblje druga campanila, ki stoji dalje na levo od prvega. To ni avtosugostija, to jo resnica . . .
meravano železnico Polzela—Motnik— Kamnik—Kranj—Škofja Loka—Žiri— Sv. Lucija in naj v občinskih zastopih votirajo primerne zneske za napravo železničnih načrtov. Po poročilu tajni-kovem, ki je mecl drugimi razlogi, zakaj »Zveza« to leto ni mogla uspešno delovati, navajal tudi neko preziranje taiste od strani vodstva in poslancev tega okraja in potem, ko je isti kot blagajnik podal izkaz premoženja, se je vršila volitev načelnika in 9 odbornikov, in sicer z vzklikom. Za načelnika je bil izbran Janez Brodar, po domače Rotar, posestnik v Hrastju. Ko je ta prevzel predsedstvo, je imel govor deželni odbornik prof. Jarc o »Kmečkih zvezah« in njih razmerju do vodstva S. L. S. Kazal je na združevanje delavcev, obrnikov in uradnikov, proti kateremu je treba, da se tudi kmetje združijo. V tem oziru da se je v kranjskem okraju dozdaj opažalo premalo smisla. Glede razmerja »Zvez« do osrednjega vodstva je omenil le, da ima kandidate za javne zastope postavljati »Zveza« v soglasju s strankinim vodstvom. — Pri debati, ki se je o govoru razvnela, je povdarjal dekan Koblar, da je za uspešno delovanje »Zvez« potreba stika taistih s svojimi poslanci, ki naj v okraju ne prirejajo shodov brez vednosti »Zveze«, nadalje da naj ima vsaka »Zveza« zastopnika v izvršilnem odboru stranke. Da bodo pa »Zveze« mogle za gospodarsko zboljšanje kaj storiti, naj se »Gospodarska zveza« malo bolj poživi. — Ko načelnik še izrazi upanje na povzdigo »Zveze«, se zborovanje zaključi.
Društvo Kranj« je vprizorilo zadnjo nedeljo in zopet v ponedeljek narodno igro »Rokovnjače«, in sicer v splošno zadovoljnost. Obakrat je bila dvorana do zadnjega kotička polna, dasi gre vanjo do petsto gledalcev. V nedeljo so bili skoro sami meščani, v ponedeljek pa je tvorila večino okolica. Prišlo jih je največ iz Naklega, okrog petdeset, a častno so bile zastopane tudi župnije Goriče, Predoslje, Smlednik, Šmartno. Zastopnike je poslala tudi Škofja Loka, Podbrezje in Žab-nica. Nobena igra v Kranju še ni privabila toliko naroda. Mnogo njih, ki so jo videli v nedeljo, prišli so tudi drugič in pravijo, da pridejo še v tretje, ko se bo v nedeljo, 10. t. m., ob tričetrt na 4 popoldne ponavljala. — Najtežja in tudi najbolj učinkujoča sta bila skupinska prizora na Kamniškem trgu in v Črnem grabnu. Kako je vsak igravec bil tu na svojem mestu! V kritiko posameznih oseb se ne maramo spuščati, to storimo, ko se bo igra ponovila. Želim le, da bi tudi topot občinstvo bilo zadovoljno kot je bilo zadnjič. Cene za sedišča so za v nedeljo izdatno znižane.
O Antonu Medvedu je imel v »Ljudskem Domu« v Kranju ta četrtek predavanje g. prof. Adolf Robida, pesnikov prijatelj. Ocenil ga je kot pesnika, satirika in dramatika. Bavil se je zlasti z dramo »Kacijanar«, o kateri sodi, da je najboljša slovenska igra. Povedal je tudi glavno vsebino zadnje pesnikove ipe: »Četrta božja zapoved«, katero mu je rajni dan pred smrtjo poslal, da jo vprizori v društvu »Kranj«. Poslušalci so z napeto pozornostjo sledili predavatelju in se mu konečno z bogatim aplavzom zahvalili.
»Narodnoobrambni Vestnik« izide zopet prihodnjo soboto. Rokopise prosimo do četrtka.
Hekoliko o razmerah v Trstu.
»Edinost« v precepu.
Tržaška »Edinost« se je spravila na tržaško podružnico »Gospodarske zveze«, češ, da slovenskim (?) trgovcem pošilja pisma v laških kuvertah. »Edinost«, ki se baha, da je najbolje informiran list ,se je za enkrat zaletela! Informirali smo sc, kdo je tisti, po vseh tržaških slovenskih krogih znani (?) slovenski trgovec, ki mu »Gospodarska zveza« pošilja laške dopise. Informacija je ta-le: Trgovec, ki je dobil laško kuverto, ima v Trstu prodajalno z napisom: »Giuseppe Gregorič, depozito olio e coloniali«! Na oknih in vratih mrgoli laških napisov, le slovenskega nič! Niti črke! Izvedeli smo še to: Giuseppe Gregorič je otvoril prodajalno še v času, ko so se izdajala dovoljenja za trgovsko obrt, tudi navadnim hlapcem, ne da bi dokazali usposobljenost za to; takrat namreč ni bil še v veljavi novi zakon, ki predpisuje, da se usposobljenost dokaže. Tako je sedaj g. Giuseppe G. trgovec po srečnem naključju. Toda mi smo se informirali še nekoliko dalje, kakor »Edinost«. Precl časom je »Tržaško bralno in podporno društvo« razvilo zastavo in napravilo javen obhod po Trstu k Sv. Ivanu. Obhoda so sc udeležili vsi zavedni Slovenci. Le žena g. Giuseppa Gregoriča je izjavila, da za slovensko zastavo ona ne gre. Po ovinkih je prišla k Sv. Ivanu, kjer se je vršila slovenska veselica, a tam ji je pa zavedni odbornik »Tržaškega podpornega in bralnega društva« D. R. ukazal, da se mora odstraniti od slovenske družbe! — »Edinost« se ponaša, da je Giuseppe Gregorič njen zaupnik. Častitamo! »Krasni narodnjaki« se zbirajo pod okriljem »Edinosti«! To je narodnja-štvo, kakor ga goji »Edinost« in tako tudi vzgaja svoje ljudi!
Jeza na »Edinost«.
Ponesrečeni napad na »Gospodarske zveze« podružnico v Trstu, ki je edina slovenska firma, ki si upa imeti slovenske napise in tudi uraduje z vsakim Slovencem slovensko, je napravil na tržaške trgovce, ki so po večini Edi-njaši, slab vtis, kajti zbudil je slabo vest, ker se zavedajo svoje slovenščine po zgledu »Edinosti«, katere upravništvo izdaja Slovencem, ki insei'irajo v nji, potrdila o plačilu v laščinil! Gosp. Cotič, primite no za ušesa svoje ljudi! Saj so v hotelu »Balkan« vsi! — Najbolj se je pa jezil na »Edinost« gospod dr. Brnčič, podpredsednik N. D. O., ki pošilja ne samo podružnici »Gospodarske zveze«, ampak tudi drugim Slovencem, laške dopise! Dr. Brnčič se nam kar smili, ker se bo na stara leta moral učiti slovenščine, katere še sedaj, čeprav bo kmalu predsednik N. D. O., ni zmožen. Gospod Cotič, le pred svojim pragom pometite v »Edinosti«, »Slovenec« bo že pred svojim! Pripomnimo še, da pri Brnčiču, ki se poslužuje pri slovenskih strankah laščine, sta kot koncipienta dva generala N. D. O., dr. Mandič in dr. Rismondo!
Vre med N. D. O.
Že davno so minuli trije meseci, ki so bili določeni za življenje dr. Man-diču kot predsedniku organizacije, a ta se še sedaj ne upa sklicati občnega zbora! Med delavstvom N. D. O. vedno bolj pada zaupanje v dr. Mandiča, ki ne doseže nikjer nobenega uspeha. V nekatere kraje tržaške okolice dr.
agitiral brat enega vrlo narodnega gospoda duhovnika! Žalosten kšeft! Iz teh volitev se tudi vidi, kolikega pomena so tajne občinske volitve. Mnogi, ki so res odvisni ocl nasprotnikov in so oni računali na njih glasove, so volili z nami.
Te krasne zmage obmejnih bralov-trpinov se veselimo i mi!
Svet mož — veli mož.
Ne bi izpolnili svoje dolžnosti — ne rečemo kot katoliški — marveč sploh kot list, ki upošteva vsako socialno-koristno delo trajne veljave, ako ne bi se saj s skromnimi besedami še enkrat spomnili Don R u e, ki je 6. aprila, ob pol desetih dopoldne, skoro brez bolečin vrnil svojo plemenito dušo Bogu.
Don Rua je bil eden tistih redkih mož, ki nimajo nobenih nasprotnikov; ni bil genij, ki sezida velika dela, a tudi veliko poruši, vžiga plamene ljubezni, a razvname prav toliko sovraštva, rajni don Rua je kakor njegov prednik Don Bosco spadal v vrsto svetniških značajev, ki store dobro s skromnostjo, vztrajnostjo in milobo. In tako je ponižni duhovnik vodil eno največjih so-cialno-koristnih naprav v naši dobi, salezijanstvo, in ga povzdignil na tako visoko stopnjo, na kakršni še ni bilo.
Životopis Don Rue nima nič posebnega. Bil je reven rojen leta 1837; postal je klerik, po smrti don Bosca pa generalni superijor salezijanskega i'e-da. Red, ki je ob smrti Don Bosca štel 500 članov, se je pod 22 letnim vodstvom Don Rue povzpel do 4000; zavodov je takrat bilo nekako 100, zdaj jih je več kot trikrat toliko po vsem svetu.
Pomen Don Rue je v tem, da je zvesto nadaljeval salezijanskega duha vzgoje, kakor ga je inauguriral nepozabni Don Bosco; vzgojo, naslonjeno na moderna pedagoška načela in skozin-skozi demokratsko. Največji pomen pa ima salezijansko delo pač za Italijo, zakaj Salezijanci so bili prvi, ki so se korenito lotili vzgoje zanemarjene laške velikomestne mladine. Neprecenljive zasluge pa ima salezijanstvo zlasti za italijanstvo v tujini, predvsem v južni Ameriki in drugod, koder salezijanci vzgajajo mladino emigrantov v nacionalnem duhu in store tudi drugače veliko na socialnem polju. Zato ni Buda, da žalujejo za Don Ruo tudi nasprotniki katoličanstva, da je njegov spomin počastila vsa laška kraljeva hiša, na čelu ji plemenita kraljica-mati Margherita Savojska, in liberalni občinski svet turinski, ki je izredno proslavljal moža ljudstva, svetnika in pa-itriota.
In res: svet mož in mož ljudstva, to je, kar označuje velikega rajnika, ki za njim ves kulturni svet, v kolikor ni zatopljen v duha dobičkolovstva in uživanja, odkritosrčno žaluje.
Hafe gibanje.
»Kmečka zveza« za kranjski okraj je imela zadnji torek redni občni zbor, katerega je mesto odsotnega načelnika vodil njegov namestnik dekan Koblar. Ta je pozdravil zborovalce, katerih je bilo nad 80, potem pa izvajal, kako je treba krepke združitve kmečkega stanu v svrho gospodarske okrepitve, ki je obenem opora trdne vere. Gospodarsko močen rod bo ostal zvest tudi veri. Nadalje je priporočal, naj zborovalci med svojimi občani širijo misel za na-
»Takeh kavelnu pa ni zlepga za dubit, ket srna mi Sukolci iz Mukro-nuga!« se je bahu ukul en Sukolc in se je iz pestjo trku pu prseh. »Kua uja Orli? Pihnem, pa jh ni!«
De sa mukrunošk Sukolci res ka-velni in de je mou tist bahač prou, pu-kazal se je pa črn na bel unkat, ke je bla šlelenga u Mukronoge. Use tiste fante, ke nisa kavelni in tku tud za Su-kolce nespusoben, sa pubral k suldatm, ud Sukolcu pa prou nubenga, čc jih je šla tud ena cela ramunda na štelenga;
in tu vse sam za tu, ke pr suldateh na maraja za kavelne in jh tud nucat na morja, ampak maja raj raune fante; glih ket sveča morja bt, drgač jih pa škartiraja.
Če pa se je prou tku jasen pukazal, de sa mukrunošk Sukolci res kavelni, sa use glih Sukolci, ke sa bli pr šteleng škartiran tacga uraga pu Mukrunoge pučel tist dan, ke sa se šli suldaškem kumesjonc pukazat, dc sa kavelni, de je use skp letel in de b limal ceu Mu-krunog ukul ubrnil, če b se tku dobr skp na držu. Turške vojske sa ble uča-seli ena figa preke tem rumelne, ke sa ga sukolsk kavelni pu Mukrunoge delal ta dan, de sa bli pa bi zažihran, dc b jm kašn žendar na pauce na stopu, sa mel pa med saba tud enga pejom-tarja ud sudnije, tku de sa bli ud ush plati »za pik«.
Kašnga gespuda ud sudnije je zmeri dobr mt pr seb, če se j a misl mal čez žnorca udart, sevede jc za taka reč še ta nar bulš, če se more kar samga sudnika dubit na soja plat. Mukrunošk sudnik jc clu predsednk ud kavelnu. Daukarija Sukolcm tud pusod sojga eksekutarja, de hod u soj uniform iz kasnem sukolskem kavelnam pu Mukrunoge fehtat, kar gutou ni napačn že za tu ne, ke pred uniformiranem okse-kutarjani, maja ldc zmeri več r.e2p.ekk
kokr pred navadnem kavelnam in zatu se tud na upaja zoperstaulat, ampak udrineja kulkr morja, sam de eksekutarja na razjezeja, de jh u soj jez na-zadne še na zarub.
Tak prjatelstu in na roka hudejne druh drugmu je velik uredn, tu se je tud unkat pukazal, ke sa mukrunošk kavelni tku hitr enmo umazanem pijanem čluvek na pumuč prskučil in ga kar u Adamuvem frake iz sifonem pral in iz krtačam drgnel in ga tku učedl, de je biu spet dobr za med kavelne.
Tak sukolsk kavelni pa nisa sam u Mukrunoge za dubit; takeh sukol-skeh kavelnu jc pousod zadost. Pusebn u Kamenke, kokr m je pršlu na nus, jc ena lepa šuma takeh kavelnu, ke nisa za druzga za punucat kokr za Sukolce.
Jest pa nism tak, de b ulaču skus zube ena reč, če ja skus in skus dobr na puznam kokr dela ta »Sluvensk Na-rud« iz našem držaunem puslancem, ke sc šternajst dni ujeda in razsaja, nazadne pa sprevid, de ja je pukidu. Jest čm ta nar preh sam videt, in se prepričat, če jc res, pol pa šele jezek stegnem in fliknem iz nini pu tist plat, ke je falena.
Dc sc pa prepričam, če je iz kamen-škem sukolskem kavelnem res tud tku, kokr sc guvari, raorm j t holt, sam u Kaffleuk in ta reč na lic mesta urere-
Mandič sploh ne sme. Zakaj, priobčimo v kratkem. Na površje se pa sili dr. Brnčič, čeprav ga v »Balkanu« ne marajo preveč! Mandičeva slava bo prav kmalu ugasnila popolnoma.
»Agro-Merkur«
v Trstu ima simptonično bolezen. Vodja, nemški jud (»Edinost«, Kje so tvoj$ oči?) Choen, je menda dobil »odhod-nico«. Govori se, da bo neka postavka, ki se jo sicer v »Računu zgube in dobička« ob sklepu postavi pod dobiček, a kdor jo tam vidi, se ustraši, pokazala znesek nad 50.000 kron! Nekaj bo že res! Zakaj se je pa ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug«, Rožman, mudil toliko časa tu!?
Kako bomo opazovali Halleyev komet?
Iz predavanja kanonika Sušnika o Halleyevem kometu priobčimo nastopne podatke:
Dne 25. marca se je nahajal komet 6 stopinj nad solncem (približno za 12 mesečnih premerov) in se premikal proti zapadu. Početkom aprila je komet viden na jutranjem nebu uprav pred solnčnim vzhodom, in sicer:
Vzhaja dne 5. aprila 12 minut pred solcem zjutraj, dne 13. aprila 34 minut pred solncem zjutraj, dne 20. aprila 52 minut pred solncem zjutraj, in se nahaja ta dan najbližje solnca, 89 milijonov kilometr., ter beži preko njega z brzino 54 km na sekundo. Dne 24. apr. se komet okrene nazaj, in se bode pre-, mikal od zapada proti vzhodu. Viden bo še vedno zjutraj, in sicer dne 29. apr: 1 uro 13 minut pred solnčnim vzho--dom, dne 9. maja 1 uro 29 minut pred solnčnim vzhodom, dne 15. maja 45 minut pred solnčnim vzhodom in dne 17. maja 18 minut pred solnčnim vzhodom.
V tem času se komet vedno bolj bliža zemlji in se navidezno najhitreje premika po nebu, ter prihaja ravno vmes med zemljo in solnce. Dne 19. maja od 3. ure 22 minut zjutraj do 4. ure 22 minut zjutraj se prigodi zelo redek slučaj, ko bo komet šel ravno preko solnčne ploskve. Ker pri nas dne 19. maja solnce vzhaja ob 4. uri 20 minut zjutraj (kjer gore ne ovirajo horizonta), je mogoče, da se bo dal komet pri svojem izstopu opazovati še kot lahna meglica na solncu. Ugodno se bo dal prehod kometov opazovati na ruskih zvezdarnah in po vsej Aziji. Pri tem prehodu bo njegov rep obrnjen naravnost proti naši zemlji. Ker znaša tedaj njegova razdalja od zemlje približno 23 milijonov km, bo morala zemlja iti skozi rep, če bo isti daljši, kot označena razdalja.
Ako je kometov rep v tej razdalji sestavljen le še iz silo tanko razredčenih plinov, potem se utegne na nočnem nebu opaziti k večjemu kako neznatno svetlikanje, morda lik slabi zodijakal-ni svetlobi. Ako se pa nahajajo v tej daljavi tudi še meteorični drobci, potem bi bilo videti dosti zvezdnih utrinkov. Strahu nam kometov rep ne more provzročiti nobenega.
Znanstveno zanimive podatke nam bo podal brez dvoma prehod kometov preko solnca. Velikost, obseg in gostost glavnega jedra se bo dala na solnčni ploskvi najboljše določiti. Je-li jedro kometovo popolnoma gosta trda masa, slično našim malim planetom, ali je le skupina večjih in manjših meteoričnih
šetat. Zatu se usedem unkat na ka« menšk šnelcuk u ta peru vagon in zdeujal sma iz nim, de se m je kar u glau vrtil, gor pu Iblanskem pul, ke preke Aleš. Med potja sm skoču hitr iz cuga in stopu h Aleš na pu litra, de sm s mal duša prvezu za nadalna vož-na; med tem b m pa hmal cuk naprej ušou in le iz velika težava sm še ujeu ta zadn vagon, dc sm notr skoču. Tku sma ja, pihal naprej preke Dumžalam, dc se je use za nam kadil. U Dumža-lah pa že nism mou več kurajže, de b stopu vn u štarija, prveč za tu ne, ke pr dumžalskeli Terolceh nism prou dobr zapisan; drugeč pa tud za tu ne, ke sm mou kc, de b m cuk naprej na ušou in de b ga mogu jest pol ke pu nivah ukul luvit. Ustou sm zatu lepu u vagone in putrpežliu čaku, de ja" ud-rinema naprej. Ke sedim tku žc skozi ceu ferkelc ure in se lc nekamer na pre-maknema, se m je vs špas lc mal pre-naumn zdou, zatu udprem vokn in pu-gledam vn, de vidm, kašn uržah de je tu. Ivumi pa pumulim glava skus vokn, žc zagledam, de stujeja sam naš vagoni na štrek, mašine pa neker. Holt, tula je pa en slab cahn, sm s mislu: kamenška železnea, kulker je men znan, še na voz na sapa, ampak na domf, kokr use druge juduske in krščanske železnee, zatu sm stopu dol, de b vidu kua se je
drobcev, še do danes nI popolnoma sigurno dognano. Seveda niso tudi vsi kometi glede njihove notranje sestave popolnoma enaki.
Po 19. maju bode komet viden na večernem nebu najbrže v svojem največjem svitu. Že 20. maja bo zahajal zvečer ob 9. uri in koncem maja ob pol 12. uri.
Od tega časa nadalje bo tudi njegova svetloba vedno bolj ponebavala in meseca junija nam bo zopet izginil iz neba in se oddaljil od solnca celih 5820 milijonov km, torej še 1300 milijonov km dalje od Neptuna, ter se povrne in pokaže našim potomcem zopet po preteku 76 let.
Idrijske novice.
i »Obskurni Oswald« je častni priimek, katerega idrijski liberalni dopisnik daje našemu katehetu. Razume se, da naši nasprotniki psovke poberejo, kjer le morejo in ne vprašajo, ali so na mestu ali ne, najbrž še ne poznajo pomena, a dovolj je zanje, če so brali v kakem njih listu izraz, ki nasprotnika pobija. Še oni ga poberejo in vržejo v hrbet neljubemu človeku. Kaj je »ob-skurno«, to je neznatno, skrito, gotovo ne razumejo, ker bi ravno Oswaldu tega ne podtikali. Zakaj že zunanja oseba našega kateheta ni nikakor ob-skurna, ali neznatna. Za svoja leta se je gospod že toliko telesno razvil, da se gotovo ne pritoži, da je zaostal in mi vsi vidimo, da precej sence pred seboj rneče, ako mu solnce v hrbet posije. Glede dušnih zmožnosti se gre pa tudi merit z marsikaterim naših veljakov. 'Ako pokaže svoja spričevala, bodo ravno nasprotnikov zelo obskurna. In kako liberalni dopisnik s tem samega sebe bije, dokazuje v vsakem dopisu. Saj ne zmore kakega odstavka, da bi ravno po Oswaldu ne udaril. Pripisuje mu toliko moči, da se celo deželni odbor ravna po njegovih navodilih, klerikalce v Idriji ima pa tako le on na nitki in ti se sučejo, kakor on natesrne. Najslabše pa še piše za praznike našim liberalcem, ki niti v mestnem zastopu ne upajo kaj skleniti iz strahu: Oswald bode rekuriral in sklep bo razveljavljen, ako bodo pa kaj preko pravil delali, bodo morali pa kazen plačati. iTako lamentira dopisnik in potem še piše »obskurni Os\vald«? Res ne ve, kaj maže na papir in bravci menda tudi ne pomišljajo, v kako protislovje spravlja njune dušne zmožnosti njih mladi do-pisun.
i Železnica Ljubljana—Idrija—Sv.
Lncija. Konzorcij za to železnico je imel v Ljubljani dne 7. t. m. sejo, v kateri je njeni načelnik, svetnik Povše, poročal o sedanjem stanju vse akcije. Znano je, da je deželni zbor v XXV. seji dne 1. februarja t. 1. dal deželnemu odboru nalog, naj se potrebno ukrene, da se sklepi železniškega shoda, dne 24. januarja t. 1. v Ljubljani čimpreje izvršijo. Sklenilo se je takrat omisliti sedem prog, da bi naša dežela ne zaostajala glede prometa za drugimi krono-vinami. Morda v šestih letih bi se izdelali vsi nepotrebni načrti, ktere bi za vsako progo preskrbel za to izvoljeni konzorcij. Idrijska proga pa je imela
zgudl. Kumi pa stopm dol, že zagledam ena cela ramunda, ke sa iz metlam, burklam in drugem prpraunem urož-jam luvil pu nivah mašina, ke je dezer-tirala in bezlala naprej, kokr de b bla ubsedena. En cajt sm še pustavu na kuludvore in gledu ta špas, ke sm pa vidu, de na morja ne zlepa, ne z grda prvabet mašine nazaj, sm se pa ubrnu nazaj preke Iblan h nogam in ja mahnu pu bližncah ke, ud koder sm pršou.
Na ta viža na morm in tud nečem še dons čez kamenške sukolske kavel-ne nubene žou besede rečt, ampak um raj pučaku, de kamenška mašina spet ujameja in ja dobr prkleneja h vago-nem, de na um mou spet take smole, kokr sm ja mou zdej, ke me je tku ujezila, de na vem kua b naredu, če b se iz tem na tulažu, de maja še tud druh smola, ke s še iz kamenškeh kavelnu glihe na streja, še mn pa, de b j h pu zubch nusil. Le puglejma, kašna smola ma usak, ker se na iblanska liberalna gespoda zanaša in na ta rajtenga u ta »N&rodnmo dome« kašn kuncert pršti-ma. Ta narleuš pesemca b nam ud te smole lohka zagodu gespud Stano, ke je tulk cajta unkat u ta »NArodnem dome« godu na soj bas, de je use zagodu in de b nazadne še hmal ub soj bas pršou, k sa mu ga zarubil; al pa tiste punčke, ke jh pušilaja iz Iblane gor na Gurejnsk u tist »Paradiž«, ke sa mol nastaulenga enga mladca učitela za Adama. Tu sa Šele smole, tu! No, tku hudeh smol pa ni mou še du dons Boltatu Pepe Iz Kudeluga.
to prednost, da se je zanjo že storilo, kar je bilo le mogoče. Od Sv. Lucije do kranjske meje je izdelal že podrobne načrte goriški deželni odbor, od kranjske meje do Ljubljane pa je le površen projekt izgotovljen, katerega je napravil ravnatelj Englisch. Železniško ministrstvo ga je odobrilo, le nekaj malih izprememb je nasvetovalo, ko je svojega izvedenca poslalo na lice mesta, da osebno vse pregleda Ker se je pa vedelo, da poljedelski minister ne bo zidal te precej drage železnice, tudi trgovinski minister se ne bo posebno zanjo potegoval, zato sc je povprašalo, kaj meni o tej progi vojno ministrstvo. Radi napetih razmer z našim južnim sosedom je ravno konzorcij za idrijsko že-' leznico hitel porabiti sedanje stanje, cla tako pridemo do proge. Saj je obče znano, da po Galiciji na nekaterih že-lezničnih progah kar trava raste radi pomanjkanja prometa, a zidale so se le iz strahu pred vojno. Niti državnega zbora se ni vprašalo, ali dovoli dotične stroške iz državnega zaklada ali ne. Državna potreba je, so rekli, in bili gotovi naknadnega dovoljenja za milijone, ki so jih v ta namen izdali. Vojno ministrstvo se je sedaj izrazilo, da med vsemi na Kranjskem nameravanimi progami, se mora Ljubljana—Idrija — Sv. Lucija prva začeti graditi. Kranjski deželni železniški svet je z veliko večino sprejel to progo kot prvo in isto je tudi železniško ministrstvo na Dunaju nasvetovalo. Stvar je toraj v najboljšem tiru, treba bode pa gotovo še drezati, da kje ne zastane. Pridobiti bode morda treba še sredstva za natančnejše načrte, ako se ministrstva za to ne bodo dala pridobiti. Zanimivo je, da je ena velika tvrdka zagotovila na leto porabiti 3000 vagonov na tej progi in ako se zgotovi belokranjska železnica, ne bodo v zadregi, da bi zmanjkovalo blaga in bi vozovi prazni siali na postajah.
i Občinski računi za leto 1909 so razpoloženi. Vpliv podržavljenja realke se že kaže nekoliko. Seveda so bile tudi doklade precej visoke, 92 odstotkov je precej. Podajemo nekaj številk iz računa.
i Dohodkov je imela občina 232.655 kron 80 vin. Rednih je bilo 122.580 K 83 vin., izrednih 5900 K in prehajalnih 104.174 K 97 vin. Uprava vobče je prinesla 709 K 38 vin.; uprava mestite imovine je dala 113.685 K 66 vin, med temi so vštete mestne doklade 103.692 kron 47 vin. in doklade na užitnino 4592 K 57 vin.; od cest je dobila občina 400 K, zdravstvene in blagotvorne zadeve so prinesle 2330 K 30 vin., šolstvo 5379 K 49 vin. in raznoterosti 76 K. Izreden je bil dohodek 5900 K, kolikor je dobila doplačanega občina za zamenjavo hiše št. 121 s hišo št. 136. Med pre-hajalne dohodke so všteta vrnjena izplačila na račun tujih občin 503 K 90 vin., prejeta posojila 93.000 K, dvignjene vloge 2893 K 69 vin., povračilo učiteljskemu osobju na račun izdanih plač 4037 K 86 vin., vrnjeni predujemi 1286 kron, tehnične pristojbine 57 K 40 vin., razni 1496 K 12 vin.
i Stroškov je bilo skupno 232.678 K 73 vin., in sicer rednih 92.898 K 04 vin., izrednih 29.485 K 77 vin., prehajalnih 110.294 K 92 vin. Ker je bilo leta 1908 prebitka 24 K, je tudi za leto 1909 ostal blagajniški prebitek v znesku 1 K 07 v. Uprava vobče je stala 14.199 K 03 vin., v primeri s proračunom 1191 K 03 vin. več, uprava mestne imovine 2975 K 03 vin., za ceste itd. je dala občina 12.721 kron 86 vin., več 1401 K 86 vin. nego bilo preliminara; zdravstvene in blagotvorne zadeve so stale 14.964 K, pro-računjenih je bilo 12.006 K; več se je porabilo zlasti za ubožni zavod in pa pod nepreliminiranim naslovom »drugi blagotvorni« je izkazan izdatek 233 K 60 vin. Ker so navedene posamezno razne deloma neznatne podpore blago-tvornim društvom, bi človek pričakoval bolj jasno povedano, kateri so tisti »drugi blagotvorni«. Razvalina ob cesti v grad se blišči v računu pod imenom »javno stranišče« s stroškom 254 K 59 vin. Tudi zavržen denar. Za šolstvo, znanost in umetnost se je izdalo 47.864 K 49 vin., proti proračunu 11.357 K 51 vin. manj, ker je bila plača proraču-njena učiteljskemu osobju za celo leto, a ga je od 1. septembra 1909 plačevala država. Tudi v tem oddelku so bili še posebej »Razni« stroški v vsoti 617 K 85 vin., ki pa niso natančnejše pojasnjeni. Za »raznoterosti« je šlo 173 K 63 vin. — Izredne stroške delajo občini obresti posojil in povračevanje dolgov. Obresti je plačal občina raznim denarnim zavodom 19.278 K 12 vin., na dolg pa 10.207 K 65 vin. V zadnjem času se je oklenila liberalne kreditne in stavbene zadruge. Med prehajaIno stroške so všteta izplačila na račun tujih občin 510 K 40 vin., vrnena posojila 96.800 K, vloZcni denar 3851 K 89 vih., na račun
države učiteljskemu osobju izplačano 7126 K 42 vin., izplačani predujemi 1320 kron, tehtnične pristojbine 57 K 40 vin. in seveda zopet tu neizogibni »razni stroški« 628 K 81 vin.
i Aktiva ln pasiva občinska. Občina ima naslednje imetje: Glavnice 20.245 K 21 vin., poslopja in zemljišča so cenjena 390.714 K 43 vin., premičnine cenijo 119.937 K 90 vin., aktivni zaostanki 17.253 K 71 vin. in blagajniški prebitek 1 K 06 vin. Pasiva so: Ostanek dolga Mestni hranilnici v Ljubljani 292.649 K 33 vin., v Kranju 57.644 K 83 vin., v Idriji 39.788 K 23 vin. in ostanek posojila pri »Okrajni hranilnici in posojilnici« ter pri »Stavbnem in kreditnem društvu« v Idriji 13.000 kron. Skupno je bilo koncem leta 1909 torej dolgov 403.082 K 39 vin. Čista aktiva koncem leta 1909 ceni mestno županstvo 145.069 K 93 vin. Koncem leta 1906 jih je cenilo 202.904 K 62 vin., koncem leta 1907 172.734 K 48 vin.
i Kako se dela v idrijski občini, če liberalec kaj želi, pojasnil je pri zadnji občinski seji odbornik Kavčič. Narodno napredni občinski odbornik Alojzij Kobal bi rad napravil gostilniško verando med svojo in sosednjima hišama. Vedel pa je, da sta sosedi iz opravičenih vzrokov proti temu. Saj je že prejšnja lastnica njegovega posestva hotela na istem mestu pred 16. leti postaviti drvarnico, oziroma pod to pretvezo verando, kakoršno želi sedaj Kobal. Ugovarjali so sosedi. Bil je velik komisijski ogled tedaj, in posestnici Logar je bilo prepovedano postaviti nameravano stavbo. Sedaj je Kobal prosil županstvo stavbnega dovoljenja. Mestno županstvo res razpiše ogled, h kateremu povabi obe sosedi. Na povabilu naznani; da prideta k ogledu občinska odbornika Tukač in Dragotin Lapajne. Ob določeni uri ni bilo nikogar. Posestnici gledata pri oknih, kdaj pride napovedana komisija, a Tukača in Lapajneta le ni. četrt ure pozneje, nego je bilo napovedano, prideta tajnik Novak in socialdemokrat Štravs ter neki erarični uradnik, najbrž zastopnik erarja. Prizadeti posestnici čakata napovedana odbornika, a zastonj. Naslednji dan sta šli sosedi v občinsko pisarno, da bi poizvedli, zakaj ni bilo komisije, Tu pa jima pove Julče, da je bil komisijski ogled, kakor j.e bilo napovedano. Saj ni bilo Tukača in Lapajneta, ne župana, kakor sta bila napovedana na povabilu, odvrneta. To je vseeno, ju zavrne tajnik, kdo je napisan na povabilu. Komisijski ogled se ie vršil, pa bi bili čakali na cesti. Zamudili sta ugovarjati, in.Kobal dobi stavbno dovoljenje, kar se je tudi zgodilo. Ali mislite, da je še kje kaj takega mogoče? Izpeljati jo pa poskušajo tako ali tako, samo da gre, četudi ni najlepše.
Jeseniške novice.
j še enkrat opozarjamo na shod, ki se vrši jutri ob pol 4. uri ponoldne v »Delavskem Domu« na Savi, na katerem poroča g. dr. šusteršič. Vabila, ki veljajo kot vstopnice, naj vsakdo prinese seboj. Nihče naših somišljenikov naj ne zamudi teera prevažnega zborovanja, najsibo delavec ali kmet. Četudi nekateri, katerih naš shod prav nič ne briga, vprašujejo, čemu kmet in delavec skupaj, to nič ne dene. Mi pa pravimo, kmet in delavec, ki ju edinijo ista načela, le trdno skupaj! Do svidenja!
j Socialnodemokraški »Bdeči Prapor« že ve povedati, kaj bo dr. šusteršič na shodu govoril. Vsakdo hoče že prerok biti. Bomo pa mi, ki sedaj še ne vemo, povedali, pa prav natančno, kaj bo naš voditelj govoril. Potem bo pa tudi »Rdeči Prapor« lahko razmeril, koliko preroškega duha tiči v njem.
j Nekaj javorniških Sokolov se je preteklo nedeljo v Žirovnici do krvi steplo, ker ni hotel nihče plačati vrčka piva, ki so ga bili izpili. Ta je pa zopet prava sokolska! Pil bi pač vsak, ko bi ne bilo treba tudi plačati. Se presneto nekateri Sokoli radi ravnajo po tisti: Mica Kovačeva, piva, nič pvačeva! Potem pa teče rdeča kri.
j Jeseniški Sokoli so dobili pretekli ponedeljek nekega Maksa Pirnata, da jim je predaval. Gorenjska sokolska »župa« je predavanje po Jesenicah pla-katirala. En tak plakat je visel tudi pri vhodu v podželezniški tunel. Ko ga nekdo bere, pridere neki Sokol in brav-ca oklofuta zato, ker jc bral plakat »župc«. No, ta sokolski močnik pač ne v6, čemu sc nabijajo plakati, pa hoče biti dobra. »župa«. Makso Pirnat naj jim prihodnjič predava o razliki med župo in močnikom, bo za jeseniškega Sokola prav hvaležna tvarina. Sokol res potrebuje večkratnega predavanja, ker jc doslej surov kot nov koc!
j Onemu junaškemu ptičku, ki se
je ob velikonočni procesiji s pokrito glavo drznil žaliti verski čut našega občinstva, so postala že prevroča tla na Jesenicah. Čuje se, da jo je v svoji veliki korajži že popihal neznanokam. Ker ga je popustilo junaštvo, je popustil še on — svojo službo. Precej drag špas!
j Kaj vse jezi naše liberalce! Nazaj velikonočna procesija, naprej pa vse naše gibanje. Z jezico omenjajo v »Slovenskem Domu«, da sta se udeležili procesije požarni brambi z Jesenic in Hrušice, veteranci, orožništvo itd. Mi pa le to pravimo: Čast omenjenim kor-poracijam, četudi vsi liberalci sredi ceste popokajo. Na tisoče občinstva je pri tej procesiji pokazalo svoje prepričanje, in kjer je toliko ljudstva, tam je tudi mesto za resne korporacije. Re-gljajoče žabe pa niso zmožne pametnemu človeku vzbuditi strahu. In s tem bodi dovolj! S kanoni pa itak ne mislimo iti na — žabe.
V sveto deželo.
Verni Slovenci!
Stopamo pred Vas z veselim ozna-nilom: V sveto deželo pojdemo!
Pred dvema letoma smo bili v Lur-du. Pod božjim in Marijinim varstvom se je. naše romanje izvršilo srečno; romarji so bili polni zadovoljnosti in hvaležnosti, da jim je bilo videti blaženi kraj Marijinega prikazanja.
Je pa še neki drug kraj na zemlji, kamor nas vleče srce, kjer doslej Slovenci še nikmo bili. To je dežela, katero že pridevek »sveta« dežela odlikuje od vseh drugih; dežela, katero je večna Beseda, ko je meso postala in med nami prebivala, počastila s svojim 351etnim bivanjem; dežela, v kateri se je zgodilo največje delo človeške zgodovine in najlepše delo usmiljenja božjega: odrešenje človeškega rodu; dežela, katero je Bog nam namakal s svojo krvjo. Dežela, o kateri smo že kot otroci slišali toliko pripovedovati v svetopisemskih zgodbah; dežela, katero imamo vedno pred očmi v nedeljskih evangelijih; dežela, za katero so stotisoči kristjanov srednjega veka v križarskih vojskah lili kri in darovali življenje.
Kdo izmed nas si ni že želel biti tam in gledati svete kraje, ki so tolikokrat v našem duhu?
Verni Slovenci! Zdaj je priložnost. Posamezniku je težko iti. V rlružbi domačih ljudi je to lahko. Zalo naprav-ljamo v tem letu
I. skupno slovensko romanje v sveto deželo.
Romanje bo trajalo od do 21. septembra.
Z ozirom na prostor na ladji se sprejme: 44 oseb v prvem, 142 v drugem, 350 v tretjem razredu. Skupaj 536 oseb.
Troški romanja so: Prvi razred 450 K, drugi 400 K, tretji 280 K.
Za tako dolgo potovanje jako nizka cena. S tem je plačano vse: vožnja, hrana, prenočišče in drugo.
Sprejemajo se samo zdrave osebe obojega spola.
Čas za priglašanje je od 1. aprila do 15. julija.
Kdor se priglasi, bo takoj dobil še natančnejše pojasnilo o pogojih in razmerah romanja.
Vsa pisma v tej zadevi naj se na-slovljajo: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani.
Verni Slovenci! Lepa prilika se Vam nudi! Čas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva. Stali borno na mestu, kjer je Dcvica povila božje Dete in ga položila v jaslice, in na mestu, kjer je stal križ, drevo življenja za Človeški rod — najsvetejši mesti za kristjana. Komur razmere pripuščajo, 3e pridruži svetemu potovanju!
V Ljubljani, 15. sušca 1910.
Odbor.
Ceno če£ko posteljno perje t
5 kg novo skuhl]K!)60 boliSe K 12 -, belo kot puh mehko sknblieno K 18 - K 24--- snežnobelo kot puh neuko skubljeno K 30 - K 36--. Ožilja iranko po povzetju. iarnena dovoljena proti povrnitvi poštnine Benedikt Sachsel, Lobes 159, prt Plznn, Češko. 3223 6-t
Pozor kolesarili
Močna kolesa od K 100*— naprej.
Finejše vrste od K 150 — naprej.
znana kot najfinejša z najlažjim tekom.
viiavna zatona ..Puchovlb" koles
Fr. Čuden, trgovec v Ljubljani.
1011 Ceniki zastonj ln poštnine prosti. tU
Cerkniške novice.
V Dolenji vasi je umrl 2. aprila bli-zo 92 let stari Andrej Petrič, po domače Poljak. Bil je mnogo let vaški pastir, sedaj pa je živel od milodarov. Dolenjski možje so temu ubogemu starčku priredili lep pogreb. Nosili so mrliča občinski odborniki in odbornik gospodarskega odseka iz Dolenje vasi s podžupanom vred.
Mrtvo so prepeljali iz Ljubljane Frančiško de Schiava, ženo bivšega tukajšnjega posestnika. Veliko nedeljo popoldne je bila pokopana na tukajšnjem pokopališču.
Službo občinskega tajnika je dobil g. Josip Kavčič, dosedaj tajnik in or-ganist v Toplicah na Dolenjskem.
Pri nabora dne 6. aprila je bilo potrjenih 24 mladeničev, med njimi oba načelnika Orlov, iz Cerknice in z Ra-keka. Načelnik cerkniških Sokoličev pa za enkrat še ne bo jedel komisa, dasi bi ga rad.
Ogen] na Bledu.
Včeraj ravno opolnoči je nastal ogenj v Ilkovi gostilni (tik Sekovaniča) v Gradu. Požar je bil velikansk. Pogorele so hiše Št. 47 in 48 (last gospe Mayer v Kranju) in št. 50, last Antona Bijol po domače Sodar, z vsemi gospodarskimi poslopji. Prihiteli so takoj gasilci z Bleda, Gorij, Zasipa, dalje iz Ribnega, Dobrave in Begunj. Domači gasilec Primož Hribar si je pri padcu pokazil roko, poškodoval se je tudi gasilec Zaspiški. Velika je bila nevarnost za ves gornji konec vasi Grad, ker so hiše silno na tesnem in poslopja krita z deskami. Toda neutrujenosti gasilcev, zlasti pa, ker so bile strehe od 'dežja mokre in je veter pihal proti novemu pokopališču, se je zahvaliti, da ije ostal požar omejen le na tri hiše.
Severno-fflbanska vstala.
Severna Albanija stavi sive lase tnladoturkom v glave, ampak ker so obriti, se pravzaprav to ne more reči, ampak to stoji, da jih severno-albanska vstaja zelo, zelo skrbi. Prizrenški in pristinški okraj sta pobunjena. Tistih jl5.000 Albancev, ki so se uprli, bije s (turškimi vojaki prave bitke. Bore se za Svojo samoupravo in zahtevajo, naj odpravijo novotarije, ki omejujejo albansko samostojnost. Hočejo, da razveljavijo postave o pobiranju davkov, o uvedbi arabske abecede in o novi postavi glede na rekrute. Proti novemu načinu pobiranja davkov so se Albanci že lani uspešno dvignili. Albanci zahtevajo latinico, Turki pa arabske črke po šolah. Proti splošni vojaški dolžnosti se upirajo Albanci zato, ker 'Abdul Hamid ni pobiral rekrutov med Albanci, pač pa je imel albansko telesno stražo. Turška vlada nasproti albanskim zahtevam noče odnehati. Ca-rigrajski mogotci upajo, da starejo s silo odpor albanskih gorcev, a lahko jih ne bodo premagali. Albanci prebivajo namreč v goratih pokrajinah, ki niso nič manj skalnate, kakor črnogorsko skalnato zidovje tam nad kotor-sko boko. Gore so visoke do 2000 m. Tako deželo je pa vojaško zelo težavno zasesti, težje kakor si osvojiti nenadoma Carigrad. Turki so dozdaj gradili po Albaniji le vojašnice in mošeje, prav nič pa niso storili za ceste.
Poroča se, da zahtevajo Albanci, naj zasede turški prestol zopet Abdul Hamid.
Srbi očitajo Avstriji, da je ona izzvala albanski upor. To laž si je Milo-vanovič izmislil, da ložje dobi dovoljenje Turčije za Jadransko železnico. Tudi preljubezniva in najzanesljivejša naša zaveznica Italija vpije po laškem časopisju, da je Avstrija nahujskala Albance.
O albanski vstaji so došla sledeča poročila:
Vstaja vedno hujša.
B e 1 g r a d, 9. aprila. Iz Skopelj poročajo: Cela severna Albanija je pobunjena. Od minule nedelje sem pri Peči in Ferizoviču neprestano grome topovi. Turki obstreljujejo utrdbo Ša-las. Turške čete imajo velikanske izgube. Iz Skopelj je odrinilo v pobunje-ne pokrajine pet turških bataljonov. Turške čete so si priborile nazaj šest topov, ki so jih Albanci vzeli Turkom. Hiše v Prištini so polne mrtvih in ranjencev. Albanski voditelji pričakujejo več tisoč novih albanskih vstašev. Turki še niti ne znajo, kje da je pravzaprav središče vstaje.
Šefket paša glavni poveljnik turškega
vojaštva v Albaniji.
Solun, 9. aprila. Šefket Torguh paša je imenovan za glavnega poveljnika turškili čet v Albaniji, )L Severno
Kosovo odpošlje I. armadni zbor 18 ba-taljnov.
Arnavtl odbili turški napad.
Sol u n, 9. aprila. Albance je napadel turški oddelek 200 mož z gorskimi topovi, a morali so se umakniti albanski premoči. Albanci so vzeli Turkom en top, dva municijska vozova in devet pušk Mavzerc.
Kako se bore v Albaniji.
B e 1 g r a d , 9. aprila. Tri dni so se Albanci borili s turškimi četami. Boji so trajali od ranega jutra do poznega večera. Albanci so bili oboroženi zgolj z noži, a so se kljub temu z vso silo vrgli na Turke in osvojili več turških topov. Prvi dan so izgubili Albanci 200 mož. Tudi ob cesti v Krištino so se bili grozni boji. Tako Turki kakor Albanci so mučili ranjence. Albanci so umorili djakovarskega kajkamana. Prištino in še nek drugi kraj Albanci oblegajo.
SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE!
Izpolnite in odpošljite v soboto »Slovencu« priložene položnice naše »Narodne obrambe«. Odbor »Narodne obrambe« je sklenil, da se pošiljanje darov za narodno-obrambne namene centralizira, zato pošljite vse darove, namenjene narodno-obrambnemu delu, na naslov »Slovenska kršč. socialna zveza« (odsek za narodno obrambo) v Ljubljani.
Nabirajte večje ali manjše vsote za brate ob slovenskih mejah pri vsaki priliki: v veselih družbah, porokah, pri izletih, igrah, kupčijah, spominjajte se narodno-obrambnega dela tudi pri žalostnih dogodkih, pri smrti Svojih dragih in v svojih oporokah. Posojilnice, županstva, društva, posamezniki, družine, omizja, pridružite se darovalcem po 20 K!
Opozorite na položnice Svoje prijatelje in znance. Porabite hitro vse položnice, da v prihodnji številki »Na-rodno-obrambnega Vestnlka« izkažemo mnogo darov. Hitimo bratom z dejanji na pomoč!
NARODNO-OBRAMBNI ODSEK »SLOVENSKE KRŠČANSKE SOCIALNE ZVEZE«.
Dnevne novice.
-F Ploj na begu. Kar smo napovedali, to se že izvršuje. Razboriti hofrat Pl o j je zgrabil za jčji panir in v potu svojega obraza organizuje — beg pred resnim odporom zoper vladno predlogo o laški fakulteti. V svojem oficijoz-nem glasilu »Slov. Narod« je pretekli torek razlagal, da je uspešen odpor zoper vladno predlogo sploh nemogoč! Češ, v odseku se stvar ne da dolgo za-vleči — v zbornici pa »Krekova giljotina« onemogoča junaško borbo, ki bi jo sicer tako moški in bojaželjni hofrat iskusno rad započel. Tako pripravlja znajdljivi hofrat slovensko javnost na to, kar je že zdavna sklenjeno v njegovih rodoljubnih prsih: na kapitulacijo pred vlado in nemškimi strankami, ki hočejo na slovenske stroške plačati laško zvestobo v boju zoper Slovane. Razume se, da so vsi izgovori, ki jih dunajski hofrat navaja za svojo nameravano junaško »nazaj-kocentracijo«, prazni. Kaj se z odločnostjo in vztrajnostjo doseže v odseku, je lansko poletje dokazal poslanec Gostinčar, ki je — potem, ko se je bil gospod hofrat zmuznil — čisto sam zaprečil vladno predlogo. Seve, dunajskega hofrata in njegove ljubljanske lakaje to še danes boli in zato je še nedavno »Slov. Narod« zaničljivo pisal o Gostinčar j evih čenčah in se naravnost jezil nad stvarnim uspehom onega Gostinčarjevega nastopa! In če je poslanec Gostinčar sam bil v odseku, bo vendar sprevidel najbolj zabit hofratov pristaš in lakaj, da je to doseči tem laglje štirim jugoslovanskim zastopnikom v proračunskem odseku, med katerim nahajamo take veleume, kakor jc dunajski hofrat Ploj — seve pod pogojem, da vsak v tej četvorici zvesto in pošteno vrši svojo narodno dolžnost. Izgovor ne sme tu veljati prav nobeden. Sicer pa Jugoslovani v odseku ne bodo osamljeni — kajti, poročali smo že svojedobno, da je sklenila »Slov. Jednota« na predlog dr. Šuster-šiča, da bo v celoti najodločneje podpirala tozadevno akcijo Slovanov. Pa tudi to je prazno, da bi bil — če predloga sploh pride iz odseka — v zbornici resen odpor nemogoč. To velja pač za prvo branje, ki je že končano. Pri drugem branju, ki se vrši o odsekovem poročilu, je pa uspešen odpor tudi mogoč, pod pogojem, da vsi jugoslovanski poslanci sodelujejo lojalno v brezobzirnem, doslednem nastopu in jih pri tem — kar je sklenjena stvar — resno podpirajo ostalo stranke, »Slovanske
Jednote«. Podrobnosti sev6 ne bomo navajali, ker bi bilo naravnost topo, da bi hoteli informirati vlado! Sicer pa do drugega branja v zbornici niti ne pride, če jugoslovanski člani proračunskega odseka store svojo dolžnost v polni meri. In sveta dolžnost vsacega izmed njih je, zastaviti vse svoje moči. Zastopnika »Slovenskega kluba« bodeta to storila, to ve celi svet. Celi svet pa nestrpno pričakuje dejanj obeh zastopnikov »Zveze južnih Slavena«. A po torkovem članku v »Slov. Narodu« žalibog nima pričakovati drugega, — nego kopico praznih izgovorov srbori-tega dunajskega hofrata.
-j- Vrhunec hinavščine. Izvestni dunajski birokrat se je v »Slov. Nar.«, svojem oficijoznem glasilu, zagnal z ogromno vehemenco v »Krekovo g i 1 j o t i n o«, češ, da novi opravilnik njemu, boja in obstrukcije željnemu hofratu, onemogoča — obstrukcijo. Ne bomo se sklicevali na to, da je divji gospod hofrat sani glasoval za »Krekovo giljotino« in še popred tozadevni predlog poslanec Kramar, Udržal, šusteršič počastil s svojim lastnoročnim podpisom. Kajti to bi bilo preveč, iskati kaj doslednosti pri kandidatu »Kmečke zveze«, ki je pač spravil glasove »Kmečke zveze« — po srečni izvolitvi pa takoj pobegnil v tabor mestnih liberalcev. Pač pa je naša žurnalistična dolžnost, opozoriti gosp. hofrata na tiste obupne kozolce, ki jih je preobračal ob času, ko sta »Slovenski klub« in klub čeških agrarcev z obstrukcijo zaprla sapo nemški in vladni prevzetnosti. Kako je takrat gospod hofrat in maršal Rtickvvarts razgrajal in tulil zoper obstrukcijo, kako je spletkaril z Nemci in vlado zoper slovenske in češke brate, ki so stali v ognju v boju za slovanstvo. To vse je še v živem spominu vseh, ki so zasledovali dogodke lanskega poletja in jeseni, ki smo jih bili vestno zabeležili. Gospod hofrat ni vedel, kaj bi vse počel zoper obstrukcijo in je kar zbolel iz strahu, — kajti kot posledica obstrukcije mu je pretila politična smrt, razpust zbornice! Lojalni in pošteni gospod hofrat namreč dobro ve, kaj mu bodo kmetje njegovega volivnega okraja povedali, kadar pride dan novih volitev — obračuna dan. On dobro ve, da bo ta dan zanj dan ljudske sodbe, sodni-dan. Zato.pa in vsled prirojene hof-ratske ponižnosti so njegove verne oči obrnjene samo na zgoraj, kjer visijo z zlatom obrobljeni fraki in zlati knofi. Tam še doseči, kar se doseči da, — si misli možati in rodoljubni gospod — vsaj kako drobtinico, ki odpade včasih celo za šnorarja končno. Kako že pravi nemški pregovor: »Zeit gewonnen, alles gewonnen.« Obsojen na politično smrt od svojih volivcev, je gospod hofrat hvaležen za vsak dan političnega življenja, ki mu ga še nakloni c. kr. vlada — zoper katero je baje gospod hofrat v opoziciji in zoper katero bi še celo »obstruiral«, če bi mu to dovolila. In tak — gospod se osme-li, zaganjati se v »Krekovo giljotino«! Resnica je in to bo slovenski svet prav kmalu zopet videl, da gospod hofrat ne bo nikdar speljal doslednega, resnega odpora zoper vlado in zlasti ne zoper laško fakulteto. Gospod hofrat ne bo nikdar resno obstruiral, prvič, ker mu vlada tega ne dovoli, in drugič, ker se razpusta državnega zbora še bolj boji, kot vrag žegnane vode. Kajti kdo bo gospoda hofrata še volil v državni zbor? Štajerski kmetje ne, ker z uskokom ne marajo značajni slovenski možje nič imeti opraviti. Ali mu bodo dali mandatek ljubljanski liberalci? Odkod vzeti! Skratka, ni je, ni je žemljice, kjer bi gospod hofrat dobil še mandat. — In ta gospod se pritožuje zoper »Krekovo giljotino«. Prišel bo pod giljotino, to je res, a to bo giljotina njegovih volivcev!
+ Ploj v škripcih. V svoji velikanski zadregi je dični gospod hofrat v svojem oficijoznem glasilu »Slov e n-s k i Narod« zadnji torek nagroma-dil kopico osebnih napadov na poslanca dr. šusteršiča. Ne pride nam na um, izkazati gospodu hofratu čast, da bi ž njim polemizirali. To bomo šele storili, kadar bo na novo izvoljen. Toda javnost ima pravico do jasne slike tega liofratskega politika in zato moramo njegov glavni napad na dr. Šusteršiča priobčiti tudi širši slovenski javnosti, nego je ona, ki čita »Slovenski Narod«. Dični gospod hofrat se namreč pritožuje, da je prvo branje vladne predloge o laški fakulteti po krivdi dr. Šusteršiča prišlo na dnevni red, češ da jc dr. šusteršič predsedniku Pattaju dovolil, naj dene laško fakulteto na dnevni red. Imenitni gospod dvorni svetnik seveda dobro ve, da je stvar predsednika, sestaviti dnevni red in da se predsednik P a 11 a i ne nahaja v nobeni odvisnosti od načelnika »Slovenskega kluba«, Toda to je postranska
stvar. Glavna stvar je, da je predsednik Pattai naznanil dvakrat v seji klubovih načelnikov v dični in čestlt« Ijivi navzočnosti gospoda hofrata Ploja, da bo dal prvo branje pred-loge o laški fakulteti na dnevni red, in sicer kot prvo točko za 182 mili jonskim posojilom. A navzoči gospod hofrat Ploj je molčal kakor grob in ni črhnil niti besedice proti tej nameri predsednikovi, pač pa sta ugovarjala zastopnika »Slovenskega kluba« dr. šusteršič in dr. Korošec in zahtevala, da mora priti predloga zakona zoper pijančevanje pred prvo branje fakultete. Predsednik Pattai se je spočetka branil, ugoditi tej zahtevi, pozneje pa je naznanil dr. Šusteršiču, da bo tej zahtevi »Slovenskega kluba« ugodil, kar je dr. Šusteršič seveda vzel z zadovoljstvom na znanje. Sicer je pa to danes obsoletno. Prvo branje se sploh ne da zaprečiti proti volji predsednika in večine zbornice, ki je odločno za rešitev laške fakultete. To v6 gospod hofrat jako dobro. On vč tudi ravnotako dobro, da je dosledno molčal na pristojnem mestu, to je: v kon« ferenci načelnikov. Sedaj pa nosi gospod hofrat kukavična jajca na nepri-i stojno mesto, t j. v »Slov. Narod«. Po parlamentarnem običaju, ki je gospodu hofratu dobro znan, Je gospod hofrat in po njem njegov klub pritrdil, da so vrši prvo branje laške fakultete takof za 182 milijonskim posojilom, ker zoper tozadevno predsednikovo naznanilo v konferenci načelnikov nI ugovarjal. Kajti načelnik, ki ne ugovarja, se smatra, da je pritrdil predlogu predsednika. Sedaj se pa gospod hof-rat krega zoper to, komur je on sam pritrdil na najslovesnejši način, t. j. v, konferenci načelnikov. Gotovo lepa poteza v značaju dičnega dunajskega hofrata.
+ Kakor raztrgan doktor preobrat
ča »Slovenski Narod« zadnje sobote posamezne stavke zloglasnega komuni-* keja in dokazuje iz dozdevnega nesoglasja v objavah raznih listov, da to ni bil »komunike«. Toda ta izgovor je ravno tako smešen, kakor vse, kar je naš liberalni kolega spisal v zadevi komunikeja. Med objavami posameznih listov ni nobenega nesoglasja, temi več, kakor ponavadi je vsak list iz komunikeja pobral, kar je hotel. Nekateri listi so prinesli nekoliko več, drugi nekoliko manj, ker nihče ne more lista siliti, da komunike objavi celotno. Komunike je bil precej dolg in objavljen v hektografirani izdaji bosanske korespondence. Iz te korespondence je potem vsak list ponatisnil, kar je hotel. Povdarjamo še enkrat, da je urednik in izdajatelj bosanske korespondence Hrvat Langer, ki je v najožjem stiku s člani »Zveze južnih Slavena«.
-f Velikanski vpliv »klerikalcev« na avstrijsko časopisje. Danes teden je »Slovenski Narod« priobčil notico, ki jo moramo vendar zabeležiti, ker je prezanimiva. »Slovenski Narod« resno pripoveduje, da so »klerikalci« dali zloglasni komunike o zadnji seji »Zveze Južnih Slavena« v liste! Iz tega torej jasno sledi, da imamo »klerikalci« neomejen vpliv na vse časopisje, osobito tudi na nemško, pa tudi na slovensko liberalno in hrvaško časopisje. V veliki zadregi, v katero je vsled komunikeja prišel »Slovenski Narod«, je namreč popolnoma prezrl, da so komunike prinesli vsi nemški časopisi, vsi hrvaški časopisi, razun tega pa tudi »Slovenski Narod« sam, — tedaj imajo ti preklicani »klerikalci« vse v žepu in ubogi dr. Konrad V o d u š e k pravzaprav vodi boj zoper »klerikalce«, če si prizadeva »Slovenski Narod« s pomočjo delnic »Narodne Tiskarne« dobiti zase. Pameten človek naj si iz tega napravi ■sodbo o resnosti liberalnega ljubljanskega dnevnika.
+ »Paradiž«. Naše poročilo o ne-čuvenih dogodkih v šolarski koloniji ljubljanske občine je vzbudilo velikansko senzacijo v celi javnosti. Izvestno časopisje je seveda v veliki zadregi. Nad vse komičen je pa način, po katerem si je »Slovenski Narod« hotel pomagati iz zadrege. Glasilo ljubljanskega magistrata je zlilo celo golido gnojnice na razne ljudi, o katerih vendar mora priznati najbolj zabiti človek, naj bo tega ali onega mišljenja, cla s »Paradižem« nimajo absolutno nič opraviti. Tu sc gre za »paradiški« sistem, in ta sistem je tisto, kar kruto graja in obsoja cela javnost. Ta sistem je obstojal v tem, da so mladi moški nadzirali mlade deklice ponoči v spalnici. To je tisto, na čemur se zgraža vsak pameten človek, ki si je ohranil le količkaj čuta za dostojnost. In ta sistem so izvestni faktorji ljubljanske občine. Vnovič poziv-ljemo deželni šolski svet, da z bakljo posveti v te razmere in dožene. katero
določeno osebo zadene prva osebna krivda. Vsa kruto užaljena javnost ima pravico to zahtevati in deželni šolski svet bi zanemarjal svoje najprimitiv-neje dolžnosti, če ne poseže vmes, ne oziraje se na katerokoli osebo s tisto brezobzirnostjo, ki je v tako resnem slučaju edino umestna.
+ Nam nič ne imponira! »Tages-post« objavlja skrajno skrivnosten članek z napisom »Caveant!«, kakor so svojčas Rimljani zapisali na pasjo hišice, da ni Castor ali Diana popadla tujcev. V tem članku, ki nič določenega ne pove, ampak nedoločno in tajnogrozeče bobni kakor lava pod zemljo, hoče »Tagespost« dunajsko vlado prepričati, da na Spodnjem Štajerskem jako nevarno vr6 in sicer med — Nemci! Pravi, da vlada povsod »velika nervoznost« med njimi, da »gibanja ne bo mogoče omejiti«, da bodo »krepki in izšolani nemški spodnještajerci pošteno udarili«, sploh da bo ondi izbruhnila kmalu revolucija, ako bo vlada še nadalje dražila in zapostavljala. Vrag vedi, kaj to naivno pisanje pomeni! Morebiti so gospodje v Gradcu slabe volje, ker je »Zivnostenska banka« menda ondi hišo kupila ali jo saj namerava, pa zdaj svojo nervoznost izlivajo v člankih, ki se bero malodane kakor skrivno razodetje. Ampak mi nemške alpske bolečine dobro poznamo. Vsa ta člankarija ima le namen, Slovence uplašiti, da bi opustili ob-strukcijo v štajerskem deželnem zboru, katera je Nemcem tako neljuba. Slovenska obstrukcija v štajerskem deželnem zboru pomeni, da v Avstriji ni samo češko-nemško, ampak tudi sloven-sko-nemško vprašanje, ki se mora rešiti. Nemcem to seveda nikakor ni prav in ker drugače ne moi-ejo, pa pisarijo take abotnosti, ki naj Avstrijo prepričajo, da na Spodnjem Štajerskem ne prebivajo samo Slovenci, ampak tudi nemčui^i, ki so baje silno razburjeni in bodo celo Cislitvanijo v zrak pognali, ako se Slovencem izpolnijo njihove upravičene zahteve. Toda Slovenci niso včeraj na svet prišli, da bi se nemških groženj bali. Boji se jih le sedanja vlada, ki živi od milosti nemških nacionalcev. To pa nam je vseeno, da se le mi ne bojimo. Saj si bomo pomagali sami brez vlade in brez milosti, zakaj kar nam gre, za to se bomo bojevali s tisto žilavostjo, ki nam je svojska!
+ Levite je prebiral nemško-na-rodni državni poslanec Dobernik na velikem strankarskem shodu celovškim volivcem v soboto na večer pri »Sand-wirtu«, da se je kar bliskalo! Govoril je nekako takole: Vi celovški Nemci ste veliki fzaerji! Nemško pa »heil«, to je začetek in konec vsega, kar znate in delate! Vedeti pa morate, da je Hani-bal že pred vrati! To je pa Vseslovenska Ljudska Stranka! Čudno so se pogledovali verni poslušalci. Ta mrha! Ta bindišar! ta fakin, ta surovež bi nam moral denar nositi, pri nas kupovati, zdaj se pa organizira! Glej ga spaka! Ampak Dobernik je oznanil še drug čisto nov evangelij za nemške prenapeteže, ki sedijo v Celovcu med štirimi stenami in ne vidijo drugega kakor denar v svojem žepu. Rekel je: edina pomoč proti Slovencem je, da se slovenski učimo. Dr. Metnic, ki je stal pred Dobemikom, je sklenil, takoj slovensko slovnico si kupiti ter se skupaj z ono starikavo punco na kolodvoru, ki d& po njegovem naročilu Slovence zapirati, ako zahtevajo slovenske karte, slovenski učiti. Predbacival je Celov-čanom, da nič ne skrbijo za obrtnike. Cena stanovanja bi bila potrebna. Dr. Metnic, celovški župan, ki ima pol Celovca v oblasti, ker so mu vsi dolžni, in ki ima nebroj hiš, kjer se stanovanja drago plačujejo, je v svojem srcu izrekel slovesno nezaupnico Doberniku. Da niso hajlovci v socialnem oziru ničesar storili za ljudstvo, smo mi že davno vedeli, sami so pa to izvedeli šele v sredo od Dobernika. Zanimivo je bilo, da je Dobernik natančno poročal o ustanovitvi Vseslov. Ljudske Stranke v Ljubljani. Posebno so se Nemci čudili, da zdaj Slovenci menda grobove kopljejo za Nemce, med tem, ko so si že mislili, da bodo na Koroškem kmalu zadnjega Slovenca v grob položili. Staro pesem o velikem nemškem direktnem davku je Dobernik tudi lajnal kot navadno vsak Nemec. O slovanski krvi na avstrijskih bojiščih ni vedel povedati nič. Popolnoma razumljivo. Junak je pač v jeziku in peresu, sicer je pa izdajalec lastnega rodu, ker je Slovenec po rodu. Njegov oče je govoril imenitno slovenščino. To so potem že pravi rešitelji celovških Nemcev. Nazadnje se mu je izrekla zaupnica. No, radi smo vstali, ker mož je večinoma resnico govoril, kakor krivi prerok Balaam v svetem pismu, ki je hotel preklinjati, pa jc moral blagoslavljati!
Veste kaj, gospod Dobernik? Ali ni škoda, da ste pustili Slovence in šli med take omejene in lene ljudi, kakor so koroški Nemci? Škoda za vas, ker ste v nevarnosti da izgubite s časom vse lepe lastnosti, ki jih še imate od slovenske matere! Tako brihten človek kakor Vi, ne spada med celovške bu-tlne.
+ Nova maša. Na praznik Marijinega Oznanjenja je bila na Brezjah nova maša. Pel jo je č, p. Vladimir Bobek iz Ribnice.
+ Naše mladeniško gibanje. To nedeljo se vršita že naznanjena mlade-niška tečaja v Radečah, kamor gre V. Jeločnik in v Š m a r t n e m pri Litiji, kamor gre F. Terseglav. — To nedeljo teden, torej 17. aprila, se vršita tečaja v S e 1 c i h za selško-železniški okraj, predava J. Podlesnik, in v Z a -gradcu za krško župnijo, za župnijo žu-žemberško, Ambrus, Hinje, Dobrniče in sosednje vasi; govorila bosta F. Terseglav m V. Jeločnik.
+ Obmejna slovenska zmnr*« pri občinskih volitvah v Polički vasi blizu Št. Ilja na Spodnjem Štajerskem je velikega pomena. Polička vas tvori most iz Št. Ilja na Jarenino in spada mod tiste točke, ki si jih je Sudmarka izbrala za naseljevanje švabov iz rajha in po-tisnjenje slovenske meje na jug. Pri občinskih volitvah so Sudmarkovci razvili strašno agitacijo in obljubili celo 10.000 K iz Siidmarkinega fonda za novo cesto, dan pred volitvijo je v občini počivalo vse delo, nemčurji so posamezne volivce plačevali in pijača je tekla, da je daleč na okoli smrdelo. Kljub temu pa so Slovenci sijajno zmagali; v 1. razredu so dobili 6 glasov, v 2. razredu 16 glasov, nemčurji 6, v 3. razredu pa 63, prodanci pa borih 20. Polička vas bo sedaj stala krepko na straži proti Nemcu, ki sili v Jarenino in upati je, da se nenasitnost germanske volkulje ustavi ob narodni zavednosti katoliških Slovencev.
+ Za »Ljudski sklad« so darovali gg.: dr. Janko Hočevar, drž. poslanec, 60 K; Simon Juvan, posestnik, 5 K; Ivan Štular, posestnik, 2 K; Ivan Tu-šar, c. kr. uradnik, 2 K.
—	Umrli prelat Peter Flego. Truplo na Dunaju umrlega prelata msgr. Petra Flego so v četrtek odpeljali po c. kr. državni železnici v Trst. Ob 10. uri dopoldne je truplo blagoslovil v cei-kvi Presv. Srca Jezusovega nadškof dr. Nagi, ki je tudi pel črno sv. mašo za pokojnika ob številni asistenci duhovnikov, med katerimi je bil tudi tržaški kanonik Buttigno. Pogreb rajnega prelata se bo vršil v Trstu v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 11. uri dopoldne iz državnega kolodvora. N. v m. p.!
—	Z Brezlj. Velikonočna veselica je izvrstno uspela. Vse točke sporeda so se kaj lepo izvršile, zlasti igralci igre »Izgubljeni sin« so topot sami sebe prekosili. Občinstvo je bilo polno-številno.
—	Samonmor na vojni ladji. Na
vojni ladji »Arp&d« se je obesil iz dose-daj neznanega vzroka mornar Barbier.
—	Morilec tržaških kočij ažev zopet na delu. Roparski napad se je izvršil v Četrtek zvečer na cesti od Lokev do Divače okrog desete ure. Na mladeniča Jančar, ki se je peljal na vozu domov, je skočil nek moški. Ker je hitro pognal konja, je napadalec imenovanega le vsega raztrgal okoli vratu in mu odtrgal tudi vso plat suknje.
—	Poštna vest. Višji poštni oskrbnik g. J. V i d m a r v Pulju je imenovan za poštnega ravnatelja.
—	Vič-Glince. — »Bogomila« na Viču vabi k predavanju, katero priredi v ponedeljek, dne 11. t. m., ob pol osmih zvečer v društveni sobi. Predaval bo g. dr. Josip Jerše.
—	Halleyev komet so opazili včeraj iz londonskega observatorija.
—	Poizkušen samoumor nadporočnika, ker mu je nevesta postala nezvesta. V Celovcu si je pognal krogljo v glavo pred stanovanjem svoje izvoljen-ke nadporočnik Jožef Hreglich, ker se je zaročila z nekim drugim. Kroglja je ranila obe očesi. Lani je bil prestavljen iz Celovca v Temešvar, v četrtek je pa zopet prišel v Celovec. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, od tam v vojaško. Ranjen je nevarno. Doma je iz Trsta.
—	Predavanje o živinoreji. Deželni mlekarski in živinorejski nadzornik g. Legvart bode imel jutri v nedeljo sledeča predavanja o živinoreji: Ob 7. uri zjutraj v Vodicah, ob 10. uri dopoldne v Radomljah pri Kamniku in ob 3. uri popoldne v Domžalah.
—	Spremembe pri južni železnici. Gosp. Josip G o s t i š a, postajenačelnik v Št. Petru, je imenovan prometnim kontrolorjem na Zidani most. V št. Peter pride za postajenačelnika g. Ivan Arhar, dosedaj postajenačelnik v Divači, na njegovo mesto pa g. Karel
Gabrijel, revident pri prometnem inšpektoratu v Trstu. Koncipist pri prometnemu ravnateljstvu na Dunaju, gospod dr. Aleksander F a t u r, je premeščen k prometnemu inšpektoratu v Trst, g. Jakob Prek, revident v Trstu, je imenovan postajenačelnikom v Vu-zenici na Štajerskem, gosp. Friderik Perne, asistent iz Divače, je pa premeščen v Trbovlje.
—	Vprašanje Iz Kranja. Zakaj ni šla požarna branil a iz Kranja v Medvode gasit, ko je bila povabljena. To vprašanje je šlo pretekli teden od ust do ust. Odgovor se pričakuje.
—	Ker ji je oče odrekel željo, je streljala nase. Obstrelila se je na Čatežu ob Savi v sredo dne 6. t. m. opoludne 17 in polletna kmetska dekle Amalija Jazbec v vasi Čatež z revolverjem v prsi, ker ji je oče odrekel neko njeno željo. Hudo krvavečo deklino so odpeljali v Brežice v bolnišnico, kjer do danes še živi. Krogle ji še niso odstranili. Dekle je rado prebiralo brezverne časnike, brošure in romane. Stariši, varujte otroke strupenega časopisja!
—	Za vlomilci senožeške cerkve so dobili sled do vrh Gaberka, približno, kjer se razcepi državna cesta od poti, vodeče do vasi Senadole. Nekoliko stran na desno roko proti Trstu med borovjem, kako uro od Senožeč hoda, so se našle razne razbite stvari, kakor šipe in deščice od kanon- tabel in pa raztrgane kanon-tablske molitve. Dobil se je na tem mestu tudi kovinast drog od mašnega keliha, ki veže zgornji in spodnji kelihov del. Tatovi so pustili ondi tudi en precej raztrgan kos obrisne rute, ukradene v zakristiji. — Okolu dveh zjutraj dne 7. aprila so prišle v Divačo 3 osebe na kolodvor vpra-šavši kdaj odhaja prvi vlak proti Gorici. Govorili so laško in nemško. Dve moško oblečeni ste prišle v kolodvorsko vežo, dočim je žensko oblečena stala le od daleč pri pragu. Po mnenju očividca je bila gotovo moška tudi ta v žensko oblečena oseba. Na vprašanje vratarjevo, zakaj ne gredo v čakalnico, so jo kmalu pobrisale, in se niso več vrnile na kolodvor.
—	Reteče pri Škofji Loki. Na belo
nedeljo je priredilo naše izobraževalno društvo šaloigro »Črevljar«, godeški fantje-člani so pa dodali burko »Krč-mar pri zvitem rogu«. Igralci so imeli pičlo odmerjen čas — štirinajst dni — pa so se postavili. Kdor je prireditev videl, je to sodbo moral izreči. Igri sta se res posrečili. Priča temu neprestan smeh občinstva. Društvo je priredilo že par iger, ta prireditev je znaten korak naprej! Fantje, le korajžo! Kaj pa udeležba? Bila je povoljna, res da ne toliko obilna, kot bi bilo želeti. Morebiti je bilo temu krivo slabo vreme, torej pa na še veselejše svidenje prihodnjič!
—	Iz Stare Loke. Sobotna šetvilka »Slovenca« se prodaja v trafiki Marije Dolenc št. 7. Velikonočna številka je bila takoj razprodana.
—	Komenda. Nedavno so se vršile tu dopolnilne volitve za krajni šolski svet. Od gotove strani se je skušalo v kalnem ribariti, a se ni posrečilo. Volilo je do 70 odbornikov, ker je všolanih 7 občin. Za predsednika si je krajni šolski svet soglasno izbral Franca Čebul j, posestnika na Potoku; za podpredsednika pa je izvolil Josipa Lah, posestnika na Klancu; oba sta odločna pristaša S. L. S.
—	Nova okrajna cesta. Iz Hinj se nam piše: Dne 5. t. m. se je jela graditi nova okrajna cesta Zvirče-Hinje, ki bo odprla pot v sredino Suhe Krajine. Gradi jo dobroznani velepodjetnik g. Lončarič s svojimi priznano izvrstnimi delavci.
—	Podružnica »Slomškove zveze« v Trnovem priredi v smislu § 31. društvenih pravil shod dne 14. aprila t. 1., popoldne ob treh v Št. Petru na Krasu (hotel južni kolodvor). Na tem shodu bode predaval gospod profesor in deželni odbornik Evgen Jarc »o varstvu zgodovinskih spomenikov in o prirod-nih lepotah v naši deželi«. Vse društve-nike, somišljenike in šolske prijatelje vabi podružnični odbor k obilni udeležbi. Za odbor podružnice »Slomškove zveze« v Trnovem: J. Ravnikar, t. č. predsednik. J. Grad, t. č. tajnik.
—	Na šenturškl gori je priredilo katol. slov. izobraževalno društvo pre-tečeno nedeljo igro: »Kmet Herod«. Nepričakovano dobro so izvršili vsi svoje vloge, zlasti vrlo dobro je gospod učitelj pogodil kmet-Heroda. Mnogoštevilni gledalci so z zadovoljstvom zapustili gledališčni prostor.
—- Na Crnučrh je imel v ponedeljek v izobrnva.1 »Km društv 1 <"-srod nadzornik I c vi • r eda anie o živinoreji, gospod aujunkt ZdoLek ta o sadjereji.
—	Kaznovan tat. Iz Gorenje Brani-ce na Vipavskem se nam piše: Še nekaj! Našo dolino obiskujejo Tržačani kaj radi. Med njimi včasih tudi indi-vidui jako dvomljive vrednosti, V ponedeljek zjutraj ob 4. uri so se pripeljali k posestniku Žvokelju pri Čeho-vinih štirje tržaški potepenci. Ker pa je bilo dvorišče zaprto, spravili so enega čez zid, da je šel krast purane, ki so bili na dvorišču. Ravno enega je zadavil, ko se zbudita gospodar in hlapec. Poslednji plane pokoncu, vrže se na ubogega Tržačana in mu tako prismo-di po glavi, da se revež prevali na tla. Nato se spravi nanj še gospodar sam; oba ga prav dobro premikastita. Drugi trije so jo med tem že odkurili; uzmo-vič pa je prejel preje za plačilo zaslužene batine, za purana pa je moral plačati še deset kron. Tako se pokaže takim tržaškim tičem; mi pa jim svetu-jemOj naj rajši ostajajo doma v tržaških beznicah, kakor pa zahajajo k nam samo rogovilit. Tudi v Štanjelu so prejšnji dan napravili neumnost, da so odpeljali nekemu vozniku kole-selj in konje, kar je pa k sreči kmalu zopet oboje našel.
Umrli rojaki v Ameriki. V Jolietu je umrl v soboto 19. marca rojak Franc Zagorec star 58 let, rojen v vasi Petane v Šmihelski fari na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko, oziroma v Joliet pred 18 leti. V ponedeljek je pa umrl vnuk pokojnikov, dve leti stari Edvard Turk na domu svojih starišev po 12-tedenski bolezni. Stari oče in vnuk sta imela skupen pogreb. — V Clevelandu je umrl po nekaj mesečni bolezni rojak Franc Jakšič, star 65 let. V Ameriki je bival nad 18 let. Doma je bil iz Sodje vasi, fara Zužemberg. — 20. marca je umrla v Clevelandu Marija Blatnik, stara 24 let v nedeljo zjutraj v mestni bolnici. Bolehala že delj časa. Doma je bila iz Cerknice. V Ameriki je bila kakih 7 let. Tukaj zapušča moža, enega sina, v stari domovini pa mater in sestro. — V nedeljo 20. marca tudi v Clevelandu je pa umrl 281etni stari rojak Ivan Roje po sedem mesečni bolezni. Doma je bil iz Retja pri Loškem Potoku in je prišel v Ameriko pred 6. leti.
—	Umor na strehi železniškega voza. Vojaki — morilci. Nedaleč od Belovara zgodil se je preteklo soboto ponoči zločin, ki kaže veliko podivjanost. Vlak, ki je vozil iz Križevaca v Belovar, je bil poln potnikov, večinoma vojakov. Ker so bili vsi vagoni napolnjeni, so morali mnogi stati na hodnikih. Nekateri vojaki so se obrnili na železniškega sprevodnika Ivana Ka-matnika, da jim preskrbi prostor, česai pa ni mogel. Radi tega so se vojaki začeli prepirati s sprevodnikom. Prepir je vedno bolj naraščal, vojaki so vedno bolj besneli in končno navalili na sprevodnika, da ga vržejo raz — vozečega vlaka. Sprevodnik se je pred vojaki \ nepopisnem strahu začel umikati, a vojaki so hiteli za njim kakor zverine. Sprevodnik je bežal pred besnečimi vojaki na streho vagona, da se reši. Ko se vojakom ni posrečilo, da bi ga vrgli s strehe v globino, so izvlekli bajonete ter ga začeli bosti in ga težko ranili Sprevodnik je kričal v smrtnih bolečinah a ga ni nihče čul. Čez nekolike časa so vojaki odnehali. Ko je vlak došel v postajo Rovišče, ni bilo o sprevodniku nobenega sledu. Nekateri potniki so trdili, da so Čuli z vagonskt strehe neko kričanje. Ko so preiskali vse vagonske strehe, so našli na eni izmed njih sprevodnikovo truplo vse prebodeno in razmesarjeno. Vsa strehe dotičnega vagona je bila oblita s krvjo. Vojaška oblast v Belovaru poizveduje po krvoločnih morilcih.
SODBA
Izkušene gospodinje«
fKathreiner VCneippova sladna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moia in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim, trhlega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.
#1.1* IV
—	Aretirana tržaška trgovca. Deželno sodišče je radi goljufij dalo aretirati in zapreti trgovca z vinom in posestnika Mozesa Morpurgo in. trgovca z vinom Jožefa pl. Fachinetti.
—	Vajenčeva nesreča. Na delu pri novi vojni ladji »Zriny« je padel z neke lestve globoko v globočino 151etni vajenec Avguštin Fortuna ter se težko poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Biki ln osi! v politiki.
Včerajšnji »Narod« zdihuje vsled imenovanj komisije za licencovanje bikov, češ, da je deželni odbor izgnal iz njih vso naprednost in da bodo odslej vsi kranjski biki postali »pobožni«, neka vrsta rogatih »političnih klerikalcev«. Mi se nečemo spuščati v razmo-trivanja bikovskih »pobožnosti« iz prejšnjih let, omenimo le, da so hodili včasih bike licencirat gospodje, ki še razločka med bikom in volom niso poznali in so, kakor se je drastično izrazil na zadnjem shodu živinorejcev neki kmet, »bolj licencirali moža kakor bika«. Sicer so pa po previdnosti deželnega odbora v komisijah čisto pravično zastopane vse stranke in vse de-želnozborske kuri je. Vidite, ljubi liberalci, ker na Kranjskem toliko oslov politiko dela, so se pa še biki splašili!
LlnbUanske novice.
lj Seja S. K. S. Z. se vrši v ponedeljek, dne 11. t. m., ob pol osmih zvečer.
lj Jutri v nedeljo, ob pol 7. uri zvečer v dvorani »Rokodelskega doma« (Komenskega ulica št. 12) zabavni večer »Katoliškega društva za delavke« z lepim pevskim sporedom in zanimivo igro: »Devica Orleanska«.
lj Jugoslovanska Strokovna Zveza bo imela svojo sejo v ponedeljek teden, dne 18. aprila t. 1., ob pol 7. uri zvečer v društveni pisarni, Dunajska cesta št. 12, I. nadstropje na levo.
lj Vincencijeva družba ima jutri v nedeljo svoj društveni shod v »Marija-nišču«. Ob tričetrt na 6. litanije v raa-rijaniški kapeli, potem zborovanje: nagovor g. dr. Alojzija Nastrana, poročila predsednika in konferenčnih načelnikov.
lj Predavanje v S. K. S. Z. V torek je predaval v S. K. S. Z. cand. iur. A. Ogrizek o »Preobljudenju«. Brez visokih teorij, kakor jih razvija Maltus in drugi je pojasnil, cla je preobljudenje le fingirana pošast, na koje račun opravičujejo različni napredni in rdeči elementi vsakoiake perverznosti. Ljudje sami nehote poskrbe, da ne pride do absolutnega prcobljudenja; pomaga jim pa tudi narava sama. Kulturni razvoj človeštva jasno priča, da se z rastočo množico ljudi vedno razvija kultura; napredujoča kultura pa že sama posebi vedno izključuje preobljudenje. Če sploh zamoremo govoriti o preobljudenju, lahko govorimo k večjemu o relativnem preobljudenju, ki je pa le žalosten pojav nei-ešenega socialnega vprašanja, osobito pa noumevanja socialnih dolžnosti od strani države. Temeljito predavanje je želo zasluženo priznanje. Meseca aprila bodo vsak torek velika skioptična predavanja v veliki dvorani »Uniona«, z mesecem majem pa predavanja racli majniških pobožnosti prenehajo.
]j Veliko javno skioptično predavanje bo zopet prihodnji torek, 12. t. m. v veliki dvorani »Uniona«. Grozno francosko revolucijo bo kazalo nad 60 barvastih skioptičnih slik. Začetek bo točno ob pol 8. uri zvečer. Po pol 8. uri se občinstva več ne pusti v dvorano, da se predavanja ne moti. Vstopnina: sedeži po 40 vin., stojišča po 10 vin. Prosimo, da se radi reda ozira občinstvo na naslednje določbe: Vhod na sedeže je-pri novem vhodu na dvorišču poleg elektrarne, na stojišča kakor ponavadi. Na galeriji so stojišča samo za ženske, v dvorani so stojišča samo za moške. Predavanje se vrši na korist obmejnim Slovencem. V torek vsi v »Union«!
lj Somišljenikom in somišljeni-cam trnovsko - krakovskega okraja! Ustanovni zbor prenovljenega, »Slov. gospodarskega izobraževalnega društva« v okraju Trnovo-Krakovo v Ljubljani se vrši jutri, v nedeljo, 10. aprila, ob pol 10. uri dopoldne v prostorih So-kliCeve gostilne. Spored: 1. Naznanila pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil. 3. Govor deželnega odbornika gospoda prof. Ev gena .Tare a. 4. Volitev novega odbora. 5. Razgovor o potre-bah trnovsko-krakovskega okraja in o delovanju novega društva. R. Raznoterosti. — Potreba takega društva, ki si je stavilo resno nalogo vztrajno in živahno delovati za Trnovo in Krakovo, je bila nujna potreba, zalo pričakuje-
mo najobilnejše udeležbe. Pristop je dovoljen samo somišljenikom in so-niišljenicam S. L. S.
lj I. redni koncert »Ljubljane« se
vrši v sredo, dne 11. maja t. 1. Podrobnejše o njem še objavimo, znano nam pa je, da bo spored bogat, vseskozi in-teresanten ter izključno slovanski.
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima jutri v nedeljo običajno vajo ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani.
lj Musica saera. Jutri, drugo nedeljo po Veliki noči, se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo: »Vidi aquam«, zl. Santner, Missa »Cunibert«, zl. Ram-pis, Alleluja in verzikla ter pri oferto-riju: »Regina coeli«, zl. Foerster.
lj V sveto deželo sta odpotovala danes graščak preblag. gospod N. vitez Gutmannstal-Benvenuti in kn.-šk. tajnik veleč. g. Jos. Dostal.
lj Še vedno žrtve ljubljanskih sep-temberskih demonstracij. Z Dunaja se nam poroča: Včeraj je kasacijski dvor sedem ničnostnih pritožb, ki jih je vložilo sedem izmed 22 obtožencev zaradi izgredov 20. septembra v Ljubljani, zavrnil in obsodbe prve instance deloma v polnem obsegu potrdil, deloma celo kazni zvišal. Kasacijski dvor je zvišal kazni g. Žigi Vodušku od dva na štiri mesece, g. Ernestu Vindišerju od dveh na tri mesece in postreščku Strusu na en mesec ječe. Ostalim ostane prva razsodba neizpremenjena.
lj Povodom smrti svoje drage sestre Anice Zalar je daroval ženskemu oddelku S. K. S. Z. g. Ivan Zalar 5 K. Za ta dar mu tem potom izrekamo iskreno zahvalo.
lj Stara cukrnrnica bo pogorela. Na Poljanskem nasipu v lopi, ki spada k cukrarnici, se nahaja sedaj tam vojaško skladišče. V tem skladišču je natlačeno kolikor je mogoče polno slame in mrve za celo ljubljansko garnizijo. Ker se je pa bilo bati, da ne bi nastala kaka nesreča vsled ognja, so postavili tam vojaško stražo in dali pribiti na oboje vrata, ki peljejo v skladišče, tablice, na katerih se občinstvo in pasante opozarja, da je tam pod kaznijo strogo prepovedano kaditi, kar je tudi popolnoma pravilno. — A bilo je pa ravno včeraj, dne 8. t. m., dopoldne okolu 10. ure, ko so prišli topničarji z dvema vozoma po mrvo ali pa po slamo ter so čakali, da pride poveljnik skladišča. Na straži je stal takrat, vojak 27. peš-polka s puško na rami in mirno gledal topničarje, ko so si prižigali cigarete in kadili. Torej to naj bi bila vojaška straža? Ena sama iskra cigarete bi zadoščala, da bi nastal tam okrog po vseh hišah in v skladišču grozen požar in poleg tega še ogromna škoda. Torej prosimo vojaško upravo, da se večkrat prepriča in da potrebno ukrene.
lj Velik vojaški koncert bo jutri zvečer v »Unionu«.
lj Poizkušen samoumor. Danes ob pol 1. uri popoldne si je v svojem stanovanju v Kolodvorski ulici št. 18, oženjem 39 letni delavec Jožef Iglič iz Lu kovice prereza! vrat in se nevarno poškodoval. Prvo pomoč mu je dal poklicani policijski zdravnik g. dr. Illner in odredil, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico. Vzrok je neznan.
lj Nabori za mesto Ljubljana. Danes, včeraj in predvčerajšnjem, 7., 8., 9., so se vršili glavni nabori za mesto Ljubljano. V četrtek je bilo izmed 191 nabornikov 51 potrjenih, 9 določenih za vojaško bolnico. V petek je bilo izmed 166 nabornikov 37 potrjenih in dva določena za vojaško bolnico in danes izmed 114 nabornikov 32 potrjenih in eden določen za vojaško bolnico.
lj Za »Rokodelski dom« v Ljubljani je daroval p reč. gospod msgr. dr. Ig. Žitnik, državni poslanec, kot svoj drugi dar 10 kron. Bog plačaj! Živeli posnemovalci!
lj »Die Wacht am Rhein« v kleti »Uniona«. Po Ljubljani krožijo govorice, da so cigani igrali v »Unionski« kleti »Die Wacht am Rhein«. Informirali smo se pri ravnatelju g. Bra-čiču, ki nam je to zadevo tako-le pojasnil: Pri tem nisem osebno prizadet. Vsemu svojemu osobju sem opetovano odločno zapovedal, da postreže mojim gostom v istem jeziku, v katerem zahtevajo postrežbe. Odločno zahtevam tudi od svojega osobja in pa tudi od častitih gostov, da se vzdrže vsake provokacije. Ako pa se dogodi tak slučaj, kakor ravno gori omenjeni, ne sme se dajati meni na rovaš. V kleti je bilo 10 koroških sejmarjev. Zabavali so se pri vinu in pri ciganski godbi, pozneje ob svojem petju. Ali so bili to koroški Slovenci ali pa Nemci, mi ni znano — pač pa so peli nemško. Poleg teh so sedeli pri sosednji mizi 4 gospodje z damo. Ti so bili raznih narodnosti. Korošci so vprašali mojega natakarja ali se smo igrati »Die \Vackt am Rhein«,
kar je pa ta zanikal. Obrnili so se potem — češ da nočejo provocirati — na sosedno omizje z isto prošnjo, kar se jim je z ozirom na narodno mlačnost dotičnih slovenskih gostov — dovolilo. Cigani pa so le prehitro posegli po ponujanih papirnatih kronicah in pa po godalih — na kar se je zagodla »Die Wacht am Rhein«, kar pa, kakor že rečeno, sam odločno obžalujem. Tudi bi se tega ne dogodilo, ako bi bil jaz sam prisoten.«
lj Nepošten hlapec. V Kolodvorski ulici pri trgovcu Oreheku službujoči 201etni Franc Geltar iz Loke pri Črnomlju je ukradel v prodajalni svojemu gospodarju več obleke in jih pri izstopu iz službe dal svojemu prijatelju, nekemu hlapcu, v dveh zavitkih, da jih nese na postajo. Orehku to ni nič kaj ugajalo, zato je šel za hlapcem ter pregledal zavitke. Ko je konštatoval, da je bilo to blago njegovo, je dal svojega slugo takoj aretovati, zavitke so pa odnesli na magistrat. Dognali so, da je Geltar ukradel za 130 K blaga. Mesto v Zagreb ,kjer se je hotel lišpati s tujim perjem, je moral v zapore c. kr. deželnega sodišča.
lj Nevarno početje. Večkrat se zgodi, da mladina vali, odnosno luča kamenje iz Grada proti mestu. Predvčerajšnjem je nek dijak zavalil kamen, ki se je šele ustavil pred hišo št. 8 na stolbi. Ker je to početje zelo nevarno, naj se to prihodnjič opusti.
Vojska v osrednji Ameriki.
Peruansko prebivalstvo je fanatično vneto za vojsko proti Ecuadorju. V Calau je prebivalstvo napadlo in ople-nilo ecuadorsko poslaništvo. Opravo, pohištvo in akte so zmetali na cesto in vse skupaj zažgali. Prebivalstvo je imelo shod, na katerem je zahtevalo vojsko z ecuadorsko republiko. Po shodu je 40.000 oseb priredilo demonstracijo za vojsko. Demonstranti so klicali: »Zivio Peru!« »Vojsko hočemo!« »Proč z Ecuadorjem!« Množica je oplenila več hiš in trgovin Ecuadorbanov. Blago so zažgali na cesti. Vlada ni ničesar storila, da brani last, Ecuadorčanov.
Tudi v Ecuadorju smatrajo vojsko s Peruom kot nekaj, čemur se ni mogoče izogniti. V Guayaquilu in v Quitu išta peruanska poslanika v trajni smrtni nevarnosti. Guayaquilski peruanski poslanik se je podal v varstvo ameriškega poslaništva. Neki peruanski par-nik, ki je obstal v Guauyaquilu, so ob-streiljavali.
IZ RDEČEGA TABORA.
Propadanje socialne demokracije na Ogrskem. Socialnodemokraška strokovna društva na Ogrskem so zadnja leta zelo nazadovala in zanimivo je, da to priznavajo tudi socialnodemokraški listi, ki pripisujejo to nazadovanje političnemu sodelovanju teh društev in slabemu gospodarstvu v njih. Socialnodemokraška stranka na Ogrskem namreč nima nobenih političnih organizacij, vodstvo stranke je sestavljeno iz delegatov strokovnih zvez, ki tako varujejo svoj vpliv v političnem življenju z vsotami in številom ljudi, ki ga dajejo vodstvu na razpolago. Z ozirom na to politično delovanje morajo stopiti v ozadje strokovna vprašanja in tako si kopljejo na Ogrskem socialnodemokraška društva lasten grob. Dokaz temu je tudi razvoj ogrske zveze železnih in kovinskih delavcev, ene najboljših strokovnih zvez na Ogrskem. V zadnjih letih je imela ta zveza članov: leta 1903 — 7127, leta 1904 — 10.963, l. 1905
—	12.989, leta 1906 — 24.057, leta 1907.
—	21.594, leta 1908 — 19.311, leta 1909 — 13.616 članov. V teh sedmih letih je pristopilo k tej vzezi 81.279 članov, o katerih jih ni ostalo zvestih niti 10.000.
»SLOVENSKI KLUB«
je sklican na četrtek, 14. t. m., ob 10. uri dopoldne. Neobhodna dolžnost vsakega člana »Slovenskega klnba« je, da se te velevažne seje udeleži.
Telefonska In !?rzo!a™ poročila.
PARLAMENTARNA KOMISIJA »SLOVANSKE ENOTE«.
Dunaj, 9. aprila. Dr. šusteršič je sklical parlamentarno komisijo »Slovanske Enote« na 13. t. m., v sredo, ob 4. uri popoldne.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 9. aprila. Odbor petorice »Slovanske Enote« se bo v sredo ob 6. uri zvečer odzval vabilu ministrskega predsednika barona Bienertha. Obče se sodi, da konferenca ne bo imela nobenega praktičnega uspeha. Vse namreč kaže, da se položaj poostruje od dne do dne. Tudi če se vladi posreči pri glasovanju v četrtek za dnevni red
dobit večino, kar ni gotovo, je še vedno zelo dvomljivo, če se 182 milijonsko posojilo povoljno reši v doglednem času. Baron Bienerth si je svest resnosti položaja in je tudi že cesarju poročal o značaju situacije, vendar pa doslej še ni cesarju stavil konkretnih predlogov, pač pa se to zgodi potem, ko zbornica prekine radi grških praznikov začetkom maja svoje seje.
NEMŠKA NESTRPNOST.
Dunaj, 9. aprila. Okrajni šolski svet v Unter Themenau je dal zapreti češko otroško dnevno zavetišče, češ da je to spodnja stopnja otroškega vrtca in ker je deželni zakon, da mora v šolah na Nižjem Avstrijskem biti samo nemščina učni jezik, mora torej tudi v otroškem dnevnem zavetišču biti izključena češčina.
BOLEZEN PRINCA ALOJZIJA LIECHTENSTEINA.
Dunaj, 9. aprila. Zdravje princa Alojzija Liechtensteina se ni zboljšalo. Tekom prihodnjega tedna ga pripeljejo v neki sanatorij, da napravi dijetno zdravljenje, o katerem upajo zdravniki, da bolnika ozdravi.	^
ZDRUŽENJE ČEŠKIH RADIKALCEV Z NARODNIMI SOCIALCI.
Praga, 9. aprila. »Tyden« poroča, da se bo nameravana združitev češke radikalne državnopravne stranke s češkimi narodnimi socialci izvršila še tekom tega meseca.
SKUPNO POSVETOVANJE ČEŠKIH STRANK.
Praga, 9. aprila. Češki listi poročajo, da bodo imeli zastopniki čeških poslanskih klubov skupno posvetovanje pred konferenco z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom.
OGRSKI HONVEDI DOBE ARTILJE-RIJO.
Budimpešta, 9. aprila. Listi potrjujejo, da dobe ogrski honvedski polki artiljerijo. To se izvrši potom novega obrambnega zakona, o katerem pa še ni gotovo, kdaj pride pred zbornico.
DEMONSTRACIJE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 9. aprila. Jutri bo govoril Štefan Tisza na ustanovnem zbo-i'ovanju nove vladne sfranke. Socialni demokratje pripravljajo proti njemu velike demonstracije.
Budimpešta, 9. aprila. Včeraj je bil Justh z nekaterimi tovariši v Serok Ka-niza. Na kolodvoru je to družbo čakalo več sto oseb, ki so ometavale Ju-stha in njegove tovariše z jabolki in gnilimi jajci.
VREME.
Dunaj, 9. aprila. Vremenska opazovalnica naznanja nestanovitno vreme,
VSTAJA V ALBANIJI.
Carigrad, 9. aprila. V Prištino so odšli danes trije bataljoni, jutri se odpeljeta tja dva polka.
OJAČENJE RUSKE VOJNE MOČI.
Peterburg, 9. aprila. Vlada namerava zahtevati od dume, naj dovoli zvišanje izdatkov za ojačenje ruske vojske za letno 135 milijonov rubljev in sicer skozi deset let. Od te vsote bi se letno porabilo 70 milijonov za grajenje novih bojnih ladij, medtem ko bi se ostanek porabil za vojsko na kopnem.
SRBSKI KRALJ PETER V CARIGRADU.
Garigrad, 9. aprila. Peter je odpotoval danes iz Carigrada na sveto goro Athos. Milovanovič je izjavil, da dela Srbija na balkansko zvezo pod turškim vodstvom.
FALLISRES OBIŠČE RIM.
Pariz, 9. aprila. Fallieržs namerava obiskati italijanskega kralja Viktorja Emanuela.
LASTNEGA OTROKA UMORILA.
Praga, 9. aprila. Ko je prišel koči-jaž Kulhanek domov v svoje stanovanje v Novem Smichovem, je našel svojega 12 letnega sina mrtvega; visel je na ojih nekega tovornega voza. O dogodku se je takoj obvestila policija, ki je dognala, da jo bržkone morilka dečka njegova 53 letna mati Ana Kulhanek, ki so jo zaprli. Osumljenka trdi, da je nedolžna, ker pa je bila že v norišnici in se je šele pred par dni vrnila domov, se domneva, da jc obesila lastnega sina na oje v hipnem trenotku norosti.
Štajerske mkv.
š Nemškutarski zlikovci so poma-
zali s črnilom dvojezično občinsko tablo šentiljske občine ob okrajni cesti, ki pelje v Jarenino. Zlikovce bo treba potom žandarmerije pošteno podučiti, da si mi ne damo več gaziti naših pravic.
š Jarenlna. Dne 14. aprila se vršč občinske volitve v občini Jarenina. .Slovenci, bodite pripravljeni, da vas nasprotnik ne preseneti! Na delo!
š Nesreča na delu. Iz Trbovelj: 9. t. m. je lOletni Janez B r a t u n , doma iz Polšnika pri Litiji na Kranjskem, smrtno ponesrečil r.a delu. Po naključbi se je ponesrečenec dotaknil glavne električne žice, ki vodi čez 2000 ton moči, in ga je težko poškodovala. Ponesrečenca so prenesli takoj v bolnišnico. Težko da bode okreval.
š Nesreča. Dne 5. aprila se je hudo ponesrečil dobroznani narodni gostilničar v Jarenini g. Karol Ornik. Blizo Št. Ilja se mu je splašil konj, Ornik je pri tem tako nesrečno padel, da je za-dobil težke telesne poškodbe. Padel je vznak iz voza, a pri tem je z nogo ob-visel ter ga je tako v divjem diru vleklo daleč po cesti. Srečen slučaj je, da je potem vendar padel na cesto, a konj je zdirjal z vozom sam v Jarenino. Hudo pobitega Ornika so našli ljudje ležati v krvi na cesti in so ga prepeljali v Jarenino na dom.
š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 17. aprila, poseti naš oder prvič »Martin Krpan« z vsemi svojimi spremljevalci. Ker nastopi v naslovni vlogi ljubljanski režiser gospod Verovšek, ki je to vlogo ustvaril, se nam obeta najlepši užitek. S to predstavo zaključi obenem »Dramatično društvo« svoje delovanje v letošnji sezoni in napovedana predstava »Rezer-vistova svatba« odpade. Gospod Bureš, urar, Tegettoffova cesta, nabira že sedaj abonente na sedeže za »rihodnjo sezono in naj si vsak, ki želi stalni sedež, tega do konca majnika izbere. — Mesto predstave 1. majnika t. 1. pa priredi »Dramatično društvo« na čast gledališkemu osobju 4. majnika t. 1. v veliki dvorani zabavni večer. Konec majnika pa nastopijo ljubljanski igralci v dveh predstavah in enem gledališkem večeru.
š Z revolverjem preprečil poroko.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 5. t. m. 45 letni trgovec Vid Dobič in njegova žena Jožefa Dobič zaradi javnega nasilstva, prvi tudi vsled prestopka orožnega patenta. Sestra obtoženčeva je namreč pred leti podedovala neko posestvo ter kot srečna poscstnica začela misliti na možitev kljub svojim 55. letom. Dobila je ženina in kmalu bi se morala vršiti poroka v Nivercah, kjer je podedovano posestvo. Vidu Dobiču pa stvar ni bila nič kaj všeč, ker je mislil, da bo imetje sestre postalo kdaj last njegovih otrok. Razjarjen je prišel lansko leto o Veliki noči k sestri in ji zagrozil, da ji bo za-žgal hišo na vseh štirih oglih ,ako se omoži. Marija Dobič se je te grožnje tako prestrašila, da je opustila svojo namero. Čez pol leta pa se vendar ni mogla ustavljati želji po možu. Seznanila se je s hlapcem Francetom Sven-škoni iz Stanošine, s katerim se je hotela poročiti. Naredila sta pri notarju v Ptuju ženitno pogodbo in 16. januarja bi moral biti v župni cerkvi v Hajdinu prvi oklic. Ko sta to zvedela Vid in Jožefa Dobič, sta sklenila, preprečiti tudi to možitev. Jožefa Dobič je šla 16. januarja k Mariji Dobič in ji rekla, da je Vid kupil revolver in da se bo zgodila nesreča, ako se omoži. Drugega dne sta prišla Vid in Jožefa k Mariji Dobič. Vid je potegnil iz žepa revolver in grozil ž njim svoji sestri, ki je pa zbežala k hlevu. Vid je tekel za njo in zaklical, ko je držal proti njej revolver: »Vidiš, tu notri je tvoja in njegova (ženinova) duša! Če se poročita, bom ustrelil najprej tebe, potem pa njega!« Pozneje je prišla Jožefa Dobič k svoji svakinji ter ji kazala patrone od revolverja, rekoč: »Glej, to so patroni. Tu notri je smodnik, s tem se strelja!« Marija Dobič je bila vsled teh groženj tako preplašena, da jc opustila tudi drugo možitev. Oba zakonska Dobiča pa sta bila obtožena javnega nasilstva. Izgovarjala sta se, da sta hotela Marijo Dobič samo ostra-šiti. Sodišče je obsodilo Vida Dobiča na tri mesece težke ječe, ženo pa oprostilo.
Mmst In umetnost.
Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Spisal Vaclav Beneš-Trčbizsky. Cena broš. knjigi 3 K 20 h, eleg. vezani 4 Iv 30 h. Povest je vzeta iz zgodovine pokristjanjenja polabskih Slovanov, polna zanimivih dejanj in zapletljajev. Slovenci jo bodo čitali z izredno pozornostjo in obilno koristjo.
Quo vadiš? Roman iz Neronove dobe. Spisal Henrik Sienkievvicz. Cena vezani knjigi 5 K 50 h. Roman iz časa krutega cesarja Nerona, ki nam opisuje na eni strani pohotno propalost Rimljanov, na drugi strani pa nežno cvetko krščansko ljubezni, ki je kljub krvoločnemu preganjanju vzklila tudi v vrven j u razuzdanega mesta in še ceio v najbližji cesarjevi okolici in ki jo je
tako skrbno gojil prvi cerkveni poglavar sveti apostol Peter. Tudi naslov romana se opira na staro legendo, ki nam predočuje naporna boje in delovanje svetega apostola. Roman jo svetovno znan in izredno zanimiv.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. Cena broš. 80 h, kart. 1 K 20 h. Zbirka pravih biserov za ljudstvo. Zanimiva in poučna jo zlasti pripovedna slika: »Iz bolezni alkoholnega norca«, dalje obsega sledeče povesti: »Oče in sin«, »Berač s stopnjic pri sv. Roku«, »Kovač iz Antwerpna«, »Vojakov rejenec«, »Pokora«, »V snegu«.
Dobi se v »K a t o 1 i š k i Bu k v a r-n i« v Ljubljani.
Proti bolestim vsled žolčnega kamna se vporablja od mnogih zdravnikov staro preizkušena Franc Jožef-ova grenčica z izvrstnim uspehom. Ta rudninska grenčica ima že od narave lastnosti rahlo in zanesljivo razkrajajočega sredstva v zelo veliki meri. Dnevna količina: 1 ko-zarec poln segret in zavžit na tešče. — Pri nakupu naj se zahteva pristno „Franz Jožef-ovo" grenčico in naj se ne pusti si vsiliti kaj manjvrednega. 6
Opozarjamo na oglas v današnji številki glede H e r d e r j e v e g a konverzacijskega leksikona, ki se dobi v »K a t o 1 i š k i bukvami« v Ljubljani pod pogoji, ki so v oglasu označeni.
Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. — Več v oglasu.
Ne samo otroke moramo obvarovati vsega, kar slabi srce in škoduje živcem — tedaj alkohola in kave! — ampak tudi za odraščene je njih zdravje največja dobrina. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zajutrk in malico le pristno Katlireiner Kneipp-sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovolj-nost in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Katlireiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar dobro, pristno blago. Le previdnost varuje pred škodo in razočaranjem.
Naši čitatelji se bodo gotovo radi seznanili z občeznanim domačim sredstvom »S c o 11 o v o emulzijo«, ki daleč preseza ribje olje ne le po učinku, ampak tudi po prijetnem vonju in dobrem okusu. Otroci uživajo »S c o t-tovo emulzijo« s posebnim veseljem. Dobi se v vseh lekarnah.
Dobre volje človekove, kakor znano, nič lažje ne skali, nego bolezen ali slabost. Tem dragoceneje je pa dejstvo, da imamo zanesljivo in hitro delujoče zdravilo in domač pomoček proti temu, namreč lekarnarja T h i e r r y a balzam in c e n t i f o 1 i j s k o mazilo iz lekarne pri »Angelju«, A. T h i e r r y v Pregradi pri Rogaški Slatini. Glej več v oglasu.
Fani Komar
(oblastveno koncesionirani učni zavod)
Ljubljana, Pred Škofijo št. 21 poučuje v krojnem risanju in prak-1015 tičnem izdelovanju oblek. 12-1
rr.K.as3r:E oisrvjE;.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 9. aprila. Pšenica za april 1910 . ...,<. . Pšenica za maj 1910. . V M A. Pšenica za okt. 1910 Rž za april 1910 . .
Rž za okt. 1910 . .';_________
Oves za april 1910 . .f.4. • Oves za oktober 1910 . Koruza za maj 1910 . . ; Koruza za julij . .i!v?M . Efektiv:
• - • j • U '

1351 13 27 11 02
8-55 845 726 6-75 602 622
Meteorologijo poročilo.
Višina n. morjem 306-2 nt, 6red. zračni tlak 736'0 mm.
Ca« opazovanja
81 9. zveč.
7. zjutr. 2. pop, Sredm
Stanje barometra v mm
734T
732-4
730 1
Tempe, ratura
po Celziju
5
4-1
8'9
Vetrovi
Si. jug
sl. jzah. si. jug
Nebo
oblačno
megla
oblačno
a-s.
O. >
133
1119
t
Potrtega srca in globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je Bogu VsemogoCnemu dopadlo poklicati k Sebi našo Iskreno ljubljeno in nepozabno soprogo, oziroma mater, sestro in pastorko, gospo
Marijo Sluga
ki je po dolgi mučni bolezni, previ-videna s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 59 let danes ob 10. uri dopoldne, vdana v voljo božjo, izdihnila svojo blago dušo in se preselila v večnost.
Pogreb drage in nepozabne rajnke se vrši v soboto dne 9 aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta 47 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Mar. Oznanjenja.
Predraga rajnica se priporoča v pobožno molitev ln blag spomin.
Ljubljana, 7. aprila 1910.
Florijan Sluga, soprog Gustav, Karol in Julija, otroci. Andrej Not, brat.
Halona Net, mačeha.
1006
Zahvala.
a včerajSnja temp. 5-4°, norm. 8'3°.
Ob smrti našega predragega soproga, oziroma brata, gospoda
c. kr, notarja v Kranjski gori
sva dobila toliko sožaljnih izjav, da nama ni mogoče vsakemu posebej se zahvalili. Zato se na tem mestu iskreno zahvaljujeva č. g. župniku kranjskogorskemu L. Skufca za njegove tolažilne obiske in požrtvovalnost, s katero je prihitel po dnevu in po noči tolažit umirajočega in mu podelil sv. zakramente za umirajoče. Posebno zahvalo sva dolžna blg. g. okr. sodniku Fr. Pe-terlinu za usiuge, ki jih je izkazoval rajnemu in nama ob težkih dnevih bolezni in smrti, vsem g. uradnikom in pevcem za častno zadnje spremstvo in krasno petje pred hišo in ob grobu, sl. veteranskemu društvu in sl. požarni brambi za izkazano zadnjo ljubav, uradništvu sl. c. kr. pošte za prijazno točno poslovanje, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so, bodisi z venci, bodisi z udeležbo pri pogrebu blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. - Bog Vam bodi plačnik!
V Kranjski gori, 4. aprila 1910.
Aidrica Hudovernik, roj. Gorup soproga.
Aleksander Hudovernik
c. kr. notar, brat.
'.'Jvf. V " '••			SiTH-HCTM KM S^BGBSgnl
			
—______________________ ___________________- ...............			
se uzame žaltajj ==== sie&rs Svišča
Ponudbe pod „Var£nasfi" na upravo t. lista-
otročji za sedeti, dobro ohranjen, se proda
= Ellzabetna cesta, stanovanje SO. =
1013 1-1
v lepem prometnem trgu na Sp. Štajerskem z vsem inventarom, sobami za tujce, senčnatim vrtom, kegljiščem, hlevi ter drugimi prostori, se takoj da na račun ali v najem. Ponudbe sprejme uprava tega lista. 1010
zaslužek
doseže lahko vsakdo na brzopletilnem stroju „llirija"; oddaljenost ni zapreka. — Navodila in prospekte pošilja vsakomur DomaČa pletilja industrija na stroje v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. M.	993 1
Proda se iz proste roke
in njivo. V hiši se nahaja dobro idoča trgovina, oddaljena 5 minut od kolodvora in blizu farne cerkve. Kje, pove uprav. .Slovenca". 997 3—1
z lepim sadnim vrtom, oddaljena pol ure od Ljubljane. Več pove Franc Oblak, gostilničar, Tržaška cesta 22.	996 3—1
.......................... ......mu n»i —mI aim« in i—mmmmmm—-.uiim
Prostovoljno se proda
veliko poslopje
z raznimi prostori na dobrem, zelo prometnem obljudenem solnčnem kraju na Gorenjskem tik ceste, pripravno za vsako obrt. Naslov pove upravništvo „Slovenca".	999 3_j
$ Elektroradiograf
$ Hotel „pri Maliču", | zraven glavne pošte jllllifllJ g
S Spored od sobote 9. do torka 12. aprila 1910. §
1. Bruselj (po naravi). 2. Enodnevna sreča 0
f) (žaloigra v barvah). 3. Največji zverinjak pj '0 na svetu (v barv.). 4. Jako dober lep (komič.). A
g Dodatek k zadnji predstavi ob 8. uri zvečer.
5. Osmešene izbirčne device (komično).	Vi
V 6. Pierrotova nezvestoba (drama). 7. Po-	$
g)	roka (jako komično).	G
Q »Slo^i?ska0Filhormon?j'a«?<* ^	so<*c'n'e s'-	$
| Priporoča se udano ravnate)jstv0t	g
& Ob sobotah ob 3. In 4, url popoldne samo za dijakinje	V
99
riiilMF' se je *elD dobro UH2HIL Izkazalo!!!!!!!!
Prosim pošljite v postnem zavitku mazilo za parkete „Cirinc . Isto se je zelo dobro izkazalo v mojem hotelu. Hotel Central Troccoll. Spalato, 8. |unija 1909
Ivan Panachoff, kralj, bulgf. dvorni dobavitelj. Dobi se povsod. 1 stekl. K 3 -, pol stekl. K 1-70. Edini tzdel.
588 l, Loreru 4 Co., Heb, Češko. 1
Ugodna prilika! Gostilničarji, trgovci, pozor!
Proda se iz proste roke radi velikih opravil
posestno na Gorenjskem
v najboljšem stanu. Gostilna z vsemi pravicami, zraven je vrt, pašnik in gozdi, od postaje 6 minut. Cena K 900 do K 13-000.	1016 3—1
Kje? pove uprava tega lista.
Proda se hiša
s 5 stanovanji, gostilno, pekarijo in vrtom; eno minuto od Ljubljane Potrebni kapital 6000 K. - Kje, pove upravništvo ..Slovenca". 1020 3_j
Kolodvorska restavracija
Jutri u nedeljo ob 8. uri zvečer
uelik KOnCERT
»Slov. filharmonije'. KSMMS
Josip Scbrey, restaoraier.
1004 1-1
Za cerkvene pevske zbore.
V majniku:
Ant. Foerster: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moSke glasove z orglami; cena partituri K 1-80 v, pos. glasovom 40 v.
St. Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 40 v.
Janez Laharnar: »Šmarnlčne pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K 30 v.
P. Hug. Sattner: «Mari]ine pesmi* za mešan zbor in orgije; cena partituri 1 K 80 v., pos. glas 50 v.
Ant. Foerster: Lavietanske litanije matere božje ra ljudsko petje; cena 40 vin.
—	«Ave Maria* za, sedmeroglasni mešani ali četveroglasni moški zbor; cena partituri 60 v., glasovom 20 v.
Fr. Kimovec: «Ave Maria in češčena Marija* za
tri ženske (moške) glasove z orglami: cena 50 v., 5 izvodov 2 K.
Josip SicherI: 25 Marijinih pesmi za mešani in moški zbor; cena partituri 2 K, pos. glas. 35 v.
Ig. Hladnik: 23 cerkvenih napevov za moški zbor. Poleg drugih kakor mašnih, obhajilnih in 2 Tantnm ergo, se nahaja tudi 10 Marijinih napevov; cena 1 K 60 v.
—	.češčena kraljica* za mešan zbor, solospeve in spremljavo orgel; cena partituri 1 K 80 v., pos. glasovom 30 v.
—	«19 Marijinih pesmi* za solospeve, mešan zbor in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«Ave» 17 Marijinih pesmi za mešan zbor, samospev in spremljavo orgel, cena 2 K.
—	«16 Marijinih pesmi* za mešan zbor; cena partituri 1 K, pos. glas. 20 v.
Ob priliki birmovanja ali kanonične vizitacije.
Fr. Kimovec: «Ecce sacerdos magnus* za moški zbor, cena 40 v.
Al. Mihelčič: «Ecce sacerdos magnns* za moški zbor, cena 40 v.
Ant Foerster: «Ecce sacerdos magnns* za mešan zbor in orgle, cena 60 v.
Ign. Hladnik: «Ecce sacerdos magnns* za mešan zbor in orgle, cena 1 K.
Jos. Lavtižar: «3 Eoce sacerdos magnus* za en
ali več glasov in orgle, cena 80 v.
Za sv, Rešnje telo.
Dr. Ant. Chlondovski: Tantnm ergo za troglasni moški zbor in orgle; cena partituri 50 vin., posam. glasovom 10 v.
Ant. Pogačnik: «6 Tantum ergo* za mešan in moški zbor, cena partituri 60 vin.
Fr. Kimovec: »Tantum ergo* za mešan zbor in orgle, cena 30 v., 5 izvodov 1 K.
Ig. Hladnik: «Pange iingua et i Himni ad pro-cessionem in iesto Ss. Corporls Christi* za mešan zbor, cona 1 K.
Vincenz Galler: 12 Pange iingua (Tantum ergo)
za mešan zbor in orgle, cena partituri 3 K 24 v., pos. glasovom 48 v.
Joh. Diebold: lf evharističnih napevov za mešan zbor; cena partituri 2 K 40 v., pos. glas. 30 v.
Fr. Kimovec: «Rlhar renatus*. Poleg drugih Riharjevih napevov se nahaja v tej zbirki tudi 7 evliarističnih napevov z latinskim in slovenskim besedilom kakor: Sacris solemnls, Lauda Sion, Adoro Te, Oquam suavls est, Caro mea, Da pacem Domine ln Čredo ln To —; cena parturi 3 K, pos. glasovom 40 v.
Za prvo sv. obhajilo primerni napevi.
Ig. Hladnik: «0 saerum convlvlum« 36 obhajilnih, presv. rešnjega telesa in srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 'tO v., glasovom 40 vin.
P. Hug. Sattner: «Cerkvene pesmi v čast sv. Rešenja telesa*, cena 1 K 60 v.
Za pobožnost presv. Srca Jezusovega.
Ant. Foerster: «Litanije presv. Srca Jezusovega*
za ljudsko petje; cena 40 v.
Ig. Hladnik: «0 saerum convlvlnm* 36 obhajilnih presv. Rešnjega telesa in Srca Jezusovega napevov za mešan zbor in orgle, cena partituri 2 K 40 v., pos. glasovom 40 v.
Ofertorij za razne praznike cerkvenega leta.
Ig. Hladnik: 6 ofertorljev za največje in večje praznike cerkvenega leta, cena 1 K.
Joh. B. Tresch: «Enchirldion» 31 ofertorijev in 10 raznih napevov, cena partituri 1 K 68 v., glasovom 48 v.
Smarnice.
Ker to leto ne izdamo novih šmarnic, opozarjamo s tem na šmarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago.
Šmarnice. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezan, rdeča obreza 2 K, zlata obreza K 2-40.
Salve Regina ali razlaganje molitve Češčena bodi Kraljica za šmarnično opravilo. Jožef Kerčon. Okusno vezano, rdeča obreza K 2 —.
Šmarnico. Jožef Kerčon. Marija podoba pravico. Okusno vezana, rdeča obreza I< 2-—.
Devica verna. I. Godec. Šmarnice. Okusno vezano, rdeča obreza K 1-40.
Šmarnice. Jožef Vole. Marija v predpodobah in podobah. Okusno vezano, rdeča obreza K 2'—, zlata obreza K 2 40.
Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32 premišljevanj za mesec majnik. F. S. Šegula. Vezano rdeča obreza K 2 —, po pošti 20 vin. več.
Marijino slovstvo za majnik itd.
Maria, nnsere wnnderbare Mutter. Maipredigten von P. Christian Stecher S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 3-60.
Entwurfe zu Marienpredigten. Erster Zyklus fm-den Maimonat von P. Hugo Ilurter S. J. 80 v.
Marien-Predlgten von P. Georg Patiss S. J. — P. Eduard Fischer S. J. K 4-80.
Maria, dor Christen Hort. Predigtcn iiber die Hochgehenedeite Mutter des Herrn. Von G. Diessel. 2 zvezka K 9-60.
Marien-Predigten von Phillipp Hammer K 3-24.
Der Mai-Monat. Der Verehrung des reinsten Iierzens Maria gewidmet. Von P. Franz Hattler S. J., vezano K 2-64.
Die wahre Andacht znr seligsten Jungfrau Maria von L. M. Grignon von Montfort K 3-12.
Die unbeileckte EmpfSngnis. Lesungen und Ge-bete fiir eine Noveno oder Monatsandacht zu Ehren dor makellosen Jungfrau Maria von J. Hattenschwiller S. J., vezano K 3-—.
Die Schule Mariens. Kleine Lesungen fiir Maria-nisehe Kongregationen. P, Heinrich Opitz, vezano K 2-50.
Ansprachen in der Marianischen Kongregation
der Jungfrauen. Von G. Patiss S. I. K 4 80.
Handbuch fttr die Leiter der Marianischen Kongregationen und Sodalitiiten. Von J. Dahlnmnn K 3--.
tlber die Leiden Maria der Konigin der Mar-tyrer. Dreifiig Predigten von P. G. Patiss K 6-48.
Heilige Vorbilder fiir christliche Jungfrauen in der Welt. Von P. G. Patiss, K 3-60.
Erlebtes und Erlauchtes. Skizzen von P. Heinrich Opitz S. J. K 1-50.
Fiihrt die Kinder zu Maria! Ein Hauptmittel zur Erleichterung und Sicherung der christ-lichen Kindererziehung fiir Eltern, Seelsorger und Lehrpersonen von M. Muhlbauor K 3-60.
Za darila primerni molitveniki.
Bogn kar je božjega. Fran Seraf. Finžgar. Okusno vezun, rdeča obreza K 1-—, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-20, najfinejša teletnina K 3-—, raznovrstne najmodernejše vezave K 4-50, vezava z listnico, zapono in verižico K 4-60.
Molitvenik, ki po lepi vsebini, krasni obliki, dovršenem jeziku in trpežnosti nima kmalu enakega. Posebno priročna jo lična mala oblika.
Voditelj v srečno večnost. Anton Mrkun. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-40, zlata obreza K 1-80, fino vatirane platnice K 2-—.
Voditelj v srečno večnost se kakor Finžgarjev molitvenik odlikuje po fini priročni obliki, vsebuje pa jako veliko lepih molitev in vzorno razlago krščanskih resnic ter ima razmeroma jako nizko cono.
šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Dr. Gregorij Pečjak. Okusno vezan, rdeča obreza K — 80, zlata obreza K 120, fino vatirane platnice K 2-80.
Vzoren molitvenik, prirejen nalašč za mladino in vsled svojo dovršenosti vpeljan za ljudskošolski naraščaj.
Večno življenje. Dr. Gregorij Pečjak. MoliU venik. Okusno vezan, rdeča obreza K 120, zlata obreza K 1-60, fino vatirano platnice K 310.
Molitvenik, namenjen za srednješolsko di« jaštvo.
Pot k Bogu. Molitvenik za odrasle. ■ Okusno vezan, rdeča obreza K 1-20, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-10, najfinejša telet-' nina K 5-—.
Ta molitvenik je prirejen za odrasle, da borlo mogli v cerkvi moliti skupaj z duhovnikom vse slovensko molitve, kakor jih predpisuje novi od slovenskih škofov predpisani molitvenik, obsega pa sploh vse molitve, pesmi itd., potrebno za kristjana.
Rafael ali nauki in molitve za odraslo mla« dino. Jožef Kerčon. Okusno vezan, rdeča obreza K 1-—, zlata obreza K 1-60, fino vatirane platnice K 3-—.
Ta molitvenik ima zelo mnogostransko vsebino in obsega na 350 straneh krasne, zlate nauke za mladino, odrasle mladeniče in dekleta, dalje vse mladini posebno priporočljive pobožne vajo in molitve, n. pr. šestnedeljsko pobožnost k sv. Alojziju, pobožnost k sv. Stanislavu itd., sploh krasne nauke in vsakovrstne verske vaje za vse prilike in potrebe. Le veliko število, v katerem se je svoj čas ta molitvenik tiskal in prodajal, je omogočilo izredno nizko ceno, ki jc pri sedanjih dragih razmerah pravo čudo.
Vse te knjige se dobe tudi v »Knjigarni Ilirija" prej Karol Florian v Kranju.

Opr. št. E 79/10
Dražbeni oklic.
887 1-1
Vsled sklepa z dne 29. marca 1910 opr. št. E 79/10/2 se prodado dne 24. aprila 1910 dopoldne ob 9. uri v Ilirski Bistrici h. št. 1 in št. 6 na javni dražbi vinski sodi in sicer:
20 sodov a 1000 /, 8 sodov a 700 /, 1 sod a 500 /, 1 sod a 300 5 sodov a 150 /, 1 sod a 216 /, 1 sod a 380 /, 7 sodov a 100 /, 3 sodi a 35 /, 7 sodov a 15 1 na-Hvalnik za vino, 1 zaboj različnega orodja za sode, 16 leg in 6 podklad za sode, 1 sod a 90 /, 1 sod & 95/, 1 sod a 56 /, 2 soda a 70 /, 1 sod a 80 l, 1 sod brez dna pokvarjen.
Reči se smejo ogledati dne 24. aprila 1910 v času med lb9.—9. uro dopoldne v Ilirski Bistrici.
C. kr. okrajna sodnija v Ilirski Bistrici,
oddelek III., dne 25. marca 1910.
Dobro urejena
trgovina s papirjem
se proda takoj pod ugodnimi pogoji.
Kje, pove naše upravništvo. 1009 3—1
Dve hiši
z večjim zemljiščem, njiva in senožet, se pro-dasta, ali dasta v najem po dogovoru, v bližini cerkve sv. Antona na Glincah. — Proda se tudi stara omara s predali in stara Skrinja. — Več se izve na št. 35. 1008 3—1
1001 1-1
Nc VIII 212/10 •	4
5000 K 2400 »
1800 > 400 -2000
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, odd. VIII., so po proSnji lastnikov Ivanke /are, posestnice na Viču, št. 23, sedaj v Stranski vasi, št. 7; Alojzija jarc iz Viča, št. 23; Ivana Robežnik, posestnika iz Viča, št. 25, ter Ivana Jarc, c. kr. orož. stražmojstra v Gradacu,' sodni okraj Metlika, na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so sc ustanovile prislavljcne izklicne cene in sicer:
1.	Od zemljišča vi. št. 71, k. obč. Vič, parcele:
št. 39/1, hiša št. 23, z gospod, poslopjem . » 757/2, travnik v izmeri 21 a 08 m* 1 » 757/3, gozd » > 2 ha 16 a 67 m? J » 1076/1, travnik » » 1 ha 63 a 83 m2 . » 203 , njiva » »	17 a 26 in2 .
» 426 , > » »	47 a 88 tn2 ,
2.	Od zemljišča vi. št. 817, kat. obč. Trnovsko predmestje, parcela št. 1081/78 njiva mereča 26 a 87 m* 400 K, ter
3.	Del parcele, št. 454/4, kat. obč. Vič, za 100 K. Dražba sc bo vršila
dne 14. aprila 1910, počenši ob 9. uri dopoldne
na licu mesta na Viču, št. 23, ter potem na posameznih parcelah.
Ponudbe pod izklicno ceno sc nc sprejmo. — Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo jc položiti v roke sodnega odposlanca.
Dražbene pogoje jc mogoče vpogledati pri podpisani sodniji, sobu š!. 33, med uradnimi urami.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 4. aprila 1910.
Obiščite ondi krščanski w
Idealno lepa restavracija z razgledno teraso. Izborna kuhinja po meščanskih cenah. Natakarji v štajerski noši. Domače! Solnčne, snažne sobe od 1 K naprej. Predsezona od 15. maja do 15. junija in po sezoni znižane cene. — Zahtevajte prospekt. Dopisi se prosijo v deželnem jeziku.	1014 3—1
Veliko posestvo
na prodaj
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, pritiklin, njiv, travnikov, ki so
zelo rodovitni, leži vse poleg ceste in železnice, zelo pripravno za stavbišča. Posestvo se nahaja v najbolj prometnem kraju na Kranjskem. — Natančneja pojasnila daje R. Tršan v Tacnu, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 1007 2—1
morate obiskati KKK
Iju, grlu, sapniku, bronhijah in želodcu, kakor tudi bolezni v mehurju, ledvicah, srčne bolezni, naduho, slabokrvnost itd. itd. — V nobenem avstrijskem zdravilišču ni klima tako vlažno topla.
vilski
Leia birmanska
Ceniki s koledarjem tudi po pošti prosto.
Največja in najbogatejša izbira po jako znižanih cenah. - Se vljudno priporočam gg. botercam in boterčkom za obilni obisk.
Z velespoštovanjeni
v
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
U
□□□
FRANC M€RF5AR
STAVBNO IN U/v\€TNO KL€PARSTVO
raag
aaaaoaaaaaaaaaaaan BH aa a aa M aaaaaaaaaaaaadauaa S
Izvršuje vsa vodovodna in instalacijska ter vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Pokrivanje zvonikov ter izdelovanje del za cementno-lesene strehe itd. Mapeljuje strelovode.
Slav. občinstvu ter čast. duhovščini sc	priporočam za cenj. naročila ter zagotavljam vedno strogo	vestno postrežbo in ziiamujem z odličnim spoštovanjem FI?Al\jr	MFPHAD
- «	m A « v A »	K A
M
991 0-1
a
p
□
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2. g
a a 9 3 a u ra
aaaaEraaa^aaaaoi^
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti: Mladeničem. Prvi zvezek: Obramba vere. Spisal Anton B o n a v e n t-tura, škof ljubljanski. Cena 1 K. — Krasna apologija, ki naj si jo omisli vsak mladenič, da bo dobro oborožen proti modernim zmotam in predsodkom in da jih bo vedel ovreči z jasnimi dokazi.
Jrales Verne, Pet tednov v zrakoplovu.
Trije Angleži raziskujejo Afriko. 3 K. Šaljivec iz Podravlja. Spisal Janko Osojnik. Zbirka pripovedk iz Štajerskega Podravlja. 1 K. Romantika. Spesnil Ivan Pregelj. Cena 1 K 50 h.
Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo. Cena 3 K. Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Zbral in uredil A. Kalan. Cena 80 h, vezano 1 K 20 h. Vstaja škenderbegova. Zgodovinska
povest. Cena 60 h, vezano 80 h. Skrivnosti srca. Novele. Vsebina: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnica. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. Cena 1 K 20 h, vezano 1 K 40 h.
iVse te knjige se dobi v knjigarni »Ilirija«, prej Karol Florian v Kranju. Razglednice pesnika Antona Medveda je založila Katoliška Bukvama in se dobe po 5 vin.
Anton Medved, Poezije, I. zvezek. Cena 3 K 80 v, vezano 5 K.
Anton Medved, Poezije, II. zvezek. (Cena 4 K, vezano 5 K 40 v.
Medvedove poezije so splošno priznane kot pravi biseri slovenskega slovstva, ki nima enakih. Diči jih ne samo rjedrnat jezik, ampak predvsem originalnost misli.
Anton Medved, »Kacijanar«, Tragedija v petih dejanjih. 1 K 40 v, vezano 2 K 40 v.	*
Medvedov »Kacijanar« je gotovo najboljše dramatično delo, ki ga imamo Slovenci. Vzbujal bo splošno zanimanje, ker obravnava eno najznačilnejših točk v naši zgodovini.
Anton Medved, »Za pravdo in srce«. Tragedija v petih dejanjih. Vezano 3 K 50 v.
Ta tragedija se je Slovencem splošno priljubila, saj obranava zgodovino naših kmečkih boiev.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Znati je treba i
Pekatete pravilno pripravljati, pa bodo vsakomur dišale. Navodila daje kuharska knjiga, ki jo razpošilja Prva kranjska tovarna testenin v 11. Bistrici vsakomur zastonj.
637
je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino
najbolje sredstvo.
BE. NOVAKOVI C, Ljubljane.

Nadomestek za S!^rO"Fain-£xpeller
ie splošno priznano kot izvrstno bol bla-žittjoče in odvodno mazilo pri prehlajonjn itd.; cenn 80 v., K 1'40 in K 2 — se dobiva vvseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljah z naSo zaščitno znamko ,,Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek.
Dr. RicmeriBva leHsrtia pri ..zlatem Igvo" v Pragi
E.izabctna cesta štev. 5 nova.


/ O


r
Zenitna ponudba.
Zaradi pomanjkanja časa se želim seznaniti s simpatično, zdravo, krepko in izobraženo gospico ali vdovo brez otrok, v starosti od 25 do 35 let, katera bi naj bila dobro iz-vežbana v manufakturni, špecerijski in galanterijski trgovini in tudi vešča gospodinjstva. Premoženje se ne išče.
Sem posestnik in trgovec z večjim premoženjem, čedne unajnosti in lepega vedenju ter v najboljših letih. Natančnejša pojasnila pismenim potom.
Oziralo se bode samo na ponudbe s polnim naslovom in sliko, katere naj sc blagovoljno pošlje pod *Zadovoljnost" na upravo tega lista do 15. aprila. — Tajnost strogo zajamčena.	971 2—1
Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30'—
L
lunina Karel Pecha, Prap-Iarlin št. 287.
Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države!
472

JOSIP STUPICA
fermenar In sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
PrlporoCam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699 _ oprave.	52—1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Koč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
se išče v bližini juž. kolodvora, obstoječe iz ene sobe, večje kuhinje z morebitnimi pritiklinami, pričenši z mesecem majem. Ponudbe pod naslovom: «Dve osebi» poštno ležeče na kolod. pošti, Ljubljana 957 3—1
Sprejmem
967 2-1
veščega slovenske in nemške stenografije. Advokat dr. Franc Frlan v Ljubljani v hiši Štefanove gostilne, Miklošičeva cesta
Ferd. Schulz v p. Šiška pri Ljubljani (vila Oroszy) št. 203, bivši 35 letni pre-parator v deželnem muzeju v Ljubljani, se priporoča p. n. občinstvu v
mm sesalcev, ptičev Lti.
posebno za divje peteline. — Iz prijaznosti prevzame puškar g. F. Kaiser in F. Sevček ustreljene živali zame.	945 3_i
t STARISI POZOR S
Bančni uradnik brez dolga in posestnik v Zagrebu, mlad, inteligenten in dobre nravi, Slovenec, rojen v Ljubljani, se želi v svrho ženitve seznaniti z zdravo, milosrčno SLOVENKO prikupljive zunanjosti, ne pod 20 let staro, srednje rasti, brezmadežne preteklosti; z nekoliko gotovine v svrho razširjenja gospodarstva. Slovenka, ki želi sreCne in stalne bodočnosti, naj se oglasi na naslov: Fran Ivanov, 988 Zagreb. Za tajnost se jamči. 2-1
Takoj se proda zaradi bolezni 976 4 1
mala,	----" *
dobro idoča jL
z lepim senčnatim vrtom tik Ljubljane. Proda se po ceni in pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna tudi za prodajalno.
Kje, se izve pri upravništvu »Slovenca«.
z dvema sobama in kuhinjo v I. nadstropju, kletjo in drvarnico se odda v novozidani hiši v Škofjiloki št. 11. — Več se izve pri P. Žontar v Kranju št. 125.	884 3—1
| Domače slovenske tvrdkel
ILacgaBsaaBCssassataar m 1Mf—mH.-jgJ
Posojilnice.
Ljudska posojilnica MoKf£seevraatce8ta a -Vzajemno psfef ^a?ruStv°' ^re8nl tre19
Razne ttrrdke.
Jager T»n'. trgovina ročnih del, Židovske nI. 5.
Kollmann ten^rporceIana in 8teklen,ne
Josip KošmerI p^(|ugos,ovanskatvor-
izborne drožl (kvas).
i drož priporoča svoje
Lekarna Trnkoczy vtoiE
v Ljubljani, zraven ro-
M P81fMncf£»t* T-> trgovina s špec. blagom ln mCilCillger delikatesami.Sv.Petra cesta Št. 37. in 42.
Obrtno pomožno društvo fa.e9nl trg
Pri <5tmi F,,iP» slikar 2a napise, črke in grbe, STllbUJU Prešernova ul. 50,
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palaCel
Albert ^elktVPrŽerntgeaufiecVe!ieV
Kslstarejša slovenska tvrdka te stroke.
iiiiiiiiimiiiiii Obstoji Ze nad 38 let. iitmiiiuiiiiin
na Hofbauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wo!fove ui. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila
Zagotavljojoc iitro In najpoštensjio postrežbo, prosi, da se pri 2403 t,ro®11"1 l2v0" oziriltl nl1 domačo tvrdko, 26-1
Ustanovljeno 1862. A
Telefon št, 584
C. in kr. dvorni
mašinist
% Najstarejša tovarna m in štedilnikov
Rudolf Geburth, Dunaj
VII. Kaiserstrasse 71, vogal Burggasse. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, malih štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 594 12—1
Vseli vrst Milili in trpežnih petij.
Peči in kamini za plin.
Ceniki zastonj in franko.
Ceniki s koledarjem za- H stenj in poštnine prosti. ■
Kdor želi imeti dobro nro,
naj zahteva z znamko
5,UfS§OH"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
Fr. Mm
nrarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Unioa" v Bleln in Genovi.
700 lisa®, prstani, brtlSanfl. (t)
Svetovnoznano najfinejša blago po ajnižjth oenafc.
Line lttoa: zlata itolaina, najvišja odlifca.
-- ---nnnnnnm
if* m tnw%
Podružnica Dunaj
Dunaj III., fitn Heumarkt Nr. 21.
Premikalni in stalni patentovani
LOKOMOBILI
na nasičen par in vroči par
od 10 —800 konjskih sil. Gospodarski, frpežni ln jjjinesljlvl obrafnt " stroji vse Inducf. in poiiledeiske obrafe.
»osertajj isclctaanh na« CoO.OUO P. S.
i
Rorte-P. Portorose. Istra
se priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe llIMa do iste9a- Razpolaga z več kot 1I1I14I 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec.
279
Načelstvo.
Vino na prodaj
v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 I, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo.	i 3348
JNCajboljše ^ T"Klamrjp
in harmonije H^
iz prvovrstnih tu in inozemskih tvornic Izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za-
narod. tvrdka jRlfonz Steznik
učitelj Glasb. Matice, in zapriseženi strokovnjak
dežel, sodišča
v Ljubljani Gradišče štll
Prevzema vsakovrstna popravila in oglaševanja najceneje.
Velika najrazno-vrstnejSa Izbira. Ugodna zanonjava. 10 letno jamstvo'
_______3668
Proda se vili podobna
NOVA HISA
z 9 sobami, 3 kuhinjami, kletjo, drvarnico pralnico ter vrtom, 5 minut oddaljena od kolodvora in tovarne na Gorenjskem. Pri-' pravna je za vinskega trgovca. Naslov pove uprava lista.	767 8—1
kakršnekoli vrste in dolžnikov, pod ugodnimi pogoji. - Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca" pod _šifro „Kulantnost". 986 3-1
2 nadstropna hiša
v sredini mesta, s kletmi in 8 stanovanji, pripravna za vsako obrt, se iz proste roke proda za 29'000 K. Letni dohodek znaša 2600 K. Takoj je treba plačati samo 3000 K, ostanek po dogovoru. Več pove g. I. Kernc v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 12. 756 3=1
star 30 let, oženjen, ki je spreten, marljiv in sposoben tudi za sadjerejo in vinograde išče stalne službe. Prepisi izpričeval na zahtevo vsakomur na razpolago. — Naslov istega pove upravništvo »Slovenca*. 915
Mestni irs $1.13.
priporoča izvrstna namizna vina po K - 80, --88, - 96 in 1-28 liter. 649 10-1
Kdo Išee sreče?
Mlad uradnik, Hrvat, dobre in blage nravi, olikan in brez dolgov, stalno nameščen s 3600 K letne plače, bi rad dobil za ženo SLOVENKO, odraslo, prikupne vnanjosti, inteligentno, 18—24 let staro, z 10 do 20.000 K gotovine. Vse podrobnosti naznani sam pismeno. Naslov- Josip Sarampov, 987 Zagreb. Tajnost zajamčena. 2—1
laprodaj Je
na Javorniku št. 5 vsa priprava in orodje za te.«Msii«jaiHšs: essMRKfssz sfreSne opeke.
Kupi se po nizki ceni.	995 3-1
Kmetijski teta] v Eoli. mm vasi.
Deželni odbor je priredil 'dne 3. in i. aprila v Srednji vasi v Bohinju poučni kmetijski tečaj. Vršil se je v dvorani novega občinskega doma. V nedeljo dopoldne sta govorila gg. poslanca Piber in dr. Krek. Žal, da je bil dopoldanski čas za predavanja zelo neugodno izbran in ni bilo tolike udeležbe, kakoršne bi bilo želeti. Vendar se je že k temu sestanku zbralo lepo število domačih mož in fantov. G. Piber govori o planšarstvu in o postavah, ki so se sklenile v zadnjih dežela >zbor-skih zasedanjih v prid živinoreji. Najprej temeljito zavrne ugovore, češ, zakaj se proti živinorejcem od strani raznih oblasti tako strogo postopa, n. pr. zaradi prav malenkostnih prestopkov pri paši v posestvih ver. zaklada, zakaj da se te postave ne izpremene itd. Vse to je resnica, a v enem hipu ni mogoče prenarediti tega, kar se je zakrivilo, sčasoma se bodo pa gotovo iz-premenile servitutne postave, ki varujejo le posestnika sveta, ne pa živinorejca v prid živinoreji. Postava pravi, da paša škoduje gozdu. Proti temu ne moremo storiti nič, če jo pa postava taka, dasi to, kar postava trdi, ni res. Treba bo izpremeniti postavo samo. In ravno v tem oziru se je žo d . lo toliko, da se ta postava kar se da milo tolmači in se odškodnine ali kazni ne nalagajo. Tudi se jc že takoj v prvem zasedanju deželnega zbora predlagala ureditev, revizija servitutnih pašnih pravic. Določilo se je, da bo odslej vsak posestnik naznanil število glav,
e se bodo smele pasti na dotičnem svetu. Tako se je ustvaril nekak modus, da ne bo prišlo do vednih sckatur in preganjanja od strani dotičncga gospodarja. Agrarna oblast bo skrbela, da se bo ta nova postava tudi izvrševala. Tudi se bo pazilo, da se bo svet prav zaklinčal in se bo vsako leto lahko protestiralo, če bi se v tem oziru godila kmetu krivica.
Nato priporoča g. poslanoc živinorejcem, naj res posvete vso svojo skrb negovanju živine, posebno povdarja snago po hlevih in pašo na prostem tudi ob času, ko živina še ne more v planine. Žal, da se je mnogo sveta za pašo uničilo, ko so jeli deliti »gmajne«. Ta delitev je pomenjala za živinorejo velik udarec. Godilo se je to, ko je gospodarila liberalna vlada in jo veljalo načelo: razdeli in vladaj! Veliki posestniki so pokupili posamne kose, mali kmet je postal revež, ko je imel preje svoj užitek na skupnem posestvu. Ta delitev je tudi silno veliko stala. Mnogo je bilo tudi ljudi, ki so bili že vse zapravili in so komaj čakali, da so pri delitvi dobili zopet košček zemlje in na ta račun dalje zapravljali. V gmotnem in nravnem oziru je pomenjala delitev skupne lastnine veliko škodo, a najbolj je bila s tem udarjena živinoreja, ker paše je bilo potem konec. Po novosklenjeni postavi se »gmajna« odslej nadalje ne bo smela več deliti brez dovoljenja agrarne oblasti, ki bo pa že skrbela, da se delitev kar mogoče omeji. Tako se je v deželnem zboru v varstvo živinoreje že mnogo storilo. Določile so se tudi podpore, nagrade in prispevki za izboljšanje pašnikov, planin itd. 70.000 K se
je dovolilo samo za živinorejo. Nikakor pa ne smemo misliti, da bo vse storila dežela, ne smemo se zanašati na same podpore. Treba je, da se posestniki z vso marljivostjo sami lotijo dela. Podporo zasluži le oni, ki se res sam trudi. Da bi se pa s tem dajala potuha, da bi se zanašali na same podpore in da bi sami roke držali križem, to se ne sme nikakor zgoditi. Na ta način ne bomo dosegli nikoli blagostanja, nikoli izboljšali živinoreje. Brez lastnega dela in truda ne bo nič. Neprecenljive zaklade hrani v sebi naša zemlja, toda treba jih je izkopati, treba je pridno delati, treba poslušati nasvete izkušenih mož, dati se tudi kaj poučiti in v vsakem oziru skrbeti za napredek, za povzdigo živinoreje, ki je posebno za Bohinj glavni vir vseh dohodkov, glavni pogoj blagostanja!
Z glasnim odobravanjem so poslušalci priznavali, da vedo ceniti prizadevanja svojih poslancev, zlasti g. govornika samega, da se povzdigne živinoreja in se stare liberalne postave polagoma prenarede v prid kmetu in tako v prospeh splošnega blagostanja.
Nato pojasni dr. Krek v jedrnatih besedah, kje pravzaprav tiči glavni vzrok, da imamo živinoreji, kmetu tako neprijazne postave. Glavni vzrok je nekdanja liberalna vlada, ko so v vseh zastopih imeli besedo veleposestniki in grajščaki, ki so seveda delali potem postave ne v prid kmetu, ampak sebi. Vodilo jih je liberalno načelo: vse razdeliti in razbiti v kosce. Tako so se jele n. pr. deliti »gmajne«. Veleposestniki so pokupili potem posamezne dele, si razširili posestvo in dobili v malih kmetih, katerim ni nič ostalo, poceni
KOŽNE BOLEZNI
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SCOTT-OVA EMULZIJA
je najboljše sredstvo za pomnoženje in ojače-nje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki so spojene po nepr^kosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile SCOTT-OVI EMULZIJI na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra za najboljše sredstvo proti Pristna le S tO tem boleznim.	2615
SVtot Tudi P°lGti SG jemlje z najboljim
garancijskim -——— Uspehom. ——--
KOTT-ovega GlM M MU 2 K 50 M.
ravnanja 1
Dobi se v vseh lekarnah.
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjeg; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkoena in stau-blnska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po fako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okuSre. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po iako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem w
710 (20-1)
jiiit IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
treme za čevlje
0
X
1
N
Kžr Dobi se o oseh boljših trgovinah
Zaloga pri K. H. IREGflR, Ljubljana.
526
Sv. Petra cesta Stev. 2.
(D
K ane
'vsake vrste se mora skrbne varovati nred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano
le 10 let se |e izkazalo meCilno viaCno mazilo, takozvano praSko domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, otaiSuje vnetja in bolečine, hladi In pospešuje zaceljenje. fci" Razpošilja se vsak dan. "EJl 1 puSica 70 vin. Proti predplačilu K 3*16 se pošljejo 1 pu-6lce, za K 7-— pa tO piiSic poštnine prosto na vsako postajo avstro-onrske monarhije.
Pozor na ime izdelka, iz-delovtelja, ceno in varstven* znamko Pristno ie po 70 vin.
Glavna zaloga 2960 20-1
B. FRAGHER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri Črnem orlu"
Praga, Mala strani, vosa! Herodove iHioe it.W3.
Zaloge v lekarnah Avstro - Ogrske, t__ttm
IVIodna in športna trgovina
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Priporoča ligptppljene bluze, spodnja Urila ln pse moderne naltitne predmete po zelo ugodnih in brezhonknrenčnih cenah
Ogromna Izbira damskih ln otroških slamnikov in čepic
M oddelhu za gospode:
oedno samo najnopejjSf ftloBinhi, čepice, te-lppnihi, srajce, fcraoate, palice, dežnih!, rohauice in psi modni predmeti. Za Spprt: pse potrebščine za tnrlste, kolesarje, Ippce, tennis, „Qrie" in ..Sokole"
narodne zastave, znaki, trakovi, i. t. d.
delavce. Na milijone škode se je za časa liberalnega vladanja zgodilo v planinskem svetu. In vse to, kar se je zgodilo skozi tako dolgo dobo, vse te liberalne postave prevrniti na en mah ni mogoče. Kdor to zahteva, ni pri zdravi pameti ali pa govori iz njega liberalna hinavščina! Sedaj so sc začele razmere boljšati. Mnogo starih postav je deželni zbor že izpremenil v korist kmetu in živinoreji. Začetek je storjen, a treba je sedaj pameti, držati skupaj, ne zabavljati, ne delati zgage in zmešnjave! Kdor v sedanjem času drži z liberalci, ta leze nazaj v one čase, ko je gospodaril liberalni grajščak! In teh časov si vendar ne bomo želeli nazaj. Hvala Bogu, da so minuli! Prav bi bilo, da bi se v naših časih podal tudi veleposestnik s kmetom na skupno delo. Seveda, dokler se bo držal starih načel, to ne bo mogoče. A prav to bo njegov pogin, če bo ostal osamljen. Glavna opora blagostanja vseh stanov je mali in srednji kmet. Na tega se jc v prvi vrsti treba ozirati. G. govornik priporoča posebno, naj drže kmetje skupaj! Le ako bodo trdno zadružno mecl seboj zvezani, bo mogoče kaj doseči. Na raznih zgledih (ameri-kanskih trustih itd.) pokaže, kaj premore združena moč! Še enkrat povdarja slogo, edinost in sklene: Ena politika — ena vera, ena politika — eno clelo! Zato pa bomo vsi enako molili, vsi enako volili in vsi enako delali!
V dno srca so segle navzočim besede dr. Kreka. Da bi jih pač vsak dobro premislil in se po njih ravnal! Izvrsten pouk obenem tudi za one, ki brezmiselno zabavljajo delu naših poslancev. Srečala jih pamet!
• ".* ' • • • •

VHmeriko
-in Masado
;<•,»«■:•/ i V. y ;, • ■ "
zložna, , cena in varna
vožnja s cunard Line =
h s« 62	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonia, 17. maja, Carpathia, 19. aprila, Pannonia, 3. maja 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-nik, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Maure-
tania, 30. aprila, 21. maja, 11. junija 1910. Pojasnila iji vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K180-— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek.
2817 24-1 brlpavost, katar, zasle-
zenje, katar v grlu, oslovski in duSljivi ka-Selj odpravijo zdrava, preizkušene in priporo-- 1....	Cene
Kaiserjeve
5500 notarijelno potrjenih spričeval o dobri kakovosti.
Zavoj 20 ln 401 vin., Skotljica 60 vin. dobivajo se v Ljubljani-Lekarna pri »Orlu- Rili. Sušnik, deželna lekarna pri .Marij Pomaga)« M Leustek; Ubald pl. Trnkoczg, G. Piccolipr »Kfo"'*Bohinc; L G uridč, Metlika, A. Roblek, Radov jira ^S1;«^ B,rJ" • E- Burdlch. Sk. Loka, H. Roblek, Tržič, K. flndr aniC in I. Bergmann, Novomesto, K. Savnik, Kranj, J. MoCnlk, Kamnik, C. Huss, Vipava, Mr. Pb.E. Kožel' Jesenice.
sot zdravilni vrelec že stoletja znana t vsi'
boleznih
sapi in pM organov,
5ri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Iz vrsta*
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in o*ve2uječa pijača.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilna kopališče pri Karlovih vtrifc Prospekti gastonj ht /ranilo.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah c jdstvinaad
in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju, Peter Lassnlku I«
Andrej Sarabonu, Ljubljana.	11452—49
Nikakega strupa
ampak samo naraven izdelek vsebuje proti mnčnemnkrčnemu kašlju zdravniško in kliniško najbolj priporočeni
Thymoniel Scillae
Sijajni, presenetljiv! uspehi.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnika!
K 2-20. Po pošti franko proti naprej po5, ja viK2-90. 3 steklenice proti naprej posilstvi 7 K. 10 steklenic proti naprel po5iljatvi20K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRflGNER-ja lekarni
c. i. kr. dvor. dobavitelja Praga-III., St. 203.
DguIvh se v vseh lekarnah. Pozor na Imo sredstvu, Izdeiovi-tdja In vsrslvono znamko.
C
1)

Ant. Rajec
cvetlični salon
Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu
Izdeluje šopke, vence, trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila točno. Cene zmerne.
3662 52 -1
Stambilife
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiliev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 6.
Ceniki franko.
malo rabljeno, ohranjeno kot novo se za nizko ceno 650 kron proda, novo je stalo 1200 kron. Natančneje se izve, ogleda in lahko preizkusi pri
s/
Karel Camernik-u
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Pozor
kolesarji!
Mesto K 110--samo po K SO1 —, z »Torpedo« prostim tekom po K 95' — prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka »Styrian-Graz«. Modeli 1910 z 3-letnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5'—, 6--, 7--; cevi po K 3'50, 4'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in ponikla-nje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franuo! Tovarniška zaloga vožnlh koles In šivalnih strojev
R. Weis3berg, Dunaj II.
Untere Donaustrasse 23-111.
■
Z Velikansko izfeer
priporoča tvrdka
-,..„4 Dvorni tri štev. 3.
Najnižje stalne cene
"rag^aHHira
Št. 4802.
991 3-1
Podpisani deželni odbor razpisuje

lun
m i ara s mm ?1
S to službo je združena plača 1.600 kron in aktivitetna doklada 200 kroni Zastop zdravstvenega okrožja je pripravljen dovoliti okrožnemu zdravniku letno renumeracijo 1.200 kron za enkratno ordiniranje vsakih 14 dni v Osilnici in Banji Loki.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 24. aprila 1.1.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 5. aprila 1910.
Velika zaloga juvelov, zlat" nine, srebrnine ter raznih ur.
Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene -
Lud. Cerne
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
Za usfanoDiieo oeCJega tovarniškega
podjetja o bližini koloiaora na Spod-	#v »- .
nJem Staiarskem ali na Kranjskem sc ^O0JO primarni
odo vi
Prikloplfznfe na parno moč aH elek-	v t /
irlSko silo se 2eli. Prijazne ponudbe Za V@C lQi V naPm
pod šifro W. L 6109 na anon£no
pisarno: Rudolf lllosse, Dunaj 1.
Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin.	818 6-1
Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri
najboljša prevleka za mehek pod LeslionicSHIedesi LJubljana
Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Žigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann, Novo mesto: I. Picek. Zagorje: Rih. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica: Alojz. Gatsch.

■<■1 fljjU^tli
KOmiERZHClJSKI
To delo ustreza s svojimi bogato ilustriranimi osmimi zvezki po sodbi sploSne kritike vsem zahtevam. Popoln je, priročen, zanesljiv, cen in nadomešča za K 120"— Se enkrat tako drage leksike. Dobavljamo te krasne zvezke franko nrez pr bitka proti mesečnemu plačilu _Krasna brošura zastonj.
i. ffesder-ieva zaloia. Dunaj I,
3318 10-1 VVollzeile 33.
i uauuuieaia za
4K
xxxxmmxxxxxx
Sitarska in žimarska zadruga
v Stražišču pri Kranju
priporoča si. zavodom, občinstvu in gospo-.:: dom tapetnikom vsakovrstno :r
V •	V	•
Ceniki in vzorci so na razpolago
Zastopstvo za Ljubljano ima g. L Černe,
tapetnik na Dunajski cesti. (Prodajalna mi-947 zarske zadruge v Št. Vidu. io—1
mmxmxmxx
Anton Breskvar
stavbni ključar
Ljubljana, Florijanska niica štev. 9
priporočam se slavnemu občinstvu, kakor tudi častiti duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor:
ograje za grobove, križe. obha|Une mize, navadne In žične ograje, vrata.
f
lil
kurjavna in pepelna vratca, zapahi dimnikov, strelovodi, zastorl na valjclh Itd. Itd.
Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila, katera IzvrSujem bitro in po nizkih cenab. 682 8-1
2048 1
Motorje najsiS
mline in stiskalnice
za grozdje in sad^e.
telezne blagajne,
stavbene potrebščine
teieznino
m vso drugo
dobavlja po najnižjih cenah slovenska veletrgovina z železnino
Jr. Stupica
v £;ubliant. Jftarijt 2";r«zije c»ia »U«. i.
Pohištvo vsake vrste
od najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
: Zavod za pohištvo in dekoracije :
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkošne ženitne opr me v najsolidnejši izvršbi.
Uredba celih hotelov in kopališč.
Telefon št. 97
Prvo slovenska podjetje za naprave električnih central
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencin-motorji s surovim oljem.
>9
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro-motorjev, dinamo-in parnih strojev: poprave v tiskarnah in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke in opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune na zahtevanje.	703 6-1
D F UMIH str°ino ključavničarstvo in . MUH podjetje za elekt. naprave
cesta št. i1. - Telefon št. 73.
Veletrgovina z železnimi
,IIIERK1I
Peter Illaldič, Celje
priporoča se za nabaoo oseh predmetoo železninske stroke.
MARIJA SATTNER
LJubljana, Dunajska cesta 10. II. stop., II. naslstr. (Hljafova hiša).
9j	se priporoča prečastiti duhovščini za	26 1
Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakot* se glasi naroeilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentoV tudi radovoljno ppevzame.
X
m S
x
Dobiva se povsod.
Zastopnik:
G. Menardi, Ljubljana
Grof Kenlevich Ssfvan ntodal
854 (grofa Štefana Keglevicha nasl.)
** i® Promontera ♦♦
Odlikovan izključno s častnimi diplomami.

Vedno in v vsaki množini |e dobiti:
Zarezano stresno opeko prve vrste, z
trpelnosf skozi pet Sef in opeko za
za nje
fz Sastne noče, moderno opremljene parne opekarne na iffičn pri LMlaiii, dalje stavbni Semen za
čega kamenoloma v Podpeči, pri
iz doma-
ssrebni zavod ¥ Ljubljani Prešernova nI. 44.
nalpriprostefše do »legantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Srna bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovi-isaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne Telefon Sf. 29?. cvetlice. najnižje cene.
Zajslučaj potrebe se vljudno priporočajo	51 52 1
Turk in brata Rojina.
IZFELJHVfl
vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna in stranska mesta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
> M f? TOPITI? ft OSREDNJA MENJALNICA: ' JL&l.EZfK%.\*> UM.* DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
PflflrilŽnirP" Eaden' &ešl<a Kamilica, Češka Lipa, Brno, Krakov, Litomerice, Moravski Zumberg, Modling, Novi i uui U/.U1UC. jiCjni p|zeiIi praga> Graben, in Praga, Mala stran, Liberce, Dunajsko Novomesto, Cvitava,
Najcenejše
v
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
losip
Pred stioi št J.
3634
Stari tri St.4. Prešernova ulica 11 i
Popravila točno in ceno. 52H1
NHKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
s Zavarovanje proti \im pri žrebanjih srečk in vredn. papirjev
~ Prospekte in cenike premij zastonj in franko.
Marffin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
===== barv =====
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvnakreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno inko vinsko zlato, srebro in almninlam v listih. Štampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte ln tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
= Najnovejši ==
slikarski vzoroi in papir zavzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične ■	prstene in rudninske barve. =====
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate Ibarve =
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje
=±=fn hišne posestnike itd., priporoča =
Udolf Hauptmann
prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov in steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega-
swr Uma *mm
===== po najnižji ceni,	=
Varstvena znamka.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t**** ICShlerjeva cementna |
opeka
644 16 1	z zarezo in brez zareze
je trpežnejša in cenejša kot vsaka druga opeka. - V zalogi jo ima v poljubnih množinah izdelovatelj
karboiineja
== samo boljše vrste,---
—™ fjlpsa
alabastra In stukaturnega za podo-
365	barje In zidarje. 52—1
"Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
| IVAN JGLACIN, LJUBLJANA
Zahtevajte cenik! — —	Ravnotam, vedno velika zaloga Portland-cementa.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki
.,Se¥eronemškega Lloyda'
.n
1 z
■ ■
5 cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofie. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani cdino-lc pri 2886—58
Edvard Tavčarji, t uMrasn« n 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Hriona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na'tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos flires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Kdor je siv, izgleda star.
Izbonio, zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sta 1. Vitek-ov ..Imtnerjung", rudečk. rujave in črne barve.
Barva takoj in trpežno, i kart. KI'-, i'. Vitek-ov „Nucin", enojna steklenica K 1'-. Ti barvili sta tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija
FE. VITEK & Co. PBAGA. ust
Vltck-ov Jnunerjunp"
Pred uporabo.
Po uporabi.
Zahtevajte leVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Ant. Kancu, T.Alencingerju, Ljubljana.
Klobuke, cilindre ln čepice
v najnovejših faponah in velikih izberah priporoča »7 52—1
Ivan Soklič.
Založnik g. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja Btok. žBlezniGB.
M
S
0
Ul to
1
M
IO
Perje za postelje in puh
9320 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvrSujejo
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franjašjesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
I
KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do	M1!0! brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K
12. ure dopoldne in jih obrestuje ============== pO rt |2 |o čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-
nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebn' kredit, vračljive v 7»/2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat H. Kalan 1. r.,	Kanonik L Sušnik 1. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.	'
predsednik.

podpredsednik.

Telefon 237.
Betonsko podjetje.
Telefon 237.
Toornica umetnega kamenja In marmorja
ZRJEC& HORN
Izdelovanje kamnoseških del iz „umetnega kamenja" kakor r stopnjice, postamente, balustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po naCrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fnndamentov za stroje v izvršitev. Umetni marmor (Carralgth patent) za obhajilne mize, oltarje, prevlako
stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah. Xglolith kamenoles je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagoden za pisarne, hodnike, sobe; tiha hoja, topel, brez Špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv,
v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Projektiranje in izvršitev železobetonskih stavb; stropov, mostov, rezervar-jev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.	771
LJubljana, Dunajska cesta 73.
-n
wm mm lončenih pečij in raznih lončenih i
flvg. Drelse v Ljubljani
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peč
preproste ln najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. ŽupnišCem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Trgovina S semeni na debelo in drobno
SEVER & URBA1IIČ
i IMUml, MM It
(nasproti frančiškanske cerkve)
priporočata svojo najpopolnejšo zalogo
zanesljivih semen
kakor: domačo deteljo, lucerno ali nemško deteljo, rudečo deteljo, velikansko kr-milno peso, korenje za krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ligovo, zelenjadna in cvetlična semena na vago in v vrečicah po 10 in 20 vinarjev, pristno gorenjsko repo, čebuljček, rusko laneno seme, rafijsko ličje, cepilni 317 vosek, drevesni karbolinej itd. 1°-1
Cenovnik pošiljava na zahtevo zastonj.
HajboljSa ln najslgurnejSa prilika za štedenfe!
Denarni promot Uo 31. tlsG. 19011 čez 72 milijonov kron
Lastna glavnica K 420.537-92
Stanje vlas line 31. majnika 1900 čez 20 milijonov kron
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-:	„Union" za frančiškansko cerkvijo	x
*lARui» TRS"
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do = 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
1LO
nar 4 2 o "»i
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršlč, predsednik. Josip SI$ka. stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec Breg pri Borovnici. Karol Kauscliegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7	Gregor Sllbar, župnik na Rudniku.	1
-iS-Cm-M
v- v ■ 'J*.	J.v-'>V,-'.* ■ .'/.v* ■ r .v' ,'V a--'V'!	. v'' '	'
F. L. P.
za cev
F. L. POPPER, Chrudim, Češko.
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
Edina tovarna za Kranjsko:
Julija Stor, Ljubljana Mmm ul.
Znamka F. L. P.
830 52 t

pn opekama In tovarna zarezane opeke
LJUBLJANI l-
cssin šteu. 2 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
priporoča zarezano jPggfec^^	opeko na stroj itd. naj-
boljše kakovosti in v poljubni množini. Ža trpežnost zarezane opeke
(d I. in II. vrste se jamči siajobširneje. m
= Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncestlonl-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
3143 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
S
ss*
a
n
13
i
Sn
I
.Hi i
B g b « g g g B S « B S S S ^
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
£
:: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
RS

ES
S
a
IS
g 11 g fiti ia » « & « q 1:1 £1
10 hranlsHo psdjetie za umetno steHIarstvo in slfHanje na sila
Donavska cesta št. 13 poleg „Figouca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
mmš
Id pozor!
Alojzij Korsika, semenska trgovina v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5
Naznanjam, da mi je ravnokar došla velika množina travnega semena
v 16 vrstah; travne mešanice sestavljam sam po navodilu kmetovalca. Nadalje tudi krmilna pesi, ritdeča in rumena, nemška detelja lucerna, domača in štajerska, vsa preizkušena, v plombiranih vrečah, zanesljivo predalice čista. Potein veliko množino čebulčka za sajenje in veliko druzega krmilnega 698	in zelenjadnega semenja	10—1
Radi velike množine znatno znižane cene.
Izvleček iz glavnega cenika je na frankirano zahtevanje poštnine prosto na razpolago.
= Fotografski umetni zavod :
Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. U.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto-« grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
£ — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi v največji množini. —
Gospodarsko društvo
Beram, pošta Pazln, Ostra).
posreduje brezplačno pri prodaji
vina sv0)ih udov- Cena ,e nizka-
V Alta je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	(2983 l)
Več vrst sodov ima naprodaj R. HEPIC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1
maria
Edino pristen balzam
iz lekar. pri angelju
A. IMeri'8 v Prefiraili
pri Rogaški Slatini
JLHERKV-ja BALZAM
(Postavno zavarovano)
Edino pristen je z varstveno znamko REDOVHICH.
UtinktijoC pr. želodčnih težkočah, napenjanju, zasllzenju, motenju prebave, KaSlju, pljntaib
boleznih, prsnih boleznih, bripavostl Itd.	1
Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali l velika posebna
steklenica K 5-—.	'
Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno
CEHTIFOLIJSKO MAZILO
zanesljivo ^kujo^i &-h. =h, ^.^sfare« .eh vrst.
A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini.
Dobi se skoro v vseh lekarnah.

Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LJubljane čez Antwerpen ? New-York in čez v
je proga
i)
u
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», „Lapland", .Menomi-na , .Maniton", »Gothland«, „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 ln 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri -Starem tišlerju. 188 (52—1)
1842
1842
Ustanovljeno leta
Slikarja napisov Stavb ln pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBRAT.
Tovarna in prodaja oljnatih barv. firneža in laka
BRATU rm. U9BLNM
Prodajalna in kraiptoir: MIKLOŠIČEVE CESTA ŠTEV. 6
Telefon 154. Delavnica: IGRIŠKE ULICE ŠTEV. S. TeIefonl54.
1842
Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno ln fino pG najnižjih cenah.
n
Hnfon Schuster
Ljubljana ^
Stritarjeva ulica 7 ®
priporoča
novosti konfekcije
za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista.
Najboljše belo blago različne garniture in tg vsakovrstne [{==□] D preproge. E=3
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Solidno blago. ob Nizke cene. m
8
Iiiiiii i—wHwm—»w
mini
He kupite paramo?
dokler se niste prepričali o kakovosti kazul, dalma-tik, pluvijalov, zastav, bander, baldahinov, kovin, blaga in cerk. perila pri
|uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuniunniiiiiiiii«m
Mm?-.
f
mul
prvi slovanski tovarni za paramente in zastave
j
Pošiljatve na izbiro, proračuni, ceniki zastonj. - Cene so radi cenili delavnih močij na deželi in velike prodaje do 25% nižje kot pri konkurenčnih podjetjih. — Posebna delavnica za parahiente, vezenine in cerkveno-umetna dela.	779
V Vel c s oveni na Gorenjskem odda •e poleg romarske cerkve stoječe 983 10—1
s hlevom, šupo in vrtom v najem event. se tudi proda. Poizve se pri Avg. Stamcarju, uradniku banke „Slavije" v Ljubljani.
za pomladansko in poletno sezono 1910.
Kupon ===
3*10 metr. dolg, za kompletno moSko obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le Kupon za Črno salonsko obleko K 20-—, kakor
1	kupon 7 kron
1	kupon 10 kron
1	kupon 12 kron
1	kupon 15 kron
t	kupon 17 kron
1	kupon 18 kron
1	kupon 20 kron
Kupo____________. _ __
tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni "'lla po tovarniški ce "1 ' lidna, cobroznana
knnigarn Itd., poSIlla po tovarniški ceni kot reelna in sofld
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Imhof v Brnu
Vzorci zastonj in franko.
Vsled direktnega naroČila blaga nri Ivrdkl Siegel-Imhoi iz tovarne Imajo zasebnik! mnogo pred osti. Vsled vel kega blagovnega prometa vedno ajveCla izbira povsem svežega blag«. Stalne, najnltje cene. Tudi najmanjša naroČila ae IzvrSe najskrbneje, natanfno po vzorcu 440
Brezbarvno, rumeno in rniaoo za paritete ali polikane tla priporoča u Skatljah po en, pol In četrt kg ali prosto
= hdolf HHUPTmnnn =
prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneža, laka in stek. klela
z enonadstropno hišo s sedmimi sobami, dvema kuhinjama veliko kletjo in ledenico, ter primernimi gospodarskimi poslopji, tik farne cerkve Sv.Jurij na Ščavnici, Štajersko.
V hiši se nahaja dobro idoča gostilna in mesarija. K posestvu spada 14 oralov zemlje, obstoječe iz njiv, sadonosnikov, travnikov in gozdov ter mlin na Ščavnici. Tudi se proda velika množina stoječih dreves v gozdu in mnogo iztesanega lesa.
lastnica Marija Trstenjak.
Pošta Sv. Jurij na Ščavnici blizu Radgone.
936 5—1
Gostilna
u sredini mesta se takoj odda. - Kje,
S Koncesijo pene uprava lista.
Družbe
Izvrstno sredstvo proti vsakemu
sv. Cirila h Metoda (CM) kataruinkašliu
za Istro	-------
Prsni bonboni
Zavitek 20 vinarjev.
Dobi se povsod.
Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždin na Hrvaškem.

Naznanilo otvoritve gostilne.
1 □ G=
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo že znano
v
gostilno v Smartnem ob Savi zopet odprl.
Priporočam se za obilni obisk s spoštovanjem
Matija Bolničar.
m\	o	m
912 2-1
Voditelja hotela
ISče npraoa hotelskega in kopališkega podjetja Grljan
(Grlgnano) pri miramarn. Zahteva se znanje slovenskega in po možnosti drugih slovanskih jezikov, kakor tudi italijanskega, nemškega in eventuelno francoskega jezika. — Oferte s spričevali in z naznanilom zahtev in pogojev je vložiti pri »Tržaški posojilnici in hranilnici", registrovani zadrugi z omejenim poroštvom v Trstu, najkasneje do 22. t. m. 993
40 sodov po 15—20 hekto, želez, rezervarji do 120 hekto, parni motor s šestimi konjskimi silami, transmisije,	939 2-i
velik akvarij
več težkih voz (parizarjev)
se takoj odda po nizki ceni.
Hdolf Ms, UnbUana.
čfkUnikč %rfLrru*ritco Materi želijo 4Svbrv. po cvm' in e$meal/iv<rpotovali ruy \st/ obm^jv
iŠiinon^MjietetZa
m Jt}tiA$an£ trtbločvorsJtv utie&2&. ^AaAmrststain^asnJa sglragntBaStef,

Je o
o S-
*■ o __
= «0
li u
Ž * S e . ■ o in £ ca
f iilnii
Po dolgotrajni preizkušnji so vsi vešči strojepisci edini v tem, da (e ,Underwood' pisalni stroj najhitrejši, najtrpežnejši in naj-
praktičnejši. Mj silali prani.
Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja,
Ivan Perico
UnbUana, Turjaški tra 4,
Kisa v Kranju
na- Glavnem trgu se proda. Posebno pripravna je za brivca, ker se izvršuje v hiši že 10 let ta obrt, ali za steklarja, ker bi bil isti brez konkurence. — Več pove lastnik Ivan Potušek.	984 2-1
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklaue
Ljubljana, Stritarjeva (Spilalslia) ulica 5.
Obstoj flvrditee čez 40 let!
v hiši lekarne.
Ordinacija vsak dan, tudi ob nedeljah.
Umetno zobovje se izgotavija v enem dnevu. Vsako ::: vrstne plombe, izruvanje zob brez bolečin itd.
£a solidno, dobro delo se jamči.

Lep močan ioz 798 za moštvo m
proda po jako ugodni ceni
županstvo v Boh. Bistrici.

10 1
ta
kapital 120,000.000 Kfglg Podružnica
Rezervni zaklad 66,000.000 K
■■^Delniški kapita
Alliii Mil:roBPu4nio« r^r^o. k i*, p P i v i i.
kreditnega zavoda za frgovino in obrf
LJUBLJANA, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejemlje vlog« na obrestovan]« v tekoSem ra&unu,
na glro-ra&un in proti hranilnim knjižicam, izdaja obrestujo&e se blagajaiike liste, dovoljuje posojila na teko6l račun, dalje stavbna posojila, oarinska posojila, davftna jamstvena posojila, hipotekama posojila itd. ieskomptira menice in devize in priskrbuje njih inkaso, zdaja nakazila, kreditaa pisma in priporočilna pisma . na vsa tuzemska ln inozemska tržišča.	..«?:>•*•
kupuje in prodaja tu- in inozemske rente, zastavna pisma, delnioe in srefike in daje vestno navodila za nalaganje kapitala, priskrbuje in deponira vojaške ženitvene kavcije, službene kavcije in vadije za udeležbo pri dražbah, sprejema v shrambo vrednostne papirje in oskrbuje njih
upravo in razvidnost, oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (preoijoze]) v hranitev,
Centrala na Danaji.
zavaruje srečke In Izžrebajoče efekte proti Izžrebnl Izgubi in oskrbuje brezplačno pregledovanje vseh žrebanju podvrženih papirjev,
plačuje kupone, izžrebane papirje in valute pri svoii
blagajni,
daje predujeme na vrednostne papirje in blago ter sprejema borzna naročila za tu- in inozemske borze,
priskrbi za svoje naročnike trgovske informaoijo v.tu-In inozemstvu itd. itd. itd.
1912 12
Podružnice: Bolcan, Bregencn, Brno, Feldkirch Gablonc, Gorica, Inomost, Karlovevarl, Ljubljana,	Moravska Ostrovlca, Olomuc, Opava,
Pulj, Praga, Podmokli, Toplice na Češkem, Trst, Warnsdorf.
KamnoseSkl Izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sije-nlta, apno 2loo In ngaSeno se dobi pri
Vodniku iiiSSK
hamenarshem mojstru
ulica
••• s*
••• s
Yl
r
Ponudimo vsako poljubno množinoi	490
Zarezane strešnike (prve vrste) JgSXS&L
zidarsko strojno opeko, PortRand-cement, peči, štedilnike, Samotne plošče
z^^-^zzzm^^MLMum.m zza tlakanje cerkira9 hodnikov i. t. d.	—
F. P. IfIDSC & Homp« LJubljana.
Na zahtevo pošljemo vzorce in prospekte takoj brezplačno.
o nominalni urednosti 112,550.000 kron.
1005 1-1
Na podlagi poobiaščenja z zakonom člen VIII. iz leta 1900. oziroma s § 8. člen V. zakona iz leta 1902, nadalje z zakonom XIV. iz leta 1904 in člen XV. iz leta 1909 se izdaja (emitira) kralj, ogrsko davka prosto 4"/° državno rentno posojilo v kronali, ki bo služilo v pokritje po zakonodaji odrejenih deloma že pričetih in začasno iz blagajničnega stanja založenih investicij, deloma za investicije, ki se imajo šele pričeti.
Novo posojilo se izda v zadolžnicah, glasečih se na imetnika, v odstavkih po K 100—. 200—, 500-—, 1.000—, 2.000 — 5.000— in 10.000—.
Komadi so izvršeni v ogerskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku in nosijo odtiske podpisov kralj, ogrskega finančnega ministra, ravnatelja kralj, ogrske državne osrednje blagajnice in predstojništva kralj. ogr. kreditnega knjigovodstva in lastnoročni podpis enega kontrolnega uradnika.
Zadolžnice se obrestujejo pričenši s 1. decembrom 1909 s 4 % na leto v poluletnih obrokih dne 1. jnnija in 1. decembra vsakega leta za nazaj.
Zadolžnice so opremljene z obrestnimi kuponi, katerih zadnji zapade 1. decembra 1910, in pa s talonom, ki se svoj čas lahko dvignejo pri pla-čilnicah nove kuponske pole.
Po splošnih zakonitih določilih si kralj, ogrsko finančno ministrstvo pridržuje pravico, to posojilo vsakčas po prejšnji najmanj trimesečni odpovedi deloma ali popolnoma v nominalni vrednosti plačati nazaj.
Zadolžnice in njih obrestni knponi so oproščene vseh obstoječih kolkov, pristojbin in davkov in se jim popolna kolkovna, pristojbinska in davčna prostost zagotavlja tndi za bodočnost, tako, da se zadolžnice in knponi izplačajo brez vsakega odbitka.
Kuponi zastarajo po šestih letih, zadolžnice pa po dvajsetih letih, prvi računjeno od roka zapadlosti, zadnje pa od roka, določenega za končno izplačilo.
Vsa razglasila, ki se nanašajo na to kralj, ogrsko davka prosto 4<V0 državno rentno posojilo v kronah, se bodo prijavljala razen v »Budapestu Kozlony« in v »Wiener Zeitung« še v šestero inozemskih časopisih, in sicer v dveh berlinskih, enem frankfurtskem, enem hamburškem, enem monakov-skem in enem lipskem časopisu.
V Buda - PeSti, 1. aprila 1910. Kralj- °grski finančni minister:
Ladlslao pl. Lnkasc s. r.
Glede na predstoječi razglas Nj. ekscelence gospoda kralj, ogrskega finančnega ministra, se znesek
nominale ff2.550.000 kron kralj, ogrskega daoka prostega 4°/o državnega rentnega posojila iz leta flgto
razpisuje v subskripcijo.
ob uradnih urah, običajnih v vsaki subskripcijski posredovalnici in po do-ločilih, ki se objavijo na dotičnih mestih:
1.	Na Dunaja; a) pri c. kr. pr. avstrijskem kredit, zavoda za trgovino in obrt,
b)	pri c. kr. pr. splošnem avstrij. zemljiško-kreditnem zavoda,
c)	pri banki S. M. pl. Rothschild.
2.	U Ljubljani: pri podružnici C. Str. nrio. avstrijskega kreditnega
zauoda za trgoolno ln obrt (Franca Jožefa cesta St. 91
3.	V Bolcann, Bregencn, Brnn, Feldkirchn, Gabloncu, Gorici, Inomosta, Kar,
lovih varih, Lvovn, Moravski Ostravi, Olomncu, Pulju, Pragi, Libercah-Toplicah, Trsta, Opavi in Warnsdorfn pri podružnicah C. kr. priv. avstriskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt.
4.	V Bnda-Pešti: pri kralj, ogrski državni osrednji blagajnicl.
„ Ogrski splošni kreditni banki, „ Kralj, ogrski poštni hranilnici,
5.	V deželah ogrske krone: pri vseh državnih blagajnah, poverjenih z iz-
plačevanjem kuponov 4»/o kralj, ogrskega kronskega rentnega posojila, dalje
v Brašovu, na Reki, v Rabi, Kašovn, Kečkemetu, Velikem Varaždinn, Pšcsu, Požnnu, Subotici in Temešvaru pri podružnicah Ogrske splošne kreditne banke; dalje v Berlinu, Frankfurtu na M., Hamburgu, Monakovem, Lipskem, Vratislavi in Kolinu.
Za subskripcijo v deželah ogr. krone in v Avstriji veljajo nastopni pogoji:
1.	Subskripcijska cena je določena na 921/2% prištevši kosovne obresti po 4<>/0l računjeno od 1. decembra 1909 do dneva odjema.
2.	Subskribirati se mora po za to določenih prijavnih tiskovinah, ki se brezplačno dobivajo pri preje imenovanih poslovalnicah.
3.	Ob subskripciji je založiti varščino 5% znamenovanega zneska in sicer ali v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu zaračunjenih efektih, ki jis dotična subskripcijska poslovalnica sprejme za dopustne.
4.	Dodelile se bodo zadolžnice čimprej mogoče po zaključku subskrip-cije in se bodo znamenovalci o tem obvestili. Vsaki subskripcijski posredovalnici je pridržano poverilo, da po svojem preudarku določi višino zneska vsake posamezne dodelitve. Rko je dodelitev manjša nego znamenovani znesek, se presegajoča varščina nemudoma vrne.
5.	Dodeljene obligacije morajo znamenovalci dvigniti od 25. aprila t. 1. do najkasneje 31. maja t. I. Znamenovalcem je prosto, dvigniti dodeljene jim obligacije v teku te dobe tudi v delnih znezkih ne pod 5000 kron. Po popolnem dvignenju se založena varščina zaračuni ozir. povrne.
6.	Prijave na določene odstavke se morajo vpoštevati samo toliko, kolikor je dopustno po preudarku subskripcijskih posredovalnic.
7.	Dvigniti je treba zadolžnice tam, kjer so bile znamenovane. V Buda-PeStl in na Dunaju, aprila 1910.
C. kr.pr. avstrijski kreditni zavod Ogrska splošna kreditna banka, za trgovino ln obrt,	C. kr, priv. splošni avstrijski
S. M. pl. Rothschild.	zemljiško-kreditni zavod.
Izdajatelj: Pr. Ignacij Žitnik*
(Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
fideov.orni urednik; Ivan Štele.