Frančiškanska ulica štev. 6/1. vništvo je na Marijinem trgu Uredništvo je v Ljubljani, Telefon štev. 360. — Upravništvo je štev. 8. Telefon štev. 44. Og 1 a s 1 se uratouaio pa ' porsbljenem proštom is ste« 1 mm visok ter 55 mm iliok oiosto la enkrat 2 K u večkrat nomt. a vsak dan zjutraj. zna Številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i, dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo. — Rokopisi se ne vračaio. ------------------ štev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . , k aiir- pol leta • » m- ietn leta * * » I0-- ta rcteec . • m 20^ 2a inozemstvo: telo leto . K (•> teta. „ Mn Irta............ M aiesec „ V Ljubljani, sobota 20. novembra 1920. r"su"BS plaea”a ? got,vM III, leto. i *n»-r~~~-ur i im it iieiMi i n n imimiiiiiii—im——jmjx— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 doiarj« četrtletno. . . 2 doiarj« Novi aarcčalki na) postna)# namtnino ta nakaznici. Zunanji minister Trumbič odstopi? LDU Zaereh. 19. nov. »Večer« lavlia iz Beograda da bo dr. Trumbič v kratkem nodal svoio demisiio. Dr. Trumbič smatra svoio misijo v znnanii politiki za končano in hoče Italijanski načrt rapallske Vscbinu Italijanskega zakonskega na-Jrta, ki s a Je 16. t. m. predložil Italijanski zbornici ministrski predsednik Golie’ se glasi: | Sporazum, sklenjen med italijanskim kraljestvom Hi kraljevino SHS, podpisan 12. novembra 1920 v Rapallo sc odobri Kraljeva vlada se pooblašča, da ta spora-«um popolnoma Izvede. Ozemlje« dodeljeno Italiji po tej po- ti OS V e ti ti svoie delo konsolidacij državnih razmer. Naibrž bo dr. Trumbič Dodal svoio ostavko do volitvah v konstituanto. za ratifikacijo pogodbe. godbi, tvori integralen del italijanskega kraljevstva. Vlada in kralj se pooblaščata, do razglasita v anektiranih krajih zakone, ki so v veljavi v kraljestva tor ostale potrebne odredbe. Zakoni za anektirano ozemlje naj se pripravijo v sklad z dosedanjimi zakoni v teti krajih. Pri tem ie upoštevati deželne in občinske avtonomije. Zakonskemu načrta je priloženo ie posebno pismo. Mirno razpoloženje v Pragi. Prava. 19. nov. (Izvirno poročilo.) )anes te vse mimo. V nemškem rledališčn so ivall danes »Tosco« r nemškem feziku. Za varnost igral-:ev in nemške oubl ke ie bilo do-roltno ooskrblieno Nemške liudske n meščanske šote ostaneio zaorte lo nonriellka. Kazino fe zasedlo 150 »rožnikov. Prava. 19. nov. (Izvimo poročilo.) TtikaKnia nemška lista »Prager TauMatt« in Bohemia« bosta mogoče že lahko iutn zopet izšla. Prava. 19. nov llzvirno poro-čilo.) »Narodni Listv« zahtevalo, da se izvrši disciplinarna preiskava nad vsemi ravnateiii in vodij ljudskih in meščanskih šol. kier so se našle slike in kinci Habsburžanov. RATIFIKACIJA - VPRAŠANJE KABINETA. LDU Zagreb. 19. nov. Kakor javilafo »Novosti«, fe na vftera šnii SeH mintetrskega sveta noročal zu- nanii minister dr. Trumbič o razločili. ki so nas prisilili da smo sklenili sporazum z Italiio. Ministrski svet »e skleni da se ratifikacija spravi v zvezo z vnrašaniem kabineta tako da tnoraio ministri, ki ne bi hoteli podpisati ooeodbe. odstopiti._____________________ GRŠKA KRALHCA OLGA PREVZAME REGENTSTVO* LDU. Pariz. 19 nov »Brezžično.) Iz Aten poročaio. da bo kralirca Olga prevzela reeentstvo. Venizelos se bo umaknil v Niz.zo. KONSTANTIN SE LIŽE ITALIJI. Pariz. 19. nov. (Izvirno poročilo.) Petit Parsien nnroča da 'e iz-iavii razkrall Konštantln da računa no posebne simoatiie od strani Ita-liie. Konštanthi izfavlia. da ni bil nikdar sovražen antanti. Akp pa Hudstvo ookliče zonet na prestol. Se ho odzval. Zčvaeo: Kraliev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) Videč, da mu vse vekanfe ne pomore se ie pobral na nope in od-krevsal ntoti domu. Na vzhodu se le Že jasnilo ko ie dospel v klavrnih samogovorih tik na voeal Vaugt-rarske ulice fsiava Bocu!« ie vzdihnil iz dna svoie mučeniške duše. »V seno se •zonie.m in presnim vorie ...« leaai na ie yaciC| nesrečneža silen sunek baš Dod noS. in ea podrl "a tla kakor ie b.i dol* jn SirRk sn. Šal »e divii krik in čutil, kako beži rreko nicea mno^o liudi temaie ea z nošami. Ves zhevan in nolomlien v* >e Cogolin zavlekel v kot. kier ie ^ 'kaie vzdignil glavo in kar odrevenel. Gostilna pri »Velikem Henriku« ie bila obkoliena od voiakov in nfe dvorišče nolno vosnodov z Mimi meči v rokah! »Kai hudiča išček) v moiem sta-novamu?« se ie raziezli siromak. *In kai iztika oenelniški obraz k? se Jbi ?r\i tako zp*m?« i Ni se mn bledlo v niianosti. Pe-»fetrt 5ki obraz ki te nrav takrat pristopil h Concin&i ter mu šepnil ne- MANIFESTACIIE NA GRŠKEM. Pariz. 19. nov. (Izvirno poročilo.) Iz Aten poročaio: Po odhodu Venizelosa so se vršile za Konstantina velike manifesta cf te katerih se te udeleževalo civilno prebivalstvo in volaštvo. Množice so ometale po mesto obhode, nosile kra-lieve slike in pele prci prepovedane himne. ______ KOLERA V VARŠAVI. Varšava. 19. nov. (Izvirno poročilo.) V Varšavi. Krakovem in okolici se te ooiavila kolera ki strahovito razsato. Zahteva neštete žrtve. Liudstvo si vsled abnormalnih razmer oomanikanla zdravnikov in zdrav d ne ve pomagati ter le popolnoma obupano. ZAHVALA PREKMURCEV ZA OSVOBOJENIE. Povodom ratifikacije trianonske mirovne pogodbe je predsednik deželne vlade dr. Brejc poslal minlstrskenvi predsedniku dr. Vcsnlču nastopno brzojavko: »Gospod predsednik ministrskega sveta dr. Milenko Vesnič, Beograd. Zveza županov za gornje Prekmurje in diJnjeleu-davskl okraj mf Jc s posebno brzojavko sporočffa izraz veselja, da Je ogrska »doda ratificirala mirovno pogodbo In s tem priznala. osvobojenie prekmurskih Slovencev. Zveza županov prosi, da so ob tej priliki prodlože pred Najvišji prestol Njegovega Veličanstva kralja PetTa 'I. njeni Izrazi vdanosti in zalivale za osvobojenie. Cast mf je gospoda ministrskega predsednika o tem obvestiti hi prositi, da blagovoli fraze vdanosti in zahvble sporočit! na najvišje mesto. Predsednik deželne vlade dr. Brejc.« KOMISI!A ZA TRGOVSKE IN PROMETNE RAZMERE V SLOVENI JL LDU Beoefkd. 19. nov. Na predlog ministra dr. Kukovca le sklenil ministrski svet sestaviti »osebno kormritn. ki naf bi proučevala trgovinske in prometne razmere v Slovenili 7. ozirom na težak noložal. ki Se. v niem nahaia Slovenila do sporazumu v Rapallu. Po ratifikaciji. POSLEDICE WRANOLOVEGA PORAZA. LDU Pariz. 19 nov. Po poročilih i j? Carigrada. 16 nrisnelo iz Krima v I Carigrad 50.000 beguncev: več tl-| soč flh še Dričakuieio. VOLILNA AGITACIJA V MACEDON1U. LDU Skoolie. 19. nov. Zadntc ?»«■* so ie v okofid noiaViR pozivi v katerih se prebivalstvo dozi vile. naf .? lastite ori volitvah za nevtralno ltoto. ki m rrinoroča bolvarsko-macedotiškl revolucionarni komite. Cill te skupine le nrikloolienie Ma-cecloniie k Bolgarski. Ppliciia le vsled t^va aretirala neka) trgovcev iz Skoolia, ki so razširjali ta pok ret. kai v uho. le bil Laffemas! Kakor v sf^ah ie videl Coeplin Laffemasa. kako ie r>Ianil v drvamico In začel iz nle vlačiti butare, ki 'ih ie naposled zažval. »Bravo, gosood Laffemas!« le za^^»1 Concini. »laffemas!« le zastokal oproda, »moi Ionov iz Angoulšmskeca dvor-Cernu mi beštiia zažiga gostilih.. . se 5f°sr>odu vitezu- Oh! Joi! Sai tamle ie! po stopnicah ere! Boc nebeški!« Cogolin se ie trudoma spravil na kolena. Okamencl In bulieč z očmi od b’97ne groze, ie vledal zadnii pn-z,or Caoestangovega boia. Videl ga fe nasti videl ie. kako so ga vrgli krvavega in nez«avestnega na sedlo. 7. glasnim iokom ie sledil zmagoslavni totoi tik do Conciniievega dvorca: »Mol gospodar ie izgublien! Moi ubogi vite-7 ie mrtev!« Mesec doi ie bil minil od krvavega iutra ko s<> se zanrla težka vrata v lonronski ulici že vdrucič vitezom Canestangom. brez uoa- ma. da se mu kdai odnro — ako ie snloh še živci v tistem trenotkp. Mesec dni ie Ml minil. Droban dež Je oadal na P«*«:)«, enolično Jn ODGOVORNOST ZA D' ANNUN-ZIIEVE PUSTOLOVŠČINE. LDU Beograd 18. nov. »Tribuna« poroča: Te dni ie došla vest. da ie D’ Annunzio izkrcal svoie ar-cTiie v Šibeniku. \2 ozirom na to je Italiia no sporazumu v Rapallu ponovila igro. ki ii *e Prinesla Reko. Neodgovorni in od italiianske vlade podpirani D’ Annunzo meče polena nod noge pogodbi. Cp na D’ Annun-Jio ni odvoVoren. ie odgovorna kraljevina ltaMa. ki ima svoleva gu-I vernerla admirala Milla v okupira-I ni Dalmaciii. ki fe zato tu. da ore-j nreči te pustolovščine in da ubrani I D* Annunzia. Ni tukal D’ Annunzio vztratno. kakor bi bilo zaoisano da ne odneha nikoli več. V tem dežiu fe stopal po Zidovski uljcl čuden sirah stiskale se tesno k zidu. da bi se ovnil vode. ki fe drla s streh. Vsi mimogredrči so se ozirali za piim. čudeč se nfe^ovi bedni Prikazni. Na desni nogi le imel Škorcni z ostrogo, ra levi meniški nodnlat. Nam obledelim. nekdai rdečim, zdai rjavkastim topičem mu fe visel v canah zelen njašč. zakrnap z žoltimi višnjevimi in črnimi cuniami. Glava tega Človeka ie bila pokrita z nečim, kar na’ bi bilo nred-tavUalo lasulio v lesnici na fe bilo le sveženi razčesa-nih vrvi. Le tisti, kdor le imel dober snomin na živo doniišliilo ie mogel spoznati v niem našega prijate! o Coeolin a! Bito ga ie koža hi kost. Niegov ostri nos se fe zdel še doJiši. strastno ga ie iztezal in divie škilil % očmi kadar fe stopal mimo kakega izku-ha to začutil dišavo iedil. Raztrgan in umazan, s oobešeno glavo in premočen do kože se ic klatil tiavendan. opotekale se slabosti in snravliafe bunke In brce meščanov, v katere Se ie zadeval na vsakem koraku. Zdaici na ie zašel nevedoma v gosto gnečo. Ko ie zlovoljno vzdignil °či. ir> zdaici osupnil in odprl usta našteli. Dopolnloito |e — za gospode ministre. V četrtek zvečer so namreč * odsotnosti dr. Korošca In Joliča soglasno mumlf ra-pallsko pogodbo. Gospodom ministrom se Je silno mudilo! Ratificirali so pogodbo, ki jo narod ne pozna, ki — po dosedanjih Informacijah la Italijanskih virov — ne vsekale nobeno točke v zaščito našega življa v zasedenem ozemlju. Prav jel Kar je pri ministrih zagledalo luč nesrečnega dneva, naj tuJI pri ministrih končal V tem oziru so gospodje rešili svojo nalogo res izborno. Predno so sc Vcsnlč, Trumbič Hi Stojanovič podali na sramotno pot v Santo Maghcrlto. se ni čolo nikjer uradne he-sode, 8 kakšnimi maksimalnimi pjihiastili gredo naši delegati na pogajanja. Vse se ie »kuhalo v sejah ministrskega sveta, v tistih sejah, ki so £e prol obravnavale zakon o redu 1» dela žalostnega spomina. ' Neko poročilo prinaša čudno opravičilo, zakaj se je naša delegacija v Rapalla vdala in podpisala, kar U le predložil Slorza. Vest pravi, da ie delegacija sprejela Italijanski predlog zato, da ne bi prišlo še do večje nesreče. Kaj se to pravi? Kakšna večla nesreča nam I« prcttfa? AU Je Italija grozila z vojsko ali s tem. da se gg. Vesnič, Trumbič In Stojanovič bo-gajan) v prid Italiji ne M več drugič udeležili? Na dan z besedo! Nobene lastnosti nimamo, zakaf smo š!) tako nenadoma v Santo Margherlto, zakaj smo tam tako nepričakovano podlegli. In olmamo jasnosti tudi o tem, čeran se ic naši delegaciji takoj po prihodu Iz Italije tako modi- 10 z odobritvijo In sprejetjem vseli točk. 11 so Jih ont — komu na ljubo'ln koma v korist? — podpisali. Kmalu bo en teden, odkar se je naša delegacija kradoma pripeljala v domovino. sum. Verovati v to. bi comenlalo gluDost. Italiia mora vedeti, da se nsša oooustliivost more nretvoriti v srd vseca našega naroda. Ako bi se radi teva oolavile med ItaKlo M nami kak« zanreke. bi bila za to odgovorna Italija. RUSKO PRODIRANJE LDU Moskva. 19. nov. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 18, t. m.: V odseku Mosvr in Rečica za na* ugodni boli. v katerih smo mnogo sovražnikov uieli. V bolih nri Ovruču le orišla k nam strojniška stolni ra opika Dutivolskeva. Na Dohodu proti Proskurowti smo boju-loč sp. zasedli Derašnlo in uplenili dva tona in mnogo strojnic. — Na Krimu šteieio nlen. »Oho!« fe zamrmral. »Kai pomeni to?« Množica lludstva med nio nemalo k^čii. sc ie trla pred veliko štacuno. Na dveh lesenih odrih oha-krai vhoda ie stalo dv»ie mož. ki sta skakala senvntia mahala z rokami hi voila liudem. Nad odroma in nad vhodom so visele tri slike. Leva ie predstavljala docela plešast« damo z nadpisoni: »Ponrei!« a desna isto 'žensko ?. lasmi do peta in nad-Disom: »Potlej!« — Ze \a, dva umotvora sta nekam vznemirila Cogolina: ko na fe pogledal srednie-na in nafegromneiševa. le kar zazi-toi. Na veliki plahti ie bila vnodob-liena nekakšna boeinia v kričeče-Disani halii. in pod nio se fe šopirilo v opnienordeČ:h črkah: PER TA SLAUNI CATACHRES1S! »Catachresis!« fe vzkliknil Cogolin v svoietn srcu. »Tristo hudičev! Pri mnii duši! Catachresis! — Moia bopinia! Ah. sai sem slutil že takrat! Ne motim se!« Uprl fe oči v moža. ki .sta »zna-niala strmečemu občinstvu blagoslov svofe slavne Katahreze. Zame-žal ie da bi videl bolic in tedai — toliko da ni omedlel od veselia! — Solze radosti so se mu ulile do velikih ličili, v blaženem režanju ie niž- in odtlej še ot javnega pojasnita o vzroka te strašne hitrice in niuje, s katero delegacija zadnjih štirinajst dni deta. Tega pojasnila bi radi, teda odgovora čahamol Radovedni smo, ati ga bomo dobili! Kakšna brezprhnerna razlika med Vesiiičem, Trumblčem in Stojanovičem v Rapallu lo med nemško delegacijo v Versaillesu! Tukaj hlapčevstvo, tam nezlomljena, le začasno upognjena sila! Tukaj takajstvo, tam samozavest, Majhni smo. Premalo ponosni hi n»S samozavestni. Naš položaj ni takšen, kot sl morda domišlja g. Trumbič. Naš separatizem, v kolikor ga je, ni tako. močan, da bi mogel državo raznesti — kot sodi, kot je posneti Iz njegovih izjav, g. Tri*m-blč. Ce je naša delegacija sklenila sramoti ni sporazum v S. Margheritl Ra opdlagt-dr. Trnrablčeve sodbe o našem notranjem položaja, je ravnala, prenagljeno, da ne rečemo naravnost brez čuta odgovornosti. Alt kakor rečeno: ministri so donacijo za pogajanja pooblastili, ministri so pogodbo odobrili. Narod ni vedel nič ne o pooblastilih, niti ve kaj o pogodbi. In to ie edino, kar mu je v uteho v teb težkih !» poslednjih dveh vladnega absolutizma. Odgovornost pade torej edino na ministre, ki so pooblastili Tram biča in Ves. niča, odgovornost pade na ministre, ki «o sedaj odobrili od njiju podpisan sporazum. Odgovornost pa pade todl na pol!t'čnc stranke, katerih mandatorjl so ministri. Ministrski svet ni poklical na odgovornost ne Trumbiča, ne Vesniča, temveč je celo s sumljivo naglico odobril od njiju podpisan sporazum; ministrov ki so tako postopal), sedal ne kličejo na odgovornost politične stranke. Pravi Zato pa bo po svoje govorilo Hudstvo 28. novembra, k) take politike po more odobriti In ne trpi. BORZNA IN TRŽNA POROCiLA. 19. novembra: Zagreb: Berlin 181—185. Italija 568, London 450—155, Ncwyork 132—193. Pariz 820—«. Praga 158—160, Švica 2150 do OJJunaj 25—25.60, dolarji 130-137.60, avstrijske krone 27—29, angleški html 0 de 465, francoski Iranki 0—810, nemške marke 184—186, italijanske tire 485—400. Dunaj: Zagreb 379, Beograd 151«, Milan - Trst 1885, Praga 592-50, Curth 8125, Novi dinarji 1495-1545. V Praja: Beograd 255, Zagreb 63, Dona] 16.20. Dinarji 249, avstrijske krone 16.20. Cnrib: Berlin 8.40, Nemyork 644, London 22.10, Pariz 38,25, Milan 23 80. Praga 7.15, Varšava 1-15, Budimpešta 1.30, Bukarešta 8.70, Dunaj 1.87»Z3, avstrijske krone 130. tegnh usta prav do ušes... »Lureau!« le vzkliknil Dri sebi. »Mojster Lureau!« In re« ni bil eden izmed obeh. možakov nihče drug kakor nekdarill gostilničar pri »Velikem Henriku.« Pod firmo «slaune Catachresis« ie Lureau razpečaval mazilo, ki mu ga le bil nasvetoval Cogolin zoner me-govo Plešo da mu ie izvabil nekai i>;šH naštet. Piščancev in gmatil Opeharjeni Lureau se ie tolažil s tem da ie zdai sam peharil ves plešasti Pariz! Nfegova štacuna fe bila naiboli posečana v ulici Sv. Martina. Okrašen z velikansko lasulio. o kateri se fe klel. da ie pristna, ie od zore do mraka nrodaial mnihne lončke napolnjene z mešanico iz lola in sai! Sredi avofega navdušenja ie Cogolin začutil, kako ga nekdo trenlia do rami Ozrl se fe in videl, da stoil ?a nfegovim hrbtom siiaina kočiia; krastia mlada ženska, ki fe sedela v nii fe pozorno motril moistra l.ttre-ama nlen tolsti lakai na se fe nokro-vifelisko sklanial k našemu znancu. »Glelte sl!« fe Domislil Cogolin. »To fe tisto bahše. ki mi ie ttolo url »Treh vladariih« devet pištol, da sem li pustil zaneliati svoieffa rai-tieaa cosnotlaria!« (Dalje prih.) Stran TE" Potreba konsolidacije. Ena davnih napak. ki lih delalo skoro vedno mnoei. če ne večina med nami. ie. da si predstavljamo položai ki sra imamo sedal, kot absolutno stabilen. Kako malo lih ie. ki se zavedaio. da se zunanie politična situaciia razmeroma silno hitro snreminia. Koaliciie. ki obstofaio dafies. se laliko razsmeio v nekai letih in iz zvezvih držav se obliku-ielo nnnolnoma nove komblnaciie. iz priiateliev postaiaio nasprotniki in obratno. Francila n. pr. ie bila v Preteklem stoletiu dvakrat popolno-mp pa tleh. tako da ie bilo videti, kakor da se niena zerodovinska knii-tra bliža zadnjim stranem. Ali ravno tako vidimo, da se ie nepričakovano našlo zonet onomoda in da danes triumfira nad onim istim sosedom kkie takorekoč že vadlial za nleno SUfUlio. Vzsledov oodobnesa preobrata ni malo. Danes nai nam služita za sličen vzded ravnokar še moeočni Nemčiia in Rušila. Je prav da šte-femo mfliiarde voine odškodnine in oceniuiemo brezmeino notranie in ziinante razdeianie revoluciie: toda ne pozabimo nri tem še tratneise. še važne'še vrednosti onih movoCnih milico v enot človeške enervrile. ki čakaio da »ih orvanizadla zonet zbere in naone v skupno naciloiialno cnerviio. Kratkomalo. mi se moramo zavedati. da stoiimo sicer na koncu velike svetovne voine. no kateri ie zavladala okrov nas tišina do vi-hariu. da na stoiimo hkrati ob začetku temeljne nresrrunacile evropske sitnaciie. Perspektiva, ki nam io dovnliuieio naše slabotne oči te maihna. ometena na naineposred-nefše doeodke. A kal pomeni nar mesecev, par let v razvoiu zeodo-vioe! z V pisanem narodnostnem kalef-doskonu. ki va predstavila ozemlie •od Trsta in Soluna do Balta, od Ce-škeva lesa do Crneka morla. le razločitev novih narodnih držav pomenila tako radikalno razrešitev da so ostale rane na vseh straneh, rane ki bodo skelele še dolsro. Priroda naših narodnih boiev in dosedaniera oote-f® sama nam priča, da booo napetosti nuino Se obstolale. Vse nove tvorbe ki so nastale takorekoč čez noč. bodo morale prestati še svofe irvjfcnske nreizkušnie. zlasti tam. *c"er idenni razvoj ni dovedi pripravil deianskeva. Vestno časooisie mora na to onozariati. Vsakdo izmed nas se mora zavedati da naša sedaniost. naša bodočnost ne Domeni, da se sedai lahko mirno vsedemo k polnim loncem. Doba polmh loncev še ni nasnn la za mlade narodne države, nastopila bo šele takrat ko ilm bo mednarodnopolitična kptisolidaciia »avotovila traien obstof. Naš mednarodni poiožaf se bo ▼ bodočnosti trotovo rbolišal ; toda predootroi za to ie v nas. v naši no-tranii konsolidaciin. Mi moramo vso našo enerviio voorabiti. da se na znotrai uredimo in olačimo do takrat ko nas bo zunania situaciia stavila na oreizkušnio. za to blazno oočetle. Nemci imaio takoi odtrovor. Pravi io. da le zati-ranie nemštva rodilo odpor. Vzrok le na d rti vod. Veste dobro, da sem Vam Došilial vedno dopise, kier sem odobraval politiko socilalističnih vlad in koalicii. Zato mole današnie nismo ni posledica kakšne zakrknjenosti nanranj sociialistom. temveč te konstataciia deistev. Dosedanie Češke vlade so s Parlamentom vred same krive, da kažeio Nemci zobe. Ta krivda ni sramotna, toda krivda ie. Cehi so bili orehumani. daiali so Nemcem v dobrem vse za kar bi se bili Nemci morali boriti daiali so r raraneil. Brez trarancil so dobili. Nemci no nstavi no voliinern zakonu in dobiva oo proračunu več kot so v naibolišem slučaiu za loialnost pričakovali. Danes pa imaio vse brsz loialnosti in zato ni čudno da diviato ker vedo da s tem nič ne izvnbe. z loialnnstio na več pridobiti ne morete kar že imaio. Nnhova drznost ie tolikšna, da lim ni všeč da dobi Narodni Divadlo nekoliko več podpore kot nemški teater mesto da bi bili veseli, da srioh moreio teater imeti. Čehi so si vzffolili vade. In treba bo velike enertrile za lomitev zob. Dr. P-n. Grške zadeve. I BosiSigrad-Caribrod-Vidim. Beoerad. 18. nov. Okupacija novih kraiev. ki nam iih dodeliuje mirovna oosrodba na vzhodu naše države ie izvršena popolnoma ter ima samo še komisiia za razmeiitev izvršiti svoie oosle nakar se bo vzhodna meia zaznamovala popolnoma definitivno. Vendar na se že sedai lahko oodaio trotovi nodatki o teh kraiih. ki lih dobimo na vzhodu. V strumiškem okraiu smo dobili 875.3 kma. v bosiiisrraj-skem okraiu 802.9.km2, v caribrod-skem okraiu 602.4 km2 In v vidin-skem okraiu 166.4 km2. Vseea skupni dobimo torei od Bolvarske 2447 km . Kakor se vidi. to ozemlie ni posebno veliko. Mnosro večie ie ožemite. ki va dobi Orčiia od Botearske. Orčiii ie no mirovni omrodbi dode-ifnib v Tracili 8177 km*, v Pasmak-liiii pa 346 km2. Skupaj ie mOrala Bo trska odstoniti Grški 8523 km*. Celokupno ie Bolearska izrabila ozemlia 10.970 km2, kar pobtenJa devetino liieneea ozemlia. Razna poročila, 280. štev. Zveza narodov. Vzgojili so si gade. Prava. 16. nov. 1920. Kal Nemci tu oočno. to veste Itak srotovo že oreko Dunala. Začeli sto sg obnašati kakor da bi bila vlada Češkoslovaške republike na Du-»fi.ta. Praša se. ki« ie iskati vzroka Beotrrad. IS. nov. Iz Soluna iavbaio: Po definitivnih Poročilih o neusnehu nri volitvah te ministrski oredseduik Veni-zetes z ladio odpotoval v Egipt, kier ie že leta 1915. iskal zatočišče tv> nreniru z bivšim kraliem Konstantinom. Rhallisov kabinet le for- i ir irap Iz vrst opoziciie. Za danes se nričakiue vladna dekjaracila Za- I stooniki entente. francoski in angleški poslanik, sta no instmkciiah svo-iih vlad iziavila. da niti Francke niti Ane liia ne bosta pristali na povratek bivšega kralia Konstatina na grški nrestol. To zadržanje velesil ie vznemirilo vse načelnike ooozicii-SKih strank ki so v vprašanhi ore-stolonasledstva različnera tnnenia: medtem, ko Gunaris še nadalie zahteva. da se vrne Konstantin, so zmerni elementi za orlnca Pavla. Končno se le, med načelniki onozi-cile dosegel sporazum in onozteilsko Čason/sie iz la v ha da se ooozicfla do koraku zaveznikov zadovoliuje z povratkom bivšega Prestolonaslednika Juriia na nrestol Zmaga rojalistov temeIH v glavnem v nezadovoljnosti. ki va *** Venizeiosova okolica širila v narodu s teroriem nad pristaš’ Konstantinovega režima, Novi grški kabinet ie sestavlien. Predsedstvo zunanie nosle in začasno oravosodstvo le prevzel Rhal-lls. Krall Konstantin ie iziavil. da ne zadosuilc izid volitev na Grškem. Za k*•?.!!a noče biti izvolien od , stranke ki ie sedai zmagala marveč od vseva naroda. Nočem 7^ei zosestl prestola ie iziavfl ne da bi se Izvršilo liudsko elasovanie. pri katerem bi se izkazalo da me Hud-stvo hoče za kralia Ponosen le na ' si'oi narod, ki misli tako kakor ie mislil sam. Krali Konstantin »e izia-vi! nadalte da ni gtški narod nikdar Imtel vohie. Venizelos. ki nima nobenega srca ter le samo častihlepen ie pokvaril vse. Ko ie umiral krali Aleksander, so ostale brzolavke njegovih staršev neodgovortene. Ženeva. 18. nov. Na f5. seli skupščine zveze narodov ie bila 18. t. »m. volitev šestih podpredsednikov, ki iih ie izvolila skunščma sama. Pri teni je bil na r* Tittoniia izvolien oredsed-nik Motta med ovaciiami za častnega predsednika skunščine. Medtem., ko se ie čakalo na izid talne volitve podpredsednikov, ie noročal Nansen o delu za vrnitev voinih Uietnikov Nansen ie noročal. da ie bito dnslei okoli 200.000 uietnikov oosIan>h v domovino in da se bodo nadalini transnprti izvršili Še rred božičem. Izid volitev šestih oodnredsed-mkov h Slovencev ne bomo nikdar pozabili in tudi nikoli zapustili. Torai na Koroškem v prelenem slovenskem Rožu sem bil. Malo sem se masiral. i«ral sem vlovo »nemškutarja« jn shaial sem dobro z vse-mr z Nemci in Slovenci. Oorem-Hen s potrebnimi notnimi listinami fsem se oelial skozi Rož in čez Osoi-pico kar naravnost v Celovec. Skozi 'Bor**.'. K LDU Berlin, 18. nov. Devize: Italija 259.78, Pariz 439.55, Švica 1098.90, Dumj 2031, Praga 81.77 hi pol, Budimpešta 14.73. Valute: Francoski franki 444.50, italiainske lire 258.50, češkoslovaške krone 81.02 In pol, avstrijske krone, stare 12.95, žigosane 13.45. LDli Dunaj,. 18. nov. Devize: Zagreb 380, Beograd 0, Budimpešta 98.25, Mllan-Trst 1850, Praga 588, Curih 7725. + Invalidski davek! Kakor opozarja finančna delegacija v Liubllanl. se je uveljavi! s finančnim zakonom invalidski davek, ki je namenjen v kritje stroškov za podpore Invalidom. Podlaga za odmero tega davka je skupni celoletni predpis na zendjarinl, hišnih davkih, pridobnini, prl-hodnini in deloma dohodnini, in plačarini. t- Do vsote 80 K, ki se predpiše na teh davkih. Je plačati 8 K invalidskega davka. Pri višjih predpisih Je invalidski davek progresivno višji, ne presega pa nikdar 20 odstotkov predpisa na davkih, ki so mu podlaga za odmero. — Pobiral se bo od 1. januarja 1020 dalje. Davčni zavezanci, ki so za 1. 1920 svoje davke že plačali, morajo naknadno plačati še Invalidski davek. Na to se v lastnem interesu opozarjalo vsi zavezanci z vabilom, da čimpreje izpolnijo svojo dolžnost — Morebitne zamudne obresti se bodo od involidskegi davka računlle od 1. decembra t. !. dalje + Ležišča soli so odkrm v župan ji Bereg na Slovaškem. Kar se kvalitete tiče, Gospodarstvo. karavanški predor sta se z meno! vozila tudf dva slovenska fanta Iz BornveH in sicer: Lovrenc Miklavčič in Gresror Sihic. Dva slovenska narodnjaka pretepena! Na nostaji v Podrožčici so lu naclr zorovalni organi žardarii in fi-nancarii — spoznali za Slovenca in bil le rvenl v strehi. Nastal te strahovit oretep. Oba fanta so z »združenimi močmi« nemških železničarjev in drueih netnškutariev »pošteno« nabili nato oa sr> V.rznlavili v Borovlie. da prideta L. M. in G. Š. z vlakom, ter nai lu tam tudi nrete-oo in žarno knt jugoslovanska šni-tena. No. fanta sta na tem nemškim nakanam ušla. V Svetni vasi sta izstopila in šla oo strannotih vsak na svoi dom. — Torei takof pri vstopu na slovenska koroška tla sem videl, kako milo »božalo« Nemci Slovence na Koroškem. . Pobofi v Kožen ta vrl. j V Svetni vasi ie stopilo v vlak l Drecei nemškutarjev iz okolice, zla- sti iz vasi Kožentavre. kier le doma vrozna sradia zaleva slavnih nemškutarjev Zec-Ocris-Sincer. ki tvorijo strastno zan^eno nemškutar-sko družbo z neomeieno zavezo. Vožnia iz Svetne vasi do Celovca ie bila v vsakem oziru velezanimiva. V kratkem času dobre pol ure sem zvedel toliko novih seveda za Slovence žalostnih poročil, da se vam e. uredrnk in drueim Slovencem še soula ne. kako divia »furor teconi-cus« nad koroškimi Slovenci. Ker so me sonotniki imeli za somišljenika nemškrtaria-Nemca, so covorili kar »vou der Leber weg*. Široko-ustili so se in se bahali na ves srias. kako sta nemčuria Schiitz Jože in Schiitz Anton iz Kaple ob Dravi bre? novnda napadla na sredi ceste ori belem dnevu kmečkeea sina Ambroža Mihovela. va podrla na tla in va skoro do smrti oretenla. K sreči ie bilo to sredi vasi če bi bilo kle na samoti, bi va bila votovo ubila. Nemškim orožnikom se fant teva niti daviti ne una ker bi va potem morda še zaorli. češ. da ie on izzval pretep. Ravnotako so sopotniki po-. t« sol ne ruostula ut ono v Vlelickl 18 BohnlJL Z eksploatacllo pričnejo ktnalu d- Nerodnosti v dalmatinskih carinar* nlcah. »Trgovinski giasnik« poroča, da 14 ministrstvo za trgovino poslalo svoje In. špektorje v Dalmacijo, da pregleduje ta-mošnje carinarnice. Pri tem pregledu ij bilo aretiranih voč carinarjev, ki so spo-razumno » tujimi denarnimi zavodi vtihotapljali tuj denar. + Japonska želi trgovske zvez* z na« ml Ministrstvo trgovine in Industrije j« bilo obveščeno od našega konzula v Neur Yorku, da ie eua naivečilb firm na Japonskem »Takskaču-Kobe« izjavila Zoba, da stopi v trgovske zveze z našimi uvozniki. 4- Izmenjava bankovcev v Češkoslovaški Stare KKikronske novčanlce veljajo v Češkoslovaški samo do 31. januarja 1921, do katere , dobe jih zamenjuje ban-kovni urad finančnega ministrstva. + Cena ameriškega sladkorja. Ameriški trgovski listi poročajo, da se prodaja sedaj v Ameriki sladkor po 10 in pol ameriškega senatna. Po sedanjem kurzu dolar« ja bi znašalo to okrog 15 'naših kron. 4- Izvoz raškega žita za 12 milijard rabljev, žito. ki se le Izvozilo te dni « parnikom »Konstantin« v Francijo, se 'e prodalo za 12 milijard rubljev. Na prvi mah se zdi to velikanska vsota, ln to zato, ker ima rubelj silno majhno vrednost, V frankih znaša cela ta svota samo 4 mi« llioue. . , vednli č-sto neženifano W*ko «n napadi: v Kožctanvri na sredi va«i zavednega slovenskega fanta Valentina Černiča. Prišel le iz costilns Rin'č. Za voelom sta va čakala dva nemčuria s koli ter va strašno ore-tenla. Skorai ni tnoa2 hi treba! — Pri nas ni zanimanja za zasedeno ozemlje. Kdor tega ne. verjame naj se malo razgleda okoli! Pojdi v Ljubljani od kavarne do kavarne, v nobeni ne dobiš slovenskega časopisa iz slovenskega ozemlja, pač pa imaš na razpolago na desetine nemških časopisov, katere čita občinstvo z naslado — In suženjski slabiči se pri tem gotovo nalezejo tudi mržnje do naše države. Dolžnost vsakega kavar-narja In restavrateria Je, da naroči vsaj eden slovenski list iz zasedenega ozemlja. — II medicinski pica, ki je bil zaradi nastalih ovir preložen, se vril danes, 20. novembra v veliki dvorani Narodnega doma. Vstop pr uti vabilu. -— Začetek ob 20. url. K ~ Došle so srečko državno razredne loterije. Dobe se pri Slovenski ekskomptnl banki Selenburgova uHca. Ker bode naval velik, zasugiraite si takoj srečko, da n« ostanete brez nje. Polovica srečk bo Izžrebana. Glavni dobitek 44)00.000 K. Natančnejša pojasnila dale drage' volje gori imenovana banka. — O ženskem mednarodnem kongresa v Krlstianijl na Švedskem -bo predavata ga. Cirila Pleško-Stebljev* dne 20. t. m. ob 5. pop. v magistralni dvorani. Predavateljica je na kongresu'zastopala Slovenke. K obilni udeležbi vabi »Splošno slovensko žensko društvo.« K. — »Vse policaje Jo treba pobiti!« To Jc program H. P. od Sv. Heme pri Do»-skem, ker potem bi pijanci neovirano razgrajali po LjubljanL H. P, je namrteč dne 17. t. m. hudo pllan razgrela! po Rimski cesti ter na strežnikov opomin ni Hotel mirovati, a tudi ne prostovoljno 2 njim iti. — Se pravi čas se Je zbudlL Delavci K. J., R. J. In G. F. so v svojem stanovanju v baraki na Vidovdanski cesti naložili peč s premogom ter se ulegli spat Ponoči je prebudil K. J. dim Hi plinov smrad, obenem pa zagledal svoja sostanovalca nezavestna. Hitro Je odprl vrata ter stekel po rešilni voz. toda ko le prišel rešilni voz sta se tovariša že grela pri peči — Ukradeni plpcl V noči 16. t. m. je nekdo vlomil v barako Kate V. na Poljanskem nasipu ter odnesel 2 tucata plpcev, vrednih 50 K. Tat le razbil tudi blagajn«, ki pa je bila prazna. — Smrtna nezgoda na glavnem kolodvoru. Al. Pernce, doma tz Smarjete na Dolenjskem je včeraj dop. snažil tir na tuk glavnem kolodvoru. Pilo je še precej megleno. Ko je privozil ekspresni vlak, se mn ie hotel umakniti na sosednji tir, po katerem ie tisti hip privozil dolenjski vla«, ki ga Je podrl ter mu dvakrat preklaj glavo. Bil je pri priči mrtev. Ponesrečenec ie bil vzoren mladenič, ' ki je lepo skrbel za svojo mater, s katero sta skupaj stanovala. Na) bi se dobri ljudje usmilili stare reve, kateri so starejšega sina zasuli snežni plazovi v Karpatih, a sedaj Je še tv zadnja oporo. — Mesečno sobo Uče skromen, soliden gospod, ki le ves dan odsoten. Cenjene ponudbe na uredništvo »Jugoslaviie« (Frančiškanska ul.) pod Soba 25 Maribor. Mariborska sodišča trt dni pred volit, vami in tri dni po volitvah ne bodo poslovala ter so vse za ta čas določene razprave odložene. Ponudbena dražba za dobavo mesa mariborski garniziji. Dne 3. decembra t., ob 10. url dopoldne se vrši pri marino.’ skl pukovski oknižnl komandi ponudbe,^ dražba za dobavo mesa garniziji Maripor za dobo od I. ianuara do 39. junija 1&;;. Kavcija znaša 400.000« K. Natančnejši pogoji se dobijo pri komandi v Dravski vojašnic!, soba 28. Tatvine. Železničarju Brodnjaku Mi-haclu, stanujočemu v Stritarjevi ulici 7 '■a IS. t m. zvečer ukradena na hodniku veija množina posteljnine v vrednosti nad 1000 K. — Spprovcu Ferdinandu, to-v° u Št. 56 so predvčerajšnjem zvečer ukradli neznani tatovi 3 konjske odeje. Denarnico Je Izgubila na Aleksandrovi cesti Marija Vidman, stanujoča v Slovenski ulici 12, v denarnici je bilo 120 K n razne listine. Kolo (znamke Puch) je na?’a te dni posestnica Frančiška Kager na svoJem posestvu v Kamnici. Ker lastnika kolesa ni mogla izslediti, je Izročila kolo orožnikom. Tatvina kolesa. Fotografu Francu Kurniku Je neznanec ukradel Iz veže njegovega stanovanja, Aleksandrova ul. 6, koto vredno 2500 kron. Sklepna tekma v jesenski sezoni se vrši v nedeljo 21. t. m. ob polu 3. pop. med SSK Mariborom in njegovo lastno rezervo O priliki nedeljske tekme ie Izdajat S. K. Rapid vstopnice na dva načina. Kdor Je zahteval vstopnico nemški, je placai 6 kron, kdor pa slovenski pa 12 K! Lepo športno društvo tol Cel e. Clnovnlka v IX. člnovnem razredu imamo pri nas v Celju, ki je kot odvetniški solicitator šele, pred dobrim tednom dosegel to čast. Imenovan je bil namreč za komisarja pri uradu' za pospeševanje obrti v IX. čin. razr. Do te izredne časti niu ie gotovo pripomogel njegov >šef. Vprašamo tega gospoda, če ga Je ta čast doletela vsled tega, ker je kot avstrijski nadporočnik navdušeno popisal v »Slov. rt.« »šturmanje« na Lovčen proti bratom Črnogorcem, ali morda zato, da kot avstrijski stotnik na ulici ni poznal svojih bivših stanovskih kolegov? S celjskega trga. Kmetje iz celjske okolice prinašajo v mesto še precejšnjo množino raznih pridelkov. V zadnjem času so se cene vsemu znatno zvišale. Mleko Je kar v nekaj dneh poskočilo na 8 krou liter. Kdor ga še ni podražil, ga bo pa s 1. decembrom. Tako namreč obetajo. Po 4 krone ga ne da nihčt več. češ da je boljše, da ga požro svinje. Nismo proti primernemu zvfšanju cen mleka, vendar pa bi bila cena 6 kron zaenkrat primerni. 8 kron le gotovo preveč. Pomanjkanje šolskih knjig, ki so označene kot luksuz in je njihov uvoz vsled tega zabranjen, se pri nas v Celju nrav zelo občuti. Primanjkujejo najbolj knjige za meščanske šoje. V dekliški meščanski šoli šl skušalo od pomoči na ta način, da otroci prepisujejo iste doma. S tem se dostikrat ukvarjajo do II/ In tudi 12. ure ponoči Da za učenje potem primanjkuje Časa In da to slabo vpliva na zdravje obok, nam ni treba še posebej povdarjaM. V tei zadevi bi bila odpomoč milno potrebna. Nekoliko več reda! Na celjskih ulicah opazujemo včasih stvari, ki bi se v Interesu tujskega prometa ne smete vršiti. Da ležijo n. pr. pred kako gostilno vinski so. di po cele dneve na ulici, ali da vidimo na tlaku naloženo dpeko, kupe peska, zemlie Md., bi gotovo ne smelo biti dopustno. Kaj ko bi naenkrat vsi celjski hišni posestniki rabili tlak na enak način? Smo radovedni, kako bi mesto Izgledalo. Celjski Sokol priredi za svoje članstvu letošnio zimo plesne vaje. Pouk bo vodil br. Adolf Pfeifer, bančni uradnik v Celju — Prva vaja sg vrši v nedeljo, 21. *. *. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Na rodnega doma. Na naslov zdravstvene Ir veterinarse policije. Pod tem naslovom prinaša celjska »Nova Doba« zanimiv članek, v katerem se poleg druzega tudi prFoveduie, kako ie neki mož v šmarskem okrajn med vojno na lahek na2h» hotel obogateti. Kupoval ie na Hrvatskem crknjene hi bolane svinje, po 1 krono kg. To meso je potem v sodih kot vino označeno spravljal preko meje na Štajersko In ga potem po 25 K kg prodaial v mesta mesarjem za klobase. Ta mož ie svoj cilj dosegel, hi je danes dobro situiran in spoštovan hotelir Kje 'e omenjeni mož hotelir, v listu ne stojL Pa , menda ne v CeVu.??! Novo vino stane t Celju od 16-24 K liter. V splošnem je letos dobro vino, vendar pa tudi pri bas gostilničarji prakticiraj po svofe. Nekatere dni dobiš pri nekaterih gostilničarjih dobro vino, da privabilo goste, če pa greš zopet za neka' dni tja, pa preišnjega dobrega vina skoraj ne moreš več spoznati. Takim manipulacijam bi sc moral «d merodajnih faktorjev narediti energičen konec. Razsvetljavo v mestni park je dal napeljati mestni magistrat, kakor se je svoj čas sklenilo. Silvestrov večer priredi celjski Sokol tudi letos v Narodnem domu. Pri volitvah v konstituanto se bo volilo v Celju na dveh voliščih. Mestno gledališče v Colju. V četrtek )b 20. uri se ie v mestnem gledališču vJ šila otvoritvena predstava letošnje sezije. Predstavljala se Je Cankarjeva komedi'a v 4 dejanjih »Za narodov blagor«. Predstava je pod režijo g. Stanka Gradišnika izborno uspela. — V soboto 19. trn. ob 20. uri se ista ponovi ob znižanih cenah. Članstvu celjskega Sokola: Odbor je v seji 13. t. m. sklenil priporačati članstva, da se prireditev, o katerih se ve, da so na nje vabljeni tudi naše narodni nasprotniki, nikakor ne udeležuje. Upravičeno se nadeja, da bo članstvo ta ukrep vedno in v polui meri upoštevalo, Samoobscbl umevno smatramo za sveto dolžnost vsakega Sokola, da deluje s vso Vticmo na to. tel trebiti Iz slovenske družbe slabo razvado občevanja v tujem Jeziku. Odbor. Tatvino hi poneverbe. V Zavodni pri Celju Je nekdo kočarju J. D. Iz zaklenjenega kovčeka ukradel 1 srebrno uro z gravirano sruo na pokrovcu, l srebrno verižico s priveskom In zelenim medaljonom, v katerem je bila okradenčeva slika. — ■ Od Sv. Jurju ob J. 2. Je pobegnil mizarski pomočnik K. J. ter odnesel svojemu mojstru J. T. dva para moških čevljev na zadrgo, odejo in nahrbtnik. Nadalje je poneveril 220 K denarja. Volilno gibanje. Shodi NSS: 20. novembra Maribor: Deržič; Poljanski okraj: Brandner; Vod-matski okraj: Podbevšek, Hiter: Moztrn,. 2abknr; Vojnik: Dobovišek; Mengeš: Poženel; 2!. novembra: Kočevje: Repov*; Domžale: Poženel: Litija: Tavčar; Trzin: dr. Peterim; Šmartno:' TaVčar; Radeče: Korošec; Kostrevnica: Tavčar; Loka pri Zidanem mostu: Korošec: Sevnica: Kranjc Grosuplje: Est; Bled: Fakin; Smarle: Lst, Radovljica: Fakin; Jesenice: . Brandner ; Ribno: Brandner: Krško: Kranjc; Kranj: Juvan: Št. Vid, Grob: Dobovišek: Kranjska gora: Florjančič; Šmarje pri Jelšah: Dobovišek: 2iri: Vojska; Rogaška Slatina: Dobovišek; Zagorje: Kozinc; Nova cerkev: Bobek, Gobec; Hrastnik: Kozinc; Št. Peter v Sav. dolini: Kostomaj, Za-veljctn; Ptuj: Deržič; TremerJe: Žabkar; Laško: Žabkar; Velenje: Podbevšek; Trbovlje: Hiter; Šoštanj: Podbevšek: Medvode: Rupnik; Teharje: Celjani; Preska: Kovač; Moste: Korošec; Kamnik: Rupnik; Št Pavel: Zavljecina: 22. novembra Cc'je: Deržič, Zupanc; Brežice: Vojska. — 23. novembra: Polianski okraj: Hiter, Pod- bevšek, Brandner; Šentjakobski okraj: Deržič; — 24. novembra: Sp. Šiška: Deržič. Hiter, Fakin: Dvorski okraj prt Mraku: Deržič, Fakin; Kollzeiski ikra!: Auertovl dedi« (za Bežigradom); Brartd-ner, 'Podbevšek; — 25, novembra Union: Deržič, Brandner, Podbevšek, Hiter: -— 26. novembra Šentpeterskl okraj: Ilirija-Deržič, Est: — 27. novembra Dvorski okraj: pri »Francelnu«: Brandner, Deržič: 27. novembra Trnovski okraj: Podbevšek. Fakin; — 27 novembra Šentjakobski okraj: Deržič. Volilni shod priredi NSS v pondeljea, 22. t m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Govori strankin kandidat g. Deržič In drugL Volilni shod SLS le v nedeljo 21. t m. v celjskem Narodnem domu. Poročal bo dr. Korošec. Šport in turlstfka. Nogometna tekma IHriJa-Hennet. V nedeljo ob 1430 uri se vrši na prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo In Hermesom. k Selška podružnica Slovenskega planinskega draštva Je Imela pred kratkim svoj občni zbor v Zrieznikfh. Predsednik Je ugotavljal, da se vsled bližine Italijanske zasedbe podružnično delo ni moglo bog ve kaj razviti, posebno kar se tiče nameravane zgradbe Krekove koče. Omenil Je, da je pripravljalni odbor zbral nokai denarja, ki pa daleko ne zadostuje. Vendarle so se po zaslugi podružničnega člana dr. Andrejke na novo zasnovala pota na Sv. Mohor na Prtovč, čez Prevalo na Ne-mtde In odtod na Podnart, naDražboleln k slapu Nemiljšice. Pričelo se je tudi z markaciio potov Iz Dolenje vasi čez Sev-De na Bukovico In odtod v Kranj In na št. JpšL kakor tudi z markacijo pota čez Golico, Rovt ki Javorje v Poljansko dolino. Sklenilo se Je. da se posveti posebna pozornost tudi bližnji okolici škofje Loke. V prihodnjem letu bo treba povsod poskrbeti za nove napisne tablice. Glede zgradbe Krekove koče se v nafkra,. a-su skliče posebna seja prip-:- "alnega odbora. Ko se le konečno izvolil dr. Andrej-ka kot delegat podružnice na glavno skupščino SPD je predsednik zaključil občni zbor. Želeti |e, da rodoljubno meščanstvo v obilni meri pristopa k podružnici Sokolstvo. Prvaki češkega Sokolstva In sicer starouta ČOS dr. Schreiner, načelnik ČOS dr. Vaničck, blagajnik COS Stepa-nck. podstarosta COS Mašek m tajnik dr. Helier pridejo v nedeljo popoldne med 4. in 5. uro v Ljubljano, kjer se vrši v ponedeljek ob 9. url dopoldne prva seja Ce-škoslovaške-jugoslovanske Sokolske Zveze, kjer «c bodo določile natančne smernice za nadaljno delo. Poživljamo naše Sokolstvo, da se udeleži v kar največjeiti številu sprejema odličnih Sokolov. — Ju-goslovcnski Sokolski Savez. Književnost in umetnost Slavni Ševčikov kvartet Iz Prage namerava dne 2. decembra 1920 v Ljubljani koncertrlratL Prijatelje idealne komorne glasbe prosimo, da se za vstopnice oglasijo v predprodaji v. Prešernovi nfccl Številka 34. K Simfoničen koncert. Tridesetletnico svojega delovanja kot kapelnik raznih vo< jaških godb je v četrtek zvečer pres avil dr. Josip Čerin, nekdanji koncertni vodjg Glasbene Matice, s prireditvijo s!mioni5< uega koncerta v Unionu. Vojaška godba' navadno ne goji simfonične glasbe, zato’ vemo tembolj ceniti delovanje dr. Čerina, ki si jc v kratkem času svojega bivanja v Ljubljani osnoval razmeroma dobro zase« den orkester in si je upal z njim nastopiti v koncertni dvorani ter izvajati simfoniča* skladbe, ki jih pri nas ne slišimo pogosto« Vkljub temu, da vsi godci niso prvovrstnL Je orkester absolviral vse točke vzpored« v zaJovolnjost poslušalcev. Dr. Čerin ja s svojim uspehom lahko zadovoljen. Naša skromna orkestralna literatura ie bila za c stopana po D. Jenkovi uverturi »Kosovo«, k! prinaša par naznačenih motivov, pa j( manjka potrebne izpeljave, zato konča prenaglo in v poslušalcu ne posti začelje« rega utiša. Nasprotno je, Dvorakova F» dur simfonija, delo pristno češkega značaia motfvlčno zanimiva, v orkestraciji duho« vita. Culi smo po dolgem času tud! mala VVagncrja, na koncu koncerta pa Smeta« novo »fz čeških logov in gajev«, živalm® točko Iz žcnljalnega mojstrovega cikla. »Ma viast«, katero je dr. Čerin dirigiral zlasti temperamentno. — Občinstvo Je vsa točke sprejelo t burnimi pohvalami. Dr« Čerinu je plokfonila Glasbena Matica kra« sen venec s trobojnico, orkester mu pa ie izročil svojo fotografijo. Častilcem dr. Ce« nna se pridružujemo ob njegovi trideseu letnici neumornega umetniškega delovanja tudi mi In želimo, da svoj orkester vztrajno vežba naprej in nam priredi še ved podobnih večerov. P. Pokrajina. Mengeš. Poročajo nam: Tukajšnji orojf« nlkl so aretirali 7. L m. nekega zelo slabo oblečenega dninarja, češ da sta on Iti nek! R. F. umorila lani posestaika Kokolja Iz Dragomlja. Dragega dne so . takoj aret!« rali tudi R. F.-a In ga odvedli v zaporo, Tu pa se je izkaž&Io, da omenjen! dnina« R. F-a sploh ne pozna. Omenjeni dninaf ie Izpovedal tudi. da nista oe on ne R V. prt zločinu nič udeležena. — R. F. ie bil nato zopet Izpuščen. Dolžnost orožnikov le, da so prt takšnih slučajih bolj previdni, da nc pridejo nedolžni ob sveje dobro !me. Zldanmost Pišejo nam: Neki gospod komisar železniška policija te Zagreba, kj vrši kontrolno službo na vlakih Simplon-Bkpresa, ie 18. t. ta. ob prihodu tega vlaka na Z klani most stopit iz vtaka la zahteval, da ga eden službujočih drža vitih policij-* sklh organov pozdravi »štrara« po staroavstrijskem sistemu. Oospod komisar b| -moral vendar vedeti, da policijski organi ne stojijo tam zato. da bi takšne visoko gospode kar najudanejše pozdravljali, temveč, da pazijo na žepne In druge tatove« kar te koristnejše opravilo. Pikal Bizeljsko. Pišejo nam:t V nedeljo .je napovedal naš gospod župnik sveto maša za raniko cesarico Elizabeto. Ko bi storfi kaj takega naš priprost žalibog često nerazsoden človek, v kateremu so umetno In nasiioma vzgojili slepo ljubezen do krvosesov Habsburžanov, bi se kaj takega lahko oprostilo, toda človek, ki se računa za Inteligenta, bi pa moral vendar mata premisliti. Dokler bodo voditelji naroda takšni ljudje, ki po svojem duhu ne sto« lijo prav nič nad narodom, se naša država ne bo konsolidirala. Radovedni smo, kak je župnika dovedlo do tega čina. Mogoče se mu je sanjalo, da Elizabeta hudo trpi v vteah za svoje pregrehe, katerih lina ona, kakor ves nekdanll Habsburški dvor precel na vesti. — Dokler bomo imeli takšno duhovščino, se poneumnjevanje pod habsburško sugestijo trpečega ljudstva ne bo nehalo. Konjice. Dne 18. L t*. le prhicset uslužbenec Albrecht tvrdke Laurich na tukajšnjo pošto pisma, na katerih so bili prilepljeni čraorumenl kolki z označbo: »Heil Dir Im Slegeskranz — Mit vete::i-ten KrSften — He» Oesterreich«. Pisma so bila od poštnega urada zavrnjena z opombo, da je uporabljanje ‘takšnih izzivajočih kolkov prepovedano. Uslužbencu Albrechtu svetujemo, da v bodoče opusti enaka Izzivanja. Ako mogoče želi potnf list v Avstrijo, naj nadaljuje! Kedaj h odd začtlc naše oblasti pometati? Drobiž. • Statistika Litve. »Kurjer Poranny« priobčuje statistiko osrednje Litvanske. Po tej statistiki obsega osrfednja Litvanska 33 tisoč kvadratnih kilometrov in ima 1 milijon 240.000 prebivalcev, od katerih je 810 tisoč Poljakov, 120.000 Belorusov, 115.000 Lltvancev in 190.000 ludov in drugih narodnosti, torej 66 odstotkov Poljakov. 10 odstotkov Belorusov, 9 odstotkov Litvan« cev in 15 odstotkov judov. V glavnem mestu osrednje Litvanske, v Vilni je med vsem prebivalstvom (123.000)” samo 210» Lltvancev. V Grodnu je vsega skupaj samo 23 oseb litvanske narodnosti, v okrožju Osmianv pride na 180.000 prebivalcev Vsega skuoal komaj 54 oseb litv narodnosti saaBgBEEHK; Maribor. Bnoji.vnl nrslrv: Jugoslovanski kicdii Ljubljana. U»?ava Trpite no revmatizmu in cihtič- nlh bolečinah? Vdrvnienie s Dravim Ed lene v im F-tea-lludom le takore-kofi dobrodelno! b-dvolnatih ali 2 veliki Šnecdalni steklenic« 42 K. — Državna trošarina oosebel. Rablto milo - odvalaloče sredstvo? J\l!erieve Drave Elza-kroetii-ee izvršuicio svoin dolžnosti 6 škatlic 18 K. -- Zavorski sok zoner ka-\p!I lil orsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrer>čy?oča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in orStnina rosebel. e naicenele. JF-iuren V. Felfer. Stublca donia. Elsa tov ?.t 357 Hrvatska. E. M nobeni knilžnlcl ne smelo manjkati lični zvezki »NARODNE KNJIŽNICE«, Zahtevajte cenike nrl Zveztd Jmilearni v Dubltanl. Mariiln trer 8 Mali oglasi. Proda se: ZARADI SEUTVE je naprodaj po nizki ceni pohištvo, ena moška obleka, ena ženska ter eno dirkat-no kolo. B!eiwelsova c. 6. Baraka 2302 VILA i 8 sobami, eno kuhinjo, vrt, hlevi, na lepem kraju v Mariboru se takoj proda. Stanovanje se takoj ^ izprazni. Cena 453 tisoč kron. Prometna pisarna »Havllk« Maribor, Gregorčičeva ul. 6, tel. 132. (Prt-ložiti znamko.) 2304 PAR LEPIH KOBIL’ 7 ln 5 let starih, Izredno hitrih, se po ugodni ceni proda, na željo s* opravo m lepo kočijo vred. Nadalje se oddasta » mlada konja 2 ln pol in 1 h) pol leta stari kobilici. Pojasnfla daje ravnatelj Pečansa, Pred škofijo 1-111. 2310 1 BW«««««h ■«««««»«« iti viiileli »e kupi, — Ponudbe na SREBOTNJAK, Kolodvoiska ulica. laneno nar pga~aaaoB .■»čohati Mili Sori kupuje velika tvrdka. — Oferti za velike množine s naj se vpošljejo na u fniiie. T »ti 50. Smnii Telegrami: Unione, Roma. SaanpnoačL Prodajo se cevi tMannesmann) 118 ir.m čiste svetlobe 2 kom. 5 90 m dolpo, I kom. 5 75 m dolg, 1 kom. 5'40 m dolg. Ponudbe prosim na npravniSlvo lista pod 1981. VINO lastnega pridelka 1920 v bližini kolodvora ležeče. Vpraša se: Wratscko, trgovec, Panonska ulica, Ptuj. 2247 VILE ob Mestnem parku In v bližini postaje v Mariboru, moderno zidane s prostimi stanovanji se prodajo. Informacije: Rcalitet-na pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka »L 28. Znamke za odgovor. 2318 GONILNI JERMENI la v raznih širinah, kakor tudi vezalni in "-valnl jermeni ▼ zalogi pri Iv. Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13. 23121 DOBRA PRILIKA Lepa vila z stanovanjem, v katero se lahko takoj useil brez kakih reparatur južna ie-*a z gospodarskimi prostori se takoj tw ceni proda. Vprašanja pod »Rožnati vrv« uprava »Jugoslavije«. 2314 PRODAJO IN ZAMENJAJO se posestva na Koroškem. | ZALOGA POHIŠTVA In tapetniška delavnica Brata Ljubljana, Kollzej, Vabimo na ogled, 2050 ZVEZKE za vlšle Šole, Črnilo, peresa, radirke ta druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L. Pevolek, Ljubljana, Zidovska ulica 4. )954 2ITNO KAVO IN PINO MARMELADO ponuja d. d. Triglav tovarna hranil v Smar-ci pri Kamniku, lstotam se kupi tozadevne surovine. Kupi se: STRUŽNICA (za železo) se kupL. Ponudbe na AttonCoo espedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongres ni trg 3, 23» Služba: TRGOVSKI UCENEC čvrst, poštenih starlšev, a primemo šolsko Izobrazbo se sprejme takoj pri Alojzij Remic, Dravograd — Slovenija. 2301 INVALID Izučen Čevljarstva prosi dobre Ijedi, aa ga sprejmejo ali pa bi se mu povedalo zrr kako primemo službo. Radi poškojbe ino* rem delati le lahka dela kot kočija,, ...n« ga h konju, paznik ali kaj podobnega. Cenjene ponudbe prosim na upravo Jugu* sla vije. 2309 JURIST s 1. drž. Izpitom, zmožen tudi srbolirva-i ščine In strojepisja, išče primerne službe v popoldanskih urah (cventuelno tudi dopoldan). Ponudbe pod »jurist« na upravut-štvo Jugoslavije. 2311 Anamie France — Oton Znoančič KUHINJA PRI KRALJICI (»OSIB NOŽIČI. 19.—23. snopič »Narodne knjižnice«. založila Zvezna tiskarna v LluMiani Cena brnš M K vez 40 K. era najboljše vrsto se dobo na debelo pri ¥ iiudimr. spct-ijidiiu peka-rt|H, Muhic, pri I*|ul»l|Hnl. L. MIKUS ljubila t, Kasta Im 15. pr poioča svojo salogo tiežo kov ia sclutnikc? tir ipruhajaluiti pslic. Popravila sa livr&ojejo tožno In aalMag. Citajte, razširjajte, priporočajte narodno-socijalistično glasilo ,Nova Pravda*. F. BRUHAT LJUBLJANA • v** Manufaktura in tkanine. Mestni 25. oddaja na vagonet El. F. JURE, Ig Ljubljana. Urokov trg prvovrstno blago od pitanih prašičev se prodaja vsaki dan na stojnici >pagpDDpqcDt3 L Vil L 80/i.0-20 OKLIC. ». irmm tmatM intitat »e bo v sodnem po<'opju prodala na trdar proslovoljni sodni dra bi dragocena lisičja koža odeja ia salonska suknia 4 telovnikom. Vzkllcna eena za lisičjo kožo 15.000 kron in saton-ko suknjo 1.000 kron. rod to ceno so ao proda. Mo lodiiCe i MM oddelek mi, dno 7. novembra 1920. Ii drega poslopja 5B°[o rale tj S svbta lutka DRA0. KOROŠEC Btasiovče. I Različni načini cenejšega zidanja za kmetska, gosposka in tovarniška poslopja. Solidna, suha in sdrava stanova n. a. Naročajte vsakovrstne načrte vseh novih načinov zidanja. Stavbe so izdelujejo v celi Slovenili. Stavbe za prihodnje leto naročat to &e sedaj. Izurjeni zidarji vedno na razpolago. (Dopisom jo priložiti znamko za odgovor). 1 Predoviča v Šolskem drevoredu (prva mesarska stojnica od Frančiškanskega mostu.) želi nabavili pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prva haloika trgovina n vinom ANTE KORENJAK In drug pri Sv. Barbari v Halozah M tovarna Carl Mlak i Ljiiani izdeluje z pet priznano najboljša usnjata gonilna Jermena za vsakovrstne stroje in pogone kože za prevleko mobilij špecijalncga stroja in najokusnejših vzorcev. ■sV 1980 Gospodje! Naročajte moško perilo edinole v tvornicl perila M. Alešovec, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje &ev. 1. Srebro in zlatoiBmmmBaBBaiiaaMB« i lupi tvrdka I. šaRUKlin, Ljubljana Šiška, " ‘ - - Sv. Jerneja cesta 231, Dunajska «e»ta 36 samo dopoldne 10.-12. ure. drobno mleto, belo oddaja najceneje v vrečah iz postaje MARIBOR — takoj JURJEVO terpenlinovo Čistilo za čevlje . fljRJEiiS ^ ČISTILO » (kritnim t faSf^ jr n4jbo),if ^ utnjr raapošilja glavna zaloga M. TREBAR LJUBLJAMA, Sv. Petra eesta 6. Telefon 889. Jos. Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ni. 26. (Vhod skozi vežo.) »»BBBVgSNBagggBgggggSVBP« Tiskovine vseh vrst za urade, županstva, društva, trgovce, obrtnike itd. izvršuje lično, hitro in ceno „Zvezna tiskarna” | Ljubljani, Stari trg štev. 19. Naročil, spr^ema tudi upravništvo »Jugoslavije* v Ljubljani, Marijin trg 8 in njtne podružnice v Karibd u, Glavni trg: v 18 Celju, Kralja Petra cesta in v Ptuju, Prešernova ulica. Pripurotamo kol »al» | lepi« božično darilc« originalne i olfnate slik« in bakroreze domačih in tujih umetnikov po izredno nizkih cenah v trgovini i umetnin los lp Kaplan Zagreb, Duga ulica 7. Prva jugosčcv. tvorr.Ua stik In okvirjev. — VtNka zaloga I repredvcijsklh proizvodov. f Jugoslovanski kred ti ni zavod r.z.zo.z. v Ljubljeni, Muriji n trg Štev. 8, Wolfova ulica Stev. 1. n“!!S5?S:Sl"“ Plidružnica v Murski Soboti. Sprejema hranilno vloge in v lega na take« račun (ar Jih cb-eztuJe po II 01 2 10 listih brez odbitka. — Isvanljubijcnzkl vlagatelji dobo peSfna položnica. Inkaso faktur in trgovske informaciie. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vaa tu- in inozemska mesta. —r Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. TiCfitsM trrtlfl tofl nftitMitl mi . Zavet je mmim pet tiU Daiionlm - 1 "" -'-■•1—I Narodna banka kraljev. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na podlagi odredb zakona o Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 26. januarja 1920 (razglašenega v „Narodnih novinah* br. 22 od SL januarja 1920) otvarja se ' subskripcija kom. 40.000 delnic v nominalnem iznosu od din. 20,000.000 v kovanem zlatu. Podpisovanje traja od 1,-31. decembra 1920. Subskripcija 6e vrši: v Beogradu pri banki sumi, i .ven Beograda pri vseh bančnih podružnicah in polegtega v mestih, kjer banka nima podružnice, pri denarnih zavodih, ki so v zvezi z banko ali njenimi podružnicami, dalje, kjer ni niti teh pri davčnih uradih. Na pi dlagi popisa in procene celokupnega bančnega premoženja, zvišala se je vrednost starih delnic banke, ki se glasijo na 500 dinarjev, na 730 dinarjev. Radi izjednačenja je določena ista vrednost tudi novim delnicam, katere se bodo isto-tako glasile na 500 dinarjev in to po sklepu glavnega odbora Narodne banke odobrenega od ministrstva za trgovino in industrijo. Nadalje je določeno, da se pri V6aki delnici računa za emisijske stroške 10 d.narjev v zlatu. Za vsako delnico, ki stane 730 dinarjev v zlatu, so ima plačati pri subskrip-ciji kot prvi obrok 130 dinarjev v zlatu, a ostalih 600 dinarjev za akcijo se ima položiti v roku petih let in sicer kakor se bode zahtevalo. Pripomba: V slučaju, da bi subskripcija prekoračila razpisano množino delnic, sme banka po omenjenem zakonu podpisano število delnic reducirati, a vplačani zneski se vrnejo takoj subskribentu. Dividenda teče od 1. januarja 1921. Beograd, dne 1. novembra 1920. Odgovorni urednik Anton Pesek. Tiska »UCilcliska tiskarna« v LlublianL