GLAS SVOBODE 8ix)vknbki trdni k 56* Kommi IhUTINi Glas Svobode. QLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. slovhkio weekly IW»» To Imum O* Taa l~t»oiiu>« Oi.i—m "OD BOJA DO ZMAGE"! ^ ^ 'KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 1 Chicago, 111. 6. januvarija 1905 Leto IT ■ — ■■ — Slov. delav., Amer. Koledar. Je ravnokar izšel z Jako zanimivo vsebino. Poleg koledarja, so tudi podatki o ameriški meri, poŠti, a meriški ustavi In osebnih pravicah. Na prvi strani je pesmica "Dvem". Potem razni spisi: Anton Orablovic in In Memoriam. Nadalje d ve povesti in črtica: Povest • dobrem kralju in dobrem Ijud-stvu, Slovenec mej Mormoncl in Morje. Zanimiva sta tudi zgodovinska spisa: Noč sv. Jerneja a. li krvava svatba in Jan lius. Te. mu sledi znanst\ena razprava: Osrčje naše zemlje. Zatem je zopet kritika o ameriških nezgodah pod naslovonvDežela katastrof". Jako dober je tudi spis o razvoju gospodarstva, ker pisatelj živo slika kako se gospodarstvo iz e-nega razvija v drugo.Nadalje ječr-tica iz živ Ijenja VazlHja Jakzaka, profesorja obsojenega v dosmrtno prognanstvo, v Sibirijo: Muke prognancev v Sibiriji. Koledar Je okrašen z raznimi slikami. Cena mu je le 2Sc. Ta Koledar je jako primerno novoletna darilo za svojce v stari domo-vini. f Slovenski, delavski, ameriški ••Koledar" se dobiva pri up|*avni-fitvu "Glas Svobode" in vseh prodajalcih, ki so razglašeni vjlUtu. Razgled po svetu. Iz rusko'japonskega bojišča. Sigra je končana. "Port Arthur je po junaški obrambi padel, ker je primanjkovalo živeža, streliva in vojakov. Prodno' so Rusi izročili Japoncem trdnjave, so pognali vse forte in bojne ladije v zrak. Male torpedovke so pa ubežale v Cifu. Obleganje Port Arthurja se je pričelo skoro pred II. meseci. V trdnjavi je bilo 40,000 vojakov, v luki pa močno brodovje. To bro-dovje je uničeno, posadka se je pa znižala na 15,000 mož. Poveljnik malih ruskih torpe-dovk, ki so priplule v Čifu je izjavil : "Posadka se je borila pet dni in pet noči. V nedeljo so bile moči izčrpane do skrajnosti. Vojakom se je čitalo na obrazih, da so izmučeni in iztradani. Barva na njih licu je bila podobna svincu. Ako jih je kdo nagovoril, so odgovarjali nerazumljivo. Strelivo za puške in topove je skoro popolnoma pošlo. Ako bi bili Japonci naskočili forte, bi se morali vojaki braniti le z golimi bajoneti." Koliko ljudi je moralo umreti radi Port Arthurja? Japonci so izgubili približno 50—60 tisoč mož, Rusi pa nad tisoč. Ali ni to groza? Ali ni to udarec današnji kulturi v obraz? S tem, da je general Stoessel izročil trdnjavo Japoncem je prepre-nadaljno klanje nedolžnih ljudi. ski general Nogi je odločil za ^leljek zadnji naskok. Ali do j \nrišlo. Na novo leto so k.ici tri forte. Sedaj je u-lel general Stoessel, da je nadalj-, bojevanje brezuspešno in odločil je cA 9 uri zvečer izročiti Japon-"Gibraltarft na Daljnem Vzto-,Vto svrho sta poslala general togi in Stoessel pooblaščence v 5u-ki so se dogovorili glede .^itulacije. Maršal Jamagata je sporočil br-1 zojavno Nogiju, da mikado želi, da I se generalu Stoesselu izkažejo vse [vojaške časti. Na Japonskem vlada vsled kapi-je Port Arthurja ogromna ra-Japonci so Aekom desetih let il [ulacije zasedli dvakrat to trdnjavo. Pred 'desetimi leti je morala mala Japonska, škripaje z zobmi privoliti v vse, ker so jo Rusija, Nemčija in Francija osleparile za njeno zmago. Od istega časa so sc Japonci pripravljali za nov boj. In danes je oficijelna Rusija v Aziji blamirana — ne ruski narod, ki se bori za svojo svobodo, ki bije 1 juti boj z cari-ztnom, avtokracijo, z lopovi, roparji in rabelji, ki davijo naš bratski narcxP^ Avstrija. Ministerski predsednik pl. Kocr-ber je dal cesarju svojo ostavko, katero je cesar sprejel. Na njegovo mestd pride ^wl Gatttsh pl. Frankenthurm, zagrizen klerikalec in nasprotnik vsac/ga napredka. NazJulnjaška-golazen in klerikal-,ci bodo zopet ,v Avstriji nosili glavo pokonci. Ali mi upamo, da ne dolgo. Ako l»do te gospode skomi-nale po časih, ko grmade svete so planite le v proslavo božjo, tedaj jim bode zavedno delavstvo v Avstriji povedalo,- da njih skomine ostanejo le skomine, druzega pa nič. Kitajsko. Taotai je dobil iz Pekinga lialog, da naj zahteva, da mu ruski konzul izroči mornarje, ki so dne 15. dec. 1904 umorili necega Kitajca, s katerim so se prepirali radi voznine. Ako bi sc konzul ali poveljnik kri-žarke "Askold" branil ustreči tej želji, tedaj smatra kitajska vlada tako postopanje za kršenje nevtra-litcte in ruske ladije morajo osta-viti takoj luko. Belgija. - Tu je razsajal hud vil\ar. 4 osebe so izgubile svoje življenje vsled viharja. V Antwerpcnu so se raztrgale verige pri dveh angleških parnikih, koja je potem vihar treščil ob belgijski parnik "Sambre"'. Maroko. Sultan je povabil francozkega konzula iz Feza k sebi in mu povedal, da je preklical odslovitev fran-cozkc vojaške komisije. Zajedno je tudi prosil sultan, da naj francoz-ka diplomatična komisija nadaljuje svojo pot v Fez. Rusija. V Baku so zastavkali vsi petro-lejski delavci. Situvacija je zelo resna. Električna centrala, tiskarna, borza vse je zaprto. Promet na pouličnih železnicah je ustavljen. Gosposka je pa od vseh strani osredotočila biriČe in vojaštvo, da jih ob priliki spusti na delavce. Iz Petrograda se poroča, da mislijo dame iz "najvišjih' krogov ustanoviti rusko-japonsko ligo, v katero bodo sprejete tudi Japonke. Namen lige je pospeševati agitacijo za mir. Vsi ruski časniki se pečajo sedaj z afero Aleksandrovskija, ki je bil prisiljen iztopiti iz vodstva "Rdečega križa" radi sleparstev, ki so se vršila v tem društvu. Qd 120 zavojev, ki so bili odooslani na Daljni Vztok, jih je izginilo po poti kar 100. Chile. Mornarji ukrcani na bojnih ladjah Zdr. drž. so se v Valparaisu zopet napili, potem' pa razgrajali kakor divjaki. Isti dogodki; ki so sc vršili v Benetkah in Trstu, sc ponavljajo zopet v Valparaisu. Kmalu bode ves kulturni svet prepričan, 'da so mej vsemi vojaki stric Samovi najbolj surovi in neotesani. Serbija. Družina Karageorgievičev se je kmalu uiivila v kraljevsko ulogo. Sedaj ima že svoje lastne škandale. Princ Jurij je te dni naglo odpotoval iz Belgrada. Neki zaupnik kralja Petra I., njegovega očeta je brzo potoval za njim na Dunaj in posrečilo se mu je pregtWoriti nade-•ir nca, da se je vrnil v deželo njegovih prihodnjih podanikov. Ali princ se je )p nerad vrnil k svojemu očetu, kajti na Dunaju živi neka nevka, ki je v nekaterih vročih trenotkih princu ljubša, kakor trudapolno vladanje v Serbiji. Ta dama je bila preje angažovana na nečem belgrajskem gledališču. Na najvišjo željo, je pa obrnila Serbiji hrbet. Pripovedke o igralkah, v katerih igra kak princ ulogo, so ravno tako potrcbtie na vsakem dvoru, kakor vojaki, policaji, najboljši zaščitniki kronanih glav. Ako hoče človek pametno in modro vladati svoj narod, potem se mora v ljubimskih zadevah vaditi že v mladih letih, ako hoče kedaj jKJstati enak angleškemu Edvardu VIJ. in belgijskemu Leopoldu 11. Kanada. Anglija, ki čestokrat ponosno trdi, da je največ pripomogla, da so prišle človeške pravice do veljave, tiči v nekaterih stvareh še poginoma v srednjem veku,- glede kazenskega zakonika. Sedaj bode v Kanjfli obešen 14-Ictni Ako otrok končati na višinah, tedaj tno ramo tudi priznati, omagača. In sicer nikogar druzega kakor g. James M. Bek, advokata "Standard Oil Co." Mi priznamo, da je g. Beku znano, da trusti vsaki dan kršijo zakon. Mi ne dvomimo o tem. Ravno tako pa lahko dvomimo, da bode g. Bek kaj ukrenil, kar bi škodovalo monopolom in trustom, ' da bode najbrže hodil po poti drž. senatorja Knoxa. Advokat "Standard Oil Co." uničevalec trustov. No, boljše zaušnice 111 mogel dati "ljudski junak" Roosevelt ameriškemu ljudstvu. Kapitalistična norosti Trgovci in farmer j i v južnih državah so sklenili, da bodo sežgali 2 milijona,bombaževih zavojev, da s tan preprečijo znižanje cene bombažu. Vsaka država bode nekaj prispevala k novodobnemu autoda-feju.. V Clay Co., Ga., so že pričeli. V Fort Gaines so sežgali 3000 zavojev. Drugod jim bodo sledili. Tako yfziganje se vrši slovesno, U atcrofiui prisostvuje velikanska mn<*ica ljudi. Sli tako uničenje pridelkov se ne vrl^prvikrat. Kolikokrat so kmetje aCaliforniji že vničili svoje poljske pridelke, da so obdržali vi-fcene. All ni to narobe svet? hodijo lačni, žejni in razca-svetu, pridelki se pa vniču-jih ljudstvo ceno kupiti ne Uniformiran morilec. Policist Mc Laughlin je v New Yorku pod obtožbo, da je umoril nočnega čuvaja John M. Patterso-na. Državni pravdnik se je izrazil naslednje: "Dne 27. maja m. 1. je Mc Laughlin brez vzroka pobil s cq>ccm John Pattersona na tla. Patterson se je temu napadu postavil v bran. A tu je policaj potegnil revolver in dvakrat lahko ranil Pattersona. Patterson je- hotel ubežati, a tu ga je policaj z revolverjem pogodil v hrbet. Patterson je umrl dne 6. jun. m. 1." Ta policaj je tudi obtožen, da je dejanski napadel reporterja Rob-binsa. Brezposelni natakar, ki je pričal proti polka ju Artur Mallonu, ker je umoril Rolcrt Brennana, je; bi! vstreljen pred gostilno v New Yorku, pred katero je policaj ustrelil LSreikiiana. Zadnje besede nesrečnega natakarja so bile: "Kdor priča proti policajem, lahko mirno pričakuje svojo smrt." Obtožen trust. Generalni drž. pravdnik je pri zveznem sodišču vzdignil tožbo proti t ms tu za izdelovanje papirja. 25 tvornic se je združilo v močno zavezo, da bi pri prodaji dosegli jedhotine cene. S tan so kršili zakon-proti trustom. — Neverno, če Ixx'e kaj kruha iz te moke. Star pregovor se glasi: Vrana vrani ne izkluje oči! Iz dežele lopovov. Demokratje so prosili pri višjem sodišču, dn se sestavi nepristranska komisija, ki naj bi preiskovala glasove, ki so bili oddani v Denveru. .Senator Patterson, demokrat je izjavil: "Mi smo izročeni na milost in nemilost Peabodyu. Peabody je odstranil zakon in vlada kakor tiran." Alva Adams, po demokratih izvoljeni guverner je izjavil, da ima najmanj 20 tisoč glasov večine. VColoradi se dap za dnevom gode pod krinko zakona najgrše lopovščine, kljub temu bodo pa še nekateri nevedni ljudje trdili, da se v Coloradi spoštuje zakon. Sramežljive Američanke? V imenu svete morale so ženske v Topcka, Kansas, oblekle vse nage sohe in podobe v tamoŠnji javni knjižnici. Znamenitega angleškega učenjaka dr Johnsona je nekdo vprašal vspričo nagih podob: "Ali ne menite, da so te podobe nespodobne?'" "Ne", mu je odgovoril učenjak, "ali vaše vprašanje je nespodobno." To je najboljši odgovor takim moralnim Kafram. Podobe in sohe, katere so ustvarili umetniki po človeški podobi niso nespodobne, pač so pa nanoralne oči, ki se nad tacimi umotvori spodtikajo. Roke, ki iščejo figovo pero, so nečiste. Človek se mora smejati, ker vprav pobožni hinavci, ki se vsako nedeljo zahvaljujejo svojemu bogu, da jih je ustvaril po svoji lastni podpbi, najbolj zavijajo svoje jezuitske oči, ako to podobo vidijo v nagi resnici. Morala teli ljudi je vprav nizka. Sprememba v diplomatičnem zboru. Novo leto nam je prineslo spre-memlw v diplomatičnem zboru. Mesto Anglomaniacs Choata bode v Londonu Whitelaw Reid, izdajatelj "Tribune" zastopal republiko. General Porter, poslanec v Parizu je tudi dobil brco. Njegov namestnik še ni znan. Edwin H. Conger, sedanji poslanec na Kitajskem bode moral oditi r Mehiko. Wm W. Rokhdl, uradnik v ministerstvu za inostranska dela je dobil njegovo službo. Bellamy Storer bode pa je f prihodnje stopical po parketu na dunajskem dvoru. M igle j s kolom? Tri evropejske velesile — Anglija, Nemčija in Italija — so naprosile vlado, naj poskrbi, da pridejo omenjene velesile do denarja, katerega jim dolguje Venezuela. Kakor je znano so hotele omenjene velesile pred dvana leti zasesti pristanišča v Venezueli, ali Zdr. drž. so na podlagi "Monroe-ve doktrine" to zabranile. Tedijeva agitacija Je obrodila dober sad. Porotniki v distriktu v Columbiji so prosili višje sodišče, naj se zopet upelje kazen za bičanje, hi ciser v tem smislu, kakor to predsednik priporoča v svoji poslanici. Naši inkvizitorji smatrajo, da je povsem v redu, ako se bičanje upelje kot kazen. Kdor svojo ženo tepe, naj dobi najmanj 25 udarcev po plečih in |mj onem delu telesa, kjer hrbet svoje pošteno ime izgubi. Tako mislijo ti "človekoljubi". Kdor kaj ukrade, je najboljše, ako se ga pošteno z bičem namaže. Ali za politične tatove, lopove in drugo jednako sodrgo, pa menijo ti gospodje, bi bičanje ne imelo vzgo-jevalne moči. V resnici človekoljuben Človek! Wm. Rockefeller, potomec petrolej skega kralja Johna Rockefellera, ki ume tako lepo in ginljivo pridigati, je utrga! svojim vslužbencem na posestvu pri Tarrytownu 25c. na dnevni plači. Do sedaj so imeli plače $«75, v prihodnje bodo pa dobivali le $1.50. Kapitalisti, jjosebno milijonarji so res inilosrdni ljudje. Morallčno mrtviPowderly govori. Moralično ubitemu Powderly, znanemu izdajalcu delavskih koristi ne da vest molčati, ker je dični delavski voditelj Gompers žel lavo-rike pri kapitalistih. Vsled tega ic čutil potrebno najbolj razupiti delavski vodja preteklisti, g. Powderly izustiti te besede: "Jaz mislim, da je minola doba za stavke. Jaz ne mislim, da v prihodnje ne bode več stavk, ampak stavk bode vedno manj in kmalu bodo stavke pozabljene mej staro in obrabljeno šaro. V to so pa pripomogle zadnje konference mej kapitalisti in delodajalci," Ako Powderly govori o konferencah mej kapitalisti in delavci, tedaj ima v mislih duševne pritlikavce "Civic Federation" zborovanja, Belmonta, Straussa, Gompersa in Mitchella. S tem je pa stari grešnik Powderly lahko povsem zadovoljen, saj je sam svoje dni delavce brezvestno prodal. Sedaj vla-la mej kapitalisti in generali strokovno organiziranih delavcev mir. Ali to se ne bode prvič zgodilo v zgodovini, da so generali ostali sami brez vojakov. Saj je Powderly že sam to doživel. In če pridejo delavci do spoznanja, gotovo se ne bodo dali Vleči za nos od dveh ali treh prekanjenih sleparjev. Nece-ga lepega dne bodo poleg Powder-lya, še sedeli Goippers, Mitchell, Donnelly et consortes na cesti. In to se morda v kratkem zgodi! VABILO. na veliko plesno veselico, katero priredi v nedeljo dne 8. januvarija 1905 popoludne in zvečer "bIov. del. pevski zbor "Orel" v Narodni dvorani587 S. Centre A. in voglu 18 ulice. Zvečer se bode igrala enodejan-ska veseloigra "Mutoo". Na veselici bodeta pela elov. del. pevski zbor "Orel" ia pa hrvatski lovski zbor "Zora" Slovenci, rojaki! Poelužite 00 te redke prilike in prihititena veselico. ako hočote uživati vwmtransko zabaven večer. Vstopnina je 25c me v spremstvu «o ste. Začetek ob 8 uri GLAS SVOBODE Riizmotri vanjo proletarca. V zadnjem letu je zopet reaxcija praznovala po nekod, i>o nekaterih deželah pravcate orgije. Streljalo se je delavce, na bajonete so nasajali proletarce, ki stremijo po svobodi, zapirali so v ječe delavno ljudstvo, ki hoče zdrobiti suženjske spone in okove,' Marsikdo, ki je razmotrival te ne-jednake sile, je pričel obupa vat i nad zmago človečanstva nad tiranstvom in surovostjo. Ali pravi svobodo-maslec, ki jasno misli in ima trdna načela, bode pač priznal, da je to žalostna sl.ka, nikakor pa ne bode obupal nad bodočnostjo. Hujše kakor krogi je, smodnik, vishce, grmade, ječe itd. je moč ideje, kar poznamo v svetovni zgodovini. Koliko prvoborilccv za svobodo je že izdihnilo na morišču, koliko jih se umira v ječah? Ako bi si bili socialisti nauk, katerega ozna-njujejo delavnemu j>o svobodi koprnečemu ljudstvu le izmislil, tedaj bi sistematično ponavljajoča grozovla-da gos|xxlujočih slojev obrodila dober sad. Ali naše ideje, naši nauki niso navadne izmišljotine, temveč so obseg moderne svetovne zgodovine. To so najboljši proizvodi vseh največjih mislecev vseh časov. Te ideje so se zgodovinsko razvile, so logične, človekoljubne in nesrnertne, ki bodo za sebe pridobile končno ves človeški rod. Današnji družabni sistem ni prvi, a tudi ni zadnji. Vsled svoje lastne doslednosti bode tudi potrinil. In le v naših idejah in naukih je pa duša za novo, drugo družabno življenje. Naši nauki, naše ideje so se vko-rcninile že v vseh kulturnih narodih. Povsod, kjer žive proletarci, ki hočejo zdrobiti tlačanske verige, je padel naš nauk na rodovitna tla. Tisočkrat je bil premagan velikan — ljudstvo, a tisočkrat se je zopet dvignil ta velikan proti reakciji, vsakikrat, močnejši, pogumnejši in silnejši, da bi izvedel ideje, ki so tajinstveno vplivale na njega. Civilizacija, ki prisili 10 tisoč delavcev, da delajo za enega |>ostopača — milijonarja, da radi njega trpe glad — siromaštvo; civilizacija, ki v sijaju, rakošnosti, ubožtvu in siromaštvu prekosi vse prejšne dobe ; civilizacija, ki omogočuje, da se čim-dalje večji ljudski krogi proletarizu-je, milijoni pa naraščajo v grozno gospodarsko silo v rokah posameznih kapitalistov, je piškava in jalova. Taka civilizacija se mora umakniti pravi in višji kulturi. To se bode zvršilo in če se vsi milijonarji s svojimi hlapci — vojaki, farji, biriči, plačanimi časnikarji — postavijo na glavo. Necega lepega dne se bode pokazalo, da imajo tudi vojaki in biriči zdrav razum, da nočejo več tlačaniti peščici lenuhov v človeški družbi. Vprav v Evropi, kjer je splošna vojaška dolžnost se bode pokazalo, da se bodo vojaki pre jali slej uprli, mesto da bi se borili "z bogom za kralja in domovino \ Ideje in nauki, ki so dandanes razširjeni že skoro po vseh tvornicah, bodo slednjič našli pot tudi v vojačnfce, kjer bodo napravile iz vojakov — dandanes še živih avtomatov, misleče ljudi, ki bodo vstopili z vso silo za človekoljubne ideje, za svobodo, jednakost in bratstvo. Z gospodarskim polomom, katerega bode provzročil kapitalizem sam, ker ne bode več našel novih trgov za svoje izdelke, bode prišel tudi politični polom, ki bode uničil, današnji sistem, ki bode uničil Janašnji gnji-h, korumpirani družabni red. Josip Logačan. ZAHVALA. Ob povrnitvi ■ potovanja za"Ol Svobode" mi je dolžnost izraziti vsem tinti m rojakom, ki bo mi pripomogli pri agitaciji v enem ali drugem ozira najtoplejšo zahvalo! 8 Bocijalnim pozdravom Frank Petrič. V Cbicagi, lUdije 2.jan. 1095. V Chicagi so Koledarji na pro-' Mohor Mladiču, Martin in Frank Mladiču. Ce-, Vi Kralj Matjaš Zgodovinsko povest. 1. Pred starodavnim kartlizijanskim samostanom v Mi stri pri Vrhniki j bila spomladi leta 1570. zbrana veli ka množica kmetskega ljudstva, ki je v silni razburjenosti prav nespošt Ijivo kričala, dvigala pesti proti sa mostanskim oknom in celo z grdimi besedami in kletvinami sramotila častitljive božje služabnike, ki so prebivali v tem mogočnem poslopju Množica je bila do skrajnosti raz 1 j učena in gotovo bi bila s silo ulo-inila vrata in Vdrla j samostan, da ni »o izza zida molele nabite puške samostanskih stražarjev. Toda tudi v samostanu samem j vladala velika razburjenost. Vsi menihi so bili zbrani v krasni samostanski dvorani. Ponižno so stali ob strani, s sklenjenimi rokami in povtšenhui glavami >11 vdano poslu šali prijorja Ahacija. ki je, peneč se jeze, z dolgimi koraki hodil po dvorani sem in tja in srdito rohnel nad zbranimi menihi. — Prav tega nam je bilo še treba v teh težkih časih, ko vstaja ves svet proti liogu in njegovi sveti cerkvi, je grmel prijor Ahacii. Luteran-stvo se širi od gradu do gradu, od mesta do mesta, od vasi do vasi. Kmetje se puntajo proti posvetni in cerkveni gosposki. Sveta naša vera je v nevarnosti. In v takih časih, ko moramo paziti na ugled in na veljavo našega samostana bolj kot kdaj poprej, v takih časih se lotevate tujih žensk! Kai ni šc vedno dovolj takih, ki se Vam rade vdajajo? Ali sem vam kdaj branilt da uživate življenje kakor veste in znate. Vsega imate dovelj, tudi veselja in uživanja; vse vam dovoljujem, samo da ostanete na moji strani in pomagate obvarovati samostan. Gorenjska in Dolenjska je že vsa luteran-ska, na Vipavskem se širi nova vera — naj pade Bistra in izgubljena bo tudi Notranjska. Naš samostan je tisti jez, ki brani luteranstvu, da ne more prodreti na Notranjsko, moja je zashiga, tla je Notranjska šc katoliška. Kolik rat sem vam rekel: delajte kar hočete, samo ne storite ničesar, kar bi kmetsko ljudstvo spravilo po konci in dalo našim sovražnikom novo orožje proti nam. Sedaj pa to! O — sram vas bodi. Zbrani menihi so dobro uvidevali, da je prijor Ahacij govoril resnico, zato ni nihče zinil besede. Vdano so čakali, kaj da prijor ukrene, zakaj da jih reši tudi iz te nevarnosti, o tem niso dvomili. — Stvar se mora na vsak način kako potlačiti in sicer tako, da se ljudstvo*pomiri, je po daljšem molku zopet povzel prijor in obrnivši se k enemu izmed menihov dostavil: Pojdite doli, pater Avguštin, in po-zovite glavno pričo, naj pride z dvema spremljevalcema v samostan. Čez nekaj časa je utihnilo kričanje pred samostanom in kmalu potem so vstopili v dvorano trije kmet-ski možje. Starejša sta ponižno obstala pri vratih in se mogočnemu prijorju globoko priklonila, najmlajši pa je pogumno šel naprej do sredi dvorane in z bistrimi pogledi |xmios-no zrl prijorju v oči. Molče sta se moža nekaj časa motrila, kakor dva sovražnika pred odločilnim spopadom. Prijor je dostojanstveno sedel na svoj bogato izrezljani sedež poti velikim križem, ki je visel na gorenji steni. Navidezno je bil pofiolnoma miren a nervoznost, s katero so se koščeni prsti igrali s križcem na debeli zlati verižici, viseči okro^ njegovega vratu, je izdajala njegovo razburjenost. — Vem, da niste naš prijatelj, Anton Maeraina. ie končno ogovoril prijor Ahacij z zamolklim glasom mladega kmeta, ki je tako široko stal sredi dvorane. Vem tudi, da kljubujete cesarjevim, nadvojvodo-' vim in cerkvenim zapovedim; skrivaj razširjate krivo vero . . . — Ne, milostivi gospod, je prijor-iu segel v besedo Anton Magajna Taz ne raziirjam krive vere. Pač pa čitam, ljudem sv. pismo, ki obsega oožjo resnico, in mislim, da je, to koristno delo. — Lahko bi Vas zavrnil, je dejal prijor ,ali danes ni časa za teološke disputacije. Vilic temu, da ozna'-njate krivo vero, vaš imam vendar za jKHtenega moža in tipam, da mi poveste resnico in nič kot resnico. Torej — kaj se je zgodilo? Anton Magajna se je. nekoliko vzravnal, kakor bi se bil šele zdaj prav odločil, kaj pove, in potem s trdim glasom začel pripovedovati: — Prihajaje iz Rakitne, sem šel po bližnjici skozi gozd, ko slišim iz daljave obupno kričanje. Krenil sem h.tro na tisto stran. Kmalu sem spoznal, tla kriči ženski glas, kmalu sem tudi razločeval posamezne besede, a naenkrat je bilo vse tiho. Požuril sem svoje korake in prišel na mesto ravno v trenutku, ko je v stjnci izginila meniška halja. Na tleh je ležala ženska, mlatla, zala ženska, očividno ciganka. Skočil sem k nji in videl, tla je brez zavesti, i>otem pa sem planil za beže-čim menihom. Kakor pes za zajcem sem tekel za njim Čez drn in.strn 11 se mu končno res približal. Stoj! — sem zakričal. Menih pa se ni u-stavil, nego je skočil še nekaj korakov daleč, potem pa "se nagloma obrnil in-vstrelil name iz samokresa. Zadel me je v nogo, tako tla mu nisem mogel več dovolj naglo slediti. Vsled tega je ubeial. Strel se je čul na cesto, in na moje klicanje na pomoč so prihiteli ljudje z različnih stranij, tisti ljudje, ki sedaj stoje pred samostanom in zahtevajo pravice. Pomagali so mi, tla sem obvezal svojo rano, potem pa smo šli iskat ciganko. Ta je bila prišla zopet k zavesti, Povedala nam je,' tla je v gozdu čakala svojih ljudi, ko se ji je približal neznan menih in jo začel nadlegovati. Branila se mu je, a menih je naenkrat vrgel puško na stran, zgrabil dekleta in mu storil silo. Ciganka se je branila-in kričala, a menih je bil močnejši ; |>ograbil jo je za goltanec in ga tako tiščal, da je dekle naposled omedlelo. ; . . Anton Magajna je umolknit. Nekaj trenotkov je vladala v dvorani tihota. Potem.j* rekel prijor Ahacij : — Saj je mogoče, tla je kak razbojnik oblekel meniško haljo, da bi bil varnejši, in da bi sum zvračal na kartnzijance. Kje je ciganka? — Odšla je s svojimi ljudmi in mi jim nismo branili. Cigani vedo, kaka nevarnost jim preti, čeprav se je njim zgodila krivica, in zato so bežali. Ali naj ciganka nastopi kot tožiteljica proti velevglednemu menihu? Da pa cigani ne pozabijo na maščevanje za to strašno hudodelstvo, na to se lahko zanesete. Prijor se je smehljal. . Ko je čul, tla je ciganka pobegnila, da je izginila glavna in edina priča, se mu je odvalil kamen od srca. — A kdo naj potem doka/e, tla napadalec, ki je storil :!sto grlo hudodelstvo, ni navaden tolovaj, nego res menih kartuzij oma pa je planil spet po'c ko je Anton Magajna slovesno xl-govorii: — Jaz, milostivi gospod prijor, vam pokažem tolovaja. Ko je name* vstrelil, sem ga natančno videl in ga natančno spoznal. — In kdo je? Pnjor je bil ves prepaden in je komaj spravil te besede čez ustne. Anton Magajna se je molče obrnil na tisto stran, kjer so stali menihi. Počasi je šel njegov plamteči pogled od obraza do obraza. Naenkrat se je pogled ustavil. Anton Macai-na je s krepkimi koraki stopil bliže in pokazavši s prstom na visokega meniha, z odločnim glasom zaklical: — Tu je — pater Celcstin je tolovaj. Kakor ranjen tiger je planil pater Tclestin proti Antonu Magajni in ko bi se ta ne bil umaknil nekaj '. «e vam tu daje dobra prilika ozdraviti set Čemu metati denar po nepotrebnem drugim zdravnikom, kn vam bode ta zbor slavnih učenjakov dal jamstvo, da vas ozdravi vsake bolezni T Ne odlašajte toraj in ne metajte proč težko zasluženi denar! Pomnite, da • tem zavodu »o vsi zdravniki samo profesorji in špecijalisti, ki so znani med zdravniki v celi Ameriki kot velik učenjaki. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 WEST 29th STREET (bliiu Broadway), NEW YORK, N. Y. Uradne ure za paeijente «0: Vsak dan od 10,—12. ure predpoludnem in od 2.—6. ure popoludne. V torek in soboto zvežer od 7—8. ure. V nedeljo samo od 10. ure dopoludne do 1. cre popoludne. Slovenska kmetija. To organizacijo knietskega dela, v kateri smo živeli mi Slovenci dolga stoletja, so razdrli meščani v slednjih stoletjih. Ti meščani so nastali iz kmetijskih rokodelcev ter se združevali, stvareči mesta. Začetkoma so bili tudi isti podložni grajski in cerkveni gospodi, sčasoma so se pa. te vlade znebili ; jjostali so bogati, dajali kral ju denar in t ti di nekaj vojakov in taku štrli moč kmetskih vladarjev—grajšeakov. Kralji so hoteli dobiti davčno moč kmeta in vojaka, ki je irradu ali samostanu ali škofu plačeval davke te jima dajal vojake. V prejšnjih časih so1 kralji od teh kmetskih vladarjev dobivali denarno pomoč in vojake. Kralji so torej vse storili, da so kmeta rešili tlake in desetine. Meščani so pa isto želeli, da dobijo sami vse koristi kmetije v svoje roke. Kmet vsega, kar pridela ne poje. Meščani so hoteli sami imeti vse profile kmetije. Grajščaki, duhovnik' pa IstMi niso radi dali iz rok. Dolgoletni boji sc bi jejo za te prof i te, |>oleg pa tudi za osvoboditev kmeta od tlake in desetine. Meščan mora imeti svobodnega kmeta okolu mesta. Zemlja kmeta tudi mora biti prosta, stvar trgovine in ne vezana kakor v tlaki. Trgovina to zahtevu. Kmetije pod oblastjo grajščine ali samostana se niso smele zadolžiti. Skratka prosta lastnina je morala priti, ako je hotel meščan živeti dobro. Koncem 18. stoletja in sredi t<>. stoletja — pri nas v Avstriji leta 1K48, postanejo kmetje razven Rusije svobodni. Tlaka, desetina se odpravi. VViko je kmet trpel v tej fevdalni osnovi grispodstva. Gladoval je, in njegovi gospodarji so ž njim postopali grše kakor z živino. Bil je manj vreden, kakor ista. Le včasih ni bilo dosti kmeta; kužne bolezni, lakote. vojske so ira strebile. Potem sta dva gospodarja tekala za jed-nim delavcem, tedaj je bilo dobro tudi kmetu. Le Švica ni poznala nikdar te fevdalne osnove knietskega dela. Švicarji so bili od nekdaj svobodni kmetje, in so še danes najsvobod-nejše ljudstvo, najboljši gospodarji. V Ameriki tudi niso trdno upeljali Evroocici te osnove. Španci so jo hoteli upel jati, pa prišli so svobodoljubni protestantovski Angleži in zatrlo se je vse, kar je dišalo po tlaki v navedeni srednjeveški katoliški obliki. Po odpravi tlake tri imel veleposestnik več delavca zastonj. To, kar mu je on preje dajal za plačilo v fevdalni zvezi, je bilo malo. Desetini in druge dajatve — bilo jih povsod dosti — pri nas na Slovenskem 73 različnih — so dajale graj-ščaku in samostanskim ljudem precej premoženjskih moči. Teh po odpravi tistih ni bilo več. Glavno pa je bilo odpadek zastonjskih delavnih moč. Grajski ljudje so dobili sicer lepe odkupnine od kmeta, dežel za njihove predpravice. Le na Francozkem je velika revolucija koncem 18. stoletja provzročila to osvoboditev od tlake in desetine brezplačno. Po 100,000 gd. so dobili pri kakem večjem vclcposestvn. Ali le redko-kedaj so znali grajščaki uporabljati dobro te vel ke denarne moči. Na Nemškem po nekod, pri nas v Avstriji pa ne. Grajski ljudje so zapravili te odveznine v velikih'mestih ;"mcsto da bi sc ogledali po strokovnih naukih, kako sedaj obdrla-vati posestva, da vržejo dosti, ko ni več tlakarjev in njih davkov. Zapravljali io v lenob: svoje premoženje. Posebno slotetiski veleposestniki so gospodarili slalio. Pri nas je bilo še to zlo. V 16. — 17. stoletju smo bili- Slovenci blizo 100 let luterani. Naše z narodom od časa naselitve Slovencev v Evropi zrasle plemeirtažke ro-dovine so bile še jake. Mej njimi najdemo dobre gospodarje, ki so bili pametni vladarji v zborih dežele, občine; dobri vojaki vojskovodje v turških in druzih bojih. Ali dali so se premagati po paoežtvu, jezuitih in po s temi združenimi in plačanimi vladarji — kralji, knezi— ali so pa zapustili naše dežele, ker se niso hoteli upogniti katolikom, pa tudi 11.so hoteli 'zgrabiti za meč kakor madjarski kalvinisti. Ti eo ostali doma in so še danes njih potomci dobri voditelji naroda. Premoženje naših izseljencev sta vzela kat, duhovnik in papež, dosti tega premoŽenja je pa tudi šlo na Dunaj, Gradec tedanjim vladarjem. Zemljišča so podarili jKipež- in naši vladarji tujim katoliškim drugod na katit prišlim grajščakom; pridaniči so prišli v tenv času v naše kraje, v naše gradove. Drugod je plmenitaž, z velikim svojim premoženjem v času, ko so se mesta začela razvijati,• pomagal meščanski trgovini, obrtu do hitrejše rasti; ti plemenitaži so tudi sami jh)stali trgovci; takozvaiii patriciji so bili najbogatejši in merodajnejši ljudje v mestih. Meščanstvo je dobilo dosti plemenitažkega premoženja tpdi drugače v svoje roke; to i>o kmetiji pripravljeni premoženje služilo je drugod novemu delu, bodi kmetiji s plačanim prostim delavcem, bodi industriji, fabriki, ki je začela in je veliko deharnih moči potrebovala. Naše slovensko- premoženje je i>ožrI ]k> večjem katoliški |)op, nekaj ga je pa šlo na Dunaj. I11 najboljše človeške moči so se izselile v nemške kraje izvan Avstrije. Šli so tudi vsi boljši meščani. ker sc niso hoteli [jokatolčiti. V 17. stoletju se je našemu narodu grozno krvi puščalo. Dober človeški materijal in akumulacija premoženja se še le v več stoletjih pridobi. Ali reden razvoj uporablja premoženja in dobre človeške moči :z prejširih časov za bodoče razvoje. Dobre človeške moči pa obstoje za delo sedanjosti, bodočnosti v tem, da imamo podedovane dobre telesne in duševne moči v naših ljudeh. Narod, ki svoje najpametnejše in telesno najčrvstejše ljudi pošilja v tujino, ne bo dosti naprej in 11a boljše prišel. Revež l>o ostajal, hlapcc drugim. Naše dežele ležijo ob morju. Morje je od nekdaj ludstva okolu bogatilo, razvijalo k pameti, k dobremu življenju. Imeli smo Slovenci dosti rude, premoga. Fa-brike bi bile lahko nastale okolo teh premogukopov, kakor drugod. Gospodarstvo je hodilo to pot drugod. Naše meščanstvo bi bilo lahko razvilo veliko novodobno fabriško in trgovsko gospodarstvo na naših in sploh jugoslovanskih tleh. Ako bi ne šlo premoženje prejšnUi časov in dober človeški materijal vragom žvižgat. Koliko naravnega lioga-stva je bilo pri nas in na Hrvatskem ! — Tedaj, v 17. stoletju se je pričelo razvijati državno uradništvo, kakor ga sedaj {»znamo. Tedaj ni grajščaki so svoje sinove vrinili v te službe. Seveda se ni tak človek-uradnik brigal za svoje velepose-stvo. Učil se ni kmetijstva doma, ne v učilnicah drugje. Prišel je kot penzijonist-uradnik ali vojak domov in zapravljal je. On ni bil kakor prejšni grajščak v tesni zvezi s kmetom in kmetijo vse žive fini. Dokler je šlo, je drl kmeta in ko to več ni šlo, je drl svoje veleposestvo. O-skbrniki so delali, goljufali, kakor so mogli in znali. Gospodarji so zapravljali, kar se je dalo. Marsikatera hosta, marsikatera polna klet. hlev na Slovenskem sc je zakurbal, zapil, zaigral na Dunaju. Doma bi bili ti ljudje lahko mali vladarji, na Dunaju so se pa gnjetli okolo cesarskega dvora v najzadnih častnih službah. Seveila sc kmet, ki je grajščaka iz prejšnih časov mrzel, mogel temu gos|xxlu približati. Veleposestnik l>i moral in bi lahko bi' dober učitelj kmeta, sedaj v svobodi njegov dober tovariš, prijatelj, njegovo gosjxxlarstvo dobra šola za druge kmete, ko je tlaka padla. Tako je pa po večjem na Slovenskem bil veleposestnik najslabši veščak— kmet in gospodar, njegovo posestvo pa je bilo roj) raznim oskrbnikom in oderuliom. Naj omenjamo še to, da se je ta veleposestnik prav nagajivo tudi obračal proti domačimu jeziku, hotel je biti Lah, Nemec. Zaničeval je slov. kmeta. Naše grajščine so ropali lastni gospodarji skozi stoletja, ali še so take, da pri razprodaji stotisoče denarja vržejo. Tudi veleposestva so kmetijska gospodarstva. Dobri, veliki kmetje so bdi nekdanji grajšČa- ki in grajščaki po letu 1848 bi morali Ijiti kmetje, šolani, umnfkmctski gospodarji. v Samostanski pop je so bili' prvi vrtnarji pri nas. Po večjem Lahi, kakor stari Rimljani so bili jako dobri kmetje. Naše |>oljcdeljstvo ni bilo slabo opravljeno, dokler so bile še prej sne grajske rodovine v deželah. To kažci. kako dobro so vedli ti prednamci izbirati zemljo. Vinogradi imajo najboljše lege in zemlje, Pohištva so pametno postavljena. Ker pa naši požnejši veleposestniki niso razumeli svojega dela, ker so žrveli v neumni,misli, da je tisoč, par tisoč oralov zemlje neiz-corpljivih, da jih ni mogoče zapraviti, se niso brigali za novejše umne j še gosjxxlarstvo druzih narodov, ki je tudi 11a kmetiji svoje šole otipi ralo, ko je drugo novo gospodarstvo proste lastinc, velikih mest in fabrik zahtevalo drugo obdelovanje zemlje in gospega. (Pride Se.) Danes nam jo doposlal g. Josip Triner, izdelovalec grenkega zdravilnega vina stenski koledar. Koledarje jako fino, umetniško okrašen. Umetniško okraske je izdelal K. V. Nadherny v New Yorku. Kdor hočo imeti stenski koledar, naj pošlje g. Josipi Trineru lOo. v znamkah 71M S. 'Ashland Ave., Chicago, III. kje se ne bodem čakal, da bode zavoljo ■ha — tatvine še le na drugem u kaznovan, ampak izročil ga ?m sodišču že na tem svetu. r#aka sof^išča pa v tacih slučajih ne poznajo šale. Ako kdo želi citati list, naj se obrne do mene, radovoljno mu ga posodim. Nikakor pa nisem zadovoljen, da se mi list krade. Vsem socialistom želim obilo vspeha v prihodnjem letu. Naj se naše vrste podvoje ali pa potroje! Ivan Jaksha. Moli in delali ^ FraiKozkem je boj proti kle-kj / marsikaj odkril izza ku-' kulis, ki smrdi do neba. Mklkritja So bila tako gorostas-da je ljudstvo tudi v druzih de-zacelo poizvedovati, kaj se go-samostanskim zidov jem. j'ri tej preiskavi se je pokazalo, 1 ^7^ostansko gospodarstvo ni le Francozkein, temveč po-\jer leni ljudje ženskega in ;a spola žive v samostanih. Belgiji, na Angleškem in so našli razmere v samosta-^50 popolnoma podobne raz-ina Francozkem. so naši sodrugi začeti ta-[pravem mestu. Zahtevali so, [ tvorniško nadzorništvo raztegne Lj delokrog tudi na samostane, ki ijo s kakim obrtom. Ta na-naših sodrugov je imel dober 1). >» Belgiji že od nekdaj služijo sa-Itani za tvornice, kjer se otroke Htjle izkorišča, kakor v zasebni tri j i. Posebno se izkorišča inla-K" otroke, ki morajo delati za bjsago — za lene redovnike jv^iice, mesto, da bi obiskovali tjc samostanskega življe-'Francozkem je privedlo tudi da so pričeli preiskavati, i se godi za samostanskim zidov- Is Newspaper" piše, da brutalno postopa v nun-lih z mladoletnimi de-let stare deklice se prete-prstih. V kopalni sleči cfo nazega, po- tem jim pa zlijejo več škafov mrzle vode preko glave. Deklice so bde od nog do glave polne uši. Hrana je slaba in nezadostna. Ud dolgotrajnega klečanja na" trdih, mrzlih in kamen iti h tleh so imele dekl.ee li-šaje in hraste na kolenih. Otroci so b.li tako prestrašeni, da se niso u-pali odgovarjati na stavljena vprašanja. Na Irskem je pa še hujše. Poleg benešLh in belgijskih čipk so vprav znamenite* irske č.pke. Njih vrednost jft skoro tako velika, da jih je treba odvagati z zlatom, ako se jih kupi. In te čipke izdelujejo pridne ročice malih otrok. Farški vpliv na Irkem je tako velik, da se nihče ne upa ta lopovstva izza samostanskih zidov spraviti na svitlo, ker bi ga fr.ji gospodarsko uničili. Poročevalec 'Reyn< i »s Ncwsna-per" pravi: "Radoveden sem, ako bi bogate dame, nosile činke, koj;h težo morajo skoro odlagati z zlatom, ako bi vedele, koliko malih otrok mora delati za njih lišp. mesto ^a bi obiskovali šolo." • Rod za rodom," tako piše isti poročevalec, "se izmozgava in vni-čuje. Kako strašno je to izkoriščanje dokazuje to, da sc nobena deklica noče baviti s kleklanj^m čipk, ko je zapustila samostan, ckc se jc te umetnosti naučila v samostanu." Poročevalec, ki trdi, da je prepričan katolik, pravi, da bi se morali odstraniti vsi samostani, ki se bavi-po s tvorniškim delom. On piše, ako hočejo imeti v samostanih tvor-ivice, noletn naj menihi in nune sami delajo, mesto da igrajo ulogo de lodajaleev "Moli in delaj", ne pome ni, da se nedolžne otroke okra.de za njih mladost ter se jih pusti 'delati za sebe. Radovedni smo, kako je v tem oziru v ameriških samostanih, in pa v ljubljanskih sirotišnicah. V Ljubljani pravijo, da imajo liberalnega župana in liberalni občinski zastop. Ali ne bi bilo tu umestno ,da bi ta zastop enkrat pogledal za samostansko zidovje na Poljanah in Rakovniku ? Ako bi to ljubljanski občinski zastop storil, vsi pošteni ljudje bi bili mestnim očetom hvaležni. da so v imenu humanitete očistili Agijev hlev v Ljubljani. Iz dnevnika bojnega poročevalca. Pri ruski armadi v Mandžuriji. Tiansansi, 5. okt. 1904. Drugi iU;n bitke pri Turmlingu (sreda 12. okt. 1904) je bil v jutru meglen in mrzel. Zgodaj — vse mlakuže so bile pokrite s tanko ledeno skorjo i- smo hiteti jaz in dva tuja vojaška atašeja na okrogli hrib da bi poizvedela o izidu ponočuega napada. Naši vojaški oddelki so precej napredovali. 2c so pričeli zasedati strmo gorovje.' Na malih gričih, so bili že naši vojaki v trdnih postojankah. Od treh strani se napada, na vrh hriba pa mečejo topovi smrtonosne kroglje. Dolgo časa opazujemo dolge črte strelcev, ki so pripravljeni z naskokom pregnati sovražnika. Na obeh straneh, kakor tudi v proti dolini obrnjeni fronti vidimo ruske vojake, ki sc pripravljajo za zadnji naskok. Napredujejo le počasi ter iščejo zavetja po valovito gričavem svetu. Marsikaterikrat mine cela ura predno napredujejo le nekoliko korakov. Ali povsod opažamo hud boj, vse stremi le naprej. Povsod — le na enem samem mestu ne. To je na i"' rovzltodni strani okroglega hriba, na nekem kupoli podobnem griču. Ta grič je gosto zaseden po ruskih strelcih, ki leže vrhu njega in na vseh straneh. Zakaj ne sledijo svojim tovarišem, ki so že precej naprej, zakaj se izpostavljajo sovražnikovim krogljam na odprtem mestu, ki jih obsipajo kakor toča ? Se te čez nekaj časa opazimo, da so strelci na kupoli podobnem griču — sami mrtveci. Ruski možnarji mečejo svoje bombe v naj gostejši dež šrapnelov. Zemlja prši na vse strani, kjer leže baje sovražni strelci v jarkih. Neka granata zapali Jravo in grmovje. Ogenj se je kmalu irazširil na vse strani, okolu vrha se je pa nabiral gost dim. Zopet je pri frčala granata, potem druga, tretja, ogenj je ie hitro širil na vse strani; dozdeva se, da hrib gori. Morilna bitka je vroča. Pokanju poljskih topov ^kovana grmeči gias možnarjev. Kroglje razne velikosti, dajoč razne glasove švigajo po, zraku. Vmes ie pa čujejet salve iz pušk. Solnce je že precej visoko, a boj še ni odločen. Sovražnik se noče umakniti, dasi ruski pešči in topni-čarji v porabljajo svoje skrajne sile. Ko sem šel popoludne mimo tem-pelja, vidim na stotine .ranjencev okolu njega. Ustopim. Kakšen grozen prizor povsod. Od vseh strani udarja na uho ječanje. Povsod stok, prošnje, tožbe. Na dvoru je vse polno nosilnic, na •tater.h leže ranjenci. Na stopnji-cali, po katerih se gre k maliku, je vse i>olno ranjencev. Eni imajo obvezane glave, drugi zopet roke. Notri so tri operacijske mize, okoli katerih stoje zdravniki v dolgih belili Irljah z zavihanimi rokavi, ki režejo, šivajo in obvezujejo. V notranjih prostorih ležijo težki rati-njcnci, mej njimi jc tudi nekaj Ja-ponccv; jeden ima hudo razmesarjen obraz, drugi je zopet ustreljen v prša. Neki vojak, ki ni mogel več prenašati hudih bolečin, si jc raztrgal obvezo raz sebe in z divjim 1 »gledom motri grozno rano. Tu sc čujejo zadnji glasovi umirajočega, tam je že nekdo izdihnil, na njegovo mesto v starem svetišču pride kmalu .drugi. Povsod teže kosci krvavega bombaža in obvez, razrezani čevlji in obleka. Puške in tetečnjaki ranjencev leže na kupu ob zidu. Neki star, bradast re/ervist je naslonjen na ta okrvavljen kup, kakor da b: ga hotel stražiti . Z levo roko drži ranjeno desnico; gleda jo in se pogovarja ž njo kakor z malim otrokom, katerega hoče zazibati v spanje. Pri neki operacijski mizi hoče zdravnik odstraniti prvo obvezilo z ranjene noge. Vojak ga gleda zvedavo. Ko prične zdravnik brisati kri, sc zgrudi vojak nezavesten vznak. In od sedaj naprej se čuje tekom operacije: "Zakaj rabite mrzlo vodo, zakaj me zmivatc z mrzlo vodo?" Pri neki drugi mizi hoče zdravnik ]K>tegniti nečemu mlademu vojaku krogi j o iz rane. Kroglja.mu jc prodrla pr&i.t££/je obtičala v hrbtu. Pri vsaki zarezi vpraša vojak: "Ali ste gotovi g. zdravnik?" In na odgovor zdravnika: "Takoj moj prijatelj, takoj!" mrmra vbogi ranjenec mej zobmi: "Krogljo g. zdravniki Krogljo t Dajte mi krogljo! ' Dobi jo — podolgovat košček kovine, ki je še ves krvav. Mrači se. Ali zdravniki delajo neprestano. Vedno večje je število ranjencev. Solnce je utonilo za gorami in zdravniki delajo pri svečah. Povsod, kamor je mogoče pritrditi kak svetilnik, se prižge svečo. Veter se igra z malimi pla-tnenčki, kV obsevajo zdravnike v dolzih beliti haljah pri človekoljubnem delu, mučne obraze ranjencev in blede mrtvece na nositnicah. Vrnem se k štabu. V malih prostorih jc vse |)olno častnikov. Pogovor je tih in podoben šeoetanju. az komaj poznam svoje ruske prijatelje — bili so navadno tako veseli. Od vseh strani prihajajo slabe vesti. Žalostnega obraza pripoveduje neki general, da jc v nečem njegovih oolkov padlo danes okoli 800 mož in 19 častnikov. Kljub temu se bode jutri ponovit napad. Mi gremo spat oblečeni, vedno prinravljeni za odhod. Kaprice krilikašev. Koliko pomena ima kritika o literarnih produktih v Ameriki posebno mej Slovenci, je vsakomur znano, kdor sc je za take stvari zanimal. Kritiziralo se ni nikdar stvarno, kritika sc ni napisala z namenom, da se osvetli stvar z druge strani, v drugi luči. Mislim, da ni potrebno to še |K>sebej povdarjati. Pisati kritike ima vsak človek pravico. To je resnica. Ali, jaz menim naj pišejo kritike nenristran-ski ljudje, ker oni ne kritizirajo iz sebičnosti, zavoljo konkurence, ampak stvarno. Pri taki kritiki se kri-tičarju ni potreba posluževati tistih "kapric", ki so v navadi pri trgovskih konkurentih. Vbmo, da živimo v čudnih, neverjetnih časih, da bi človek, rad povedal več, kakor zna ali ve. No, če se človeku kaj pove, itak ne verjame. In to je menda popolnoma v soglasju z ozi-rom na to, da se hoče ljud<^n natve-z.ti mnogo iz fanatičnih ali pa sebičnih ozirov. ■ Tako jc t Iznenad-nenjc nad novimi pojavi, ob eneiti se pa tam vedno rodi strah, kjer se gre ža denar — odtod "kaprice' 'in 'kritike'. Pa naj še kdo reče, da niso naši "blagorodni' gospodje vedno na strani naroda —t pardon ! — žepov. Toda, kdo bo radoveden slišati, kaj se je zgodilo zopet v Izraelu? V založbi V. J. Kubelka v New Yorku je izšel slov. angt. žepni reč-nik, mala žepna knjižica, ki jc namenjena rojakom, ki niso preveč let trgali svojiti hlač po šolskih klopeh, v i>oitk za izgovarjanje angleških l>esedij. Nesrečni slučaj je pa hotel* imeti svoj 'špas". Glejte, kaj se je zgodilo. G. Sakscr ima v svoji zalogi tudi knjižico na prodaj, ki je jako podobna g. Kubclkovemu reč-niku, ki jc tudi namenjena takim ljudem, ki niso imeli časa radi današnjega družabnega sistema učiti se slovnice v šoli. • Sedaj jc nastala panika v Izraelu, posebno pa pri Sakserjevih, kjer kar mrgoli "najboljših" slov. amer. literatov. Tu so sedaj v glasilu slov. amer. "inteligence" obsodili, opljuvati, konečno slovesno prokleti izdajo žepnega rečnika. In če bi živeli v srednjem veku, bi izdajatelja te knjižice obsodili najbrže na gromado, da bi tam naredil pokoro za svoj velikanski greli — umeševal se je namreč literatom v "kšeft", k! so priljubljeni pri slov. amer. "inteligenci". ' Ne poznam g. Kubelka,ne g. Pavlina, čigar knjižico ima g. Sakser v zalogi. Ali v primeri drug z drugim, jc vsaka stvarna kritika nemogoča z ozirom na marsikaj. Pri Sakserjevih so v svoji zmedenosti napravili lansko leto marsikaj blamažc, radi tega jc težko kaj reči — posebno, če so ljudje "zaljubljeni". ------P—č- V Podporo stavku joči m klesarjom in kamnosekom v Nabrežini, kPriinorsko: Nabiralna i>ola sodr. Medena:— Bcrta Zupan 50c; Na Silv. večer tombola pri sodr. Pečetu $1.60. Sodr. Meden prodal prazno steklenico na dražbi $1.40. Alojzij Juvan 50c ; Karol Goetz von Fisenblut -\sc. Miha Skočir 50c. Karol Baron von Edelstein ioc. F. Izak Gugenhei-rner loonič ioc. Anton von Velben ioc. Na dražbi prodana slamnata bilka v gostilni Fran Mladiča 52c. Ivan Kumar zopet 30c. Ivan Duller 25c. Člani društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. $5. Pavel Križman 25c. Kdo boljši keglja ioc. Mirko Cvetic 25c. Na dražbi prodana steklenica pive v gostilni Moharja Mladiča 50c. Na kegljišču 20c. Stefan Jakovina 50c. Karol Medosli 25c. Jos. Lakner 25c. Anton Muc 25c. Frank Medosli $1. Jolm Ver-derber 25c. Leonard Puh $2. Marija Puh $1. Jurij Laich $1. Mimi Majer 50c. Ivanka Doles 30c. Ivan Doles $1. Ivanka Tisol 25c. Fani Leskovec 25c. Frank Petrič 50c. Socialistični klub v Chicagi $5.00. V sredo smo odposlali zopet $27.07 zadrugi klesarjev, kamnosekov in lepotičarjev v Nabrežino. Društvene vesti. DruStvo "Slavlja" *t. 1. 8. H. P. J r Chlcsgu. 111.v Ima evoJb redne me-seCue seje vsako drugo nedeljo v mesecu ▼ Naroclni dvorani na 687 S Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25tb St., Chicago, III. Društvo "Bratstvo" st. 4 S. N. P. J. v Steel, O, ima svojo redne mesečne sojo vsako prvo nedeljo v nifsccu v prostorih brata Kuroln Dermic v Steel, O. Društvo "Naprej" 8t. & S. N. P. J. v Clevelandu Ima av.qjo redne mesečne seje vsak prvi četrtek zveCer v mescu v društvenih prostorih na 1778 St. Clalr Str.. Cleveland, O. DruStvo "Bratstvo" It. « 8. N. P. J. r Morgan, Pa.. Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ▼ mesecu v prostorih brata Frank Mlklav-člča na Srgen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu dmitvu rabi Odbor. Društvo "Sloga" št, 14 "Si. N. P. J." ima vsako prvo nedeljo ▼ mesecu svoje mesečne seje v Jerebovi dvorani, na 10 ulici. Wauke-gan, 111. Drufltvo "Sloga" St. 16. "S. N. P. J." v Milwaukee, Wis., ima Svoje mesečne sojo vsako drugo nedeljo r mesecu. DruAtvenl odborniki bo: Josip1 Vovk, predsednik; Ivan Janša, podpredsednik; Karol Hofbaucr, blagajnik In Fran Budna, tajnik. K-^ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom i>o Ztlr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novouroje-riitn "saloonu" vodno sveže najfinejšo pijačo- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske Huiotlko na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišču in igralna miza (pool table). Solidna j>oBtrež-ba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulieo Chicago, III. £ ^ rOZOK! Pil c folic a ni! Zima je til! V zimskem času se človek rml pokjrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi. Dobra pija« a delatlobro voljo in veselje kar pomeni za delavca mnogo kije redkokdaj prost. Vsled legli naj rojaki obiskujejo tuko kraje, kjer se to dobi. Pri meni ne manjka niti /eno stvari, s katero bi no mogel v tem oziru |K>streči vsakemu- Pridite in prepričali so bodote sumi: Z odličnim spoštovanjem Nick StaraSinich '>04 rt. Santa fe Suloon, G 1U)WE, PUEBI.O. F. J. SKALA & CO. 320—322 W. 18. ulica {ENKO-SLOVANSKA IIANKA. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, i z terjate v denarja in vrednostnih stvurij po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Ztlr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedsčino. Zastopniki družb: bremške, hnm-btirške, antverpeke, rotterdamake iu francoski' prekomoreko— vozne črte. V Now Yorku in ostalih ev-ropejškili pristaniščih sprejmo potnike miši zastopniki. V slučaji zndrška oziroma zaprek jxittiikov, obrnite se na nis. NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u prilubjenemu unijiskomu krojaču 772 So. HalsW 11a vogalu W. lDth 1'laco ki čisti in popravlja tudi zen-sko in moike obleke. (io8j>od Tyl je Slovan ter dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dola ter nizkih cen. 500 m jevopivoin Bourbon Wis-ky piti, finesmodke kaditi in se veseliti. Razpošilja staro belo in Btaro čj-no vino po dO centov, ter Btar grupe brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, O AT HILL, NAPA CO. CA L. I Poskusite « ^ najboljše linijsko A-B, X Lent in S ' Criterion smodke katere izdeluje I H. F. Aring ♦ 910 Payne Ave. Cleveland, O. + Postrežba točna. Cene nizke. Nadzorniki: ' Porot ii i odbor: Bolniški odbor: 8 sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 55» S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stkukelj, 51» Power Str., Johnstown I. tajnik: Martin Konda, M8 : Loomis St.., Chioago, 111. Pom. tajnik: Frank Petkič, <5811 Loomis Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klobučar, 9f>17 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan, Badovinac. P. O. Box 19il Ln S,dle, 111. John Vekščaj, (574 W. 21st PL, Chicago, 111. Anton .Mladič, 134 W. 19th Str.. Chjcago, 111. Jos. Duller, 7 WukyrSlr., .lamesville, Wis. Martin PoTokak, 564 S. Centre Ave., Chicago, iii. Mohor Mladič, tU7 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Vekščaj, «171 W. 21st I I.. Chicago, 111. Jos. Dulles, 7 Walker Str., Jatnesville, Wis. , Anton Mladič, 184 W. 19th Mr.. Chicago, 111. Oilltor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozarja Be vse člane, ki imajo vprašanja do oil born, da pravočasno dopošljejo svoje dopise prvemu tajniku. VSE DO PISK naj blagovole društveni zastopniki jx.siljiiti na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Vstop. Novo društvo "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Sprejeto v'S. N. P, J." 4. Jan. 1D0.J. Imena udov,: Frank Ambrož 519; Frank Budna št. 520; Ivan Janša št. 521; Karel Hofbauer št. 522; Frank Hren št. 5:i3; Frank Krolnik št. 524; Ivan Močnik št. 525; Josip Vouk št. 526; Peter Wndler št. 527. Društvo steju9 udov. Društvo "Adrija" št. M v Johnstown, Pa.: Anton Tomec št. 549 Društvo šteje 47 udov. Društvo "Bratstvo" št. I v Steel, O.: Ivan Pivk št. 550. Društvo šteje 34 udov. Društvo "Bratoljub"št. 7 v Cluridge, Pa.: Jakob Jeraš št. 516; Ivan llervol št. 517; Frank Ilervol št. 548, Društvo šteje 45 udov. Društvo "Trdnjava"št. 10 v Kock Springs, Wyo.: Frank (Mob št. 526; Lovrenc Jenko št. 529; Anton Perh št. 580; David Knezovir Pobirati naročnino za "Ulas Svobode" so pooblaščeni: Ivan Tomkič št. 541; Ivan Oblak št. 515. Društvo šteje 53 udov. Izklurenje. Društvo "Sloga" št. MvWaukegan, 111.: Ivai^Zunič št. 170. D-ruštvo šteje 17 udov. MARTIN V. KONDA, I. r, tajnik. Oslavski (las ne sega do nebes, Neko duševno revče v Chicagi, ki je v šoli napravilo vsled svoje inteligence bankrot, ki pa tudi v ponarejanju čekov ni doseglo najvišjega rekorda, je sestavilo list, katerega je prepisala roka, koji se pozna, da je umazana od dr. Šusterši-čeve žlindre, da je slabo izurjena v prepisa van ju duševnih odpadkov, ki se navadno rode le v tacih glavicah, v katerih spi ogromni talent za ponarejanje čekov in druzih jednakih sleparstev. Oba junaka se nista podpisala, ker pogumu in odkritosrčnosti se te vrste ljudje izogibljc-jo, kakor tat policaju. Pt.ča sc pozna jh> perju iti petju, te dva strahopetna in duševna pritlikavca se pa poznata po sestavi lista in pisavi. Seve "duhovito" pisani originalni članki teh dveh časnikarjev izhajajo le v hotentotskih in culukafrških dnevnikih. Kolikor je pa nam znano, ni Slovencev v Ameriki, ki bi razumeli jezike južnoafriških črnih rodov. Kaj nam torej storiti, da seznanimo brale*; "Gl. Sv." z "duševnimi" proizvodi ponarejevalca čekov in njegovega trobentača? Ne kaze nam druzega, kakor priobčiti njiju list, ki se glasi doslovno: Mr. F. Konda Chicago, 3. januvarijd 1905 Ako je časnikarstvo merilo inteligence stranke, katero zastopa, po-tem je socijalistična stranka v Chicago duševno bankrot. To je oči-vidru- iz Vaše zadnje številke. Od početka slov. časnikarskega slovstva, tako malovreden časnik ni bil za novo leto izdan. Niti najmanjše originalnosti, še duševni prolctarec staro prežvekuje. Vse škarje in še to slabo rabljene. Kaj ne pridejo nobere amerkanske novine Vam v roke, da bi se kaj naučili. Kjer ni podlage, tam sc ne more nič zidati in tudi naučiti. Ničla ne more dati nič iz sebe. že v žuženberg bolj cajtenge bi znsfcl. drukat tudendrug pa fant." Obe duševni propalici se jezite, ker jim nismo voščili v daljšem članku "veselo novo leto", ker nismo premlevali starih, obrabljenih fraz. Seve, ljudje, ki ponarejajo čeke ter žive sploh od sleparije, se sami prištevajo k buržoaziji, ker je v nje vrstah polno sleparjev m lo- povov, ki tudi zavzemajo prva mesta, katere se navadno časti, katerim se klanja vse. Ako se buržoazija priklanja svojim novodobnim roparjem, čemu ne bi delali slovenski proletarci priklone takim ljudem, ki govore 11 j ill jezik in ki se v tem približujejo novodobnim višjim tolovajem, da so tudi njih možgani razviti za razne lopovščine. Torej gospoda poročevalca hotentotskih in culukafrških časnikov sta zadela s svojim listom v črno. To priznamo. Mi se kesamo in ju prosimo od-puščenja, ker njiju ožlindrani možgani ne morejo zajjopasti, da prole-tarec proletarcu ne vošči "novega leta" in ker sc tolažimo s tem, da oslovski fjlas ne sega tlo nebes. Mi tudi priznamo, da bi morali napram gospodom, kojitn so prihranili prostorček v novi justiČni palači in prisilni delavnici v Ljubljani, da dokončajo svoje pričete študije, kedar se vrnejo v staro domovino, nastopiti povsem drugače. Ali naša navada ni, tla bi vlačili imena v javnost, ako nas dotičnlHami ne prosijo, naj objavimo imena tacih štu-diranih ptičkov, koje pričakuje v Ljubljani "dopcltcifra" z fotografskim aparatom, da takoj po prihodu :z Amerike izroči njih slike v "Ver-brecher-Album". Mi tc literarne proizvode tacih nadobudnih Slovencev v Ameriki oliešamo nekoliko nižje, da jih lahko vsakdo čita. Nikakor pa nočemo priti z njimi v dotiko, ker se bojimo, da ne bi sc umazali. Uredništvo. Vsem tajnikom lokalnih društev spadajoča v S. N.P.J. na znanje. Po sklepu centralnega odbora S. X. P. J. se razglaša vse dosedanje zdravniške certifikate ("vsprejem-nice") za neveljavne v poslovanju. Vsak tajnik naj se poslužuje to-raj novih, kakor hitro jih prejme. Pozor toraj na točnost, ker se na stare jiotem ne bode oziralo. Pazi naj sc tudi na prostore listin "mesečnih poročil", to so asesment-nc pošiljal ne pole. Cesto se piše v predal pod rubriko "Knjižna štev. tek. številke lokalnih članov". To je popolnoma napačno, kajti isti prostor je rezerviran za uradno cer-tifikatno štev. Osrednji odbor S. N. P. J. D. Badovinatz, LaSalle. 111. Paul Shaltz, Calumet, Mich. Frank Vovar, Lorain, Ohio. Jocob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlander, Pittsburg, Pa. J os. Matko, Claridge, Pa. Nick Starasinio. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Leadville, Colo. Jakob Tisol, So. Chicago. Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Mihetio, Waukegan, III. Jos. Faletio, Indianapolis, I ml. John Erbus, San Francisco. Anton Križe, Oat Hill, Calif. Frank Levee, Vale, K.mn. Iguac Žlembergar, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI KOLEDARJA: D, Badovinac, LaSalle, 111. J. Tisol, U049 Green bay Ave., South Chicago, 111. Job. Miaelič, (»17 Market »Str. Waukegan, III. Frank Budna, 108 Reed Str., Mil. v.-uikee, Wis. Frank Speudall, Bridgeport, (). Ignac Žlembergar, (ilencoe, O. Frank Deriuota, Federal, Pa. ■1 ob. Matko, Claridge, Pa. Felicijan Volčko, 525 Pa. Ave., Johnstown, P«. Josip Zular Forest City, Pa. Mareilc Frank 13 Clifton Str. Cleveland, Ohio. Frank Vovar, Lorain, Ohio. Paul Shaltz 211 7 St. Calumet. John Goužc, Ely, Minn. M.Sodia, Created Butte,Colo Max Malich 183 N. Pa. Ave., Denver, Colo. fciiok Starasinich, <$04 S. Santa Fe, Pueblo, Colo, Frank Bizjak Leadville, Colo, Filiph Zadnik, Aspen, Colo. r F. M. Shlander, 5102 Buttler Str, Pittsburg, Pa. Miko Jakse, Roslyn, Wash. Jos. Kožuh, Raveusdale, Wash. John ErbuB, 498 Bryant St. San FranciBco, Calif. , Josip Bayilk, Oat Hill, Calif. G. Rozman, Trail B. C. Canada. Jos. Falletich, 725 Warm an Str. Indianapolis, Intl. An tort Starič, 223 N. 8th Str. Sheboygan, Wis. Frank Levee, Yale, Kaus. Anton Golobar Ladysmith,B. C. John Thome, Leckrone, Pa. Math Petschnik, Taylor, Wash. Peter Mrak, Hacket, Pa. Jos. Turk, Ckisholm, Minn. Mike K raker, Anaconda, Mont. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor! Vse rojake v Crested Butte in o-koliei opozarjamo, da lahko izroče naročnino za "Ghis Svobode" za leto 1905 g. Marku Sodia-tu, ki prodaja tudi naš Koledar. Upraziuitvo "Glas Siv bode". Sonušiici.iki naročujte 111 ročujte noje časopise. t>rip6- Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lopo urejeni '"SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijačo. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset so priporoča MARTIN P0T0KAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, III Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, no pozabite stmega prostoru, Jului hoNileka, *--Si # MATIJA ERKLAVEC, # o.....w ..........—r-t* g 433 W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chicagi, iHk se priporoča rojakom v i zde-Jf lovanje nove in popravljanje^ " stare obleke, katera lx> izgle- Jj po m dala kakor nova. Vse tt zmerno nizkih cenah. VABILO NA SESTI VELIKI M ASK ARA DNI PLES katerega priredi društvo Slovenija št.44 C.S.B.P.J.? V sobote dne 4. februvarja 1905 V NARODNI OVOHANI.. ■■ 587 So. Cenlie Ave., na vogalu 18. ulice. Začetek točno ob 7:110 uri zvečer. Vstopnina 25c. za osebo 14 daril v vrednosti $150.00 se ) K mnogobrojni udeležbi bode razdelilo med najlepše V vabi naiuljudneje maske. ODBOR. Pazite na naše rumeme cenilne listke na blagu, katere smo izdali z dnem 1. januvarja 1905 Vse blago bode zaznamovano z rumenimi listki. rv www %r w 559.56/.563^565 BWE /SLAND AVE\ tar Fiank Stonich, prodajalec, Vprašajte po ste*. H -' 1 j ' . • • glas svobode Vesti iz i — NVkuJ nečuvcnega sc jc zgcH dilo dne 5. tleč. m. 1. Zjutraj Krog polu enajste pridejo v pisarno "Občiu m konsupinega društva' v • Idriji dva orožnika z nasajenimi bajoneti in g. 1'aa. 1 V orožnikih jc rpoznal urednik soc. lista naprej četovodjo lercla in'njegovega tovariša. tetovodja spusti nad iirednl-ka: " Vimenu postave, zakaj ste me dali v "Naprej f" Urednik ga je pogledal začudeno, češ, ,kapa kosmata, kaj pa ima "Naprej!" opraviti / imenom postave, in je vprašal: Gospod četovodja, vprašam vas, v kakšnem naročilu pa prihajate sem z nasajenimi bajoneti? Dobil je odgovor: "V mojem lastnem naročilu." Urednik si je nato položil prst na čelo ter se izkušal domisliti, ali je kakšna postava taka, da bi do-voljevala g. četovodji Jeretu pravico hoditi brez uradnega naročila z na--. .sajenim bajonetom in vznemirjati mirne ljudi. Kapa kosmata, mislil je urednik —- to jc pa res vse novo. Kar zadoni ostri gbs g. četovodje Jerela: "V imenu postave, opravičite se, zakaj ste me dali v "Naprej!"?" Hm . . . Mm . . . Urednik se jc probudil iz mislij ter vzdignil svojo glavo, popravil očala, da bi se prepričal, ali je resnica ali sanje. Ko pa je videl, da je le vse britka resnica, je pa dal g. četovodji tak odtrovor, kakršen mu je šel, Po manjših kontroverzah pa sta orožnika z g. Paa odšla ter pustila urednika premišljevati . . . Urednik je nato premišljeval in premišljeval. Posledica tega je pa bila, da je naznanil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu celo zadevo in vprašal to politično oblast, kaj misli ukreniti, da se take stvari ne IkxIo več dogajale. Dne m. 111. pa se je 1 moral že zagovarjati pred c. kr. so-\ diščem radi — prestopka zoner jav-< ne uaredbe in uprave !! — Res, lepe l so razmere v blaženi Avstriji! Vsak R uniformiran birič se že smatra za nekako veličanstvo, Komentara pač tu ni treba. — Klerikalna lakomnost. Knji-goveška obrt v Ljubljani je dobro zastopana, samo to jc zlodej, da ni toliko dela, kolikorjn knjigoveznice zmogle. VzTIc temu se je zdaj knjigovezom zopet od jedel velik del zaslužka. "Katoliška tiskarna" ima že sedaj sijajne dohodke. Klerikal ci so namreč tako moški in značaj 11 i, da naročajo svoje potrebščine samo v klerikalnih zavodih. Toda klerikalec nima nikdar dosti in duhovnik okrog "Katoliške tiskarne" so tako lakomni, tla bi najraje vse sami požrli. Vzlic ogromnim dobičkom, ki jih ima "Kat. tiskarna" in od katerih ni še nikdar la nobenega vinarja za kak dobrodelen in človekoljulien namen, jc ta tiskarna zdaj napravila oziroma znatno razširila svojo knjigoveznico in seveda odžrla knjigovezom ves zaslužek, ki so ga doslej imeli pri ti tiskarni. Farji še svojim lastnim išljenikom ne prizanašajo, kaiti napravo duhovniške knjigovezni-so največ škodovali klerikalcu, ki jc vedno pehal za klerikalno ranko, ki je za to stranko trpel in il zp to stranko celo zaprt. Zdaj a so mu to plačali s tem, da so mu žrli kruh. Taka je klerikalna zen do obrtnikov v praksi. Ko bila "Kat. tiskarna" v slabih raz-rali in bi se morala boriti za ob-ek, bi nič ne rekli, ali ta tiskarna la lani 82,000 kron čistega do-, godi se ji bolje kot vsem dru-tiskarnam skupaj in je torej le lakomnost in požrešnost k, da je ustanovila svojo knji-eznico. — Farška bisaga»nima j — Katehet Smrekar se za izvdi-tje duš prav malo briga, bolj pa popolnitev svojega mošnj:čka ima kake kupčije. Brez fcjcarja denarja je že kupoval jkofie, posestva in -graščine, je imel enkrat vendar sre-Kupil je na Štajerskem grašči-in jo izborno prodal. Duhovni 1 je pri ti barantiji zaslužil tisočakov, ali vzlic temu, da > imel krasen Čisti dobiček in vse pOlne bankovcev, ni hotel pta-i provizije tistemu revežu, ki je ijeni kupčiji posredoval. nastopil pot tožbe in je zma j-- gal. Čeprav bo moral duhovni go-j spod piacati nekaj tisočakov, ostalo mu jih bo še vedno dovolj. Xa-! vedli smo ta slučaj, ker kaže, kako I.........»-.-niji fe«v»ih svojemu poklicu. Namesto da bi živeli altarju, pa se posvečajo ba--rantiji, — Krist z b.čem V roci kje si, da bi pognal te barantače iz tempelj a gospodovega? - Razburjene tercijalke. Pismo, 'katerega je pisal škof Anton Bona-ventura dr. Tavčarju, je med ter-cijalkami v mestu in na deželi prov-zročilo mnogo nevolje. Kako mislijo in govore o tem škofovem pismu, priča naslednje poročilo iz škofjeloške okolice: "Prišel sem v gostilno in slišal, kako so ljudje menili o škofovem pismu na dr. Tavčarja. Kar iz sebe so bili, tako jih je jezilo. Tako, se je repenčil neki stari kmet. škof moli za dr. Tavčarja? Kakšna pravica pa je to? Naj raje za nas moli. A takoj se jc oglasila stara tercijalka: Seveda, za nas nima škof časa molit, za dr. Tavčarja moli. Mc hodimo v cerkev, na božja i>ota in k procesijam. Ali ste že kdaj videli dr. Tavčarja pri kaki procesiji ali na Sv. Višarjih ali na Brezju? Brezverec je, ki duhovnike preganja in vero v nič deva, škof pa še moli zanj, namesto da bi za nas molil. Ja, ja, jc dejal neki cehmošter, čudno je postalo 11a svetu. K11 škofov očenaš pomaga več kot dvanajst fajmoštrovih maš. Dr. Tavčar se lahko norca dela iz duhovnikov, ko jxjjde gorak v nebesa. Jaz sem že 20 let cehmošter, pa vem. da zame škof še nikoli ni molil. So res čudni, ta naš škof! In klepali so klep na klep, katoliški možje in katoliške žene in najiosled bi si bili skoro v lase skočili. Zame še kaplan ne moli, kaj šele škof, se je jezil neki star možiček, neka jk>-božna žena pa je jezno udarila ob •nizo in vpila: Za tega brezverca dr. Tavčarja moli škof zastonj, če pa hočemo me, da kak kaplan za nas moli, moramo pa vsako molitvico' drago plačati. Bomo pa vse šle k brezvercem. Potem ne bo treba hoditi ne k maši ne k spovedi, ne k procesiji ne na božjo pot, nič 11c l>o treba dajati ne za maše, ne za oče-naše, škof bo pa zastonj za nas molil. In možje niso ugovarjali, kajti katoliško prepričanje je drag "spas" in možem bi bilo prav všeč, če bi jim ne bilo treba izpolnjevati "cerkvenih dolžnosti", škof bi pa vender zanje molil. — "Četudi teče kri . . ." Iz Moravč sc piše: Pri nas sc prav pridno pripravljali na prihod Gospodov. Duhovniki in njihova — nedolžna družba s svetinjami predstavljajo v kaplani j i Marijo in izzivajo Morav-Čane. Dne 8. m. m. po popoldanski službi bo/j i vabilo je |>otrkovanje zvonov — nedolžne Marijine otro-čiče v kaplanijski teater, ob j>oln-šesti uri zvečer jc glas zvona zo|>et naznanjal, da je predstava minila.— Fantje so bili ogorčeni ter prepevali, četudi v adventnem Času — po vasi fantovske pesmi. Na farško izizvanje odgovarjali so naši fantje s petjem I In prav so imeli. Ka-planije niso zidali sami klerikalci in tudi zvonov niso kupili sami fa-rovški jxxlrepniki in tudi ne pri-tejieni oznanjcvalci sovraštva. Sla-vnoznani kaplane Skerjanec, kateri sicer hi sovražnik nežnega spola, vzbudil jc v fantih ljubosumnost.— V nedeljo so naši katoliški "kome-dijontarji" zopet "špilali" Marijo. Fantje so tudi o tej priliki pokazali svojo nevoljo ter so zoj>et prepevati pa Moravčah. Moravški župan, lastnik "lajerkostna" in mežnar žalostnega spomina, "Stimmvieh" Tomaž sta pričela zmerjati naše fante s prašiči, iz lepo obzidanega tehan-tovega vrta pričeli so leteti kameni. Oh, katoliška izobrazba! Župan Nace, kateri jc s svojimi psovkami mir delal, pripeljal jc orožnika, češ, da bi ta skrbel za red. Pač žalostni Časi! Kajneda, gospod dekani? Hujskanje ne obrodi nikdar dobrega sadu! Peta božj& zapoved se •nora odsedaj naprej glasiti "ubijaj 1" Saj je dekan Bizjan s štirimi obrazi rekel: "Dva sta še v Moravčah, katera še moramo premagati, če tudi teče kri!" Tako pripovedujejo tehantovi privrženci. Ta teti a nt je res pravi duhovniški svetnik! Kajneda, dragi bralci ? — Skof in. Posavci. Mnogo let so dobivali Posavci-gnoj iz artilje- r.jskc vojašnice v Ljubljani. Bili so prepričani, da ga dobe tudi letos. .A kaj se je zgodilo? škof je skrivaj C-i>t(» na tihem ponudil Višjo ceno in dobil gnoj, Posavci pa so ostali na cedilu. Ker so Posavci vsled tega v veliki zadregi, je nač naravno, da vzlic svojemu katoliškemu prepričanju kolnejo in so jezi-, da se kar tema dela. Gola/ na maslu. Pred Možicem popoldne jc prišla v neko ljubljansko znano gostilno neka kmet-ska ženica, ki jc začela tožiti, da »e zelo lačna ln vprašala, kaj imajo za jesti. Natakarica ji je takoj naštela celo vrsto jedil, ki sq pa bile vsa c hI mesa. Povedala ji je, da imajo tudi golaž. Zenica je pri-pomnila, da, ker je kvatnia sreda, bi imela rada kako jed, ki je narejena na maslu. Zvita natakarica si jc takoj znala pomagati iz zadrege s tem, tla je rekla ženici, da imajo postno jed, in sicer golaž na maslu, katerega si je ženica tudi naročila in jedla meso z največjo slastjo v misli, da je golaž na maslu, ne da bi bila opazila tajno kihanje gostov. Kako so ljudje še neumni. Sto v (min ke angleški reČnik izide v i»ar dneh. Cena GOc. De-name pošiljntve i>o money-orderju na V. .1. Kubelku, Box 711 New York, N. V. KALIFORNIJSKO VINO na prodaj. Pridelek farme Hill dirt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 85 do 15 centov gaI011; staro belo ali črno vino 50 centov galon; rislitiK 55e. Kdor kupi manj kot 50 galonov vina, mora dati $'2 za posodo. Drožnik po do $2.7fi gal. slivovio po $3 gal. Pri večjem naroČilu dam popiiBt. V nmogobrojna naročila Be pri-poročam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett. Cal. Edina vinarna, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil l>oljšo kapljico. Vsi dobro došll! Kdor sc želi učiti in naučiti | angleško brez učitelja | -______ naj si nabavi ravnokar izišli £ Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica je jnko razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja se pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižice je žepna, toruj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. Denar pošljite po'Money Orderju ali pa v znamkah na naslov V. J. Knbelka, P. 0. ltox 744 New York V. Y. t I t t Trgovec delavec gospodinja /otrok vsi morajo jesti. Srečni bo, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočete ohrnniti Bi moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino je naravni pridelek. Izdelejeso iz naravnega vina in iz importirunih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek del j j« direktno na želodec b tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; toraj včinkuje tudi na čreva, da sezavrši prebavni proces popoloma. VSA HRANA, ki se je'prebavila pravilno, bo spiemeni v oiBto kri. ki je podliign zdravju, lepoti in iivljenski moči Trinerjevo zdravilno grenko vino ozdravi vse želodčne bolezni, VHe nepravilnosti v {'revah, vse nepravilnosti na jetrah, y«e krvne In kožne bolezni, ▼He živčne bolezni, nespečnost. 1 Ako Be počutite slabo, tedaj pijte Trlnerlevo vino. To vas bode zopet oživilo. Mogoče, žensko in otroci Btnejo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. Se dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111. Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolezni na jetrah in žolčn. Prideluje se iz kranjskega brinja. L I-* -A 00772009 Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj jo največja in n j-popolnejša. .Mi lahko ustrežemo vsace-m 11 nezadovoljne/, u, ker prodajumonove jesenske in zimske obleke Novo zimsko suknje po $5.00 (lo §20. Jugo-zapadni vogal Blue Island Avenue in IB. ceste, JKLINKK In MAYEK. lastnika. NAZNANILO. Opozarjam slovenske trgovce— saloonurje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sani najlwfji brinjeveo! Dvanajstina steklenic stane lin. i»oIeg pa mora vsakdo sam plačati prevozne troške. Kdor hoče uobro kapljico brinjov-ca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 1190 St. Clair Str. CLEVELAND, O. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu - LIEBICH u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. ZA amoriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe samo pri Slovencu Joliu tiolob 203 Bbidge ST. JOLIET, ILL. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila>vt'liki, splošno znani ......SALOON...... l»od imenom "Narodna dvo«inn," m-dnj "Slovenski Dom". Priporo čava c, občinstvu, sosebuo rožnim društvam veliko plesno dvorano za razne zabave in drugo dvorane zh društvene seje., V saloonu "pool table" in glaBovir Točiva pristno pilzoneko |»ivo in drugo izborilo pijačo. V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva izborim kalifornijsko, Trinerjevo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgundoc, boli tokajeo, risling in druga fina vinu bo dobe pri naju im debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso poBtrežl>o. Vsi dobrodošli! Mladic bratje 585—587 S. Centre Ave. na vogalu 18, ci'Bti. Tel. Loom is 4i»B Chicago, III. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomoraka vožnja čez »roda zcmBko-adrljansko morje, po prolsku-Sonl Crtl Cunard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska črta. S 2G. aprilom Jo upcljala Cunard Line direktno vožnjo lz New Yorka v Trat ln na Reko, a prestankom v Neapolju. TI l/.born I ln moderni parnlkl z dvojnim vijakom, zidani leta 1904. Imajo« nad 10,000 ton teto. odpljujejo ls New Yorka kakor aledl: Ultonia (z dvojnim'vijakom) 10,402 ton teie, v torek 13. decombra. Slavonia (z dvojnim vijakom) 10.C05 ton teže, v torek 20. decembra. Pannonla (z dvojnim vijakom) 9.851 tem teže. v torek 3. januarja. Carpathia novi pamlk (z dvojnim vijakom) 13.564 ton tože, v torek 17. januarja, ln zatem rodno vsakih 14 dni. Povprašajte pri naftih agentih o niz klh cenah In posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se ISČ» Jo v vsakem kraju. T. O. Whiting Mgr., Dearborn in Randolph 8ta., Chicago, III. POMOC IN ZDRAVJE BOLNIKOM zamore dati samo oni zdravnik, kateri popolnoma pozna globine vsake bolezni. Priznal im in zahvalna pisma za popolno ozdravljenje dobiva odvseh strani samo S Prof. Dr. E. C. Collins, iz vseučilišča v New Yorku in to jo najbolji dokaz, da jo on edini zdravnik, kateri je vse ljudske bolezni točno in* pazljive preštudiral in preizkusil. Zatoral, rojaki Slovonoi 2 Mi% vam priporočamo samo in edino te slavnega in izkusen<*ga X>i*. CJoIliiisa. ' On edini zdravnik, ka'ert more in tudi jamel za popolno ozdravljenje vsih bolezni napljuiah. prtih, telodou, Frevah. ledvloah. Jetrah, mehurju, kakor tudi v«lh bolezni v trebušni votlini - potem U.lt-zul t prhi. iionu «lavl. nrr omoti. iivčnc bolezni, prehudo brlp«nje In bolezni irca, katar. prthlajrn)«', naduho, kalcij, bronchljaliil pljučni In prt nI kaM). bijuvanjo nrvl, mrzlico, vročino, telko dihanje, nepravilno prebavljauje, revmaiuein. Riht. UKnn)o in bolečin« v krilu, hrhlu, linljlh,«« Mcu — zimo ill" (hemeroklt?), (rrlioail pwllv. neflub ln pokvarjeno kri, otekle; nope in lelo. vodenico, boljait. ilnbo»ll pri »polnem obCevanjl, polucijo. naaledkt Izrabljevanjii »murna Mbe, i umljeuje in tok Iz v>o«, ORluJenJe, — V»e bolezni na očeh, Upadanj« lan, lusko ali prhnte po plavi, »rOefloo. lISajr. maiolj«*. turi*. kr»»t»> In runu — v»u ieotke bolezni na notranjih organih nouraitenifno Rlavobol, neredno mmeJno JlMenJc. 1*11 tok. bolezni na maternici I. t d. kakor tudi vteo.lule notranjo in ivunanjc bolezni. Prof. Colli m Je prvi lu edini zdravnik, Iwterl ozdravi ..JETIKO Prof. OolIiiiM ozdravi vhc tujno možko in ientike Npoliio l>oleieni kakor tudi ..Sifilis" točno in popolnoma, (Zdravlenje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se nuSi rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: Bolezen pltlfe lit 0»n)Mirmi Collin«: m ram lepo zahvalim ra va»e »dravlU ki ite HllOUlI atlzOlll In Za- bronchittlnee kašla ^ m.« popolnoma »»dravu in ^ prav dobro po^um, k« tud ^tarela /oludornil rnmnoiii ni ^nlilliU rdr) mhka dplam. <\> bom le kdaj bolan bom i«. >pet na v«, obemu In ya» .. 07llruvl0Da ? prsnem Ol gaillZUl u ^^ lua ^^ perporoiu. Vam ie *e enkrat pruv ..m>o zahvnlm. UOie/eU Ozuruvitlin. ozdratJfua, F HA S K MAVER. 07 Staford Su, Cleveland, O. Spoltovanl mpM' Dobil kid vaie medaolne n pravem fasu In wm jih lud po t uaum naroČilu precej »afeu nucat In ker h vam »ud prav lepo zahvalim ker »le ml tako U prave modeolne poe^l ker moje. idrtovr» popolnoma ozdravili. RAZNO. . — Motenje vere. \* (ioerlitzu na Nemškem jc obsodilo sodisče tesarja Sckneiderja zaradi motenja vere v devetmesečni zapor. Schneider je pri pogrebu svoje gospodinje tik za krsto vodil na pisanem' traku velikega lovskega psa, dasi je duhovnik temu ugovarjal. I'o žalnem govoru duhovnikovem je v odprti grob vrgel trikrat zemlje na krsto svoje gosjjoiHnje, a to s — pasjo nogo. ( »btožeiKv se je zagovarjal, ila jc bila tako zadnja želja pokojnice, in to željo je moral iz|k>lniti. Sodišče pa 11111 ni verjelo ter je 6oIetnega moža takoj zaprlo. — Hoj med potapljačem in polipom. V kapstatski Inki v južni Afriki je potapljač Palmer imel i»od vodo grozen boj z velikanskim po-lipom (octopus). Paltncr jc bil 35 črevljev |hk1 v(h1o. Nakrat sc je za nekim oblokom pokazal |>olipov krak, ki se je trtlno oprijel noge [K>-tapljačeve, drugi krak je zagrabil njegovo roko. Počasi je žival zlezla iz svojega kota ter se trdno o-klenila svoje žrtve. Palmer ni imel seboj noža in se radi tega ni mogel braniti.. K sreči ni izgubil zavednosti. Potegnil je za signal iti delavci na |x>vršju so ga jiocasi potegnili iz vode. Ko je prišel iz vode, je bil po|)olnoma oklenjen od grde živali ter blizo, da pade v nezavest. Žival ga tudi jiotcin ni pustila, ko so ga postavili iz vode v ladjo. Posamezne krake polipove so. morali odrezati z noži in sekirami. Ko so žival raztegnili, jc merila od enega kraka do drugega 11 in |k>1 črevljev. — ()če in sin. Naslednja resnična dogodba je iz "moralnih"' višjih krogov. Najbogatejši in najmogočnejši vcleiudustrijec ob Rcni, Avgust Thyssen, ni bit zadovoljen z življenjem svojega sina, ki sc ni vdal očetovim predpisom. Vsled tega ga je oče sklenil spraviti v norišnico. Ko je nekega dne šel sin v uniformi svojega gardnega konjeniškega 1 Kilka službeno do okrajnega poveljništva čakali so ga pred hišo sluge nekega zdravnika za umobol-ne, da ga zvezanega odpeljejo v zdravnikovo norišnico, iz katere bi se ne bil več vrnil. Mladi častnik pa je zvedel za očetovo past, z!>ežal pri zadnjih vratih iz poslopja ter šel naravnost k drugemu zdravniku za umobolne, ki je i>o 14dm; v nem opazovanju izjavil, da je sin duševno popolnoma zdrav. Sedaj toži sin očeta zaradi razžaljenja časti, oče pa zahteva, tla sodišče sina izključi od dedščine. — Močvirje se je začelo premikati na Irskem. Močvirje jc pri vasi Clovnshiver ter obsega več km. sveta. Pretečeno soboto se je začelo močvirje premikati. Vas je kmalu jHjjHjlnonu zginila v zmeljo in do nedelje« je prišlo močvirje za pol milje naprej. — Nenavadna nesreča se je pripetila v neki papirnici pariškega predmestja. Z velikansko naglico vse vrteče kolo se je razpočilo ter je kos kolesa skočil skozi stekleno streho preko sosednjih hiš, priletel v neko 120 m oddaljeno čevljarnico ter ubil dva delavca. — Ločitev cerkve od države. V Vatikanu pišejo sedaj zgodovino o razmerju med Francijo in Kimoni. Knjiga pride sevetla v tisek. S knjigo hočejo dokazati, da bi ločitev bila v škodo Vatikanu in posebno ( ?) Franciji . Seveda se ne da knjigi nikaka važnost, ker sc sestavlja oči vidno z namenom, splašiti fran-ci>sko vlado in naščuvati francoške klerikalce še bolj. — Nov dragi kamen. V Londonu so razstavili čudovit nov drag kamen, ki se imenuje po iznajdniku profesorju Kunzu "Kunzit". Kun-zit ima posebno kakor breskev rdečo barvo z najraznovrstnejšimi spremembami. Ta kamen pa je tudi v znanosti velikega pomena. Do-sedaj so kunzit dobivali le v San Diegti '(Kalifornija). Kunzit je neka sorodna vrsta rude "spodu-meni" ali "trifan", ki se bi tudi skoraj prozoren kristal svetlo zele-no-rjavkaste barve. Tona kunzita povprečno 5 karatov bi veljala 95 milijonov, c ločim bi veljala tona de-mantov 3800 milijonov. —- Morala v "boljših" pariških krogih! Neposredno po Syv vem 'u ie zbudila v -■.....*.------ ----- —-ur • veliko senzacijo nova podobna rod-b.nska drama, (irof Lameth, dobro znan v odličnih pariških krogih, se je ustrelil v svojem stanovanju. Vzel si je življenje, ker se je bal obtožbe zaradi zločina proti javni vnravnosti, ki jo je izvršil na svoji hčerki. Hči je v privatni kliniki v Uoulogni. Policija je začela strogo nadzorovati tiste hiše, kjer sc dame diskretno sprejemajo. Grof Lameth je vedel, da ga hočejo are-tovafi. Seja socialnega kluba v Chicagi. Na seji dne 1. jan. 1905 je bil za dotično sejo izvoljen predsednikom sodr. J. Zavertnik, ker sta bila predsednik in podpredsednik radi važn h vzrokov zadržana vdeležiti se seje. Pri točki "stavka nabežinskih kle-sarjev" sc je vnela živahna debata. Vsi govorniki so povdarjali, da je potrebno, da svojim bratoin-dclav-cem izkažemo s tem svojo delavsko bratoljubje, da jih gmotno in mora-lično podpiramo v boju zoper izkoriščevalec. Predlog sodr, A. Prešerna, da se stavkujočim klesarjem iz društvene blagajne dovoli $5 |x>dpore je bil jednoglasno sprejet, Druga točka "strankarske zadeve" se je preložila do druge seje. Slovenci v Chicagi pozorl Na letnem zborovanju društva "sv. Štefana' št. 1 K. S. K. J. se je razpravljalo o gozdni veselici — Pic-niku — za leto 1905, katero naj bi priredila skupno vsa slovenska društva v Chicagi. Društvo "Sla-vija" št. 1 S. N. P. J. in društvo sv. "Štefana" št 1. K. S. K. J. sta se izjavila za to veselico. Upamo, da se bodo tej veselici pridružila tudi vsa ostala društva. V to svrho prosimo, da se zglase vsa društva, katera hočejo sodelovati pri br. Alojziju Duller 26 W. 23th Place, Chicago, da se določi than za skupno sejo. Čas beži! Ako hočemo, da bode veselica sijajno vspela, je potrebno, da že,sedaj vse določimo in izvršimo, kar je s pripravami za veselico v tesni zvezi. Upam, da ta glas ne bo ostal, glas vpijajočega v puščavi. Louis Duller. Od krojača do predsednika. Ko je predsednik Andrej Johnson, mož železnega značaja povdar-jal v svojem govoru v Washingto-iiu, opisujoč samega sebe, tla je pričel svojo politično karijero kot občinski zastopnik, mu je nekdo iz množice zaklical: "BiH ste krojač". Johnson mu je naglo odgovoril: "Jaz se ne sramujem, da sem bil krojač, kajti bil sem vedno na glasu., da imam čiste roke. 11 il sem vedno pošten z mojimi od jemale i in naročniki." Poštenost v trgovini je podlaga napredku; to dokazuje tudi velikanska množina Trinerjevcga zdravilnega, grenkega vina, ki sc vsako leto razproda. To zdravilo jc pošteno, ker je brez kemičnih pri-meskov, ker ozdravi vsako želodčno bolezen. Seve ta lek ne dela čudežev, vendar pa pomaga, kjer je za jxjmagati. To zdravilo pomaga, ako jc kri lx>lna, pri nervoznosti, katarju v želodcu, slabi slasti do jedi, ako je človek zaprt, ako peša moč itd. Ta lek je.najboljši kričistilcc, katerega se posebno priporoča takim osebam, ki bolehajo za želodčnimi in krvnimi boleznimi. Dobiva sc v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Giicago, 111. Listu v podporo. Nabiralna pola sodr. Math. Mar-na v i rontcnac, Kansas: Božič Frank $1 ; Josip Čož $1; < John Božič 50c; Aftdr. Ivan Metelko Frank 50c; Trlep Frank 50c; Roitz Anton 50c; Bedene John 25c; Kerne Mart. 25c; Neimenovan ioc; John Yarc 30c; Peterhu Fr. qc; Fr. Walentin ioc; Frank Skr-bic 35c; J. Benčur ioc; Jos. Bartel 25c; Jak. Baloh .25c; Mart. Baloh 15c; J ere Ant. ioc; Bele John 5c; Jordan L. 5c; Južnih Ant. ioc^Psh peš Mike ioc; Gros^r. 15c; Markič bvnil \ Skubi - A; i glas svobode Izza temnih dni. (SllCIce iz življenja raznih papežev.) * 4*4*4*4*^4* Papež ni sprevidel, da so bili že minoli časi, ko jc bil jlapež'všegamogočcn in zato jc nadaljevat boj. Toda v Italiji sami je nastala zarota proti papežu. Plemstvo jc papeža sovražilo, ker je svoje sorodnike obsipal z velikanskimi cerkvenimi premoženji, ljudstvo ga jc sovražilo in sovražilo ga je tudi mnogo kardinalov — odposlanci francoskega kralja so zato prav lahko vprizorili velikansko gibanje proti papežu. Papež se je mudil v Anagniju. Za dan 8. Septembra 1303 je določil, da izobči in prekolne kralja Filipa v oni isti stolni cerkvi, v kateri je papež Aleksander III. izobčil in preklel cesarja Friderika L, papež Gregor IX. pa ccsarja Friderika II. Dan poprej so pnsb zarotniki s svojimi vojščaki. "Smrt papežu" je bil njih bojni klic. Papeževa palača je bila kmalu v plamenu, tudi stolna cerkev je gorela, kardinali in papeževi vojaki so bežali, papeževi sorodniki so se udali. Cez trupla ubitih — med katerimi je bil tudi neki škof — so zarotniki drveli v paoeževo sobo. Našli so papeža v papeških oblačilih, s krono na glavi sedečega na prestolu; v rokah je imel apostolske ključe, na kolenih zlat križ. Hotel jc umreti kot papež. Zarotniki eo papeža pahnili s prestola, strgali z njega papeska oblačila in Kristusovega namestnika vrgli v ječo. Cez tri dni so došli pajiežcvi sorodniki z malo armado in so papeža osvobodili ter ga prepeljali v Rim. Papež pa s tem ni bil nič na boljšem, kajti v Vatikanu 111 bil drugega, ko jetnik grofov Orsinijcv in je umrl kot njih jetnik 11. oktobra leta 1303. Benediktu VIII. je bilo prorokovano, da postane papež kakor volk, da bo vladal kakor lev in umrl kakor pes. Zadnji dnevi tega papeža so bili strašni. Strahovit srd, divje hrepenenje po maščevanju in strah so ga trli. Pripoveduje set da sc jc zapiral v svojo sobo in ni hotel jemati hrane, »la jc postal blazen in se v blaznosti z glavo zaletaval v zid. Kake smrti je umrl, se še danes ne vc. Malo je bito papežev, ki so imeli toliko sovražnikov in tako malo prijateljev, kakor Benedikt VIII. — "Magnanissimus peccator" — s temi besedami so sodobniki označevali tega papeža. Benedikt je bil bistroumen mož, ali krut despot, nasilen, neizprosen, besedo-loiuen, zavraten, korumpiran, bogastva in gospodstva lakomen človek — ki pa ni ničesar velikega dosegel in za čigar ideje o posvetnem gospodstvu papežev imamo dandanes samo ironičen usmev. Smrt papeža Benedikta VIII. jc morala pretresti tudi tiste kardinale, ki so umrlega cerkvenega poglavarja sovražili, kajti mrlič, ki je ležat pfvd njimi, jim je kazat, kako ne nekdaj tako mogočno papeštvo propadlo. Vse se ju pripravljalo, da se jiolasti vodstva cerkve. Kardinali so vsled tega hiteli izvoliti novega papeža. Dne 1. novembra je zasedel cerkveni prestol Benedikt XI., strahopeten in neveden menih, ki je uničil še zadnji ostanek papeževe jiosvetne moči. Benedikt XI. je bil brez moči in brez veljave. Preklical je vse uredbe in izjave, ekskomunikacije in prekletja in obnovil tudi pravice izobčenih kardinalov Jakoba in Petra Colotma. Poskusil jc kaznovati zarotnike, ki so njegovega prednika v Anagni s prestola pahnili in ga vr^li v ječo, a tri tedne po tem poskusu je bil mrtev. Sodobni kronisti so mnenja, da je bil papež zastrupljen. Kardinali so se zbrati v Perugiji in sc skoro leto dni prepirali, kdo naj poslane papež. Kardinali so bili razdeljeni 11a dve stranki: 11a francosko in na italijansko. Francosko stranko je vodil Nai>o1eon Orsini, eden najvplivnejših kardinalov. Na[x>lcon Orsini je bil neizmerno bogat in mogočen, pri tem pa velik nas-piotnik posvetnemu jrospodstvu pajiežev. Za njim jc stal francoski kralj Filip, kateremu je Ijilo silno mnogo na tem, da spravi na papeški prestol sebi udanega inoža. Francoska stranka je končno dosegla, da je italijanska stranka privolila, izvoliti Francoza Bcrtran-da de Gota, nadškofa v Brado, s katerim je bil kralj Filip sklenil prav natančno j>ogodbo. Dne S. junija 1305. je bit Bertram! de Got proglašen za papeža. Izbral si je ime Klemen V. Namesto pa da bi bit šel v Rim, je v ztnislu tajne pogodbe, ki jo jc bil sklenil s francoskim kraljem Filipom, pozval kardinale, da gredo z njim na Francosko Zdaj je italijanska stranka med kardinali s|*»zna1a, da je bila prevarana, ali — bito je že prepozno. Dne 14. novembra 1305. ye bil Klemen V. v Lyonu kronan na papeža. Pri kronanju so bili navzočni kralj Filip, Karol grof Valois, vojvoda Brctanjski in mnogo francoskih velikascv. Pri procesiji kronanja se je zgodila izredna nezgoda. Neki zid se jc podrt ravno na papeža in 11a njegovo spremstvo. Klemenu V. je odletela papeška k roti a z glave. Krona je bila poškodovana in je padel iz nje izredno krasen in dragocen kamen: dvanajst baronov jc bilo ubitih, grof de Valois jc bil ranjen, vojvoda Brctanjski pa tako poškodovan, da je vsled teh poškodb umrl. Naismelejše sanje francoskega kralja so bile zdaj izpolnjene. Naslednik ljutega sovražnik., francoskega kralja je bil Francoz, suženj francoskeka vladarja. Kralj "Fitin ni pustil, da bi papež Klemen V. zapustil Francijo in papež se je moral po tem ravnati. Žive! je nekaj časa v Lyonu, potem v Brodo, končno pa se -reselil v Avignon. Doleo leUsp ostali papeži v Avignonu kot služab-ficoskih kr»'' "1 Bili so cerkveni po- moči, večni Rim pa je propadal. Zgodovina 14. stoletja je zgodovina propadanja fevdalnih in hierarhičnih institucij srednjega veka Staro rimsko-nemško cesarstvo je bilo padlo s Ilolicn-staufi in cesarji izgnanimi iz Italije; ista usoda je potem zadela 'srednjeveško rimsko cerkev in so bih papeži izgnani na Francosko, kjer so izgubili svojo universalno moč in čarovno silo, s katero so tohko :-asa vladali svet, namreč vero. Eksilu v Avignonu je sledil razkol, razkolu jc sledila reformacija. S preselitvijo papežev v Avignon je bil v bistvu dobojevan velikanski Ix>j za absolutno gospodstvo cerkve nad vsemi vladarji in državami. Cerkev se1 je bila te moči polastila in jo tudi nekaj časa izvrševala, a naposled jo je prav ta njena moč pahnila v nesrečo Rimska ccrkcv ni nikdar tudi do današnjih dni nehala, bojevati se za svoje vrhovno gospodstvo ali le z revnimi uspehi. Tudi ko so bili rimski papeži nekaki jetniki francoskih kraljev in so živeli v*Avignonu. so nadaljevali boj proti nemškemu ccsarstvu. Ali odgovor na ta boj jc bil zdaj ves drugačen. Hoheti-staufi in ž njimi združeni Gibelini so se l>orili samo proti posvetni oblasti papežev; zdaj so se narodi dvignili tudi proti duhovski' oblasti poglavarjev rimske cerkve in prva reprezentanta tega gibanja sta bila veliki Anglež Wicklef in veliki Slovan 1 lus. Tako se je dovršil veliki boj tned Guelfi in med Gibelini. Guelfi so se iz začetka borili za osvobojenje talijanskega naroda in svoje domovine od gosj>odstva nemškega cesarstva, borili so sc za svobodo proti cesarskemu absolutizmu, ter preprečili združenje duhov-ske in posvetne oblasti v cesarjevih rokah — obenem pa pripomogli papeštvu do gospodstva v duhovskih in posvetnih zadevah. Gibelini so sc borili proti posvetnemu gospodstvu papežev, proti združenju duliov-ske in posvetne oblasti v papeževih rokah. Kakor reka mogočna ic naraščala gibelinska misel in sc končno razlila k. >t reformacija nad katolicizmcm, med tem ko se je guelfskn misel potopila v papeštvu. L. 1308. je papež Klemen V. na veliko žalost vse talije proglasil Avignon za sedež rimske cerkve. Prst božji" je dal takrat vsemu svetu vidno znamenje. Dne 6. maja 1308 je v Rimu jiogorcla lateranska cerkev. prva cerkev kristjanstva, \ kater! so bili shranjeni neštevilni znameniti umotvori poganskorimske kulture. Papež jc sedel z Avignonu, v Italiji pa so sc po-^■stranke neusmiljeno klale. V tem času jf| jugovshodnem Missouri ju, kjer je zdravo podnebje, kratka, mita zima, dolgo in nc prevroče poletje, kjer na gorski plati' ti v črni zemlji dozori najlepše žito in raste najtiolj sočnata trava, kjer živinoreja Bkor nio no stane, nese pa velikanske dohodke, kjer raste i/.borno sadje, sočivje in druga zelenjava,-ki se kaj lahko spravi v denar, kjer so čisti studenci in potoki, Inignti gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. Ml Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer 1111 jugu, zapadn ali Boveru znmorajo vspevati slovenske naselbine l>oljšo kakor tukaj, k)er Inhko j>oRtnne v kratkem času marljiv Slovenec neodvisen in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo 11a ogled. Pišite za pojasnila v slovetiBkein jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na rtlov» nski oddelek : A. M. Knc Mgr. 315 Desirboni St., roomi! 17-22» Chicago, III. Knubel, ,ve in brez samezne kralja Albrechta Habsburškega njegov lastni netjal ubil. Francoski kralj Filip je stegnil sedaj roko pc kroni nemške države. Filip bi bit postat vladar vsi •".vrope, ko bi sc miFbilo to posrečilo. A ni se mi losrečilo. Izvoljen jc bil Henrik Luksemburški. k je po zgledu Habsburžanov takoj priznal papežti pra vico, da jc veljavna samo tista volitev, ki jo papež po trdi. Kralj Henrik jc torej priznal papežu tisto supre mac i j o, za katero so sc l>ori!i papeži Inocencij lit. Ircgor IX. in Inocencij IV. Kralj Henrik jc tudi zaž^fck da bi bil kronan za cesarja in sc je v ta namen odpravil v Italijo, kjer sc pa gibellini — na čelu jintii Dante — sprejeli z največjim otluševljenjem. Vieni a veder la tua Roma, che piagne Vedova, sola, e di e notte chiama: Cesare mio, pcrchc non m'accompagne! Tako je Dante klical cesarju Henriku in dal s tem izraza mišljenju vseh Gibelinov. Ti "so pričakovali, da »bnovi Henrik nekdanje stanje in uresniči državni ideal, ki ga je Dante označil v knjigi "De Monarchia", katera kni:ga je |>o Platonu, Aristotelu in Ciceru prvi |x>litiČui traktat. Toda upanja kralja Henrika se niso izpolnila. Komaj jc prišel v Milan, so se Guelfi že dvigniti proti njemu in kaj hitro je bil zapleten v silne boje. Dne 7. maja 1312 j prišel Henrik v Rim, kjer se jc zdaj v mestu samem začela strašna krvava vojna, vojna od hiše do hiše, od barikade do barikade. Med tem bojem je bil Henrik kronan za cesarja. Henrik jc poskusil restavracijo cesarstva in se je ta namen združil z Gibelini. Prvi, ki se 11111 je uprl, je bil papež in kmalu je bilo med cesarstvom in med papeštvom spet tisto nasprotje, kakor i>oprcj. Vneli so se težki boji in Henrik ni imel sreče. Naposled jc bil kralj Henrik primoran, začeti vojno proti stebru papeževega gospodstva v Italiji, proti kralju neapolj-skemu Robertu d'Anjou. Papež je koj priskočil Robertu na jhjiiioč in 12. junija 1313. prepovedal cesarju Henriku to vojno, sicer bo izobčen in preklet. Cesar pa se ni dat ugnati. Postavil sc je na stališče, da jc cesar posvetni gospodar sveta in da se papež nima vtikati v cesarske zadeve. Cesar je zbral veliko vojsko in odpravil s jc z utemeljenim pričakovanjem in opravičilo nado na pot, da zavzame Ncapolj, da maščuje Hohenstaufe, da obnovi moč in veljavo cesarstva in naredi konec posvetnemu gospodstvu papežev Prišel je do Bueneonventa blizu Sicnc in tam umrl 24. avgusta 1313, star šele 51 let. Vojaštva se je |>olastilc silno obupan je. Splošno sc jc verjelo, da so duhovniki umorili cesarja z zastrupljeno hostijo. Nemški vitezi so napadli samostan in poklali vse menihe. Papež Klemen V. jc umrl 20. aprila 1314. v Ro-qucmaure na Francoskem. Ta nape/ jc bit zaničljiv značaj. Simoni j a mu je jjomagala na papeški prestol prenesel je papeški sedež iz Rima na francoska tla vtihotapil v kardinalski zbor polno Francozov, vsled česar je prišlo pozneje do razkola. Bil jc neizmerno lakomen in se posluževal najgrjih sredstev, samo da napolni svojo bisago. Politika tega prekanjenega papeža je bila'vseskoz nepoštena. (Dalje prih.) Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in zimske obleke z.n delavnik in praznik, površniki in zimsko suknje. Zn tretjino ceneje kod drugod. Nase cene oblekam no: $5.00-822.00 " zim. suknjam $ 4.00-- S 2:5.00 Naša zalogo jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdelano po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalogi imamo tudi obleke za dečko in otroke. Najstarejša unijska tvrdkn. Telefon—Canal 1108 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Canal 476 "0 Uradne ure: do 9. zjutraj •od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. e SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame* Pokrovi so pretegujem z zlatom Gold filed, jamčeni za 20 let. Kole-sovje na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj Bauio $12-50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za Ixizieno darilce. Jacob Stonich 80 E. Madison St. Chicago, 111. L 1041 |1emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izd i rati svoje, mogoče še ]M>potuomn zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom. kar ti za vselej dobro in po najnižji coni napravi Dr. V. K. Simonok Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHIC A (JO, ILL. Telefon Morgan 433.