/u U *r°oi?So> <. V 7! S,--z n. m$k\ Domovi im/i . v v-<8rt5,'. AMCfUCAM IN SPIRIT 0ORQ4M IH UHaUA9« OMLT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 27, 19G3 SLOVCNIAN ikdftHIMO H€WSP.AM« ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI 24600 Euclid Avenue, nadzornik pri Chandler Products Co., mož Olge, oče Mrs. Raymond (Airline) Loushin (Raymond Lou- fra|Kija na poti do nov'e 'ljudske fronie'! s?lnistična Partija ponuja i'.0 sodelovanj IlRGaul-'^31' JosePh B- Lengel s v«n nasprotnikom politic-A-------------------- - nc ledine in levice. Eran^^’ ^r' — ^)o Gaulle ima v hikovIJ1-NTd°Stl politi(:'nih nasprot- razbiti v J!S0Va Sreča ie’ da 50 Hied s h Slran^e in struje. Te se drug/ dobro Poznajo in tudi ^ termi rUg°. sodelujej°. ako jih re y • ^risbj° politične razme- * namreč ^aUl11°Vi nasprotniki sredin • L misemo usmerjeni v t m na levo stran. Vrsto ]pf07‘na Francija že dolgo ^rvo sn , V°ljVne 'koalicije. Naj-je part.. 0munisti žrtvovali svo- SredinS|!iSke ,interese in P°dPrli da, k0 ■ kandidata Mitteran- Gaully ^ kandidiral Proti De lVIitteran^a predsedniško mesto. Novi grobovi Velepodlelnikš v feoji! banski bogoslovci Dfflili zbrali na posvete p orezpo^eiHOSIl Zagorsko pri Moskvi Joseph Bert Lengel Včeraj zjutraj je nanadno umrl v svojem avtomobilu, ko | se je odpravljal na delo, 57 let Vodniki največjih podjetij v komunisti,Je tako p0stal le po politik št 111 zaslugi francoski dobrT^1^0111 se l6 ta taktika parlamn nos^a- 2e pri sledečih skerh mn arnil1 volitvah v lan-randamarcu 50 Pridobili Mitte- !a -JiCSSi0’ki ie.p°v,!či'- lamenti T p0“tnino moc v paril 0;bčin u °Seni 50 bile v Francija rvk~S ® v°litve in zopet je bi- Ja obn 1U ^-upoi je Di- rand-k °V iena koalicija Mitte-imeli odmUniSti- Komunisti so Ških n J1''6 Vepk uspeh v pari-113 deželi meSt^h’ ^H;l;erand Pa Sedal h' 1 Jle vluJJO vec za seoe nuueue vUi še kera’0111'1^3^ napra-/ stojne možnosti življenja. Od ^random ,, allciJo s . °gramo: ŽENEVA, Šv. — Kremlj ni .v,. , v . - . oviral ruske pravoslavne cerkve, *”h h0CeJ° da stopi v redne stike z znanim ^X“posh,ev "c- .rkvr^ ivetom' j kjer je včlanjenih 232 krsčan-AUSTTN, Tex. — Velepodjet- skih cerkev, struj in ločin. Rim shin je dentist, vnuk Mrs. Med- jniki se pri nas ne pečajo z mali- ie s Svetom že precej časa v do-ved, ki je umrla pred nekaj mi problemi. Zagrabijo le za to, brih odnošajih. Vse to je omogo-todni) in Lawrenca Lengel, 6- kar se jim zdi važno in težko, čilo, da se bodo zastopniki kato-krat stari oče, brat Elizabeth ,Tega načela se držijo tudi takrat, liške, pravoslavne in protestan-Lengel, Steva, Anne Osterman, kadar segajo na polje socijalne tovskih cerkvenih organizacij se-Margaret Petransky, Johna in politike. O tem priča njihova sfoli L- marca na celotedensko Gail Dienes. Pogreb bo iz Grdi- Narodna zveza poslovnih ljudi, posvetovanje v znanem ruskem novega pogreb, zavoda na Lake V njej je zbranih nad 60 podjet- samostanu Zagorsk, ki leži kakih nikov, ki vodijo le velika podjet- milj severno od Moskve in je ja. Gornjo zvezo pa ne rabijo za sedaj središče ruske pravoslavne skupne posle, ampak za skupne cerkve. nastope na področjih, ki se od-1 Program za tedensko zborova-mikajo standardni poslovnosti, nJe .1° bil sestavljen lanskega av-na primer na socijalnem področ- gusta na sestanku Svetovnega ju, kolikor obsega brezposelnost, cerkvenega sveta na Kreti. Ude-Velepodjetniki se ne zanimajo ležencev bo kakih 40; 13-15 med Čeprav živi V Veliki Britaniji ,za vsake vrste brezposelnosti, za- n.iimi bo laikov. Program obsega koma« en milijon dm?0- nimaJ° -iih samo težki slučaji, lo • z™ en j a v o mnenj o odnosih barvnih, ee hočejo Angleži Je ta,ki’ kjer 'brezposelnost traja krščanstva do političnih in soci-zavarovati pred vsakim cele mesece in cel° leta- pri če- Jalnih revolucij, do gospodarskih mur prizadeti ne nosijo vse cd- ‘cnz’ dalje o krščanski in civilni govornosti za svoje žalostno sta- ebk* Kd. nje. Vse te slučaje pozna ameri-^ ie prv^ slučaj, da so ruski doljo je par tisoč Indijcev in Pa- ška socijalna politika pod ime- komunisti dovolili tak sestanek kistancev demonstriralo sredi j uh d „ Koliko tpk;h na ruskih tleh. Stroške za dele-britanskega glavnega mesta pro- brezposelnih) se ne da točno do, gate bo nosila vsak, cerkvena vladnemu predlogu za omeji-|gnati> cenijo jih |pa na 100 000 do skupnost sama, kajti ruska pravoslavna cerkev je prerevna, da Shore Blvd. v madžarsko prvo reformo cerkev ob enih, nato na All Souls pokopališče. -----o——— Angleti se branijo tfofoka drugobarvnih večjim novim dotokom. LONDON, Vel. Brit. — V ne- tev vseljevanja drugobarvnih !5qq qqq državljanov v Veliko Britanijo. Predlog je bil izdelan in predložen pretekli teden največ zaradi pr/jskanj^ de]a bega Azijcev iz Kenije, kjer ti ne vidijo več za sebe nobene do- Velepodjetniška organizacijapremogla lake stroške. -----o----- Makarios je omagal NICOSIA, Ciper. - - V nedeljo naprej. Radi bi z dosegli poslovno skupnim delovnim no- k načoln ^ klitterand ne odbi- še blizu 100,000. Preje vm° * ideje’ hoče pa naL biej0 kaj komunisti razu- vega leta sem se jih je priselilo cd tam že preko 5,000, rado bi |jih bilo šlo na isto pot nemara se je sedaj odločila, da sodeluje za 10,000 takih slučajev. Smatra zadevo za tako važno, da je njen predsednik s° imeli na otoku i redsedniške Ford II. obiskal samega predsed- in podnresedniške Tmlitve. Za nika Johnsona in se posvetoval predsednika, ki mora biti po u-7. njim, kako začeti delo. Obenem stavi Grk in ga volijo samo Grki, je obvestil javnost, da njegova Je bil izvoljen z veliko večino organizacija ne gleda na to kate- dosedanji predsednik republike V Veliki Britaniji, kjer nekdaj gorijo brezposelnosti samo kot nadškof Makarios. Njegov tek-^ pua njo in ;]cak • •? i™ bdo’ vsa^ fa'k° 50 Angleži stal- na nevarnost za “socijalno pra- mec zdravnik dr. Takis Evdokas rije izvajanje 'p' Z •m ’ lno poudarjali, nobene rasne na- vičnost in načela demokracije”, ni imel nikdar pravega izgleda °tekajo po^i kaiti MSttean;,aiPet0Sti “ raSnih Sp0r°V’ je P°* ampak še bolj kot “vprašanje na- na uspeh pri volitvah. š°Vl pristaši niso rov ' dn":stala ta že koncem preteklega še narodne edinosti in miru v, Edini resni tekmec Makariju bi S)eni za to idejo Na 1 ^ • desetletja neprijetna stvarnost, notranjosti dežele”. |bil gen. Grivas, junaški Digenis, Cni imajo ipa tovarišTtudi do- iT^ ^ 86 i Zanimivo je, da organizacija ki * vodil uspešni boj za ciprsko atG Prepire. ' dotoka "ncev iz britanske oto- ne vidj y brezposelnosti giavne. neodvisnost. Ta je moral še v ^ njihovih v. ke posesd v ^rednji Ameriki, v ga vzroka za iariske rasne izgre- novembru z otoka. Grivas se za- nabaia ^ tah se namrec manjši meri zaradi priseljevanja d pord tt ki xivi v Detroitu vzema za združitev Cipra z GrČi- Vfe ^ X' SO Pakistancev in Indijcev. Sedej so ,rdi „„ ^ da niso biIi ^ M “»karios pa je aa ohranitev ^0idejoevmnUC13!iin.Za,gOVar'lV 0Spredju iposelni vodilna sila pri lanskih neodvisnosti. Verjetno d°Cim 56 V6'I V vzhodni Afriki je še večje rasnih nemirih v njegovem me- Podpredsednik ciprske repub-a Socijalnev 6 zmeral vnema število Azijcev, ki so britanski stu. iratld ^ komun-:1UT;. Mltte’ državljani in bi radi odšli v Ve-, Gornjih 60 podjetnikov vodi >jo tudi v n Vj-u 6 razll"lliko Britanijo. Predloženi zakon-!podjetja, ki zaposlujejo skupaj ^ zunanio n r+e, h T^a fran'iski načrt, o katerem sodijo, da na miiijone delavcev. Ako jih bo ^seveda nrorltxTA0-^0mU?1"lbo že ta četrtek tudi zakon, bo voija> bcdo lahko našli delo za W1’0 postrani , ! ^ g e’'dcvolieval letno le 1500 drugo- JOG,000 najtežjih slučajev, seve- ri.Grandovi nn ! docim barvnim družinskim poglavar- da jim bo pa federacija morala lraU , 13 asi noceJ° P°- iem vselitev v Veliko Britanijo, jti na roke pri prevzgoji brezpo- Ti bodo imeli pravico vzeti s se- selnih za nove poklice, boj svoje žene in otroke. GaulleVSega’ kar 50 ustvarili De n;iegovi predniki. Po- 0ttjania v-cce ^ICUIUKI. r-O-h'nnisp 0:100 ^^^erandom in ko- Vlek] bodo torej še dolgo ^Vek v, na Potovanja ujino nima izgledov ^ASHINGTON. D.C. - John-davka ^ uvedbo P°seb' kstke na ladijske in letal- lri ha Vs ,Za p°^ef preko oceanov V ° denarja potrošenega Levine prebo na $7 omejenih )ritev. rp 'IJ13 *z§ledov za odo-i-eni.kv, Sta izjavpa vodni-Eeb. Dirkkkancev v Kongresu ^kSen ^ kong. Ford. ^hlačna z „ , ' Kajvjg. ufetavanjem sne-temperatura okoli S5. Angležem je malo nerodno, ko sprotij v nacistični Nemčiji, ne-razpravljajo v parlamentu o pre-1 rodno pa jim je tudi zaradi obili-novedi vselitve pripadnikom ce naukov, ki so jih v preteklo-drugih ras. Skrbno se izogibljejo sti ponujali Ameriki pri njenem vsake besede, ki bi mogla kazati, postopanju s črnci. Amerika se da gre dejansko za izrazito rasni je v tem pogledu izkazala le bolj zakon. Spominjajo se namreč še širokogrudno, kot se sedaj kaže ,bo novo like je po ustavi Turek. Edini kandidat je bil dosedanji podpredsednik dr. Fazil Kutchuk. ki je bil s tem avtomatično izvoljen že 15. februarja, ko je bila zaključena prijava kandidatov. Levičarski študentje demonstrirajo v Tokiu TOKIO, Jap. — Okoli 500 levičarskih študentov je demonstriralo na kraju, kjer grade novo letališče. Okoli 380 oseb je bilo tekom spopadov med demonstranti in policijo ranjenih. Levičarski študentje trdijo, da mednarodno letališče vse predobro rasnih teorij in na- Velika Britanija. inovo ameriško vojaško oporišče, svoji okolici nedavno razlagal,, JOHNSON NE BO ODSTOPIL OD CILJEV V VIETNAMU? Neposredna predsednikova okolica je trdno pre-prepričana, da L. B. Johnson ne bo odstopil od ciljev v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — da ni še noben predsednik ZDA Predsednik Združenih držav L. kake vojne izgubil in da on v B. Johnson ni pripravljen usta-jtem pogledu noče biti prvi. Misli, da bi mu ameriško ljudstvo tega nikoli ne pozabilo. viti letalske napade na Severni Vietnam, kot mu je to preteklo soboto predložil glavni tajnik Združenih narodov U Tant, ko je prišel k njemu na razgovor o položaju in gledanjih na vietnamsko vojskovanje v New Delhiju, Moskvi, Londonu, Parizu in Hanoiu. Predsednik je Tanta sicer vljudno poslušal, toda razgovor se ni preveč razpletel, ker je trajal komaj eno uro. Tant je kot že preje razlagal, da bi bil Severni Vietnam nemara v “nekaj dneh” pripravljen začeti razgovore o vojskovanju v Vietnamu, kakor hitro bi Združene države “ustavile letalske napade in vse druge sovražnosti’” proti Severnemu Vietnamu. Predsednik odklanja brezpogojno ustavitev bombardiranja Glavni tajnik Združenih narodov je prepričan, da je to edina, sedaj odprta pot k razgovorom o končanju vojskovanja. L. B. Johnson mu je povedal naravnost, da na to pot ne pojde, če Severni Vietnam preje ne da jamstva, da ne bo'ameriškega u-krepa porabil za povečanje svojega vojnega napora v Južnem Vietnamu. Predsednik sam je v preteklih tednih ponovno izjavil, da vztraja na takozvani formuli “San Antonio”, v nedeljo pa je to trdo in jasno povedal znova tudi državni podtajnik William P. Bundy. Dejal je, da letalski napadi ne bodo ustavljeni, dokler ne bo Severni Vietnam “vnaprej jasno pokazal”, da ustavitve letalskih napadov ne bo vojaško izrabil. Izgledov za pogajanja trenutno ni Trenutno so izgledi za kake razgovore slabi, obe strani se pripravljata za nove boje, ofenzive in protiofenzive, obe govorita o zmagah. Večina časnikarjev, domačih in tujih, pa tudi drugih opazovalcev vojskovanja, je prepričana, da vojaške odločitve še ni na vidiku, četudi jo je predsednik Van Thieu napovedal še za letos in nekateri ameriški vojaški vodniki “upajo”, da je že nekje za obzorjem. V Hanoiu so jo napovedali že za ta mesec in jo vztrajno napovedujejo še dalje. Johnson noče biti prvi Predsednik L. B. Johnson je Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Ameriški posebni oddelki s skupino Južnih Vietnamcev so prestregli komaj dve milji od kamboške meje okoli 400 rdečih s 3 oklepnimi vozili. Eno od teh vozil so uničili in pokončali okoli 40 rdečih vojakov. Ostali so se po spopadu umaknili proti Kambodži. Spopad se je vršil kakih 40 milj severozahodno od Saigona in naj bi bil znamenje, da rdeči zbirajo sile za nov napad na glavno mesto. DA NANG, J. Viet. — Med tem ko so začeli v mestu Hue z obnovo, -80% mesta je v razvalinah po več kot treh tednih zagrizenih bojev z rdečimi, — se v Khe Sanhu pripravljajo na splošen napad. Včeraj so rdeči uničili ameriško patruljo in zadržali vod marinov, ki ji je hitel na pomoč, z uničujočim ognjem iz strojnic. Rdeči obkgo ealci Khe Sanha izrabljajo slabo vreme in rinejo s svojimi rovi in podkopi vse bližje obrambnim položajem.— Iz Clevelanda in okolice Sv. misijon pri Sv. Vidu— Od nedelje, 24. marca, do nedelje, 31. marca 1968, bo v cerkvi sv. Vida sv. misijon, katerega bo vodil lazarist č.g. Jože Mejač iz Toronta. Med tednom bo vsak dan večerna sv. maša z misijonsko pridigo ob sedmih, jutranja sv. maša s pridigo ob devetih. Za sklep sv. misijona, v nedeljo, 31. marca, bo č. g. misijonar podelil papeški blagoslov pri Osmi in pol enajsti slovenski sv. maši. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. i69 KSKJ in članstvo Društva Najsv. Imena pri Mariji Vne-bovzeti je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Jamesa Kastelica. Srenjski sestanek— Jutri, v sredo, ob osmih zvečer vabi Perry Home Owners Association v Slov. narodni dom na 6417 St. Clair Avenue na “srenjski sestanek”, kjer bodo sodniki in javni tožilci razlagali postopek proti zločincem in sredstva za njihovo preganjanje in kaznovanje. Obisk vsem toplo priporočamo. Pokažimo, da se brigamo za svojo naselbino in varnost v njej! Nagrade so dobili— Na bazarju preteklo nedeljo pri Mariji Vnebovzeti, kjer so praznovali 10-ietnico nove cerkve, so dobili nagrade: Olga Gornik, 17805 Delavan $500, Mr. in Mrs. Milan Dular, 875 E. 154 St. Yietkonski radio je zacnje dni Vjckj Skarbez> 15603 School priznal, da vodi bojevanje v|Ave $50; MrR Mary Bara Južnem Vietnamu gen. Giapj^g Lucknow Ave $50> JMr in izjavljal, da gen. Giap jamči Jan Jowskij 15601 Ho]mes Aye ^ gen. Westmoreiandu, da bo Khe Sanha doživel usodo Ho Č/ Minh ima dosti odličnih zaveznikov v Evropi PARIZ, Fr. — Ho Či Minh pa je treba kritizirati Johnso- ima veliko političnih zavezni- na> so takoj na isti liniji. Pa desničarji kov v evropskih državah, to so ugotovili dopisniki N.Y.T. Njihova interpretacija evropskih misli in sodb o vietnamski vojni je sicer tupatam močno enostransko pobarvana, pa vendarle navajajo nekaj dejstev, ki jih navadno ameriška javnost rada prezre. Ne da se na primer tajiti, da hujskajo’ proti ameriški politiki v Vietnamu vsi levičarji, ki se drugače radi med seboj lasajo; ruske in kitajske struje med evropskimi komunisti se rade zmerjajo med seboj, ko tudi levičarji in desničarji se večkrat znajdejo na isti liniji. Proti Johnsonu ne zabavljajo samo vsi socijalisti, ampak tudi vsi konservativni nacijona-listi, ki so med njimi ravno neonacisti navadno najbolj glasni. Nekajkrat ima gonja proti ameriški politiki neverjetno ozadje; zgodilo se je, da se evropska kritika zaletava v Ameriko, ker se boji, da se bo Amerika kmalu bolj brigala za Tihi ocean kot za Atlantski, to se pravi, da Evrope ne bo več tako branila v okviru NATO, kot jo sedaj. V Franciji imajo seveda še posebne pogoje za kritiziranje Amerike. Samo ti pogoji so mogli nagnati francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla, da je v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko izjavil, da “so tako Severni kot Južni Vietnamci v vojni proti Ameriki”,-To izjavo so pozneje hitro uradno zanikali. Tako razpoloženje v Evropi spravlja v zadrego vse tiste vlade, ki bi rade nepristransko sodile o vietnamski vojni. Ta-še tožbe se slišijo iz uradnih krogov v Rimu, Kopenhagnu, Oslu in celo Stockholmu. Zadnja rdeča ofenziva je presenetila tudi evropejske opazovalce. Niso mislili, da bodo ko- munisti udarili s tako silo na tolikih mestih. Rdeča ofenziva jih pa ni prepričala, da stanje ameriških oboroženih sil ni solidno. Vidijo v Ameriki še vedno največjo vojaško silo na svetu. Zato tudi sodijo, da bi na primer ameriški ugled ne trpel, ako bi Amerika sedaj zaključila vojskovanje, čeprav se ne bi pri tem dobro odrezala Iz vseh poročil se vidi, da stoji Evropa zelo ped vplivom strank, struj in gibanj, ki sicer ne poznajo med seboj nobene vzajemnosti, jo pa takoj najdejo, kadar je treba udariti po naši deželi Dienbienfuja. WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v senatu Mansfield je včeraj pozval vlado, naj sprejme predlog Tanta in prekine letalske napade na Severni Vietnam, s čimer bo odprta pot k razgo- $50, A. Mihelčič, 423 E. 156 St. $25 in Mary Penko, 19402 Mohawk Ave. $25. Zadušnica— Jutri, v sredo, bo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Ma-disonu sv. maša za pok. Louiso ! Casserman. 1 Jutri, v sredo, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša vorom o končanju vojskova- , ^ , nja. “Mislimo na povečanje za ?ok' Pin,at ob *• obIet- naporov za mir ne za bojeva- rilC1 Smr lw nje,” je dejal Mansfield. Sen. j izlet— K. B. Long, dem. iz La., je pri-! Slovenski športni klub vabi pomnil k temu pozivu: Narod je sit teh pozivov k prekinitvi napadov v času, ko sovražnik bije z vso silo po tebi! Panamski prekop zopet odprt PANAMA, Pan. — V nedeljo je obtičala v prekopu japonska tovorna ladja Shozan Mary, ki vozi 51,000 ton železne rude iz Peruja v Francijo. Zadela je v kameniti breg prekopa pri Gam-boi, kjer je ta širok le 300 čev-! Ijev, najožji na vseh 50 miljah. Ladja je bila poškodovana, vanjo je vdrla voda in počasi se je pogreznila na dno prekopa. Oblasti so morale ves promet v prekopu ustaviti in na obeh straneh se je že prvi dan nabralo preko 60 ladij. Pospešenemu delu in naporom je uspelo včeraj ladjo dvigniti in spraviti iz ozkega dela prekopa in tako o-mogočiti po njem zopet plovbo, nim križcem. Kdor ga je našel, je prošen, da kliče tel. 361-2807. Vladne čete pokončale 20 rdečih v Kambodži PHNOM PENH, Kam. — Vlada je objavila, da so njene oborožene sile v spopadu z domačimi rdečimi uporniki v južni pokrajini Battambang pokončale 20 upornikov od nekako 100, s katerimi so bile zapletene v boj. člane in prijatelje na smučarski izlet v West New York 2. in 3. marca, če bo seveda ugodno vreme. Kdor se zanima, naj kliče pred četrtkom J. Kokala, tel. 851-4901. Malo upanja za Stokesa— Mestni svet ne kaže nobene volje, da bi zvišal mestni dohodninski davek, kot je to predložil župan C. Stokes. Ni niti izgledov, da bi povišanje predložil v odločitev volivcem. Predsednik sveta James V. Stanton je včeraj na seji mestnega sveta razkril, da ta še vedno nima v rokah predloga mestnega prbračuna, čeprav bi ga moral imeti že 1. februarja, pri tem pa naj bi prihodnji teden začel o njem razpravo. Kdo je našel— Preteklo nedeljo med mašo ob 9.15 je bil v cerkvi sv. Vida pozabljen bel rožni venec s srebr- Majhen rečni padec GRAND FORKS, Minn. — Dolina Rdeče reke Severa se spusti povprečno le za en čevelj na miljo od juga proti severu in od strani proti rečni strugi. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 27, 1968 f L , feillL '• ,s C „gM.jeaw •ji 17 St. Clair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fct. Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« 'La Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 n* leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Citnabla and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 tor one year Second Clasa postage paid at Cleveland, Ohio No. 41 Tuesday, Feb. 27, 1968 Vietnamski komunisti v novi akciji Preteklo bo že skoro 4 tedne, odkar so se vietnamski komunisti spustili v obsežne boje v vsem Južnem Vietnamu. Naša narodna obramba jih je predvidela, ni pa mislila, da bodo tako hudi. Na drugi strani so se tudi komunisti po svoje urezali, niso računali na take vrste odpor, kot so ga njihove vojaške akcije sprožile. Seveda obe strani govorita o svojih zmagah in sovražnikovih porazih. Take izjave je treba oprezno presojati, niso navadno pretirane le v besedah, ampak tudi v vsebini. V vsaki vojni se namreč dogaja, da poraze lahko naslikajo za zmago, zmago pa za poraz. Treba je samo primerno prikrojiti cilj vojnim operacijam. Ako je ena stran zadržala val nasprotnikovih oboroženih sil, lahko to smatra za zmago, dočim nasprotnik trdi, da je on zmagal. Lahko se je ena stran umaknila prehudemu pritisku, pa vendarle govori o zmagi: posrečilo se ji je, da je preprečila nasprotniku, da bi njene divizije uničil, jih je umaknila pravočasno na nove pozicije. Zanjo je to zmaga, za nasprotnika je pa njen umik na nove pozzicije tudi zmaga. Takih slučajev bi lahko navedli še veliko. Zato je važno, da ugotovimo, kdo je akcijo začel in kake cilje ji je postavil. Začeli so čisto gotovo vietnamski komunisti in v ta namen izbrali začetek vietnamskega novega leta. Sklepali so pravilno, da bo del saigonskih vojakov odšel domov na praznovanje. Menda jih je odšla kar polovica. Kar je saigonskih čet ostalo v službi, so varovale vasi, mesta, kraje in nekatere prometne žile. Bilo jih je pa premalo, da bi mogle zadržati rdeči pritisk. Zato so rdeče čete lahko hitro napredovale na deželi in se ugnezdile celo v velikih mestih kot Saigon, Hue in Danang. Za rdeče čete to gotovo pomeni zmago, za saigonske čete pomeni to pora/, toda popoln ni bil ne poraz, popolna pa tudi ni bila zmaga. Komunisti niso namreč dosegli glavnega cilja: da bi bili popolnoma zmleli saigonskega nasprotnika. So ga samo tam, kjer saigonske čete niso imele nobene opore v. ameriških. Kjer so pa začutile, kdo jim stoji ob strani, so še kolikor toliko znašle. Vsaj razsule se niso. To je pa ravno hotela doseči rdeča ofenziva, pa ni. Zakaj? Komunisti so računali, da ameriške čete ne bodo tako izdatno podprle saigonskih, računali so, da se Amerikanci ne bodo tako hitro znašli. Tu so se urezali. Zato njihova vojaška zmaga ni popolna, pa vendarle ne tako majhna, da ne bi svetovala novih o-fen/.iv. Pri tem morajo računati še z novo okoliščino. Pri veliki ofenzivi so doživeli več izgub v moštvu, kot so pričakovali. Te zgube je treba nadomestiti, kajti novo ofenzivo bo treba začeti s še večjo silo kot prvo. Obnova vojaških oddcikov ni tako mala stvar. Saj se še spominjamo, koliko težav so imeli s tem problemom tudi jugoslovanski partizani. Zato ni verjetno, da bi novo veliko ofenzivo začeli prav kmalu- Tudi na političnem polju niso vietnamski komunisti dosegli vsega, kar so želeli. Oklicali so obenem z vojaško ofenzivo “splošno vstajo” južnovietnamskega delovnega ljudstva. Načrt za to akcijo so imeli izdelan do podrobnosti. Kolikor je njihov načrt že odkrit, se vidi, da so kopirali stare vzorce iz druge svetovne vojne. Povsod so predvideli “ljudsko oblast”, povsod so ji dali moč, da dela, kar hoče, povsod so ji naložili dolžnost, da skrbi predvsem za vse, kar potrebujejo rdeče čete. Seveda so tudi že naprej določili, koga bo delovno ljudstvo “izvolilo” in mu izročilo “ljudsko” oblast. Vse je potekalo po načrtu, le v eni točki se je vse popa-kedralo. Ljudske množice so sc zbale za svoje življenje in se umaknile, kamor je kdo vedel in znal. Ni bilo slavnostnih zborovanj ne slavnostnih obhodov ne zastav ne ljudskega veselja. Rdeči aktivisti in terenci so ostali sami s svojimi najožjimi pristaši. Kot burja odpihne prah, tako je ofenziva odpihnila vse tiste, ki so se hlinili za prijatelje ljudske oblasti. Rdeči politični kadri v Vietnamu so začutili, da nimajo-požrtovalnc opore v ljudeh. Le v malo tolažbo jim je služila zavest, da iste ljudske množice tudi ne marajo saigonske o-blasti in ne njenih varuhov. Seveda pa vsega tega ne morejo antikomunisti smatrati za svojo zmago. Tak sklep bi jih zapeljal v veliko nesrečo. Prvi znaki kažejo, da vsaj na vojaškem področju ni narejena ta napaka. Vietnamski predsednik Van Thieu je govoril o novih novačenjih, Johnson pa ni dosti govoril, ampak kar poslal še nad 10,000 vojakov v Vietnam. Komunisti torej vedo, da se njihovi nasprotniki še he smatrajo za poražene. Tega ravno niso pričakovali, toda vsaj upali so, da bodo tako saigonske kot ameriške čete zelo pobite in potrte. Pa manjka znakov in dokazov, da bi to bilo res. Prva runda v bojih v Vietnamu se je torej končala s stanjem, ki hi mu lahko dali naslov: ne zmage ne poraza na deln;h uspehov kot njihovi nasprotniki in da so jih primerno drago plačali. Kaj pa sedaj? Komunistom je odprta dvojna pot: ali naj nadaljujejo s poskusi istočasne splošne vstaje in splošne ofenzive, ali pa naj se vrnejo na staro taktiko posamičnih bojev in vstaj, kot jih omogočajo razmere v posameznih krajih. Iti nazaj na lokalne operacije jim bo težko, ker bi pri tem trpel njihov ugled. Nadaljevati splošno vstajo in splošno ofenzivo je pa tudi tvegana stvar. Za vstajo jim manjka ljudskih množic, za ofenzivo pa ne samo izvežbane-ga moštva, ampak tudi opreme. Opremo sicer imajo, toda tam okoli Hanoia in ne na frontah, to je temna plat njihove strategije. Komunisti se morajo torej odločiti, kaj sedaj. Pri takem stanju seveda ne bodo imeli veselja do razgovorov o premirju. Vsaj tako dolgo ne, dokler se ne bodo odločili, kako se bodo vojskovali v bližnji bodočnosti. L A. CHICAGO NEKDAJ: rrr,. * "NASA CHICAGA” zadnje čase več ko dovolj svojih lastnih težav. Niso še rešeni tisočeri problemi, ki jih je podedovalo novo leto od starega leta v Chicagu, že se valijo kakor pomladni piščanci o sv. Gabrielu, novi problemi in težave v vseh raznih političnih, gospodarskih in socialnih ozirih. Za stare Chieažane to ni nič posebno novega. Na take pojave, slučaje, in zadeve smo že navajeni. Vsako leto nas troštajo, da za naprej bo bolje, pa le vse pri besedah ostane v mnogih zadevah. Čas pa vozi naprej. Nekaj zgleda, da v našem Chicagu se ne da uvesti in uveljaviti reda tam, kjer bi red moral zadnjih 18 let na stotisoče dru-vladati. Niso še rešeni stari škan- žin v razna predmestja. Prebi-dali, že novi nastanejo. Tako od valstva predmestij so se s tem predbožičnih dni sem pravijo, pomnožila. da so v preiskavah mnogi uradi. | Zanimivo je, kako je prebival-V okrajni jetnišnici so odkrili'stvo Chicaga vseh raznih narod-pred nedolgim, kako tja vtiho- nosti in plemen bilo raztresenih ima jasne. Radi nejasnosti se ozirajo in sklicujejo na take podobne slučaje razsodb iz preteklosti, ki pa sedanjemu času in okoliščinam ne ustrezajo. Vse to kaže, da bo treba precej reformacij predno se bo u-stroj obratovanja naših sodišč in uprav istih znašel na takih novih potih, ki bo ustrezal sedanjosti in bodočnosti. * PREBIVALSTVO CHICA-GE je štelo leta 1960 okrog 3,550,450 ljudi. Pred tem štetjem nekaj let so omenjali, da je bilo tu že (blizu 3,800,000 prebivalcev. Preuredbe velecest in preuredbe raznih križišč in raznih javnih stavb, parkov, itd., je pognalo da bi opozoril vse povsod naše j ljudi, kako naj navedejo pri štetju svojo narodnosti in po-' tomstvo, da jih ne bodo tuje narodnostne skupine vtikali med svoje. To je zelo važno. R. Izpod stolpa Sv. Križa BRIDGEPORT, Conn. — Vedna vprašanja in nadlegovanja od strani faranov Sv. Križa — kdaj bomo zopet kaj čitali “Izpod stolpa”?, posebno pa še na vzpodbudni dopis v Ameriški Domovini od 24. januarja 1968 č. g. dr. Franca Blatnika sem se odločil, da nekaj le napišem za kolono Izpod stolpa Sv. Križa. Takoj po tragični smrti bla-gopokojnega župnika dr. Andrew Farkaša je tukajšnji prevzv. gospod škof Most Rev. Walter W. Curtis imenoval in namestil kot začasnega upravitelja fare Sv. Križa č. g. A-lojzija Hribška. S tem imenovanjem za upravtielja je cerkev sv. Križa zopet dobila svojega duhovnika-Slovenca. Pred svojim imenovanjem za upravitelja svetokrižke cerkve je č. g. Hribšek bil v sluz- SLOAAiKOVE t&OBr/NKt FATHBK V A ZGAVKSPOSTULATot Slovenska šolska sestra, ki ži- tudi hvaležnost, ki ni najmanjš3 vi v Kansas City in ki je bila vse med svojmi vrstnicami. Saj j* je Gospod odkazal odlično Me' sto v evangeliju. Mar ne berem0 med vrsticami, da je nehvaležnost devetih gobavcev globok0 ranila njegovo sočutno srce-“Kje pa je drugih devet?", je vzklignil razočaran, ko se je Pr'' šel zahvalit božjemu zdravnik11 samo eden ozdravljenih. Bog ljub hvaležnost. Hvaležnim poklanja novih darov, n°' vih milosti. Našega svetniškega kandidata, ki si je vse življenje priza' deval, da bi postal podoben svojemu vzoru si pač ne morem0 predstavljati brez vonjaveg3 cveta hvaležnosti. V njegovem srcu je pognala globoke korenine. Koliko hvaležnosti do Bog9* staršev, Prašnikarja in vseh, ki so mu bili naklonjeni, ko jih ie srečaval na svoji trnjevi življen- svoje življenje vneta častilka božjega služabnika škofa A. M. Slomška, je začela s (Slomškovim krožkom. Napisala je sledeči lepi članek o Slomšku: * * * Cvet iz šopka Slomškovih čednosti Ko bodo pooblaščenci Cerkve razpravljali o Slomškovih čednostih, bodo odkrili med njimi Kcneert slovenskih pesmi v New York« NEW YORK, N.Y. — Zopet smo doživeli lep, prijeten popoldan na Osmi. “Fantje z Osme” so nam podali svoj drugi koncert slovenskih pesmi. Da so že pri prvem koncertu užgali in zapustili dober vtis, kot profesor okoli 11 let na '!e dokazala množica ljudi, ki ski poti! še na smrtni postelj1 tapljajo zločincem vse razne ko-modnosti, da če je tako res tamkaj živijo lepše, kakor bi mogli doma, ali kjer koli. Pa jim ni dovolj. Razbijajo po jedilnicah pohištva, opreme, itd. Kako je to, da jim je to mogoče? Ali ni paznikov, da bi jih čuvali kaj delajo? Zato je tako, ker ni zadostnih določb in postav, ki bi nudile primerno ostro kazen za prestopke. Če pa so določbe in prstave, ki to prepovedujejo, zakaj ne sežejo tisti, ki jim je poverjeno čuvanje, po palici takih določb in postav? Na svetu so za vse zdravila, pa so tudi za take zadeve, le uporabiti jih je treba. Red bi lahko naredili, samo če bi hoteli. Ampak, da v tem oziru ni reda, ampak le večna politična godlja, (ho najbrž vzrok tudi to, da po vsaki razsodbi in obsodbi kakih zločincev, se istim takoj odpro vse vrste številna vrata za prizive in pritožbe proti obsodbam in na stotine takih in takih zagovornikov se pojavi, ki grizejo in žvečijo postave in zakone z vsemi raznimi tolmačenji, da na zadnje napravijo iz obsojenih zločincev še prave ‘’mučenike”. Koliko take obravnave stanejo mesta, o-kraje in države! To, kar je v tem oziru mogoče v Ameriki ni nikjer drugje mogoče. Drugod z zločinci postopajo, kakor zaslužijo, ker se zavedajo, da premehke kazni dajejo zločincem potuho in korajžo. Resni opazovalci vsega tega se zadnje čase oglašajo po vsej deželi. Med iemi so predstavniki vseh raznih poklicev in stanov. Nekateri teh resno priporočajo, da mestni sodniki, kakor tudi okrajni in državni, bi mo- v njenih magah. Zdi se, da prav točni niso bili, saj je točnost v takih razmerah tudi težko dosegljiva. Vzeti je treba števila leta 1960 za približna. Celotno število prebivalstva je bilo 3,550,450. Belih in nekaj malega r u m e, n o p o 11 i h okrog 2,738,000; črncev okrog 812,450. Belopoltne so delili nekako ta-ko-le. Avstrijcev 20,805. Med temi so gotovo všteti razni slovanski ljudje, ki so se izdajali za Avstrijce. Jugoslovanov navajajo 21,574. Teh je bilo gotovo več. Da ni točnega števila je najbrže vzrok površnost pri takem ogromnem podvzetju, kot je štetje prebivalstva v takem metropolitanskem mestu kot je naša Chicaga- Poljakov so našteli 90,109. Čehoslovakov 28,156. Ircev 25,705. Nemcev 74,120. Rusov 43,700. Meksikancev 23,450. Kitajcev 3,041. Je še nekaj drugih narodnosti, ki so navedeni- Slovanske skupine so štele teta I960 okrog 183,600 ljudi- To te blizu 6% vsega prebivalstva, če bi bile te skupine organizirane in povezane bi imele v gospodarskih in političnih zadevah zelo vplivno besedo. Tako, ko vozijo pa vsak zase, so deležni le tu in tam kakih drobtin upoštevanja. Glavni položaji pa so v rokah Ircev, Nemcev, Italijanov, Švedov in drugih. Med številom, ki omenja Jugoslovane 21,574 so gotovo šteti le priseljenci in še to daleč ne vsi. Saj smo govorili kakih 25 rali biti imenovani do smrti ali let nazaj, da 3e samo Slovencev do določenega časa za upokoji- v Chicagi nad 15,000. Kje so Hr-tev. Ni dobro pravijo mnogi, da | vati, katerih ie 'bite še več in je sednik odvisen od volilcev. V za tem Srbi? T11 rojeni se v ta-tem slučaju kolikor toliko vpli- kih ozirih prigla^aj° te kot Ame-va nanj političen vpliv. Imeno- rikanci. Drugao® bi moralo biti van do smrti, postane neodvi- število, ki omenja Jugoslovane sen od politike in to je razlika,! višje. pravijo taka mnenja. j čez dve leti bo zopet ljudsko Dalje nekateri zakoni in do- štetje. Kako bodo šteli tedaj. Do- Srednji (High) šoli v Grenvi-ču, Conn. Kot upravitelja cerkve sv. Križa je č. g. Hribška ob njegovem prihodu v Bridgeport brezdvomno čakalo ogromno delo, kot n. pr. pri prevzemu cerkve in njej pripadajoče lastnine, medsebojno spoznavanje faranov, organizacija članov za cerkveni svet ali njen odbor. Nadalje je bilo treba na novo ustanoviti Slovensko šolo, potrebno učiteljsko osobje, učne knjige, mate-rijalna sredstva za 25 prijavljenih učencev in učenk ter še mnogo drugega dela. Razen tega vsakdanja cerkvena in druge opravila v cerkvi in izven nje. Kljub tolikim delom je č. g. Hribšek moral skozi šest mesecev po opravljeni prvi jutranji sv. maši — vsakodnevno odpotovati z avtom v 33 milj oddaljeni Grenvič, kjer je v tamkajšnji srednji šoli nadaljeval z poukom vse do 2. ali 3. ure popoldan, ko se je šele lahko vrnil domov v Bridgeport. Da je č. g. Hribšek na srednji šoli v Grenviču s poukom moral nadaljevati in vršiti obenem dve službi, je pomanjkanje učnih moči na raznih šolah. Na opisani način je č. g. Hribšek s potrpežljivostjo, a-gilnim in neumornim delom vsakodnevno opravljal vse do meseca novembra prejšnjega leta kar dve službi: v Bridge-portu ter v Grenviču z dobro voljo in v zadovoljstvo svojih faranov, akoravno tako tudi v ■zadovoljstvo svoje in škofovo. Tako je sedaj že nekaj časa pod stolpom Sv. Križa teklo zopet lepo in v redu življenje faranov. A na žalost bo tako samo kratko. že smo čitali v cerkvenem poročilu (buletinu), da se bridgeportski škof želi čim-prej sestati s farnim svetom na posvet in dogovor, kakšna naj bi bila bodočnost župne cer-cerkve. Sedanjo cerkev nameravajo v kratkem času podreti in prodani del zemlje uporabiti za obnovo mesta Bridgeporta. Da bi farni svet, oziroma odbor vedel, kaj je želja faranov, smo se vsi farani v nedeljo, 11. februarja t. L, zbrali v cerkveni dvorani na sestanek. Potek sestanka in nadaljnje razvijanje po celi tej stvari se bo z dopisi še nadaljevalo. Z lepimi pozdravi! Anton Lagoja nobeni strani. Pri tem je pa res, da so komunisti dosegli večjločbe za razne slučaje so kaj ne- bro bi bilo, ko bi se kdo zavzel, jih je prišla poslušat. Dvorana je bila polno zasedena, škoda je, da so te prilike tako redke. Program je bil dobro sestavljen, vseboval je narodne pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, kar daje pesmim tudi različen značaj. Veliko jih je bilo, zato jih ne bom naštevala. Omenim naj samo “Lastovkam v slovo”, kjer je sopranski solo lepo odpela Marinka Ravnikar. Ta kombinacija sola z zborom je dala pesmi posebno privlačnost in je bila zato tudi ponovljena. Vse pesmi je prijetno in pestro povezaval Rudi Večerin. Z veseljem ugotavljam, da se je zbor od prvega nastopa znatno zboljšal, čutila se je večja sigurnost, ubranost in jakost. Seveda so še tehnične pomanjkljivosti, toda pod vestnim in ljubečim vodstvom zborovodje dr. Delaka se bodo pevci z rednim vežbanjem spo-polnjevali. Ko bodo postali bolj samozavestni in sproščeni, bo tudi pesem bolj doživeta, v njen bo več naše slovenske duše in srca. Pevci in zborovodja zaslužijo iskreno pohvalo. Hoditi k vajam ni lahko, posebno še tu v New Yorku, kjer živimo Slovenci tako raztreseni v tem velikem mestu. In po delu utrujeni še daleč na vaje! Za to je ga je hila sama hvaležnost In če je Slomšek cenil in S0" jil hvaležnost vse svoje življenj6’ mislite, da je s svojim telesom slekel tudi njo? Mislite mor^3’ da je v gledanju in uživanju &0' ga pozabil na čednost, ki ga je V življenju krasila? Mislite, da Je postal v svoji sreči brezčuten d° nas, ki še tavamo po zemlji in iščemo opore, da ne zabredemo s prave poti, ki vodi k našemu cl lju? Pač nemogoče! Slomšek vidi v Bogu vse, ^ njegovi častilci na, zemlji store za njegovo poveličanje. Nje|° vo veselje se pomnoži. Ne r3 njega samega — vsi zveličani so nesebični — ampak ker ie . cvetnikih Bog slavljen. Da P Slomšek svetnik, ni dvoma-se veseli časa, ko mu bo cer^o^ priznala čast oltarja, lahko ve vujemo. Radi njega samega s mu prav nič ne mudi na °itar Zemeljske časti, lučic, cve^0 oltarja, petja ne pogreša. Vse ima v Bogu v obilni meri. A nJ gova sreča bo večja, ko bo IIlO' gel z oltarjev več storiti za in s tem za Boga. Z njegovo be3^ tifikacijo bodo zvedeli zanj je po celem svetu — Ijudjei še nikoli niso sliššali n j ego'^ imena. S svetniškim naS^°V-°ii Slomška bo tudi Bog poveli6 v srcih mnogih. Ko čitam v Slomškovih kako se naš ubogi po vsem sv res potrebna velika požrtvo- razkropljeni narod trudi, da valnost in ljubezen do petja, pomagal enemu svojih naj 1 ^ To so nastopajoči pevci doka- ših, najsvetejših sinov do'63 iibolj' zali. Toplo odobravanje hvaležnih poslušateljev naj jim bo nagrada za njih trud in bodrilo za bodoče delo — stremljenje k napredku. Slovenci imamo tako lepe narodne pesmi in smo ravno na tem polju folklore najbolj bogati. Gojitev slovenske pesmi in nje posredovanje ima pa tudi svoje poslanstvo posebno še tu v tujini. Zavedajte se “Fantje z Osme”, da z vsako pesmijo budite in širite v srcih poslušalcev slovensko zavest, ljubezen do naše zemlje in ponos! bo tudi vodilo v vain zato vztrajno na- hčud0' me prevzame . ganjena sem Predstavljam si Slomška zeted oltarja, vanje . To naj šem delu prej! Marijana Kalan ko dobrohotno gre ng to majhno kroglico v veS°trli-kjer se njegovi rojaki tako dijo in delajo zanj in za b61 interese. Gotovo vidi “vf0, jcj cente”, ki jih njegovi c*f ysj mečejo v njegovo "puščico- . nosijo pečat žrtve in lju>be^e Mi nimamo milijonarjev kar pride v to puščico, ni vrrajo Mnogi si 110 dal 10- Prijateiji Slovenske šele, ne odrecite! CLEVELAND, O. — Za dober moralni, kot tudi gmotni uspeh nedeljskega obeda, ki ga priprav-jlja sobotna Slovenska šola pri ------.o------ j Sv. Vidu, je potrebno tudi sode- Malo okrajev jlovanje vseh vas. Ne odrecite ji Država Arizona je kljub ve- ga! Slovenska šola odnosno njen iki obsežnosti razdeljena le Odbor staršev vas prosi, na 14 okrajev. | J S. iz izobilja naravnost pritrgati, da re: Slomšku. In naj on to Pr6j0 v Na zemlji kaj takega ni 1 1 ge njegovi naravi — v nebes1 ^ manj. V svoji nebeški 1°e. ima z zlatimi črkami zaP , ge vse pospeševalce svoje slave. v tlldi Kot sveta Terezika žen ^ dobrote deliti. Vrgel je ze ^ ali onemu “rožo” iz neb^n0 rožo čudežnega uslišanja- ^ je pripravljen pomagati’ c ^0\jo še prošnje soglašajo z b0"0' služabnik ^ naj dokaže svojo svetost ^ ži, od Cerkve priznanim1’ ga prosimo. „tra šolska sest1 Naj božji “vrže veliko rož” AMERIŠKA DOMOVINA, '-V KANADSKA DOMOVINA /z slovenskega Toronta orocevalec poroča 6. fpk anac^s^i Domovini od dne de ^_ruaria 1968 sem bral bese- ValM1;??3 na račun P°roče' JTiften' 1.J'oron^a- Ker so besede liko Jelista kot kakega, so še tonila ^CVredrie- Iz tistega pojas-krat a i!Z vPrašar>j, ki jih dosti- ■nno^?1?’ Pa sklePam- da nasta- ■ bra cem ni jasno, kako »» stolPci v Kanadski Do-skeg ni n? kako zkirka Iz sloven-prava oronta”. Kdor prav za rain Z lra’ sestavlja in piše in u-re£vae te zadeve? raj rV° najbolj važno, kar bi strJTvari1’ ,ie’ da stožci in deio ana(lske Domovine niso nega 6116 same osebe, niti ne e-tnore Sam®ga tipkarja. Zato ne ^ar izhSe°n° odgoVariati za vse’ ta inZ aja !z ntovenskega Toron-ua e Pr^naaa Kanadska Domovi-Vede]1 Sam Poročevalec. Bom na- jasno Primere> da 'bo vsakemu,kakim zanirtanjem podobno, otroka, ki je star 14 let, proglašajo za 12-letnega, da bi se lahko vozili za polovično .ceno; zavestno kršenje promet-iz ovens ega 01 o^. a predpisov; izrabljanje delav- na hoče služiti temu cilju in tudi stolpci žele povedati bralcem, kaj Slovenci v Torontu mislijo, delajo in ustvarjajo in kakšne načrte imajo. Informacije so pa različne. Ene govore o novicah bolj versko-cerkvenega značaja, druge vedo povedati o kulturno-narodnem udejstvovanju, tretje pa so bolj gospodarskega značaja. Veliko je tudi pisanja o veselih prireditvah. Tudi razlage raznih dogodkov, bodisi domačih ali tujih, so informacije. Enako lahko rečemo, da bralce informiramo, če jim od časa do časa nudimo načelno misel ali dve. Marsikdo mi je bil že hvaležen zanje. Ne dolgo tega mi je stavbenik iz Toronta izjavil: “Vse preberem, kar napišete v Kanadsko Domovino.” Kulturni delavec iz Amerike mi je zatrjeval: “Ne veš, s in odobrava- cev, odtrgovanje pri plači in čezmerno priganjanje k delu; obrekovanje soseda ali koga drugega; skrivna zarota, da se nasprotnik uniči... Vsi ti in podobni primeri, pravi dr. Goodman, vplivajo kvarno na otroke; izpodkopujejo jim vero v moralne vrednote. Pravimo, da živimo v deželah, ki imajo visok življenski standard? Če ga bodo starši živeli, ga bodo tudi otroci od njih podedovali. In Bog od staršev to pričakuje. (Iz encklopedije življenja zbral Christopher.) * t njem .ucxciii iz Sloven- včas h0 Se mi Približa kdo*—!skega Toronta.” Navedel sem sa- ( m §a komaj po obrazu po- , mo dva primera in izpustil vsa radj Kaam slovenskih Boljša postrežba, večja privlačnost V letnem finančnem poročilu mednarodne zadružne Zveze sem bral, da dandanes ljudje ne vlagajo svojih denarnih prihrankov v denarne zavode toliko za-velkih obresti. Če hočejo denar visoko obrestovati, ga naložijo drugam, ne v banke ali hranilnice. V denarne zavode jih u’ k* 'k* rad kaj objavil v pismena priznanja k * Domovini- Sprašuje duhovnikov, ki jih hranim, ti. if ak° 'bi se to dalo uresniči- Zavedam pa se, da vse to in- . tak ,avadno se ljudje k pisanju formiranje ni popolno in bi bila ^orej ne privlačijo več toliko o-So 1 Vzadev težko pripravijo in Kanadska Domovina veliko bolj bresti kot usluge in postrežba. jimSre^ni’ če naletijo na koga, ki 'zanimiva, če bi imela več infor-hmttV°1'*ai1 Pomagati- Vsake- macij iz še bolj različnih podro-d akemU prosilcu razložim za- mj. Pri vsej tej nepopolnosti je sam Približno takole: Lahko pa eno gotovo: namerne neresni- i)a Napišeš in pošlješ naravnost 'ce nihče ne poroča! Naj bi tudi VineUredništvo Ameriške Domo-1 neresnice nihče ne proglašal za meni •k'adko Pripraviš in izročiš resnico! iavo k>°rn iaz poskrbel za ob- Kaj pa viri teh informacij ali meni Ce U ie Pa to pretežko, pa z drugimi besedami povedano, javi ' P°.Veb 'kai želiš, da se ob-j od b bom sestavil bodisi po-(cij kod izhajajo vse te informacije, ki jih bralci dobijo pred- ročilo, s]aj ^ariGk- Preden ga bom odpo-jri navedeni. Če kdo objavi novi- jja ad povabilo ali oglas ali [vsem v časopisu? Navadno so vi- l^k 'l ga bom prebral, da boš co, ki jo je bral v zasebnem pi-stij se sam kaj dodal ali izpu-'smu, se to pravi, da tisto pismo dj 5 ^ Popravil. Z vsakim se tu- 'res obstoja. Če bi se le kdo hotel pogovorim, kako hoče, da je posebno prepričati o C'POdPisa*- Vsakdo je torej J takega pisma, se ga mu navadno th ^ ^3- dopisuie sam ali osobno lahko pokaže. Informaci- Preko —- v . J _ . i Itot poročevalca. Omejena jo, ki so vzete iz drugega tiska, ta svoboda samo v toliko, iniajo vir knjige ali časopisa ali •le omejena vsaka svoboda, avtorja navadno naznačen. Če se Ij^0 j0 zadoni resnico-1je ta ali oni poročevalec udeležil °sti in pravičnosti ter pra-ikake prireditve in je o njej ne-.olilce. ■<»*' iSOT.kai nanisal. ie to razvidno iz po- Cejujejo Vila k0LU'Ke' kaj napisal, je Se (j .ne§a dopisovanja torej, ki ročila samega. Poročila o dru- ‘fh zakonov in pravil, jih vedoma in hote ne moremo imenovati 10 ariotiino» zSVi “Sramotilno” bi bi- s p0re?tno poročati neresnico in V ,atriem komu delati kri-tes^i Sramotilno” je pa tudi bru° •iavno zanikati. 89 Stvar’ ki naj 1° omenim, k Jz ^Vsebina pisanja, ki priha-or°nta. Bralci jo sicer po- ajo, a vendar atu - vc*iuar ne bo škodila telj kj razčtenitev. Ta vsebina Vs^j 1 V matom ista, kot je Vsakega časopisa. Č A- štveni delavnosti in vabila navadno pripravljajo odbori ali njihovi tajniki ali posebej za to določeni poročevalci. Važni viri informacij, kot že omenjeno, so tudi zasebna pisma bodisi v celoti ali samo posamezne vesti iz teh pisem. Dostikrat je imena spiso-vateljev takih pisem treba iz razumljivega razloga zamolčati. Iz vsega povedanega jasno sledi nekaj zaključkov. Stolpci v Kanadski Domovini in oni iz Naj Tudi Kanadska Domovi- BRALCE INFOR- Čim več uslug, čim boljša postrežba, tem več bo vlagateljev. Važne so tudi uradne ure; ljudje so namreč zaposleni v vseh mogočih delovnih izmenah. Važna torej postaja postrežba in usluge. Tega se zaveda tudi Hranilnica in Posojilnica slovenskih župnij v Torontu. Že kmalu od ustanovitve je za svoje člane pripravila možnost, da so odprli tudi čekovni račun. Te ugodnosti so se v veliki meri poslužile tudi in predvsem organizacije in ustanove slovenskih ljudi v Torontu, resničnosti Sedaj je odbor vpeljal še eno posebno uslugo, ki je v Kreditnih unijah gotovo novost. Vsakemu članu, ki ima čekovni račun, u-prava poskrbi seveda, če tako želi, posebne čeke. Na njih je natiskano ime in priimek lastnika 'feka, številka čekovnega računa in zaporedna številka čeka. 200 takih osebnih čekov stane samo nekaj malega več kot $2.00. Cena vsakega čeka, s katerim bo |član poravnal svoje račune, pa bo ostala še vedno samo 10c, do-čim so že v vseh bankah po 15c. Tako bo lahko vsakdo uporabljal samo svoje čeke. Z zalogo 200 čekov vsakdo dobi tudi primemo knjižico, kjer bo lahko vsakdo sam vodil svoje finančno poslovanje, tako, da bo vsak trenutek lahko vedel, koliko denarja ima na čekovnem računu. Hranilnica grupna . POTOVANJA 11 Kanade ali USA dob° ° k ann piakkzrd datum in ciio jo želite. Poštno-boste dobili informa- °r°nt; grupe iz New York, ^eče . a M°ntreala. Prese-i borie nad nizkimi ce- 1 kanadskih grup. Tamo PotoVa • ucu Cenena grupna ri'Oto aliVsA^11^9116 V T°" a car Inirio za $5. — Vam pri- Pa da,7 automatic auto po $6 a" v LjuMjaao. World T s‘- "0f0toto 2b favel Service Ud. P. Urbanc WA 2-4161 Slovenskega Toronta so delo več ;in Posojilnica slov. župnij pošlje ljudi, ki se trudijo za dobro lista j vsakemu članu, ki ima osebne in bralcev; ti ljudje žele bralce £eke, vsak mesec točno poročilo dobro informirati in sicer o L stanju njegovega čekovnega splošnem udejstvovanju sloven- ra£una Obenem tudi vsak član skega človeka; tistega človeka J koncu meseca vrnjene ki veruje, misli, dela načrte in' £eke, ki so prišli skozi banč-ustvarja; človeka, ki vdihava n0 poslovanje v preteklem me-zrak in se giblje po zemlji, ki ži- vi od kruha in ga žeja po duhovnem, človeka, ki mu je preteklost oblikovala sedanjo podobo in se bori za bodočo podobo svojega izraza. Bog daj, da se razumemo, bralci in poročevalci! Por. Vsak teden ena v pomoč modernim staršem Kakor ravnajo starši, tak zgled dobivajo otroci. In zgledi še vedno vlečejo. Dr. David Goodamn, ki o družinskih zadevah veliko ve in piše, je naštel sledeče primere, ko starši s slabim zgledom kvarijo otroke: “Goljufanje pri davčni napovedi; podkupovanje, da dosežejo jo pomagajo zgraditi “Slove-nieum” v Rimu. Svojo vero potrjujemo pred svetom z zunanjimi deli. Vera brez dobrih del je mrtva . . . In kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi... če ne bi bilo svetih duhovnikov, učenih apostolov Jezusovega nauka — ali bi se mogli vsi rešiti za nebesa . . . Preveč morda računamo nase in lastno modrost. Sile teme so vedno na delu, iščejo novih sredstev, kako bi omrežile človeški duh, da ne bi iskal prave resnice, da bi se izgubljal v materializmu, moderni tehniki in civilizaciji, da bi romal po svetu kot Ulisses v grški mitologiji in zapravil največje bogastvo srca in duha — božjo ljubezen. Slovenski narod živi in se o-hranja iz katoliške vere. Od davnih vekov nosi v svoji biti znamenje Kristusovo., V dobi preskusen,], vojska in prevratov se je ljudstvo oklepalo božjih oltarjev in našlo tam moči za obstanek. Duhovnik jih je spremljal od zibeli do groba. Ni bilo važnega opravka, da se slovenski človek ne bi spomnil križa, molitve in blagoslovljene vode, s katero ga je pokropil domači duhovnik. Med zorečim žitom v zgodnjem poletju je ljudstvo spremljalo duhovnika v procesiji z Najsvetejšim in v mehke zimske stopinje je poklekovalo, ko je srečalo duhovnika z Večno popotnico na vaški stezi . .. Božji poslanec!. . . Svetni hrušč in kričanje krivih prerokov je preplavilo božje poljane. A duše so žejne retšitve, žejne še vedno božje besede in tistega miru, ki ga po zakramentih deli duhovnik Gospodov... Kaj ni to osrečujoča zavest, da moremo sodelovati pri tako veliki in sveti stvari! Bog je bil dober z nami! Naklonil nam je mir in dobro letino, o-hranil varni dom in zdravo družino. Kako naj Mu izkažemo svojo hvaležnost? V postu, ki je pred nami — naj bo naše življenje v smislu odpovedi v korist dobremu. Naj bo naša žrtev pozitivna. Nova postna postava nas uvaja v življenje dobrih del, usmerja naš pogled v potrebe bližnjega in Cerkve. Slovenski škofje nas prosijo, da jim pomagamo v skupni narodni zadevi. Skušajmo s svojimi darovi čimprej postaviti hišo v Rimu, kjer se bodo slovenski duhovniki izobraževali v višjih bogoslovnih vedah, da bodo mogli uspešneje braniti in širiti kraljestvo božje med svojim ljudstvom. Naj bo naše delo v tem smislu znamenje hvaležnosti Bogu za dar vere. “Slovenicum” v Rimu pa je poroštvo in znamenje zaupanja, da katoliško vero o-hranimo svoji domovini. seču. Čim so člani zvedeli za to novo uslugo, so to novico sprejeli z veseljem. Precej se jih je že javilo in so naročili zalogo svojih res čisto osebnih čekov. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLG XLIII Prvo, kar so postorili na meni, je bilo, da so mi izprali želodec. Nič prijetna zadeva. Vendar pa, ker so tako lepo ravnali z menoj, mi se vnaprej povedali in opozorili, — usmiljenka me je tako nežno prijemala, me navduševala in me tolažila, — se mi res končno ni zdelo prav nič hudo. Vse sem s tako lahkoto prenašal. O, kako nasprotje proti vojaškim špitalom .. Tam so me vedno osumili, da se ponarejam, da je bolezen le namišljena, da se nočem boriti za Avstrijo. Bolničarke so se lizale z zdravniki in mladimi oficirčki; bolniki so jim pa bili deveta briga. Za vsako bolezen, naj je bila notranja al zunanja, je bilo edino zdravilo aspirin. Le za malarijo so dajali kinin. Bil je slučaj, da se je moj sotrpin v vojski javil v ambulanti, ker ga je ožulil čevelj in se mu je naredila rana prilično tako velika kot je poldolarski novec. Zdravnik je pogledal in mu zapisal 3 aspirine. Bolničarka jih mu je odštela v roko in je odšel. Revež ni imel še nikdar opraviti z zdravili in je šel v barako in tiste tri aspirine navezal na rano. Kmalu ga je začelo to zelo boleti in čimdalje huje, pa je le zdržal nekaj ur, ker je mislil, da pač mora tako biti. Končno je potožil drugim, kaj je naredil in kako strašno boli. Seveda so mu obvezo takoj odvzeli, a rana se mu je že vnela in okrog rane se je širil rdečemodri krog. Moral je iti izepet pred zdravnika, ki ga je poslal za nekaj dni v bolnico. Če bi bila tam v ambulanti mesto tiste bolničarke sestra usmiljenka, -bi- -temu fantu gotovo rano obvezala in mu povedala, kako naj rabi aspirin in vse bi bilo lažje, hitreje in ceneje. Pa ni samo pri vojakih in v Avstriji bilo tako. Sem sestre u-smiljenke tudi po drugih bolnicah pogrešal. V civilnih. Niso redki slučaji, da se bolničarke le prerade sučejo okrog mladih doktorjev ali kake posebne mlajše “’špecijalitete” med bolniki, dočim se za drugo brigajo le v toliko, v kolikor se ogniti ne morejo. Povedati pa moram, da niso vse take, in da je nekaj prav častnih izjem, ki ne zaostajajo dosti za usmiljenkami. Ko so me v torontski bolnici pripravljali na operacijo srca, so mi jemali vodo. Imel sem namreč hudo vodenico. Da so mi čimbolj odstranili vodo iz telesa, so mi jo jemali na večih straneh, tako tudi zadaj na hrbtu. Je pa tudi v tem pravilo, do kolike mere naenkrat se jo sme odvzeti, da ni v škodo telesu. Zato pa večkrat. Tako mi je neki dan jemal Tako sem takrat ostal v ljubljanski bolnici dobro oskrbovan in zdravljen mesec dni. Malarije so me ozdravili, apetit sem imel dober in ker je bilo hrane dosti, sem za čuda pridobil na teži. Niso mi pa mogli ozdraviti revmatizma. Ker mi je brat prinašal vedno dosti knjig za branje, mi je nekoč med drugimi prinesel tudi knjigo župnika Kneippa. Tam veliko piše o revmatizmu in kako se ga odpravi. V tistih starih knjigah je o tem več pisalo kot sedaj v novejših izdajah. Bral sem to z užitkom in premišljeval, kaj bi napravil? Pa sem sklenil, da bom poprosil brata, naj me pošlje domov in se bom doma knaipal. V prvo je bil ne-zaupen v to, ko je prebral tisto o revmatizmu, da bi to kaj pomagalo; končno se je vdal in pristal na to, da me bodo poslali domov. Naročil mi je, naj delam natančno po tistem navodilu in naj strogo pazim, da se ne prehladim. Nič pa ni bil prepričan, da bi mogla mrzla voda koga o-zdraviti, ne da bi se pošteno prehladil. Čez par dni sem odšel domov in se začel knaipati. V začetku se je stvar poslabšala in če bi tega Kneipp ne omenil v svojem pisanju, namreč, da je navadno, da se v začetku stvar poslabša in da ravno s tem pokaže, da je začelo delovati in je treba nadaljevati do konca, bi najbrž prenehal. Tako sem nadaljeval. In res; v enem mesecu sem se znebil revmatizma. Ko je brat to zvedel, je naročil, naj se pridem v bolnico poikazat, da me bodo videli tudi drugi zdravniki, kateri so ob mojem odhodu dvomili v to. Ko sem se javil v bolnici pri bratu, se je kar začudil. Takoj je dal poklicati še druge zdravnike |in kmalu sem bil kar obkrožen od njih. Moral sem jim pripovedovati, kako sem ravnal z vodo in vsi so čudili temu, da se nisem prehladil. Vse drugo sem jim povedal, le to ne, da v začetku, ko nisem mogel prosto hoditi, nisem imel bergel v pomoč, pač pa rovnico (kopačo) in burk-Ije. Rovnica in burklje sta bili tako na kratko, da sta mi segali do pazduhe. Zdravnikom se tega nisem upal praviti, da bi se ne smejali in sem dejal bergle. Povem pa, da je bilo knaipanje dobro in koristno za tiste čase ko smo bili v vsem utrjeni in za mlade ljudi. Ni pa za današnje, tako neizrečeno pomehkužene in scrkljane in zlasti bi nam starej šim najbrže več škodovalo kot koristilo. Jaz še mojega išiasa ne upam zdraviti s kako mokroto. Če bi se spomnil in začel, bi najbrž bil kmalu ob nogo. Pač nisem več — fant cd fare, kot sem bil takrat. (Dalje prihodnjič) Požar v angleški umo bolnici zahteval 21 Ijenj v« Z1V- SHREWSBURY, Ang. — Ogenj in gost dim sta uničila življenje 21 starejših bolnic v dvonadstropni stavbi 100 let stare umobolnice Shelton. Mladi študentki za bolniško sestro se je posrečilo 56 bolnic varno spraviti iz gorečega poslopja. CLEVELAND, O. DELO DOBIJO Delo za dvojico Euclid Heights Blvd., blizu Coventry Road. Lahko delo v apartment poslopju; najemnina in drugo v zameno in plača. Kličite 751-3743. (42) Ženske dobijo delo Kuharica Iščemo kuharico za gostilno od 10 zj. do 2. pop. J & K LOUNGE 7006 St. Clair Ave. 431-2125 (44) Ženske dobe delo Ročna izdelava pri ženskih oblekah, določena plača, plačane počitnice, stalno delo pri 28 let stari firmi na vzhodni strani. Delovni čas od 7.30 do 3.30. Mora govoriti angleško. Telefon 881-2966. —(41) Gospodinjska pomočnica Iščemo Slovenko srednje starosti za pomoč v gopsodinj-stvu, 5 dni v tednu, po 4 ure na dan. Zanesljivo, s priporočili. Kličite 321-8592 ob večerih. (42) Laoške čele vzele pe rdečih zasedeno mesto VIENTIANNE, Laos. — Vlada je objavila, da so njene čete vodo nek 'mlaVzdravnik” stregla jboju z rdečimi preteklo nedeljo mu je bolničarka, ki po mojem [pokončale ne zasluži tega imena. Najprej 186 severnovietnam skih vojakov in ‘osvobodile’ mesta mi'od vžeTa~ vodo pod trebu- steče Lau Ngam v južnem delu Naj blagohotni in verni Slo- Zadeva “Slovenskega zavoda” v Rima TORONTO, Ont. — Iz kratkih in stvarnih poročil o razvoju te slovenske ustanove v Rimu spoznamo, da ima ideja slovenskega duhovniškega doma v Rimu pravo podlago in vse poroštvo za uresničitev, i/, pisma slovenskih škofov, ki so ga dobrotniki prejel^ po letošnjih božičnih praznikih, sije vera in zaupanje v dokončno izpeljavo načrtov z iskreno željo in prošnjo slovenskim roja- nekaj, do česar niso upravičeni j kom, da v skladu s svojim ver-(dovoljenje, spregled kontrole in skim prepričanjem in dolžnost- venci širom Kanade in Združenih držav prisluhnejo klicu na pomoč iz domovine! Naj verno'zdravnik srce uravnava naše račune, ko' se bodo v prvih marčevih tednih oglasili na domačih durih — božji prosilci. V imenu božjem jih ne zavrzite! Saj gre za rešitev duš naših bratov. Naj bo ta letošnja postna akcija za “Slovenicum” sredstvo za naše lastno posvečenje! Bog z vami! Anica Resnik hom, nato pa na obeh straneh na Da°aa Poteklo soboto. To meste ce so rdeči zasedli komaj dan Erozija uničuje zemljo či sestrelili 3 lacška vojaška le tala T28 in napadli dve laoški ki hrbtu. Dekliču je tekel jeziček . , , tako naglo, da mu je mogel preje. Vlada priznava, da so rdele malokdaj v besedo. Smejala sta se, prišepetavala in se hihitala tako, da mi je bilo za- mesd, Saravane in Attopeu res mučno jih poslušati. Kar sem lezita obe v bhzmi Hocmunhove ju razumel je pa bila sama pri- P°ti v Juzm Vietnam, smodarija. Naenkrat sem jima I Laoška T28 letala so sestielili pa zlezel skupaj in sem se one- rdeči s protiletalskim topni svestil. Ko sem sc čez kratek čas štvom v bližini po njih zasedene-zopet osvestil, ju ni bilo več v ga laoškega mesta that Thom sobi. Bila je po ob postelji moja Predno so se rdeči v soboto u stalna bolničarka, zelo dobra in maknili iz Lau Ngama, so polo-pridna deklica. In ta mi je pove- vico naselbine uničili, dala da so mi dali injekcijo, da J Vladne čete so imele v spopa-sem se osvestil — in, da sta mi dih 10 mrtvih in 6 ranjenih, rde-onada odvzela preveč vode in bi čih pa naj bi bilo 186 mrtvih, Telephone Order Clerk Working hours from 9 A.M. — 1 P.M. Neat handwriting and good telephone voice. Call Mr. James, 432-1004. — (41) MALI OGLASI Lastnik prodaja enodružinsko hišo pri E. 200 St., ■lizu Slov. doma na Recher Ave., ! spalnici, garaža nov GE hladilnik, štedilnik, pralnik in sušilnik. Kličite 531-0622. (41) V najem Oddamo 6 opremljenih sob, gorkota vključena, na E. 65 in Superior. Kličite UT 1-4330. (41) Odda se 3 neopremljene sobe in kopalnica, spredaj, zgoraj na 1048 E. 71 St. pokličite 361-0989 po 4:30 uri. (44) V najem 5-sobno stanovanje zgoraj, se odda v najem na 1171 E. 58 St., blizu St. Clairja. Za pojasnila kličite 391-5261. (45) tudi lahko prišlo do katastrofe pa ujetih. Zaseženega naj bi bilo WASHINGTON, D.C. — E- in bi umrl. Kdo bi le zvedel, za- tudi nekaj orožja. rozija,'