Leposloven, in znanstver\ Iistf V Ljubljani i. malega travna 1891. Leto XI. Pegaz in osel. Starogrška basen. weti, let« Pčgaz ko ptič nad zemljoj S ponosnimi krili, s ponosnoj glavtfj; Griva po vetru mu plove, Bliskajo mu se podkdve. Nad poljem, nad kmečki tja dvor prileti, Za dvorom tam ozka ograja stoji; Osat prebujno v nji rase, Osel v ograji se pase. K tlom te/.ko od mislij poveo Stvarnik je zč-mljo ustvaril In solnce obrazil nad njo, V svetlobi razžaril je solnce, S krasoto obdaril zemljd. Svetovom vesoljnim je velel: »Nad vami moj blagoslov čuj, Ljubezen zadružna in zloga Na veke med vami kraljuj!« Tedajci do zemlje prešinil Naj prvi je solnčni poröd; Do solnca ozrla se zemlja Na nebni prostrani je svöd; Vzdrhtela je obla nebeška, 7vrtela se zemlja v krog nje: Zvestobo je solncu prisegla, Ljubezen do zadnjega dne ... To videlo solnce kraljevo In zemeljski videlo kras, V zemljd zaljubilo še ono Na vekov se večni je čas. — V ozračji krožili svetovi Po poti odmerjenem vsak; Od solnca prejela je zemlja Ljubezni naklonjene znak. Sijalo je jutro v prirodi, V blaždnstvo je svet bil odet — Iz zemlje čez noč se porodil, Delitvi zdaj — ob cvet u je cvet Veselja poslanec do logov, Do g6r je prispčl in livdd: Ljubimki v darilo zaročno Poslalo je solnce — po m l d d. Stoletja od tJtkrat obnavlja Po zemlji se vigredi svit, In v zemeljski solnce naročaj Razsiplje pomladni nakit A slednja pomldd, ki cvetoča Pripluje iz solnčnih višin, Zvestobe je zemlje in solnca, Ljubezni je trajne — spomin! Stebor. Rožarica. "V košdrici tvoji cvetice gledam, Pred mano preevita lepša cvetica, Sladak me opaja vonj, Obraz se ji živo rdi. A tčžko verjamem tvojim besedam, Hog vdruj te mili, cvetja kraljica, Da lepših isk&l bi zastonj. Ta lepša cvetica si — ti! Bisträn. 4000. (Čas« primerna povesi iz prihodnjih dol). Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevesekdo.) (Dalje.) IV. Ijubljano je obkoljalo tiste dni visoko in debelo zidovje. Učenjaki so ga primerjali ozidju, katero je v starodavnih dobah obkrožalo slavne Ninive. Sezidano je bilo ozko, toda vender takd široko, da je bilo v njem prostora raznovrstnim vojašnicam, skladiščem, kapelicam in drugim prostorom, kjer sc je vežbala in vadila mestna posadka. V tem ozidji je tičala kar velika vojska, kateri je bilo v varstvo izročeno mesto ljubljansko. S spremljevalcem svojim, ki mi je vodil konja, napotil sem se pod velikanski obok mestnih vrat. Zunanja straža je naju pustila v miru, prav kakor da naju niti opazila ni. Pod obokom mi je bilo, kakor da sem stopil v podzemeljsko jamo. Povsod je kapalo od stropa, prav kakor v predoru. Zamolklo je zazvenelo vselej, kadar je konj s kopitom udaril po tlaku. Tema bi bila, da ni malone vsakih pet korakov ob steni gorela svetilnica, ki je razširjala mračno svetlobo. V tem sdmraku sem opazil tik pota, po katerem sva hodila, še drug tir, in lahko si mislite, kakšna čustva so me obšla, ko sem tu pozdravil staro znanko železnico l Bil je resnično železniški tir in kar nič se ni razlikoval od dnih, po katerih sem se vozil, ko sem bil še prvič na zeleni zemlji. »Tu je železnica!«t rečem profesorju z vseučilišča Svetega Sim-plicija. »Da, da, železnica, po kateri se vozi premilostivi nadškof na —. svoje letovišče v GoričanahU »Drugega namena nima?« »Drugega namena nima! No, saj je že to namen vseh namenov I« »Kaj vraga!« vzkliknem začuden. Bliskoma je pri meni profesor in mi s široko svojo dlanjö zatisne usta. »Ti kolnešl Za Boga, če te čuje straža 1 Danes..še bi tičal v_že-lezji, in tudi mene bi vrgli v ječo, ako bi me zalotili v pregrešni družbi tvoji l« Potolažil sem ga obetajoč, da bodem odslej opreznejši, in da nečem več kleti. »Torej železnico imate še vedno?« vprašam, da bi jela govoriti o drugih stvareh. »Ali kje vender dobivate premoga, da kurite železniške stroje, ko so že pred 2000 leti učenjaki trdili in preračunjali, da po 300 letih ne bode nobenega premoga na zemlji l« »Tako je! Prav so računjali, premoga ni! In Če bi svete knjige ne govorile o njem, niti bi ne vedeli, kaj je bil premog!« »Ali vam sedaj goni vlake elektrika?« vprašam radovedno. »Elektrika!« začudi se učeni starec. »Ali ne poznaš knjig blaženega Antona od Kala? V teh knjigah je prepričevalno dokazano, da je Belcebub takrat, ko ga je drevil arhangelj v peklenski prepad, trenil z dolgim repom svojim med vesoljne svetove. In ta udarec jc treščil baš na ubogo našo zemljo, da sc jc vse zaiskrilo. Pri tistem udarci se je rodila ta moč, kateri so nekdaj rekli elektrika, in katera brez dvojbe izvira od hudiča. Zat<$ odobrujejo vsi modrijani dekret pokojnega nadškofa Jerneja XXXIX., s katerim je ostro prepovedal, da bi kjerkoli rabili elektriko v teh pokrajinah. S tem ukrepom je blagi nadškof ponižal Belcebuba samega, da nima več moči do nas!« »Kaj pa vam torej goni železnico?« vprašam ga strmčč. »Glej in opazuj sam!« Začulo se je res nekako drd-anjc, kakor pred 2000 leti, kadar je tekel železniški voz po plesmih. Škripale so osi, in bobnenje je odmevalo od visokega oboka. Vmes se je čulo kričanje gonjdčev, pokanje bičev in zamolklo ječanje. V mraku ugledam tolpo nesrečnikov, na pol golotnih, in z verigami priklenjenih k težkemu vozu, katerega vlečejo s poslednjimi močmi po tiru. Kadar grč prepočasi, vseka nadzornik z voza sedaj po tem, sedaj po drugem z dolgim bičem svojim. Kamor zadene, ondu se zmčsita znoj in- kri. In vpreženci napenjajo skrajne sile, da bi hitreje tirali težki voz, prav kakor živina, ki je nekdaj ob naših vodah vlačila težke ladje proti reki. Trudni sopihajo mimo naju in ječč, da se pričnč konj plašiti, in da ga le iztežka pomiriva s profesorjem. V tem je oddrdral železniški voz, in niti opazil nisem, je li kdo sedčl v njem ali ne. To je bila železnica ljubljanskega ~ nadškofa leta 4000. po Kristusu! . . . Sočutno vprašam: »Kaj pa so zakrivili ti vpreženci, da se morajo pčhati takd nečloveški?« »Veliki hudodelci so!« odgovori mi profesor važno. »Zgolj zločinci so, ld so se pregrešili proti sveti teoriji blaženega Antona od Kala !« »Proti teoriji blaženega Antona od Kala? V čem tiči njih krivda ?« »Takoj ti pojasnim vse! Prvi, dolgih sivih las, ki je vlekel prav spredaj, bil mi je nekdaj tovariš na vseučilišči Svetega Simplicija. Toda v predavanjih svojih jc zabredel v grozno zmoto; trdil je namreč, da je po zapdvedih svete cerkve dovoljeno, ako pišemo besedi »nadškof ljubljanski« sredi stavka le z malimi črkami. Ker ni hotel javno preklicati te zmote, obsodil ga je urad za ohranjenje nadškofove časti — sacrum officium defendendae sanctae dignitatis archiepiscopall,- — za vse življenje v železniško vprego!« »Resnično, ta kazen ni pretirana!« »Da, nikakor ne! Za Jakopa XV. so take grešnike sežigali na — grmadah! Dandanes jih pa samd priprezajo k železnici, ker je njega milost, sedanji nadškof Martinusf v tem oziru premehak, predober.« »Kaj li je pregrešil mladi človek, katerega sem opazil tik bivšega tovariša tvojega?« »Pregreha njegova je nekoliko manjša. Srečal je na ulicah duhovnika svete cerkve in mu v pozabljivosti svoji ni poljubil roke. Urad za obrambo časti mašnikov — sacrum officium defendendae dignitatis sacerdotum — obsodil ga je gledč na njega mladost in očitno globoko kesanje — samd na šest let v vprego!« sTudi ta kazen se mi vidi milostna!« odgovorim. »Pri nas v Sibiriji bi ga bili bržkone obsodili kar na dolgih deset let! — Ali kdo je dni, ki vleče prav zadaj, kateremu se vidi najbolj, kakd težko premika svoje kosti? Ta je tudi tisti, kateremu nadzornikov bič največkrat zazvižga po plečih.« »Temu se ne godi preslabo!« odvrne mi profesor. »Čevljar je iz čevljarskega oddelka. Ko pa je srečal cerkovnika Svetega,Florijanaf ni se mu odkril, kakor je propisano. Urad za češčenje cerkovnikov — sacrum officium defendendae dignitatis sacristanjŽm — obsodil ga je zaradi tega na šestmesečno težko železniško vprego.« »Sedaj mi je pa že jasna teorija blaženega Antona od Kala!« odgovorim spremljevalcu. »Dobro vidim, da imate v mestu svojem pravične sodnike!« »Sreča tvoja,« dostavi profesor, »da te ni kdo čul, ko si za-klical prej ime vragovo!« »Pred kakšen urad bi me bili tirali potem ?« »Takoj bi te bili vklenili v železje in te izročili uradu v zabra-njevanje pregrehe — sacrum officium de prohibendis peccatis. — Gledč .— na to, da si tujec, obsodil bi te bil ta urad vsaj na dvanajst let v ,kaze-mate' na Gdlavec. Tvoj imetek pa bi zapadel nadškofovi blagajnici!« »Hvala ti za pojasnilo! Sedaj mi pa še povej, kakšno vojaščino imate, in kakšna je posadka, kLbrani^srečo in blaginjo mesta vašega?« »Tudi to ti hočem povedati. V Emoni sämi ležita dva polka, in slavnoznana kohorta ,starih dcvic', kateri je izročen ženski oddelek. Oba j)plka sta samostanski urejena in bivata tu v mestnem ozidji. Vrhovni ^vojskovodja^ je presvetli nadškof Martinus; vsakemu polku pa zapoveduje polkovnik z dostojanstvom prelata. V mestu je torej jedna brigada, katera pa je samo oddelek velike papeževe vojske, stalno utaborjenc pri Gorici. Tam pa zapoveduje grof Ncrva, papežev maršal, kardinal in partibus infidelium, zajedno papežev generalissimus za to provincijo. Ker bode njega eminencija skoro pregledovala mestno posadko, učakaš morda srečo, da mu bodeš gledal v obraz. Znamenit vojak je in v mnogi bitki se je že izkazal!« »Radostilo me bode, ako ga bodem videl! Kakšen pa jc polk, kateri je tukaj v ozidji pri vratih?« »To so naši trijariji!« odgovori mi ponosno. »Pravo jedro so naši posadki in papeževi vojski sploh! Imenujejo se polk ,telesne straže', ker so zajedno telesna straža premilostivemu nadškofu. Ta polk ,telesne straže' ima prekrasno zgodovino! Ustanovil ga je znameniti nadškof Benedikt CIL, ki se je prvi obkolil s prepotrebno telesno stražo. To je tisti sloveči nadškof, ki je ustanovil prepotrebni - urad v zabranjevanje brad — sacrum officium hominibus imberbibus conscrvandis. — Ustanovil si je torej posebno telesno stražo, katero je po sebi imenoval stražo ,gologlavih benediktincev', ker mora vojaški stražnik slovesno priseči, da nikdar v svojem življenji ne položi pokrivala na glavo. Ta straža se je polagoma razmnožila v polk, ob-sezajoč dvanajst kohort. Po vojaški in samostanski živč; čisti so, trezni in zanesljivi, udani visokemu nadškofu. Zatd so jim izročena jed i na mestna vrata, da jih stražijo; ostro pazijo ondu, da se v mesto ne priklati kakšen krivoverec, ki bi begal ljudstvo. Tudi so slovesno obljubili večno uboštvo, takd da živi ves polk ob sdmi miloščini. Kaj dobro mu torej rabijo mestna vrata, ker mora vsakdo, naj si grč iz mesta, naj si grč v mesto, gologlavim benediktincem deliti miloščino!« l>r. Nevčsekdo: 4000. 199 Začudim se: »Torej vedno uboštvo so obljubili vojaki vaši! Potem jim pa nadškof ne daje nobene plače?« »Gotovo nc! Kakšnega pomena bi bilo sicer večno uboštvo? Na tem načelu je osnovan ves oddelek papeževe vojske, kolikor ga je v utrjenem ostrogu goriškem.« »Ob ččm pa živi?« »Ob miloščini! Vsak teden ima posebna kohorta pri slčharnem polku službo, da berači po okolici. Ti vojaki jemljejo denar, jedila, vse, kar grč v vrečo ali žep. Take kohorte hodijo daleč na okrog; celö v Emono so že priberačilc časih. Ali to ni prijalo golo-glavi telesni straži, ki je menila, da ji tuja kohorta krati dohodek. Pripetilo se je celö, da so se zgrabili z orožjem, in da je tekla kri zaradi milodarov. Od tedaj papeževe kohorte ne smejo več v mesto!« »To je res izvrstna organizacija,« mislil sem si. »Koliko so stale vojske za prvega življenja mojega, sedaj pane stanejo ničesar!« »Torej polk ,telesne straže' živi zgolj ob miloščini ?« »Gotovo! In priliko bodeš imel opaziti, kako izvrstno je vse urejeno v tem oziru.« V tem času sva dospela tja, kjer je pri zidu izviral studenec. Močen curek je vrel iz zemlje in polnil kamenito korito, vloženo v tla. Potem se je odtekal po vodotoči in izginjal pod ozidje. Okrog tega vrelca so bile napravljene klopi; po zidu pa je viselo obilo posod, s katerimi se je lahko zajemala voda. Železni obroči so bili vzidani v steno, da je bilo moči ninje privezavati živino, ako jo je kdo slučajno imel s sabo. Pri tem vrelci jc obstal vseučiliški profesor, privezal mojega konja k steni in izpregovoril: »Odpočijva si nekoliko. Tukaj pijem vselej, kadar sem se navečerjal na kapiteljskem repišči! Tu pije sploh vsakdo, ki je na poti v mesto. Na tem mestu se smejo napiti celö hudodelniki, vpreženi v železnico, in to celö tedaj, kadar vozijo premi- — lostivega nadškofa. Izkratka: tu pije vse, in sicer iz stare navade, vkorinjene v zgodovini naši. Torej pijva!« Natočil je čiste vode in mi jo podal. Pil sem slastno, ker je bila to prva voda, katero sem pil po drugi svoji stvaritvi, in ker jc bila to voda z_ zemlje slovenske! »Praviš, da pij6 tukaj vsi, ki so na poti v mesto, in to iz stare navade?« »Iz jako stare navade! To je bilo za nadškofa Janeza IC. blagega spomina. Takrat je bil pri Sv. Jakopu vikarij Luka, mlad, čvrst duhovnik, vnet za slavo svojega stanü. Zelö obljubljen je bil ženskemu spolu, posebno mlademu. Tjste_jjlni je umrl stari župnik Sv. Jakopa, m župnik je hotel biti vikarij Luka, ki je bil zeld obljubljen ženstvu, posebno mlademu. Ali škof Janez mu ni hotel dati žujpe, kar je vikarija Luko takd užalilo, da se je očitno uprl višjemu pastirju svojemu. Na trgu Sv. Jakopa zasadil v zemljo prapor vstaje in pozval žen-stvo vse župe sebi na pomoč. To je bila prva in zadnja ženska vstaja, o kateri pričajo listi zgodovine naše. Kakor jecleirmož se je dvignilo razljučeno ženstvo, pobralo možem orožje, razdelilo se v kohorte in kakor nekdaj amacone bojaželjno obkrožilo vikarija Luko. Zgodilo se je to meseca malega travna 3919. leta, in najzanesljivejši zgodovinarji nam pripovedujejo, da se je nadškof Janez sam tresel na prestolu svojem. Ali vender se vikarij Luka na Sv. 7alcopa trgu ni mogel držati dolgo. To pa zlasti zatd ne, ker <*a ni podpiralo moštvo, zakaj vsakemu zakonskemu mdžu šentjakopske župe venderle ni bilo všeč, ako mu je drobna žena lazila za vikarijem Luko.« »Kakd se je potem godilo vikariju?« vprašal sem radovedno, ker so me obhajali nekaki spomini iz devetnajstega stoletja. »Ko se je nabralo okolo 2000 močno oboroženih žensk, vrgel se je vikarij Luka ž njimi preko Gradaščice v^ trnovsko predmestje, kjer ga je ženstvo tudi vzprejclo kar najpresrčneje. Hipoma je imel vojske vsaj 4000 junakinj, oboroženih od nog do glave. Z njimi se je utrdil za Gradaščico in okrog cerkve trnovske. V tem taborišči je dvakrat odbil naskok škofovskih vojakov, in s krvavimi glavami so le-ti bežali pred ženskami. Posebno in na prvem mestu se je odlikovala kohorta ,starih devic', katero si je vikarij Luka izbral za telesno stražo svojo. Ta kohorta jc malone vsak dan udarila preko Gradaščicc v mesto, kjer sta se širila strah in groza. Ze se je menilo, da premaga vikarij Luka nadškofa Janeza, in da posadi samega sebe na škofovski sčdež, ali na nesrečo vikarijevo se je v kohorti .starih devic4 vzbudila ljubosumnost. Očitale so vikariju, bodisi upravičeno, bodisi neupravičeno, da kaže preveč simpatij do polkovnice, ki je vodila šentjakopsko brigado ženskega spola. Ker se vikarij Luka menda ni popolnoma mogel opravičiti, uprla se mu je kohorta ,starih devic', z vihrajočim praporom prekoračila Gradaščico in prestopila v škofovski tabor. Od^ tedfU. je bledela zvezda vikariju Luki, in skoro mu je odb'la zadnja ura! Janez IC. sam se je postavil na čelo vojski svoji in ž njo potisnil ubogega vikarija z ostanki njegovih žensk k mestnemu zidu za trnovsko cerkvijo. Ali bitka je bila krvava! Oče je usmrtil hčer, sin mater, in mož ženo! Na Zcna, bili so silni časi, toda končno je venderle podlegel vikarij Luka. Obkolili so ga na ozidji za trnovsko cerkvijo, in drugače si ni mogel pomagati, nego da je skočil raz ozidje v veliko globočino, kjer se jc pobil do smrti. Sam nadškof Janez je vodil bitko, in ko je bila zmaga dovršena, izdal jc takoj splošno pomilostitev za vse krasne svoje nasprotnice. Popdldne tistega dnč je šel premi-lostivi škof iz mesta, da bi se ohladil na polji. Prišel je tudi do tega studenca, in žeja ga je zmogla. Naliti si je dal kupo in jo izpraznil na čast slavne premage. Od tistih dob pa je ostala navada, da pije vsakdo gri tem studenci, bodisi, da jc na poti iz mesta, ali na poti v mesto, in sicer pije na slavo premagi nadškofa Janeza IC. U »Aligse,je. .pozneje uprl še.kakšen v.ikarij ?« vprašam radovedno. »Nikdar več! Nadškof Janez IC. je izdal takoj dekret, da se je mesto razdelilo v tri oddelke. Prvi oddelek je odkazal oženjenccm — tu je tudi kapitelj in škofova plača — v drugem oddelku so neomo-žene ženske — te brani kohorta ,starih devic' — v tretjem oddelku pa bivajo neoženjeni možje. Vsak oddelek je obkoljen z visokim zidom, takd da živi popolnoma zdse in v nikaki dotiki z drugimi oddelki.« »Kako modro in oprezno!« vzkliknem začuden. »Potem ni na svetu več tiste pregrešne,spolne ljubezni, ki je v prejšnjih dobah kakor kuga morila Človeštvo po zemlji?« Profesor z vseučilišča Sv. Simplicija zamežikne z levim očesom, pogleda me zvito po strani in nekaj časa molči. Naposled mi odgovori: »Spolna ljubezen'! Glej, glej, kaj vam je v Sibiriji vse znano ! Pri nas poznajo to ljubezen samd učenjaki, katerim so pristopne stare knjige blaženega Antona od Kala. Ali to jc stvar, o kateri ne govorimo preradf!"« X " - - " ' »Za Boga!« vprašam še, »kakd h se ženite m možite pri vas, ' ako so posamezni oddelki obzidani takd visoko?« »Lepo in spodobno! O tem se bodeš lahko sam prepričal, ker bodo skoro nabori za ženitev v obeh oddelkih, kjer so neoženjeni možje in nemoždtc žene. Ako plačaš primerno pristojbino, vzame te dotična naborna komisija izvestno rada s sabo.« »Nabor! Nabor!« začudim se. »Ako se prav spominjam, imeli so v prejšnjih časih samd vojaške nabore ?« »Istina! Ali v našem mestu so se uvedli nabori za ženitev in možitev, in to zatd, da se je baš zatrla tista groznay spolna ljubezen'' katero toli pravično obsoja blaženi Anton od Kala v svetih knjigah svojih ! Toda čemu bi ti pravil; saj bodeš sam videl vse, ako le hočešl« »Ali se o tem studenci pripoveduje še kaj drugega, znamenitega ?« »Posebnega nič. Govori se sicer, da jc bil semkaj pred tisoč in tisoč leti pokopan velik grešnik, ki sc ni hotel spokoriti 111 na smrtni postelji. Imel pa je pobožno mater, in ta je toliko časa jokala na gomili njegovi, da se je Bog usmilil grešnika in mu oprostil vse brezštevilne pregrehe. Poveličal pa je gospod Bog tudi materino solzo, da je prikipela kot hladen vrelec iz grešnikovega groba!« Tedaj je začul moj duh glas angelja Azracla. In le-ta mi je govoril: »Poglej na okrog, in spoznaj, kam te je zopet postavila mogočna roka božja!« Pred mojim duhom se je pričel dvigati zida obok, više in više, dokler se ni vse izgubilo v jasni zrak. Hipoma je izginilo ozidje, in pred očesom moje duše je ležala v meglo zavita bela Ljubljana, kakor je bila pred 2000 leti. Po blatni cesti se je vil mrtvaški izprevod proti pokopališču Svetega Krištofa. Le malo ljudij je stopalo za pogrebom, in ni ga bilo očesa, v katerem bi se videla solza. Začul sem tudi dno žalostno, tanko zvonjenje s stolpa svetega Krištofa, ki oznanja vsemu svetu, da je zopet padel klas na tisti vesoljni njivi, kjer noč in dan s svojim srpom neumorno deluje večna žanjica — bleda smrt! Hipoma se je tudi odprla zemlja pred mano, in stal sem ob grobu, kakeršne so pred 2000 leti kopali mrličem. In ko je dospel izprevod na mesto, kjer sem stal plah in trepetajoč, odložili so krsto in jo izpustili zemlji v osrčje. In Azraelova roka mi je odkrila vse, in zrl sem v krsto, in ugledal ondu ostanke svojega prvega telesa, kakpr so ga pokopali leta 2000. po Kristusovem rojstvu! Takd si me, večni angelj Azrael, leta 4000. po Kristusu privedcl do prve moje gomile! (Dalje prihodnjič.) Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. Po arhivnih virih spisal Anton Kaspret. I. >va doba je napočila gorotanskim Slovencem, ko so jih podjarmili Franki. Nemški oblastniki so si usvojili deželo in nje prebivalce ter oboje razdelili med sabo. Kdor se jim je uprl, zasužnili so ga, da je robotal na polji ali opravljal domača dela. Sčasoma so porobili na osnovi fevdstva malone ves narod, dasiravno so mu pustili stan in svet, dom in zemljo. Sužnim kmetom je bila dolžnost, da so razven potrebnega živeža oddajali graščaku vse pridelke in obrodke. Sužnik je bil graščdku stvar, s katero je ravnal po svojem razsodku, kakor z drugo stvarjö imovine svoje; smel ga je kakor živino prodati, zamenjati, podariti in ga preseliti drugam. Vrhu tega je bila sužnost dedna in je prehajala od roda do roda. Težki jarem prvotne sužnosti je zlajšalo blažeče krščanstvo. V starih časih so se sklepale zakonske zveze med sužniki le po volji graščakovi. Ako ta ni priznal sklenjenega zakona, tedaj ni bil veljaven; celö pravico je imel, razvezati zakonca in prodati družo. Ta in še marsikatera druga surovost se je končala, ko se je okrepilo in uveljavilo katoličanstvo. Najprej je zahtevala katoliška cerkev, da so se sklepali zakoni po cerkvenih zapövedih, in papež Adrija n (f 1159. leta) izrekel je odločno, da se zakonski robovi nikakor ne smejo razporo-Čati. Odslej so prestale samovoljne razveze poročenih sužnikov, in njih otroke so priznavali za zakonske. Le jedna dolžnost je vezala zaročence: morali so graščaku za ženitveno dovolitev plačati ženitnino (maritagium). Toda ne samö cerkvi, ampak tudi graščakom je bilo na korist, da se jc sužnim kmetom zlajšalo breme. Kmetje, s katerimi se je ravnalo kruto in trdosrčno, pobegnili so v mesta in trge, ali pa so se zatekli k pravičnejšim graščdkom. Kolikor več kmetov je pobegnilo, toliko več je izgubil graščak dohodkov. Da so sužni kmetje često uhajali v mesta in trge, o tem pričajo vedne pritožbe kranjskih via-stelinov. Ako je hotel graščžtk sužnika pridržati zemlji svoji, moral se jc odreči nekaterim preobtežnim pravicam. Prepustil mu je del zemljiških prihodkov, in odslej je bilo pridnemu hranljivemu kmetu sploh mogoče, pridobiti si osebno posestvo, s katerim je smel ravnati po svoji volji. Ali tudi to olajšilo ni popolnoma zadovoljilo kmeta; zatö so morali vlastelini še dovoliti, da je prehajala pravica do zemljiškega uživanja na sužnikove otroke ali sorodnike. Od XIII. veka so bila vsa zakupna zemljišča dedna; graščine so le jemale od dediča najdebelejšega vola, od vdove najlepšo obleko za mrtvdŠčino, kakor se še dandanes davek plačuje od dedščine. Se bolj se je uredilo razmerje kmeta in vlastelina, ko so jeli zapisovati dolžnosti in davščine podložnikov v graščinske urbarje. V teh niso bili natančno zaznamenovani samö davki, oziroma graščinski dohodki, ampak zapisano je bilo tudi, kakšno tlako in koliko dnij v tednu je moral posameznik tlačdniti. Kar se je določilo, vezalo jc do- tičnika in dediče njegove. Napdsled so se razmere tlačanov gledč na davščino, tlako, posedbo, užitno svojino in dcdinsko zapustitev toli zboljšale, da je bilo med kmetom slobodnjakom in tlačdnom le malo razločka. Po takd urejenih pravnih odnošajih se je skoro okrepil kmetski stan. Že v začetku XIII. veka stojč povsod sela, vasi in majhni trgi; zemljo v najodležnejših dolinah in na visokih planinah so ukoriščali. Kmetje, razvrščeni po srenjah, imeli so svoje zbore, pri katerih so se čitalc njih pravice in dolžnosti in razpravljale njih težnje in pritožbe. Ako je bilo treba poravnati prepire, sestavili so posebne komisije, pri katerih so sodelovali njih zastopniki. Prvo mesto v občanih je imel župan, ki je branil pravice posameznih kmetov proti graščdkom in pravice graščdkove proti kmetom. To uspešno napredovanje so jele ovirati proti koncu XV. veka razne okolnosti; v notranji Avstriji, sdsebno na Kranjskem je pretila kmetom celd nevarnost, da izgubč vse pridobitve prejšnjih časov. Veliko nadlog so provzročali kranjskim kmetom osebni boji, kakor tudi notranje in zunanje vojne. Hudi časi so napočili deželi kranjski, ko jc Andrej Baumkircher s tovariši svojimi razgrajal po deželi. Toliko škode je napravil dolžnim in nedolžnim prebivalcem, da se ne da popisati. Ker ni Friderik III. storil ničesar, da bi poplačal najemnike Baumkircherjeve, morala je dežela za cesarja plačati dolgove in najemščine, ako se ni hotela pogubiti. Naložil seje takozvani osebni davek vsem stanovom. Plačevali so po svojih dohodkih škofje, opatje, duhovniki, grofje, baroni, gospodje, vitezi, plemcnitniki, meščanje, trgovci, rokodelci, hlapci, vdove in vsak kmet na svojem posestvu po jeden goldinar; kdor pa je imel cčlo pristavo, po 24 vinarjev; na celem zemljišči 12 vinarjev, gostdč in kočar po 8 vinarjev, vdova polovico tega, kar bi moral plačati mož, dečki, dčklice, celd dojenci po 4 vinarje. J) Skoro po teh zmedah pridere še grozovitejši sovražnik v deželo. Od leta 1471. so Osmani skoro neprestano napadali notranjo Avstrijo, posebno Kranjsko, katero so v 22 letih, od leta 1471. 1493- oplenili in opustošili osemnajstkrat, ne da bi se jim kjerkoli postavili krepko v bran. 2) Kakšen hrup je bil v kmetih, to pripoveduje letopisec Unrest z nastopnimi besedami: »Po plenitvi so zakričali vsi kmetje: Zakaj se niso gospodje in plemenitniki postavili Turkom v bran? Zakaj so jim ») Unrest, letopis p. 565—569. 2) Prvi turški konjiki so prihruli na Kranjsko leta 1396. prizanašali? Nemara, da je junaška' gospoda skrivaj potegnila s Turki?« — Ne gledč na škodo, katero so Turki provzročili kmetom, da so jim opustošili polja in travnike, požgali poslopja in hiše, in odvedli jetnike v sužnost — samd leta 1475. so ujeli 20.000 ljudij in požgali 200 vasij — zahtevale so se od kmeta še druge oprave. Ker jih ni ščitil niti dcžčlni vladar, niti jih ni branilo dežčlno plemstvo, dasi je bila to obema dolžnost, sezidali so si kmetje sami' taborišča. Ogradili so namreč griče ali pa utrdili cerkve; in semkaj je pobegnilo kmetsko ljudstvo z imovino svojo, kadar so se bližale tolpe razbojniške. Razven tega so morali kmetje tlaČdniti šc pri utrjevanji mest in trgov. Cesar Friderik je leta 1475. ukazal vsem prelatom, plemeni-tašem, oskrbnikom in uradnikom na Kranjskem, da morajo v ta namen pošiljati svoje sužnike in podložnike v mesta, kadarkoli bi zahteval dežčlni glavar. Z jednakim ukazom (dnč 23. vinotoka leta 1492.) je naročil vsem podložnikom, bivajočim okolo dve uri hoda od kočevskega mesta, da morajo tlačdniti pri obzidavanji in utrjevanji mesta. Ti ukazi so le zadeli kmete, naseljene blizu mest, toda cesar Friderik je razglasil še drugo povelje, ki je bilo na kvar vsem kmetom. Znano je, da so imeli v tedanjih časih le meščanje pravico tržiti. Zategadelj in da se odškodijo meščanje za žrtve, katere so prinašali o vojni, prepovedal je cesar kmetom večkrat, da ne smejo tržiti z živino, vinom, žitom in drugimi živili na kmetih, cerkviščih ali drugje zunaj mest. Opiraje se na take ukaze, prepovedala je bleška gospd-ščina leta 1502. oba sejma pri cerkvi Sv. Jovana v Bohinji;1) takisto so dali Radovljičanje leta 1515. trikrat oklicati, »da nihče ne smč na kmetih kupovati ali prodajati; kdor prodaja drugje, plača 5 mark šilingov globe;«2) celd obrtnikom in krčmarjem so prepovedali, da bi obrtovali na deželi. Silno razljučeni so bili kranjski kmetje zatd, ker so si vlastelini trudili svoje dohodke pomnožiti s tem, da so zvišali vse davščine, denarne in osebne, katere so jemali od podložnikov svojih. Omenili smo že prej, da so bile vse dolžnosti in davščine podložnikov in njih upravičene terjatve zaznamenovane v graščinskem urbarji. Toda zaradi 1) Iz bleškega arhiva VIII. Vire, na katere se sklicujemo, priobčili smo v izvestji muzejskega društva leta 1S89. (I.—XII.) -) XI.: »dass niemant solt nicht verkauften oder kauften auf «lern gay, sunder in der stat Radmannstorft« i. t. d. tnnogih dolgotrajnih vojska, v katere sta bila zapletena Friderik in Maks, nalagalo se je plemiškim* posestnikom čimdalje več davkov. Ko plemstvo naposled ni izhajalo z urbarskimi dohodki svojimi, nakladalo je podložnikom davščine več, nego je bilo določeno v urbarjih. Da se iztčrjajo redni in izredni davki, katere sta zahtevala cesar Friderik in Maks za vojne svoje, da se dalje pokrijejo troški za dragoceno orožje in se gradovi dobro ohranijo, zvišali so vlastelini vse davščine in vrhu tega uvedli nove naklade in nenavadno tlako. Cesto se je pripetilo, da so umorili sužnike, odvedli jih v sužnost, ali da so ti zaradi prevelikih davkov ostavili zemljišča in šli služit k meščanom ali pravičnejšim graščdkom. Ako so ostala zemljišča neobdelana, ako se njive niti niso posejale za silo, odškodili so se gra-ščaki za izgubljene dohodke s tem, da so zahtevali tem več davščin od ostalih tlačdnov. Silno slabo se je godilo podložnikom zastavljenih graščin. Imetniki in upravniki takih graščin so povišali vse davke in slčharno tlako, da bi se le kolikor moči okoristili, dasiravno so bili zavezani z reverzi, zahtevati le davke zapisane v urbarjih. Kadar se je pobirala dežčlna naklada, katero so razpisali stanovi na posamezne graščine, naložili so graščinski imetniki vsoto, katero bi morali plačati sami, svojim podložnikom; ti so tedaj poleg navadnih urbarskih davkov plačevali tudi izredne naklade. Zaradi takovega tlačenja so se pritožili med drugimi tudi stodvorski občanje v Bohinjski dolini leta 1500.: »Mi tlačanje cesarskega veličanstva prosimo prav ponižno, da nas ne tlačijo, da ostane pri tem, kar je bilo doslej, sicer ostavimo zemljišča, zakaj prehudo nas zatirajo in obtežujejo; često smo potožili nadloge svoje, toda le malo se je obrnilo na bolje.« Takih nezadovoljnih podložnikov je bilo baš na Kranjskem mnogo; ko so namreč izmrli ortenburški in celjski grofje (leta 1457.), zastavil je cesar mnogo graščin plemenit-nikom in ministerijalcem. 2) Ker so se toli pogostoma poviševali davki, bili so kmetje do cela preverjeni, da se z uplačanimi vsotami okoriščajo le graščaki, ne pa cesar; into mnenje je vznemirilo celd blagomisleče in zvesto udane podložnike. Takd so se leta 1490. pritožili Sclčanje, LoČanje in Zelez- II.: »Wir der kays. Majestät armleut piten mit aller vnterthänigkeit vns bey alt herkhomen nit gedrungen werden« i. t. d. -) Zastavljene graščine so bile v XVI. veku: Bela peč, Rddovljica, Smlednik, Nadkamen, Primskovo, Naklo, Posttfjina, Vipava, Senožeče, Prem, Planinski grad (Maas-berg), Logatec, Predjama, Lož, Reka, Devin, Pazin, Kočevje, Ribnica, Dobro polje, Svibenj, Gamberg, Poljane, Kostel. ni kar j i pri brižinskem škofu Sikstu zaradi prevelikih davkov. Za blaginjo svojih podložnikov skrbeči knez je poslal pritožnikom pismo, v katerem jih je poučil o resnični porabi plačanih davkov in zajed 11 o zagotovil, da jih sploh ne misli obložiti z novimi davki, kakor drugi graščdki. »Kolikokrat smo vam odpisali, da nismo obdržali nc vinarja, ampak stanovi prejemajo denar in sicer za vladarja in cesarja našega. Kakd morete tedaj reči, da pobira upravnik denarje zäse ali za nas ? — Rekli smo tudi našemu upravniku, da ne mislimo nobenega pod-ložnika obtežiti z novimi davki, ali zahtevati od vas, česar niste dajali prednikom našim. Zatorej bodite pokorni in izkažite se našemu upravniku, kakor je pristojno nam in škofiji naši.« *) Navzlic tem zagotovilom so ostali kmetje pri svojem prvem mnenji. Še 1815. leta so izrekli bohinjski ČesnjiČanje v pritožbi, katero so poslali cesarju, da ne bodo dajali nobene naklade. Samd če bi jih cesarsko veličanstvo Scimo zahtevalo od njih in v ta namen naravnost poslalo občanom zapečateno pismo, hočejo rado-voljno dati vse, česarkoli bode želelo cesarsko veličanstvo, in Če treba, žrtvovati tudi življenje in imenje, in mu vselej, pondči in podnevi biti podložni. *) Iz zagovora bleškega graščdka razvidimo, da so oponosne besede, s katerimi so kmetje graščakom očitali nepošteno poslovanje z dcžčl-nimi nakladami, globoko zbodle dotičnike. »Ne dopuščam kmetom, da bi me tožili brez pravega vzroka; toda mogoče je, da niso nekateri sam/ opravili davkov, temveč zvalili jih na reveže; ko bi hotel, lahko bi imenoval take, ki niso plačali 2 gld. Naj tožijo cesarsko veličanstvo, jaz nisem denarja zapravil, celd na izgubi sem, ker sem večkrat iz svojega denarja kmetom posojal za davek, ne da bi mi povrnili kaj: tdko zahvalo imam od .poštenih' kmetov.« 3) Med vsemi vojnami, v katere se je zapletel ccsar Maks I., bila ni nobena pogubnejša kranjskim kmetom in drugim deželanom, nego benečanska. Niti trgovine niti prometa ni bilo, vse ceste in potje, po katerih so Kranjci gonili živino na Laško in vozili žito. platno, sukno in druge izdelke na prddajo, bili so več let zaprti. Poleg tega je cesar po svojem kancelarji vedno zahteval od stanov denarne pomoči, in ') »Dopisovalne knjige« škofa Siksta v nadškofijskem arhivu monakovskem; objavil F. M. Mayer v »Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen,* 15. letnik, 1878. -) Poglej listino IX. na str. 13$ i/.vestja muzejskega društva 18S9. leta *) Prim, list XII. na str. 145. in 146. če so mu tudi izprva prošnjo odbili, napdsled so se mu venderle udali in mu privolili vsaj nekaj terjavšČine. Vlastelini in graščinski imetniki so naložili te vsote svojim podložnikom, ki so morali napdsled plačati vso naklado. Zatd so bili nakladni deleži precčj visoki: zemljäki in polzcmljaki so plačevali po 10, 14 in 20 goldinarjev. (Dalje prihodnjič). Možu vzorniku. (Pesniku * * * za dan 19. sušca leta 1891.) Smotri njega solnčnočisti, BI£gO stčhamo teženje, Delo njemu je življenje, Vedno mož ostane isti. Sklep najskromnejši — resnica Dela dit mu pdlje širno; Ce sreč je mdžu mirno, Kaj mu ljudska govorica! Zadovoljnost mu družica, Sreče drag izvör — trpljenje, Delo — vztrajno hrepenenje, Dokler v grob ga zemlje črne Smrt napdsled ne zagrne — Delo njemu je življenje. Kakor solnce, ki prisije S v č 11 o v jutru od izhoda, Z nčbnega na vččer svoda Svfetlo se za goro skrije: Dokler truden nc počije, Mož takö v kreposti čisti, Zrisc nc lovčč koristi, Kar je vzgojil v krepki duši, Nikdar v pddlosti nc ruši — Vedno mož ostane isti! Stebor. «J X., na str. 139.; XI., na str. 143. JJLuuogo videl m<$ž po sveti. Tebe njih spozn.M sem diko, Duši svoji včrtal sliko, Ki se mi spopolni z leti. Velik posel je — živeti. Kdor vrši ga brez zavisti, Brez sebičja — mož je tisti; S srcem um — glasilo zmage, Njemu vse so misli blage, Smotri njega solnčnočisti. Volje trdne sklep železni Zlfe ovire v prah razdeva; Ž njim vzajemno milo seva V dušo mdžu svit ljubezni; Tuj mu dih je strastij jezni. Vsako vzdruo koprncnje, Hrana njega je poštenje, Čustva tajna in očita, Vsa so v moži plemenita, lJlitgo slčharno teženje. i Na stara leta. Slika. Spisal Frančišek Vrbovščak. I. Ivetoča pomldd je bila. Solnce je že davno prehodilo daljšo polovico svojega pota na jasnem nebnem oboku in sulo poslednje žarke krasno prerojeni zemlji v lepi naröcaj, ko so spremljali tistega večera prebivalci naše vasi večletno svojo sosedo Stefčško k večnemu pokoju. Bil je to oskromen pogreb, kakeršnih vidimo le na deželi med preprostim, ubožnejšim ljudstvom. Niti gospöda ni mogel dati priletni Stefe rajnici svoji na zadnjem poti, nikar da bi bil razven pri župni cerkvi ukazal zvoniti tudi še pri četrt ure oddaljeni podružnici Sv. Antona. Molčč in vsak zase tiho moleč, korakali so po-grebci k cerkvi in potem na pokopališče. Zagrebli so ženo. VraČaje se v vas, imeli so ljudje razne pomenke. »Malo solza se je potočilo za njo,« velela je stara ženica sosedi svoji in globoko vzdihnila, bodisi ker jo je vezalo z rajnico prijateljstvo, bodisi ker se je domislila starka, da bi tudi njo utegnila zadeti usoda jednake smrti. »I, kdo li naj bi bil jokal, kdor« zavrne jo soseda. »Svojcev ni imela nikogar razven moža; ta pa — saj včš, koliko je moral prebiti pri nji, ubogi Štete! Ali je bila ženska, kakeršne so druge? Bčži, bčži! Potlej naj bi se pa solzil za njo!« »Tisto je res. Ali jaz sem takö mislila — kri ni voda — no, sevčda, kaj hočemo. — Slabosti je imela Stefčška, Bog ji daj dobro! Toda pustimo jo, naj počiva v miru!« Zadaj za ženskami so šli možjč; Stefč sam je bil med njimi. »Hitro jo je spravilo,« pravi sosed. »Kdo bi si bil mislil!« prikima Stefe in vleče meni nič tebi nič dalje iz pipe svoje. »Hudö ti bode pa venderle po nji, je li da, Štefč?« »Nič!« In kakor bi hotel potrditi izpöved svojo, potegne Stefe velik oblak dima iz vivčka in ga izpusti v sinji zrak. »Pojdi, pojdi! Kaj bodeš dejal — nič!« »Verjemi, sosed, in Bog mi odpusti, da res nc. Ali sem imel kaj dobrega pri nji, kaj?' Križe, zgolj križe. Hvala Bogu, da me je rešil!« »Tudi prav govoriš,« oglasi se tretji. »In umrla ti je o pravem času. Velika noč je pred durimi, lahko se oženiš drugič.« »Nikdar več!« »Zakaj nc? Saj ti skoro ne bode kazalo drugače. Razvlakc res nimaš pri gospodarstvu, ali nekaj jc vender, in gospodinje jc treba pri vsaki pčdi zemlje.« »Nikdar več!« ponovi Stefe. »Delal bodem, kar bodem mogel sam, molil na stara leta in služil nebesa. Bog me varuj neumnosti in sveta Katarina! Prvi zakon je od Boga, drugi od mesa, takd pravijo. Jaz sem imel prvega čez glavo.« V tem dospd pogrebci do krČmarja Zelenca. Po vseobče razširjeni šegi naših krajev povabi Stefe pogrčbnikc z grobarjem in cerkovnikom vred s seboj na kozarec vina. Drugi pogrebci se pa raz-idejo domdv. II. Tam doli, že prccčj v skrajnem konci vasi, kjer se vije po višini nad njo široka včlika cesta, tam doli stoji še dandanes Blaža Ste-fčta preprosto domovanje. Majhna, na pol zidana, na pol lesena hiša in nekaj pcclij sveta pred njo in za njo je bilo za časa, ko se je vršila oskromna naša povest, malone vse bogastvo našega junaka. Sevčda, če bi hoteli do cela natanko popisovati zemljiško imetje njegovo, morali bi žc omeniti še lazu, katerega je imel gori nekje za R;ivnikom in kratke lčhice na Klisu. Ljudje časih mnogo vedd in marsikaj uganejo. Takd se tudi prebivalci naše vasi niso bistveno motili, menčč, da je bil spoštovani njih sovaščan in sosed, Blaž Stefe, že izza mlada nekoliko bolj takd — da je imel v glavi menj kolesec, negoli preveč. Bil je rajnega Martina Stefčta sin resnično, kar se tiče razuma, nekako nagnjen k slabemu. Sicer pa vseskozi poštena, dobra duša. Jedina nesreča zänj in za gospodarstvo njegovo je bila ta, da se je stebo oženil, ko je po očetovi smrti prevzel domovanje. Bog znaj, na kaj je gledal! Na denar gotovo ne, saj ga ni imela, na lepoto tudi ne: bila je malo prikupnega lica Jera Zužljeva. In hudobna, hudobna! O, kakd se je moral pokoriti pri nji ubogi Stefe dolgih dvaindvajset let! Poleg vse slaboumnosti svoje priden in dober gospodar, ki se je trudil in ubijal podnevi in ponoči, moral jc mirno gledati, da jc ona ležala in Bogu Ii I čas krala; potrpežljivo je moral poslušati najhujša zabavljanja iz nje ust; zmeren in varičen je moral imeti ženo — pijanko. Oskromno domovanje, katero je dobil po očetu, celö to bi bilo šlo pod nič; Štefč sam bi bil moral obupati, da se ga ni Bog končno usmilil in ga rešil, poslavši Jeri — naglo smrt. Kakor navadno ljudi, ki ljubijo pijačo, zadela je tudi Štefčško srčna käp, takö da so jo pokopali lepega pomladnega dnč, kakor smo čuli ravnokar. Bilo je že precej pozno, ko je dospel Blaž Stefe omenjenega večera od Zelenca domöv. Toliko niso pili — tudi bi se ne spodobilo o taki priliki — ali kadar so ljudje zbrani, zlasti pri kozarci vina, tedaj prinese beseda besedo, in čas poteka nenavadno hitro. Prišedši domöv, lčže Stefe, ne zmeni vši se ni za luč ni za večerjo, na slabo posteljo in začne — premišljati. Ne vemo natančneje, kakšne misli so mu rojile po glavi, vender bi smeli sklepati, da žal-nejše nego vesele. Ne zaradi žene, katero je pokopal ravnokar. Blaž Stefe je bil mož, ki je nosil srce na jeziku; verjeti mu smemo, kar je trdil gredoč od pogreba: da bode lahko pozabil dvaindvajsetletnega zakona svojega boljšo polovico — Jero Zužljevo. Ali če je pregledal naš junak vse minulo življenje svoje, morale so mu v tistem trenutku žalne misli preŠinjati dušo. Do cela polšesti križ je že imel včrtan na hrbtu, ali nikdar še v življenji ni okusil önega, kar imenujejo ljudje — srečo! V zorni mladosti mu je umrla mati, zapuščen in osiročen je dorasel, po smrti očetovi je bil hlapec, nikar pa gospodar; žena, katera naj bi mu lajšala trud in trpljenje, grenila mu je Življenje, celö tega ni učakal, da bi bil v jedino tolažbo svojo čul iz otroških ust sladko besedo — »oče I« Kaj čuda potem, če seje staral hitreje negoli z leti! Ali v bodočnosti? Malo ga čaka, ali nič boljšega. In vender: oženil se ne bode več, rešen bode vsaj tega križa. Cemu bi se tudi oženil! Brez take žene, kakeršna je bila raj niča, prebil bode pač lahko. Ali mu je kdaj skuhala pošteno, ali ga jc zašila, očedila in oprala? Kaj še! Kvečjemu se ga je spominjala s hudimi besedami — in sedaj bi se oženil drugič? Precčj dolgo se je premetaval Blaž Štefč po postelji. Napösled ga vzmore: spanec mu sčde na trudno okö. III. Potekali so tedni in meseci. Blaž Stefe je kakor nekdaj marno gospodaril na oskromnem posestvu svojem; delal je celö pridneje, odkar jc bil vdovec, dasi ni imel nikogar, o köincr bi mogel reči: zanj se potim in trudim. Toda bilo je popolnoma umevno početje njegovo. Zakaj rajna Štefčška — Bog ji dal milost svojo — bifa je, kakor smo že povedali, ženska, ki je z lenobo in zapravljivostjo svojo mdžu bolj jemala srčnost in veselje do gospodarstva negoli množila. Poslej je bilo drugače. Samega sebe je imel Blaž Stefč, samega sebe je posnemal. Oženil se pa ni. Ce si je moral prej, dokler je še imel ženo, često sam kuhati, prati in šivati, ako je hotel, da je smel med ljudi, pokaj bi takih potrebščin ne mogel opravljati sedaj ? Drugih stvarij pa — saj takd malo potrebuje sam človek! Ali prišlo je drugače. »Tisto bi bilo, tisto,» premišljal je časih v prostih trenutkih naš Blaž sam v sebi. »Ako bi imel kar takd žensko pri hiši, da bi mi kaj postregla in tu pa tam nekoliko pogospodinjila. Ali take me Bog vdruj, da bi bil navezan nanjo! Stanovanje naj bi imela v moji iz-bici, tja iz veže na dnem konci in — no, recimo, da bi ji tudi plačeval kake krajcarje za to, kar bi mi storila. To je gotovo — vse bi bilo lepše urejeno pri oglu in okolo ogla, ako bi bila ženska res käj vredna. Kaj bi potem brezskrbneje puščal dom in hodil po delu! Sevčda, kakor hitro bi pa videl, da ni za rabo, ali da se mi vede preoblastno, ali kakor si že bodi, velel bi ji: ,Z Bdgom !' Takd bi res ne bilo napačno, takd.« In kaj je verjetneje, nego to, da je Blaž Stefč, kadar so ga obhajale take in jednake misli, nehotč tudi razbiral v modri svoji glavi, kje bi dobil žensko, ki bi mu bila všeč in bi hotela priti k njemu za gospodinjo. Dolgo je ugibal in naposled ugenil. Pri Spodmčlu za župno cerkvijo je stanovala že od nekdaj pd-starna ženska. Klicali so jo za Korčnovo Lenko. Neomožena zasčb-nica je tržila z raznimi malenkostimi, bodisi, da je prodajala domä, bodisi, da je nosila po hišah svojo drobnjav. Nekaterniki so vedeli povedati, da je imela to opravilo le za kratek Čas, da bi se ji ne bilo treba ubijati, ker je bila denarna, da je imela denarja po vseh rokavih zašitega. Drugi sevčda so obsojali tdko govorjenje, kakor je to sploh navada povsod in pri vsaki stvari. V neččm pa so se ujemali vsi, ki so poznali zasčbnico Lenko Korčnovo, v tem namreč, da je tudi ona do tistih dob, ko je omenja naša povest, najmenj petdesetkrat praznovala rojstvo svoje. »Le-td Lenka Korčnova,« menil je Štefč, »ne gospodinjila bi morda slabo, če bi se hotela preseliti k meni.« In takd se je zgodilo, da jo je vprašal nekoč, kaj in kakd; odgovorila mu je ugodno. Pogodila sta se do dobra, in teden pozneje je ostavila Lenka bivališče pri Spodmčlu in se preselila v drugi konec vasi, k Štefčtu. V prirodi se Časih na vččer čmernega, oblačnega dne nebo razjasni, in baš zapadajoče solnce obsije zemljo, da se obradosti luči njegove vesoljno stvarstvo. Takö je s srečo v življenje posameznikov. . . Znanec naš, Blaž Stefč, živel je poslej mirno, lepö. V tihem zadovoljstvu so se mu vrstili dnevi in tedni, takö da skoro sam ni včdcl, kdaj in kakö. Sam je gospodaril, Lenka Korčnova pa mu je bila vrla gospodinja, tudi zanj se je brigala mnogo več, negoli säma rajna žena. Ljudje pa so semtertjä govorili čudno . . . Toda ljudje so hudobni, kdo bi jim verjel! Tisto je bilo vsekakor res, da se je Štefe, odkar je ostavila Lenka Korčnova bivališče svoje pri Spodmčlu in se preselila k njemu, kakor prerodil v vsem značaji svojem. Prej tih in redkobeseden, vedno bolj tožnega nego jasnega lica, bil je sedaj zgovoren, vesel in dokaj prijeten družabnik kmetskim svojim sosedom, kadar se jc ob nedeljah popöldne sešel ž njimi pri krcmärji Zelenci, ali pod lipo pri Brdčtu. Da, tudi kozarček odveč ga je rad potegnil ob takih prilikah, potem pa je časih zapel, da se mu je smijalo staro in mlado. Oženil se pa ni. Ljudje so si pač pravili drugače — toda kdo bi jim verjel! In na stara leta — — Vender ljudska govorica, dasi ne vselej, časih je tudi resnica! IV. Cvetoča pomlad je bila zopet. V nedeljo popöldne se je zbralo pri krčmarji Zelenci lepo število pivcev. Menili so se pri poliči vina o tej in öni stvari; ali glavna oseba, okrog katere so se pletli vsi njih pogovori, bil je nenavzočni — Blaž Štefč. »Meni se je vse zdelo, kakö pride,« reče sosed Štefčtov in se šegavo namuza. »Meni pa bi se nc bilo nikdar sanjalo kaj takega!« pristavi drugi. »Ta Štefč prismuknjeni!« »Hahaha,« potrese se tretji, izpraznivši zvrhoma kozarec, »in tisto Lenko Korčnovo, tisto staro devico — in sedaj jo bode moral vzeti!« »Presneto se jc čudno glasilo, ko so ju oklicavali ob desetih! Vse se je muzalo po cerkvi. Kaj bi se ne -•- hehehe!« »Potlej pa reci kdo, da se nc gode čudne reči po svetu! Ali veš, Hromeč, kakö se je rotil Stefe pred letom osovrej, ko smo mu pokopali Jero ŽiižljevoJ .Bog me vdruj', dejal je, ,in sveta Katarina, da bi si še kdaj natvezel žensko butaro na pleča!' Vidite, takd se pravi: .Človek obrača, Bog obrne', zlasti če v človeku stara kri vzkipi! Sedaj mu je prišlo takd, da bi se Blaž Štefe prijel nebes, ako bi mu bil kdo prerokoval kaj takega. Samd, če je vse res, kar govorč ljudje!« Sosed Lukec iztrka pipo ob mizni ogel. »Hudirja, da bi nc moglo biti res! Kaj meniš, da je Stefč pri vseh svojih letih in neumnosti svoji drugačen, nego smo mi ? Bčži, bčži, saj vemo, kakd stoji v katekizmu: ,Po jednem človeku je prišel greh na svet, in podedovali smo ga vsi, ker smo iz njiju rojeni'. Sicer pa, kaj menite, da mu bode res kaj sile, ako se je že zmotil takd daleč, da je moral priti na oklic? Hudobna, pravijo, da ni, in denar ima tista Lenka Korčnova, po vseh rokavih ga ima zašitega. Hehe, Blaž Stefe ni takd brezumen!« »Tisto je nekaj; toda kaj meniš, Vrban, sramota pa vender! Fantje so pri oklici v cerkvi številili, koliko imata oba nad sto let — in taka neumnost!« »Hm, Boga naj zahvali Štefe, da ga mara Lenka njegova. Kakd pa bi bilo, ako bi ga tožila, in bi ljudje s prstom kazali za starcem ? Hehe, to so reči, reči!« Takd in jednako so se pogovarjali in prepirali možjč v krčmi, obirali in smešili vdovca Blaža Štefčta. Toda govorica, katero smo čuli iz njih ust, bila je resnica: Blaž Štefč in Lenka Korčnova sta bila tiste nedelje prvič na oklicih. Štirinajst dnij pozneje sta izgovorila v župni cerkvi pred Bogom in ljudmi svoj do smrti nepreklicni »dk«. Reči smemo: pred množico ljudij; zakaj kdor bi sodil, da ni bilo radovednih gledalcev pri tej poroki, vrlo bi se motil. Staro in mlado, veliko in majhno, prihitelo je pogledat v cerkev ženina Štefčta in drago nevesto njegovo. Imela je lep poročni venec Lenka Korčnova; toda stare matere, ki so roke pod predpasniki držčč stikale ondu pred stranskim oltarjem modre glavč, čebljale so takisto, kakor bi bil baš venec nevesti pristojal najslabše ... In duhovnega gospoda sta premagovala sedaj smeh, sedaj sveta jeza, ko je sklepal z znamenjem svojega poziva postarno zvezo . . . * * * Na stara leta! In vender se časih tudi v tej dobi človeškega življenja razjasni dotlčj temno in oblačno nebd; tihe sreče zlato solnce posije nanje, da se obradosti sreč človeško njega luči. Minilo je dobrega pol leta. Kratek Čas v obči zgodovini, toda v življenji posameznikov se toliko predrugači tudi v takd malem presledku. V naši vasi je ostalo tedaj splošno vse pri starem. Pri Šte-fčtu pa so bili poslčj na mesto dveh — trijč (ljudje imajo bistre oči), in povest pravi, da so bili vsi trijč — veseli drug drugega. Lenka Korčnova je bila dobra žena, pridna gospodinja; Stefčta se ni sramovala, in on ne nje. Neumorno je delal, pametno gospodaril. Saj je imel dva človeka, o katerih je mogel reči: zanja se potim in trudim. V tretjem bitji družine njegove mu je bila namreč izpolnjena sladka želja, da je čul iz otroških ust ime »oče«. Blaž Stefe je začel okušati nekaj takega, kar imenujejo ljudje srečo. Kdo bi si bil mislil — na stara leta! & U t r i n k i. Veje kosale sem zrl, Drevja ponosnega last: Vse se združujejo v dčblu, Vsaki pa druga je rast. K:\dar pri cvetu nam cvet J«5sen mrzčča za tri, Nadeja teši nas jed na: Prfmlad jih zopet razpnč. Kamen i zda bi ja bajt Kaplja pogostna dežj;\, Trsa po hipni je plohi Cesta, kot prej je bittt. Slane pogubna je moč: K:\dar pobeli ravdn, S£me nebrojno zatrlo, Sad je neštet pokončan. Pdti življenja ljudem Vodijo v razne strani: K smotru nas pravemu vodi l>ot, ki do vzorov drži! Cvetom jesenskim nalik Mnogi premine — značaj. Bode li drug se porodil? Možno, a vprašamo, kdaj! . Groženj osornih izrkz Srcu je plohe naliv, Mčhko pogostno svarilo V srci nahaja odziv. Slana — krivica svcid! Koliko vzornih težčnj Diln nam je tvoj že pomoril, Koliko blagih življenj ! Gr. Novdk. Na obali. (Novela. Spisala Marica.) (Konec.) je zaprto. •V //^TT] ,V g j Ribar potrka na dokaj trhla vrata — nihče mu ne odgovori. Potrka močneje, in sedaj vpraša nekdo v koči: »Kdo je?« Namesto Ribarja se oglasi Jelica: »Jelica Petrovičeva.« Prčcej se odprd vrata, in Jelica stopi z Ribarjem v kočo. Nekako zatdhel je zrak, ker je na jedino okno pritisnjena deska, da brani dežju v kočo. Na majhni mizi gori svetilka; pri mizi je jedini stol. V kotu je ognjišče in na njem nekaj loncev in skled; v nasprotnem kotu stoji ribičeva postelja, pogrnjena s čedno, belo rjuho. »Joj, gospodičina, kakšni ste I« začudi se ribič, ko zapazi pri luči, kakd je Jelica mokra. »In vi tudi«, obrne se k Ribarju. »Prčcej zanetim ogenj, da se nekoliko osušita. Samd potrpita nekoliko.« Naglo, kolikor mu dopuščajo leta, stopi starec k ognjišču, vzame izpod njega nekaj suhljädi, dene vrhu nje dve debelejši poleni, in skoro plapold dobrodejen ogenj na ognjišči. »Čujte, gospodičina, ako bi ne bili prišli, moral bi jaz do vas, kar bi mi bilo zaradi starih mojih let težavno in sitno.« »Res, ali imate kaj važnega zämer« vpraša Jelica. Sedaj pokaže starec na mizo, kjer leži poleg luči zvezek popirjev, in pravi: »Čudijo se ljudje, ob čem živim, ker nikoli ne ribarim; kličejo me za ,ribiča', ker mi ne ved d pravega imena, toda sami vidite, koliko je ribiškega pri meni. Potrpite, naj še nekoliko podtaknem, in takoj vam povem vse. Gospodičina, zahvalite Bogä za to uro, le zahvalite ga!« Spogledata se naša znanca, ker ne umejeta starčevih besed; vender da ve starec kaj več o Jelinih roditeljih, o tem se je Jela prepričala že prej. Često ga je videla, kakd se je plazil po gozdu in okrog nje ddma. Kadar ga je kdo videl, iskal je suhljddi, ali ko ni bilo nikogar, ogledoval je le in poslušal. Bil je suh, sklonjen, zarjavelotemnega obraza in popolnoma sivih las. Z obraza pa se mu je brala dobrotnost in poštenost. Naj je pripovedoval najžalostnejšo ali najveselejšo vest, govoril je vedno počasi, malomarno, kakor da govori o vremeni. Zunaj še vedno razsaja nevihta, in močan grom stresa zemljo. Ko je ribič preskrbel za gosta svoja, kar se mu je zdelo potrebno, vzame liste z mize, dene stolico poleg ognjišča, odkašlja se in pričnč: »Vedite, gospodiČina, da ste Jelica Dolinarjeva in ne Petrovičeva. Berite to pismo, ker imate boljše oči' od mene, in zvedeli bodete vse, ker jaz ne pripovedujem kaj spretno.« Jelica vzame list in jame brati sama zase, toda ribič jo opomni, naj bere glasno, ker je pismo važno tudi za gospoda — »ki je ž njo prišel« — pristavi dobrovoljno. Pismo, ki je obsezalo štiri strani, bilo je pisano hrvaški. Bile so znancema našima zgolj nerazumne stvari': o neki ladji, o srečnem podjetji, o velikem bogastvu, o prijetnem življenji. Pisano je bilo viharno in strastno. Pretila je strašna osveta nekomu, toda Jelica ni mogla vedeti, kdmu, ker ni bilo nobenega imena. Podpisan je bil samo neko v »Gjuro.« Začudena in nekoliko nejevoljna na osveteželjnega pisca, da Jela pismo nazaj, rekoč, »da jo to jako malo zanima.« »Čakajte, gospodiČina,« mčni starec. »Ali to vas bode bolj 1« Natd ji dä zvezek popirjev z naslovom »Jelica Dolinarjeva.« »Berite, to vam piše vaš oče.« »Kaj včste vi o mojem očetu? Ako sploh še živi?« vpraša Jelica malone neverjetno, vender sluteča nekaj veselega. »Bil sem nekdaj sluga, in če hočete, priča sreči in nesreči njegovi ž njim daleč tam čez mdrje; potem je pa mene poslal sčmkaj, in tu sem odkril veliko hudobnost njega, katerega imenujete očeta. Naznanil sem mu to, in od tedaj vč za vse, tudi za vašo ljubezen, katere je vesel, in vč, kakd vas sovraži Petrovič. Skoro pride, da vas reši, da se osveti. Toda berite sami'; oče vam bolje piše, nego jaz pripovedujem.« Jelica sklene brati domd in grč k vratom gledat, ali se je že nevihta polegla. Odprč duri, ali zdajci se zabliska takd močno, da kričeč odskoči; za bliskom strašno trešči, in dež se vlije iznova. Mrak je že legel na zemljo, ko se oblaki pretrgajo in se ploha poleže. Mlada znanca naša iskreno zahvalita starčka za zavetje; on ju spremi do vrat in kliče za njima: »Da se vidimo srečnejši tam gori v vaši hiši, gospodičina!« Ker ju čaka šc dolg pot, ja meta Ivan in Jela hiteti po bližnjicah skozi gozd; Jelica komaj diše od strahu, da bi bil Petrovič doma pred njo. Ko sta že blizu ddma, čujeta živahno razgovarjanje v gozdu ob ccsti. Molčč se pogledata, ko jima priteče naproti vsa preplašena žena mladega ribiča, katera jima je nosila liste. »Moj Bog, mrtev je že, mrtev je, Petrovič!« »Kaj je, za Bdga, kaj govorite?« vzklikne Jelica. »Vaš oče se je peljal domov o nevihti, in ko jc treščilo takd silno, treščilo je v drevd prav blizu voza Petrovičevega. Konja se splašita, začneta begati dalje in dalje, voz se zvrne, Petrovič pade čez zid in sicer toli nesrečno, da zdajci obleži. Ni treba tja, gospodičina, ne; pojdite domdv, ali še bolje, k meni v hišo. Jaz bodem pri njem in moj mož; bodite brez skrbi.« Jelica je stala kakor okamenela, takd hipoma je prišlo vse to. Vzprcjcla je ponudbo dobre žene, povabila Ribarja s sabo, vzela mladi ženi otroka in šla namesto domdv, v ribičevo kočo. VII. «O sei mein Freund!" so gehallt** vorn Hciichehiiundc Dem Falschen, der mit heimlichem )!chagcn Den Vortheil überzählt von solchem Bnudc-Du traust ihm, und — schon hast du eingeschlagen, Ein edler Thor !------— Len au. Ko prideta v ribičevo hišico, poišče Jelica najprej luči, spravi zaspanega otroka k počitku, potem pa sčde k mizi. Brati ni mogla, prenemirna je bila; hotela si je nekoliko odpočiti. Ribarja pa je tirala radovednost in želja, da bi vender videl svojo Jelo srečno; zatd odprč list. Jelica ga prosi, naj bere glasno; Ivan sluša in pričnč: »Preljuba Jela, moja hči! Ne vem, kakd sem mogel živeti toliko časa brez tebe! Dolgo nisem včdel, da živiš, mislil sem, da si me tudi ti zapustila in šla za materjo svojo; dolgo nisem včdel, da živiš — dolgih petnajst let! Zapuščen nisem imel nobene duše razven Slaka, starega sluge, kateri jedini mi je ostal zvest. Pet let je že, kar vem, kakö so me osleparili, kakö so mi ugrabili najdražje imetje, ali vender, zvčdel sem tudi, da živiš ti, draga moja Jela! Od tedaj sem dobro poučen o tebi, poročal mi je zvesto Slak, ki je neznan naseljen blizu tebe. Vem o jedini tvoji tolažbi, o tvoji ljubezni do blagega mladeniča, kateri ti je že dolgo jedini zaščitnik. Komaj čakam srečnega trenutka, ko vaju bodem mogel blagosloviti in združiti. Sedaj čuj mojo povest; prepričaj se, da sem res tvoj oče in da nisem mogel doslčj priti v domovino. Bilo ti je šele leto dnij, ko sem se ločil od tebe. Odpotoval sem v jutrove dežele, ali muditi se nisem mislil dolgo. Težko, kakor bi včdel, da se poslavljam za vselej, ločil sem se od svoje žene, matere tvoje, in ona, kakö je jokala! Oklenila se me je okolo vratü in ihtela, in takrat si se vzbudila ti in pričela glasno plakati, kakor bi umela, kaj se godi. Sedaj mi je jasno, zakaj je tvoja mati takö jokala; takrat sem nje žalost pripisoval samö slovesu. Imel sem v službi knjigovodjo, zvčdenega, lokavega možd. Znal je sladko govoriti, slikati lepo in veselo bodočnost v bogastvu, opisovati tujino v vsem nje blesku — izkratka, včdcl se mi je prikupiti. Bil mi ni podložnik, prijatelj mi je bil. Z materjo tvojo se je vedel uljudno, nekoliko laskavo, kar sem pa pripisoval njegovim letom in izkušnji v družbah. Tvoja mati, Jela moja, ni ga mogla trpeti. Prosila me je, naj ga ne vabim v hišo — ali imenoval sem jo neuljudno, očital ji, da je negostoljubna, in prvič ravnal proti nje volji — nesrečnik! Udala se mi je, vzprejemala ga uljudno in prijazno, toda često sem jo videval, kakö si je skrivaj otirala solze. Vpraševal sem jo, zakaj joče, toda bila je preponosna, da bi me iznova prosila tega, kar sem ji odrekel. Šele pozneje sem zvčdel, da se je drugače vedel z mojo soprogo, kadar ni bilo mene domä; ali ona je molčala, ker je vedela, kakö sem zaslepljen. Navdušil me je za veliko podjetje, pri katerem bi bilo v nevarnosti do malega vse imetje moje. Dolgo sem se upiral, toda končno sem se udal. Napravil sem ladjo v jutrove dežele, on naj bi pa v Trstu opravljal trgovske posle. Vzel sem s sabo nekaj m0ž, ki so se mi kazali udane, toda izdajice so bili vsi razven Slaka. Imeli smo do cela neprijeten pot po slabem morji, vender smo že hvalili Bogä, da nas je otčl, ker smo že bili blizu Odese, kjer bi se ustavili za delj časa. Samö še jedna noč! Pokoja željdn, šel sem počivat, ker se nisem več bal nevarnosti. Noč je bila lepa, nebd jasno, posejano z brezštevilnimi zvezdami, mdrje mirno, da se je ladja po njem zibala, kakor po olji. Šel sem na krov, poslal v duhu materi tvoji in tebi srčen pozdrav in šel spat. Spominjam se, da se mi je baš sanjalo, kakd vaju rešujem iz velike nevarnosti, ko me vzbudi Slak, da ladja gori. Hitro grem na krov, ali prepričam se, da ni rešitve. Kličem svoje ljudi, toda bilo ni nikogar; domislim si, da so vsi dobri plavači razven mene, in zemlja ni bila daleč. Plamen me je že dosegel — omedlčl sem — vzbudil sem se tam na obali, kraj mene je bil zvesti moj Slak, kateri me je rešil. Pisal sem o nesreči svoji precej njemu — prijatelju svojemu in prosil hitre pomoči, da se započeto delo nadaljuje, ali pomoči ni bilo. Pisal sem drugič njemu in soprogi svoji. Za nekoliko tednov dobim pismo od njega in v tem list, katerega sem pisal svoji ženi. V njega listu pa strašno novico, da je moja žena od žalosti umrla, in skoro za njo tudi hči Jela. Nesramen hudobnik, da bi prej prišel do namena svojega, pravil ji je o moji nesreči in pristavil, da sem tudi jaz poginil v ognji, saj o meni ni duha ni sluha. Ko sem zvčdel, da sem izgubil, kar mi je bilo najdražje na svetu, ko sem včdel, da me v domovini ne čaka zvesto srce, sklenil sem ostati v tujini. Čemu se vračati domdv, mislil sem si, kjer bi me vsak kraj, vsako drevd, vsak kdt mučil z minulostjo in me spominjal srečnih dnij! Ostal sem torej v tujini. Pisal sem nekolikokrat knjigovodji svojemu, ali odgovoril mi ni. Živel sem brez namena j čemu in za koga naj bi se trudil in mučil ? Šele zvesti moj Slak me je moral opomniti, naj se resno poprimem dela. Pričel sem, vse šiloma — ali vse mi je uspevalo, čudno uspevalo. Tržil sem dalje z- vsem svetom, le s Trstom nisem hotel imeti posla. Takd je minilo petnajst let, meni cela večnost. Neizogibna prilika nanese, da sem moral po trgovini svoji kreniti proti Trstu. Sam nisem hotel. Dal sem povelje Slaku. Ladja je bila že pripravljena za odhod, jaz sem stal na luki, dajal še zadnja naročila, ko pride pred mene Slak z neznanim človekom in mi pravi: »Prosi me, naj bi ga vzeli s sabo v Trst, šiloma hoče odpluti z našo ladjo, ali jaz ga nečem, ker ga poznam.« Ko čuje tujec, da ga pozni, iztrga se mu iz rdk in zbeži. Za nekaj trenutkov je odplavala ladja, in jaz sem se hotel vrniti v mesto, kar vidim nekaj korakov od sebe, kakd vlečejo mornarji nekoga iz mdrja. Stopim bliže in spoznam možd, ki je silil v Trst. Radoveden ga ukažem prenesti v svoje stanovanje. Tresla ga je huda mrzlica, in zdravnik je majal z glavo. Jaz sem pa sedel pri njem in mu stregel. Bledlo se mu je, govoril je čudne, meni nerazumne stvari. Kakd ostrmim, ko čujem svoje ime! »Užge naj se od zdolaj, kjer spi Dolinar, takd je ukazal Petrovič; mi vsi poskačemo v indrje in plavamo do kraja, ladjo z gospodarjem pa prepustimo usodi. Hej, že gori, dobro sem zanetil! Hej, Dolinar, lahko noč! Zvesti Slak, z Bogom!« Planem kvišku, pozabivši, da imam bolnika pred sIncidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim«, in po pravici graja g. prof. L. P., da o mnogih slovniških pravilih nimamo dovolj jasno določenih mej in se le preradi zaletimo v kako tako ne dovolj točno opredeljeno pravilo (da govorim z gospodom L. P.) in ga potem pretiravamo. Natančna opredelitev razne rabe sedanjikove potrebuje pa še posebne opreznosti; saj smo videli, da ji do Miklošiča ni bil nikdo kos. V. Bezck. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Od cizmerni bridkosti potrta, naznanjata podpisanca prežalostno vest, n da je njiju presrčno ljubljeni, nepozabni oče Njegova Prevzvisenost prcblagorodni gospod juris et phi!, dr, Frančišek vitez Miklosich, Nj. ces. In kr. apost. Veličanstva pravi tajni svetnik, vitez avstr. ces. rčda železne krone II. vrste, avstr. ces. Loopoldovega reda, posestnik častnoga znamenja za znanost in umetnost, ud mirovnega oddelka kr. prus. reda pour le morite za znanost in umetnost, imetnik ces. rus. Stanislavovega reda II. vrste z zvezdo in ces rus. reda Sv. Ane II. vrste, veliko-križnik kr. srb. reda Sv. Savo I. vrste, komendnlk reda zvozde Rumunske, vitez kr. bav. Makslmilijanovega rčda za znanost In umetnost in ces mohikanskega reda naše ljube Gospe Gvadelupsko, posestnik več svetinj, c. kr. dvorni svetnik, bivši rektor In redni javni profesor dunajskega vseučilišča v p., ud ces. akademije za znanost in umetnost na Dunaji, akademij v Parizu. Berolinu, Pragi, Budapest!, Monakovem, Petorburgu, Krakovu, Kodanji, Bukarešta, Zagrebu, Belem Gradu, Rimu in mnogih drugih učenih družeb in društev domače države in inozemstva i. t. d. i. t. d. v soboto, dnč 7. sušca 1S91. 1. ob '/4 na 9. uro zjutraj, po daljši bolezni, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, v svojem 78. letu, blaženo v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega pokojnika se v ponedeljek, dnč 9. t. m. točno ob 2. uri popoldne iz smrtne hiše: VIII. JosefstSdterstrasse 11, prepeljejo v župnijsko cerkev Matere Božje (pri 00. piaristih) v Josefstadtu, on* dukaj slovesno blagoslov^ in potem na osrednjem pokopališči v rodbinski raki pokopljejo. V vtorek dnč 10. t. m. ob 10 uri dopoldne se bode v zgoraj imenovani župnijski cerkvi darovala črna maša z biljami za vzveličanje predragega pokojnika. Na Dunaji, dne 7. sušca 1891. Frančišek vitez Miklosich, Moric vitez Miklosich, C kr okrajnosodni pristav in c. in kr. po- c. kr. okrajnosodni pristav in C in kr. nad- ročnik n. d. stanu v razpregledu c. in kr. poročnik-auditor v reservi. 3. deželnobramfonega dragonskega polka -j- Fr. Miklosich. Miklosicha ni več! Ta tožna vest bode hudo pretresla vse evropske učenj aške kroge. Dne 7. sušca v jutro je nehalo biti srce, katero jc bilo vedno vneto sta znanost, katero je vedno hrepenelo le po resnici in se pri tem ni nikoli udalo strastim političnega šuma in čustvom pravega in nepravega patrijotizma. Jed i na resnica mu je bila vodnica v znanosti. Ne samo slovanska filologija žaluje ob grobu največjega svojega zastopnika in voditelja, tudi sorodne znanosti čutijo veliko izgubo. Kaj jo bil Miklosich slavistiki, nc dii se povedati ob kratkem. IzbriŠimo njegovo ime iz slavistike, in potisnjena bode nazaj za skoraj pol stoletja. Brez njega bi ne imeli ne snovi njegovih epohalnih del in temeljitih razprav, o katerih je vedno zadoščalo rčči, da so iz njegovega peresa, nego ves ogromni napredek v slavistiki bi bil nemogoč, zakaj le-to sc opira na trdno podlago njegovih preiskovanj in del. Sezidal je ogromno poslopje primerjajoče slovanske «slovnice in dal slavistiki trdno podlago za daljši razvitek s svojimi razpravami o staroslovenščini. Ta velikanska zgradba neumornega truda in ge-nijalnega duha je tako temeljita, da je ne razruši nobeden napredek v znanosti; na nji se ne bode nikoli mnogo poznal zob neizprosnega časa. Bodoče generacije v slavistiki bodo na tej zgradbi izpremenile samo to ali ono, te in one omamente dodale in posameznosti razvijale dalje, toda delo samo v svojih glavnih potezah ostane delo Miklo-sichevo. Naj se pečamo na obširnem polji slavistike s tem ali onim vprašanjem, vedno nas spremlja nevedč in nehotč duh Miklosichevih del in razprav, samo da ne čutimo svoje odvisnosti od njegovih mislij in dognanih resnic, ker jih zmatramo že za obče znane. To neizmerno izgubo, katero je zadela z Miklosichevo smrtjo slavistiko, čutili bodemo prav živo šele za nekaj časa, ko izostanejo one dragocene razprave, katere nam je podajal leto za letom in katerih je vedno le težko pričakoval vsak slavist. Zdaj je umolknil naš mojster. Njegova beseda 11 c bode več kazala v slavistiki pota, toda nauki njegovi nam bodo tudi v bodočnosti odločilni voditelji, in kdor se le nekoliko bavi s slavistiko, dobro da je v slavistiki Miklosich bil. a da Miklosicha ne bode več! V. O. Miklosichev večer v slovanskem seminaru na Dunaji. Kakor navadno, zbrali so se slušatelji Jagičevi v sredo II. t. m. na večer v seminaru. Toda ta seminarski večer ni bil odmenjen seminarskim vajam in znanstvenemu predavanju, nego spominu in pieteti onega možri, čegar ime se je tolikokrat imenovalo na vsakem seminarskem predavanji, možrf, ki je dunajskemu vseučilišču s svojimi deli priboril prvo mesto v slavistiki, našemu Miklosichu. Zbralo se je ta večer toliko občinstva, da ni bilo dovölj prostora. Najprej se je spominjal prof. Ja g i d, vidno ginjen, nenadomestne izgube, katera je zadela slavistiko, in v krepkih potezah narisal z jedernatimi besedami velikanske zasluge svojega učitelja in razločil pomen Miklosichevega znanstvenega delovanja. Njegove zasluge sicer priznava in ceni ves učeni svet, toda izgubo bode živo čutil šele pozneje, ko se prikažejo v znanosti one praznine, katere so dozdaj napolnjevale leto za letom izhajajoče razprave Miklosicheve. Posebno se je pa spominjal Miklosicha kot svojega učitelja. Prišel je iz Hrvaške, da se bavi s klasiško filologijo, toda Miklosicheva predavanja so ga napotila, da se je z ljubeznijo poprijel slavistike, posebuo odkar se je osebno seznanil z Miklosichcm, kateri jc bil takrat tudi še uradnik v dvorski knjižnici. In tako je Miklosicheva zasluga, da se je po končanih vseučiliških študijah vrnil v svojo domovino klasiški Jilolog na popirji, ali v srci slavist. In tudi pozneje ga ni zapustila Miklosicheva naklonjenost; ostal je ž njim v zvezi, in učitelj je svojega nekdanjega učenca še vedno vzpodbujal. Že takrat mu je pisal v Zagreb, naj se pripravlja temeljito v slavistiki, da bode pozneje na dunajski stolici njegov nasleduik. Scvdda je morala ta velika naklonjenost in to priznanje slavnega učenjaka mladega gimnazijskega profesorja silno vzpodbujati na daljše delovanje v slavistiki, h kateremu ga je itak vleklo srce. Tudi leta 1S70. je posredoval Miklosich, da je dobil on stolico v Odesi, in ko se je osnovala sto-lica za slovansko filologijo v Berolinu, bil je zopet Miklosich, kateri se je spominjal nekdanjega svojega učenca in ga priporočal po slavnem MiillcnholTu. Tako je ostal Jagič v tesni zvezi z učiteljem svojim in ko je osnoval svoj zbornik za slovansko filologijo, tedaj jc Miklosich takoj odobraval »o potrebno podjetje in se vedno živo zanimal za vse tamkaj objavljene razprave. Skoraj po vsakem zvezku je pisal Jagiču, kaj mu ugaja, s čim se strinja in česa ne odobrava. In ko je moral Miklosich zapustiti stolico dunajsko, kjer je zastopal četrt stoletja slavistiko, budil ljubezen do te stroke v mladini in na ta način vzgajal na m staj, kateri bode nadaljeval početo delo, hotel je zopet, da mu bode Jagič naslednik. V zadnjem tečaji svojih predavanj mu je pisal v Peterburg pismo v znanem kratkem in lapidarnem zlogu: »Mit Ende dieses Semesters trete ich von der Universität zurück. Ich werde Sie zu meinem Nachfolger vorschlagen. Denken Sie darüber nach, damit Sie vorbereitet sind, wenn die ofiicicllc Anfrage an Sie gerichtet wird.« — Najlepše čase je doživel Jagid na Dunaji v občevanji z Miklosichcm; dmg drugemu sta razodevala znanstvene svoje namene in se pogovarjala o njih, vzpodbujala drug drugega. Da je hotel Miklosich res Jagiča za seboj imeti, temu jc najboljši dokaz, da ga je takoj spravil v dunajsko akademijo. Tudi za slovanski seminar sc jc Miklosich vedno zanimal od poČetka. Teden dnij pred smrtjo je še povpraševal Jagiča o seminarskem delovanji in mu čestital radi lepega napredka. Zato je umevno, da je prof. Jagič nekdanjemu svojemu učitelju, poznejšemu prijatelju, s katerim je bil toliko časa v tesni zvezi, s tresočim glasom zaklical »več na ja pamjat.« Katern je dr. M. Murko obširno načrtal Mikiosichevo vsestransko delovanje in podal njega životopis. Predstavil nam je Miklosicha človeka in učitelja in poudarjal njegove zasluge za znanost in po>cbc še za razvoj slovenskega književnega jezika. S tem govorom se je končal seminarski večer, večer hvaležnosti in pietete do nagega Mi-klosicha. (Slovenci se smemo ponašati, da smo doslej med vsemi Slovani še najtemeljiteje opisali življenje in delovanje slavnega rojaka našega Mi klosicha. Leta 1883. priobčil je g. Anton Trstenjak v letopisu »Matice Slovenske« [1S83, str. 1.—54.] životopis njegov, na katerega zavračamo bralce svoje ter jih opozarjamo, naj ga se jeden pot prebero, da bodo tem živeje čutili veliko izgubo, ki jc zadela slovanstvo s smrtjo Mikiosichevo. Ured.) »Vienac« o Miklosichi. »Vienac« (1891, Št. 11.) je posvetil Miklosichu nekaj vrstic, katerih v listu za književnost pač ne bi pričakovali. Dalo bi se o tem pisati mnogo, ali zadoščaj le nekaj opazek, ker nam je taka polemika strašno «operna. Da Miklosich ni ostal navdušen Ilirec, kriv jc — Kopitar: »No došavši u IJeč upoznadc se s Kopitarom, pa od onda kao da je u njega obamrla slavonska duša.« Tedaj stare bajke o Kopitarji! Dandanes imamo že toliko gradiva o njem (posebno v pismih), da lahko sodimo, koliko krivice so mu delali iu mu je še delajo. Novoslovenski jezik je začel Miklosich takrat zaničevati, »jer ga drži umjetnim pokusom.« Tako se piše o Miklosichi, ki je Slovencem utrdil sedanjo pisavo! Izraz »novoslovenski« je pisatelju še bolj nejasen nego našim germanom: ne vč namreč, da jc bil Miklosichu potreben, da razločuje naš jezik od st a ro slovenskega. Miklosich ,rastavlja' naučno »Maloruse od ostalih Rusa.« Priporočamo pisatelju, naj vendar pogleda enkrat vsaj v Pvpinovo »Isto-riju slavjanskich literatur« zv. I. oddelek o »Južnorussih«, kjer sc lahko prepriča, da ni Miklosich ustvaril maloruske narodnosti in jezika. Tam (str. 351.) tudi najde: »Šafafik (tedaj Miklosichev prednik, ki še dosedaj vendar velja za »Slovana«) kategoričeski zajavil. čto v južnorusskom narečii my imeem delo s takim že samobvtnim naržčiem kak drugija glavnčjšija slavjanskija narččija.« Ali »rastavlja« tudi »Slovake od Ceha«. Mikiosichevo gramatiko bi pisatelj tudi v Zagrebu lahko našel ali pa se poučil pri kakem filologu, da nc bi napisal lake — laži J Ne bomo se zatorej čudili, da je pisatelj tudi o Miklo-sichcvi hipotezi o razmeri Hrvatov k Srbom slišal le nekaj govorit:. »Ilotice« Miklosich tudi tukaj ni delil Hrvatov in Srbov, pač pa jim svetoval zlogo; v vseh njegovih delih nahajamo namreč edini politični stavek, ki se glasi: selbstverständlich darf diese ansieht nicht als versuch gedeutet werden, beiden Völkern die bahnen der politik zu weisen: sie bedürfen einander (Vgl. Gramm. I. str. 392., izd. leta 1879). Miklosichu ni treba hvale in slave, ali književen hrvaški list naj bo vendar po smrti — pravičen možu, ki ima kot učenjak ogromne zasluge za vse Slovane, ki je pa. že razven tega pisal Hrvatom za njih akademijo in jo vedno rad podpiral, kakor nam je o tem govori! njen bivši predsednik, g. kanonik dr, Rački, na slavnosti v Ljutomeru leta 1883. M. M. f Dr. Jožef Poklukar. — Deželni glavar vojvodine Kranjske, dr. Jožef Po-klukar, vitez redd železne krone III vrste, predsednik kranjski trgovinski in obrtni zbornici, predsednik pogozdovalni komisiji za Kras, državni poslanec, i. t. d., i. t. d., umrl je po dolgem boiehanji dnč 17. sušca t. 1. Pokojnik se je navzlic obilim drugim poslom vselej živo zanimal za razvöj slovenske književnosti. Kot solastnik Blaznikove tiskarne, v kateri je izšlo že toliko dobrih in lepih knjig slovenskih, kot lastnik starodavnih »Novic«, kot dolgoletni odbornik in kot predsednik »Matice Slovenske«, bil je tudi dejanski pospe-ševatelj naše književnosti in zato izvestno zaslužuje, da se i »Ljubljanski Zvon« žalno spominja njega prerane smrti. Blag mu bodi spomin v srcih naroda slovenskega! ..Drobiž". Nabral Peter Samotar. Na Dunaji. Založil in natisnil A. Keiss 1891. — To delce, čegar pisatelj je, kakor vedo bralci slovenskih časopisov, prof. Jos. Stritar. došlo nam jc prepozno, da bi obširneje poročali o njem. Za danes samo naznanjamo, da se dobiva pri pisatelji v Gersthofu pri Dunaji po 50 kr.; ro izvodov skupaj velj.4 4 gld. Pedagoško društvo na Krškem je izdalo četrti svoj letnik, čegar vsebina je nastopna: Fr. GabrSek: »Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del«; J. Bezlaj: »Navod k početnemu risanju in oblikoslovju«; A. /.timer-. »V šolski delarni II.«; J, Bezlaj: »Iz risarske izložbe v Norimberku« ; J. B. »Vpliv prirode in hrane na zdravje človeško«; J. L.: »Pogled na pedagogiško polje 1. 1889. in 1890.«; Fr. G.: »Poročilo 0 prvi slovenski stalui učilski razstavi in poročilo o delovanji Pcdagogiškega društva.« — Knjiga obseza blizu 300 siranij in ve'jiC za nende 1 gld, 50 kr.; letnina za ude znaša 1 goldinar. Obširneje bodemo še poročali. »Kakö je izginil gozd.« Povest. Spisal Hans Hopfen, Preložil Anton FunJek. V Ljubljani. Založil Janez Giontini. 1891. Stranij 43. — Varujte gozde! Spisal Ivan Subie. {Ponatisek iz »Koledarja družbe sv. Mohorja za 1. 1888.«) Stranij 13. Oboje skupaj v jednem ličnem sešilku male osmčrke jc te dni izdala neutrudno delujoča, podjetna zaloga tvrdke Giontinijeve. Cena izvodu po 20 kr. — Povsem nepotrebno je slč-harna hvalna beseda o g. Funtka izbornem prevodu omenjene kratkočasne, ukovjte in zelo spretno za naše ljudstvo prirejene povesti, kateri želimo od vsega srca obilo kupcev in bralcev. Tudi krepki narodno ■ gospodarstveni spis tukajšnje obrtne šole voditelja g. Ivana Subica je sešitku prav umestna doklada in ga dobrodejno završujc. »Toaleta«. Nova učna metoda o prjkrojevanji oblačil za dame. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku spisal in izdal Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani. S 6 tabelami, 40 izvirnimi vzorci in merilno tabelo. V Ljubljani. Samozaložba. — Tisk »Ndrodne Tiskarne« 1891.; 40 stranij; cena brošurani knjigi 3 gld. — Gospod Kune je že lani izdal »Knjigo krojaštva«, prvo slovensko knjigo te vrste, katero SO jako pohvalili različni veščdki, domači in zunanji. Sedaj je izdal še knjigo o toaleti, v kateri podaja žeustvu našemu glavna pravila, kako je prikrajati ženska oblačila. Metode siime sevčda ne moremo soditi, vender upamo, da jo bodo vzprejeli prav tako hvalno, kakor ono metodo, katero razvija g. pisatelj v prvo navedeni knjigi. Delo g. Kunca je jako zaslužno, ker bode izvestno pospeševalo närodno - gospodarski napredek v jedni najvažnejših obrtnih si rok; zato je upravičena želja, katero izraža v predgovoru; da bi bila njegova knjiga »ndrodnemu Ženstvu zvesta pomočnica pri izvršbi tistih poslov , ki mu poleg gospodinjstva najbolje pristujejo«. — Posamični strokovni izrazi so izbrani dokaj srečno; v obče je knjiga pisana gladko in pravilno. Umetniške štipendije. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je razpisalo umetniške štipendije za leto 1891. Pravico do teh štipendij imajo umetniki, kateri se bavijo s pesništvom, vpodabljajočimi umetnosti m i in glasbo. Prošnjo je treba vložiti do dud i. vdlikega travna t. 1. pri dotičnem deželnem oblastvu (deželni vladi ali namestništvu) ; prosilec mora navesti, kako se jc doslej izobražal, in kakovo je njega osebno razmerje, mimo lega razložiti, kako bi uporabljal štipendijo za dalnje izobražanje svoje in končno svoji prošnji priložiti dokaze sedanjega delovanja, katerih vsak mora biti posebe zazna-menovan z imenom prosilčevim. Fr. S. Vilhar. — Obetali smo v poslednji številki, da podamo čitateljem »Ljubljanskega Zvona« životopis tega slovečega umetnika slovenskega, ki je nedavno slavil petindvajsetletnico glasbenega delovanja svojega. — Evo ga torej. — Vilhar se je porodil dnd 5. prosinca 1S52. leta v Senožečah in sicer v graščini kneza Porcije, kjer je bil oče njega matere, Jožef Dejak, za oskrbnika. Po dovršenem šestem letu mu je bil prvi učitelj Fr. Ixvslik, čegar usoda je bila, kakor znano, delj časa dökaj tesno združena z življenjem Miroslava Vilharja, znamenitega pesnika in skladatelja. V hiši očetovi se je pridno gojila glasbena in pesniška umetnost, torej ni Čuda, ako se je mlademu dečku že zgodaj vzbudilo veselje do teh lepih umetnostij. Skoro je mogel tudi težje stvari po sluhu proizvajati na klavirji; nekoč je celo igral v ljubljanski čitalnici z mlajšim bratom Julijem, sevdda samo po sluhu. Takisto nadarjen je bil starejši brat Alfouz, kateri pa je umrl že v šestem gimnazijskem razredu. Alfonzova součcnca sta bila poleg drugih sedanja profesorja dr. Fr. Celeslin in Fr. Suklje. Ko se je oče Miroslav preselil v Ljubljano, poučeval je dečka v glasbeni teoriji ondotni glasbenik T. Elze. Tukaj je napisal mladi glasbenik prvo svojo skladbo leta 1865. Naslovljena je bila »Domovini«; besede, sevdda jako preproste, zložil je sam. Pozneje je prav tej skladbi napisal druge besede in jo z naslovom »Uzor« objavil v prvi knjigi svojih »Skladeb.« — Ko se je rodbina Vilharjeva preselila na Kaleč, nadaljeval je gimnazijske študije zasebno, k izpitom pa se je oglašal v Trstu. V tem Času se je dosti bavil s pesništvom in jc pri Giontiniji v Ljubljani leta 1S70. izdal knjižico pesmij z imenom »Prostin«, katero se tudi v Stritarjevem »Zvonu« čita pod nekaterimi pesmimi njegovimi. Vender se od leta 1S72. ni več bavil s pesništvom; zložil je samo še nekoliko besed za svoje skladbe in hrvaški libreto operi »Zvonimir.« Oče Miroslav ga je zarano namerjal poslati na konservatorij praški, toda mati ni dopustila tega. Leta 1870. ga jc hotel dati oče k železnici, in res je mladenič že nekaj časa prakticiral pri svojem svaku v Šent Petru. Ali prišlo je drugače. Tisti čas je zadel v Trstu »temo«, in sedaj mu ni bilo več prebiti na domu. Takoj drugi dan je moral oče pisati svojemu prijatelju Zeithammerju v Prago, in skoro nato jc odšel mladenič iz domovine. Prvo leto ga jc poučeval Fr. Blaže/t, morda najslavnejši glasbeni pedagog sedanje dobe, drugo leto pa glasoviti teoretik in skladatelj Fr. Z. Skuhersky. Vilhar se je učil jako pridno; on in Kučera, sedanji kapelnik na operi v Peterburgu, bila sta najboljša učenca. Proti koncu leta 1871., nekoliko po smrti očetovi, ponudi mu iskreni prijatelj očeta Miroslava Vilharja, I^opold Kranje, kateri je bil tačas kot kapelan - auditor načelnik Bele Cerkve v Banatu, službo mestnega kapelnika. Vilhar se je bil tedaj poročil z Marijo ffajkovo, hčerjo praškega trgovca, in se je početkom leta 1872. napotil v Belo Cerkev. Ali iskrenemu Slovanu skoro ni bilo prebiti v madjarskih »Švabih«, in zato se je leto dnij preselil v Temcšvar, kjer je ostal do leta 1881. kot kapelnik pravoslavne stolne cerkve; ondu je tudi osnoval glasbeni zavod skupno z bivšim svojim souecnccm, svakom Jožefom Hajkom. Ko pa mu umr& hčerka Marinka, preseli se globoko užaljen v hrvaški Karlovec, kjer se začnč pravo njegovo delovanje na glasbeno-književnem polji. Poleg obilega posla, katerega mu je nalagalo vodstvo karlovškega glasbenega zavoda, bavil se jc pridno S skladanjem in leta 1883. izdal prvo, leta 1885. pa drugo knjigo svojih »Skladeb«. Prav tega leta se preseli Vilhar v Sisek, /.a leto dnij pa v Splet, kjer izdd leta 1889. tretjo knjigo svojih »Skladeb«. Ali poitalijančeno mesto mu ne prija, in zato odide v Gospič, kjer službuje i dandanes. Žžtt, da se ne utegne dosti baviti s skladbami. ker mora po ves dan poučevati zasebno, da se preživi in da — odplačuje dolgove, katere so mu nabremeuili dosihdob izdani glasbeni proizvodi! Zlasti Slovenci so mu brez-primerno nehvaležni, ker njega knjige — razven prve — trohnč v zalogi, dasi jim je cena jako neznatna . . . Kakor čujemo, ima Vilhar še mnogo skladeb v rokopisu, baviti pa se hoče odslej samo z večjimi orkestralnimi deli. Lani je spisal dokaj obširno burlesko za orkester in pelje, naslovljeno »Ustaši«, katera se je že nekolikokrat uspešno pela v Varaždinu, Takisto piše romantiško opero „Zvonimir", o kateri upamo, da jo skoro dovrši. Zasluge Vilharjevc za slovensko in južnoslovansko skladbo so poudarjali žc mnogi veščriki; nedavno smo še eitali v Češkem glasbenem listu „Daliboru" jako laskavo oceno, katero je priobčil prof. Fran t ihh Pich. Ali najboljši dokaz, kako obljubljene SO Vil-harjeve skladbe ndrodu slovenskemu, izvestno je to, da ni izlepa veselice, kjer bi se ne pela ta ali ona pesem njegova! — O pctindvajsetletnici je imenoval „Zemaljski glasbeni zavod" v Zagrebu Vilharja za svojega častnega člena. Želimo mu, da bi ga skoro pozvali v večje meslo, kjer bode mogel delovati obsežneje in uspešneje — umetnik, s katerim se sicer radi in upravičeno ponašamo pred slovauskim svetom, katerega pa vsekakor premalo — podpiramo! I. izkaz darov za Prešernov spomenik. Do dnč 26. sušca so darovali: Gg. dijaki ljubljanske gimnazije leta 1889............gld. 32*15 gosp. J. M. v Ljubljani leta 1889................„ 12.20 gg. dijaki v Cerkljah leta 1889. ................ 10.— „ „ „ » »890........•.......„20.— gosp. dr. Fr. Celestin, kr. profesor v Zagrebu leta 189 t.......„50.— „ A. Aškerc, kapelan v Vi tanj i............... 5.— „ M. Valjavec, kr. profesor v Zagrebu (podpisal 50 gld.)...... 2.— „ J. S'eklasa, kr. profesor v Zagrebu ........ 5.— „ dr. Fr. Kos, c. kr. profesor v Gorici............ 5.— „ J. Navratil, ravnatelj c. kr. pom. uradov ua Dunaji....... 3.— ,, dr. J. Hrašovec v Celji................. 5.— „ J. Vrhovnik, župnik v St. Gothardu.......• . . . . „ 5.— „ dr. J. Vošnjak, dež. odbornik i. t. d. v Ljubljani (podpisal 50 gld.) . ,, 10.— skupaj . . . gld. 164 35 Mimo lega sta podpisala gg. ces. svčtnik Ivan Murnik in dr. Jernej Zupanec v Ljubljani vsak po 50 gld. Iz muzejskega društva. Kakor smo omenili že v poslednji številki, predaval je pri mesečnem zboru dnč 29. prosinca prof. Julij IVallncr o »gospodarstvu ljubljanske mestne občiue v letih '590. in 1591.« V uvodu je predavatelj razložil, kakšen pomen imajo v zgodovinskem oziru stare računske knjige in zapisniki t roško v in dohodkov. Tu SO vsi podatki razpregledno razvrščeni, kronološko urejeni in popolnoma zanesljivi, ker so se dohodki in troški v obče nadzirali natanko. Take dobro ohranjene knjige in zapisniki se nahajajo v ljubljanski mestni registraturi iz 16., 17. in 18. stoletja; nekaterih platnice so vezane s starim pergamenom, ki ima staronemške in latinske napise celo iz XII. veka. Iz zapisnikov in računskih knjig se razvidi , da je mesto dobivalo ieia 1590. in leta 1591. največ dohodkov od mestnih opekrfrnic, gozdov, malinov, letnih sejmov in od mitniue, katero so pobirali mestni mitničarji pri grajskih, samostanskih nemških, starotrških in drugih vratih. Vsi dohodki so znašali 1591. leta 6joj gld. Troški so bili käj raznovrstni: razven navadnih plačil za mestne uradnike in služabnike, deželne davke in mestno upravo sploh, izdal je župan primeroma visoko vsoto za mestne godce, pojedine in gostbe, ženi to vanj a in druge takrat obiČne veselice. Največjo letno plačo je dobival mestni pisdr, z vsemi prikladami 250 gld., mestni sluge in gozdni čuvaji pa le po 12 gld. Vseh troškov je bilo 1591, leta 6217 gld. Ali v to vsoto riso všteti denarji, katere so dajali hranilci mestni blagajnici v shrambo. Ker ni bilo v istem Času hranilnic, nalagali so denar na obresti pri bogatih trgovcih ali javnih oblastvih; takega denarja je dobilo mesto 1591 leta: 1671 gld. in je plačevalo hranilcem 7% obrestij. Samo ob sebi se umeje, da je to pomnožilo mestni dolg, ker se niso izplačevale vsakoletne obresti. Zato moramo reči, da je bilo gospodarstveno razmerje mestne občine ljubljanske v imenovanem letu celo neugodno, kar so katoliški reformatorji poudarjali pri vsaki priliki. Slabo gospodarjenje je bilo med druzimi stvarmi vzrok, da je deželno oblastvo pre-ustrojilo mestno upravo v katoliškem duhu. — Prof. Wallner je vso tvarino lepo razvrstil in /, marsikaterim dovtipom osolil jasno predavanje; zato so ga obilo zbrani poslušalci pohvalili z živahnim odobravanjem. Pri mesečnem zboru dnd 26. svečana t. 1. je predaval g. prof. Ifubad o predmetu , katerega je društvenemu predsedniku naznanil z naslovom: »Aesthetisches und Dramatisches vom Grintovcc und dem Kankerthale.« Omcnivši s kratkimi besedami po-ložje in geološko sestavo Kamniških planin, slikal je g. predavatelj pot od Predvora po kokriški dolini, mimo Suhadolnika in Frischaufove koče na vrh Grintovca in imenoval in razkazoval rastline, katere rasejo ob poti ali sploh na omenjenem gorovji. Z društvenega stališča bi želeli, da se je gosp. profesor postavil samo na znanstvena tlžt, zakaj muzejsko društvo ima po pravilih namen gojiti deželoznanstvo na strogo znanstveni podlagi. Dokaj zuatncje bi bil obogatil deželoznanstvo, da nam je znanstveno razjasnil, v kakšni zvezi je navpična izobrazba in geološka sestava Kamniških planin z rastlinstvom, človeškimi naselitvami in gospodarskim razmerjem ondotnih prebivalcev. A. Kaspret. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji je izdalo drugo letno poročilo, katero obseza mimo drugih stvarij izkaze o društveni imovini, podporah in pod-pirancih, troških za društvo in končno spisek udov in dobrotnikov. — Osnovna glavnica znaša 2413*06 gld., razpoloŽna glavnica pa 214-96 gld., torej skupaj 2628*02 gld. Pod-piranih je bilo 1890. leta 4S dijakov v 159 slučajih, kateri so dobili podpore 908*66 gld., in sicer 34 Kranjcev, 9 Štajercev, 4 Primorci in i Korošec. Od meseca vinotoka so se delile zgolj denarne podpore; meseca listopada pa je sklenil odbor, da se odslej deli podpora v obednicah in samo izjemoma v denarjih. Koncem svojega poročila prosi odbor, da bi nrfrod slovenski ne pozabil podpornega društva, nego vsakdo mu izkušaj v svojih krogih pridobiti novih dobrotnikov in pospešcvatcljev. Prepričani smo, da ta prošnja ne ostane brezuspešna, nego da se 136 dobrotnikom, izkazanim v poročilu, pridruži še mnogo in mnogo rodoljubov. Boja in truda odbor res nc more rešiti dijakov naših, ali da jih preveč nc oncmore v tem boji in se nc pogubi lJogtf, ndrodu in domovini, to hoče in upa doseči, ako mu ostanejo zvesti vsi dosedanji podporniki in dobrotniki. Do-sezal pa bode prelepi svoj namen sevčda tem lože, čim obilnejši darovi mu bodo prihajali iz domovine! Osebna novica. Naš sotrudnik g. Vatroslav Oblak jc bil dnč 10. sušca na vseučilišči dunajskem promoviran za doktorja modroslovja. Čestitamo! Slovensko gledališče. — Predstava dnč 1. sušca: »Vse za dame!« Veseloigra v jednem dejanji, poslovenjena iz francoščine. — »Zaroka v kleti«. Opereta v dveh dejanjih. Poslovenil Jakob Alčšovec. — Gorenja veseloigra je izvestno jeden najslabših proizvodov francoske dramatike in zato našega občinstva tudi ni mogla ogreti navzlic dobremu igranju. — Takisto slabotna je opereta »Zaroka v kleti«; nje dejanje je preprosto, da ne rečemo kij hujšega, glasba zastarela, mimo tega k&r nič prikupna. Da je bilo občinstvo venderle razmerno zadovoljno ž njo, to je zasluga zlasti gosp. prof. Grbiea, ki se je res potrudil, da so bile vse glasbene točke naučene vestno in korenito. Mimo posamičnih igralcev, izmed katerih imenujemu sosebno gospo Grbicevo, gospodičini Daneševo in Nigrinovo, poleg njih gospoda Pavška in Perdana, treba pohvalno omeniti krepkega zbora, katerega je stalno ustanovilo »Dramatično društvo«. Ako bode napredoval tako, kakor se kaže doslej, utegnejo se predstave slovenske, sosebno operete, tudi v dežčlncm gledališči vzpeti do onega častnega mesta, katerega zaslužujejo. Predstava dnč 19. sušca: »Nasledki skrivnostne prisege.« Igrokaz v štirih slikah. Po Charlotti Birch-Pfeifterjevi poslovenil Josip Gecelj. — Igralci naši so se sicer pošteno trudili in mučili s tem osladnim proizvodom sentimentalne (sedaj hvala IJogri do malega pozabljene) pisateljice nemške, ali pravega uspeha ni bilo. Sploh naj bi se popolnoma opustile takšne zastarele igre, za katere se dandanes nihče ne more zanimati, nikar še ogrevati. Predstava dnč 22. sušca: »Materin blagoslov ali nova Chonchon.« Igra s petjem v petih dejanjih. Preložil Josip Cimperman. — S to predstavo se je dostojno za-vršila vrsta rednih letošnjih predstav. Igra sama na sebi je lepa, živa in zategadelj zanimiva od prvega do zadnjega prizora; posamični igralci so kJtr najskrbncjc proizvajali svoje naloge (imenujemo zlasti gospč Borštnikovo in Danilovo, gospodičini Slavccvo in Nigri-novo in gospode Borštniku, Danila, Verovška in Perdana), kostumi, zvršeni po vzorcih C. kr. dvornega gledališča dunajskega, bili so krasni — izkratka: to predstavo upravičeno prištevamo najboljšim letošnjim predstavam. Završujč svoja poročila, ne moremo si kij, da ne bi omenili lepega napredka, kateri sc jc letos v obče pojavljal v dramatiki slovenski. V poslednjih letih so bile časih res takšne predstave, da jc bila vsaka beseda o njih odveč, in da je moral prepogo-stoma zatajevati samega sebe, kdor je redno in vztrajno zahajal k slovenskim predstavam. Ako se je obrnilo na bolje, to je baš dokaz, da se ni »Dramatično društvo« strašilo ui truda 111 raznolikih zaprek, nego si vzgojilo igralno osebje, katero polagoma prestopa tesne meje preprostega diletantstva in resno teži po umetniškem proizvajanji. Zato spremljajo kakor »Dramatično društvo« tako njega igralce najboljše naše želje na pot v novo deželno gledališče, saj je upati, da se je dramatika naša s poslednjo redno predstavo za vselej poslovila od neugodnih čitalniških prostorov! — Ta mesec bodo še nekatere predstave na korist posamičnim igralcem, o čemer hočemo govoriti v prihodnji številki. O Lambergarji in Pcgamu. Nedavno sem mnogo povpraševal po Gorenjskem o znanem n d rodnem junaku Lambergarji, kateri je Pegama premagal; toda zaman. Naposled se mi je vender posrečilo, da sem našel ostanek prekrasne närodne pesmi o Lambergarji. Povedala mi ga je moja babica v Pirničah pod Smarijiuo goro. Ker mislim, da je ta ostanek dokaj zanimiv, zabeležim ga. — Pegam je prišel k cesarju: »AP imaš junaka pod seboj, da bi se izkusil z menoj?« — »Imam ga, pa je daleč rdmen 1), pri Kranj' na belem kamen'.« '-) — Pegam je dejal: »Če je daleč, piŠ', če je pa bi iz', pa pošlji « — Nato pride pismo Lampergarju; ta se zelo prestraši, toda mati mu reče, da se mu ni treba bati: »Mam tak'ga konjička, da sedem let rmeno pšenico zoblje, pa sladko rezol'jo p'jfc. Ne glej na ta spredn'ga, na ta zadn'ga tud' ne, mahni ta sredn'ga.« (Pegam je imel pri sebi dva hudiča, jednega spredaj, drugega zadaj). — Latnpergar je konjiča zajahal, pa je čez vse čez šel, nič tako, da bi pota iskal, čez hribe, pa čez vse grabne. Ko je prišel na Dunaj, letele so šipe iz oken, tako trdo je šel. Oni se je pa ustrašil in ga jo vprašal: »AP se bova na dvor1 cesarjev'mu, AP se bova na plac' dnnajsk'mu?« Lampergar je pa rekel: »Na dvor' se svinje koljejo, Na plac' se babe bijejo. Midva bova šla na ravno poljč, Da naj' bojo vid'li vsi ljudjč.« Potem sta se prvikrat nekoliko oprasnila, drugič mu je pa Lampergar glavo vzel in jo na meči odnesel. Nato je pa prehudo dirjal, zvrnil se s konja, iu oba je hudič vzel. J. Barle. »Rošljin in Vrjanko«. Ta znana povest Kersnikova izide v srbskem prevodu, katerega je dovršil bogoslovec Aleksander J. O/uri/ v Srem. Karlovcih. Knjiga bode stala 50 kr. — Tudi je srbski leposlovni list »Javor« priobčil prevod Kersnikove povesti »Gospod Janez» iz peresa istega prelagatelja. »Iz uvela lišča.« Spjcvao Josip Milakovie', Sarajevo 189t. Tiskara »Bosanske pošte.« — Čislani pisatelj jc v tej drobni knjižici zbral sedem pesmij, posvečenih spominu svoje matere, umrše mu pred božičnimi prazniki. Rahla žalost preveva te pesmi, ki bodo izvestno prijale vsakomur, kdor jih prečita. Najlepša je po naših mislih »Badnja večer«, dasi tudi v drugih pesmih ne pogrešamo pristnega čustvovanja in velike pesniške lepote. » Gorski vienac« Njegušcv je bil doslej preveden na ruski in nemški jezik; nekateri spevi so izšli tudi v italijanskem in francoskem prevodu. Sedaj pa je to glasovito delo preloženo še na švedski jezik; prevod je nagradila švedska akademija umetnostij. >Sa Lovčena« — tako se bodo imenovale skladbe znanega skladatelja Roberia To-linger ja, kateri biva sedaj na Cetinji. Prirejene bodo za klavir in bodo izhajale v trimesečnih zvezkih. V prvih zvezkih izidejo para fraze na dve srbski in dve bosanski narodni melodiji, za katerima se bodo vrstile skladbe na črnogorske napove. Naročnina za vse leto znaša 4 gld. in se pošiljaj Petru Ramadanoviču v Kotor. *) Babica mi ni vedela povedati, kaj pomeni ta beseda. (Kameno, novoslovenska beseda, pomeni jako, sehr. Ured.) '-) Hiša »pri Vampergarjih« je še sedaj tam nekje v Grinlovcih — dejala mi je babica. »Oblici njemačkoga jezika« za srednje škole i slične im zavode. Napisao profesor Josip Podgoršek, učitelj u kr. vejikoj real noj gimnaziji n Rafcovcn. — U Karlovcn 1891. Naklada piščeva. Tisak Mauptfeldove tiskarne. Prodaje se po 40 novč. — Ta knjiga, posvečcua vseučiliškima profesorjema dr. R i hard Hcinzlu in dr. Grcgoriju Kreku, obseza na 73 straučh nauk o nemškem oblikoslovji do predlogov. V predgovoru pripoveduje g. pisatelj, zakaj je prav za prav spisal to knjigo. Opazil je namreč v osemnajstih letih svojega učitelje van ja, da učenci višjih razredov razmemo slabo uspevajo v nemščini, zlasli zato, ker se v prvih nižjih razredih niso dov&lj naučili oblikoslovja. Vestno si je torej deset let zapisoval vse pogreške pismenih in ustnih nalog in sedaj izdal knjigo svojo, za katero izideta šc dve, osnovani za prvi in drugi razred hrvaških srednjih šol. — Knjiga podaja vsa glavna pravila o nemški sklanji in spregi ter je navzlic tesnemu obsegu sestavljena toli pregledno in praktično, da bode izvestno dobra pomožna knjiga hrvaškim dijakom. »Matica Hrvaška« bode baje izdala bodoče leto prvo knjigo zbranih narodnih pesmij, da proslavf petdesetletnico svojo. Tudi siccr namerja rečeno društvo kar najsi-jajneje praznovati ta lepi praznik kulturnega življenja jugoslovanskega. Razpis nagrad. »Matica Hrvaška« razpisuje tri nagrade do konca leta 189t. in sicer i. iz zaklada grofa Draškoviča v znesku 850 gld. za vsaj 15 tiskanih pol; 2. iz zaklada Dušana Kotura v znesku 350 gld. za izvirno povest, obsežno vsaj fo tiskanih pol, ali za dramatiško delo brez ozira na obseg; 3. iz zaklada Adolfa Vebra-Tkalčcviča v znesku 300 gld. za poučno ali zabavno delo, obsežno vsaj 10 tiskanih pol. — Prav takd je razpisala uprava narodnega gledališča v Zagrebu tri nagrade do dnč i. listopada 1891. leta, in sicer: za naroden igrokaz 600 gld., za dramo iz hrvaškega meščanskega življenja 300 gld. in za glumo 150 gld. Spomenik Ljudevitu Gaju. V Krapini, rojslvencm mestu Gajcvcm, postavil se bode njega doprsni kip in sicer na včlikem trgu. Kjp jc izdelal hrvaški umetnik Rendie. Tudi rojstveno hišo Gajevo hočejo kupiti, da ostane svoji 11a ndroda. V ta namen bodo nabirali doneske po vsi deželi. Spomenik Andreju Kačiču-Miošiču namerjajo postaviti v Zagrebu. Zvršil ga je kipar Rendie'. Hrvaško stenografsko društvo. Kakor so poročali hrvaški listi, imelo je sleno-grafsko društvo v Zagrebu meseca prosinca svoj včliki zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika prof. Fr. Magdič, jedcu najzaslužnejših stcuografov hrvaških. Skupščina je pooblastila odbor, da smč izdajati društveno glasilo, kadar bode dopuščalo gmotno razmerje. Omenjeno društvo jc bilo osnovano že leta 1882., toda ni moglo delovati, ker je bilo premalo praktičnih stcuografov, in se tudi občinstvo ni dosti zanimalo za stenografijo. Sedaj je razmerje dokaj boljše, ker jc pri deželnem zboru v Zagrebu deset praktičnih steuografov, in se tudi mladina precčj bavi s stenografijo. Ustanovil se je poseben stenografski tečaj, kjer se poučuje vsak torek in vsak petek. — Ker si ta prelepa in zajedno koristna znanost pridobiva čimdalje večjo važnost v vseh strokah javnega življenja, vsekakor zaslužuje, da bi se nekoliko bolj gojila tudi v Slovencih, nego se jc do de-našnjega dnč. Marsikdo stenografira pri nas v nemškem jeziku, ali včščih slovenskih stcuografov je ubogo malo; lehko rečemo, da bi jih našteli na prste. Ne bilo bi napačno, ako bi pokazali tudi v tem oziru, da nam je res do napredka! Češka akademija znanostij je ukrenila v prvi svoji seji, katere se je udeležilo trideset akademikov, da vsak razred razpiše nagrado 2000 gld. za najboljša dela, skupaj torej Sooo gld. Nova češka opera. Skladatelj Bendl piše novo opero »Dite Tabora« za narodno češko gledališče; libreto je spisala Eliza Krasnohorskd. Ta opera se bode predstavljala o letošnji dežčhii razstavi. Dva poljska romana. (Konec). 2. Laika, p o wiese w t r z e c h t o mac h , z portret cm aulora, Warszawa 1890. — Neke ženske so brez duše in srca: stanovski predsodki n. pr. stanovska tesnosrčnost in »bon ton« je vse njih življenje. Taka ženska je kakor otroška igračica lila ali punčika (poljski: laika): odpira usta, vrtf oči in se klanja, kakor ji veli la »bon ton«. Ali gorjč človeku, ki ljubi takšno lilo in pričakuje duše, srca, ljubezni — od junakinje tega romana! Začenja se roman 1878. leta. Junak mu jc trgovec z galanterijskim blagom Stanislaw Wokulski. Bil je izprva pomočnik v trgovini z delikatesami, potem so je začel strastno učiti, napravil izkušnje (privatist), potem vse pustil in potoval celd do — Ir-kutska(l), vrnil se in se oženil z vdovo svojega principala, trpel in delal mnogo — do ženine smrti. Potem je v gledališči videl lepo aristokratko, gospodičino Izabelo pl. Lccko in se strastno zaljubil vdnjo. Da si pribori bogastva, gr6 na Bolgarsko; Rzecki, star poštenjak, bivši poljski čdstnik v ogerski vstaški vojski leta 1S48., vodi mu trgovino. Vrača se bogat: delal in trpel jc vse — za Izabelo. Nje oče je bil prej bogat, živel v Parizu, zahajal celo na dvor Napoleona III., potem Viktorja Emanuela, ki se je celd udvarjal hčeri njegovi. Potem je preefej osiromašil, iu višji svet ga je zapuščal. Boli ga vse to, hči pa izprva ne misli veliko o tem: »zdnjo ni bilo letnih dob, cvela jc le večna pomlad, polna prijetne svetlobe, živih cvetic in dišav.« Zdnjo ni bilo dneva, ker je šla često spat ob osmih zjutraj, »da v resničnem spanji nabere sil za spanje življenja.« Vender potrka na vrata tudi surova resničnost. L§cki ima samd jedno hišo in veliko potreb. Prodaja staro srebrd, in kupuje ga — Wokulski, ali takd, da izprva Lecki tega ne vd. Wokulski snuje društvo »za trgovino s cesarstvom«, t. j. z Rusijo, v katerem bi imela aristokracija veČino glasov, t. j., on bi vse vodil in plačeval 15% glavnic. Izabela zv6, da je pokupil njih srebrnino in ga — prezira. Ali on jo ljubi strastno, brezumno — pravi moški Käthchcn von Heilbronu! Muči se, odbija misel o nji, vender govori: »Ne morem se je odreči!« Srečen je, da jo more videti na veliki petek v cerkvi in ji žrtvovati za — sirotišče. Društvo za trgovino z Rusijo jc osnovano, Wokulski ga vodi dobro in — smč v varšavske aristokratske salone. Hoče prebuditi poljsko podjetnost in govori naravnost, da »poljske« tvornicc niso poljske, temveč nemške, židovske, šireče germanizacijo. Aristokracija mu rada pomaga, ker dobiva velike odstotke, ali svoje energije nima: »bolezen volje se je doteknila nje.« Nje odvetnik in Wokulski vrtita jo, kakor hočeta. Ali v ljubezni W. nima sreče, čeravno se muči in kupuje celö konja za dirko, samo ker misli, da je to milo nji; dvoboji se; kupuje hišo Leckih, daje 30 tisoč več, nego jc vredna, vse zaradi nje; plačuje L^ckemu večje odstotke, nego jih nosi glavnica njegova v društvu za trgovino z Rusijo (10.000 daje od 30.000 glavnice). V društvu poljskem mnogo govori o Wokulskem, in to zanima tudi njo, četudi ji je neprijetno, ko začenja »svet« govoriti, da jo on — obožava. Slavni Rossi igrd v Varšavi in Izabela je kar zaljubljena vdnj, a Wokulski mu mora prirejati ovacije v gledališči. Izabelin strijčnik, Starski, razgovarja se ž njo angleški, (Wokulski se je bil radi nje naučil tudi temu jeziku), da odpotuje Wokulski, ki čuje razgovor, v Pariz samd da bi pozabil — njo. Tam ga najbolj zanima na pol neumen profesor Geist, ki misli, da je našel, kakd bi se zmanjšala specifiška težina kovin, in bi se potem ljudje lehko vozili — po zraku. Iloče pozabiti Izabelo, delati z Geistom, in — beži v Varšavo, dobivši od Leckcga pismo, potem na deželo, kjer je Izabela, Starski, lepa vdova Watowska. Srečen je, ali nekoč se vozijo zvečer, in on zapali vžigalico, da bi zanetil cigareto, pa vidi Starskega in Izabclo — samo jeden trenutek . . . Izabela grč k svoji rodbini, Wokulski v Varšavo, kjer ga dobri Rzecki seznani bliže z lepo vdovo Stawsko, osebo romantiški-sentimentalno-nejasno. Wokulski rad posčda pri nji in jo ccld brani pred sodnikom, ko jo založi grda baba, da ji je ukrala lilo (punčiko); brani jo uspešno, da stari poslovodja Rzecki iznova veruje, »da dobri ljudje prej ali pozneje dobe pravico.« Ali ta dobra volja starčeva izgine prčcej, ko zvč, da prodaja Wokulski vso trgovino — zidom, »ki nas takd dušč, takd iztiskajo iz vseh mest, takd ,odkupujejo', da je res težava ž njimi.« Wokulski pa pravi, da smo si samf krivi, ako so židje taki. »Goneči vse, kar je boljšega, napravili smo umetni podbor in si najslabše vzgojili (III. 103).« Prodaja pa posel Židom, ker ga drugi ne bi kupili: bogati aristo-kratje dajo Židom denarje in jemljd odstotke od njih, ali sami nečejo tržiti. To boli tudi Wokulskega: dobro čuti, do jc visoki gospodi le orodje, nc človek. Tudi Izabelo bi mu dali, in Ona bi ga vzela, kakor säma veli, toda slobode svoje ne bi prodala. Prihaja k Leckemu, k nevesti svoji, ali — navadno je ni domä. Wokulski sanjari, a zid Szlangbaum dela, hotč prevzeti vse tržne posle njegove; »sanjarski poljski sistem se umiče židovskemu, ker so židje potrpežljivi in genijalni.t Takd sodi dr. Szuman, omikan žid, obsoja poljske moške in tudi ženske: »onč so vredne prav toliko, kakor moški; Wokulski bi mogel biti za deset let milijonär in moč v našem kraji, ali ker je zvezal usodo svojo z gospodičino Lecko . . . izgubi imetek.« Nevesta Izabela hitro pozabi Wokulskega, zaljubivši se v pustega italijanskega goslarja Molinarija. ki se pa ne zna ponašati in je končno v salonih in le zatd tudi zänjo — nemožen. Wokulski vidi in vč vse to — in prosi Izabelo, da bi smel nadejati se ter ji dä svoj »amulet«. L§cki, Starski, Izabela in nje ženin Wokulski se peljejo v Krakov. Lecki spi, Wokulski pa se dela, kakor bi spal in posluša, kakd se Starski roga njegovemu amuletu, katerega sta bila Izabela in on prej našla pri neki priliki, ko ga nista iskala, na prsih. Šele sedaj se odprd Wokulskemu oči. Izstopi na postaji, lčže pred vlakom na reise, ali odtegne ga stražnik. »Ko ga je vse izdalo, ostala mu je zvesta zemlja (na kateri je ležal), prost človek in Bog!« Vrne se v Varšavo in pčša čimdaljc bolj. Drugi delajo, vender tako, da je knezu, glavnemu članu društva za trgovino z Rusijo, preveč in da stopi iz društva, govoreč: »Kar sem delal, delal sem ne za dividendo, nego za nesrečni kraj . . . Hotel sem vlili v naš krog nekaj sveže krvt, nekaj svežih nazorov, ali priznati moram, da sem izgubil igro, in Wokulski ni kriv temu . . . Nesrečni kraj!« Wokulskega celd lepa in — ljubeča Wasowska ne more prebuditi. Hipoma izgine ta človek »široke duše, to budälo, poljski romantik.« — Govorili so le, da je kupil dva naboja — dinamita, in da je potem v neki podrtini, blizu katere so ga videli, dvakrat strašno počilo kakor sirela, in od štirih stranij podrtine so se razrušile tri. Lecki umrfe, a Izabela grč — v samostan. — Ali ni vse to nekoliko preromantiško ? Z jedne strani pisatelj priznava to sam, z druge bi vse to rad zapisal na račun fatalizmu: »Marijonetke . . vse le marijonetke! . . . Zdi se jim, da delajo, kar hotč, ali delajo samd, kar jim zapoveduje p roži na, takd slepa, kakor so säme . . .« Pisatelj torej meša tu dvoje, romantiško pretiranost čustev iu mireči — fatalizem nekako takd, kakor bi hotel kdo mešati ogenj in vodo. Zatd so v »Placdwki« značaji in dogodki bolj prosti, jasni, izraziti. V tem drugem romanu pa gospoduje ali romantiška pretiranost, ali pa dna mcglenost v risanji značajev, ki ne daje, da bi stopali pred nas živi ljudje, društveni tipi. — Ravno Izabela in Wokulski nista taka, da bi ju smeli imenovati tipiška. Druge osebe so se pisatelju bolj posrečile, ker niso — pretirane. Ali tudi tu škodi celotnemu vtisku in uživanju prav to, da Človek ne vč in ne čuti dovolj, ali so osebe vzete iz življenja ali pa so tudi le marijonetke, katere se sučejo po volji pisateljevi. Brez dvojbe so v romanu videti sledi opazovanja življenja iu človeškega srca, ali vse to ni tako pretkano in oživljeno, da bi bila slika jasno določena. Marsikaj je vpleteno, kar za oznako oseb in dogodkov ni potrebno. Tudi je kompozicija srima v tem malo srečna, da se prerado ponavlja »pamietnik starega subjekta«, kjer pripoveduje Rzecki dogodke, toda čitatelj bi pač rajši videl dogodke, kako se neposredno vršč v živi dramatiški povesti. Jezik je lep, dvogovor živ, Iagek, dasi v obče seveda ni dovölj karakteristiški. Citaje »I,alko«, mislil sem si večkrat, kako dobro bi bilo, da se je pisatelj ogibal <5nega anekdotskega značaja in nepotrebne obšimosti, ki celotni vtisek — le kvari. Marsikaj je mogel pisatelj narisati odločneje, n. pr. tudi misel o Poljakih, »že jestesmy narodem so marzycieli« (da smo ndrod sanjarjev, III. 2S2.) ali o Židih, »da bodo svet zavojevali in celo ne z razumom nego szachrajstwem (barantijo) in brezznačajnostjo (III. 291.) « Tudi po vsebini sta oba romana jako zanimiva za nas Slovence: prvi nam kaže borbo Poljaka na prednji straži, drugi pa borbe in neuspeh izvestno prav zatd, ker skozi romantiško meglo premalo sije toplo, oživljajoče solnce umetniške resnice, posnete iz življenja radosti in bojev. — Dr. Fr. J. Cele s t in. Priloga denašnjemu listu. Čestite p. n. naročnike uljudno opozarjamo na pri-dejanj »Imenik založnih knjig in zvezkov Narodne Tiskarne.« Listnica. — Miroslav P. Daleč ste posegli: k&r najživeje pripovedujete, kakd so Rimljauje ugrabili sabinska dekleta: »V potocih tekla kri nocoj V Tiberovo je vodo: Srdit Sabini bili boj So za devic usodo.« (Bralce svoje posebno opozarjamo na aliteracijo, ki se toli lepo sliši v poslednjih vrsticah.) »Vzel jc Sabinom mladi cvet Rimljan, devic cvetočih; Vzel cvetje je bodočih let, Vzel sadje let bodočih.« (Iznova moramo opozarjati na prelepo gradacijo v tej kitici.) »A to ni srčen bil Rimljan, In niso bili to Sabini —« strmd čakamo, kdo je bil vender dni grozovitnik — »Sovrag nevsmiljen in strasten Se bije s Slave sini.« Umejemo, primera je! Bog Vam jo oprosti! Vsekakor bi pa radi vedeli, kdo so vender te Sabinke, ako oni Rimljauje niso Rimljan je in Sabini ne Sabini? »Srcä in duha zmožnosti » Cvet<5 sam<5 v slobodi: Kdor te nam device vmorf, Zda nas tužni usodi.« Sabinke — dtfševne zmožnosti slovanske!! »In kakor jc Sabin boril Za svoj«? se dekleta: Slovanski narod bo se bil Za svoja prava sveta.« Kako ste nas prevarili, da sedaj sami ne vemo, kdo so dne nesrečne »d/vice«. Vender, bodisi! Ustreženo je vsem: Vam, da vidite »pesem« natisnjeno, nam, da smo jo prebili brez zlih nasledkov. Samo kos, v čegar žrelo smo vrgli pesniški Vaš greli, pogledal nas je neizrecno strupeno — siromak ni vajen takšnih založkov! — S. O. Žil, iznova nerabno; ptiča, ki bi nas ogreval, tudi ne poznamo doslej. Toda ker že prosite tako lepo, natisniti hočemo tukaj vsaj odlomek »Ob grobu«: »Spomin je venec revne roke In cvetje v njem — v očeh solzč, Trakovi — prošnje so globoke, A v sredi — revno je sreč.« Komur se to ne zdi lepo, temu ne moremo pomagati! — Gradovič. V sonetu so nam posebno prijali stihi: »Oj! grenek mi spomin, ki me vznemirja In ki se vedno mi v sreč povrne, Ko dan napoči, tiha noč pridirja.« Kako živo, koliko poezije! Posebno tista tiha noč, kt pridirja! — Fr. S—v.: Nerabno. Milanovič: Takisto. — Stanctinski (»Spancu«); Nc brez čustva, ali dokaj nedo-vršeno. — F. P. »Predraga! Več nc bom za tabo gledal! V samoti točil grenke bom solzč, Brez žene, sam h kosilu bodem sedal —« ubožec, kako se nam smilite! — Mihajl Antonjev: »Lež( na smrtni postelji Med mrzlim potom i vročino Priletna{!) starka z bolečino« — takova prostorna postelja ni karsibodi! — Aleksandrov (»Po nevihti«, »Pri mrtvaškem odru«): V tej obliki nerabno. — Zaradi preobilega gradiva smo morali za to številko odložiti več književnih poročil, toda priobčiti jih hočemo prihodnjič. „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. Oo kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. Oo kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo „Narodna Tiskarna" Gosposke ulice št. 12. v Ljubljani. Tiska »Nirodna Tiskarna« v Ljubljani.