Leto m, ste«. ISO. PAitnlna plačana v gotovini. V Celju, w sr ;{do fll. fulija 1923* Posamezna itev. I Din Glasilo Socialistične strank® Jugoslavije. Uhaja fazen ponedeljka In dn*va p« prarniku vsak dan. Uredništvo in upravniStvo: C e I j e( Stiossrnajerjeva ul št. 1, l. nadstropje, Naslov za dopise : »NAPREJ«, Ctlje, Ček. rač. št 11.95«. Starte mesečno..................20 Dinj zv, inozemstvo..................30 Din. Oglasi; prostor 1 X65 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, »icer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. .,Ne to, kar masa hoče, ampak kar potrebuje, ji dajmo!“ »Proletarec« prinaša v štev. z dne 14. jnn. zanimiv članek z gornjim našlo, v oni. Uvodoma se bavt članek s kongresom kino-industrialcev, kjer je postilja na poti - za dobičkom, ker proizvaja, le tiste filme;,, ki so razburljivi, sploh filme, ki jih masa hoče gledati. Kar masa hoče, to tudi za strašno visoko ceno dobi, »Na polju časopisja vidimo zopet to Pogubno tendenco. Masa »hoče« tekme in »šport«, zato ga ji opisujejo; hoče boksarskih pretepov in rokoborb, zato jih opisujejo; hoče opisovanja škandalov!, ^ato jih ji slikajo v vseh pikantnostih in vsa ljubavna pisma privlečejo na dan; če. jih ni, si jih reporterji izmislijo. Ameriški dnevnik, ki ne priobčuje reči v tem smislu, prične izgubljati naročnike; in tako ga konkurenca r e vol ve r-žurnalizma takorekoč pritira v umazane kanale. Tudi pri nas je ta stvar čisto na podobni poti. Ali publika res zahteva umazanosti, nizkotnosti, brezmiselne igre,. pretepaš-ke priredbe, opisovanja junaških, romantičnih roparjev itd.? Otroci nočejo šol. Ampak mi jih prisilimo v šolo. Torej dajemo otrokom ne kav hočejo, ampak kar potrebujejo. Kadar otroci odrastejo, so še vedno otroci,, in tedaj so baje upravičeni do tega, kar hočejo, ne kar potrebujejo. In ker imamo profilarski sistem, se jim res daje to, kar hočejo in se jih takorekoč prisili hoteti nekaj, kar bi v drugačnih razmerah ne hoteli imeti. Za kulturo je današnji Profitarski sistem poguben. In nihče ji bolj ne škoduje, kakor kapitalizem, nihče bolj ne ovira civilizacije, kakor današnja ekonomska uredba. Masa še ni zrela izbirati rned dobrim in slabim, ker ni napredovala tako daleč v svojem znanju. In to neznanje ■nase, to- nezrelost izrablja profitarstvo v grabljenje profitov. „Rodbinska knjižica44. Dobremu stvarniki) je legla senca nezadovoljnosti na lice. Obrnil se je k prvemu človeku in spregovoril otožno : »O, človek ! Nisem te ustvaril za jed in pijačo ; tvoj namen na zemlji je blag in vzvišen nad vsem stvarstvom. Vsa živa bitja izročim v tvojo oblast, prirodo in njena bogastva ti bodo služila, kralj -boš nad vsem, ker vidijo tvoje oči. Samo moje zapovedi izpolnjuj in moje besede poslušaj. Čuj, kaj je tvoj namen in kakšne so moje zapovedi. Pomni vedno in povsod, da si razumno bitje. Telo sem ti dal zato, da bo bival v njem duh in ne da se pasejo po njem živalske strasti. Um naj ti bo svetlo orožje, s katerim boš lajšal in sladil svoje življenje in se boril s prirodo tako, da te ne bo zatrla. Roke sem ti ustvaril za delo, srce fia za veliko ljubav do vseh živih bitij. Cilj, kaj ti zapovedujem ! Ne ubijaj, ne sovražene laži, ne zatiraj, ne izkoriščaj! Živi tako, kakor da bi mo-raf'danes’umreti, delaj in bodi plemenit in usmiljen tako, kakor da bi bilo tvoje življenje večno.« Stvarnik je nekoliko prenehal in človek je porabil ugodno priliko, da mu znova potoži svoje gorje. »Gospod,« je dejaj, »pravim ti, da sem lačen in žejen ! Čemu mi tvoji nasveti, ko pa nisem še niti okusil Pričnite v enem ali drugem mestu izdajati socialistični dnevnik, ki bo urejevan, kakor je za maso potrebno. Ali ga bo masa podpirala r Ne! V Ameriki imamo precej dobrih angleških revij. Ali jih »masa« naroča? Ne. Imamo socialistično stranko in druge delavske organizacije. Ali masa sili vanje? Ne! Ampak masa podpira revolver-žurnale, čita s slastjo vsakovrsten šund, se opaja z najslabšo literaturo, razne magazine naroča v milijone izvodih, sili v Ku Klux Klan, v razne legije, v fašizem, napolni vsako areno., kjer se vrši pretep boksarjev in plačuje za to srečo visoko vstopnino, toda v socialistično stranko ne sili, socialističnih shodov ne poseča, dobre literature ne čita. o pravi umetnosti sploh nima smisla. Masa ni nič drugega kakor odraščal otrok; drugi mislijo zanjo, drugi jo vladajo,, drugi io pošiljajo na bojišča v korist drugih, drugi jo izrabljajo pri delu v prid drugih, drugi ji postavljajo kandidate in masa jih izvoli v korist drugih, patriotična je po naročilu v korist drugih, gradi za druge, kajti masa .ie razposajen otrok, ona je še mladoletna in zato jo v Ida jo tisti, ki ji dajejo to, »kar masa hoče«. Treba je, da sc sprijaznimo s tem dejstvom. Tega, kar ona potrebuje, noče, dokler so tukaj močni elementi, ki ji nudijo to, kar ona hoče. dasi se masa nc zavetji!:, kaj pravzaprav hoče. Profitarski sistem se igra z instinkti mase, hi (i hočejo to. kar se ii daje. Kar nudimo masi mi, bi moral zahtevati njen razum, njena zdrava pamet, ki pa na nesrečo še ni zdrava. Mi smo manjšina, ker apeliramo na razum mase; vladajoči sistem je večina, ker se igra z instinkti mase. Drugačc-si ne morete tolmačiti, zakaj se masa bran! tega, kar je zanjo dobro, pa jemlje to. kar ji je škodljivo. Socializem uči ljudske množici''; vladajoči razred jih zavaja, napaja s patriotizmom, nudi jim igre, časopise in literaturo, ki 'apelira na njene instinkte, na barbarske instinkte katerih se je civilizacija komaj dotaknila. Socialisti ne moremo nuditi masi sladkosti življenjn. Potrpi, najprej jelo, potem delo.« Dobri stvarnik se je vrnil ves potrt v raj. V tem je bil koncert utihnil in živali so dremale v senci košatih dreves. Srečal je opico in to ga je nekoliko razvedrilo. No, si opravil, kar sem ti svetovala ?'< »Ah, je vzdihnil stvarnik in solza mu je zdrsnila po licu. »Sem in nisem. Mislil sem, da bom kronal vesoljstvo, pa sem si nakopal novo nesrečo. Komaj je odprl usta in že kriči: jesti in piti mi daj. Ne vem, kako naj mu izročim v varstvo vse moje živali. Pojedel jih bo in zemlja bo zopet gola. Opica ga je pogledala, pokimala z glavo in zlezla slonu na hrbet. Minilo je nekaj dni. Dobri stvarnik je hodil po rajskem vrtu s povešeno glavo; živali ga niso veselile in kesal se je, da je sploh ustvaril življenje. Človeka ni bilo nikjer. Stvarnika je začelo skrbeti, če se mu ni kaj pripetilo. Odprl je rajska vrata in zaklical v praznino : »Halooo, ho, hooo! Človek, kje si?« »Mm, mm,« se je oglasilo nekaj v bližnjem grmu, kakor da ne more glas iz grla. Stvarnik je stopil bližje in zagledal človeka, ki je požival zadnje ostanke zadavljenega koštruna. »Tako torej izpolnjuješ moje zapovedi? Kaj sem ti rekel? Mar je to o, kar ona hoče, taki kakor je danes; vajti če bi ji, ne bi bili več socialisti. Na-tt listi ne morejo biti taki, kakršne masa loče, kajti če bi jih hotela, ne bi bili več socialistični listi. Mi smo učitelji mase. Mi jo pripravljamo na revolucijo v glavah. Duševna zaostalost, plitkost izobrazbe, to je, kar uirakterizira današnjo maso. In tisti,, ki io kontrolira, vlada. Tako, kakor je, jo ni ne moremo kotrolirati, niti jo nočemo kontrolirati. Raditega hočemo maso, ki ne bo več masa. ampak družba mislečih človeških bitij. Samo v taki družbi bo socializem mogoč. Zato pa socializem ni vprašanje enega dneva ali ene; noči. ampak vprašanje dolge evolucije v glavah ljudi.« Da bodo videli tisti, ki pravijo: »Ne tako! Z delavci je treba biti identičen, vse mu moraš dovoliti! kleja socializma zahteva strogosti in ne »dobrih src«, še manj pa takih, ki potem svoja dobra dela drugim očitajo iu se na nje sklicujejo. Politične vesti* * V nedeljo je bila na dvoru pod kraljevim predsedstvom seja ministrskega sveta. Na dnevnem redu so bila različna važna vprašanja, n. pr-: kdaj bo kralj odpotoval, kdaj bo razpuščena narodna skupščina in tako dalje. Narodna skupščina bo do 25. tni. končala razpravo o uradniškem zakonu in bo potem počivala do 20. oktobra, ko se bo sešla k rednemu zasedanju. v Naši dolgovi v Angliji, ki jih je najela bivša Srbija v svrho nabave, vojnega materiala na solunski fronti, znašajo tako nekako II milijonov angleških funtov. t. j. okoli 4 miliardtv Med Jugoslavijo In Romunijo se je obnovila za nadaljna 3 leta zvezna pogodba, ki je bila sklenjena 7. VII. 1921. Ta zveza ima obrambni značaj v zaščito trianonske in neully-ske mirovne pogodbe. * Smrtne obsodbe. Vojaško sodišče v Carigradu je obsodilo na smrt 17. oseb, ker so glasom obtožbe pomagale Grkom pri zasledovanju Turkov tvoj namen na zemlji, da se ktatiš po grmovju in ubijaš moje nedolžne živali ? Sramuj se!« Človek je obliznil okrvavljena usta in spregovoril : »Hvala tebi, da si mi dal ostre zobe in krepke roke. Pravkar sem se do sitega najedel, sedaj pa hitro še lonec dobre pijače, potem bova pa govorila o namenih in pomenih.« In potegnil je iz grma glinasto posodo z umazano tekočino, ki jo je v eni sapi izpraznil do dna. Ko si je obrisal usta in poravnal po trebuhu dlako, je nadaljeval zadovoljno : »Tako, vidiš, dobri moj stvarnik, sedaj se pa lahko pomeniva. Nič se nikar ne jezi, da me ni bilo tako dolgo blizu. Tebi je lahko. Stojiš na zemlji, glavo imaš na solncu, z desno roko držiš Jupitra, z levo objemaš Venero, ješ vseniirne ideale, piješ vesoljne zakone in zdi se ti, da bi tudi jaz lahko živel, če bi odpiral usta in migal z ušesi. Pa ne morem, prav res, da ne morem. Zato pa rajši zadavim takole skrivaj kako živalico, potegnem iz dupla sladkega meda in takoj mi od-leže. Zato pa se seveda ne bova prepirala. Vsakemu svoje in ob pravem času. Samo nekaj ti pa zamerim in če dovoliš, sem celo užaljen. Prevaral si me, prikrajšan sem za celo polovico. Da, da, res je tako. « (Dalje prih-) v Bejkosu. Obsodba bo izvršena 12. t. m. 0 diskusijah. Kdo je za diskusije in kdo je proti diskusijam. Petkova številka »Napreja« je prinesla notico o diskusijah. Koren je izjavil na obeli sestankih v nedeljo (v Celju in Štorah), da je tista notica laž in dia Je pokrajinsko tajništvo povsod preprečevalo diskusije, kjer je Je moglo. Predno odgovorimo na zadnji očitek,, povemo še svoje mnenje o diskusijah. Diskusije imajo to dobro stvar, da poučujejo delavstvo o važnih vprašanjih, ki se tičejo socializma, iu to enako v gospodarskem, strokovnem, političnem iu kulturnem pogledu. Udeleževati se dikusij je dolžen vsak razredno zavedni delavec brez razlike spola in starosti,, vsak ima pa s tem tudi pravico se jili udeleževat; nikomur torej ni dana pravica. diskusije zabranjevati posameznikom. ki sc slučajno ne strinjajo z njim. Ce odbor organizacije, kj ima 256 redno obračunavajočih članov, sklene spremeniti prostor za diskusije, je njegova dolžnost, da o tej izpremembi obvesti vse člane., ne le tiste, o kafeirih tipa, da bodo vsaj indiferentni, neodločni. Ker je precej težko in zamudno obvešča- li vseh 256 osebno, je najprimernejše, da se naznani taka važna izprememba v tisku, to pa še posebno takrat,. kadar imamo dnevnik, ki nosi podnaslov »Glasilo SS.I« in ki jel torej dolžan taka naznanila organizacijam SSJ objavljati brezplačno. Dnevnik bi bfl obsojen od vse socialistične javnosti, če bi takega naznanila ne objavil, zato se kaj takega tudi še nikdar ni zgodilo1. Znano je n. pr. v kakšnem boju je bil prejšnji tajnik »Svobode«. Ne le da je bil Kocmurjevec n odgovorni urednik Zarjet. ampak je imel tudi žalostni pogum, da je povedal nn polna usta, da ne stoji na temelju razrednega boja. In ta mož je prinašal v »N'a-prejevo« uredništvo objave za »Svobo do« in »Naprej« jih je objavil. Če torej kdo misli, da bi »Naprej« ne izvršil svoje dolžnosti, se zelo inotl in za to svojo zmoto nima opravičbe. Pa tudi če bi upravičeno mislil tako, bi bilo vendar trebai. da naznanilo pošlje in čaka. da se »Naprej« res pregreši, potom šele naj nastopi proti krivcu (ne. prot! »Napreju«. samem, ampak proti tisti osebi. ki je pregrešek zakrivila!). Da krivec v takem slučaju ne bo ušel zasluženi kazni, je gotovo, tem bolj. ker ima »Naprej« nalogo podpirati sploh vse izobraževalno delo. Če je tako in če izprememba prostora za diskusije ni bila naznanjena n redništvu »Napreja«, pomeni to, da je bila diskusija namenjena samo eni struji in da se je drugi ne bi smeli udeležiti. To pa je tisto, kar smo hoteli ugotoviti. Proletariat se mora zediniti. Toda najprej se mora zediniti pri diskusijah, potem šele pri volitvah, ne pa narobe. Vsi delavci imajo pravico poslušati obe ali celo vseh 10 plati zvona, da spoznajo resnico. Resnica pa ni klobasa, in laž ni kamen, da bi se bilo lahko na prvi pogled odločiti! Komaj odraste.otrok materinim prsam, že razločuje: to je klobasa, to .ie kamen. Glede resnice in laži pa stoji še sivi staiček pred nerešeno u-ganko. pa ne samo starček analfabet, ampak tudi učenjak. Kajti resnica Je mnogokrat trda bolj ko kamen in boli bolj ko kamen, kadar prileti nepričakovano \ glavo in vendar je resnica, vendar ima hranilno vrednost, bolečina bo kmalu minila, hranilna vred- nost pa bo ostala! Nasprotno pa je laž večinoma podobna sočna ti klobasi; mnogokrat * posebno če je ženskam namenjena — še še s cukrčkom potresena-Če ti -prileti v glavo, te nič ne boli če jo vidiš leteti, jo skušaš ujeti v roke, in dobro se ti zdi, če si jo vjel. Toda gorje ti. če jo sneš, ne da bi jo razparal, podu-lial in preizkusil. Obležala ti bo v želodcu, ker je strupena redilne vrednosti pa nima prav nič. Med resnico in lažjo je pa mnogo mešanic. Tako n. pr. zmota, če pravi dr. Kortin, da je naš tajnik terorist, je to laž, pravcata strupena klobasa. Ce pa pravi tako delavec, ki že 3 leta ni čital »Napreja« in misli, da je »Naprej še vedno Kristanov, kakor je bil takrat, zdaj pa želi zopet vstopiti v stranko, ker vc, da brez organizacij ne bo zmage, pa mu ta tajnik pomoli pristopno izjavo, delavec pa je noče podpisati, češ, da je že star član, tajnik pa nima mnogo časa, ampak mu kratko pomoli pravilnik, češ, tole poočitaj, če se strinjaš vstopi, 6e ne, pa čakaj, da te rešijo Stefanoviči in Radiči in Pašiči in drugi preroki in njih bogovi, če tak delavec potem izja- vi da je naš tajnik terorist, to ni laž, ker res misli, da je terorist. Samo zmoia je to. Mešanica med klobaso in kame nam. Njegov očitek terorizma ima svojo redilno vrednost, kajti res je. da je nekaj terorizma zraven,samo da ta terorizem ne izhaja iz tajnika, ampak iz zavednega proletariata, ki je sklenil ta teroristični pravilnik, dtf se ubrani pred raznimi švigašvagami, ki so prej lahko prodajali proletariat^ dokler ni bilo pravilnika, ki ga pa zdaj ne morejo več prodajati, ker se morajo vsi brez razlike držati tega pravilnika. Ker ta delavec ne pozna naše zgodovine zadnjih 3 let, zato tega ne ve, zato ne loči pravilnika od tajnika, zato meče resnico pravilnikov ega terorizma kot kamen laži v glavo tajnika, ki ima dolžnost izvrševali pravilnik in ki bi bil takoj od vseli organiziranih proletarcev obsojen, če bi tega pravilnika »e izvrševal! Premislite razloček med tem delavcem in dr. Korunom, potem boste razumeli, da je velikanska razlika, kadar govorita oba popolnoma iste besede: tajnik je terorist. Težko je ločiti laž od resnice in n lozofija pravi, da je to sploh nemogoče izvršiti popolnoma,, absolutno resnice sploh ni. Spoznanje se izpreminja, zato se morajo izpreminjati tudi pravilniki. Zahtevajte izprememb, pripravljajte Iz-premembe — ampak sami jih pa ne smete delati, počakati morate, da pride proletariat na kongresu zopet skupaj in jih skupno izvrši. Kdor hoče pravilnik izpreminjati sam, ta ne priznava soci-1 alistične družbe, ampak hoče 'da sc izvrši njegova volja. Posameznikova volja Je pa lahko najboljša, vendar pa pri socialistih nič ne velja, dokler je družba nc prizna. Na diskusijah ima pa vselej pravico svojo voljo in svoje spoznanje razlagati. Na diskusijah se nič ne sklepa, tam se samo debatira. Na diskusijah se teli laio in preizkušajo klobase in kamni, resnice in laži, ki so vselej zmešane v mešanico, kakor smo prej pokazali na zgledu terorizma. Samo en pogoj Je: mir mora biti, da se lahko mirno sortirajo klobase od kamna. V razburjenih časih morajo biti še celo medklici pre1-povedani, da pa ne govori ves čas samo eden, se priporoča omejitev govornikovega časa, n. pr. na deset minut, če je dovolj takih, ki žele govoriti, čim več jc takih, ki žele govoriti, tem bolje jc, kajti pridige so dolgočasne tudi takrat, kadar so dobre. Sovražniki diskusij so predvsem vsi tisti, ki k diskusijam ne hodijo. Sovražniki so jim nevede, toda trajno. Težko bo izpreobrniti jih. Posebno težko pa, če bodo tisti, ki k diskusijam hodijo, zaradi svojih osebnih nagnjenj razdeljevali obiskovalce na več sočasnih diskusij, tako da nikjer ne bo drugega nego pridiga. Prav posebno pa še takrat, če jim bo proletariat verjel, da delajo to razdeljevanje zaradi zedinjevanja . . . Najboljša diskusija je »Naprej«, ker ga čitajo vsi z leve in desne iu ker nihče ne more več svojih besed utajiti, če so natiskane. Pa čeprav je celjski okrožni zbor soglasno sklenil, da se »Enakost < ne sme ustanoviti, je bila vendar ustanovljena in zdaj smo morali še celo dopis iz Celja čitati v njej. Pa vendar sc Koren nc more pritožiti, da bi kdaj »Naprej« odrekel objavo njegovim vrsticam! Dokler je kdo član stranke, ima vsak pravico povedati v »Napreju« svojo mnenje, edino to zahtevamo, naj svoj članek tudi podpiše; odrekli smo to samo Čebularju, pa še to v soglasju s Korenom in z izrecno pripombo, da objavimo, če na vsak način hoče. Mj pravimo: čitajte vse, poslušajte vse, potem pa storite, kakor za prav spoznate. - Klerikalci pravijo: čitajte katoliško I časopisje,, poslušajte katoliške govornike, drugega pa ne čitajte in nc poslušajte nič. prav nič. ker je hudičevo seme. Kdor je klerikalec, naj gre h klerikalcem, kdor je naš, naj se krega z nami v našem časopisu in na naših skupnih diskusijah. Hudičevo seme jc spoznanje. Kdor se boji spoznanja, ni naš. Razijo« r »Slovenec« kliče v svoji 152. številki pod naslovom »Štajerske novice« in podnaslovom »Shod delavstva beograjski vladi ob 12. uri ; Dovolj je obečanj, dovolj papirnatih obljub I Mi hočemo kruha ! Vi poslanci pa nam stojte trdno ob strani, mi smo vaši i. t. d. Tako je baje govoril neki delavec v Mariboru. Slovensko ljudstvo pa bi najrajši zakričalo : Goljufivi farji, ko-ritarji in zajedalci svojih volilcev : izpolnite svoje obljube, ki smo jih žrli cel čas pred volitvami in ki ste jih mazali na nedolžen papir, dajte nam poStenje, ne pa hujskarij. »Slovenec« končava poročilo: »Delavsko gibanje v Mariboru čvrsto napreduje. Delavci, ali imaste res toliko, da boste širili trebuhe Koroščevim podrepnikom. Saj ste ga že Korošču dovolj napolnili ! r Kuko so pobirali podpise za Korenovo resolucijo? Zaveden sodrug je izjavil na nedeljskem zaupniškem sestanku v Celju in ko so mu hoteli besedo »popraviti« jc ponovno potrdil sledeče;, češ, jaz se nc dam: »Prišli so k meni: Ali si za Korena, ali si za Bernota? če si za Korena, podpiši to resolucijo.« K zgodbi o tej umazanosti jc dodal dotični sodrug še to: »Gibanje ni zaradi Korena tu in ne zaradi Dernota.< In vendar ne gre dotični sodrug za pravim zedinjenjem, za z-edinjcnjem po pravilniku, ki nam daje možnost vedeti, kdo sem jaz in kdo si ti! Ampak tisti sodrug bo tudi do tega prišel, ker je poštenjak in delavec, ki ue bo hotel nositi svojin grošev in dela v stranko za bogove. , r » e tri dni« Pred tremi dnevi so francoski zrakoplovi sipali nad Kruppovimi delavnicami deževje listkov s tajnostnimi napisi: Še tri dni, Dan pozneje so imeli podobni listki, ki so jih ravno na tak način pošiljali v Po-ruhrje, napis : Še dva dni. Prebivalstvo je vznemirjeno in ne ve, kaj pomenja-jo te tajnostrie pošiljke. r Pri Kantonu na Kitajskem so ro parji napadli vlak, pobili enega oficirja in več vojakov, ujeli 19 plemenitih Kitajcev in zaplenili 50.000 dolarjev. r Viljema Bčluna »Spomini«. V Monakovu je izšla knjiga v madž. jeziku: V ognju dveh revolucij. Ker vsebuje knjiga mnogo zanimivosti kot dodatke k razkrinkanju Hortijeve bande, jo je madžarska vlada seveda obdarila z debitom ali prepovedjo uvoza. Knjiga bo izšla v kratkem tudi v nemškem prevodu. r Predsednikom sveta ljudskih komisarjev sovjetke unije je bil enoglasno izvoljen Lenin. Za ljudske komisarje so izvoljeni: /.a zunanje zadeve Cičerin,, za vojno Trocki iu za zunanjo trgovino Krasili. r Izšla je v založbi Dunajske ljudske knjigarne Otto Bauerjeva knjiga »Die Osterreichische Rcvolution«. Bauer je posvetil svojo knjigo zaupnikom avstrijskega delavstva. r Avstrijska republika bo izplačevala vojna posojila. Nekateri sploh ne bodo reflektirali na vrnjeno posojilo ali Pa obresti, pač pa bodo obdržali zadolžnice v spomin na to, kako so Habsbur-govci s svojimi ministri in generali ljudstvo minirali. s Okrožna konferenca SSJ se bo vr. šila v Brežicah to nedeljo zjutraj v gostilni Oruboškovi. Radi brezprimernc važnosti dnevnega reda naj pridejo vsi zaupniki iz brežiškega okrožja. — Predsednik okrožnega odbora. v Delavska telovadna enota Je v Celju torej že ustanovljena. Ta četrtek se že otvorijo redne vaje in sicer ob 7. zv. v mestni telovadnici (Mestna meščanska šola. Vodnikova ul., nasproti 0-krožnemu strokovnemu tajništvu). Lepo število članov in članic se je udeležilo ponedeljkovega ustanovnega zborovanja pri Janžeku. Pevski zbor »Naprej«, ki ima med svojimi čani mnogo tclovadcev. nam je prišel! zapeti, s čimer so se zvezale vezi, ki nas bodo v v bodoče vezale pri skupnih prireditvah. Naša telovadna enota mora postati še močnejša, nego se je pokazala na ustanovnem občnem zboru. Zlasti žensk mora priti še več. O naraščaju pa sploh še ni govora,, dokler se proletarski stariši ne bodo zavedli, da imajo otroke in da so zanje dolžni skrbeti. Priglase za nove člane, članice in naraščaj sprejemata še vedno ss. Arnšek in Kocjančič vsak dan v »Naprejevcm« uredništvu in s. Leskošek v strokovnem tajništvu v Vodnikovi ulici. Nadalje sc bodo sprejemali pri vsaki telovadni uri. to je ob ponedeljkih in četrtkih od 7. zvečer dalje v mestni telovadnici. Ampak bolje jc, da ne pride, kdor nima resnega namena o-stati in se podvreči strogim disciplinarnim določbam.' ki morajo v telovadnici vladati. V novi odbor so bili izvoljeni: s. Tomc kot predsednik, dalje ss.: Sch\veiz.T. Vcrnig, Kranjc, Henrik Leskošek. lonak in sodi užicc Anica Srebo-čanova in Onzejeva. Novemu odboru, ki se ho podrobneje konstituiral še ob priliki prve telovadne ure, želimo mno-go uspeha in delavnosti, da postane Celje eno izmed središč delavske telovadbe, odkoder se bo tu razširjala na vse strani v okrožje in odkoder bodo izhajale vedno nove iniciative. Komu ho utrinki namenjeni ? Znano je reklo: Kdor se čuti prizadetega, se oglasi! Tako sc je na »zaupni-škili sestankih« oglašal tudi s. Koren, ]