585. štev. Posamezna številka 6 vinarjev, „DANH Izhaja vsak dan —- tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani tf upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na ; dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*--, polletno K 10'—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1*70. —v Za Inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se »s pošilja upravništvu. m k: Telefon številka 118. in V LtubSjani, nedelja dne 10. avgusta 1918. Leto v f. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. *•* Uredništvo In upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 0. Dopisi ae poSlljaJo uredništvu. Nefranklrana pisma ■e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase »e plačat petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-w pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :ts Telefon številka 118. ::: m Po volitvah ¥ gorfškesn mestu, (Ker je stvar principielne važnosti, se še enkrat vračamo k stvari. Ured.) »Dan« je o ožjih volitvah v go-riškem mestu že poročal telefonično in potem v noticah. Kamora je pri 3300 obojestranskih oddanih glasov dobila 15 glasov večine s pomočjo kakih 100 nediscipliniranih Slovencev. ki so se dali zbegati neki kliki. O tem hočemo v naslednjem podrobneje informirati, da ne bo nikdo krivo sodi! liudi in razmer. Goriške »narodno napredne« stranke že celo leto ni bilo. Kar se le poprej tako imenovalo, ni zaslužilo tega imena. Bila je to klika, ki je uganjala frakarstvo in frazerstvo, politično čisto razdivjala ljudstvo, ugonobila z nepremišljenostjo in ne-solidnostjo Mizarsko zadrugo in Trgovsko obrtno zadrugo, bila veren rendant klerikalcem. Leta 1908. jo le agrarno gibanje sicer močno podprlo. toda bolgarska prevzetnost je takrat zahtevala preveč, deželni zbor Je bil razpuščen in prišel je polom: Stranka je izginila v nič, pustivša v deželi nezadovoljnost in ogorčenost ali resignacijo; in pustivša gospo-darski-politično kup pasiv. Treba je bilo začeti vse znova. In pričelo se je. Najprej gospodarsko: Likvidirati, kar je gnjilega. In prišla je likvidacija T. o. z. Potem: pričeti z novo organizacijo. Četa mlajših mož se Je zbrala, ^‘ustanovili so združeni narodni odbor (obeh strank) za skupno narodno postopanje v mestu ob občinskih volitvah, ob ljudskem štetju; politično društvo za okolico; poseben konsorclj je prevzel »Sočo« in »Primorca«. Razvratno strankarstvo le bilo treba utesniti, dati stranki vsaj eno direktivo. Zato so prenehali s »farsko gonjo«, zlasti še. ker so se začeie na klerikalni strani kazati sumljive razpoke, — pač pa se je proglasila za vodilno doslej precej zanemarjena narodna misel. Tržaški vzor je bil reorganizatorjem pred očmi. Vse se }e lotilo dela. nadeja je stopila ljudem v srce. — vse je »mlade« pozdravljalo. češ, četudi ne bo tako kmalu uspeha, ker je treba preveč ran zaceliti, preveč sipin odstraniti, — je vsa! to uspeh, da je tu gruča •»»rodnih delavcev, ideja, list, smer. In delalo se je. Toda že so se •ukazale takoi ob začetku razpoke, — le da jim ni nikdo pripisoval one važnosti, ki so jo imele: Sokolska organizacija je bila torišče bojev, ki SP prinesli končno delno zmago, ne v žl,pi- Pa zato v mestu, neki k'iki Hudi. ki se že več let ni udeleževala političnega dela, ljudi, katerim se je pridružilo iz osebnih razlogov tudi 4 ali 5 oseb. ki jih je vsakdo smatral za može, ki mislilo resno. Ta klika }e povsodi nastopala skupno, solidarno. — pa nikjer ni ničesar poštenega delala, kakor bi bila morala. Toda to se ni zvedelo izza ozidja mesta. Prišle so dežel-nozborske volitve, Dasi ni manjkalo svarilnih glasov, se je mlada narodna stranka vendarle udeležila volitev. Deloma radi svojega svežega nastopa, radi novih nad v narodu, radi razumnega pisanja »Soče«( če se ne oziramo na nekaj manjših pogreškov), deloma pa tudi radi nasilnega nastopa kranjskoklerikalnih no*-vostrujarjev so volitve prinesle narodni stranki nepričakovano veliko zmago! Prišla ]e povsodi v ožjo volitev, na Krasu je zmagala tako! prvič in vrgla nezmožnega dr. St. v ožji volitvi si je prisvojila 1 mandat splošne skupine, 2 mandata kmečkih okoliških občin, ter dosedaj še nikdar zavzeto klerikalno trdnjavo gorsko, odstranila izdajalca O. naij-hujše farske peteline z vodjo zdravnikom dr. B. (ki je nekak goriški K? ek), v trški skupini pa je njen kandidat dr. Podgornik bil izvoljen brez protikandidata m popolnoma soglasno, kar se do danes na Slovenskem od Časov nastopa klerikalizma š ni nikdar zgodilo. (Pri predzadnjih volitvah v isti skupini so klerikalci dosegli 40% glasov!) Tako je stranka razpolagala naenkrat z 8 mandati (dr. Podgornik, dr. Gregorin. Kovač. Dominko, Furlani, Gorjup. Miklavič, Mikuž) katerim se pridružijo še veleposestniški poslanci (na shodu v četrtek 7. t. m. kandidatom proglašeni dr. Fr., dr. Gr., nadsvetnik R„ ki bodo v nedeljo 10. t. m skoraj gotovo izvoljeni), tako da bo narodna stranka razpolagala z 11 mandati in tvorila sama dobro tretjino deželnega zbora, če jej prištejemo tudi konservativne elemente (dr. Gr.), dočim imajo klerikalci samo 3 poslance: F. brezpomembnega G. in novostrujarskega petelina R. Nastalo je vprašanje: Kaj sedaj? — Slovenci vodimo že dolgo vrsto let hud boj proti kamod, kateri se očita neglede na narodno krivičnost tudi sebično neredno gospodarstvo v občini. Ko so na slovenski strani izginili sami B., St. in drugi nezmožni politiki in je starostrujar dr. Gr. le kot konservativen narodnjak mogel ostati na površju, je prišel čas pomesti tudi z iredentarsko kamoro. Laški klerikalci — klerikalci so narodno vedno nezanesljivejši od liberalcev — bi bili tisti, s kojih pomočjo bi bila kamora padla, kar bi bilo ljubo tudi vladi. Zato so slovenski narodni poslanci sklenili na celi črti podpirati laško klerikalno stranko, tvoriti žnjo in ostalimi 3 slovenskimi poslanci delavno večino deželnega zbora proti neznatni laški kamora-ški manjšini in v tel delovni večini Izvesti reformo deželnega volilnega reda, reformo mestnega Statuta po ljubljanskem vzorcu in ves kompleks zakonodajnega dela, ki še čaka slovensko delegacijo. Pogajanja so se vršila tako, da je dana absolutna ga-rancila, da bi Slovenci tu ne bili na-samarjeni. Slovenskj dotlej izvoljeni poslanci so po tehtnem prevdarku prišli do tega sklepa, in narodni odbor je na to sprejel enak sklep s 6 proti 1 glasu. Toda odbor in poslanci m »Soča« obračajo, prej omenjena klika pa obme. Bili so gotovi ljudje, katere Je bolelo, da niso bili pritegnjeni k pogajanjem (dasi niso člani nobenega odbora in sploh politično V ne delajo in ne žrtvujejo), bili so tudi taki, ki so hoteli dobiti pomoči 17 kamoiaških glasov v veleposestvu skratka. 5. avgusta se Je popoldan začela neka agitacija, za katero sta stala A. G. in dr. T. torej — prejšnje vodstvo, da naj se ne voli cela laška ljudska lista, marveč 2 te, 2 pa liberalne liste. To bi nazadnje še ne bila takšna nesreča. Toda v zadnjem hipu. 8. avg. zvečer, je dr. P. na svojo pest nasilno prevrnil vse skupaj in izdal parolo: Vse za kamoro! Pomagali so mu mesar U., trgovca K., st. in ml., nkaj brakov, botrov in kreatur, in pa vse, kar je s temi ljudmi službeno ali družabno vezano. Ti ljudje, ki 3 leta niso ganili s prstom, in na katere je politična javnost že zdavnaj z veseljem resigni-rala, so naenkrat razvili velikansko pridnost. Letali so vso noč do treh zjutraj, mobilizirali vse po vseh naših gostilnah in kavarnah, lagali, da ni nobenega sklepa narodnega odbora, da je odbor svoj sklep ovrgel, strašili, da bodo faiduttovci v deželnem zboru tako močni, da bodo vse preglasovali, govorili, do »hočejo vidit pogodbo«, — in posrečilo se jim je slovenske volilce zbegali in kakih 100 zares naščuvali proti narodnemu vodstvu. Izid volitev: Razlika med obema listama 40, 80 glasov pa tako razpršenih, da je še vedno za laško ljudsko stranko ostala manjšina 15 glasov. Kakih 200 slovenskih volilcev Je radi te neču-vene in izdajalske fronde kršilo disciplino, in sicer Jih je okrog 100 volilo čisto kamoraško listo, 100 mešano m le okrog 200 je volilo pa- metno. (Od 500 slov. glasov je bilo oddanih 400.) Ne le »Soča« hi »Dan«, tudi »Narod«. »Edinost«, »Zarja« in »Slovenec« soglasno in složno obsojajo to postopanje klike iz klikarskih interesov. Vsa slovenska javnost složno obsoja narodno izdajstvo, ki se |e v Gorici Izvršilo in ki je trnjeva krona dosedanjemu uspehu. Čudne in zabeleženja vredne so govorice, ki krožijo po mestu o vzrokih te fronde. Gotovo je, da so laški kamoraši hodili k slovenskim kamo-rašem že ves teden nekaj mešetarit; gotov je, da je junak fronde bil žaljen, ker ga ni nikdo vprašal za ukaze in ker so drugi poslanci, on pa ne; gotovo je, da so fronderski braki imeli denar. Je-li res, da so ta denar dali laški liberalci in sicer 15.000 K, kakor se splošno govori, je li res, da so kamoraši svojih 17 veleposestniških glasov osigurali »samostojnemu kandidatu«, — to so govorice. ki se ne dajo kontrolirati, ki so pa značilne, če bi tildi ne bile resnične. Da pridemo h koncu: Starolibe-ralni polomovci dvigajo glave. Klika pa je močna tudi zato, ker je dobila posvežek, od katerega gre vsa agitacija. Glavni nagon: Osebna ambicija, zavist, želja po vladi. To vse. in pa ostanki starega režima, da hoče vsak brak in vsak kavarniški politi-kus videti Črno na belem vse tajne politične dogovore, povsod odločevati, kjer nič ne razume, — to dvoje sedaj ogroža narodno stranko v mestu saniem. čeprav se mora reči, da Je dana garancija, da bo mlada narodna stranka zmagala, če bo razumno gospodarila: Kliki pa treba pristriči peruti in jej malo potrkati po prstih. To so stvari, ki zadevajo narod, ne pa — ene odvetniške pisarne. Toda. kar je, je: Kamora je za enkrat še zmagala s pomočjo ljudi, ki sedaj res zaslužijo ime »ščavi«, — nizki, malp bedasti, mani vredni. Upamo, da zmaga v nedeljski veleposestniški volitvi na slovenski strani prej navedena lista starejših, toda razumnih mož, na laški strani pa ljudska stranka (ki doslej te kurije ni imela!) potem bo nasproti 6 kamorašem stala delovna večina 11 slovenskih narodnjakov. 3 slovenski klerikalci in 9 laških klerikalcev. —; in če se posreči kamori obdržati tudi veleposestvo, proti 9 kamorašev koalicija 11+3+6, — toda v tem slučaju je dana nevarnost laške ka-moraške hrupne obstrukcije, nedelavnost in razpust deželnega zbora in pri novih volitvah morda zmaga slov. klerikalcev. Tako se bo morda zgodilo, da so oni, ki so hoteli preprečiti veliko moč laških klerikalcev. priklicali slovenske klerikalce iz lukenj, v katere so se sedaj skrili. Pa tudi. Če je kamorašev. kakor sedaj, samo 6, — se bodo morda hru-pili in treba jih bo stisniti, ter se pri tem obračati za pomoč na vlado! To je uspeh »absolutnih liberalcev« na slovenski strani. Sicer se pa ne ve. kaj še pride. Vlada je goriškemu magistratu vzela vse agende prenešenega delokroga. Je li to že nova doba v deželi? Eno je gotovo: V Gorici mora narodna stranka zmagati nad vsakim klikarskim ostankom, preprečiti nove take borbe, sanirati gospodarske rane prejšnjega režima, obdržati delovno večino deželnega zbora in tam provesti deželno volilno reformo, mestni štatut, zdravstveni zakon, sanirati kolonsko vprašanje, se lotiti sanacije zavoženih deželnih financ. urediti ceste, urediti lahonstvo v deželnih uradih, pomesti brezobzirno s kamoraškim smradom, uvesti smotreno agrarno zakonodajo, skrbeti za kmetijsko izobrazbo in zadružništvo, stranka mora provesti svojo organizacijo, — ogromna naloga. kateri bo kos le,'če se reši kli-karstva in starih grehov z lepa a] pa — z grda. Slovenska zemHa. Iz Vinice. Duhovni pastir nabil živinskega pastirja. In tako se je zgodilo oni dan, leta 1913. po rojstvu Gospodovem, da se je zvečer okrog desete ure pripetilo nekaj posebnega na Vinici. Dva pastirja sta pasla krave in, glej, eden izmed njiju je pasel svojo in Čače Juriča Kralja kravo, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y Ljllbljatli Ustanovljena leta 1881. obrestuje hranilne : M 3/ Ql brez odbitka rentnega 0 : vloge po čistih davka. Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. LISTEK PAVEI. BRRTNE: Otrok ljubezni. (Dalje.) »Tako velik seveda ni kakor ^uilerijki.. Saj pa tudi ni treba več tro kakih deset kvadratnih me-7rl ?veta, da sope človek sveži vega ^ SC začuti £ez n°Č zopet zdravem *PQragi pr,ijate,i' kako hvaležna h • kako hvaležna vam SVo^e smrti!« »Molčite vendar! 2e deset let si želim, da bi sc rešil tega mestnega brloga.« »Ako storite to, ste naju oteli.« On pa je začel naglo govoriti druge reči, videč, da jo zopet sili tok. »Ali veste, da so Teodorja degradirali?« »Oh!« mohi*iut;gmu' “kazalo se je, da so sSu vSiff1 za °fidrie w s° na bohen toliko kakor zajec naKf„ dS:. • S*Vtda- "a5i,kl s° 5li „a„Ieta °n' ki le b" “o Ponosen »Ah razbojnik! Saj je bil kmalu zopet poleg. Ali veste, da se je vri-P. v neki bataljon narodne garde, Kjer so vsi sami norci, in Je bil na- enkrat kapitaii... Zdaj se postavlja s svojimi našitki še bolj kakor kdaj poprej... Sicer pa se mu je delo omililo; pravijo, da se bije na pred-stražah, kakor da ni opravljal drugega dela vse svoje žive dni, Pari-žanka je pravila to: saj veste, da se zdaj ne ganeta drug od drugega. Ali nam je kvasila!... Vsi so ob pamet. Trde, da se vlada dogovarja s — Prusi, in pravijo, da pometo vse to, ko se polaste mestne hiše, policijske prefekture in ne vem, česa še ... Vlado hočejo strmoglaviti... generale ... vse... in organizirati armado na revolucionarni podlagi, Češ, da Je to edino sredstvo, s katerim je Se mogoče pregnati Pruse.. Blaznost, kaj pa da ...« In dočim je pripovedoval Flore-stan te reči, ki jim še ni mogel ver-jeti. se Je oglašalo zamolklo, strašeče grmenje bombardovke ... grmenje, ki do 25. januarja ni prenehalo niti za en dan, dočim se je zvijalo poginjajoče mesto v poslednjih krčih. XII. Kapitan d’ Ormoa.. Kočija Rošegijskih se }e naposled ustavila v Šomonu .,. Ah, ta kočija, s svojim kočija-žem, ki mu je služila samo ena roka, pa je bil vendarle opravil pot, podobno sedemdesetkilometerskemu begu.. Obraz mladega moža je bil zelo bled in izmučen, in kočijaška livreja se je prilegala kaj slabo njegovi vitki rasti. Ko so zapeljali v šomon, so začele begati njegove oči po hišah, mimo katerih so vozili, in se niso umirile, dokler niso zagledale prodajalne z napisom: »Konfekcija za moške.« Takrat je vzkliknil; »Ah, tukaj!« Nemudoma ustavil konja ter izročil vajeti hišni, ki je sedela poleg njega na kozlu. Skočil je na tla ter planil v prodajalno. In čez nedolgo se je vrnil, toda popolnoma izpremenjen. Kočijaž v livreji je bil postal gentleman v preprosti, a elegantni popotni obleki. V gumbnici mu Je rdel trak častne legije; na prsi pa So mu bili pripeli široko svileno ruto, v kateri mu je počivala leva roka. Za njim je prinesel prodajalniški sluga zavitek; gotovo je bila v njem služabniška obleka, ki jo je bil odložil ta čudni kočijaž. Ko je stopil pred nje tako predrugačen, sta vzkliknili dami in deček. ki so bili v kočiji — ne presenečeno, marveč z glasom prijateljskega pozdrava: »Ah, gospod D’ Ormoa! Vendar vas spet-enkrat vidimo 1« »Pa še s častnim križcem, gospod kapitan«, je dejal mali Zak občudovale. »Samo,« Je menila mlada markiza, »če bo ta ruta, v kateri imate roko, dovolj močna? Meni se zdi preveč elegantna in prešibka ...« »Imenitno mi drži roko, bodite prepričani, milostna,« je odgovoril oficir z usmevom goreče hvaležnosti. »Lahko si je misliti, kako se vam je mudilo odložiti li vrejo, gospod D’ Ormoa,« Je rekla vdova. »Ah. gospa markiza ... kljub vsemu ... obleka, ki sem jo nosil, je obleka vrlega fanta. Seveda,« je dodal veselo, »to moram priznati, da se mi je mudilo v kako drugo.« Vrnil se Je na kozla, rekoč: »A zdaj vas prosim tisočkrat oproščenja, da ste me morali čakati prj vratih. Kmalu bomo tam, kamor smo bili namenjeni.« »Ali veste, kje je hotel?« Poprašal sem. Par korakov samo ... v tejle ulici.« To rekši je pognal konja, ki sta se spustila veselo In zadovoljno: umni živalci sta zaslutili hlev ... Trenotek nato so bili tam. Stara markiza se Je domenila 8 hotelirjem zaradi kočije, ki jo je hotela shraniti ori njem za nedoločen čas. Nato so se zbrali popotniki v malem salonu, ki so Um ga bili dali na razpolago; kapitan je prašal v teku razgovora: »In zdaj, gospa markiza... kam je vaš namen?« Na to vprašanje kapitana d’ Ormož je odgovorila markiza Rošegij-ska brez obotavljanja: »Ah, kamorkoli samo ne v Pa^ riz!« »To bi vam bil svetoval tudi jaz. Tam že nekaj grmi... prav kakor pred nevihto. Še en poraz, še eno nesrečo, pa nastane revolucija ... morebiti zelo krvava, ki podere ta prestol, ki je že tako hudo omajan. In če je v Parizu revolucija,« je dodal majaje z glavo, je sicer lahko reči, kako se je začela, nikakor pa ne, kdaj se konča.« »To vemo,« je dejala markiza in namršila obrvi. »Znana reč je, kako se končavajo revolucije... Ne. ne, v Pariz ne pojdem. V Švico sem namenjena, in vsi upamo, da pojdete z nami tudi vi, naš dragi gost.« MaTkiza Klara je dodala: »Toliko opreznosti vam je še treba ... toliko skrbi... in mi bomo tako srečni, ako Jo bomo smeli posvečati . -.« Zahvalil jo je z zgovornim pogledom, kajti \ idel je, kako je zardela ob svojih btsedah ... Toda odločno je zmajal z glavo: »Ne, gospa markiza, ne pojdem * vami« m*Ue > jrugi pa le svojo kravo. In zgod* ie je, da se je krava onega drugega pastirja začela bosti s kravo čače Juriča Kralja. Ko pa je oni pastir, ki je pasel svojo kravo, videl, da bo Slaba za kravo, ki mu je dana v varstvo, če se bo bodla s kravo čače Juriča Kralja, je v sveti jezi dvignil palico in jo je pustil pasti na hrbet te krave. In, glej, zgodilo se je. da je postala krava čače Juriča Kralja po hrbtu marogasta. Drugi pastir pa, videč kravo svojega gospodarja od udarcev svojega sopastirja marogasto, je šel in je zatožil svojega sopastirja gospodarju svojemu, čači Juriču Kralju. Gospodar čača Jurič Kralj se je v sveti jezi razjezil, vzel je palico in je šel h gospodarju, ki je imel onega hudobnega pastirja Bil pa je pozni večer, črna noč. Tistemu gospodarju Pa ie bilo ime Česnik. In ča-,ča Jurič Kralj je prišel k Cesniku in 'je udaril večkrat s palico po njegovih vratih. Zgodilo pa se je, da so se prebudili sosedje gospodarja Cesnika in ko so zaslišali silno ropotanje po vratih svojega soseda, so odprli okna in so gldali kaj se godi. In nekateri izmed njih so prišli pogledat tudi v beli srajci, kaj ie. Mislili pa so, da je prišel h gospodarju Česniku razbojnik. In, glej, vrata hiše gospodarja Česnika so se odprla in na prag je stopil gospodar Česnik sam. In zgodilo se je, da je čača Jurič Kralj zaupil s silnim glasom: »Kje je tvoj hudobni pastir?« In gospodar Česnik je odgovoril čači Juriču Kralju: »O. gospod, tam na podu leži.« In glej, čača Jurič Kralj se je silno razsrdil in je hitel nad hudobnega pastirja. Hudobni pastir pa Je mirno spal, zakaj njegova vest je bila čista. In čača Jurič Kralj je zgrabil hudobnega pastirja za ušesa in za lase iti mu je rekel: »Ti hudobni pastir. zakaj si tepel kravo Juriča Kralja?« Pastir pa ie molčal, zakaj silna je bila jeza gospodova. In čača Jurič Kralj je nato še osuval hudobnega pastirja. In glej, drugo jutro drugi dan so pravile babice in ku-rnice; »Strašna je bila jeza gospodova, zakaj pastir soseda našega ne more gnati krav na pašo.« Druge pa so rekle: »Moral je iti v bolnišnico.« In izkazalo se je, kdo je bil hudoben in kdo ni bil hudoben. Duhovni pastir je nabil živinskega pastirja. O, čača Jurič Kralj! Bodi vesel, da je odnesel pastir molče tvoje suvanje. Kaj bi se lahko vse pripetilo, ko si dečka napadel v spanju, vsled česar bi občutil deček posledice za celo življenje. Viniški farani pa pravijo: »Čast in hvala čači ljubljanskemu škofu, ki nam je daroval tako dobrega in milostljivega duhovnega pastirja. kot je čača Jurič Kralj. Iz Tomaja Dri Sežani. (Krst in drugi paberki iz življenja in nehanja notoričnega Medmurjca, kaplana Fr. X. Magdiča.) Ne dogaja se prvič, da se moramo pritoževati vedenju nad vse uslužnega mladostruijarja, ki gori za blagor svete vere tako zelo, da preklicuje v cerkvi, če kdo misli, da je daroval kdaj vinar za prireditev C. M. podružnice. Te dni so hoteli krstiti otroka na ime Ljubislav. Toda njegove oči, ki kažejo moža svojega časa. so se zapičile v nebo: Bog ne daj, da bi jaz krstil otroka na pogansko ime! Dogodilo se je, da sta morala botra oditi v župnišče po potrdilo, s katerim se nalaga kaplanu naj krsti otroka na ime, kakor zahtevata botra. Toda glej kleka! Bistro oko zapazi pri enem botru znak »Sokola« in zahteva v imenu sv. matere cerkve, da ga odstrani. Ko ni nič pomagalo, je hotel krstiti otroka na svoje ime (Frančišek Ksaverij). Botra seveda nista dopustila, toliko manj se nista hotela udati zaradi sokolskega znaka. Mlado zagriženče je nato zalučalo ceremonijal po cerkvenih tleh in napihnjeno odšlo. Stari, miroljubni dekan g. Sila je moral na to osebno v cerkev, da izvrši obred. Poklicane oblasti poživljamo, da naučijo bivšega sodnika, da bo spoštoval stare ljudi in vršil zapovedano krščansko dolžnost, ko je plačan od vseh vaščanov pošteno. Drugič naj pusti otroke, ki imajo kratke nogo-vice v cerkvi na miru, in naj ne obljublja prav nikomur ob začetku šolskega leta poravnavo dolga z darežljivo roko (namreč, če se otrok udeleži dovoljene prireditve.) Le ga ne mislijo navaditi na red oblasti, bomo sami pokazali svole zobe. Naj pomni, da je bil povsod dosedaj izžvižgan, kadar je odhajal iz vasi. Satanskega plesa naj tudi ne vlači na prižnico, sicer poskusimo sami z njim eno mazurko. Toliko, gospodu, da se bo vedel ravnati. Eden v imenu vseh. Štajersko. Prijet tat. (Maribor.) Lansko leto 2. avgusta je nekdo izvršil v stanovanju nemškega odvetnika Mrav-laga drzen vlom, ter pokradel raznih dragocenostij za svoto 3000 K. Tatu so iskali in zasledovali črez eno leto, a brezuspešno. Še le te dni so prijeli na Dunaju nekega mizarskega pomočnika I. Spitzer, pri kojem so našli še skoro vse one pokradene predmete dragocenosti. Spitzer je imel pri tem vlomu baje pomočnika, o katerem pa do danes še ne vedo. kje da se nahaja. Spitzerja so oddali c. er. okrožni sodniji v Mariboru. Drzen rop na cesti. (Haidina.) »de-baclu« slovanstva Srbe in Bolgare vse v en koš, in obsoja Bolgare in Srbe. Gospodje 1 Prenehajte že s svojimi frazami in povejte, kaj bi Vi želeli, da bi bili storili Srbi? Oni so se hoteli pogajati — Bolgari so pogajanja zavrnili z visokim nosom. Mesto odgovora so zahrbtno napadli ponoči Srbe. Srbi so se branili in če so bili pri tem Bolgari tepeni, zakaj insinuirati Srbe. Kaj želite od njih, govorite pri vaši brezvsebinski sentimentalnosti, govorite vendar enkrat jasno, kaj bi imeli Srbi storiti, da bi bilo vam prav. Današnji sokolski dati v Novem mestu. Spored: Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane ob 6.55 zjutraj, prihod v Novo mesto 9.55 dopoldne; odhod iz Novega mesta ob 9.11 zvečer, prihod v Ljubljano 12.14 ponoči. V Novem mestu po prihodu v mesto sprevod do mestne hiše. Pred mestno hišo pozdravi. Odhod (skupen) na telovadišče; tam razhod. Ob 4. popoldne javna telovadba: 1. proste vaje članov; 2. proste vaje žen; 3. vaje na urodju; 4. vzorne proste vaje. (Sokol I. iz Ljubljane); 5. Telovadni plesi: a) gavota, b) valček; 6. vzorna vrsta na orodju (S. S. Z.) 7. hkratne vaje in skupine na več bradljah. (Izbrani telovadci ljubljanskih sokolskih društev.) Prochaska, konzul (avstrijski seveda), kar ne more ozdraviti od v Prizrenu prestane smrti. Nekaj časa se je zdravil na Bledu, sedaj je pa šel v Franzove vare. Takole se godi človeku, ki za 10 dni umrje zdrav in živ na ljubo dunajskim krogom. O fajmoštru, ki Je hotel pri beli kavi čitati predvčerajšnjega »Slovenca«. Gospod fajmošter iz Smlednika so se hoteli odpeljati z vlakom, ki pa ni kazal posebnega rešpekta in jih ni čakal, temveč jo je preje od-kuril. Kaj so hoteli gospod župnik drugega kot iti v restavracijo in naročiti belo kavo. Ker se pa gospod zanimajo tudi za politiko, se jim je najumestnejše zdelo, pri kavi prečrtati predvčerajšnjega »Slovenca«, ki ga pa slučajno ni bilo v restavraciji, Ta okolnost je pa gospoda tako sto-gotila, da je začel govoriti o ciganskih naprednih listih in druge nepotrebnosti, tako, da se mu je kava shladila. (Pa naj bi jo bil s svojo togoto pogrel!) Umrl je dne 9. t. m. v Sent Petru g. Mihael Kalan, nadučitelj v pokoju. Bodi mu zemljica lahka. Novonieščani bodo sedai svoje liudi spoznali. Poroča se nam iz Novega mesta: Naši napredni meščani že dolgo niso imeli tako ugodne prilike spoznati svojih ljudi. kakor ravno sedaj ob priliki, ko se celo mesto .rudi, da ob priliki sokolske slavnosti na čim sijajnejši način pozdravi tuje goste. So šle naše dame nabirati darove za to veselico; bodisi pecivo ali eyet1ice. Nekako boječe so šle nekatere v bolnico usmiljenih bratov prosit za cvetlice. Pa g. prijor jim je rade volje dal na razpolago ves vrt. 'Jo, so si mislile, če smo tako dobro opr.tvile pri takih gospodih, kako sg bode še bolje nas sprejelo pri ljudeh, ki jih prištevamo k narodno - zavednim. Šle so v mesto k trgovcu, ki ga podpirajo večinoma naprednjaki. Pa kaj mislite, kako hvaležnega se je izkazal? »Za Sokola nimam jaz mc«, se ie osorno odrezal, Le je ta gospod dosleden, bo vedel, kaj mu je storiti. Ampak še lepše so naletele v hiši nekega bogatma v Kan-diji. Ko so dame prišle _ k ženi tega dolenjskega magnata in so jo vljudno prosile, naj b* kaj darovale za »Sokola«, jih je takoj odurno zavrnila, da za »Sokola« ne da nič. No, pa vsaj malo tortico bi privoščili za to veselico. — Kaj, jaz pa da bi dala torto za »Sokola«. Rajse si pustim s krampom puščati na glavi, kakor da bi za »Sokola« kaj dala. I a vs^l nekaj rož nam darujte iz vrta. saj je vrt poln samih cvetlic. Cvetlice so nama v zabavo, pa ne za »Sokola«. Tako je rekla milostljiva. Res na glavi si lahko daste puščati z lopato ali s kramporn*,p^, ne, .zato* da bi vas bolelo, ampak da bi Postali pametni in se naučili malo uljudnosti. Poglejte n. pr. kandijanskega g. župana. On je, ko je videt da njegove gostilne ni nihče »Sokolom« priporočil, v zadnjem hipu zataji svojo katoliško podlago, naprosil Jarca m dr. Lampeta, naj £** nedeljo pustita pri miru. sklical je izredno občinsko sejo, v kateri je bil sprejet njegov predlog, naj Kandija oficielno z zastavami pozdravi sokolsko slavnost. Za ta svoj sklep oče btembur sicer ne dobi ne enega »Sokola« več ali manj, ampak vsaj na videz je to lepo od njega. Ogenj. Dne 5. t. m. popoldne je pogorela na polju pri Skalovniku vinska klet posestnika rranča Papeža iz Brezovega dola na Dolenjskem. Skoda ie krite z zavarovalnino. Zažgal je neki devetletni deček ki se je igral z vžigalicami. Pustolovec Je bil, pa Se vohun povrhu. Oton Landeberger, la te pret- ekli teden hodil po Dunaju v vojaški uniformi, do katere pa ni imel pravice. Policija se je takoj sprijaznila z njim in ga je aretirala. Ker je bil Landsberger v vojaški suknji, je sklenil, da bi postal lahko drugi Redi n napravljal s tem žurnalistom sitnosti. V njegovem stanovanju so našli več malarij, ki tospričujejo. No pa sedaj je že hvala bogu pod ključem. Pod kuratelo so dali, pa ne 3erchtolda, ampak princa Avgusta Hohenlohe - Ohringena, ki je študiral na univerzi v Greifswalde jus. Šil je namreč hudo bistroumen, pa še zapravljivec poleg tega. Opica se le spravila nadenj in ga razmesarila. V menažeriji v Salkovu je ušla te dni med predstavo neka opica, ki je drvila takoj v stanovanje lastnika menažerije. kjer je njegovega pol leta starega otroka grozno razmesarila. Otroka so komai rešili. Svojega moža ie umorila. Na nekem žitnem polju pri Bitterfeldu so našli te dni delavca Wolfa umorjenega. Oblasti so dognale, da je bil Wolf kje drugod umorjen in da ga ie morilec po umoru spravil tja. Na sumu umora je žena umorjenega. Morilko je policija aretirala. Dober svet ie mnogo vreden. Če vam smemo kaj dobrega nasvetovati, bi Vam svetovali, da rabite za svojo kavo samo Kolinsko kavno primes. No, morda tega sveta niti ne rabiti, ker že davno kupujete ta izvrstni domači kavni pridatek, ker ste se pač prepričali, da samo Kolinska kavna primes napravi res okusno kavo, ki mora vsakemu ugajati. Ce pa Kolinske kavne primesi še ne rabite, pač ker je ne poznate, vam nujno svetujemo, da jo takoj v trgovini zahtevate; pazite samo, da bo imela varstveno znamko »Sokol«, ker le taka je pristna. Linčanje v Mehiki. Sedemnajst Mehikancev je napadlo in oropalo dne 8. t. m. nekega posestnika blizu Tapika, njegove hčere pa so oskrunili. Iz okolice so se zbrali mehikan-ski in ameriški kmetje ter jih linčali. Eksplozija. V neki trgovini v Galati v Carigradu je eksplodiral te dni bencin. En delavec je ubit; poslanec Midhat in stotnik Atif, ki sta šla po cesti mimo, sta ranjena. UubliHia. — Od naprednega političnega vodstva na Kranjskem je bila včeraj izdana oivcielna »Izjava® proti katoliškemu shodu v Ljubljani, kjer se povdarja: »Katoliški shod je smatrati za izključno strankarsko-politično in bojno prireditev pod vodstvom dr. Iv Šušteršiča stoječe S. L. S., ki je s svojim nečuvenim terorizmom zanikujočim najprimitivnejše pojme politične, socialne in družabne morale zastrupila vse javno življenje in one-mogočiia vsako sporazumno, ali tudi le vsporedno delovanje celo v Povsem nestrankarskih strogo narodnih in kulturnih zadevah.« Z ozirom na to pozivlje vodstvo, da napredna javnost ta shod popolnoma prezira. — Ta energična izjava se nam zdi zelo umestna 'n 1° zaradi tega popolnoma podpiramo. Opozarjamo napredno občinstvo, da se v interesu napredne Ljubljane tudi ravna po tej izjavi in vsekako klerikalno prireditev ob tej priliki popolnoma prezira. To je potrebno tudi zaradi našega ugleda napram tujcem. — S tem je tudi za nas katoliški shod končan! — Ljubljanska državna policija. Prejeli smo: Pod tem naslovom bi se dala ustvariti v Vašem listu nova rubrika, za katero bi imeli pa najbrže preveč gradiva. Cujte sledeče. Prejšnji teden sem se vozil po Dolenjski cesti po potu, ki je označen z napisom »Samo za pešce in kolesarje!« Pa mi pride nasproti policaj in me ustavi: »Tu ie prepovedano voziti.« »Zakaj pa je potem napisano na tabli za kolesarje,« se odrežem. »A tako,« mož se gre prepričat in Jaz sem ga čakal radoveden, kakšen obraz bode naredil! A glej, spaka. On pride nazaj in mi pove. da bi se mu moral umakniti! Joi meni! Sam sebi nisem verjel! človek božji! Kako se pa hočem umakniti policaju, ki mi že od daleč miga, naj se ustaviml Zapisal me je v črne bukve in pustil naprej! Te dni pa dobim list od policije, da se moram zglasiti tega in tega dne ob 11. uri na policiji! To bo pa neka! zame; in res šel sem v »Wartezim-mer« je pa bilo toliko ljudi, ki so čakali na »ordinacijo«, »dohtarja« pa nikjer ni bilo; zgubil sem upanje, da bom še predpoldne doma. Čakam do polu ene ure; nobenega od nikoder! Pač samo oni, ki so imeli plačati, oni so seveda takoj' opravili! Za nas pa ni imel nobeden časa. »Piš’ me v uh’« sem si mislil in sem odšel domov! Radoveden sem sedaj, kaj bo? „ ., — Deklaracijski večer, ki ga priredita dne 16. t. m. v mali dvora^ ni »Nar« ftoma* g. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in g. Jos. Sest, igralec, bo sploh prva prireditev tega žanra. Dosedaj se še ni zgodilo, da bi slovenski igralec nudil občinstvu tudi to stran svoje umetnosti. Pru gram je jako pestrobojen, to pa rad tega, ker bosta imenovana gospodi prirejala strogo literarne večere itaji tekom eventualne prihodnje sezone in imata s tem večerom le namen, občinstvo ne toliko seznaniti s tem ali onim pesnikom, kakor mu nuditi zabavo, seveda v besede višjem pomenu. Predvsem so na programu slovenski pesniki in pisatelji, potem Shakespeare, Calderon, H. Heine. A, S. Puškin. Izmed slovenskih pesnikov so tokrat zastopani Oton Zupančič, Ivan Cankar, Anton Aškerc, Ksaver Meško in Josip Stritar. Tudi japonski pesnik OkurJ je na programu. Natančen vspored še objavimo. Predprodajo sedežev je prevzela iz prijaznosti gdč. Jrice Dolenčeva, trafikantinja v Prešernovi ulici. Dobe se sedeži po 3 K, 2 K in 1 K. Sedeži po 1 K stanejo za dijake 60 v, a ti dijaški sedeži se dobe šele na večer prireditve pri blagajni. — Dolgi jeziki v Rudniku. V znanem Rudniku pri Ljubljani je nekaj tercijalskih opravljivcev, kojih lažtijivi jeziki so tako dolgi, da segajo daleč črez mejo klerikalne rudniške župnije. Ti ljudje trosijo izmišljeno govorico, da bodo v Šiški nekega učitelja baje obesili zato, ker je nekega učenca obdržal v zaporu in da je učenec Skočil iz drugega nadstropja ter si je zlomil roko. Lažnjivci iz Rudnika, ali ne bi bilo bolje, da bi se vam zlomili vaši lažnjivi in predolgi jeziki — in da bi vam sodnik privoščil nekaj dobro zabeljenega ričeta? Ali ste že pozabili, kakšen okus ima tak ričet? — Ljubljančani, ne zanemarjaj mo somišljenikov v okolici! Maloštevilni zavedni okoličani imajo težavno stališče in vse premalo pomoči iz centrale. Viška C. M. podružnica je tako delavna in neustrašena narodno - obrambna postajan-ka. Saj je vsem Ljubljančanom znana perfidna gonja iz župnišča proti požrtvovalnemu podruž. predsedniku g. županu Oblaku. Značajni mož se ni uklonil, ker so mu predobro znani plemeniti narodni, nestrankarski in nepolitični nameni naše šolske družbe. Danes 10. t. m. pop. priredi viška C. M. podružnica veliko zabavno veselico na krasnem vrtu pri Traunu. Pokažimo z veliko udeležbo, da se strinjamo s blagimi nazori idealnega E. predsednika. — Kam nas kliče danes narodna dolžnost? Na Vič, kjer priredi ondot-na marljiva C. M. podružnica na najlepšem vrtu pri Traunu veliko veselico z najbogatejšim programom. Dvakrat narodna dolžnost za vsakega zavednega Slovenca in za^ sleherno vneto Slovenko, da pokažemo svoje spoštovanje heroičnemu predsedniku g. županu Oblaku. — Priziv ie vložil, kar je pomagalo in povzročilo tožniku dolg nos. One dni je bil tožen Jakob Gabršček, ki je pri prvi razsodbi vsled energičnega nastopa pred sodnijo dobil 5 dni zapora. Gabršček pa, svest si pravice, je šel in vložil priziv, ki je pomagal v toliko, da se mu je prisodilo le 24 ur, kar bo baje tožniku povzročilo — nos. Da ne bo zamere. Zahvala. Dnevi slavja so minuli in podpisano društvo izpolnuje prijetno dolžnost, da se ^zahvaljuje vsem onim neštetim udeležencem, ki so s svojim posetom pokazali, da cenijo 251etno društveno delo in priznavajo pot, katero si je začrtalo društvo, kot edino pravo v dosego plemenitih humanitetnih ciljev. Bodi iz> ražena posebna zahvala slavni »Gasilski zvezi« in vsem gasilnim društvom, ki so se v tako veliki meri odzvali povabilu. Nadalje se zahvaljuje podpisano društvo velecenjenemu g. deželnemu poslancu Josipu Turku, slavnemu občinskemu svetu spodnješišenskemu z g. županom naj čelu, slavnemu pevskemu in tambu-raŠkemu zboru »Čitalnice«, slavni »Domžalski godbi«, pevcem in pevkam za lepo cerkveno petje, posestnikom, ki so okrasili hiše z zastavai-mi darovalcem in darovalkam nih dobitkov, cvetk in ^aiev. go spem in gospodičnah za spletanj« vencev, prodajo srečk, cvetk m zfl delo v paviljonih in sploh vsem ki so pripomogli, da se Je izvršila slavnost tako veličastno. Odkrito na>-klonjenost in simpatije, katere ste vsi navedeni izkazali podpisanemu društvu ob priliki 251etnice dne 3. avgusta, ostanejo kot bodrilo za tiai-daljno delo v novem petindvajset-letju! Na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo v Spod. Šiški. Našel je g. Plankar iz Ljub- Ijane damsko torbico, v kateri se na* hala več malenkosti! in 13 K denarja. Torbica se dobi M uredništvu Sega \0 (?) me | Stopnjice, bai-i konl, spomeniki t stavbni okraski Cementne ceyi v vseh merah, barvaste plošče Telefon St. 296. Kdor hoče imeti res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane J verižice, prstane / i. t. d. na] ne / - prezre / tvrdke / čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12 Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno. Jako pripraven lep Ljubljana, sv. Petra c. 4. se takoj odda. Poizve se: Jurčičev trg štev. 3, I. nadstr. ali v trafiki. Odgovorni urednik Radivol Korene Last in tisk »Učiteljske tiskarne« solidna, prijetne zunanjosti, vešča slovenščine in deloma tudi nemščine, se sprejme v zelo solidni in znani gostilni. Ponudbe pod „Poštenost“ na .Prvo anončno pisarno*. Nastop takoj. f Popolni šivalni Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. Dobro ohranjen pisalni stroj se kupi. — Naslov pove .Prva anončna pisarna". Danes pojdemo vsi na Glince-Vič kjer je velik Dirkalno kolo dobro ohranjeno se proda. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. 717-2 Skoraj nov gramofon. 2 šivalna stroja, sobna oprava i. dr. se proda. Več se izve v gostilni pri »Dimu« Novi Vodmat št. 83. 722-3 z velikim izložbenim oknom, prav ugoden za pjodaialno ali obrtnike se odda. Poizve se pisarni Filip Supančič, Bleiweisova cesta št 18, L nadstropje na prostornem vrtu .Travnu Začetek ob 4. uri popoldan. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu. Vljudno se priporoča J. Trann. Tužnitn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljub-ljeni oče, stric, svak itd. dobra moč, želi takoj ali pozneje vstopiti v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe pod „300“ na „Prvo anončno pisarno". Mihael Kalan nadučitelj v pok. včeraj, dne 9. t. m. ob 12. uri dopoldne previden s sv. zakramenti v 68. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ranjkega bo jutri, dne 11. avgusta t. 1. ob 5. uri popoldne. V Št. Petru, 10. avg. 1913. Žalujoča rodbina. urar in zlatar TI^ST Čampo S. Giacomo 4. Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin. prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj 1 Ker se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav ielod’c imami Dva zanesljiva oženjena H/ J šiva,ni str°ii J priznano najboljši. 10letna garancija. _ MfJ Ign.Vok, Milana, Sodna ^ \ ulica štev 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. NajboljSe krepčilo želodca! Sladki in grenki. brez družine se sprejmeta takoj pri stavbni tvrdki Xvsu:n. Ogxi.r,. , Ljubljana, Gruberjevo na-brešje štev. 8. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! 1-odpisaai naznanjam slav. občinstvu, da sem kot večletni poslovodja tvrdke M. Trebar otvoril samostojno čevljarsko obrt. Priporočam se sl. občinstvu za izdelavo novih čevljev, kakor tudi popravila. Solidne cene, dober izdelek. Andrej Zaplotnik, Kolodvovska ulica 27, v hiši gost. pri Kovaču. Učenec I boljših staršev se sprejme v trgo vino s špecerijo in železnino. — Anton Butara. Novo mesto. FRAN KRAIGHER Icrojasici mojster Crosposka "uJ-lcei žteTr. 5 se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Cd O Jus Vj > O >N v Ljubljani, Židovska ulica pr Prodala radi pozne sezije po zelo znižani ceni slamnike za dame in deklice. Modni salon : Žalni klobuki vedno v zalogi. : v Ljubljani, Židovska ulica N CL O < C/J SD O so g-Ka s-Ea g-Ka s-Ka Prvovrstna in najboljša kolesa sedanjosti. dler dler dler dler Specialna trgovina s kolesi in deli Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, =—===== Izposojevanje koles. ====== Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni Alojzija Povha, Trst ulica del Rivo 6tev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izbera. POZOR! Pri nakupu obuval ne iskajte trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto, ravno tako poceni, a vsekakor boljše, za kar jamči moj strokovni poklic. Popravila čevljev, če tudi niso bila pri meni kupljena izvršujem vestno in poceni. Martin Kralj, čevljarski mojster, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Ne zamudite prilike I Pazite na naslov! K1000 mma -aaaflimTinminiii u »Zdravnik želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. in še več na leto zaslugi lahko vsak restavrater, kateri si nabavi iz moje velike tovarniške zaloge (edine na Kranjskem) najnovejši in moderni, samigrajoči — PIANINO z navijanjem na pero, brez elektrike, na katerega se tudi lahko z rokami igra. ------------------------- Po dogovoru postavim sam, vsakemu imejl-telju restavracije, gostilne ali kavarne, poljubno moderni gramofon, ali godbeni avtomat, tudi zgoraj omenjeni glasovlr (planino) brezplačno v njegove prostore, kateri stroj se potem izplačuje sam z vmetanlm denarjem ali pa plačam od tega denarja odstotke; Gramofon atelje A. Rasberger. Ljubljana Sodna ulica štev. 5. 10.000 plošč vedno v zalogi. — Peresa in posamezna dela. — Vsakovrstne igle. — Lastna delavnica za popravila vseh vrst avtomatovni gramofonov. Edna posebnost !ikerja je jfis Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K hP? K,°5leke^ • - - - - 13~16 - - 7 . bele obleke zadnje nov. „ „ „ „ 40—50 , , 14 , prasne plašče „ „ „ , 18_20 , , 10 [ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. Izšla je znamenita strokovna knjiga „Nauk o serviranju", neobhodno potrebna za hotele in gostilne, natakarje in natakarice, sploh za vsako hišo, ki -- mora kedaj postreči gostom. -- , ■■ Knjigi je dodano v pojasnilo razprav 96 tabel z raznovrstnimi vzorci in :: :: 338 nazornimi slikami. • • • • V platno vezana knjiga stane K 5‘—, po pošti K 5 50, proti povzetju K 5*70. Naroča se le pri »Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ ali pri upravništvu „Gostilničarskega Vestnika*, Ljubljana, Gradišče 7. — Pošilja se le proti naprej plačani naročnini ali proti povzetju. m I a I H m H H H Zaloga poli šiva in tapetniškega : blaga. : j Fr, kapus j j; Ljubljana, Marija Terezije cesta (Kolizej). gi.BHiiEMiiiiiniiiiiiiii|iiiinnKiiil|nni|HIIB|l ■ ■ Zaloga spalnih S Zaloga otomanov n m različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki. n ■ m --- ter Jedilnih sob | divanov, žimnic v različnih najnovejših slogih. ■ ■ Vsakovrstno drugo g ■ pohištvo. | KBBSEBSBRBaiifeHBtBEEBBBL« BBBBH g Priznano solidno blago S ter najnižje cene. i Velika izbira otroških vozičkov, i vsakovrstnih slik, S ogledal itd. i Kanadian Pacific iz Trsta v Ameriko Nova direktna brzoparobrodna linija za potnike in razno blago mm m m m m m H m v Kanado in Zdr. države Sev. Amerike. Odhod iz Trsta v četrtek 4. septembra 1913. Brzoparniki so tako zgrajeni, da obsloji 111. razred samo iz kabin ali kamre za 2 in 4 osebe skupaj, so najmoderneje opremljene in zračne, na razpolago imajo potniki na krovu sprehajališče, jedilni in kadilni salon s kompletno godbo i t. d. Hrana je domača, izvrstna postrežba in najnižje cene. Prtljaga je do 100 kil prosta. — Vsi potniki 3. razreda so nastanjeni v kabinah in imajo vse udobnosti, zato je ta nova linija najpripravneiša za potnike v Ameriko in za pošiljanje raznega blaga na vse strani Amerike. Vsa tozadevna pojasnila daje točno in brezplačno koncesionirana potovalna pisarna M A RD A v Ljubljani Dunajska c. 18. # l\ v hj§j ^Kmetske posojilnice44. m m m m m . ■ ■ ■ a mm K. JURMAN Selenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom« — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. m Deln ika družba pivovarne »UNION4 v Spodnji Šiški pri Ljubljani Telefon štev. 53. priporoča - - || svoje izborno i* Telefon štev. 58. ii izvozno pivo - steklenicah.