J* izhaja od oHobra 1947 kot tednik - Od 1. januarja "58 kot poltednik - Od • Januarja 1960 trikrat te- deijkih;m Slcer ob p°ne- KRANJ — SOBOTA, DNE 3. AVGUSTA 1963 LETO XVI. — ŠT. 89 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan sredah in sobotah Gasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko '"*ottka » **8otavl]a t ezarna *e sedaj pomeni steber gospodarstva v občini, z obsežno rekonstrukcijo pa tukih K?^rtn?8a Parka. Po i^ciftn^bcnih med zadnjimi, ki ga odkrivamo v čast njihovemu spominu, zakaj v prihodnje naj bi spomenike postavljali »borcem miru in herojem dela«. Tovariš Hafner je potem spomenik odkril. Kranjsko športno občinst\ro in ostali občani so nato prvič zasedli prostore na veliki tribuni ob novem nogometnem 'igrišču in atletskih objektih, potem pa je v imenu občinske skupščine novi stadion izročil svojim namenom njen predsednik Martin KOSIR. — Pri tem je poudaril velik pomen novo odprtega objekta za nadaljnji razvoj telesne kulture v kranjski občini In se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovi Izgradnji. — Sto golobov pismonoš je zatem poneslo vesti o odprtju novega . stadiona v oddaljene kraje dežele, ' Želf1^6 pad*m herojev medtem ko so občinstvo pozdravili ,0» da je ta spomenik kranjski športniki z mimohodom. jfe seja občinske skupščine Kranj obetajočih uspehov narodnoosvobo-ob- slo- ir'0naUTJf "lh Parnih in Inter-1*3 mej;!njskc godbe na pilia-im?nCe*a pJxga Pevskega zbora tr>ovaniPe [lalnega odbora za fin?ia PozH. .inskc^ praznika £2? SSSavil P^sednik ob-ke^k°SKRT *a teles"o kulturo *al?a^oruP°te,n pa 'e v krat" Je dustrii0 ♦ ni Podsekretar jK.na G0rpn-e,r organizator vsta- *>k°V'»ioCS-in prcdvoini HAFNER ^.0beh zh?Ut* - Današnja •CL^nnre°Vv?^inske skup- Sr*a ««a lla hkrati tudi pp**nllr«.V Pocastitev občin- lOsi.-. Spin o„__ le so se udele-in or- 8ani,Slvci c "* oe'e so se %>rji ^0rpenice 1941 u ^Di Kov J50miteja zk> čla" °W predst'a,? m lnske8a odbora vc°Vindn, -lkJ samoupravnih • "«w5iPrav tako Je sI°- vovala delegacija pobratenega francoskega mesta LA CIOTAT, nadalje delegacije občin Zemun, Kamnik, Tržič, Skofja Loka, predstavniki JLA in poslanci. Na začetku seje so vsi navzoči počastili spomin žrtvam porušenega mesta Skopja in potrdili predlog, da skupščina dodeli v sklad za pomoč temu mestu 5 milijonov dinarjev. Nadaljevanje . na 2. strani 4 Pripadnike JLA, ki so prispeli v Kranj na prvenstvo v atletiki in mnogoboju — pričelo se je tik po odprtju stadiona —, je po sprejemu častnega raporta in dviganju zastave pozdravil generalpodpol-kovnik Dušan KORA~C. — Z. Pomoč Skopju postaja geslo bratstva naših narodov Solidarnost delovnih kolektivov Krajevni odbori RK zbirajo obleke — Denarna pomoč kolektivov se bliža 200 milijonom — Pripravljene postelje čakajo otroke — Anonimni darovavec zdravil , KRANJ, 2. avgusta — Ob malicah jeseniških železarjev, kranjskih tekstilcev, blejskih natakarjev in med drugimi našimi kolektivi se te dni sliši manj pogovorov o tragičnih primerih družin pod ruševinami in vse več konkretnih pripomb o pomoči v denarju, v materialu itd. Čutiti je premik od prvih pretresljivih novic in sočustvovanj k organizaciji!' pomoči In še naprej — k vsakdanjim problemom proizvodnje in gospodarjenja. Tako se počasi prenaša celotna tragedija porušenega mesta na skrb za povečano proizvodnjo. To pa je temelj, da ublažimo ekonomski udarec ob tej nesreči, ki je prizadejal naše skupno gospodarstvo. Po prvih, dosedanjih podatkih so kolektivi Gorenjske že do 1.avgusta vplačali ali pa javili, da imajo na razpolago okrog 180 milijonov dinarjev v gotovini ali materialu. Samo v občini Kranj so delovne skupnosti zbrale nad 75 milijonov. Sedeminštirideset kolektivov podjetij in ustanov škofjeloške občine je zbralo že nad 20 milijonov, dva milijona bo prispevala njihova občinska skupščina. Poleg delovnih kolektivov, ki so iz različnih virov nakazali pomoč, pa se je v zadnjih dneh zbiranje pomoči preneslo tudi na občane. Te akcije so zelo uspešne v jeseniški, radovljiški in v drugih občinah. Zadnje dni pa so krajevni odbori Rdečega križa začeli zbirati tudi obleke za prizadeto prebivavstvo. Prav te oblike zbiranja pomoči kažejo pri navadnih ljudeh kako s skromnimi možnostmi skušajo dokazati svojo pripravljenost. Ljubo Vujanovič, uslužbenec jeseniške bolnišnice, je vzel v oskrbo dva otroka i/. Skopja, in ko so ga vprašali r\ Nadal lev.in ic na 2.»«'rani Osmi dan po skopskem potresu Tisoči še vedno brez strehe Zadnje dni se Je Skopje počasi i prizadevanjem. V mestu Je zato pričelo vračati v življenje, seveda lahko prav zaradi te velike soll- kolikor to dopuščajo strahotne posledice katastrofalnega potresa. Posebne komisije pregledujejo ulice in ugotavljajo stopnjo poškodovanih stavb. Ugotovitve teh komisij pa so porazne; le malo je namreč poslopij, kamor bi lahko nastanili prebivavstvo. Preskrba se je že začela odvijati prek sicer dokaj okrnjene trgovske mreže, s proizvodnjo pa so pričele tudi nekatere skopske tovarne. Toda najosnovnejše pogoje za življenje v močno razrušenem Skopju so štabi za pomoč ponesrečencem, reševalne ekipe in vsa jugoslovanska in tuja javnost ustvarili s skrajnimi napori in Slavnostna seja občinske skupščine Jesenice Kvaliteta in visoka produktivnost Milijon dinarjev za ponesrečence v Skopju V počastitev letošnjega Jeseniškega občinskega praznika, 1. avgusta, ki spominja na prve dni herojskega odpora proti fašističnemu zavojevavcu, na prvo bitko in prve žrtve Jeseničanov na Me-žaklji, so na Jesenicah odpadle vse prireditve zaradi skopske katastrofe. Osrednja počastitev praznika je bila slavnostna seja občinske skupščine, ki so se je razen odbornikov udeležili tudi predsedniki krajevnih skupnosti in predstavniki gospodarskih, družbenih in političnih organizacij ter ustanov. Praznično vzdušje je napravila godba na pihala Svobode Jesenice, ki je priredila pred sejo pro-menadni koncert. Udeležencem slavnostne seje je predsednik občinske skupščine Ludvik Slamnik najprej čestital k občinskemu prazniku in jih prosil, da z eno-minutnim molkom počastijo spomin prvih partizanov, ki sta padla 1. avgusta 1941 na Mežakljl, in številnih žrtev katastrofalnega potresa v Skopju. Ko. so ponesli bivši borci na grobove in spomenike žrtev nacizma v jeseniški občini vence, je spregovoril predsednik Slamnik. Govoril je o do- seženih gospodarskih uspehih in problemih, ki načrten razvoj ovirajo, pa tudi o nadaljnjem razvoju komune. Hkrati je dal bogate smernice za naprej. Med drugim je dejal: »Belško polje rešuje problem jeseniškega zarjavelega giganta, ki je do nedavna tlačil jeseniškega proletarca. Nova val jarna 'bo velika materialna in duhovna pridobitev, s katero bo ozdravela primarna gospodarska moč in s katero bo rekon- Nadaljevanje _ na 2. strani O Gorenjski sejem odprt Spet nekaj korakov naprej — Zanimiva turistično-urbanistična razstava KRANJ, 3. avgusta —- Včeraj i nagovoru čestital prirediteljem, ki nekaj po deseti uri je republiški sekretar za trgovino Bojan Bunc odprl XIII. poletni gorenjski sejem ali vključno z novoletnimi ln pomladanskimi sejmi že dvajseto sejemsko prireditev v Kranju. Otvoritve sejma so se udeležili najvišji predstavniki gorenjskih občin in prijateljskih koroških občin, predstavniki sodelujočih gospodarskih organizacij, med gosti pa smo opazili tudi Vinka Hafnerja, Janka Rudolfa, goste iz prijateljskega mesta La Ciotat ln druge. Bojan Bunc je v otvoritvenem so pri organiziranju letošnje tradicionalne gospodarske prireditve ponovno dosegli vidne uspehe. Poudaril je tudi vlogo sejma pri razvoju turizma na Gorenjskem. Turistično-urbanistično razstavo, ki je urejena v sklopu sejma in zajema prostor telovadnice v tekstilni šoli, je ob 12. uri odprl predsednik ObLO Radovljica Franc Jere. Zanimiva in prijetno urejena razstava je že pri prvih obisko-vavcih vzbudila zanimanje. Ob prelepih turističnih fotografijah Nadaljevanje -na 2. strani O darnosti videti sleherni dan več znakov organiziranosti. Prebivavstvo se v čedalje večjem številu aktivno vključuje v vse akcije za odstranitev te velike katastrofe. Na splošno pa lahko trdimo, da je bila morala skopskega prebi-vavstva vse od prvega trenutka po katastrofi na izredni višini. Doslej so v Skopju našli že 816 mrtvih, izmed teh so Jih 670 Identificirali. Vendar pa menijo, da Je število mrtvih po vseh znakih sodeč znatno večje. Prav tako tudi menijo, da je sedaj le še malo Nadaljevanje ^ na 2, strani z Tržiški občani že praznujejo V zahvalo in spomin Pohodi po A partizanskih poteh V Težko je med dogodki 1« narodnoosvobodilne borbe izbrati najpomembnejše, ker so vsi tako veličastni in ker so bili vsi tako potrebni za pridobitev svobode,/ za dosego tistega, za kar je slovenski narod hrepenel ln krvavel že stoletja. Toda kljub temu so slehernemu človeku in sleherni skupnosti nekateri dogodki še posebno blizu, še posebno dragi... S krvjo popisana kronika vstaje gorenjskega ljudstva pove, da je v noči od 4. na 5. avgust 1941 odšel pretežni del borcev izpod Storilca prek Loma čez pobočje Kamneka na Dobrčo, kamor Je bil poslan, da skupno z jeseniško partizansko enoto napade kaznilnico v . Begunjah in osvobodili iz nje takratne zapornike. (Dalje na 2. str.) TE DNI PO SVETU • VARNOSTNI SVET Q JUŽNI AFRIKI VS je v ponedeljek sačej razpravo o zahtevi 32 afriških držav, da bi proučil položaj v Južnoafriški republiki. Južnoafriška \1aUa ne namerava sodelovali v loj raz-pravi. # PODPIS SPORAZUMA V MOSKVI V Moskvo »o dopotovale delegacije ZDA in Velike Britanije. — 5. avgusta bodo tu podpisali sporazum o prepovedi atomskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo. Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje ln dogodki • KITAJCI NA INDIJSKI MEJI Indija je zaskrbljena zaradi /hiranja kitajskih čet na indijsko kitajski meji in je 0 tem obvestila pekinško vlado. Premier Nohtu Je je pozval prebivavstvo, naj bo previdno ln budno. • DEMONSTRACIJE PROTI RASNI DISKRIMINACIJI Od maja do 1. avgusta je bilo v 134 mestih 34 ameriških držav 639 demonstracij proti rasni segregaciji. Val demonstracij se še. naprej širi. V »pohodu na VVashing-ton« 28. avgusta bo menda sodelovalo 100 tisoč črncev. • PREDAJE KURDOV^i* V Bagdadu so uradno sporočili, da je rok za vdajo kurdskih upornikov potekel in, da ga ne nameravajo podaljševati. Poročilo pravi, da se je v zadnjih dnSh vdalo oblastem okrog 70 upornikov, tri kurdske vasi pa so poslale svoje predstavnike z zagotovili i lojalnosti. • POSOJILO VELIKE BRITANIJE Harold Macmillan jc v parlamentu sporočil pripravljenost britanske vlade, da odobri Jugoslaviji 500 tisoč funtov šterlingov posojila. Po premierovih besedah bi posojilo lahko uporabili za nabavo britanske opreme za obnovo mesta Skopja. • SEDEMDESET OBOLENJ ZA ČRNIMI KOZAMI Število obolelih za črnimi kozami na Poljskem se je povzpelo že na 70. Se$t bolnikov je umrlo. — Največ jih je zbolelo v vojvodstvu Wroczlaw. Desetdnevni razgovori so se uspešno končali ln s tem Je. za- ključeno prvo dejanje, ki mu bo po krajšem premoru sledilo še drugo. Z dokajšnjim olajšanjem smo sprejeli novico, da so 25. julija parafirali moskovski sporazum, saj se je s m končala prva etapa morečih razpravljanj o atomskem problemu. Seveda se ob vsakem veselju najde nekdo, ki skuša s svojo čemernostjo in zlovoljnostjo pokvariti dobro voljo in dodati malce pelina. In tako je tudi tokrat odmev med prvim ln drugim dejanjem Izpolnjen na eni strani z navduše- ga najprej uresničili - torej uniče- Uro*, dejanje nadzorstvom«. Na vsak način ob tem delnem sporazumu kaže težnja, ki jo Je dobro označil ameriški predstavnik Averell Har-riman: »To, kar smo storili, je samo začetek. Potrebno je, da sledijo še drugi koraki za zboljšanje odnosov med Vzhodom in Zahodom.« Francija, ki je že od vsega začetka nejevoljno gledala na moskovske razgovore itn ki se že prej ni hotela udeleževati ženevskih razgovorov o razorožitvi, se je zdaj kar naenkrat »zavzela« za »maksimalni program«, ki naj bi se skega Ljudje iridoeo^ tstndg kamen za obdobje brez ato«^ nevarnosti. Upajmo, da bo s«. tudi kakšne druge novosti orožja. Človek dobi vtll. mo potrjujejo, da se Peking noče čeval, kdaj Je bil Pol°*1* vključiti v mirno izgrajevanje boljših odnosov, ampak neprestano išče, kako bi se obregnil ob treh zunanjih pozitivna prizadevanja. Videti je, da jim ideja miroljubnega sožitja prav nič ne ugaja. Pekinško-de-gaullovska farsa, ki ima le malo zagovornikov, seveda ne bo mogla preusmeriti sproženega toka in tako prav gotovo ne bo vplivala na podpisovanje sporazuma. Podpis delnega sporazuma bo pomenil pomembno prelomnico ustvaril ugodna tla » "^jffcj razgovore, čeprav bi Ljgp zajel sporazum prepovea ^ lih 10 odst. poskusov - m * ^ zemljo (poskusi v ozračju,^ JJu In pod vodo zajemajo>*> # pa Je nedvoinno>J*J° mu ne gre odrekati J***Z* »o membnosti. Bojne •fkJ^^ji turni pozdravi in pripravljenostjo posameznih držav, da bi sopodpl-sale moskovski sporazum, na drugi strani pa sta se neverjetno dobro ujela de Gaulle in Peking v odklonilnem stališču. Ta druga stran (ki ji delno sekundira tudi Zahodna Nemčija) se trudi, da bi zmanjšala pomembnost tega akta. Zanika, da sporazum ustvarja pogoje, da bi prišlo do popolnega soglasja glede jedrskih poskusov oz. razorožitve sploh, kar naznačuje tudi »uvod sporazuma o del* ni prepovedi Jedrskih poskusov«, v katerem je rečeno, da Je »poglavitni cilj čimprej doseči spora* zum o splošni ln popolni razorožitvi pod strogim mednarodnim nje »celotnega arzenala nuklearnega orožja«. Ni dvoma, da bt bila idealna rešitev, če H se dalo to takoj doseči, vendar ne moreš biti konstruktiven, če zavračaš moskovski sporazum* ki sam nakazuje hotenje m motnosti, da se razraste v tisto, kar si najbolj želimo. Da Gaullovo duhovičenje o »veliki prepovedi« Je ničevo ob soočenju z njegovim »ne«, ki sicer ne preseneča, a kale na nezdrav odnos do Jedrskega problema. De Gaulle se na zaveda, da Francija s tem, ko ne odstopa od svojega jedrskega programa, ustvarja samo ugodno ozračje za oboroževanje tistih, ki se nimajo atom* da predsednik de Gaulle niti ne *' e brez ato ve, kakšno odgovornost si — ob bojazni za prestiž — nakopava, ker vztraja pri izpopolnjevanju jedrskega orožja, ki bo še naprej zastrupljalo ozračje. Zanimivo je, da so se v istem taboru znašli tudi Kitajci, ki pa nastopajo z drugimi »dokazi«. Njihovi napadi — zlasti na Sovjetsko zvezo — Izzvenevajo v Istem duru, kot so doslej; ne izbirajo izrazov in se le zdaleka ne prizadevajo, da bi pripomogli k zmanjšanju ln tako naj bi 5. avgust — takrat bile doslej izkopaazc, o«J^g^ p napetosti v svetu. Trditve, da Je bo po predvidevanjih zaključeno pomagal zakopati. ouw^g^jjfcf, sporazum »slepltev samega sebe«, drugo dejanje sporazuma — ostal *o nakazal tudi PJ*""^ jadU«* da je »umazana prevara« itd., sa- v zgodovini kot datum, ki bo ozna- ko je »povlekel dim« » ^ ske pipe miru, ki m«ijo J^fr dnevi poklonil »»erlJld nuj-^ za kmetijstvo Freeman, w r na obisku v SZ. - K določenemu Froe^(J5j3 ki sporazumu niso nj**^. (vzroki so seveda razUcni;, v mo prišteti tudi del ZDA, zaradi katerih bo jm« sednik Kennedv verjetno v kongresu (nekateri JJF3o*i. Jezen, da bi utegnilo► JJJ • ^ senatorjev proti ratlfu^a*^ » dar moramo upati* ^BtMt0 tretjo stopnjo - to JjJrrTjJb — ne bo preglavic, čepra* nekateri tako žeHJo. Pred dnevi so se •£* ^ tudi ženevski razorožitveni ^ vori in Izražajo mnenje. ^ krat odbor osemnajstorijv ^ tako neplodno «**ed*Vl saj vse kaže, da soJ^JJjo* vtisom moskovskih **C**T£(V 1» Napovedi so ugodne tjjjj. * bilo, če bi pipo min« V»-^ konca. — G. K. Z moskovskih razgovorov: Harrlman, Hruščov, Hailsham Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje ln dogodki • Ljudje in dogodki strani i Solidarnost delovnih kolektivov ceno je dejal, da to zdaj nevažno.1 Na bloku Podkorenskega sedla je včeraj neki turist iz Švice izročil' kakih 5 kg antibiotikov in dTUgihj zdravil s prošnjo, da bi to čim-' preje odposlali zdravniškim ekipam v Skopje in ni hotel za to niti potrdila. Ljudje povsod tudi sprašujejo, Podsekretar za industrijo ZIS Vinko HAFNER Je v četrtek ob vhoda na novi kranjski stadion odkril spomenik 245 padlim športnikom Vreme . • VREMENSKA SLIKA Zahodno Evropo so dosegle atlantske frontalne motnje, ki pa so le oslabljene. Nad naše kraje doteka zelo topel zrak in se bo zato «u$no obdobje še nadaljevalo. * NAPOVED ZA SOBOTO IN NEDELJO Pretežno sončno, popoldne zmeren razvoj kopastih oblakov in io možne posamezne krajevne nevihte. Najnižje nočne temperature .okoli 14, v Primorju 20, najvišje dnevne okoli 30 stopinj Celzija. Tudi v nedeljo bo lepo in toplo vreme, popoldne nagnjenje h krajevnim nevihtam. • VREME V PETEK OB 13. URI Lesce, pretežno jasno, 27 stopinj Celzija, zračni pritisk 1015 mili-barov, počasi pada; Planica, delno oblačno, 27 stopinj Celzija; Jezersko, delno oblačno, 24 stopinj Celzija; Triglav-Kredarica, zmerno oblačno, 12 stopinj Celzija, piha slab jugovzhodni veter. kdaj bodo prišle kake skupine otrok in izražajo svojo pripravljenost za morebitno pomoč. Danes zjutraj jc prišla v Dijaški dom ▼ Kranju prva družina iz Skopja. Pričakujejo pa še skupino otrok, ga kateri imajo že pripravljene postelje. Tudi v Radovljici ljudje z. veseljem govorijo danes, da bodo prišli otroci iz Skopja V Dom Tonetu čufarja in V Poljče. Občinski štabi za pomoč so Še vedno v stalnih stikih s •krajni-mi in republiškimi organizacijami. V pripravljenosti imajo razne skupina strokovnih delavcev, različni material ln druge oblike pomoči, kf bi lahko prišla v poJStev. Samo v Kranju je še vedno v pripravljenosti 1.400 krvodajavcev, ki se čutiflo prizadete, ker niso prišli na vrsto. Skratka — pripravljenost za pomoč je povsod velika. K. M. 2 Tisoči še vedno brez strehe verjetno, da bi pod ruševinami ležali ie živi ljudje. Trenutno najbolj pereč problem je nastanitev okrog 100.000 prebl-vaveev, KI so še vedno brez strehe nad glavo. Zlasti je se vedno čutiti pomanjkanja prostorov ln podobne opreme za zagotovitev nujne nastanitve skopskega prebivav-stva. Večini prebivaveev je potrebna tudi obleka, ker Je treba računati, da bodo morali ti dalj časa ostati pod Šotori. To pa bo možno samo, če bodo preblvavcl preskrbljeni s posteljnino ln obleko. Po vsej državi pa ne poteka le direktna neposredna akcija sa pomoč prizadetemu Skopju, temveč tudi priprava za dolgoročnejše ukrepe pri gradnji in obnovi Skopja. Številni strokovni ln družbeni organi so te dni izrazili veliko pripravljenost za pomoč in izgradnjo novega Skopja. Tudi tujina ie nadalje spremlja skopskjp tragedijo in pošilja pomoč. — F. 3 Kvaliteta in visoka produktivnost strulran tudi Jeseniški občan. Jeseniško železarno in komuno so rešili pred stagnacijo le premik noet, kar bo uresničljivo le s pogumom, delovnim zanosom ln železno disciplino. Za boljši razvoj turizma želimo od vloženih sredstev v gradnjo turističnih objektov čim hitrejšo ln čim večjo rento. Nujno bo treba dopovedati turističnim delavcem, da za lenuhe, objestneže, špekulante ln podobne ni mesta med nami, kajti Žulji jeseniških proletarcev so predragi, da bi sa z njuni neupravičeno okoriščali. Sa v naši mandatni dohl moramo očistiti Jesenice ostankov vojna ln zastaviti kompleksno gradnjo Jesenic. Vsega samo * družbenimi sredstvi ne bomo amogil, zato bo nujna vsesplošna mobilizacija občanov, da se % Individualnimi napori vključijo v proces graditve naše lepše prihodnosti.« Po govdru, ki je bil sprejet z Izrednim odobravanjem, so prebrali predlog resolucije o delu in nalogah organov komune ter gospodarjenju v komuni, ki je bil soglasno sprejet. Prav tako so pred zaključkom slavnostne seje odborniki potrdili predlog, da prispeva občinska skupščina milijon dinarjev za pomoč Skopju. - P. U. 4 Leto obetajočih uspehov V govoru o pc ' občinskega praznika je predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat naj- 5>rej omenil dogodke v drugI po-ovici julija 1941, ko 50 se pni prostovoljci iz Kranja, v glavnem komunisti, zbirali ln pripravljali oboroženi odpor proti okupatorju in vsem sovražnikom svobode. — Med prikazom o povojnem razvoju občine je posebej omenil uspehe kolektivov v proizvodnih skupnostih v letošnjem prvem polletju, kar vse obeta veliko povečanje proizvodnje in gospodarskega razvoja v letošnjem letu. V delu govora o samoupravi občanov pa jc kritično ocenil razvoj krajevne samouprave. Krajevne skupnosti se prepočasi uveljavljajo. Ob koncu govora je poudaril, da je se ved-no potrebno, da se vsi občani zavzemajo za uresničevanje ciljev revolucije tako v samoupravnem sistemu kakor tudi v proizvodnji, kar vse mora imeti pred seboj cilj — izboljšanje življenjske rav-ni prebivavstva Navzoči so z odobravanjem •prejeli te besede In tudi pozdrave, ki jih je v imenu mesta LA CIOTAT prinesla kranjski skup v kvaliteto in visoko produkti v- ščlnt posebna delegacija. — K. M. 5 Gorenjski sejem odprt so razstavljeni načrti raznih objektov (cest, žičnic, gostinskih objektov ipd.) in več maket. Ob občinah bivšega kranjskega okraja sodelujeta tu še občini Kamnik in Domžale. že pri bežnem ogledu sejma je mogoče opaziti, da je kvalitetnejši od lanskega. To velja za samo ureditev pa tudi za blago, ki je razstavljeno m naprodaj. Razveseljivo je tudi to, da so mnoga podjetja označila blago, ki ga prodajajo po znižanih cenah zaradi raznih napak ali pa ga želijo razprodati. Kmslu po otvoritvi so obisko-vsvci napolnili sejemske prostore in pri mnogih prodajnih mizah so se zbrali številni kupci. Prene-kateri so odhajali \r. sejemskih prostorov z večjimi in manjšimi zavitki. Da bo na letošnjem sejmu velik promet, dokazuje tudi izreden naval v bankah, kjer izdajajo potrošniške kredite. — M. S. Vlak iz Zah. Nemčije Jesenice — V'sredo dopoldne je pripeljal na Jesenice poseben vlak, s katerim je poslala Zahodna Nemčija pomoč ponesrečenemu Skopju. Jeseničani so ob postanku vlaka pozdravili reševalno ekipo, ki je Šla v Skopje in se ji za-hvalili za solidarnost, ki so jo dokazali s tem do trpečega skopskega prebivavstva. Vlak Je imel 14 vagonov, na katerih so bili naloženi kamioni, rešilni avtomobili, živila in zdravila. Pomoč Skopju sta organizirala RK Stuttgarta in RK Bonna. 37 reševavcem, sanitej-cem in zdravniku ekipe zahodno-nemškega RK, so zaželeli Jeseni-čani ob odhodu vlaka mnogo uspehov. Ekipa bo ostala v Skopju za nedoločen čas. — U. Nova lekarna Kranjska gora — Z dograditvijo zdravstvenega doma v Kranjski gori je obstajala možnost, da dobi Kranjska gora potrebno lekarno. Ker je bil v zdravstvenem domu rezerviran prostor, je bilo le še vprašanje opreme In ostalih for-malnosti, kar Je prevzela in rešila jeseniška lekarna. V ponedeljek. 29. julija, je pričela poslovati v zdravstvenem domu v Kranjski gori lekarniška postaja, ki je podružnica jeseniške centrale. S tem je uresničena večletna želja Kranj-skogorčanov, S1.5tf.) tli *P (Nadaljevanje 3o te osvobodi^ ^ > ilo, ker so bili. a0*** koljeni in *****^^Vt Manjša dM^JjTS *£ ostala pod Stoft^gjsiJ po zaslugi dom*&ZZbr. napadli Nemci- S?.0^*? gorenjsko «mlJo "S kočo trupla zmetal v ^ skupaj zažgal-" zgodovinsko POj^nsJi . tržiškl občani JfZ&J*'^. M svoj občinski1*£>J Spomin na * na vse junake, - pv„---bodo darovali **Ojf bodo tržiškl občsni^ psjj številnimi Pi^s* fir 3. avgusta, bo PjgH&fl »ednik občinske skujjj, wj jel prvoborce, ^tsj*^ novo avtobusno 18. uri pa bo ^T^J^ občinske *^'^0t%$ bodo predvidoma ^s4f»5 znesek za P^L uri *> Skopju. Ob seoW ^ •» vesna akademij«. £di* «J/ menadni konojrtj^ » hala DPD Svobod* * ^ Jutri. 4. avgusta, * ^ ob peti un *j» f$ budnUob^tJpo^ pričel množični P sJJJSSjf*; tizanskih stezah vstorH^ Tržič - Yfe botudinlf Jutri dopoldneJj^tjj* ljačev \z **g£L. pri »V Podrt* io J*%o^0& bodo odkrili »p°£le*J* V ščo. Spominsko ^tcrn*V odkrili tudiJ poldne ob Vi -rostf'i * ritev klubskih P£ piog^ odkritje spomin^ g Seničnem, na*?mPfsJ»oJ5^ zabava z ^Sastftj;^ Prireditve v po^ bodo ^ slvskega društva XIII, gorenjski *e\e& V Kranju od 2.-13. avgu*** Pestra izbira blaga iiroke potro*0' Bogati večerni zabavni prog oo1* 3. AVGUSTA 19» ^gjggm porušenega Skopja KRANJ J^daevm zaslužek so prispe to nePOdjetja Kovinsko obrtno KrairVrvi000 dinarjev, Pekarna ka'rZdlVn 10.000 din iz SP, ?^din? ?ranJ 20m din in I^Mij sV^JP' uslužbenci občine «30.000 S000 din, Projekt Kranj av» Kriii"} 1 000 000 din iz SP, £!Ja WJ 180° 000 din, konfek-nHtr0 8> Kr«nJ 60.000 din, l1Soč din i3?1 240 000 din in 500 S in 50o'oŽf',PTT Kranj 500.000 ?°djetle V din iz SP, Cestno din in 1 mi-J>8a sTn^ln iz SP, Kmetijska Jk fcnj£"čur 16-000 din, Osred-^*m0voiCa, Kran* 26 000 din, ^ovalni s!eda,,šce 12.538 din. 'k^^in^S^ (D0Z) 200 ?arn!* KrL, o000 din iz SP, Pu- Z *sCVi000 din- kn"«ar- ,n ^ooooo^0" KranJ 19340 nevni iz SP; Vck «TSSl88,užek (za prispe' I|a kaki*. 3 skupne porabe ve- ^nhnI^ Podjetje Kranj , 000 d7; -Tekst»indus Kranj *a J* 2 000 000 din iz SP, 21? din inP°.fft,0vanie delavcev l^JOOOO din iz SP. . lBl'|r*8kra Kranj 9.000.w SL^^r^din in 200 »ve,000 din Sr' S,aScičarna Kranj * 8CO0' ri; enJska turistična 11,10 iz '° PrispeVai da skuPne P°rabe .Obrta p°dJetja: ^S,l^C?ie,t,e,Cerk«e 150 000 C. din, t? Sava Kranj 500 W» 1800 Oof C^unalna banka >WCev Kri«, Dr"štvo upo- C„j oh400 000 din «00.0^,1 (20.000 kg krom- (200 l75-°0O L05^00 kg krompir-8 ^Skarna Kranj Nna ^ 230 000 din; v°> Je^ln°St dos,eJ 'brane din' od te8a N<^L,U*1 te«a j* p^- atrokovnih ekip. Nove prodajalne sadja in zelenjave Dobra letina vpliva na zadovljivo preskrbo Agraria Kranj je vložila prošnjo za dodelitev lokacij za štiri kioske za prodajo sadja ln zelenjave, s katerimi naj bi dopolnili mrežo svojih specializiranih prodajam. Kot je mogoče predvidevati v tem času, bodo nove kioske (velikost 6 krat 4 metre) lahko že letos postavili na naslednjih mestih: na Bledu ob Kazini, v StražiSču ob samopostrežni trgovini, v Kranju nasproti restavracije Park in v Radovljici nasproti kmetijske zadruge. Specializirano trgovino za prodajo sadja ln zelenjave bi radi uredili tudi v Kranjski gori in bodo to storili takoj, ko bodo za to dani pogoji. Nad preskrbo s sadjem ln zelenjavo se v tem času nI mogoče pritoževati. Letina Je zelo dobra In Je tako na voljo dovolj sezonskih artiklov. Značilno je, da so sedanje povprečne cene sadja in zelenjave nižje, kot so bile lani v tem času, saj je ponudba neprimerno večja. Pri tem prednjači krompir, katerega maloprodajna cena je sedaj 30 dinarjev, lansko leto pa je bil prvi krompir po 70 do 80 dinarjev. Nižja je tudi cena paradižnika, breskev, solate in drugega blaga. Najbolj trdovratno se trenutno drži cena paprike (200 dinarjev), ker gre še vedno za prvi pridelek. Dobavljajo jo iz Hercegovine. Vendar predvidevajo, da bo že čez dober teden cena za polovico pa- Zasebna stanovanjska gradnja prevladuje Radovljica — Organi radovljiške občinske skupščine so v letošnjem prvem polletju izdali 77 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih objektov. Med temi so štirje stanovanjski bloki, ostalo pa zasebne stanovanjske hiše. Predvidena vrednost stanovanjskih hiš, ki so jih zasebniki začeli graditi letos, je 164 milijonov dinarjev, medtem ko predračun za štiri bloke predvideva 55 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Skupaj s stanovanjskimi objekti, ki so jih začeli graditi pred letošnjim- letom, je na območju radovljiške občine v gradnji 137 stanovanj, ki jih financirajo iz družbenih sredstev in 127 iz zasebnih. Predvidevajo, da bo letos vseljivih okoli 100 novih stanovanj, kar je petkrat manj kot je v tem času na območju občine prosivcev za stanovanja. Medtem ko stanovanjski bloki rastejo predvsem v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici, je za gradnje individualnih hiš največ zanimanja na Bledu, v Bohinju, v Lescah, Radovljici, Kropi, Begunjah, Gorjah in še po nekaterih drugih krajih. — S. dla, saj v Makedoniji pridelek zelo dobro obeta. Medtem ko največji del zelenjave prihaja s Koprskega, je sadje predvsem iz Gorice in Goriških brd, pa tudi iz okolice Pule, Som-bora in Subotice ter Makedonije. 2e za bližnjo prihodnost pričakujejo zgodnja jabolka s Štajerskega, prav tako pa že dozoreva prvo grozdje v Hercegovini in Makedoniji. V trgovinah je skoraj vedno mogoče dobiti banane in limone, nekajkrat pa so imeli celo pomaranče, ki so jih letos v našo državo izjemoma uvozili zaradi živahne turistične sezone. Sicer je južno sadje predrago, da bi šlo sedaj, ko je domačega sadja dovolj, kaj prida v promet. Tudi gorenjski prolzvajavcl zelenjave, ki so z Agrarlo sklenili pogodbe o dobavi svojih pridelkov, obveznosti v redu Izpolnjujejo. Le pri rokih se je zataknilo, saj niso predvidevali, da se utegne neugodno vreme toliko zavleči. Tako so prvo solato namesto v maju lahko (oddajali šele proti koncu junija. Razen zgodnega zelja, rdečega korenčka, rdeče pese in solate domači pridelovavci ponujajo tudi Že prvo čebulo. Vendar to kupujejo v Dalmaciji, kjer je pridelek že osušen pa tudi debelejši. — S. Most bodo obnovili Naklo — Na svoji zadnji seji je svet krajevne skupnosti Naklo med drugim obravnaval tudi obnovo mostu na cesti pred Arne-Ševo hišo na Pivki pri Naklem. Most se je pričel počasi rušiti, zato terja takojšnje obnove, sicer bi lahko postal nevaren za promet. Da bi bila dela čimprej končana, najkasneje pa do septembra letos, je svet imenoval posebno komisijo, ki bo poskrbela, da bo delo v redu in pravočasno opravljeno. Svet je obravnaval tudi pritožbo vaščanov Strahinja, s katero se pritožujejo nad kmetovavcem, ki jim skoro pol stoletja prepoveduje uporabo poti, ki pelje po njegovi parceli. Svet je sklenil, da se zadeva pravno uredi prek pristojnih občinskih organov. — R. Prvi obiskovavcl včeraj odprtega Gorenjskega sejma v Kranju pri vhodu na razstavišče I Kdaj bodo urejene ceste Kranj — Predvidena sredstva za urejevanje cest v kranjski občini so letošnje prvo polletje domala izginila ob velikih potrebah po hudi zimi. ln tako so ostala v ozadju druga predvidena dela pri asfaltiranju in podobno. Zato so morali organi občinske skupščine izdelati z izvajavci nove pogodbe, določiti nove roke in seveda tudi zagotoviti nova sredstva za ta dela. Med prvimi ceMnmi je določeno, naj bi do 15. avgusta dokončali z asfaltiranjem Se zadnji del Jezerske ceste, in sicer od Kano-nlrja do štuiarja. Do konca avgusta pa mora biti gotova cesta od JoSta do konca Besnice. Prav l^ko bi morali do konca avgusta pre- vleči s smolnato oziroma proti-prašno prevleko cesto od križišča na Zupančičevi do pokopališča in popraviti leseni most čez Kokro pri Sotiijevem mlinu. Do 15. av- LOTO ZAČASNO POROČILO ZA 31. KOLO LOTA: žrebanje Je bilo 31. Julija 1963. Izžrebane številke: 11, 17, 18, 20, 34, 43 ln dodatna 23 PETICA — 470.500 ČETVORKA — 14.491 TROJKA — 670 TROJKE Jesenice 39 275665 4 275943 4 J^)14216 4 J -614237/4 .1-614251 4 Kamnik 41 J-6247M 4 • Koper 44 K-784519 4 K-7S4521 4 K-784523 4 K-784523 4 K-784.S4«) t K-784563 4 K-784570 4 K -784571, 4 K-784588 4 e Kranj 46 1126S3 2 K-786197 4 K-786234 4 K-787015, 4 0 Radovljica 72 K-759120 4 K-759122 4 K-759138.4 K-759139 4 0 Skofja Loka 88 062814/.2 J-613453/4 J-613460/4 J-613461 4 J-613470 4 J-613472 4 gusta Je določeno, da mora biti asfaltirana turistična cesta med Preddvorom in Goricami. Do konca meseca septembra pa tudi cesta proti Mavčičam. Do konca oktobra pa bodo asfaltirali še vse ostale makadamske dele ceste od CerkelJ proti žičnici in cesto proti LahovČam. Do tega časa bo morala biti gotova tudi Industrijska cesta v Kranju (mimo skladišč pri kolodvoru proti Tekstilindusu), le da je tam ne bodo še asfaltirali, ker nasip še ne bo dovolj ustaljen. Ta dela so zagotovljena kljub težavam občinskega proračuna, v katerem so v letošnjem prvem polletju izdatki močno presegli dohodke, kot so ugotavljali na zadnji občinski skupščini. K. M. Na dan občinskega praznika so v avli občinske skupščine v Kranju odprli razstavo dokumentov In fotografij z naslovom »Leto 1943 na Gorenjskem«. Razstavo si je v prvih dneh ogledalo že zelo veliko ljudi, predvsem mladine, ki se živo zanima za dogodke pred 20 leti £to poti proti Kavkazu " °dl>o/ *av8U8ta — Danes ^*tsko ^ 12 LJub,Ja"* v yMttW *Ve*° desetčlanska »ov^1* odprava, ki se bo Elbrus m Užbo na *eln8rad, BnH- Po,°vala skozi fcik *vali La|e Kislovodsk. »or^ha P,?e- °dpravo vodi ^ke re^t?Čn,k' načelnik Slovenialne s,užbe P* en'Jc- Ostali člani ekspedicije pa so Ante Mahko-ta, Peter Šetinc, Ljubo Juvan in Alojz Stebla j, vsi iz Ljubljane ter Kranjčani Peter Keše, Franc Ekar, Peter Jamnik, Jože 2vokelj in Milan Valant z Jesenic. Torej je v odpravi kar polovica alpinistov z Gorenjskega. Skupino sestavljajo sami izkušeni plezavci, ki so osvojili nekatere najtežje vrhove evropskih in drugih držav. Odprava je dobro opremljena in fizično pripravljena, zato lahko upamov da bo tudi na Elbrusu in Užbi kmalu zavi-hrala jugoslovanska zastava. Jugoslovanski planinci so bili zadnjikrat v Sovjetski zvezi pred 10 leti. Takrat niso napravili kdove kako dobrega vtisa, ker je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki niso poznali osnovnih prijemov plezalne tehnike. Torej se letos kaj takega verjetno ne bo več ponovilo. To je pomembno predvsem zato, ker bo odprava predstavljala hkrati tudi jugoslovansko planinsko organizacijo. Do tesnejših stikov med jugoslovansko In sovjetsko planinsko zvezo Je prišlo šele v zadnjem času, medtem ko so želje po tesnejšem sodelovanju že dolgo prevladovale. Pred kratkim sta obe zvezi sklenili ugoden dogovor, zato bomo verjetno že prihodnje leto pozdravili na Gorenjskem sovjetske alpiniste. Naši plezavci pa bodo drugo leto še enkrat obiskali Sovjetsko ,zve-zo in osvojili nekaj visokih se-demtisočakov v pogorju Pamir. Na ljubljanski železniški postaji so se od naših alpinistov poslovili funkcionarji planinske organizacije Slovenije, številni alpinisti in ostali Ljubljančani. — R,C. DOKONČNO POROČILO ZA 30. KOLO »LOTA«: (žrebanje 24. VII. 1963.) PETORKE — 279584 din ČETVORKE — 4678 din TROJKE — 358 din Rok za Izplačevanje do 1. oktobra 1963. Poslovalnica »CHEMO« Kranj, Koroška 11, sprejme v uk 1 VAJENCA KEMIČNE STROKE Pogoj: dokončana osemletka. V poštev pride samo močan, zdrav fant. Pismene ponudbe oddali v poslovalnici. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »VINO KHANJ« razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE — FAKTURISTKE Pogoji: Za to delovno mesto se zahteva srednja strokovna izobrazba. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov VINO KRANJ, Mladinska 2. Komisija za razpis mest direktorjev pri občinski skupščini Kranj razpisuje mesto UPRAVNIKA ŽIVINOREJSKO VETERINARSKEGA ZAVODA KRANJ z naslednjimi pogoji: veterinar ali agronom s 5-letno prakso Pismene ponudbe taksirane s 50 din, priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti je treba vložiti v 15 dneh po objavi razpisa pri občinski skupščini Kranj. SVET PSIHIATRIČNE BOLNICE BEGUNJE NA GORENJSKEM RAZPISUJE prosto delovno mesto UPRAVITELJA Pogoj: višja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse v upravni službi zdravstvenih ustanov ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 let prakse v upravni službi zdravstvenih ustanov. Nastop službe po dogovoru. SOBOTA, % AVGUSTA 19g Med številnimi slovesnostmi in prireditvami v okviru praznovanja kranjskega občinskega praznika so krajevne organizacije zveze vojaških vojnih invalidov Kranj-center, Huje, Primskovo, Zlato polje in Stražišče v torek zvečer razvile svoje prapore. Ob tej priložnosti je kulturni program izvajala godba na pihala Ljudske milice iz LJubljane in pevski zbor »Franceta Prešerna«, slovesnosti pa se je udeležilo tudi veliko občanov « Iz obeh dolin I Obrt dosega dinamiko ODBORI SINDIKATA PRI ObSS KONSTITUIRANI — V začetku meseca smo poročali, da so se pri ObSS škof j a Loka ustanovili odbori sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, industrije in družbenih služb. V teh dneh pa so se na svojih prvih sejah odbori vseh treh novih organov konstituirali. Za predsednika odbora (11 članski) sindikata delavcev uslužnostnih dejavnosti je bil izvoljen Vinko Pin-tar, industrije (9-članski) Janko Oblak iz Gorenjske predilnice in družbenih služb (9-članski) Stanka Baloh, psiholog na zavodu za zaposlovanje delavcev v škofji Loki. O PRISPELI TELEFONSKI KABLI — V začetku tedna je ljubljansko trgovsko podjetje »E'cktrotehna« dobavilo potrebne telefonske kable lz Sve-tozareva (okoli 6000 metrov) v Skofjo Loko. Predvideno je, da bodo začeli polagati telefonski kabel od Škofje Loke do železniške postaje v drugI polovici tega meseca, zakaj v tem času čakajo še na potrebna dovoljenja uprave za ceste ln pristojnih organov občinske ln okrajne skupščine. S položitvijo kabla bo na razpolago 160 novih linij, po predvidevanjih pa bodo te kapacitete zadostovale za dobo dvajsetih let. NOVE CENE MESA V zadnji številki Glasa smo pomotoma objavili (bili smo napačno obveščeni), da so v ŠKofjeloški občini že začeli prodajati meso po novih cenah. O novih cenah mesa pa bo svet za blagovni promet občinske skupščine Škofja Loka razpravljal šele pojutrišnjem, 5. avgusta, ko bodo govorili tudi o novi ceni mleka. Mesnina škofja Loka, ki je obrat Kmetijskega gospodarstva, je predlagala v potrditev naslednje cene: goveje meso 500 in 650 dinarjev, telečje meso 600 in 700 dinarjev, svinjsko meso prav tako 600 in 700 dinarjev. Podatki, ki se nanašajo na vrednost storitev in uslug obrtnih gospodarskih organizacij v tržiški občini v prvih petih mesecih letošnjega leta, so dokaj razveseljivi. V tem obdobju je namreč obrt dosegla vrednost storitev in uslug za 356 milijonov dinarjev, kar predstavlja 47 odstotkov letnega plana. S tem je obrt kot celota presegla dinamiko letnega plana za 5,3 odstotka. Primerjava z ustreznim lanskoletnim obdobjem pa pove, da se je realizacija povečala za 10,9 odstotka. Vrednost storitev in uslug v tem obdobju je namreč znašala lani le 322 milijonov dinarjev. Dinamike petmesečnega obdobja v tržiški občini nista dosegli le dve obrtni podjetji, in sicer čevljarska delavnica, pri kateri znaša petmesečna realizacija 41,4 odstotka in pekarija, ki je plan realizirala s 40,4 odstotka. Vsa ostala podjetja pa so petmesečno dinamiko presegle. Posamezna podjetja so plan presegla takole: Klepar-stvo s 48,3 odstotka, Avtooprema s 50,2 odstotka, Oblačila Novost s j 76,2 odstotka ln Mesarsko podjetje s 45,5 odstotka. Mesarsko podjetje je doseglo dokaj visoko vrednost svojih storitev oziroma uslug predvsem na račun višjih cen, medtem ko se fizični obseg ni povečal. Oblačila Novost pa so povečala vrednost svojih storitev predvsem zaradi novih strojev in izdelave težke konfekcije. K večji vrednosti so delno vplivali tudi pogodbeni odnosi z Bombažno predilnico in tkalnico Tržič. Kieparstvo in Avtooprema pa sta povečala vrednost uslug zaradi vse večjega povpraševanja po teh storitvah. V obravnavanem obdobju so krediti za poslovanje obrtnih gospodarskih organizacij v pretežni meri zadostovali, pač pa je bilo v teh mesecih opaziti počasnejšo likvidacijo računov s strani odje-mavcev. To je seveda znatno vplivalo na vnovčeno realizacijo. S tem, da so gospodarske organizacije po predloženih zaključnih računih razporedile svoja sredstva po namenu in dokončno poravna- j le obveznosti do družbene skupnosti, so se znašle v pomanjkanju likvidnih obratnih sredstev. V mesecu Juniju je po prvih ocenah potekala realizacija nor-malno; čutili pa so se že vplivi I dopustov. — P. Uspešno šolsko leto Delavske univerze JESENICE — Delavska univerza na Jesenicah je delovala v minulem šolskem letu zelo uspešno in zabeležila doslej največje uspehe. Spričo povečanja izdatkov in črtanja proračunskih dohodkov bo prihodnje leto težko doseči enake uspehe. V skupnem so imele šole, razni seminarji, tečaji in predavanja 11450 obiskovavcev. V okviru DU delujeta dvoletna administrativna in triletna ekonomska šola, ki s prihodnjim šolskim letom zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bosta imeli vpisa. Administrativna šola bo dala prihodnje šolsko leto prve absolvente. Ekonomska, ki ima dva oddelka, pa prihodnje in naslednje šolsko leto. Medtem ko obiskuje administrativno šolo 22 učenk in učencev, obiskuje ekonomsko 81 slušateljev. Nadalje je priredila DU 33 seminarjev in te- čajev s področja strokovnega izobraževanja, 19 seminarjev in tečajev s področja družbenega izobraževanja in 14 tečajev s področja splošnega izobraževanja s skupno 2483 predavateljskimi urami. Razen seminarjev in tečajev je organizirala DU tudi razna predavanja. Tako je bilo 69 predavanj o ustavi, 2 o obrambni vzgoji, 29 o zdravstvu, 8 o znanosti ln tehniki, 1 o kulturi in umetnosti, 22 o potopisih in 39 ostalih, ki so imela v skupnem 8958 po-slušavcev. Uspešni so bili tudi ciklusi s področja političnega življenja. Deset ciklusov (rok tri predavanja) je obiskalo 901 poslu-šavcev. Zbrani podatki potrjujejo uspešno delo jeseniške delavske univerze v minulem šolskem letu. Prireditve v avgusta Bled — Julijske prireditve med poletno turistično sezono na Bledu so potekale tako, kot je bilo predvideno. Zadnja je bila na sporedu revija jugoslovanske folklore. Izvajal jo je folklorni ansambel Kosova in Metohije z vokalnimi solisti in z narodnim orkestrom radia Prištine. V avgustu pripravljajo nekaj prav zanimivih predstav in družabno-zabavnih prireditev. Žal, pa bodo morale nekatere najbolj reprezentančne in priljubljene zaradi nepredvidenih ovir odpasti. Med njimi sta nastopa dveh najbolj znanih folklornih ansamblov »Lada« in »Tanec«. Odpadla bo tudi glasbena revija »Gershvvin v glasbi in baletu«, ki naj bi jo izvedli člani zagrebške Komedije. Blejsko občinstvo z velikim zanimanjem pričakuje revijo romunskih plesov in pesmi v odlični izvedbi državnega folklornega ansambla »Rapsodija« iz Bukarešte. Med številnimi nastopi domačih folklornih ansamblov bo gostovanje Romunov na Bledu zanimiva novost in hkrati nov prispevek k spoznavanju folklornega bogastva tujih narodov. Razen omenjenega nastopa Romunov si bodo blejski gostje lahko ogledali še domače in jeseniške folkloriste. Namesto odpadlih prireditev pa bodo organizatorji pripravili gostovanje drugih sorodnih ansamblov in zborov. Med zabavno - družabnimi prireditvami bo 6. avgusta na sporedu tradicionalna in zelo ti moj Bled«, dalje plesni tur. priljubljena prireditev »Bled, nir blejskih gostov, plesno tekmovanje narodov in družabna prireditev »Mala olimpiada«. Precej radovednih obiskovavcev bo privabila v kazino tudi prireditev, na kateri bodo izbirali lepotico Bleda 1963 in najlepšo kopavko v' grajskem kopališču. Poslednjo-* bodo izbirali prihodnjo nedeljo, ker je prireditev prejšnjo nedeljo odpadla. Mlss Bled 1963 bodo obiskovavci volili naslednjo nedeljo, 11.'avgusta. Kar zadeva športne nastope med poletno turistično sezono je za jutri, 4. avgusta, predvideno na letališču v Lescah mednarodno tekmovanje v akrobatskem motornem letenju. 26. avgusta pa bo prireditev za ljubitelje sugestije, magije in hipnoze. V Kazini bo nastopil znani izvajavec Svengali s partnerico Elis. — Blejske turistične prireditve se bodo vrstile še ves september. J.B. Stane Bobek Tako je živel in padel heroj ši dva Nemca. Potihoma sta vstopila. Mati mu je potem -v^ i, ga prevezala, nahranila in oblekla. To noč je ostal kar u Takoj po prihodu v Kranj se je Jokl priglasil pokrajins Sffvd Osvobodilne fronte. Čeprav je bil priklenjen na P?ste -' ' s In neke januarske noči je Jokl potrkal na domača vrata. ^ je srečo, kajti zbudil je samo mamo. Previdno je pohitela k vr ^ Komaj je verjela, da pred njo spet stoji njen Ivo, ^arUzfn ni kajti zadnje čase o njem ni vedela ničesar. A ob tem srečanj bilo časa za izražanje čustev. . . »Pst!« mu je pokazala s prstom in mu povedala, da sta""j.a]a v hiši dva Nemca. Potihoma sta vstopila. Mati mu je potem 1 "P rane, ------------1 :- ^---* j- «ctal kar aou T vodsf. pričel delati pa tudi presti mreže na terenu. Vzpostavil Jc * iteja kranjskimi aktivisti, prek kurirjev pa jc od pokrajinskega K ^ dobival navodila. Vse to je moral zaradi tistih dveh Nemc ra£unal delati neopazno. Spričo izčrpanosti je ostal še kar doma, jc, da je zdaj, ko jih stražijo Nemci, še najbolj varen. Nekega dne pa je po vratih spet zaropotalo. «c »Policija!« se je zadri policist zunaj. Hiša je bila medtem obkoljena. tcfll »Tzvoliic pogledati,« jc dejala Ivova mama v nemščini, r pa jo je spreletela groza. A tako kot prvič se je tudi to p steiji, /našla. Stekla je najprej v sobo in čez Jokla, ki je ležal na p^. ^ prevalila pernico. Sin je bil sicer po otroško skrit, a vec ';j nj. mogla storiti. Policist, ki je stopil za njo v sobo, tega niti op- ^ ^ S pogledi je šaril po sobi, a da bi pobrskal po postelji, m ^ misel ni prišlo. Pretaknili so vso hišo, a tudi to pot niso na sar sumljivega. nrizadeva- Taki nenadni vdori so se dostikrat ponavljali, a vse p ■ nje jc bilo zaman. Do spomladi je Ivo že toliko okreval, da J odšel na teren. Tedaj je postal član pokrajinskega komiteja. Spomladi leta 1943 so v Struž.evem organizirali akcijo. J^^ta, splošno mobilizacijo, pri čemer je sodelovala III. kranj ki jo je vodil komisar Luka. t . redla?a'' Jokl, ki-je zelo rad sodeloval z vojaškimi enotami, je P cenia, naj bi mimogrede nekako opravili* tudi s tistima dvema N ^ ^ ki sta stanovala v njihovi hiši zgoraj. Fantje so odhrunie i -e trkali na vrata, kjer sta stanovala Nemca. Nič hudega sluteč j ^ odnrla žena Nemka. Partizani so jo nagovorili v nemščini, < ^ belo poeledala. Da so prišli po orožje in municijo, so J ^ Moža, ki je bil že v postelji, je bilo tako strah, da se jc tre« steljo vred. Takega čudnega obiska ni pričakovala. Nemec 1 ni''1 po pištoli in jo z municijo vred izročil partizanom. Eden iz . -ujejo jima je razložil, kako zelo potrebujejo vse te reči, ker se za svobodo. .caft s'1 Drugega jima niso storili. Ko so se spustili po sfof,nr,rjprav bili drugi z zalogami, ki so jih napolnili v trgovinah, že ?cjj0 jc ljeni, mobiliziranci pa zbrani na koncu vasi . .. Tudi to a vodil Jokl, ki je potem vse skupaj spet popeljal v goZdoV^jjjoje Naslednji dan je prihitelo v Struževo veliko policije- ^ jn jih je grizlo to, ker so partizani mobilizirali domala vse m da se je to zgodilo tako blizu Kranja. _ mka- O pa; -anskem obisku je v mestu govorila tudi Nein jaM kosilu je, • hudega sluteč, skoraj navdušeno pripovedoval » ^ jj lepi in dostojni fantje so med partizani. Dodala je se,_ za rekli, da se borijo ga osvoboditev svojega ljudstva. Jo je ^ranja. zagrizene gestapovce preveč in zato je morala Izginiti » .^ovO Kapitulacija Italije je Nemce hudo zbegala in izpričal8- pgjpj« zaskrbljenost. To so očitno dokazovale podvojene straže j^el lje, ki so se sprehajale po mestu. Treba je priznati, da ^.ererici-gestapo dober nos, kajti za ta večer so se pripravljali tucu s[ino 2e nekaj dni so se skrbno pripravljali na veliko, a tvegano ^^e-akcijo, mizar s Kokricc pa je nakuhal dovolj kleja za zidne (Nadaljevanje sledi) Ob vhodu v tabor rodu »Modri val« Iz Trsta v Završnici. — Slovenski taborniki iz Trsta Že taborijo v Sloveniji Svarunu je tema blagodejno polnila oči, le v ušesih mu je še tenko zvonilo v votlino glave. Sprva ni čutil bolečin. Le zdelo se mu je, da ga valovi nosijo v čolnu nekam proti obali. Slišal jih jc govoriti. Tudi razumel jih jc. Videl je po nebu potujoče veje drevja vseh oblik, ki so šle mimo bleščave zvezd,, in upanje mu je zganilo silno voljo, da mora obstati. Nekaj časa so hodili, ko se je šele zdramila bolečina in ga presenetila, kakor ugriz čeljusti kače, ki se stiskajo in mu drobe telo in spet popuščajo. Zdaj ga je žgalo v razcefranem mesu in vse telo se je spreminjalo v kljujočo bolečino, ki jo je sprejel uporno. 1 Na prvem razkrižju so zavili k samotni hiši. Potrkali so in ljudje so jim takoj odprli. Svaruna so odnesli v hišo in ga obstopili v siju luči. Kri mu je curljala iz ra.i in premočila obleko. Razpasali so ga, odpeli, štiri krogle so ga zadele. Potem so mu obvezali močno krvaveče rane. Dve krogli sta ostali v telesu in ogrožali življenje. Ugotovili so, da je nujna zdravnikova pomoč, štabni ljudje so stopili v vežo in se posvetovali, kje dobiti zdravnika, ker je potrebno nekaj naglo ukreniti. Potem se je javil borec iz škofje Loke. kjer je dokaj časa delal na '.erenu z zdravnikom, ki je iz mesta mimo Nemcev iodil zdravit partizane na osvobojeno ozemlje. Njegovega predloga so se oprijeli kakor bilke. Dali so mi botca, domačina, ki ga bo spremljal za primer, ie bi padla v zasedo ali če bi bil kateri izmed obeh {adet. Tako sta po poti, kjer so prišli, odhitela v noč proti svetlobi nemških postojank. Kolona se je od samotne hiše napotila proti goram, v vasico .1 aiimik, v pobočje Jelovice. Hodili so Skoraj ves ostanek noči, precej naglo, da bi bili z ranjencem čimprej na mestu. Počitkov med potjo ni bilo. Za bolečine, ki so jih grizle v ramena kakor mravlje, kadar so nosili, se ni zmenil nihče: Vsi od kraja so hoteli nositi Svaruna. In nosili so ga mi-traljezci, borci in štabni ljudje. Svarun je molčal in se predal skrbi svojih mož. Zaupal jim je. Jedko bolečino je blažila zavest, da bi ti fantje in možje padli vsi, drug za drugim, predno bi ga pustili pasti v sovražne roke. Tone Svetina UKANA (Odlomek) Prišli so v strmine in na oledencla zasnežena pota. Temna gmota Jelovice, za katero je utonil mesec, je bila vse bliže. Svarun jo je včasih, kadar je pot rezala pobočje, videj kakor temno in neznano usodo skozi veje gozda, ki jih je obkrožal. Za bolečinami je tipala slabost, ki ji ni dal blizu. Zdaj je prišel k sebi in je imel že toliko moči, da je premaknil roke in jih položil na obveze, pod katerimi ga je žgalo. Kadar je zamižal, so se mu pred očmi vrstile slike z veliko naglico in v neredu. Poslavljal se je z materjo in njen obraz mu ni šel izpred oči. Bil je žalosten. Zdaj je tudi ona v hosti in moral bi ji pisati — odgovoriti na pismo. Zdaj komaj ve, kje je in morda prav ta trenutek misli nanj, ko se mu kaže njen obraz in za njim potem kolone mož, konj, reka obrazov, šum orožja in povelj, iz vse te reke ljudi pa je vstala črna senca, človek, ki je pritekel k njemu, se je ustavil in ustrelil. Zla slutnja ga je prevzela, če ni morda v koloni mož, med njimi vrinjeni gestapovski izdajavec. To je bila zanj skrivnost, za katero jc vedel, da je ne bo nikdar razrešil in da bo ostala skrila v plašču noči. Tudi na to je pomislil, da bi kdo utegnil predvideno akcijo izdati. Včasih je prisluhnil pogovorit mož, ki so ga nosili. Bili so redkobesedni. Največ so govorili le o tem, kako naj kdo drži, kako naj se prestopi, da ga ne bo treslo. Govorili so tudi o urah in času, ki ga ni mogel več stvarno presojati. Njemu je čas drsel v nekakšnem krogu. Izmučen je bil, vendar na smrt ni mislil. Mislil je, da mora in da bo obstal in da drugega izhoda ni, da je tako, kot je in ker ga ni, bo dober tudi ta. Hotel je živeti. Tisočero nevidnih vezi ga je vezalo z bojem in nekaj sto mož, ki jim je poveljeval, je bilo z njim. Od časa do časa je izpljunil kri, ki se mu je strjena nabirala v ustih in ga dušila. Kadar je zahropel, so iz obzirnosti obstali. Vest, da je Svarun zadet, se je raznesla že ponoči po bataljonih, kakor bi jo nosil veter. Ko jc kolona z njim prišla na Jamnik, je bil ob poti prav ves bataljon in vsi iz zaščitne čete, razen tistih, ki so bili v zasedah. Vsi so šušljali med seboj. Ko je kolona šla mimo njih, so cukali za rokav poznane, da bi iz prve roke zvedeli, kako se je zgodilo. Borcem ni šlo v glavo, kako so mogli zadeti Svaruna, ob katerega imenu so trepetali Nemci in beli in tudi tega niso razumeli, da prav on leži zavit v Šotorsko krilo med koloma ves razbit in nemočen. Ko so stopili v hišo, kjer je bil brigadni štab, se je mati, dobra ženica, pokrižala. — Križ božji, pa ja ne bo sile Svarunu, — je bila vsa zaskrbljena. Mnogokrat jc bil pri 1 iši. Prišli so in odhajali z veselimi obrazi. V sneg, dež, v^gaC v borbo in puščali upanje, da bo neK Imela ga je rada kakor svoje. emlJeVaVC iia Medtem se je vodnik s svojim *P*^ se °8n prebil v mesto do kolonam Nemcev lo zdravnika. Dvakrat sta ^ s i ki so šli v zasede. Sr* ^ & bredla reko in se pritihotapila skozi ra/. pri^t.. K hiši, kjer je stanoval zdraT„menJu- vrta in potrkala po dogovorjenem 7-"am.j da D° nila sta si šele, ko jima je mož obljun , t raj takoj po policijski šel na pot. izbi b°[lani Na Jamniku se je Svarun v kmecKi ^Q Cw ranami za življenje. Ob njem so sedt z ves j štaba in čakali. Z dnem se je vrnil vou jc da pride zdravnik. V zgodnjem dopo^ bi ga ^ prispel s konjem v kočiji, srečno, ne j % tili Nemci. Zdravnik se ni niti °a {~s^ gadno bolničarko, ki mu je služila za j c ^ ko, sta se takoj lotila dela. Zunaj so s^ju*» štaba in mnogo borcev. Tudi Orlov s Svarili hotel oditi, preden ne bi zvedel, kakoA in se Nestrpno so se postavljali v gruCa ilc se Jc * j« le stvari, ki so ugonabljale čas. Zdr^n^o P* i čfi Ijivo dolgo zamudil z ranjencem. *° pov*1*^* pokazal na vratih z veselim obr.aZ'^jahni'i seli so bili njegovih žarkov, ki so v hribovje. '1* ujegovm cevijev. rumu/, jt — j,asei"* co in se napotil za komandirjem, r _ živ- j,it do Mohorja še' glas, da bo Svarim fjClosk" ^ je priplulo v zenit ilo je bledo in se je slepeče iU ^jj Sonce 2*?A' * AVGUSTA 196^ 5 Gostovanje narodnega folklornega zbora iz Prištine v Sloveniji »Kosmet pleše in poje« «ajfeuk1 »"kar Makslm SEDEJ starejši te dni razstavlja svoje N». »uwU8peIe Iesoreze v galeriji Prešernove hiše v Kranju. — aaa vidimo list »KONJI«, ki ga je slikar ustvaril 1957. leta Spet smo bili priče nastopu, ki nam je v sproščenem ritmu glasbe in ljudskega plesa, odkril nove elemente plesnega Izročila —-to pol iz Kosmeta. Večer ljudskih plesov in pesmi KOSMET POJE IN PLESE je bil za nas vse, zlasti pa za tuje goste, novo, zanimivo odkritje. Doslej so pri nas nastopali odlični jugoslovanski folklorni zbori, kot so Lado, Tanec, Kolo, »France Marolt«, »Tine Ro-žanc« in drugi, plesna skupina iz Kosmeta pa je z bogato koreo-grafsko obdelavo ln Izrazno pristnostjo predstavila narodno in zgodovinsko izročilo Kosmeta, katerega narodna kulturna dediščina nam je Se malo znana. V dveurnem sporedu v blejski festivalni dvorani je nastopil folklorni ansambel s člani študentskega KUD »Ramiz Sadik« iz Prištine, narodni orkester in vokalni zbor radia Prištine ter narodni orkester društva Stevan Mokra-njac iz Prištine s solisti. Izvajav-ce je občinstvo pozdravljalo z navdušenjem. Različne plese iz Kosmeta, šiptarske, turške in druge pesmi, so predstavili v šiptarskem jeziku z veliko veščino in mojstrskim obvladanjem plesnih elementov v odlični koreografski in režijski izvedbi. Čeravno še mlad, a po svoji kvaliteti odličen ansambel, se je že uveljavil v jugoslo- kmtrskl knjižnici v Kranju Najmlajši v svetu knjig Ot^J^jKA KNJIŽNICA Je del «0 a" "»Uznice v Kranju. Tam •SJo/kl UudJe, ki radi be-Dtkti UJo Potrebo, da se ltfb>»ie*u** m da pokukajo v mnusu^Ponian »vet. Celo tisti V ŠoijuJ!' J1 *« nikoli niso sedeli DroitoT* kI°Peh. lmaJ° tu 8VOJ **gl*bllai se čisto sami zase *J*Jo v svet pravljic. ^KORAKI tajc0 f^HttUMl POLICAMI **** otrov-^0 tudi ljudJe' ki s de Prvi« uelajo- 0trok- ki Pri-n^ ne VV Jižnico> pravzaprav kak6' kaksen red vlada v *«* sJtrjT se Je treba vesti, kak-*iv<> ban*1?81* Vrivajo knjige z ?^JoTlnimi. Platnicami.. Ki ga 5^>jih gjL Polkah, ne pozna Še tEl^jo W0V*kl ga zvedavo pri«' „° dela prve korake po ?5°«oruJ £en* in skrivnostnem *Ir DJeg'ov ^ 0 prav kmalu PP-Ez «"»Ja h , Ll8i dom. Vendar to gJ^Da „a5°]8o. Knjižničarka, ki Iffjrtliluh ,e in »muhe« malih 2?" Ki,- k' zna z niimi de-ki Približati vsako knji- *2j?U)sti m a otrokovi duševni način Vzredno leP in za" g£l na? Ljlm Pokaže pot. po vzliSS0 hodUo, da bodo v v£SlU'da bod°zaživeli T^Ji r«?-601 času> da jim bo Otrocf -PnJateIj. ffi^*2s zahajajo v h?Jde otm^njlžnico- Tu človek >sgkeri starosti, od 22«i i£do tistih, ki so že Sfcni S?*ko. Vsak si na Us?^P°!^ knjigo, ki a,. **Čin ,.cza njegovim letom. £?i ne « jo vsekakor dober. **1 ^hrdK2oa zmede' saJ ro vedo, h kateri mo- rajo stopiti. To jim že prvi dan pokaže knjižničarka, ki so ji leta pedagoškega dela dala toliko izkušenj, da dobre ve, kako je treba z otrokom ravnati in kaj najbolje učinkuje nanj. Otroci so disciplinirani, knjige vračajo prav take, kot so jih dobili, berejo pa najraje leposlovje za cicibane in pionirje. Nekaj napredka se Čuti tudi Že pri poseganju na poljudnoznanstveno področje. KLUB ZA ESTETSKO VZGOJO OTROK V okviru PIONIRSKE KNJIŽNICE je letošnje leto pričel delovati klub za estetsko vzgojo otrok, vendar zaradi pomanjkanja prostora delo ni moglo dobiti večjega obsega. Ko bodo dobili prostore, bo to vprašanje rešeno. Tu bo potem delovni klub za estetsko vzgojo, v okviru katerega bodo organizirali jezikovne tečaje, razna predavanja in krožke. Za ta nov način pridobivanja znanja vlada med otroki veliko zanimanje. — T. J. vanskem merilu in se uvrstil med najboljše naše interpretator je narodnega plesa in pesmi. Za svoje uspešno delo je mladi ansambel prejel že več nagrad in javnih priznanj. Režiser in napovedovavec programa Slobodan Poplč je v razgovoru povedal, da so uspehi, ki jih doživlja ansambel na prvi večji turneji po Jugoslaviji, plod trdega in napornega dela. S turnejo, ki so jo začeli v Vojvodini 25. julija, hočejo prikazati jugoslovanskemu občinstvu kulturno dediščino Kosova in Metohije v solidni in kvalitetni izvedbi. Izjavil je, da so zelo zadovoljni, ker so se topot lahko prvikrat srečali s slovensko publiko, ki jo visoko cenijo. V Sloveniji so se predstavili še na Jesenicah, v Bohinju, v Ljubljani in v Tolminu, nato pa bodo nadaljevali pot po Hrvatski in Makedoniji. Velik del izkupička bodo darovali za ponesrečence v Skopju. — J. B, Pripomba h kritiki razstave na Bledu Ker so se ob izidu kritike k razstavi pojavile nejasnosti glede naslova slike — Razdvojena sed-njost — pripominjam, da v konkretnem smislu slika pomeni .depopulacijo podeželja — odhajanje ljudi iz vasi v mesto, iz privatnega v družbeni sektor, saj to se na sliki jasno vidi. Potemtakem slika sama po sebi prikazuje tipično sodoben pojav, ki ni samo pri nas, ampak tudi v svetu. Razen tega je pa občinska likovna komisija izbrala sliko za razstavo kot pozitivno. Pomanjkljivost kritične analize razstave je tudi ta, da ni bilo na razstavi 14, ampak 15 slikarskih del. Albin Polajnar cd OS ■» : u t i q t s t KRASOPREM A DUTOVLJE proizvaja spalnice Kras 4/D in Ideal ter kombinirane omare Breda* Naii artikli bodo razstavljeni na Gorenjskem sejmu. Naš sastopnik ta Gorenjsko JV1URKA4* Lesce. Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI Odveslall so do skal pri vhodu v zaliv. Bojan je z vrvjo pritrdil čoln k bližnjemu kamnu. Nato si je nataknil plavuti in masko, vzel puško ln se s harpuno, pripravljeno na strel, potopil v globočlno. Morje Je bilo tukaj globoko. Nekajkrat se je potopil. Uspeh ni Izostal. Namesto z ribo, kl sta si jih Maša in Jure želela, se je vrnil na površje z velikim rakom. Jure se ga je ustrašil, da je zbežal na konec čolna. Maša pa je vzela raka iz Bojanovih rok. Spravili so ga v veliko pločevinasto škatlo. Lov jih je tako zaposlil, da niso imeli Časa za druge reči. Milo je živčno čakal v šotoru. Nekajkrat ga je zamikalo, da bi poklical prijatelja in jima povedal, kaj je videl. Ali bi škatlo kar odnesel? Miličniki v mestu bi jo že odprli. Nemec hoče odnesti, kar je med vojno ukradel. Za nobeno ceno ne sme oditi s to škatlo. Nemec je kdaj pa kdaj pogledal k svojemu šotoru. Nato se je počasi prlmajal na ploščad in se ustavil pri njem. »Lepo lovijo,« je rekel. »Raka in pet rib so že ujeli. »Ali vi nočete loviti?« je vprašal Mišo. Morda pa bi Nemca spravil na kakšen kraj, kjer ne bi videl svojega šotora? »Ne, čakam rlHČa, kl mi mora pripeljati pribor za lov.« Ker Bojan in Jure nista prišla h kosilu, Je vztrajal na svojem mestu. Čeprav bi ob drugih prilikah ne strpel, je tokrat pozabil na prijatelja. Nemec Je spet odšel v svoj šotor. Vrnil se Jc oblečen. Pogledoval Je na uro in se nervozno sprehajal. Falot je, ne pa znanstvenik, je pomislil Mišo. Bal se je, da bo Nemec odšel in odnesel vse s seboj. Nenadoma se je pred zalivom pokazala barka. Človek v mornariški majici je sukal vesla. Nemec je od neučakanosti poskočil ln stekel po stez) k morju. Zdaj aH nikoli — je pomislil Mišo. GOLOSOVSKI ^lim verjeti 16 !tv^teva smet6' da bi Ianko pomislil, da mi laskate. Taksnih *%ie u'* sem ie ,8ov°riti ponoči mlademu in neporočenemu moja bl biiQ POskušal s šalo prikriti svojo zmedenost. — Pamet-* ne Preriji bi Pogledali tole svetlo črto. Vlak drvi, svetloba :akŠn*la ^eČ ^ odsev kakršnegakoli svetlobnega izvora. Vse-28ledal s* e kako vam je to zdaj padlo v glavo?« »S liko let • ^ašo m obadva sva se Pričela smejati. *Mdei*iindv ?ITlate'<< ie nepričakovano vprašala. ne anaj»et'- • Zakai. mar sem videti starejši?« SJ,kih bi fujem zarad* tega... Zdi se mi, da imate veliko kakor vsi drugi, študiral sem izredno in sar v tovarni. Oče mi je umrl, ko sem bil oj sem se zaposlil.« se Po srednji Šoli takoj vpisala na medicinski >aSn,i£ni ris ^ci^krito 3? bo ^°da p°Vedano — tudi jaz sem sprva želel študirati me-J«o. ...Painetne°-P^vem obisku v »bdukcijski dvorani sem sklenil, ar n^e' Le si poiščem delo kje drugje. Poskušal sem na qQpQ,nisliij "ikdar več vstopil v tisto dvorano... Najbrž PrTa časnik Sem *ankomise,n- Sprva medicina in zatem u n° 0dj»o em.' da imata ta dva poklica nekaj skupnega,« je . p^t *dravnn?;riIa Masa- *Tudi vi morate postaviti diagnozo, VoJC bil vniki.« ^sel mi nikdar ne bi padla v glavo. Ni kaj reči — metno dekle. Se z večjim spoštovanjem sem zrl v hladnem hodniku. Pod nogami so glasno nekaj časa sva se pogovarjala in se zatem vr- nila v oddelek. Najini sopotniki so pospali. Pod stropom je po-mežikovala modra žarnica. »Lahko noč,« sem zašepetal in zlezel na zgornje ležišče. »Lahko noč,« je odgovorila Maša. Cudovski se je malce zmotil, ko mi je dal informacijo o Majborodi. Jegor Timofejevič Majboroda ni bil progovni nadzornik, temveč premikač na postaji Sortirovočnaja. Po prestani kazni se je tukaj nastanil, opravil nekakšen kvalifikacijski tečaj, si zgradil hišico na robu naselja za železniške delavce in nameščence in poklical iz Pribelska svojo staro ženo. V novem kraju so ga imeli za poštenega in vestnega človeka. Nihče ni omenjal preteklosti. Pred nedavnim so ga izvolili v sindikalni svet. Vse to nama je povedal načenlik personalnega oddelka, ki sva ga obiskala in poprosila, naj nama pomaga, da bi našla Maj-borodo. 4 Jegora Timofejeviča sva našla med dvema tovornima kompozicijama, ki sta se počasi bližali druga drugi. Stal je s svetilko v roki (bilo je že mračno) in opazoval vagone, ki so se premikali mimo njega. Bil je visok, koščen starec kakšnih šestdesetih let, podolgastega obraza in upadlih lic. »Časnikarja?« je vprašal in strmel v Masenjko. »Cemu neki sta me obiskala? Nisem za takšne reči. K postaje1 načelniku pojdita. On vaju bo sprejel... Pričel sem mu pojasnjevati, da sva prišla nalagč k njemu in da naju ne zanimajo službene, temveč zasebne stvari. »Ce je tako, izvolita na moj dom. Toda po končanem delu«« me je prekinil, ne da bi mu lahko do konca pojasnil namen najinega obiska. »Oprostita, zdaj nimam časa. Sama vidita — delam.« »Vsekakor bova prišla,« je naglo pristavila Maša. Majboroda ni odgovoril. Molče nama je pokazal hrbet. Večerjala sva v postajni restavraciji. Po večerji sva se odpravila, da H našla hišico, kjer je stanoval Majboroda s svojo starko. Hišica je bila lesena, pokrita s streho živo zelene barve. Potrkala sva. Vrata nama je odprla sivolasa, zgrbljena starka s solzavimi očmi. Po videzu bi ji pripisal kakšnih devetdeset let. Človek bi rekel, da je mati, ne pa žena Jegorja Timofejeviča. Vse je kazalo, da je bila deležna težavnega življenja, poleg trpljenja. »Izvolita, draga gosta,« naju je ljubeznivo sprejel. »Jegor Timofejevič vaju pričakuje.« Majboroda je sedel sklonjen za mizo, pogrnjeno s čistim prtom. Ko sva vstopila, ni vstal pa tudi stola nama ni ponudil. Pogledal je izpod čela in ne ljubeznivo zagodrnjal: »Zakaj sta prišla?« »Zvedela bi rada, kaj se je zgodilo z mojo mamo,« je rekla Maša. »Med okupacijo je živela v Pribelsku. Fašisti so jo zaprli in odpeljali v zapor. Zatem je zbolela. Morda so jo prepeljali v bolnišnico. Tiste čase ste bili tam v službi...« »In jaz pišem za svoj list članke o ilegalcih in o njihovi borbi v mestu Pribelsku,« sem pojasnil, ko sem prestregel radovedni Majborodin pogled. »Tudi meno zanima usoda njene matere. Pomagajte nama, prosim vas.« »Kdaj so jo prepeljali v bolnišnico?« je odsekano vprašal Je-gor Timofejevič in povesil pogled. »Šestindvajsetega ali sedemindvajsetega septembra 1942. leta,« sem dejal. »In priimek?« Z Mašo nisva upala takoj odgovoriti na njegovo vprašanje. Kaj, če bi rekel: »ženske s takšnim priimkom se ne spominjam.« Z Mašo sva podzavestno želela, da bi bil ta trenutek čim dalj — pomenil bi namreč konec najine negotovosti in konec najinih upo\ 1 »Najlepše prosim, nikar ne hitite z odgovorom,« ga je poprosila Maša. »Najprej premislite. Spomite se... Počakala bova... Tako bo bolje... Soglašate?« »Ne mudi se mi, pa tudi premišljevati nimam kaj!« je suho odgovoril Majboroda in se spet čudno zazrl vame. »Cc vem — bom odgovoril. Povej ta mi vendar njen priimek...« »Zajkovska... Ljudmila Inokentjevna Zajkovska. Mlada in lepa ženska...«, sem dejal. Jegor Timofejevič se je namrščil in vstal. Stopil je k oknu. Molčala sva in skoraj brez sape pričakovala starčev odgovor. G LAS /SOBOTA,r«. AVGUSTA 1*J 1. avgust 1963 — NOVI STADION V KRANJU • 1. avgust 1963 — NOVI STADION 1. avgust 1963 — NOVI STADION V KRANJU • 1* «v* Prvenstvo JLA v atletiki in mnogoboju Pet novih rekordov armije Kranj, 2. avgusta — Pozno popoldne se je končalo dvodnevno prvenstvo JLA v atletiki ln mnogoboju, na katerem je sodelovalo 240 izbranih športnikov lz šestih jugoslovanskih vojnih oblasti. — Atleti so nastopili v 14 disciplinah in peteroboju, hkrati pa so vojaki in oficirji tekmovali v svojem mnogoboju. Tekmovanju, kl Je bilo v celoti zelo dobro organizirano, je oba dneva sledilo več kot 5000 gledavcev. Med udeleženci prvenstva JLA je bilo več poznanih jugoslovanskih športnikov. Seveda so se med njimi najbolj odlikovali atletski re-prezentanti, izmed katerih so trije — jugoslovanski rekorder v skoku v višino Majtan, diskaš Rakič in dcseteroborec Brodnik — dosegli v svojih disciplinah oziroma peteroboju nove rekorde JLA, četrti rekord je postavil člrić v skoku v daljino, petega pa zagrebška štafeta 4 x 400 metrov. Ekipni prvak JLA v atletiki so postali Beograjčani, ki so zbrali 28.914 točk, medtem ko so bili v mnogoboju najboljši Zagrebčani z 2367 točkami. Naj povemo, da se rezultati reprezentantov niso šteli v konkurenci za vrstni red posameznih ekip. REZULTATI — 100 m: 1. Cirič (Zemun) 11,2, 2. Fucak (Beograd) 11,3; 400 m: 1. Stojanović (Skopje) 51,3, 2. Kuzmič (Zagreb) 55,0; 800 metrov: 1. Naraks (Za) 1:56,8, 2. Groznik (Split) 1:57,3; 1500 m: 1. Naraks (Za) 4:06,1, 2. Groznik (Split) 4:07,0; 5000m: 1. Kovač (Sk) 15:28,2, 2. Pešić (B) 15:37,4; 7000 m kros: 1. Primožič (Ze) 20:07,2, 2. Pešić (Za) 22:33,8; 4 krat 100 m: 1. Beograd 43,7, 2. Skopje 44,3; 4 krat 400 m: 1. Zagreb 3:28,7, 2. Beograd 3:30,4; višina: 1. Majtan (Za) 1%, 2.- Gačić (B) 192; daljina: 1. Cirič (Ze) 6,89, 2. Ca-rapić (B) 6,83; troskok: 1. Možina (Ze) 13,65, 2". Lončar (Sp) 13,39; krogla: 1. Nenadić (B) 15,52, 2. Koprivica (Za) 14,52; disk: 1. Rakič (Sp) 48,64, 2. Nenadić (B) 45,13; kopje: 1. Spilar Sk) 64,64, 2. Popek (Sarajevo) 62,57; peteroboj: 1. Brodnik (Za) 3312, 2. Mirošljević (Sp) 3114; vojaški mnogoboj: 1. Medic (Za) 342, 2. šoštarič CSk) 341; oficirski mnogoboj: 1. Gluvić (Za) 380, 2. Arbutina (Za) 359; atletika: 1. Beograd 28.914, 2. Zagreb 27.072; mnogoboj: 1. Zagreb 2367, 2. Split 2176 točk. — J. 2. Kegljati v počastitev občinskega praznika Na kegljišču Triglava je bil v četrtek turnir v počastitev občinskega praznika. Nastopile so štiri ekipe starejših članov in vrsta »Simona Jenka« s Podrcče. Zmagal je ljubljanski Slovan pred krožkom Triglava Enotnostjo. Med posamezniki je bil odličen Potušck s 442 keglji. Rezultati: Slovan 2378 (Gale 430), Enotnost 2338 (Potušek 442, Knitic 405, Cenčič 383, Hočevar 381, Rozman 364, Vidmar 361), Ilirija 2234 (Hariš 411), Simon Jenko 2227 (Dolinar 420), Avto-obnova (Maribor) 2225 (Santel 406). - S. Prijateljski nogomet Po otvoritvi novega kranjskega stadiona se Je na igrišču pričelo prvenstvo JLA v atletiki in mnogoboju. Na sliki vidimo start druge skupine teka na 100 m v peteroboju; od leve proti desni — Molk, Greif, Srdić, Jolović, Dtobnjak in Petrovič (Foto: Fr. Perdan) Oiimpija: Triglav 2:1(1:1) KRANJ — V prvi nogometni tekmi na novem stadionu je v sredo popoldne okrepljeno drugo moštvo ljubljanske Olimplje premagalo kranjski Triglav z 2:1 (1:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: OLIMPIJA — Žab jek (Istenlč), Puškarlč, Jo viče v ič, Jalševsc, Kulenovič (Klan-čišar), Rotar, Bajželj (Eltrin), škraba, Velkavrh, Oblak, More; TRIGLAV -r Vagaja (Brezar II), šenk (Stular), Brezar I (Rekar), Jerman (Vidic), Perkovlč, Verbič I, Simnovec (Cvim), Verbič II, Goste (Norčič), Ugrica (Vodeb), Lipe j. Po začetnih 25 minutah negotove premoči .domačih je v 26. minuti Velkavrh z zelo lepim strelom v desni zgornji kot vrat po-vedel svoje moštvo v vodstvo. Zadetek je dosegel, ker obramba ni razčistila položaja pred vrati po enem izmed napadov gostov. Triglavani so bili v premoči spet v zadnjem delu prvega polčasa, rezultat pa je v 42. minuti izenačil Simnovec, potem ko se je žoga, ki jo je proti vratom poslal Verbič II, odbila od obrambe gostov. — V drugem polčasu so imeli Kranjčani več priložnosti za dosego golov, vendar je v 58. minuti škraba iz dokaj neugodnega položaja pri vedel v vodstvo Olim-pijo, ki je tako pravzaprav nezasluženo zmagala. Prva tekma na novem igrišču je bila solidna; zlasti so ugajali razigrani domačini, med katerimi je bil tokrat daleč najboljši Slavko Verbič. — Pred pričetkom srečanja so nogometaši z enotni-nutnim molkom počastili spomin žrtvam skopske tragedije. — 2. Prvo tekmo na novem nogometnem igrišču so triglavani izgub,u. 1:2. Napadavec Olimplje Oblak Je nekajkrat takole pobegnil kranr skemu branivcu šenku, vendar mu je strele v vrata preprečil vrai Vagaja Rokomet, odbojka ln košarka na novem stadionu Zlata medalja za Trboveljčane Kranj ~ Organizatorjem turnirja ob otvoritvi novega stadiona kljub prizadevanjem, da bi kranjski ljubitelji rokometa lahko prisostvovali igri zveznega ligaša oziroma mestnih reprezentanc Zagreba in Reke, to ni uspelo, zato pa so lahko gledali igravce, ki v republiškem merilu nekaj pomenijo. V sredo popoldne so moštva ljubljanske Olimplje, trboveljskega Rudarja, Amstela iz Amsterdama. Tržiča, kranjske Mladosti in Kranja (reprezentanca) pričela s predtekmovanji v 2 skupinah. Rezultati — I. skupina — Mladost : Amstel 22:6, Rudar : Mladost 9:6, Rudar : Amstel 11:3; II. skupina — Tržič : Oiimpija 6:6, Tržič : Kranj 13:8, Oiimpija : Kranj 8:5. V edini tekmi ženskih ekip so lgravke Mladosti prema- Atletika v Kamni gorici V II. kolu atletskega tekmovanja za pokal Slovenije so člani Partizana Kamna gorica zbrali doslej največ točk — 7363. — Boljši rezultati: 400 m — Kapus 54,3, 1500 m — Sitar 4:33,1, daljina — Rozman 570, krogla (5 kg) — šolar 17,12. — R. r .obbuavv 13*9 gale gostje iz Amsterdama » ' ' v finalni tekmi moških pa J« * dar premagal Tržič z 12:9. »r . sto medaljo so osvojili iS Olimpije (ljubljanska ^f*^ , tanca), ki so premagali Miaa" 22:20. — M. J. Zmagi kranjskih košarkarjev in odboj kar j ev V okviru prire« ritvi novega stadiona sta D j^0j. torek tu dva turnirja — ° mQ. karski, ki so se ga udeležil« ^ štva Bora iz Trsta, Jesenic J^relll glava, in košarkarski, na.. ^ega so igrali Portuale iz italij^n ke Livorna, mlado moštvo beogr Crvene zvezde, Ljubljana m Tako kot v odbojkarskem ^ bili domačini uspešni tuclieZtJlt8" šarkarskem turnirju. — Teseni-ti - odbojka - Triglav : J jce ce 2:1, Triglav : Bor 2:1^4^ : : Bor 2:0; košarka — P°r. CrvC-Ljubljana 80 : 71, Triglav •^. na zvezda 79 : 65, Crvena zv# ?Qt. Ljubljana 81 :79 in Triglav ... . . -~ -r----:-l"m «" s*1 tuale 72:63. — Kranjskim vec Fužinarja Virnik, ko^ j, karjem je tokrat poma /in«!1 jem pa slovanovec Samaiu mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam plemenskega vola in kravo 8 mesecev brejo. Naslov v oglasnem oddelku 2900 Prodam nove škornje št. 42 za gozdnega delavca za 6000 din — Troj ar Železniki 2851 Ugodno prodam flat 600. S. Je-ler, Visoko 48 2852 Prodam televizor RR Niš komplet z anteno. Male j, Kranj, ulica 1. avgusta 3 2853 Prodam motor Tomos-Puch ro-ler zaradi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku 2854 Prodam hišo med Kranjem in Podbrezjami. Naslov v oglasnem oddelku 2855 Prodam kompletno kuhinjsko pohištvo. Naklo 126 2856 Prodam vetrobran (celuloid) za NSU primo ali maksija. Kranj, Jezerska 93 2857 Prodam električno kompletno napravo za hišni vodovod. Franc Eržen, Sp. Besnica 20 2858 Prodam železno ograjo primerno za balkon in dobro ohranjen šivalni stroj Gritzner. Naslov v oglasnem oddelku 2859 Mlado kravo, ki bo drugič te-letila prodam ali zamenjam za vola. Voglje 42, Šenčur 2860 Prodam suho črno deteljo. Naslov v oglasnem oddelku 2861 Prodam dobro ohranjen štedilnik. Kokrica 43 2862 Prodam magnetofon »Sonet duo« .Tesla'. — Oglasite se pri »Optika«, Koroška, Kranj 2863 Prodam OKV —- junior Delux. Ponudbe poslati pod »Gotovina« v ogl. odd. 2864 Prodam nov električni šivalni stroj »Singer«. Marija Rozman, Dragočajna 22, Smlednik 2865 Prodam kompletra okna 1,50 x 82 cm. Naslov v oglasnem oddelku 2866 Prodam kombiniran otroški voziček. — Škofjeloška 43 2867 Prodam motorno kolo Rixe 125 ccm. — Tomažičeva 6 2868 Prodam originalne dcJn za volks-' vvagen: prevleke za sede/", desno luČ, pokrivala za kolesa, kilometer števec. — Poizve sc: Zupan, Brcs št. 24 pri Žirovnici 2878 i Prodam kavboiske Škornje in 1 brzinomer. Prešernova 18, Kranj j 2879 1 Zaradi tipizacije voznega parka prodamo osebni avto škoda 1200. — Cena ugodna. AMD Železniki 2880 Prodam rabljen vzidljiv štedilnik in vratca za peč ter nekaj gradbenega lesa. Sp. Besnica 30 2881 Takoj vseljivo hišo v bližini Kranja prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2882 Prodam moško ln žensko kolo. Kranj, Zasavska 18 2883 Prodam 14 mesecev starega nemškega ovčarja z rodovnikom. Naslov v oglasnem oddelku 2884 Prodam letošnje seme rdeče detelje. Voglje 49 2885 Prodam 12 prašičkov 6 tednov starih. Janez Kalinšek, Sp. Brnik 3 2886 Poceni prodam kuhinjsko opravo. Šenčur 9 2887 Poceni prodam konjsko opremo ln »lojtrskl« voz. Naslov v oglasnem oddelku 2888 Ugodno prodam pisarniško opravo v svetli hrastovi barvi. — Drulovka 8 2889 Dobro ohranjeno orehovo spalnico ugodno prodam. — Drulovka št. 8 28