Leto III., štev. 124 V Ljubljani, sobote dne 27. maja 1922 Posamezna Številka 75 par - 3 K lashaja ob 4 aelirtraf. Stane mesečno 7-60 Din za inozemstvo 18*— . Oglasi po tarif«, Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnl&tvo: Ljubljana, Prešernova u). št. 54. Telef. St. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska nliea iti. Tel.št.22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. LJubljana, 26. maja. Znova prihajajo poročila o pristopu Poljske k Mali antanti. Sicer se je gibala že zadnji čas poljska vnanja podtika v najožjih stikih z ono Male antante, vendar je še vedno ostajala formalno sama zase. Poljsko je bilo treba doslej še vedno naštevati sam> ? tojno, poleg MaV. antante. Š tem seveda še vedno ni rečeno, da" bo res pristopila tudi formalno v naš krog. Z njenega stališča bi bilo vsekakor boljše, ako se nam tesneje pridruži, kajti na ta način bi mogla le mnogo bolj nego doslej vplivati na -mer vnanjepolitičnega nastopanja ce-okupne politike Male antante. Tu bi uašla enako zainteresiranega Slana, Romunijo, ln s tem bi. vsaj v ruskih zadevah, njena smer ostala skoro di-rektivna. Koliko moremo z naše strani pozitivno pridobiti s pristopom Poljske, ^je vsekakor precej komplicirano vprašanje. Z njenim pristopom dobimo direktno v svojo bližino tudi poljske vDanjepolitične probleme. In da ti niso enostavni ter lahki, o tem si prav nič ne delamo iluzij. Toda ali jih vzamemo za svoje ali ne, to je kardinalno vprašanje. Da bi ee jim izognili in M se zvezna pogodba glasila le za druge »skupne* točke, to bi balo težko izvršljivo. Pogodba s Češkoslovaško in Romunijo °določa predvsem medsebojno garancijo, da se bodo spoštovale in izvrševale obveznosti mirovnih pogodb, tičočih se držav v srednjem in dolenjem Podonavju. Poljska bo imela _s svoje strani iste želje glede svojih mirovnih pogodb. V tem oziru seveda so huda nreiskušnja poljske vzhodne meje, prav kakor tudi romunska Besara-bija. Vprašanje postopanja napram narodnim manjšinam je točka, v kateri -i države razširjene Male antante lahko medsebojno zagotovijo podporo za >Iučaj, da bi t>kušala modra zapadna Evropa nas učiti manir. Skupno ali skladno postopanje v gospodarskih nroblemih, ki leže ravno »edaj zapad-Tsi Evropi tako pri srcu, je tudi torišče, kjer se naša, pota v bistvu ne bodo razhajala. Brati je tu ali tam enostaven na-gfvet, naj se Poljaki ali Romuni odpovedo svojim spornim vzhodnim deželam potem bo zavladala složna edinost na vse strani. Ta stvar ima dvojo "lic. S stališča teorijo se da o tem razpravljati, praktično življenje pa pozna* Ie malo »enostavnih rešitev*. Lahko je to zahtevati- kadar gre na — luj račun, težje izvršiti takrat, kadar hi recimo Poljska ali Romunija zahtevala z naše strani sličnih žrtev, čeravno je res. da mi nimamo v posesti nobenega ozemlja, ki bi ga drugi mogli imraviceno reklamirati zase. V skupni zvezni politiki žrtvovati specifične državne koristi ali smotre, to je slab Pariz, 26. maja. (Izv.) Današnji «Ma-tin» poroča, da se bodo o priliki poroke kralja Aleksandra sestali v Beogradu ministrski predsedniki in drugi vodilni državniki vseh treh držav Male antante. Ob tej priliki se bo slovesno podaljšala pogodba, ki veže te driave, na dobo 20 let. Obenem se bodo medsebojne pogodbe poglobile iu se določile smernice za popolnoma enotno politiko Male antante v vseh važnih zadevah. Pri tem bo padla tudi odločitev o še tesnejši zvezi med Malo antanto in Poljsko, ako ne pride celo do definitivnega vstopa Poljske v Malo antanto. Ker velja «Matin» za list, ki hna tesne zveze s pariškimi krogi Male antante, je vzbudilo to njegovo poročilo v pariški javnosti splošno pozornost Opol- Podaljšanje in poglobitev Male antante ODLOČILNA POSVETOVANJA O PRISTOPU POLJSKE. - VAŽEN POLITIČEN SESTANEK V BEOGRADU. danski Usti sicer Izjavljajo, da niso mogli dobiti avtentičnega potrdila «Ma-tinovih® trditev, smatrajo pa, da Je njih verjetnost zelo velika. Načrt splošno pozdravljajo ln izražajo željo, da M res prišlo do kar najtesnejše zveze med Malo antanto in Poljsko, ker bi bil tak močan blok najboljša in najslgumejša opora miru ne le v Srednji, ampak v celi Evropi Listi opozarjajo pri tem na sestanek poljskih poslanikov ln zunanjega mini-stra, ki se je vršil te dni oa Dunaju, ter na napovedano potovanje poljskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Bukarešto. Vse te konference so očividno priprave za odločilna posvetovanja v Beograda Genovska debata v angleškem parlamentu LLOVD GEORGE PROTI RUSKO-NEMŠKI POGODBII M ZA SPO-RAZUM S FRANCIJO. ~ ZBORNICA MU IZREKA ZAUPANJE. -Z IZJAVAMI NISO ZADOVOLJNI Deputacija železničarjev v avdijenci pri kralfu ŠTIRI NAJNUJNEJŠE TOČKE vodja; glavni tajnik Aca Pavlovič ir glavni blagajnik Svetozar Jovanovič V polurni avdijenci >e je kralj živa b m razgovarjal z delegati in se zanimal za prilike železničarjev, ki jim je ob ljubil, da 63 bo storiio za nje. kar se bo le moglo. AMNESTIJA ZA DISCIPLINARNE KAZNI ŽELEZNIČARJEV. Beograd. 26. maja. (Izv.) Pri mini' t tri pravde so danes intervenirali narodni poslanci Gostinčar, Brandaer in Deržič, da predloži kralju v pomilo-ščenje povodom velike amnestije o* poroki tudi vse disciplinarne kazrt javnih nameščencev na železnicah, Minister pravde je pristal na to željo Stavil bo na jutrišnji seji ministrskega sveta tozadevni predlog. London, 26. maia. (Izv.) V' nadaljevanju svojega včerajšnjega govora v poslanski zbornici (glej včerajšnje »Jutro>.) je Lloyd George glede genovske konference izjavil, da se je sestala v popolnem miru in edinosti in da je do zadnjega trenutka razpravljala o spornih vprašanjih v doceia prijateljskem zmislu. Glede nemško ruske pogodbe je dostavil, da noče govoriti o njeni vsebini. Smatra, da ie ta pogodba velika napaka od strani Nemčije. Zbornica naj pomisli, kaj pomeni ta dogovor. «Pred seboj imate*, je nadaljeval Lloyd George, dva od največjih narodov sveta, ki sta oba obsovra-žena in ki nimata popolne veljave v skupnosti narodov. Med njima obstoji zveza v nesreči in ponižanju ter v tem, kar smatrata za siabo ravnanje z njima, zveza, k more zadostovati, da se izcimi iz tega pravo prijateljstvo. Nemčija je razorožena in bi se mogla še bolj razorožiti. Ne more se pa preprečiti, da jo Rusija ne bi zopet oborožila, ako bi se narod tiral v obup. Nemčija ne more gospodarsko popolnoma pomagati Rusiji, toda to se ne tiče oborožitve, ker so tehnični viri v eni državi, naravni pa v drugi.* Lloyd George je nadalje izjavil, da se mora vzeti v poštev vsaka možnost o položaju. Angleški zastopniki v Genovi so prišli do sklepa, da je, karkoli se misli o sovjetski vladi, za svetovni mir potrebno, da se doseže dogovor z Rusijo in s tem pride do tega, da bo Rusija rtrzavne Kormi ,ui juiuuc. w — - , - . - - brneli vnanjepolitičnim zvezam. S tem j sodelovala pn zadovoljit« potreb sveta, seveda ni=mo prav ničesar izrekli v | S tem bi se preprečilo zlo, ki preti bo-n a čelnem oziru o upravičenosti tega i dočnosti. ako se ne bo storilo ničesar, sli o ne "a stališča v naznačenih j da se odstranijo obstoječa nespora-zum- fporih. * . i,jenia- V današnjem položaju sirom Evro-| Glede haaške konference je L!oyd Ge- lokler imamo v Evropi abnormalni položaj* da sta najmočnejši kontinentalni velesili — hrez. moči, v najtežji krizi Kadar ta abnormalni položaj konča, takrat se epremeni situacija za nas. Do takrat pa. je treba pametno in realistično graditi _ vnanjo politiko na obstoječe možnosti. Genovska konferenca je ponazala. ila, je mogoče s trezno in pametno politiko vzdržati in pojačati politični m nioraJični ugled novih narodnih držav v Evropi. Mala antanta je zapustila konferenco z znatno večjim ugledom, nego jI je pristopila- V odnosajih na-r vaški in romunski državniki sklepali o poglobitvi in podaljšanju naše ali-jance. Ker se te dni vrši sestanek romunskih ir. poljskih državnikov, je smatrati, da to v Beogradu padla tudi odločitev o pristopu Poljske. Vsako ojacenje in razširjenje način zvez je pozdraviti kar najtopleje — •iko se izvrši brez kršenja, velikih na-tel. na katerili je zgrajena sama eksistenca naše lastne države. polom Evrope. Poudarjal je pomen mi rovnega pakta ter izrazil upanje, da bo ta pakt dosegel pravi trajni mir. »Zasedli smo,» je končal Lloyd George, postojanke, iz katerih bomo mogli napredovati. > Po Lloyd Georgovem govoru je govoril Asqulth, ki je izjavil, da sicer ceni štirimesečno premirje med narodi, opozoriti pa mora na to, da so države z zvezo narodov prevzele bolj obježne obveznosti. Vodja delavske stranke Clynes je poudarjal, da se je nemško-rusla dogovor moral pričakovati. Rusija in Nemčija imata enako kakor zmagovite države pravico, skleniti zvezo. Delavska stranka ne odobrava, da bi Rusija v celoti odklonila plačilo svojih dolgov, vendar pa zahteva, naj se vlada potrudi doseči z Rusijo sporazum. Lord Robert Ceci! je izjavil, da genovska konferenca nI izboljšala odnošajev med Anglijo in Francijo. Ukdnjenje sporazuma s Francijo bi pomenilo pravo nesrečo. Lloyd George le odgovoril, da genovska konferenca ni odobrila nemSko-ru-ske pogodbe. Ponovil ]e svojo trditev v Genovi, da pomenja sodelovanje Francije steber v svetišču evropskega miru. Nemogoče je delati tako, kakor da bi sodelovali s Francijo, ne da bi faktično Francijo podpirali v reparacijskem vprašanju in ne da bi odobrili pakt glede sigurnosti njenih mej. Nemogoče je urediti reparacijsko vprašanje brez sodelovanja Francije. To sodelovanje pa je Izključeno, brez upoštevanja versaileske pogodbe. Nato je spodnja zbornica z 235 proti 26 glasovom izrekla Lloyd Georgeu zaupnico. Predlog unionističnih disidentov za znižanje proračuna kot protest proti ruski politiki vlade je bil odklonjen. Vtis v Parizu. Pariz, 26. maja. (Izv.) Pariški diplomatski krogi živahno komentirajo veliki parlamentarni uspeh Lloyd Georgea, ki ni bil za froncoske kroge ravno prijetno presenečenje. «Temps>> poudarja v svojem komentarju Georgeovega govora, da ravno ni spravila min. zadrego z neprijetnimi ;a niso vprašali, kaka posebna pogajanja je imel v Genovi z zastopniki Nemčije in kake upe je dobil iz teh pogajanj za rešitev reparacijske-ga vprašanja. «Temps» nadajuje, da ie Lloyd Georgov govor mogoče izboljšal njegov parlamentarni položaj, ne pa položaja Anglije in tudi ne Evrope. List upa, da bo prihodnji govor LIoyd Geor-ga, v katerem bo govoril o Franciji, napravil boljši vtis kot sedanji. ŽELEZNIČARSKIH ZAHTEV. Beograd, 26. maja. (Izv.) V smislu, sklepa konference Narodne železničar-ske organizacije, ki se je vršila dne 14. maja t. 1. v Ljubljani, je deputacija železničarjev predala danes ob > 17. uri kralju Aleksandru v avdijenci j spomenico, ki obsega v štirih točkah j glavne in najnujnejše železniear&ke. zahteve, in sicer: 1.) edinstven zakon za vse železni-< ško osobje cele kraljevine, v kolikor; to osobje ne bo pripadalo pod splošni činovniški zakon: 2.) revizija draginjskih doldad za celokupno osobje; 3.) podelitev službenih oblek; 4.) nujna ureditev draginjskih do-klad delavstva. V avdijenci so bili sprejeti: predsednik inšpektor Joca Stanojevič, podpredsednik Mihael Ristič. stroje- Šefa narodne skupščine ŽIVAHNA RAZPRAVA O UPRAVI TOBAČNEGA MONOPOLA. - ŽIVAHNA KA^A oCita 4VSTROFILSTVO - DRUGIM! Beograd, 26. maja. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine, ki je bila otvorjena ob 11. uri, so bile na dnevnem redu interpelacije, M pa so bile večinoma zaradi nenavzočnosti inter-pelantov odstavljene. Finančni minister dr. Kum&nudi je v svojem govoru na interpelacijo posl. dr. Uroša Stajiča glede prodaje duhana v monopolu podal obširno statistiko o pridelku tobaka v zadnjih treh letih, svojega nakupa in prodaji. Dr. Stajic se ni zadovoljil z odgovorom in je dokazoval, da je mo-nopolska uprava plačevala previsoke cene. Seja je bila zaključena ob 13. uri. Na popoldanski seji se je nadaljevala razprava o Stajičevi interpelaciji. Prvi je govoril poslanec Mate Milanovič, ki je naglasa 1, da je produkcija tobaka padla lani na eno tretjino. Zaradi tega so kmetski pridelovalci tobaka zlasti v Dalmaciji, prišli v mizemi položaj in si B3 zaslužijo niti kruha. Posl. Milanovič se je pritoževal dalje nad silnimi globami za sajenje tobaka, ki so često tako strašne, da prekoračijo vsoto 30.000 dinarjev, kolikor večkrat ni vreden ves imetek prizadetega seljaka. Poslanec Nikola Mandič se pritožuje proti upravi monopola, ki jo je ostro napadel. Njegov govor je bil prekinjen z mnogimi medklici. Zlasti se je minister pravde v imenu vlade zavaroval proti Mandljevim insinucijam, češ da je siromašnemu stanju težakov v Hercegovini kriva naša vlada, čeprav je jasno, j da so ostali zapuščeni in polomljeni že I DR iz časov Avstrije. Nikola Mandič je v svojem govoru napadal vsled neke opazke dr. Lukiniča, češ: »Molčite, vi ste bili obenem z ministrom Svetozarom Pribičevičem madžarski in avstrijski cšleptreger».» Dr. Lukinič se zavaruje proti tej opazki ter pravi, da prepušča celi javnosti, da oceni njegovo delovanje in delovanje dr. Mandiča, ki je bi! Potiorekov adlatus v Bosni in Hercegovini v najtežjih časih vojne. Obenem se zavaruje proti dr. Mandiču tudi minister Svetozar Pribičevič, ki pravi, da va vedo. da je početkom vojne bil zaprt in interniran in da že fizično ni mogel dajati nikakih avstrofilskih izjav. Hrvatski sabor je baš njega odredil, da stavi predloge o odcepljenju od Madžarske i*i Avstrije. Narodno veče mu je dalo pri znanje in ga je izvolilo svojim podpredsednikom. A kako je Narodno veče sprejelo dr. Nikolo Mandiča. to je drugo vprašanje. Po govorih še nekaterih poslancev ja poslanec Wil Demokratski zbor v Vinkovcih, : ki se je vršil v četrtek, je pokazal, da Prosveta LJUBLJANSKO r-' 'CDAI.lŠi Drama. IE. leti in tudi mogoče, tem ieži na našem anacionalnem kleri-uisier prav m "—"."i kaliimu. ki je Se močno vkorenmjen v notranjili razmerah in zlasti. o stali-1 jjufl5tVTl ;n katerega delo v ljudstvu je šču naše vlado napram Rusiji. Tudi | y naciona]Bem oiiru popolnoma — ne- yO VJCii * UOL-lvrv. j/v.v.-.«.. .—. UlfllUC. U I demokratska ideja med hrvatskimi j gotart^ 27. maja: »Peterčkove poslednje ?i I >eljaJd lepo napreduje. Navzočih je ?a.nje», otroška predstava ia izvenljub-• n j bilo nad tisoč oseb, večinoma selja- ]^nske go]e; začetek ob dveh popol-1 p dne. I»v. delegacije so po-j jvno država najbolj za-ie p , ■ ostali člani ruske udarjali, da je naša. država najbolj za- j c"p0gfejmo 9Mtt0 Prekmurje, to klasič-kleti neprijatelj Rusije, ker podpira; ^ dgželo dujj0vniške vlade nad ljud-organizacijo novega Wranglovega P°istvom! Prekmursko ljudstvo je v narod- kreta proti njej. .. nem ^jm po svoji veliki večini popol- Boljševiki verujejo v informacije, ki •...., iygeslovani f Jutri se po Ljubljani prodajajo znaki iu cvetje za porušeni Bitolj. Dolžnost vsakega rotioljjba je, da po svo« ji moči prispeva za nesrečne Bitoljča-ne. Prepričani smo. da bo Ljubljana , pokazsla svoje gorko, jugoslovansko čuteče srce ter obilno pripomogla k . 1 — _!.. i. n #4 sv <«i?M. Re'd c. ,na naslov: »Organizacija jugoalovan- harne ovacije. Torek 30 maja zaprto. skih nacionalistov«, hotel «Soča», I -f Medmurci in volitve za maribor- ' ^ _ ! Ljubljana. Vsi darovi se priobčijo v i sko oblast. Včeraj je konferiral narod-j Opera. - • - jih dobivajo o nas iz dunajskega, bu-dimpeStanskcga in sofijskega vira. Na «-elu balkanske sekcije v njihovem ko- lnisarijalu (ministrstvu) zunanjih zadev v Moskvi se nahaja Bolgar Matov. v Genovi pa je- isti posel vršil Bolgar Stančov - Rakovski. Oba sta predvsem Bolgara in ni čudno, ^ da vsak dan servirata Ljeninu in Cičevi-nu jovsem netočne informacije o^nas. Naša delegacija se je od početka držala" nauram boljševiškim delega-t nai povsem rezervirano, Cičerinova rVv-žVa in Kumanudijev odgovor sta i/zvala i;:\: --.en kontakt. Cičerin na Kumanudi i :vu pismo sicer ni odgovo--t iT. (oda -"kuSal je preko posrednikov r»riti ponovno v osebni kontakt z nar "šiml l';udnii. Morda to ni Vilo odklonjeno. ker Vi sicer bilo težko razumeti njesov« i': .no, s katerim je neprioa-kova.no p oročil naši delegaciji, da se -mejo lovanski državljani, ki so ;ih v Ru- iji zadržavali, takoj vrniti v domovi i1 o. i ^u-oiu v aiJOiVLi. fjuKj ^u t^ * .— —o--- •■Politika • vprašuje: Ali je to prvi j svoje slovenstvo — seveda samo v Lju-nkt kontakta s sovjetsko vlado in ali - - - -bo tudi poslednji? — 7. naše strani noma nezavedno, prožeto do kosti niad žarskega duha. In to nezavedno ljudstvo vzgajajo »slovenski* katoliSki duhovniki na ta način, da ga hujskajo proti »tujcenu, to je proti Slovencem izven Prekmurja, samo zato, ker ti izven-prekmurski Slovenci niso klerikalnega mišljenja, temveč se zavedajo pogubnosti duhovniške nadvlade nad ljudstvom. «Novine», glasilo proslulega župnika Klekla, so vedno polne teh »tujcev* in človek kar verjeti ue more. da vživa ta, madžaronski dnhovnik v slovenski stranki (SLS) tak ugled in da je celo narodni poslanec in uvaževaji član parlamentarnega kluba, ki hoče veljati 7,a narodnega! Ali se klerikalci strinjajo s Kleklovo protislovensko gonjo! Težko stališče imajo v Prekmurju redko posejani pijonirji nase narodne misli, ker jih od duhovščine nahujskano ljudstvo smatra za tujce, obenem jim pa meče polena, pod noge klerikalna stranka, kot taka. ki sicer noče biti jugoslovanska. pač pa prav rada nsgluša pristavljamo: S "strani neprijateljev naš« države se .je že dalj časa siste-nruicno lakiralo v svet vesti, kakor .Ia H vila naša država pripravljena pomatrati AVranglu in bi temn ruskemu "enf-ralu celo dopuščala neko oblast v naši državi. Nedavno je minister zunanjih zadev Ninčič v parlamentu izjavil, da smatramo Ruse v naši drža'-i kot goste in da seveda ne dopuščamo nobene zlorabe našega go--foljubia proti ruskemu narodu. Včeraj je Vlada potom pre-biroa izdala komunike, ki ostro zavTača vsako možmi-?- da bi general Wrangel na našem ozemlju pripravljal oboroženo akcijo proti Rusiji ali komurkoli. Klerikalni listi včeraj zatrjujejo, da eneral V,"ran?el ob naži sever- bljani in tam kjer je narodna zavednost doma. kjer pa ljudstvo ni narodno zavedno, kakor n. pr. v Prekmurju, tam klerikalci prav radi pozabijo tudi na slovenstvo in so samo — rimski. Iz Maribora je prišel v Prekmurje slovenski (ali klerikalni!) poslanec 2e-bot in je pred tem nezavednim ljudstvom na, «Stražin» način opsoval vse, na kar vpijejo pri nas Nemci, Madžarji in dragi našemu narodu in državi sovražni elementi. Ali je to naloga slovenskega poslanca v denacionaliziranem Prekmurju? Ali niso tu madžarski agitatorji odveč, ko njihovo delo tako temeljito izvršujejo slovenski poslanci pod zaščito poslanske imunitete? Klerikalci naše severne meje nikdar ne bodo nacionalno prebudili, ker jim ni do tega. Celo zgornjeradgonska lin poslanec dr. fcukovec z organizacijo demokratske stranke v Cakovcu 'radi enotnega postopanja pri volitvah | za mariborsko oblast. Gre namreč za ! vprašanje, ali naj se Medmurci udeleže volitev v mariborsko oblast kljub temu. da je vlada predložila načrt za .ustanovitev varaždinske oblasti kate-i ri naj bi se oriklopilo tudi Medraurje. i Dcsecla.j še ni bil izvršen noben sklep, j Me dinu rje šte.ie 97.000 prebivalcev in: | bi imelo poslati v mariborsko oblast-jno skupščino 10 zastopnikov. I — Protestni shod proti razpustu 1 občinskega sveta so nameravali prirediti ljubljanski klerikalci. Na nesrečo pa ravno popravljajo veliko dvorano hotela, Union- dvorana Mestnega doma pa .je premajhna. Zato so morali j shod na svojo največjo žalost odlo-j žiti na boljše čase. i - Zopet ena razkrinkana laz. v zadnjem času so klerikalni in podobni listi zopet, prifveli pogrevati laž. da si minister Pribičevič radi Proticevih očitkov v zadevi takoKvane afere Her-jcir -uja «ne, upa» pred sodišče, češ. • .,' je gicer Vložil, toda demokrati i nočejo izročiti Protiča. ki je poslanec. I To .ie bila seveda ena izmed vsako-j dnevnih klerikalnih klevet. Sodišče je , . novlnah. Sobota, 27. maja: «Rigoletto->, gostova- j_ nje g. Roberta Primožiča i* Zagreba. , Red A in E. ! Nedelja, 28. maja: «Tosea>, gostovanje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. Izv. Pondeljek. 29. maja: zaprto. Torek, 30. maja: «Rigoletto», gostovanje Odbor Orjona. Šport Nogometne tekme na praznik. Ljubljana: Ilirija II. : LASK. 6 : L — ——„ . „ . Maribor: Kakor ie bik) predvideti, ie g. Roberta Primožiča i* Zagreba. Red j Vonjala tekma v četrtek med maribor-B in C. ; sklm Rapidom in grašklm Sturmom s zmago Sturma s 6 : 1 (-2:1). Rapidu Iz ljubljanske gledališke pisarne. Za današnjo predstavo »Peterčkove poslednje sanje> (ob 2. uri popoldne"! so rezervirana mesta za te-le šole: Preserje 127. Domžale 100, Horjul 100. Log 55, Jezero 40. Blatna Brezovica 40, Dol-ske 47. Prenov grič 38, Št. Jakob ob Savi 50. Dobrova R3. Tržišče pri Mokronogu 27, St. Vid 61, Mokronog 80, Vrhnika 53. Moste in St. Peter 60. — S tem je gledališče razprodano in so nove prijave udeležencev izključene. manjka predvsem tehnika. Sturm je bil celo ijro v napadu ter }e pokazal Ier« kombinacije. Osijek: Osiieški TOradjanskl> ie Igra: z osiješko »Marsonio«, ki io ie porazil z 2 : 0. Dunaj: Prvenstvene tekme na praznik so prinesle maihno spremembo v prvenstveni tabeli prvega razreda. Rapld je ojačH svojo pozicijo ter ie sedaj s 24 točkami na četrtem mestu za Amateuri. Zelo zanimiva je bila tekma Rapid proti Priprave za slavnostno umetniško ' Vieimi, pri kateri le zmagal Rapid s 4 j namreč šele te dni sporočilo parlamentu zabtevo po izročitvi poslanca Protiča, katero sporočilo je bilo ofici-jelno prečitano v plenarni seji dne Ji. t. m. Sele na podlagi uradnega dopisa more imunitetni odbor sklepati o izročitvi poslanca Protiča. kar se bo prihodnje dni tudi zgodilo-_ potuje . — ----- ..,.__ ni meji Ln da ga spremlja pokrajinski j ,Murska straža-, ki je dosti dolgo po-namestnik Hribar. Kakor znano, boeto ... n„rndnf) _«loaro ob meii. Po svetu razstavo r Beogradu. Iz Beograda nam poročajo: Vkljub odgoditvi kraljeve poroke se nadaljujejo priprave za umetniško razstavo z vso vnemo. Od vseh strani prihajajo pošiljatve umotvorov. Napram slovenskim delegatom, ki so kot prvi prispeli semkaj, so srbski kolegi zelo prijateljski in prisrčni ter so pokazali v v3em zopet staroznano svojo gostoljubnost. Z velikim zanimanjem se pričakujejo delegati iz Hrvatske, nakar se bo takoj pričelo s podrobnejšo ureditvijo razstave. takozvani "VVranglovci. t. j. ruska po-granična četa. skoraj likvidirani in je morda obisk generala Wrangla v zvezi a tem. kajti končno se mora za ljudi. Vodo 'ob službo, nekdo poltri-n-ari. Obisk generala Wrangla pa seveda ne more imeti službenega značaja in če se je generalu pridružil po-la-a.jinski namestnik, je to storil gotovo le kot oseben znanec, ne pa morda službeno. To je treba poudariti, ker klerikalci zlorabljajo vsako stvar proti naši državi in povrh še poskrbijo. da se njihove klevete in _laži_ raz-liažajo po sovražnih inozemskih listih. M severne snele Maribor, dne 25. maja. Naša. severna meja je problem, s katerim se bodo morali pri nas resno pečati vsi. ki jim je res na. tem. da se ta problem reši v pozitivnem, to je v našem nacionalnem zmislu. Napačno je misliti, da nam preti na severni meji nemška nevarnost, četudi je Nemštvo zopet na delu, ker vsaj eno bo storil obstoj naše nacionalne države: da se vrnejo vsaj potomci renegatov -vojemu narodu in da se ne bo več moglo ustvarjati potom šole in uradov novili nemškutarjev. Pravih Nemcev takointako ni veliko, ker jih nikdar ni- Hči papeža — Lisfersclls Bsrgis (Dalje.) riei sem očeta, ki se je povzpel na svoje sedanje najvišje me^to z železno energijo. Njegova pot je vodila čez trupla. Rabil je vsako orodje, ki je Vilo j>rimerno, tudi svojo hčer je žrtvoval. Poslužil se me je, kaclar je hcael očarati kakšnega moškega z . mojo lepoto, da ga omehča. Že ko mi je bilo petnajst let, sem postala orodje njegove 'politike. Imam tudi brala, Id jo hudič v človeški podobi in ki ljubi greh radi greha samega. Njemu je bilo do tega, da na hudičev način skvari dušo svoje sestre in jo potisne v mlako... Dete sem svoje dobe. hči mesta, v katerem sem ro-icna. • - Poglej okrog sebe, Alfonso, iu videl boš, da so v celem Rimu morda. le dve, tri drugačne, kakor sem jaz. Toda kdor je na, vrhuncu, tega od zdolai dobro vidijo. Zato kažejo za menoj.. «Toda ljubljeni moj Alfonso. tebi ocikrijem svojo dušo, ti boš v školjki našel dragoceno bisere- To so solze ■ pokornice. Srečna H bila, če bi se bila rodila v navadni meščanski hi,i. roda zibel moja je že imela pečat zločina... Moja mati...» . Globok vzdih se izvijc iz njenih •grudi, glava jej nenadoma kloni na ai-foosova prša, divno tel o omahne, kakor da sada v nezavest. Altocso 10 šteno vršila narodno nalogo ob meji, četudi je bila klerikalna, se je že močno približala mariborski »Straži- v načinu »kritike*. Tudi njej je glavno rimski klerikalizem in v eni zadnjih številk piše o republikanstvu prav po klerikalni maniri: da je lahko vsak pristaš SLS republikanec, samo previden naj bo, čuva naj se in pazi. da ne razžali sedanjega vladarja. — — — " Na severni meji je treba intenzivnega j dela. Ti kraji so bili do sedaj in po ve- j čini še, klerikalna domena in morda je j tudi zaradi tega splošna morala tako j padla, ker klerikalizem razširja samo i hinavščino. V svojem prihodnjem zase- J danju bo mariborska porota razpravlja- j Ja o — devetih umorih! In po večini se i dogajajo umori med člani ene in iste j družine, med starši in otroci! Strašna j slika, ob kateri bi se morali zamisliti ; vsi, ki jim je pri srcu bodočnost našega j naroda. Naša severna meja živi v zna- : menju rimskega klerikalizma. demona j alkohola in zločinov. Vse to vodi v j propast in treba je intenzivnega kul- j turnega dela da se zajezi veletok po- ; kvarjenosti, ki žuga preplaviti našo se- j verno mejo in odpreti Nemštvu pot na jug. Velike in težke naloge čakajo posebno naše Sokolstvo, ki se —hvala Bogu — teh svojih nalog tudi zaveda ter dela pridno in sistematično. Sabori vestnih __ w ^»O^. Sokolekl zlet v Ljubljeni. Skupna seja prehranjevalnega odseka zletnega — Novo Stinnesovo ladjo SO spusti- j ^J^a se vrši V torek dne 30. maja li v morje v nedeljo v Wilhelmhavenu. ■ 1922 ob 20. uri v restavraciji ^ nroletariata — Carl Le?ien. Pri slovesnosti so se znašli zato v skupni družbi velekapitalisti in veleindustrijalci s predstavniki delavskih strokovnih organizacij, vsi skupaj pod patronanco predsednika nemške republike Fridrika Eberta. ki ie, kakor znano, tudi socialni demo- krat. Ali je bila ta pobratimrja le farsa ali pa pomeni važen mejnik v nemškem «vl i eni u, kdo bi mogel to danes z gotovostjo določiti. Vsekakor pa je dogodek zelo značilen in bo izzval odmeve zlasti v Londonu in Parizu. — Rdeča armada. Kakor poročajo «Thnes» ie sovjetski vojaški svet sprejel predlog vrhovnega poveljnika ruske armade Kamenjeva, da se sprejme resolucija, ki zahteva od sovjetske vlade, da se poveča stanje rdsče armade na 3 mi-liione mož. To število da je neobhodno potrebno, da se osigurajo meje Rusije. Rusija pa res stremi za razorožitvijo! — Ruska naročila v Nemčiji in na Švedskem. Zadnje čase je ruska vlada naročila v Nemčiji zopet 149 lokomotiv in ravnotoliko na Švedskem; 45 lokomotiv le Nemčija že izročila. — Rešilna ekspediclja za v vojni potopljene ladje. Iz Filadelfije poročajo, da se organizira rešilna ekspedicija, ki bo skušala dvigniti .Lusitanijo» in 1 vocijv i.""" ---------- pora tukajšnjega sokolskega društva v nedeljo dne 28. maja je splošno.^ zato obeta biti prireditev zanimiva. Več br. društev je že prijavilo svojo udeležbo. Razvitje se vrši ob navzočnosti praporov bT. društev, v vasi na Koroški Be- , na JC lc . — II. Z razvitjem je združeno tudi vpiso- j jwirrent» v dveh tekmah z 2 : 1 in 1 : 0 _____:__L. VI 1« flraim. n. ,'Ln i-+st h m o HnhJlnnzbo *H;riifi> 1 (1 : i). VVacker : Floridsdorfer 3 : 2, Slovan : Bcwegungsspieler 3 : 1, Ru-dolfshiigel : Sturm 1907 7 : 2. Beljak: Reprezentanca Tirolske proti reprezentanci Koroške 2 : L * *Celtic» zopet poražen. Po zadnjem porazu, ki ea je škotski prvak , ki je ne glasu kot najmočnejši nogometni klub celega sveta, doživel od češkoslovaškega prvaka »Sparte-- zadnjo nedeljo, nam javljajo iz Prage o novem porazu Škotov. Druga tekma, ki jo je «Celtic» igral na Češkem, ie končala še z večlo zmago češkoslovaških nogometašev. Praška *Slavija» ie z lahkoto premagala Škote s 3 : 2, čeprav so bih" Skoti do prve polovice v vodstvu z 2 r 1. Igra ie bila zelo ostra. Sodnik je od gostov izključil iz igre dva igralca, od domačinov pa enega. Kapetan Škotov je po nedeljskem porazu izjavil, da nI dvoma, da bo škotsko moštvo ostale tekme brez drugega končalo s svojo zmago. In sedaj zopet poraz! Našim bratskim športnikom Iz vsega srca čestitamo k tej zmagi, ki bo iznova poneslo v širrn svet slavno ime češkega športa m Ce-hoslovakov sploh. Drug poraz Škotov: S. C. Barceic-na je te dni porazil škotskr. moštvo cSt. vanje v spominsko knjigo, ki je drago- i Prihodnje tekme ljubljanske , ceno vezana. V njo se bodo mogli nav- l Kombinirano moštvo ljubljanske Ilirije zoči dobrotniki vpisati osebno, ostala j igra v nedeljo ob priliki otvoritve nove-imena darovalcev vpiše društvo. Popol- i ga igrišča v Sisku proti tamošniim «2e-danska telovadba se prične ob 3. url. ; ieznlčarjem». ki so nedavno nastopili v Spored je sledeči: 1.) moška deca s pa- , Ljubljani. Zelo zanimiva bosta sobotna licami. 2.) Ženska deca z obroči. 3.) Mo- ' prvenstvena tekma ^Ilirije- proti cSpar-ški naraščai. 4.'i Ženski naraščaj. 5.) j ti» in nedeljska tekma proti «Primorju»-"" " " ----" Za binkoštne praznike bo imela Ilirija Člani, proste vaje. 6.) Članice, proste vaje. 7.) Orodna telovadba. 8.) Vzorna vrsta. 9.) Obrtni naraščaj »Mladi vojaki*. 10.) Skupina. — Po telovadbi je ljudska veselica. Veselični odsek hoče vsestransko poskrbeti, da bodo gostje zadovoljni. Prijatelji plesa se bodo lahko zasukali ob zvokih dobre planinske godbe. Ljubitelji naših planin si bodo lahko nabrali dovolj ključavnic, ker je flora naših gori sedaj v najlepšem cvetrn. Cenjene udeležnike opozarjamo, da je vožnja proti zletnim izkaznicam polovična, Zonanji udeležniki imajo za pri-in odhod usrodno železniško zvezo. Vlak iz Liubljane prihaja ob 8.35 in 13.58 in gosta, in sicer enega najmočnejših mo-nakovskih klubov, v katerem je več in-ternacionaicev, Mfinchener furn- und Sportvereinigung. 11. junija na pride v Ljubliano, da igra z Ilirijo, KnitteHelde-Sportvereinigung. Vsekakor se nam obeta dober šport. Kolesarske in motociktične tekme. Id jih je priredil 23. t. m. Kolesarski podsavez za Slovenijo, so potekle ob najlepšem vremenu prav povoljno. Tekme so obsegale vse kategorije od lahkih dirkalnih do močnih motornih koles. Kolesaril so vozili v treh skupinah, od katerih je zmagovalna skupina Šolar-Goi- ki bo skušala dvigniti .Lnsitanljo. in >z Ljubljane pnna^o« o. in 81.07. I tes-Škrajnar prevozila 100 km dolgo druge v vojni potopljene ladj«, Odplula odhajajo, ^^ ^ ! naporno progo v 3:35:59. Podrobnosti m bo 25. t. m. Dviganje «Lusitanije» nal-brž ne bo naletelo na posebne težave, ker je lega ladje dobro znana Končno opozarjamo, da se 'vrši razvitje i naporno progo v 3:35:59. Podrobnosti m ob v^em vremenu. ! izide motociklističnih tekem objavimo -— i jutri. , objame in je pri vije k sebi. * Neki j s j svojo izpovedjo,* jej , klikne ganjen. | »Prisegam, da je nočem -dišati: Razu-jmem, da so najnesreenejša bitja na (svetu ona, ki ne spoštujejo več sama sebe. Kdor pa gleda iskreno v svo,jo dušo, kakor ta, Lukrecija, in kdor svoje pregTcške tako globoko obžaluje, je bližje bogu, ko oni, ki je ponosen na svoje kreposti. Ne zahtevam od tebe nikakršne prisege. Onega dne, ko me ne boš več marala, pridi in mi odkrito povej. Sedaj pa združiva svoje duše v poljubu in pričniva v ljubezni novo življenje, ki nama spremeni že to življenje v raj.> Radostno klikne Lukrecija in skoči Alfonsu v naročje. Solze se posuše na njenem krasnem licu in vsa strepeta v vročem drgetu. «Tvoja hočem biti,* mu iekne. »prišel si, da rešiš Lukre-cijo- vzorni me. Alfonso moj. moje vse na svetu!* In dolgo sta ostala Alfonso in Lukrecija na ložiji. nad njima pa so gorele zvezde. Vm. poglavje. Papež je zapustil svatbeno dvorano. V spremstvu svojega tajnika Mala testa se je starec napotil v svoje sobane na počitek. Gosti pa so ostali za polnimi vrči in obloženimi mizami. Šele sedaj je zabava postala svobodnejša, ko se je vrhovni glavar cerkve odstranil. Razposajen smeh se je zaslišal r. vseh strani, lepotice so se pričele hihihata lin novgod so si DrimvedovaU nagy>- vejše Skandalčke papežkega dvora In rimskega mesta ter najbolj osolj-me šale. V oni dobi je ljubezen bila glav-. na vsstnna vsakega družabnega raz-! govora in predmet konverzacije na: vseh dvorih^ papežkih. kardmabkih, j knežjih in pJemiških, v aristokratskih! palačah in v meščanskih hišah. Kar; se je pozneje smatralo za. nepristojno; in nespodobno, je takrat, bilo ne samo! dovoljeno, ampak navadno in skoraj | bontoci. Zlasti so se dame uprav gnetle okrog lepega mladega kardinala Cezarja Borgije in so željno poslušale njegove cinične besede. Cezar je do-i bro poznal ženske. S ciničnim mirom, | toda z izbrano duhovitostjo jim je I pravil marsikaj, kar jo razpalilo te I žene iz najboljših rodbin. Tudi jim ni ! prikrival, kako malo jih ceni m kako 1 jih vse dobro pozna. Toda takšne svo-: je izjave je znal vedno odeti v duho-! vito in zabavno obliko, tako da se ! lepotice niso mogle nanj jeziti, marveč je visaka smatrala za čast. da p je mladi kardinal opazil, nagovoril ln se ž njo pošalil, in vsaka^ je bila pripravljena. da mu dokaže da ree ni več vredna, kakor jo on presoja. Samo grofica Orsini. divna blondinka z bujnimi ala!>astroviini grudi, temnimi očmi in večnim sladkim nasmeškom okrog svojih rdečih usten, mu m dovoljevala. da meri njo z istim merilom. kakor druge vrstnice. Ko izreče Cezar zopet eno svojih nedostojnih opazk o ženskah, mu ona odgovori: «Zdi »e. mi. eminenoa. da ste BRejn- čani. da se lahko kupijo vse rimske ženske. Kakšni bedaki so potem moški, ki se sploh brigajo za takšno lahko blago in da za, takšno smetje žrtvujejo svoje najboljše sile, svoj čas in svoje t Premoženje!* «Zares, grofica Orsini,* jej vljudno odgovori mladi kardinal in pogleda lepo mlado vdovico, — grof Orsini je umrl pred kratkim, ko se je vrnil s slične veselice v dvorcu Borgijevcev, _ cmožakarji smo zares veliki bedaki ki se vedno miniramo na ljubezenskem trgu. vendar je ženska še jedi-na dostojna roba, ki si jo lahko Kupimo za svoje zlato. Narodi brez avi-lizarije in brez krščanstva donasajo vs 3 najboljše, kar imajo, na oltar svojim malikom. No, ljubezen je za nas takšen malik. in vsakdo med nami mu prižiga svoje daritve.* »Morda je to res,* odgovori mu lepa grofica, »toda ali ni čudno, da iščejo možje z najvišjih mest in naj: vplivnejših slojev baš najbolj poceni in najslabše malike? Sedaj se_ v Rimu mno Potem se kardinal malomarno ogrn" U svojim haržunaftim jilaščern. v p< -'zdrav zamahne nekolikokrat s svo,-'-lejiO belo roko. na kateri se svetlikajo j prekrasni prstani, ter odkoraka, i Grofica gloda za njim. »Evo, seda; | odhaja k Diaboli.* šepeta ona s tiha 1 ziL-e. in povoljni gospodarski razvoj naše ' države. Tega zaupanja ni omajala niti , izjava hrvatskih blokašev. da sprejema posojila za Hrvate ne priznavajo. Pogajanja se vršijo naprej. Kakor izgleda, prideta v po štev sedaj v prvi vrsti ponudbi Bleerove in Gratzove skupine. Med resnejšimi ponudbami je tudi ponudba banke Bolton na 30 milijonov funtov šterlingov. Vendar nam ta ponudba % ozirom na devalvacijo funta, ki znaša napram dolarju okoli 10 odst, ne kon-venira tako, kot dolarske ponudbe. Dalje je važna tudi ponudba skupine kneza Lvova, ki se pa tiče v glavnem gradnje jadranske železnice. Proti tej ponudbi se je odločno izrekla beograjska sekcija Udruženja inženjerjev in arhitektov, češ da gredo ti pogoji za prevelikim izkoriščanjem naše države, o čemur smo že natančnejše poročali. Brezdvomno nam ie posojilo potrebno. Drugače nam je nemogoče pokriti diie-rence med našimi dohodki in izdatki ter Izravnati našo plačilno bilanco. Ravno tako ne moremo brez zunanjih sredstev ukloniti naše prometne mizerije. ki je povzročiteljica mnogo zlega v naši državi Da aam ravno ameriški kapital nudi posojilo, je vsekakor razveseljivo dejstvo in je znamenje, da imajo Zedinje-ne države zaupanje v obstoj naše države in da smatrajo naše gospodarske razmere za povoljne. Zedmjene države ne zaupajo brez premisleka. Pomislimo samo, da se posojilo ponuja naši državi, dočim ga Italija izza L 1919. zastoni išče. Ravno tako ne more dobiti Rumunija zunanjega posojila Celo Češkoslovaška. katere gospodarsko stanje je od vseh nasledstvenih držav najboljše in ima aktivno trgovinsko bilanco, je dobila posojilo pod težjimi pogoji nego se stavijo nam. Ponudniki. Id nam ponujajo posojilo, vedo, da naše sedanje slabo gospodarsko stanje zakrivjjajo Je neurejene razmere vsled pomanjkanja denarnih sredstev. Oni so tiverjeni. da bi pri nas vložili denar plodonosno, a ml z naše strani vemo, da nam je to posojilo potrebno, čeprav ima tuj kapital kot tak vedno svoje siabe strani Objave * Predavanje o vtisih na turneji Glas- j bene Matice. Društvo »Soča* opozarja ' svoje člane, prijatelje specijelno Matičarje, na svoje zadnje predavanje v tej sezoni, ki se bo vršilo danes, dne 27. t. m., ob 8. in pol zvečer na vrtu (v slučaju slabega vremena v notranjih prostorih) hotela «Lloyd». Predaval bo podpredsednik loško Cvek o vtisih, dobljenih na triumfalni turneji pevskega zbora •-Glasbene Matice* po večjih mestih Jugoslavije. Iz prijaznosti sodeluje oddelek članov omenjenega pevskega zbora Vstop prost. * Pevski odsek gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani napravi na blnkoštnl pondeljek t. 5. dne 5. junija v slučaju ugodnega vremena celodnevni Izlet na Šmarjetno goro pri Kranju. Društveni člani ln članice ter prijatelje pevskega odseka in društva vabimo, da se pridružijo izletnikom. Vse, ld se nameravajo izleta udeležiti prosimo, da to javijo najkasneje do sobote dne 27. t. m. v društveni knjižnici, Vožarskl pot št. 2 ob običal-nfh poslovnih urah. Odbor. * Deveto javno predavanje g. Zvoni-mlrja Bernota, glavnega urednika *Na-preia*: Fevdalizem. Po predavanju ima vsak pravioo na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut — Sobota, 27. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma* v Ljubljani Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna. * lntedantura Dravske divizijske oblasti. Pisarne divizijske intendature Dravske divizijske oblasti nahajajo se v vo- j jašnici vojvode Mišica, preje Belgijska vojašnica, objekt 14., pritličje, vhod iz Vojaške ulice. * Spalni vozovi. Pisarna Wagons-Li-ts, Ljubljana, Dunajska cesta 31. telefon 106 nam javlja da vozfio redno spalni vozovi dnevno Trst-Ljubliana-Beograd in Trst-Ljubljana-Dunai, Istotako dnevno jedilni voz Trst-Ljubljana-Dunaj. Orijent ekspres zaenkrat ne prekine vožnje preko naše države, kakor so to listi poročali. temveč vozi redno vsak dan. Vsa i pojasnila, kakor tudi predprodaja želez-1 niških kart v zori omaaieai nišami TRŽNA POROČILA. Nov! Sad, 24. maja (ZttoJ Živahno povpraševanje povzroča, da lastniki blaga povišujejo cene. Cene: pšenica 1540 — 1550 K, koruza 1150 — 1160 K, oves 1180 — 1200 K, franko postaja v Vojvodini Glavni kupec Je domači konzu-ment. Stari Bečej, 24. maja (Žito.) Vsled velikega porasta cen svinjskemu mesti pitajo sedaj v Vojvodini okol! 300.000 svinj. To Je povzročilo, da so narastle cene koruzJ na 1200 K franko postaja. Blaga pa Je malo naprodaj. — Izvoz konj za klanja Na mnogs vprašanja mejnih veterinarjev je odgovoril minister, da je izvoz konj za klanje in konjskih kož dovoljen. Vendar morajo biti konji v takšnem stanju, da niso za nobeno drugo rabo več sposobni. = Nova velika banka v Vojvodini Kakor poročajo iz Zagreba, se vrše v Subotici v Novem Sadu in drugih mestih Vojvodine pogajanja o združenju več bank. S pomočjo londonskega Rotn-schildovega koncema, ki je Stavil v »o svrho 100 milijonov dinarjev na razpolago, se bo iz iialih bank osnovala velika banka s iOO milijoni dinarjev delniške glavnice. Nova banka bi imela v vsakem mestu Vojvodine svoje podružnico. _ Menični blanketi nove emisije. Delegacija ministrstva financ, objavlja uradno: Menični blanketi nove emisije se izdajo v najkrajšem času v promet in ae bodo najkasneje koncem meseca maja 1922 dobivali pri pooblaščenih prodajalcih (trafikantih). Finančna deželna blagajna v Ljubljani in davčni uradi izven Ljubljane so zavezani prodajat! neposredno strankam le meni&e blankete v vrednosti po 13 Din 20 para in nad to vrednostjo. Po 30. juniju 1922 je kolkovanje (dokolkovanje) meničnih blanketov dopustno samo v zmislu člena 18 taksnega in pristojblnskega pravilnika (»Uradni list* št, 104/1921) ln se smejo uporabljati izključno in sicer tudi ob tem dokolkovanju samo mono-polizirani menični blanketi nove emisije. Živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije razen onih po 50 para ki ostanejo še dalje v veljavi, =e smejo ob predpisanem dokolkovanju uporabljati samo do dne 30. junija 1922 in se zamorejo lamenjati proti onim nove emisije, oziroma onim 3tare emisije po 50 para (eventualno proti doplačilu) do 81. julija 1922 potom okrajnih glavarstev. ki prejmejo posebna navodila. Ze rabljeni živinski potni listi, ki so opremljeni z uradnimi potrdili i. si ln živinski potni listi stare emisije po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se ne zamenjajo. — Dobava mesa. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se sklenejo dne 8. junija 1922 ob 10. uri dopoldne v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandah mesta vojnega okraga v Celju in Mariboru ter pri kom. mesta v Ptuju in Slov. Ristr. nismpce neposredne dg- godbe za dobavo mesa od 1. iunija d* konca septembra t. 1. Predmetni oglas j«-v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Ponovno zvišanje cen železo v Avstriji. Alpinska moniant-ka družba je dne maja ponovno zvišala cene svojim izdelkom od lo — 25 Ka za kf. kar odgovarja 5 do 8 odstotnemu pov šanju. Merodajne za zvišanje cen so b; le povečane mezde za nastavljeuce. do čim se na poslabšanje valute, kaku poročajo, podjetje ni ozirala, daeiravi.i so se vsled nizkega stanja avstrijskf krone povišale cene sirovi nam. = Cene jajc v Nemčiji Od januarja 1921 do maja 1922 so se razvijale cent jajc na debelo v Nemčiji tako-le z:; 1000 koinadov>: Rezijska jajca: 1921 22. I. 2000 — 2100 M; 21. V. 1275 M 3. XII. 3650; 1922: januarja 1300: 8. ^ 3900 _ 1000; 13. V. S500: 20. V. — 3950 M. Severnonemška jajca: 19:.'!: 22. L 2100 — 2200 M; 25. V. 1375; 3. XH 3750: 1922: januarja 1400: 8. IV. 3?-'" — 4050: 13. V. 3750 — 3780: 2". V 3900 — 1000 M. Nemška lesna zunauja trgovina v marcu. Iz Berlina poročajo: Meseca marca je uvozila Nemčija 156.400 to; lesa v vrednosti 257.2 milijona mark dočim je februarja uvozila le 122.30<-ton v vrednosti 127 milijonov mark Uvoz mehkih oblikovcev (Rundholz) y narastel od februarja na. maro od 34.60" • na 52.300 ton, uvoz jamskega lesa, n-: 3000 na 8200 ton. uvoz pragov od 6!> na 2200 ton, uvoz mehkega žaganega lesa od 51.500 na 61.700 ton. Lesa z; papir je uvozila Nemčija v marcu zh 30.900 ton, to je za 4400 ton več, negr v februarju. Izvozila pa je Nemčija 25.000 ton surovega igličastega lesa. t" je za 4800 ton več. nego v februarju Izvoz pragov je znašal 5100 ton, ravno toliko v februarju. Žaganega trdega le sa je izvozila 4600 ton proti 2800 tonam v februarju, mehkega žaganega lesa pa 30.500 proti 27.400 tonam. Lesa za papir Nemčija v marcu kakor v febru arju ni izvažala. V celem je izvozil? Nemčija v marcu 71.100 ton v vredno sti 222.6 milijona mark proti 60.800 to nam v vrednosti 142.6 milijona mark * februarju- = Obtok bankovcev v Švici Po iz kazu švicarske Narodne banke dne 15 maja se je od predhodnega izkaza zmanjšal obtok bankovcev r švici z? 25,920.655 na 757.795.895 švicarskih frankov. = Pridobivanje želesne rude v Franciji leta 1921. Leta 1921 se je izkopak v Franciji 14,106.068 ton železne rud-proti 13;846.122 tonam v letu 1920. letu 1913 se je izkopalo v Franci? 2L917.870 ton. — Znižanje diskonta v Norveški. Nor veška banka je znižala diskont od li m 5 ln pol odstotka. Borza Zagreb, devize: Berlin 24 — 24.Ž* Bukarešt 49, Milan 366.50 — 372JF London 315 — 317.50. Newyork če» 70.25 — 71.23. Pariz 635 — 650, Prag, 137 — 137.50, Ženeva 1325 — 1350, Dv-nal 0.70 — 0.715, Varšava 1.85 — 1.90 Budimpešta 8.75 — 9, valate: dolar & — 1035, češke krone 130, švic. frank 1312.50 — 1320, Ure 366 — 369. Banka za Prlmorje 168. Trg. obrtna banka 62.50 — 63.50. Brodska banka 88 — 88.50. Hrvat, eskomptna banka 180 — 182. Jadranska banka 500 — 520. Jugoslovenska banka 110 — 111. Ljub. kreditna banka 230. Siavenska banka 117.50 — 118. Praštediona 1215 — 1225. Slov. eskomptna banka 170. Eksploataclja drva 122.50 — 125, Dubr. paropl. družba 1400. Goranin 148. Narod, šumska Industrija 125 — 127. NaSčka industrija drva 112. Gutman 330. Slavonija 127 — 128. Trbov. premog, družba 250 — 260. Beograd, devize: Berlin 23.35, Pari/ 615, Budimpešta 8.85, Rim 365, Loado-. 317, Praga 136. 2eneva 1350, Dunaj 0.72 Tendenca čvrsta. Tuje devize rasteio. ponudb malo. Dunaj, devize: Zagreb 36.72 — 36.7> Beograd 146.68 — 146.92. BerSn 35.9r — 36.05. Budimpešta 12.57 — 12.63, Loi,-don 461.75 — 462.25. Pariz 950.50 — 961.50. Praga 199.15 — 199.35, Sofija 252.75 — 256.75, Curih 1978.75 - 1981.25 19.18114: valute: dolarji 10.284 - 10.29»-. levi 75.95 — 76.05, marke 36.20 — 36.50 funti 461.25 — 461.75, franc. iranki 945.= — 946JO. Hre 536.70 — 537.50, dinar 146.08 — 146.32, poljske marke 2.49s, — 2.53%, leil 69.94 — 70.06, švic. irar,-ki 1968.75 — 1971.25. češke krone 198.? — 198.90, madž. krone 12.57 — 12.65. Praga: Dunaj 0.40%, Berlin 17.70. Rim 269.50, Budimpešta 6.12%. Pari/ 472.50, London 230"s, Newvork 51.77-Curih 990.50. Čarih: Berlin 1.82. Newyork 524.50. London 2334, Pariz 47.77, MIlan 27.5?. Praga 10.02, Budimpešta 0.64. Zagre 1.87. Sofija 3.25, Varšava 0.13. Dima 0.05V2, avstrij. krone 0.05V2- Berlin: Italija 1508.10 — 1511.90, Lor-don 1289.38 — 1292.65. Newyork 290.3" — 290.87, Parfc 2646.65 — 2653.35. Švica 5523.05 — 5537.95. Budimpešta 34; ' __^05 praga 553.80 — 555.20. awr:: žig. krone 2.90^ - 2.94^. BRf«UStAir NUSlC: 65 Tragedija naroda Rana je obvezana, izprana, starec se tepoi zahvali in odide iiaije. Grmenje topov prihaja bližje in bližje. Palilulo obstreljujejo. Bližnja soseda drvi za begunci z dvema otrokoma, natovorjena s svežnji. »Prav ie storila, da ne čaka poslednje ure.» , - Ampak" preplašena je brate. Kako bi se ne preplašila žena. nihče* ne gane. Kdo ii bo pomagal, kadar nastane gneča.» _ ... ^ „ Medtem prileti v vežo mlad iant, še gimnazijec. Njegova mati je že od jutranje zore vila roke, ker ni bilo fanta od nikoder na izpregled. Prejšnjo noč je dejal, da ne bo bežal in da hoče z bratom poginiti v Beogradu, kar je smatrala mah za prešerne besede mladosti, ki ne pozna še resničnega položaja, pa ie zavoljo tega tako sveža, kipeča. Mati mu zdaj gladi lase in solznih oci prigovarja. «53er se fiHefo. Vse sem videl.* Ponosno vzbočl fant svoje prsi, radostnega obraza nam ponosno pripoveduje: «Pri »Slaviji* sem stal, ko je prišel deseti polk od Banice in se pričel razvozljevati v vojno četo.* »Rojno Črto?» zakriči prestrašena mati, za katero je kot za nas ta beseda pomenila toliko kakor smrt. »Tako je.» potrdi gimnazist. »Pa so te pustili dete moje.* vami. Ogromna jata je pOSrila nefio od ViSnflce do Zarirava. Nihče se ni zavedel da je že poldne proč, ker je grmenja zabrisalo čas. Vedeli smo, da obstreljujejo že Topčider, Banova brdo, Savinac, Novo groblje, sploh vse. Od vseh strani pritiskajo begunci, ljudstvo se kopiči in duši, Strašen ogenj se je vnel krog treh popoldne. Zdelo se nam ie, da se maje zemlja pod nogami. Molče prično bežati tudi iz naše hiše. V mrzličnem strahu zaklenemo vrata, pograbimo, Izak* ne ?"Nihče seTuSašil. Iz okenj in iz tratoaria so' kar je pri roki in drvimo za množico. Nosila sem svoje naj-onazovali ljudje. Voiaki iim prigovarjajo, naj se umaknejo, a; dražje bitje, svojega sinčka.* opazovan uuu.t. u.a* s ^^ ^ vre po njenem hcu m zdelo se mi je, da ne ba «D?a mlada poročnika pričneta z dvema vodoma in z dve- j več nadaljevala. Nisem hotel vznemirjati plakajoče ob spominu ma mitralijezama^ prodirati proti Terazijam. Tekel sem za i na otroka, ker sem že ves čas opazoval, da ga ne nosi s seboj. Stani Prikavarni Albaniji se odcepi prvi vod proti Ruskemu j Izkušnja me je izučila, da je trpljenje najbolje prepusitisame-S d'ugi proti Kolarcu Zagrabijo bombe in se spuste skozi' - - «*««*■" v Dositejevo ulico. Ničesar ne čuješ razen: ura! Drve navzdol, bombe prasketajo. Nemci so že potisnili naše čete iz Dordiola v Dušanovo ulico, zavzeli Strahovit banovo ulico, popadali v. rojno črto in pričeli streljati. Polahko sem stopil ob zidu, skri- mu sebi. Po navadi je sočustvo v takih slučajih neiskrenost, oblečena v lepo formo. Čez čas si obriše oči, zasope globoko in dvigne glava »Nič nisem vedela, kam bi se obrnila. Drvela sem za množico. Nekateri so trdili, da bi bežali proti Topčideru, kjer bomo 3Sd.-fc.-K , ma« clS^S ^»'»»''SS!; ""-St S Si to M, krogle hta u ""^iiSŽ&SKU. ulico. Približam « Se » U Ha Skri-1 Nihče poslane. Taki razgovori so se ponavljali v vsaki hiši tiste dni, kjer ie nedozorelo dete spregovorilo prvo moško besedo. Matere so s- iih navadile, toda varajo se, če mislijo, da so to samo jem se v vežo in venomer stegujem glavo, da vidim, kaj se j Obrnili smo se proti Banjici. Od vseh strani prihajajo novi "dnzaia Nemci so se umaknili tudi iz Dušanove ulicc, potisnjeni i begunci. . ----------------. - .... , _ , _ dS^ kier spreime naše strašen ogeni iz čolnov. Ranjenci, Ozirajoči se smo čuli za seboj prasketanje in treskanje. so se jih navadile, toda varajo se, ce mishjo, da so to samo do Jalne^^^ na ^ s - Nage baterije streljajo iz Tornjaka, nemške na vse strani Iz nepremišljene besede. Kakor je nasa sirotavčeraj se mirno k^ .to^nmo^^ga^ e g , , ^ ^ ^^ ^ dima- Pozneje zvečer zaspala, tako se je danes zbudila vsa ^eplasena Medtem ko; gnali ^ » % pifgko, pa ni hotel dati.. smo videli, da gori. Ko smo se vlekli po cesti, so priceh kro- srao mi spraševali, kam padajo granate, kje letajo zlocestc , I ros. „em enega ™ p pragovih | žiti nad nami areoplani. Resnično, dajah so znamenja, kakor Ptice, ie mati vsa obupana tekala od nl.ee do ulic* kje bi za-, J«, I,oI ^ J^mh m ^ p ^ ; ^ ^ ^ ^ ^ a gledala svoje dete, ki se je ponoči ukradlo iz h,se m se se leze Naši m irancosM .nomi & ^^ Liud^0 beži na vse i streljati v gnečo. Vrisk mater divja proti nebu, množica se strani žene kriče in otroci pbčejo. Nemške baterije ne obstre- maje in se razprši na vse strani. Granata za granato pada S- Doi^oia najbrže zaradi svoiih, toda močno bijejo na med nesrečne begunce. Konji se pno na zadnje noge, iz vozov . i Pada prtljaga po deta, ljudstvo počene po jarkih in polju, po Dečko bi še mnogo pripovedoval, toda vsi se obrnemo, da j cesti teko potoki krvi. nrihodmič) vidimo veliko Število aeroplanov, nihajočih nad nasimt gla-, luaije prmQQ1U1CJ vedno ni vrnilo. Opoldne ie fant pritekel v vežo in mati je pozabila vso skrb," s katero ga je pričakovala, objame sina in ga oblije s solzami. Toda on že vshičeno pripoveduje: »Tam sem bil.» r : ^MS'"'2?' '' «Kje?» svisne majka. Poletni vozni red ]užne žel. Poletni vozni red na progah južne železnice stopi v veljavo s 1. junijem t. 1. Prinesel bo celo vrsto večjih in manjših sprememb, s katerimi bo, kolikor se da po površnem pregledu voznega reda razsoditi, potujočemu občinstvu v mnogem oziru ustrežen** V kratkem bomo objavili obširen izvleček voznega reda, danes pa navajamo samo nekatere važnejše podatke. Na progi Ljubljana-Maribor ostane-1 io v obratu vsi dosedanji brzovlaki, ki ne bodo več vozili kot D-vlaki, ampak' kot običajni brzovlaki. Nočni brzovlak odhaja iz Ljubljane ob 0.32 in pride v Maribor ob 3.20, na Dunaj pa oh 9.50 (dosedaj ie odhajal iz Ljubljane ob 0.40, ter prispel na Dunaj Seleob 10.55). Br-zovlak ima odslej postanek tudi v. Celiu, kamor prispe ob 2.15. Opoldanski brzo-vlak odhaja iz Ljubljane ob 12.09, ima postanek odslej rudi v Zidanem mostu, prispe v Maribor ob 14.54 in na Dunaj ob 21.27. V obratni smeri odhajata brzovlaka z Dunaja ob 20.15 in 7.30, iz Maribora ob 2.35 in 13.50 ter prihajata v Ljubljano ob 5.21 in 16.35. Oba imata odslej postanek tudi na Zidanem mostu ter Celju. Brzovlaka za Zagreb odhajata iz Maribora ob 1.40 in 14.10 ter prihajata X Zagreb ob 5.10 m 17.32. Oba imata postanek v Celju in dnevni brzo-vlak v letni sezoni tudi v Grobelnem radi zveze na Rogaško Slatino. Osebni vlaki odhajajo iz Ljubljane na Maribor ob 5.40, 6.30 (mešanec), 12.19, 14.18 (samo do Zidanega mosta), 18.00 in 23.52. Iz Maribora na Ljubljano odhajajo vlaki ob 5.20. 10.05, 13.20 (mešanec) 17.20 in 23.50. Uradniški vlak z Zidanega mosta v Ljubljano odhaja ob 6. Brzovlak v Beograd odhaja iz Ljubljane ob 16.10. ekspresni vlak ob 6.15 ter prihaja v Beograd ob 6.35 in 20.40. Vračata se iz Beograda brzovlak ob 8.15 ekspresni ob 23.45, prideta pa v Ljubljano ob 22.59 in 15.24. Iz Ljubljane na Trst vozijo brzovlaki ob 5.31, 15.50 (ekspres), 16.55 in 23.58, osebni vlaki ob 5.50, 1435 (samo do Rakeka) in 17.46. Iz Trsta v Ljubljano prihajajo brzovlaki ob 5.52 (ekspres), 11.42, 1 in 0.12, osebni vlaki pa ob 7.28 (z Rakeka), 10.54 in 22.34. Na progi Zidani most-Zagreb odhaja-io osebni vlaki z Zidanega mosta ob 5.00, 8.10, 14.00, 20.02 in prihajajo v; Zagreb ob 7.23, 10.21, 16.17 in 22.24. V nasprotni smeri odhajajo vlaki iz Zagreba ob 5.54, 9.30, 12.46, 16.31. Nočni vlak iz Zagreba v bodoče odpade, zato pa stoji nočni brzovlak Beograd-Liub-Ijana na vseh večjih postajah proge. Iz Maribora na Prevalje vozi odslej novi brzovlak Dunaj oz. Btiditnpešta-Meran, ki odhaja iz Maribora ob 2.30, ter osebni .vlaki ob 5.05, 15.00 in 19.56. Iz Prevali v Maribor prihaja brzovlak ob 3.10, osebni vlaki ob 7.38, 12.47 in 20.36. Na progi Pragersko-Kotoriba vozijo polet: budimpeštanskega brzovlaka, ki na Pragerskem ne stoji, a pride v Ptuj ob 4.43, še osebni vlaki z odhodom s Pragerskega ob 625, 9.20, 16.03 in 21.40. Vlaki prihajajo deloma direktno iz Maribora, deloma imajo na Pragerskem zveze na vlake glavne proge. V obratni i smeri prihajajo vlaki na Pragersko ob | 5.41, 10.30, 17.36, 23.29. Tudi ti vozijo ali direktno do Maribora ali pa imajo na Pragerskem zvezo. Iz Maribora na Ljutomer vozita dva direktna vlaka ob 16.38 in 17.15, ki sej vračata iz Ljutomera ob 5.50 in 16.30, ■ ter prihajata v Maribor ob 9.55 in 20.42.' Med Mariborom in Št. lijem vozita v vsako smer po dva lokalna ylaka. Med kolodvorom in mestom Slovenska za dame, Bistrica vozi v vsako smer po pet vla-' kov z zvezami na vlake glavne proge. Iz Poljčan v Konjice in Zreče odhajata vlaka ob 9.00 ht 16.00, vračata pa se V Poljčane ob 6.00 in 14.30. Med Konjicami in Zrečami vozi v vsako smer še po en lokalni vlak. Z Grobelnega v Rogatec odhaiajo vlaki ob 8.35, 15.15 in 20.55, vračajo pa se na Grobelno ob 6.25, 13.20 in 18.35. Na Vrhniko odhajajo vlaki iz LJubljane ob 7.35, 13.25, 18.20 ln 22.20. Vračata se pa v Ljubljano z Vrhnike ob 5.44, 9.44, 16.51 in 20.40. Za takojšen nastop rabimo na parno žago v lesni stroki starejšo moč, zmožen tudi pisarniških poslov in po zmožnosti vešč italijanščine. Ponudbe je nasloviti na poštni predal št. 157, Ljubljana L 1590 »(•»jo do 20 besedi Dl«. s--, »«kn> aadallnjlh 6 besedi 1 Dl«. - TreowkJ oglasi, dopisan«]«. »a-premičnina do 20 buedl C Din., naklh n»d«II«Jlh 6 beMdl 8 Din. - Pl«5« »e »prej. (Uhko to samiška moč. Absolviral sem i 6 gimnazij. Znanje sloven-! skega, siliobrvatskega, češkega, italijanskega in nemškega jezika, nadalje znanje , slovenske stenografije in ne-1 g xijUCa,vnicami id uhlji n ' kaj strojepisja. IieSektirain : _roJado Rimska cesta št. 2, t samo na Maribor ah Ljub- j r pritličje, desno. 1561 I Ijano. Želim biti izvrševalm ----- Stara vrata ključavnicami in okni i član pevskega, telovadnega i in nogometnega- f. raštva. Naslov v upre »Jutra*. Pozor, gostilničarji i: Pozor, industrijalci? Badi Izselitve v inozemstvo se proda kemično podjetja, popolnoma urejeno in z<> vpeljano, na zelo prometnem kraju, z receptom in rijalom za izdelovanje čistih za čevlje, masti za usnje, kolomaza, več vrst črnila ter drugih izdelkov. Naslov pov<4 uprava »Jutra*. 15£ > Hrano Uče 1573 t Ljubljani, sredi mesta (blizu pošte, če mogoče), soliden g. -epod. Ponudbe pod »Hrana-na upravništvo »Jutra*. ¥pemensko Ljublana, 26. maja 1922. Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj I Praga . Inomost. V Ljubljani barometer stanovit, temper. normalna. ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter 7. 765-7 163 brezvetra 14. 764-2 24-8 21. 766-2 17-0 sever 7. 760-8 200 brezvetra 7. 762-8 160 7. 764-9 19-0 sev. zap. 7. — — — 7. 766-4 15-0 brezvetra Pri Združenih papirnicah v Vevčah se zasede 15. iunifa 1.1. »ss mesto pomdne uradnice« Kompetentinje, vešče popolnoma strojepisja, slovenske in nemške stenografije ter po možnosti knjigovodstva, naj dopošljejo svoje ponndbe na Papirnico Vevče, p. Pev. Mar, v Polju. Priporočajte „]uiro"! Mebiovano stanovanje od I, 2 ali 3 sob, išče ravnatelj s soprogo. Ponudbe pod šifro »Elegantno stanovanje 27" na anončno družbo ALOMA C0MPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. jggžBBBEBBa popočilo Ljnbijana 306 m nad morjem Oblačno 0—10 del. obl. oblačno pol obL del. obl. D oblačno več obl. Solnee vzhaja ob 4-13, zahaja ob 19 41 vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila m moderniziranje tvrdka SovaSeviS i Tržan v Prešernovi ulloi št. 5, kjer se sprejema 2006 v sredo ln v soboto. Gradbeno podjetje g ing. Duklo in drug 1 Ljubljana, Resijeva cesta 9. | 1544 S d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, še&ijasišbi ia trboveljski premog rseh kakovosti, v celili vagonih po originalnih cenah premtgovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava £a£ ehoslov&ški angleški koks aa iiv&rae dcm&čo uporabo, kotalki premog in črni premog. Naslov: 930 Prometni zsucd za premog, i. i i Ljubljani, Mihlošičeira c. 15/11.