Ig. številka
'rC rr.'Tt'NY.'AUSCMÄH MARBURB ..
m M am 1 i m. 1917/ <? ■	•
j tu
mit-—-- Beilagen

bor, dne 12. aprila 1917.
; i
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 1*50 K. Naročnina za Nemčijo 2 K, za d
Kdor hodi tam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — Li«t se dopošilja do odpovedi. —- -»-«-i—i--------1-------— — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. —
ruge ir -Udje (oroška
izvenavi „Ka
ske dežele 8 K. kega tiskovnega
društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema
naročnino, inserate in reklamacije.
/'-. inserate se plačuje od eaostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglasi primeren popust V oddelku „Mala naznanita* stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so pošteine proste.
}
Za mir.
Mirovno vprašanje je zopet na dnevnem redu. Naš zunanji minister in nemški državni kancelar sta javno razglasila, da so osrednje države še vedno za mir pod pogojem, ki bi naj bil za vse strani časten in sprejemljiv. Gotovo bi tega ne storila, ako bi ne imela upanja, da bo mirovna ponudba dobro vplivala i» nas pripeljala, če ne že do miru, vsaj korak bližje do miru. Naša prva mirovna ponudba ni imela istega vspeha, kakor smo ga želeli. Največ nam je takrat škodovala Amerika, ki je nenadoma prihitela s svojim mirovnim predlogom, kateri pa je bil o-čividno ugoden samo za naše sovražnike. Ti so tudi umeli ameriški predlog in so našo ponudbo, zavedajoč sa, da stoii Amerika ob njihovi strani, neprijazno odklonili. Sedaj je položaj drugačen. Amerika je stopila odkrito na stran naših sovražnikov in njena bojazen, da bi se ne smela udeležiti mirovnih pogajanj, pri katerih upa poceni uresničiti nekatere svoje želje, je odpravljena. Nihče namreč ne verjame, da se be Amerika z veliko navdušenostjo vrgla t vojsko, ampak splošno je mnenje, da je predvsem za to stopila r vojsko, da bo lahko pri mirovnih pogajanjih zraven, na katerih se bo popravljala evropska, da celo svetovna karta.
Druge znamenje, da hodi mirovni angel z olj-kino vejico po svetu, je novica, ki prihaja iz zanesljivih in dobro poučenih krogov, da so tudi sv. Oče začeli posredovati za mir. Sv. Oče niso zamudili nobene prilike, ne da bi priporočali narodom in vladarjem, naj se v duhu pravičnosti in strpljivosti pobotajo in ustavijo strašno morijo. Toda s posredovanjem niso pričeli, ker so po svojih poslanikih bili poučeni, da še nt pravega razpoloženja za mir. Ako torej sedaj začnejo posredovati, nam je to dokaz, da Še med celo vojsko dosedaj razpoloženje za mir ni bilo tako veliko, kakor trenotno.
Po našem mnenju vplivata dva razloga ugod' na mirovno razpoloženje, namreč ruska revolucija in pomanjkanje živil tudi v četverosporazumovih deže lah.
Ni nam treba vsem pisanim novicam, ki priln jajo preko Kodanja in Stokholma tudi v naše liste u razoranih ruskih razmerah, o neubogljivosti ruskih vojakov, o nasprotujočih si revolucijskih strankah itd. verjeti. Toda to je gotovo, da tako veliko prevrat, kakor se je zgodil na Ruskem, ne ostane brez utiša na celo vojaško, politično in gospodarsko življenje. Ko so uporniki prevrgli carski prestol, se je zazibala in stresla vsa ruska zemlja. Oni rusrki krogi, ki so povzročili prevrat, in oni, ki ga ne odobravajo, bi brezdvomno in kljub vsem nasprotnim zatrjevanjem, ki so samo pesek v oči zaveznikom, rajši imeli mir, kakor vojsko, da lahko v svojem smislu uredijo notranje ruske razmere. Za to naše upanje in strah sovražnikov, da je Rusija sedaj godna za posebej mir z nami, ni brez povoda. Brezdvomno se od naše strani preko nepristranskih držav vse stori, da bi želja po miru tudi v Rusiji vsak dan mogočneje naraščala. Seveda tudi sovražniki ne bodo nobenega vpliva in nobene grožnje opustili, da bi Rusijo odvrnili od prezgodnjega miru. Njih vpliv obstoji v denarju, njihove grožnje se nanašajo na azijske ruske pokrajine in sosedno trgovsko od Rusov odvisno ozemlje, kjer jih lahko Japonci in preko Kitajske tudi Amerikanci izrinejo. Toda ako se našo države sedaj s posebnim povdarkom zavzemajo za mir in ako tudi sv. Oče stopajo na plan, nam je to dokaz, da sovražnik sam ne zaupa brezpogojno svojim vplivom in grožnjam napram Rusiji.
Ugodno na mirovno razpoloženje vpliva nadal-lje pomanjkanje živil tudi v četverosporazumovih deželah. Ker jim je bil do zadnjega dovoz odprt, gotovo ni tako tesno kakor pri nas, toda obilno tudi ne more biti, ker je bila lani po celem svetu slaba letina in ker postaja dovoz vsled podmorskih čolnov od meseca do meseca bolj pičel. Zraven postaja tudi prevoz premoga in dovoz za vojno gradivo z ozirom na podmorski boj redkeji.
Naša naloga je, da spremljamo sedanja prizadevanja za mir s prošnjami do Boga, naj že vendar enkrat odvrne od nas strašno šibo, s katero nas ; daj tepe.
OST».
Vojni spomini«
(Januš Goleč.)
(¡Dalj*,)
Nekaj sto korakov pred selom smo polegli vsi na zemljo, da si pomoremo pred naskokom vsaj nekoliko za sapo. Sovražne topniške kače so nehale si kati, ker smo bili preblizu sela, ki je bilo v nasprotni posesti.
Ležeči tu na zemlji v globokih oddihih sme pričakovali, da bo naše topništvo nekoliko poščege-talo sovražnika v vasi in mu izsulo vsaj nekaj svinca ter jekla pred pete. A smo se varali v tej nadi. Niti jeden šrapnel ni prifrčal nad vas od naše strani, Marsikdo v naših vrstah je obračunal w duhu v življenjem. Ko sta se dvignila dva bataljona našega polka in se začela skokoma bližati vasi.
V boj je posegla sedaj sovražna pehota. Na tisoče pušk je prasketnilo po naših vrstah. Strojnice so imeli Rusi kar po bajtah in so kosili z njimi re eko drdraje iz oken. Naše vrste so bile dokaj razredčene, ko so se približale vasi. Začel se je sedaj boj za prve bnite z «iromovitim:
„Hura! Hura!"
Tokrat sem videl prvič, a pozneje neštetokrat, da je Rus, če mu prideš v bi žino, podoben zajcu. Komaj so naši dosegli prve hiše, so vreli nasprotniki iz njih kot čebele iz panja in tekli po vasi v nasprotno stran. Čudil sem se. Rusi v selu niso bili za-
varovani v zakopih. njih kritje so bile le kmetske bajte.
Vas Minjow ;e precej razsežna. Trpelo je dosti časa, predno se je lahko javilo: Selo je vzeto v naskoku in zasedeno od naših. Mrličev pa, naših in ruskih, bilo je največ pred vasjo, a premnogo tudi po vasi. Pri tem naskoku smo zajeli prve Ruse. Ni jih bilo mnogo, a vse je vrelo k njim v nestrpni radovednosti. Se le ko smo se prepričali, da so tudi ljudje po božji podobi kot mi, so jih odpeljali k diviziji.
Rusko topništvo je kimalu zavohalo, da je selo Minjow že v avstrijski posesti; prilrčalo je nešteto šrapnelov nad in v vas. Polk je polegel v bojni črt: na tla za vasjo.
Takoj za selom se je plan nekoliko poglobila In razširila v obsežno žitno polje. Žito je bilo že po-žeto in zloženo po njivah v velikih kopicah. Te žitne kope so bile za nas pri nadaljnem prodiranju do-* kaj usodepolne. Sovražnik je izpulil skoro iz vsake take kopice na sredini slamo in skril v nje strojnice. Vsak tak kupec slame je bil takorekoč majhna trdnjavica, katero ;e bilo treba posamič osvojiti. 0-koli 10. ure predi>oldne so začele naše Čete prodirati naprej po požetem polju v smeri do velike opekarne z visokim, daleko vidnim dimnikom. Sovražna artile-rija je razsajala pri tem prodiranju kot zbesnela. Rusi so nas tedaj močno nadkriljevali v topništvu. Bili so bogato založeni z municijo, in streljali so s celimi baterijami tudi na p sameznika.
Pri krvavo-ljutem boju za slamnate kopice sem zapazil, kajfo so jo naši lani o pametno, nezaukazano pogruntali. Sovražne, težk^ granate so kar dežile na
Ljubezen dc* doma
Veliko, veliko si bomo imeli povedati, ko se bodo vrnili naši dragi iz vojske. Marsikaj smo se naučili, marsikaj bomo morali pozabiti. Eno je, kar se kaže že sedaj in kar bo za našo domovino velikega pomena: v tej vojski je nanovo oživela ljubezen do doma.
Kako smo bili domu že nekam tuji! Za vsak nič smo ga pustili in šli v mesto, na Nemško, v A-meriko ali kamor je že bilo. Domača zemlja, ljubi dom so nam bile že kakor prazne besede. Vojska je nas predramila. Spoznali smo, da je vendarle najljubša doma. Kako hrepene naši možje in fantje po domu! Prej niso skoraj vedeli, kaj imajo, ko imajo dom. Sedaj se po tujih deželah hrepeneče spominjajo doma in trdno si obetajo, da ga bodo vse drugače ljubili, In tisti, ki jih je sovražnik pregnal z domar če zemlje, kaj občutijo šele tisti! Kako si žele, žele domov. Samo domov, domov, pa bo vse dobro! Morda je dom požgan in razdjan, zemlja poteptana, pota razrovana. Ah, samo domov, bo že kako! S trpe čimi rokami bodo zgradili nov, četudi boren dom, popravili pota, zorali zopet zemljo in ljubili bodo le-ta skromni dom in domačo ljubo zemljo, kakor nikdar poprej.	%	• t .
Človeku se oko solzi, če prebira, pfcročifa iz be- \ gunskih taborov, kako hrepene ubožci domov, a domov hrepene tudi tisti, ki so prišli med dobre ljudi, jim ni med njimi sicer nič hudega. V nekem listu je bilo poleti poročilo duhovnika, ki je obiskal rojake na Moravskem.
Kako je kaj, ljudje božji?
Gospod, na tujem smo. Ko bi mogli nazaj domovi Res dobri ljudje so Cehi, dajo nam, kar imajo, dela in kruha. A težko je delo na tuji zemlji. In težko nam je, četudi žanjemo rumeno žito na ravnem polju ali kosimo rosno travo na zelenem travniku. In kruh v tujini, gospod! Kolikokrat ga močijo naše solze. O, íe nazaj, nazaj domov!
V drugem listu piše tak begunec z goriške zemlje: Begunci, ki smo sedaj razkropljeni po kranjski, štajerski, koroški deželi in drugod, gledamo z nekako zavidnostjo na kmetsko ljudstvo, ki obdeluje v miru svoja posestva. Pri tem delamo razne dobre sklepe za bodočnost. Kako lepo nam je bilo v rodo vitni Vipavski dolini, v solnčnih Brdih, v goriški o-kolici, na kršnem Krasu! S solzami v očeh gledamo, kakor pregnana Adamova deca, nazaj v izgubljeni
polje, kopale in izmetavale obsežno globoke luknje. Brž ko je tresnila katera težka granata v zemljo, že je hušknilo par mož naprej in počenilo v luknjo, ki jih je navadno popolno zakrila. Vojaki so se čutili v teh od sovražnika samega izkopanih dolbinah čisto varne. Nisem tudi nikdar zapazil, da bi bila na mesto, kamor se je zasadila jedna granata, padla še druga. Ti od granat povzročeni tolmuni so nehote pospešili naše prodiranje. A kljub temu kritju je bilo celo žitno polje posuto s padlimi in ranjenci od obeh strani. Rusi so se umikali korakoma za že o-menjeno opekarno.
Opazoval sem ta morilni ples s polkovnim štabom, ležeč na trebuhu za vasjo. Na daljnogled sem dobro razločil, kako se je dvignil in zakolobaril v zrak v dolgi črti prah za opekarno. Napel sem pogled in skušal razmotati, kaj da tiči v tem oblaku prahu. Vsi gledalci smo ostrmeli, ko se je prašna megla nekoliko razredčila in razblinila, Rusi so v trabu pripeljali na odprto polje celo baterijo in predrzno, ne meneč se za bližino naših čet, uravnali cevi ravno nam jjod nos.
Strahu in groze smo pobledeli pri tem prizori vsi. Sovražnik je ravno odprezal konje od topov; za 10 minut bo že bljuval morilni ogenj v našo sredino.
K vsej sreči in rešitvi je opazil to pogubonos-no jiočetje naš, že davno rajni poročnik Babič, ki je ležal s svojim vodom najbolj blizu opekarne. Zauka^ zal je streljati v rezkih salvah v sovražno priprego. Konjska trupla so se zadeta in ranjena zakotalila po tleh. Malo prej tako drzni topničarji so pustili nenadoma kanone in jo urezali v divjem begu po planoti nazaj, odkoder so prišli.


Stran L
SLOVENSKI «OSPOIMS
12. aprila 1»1 L
raj, ki ga pa nismo znali prav ceniti. Tam so naši žuboreči potoki in reke, tani naše vinske gorice, tam našo njive in travniki, naši šumeči gozdovi, našf gore in doline, tam naše solnce in naše zvezde, naši dnevi in naše noči, tam naše veselje in naša žalost, naše petje in vriskanje, naši prazniki in naše cerkve. Se se nam sanja o naših ognjiščih, ob katerih smo tolikokrat peli in molili, o naših kleteh, polnih rujnega vinca, o naših hlevih, polnih lepo re-jene živine! Vse smo izgubili. Sedaj še le znamo to dobro ceniti, ko gledamo na tujem srečo v miru živečega kmetskega ljudstva, ko gledamo njega posestvo in delo, žetev in setev, ko poslušamo zvončljanje po planinah pasočih se čred.
Ta ljubezen do doma, ki se je nanovo užgala v tej vojski, zlasti ljubezen do kmetskega doma, je nekaj tako lepega in velikega. S to ljubeznijo se bode vrnilo veselje za kmetsko delo, Ki je sicer mnogokrat trdo, in se zdi na zunaj grdo, a je v resnici-le tako lepo: obdelovati polje, negovati živino, biti naravi za božjega oskrbnika in človeški družini za red-nika. Z veseljem za kmetsko delo se bo vrnila v družine zadovoljnost. Nič več si ne bodo želeli ljudje s kmetov v svet, saj ni nikjer tako lepe in tihe sreče, kakor v preprostem kmetSKtem selu v preprosti kmetski hiši. Saj je tu sveta zadosti: domača hiša, domača vas, sredi vasi cerkev, potem pa polja, travniki. Tu je dom in svet, tu je svet in Bog! Saj je tu razlike zadosti: delavni dnevi, pa nedelja in praznik, in za spokornimi dnevi Božič in Velikanoč in sveto Rešnje telo in zopet prelepi Marijini prazniki, Saj je tu tudi ljubezni zadosti: ljubezen materina, ki je ves svet nadomestiti ne more, pa resna iiubezen očetova, ljubezen žene in ljubezen družini-ce, ljubezen zvestih prijateljev in dobrih sosedov, pa nad vse božja ljubezen!
Kakor pozabljena pesem se oglaša v srcih mož in fantov na vojski, v srcih vjetnikov in beguncev na tuji zemlji ljubezen do doma. Nikdar niso vedeli, <!a je ta pesem tako sladka in ljuba, a nikdar tudi je ne bodo več pozabili. Iz ljubezni do doma bo srkala srčno kri ljubezen do domovine in iz ljubezni do domovine ljubezen do cesarja, in tako bomo, kakor trdno upamo, Slovenci če doslej, še bolj zanaprej — zvest in srečen narod v srečni Avstriji I
Vojska ~ kmetska šola,
V zaflnjih letih je po vsem svetu šla hvala Švicarjev, ki so pridelovanje žita, krompirja in pese zelo omejili in se v gospodarstvu najbolj brigali za živinorejo in mlekarstvo. Opustili so lepe njive in jih izpremenili v travnike ter pomnožili tako število domačih krav Izdelovali so najboljši sir, ki je šel skoro po vsem svetu. Kako so tem travnikom gnojili z gnojnico in umetnimi gnojili, je tudi znano. Kar so porabili žita in krompirja za dom, so lahko na tujem precej poceni kupili, saj je imel domači sir visoke cene. To gospodarstvo iim je ugajalo, ker je bilo z njim malo dela. Vsaka njiva da trikrat toliko dela kakor travnik z istim obsegom.
Tako so se kmetski otroci tudi v Švici lenobe učili in šli v letovišča tujcem streČ ali pa v tovarne opravljat lahka dela raje, kakor da bi težko delali na polju.
Vojska ie tudi Švicarjem oči odprla. Žito dobijo zelo težko in Še to je silno drago. Mleka se doma
več porabi, kakor pred vojsko. Zdaj spoznavajo, da je gospodarstvo s samimi travniki napačno. Ko bi i-meli mesto travnika njivo, bi se jim boljše godilo, ko daje njiva, z dobrim žitom obsejana, za človeka in žival več hrane, kakor najboljši travnik. Ce se pa sadi pesa ali krompir, je pa pridelek na njivi kakor hrana skoro desetkrat več vreden, kakor na travniku. Švicarji zdaj sami pravijo, da bi lahko imeli prav isto število goveje živine in bi doma pridelali žita skoro za vso Švico, ko bi imeli manj travnikov, pa več njiv, Izpremeniti bo torej treba švicarsko celo gospodarstvo.
To velja tudi za nas. Mnogi že zdaj obžalujejo, da so njive v puščo pustili. Travnik ne more nikdar toliko dati, kakor dobra njiva. Na Moravskem nima-io v nekaterih krajih skoro nič travnikov. Vendar i-maio tam tudi govejo živino, ki se lahko s švicarsko kosa. Treba bo torej gledati, da bomo tudi mi njive še bolj izkoristili in nobene brez posebnega vzroka za travnik pustili.
Sadimo sadno drevje!
Iz Savinjske doline.
Kdor drevje sadi, je prijatelj ljudi.
Kmetje, sadimo sadno drevje! Pri nobeni par nogi kmetijstva si ne moremo z manjšim trudom in stroški dohodkov zboljšati, kot ravno pri sadjarstvu. Sicer se je zadnja leta v tej zadevi precej zboljšalo, a vendar še vse premalo. Koliko je še zemlje., ki ne nese skoraj nobenega ali vsaj malo dobička. To so pašniki (gmajne) in drugi prostori, kjer raste trnje ali pa ničvredno drevje. Take prostore moramo vse s koristonosnim drevjem zasaditi, če je tudi daleč od doma.
Pisec teh vrstic je pred več leti zasadil pašnik, ki leži četrt ure od doma. Takrat mi je eden sosedov rekel: „Kako si nespameten, ko sadiš sadno drevje, ker ti bodo vse pokradli." Pa tudi tega se ni bati, le to je treba opomniti, da se mora na takih krajih sa-diti pozni sad. Jaz sem iz istega prostora že večkrat po polovnjak sadjevca naredil in to samo iz treh dreves, kajti jaz pri napravi sadjevca vedno sadje razberem po vrstah. Pred kratkim sem v nekem listu čital, da če bi bilo dosti sadne pijače, bi se lahko pivo opustilo. Ali bi ne bilo to nekaj koristnega? Od ječmena bi se lahko veliko tisoč ljudi preživelo. Pivo je po mojem mnenju le fabricirana voda. Sadjer vec pa je naravna pijača in če je prav narejen, je boljši kakor marsikatero vino. Pa sadje ni samo za pijačo, ono je tudi za sušenje ali pa se sveže porabi za živež. Za naše kraje je splošnega priporočila v-redna jabolka „renski bobovec." Ta vrsta je pozna, pa zelo rodovitna ter se dolgo drži. Kadar je poležana, je dobra tudi za na mizo in to še le meseca a-prila in maja, ko je popolnoma dozorela, Torej sadimo sadje!
Že več kot pred sto leti je naš Vodnik pel:
Slovenec, tvoja zemlja je zdrava. Za pridnega lega najprava, Išče te sreča, um ti je dan, Najdel je boš, če nisi zaspan.
Naše m za donovlu
Dne 20. marca smo pri S v. B a r b a r i v SI. gor. pokopali po osemmesečni bolezni Ignac Vtič. V' zrok smrti — vojska. Mož je bil v 33. letu svoje starosti. Zapustil je dva mala otroka in ženo. Pogreba se je udeležilo obilo sosedov in znancev.
V graški bolnišnici je umrl za nasledki bolezni dobljene na bojišču, Karel Samec, sin posestnika Janeza Samec v C e r š a k u pri S t. I 1 j u v Slov^ gor. Rajni se je bojeval od začetka vojske na raznih bojiščih, Vsled prehlajenja se je nalezel jetike, ki ga je položila v prezgodnji grob. Bil je miren in vrl mladenič.
Umrl je dne 25. marca v sveči n s k i župniji, občina S p i č n i k, veleposestnikov sin Alojzij Gaube, star 88 let in sicer vsled bolezni, pridobljene na italijanskem bojišču. Pred petimi meseci pa mu je umrl oče.
Svoje mlado življenje je daroval za domovino vrli mladenič France Strah, 221etni sin Vida Strah,, viničarja v Noriškem vrhu pri Radgoni. Služil je pri vojakih kot kovač. Bolehal je že dalje časa, dokler ga ni neizprosna jetika položila v rani grob. Umrl je v rezervni bolnišnici Stanislav v Ce-gledu na Ogrskem. Na ondotnem katoliškem pokopa^ lišču čakajo njegovi telesni ostanki veselega vstajenja, Za njim žalujejo njegovi dobri starši, brat in sestri. Mir božji tvoji duši, vrli France in na svidenj© pri Bogu!
Tužna vest je došla gospodinji Jožefi Lesko-šek v D o b 1 e ž i č a h pri P i 1 š t a n j u, da je od italijanske krogle zadet v glavo dne 23, novembra p^ 1. padel njen mož Martin Leskošek, star 38 let. Ene in pol leta se je bojeval, ter je bil tudi enkrat ranjen in sedaj je daroval svoje življenje na oltar domovine. Ko je bil enkrat doma na dopustu, je dejal: „Jaz jemljem slovo, boš vidi a, da nazaj me nikdar več ne bo." Rajni Martin je rad hodil v cerkev, rad je pomagal drugim v stiski, pa še rajši je doma pomagal svoji ženi in otrokom.
Iz bojišča se nam piše: Na južnem bojišču je žrtvoval svoje življenje Anton Polanec, pionir pri nekem pešpolku. Bojeval se je proti Rusom in pozneje na južnem Tirolskem. Sedaj ga je na Krasu zadela krogla izdajalskega Laha. Dne 10. sušca se je preselil naš zvesti prijatelj v boljšo domovino, kjer ne razsaja vihar svetovne vojske. Bil je zvest izpol-njevalec svojih dolžnosti domovine in cesarja. Zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke na svoji novi domovini, v Kapfenbergu na Gornjem Štajerskem. Dragi Anton! Veliko si pretrpel v tej solzni dolini, sedaj pa ti naj bo lahka tuja zemlja! Na svidenje nad zvezdami! — Desetnik Franc Gerlič, doma pri Sv. Petru niže Maribora; Jakob Vakaj, doma pri Sv Benediktu v Slov. gor.; Štefan MarČin-ko, doma v Hotinji vas; Lovrenc Orešič pri Sv-Martinu na Pohorju.
Vas M e z g o v c i pri Ptuju, ki šteje komaf 253 duš od zibelke do najstarejšega je odposlala na vojsko 52 mož in fantov. Od teh pa že počivata v tuji zemlji 191etni mladenič Franc Cuš, zadet v glavo dne 31. avgusta 1915 pri Bovcu na soški fronti, in Ivan Roškar, v ledje zadet, umrl v Krakovem dne 4, oktobra 1914. Imamo že tudi dva invalida: J* Vilčnik je med pogrešanimi. Franc Cuš je vjet na Laškem, Tomaž Cizerl je vjet v guberniji Saratov v
Okoli poldne je bila tudi opekarna v naših ro- } kah. Sovražnik se ie umaknil v gozdiček, ki se raz- s 'eza pred vasjo Mžana. Krog in krog opeicarne je š bil tedaj še visok plot iz desk. Od puškinih krogel j pa je bil tako na gosto preluknjan, da ni bilo videti • niti pedi cele deske. Ruska artilerija je sedaj osre- \ dotočila svoj ogenj v okolico opekarne. Vendar nam e ogromna tovarna nudila pred granatami varno kritje, ker je bilo globoko v zemljo in na debelo o-bokana. Občudovalo je vse visoki dimnik. Tisoč in tisoč granat je bilo odmerjeno njegovemu padcu, a vse so zgrešile swj cilj, večkrat samo za las. Gotovo se še danes ponosno dviga proti nebu, če ga ni porušila druga grodeška bitka leta 1915.
Ponoldne so prodrle naše čete do že omenjenega gozdička pred vasjo Mžana, Razprostira se ta gošča ob neznatnem porobku in prikriva razgled na vas. Pred tem gozdom in pred vasjo ]e bil sovražnik zakopan in zarit v zemljo nad glavo. Glavna nasprotna sila in moč je tičala za temi okopi. Čete pa, s katerimi smo se borili doslej mi in jih potiskali nazaj, bile so le nekake močne predstraže te utrjeno zakopane premoči. Naše vojaštvo je pri bojih na od-* prti plani trpelo neizrečeno. Dokazalo je nadčloveško junaštvo in je bilo proti večeru vsled neprestanega boja in napora že popolnoma izmučeno. Ta večer po tako sijajno junaško rešeni nalogi se tudi ni sililo bojevnikov več na prodir, ampak polegli so nekaj sto korakov pred gozdom na tla in se neznatno zakopali.
Proti večeru 8. septembra sem se po ogledu od nas zaplenjenih ruskih poTskih topov izplazil iz o-peknrne proti železni cesti, da bi se umaknil nazaj na naše obvezovališče. Železna proga mi je nudila krit'e do prs; a sedež življenja, glava, bi bila pri pokončnem umiku v veliki, smrtni nevarnosti. Krogle so švigale kot roji sršenov mimo ušes; pokonci hoditi bi bilo bedasto junaško. Lezel sem po vseh
štirih dobro poldrugo uro ob progi in dospel ves premočen od potnih srag do naših zdravnikov na obvezovališče,
Ti so se nastanili in opravljali svoje delo v prostorni in proti kroglam varni pristavi. Tukaj šele sem videl grozne posledice današnjega spopada. Po poslopjih in po dvorišču je bilo tako nabito polno ranjencev, da ni bilo kam stopiti. Bili so od vseh mogočih polkov, naših in sovražnih. Celi dvor je odmeval v jeku in vnebovpijočem stoku; srce se mi je krčilo in potapljalo v žalosti pri pogledu na to neizmerno, kruto krvavo človeško žetev.
K sreči je bilo tamkaj dovolj slame, da ni bilo treba ležati ubogim trpinom na golih tleh. Eni so ležali bolestno stisnjenih zob, bledo upadlega obraza, le molče prosečega, pogleda, brez slišnega stoka. A drugi so vpili po vodi in glasno zahtevali, da se jih odpe .,e ali odnese na kolodvor. Tretji so se valjali z vsemi Še preostalimi močmi in vpii beraško proseče, naj se jih usmrti, da ne bodo nezasluženo in tako nadčloveško trpeli. Se danes mi rosi oko, ko zapisujem te vrsto pri spominu na ta nikdar pozabni dvor gorja, bolečin, stoka in krika po odpomoči.
V pristavo so prihajali neprestano sanitetni vozovi in odvažali ranjence. Vse se je gnetlo in trlo krog teh pripreg, vsak je hotel biti prvi. Le tu na slami ležeči težko ranjenci, oropani telesne moči, so bili prepuščeni usmiljenemu srcu sanitete. Mrtvega na obvezovališču ni bilo do mojega prihoda še prav nobenega. Mrliči so ležali vsi zunaj raztrošeni po planem bojnem pobu; nikdo se ni zmenil prvi dan spopada na te žrtve, ki so položile na Marijin godo-vni dan svoje živrenje na oltar domovine.
Vendar, brž ko so me na dvorišču pristave u-mira,ioči zapazili v svoji sredi, je iz stotine ust zavalila mila prošnia po dušni spravi. Kako me je g?v-nila, kako potrdila v veri ta prošnja, izvirajoča iz smrtno stiskanega — vojaškega srea. Vsakemu ba-
havemu brezvercu bi privoščil, da bi zrl vsaj nekaj trenutkov ta prizor stoterih prošenj po spravi z Bogom na tem dvoru umirajočih. Gotovo bi se prepričal in uveril, da verska tolažba ni prazna pena, M se brezsledno razblinja pri korakih omike in vede.
Veliko mirnejši so bili ranjenci, ko sem jim o-plaknil in obvezal zevajoče dušne rane s skrivnostmi sv. vere. Celo noč sem imel neprestano nezabno hvaležnega? duhovnega dela. Saj ravno v kritju teme je kar vrelo nesrečnežev v naš samaritanski stan.
Proti jutru drugega dne Je ponehaj naval ranjencev in podal sem se v velikio sobano, ki je bila že natlačeno polna nesrečnikov^ ki radi prenevarnih poškodb niso smeli na vlak. Moj Bog! Koliko teh trpinov je rešil v zadnji noči smrtni angel neznosnih muk.
Sanitejci so znosili vse mrtve za pristavo in začeli kopati za vse skupen grob. Položili so jih tu drugega poleg drugega 96 v jutranje hladno gališko zemljo. Ko sem blagoslavljal tedaj prvič v življenju toliko padlih, ležečih drug tik drugega v vidnih še sledovih štete krvi, so se zasolzile oči vseh pričujočih in iz stotine moških prs je zavalovil proseči vzdih: „Reši nas, o Gospod!" Tako je minil prvi bojni dan grodeške bitke.
Po pogrebu za pristavo sem se napotil z nekaj vojaki po ravni, koder je včeraj prodiral naš polk, da bi blagoslovil padle. Čudil sem se na tem krvavo križevem potu, kako so ostali nekateri utrpli in mrtvi r isti poziciji, v kateri jih je ravno hipno dohi-i tela smrt. Veliko jih je ležalo po tleh, po so še krčevito pritiskali k licu puško, da je bilo prav od blizu videti, kakor bi streljali na sovražnika, ležeči na trebuhu. V tej navidezno živi legi so bile posebno o-j ne vrste, katere ie pogodila sovražna strojnica rav-j no v glave. Ti žalostni prizori so morali ganiti fo f pr«suniti vsakaga očividca.
12. aprila 1917.
TLÜVENSIvi GOSPODAH.
S trau 3u
Rusiji, drugi pa še hvala Bogu vsi živijo. Tudi od- i likovance imamo. Poročnik Martin Cuš ima srebrno t svetinjo II. razreda, četovodja Jakob Plesec ima že- i lezni križec, ognjičar Franjo Vilčnik si je v bitki I pri Gorlicah v Galiciji zaslužil srebrno svetinjo II. razreda, a na tirolski fronti je dobil dne 8. oktobra j 1910 srebrni zaslužni križec s krono. Sedaj leži ža- j libog v bolnišnici na. Dunaju.
Vsem blagim slovenskim junakom naj sveti ve- j fcna lufcl
Kako s§ dela za mir* !
■
Na eni strani nastopajo proti osrednjim državam novi sovražniki, na drugi strani pa je vendarle istina, da se delajo resni koraki za omejitev in konec vojnega plesa. Glavna pozornost je kajpada sedaj obrnjena na Rusijo. Ako prihajajo odtod tudi še glasovi proti miru, n. pr. da zunanji minister Milju-kov ravno sedaj razglaša, kako je treba premagati Nemčijo in razdrobiti Avstrijo in Turčijo, nas to v prepričanju, da se od naše strani resno dela za mir, ne sme motiti, kajti tudi četverosporazum napenja vse sile, da ostane Rusija pri njem. Kajti kakor li -tro Rusija odstopi, postanejo osrednje države tako močne, da ostali Četverosporazum ne bo imel več veliko veselja za nadaljevanje vojske»
Posebej mir z Rusijo?
Stokholmski list „Svenska Dagbladet" objavlja Članek o razmerah v Rusiji, ki opozarja na poročila ruskih časopisov o znakih grozeče protirevolucije in opisuje splošno zmedo v Rusiji. List sodi, da postajajo govorice o ruskem posebej miru vedno bolj verjeti«,
Socialistično ariha^e za
Ob velikonočnih praznikih se je mudiDo več nemških socialnih demokratov v Kodanju, kjer so se posvetovali z danskimi socialnimi demokrati o vprašanju miru. Prejšnji teden je odpotoval nemški soci' aldemokraški voditelj Scheideman v inozemstvo. To njegovo potovanje je v zvezi z gibanjem za mir. — Švedski socialistični voditelj Branting pa je pretekli teden odpotoval v Petrograd, kjer baje pripravlja tla za skupen nastop ruskih in nemških socialistov za mir. Tudi voditelj danskih socialistov Bodiag je odpotoval na Rusko. Skandinavski socialisti nameravajo sklicati v Haag ali Stokholm veliko mirovno zborovanje socialističnih zastopnikov Nemčije, Skandinavija in Rusije.
Ruski delavci in vojaki o miru.
Izvršilni odbor delavskih in vojaških zaupnikov v Petrogradu 'e sklenil: Začasno vlado poziv-ijemo, naj izjavi celemu svetu, da bo Rusija za svo- j jo obrambo tako dolgo nadaljevala vojsko, dokler Avstrija in Nemčija ne izjavita, da se odrekata pridobitvi novega ozemlja in da hočeta mir skleniti, ne da bi zahtevali novo ozemlje in vojno odškodnino.
Vest o tem sklepu prihaja iz Rusije uradnim potom. Čeprav se sklep glasi še bojaželjno, vendar je velik korak do mira, da se nam naznanjajo ruski mirovni pogoji. Ce ne pridejo novi zapletljaji, koraka mir polagoma bližje.
Grof Tisza misli na skorajšnji mir.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je v listu „Tgazmondo" pisal ob Veliki noči, da so dogodki v Rusiji znamenje za bližajoči se mir. Trdnjavsko zidovje naših sovražnikov se maie in dobiva razpok-line. Kar se godi sedaj v Rusiji in kar potrjujejo posamezna znamenja dogodkov, ki se pripravljajo drugod, lahko vzbujajo v naših dušah upanje, da bomo dobili dobrozasluženo plačilo za naše borbe. To plačilo pa obstoji edinole v resničnem, stalnem in res blagodejnem miru.
Amerika v vojski.
Amerika je Nemčiji napovedala vojsko. Avstrija je z Ameriko prekinila diplomatične zveze. S tem še ni rečeno, da mora tudi med Avstrijo in A-meriko priti do vojske, ampak med njima lahko ostane pri razmerju, kakoršno je obstojalo med Nemčijo in Italijo, ko je Italija nam napovedala vojsko, Amerika bo skušala s svojimi ladjami zmanjšati nevarnost, ki preti četverosporazumovim ladjam od podmorskih Čolnov, Njene trgovske ladje pa bodo oskrbovale ali vsaj skušale oskrbovati naše sovražnike z živili in vojnim gradivom še v večji meri kot dosedaj. Hindenburg razglaša, da ako dosedaj ni mogla angleška mornarica v zvezi s francosko, italijansko, rusko in japonsko odstraniti nevarnosti, ki jo povzročajo podmorski čolni, se ji to ne bo posre-
čilo tudi z ameriško mornarico ne. Ako bo Amerika res oborožila za evropsko bojišče armado pol ali celega milijona mož, potem pa ne bo mogla oskrbovati sovražnikov z voinim gradivom. Tudi to je treba pomniti, da čim več ladij bo vozilo po morju, tem večja bo žetev podmorskih čolnov. Hindenburg ni vznemirjen, da se je tudi Amerika pridruž la našim sovražnikom.
Sedaj ko je Amerika nastopila, morajo pokazati tudi vse nepristranske države svojo barvo. — Španija je izjavila, da. ostane še nadalje nepristranska, V največjih škripcih je Nizozemska, ki je tekom vojske izročila svoje prekmorske naselbine varstvu Severne Amerike, V Ameriki sta se Severoameriš-kim državam pridružili Kuba in Panama. Tudi Brazilija in Čile sta voljni, se pridružiti, a še tega do danes nista storili. Iz Argentinije še ni nobenega glasu.
Amerika napovedala Nemčiji vojska
Obe severoamerišKi zbornici, gosposka in poslanska, sta dne 6. aprila sprejeli resolucijo, da na-povejo Združene države Nemčiji vojsko. V gosposki zbornici je bila vojna resolucija sprejeta z 378 proti 50 glasovom,
Wilson podpisal vojno resolucijo.
Predsednik Wilson je dne 6. aprila podpisal vojno resouicijo, kakor tudi proglasitev vojnega stanja z Nemčijo.
Avstrija prekinila zveze z Ameriko.
Iz Dunaja se dne 9, aprila uradno poroča:
Vsled nastopa vojnega stanja med Nemčijo in Združenimi državami je dobil c. in kr, diplomatiČni zastopnik v Vašingtonu ukaz, da naj zahteva svoje potne liste in odpotuje z osobjem poslaništva. Tukajšnjemu poslovodji ameriškega poslaništva so bili izročeni potni listi.
Amerika zaplenila 100 nemških ladij.
V	severoameriških pristaniščih je od začetka sedanje vojske bilo zasidranih nad 100 uemških par-nikov,' med njimi tudi nekaj zelo velikih. Sedaj jih je vlada. Združenih držav zaplenila in jih bo spravila v svojo last.
Posadka nemlške topničarke „Kormoran", ki je ležala v pristanišču Guan, se je branila izročiti top-ničarko ameriškim oblastim ter jo je raje razstrelila. Dva podčastnika in 6 mornarjev je bilo ubitih; 20 častnikov, 12 podčastnikov in 321 mornarjev pa vje,-tih. To so prve žrtve vrojske med Ameriko in Nemčijo.
Amerika zaplenila tudi avstrijske ladje.
Iz Novega Jorka se poroča, da so severoame-riške oblasti zaplenile tudi vse avstrijske in ogrske parnike v severoameriških pristaniščih.
Amerika mobilizira.
Takoj, ko je Wilson podpisal vojno resolucijo, je tudi odredil obsežno mobilizacijo armade in vojnega brodovja.
Kuba napovedala Nemčiji vojsko.
Iz Havane na ameriškem ötoku Kuba poročajo dne 7. aprila, da je tudi država Kuba napovedala Nemčiji vojsko. Višja zbornica je soglasno odobrila resolucijo, s katero se proglaša vojno stanje z Nem-čijo.	,
Panama proti Nemčiji.
Ljudovlada Panama je proglasila, da bo stala v vojski Severne Amerike proti Nemčiji ob strani Severne Amerike ter ji pomagala. Ukinila je delovanje nemških konzulov po Panami.
Brazilija in Cile.
V	Braziliji je zavladalo veliko razburjenje, ker ie nemški podmorski čoln brazilijski parnik „Para-na" potopil. Javnost zahteva vojsko z Nemčijo. Tudi v Cili je vojno razpoloženje.
Trinajst držav napovedalo Nemčiji vojsko.
Nemčiji so dosedaj napovedale vojsko sledeče države: Rusija, Francija, Anglija, Belgija, Srbija, Crnagora, Rumunija, Italija, Japonska, Portugalska, Kitajska, Severna Amerika in Kuba.
100 milijonov dolarjev vojnega posojila.
V	severoameriškem senatu se je sklenilo, da se izroči predsedniku Wilsonu 100 milijonov dolarjev, da ž njimi po lastnem prevdorku razpolaga v korist o-brambe dežele.
Masko bojišče.
Razun bitke ob Stohodu, ki se je za naše orožje srečno končala, ni na ruski fronti nič posebnega. Cetverosporazumovi listi namigavajo, da bo ruska armada v kratkem pričela zopet z ofenzivo proti naši fronti. Dvomimo, da bi ruska, armada z ozirom na sedanje dogodke v Rusiji bila v stanu, pričeti zopet z velikopoteznimi sunki proti nams
Rusi nb roki Stohod poraženi.
Dne 3. aprila je prišlo do krvave bitke za mostišče Tobol ob levem bregu reke Stohod. V bitki, ki je trajala dva dni, so bili Rusi poraženi in so se u-maknili na desni breg reke Stohod. Rusi so imeli krvave izgube. Vjetih je bilo 130 ruskih Častnikov in blizu 10.000 mož. Nič manj kakor 150 strojnih pušk in 15 težkih ruskih topov je padlo Nemcem v roke. Po poročilih angleških listov so Rusi izgubili v tej bitki od 20,000 do 25.000 mož.
Avstrijski topovi odločili.
Dne 3. aprila so pri Toboli avstrijski topovi odločili zmago. General Hauer je v jutru omenjenega dne prihitel z močnimi avsjtrjijskiimi baterijami in pionirji našim na pomoč. Naši težki topovi so od strani bruhali silovit ogenj na rusko mostišče in tako tu odločili zmago.
Hmtdism fmfiščs.
Na francoskem bojišču se bijejo hudi boji vzhodno in severovzhodno od mesta Arras, V bitki, ki že traja tri dni, se je posrečilo Angležem vdreti v prve. nemške postojanke ob cestah, ki vodijo vzhodno in severovzhodno proti mestu Arras. Angleži napadajo z veliko premočjo; sodi se, da bo trajala ta bitka več dni in utegne biti velike važnosti. — Na ostalem, delu fronte še nobenih večjih vojnih dogodkov.
- . .. . —-
"Riflrj» pr? Air8(!ll.
Iz Berolina se uradno poroča:
Po več ur trajajočem hudem bobnečem ognju je prišlo danes dne 9. aprila, zjutraj do bitke pri mestu Arras. Angleži napadajo nemške postojanke v ši-rokosti 20 km. V ljutem boju se jim je posrečilo u-dreti v nemške postojanke vzhodno in severno od Arrasa,, ni se jim pa posrečilo predreti nemške bojne črte. Dve nemški diviziji, ki sta zadrževali sovražni naval, sta imeli težke izgube. Angleži napadajo z ogromno premočjo. Bitka pri Arrasu se z vso srditostjo nadaljuje. —- ............ ..
Na dhrogife Isojfšcflt»
Italijansko bojišče: Na naši in italijanski strani se je razvilo zadnje dni prav živahno delovanje zračnega brodovja. Poznavalci razmer pravijo, da je to znamenje bližajočih se bojev. Na Krasu se je oživelo tudi artilerijsko delovanje.
Na rumunskem bojišču velike povodnjih Rusi obstreljujejo s topovi dobruško stran Donave,. Sicer pa nič novega.
Na m a. cedonskem bojišču zelo hudi artilerijski boji med reko Vardar in jezerom Dojran. Močen napad francoskih čet na mesto Gevgjeli ob reki Vardar. je bil odbit. Ob Črni in Strumi običajni artilerijski boji.
Na t u r š k i h bojiščih živahno gibanje. — Vsled angleškega prodiranja severovzhodno od Bagdada proti perzijski meji in ruskega prodiranja v smeri proti Bagdadu so dobile angleške čete stik z ruskimi četami pri mestu Hanikin ob perzijski meji. — Na kavkaškem bojišču prodirajo močni ruski oddelki južno od mesta Bitlis v smeri proti reki Tig-ris. — Na egiptovskem bojišču se pripravljajo Angleži na nove napade v smeri proti južnemu delu Palestine. — Na ostalih frontah nič pomembnega?
Vojni minister Krobatin
od topil
Vojni minister Krobatin je odstopil zaradi ulo-ge, ki jo je Igral v procesu proti vojnim oderuhom pri dunajski depozitni banki. Proti ritmojstru Lus-tig, ki je bil gospodarski adjutant vojnega ministra Krobatina in ki je vodil pogajanja z depozitno banko, se je uvedlo vojnosodno postopanje. Javnost bo sprejela te vesti z zadoščenjem, ker mu je veseli dokaz, da hoče imeti mladi cesar okoli sebe može, na katerih ni madeža.
Kot nasledniki se imenujejo podmaršal Slejer, generalmajor dr. Bardolf, generalni polkovnik Ha-zai in bivši vojni minister Aufenberg.
/
Prusija daje ljudstvu pravice.
Ni še dolgo, kar se je nemški državni kancelar Bethmann-Hollvreg, ki je obenem tudi pruski ministrski predsednik, izrekel za to, da se na Pruskem razširijo ljudske pravice in sicer rednim potom, to je: potom državnega zbora. Odločno je odklonil nasilno pot, takozvani oktroa, ki izključuje sodelovanje ljudstva pri postavodajalstvu. Da bi niliče ne dvomil na njegovih besedah, je storil za velikonočne praznike nemški cesar in pruski kralj Viljem svojim Prusom iste obljube kakor njegov ministrski predsednik, V javnem oklicu na prusko ljudstvo zaukazuje, da se mora volilna pravica za prusko poslansko zbornico razširiti, postati neposredna in tajna, in da morajo tudi v gospodsko zbornico priti zastopniki iz vseh poklicev in stanov, Kraljevo velikonočno pismo bodi gotovo razveselilo vse Pruse, le Poljaki bodo pogrešali v njem besede, ki bi njim zajamčile tudi njih narodne pravice^
V očigled takih razveseljivih pojavov se pač moramo čuditi, da še sedanje avstrijsko ministrstvo vedno ne skliče našega državnega zbora, kjer bi naši ljudski zastopniki lahko svobodno in neovirano razglasili želje in pritožbe avstrijskega prebivalstva.
Tedenske novice«
Velikonočne pobožnosti v mariborski stolnici.
¡V letošnjem velikem tednu so se vršile običajne pobožnosti kakor druga leta. Stolna cerkev je bila iz-vanredno dobro obiskana. Med obiskovalci je bilo tudi mnogo častnikov in vojakov Med častilci svetega križa smo veliki petek opazili tudi najvišje vojaške dostojanstvenike. Popoldne ob petih je imel profesor dr. Anton Medved zadnjo postno pridigo. V sobotc\ ob šestih zvečer se je obhajalo vstajenje. Procesija pa letos ni šla okoli stolnice, ampak je bila vsled izvanrednih razmer samo v cerkvi. Vodili so jo, noseč Najsvetejše, prevzvišeni nadpastir sam. Velikonočno nedeljo je bila ob desetih pont fikalna slovesna sv. maša Njih Ekscelence ob navzočnosti vojaških in drugih zastopnikov raznih uradov. Mnogoštevilni verniki so prejeli po sv. maši od prevzvi-šenega Nadpastirja papežev blagoslov. Kakor veliki teden, je bilo posebno med slovesno službo božjo v nedeljo prav izbrano petje, kakoršno se le malokje sliši.
Mili darovi v živežu za najpotrebnejše med u-božci. Vsled prisrčne prošnje našega premilostnega Nadpastirja z dne 8. marca 1917 so požrtvovalni prebivalci Lavantinske škofije spet pokazali svoje usmiljeno srce ter so radi stradajočim ubožcem prepustili živeža, kolikor so ga mogli sami utrpeti. Nabralo se je približno: 750 kg povojenega mesa in klobas, 900 kg slanine in masti, 20 kg masla, 1000 kg kislega zelja, 31 kg graha, 7129 kg fižola, 19 kg svežega sadja, 300 kg suhega sadja, 28.388 jajc in lepa svota denarja. — Ta živila dobi 24 rudokopnih in tovarr niških podjetij na Štajerskem za svoje mnogoštevilne delavce, ki izdelujejo to, kar je v obrambo domovine neobhodno potrebno. Razen tega je bilo za veliko noč obdarovanih do 700 mariborskih družin s primerno pisanko.
Duhovniška vest. C. g. Franc Schreiner, kaplan v Žalcu, je bil na velikonočni pondeljek dne 9. aprila umeščen na župnijo Št. llj pri Velenju.
Pohvalno priznanje. Graško vojaško poveljstvo je izreklo vlč. g. monsignorju vojaškemu superiorju Antonu Jaklič za njegovo požrtvovalno službovanje tekom vojske svoje pohvalno priznanje.
Težko ° peracijo je pred mevi prestal v Gradcu vojni ku-at in duhovnik Lavantinske škofije, č. g. Josip Vrf^ko S* "H ie Kije izven neumo «ti.
Iz pošte. Poštna aspirantinja Ana Sevnik je dobila mesto poštne odpraviteljice v Št. Vidu pri Ptuju.
Iz davčne službe. Računski oficijal Jožef Majhen ie imenovan za računskega revidenta 9. činovne-ga razreda.
Krepka beseda poslanca Stranskega. Olomu-Ški list „Pozor" poroča: Poslanec dr. Adolf Stranski zahteva v posenni vlogi na just čno min;strstvo, da naj justični minister da po državnem pravdniku obtožiti nekatere imenoma navedene nemškonacional-ne poslance veleizdaje, katero so zagrešili s tem, da so skušali pregovoriti ministre, da naj prelomno u-stavo ter protiustavnim potom odločijo oele deže'e od monarhi;e. Dr. Stransky pričakuje, da bo imeL justični minister toliko poguma, da bo ščitil ustavo države in nastopil proti načelstvu nemškega Nationnl-verbanda. Kot priče se naj zaslišijo najvišji dvorja-nik princ Hohenlohe, cesarski namestnik na Morav-skem baron Heinold, notranji minister Handel, bivši ministrski predsednik Korber in sedanji ministrski predsednik grof Clam-Martinic.
Bcrivo za vojake. Iz bojišča se nam piše: Povsod se ustanavljajo vojni domovi za vojake. Tudi naš 97. polk ne sme zaostali za drugim', zato bode-
mo pa tudi mi ustanovili vojni dom za 'vojake 97. pešpolka, da se bodo po trudapolnem življenju v strelskih jarkih mogli odpočiti nekoliko dni v novem vojnem domu. Prosimo torej dobrosrčno slovensko liudstvo, da pošlje za naš vojni dom slovenskih časopisov, knjig in iger, ki bodo služile v razvedrilo in zabavo pogumnim sinovom slovenskega naroda. V našem polku služeči vojaki so iz vseh slovenskih pokrajin: iz Primorskega, Notranjske na Kranjskem, Istre in Štajerskega, zato naj prispeva tudi vsak Slovenec in Slovenka s kakim darom. Vojaki bodo za vsako tudi najmanjše darilce hvaležni in še bolj hrabro branili m:lo nam domovino, Vsi darovi naj se pošiljajo na sledeči naslov: C. in kr. poveljstvo pešpolka št. 97, vojna pošta 638.
Molitveniki za naše vojake. Naš cesar je zauka-zal, da djbi vsas vojak, ako si želi, moiilvenik v svojem iaatermem jeziku m sicer brezplačno ia na stroške vojaške uprave "j
Slovenski vojaki na fronti za Brežice. Iz bojišča se nam piše: Podpisani slovenski fantje od 20. lovskega baona, 1. stotnije, pošiljamo slovenskim ponesrečencem po potresu mali znesek. Obenem izražamo naše srčno sočutje in pošiljamo Posavčanom i-skrene pozdrave: Nadlovec Alojzij Zornik 1 K; pod-lovci Jožef Prelesnik 2, Aleš Kremljak 2, Jožef Bov-ha 2, Martin Uranjek 2, Vencel Auer 1, Karel Ad-ler 1, Franc Cagran 1, Jožef Fleck 1, Štefan Avguštin 2; patruliovodje Franc Veis 2, Našim Paulovič 1, Rudolf Gajšek 3, Franc Troienik 1, Rudolf Pado-van 1, Ivan Rihtarič 1.20, Franc Sorec 1, Ivan La-ponja 1, Franc Fon 1, Jožef Žagar 2, Jožel Flori-janc 2, Ivan Kunst 1, Alojz Jergolič 1, Anton Hudo-vernik 1; lovci: Alojz Saboti 5, Franc Cešarek 5, Karel Milvič 4, Anton Božič 2, Edvard Maurič 3^ Franc Stražišnik 2, Jožef Žnidarič 2, Martin Crnu-ta 2, Maks Jurič 2, Alojz Kamin 1, Franc Lukan 1, Franc Rožman 1, Ivan Dobravec 1, Karel Staube 1, Alojz Kvarttč 2, Alojz Crešnovar 2, Franc Cerkve-nik 1, Anton Batista 1, Anton Puntar 1, Mat. Jančar 1. Mihael Frlež 1, Alojz Muraus 1, Ivan Ceh 1, Ignac Zupančič 2, Ivan Fian 1, Ignac Pevec 2, K. Luterschmid 53 Ferdinand Schogler 2.; patruljovod-ja Jožef Blagonja 2 K; skupaj 91 K 20 v. Kakor se po časopisih čita, je okolica bolj potrebna pomoči, kot Brežice,. Zato namenimo ta dar za najpotrebnejše ponesrečence v brežiški okolici, — Slava požrtvovalnim slovenskim junakom!
Nov poletni čas. Štajersko cesarsko namestni-štvo razglaša: Slično kakor v lanskem letu bo tudi letos za dobo od 16. aprila do 17. septembra upeljan nov poletni Čas in sicer za vso Avstrijo in za vse o-zemlje, ki se nahaja pod avstrijsko upravo. Vse javne in tudi zasebne ure se morajo pomakniti dne
16.	aprila ziutraj ob 2, uri za eno uro naprej, dne
17.	septembra ob 3, uri zjutraj pa za eno uro nazaj. Prebivalstvo se opozarja, da spremeni temu primerno tudi svoje zasebne ure, da ne bo trpelo škode zaradi morebitne zamude sodnijskih obravnav, vlakov, Šol itd.
Prošnje za oprostitev črnovojnikov se od dne
10. aprila naprej morajo vlagati pri občinskih uradih in ne več pri okrajnih glavarstvih ali vojaškem poveljstvu. Več o tem v prihodnjem „Slovenskem Gospodarju."
Vpoklic letnikov 1891—1872 deloma preložen. Kakor je bilo razglašeno, bi morali v letih 1891 do vštevši 1878 rojeni črnovojniki dne 16. aprila k vojakom, v letih 1877 do 1872 rojeni črnovojniki dne 2. maja. Sedaj je pa vpoklic preložen v toliko, da gredo letniki 1891 do vštevši 1887 dne 16. aprila k vojakom, letniki 1886 do vštevši 1872 pa še le d n e 14, maja.
Osem sinov v vojski. Cerkveni ključar J. Ri-žnik v Breznu ob Dravi ima osem sinov v vojsld. Vsi so hvala Bogu še zdravi. Čast tamo vrlemu slovenskemu očetu, ki je toliko daroval za avstrijsko domovino!
Potres na Kranjskem in Hrvatskem. Dne 10. aprila popoldne ob 3. uri so občutili na Kranjskem in Hrvatskem precej močen potresni sunek, zlasti ju žno od Brežic in v zagrebški okolici. Iz došlih kratkih poročil se sodi, da potres ni nikjer povzročil ka ke Škode.
_	,	'ZSSBm-JM
Gospodarske novice.
«sasr*	——	'------~
Težave spomladanskega obdelovanja polja. — Zadnje dni je nastopilo zopet skrajno slabo vreme. Delo na poljih in v vinogradih je zopet najmanj za cel teden zadržano. Kmetje so si v velikih skrbeh, kaj bo letos z obdelovanjem polja, kaj bo s pridelki, in kaj bo prihodnje leto. Dolžnost vlade in vseh javnih činiteljev je, da se preteča nevarnost odpravi in da se delo na pol i h vsaj za silo opravi. Kot stari prijatelj kmetskega stanu in kot zvesti državljani pozivamo vlado in vojaško upravo, da dovoli črno-vojnikom čimprej obširnih dopustov, da se preskrbi vsaj nekaj semenskega krompirja ter da kmetom na razpolago dovolj vojaških konj za vprego. Sedaj še ni vse zamujeno, radi tega bo treba storiti takoj pri-
mernih korakov, da kmetsko ljudstvo ne bo prepuščeno v teh resnih časih svojim preskromnim močem-
Banke in kmet. Blagovni oddelek neke velike dunajske banke je vprašal vlado, ali sme nadaljevati blagovno trgovino. Vlada je odsvetovala. Iz tega se razvidi, da je proces proti depozitni banki, ki je odkril veliko vojno oderuštvo, vendar dobro učinkoval. Večina bank si je med vojsko ustanovila ta-kozvane blagovne oddelke ter začela pridno trgovati z industrijskimi in kmetskimi pridelki. Blagovni oddelki nekaterih bank trgujejo z vinom, špehom, konzervami kakor kaka zadruga ali blagovni trgovec. Za kmete in kmetsko zadružništvo je velika nevarnost, da postane veliki kapital še bolj gospodar njegovih pridelkov, kakor je to bilo pred vojsko, za to se naj kmet drži svojih zadrug in brani njih neodvisnost nasproti bankam.
Usnja primanjkuje zdaj po celem svetu, ne le pri nas. Čudno to ni. Približno 30 milijonov vojakov je pod orožjem. Mnogi izmed njih niso pred vojsko nikdar škornjev nosili. Pri Francozih in Angležih imajo večinoma težke, visoke škornje. Ko so se podplati izrabili, so jih le malo podplatili; navadno so vse proč vrže. Nazadnje morajo tudi največje zaloge poiti. Nevtralne države: Norveška, Švedska, Danska in Holandska so ob izbruhu vojske prepovedale izvažati vsakoršne kože; a usnje se je tudi tam zelo dražilo. Ko se .je izvedelo, kako velike dobičke so i-mele tovarne, so postali ljudje še bolj razburjeni. — Največ čevljev za vojake so naredili na Angleškem. Veiike tovarne (Northampton, Leicester in Ketering) delajo skoro samo za vojsko,. Od avgusta 1914 do 31. decembra 1916 so samo te tovarne izdelale: 21 milijonov visokih angleških škornjev, 3 milijone visokih francoskih, 4 milijone visokih ruskih, 4 milijone ruskih navadnih čevljev, 400.000 laških za visoke gore, 600.000 srbskih in 6 milijonov raznih angleških za vojake, torej 40 milijonov parov le iz tega okraja. A kje pa so Še vsi drugi? Na postaji Manchester-Park-road je veliko skladišče, ki more vsako uro 100.000 parov škornjev na fronto poslati. V Argentiniji je kupila angleška vlada 100.000 kož, francoska pa u-prav vse, kar bodo imele klavnice na prodaj do konca aprila tekočega leta. —■ Iz Indi'e smo pred vojsko dobivali prav močne podplate od bivolov; te živine pokoljejo na leto do 7 milijonov komadov. Zdaj je angleška vlada prav vse kože zasegla. Tudi pri sovražnikih je usnje zelo drago postalo. — Na iDu-naju so oddali za meščane okoli 11.000 kg slabšega usnja, vratnine, konjskih podplatov in drugih ostankov Ljudje pravijo, da s tem nikakor ne morejo izhajati.
Cene za moko pri prodaji na drobno. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo nove cene za moko pri prodaji na drobno in sicer znaša cena za pšenično moko v občinah, ki so od bližnje železniške postaje oddaljene do 2 km, 1 kg 55 v, za koruzni z-drob 90 v in za koruzno krušno moko 50 v. V občinah, ki so oddaljene od bližnje železniške postaje 3 —10 km, znaša cena za 1 kg pšenične moke 56 vin., za koruzni zdrob 91 v ln za koruzno krušno moko 51 v. V občinah pa, la so od bližnje železniške postaje oddaljene več kakor 10 km, znaša cena za 1 kg pšenične moke 58 v, za koruzni zdrob 93 v in za koruzno krušno moko 53 v. Cene za ostale vrste moke pa ostanejo nespremenjene.
Pomanjkanje semenskega krompirja. Na deželi je veliko pomanjkanje semenskega krompirja. Ce ne bo pomoči, bo letos mnogo ljudi na deželi, posebno manjših posestnikov in viničarjev brez krompirja, Ljudje so se zanašali na krompir, ki je bil obljubljen od okrajnega glavarstva, a tega krompirja ni od nikoder in ga najbrž tudi ne bo. Zakaj si oblast ni poprej zasigurala semenskega krompirja, predno se je ljudstvu obljubilo, da ga bo dobilo? Mnogi bi si bili vsaj nekaj svojega krompirja prihranili za seme.
Umetni gnoj se dobi. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu nam piše, da ima sedaj dovolj umetnega gno'a na razpolago. Več v inseratu.
Cene za les. Dunajska zveza avstrijskih lesnih trgovcev plačuje do preklica kubični meter hlodov (borov, ielov, smrekov les) po 50—65 K, hlode (hrastov, bukov les) po 200—258 K, za ostnle vrste lesa so ostale lesne cene nespremenjene, ker sploh ni bilo nobenega blaga na ponudbo. Izvanredno živahno je bilo ponraševanie po mehkih deskah ;n po hlodih za rudnike. Cene za vse vrste lesa sicer polagoma, toda stalno naraščajo. Razpoloženje na du-na:skem in na budimpeštanskem les ,em trgu je zelo trdno.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tnjem hmelju nekoliko bolj živahno in tudi cene so • oskočile za 10 K pri 50 kg. Cene za tuj hmelj so se gibale med 90 do 110 K za 50 kg. Nn Češkem bo letos obdelana samo 1 tretjina hmeljskih nasadov.
Mleko — zdravilno. Zdaj, ko mleka primanjkuj, so ga začeli še zdravniki rabiti proti nn'hui-šim boleznim. V Crnigor" so imeli v bolnici kolero. Večina bolnikov, ki so jih zdravili z navadnimi le-

Ifeili, je pomrla. Dr,. H. Adler je spravil v kri nekaj skuhanega mleka. V par urah je bilo boljše. Bolniki so kmalu popolnoma ozdraveli. Neki častnik je imel hudo grižo; zdravila niso pomagala. Poskusili so z mlekom, seveda ne v želodec, marveč so ga z vbod-ijajem v meso spravili v kri, Vročina se je dvignila na 89.5 C, mleko ie začelo delovati. Noč je bila že mirna, v par dneh je bil zdrav. Tudi udnico so z najboljšim vspehom zdravili z mlekom. Dr. Adoli E-delmann je v treh dneh ozdravil najhujše udnice z mlekom.. Znano je, da ima skoro vsaka udnica zeli slabe nasledke, Zlasti srčna napaka ali vnetje srca je navadno združeno z udnico. Po mlečni uporabi izgine bolezen brez nasledkov. Nekemu bolniku, ki je imel hudo kužno bolezen, je zdravnik vbrizgal 1 kub. cm. mleka. Začelo ga je tresti, a drugi dan j' bil skoraj popolnoma zdrav. — Saj tudi sami opažamo, da so vsi, ki veliko mleka užijejo, pri dobrem sdr&vjn.
Vprašanja in odgovori.
-•■.m
Zavoljo rekviriranja živine. Iz konjiškega o-kraja se nam piše: Ali so imeli že dne 13, marca t. L nakupovalci pravico jemati za erar živino, staro pod enim letom? Kakšno ceno imajo telice pred 1 letom, lepo debele in jako lepega plemena, Nakupovale je prišel in jo je vzel brez gospodarjeve vednosti. Gospodarja ravno ni bilo doma. Niti četrt ure niso čakali, da bi bil gospodar prišel domov. Gnali so lačno telico 3 ure daleč in plačali 1 kg samo po 2 K 50 vu Stare krave' so dražje plačevali, Denarja za telico pa še dosedaj nisem dobil,. Kam se hočemo obrniti? — Odgovor: Pred' 1, aprilom 1917 še nakupovalci niso imeli pravice, odjemati živine pod enim letom. Se le po 1, aprilu je prepoved klanja mlade živine preklicana. Ravno tako tudi nima nakupovalen pravice samolastno, brez gospodarjeve vednosti odgnati živino, Nakupovalci imajo navodilo, da morajo v slučaju gospodarjeve odsotnosti se poga-jati z gospodinjo ali njegovim namestnikom (sinom, hčerjo itd.). Ako nakupovalec ni nikogar vprašal ali obvestil o oddaji telice, in ker telica še ni bila eno leto stara, se lahko pritožite pri ravnatelju graške živinske vnovčevalnice g, Schneiterju, Pritožite se tudi radi tega, ker so telico lačno odgnali, tako da ste pri tem imeli veliko izgubo. Cenili pa so Vam telico po III. vrsti, za katero se je do dne 1. aprila t. 1. plačevalo 2 K 50 v za 1 kg. Od 1. aprila naprej se take telice plačujejo po 2 K 40 v. Denar za odvzeto živino se izplačuje po poštni hranilnici. Iz šmarskega okraja se nam piše: Ko je prišel nakupovalec v moj hlev, je treščil brejo kravo po glavi tako, da se ji je kri curkoma vlila iz nosnic. Pretilo se mi je s kaznijo, če krave ne oddam, dasiravno j že 18 tednov breja. Ponudila se mi je cena 2 K G0 za 1 kg. Radi ljubega miru sem kravo oddala, In tako sedaj nimam s čim orati in ne voziti. Kam s naj obrnem, da dosežem svojo pravico? — O d g v vor: Pritožite se na ravnatelja živinske vnovčevalnice v Gradcu, g. Schneiterja. Cena je za II, vrsto krav določena na 2 K 60 v, za I. vrsto 3 K 10 v in za III. vrsto 2 K 10 v 1 kg žive teže.
Zavoljo moke. Iz šentlenartskega okraja nam pišejo: Pri trgovcu dobivamo na eno karto za kruh samo 1.25 kg moke S tem se ena oseba ne more 14 dni preživeti. Na karti stoji zapisano 2,80 kg, trgovec pa niti polovico tega ne da. Človek lačen ne more delati, posebno pa zdaj ne, ko se je začelo težko delo na polju In v vinogradu. Drugod dobivajo povsod 2 kg moke, samo pri nas no. Prosimo., odgovorite v „Slov. Gospodarju", če sme trgovec tako postopati, — Iz ljutomerskega okraja: Za tri tedne dobimo Samo 1 kg moke za eno osebo. Pri tako majhni množini moke nam je nemogoče shajati. Kaj naj na-pravimo? — Iz laškega okraja: Mnogokrat po cele tedne ne dobimo nič moke. Ce jo dobimo, pa dajejo trgovci na eno karto samo 54 kg, dasiravno nam je okrajni glavar iz'avil, da se v našo občino pošlje dovob moke za vsaki teden. Kam se naj pritožimo? — Odgovor: Okra*na glavarstva dobijo od voj-nožino-prometnega zavoda moko za razdel tev med obČ;ne. Ker je pomanjkanje moke zelo občutno, navadno okrajna glavarstva naročijo trgovcem, koliko moke morajo dati na eno karto. Karte so res na 2 kg 80 dkg, a. ker nkrajno glavarstvo ne pošlje dovoli moke, se ie na vsako karto določi mani, ponekod 2 kg, 1% kg, 1 kg, Vr kg itd Ako se prepričate, da da;e trgovec nekaterim več moke, drugim ma"' se takoi priožie. Na vsak način pa zahtevajte, da na' preskrbi okrajno glavarstvo vsaj toliko moke, da boste mogli živeti.
Zavoljo petroleja. Iz mariborskega okraja nas vpraša'o: Naša občina, ki ima nad 220 hiš, dobi samo 80 litrov petroleja, sosednja občina pa in>a 80 hiš, pa dobi 70 litrov. Ali je to pravilio razdeljeno? Kaj naj storimo? — Odgovor: Opozorite okrajno glavarstvo (prehranjevalni urad) na to nepravilno razdelitev. — Tz šmarskega okraja nam pišejo: Ka.r se naj obrnemo, da dobimo več petrolej a ? Za opravljanje del v hlevih nimamo ne trohe petroleja. Ali naj delo pri živini opravimo vse po dnevu, ko Je pa toliko drugega dela? — Odgovor: Pritožite se takoj na okrajno glavarstvo v Celie. Saj je za vse občine določeno nekaj petroleja.
■iBmmmlš^ poročila.
Iz avstrijskega uradnega poročila.
! ■ » >.
Dunaj, 11. aprila.
Na primorski fronti je bilo artilerijsko delovanje včeraj splošno živahnejše in se je na nekaterih mestih tudi ponoči nadaljevalo. — V ozemlju Adiške doline (na T i r o 1 s k e m) in ob Gardskem jezeru so Italijani vstrajno nadaljevalni ogenj proti našim krajem. — Na ruskem bojišču živahen ruski topovski ogenj. — V Albaniji so albanski oddelki vspešno napadli italijanske prednje straže pri kraju Tepeleni.
najnovejše nemško uradno poročilo.
Francosko bojišče.
Berolin, 11. aprila.
Fronta bavarskega prestolonaslednika princa R u p e r t a: Na krajevno omejenih prostorih sever no od kraja Scarpe, pri Givenchyju en Gohelle, pri Farbus in Fanpoux manjši boji, ki niso položaja nič spremenili. Na obeh straneh ceste Arras—Cambrai so včeraj vrgli Angleži po srditem ognju močne sile v široki fronti k napadu, a so bili krvavo odbiti, Od danes zjutraj so se tam ln med krajema Billecourt in Oueant razvneli nadaljni boji. Med cesto Bapaume—Cambrai in reko Oiso so se pred našimi Črtami odigrali le manjši bo ji. St. Quentin je bil kakor prejšnje dni z granatami in šrapneli obstreljevan, ravnotako tudi kraj La Fere.
Fronta nemškega prestolonaslednika: Od V a y 11 y j a do R e i m s a postaja artilerijska b i-t k a vsak dan s r d i t e j Š a. Francoski sunek proti našim jarkom južnovzhodno od kraja Be-rry-au-Bac smo z naglim protisunkom preprečili. Vzhodno bojišče.
Ob rekah Aa, Dvina, Stohod,' Zlota Lipa in Dnjestr živahno rusko artilerijsko delovanje.
Angleško poročilo o bitki pri Arrssu.
London, 10. aprila. Boji se krepko nadaljujejo. Sovražni (nemški) protinapadi so ostali brezvspešni, Vjeli smo čez 11.000 mož, vplenili pa 100 topov in 168 strojnih pušk.
Brazilija proti Nemčiji?
Amsterdam, 10. aprila.
Iz Londona prihaja vest, ki jo prinašajo londonski listi iz mesta Rio de Janeiro (v Braziliji), da so diplomatične zveze med Brazilijo in Nemčijo pretrgane,
anstvo ruske a made v Fe-trn «T- (1 ,
O
o
List „Petit Parisién" poroča: K predsedniku petrograjskega vojaškega in delavskega izvršilnega odbora je dospelo odposlanstvo 2 Častnikov in 5 vojakov s fronte ter ga vprašalo, zakaj petrograjskl polki niso začasni vladi prisegli zvestobe. Predsednik je odgovoril, da se bo to kmalu zgodilo in da se bo revolucij on ar ne petrograjske čete odposlalo na fronto. Odposlanstvo je zahtevalo da mora vojni minister vsa povelja delavsko-vojaške-ga odbora odobriti, da se tako preprečijo razna nasprotujoča si povelja. Odposlanstvo je nato priobčilo poziv na petrograjsko delavstvo, da naj izvršuje vsa delni, ki so potrebna za brambo dežele. Izvršilnemu odboru delavcev in vojakov pa se še ni posrečilo, da bi spravil delavce nazaj v tovarne in da bi zopet vpeljal disciplino v vojašnice.
Revoluciia v Odesi.
Balkanski poročevalec angleškega lista ..'Ti mes" poroča, da vlada v južnoruskem mestu Odesa revolucijonarni odbor, v katerem so tudi odposlanci armade, mornarice in delavcev, Pre'Snje občinske u radnike so odstavili in zaprli. Dijaki pravoslovnegr vseučilišča so odstavili profesorje.
i
Parnik , Zrinski" se na Donavi potopil.
Tz Bud'mpeŠte se poroča dne 11. aprila, da je ? pri kraiu Teteny na Donavi parnik za, prevajanje ž oseb „Zrinski" trči z nekim tovor-im n^i1-^. prp" dnji del ladje Zrinski" se je pričel v nekaterih mi-nH»h f- • '	'	' "" '"le&t
s 480 potniki. Natančno Število ponesrečenih se še i moglo dognab'.
Zavoljo slad&orja. Iz laškega okraja se nas vpraša: Meseca marca smo .dobili-na eno karto (9 osmink) samo 6 osmink kg sla/Jkorja, torej 3 osminke premalo. V drugih krajih^so dobili sladkor za vseli 9 osmink, zakaj je ravno Jv naščm okraju taka razii-ka? — Odgovor: Kakor se nam poroča, si celjsko okrajno glavarstvo ni preskrbelo toliko sladkorja, da bi ljudje dobili istega za cele karte. Zavoljo tega se je delilo tudi samo o osmink kg na marčeve karte. Naj" bi občine zahtevale od okrajrfega glavarst a več sladki)rja,	;
Zavoljo mlinov. Posestnik iz šentlenartskega okraja nam piše: Pred tremi tedni sem hodil na c. kr, okrajno glavarstvo v Maribor s pisano prošnjo in sem tudi ustmeno prosil, da smem dovoljeno množino svojega zrnja za mlenje na domačem mlinu za-mleti za se in za svojo družino in sicer iz sledečih razlogov: Sem lastnik domačega mlina na eden tečaj na malem potoku z vodno silo. Ce bi dovoljeno množino svojega zrnja za mlenje kam drugam peljal, bi imel občutno škodo. Zamudil bi namreč mnogo čar sa, plačati bi moral voznika in tudi mlinarja. In se daj, ko že dalje časa zavoljo prevelike vode pesniš! mlinarji ne morejo mleti, bi bilo za me velike gospodarske važnosti, če bi si smel zamleti svoje žito na domačem mlinu. In tedaj se mi je v uradu c. kr. o-krajnega glavarstva odgovorilo, da bom rešeno prošnjo dobil na dom, ker g. komisarja ni bilo doma. Pred 14 dnevi sem poslal drugo prošnjo na okrajno glavarstvo, ker sem v nujni potrebi. Nimam nič moke in brez nje ne morem opravljati nujno potrebnega spomladanskega dela po njivah. Priložil sem tudi karto za mlenje, potrjeno od župana. Do danes še nisem dobil prošnje rešene, tudi mlinske karte se mi ni vrnilo. Kaj mi je storiti? Ce bi tudi zrnje kam drugam k mlinu spravil, bi hitro ne dobil zamleto. Čakati pa ne morem. — Odgovor: Vprašali smo na c. kr. okrajnem glavarstvu in se nam je reklo, da se glasom namestniške odredbe z dne 14, septembra 1916 v krajih, kjer je dovolj kinetskih mlinov na razpolago, ne sme dati dovol.enja za mletje na domačih mlinih. Reklo se nam je, da Vam je okrajno glavarstvo že odgovorilo in Vam je prošnje odbilo. Poročevalec (okrajni žitni nadzornik) o mlinskih kartah na mariborskem okrajnem glavarstvu je naduči-telj na nemški šoli v Pobrežju pri Mariboru, g. Sei-dler. Svetujemo Vam, da se obrnete na cesarsko na mestnijo s prošnjo, da Vam dovoli Vaše zrnje zamleti na domačem mlinu, V prošnji navedite vse razloge ki jih navajate v tem dopisu.
Zavoljo podpore. Vprašajo nas: Ali še ima mati po sinovi smrti pravico (To vzdrževalnine ? Imela jie edinega sina., ki je padel na itali janski Fronti že leta 1915, meseca oktobra. Mati je dobivala vsak dan 30 vinarjev podpore. Meseca avgusta 1916 pa Je prosila za večjo podporo. Odgovor je dobila še le meseca decembra, da pol leta po sino\i smrti podpora odpade. Vem za mater, ki ima že leto dni mrtvega sina, pa ji še niso odvzeli podpore. Ali nimajo po vseh okrajih enakih postavnih predpisov glede podpor ? — Odgovor: Po zakonu z dne 26. decembra 1912 bi imeli svojci padlih ali umrlih vojakov pravico do podpore samo Še 6 mesecev po smrti padlega. Rajni cesar pa je z naredbo z dne 12. Junija 1915 določil, da dobijo družine tistih vojakov, ki so padli v vojski ali pa so umrli vsled poškodb, ki so jih dobili v vojski, podporo, katero so dobivale dose daj, tudi še naprej, akoravno je že preteklo 6 mesecev od smrti dotičnega vojaka. Mati naj torej takoj napravi prošnjo na ptujsko okr. vzdrževalno komi-si!o in se naj sklicuje na omenjeno cesarsko naredbo.
Zavoljo dopusta. Piše se nam: Imam pet sinov pri vojakih in 30 oralov zemljišča,. Sam se slab, pa bi rad prosil za enega svo ega sina za spomladansko delo. Kam se naj obrnem? — Odgovor: Napravite prošnjo na poveljstvo stotaije, pri k Jteri Vaš sin služi. V prošnn navedite vse tehtne razloge za dopust. Prošnjo dajte pri občini potrditi in jo pošljite Vašemu sinu, da jo predloži pri raportu. Ako Vam potrdi prošnjo tudi žandarmerija in okrajno glavarstvo, je še bolje.
Zavoljo broda čez Muro. Od Mure se nam piše: Zadnia velika povodenj jeseni leta 1916 je odnesla brod čez Muro, preko katerega vozi glavna cesta iz naše in več drugih o^čin na ono stran. Lastnik broda se je pred več leti zavezal, da bo brod vedno vzdrževal v dobrem stanju. Sedaj pa smo skoro že pol leta brez broda in ne moremo nikamor čez Muro. ne v mlin in ne po drugih nujnih gospodarskih opravkih. Občina je že večkrat prosila okrajno gla,varstvo in cesarsko namestnico za odpomoč, a še odgovora ne dobimo. Posestniki izgubimo izredno veliko časa, ko moramo vozit' in hoditi po velikanskih ovinkih čez Muro. Kaj naj storimo, da pridemo sni' do broda? — Odgovor: Ker je brod ja\no prometno sredstvo, mora občina lastnika broda naznaniti pri okrainem glavarstvu ter zahtevati, da stor svojo dolžnost. Ako pa okrajno glavarstvo . ne bo storilo ničesar, da se brod zopet upostavi, pa s obrnite z eksnresnim pismom na ministrstvo za. jav na dela na Dunaju.
R«T.r e novice.
Pretužna usoda kaznjenca v Sib'riii. S smrtjo grofa Kazimova, glavarja st re ruske I^menitaš-
y
Stran 0/
SLOVENSKI tH>SPOJ)AB.
12. aprila 1817,
ke družine, ki je nedavno v starosti 80 let umrl v Pe-trogradu, je končana žaloigra, ki je svoj čas v Rusiji povzročila veliko pozornosti. Leta 1802 Je bil takrat 25letni grof Kazimov obsojen na dosmrtno delo v Sibiriji, češ, da je iz ljubosumnosti zahrbtno ustrelil svojega prijatelja kneza Dimitrija Dolgjoruke-ga, Kazimov, ki je bil častnik petrograjske garde in posestnik največjega premoženja Rusije, je bi izobčen iz armade in je 50 let živel kot kaznjenec v Si-biriji,- v Tomsku, dokler ni pred 5 leti nek petro-grajski delavec na smrtni postelji priznal, da je u-moril kneza Dolgorukega, da maščuje svojo sestro, katero je knez zapeljal. Grof Kazimov se je vrnil v Petrograd, ni pa hotel zahtevati nazaj svojega družabnega stališča in svojega premoženja, živel je ločen od vseh ljudi kot pravi samotar.
Kdo je izumil vžigalice? V sedanjem času, ko igrajo tudi vžigalice precej važno vlogo že radi tega, ker so se v razmeroma kratkem času tako silno podražile, utegne zanimati, kdo je pravzaprav izumitelj vžigalic, kakoršnje so sedaj splošno v rabi. Leta 1835 je bil obsojen v šestmesečni zapor bavarski kemik F. Kamerer. Predstojnika kaznilnice je zaprosil, da mu dovoli v celici napraviti razne poizkuse s fosforjem, s fosforjevo kislino, z žveplom in z raznimi drugimi kemičnimi tvarinami. Dotlej so bile v rabi vžigalice, ki so bile na koncu prevlečene z žveplom in ako si hotel napraviti ogenj, si moral to vžigalico vtakniti v steklenico, napolnjeno z azbestom, ta poslednji je pa moral biti namočen z žve: leno kislino. Predstojnik kaznilnice je Kamererju dovolil, da je smel delati razne poskuse in posrečilo se mu je izumiti vžigalice, kakoršnje so še sedaj \ rabi. Kmalu nato so zgradili po vseh evropskih državah tovarne za izdelovanje vžigalic. Izumitelj vžigalic Kamerer pa je umrl v norišnici leta 1857.
Prorokovanje kmeta Mateja. V hrvatskih listih čitamo: V Srbiji so naši vojaki našli zapiske in spomine na čudnega kmetskega proroka Mateja iz vasi Kremne pri Užicah. Leta 1868 je napovedal ta kmet Matej javno na trgu v Užicah umor kneza Mi-hajla. Že drugi dan je dospela vest, da je bil dne 20. mala knez Mihajlo res umorjen. Aretirali so tudi kmeta Mateja, Češ, da je moral vedeti za zaroto. Izkazalo pa se je, da je bil popolnoma nedolžen. V preiskavi je kmet Matej pravil tudi druge Stvari, ki so jih zapisali v dokaz njegove abnormalnosti. Njegove besede pa so bile vendar toliko zanimive, da so kmeta Mateja poslali pozneje celo v Belgrad, kjer se je ž njim razgovarjal sam kralj Milan. „Naslednik kneza Mihajla se bo ovenčal s kraljevsko krono" — je pripovedoval kmet Matej. Srbija se bo pod njim povečala in ojačila. Toda prvi kralj ne bo imel sreče, umrl bo v najlepši dobi, Imel bo sina jedinca, ki bo še bolj nesrečen. Umrl bo mlad, zelo mlad; ne bo mu še 30 let in zapustil ne bo nobenega potomca. (Kralj Aleksander,) Ž njim umrje njegov rod. Obre-novičev ne bo več. V Srbiji bo zavladal drugi rod. (KaragjorgjeviČi.) Pa tudi ta ne bo vladal dolgo, Pridejo hudi notranji boji, pride strašna vojna in tuja sila bo zavladala v Srbiji. Nastali bodo strašni in nesrečni Časi. Ljudje bodo prihajali h grobovom svojih prednikov in solznih oči bodo vzdihovali: „Odprite se grobovi, da tudi mi živi ležemo v vas! Blagor Vam, ki ste umrli, da Vam ni treba gledati muke in trpljenja našega." Toda po tem strašnem Času se vrne mirno in srečno življenje, tako zadovoljno, da bodo ljudje pred grobovi svojih prednikov govorili: ..Stanite, mrtvi, da živimo!" — Ta čudni prerok kmet Matej je prorokoval leta 1868 celo telefon! Pravil je: „Kralj se bo posvetoval iz Belgrada s svojimi "svetovalci v Negotinu, Nišu, Pirotu in Užicah." Vprašali so ga, ali misli, da telegrafično? — Kmet Matej je odgovoril: „Ne. Razgovarjal se bo ž njimi tako, kakor jaz govorim z vami." To njegovo prorokovanje so zapisali kot posebno Jasen dokaz du-fievne zmedenosti.
Dopisi.
Maribor. Mesto je zopet dobilo precej krompirja. Karte za krompir se delijo od danes (četrtek» naprej v uradu za krušne karte v Elizabetni cesti Stev. 14. Prinesti se mora družinski nakupovaliv list,
Maribor. Pri prihodnjem razdeljevanju krušnih kart za mestno prebivalstvo in sicer v soboto, dne 14. aprila, bo treba oddati hišni seznam II. Veliko teh seznamov se še nahaja v uradni sobi za oddajo krušnih kart. Kdor želi dobiti polo za dobavo mesa po znižani ceni, naj si pride po hišni seznam II, da dobi polo za dobavo mesa po znižani ceni.
Slivnica pri Mariboru, Bralno društvo priredi na Belo nedeljo, dne 15, aprila, popoldne po večer-nicah igri „Ljudmila" in „Krčmar pri zvitem rogu." Cisti dobiček je v prid goriškim beguncem. K obilni udeležbi vabi odbor.
Št. Iij v dlov. goricah. Na Belo nedeljo po ve-c srnicah bo imelo naše Bralno društvo cbčni zbor /družen s podučnim govorom, igro »Dve materi« s petjem. Dobiček prireditve je namenjen za vojne pohabljence. Vabimo sosede in domačine. — Na^a župnija je poslala po potresu poškodovanim Breži čanom lep znesek 283 K; 181 K se je nabrala v cerkvi, 102 K pa je darovalo naže Bralno društvo.
Marija Snežna na Velki, V nedeljo, dne 18.
marca, smo spremili k zadnjemu počitku posestnico Marijo Križan, staro 57 lec.. Umrla je po tridnevni mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti Bila je vrla slovenska in katoliška gospodinja in mati. Zelo je ljubila tudi „Slovenskega Gospodarja." Zapustila je žalujočega moža in štiri otroke. Sin se nahaja na italijanskem bojišču, prišel je tudi na dopust, ali prepozno. Sveti blagi pokoju^ večna luč!
Sv. Andraž v Slov. gor. Tukajšnje Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi na Belo nedeljo, dne 15, aprila, popoldne po večernicah, v šoli gledališki predstavi. Vse domačine in sosede prav prijazno vabimo. Ker je čisti dobiček namenjen za po potresu hudo prizadete prebivalce v Brežicah in o kolici, se preplačila hvaležno sprejemajo.
Vuzenica. Na velikonočno nedeljo smo pokopali Janeza Langbauer iz St. Vida. Zvesto in skrbno je opravljal službo mežnarja pri vuzeniški podružnici Matere božje na Kamnu nad 20 let. Naj mu Marija poplača njegov trud! — Na drugo nedeljo po Veliki noči, dne 22. aprila, je pri imenovani podružnici, ki je priljubljena božja pot, zopet sv. opravilo. Častilci /Marijini, pridite v obilnem številu k Materi po tolažbo!
Celje. Višji davčni upravitelj g. Josip Kuss, stotnik pri tukajšnjem domobranskem dopolnilnem poveljstvu, ie odlikovan za izvrstno delovanje K' vojr ni službi s cesarsko pohvalo „Signum laudis."
Podgrad v Istri. Veliko Slovencev-Stajercev je že odlikovanih, posebno tudi „.Prlekov." Tukaj je bil odlikovan naš zavedni rojak iz gornjeradgonskega okraja, g. Frančišek Golob, c. kr, voditelj tukajšnje orožniške postaje, s srebrnim zaslužnim križcem s krono, ker v tem kraju neumorno deluje v korist javnega reda. Torej zopet en „Prlek" več.
„Slovenski Gospodar" se lahko vsak dan naroČi. Naročnina za celo leto 6 K, za pol leta 3 K in za četrt leta 1 K 50 v. Za vojake za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta i K.
Nove šmarnice za 1. 1917 pod imenom „Kraljica vic" so ravnokar dotiskane v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Spisal jih je vlč. g. Pankracij Gre-gorc, župnik pri Sv. Venčeslu. Isti pisatelj je bil spisal šmarnice „Novi majnik" za leto 1915, ki so bile tako zanimive, da so bile popolnoma razprodane v enem tednu in jih na stotine naročnikov niti več dobiti ni moglo. Letos se nam opisuje v šmarnicah Marija kot Kraljica vic, ki kot dobra mati obrača vso svojo pozornost na trpeče duše v vic ah. Res ni primernejšega predmeta za letošnji majnik, koi je Marija, Kraljica in Pomočnica vernih duš v vicah, Ni je skoraj hiše, ki bi ne objokovala smrti enega ali drugega svojih domačih, ki so žrtvovali v tej grozni vojski svoje življenje za stiskano domovino. Za svojega cesarja prelil je svojo kri ali dobri oče, ali pošteni sin, ali pa zvest prijatelj. Preselili so se v večnost. Domači žalujejo za njimi, dobri otroci objokujejo smrt dragega očeta, zveste žene tarnajo za svojimi moži, blage sestrice prelivajo bridke solze za svojimi brati. Pa to žalovanje ne zadostuje. Ako smo padle junake res ljubili iz srca, potem jih ne smemo pozabiti, ko so se ločili od nas in še mogoče trpijo časne kazni v vicah. Hiteti jim moramo na pomoč s svojimi molitvami in dobrimi deli, priporočati jih moramo Mariji, Kraljici vic, da jim pride na pomoč in jih reši iz trpljenja v vicah ter preseli njihove duše v nebeško slavo. In letošnje šmarnice nam živo opisujejo vice in trpljenje v vicah ter Marijo, kot ljubeznjivo mater in rešiteljico uvicanih duši Zato so te šmarmce za krvavi vojni čas več kakor primerne in jih vsled tega vlč. gg. dušnim pastirjem in pobožnim vernikom toplo priporočamo. Ob koncu premišljevanj je še kratek dodatek, ki obsega eno sv. mašo za rajne, litanije za verne duše in razne druge molitve za rajne. Knjiga se naroča v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Stane pa trdo vezana z rdečo obrezo kljub grozni draginji s poštnino vred samo K 2.60. V zlati obrezi se knjiga ne dobi.
Bofpllsg« Številk ?s
Trst, dne 4. aprila 1917. 77 71 80 61 M
Dunaj, dne 7. aprila 1917. 6 2 64 80 31
U VII ?6/17-4
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodiiče v Mariboru, cdd. VII, je vsled obtožbe opravitelja državnega pr*vdništva proti Ivani Scherbinek, zaradi prestopka draženja v navzočnosti opravitelja državnega praidništva c. kr. ^vsknltanta Alojzija Debeljaka kot javnega obtožitelja in obtoženke Ivane Scherbinek po danes opravljeni glavni rsipravi na predlog javnega obtežitelja, naj se obtožni« h obsedi, razsodilo: Obtoženka Ivana Scherbinek, r,)j«na 14. aprila 1874, v Vrtičah, kat., samska posjstniška hči v Vrtičah it. 12, dozdaj nekaznovana, je kriva, da je dne 28. novembra 1916 v Vrtičah od Franca Stelcerja za kg nuniznih jabclk «ahtevala 1 K 04 v, torej izrabljaje po vojnem stanu povzročene izredne razmere zahtevala za neobhodne potrebščine oči-vidno pretirano ceno. 8 tem je zakrivila prestopek po §: 18 ces. na-redbe z dne 21./8. 1916, št 361 d. z., ter se ebsodi po navedenem postavnem določilu z uporabo §: 266 k. z. na 300 kron denarne globe, v s'učaju neizterljivosti na 14 dni zapora in v smislu §: 189 k. p. r. na povrnitev stroškov k. p.
Ob enem se v smislu §: 28 navedene ces. naredbe odredi, da se ta Bodba enkrat objavi v „Slovenskem Gospodarju" in v Marburger-Zeitung" na stroike obtoženke ter javno nabije v občini Vrtiče.
V Mariboru, dne 7. febrnarja 1917,
Bonia I. r.	Dr. Oswatitsch I. r.
>12
Ustnic« iratistlitm
^eligo Lir 28, 10 K o m p.: Pritožite s» na dva Irsja. Ena pri oži"» i • šljito na: K. u. k. Militarkommsndo, Gradec, drugo aa: C. kr. n»ai' Stnik grof Clary. Gradec. — Z ako t: Pišits nam, kdaj in kateri «ratink v*m je povidal, da si naj greste Jioko k Begu iskat. Bomo zadevo izro ;ili poslancem. V mlinih Vam lahko od-zamejo samo, ako ste več zapeljali v mlin, kakor Vam je dovoljeno na m inski ksrti. če se Vam dela krivica, se jritožite v Brežice na glavarstvo in če ste tam odftiti v Gradec na mmestništvj. Mesto ne sme nič rekvirirati, ampai s»mo glavarat o. — Št. Andraž pr Velenju: Tak) se kajpada ne sme delati. Pritožite se na glavarstvo v Slo/. 6nd«c.
Llitnici uaravniltva.
Ob sklepn ureduištva sm» dobili še celo vrsto inseratev, zahval itd., katere pa pri najboljši volji tokrat ne moremo spraviti v list. Zadnji čas za sp ejem i eeratov je v torek opoldne.
...uOkiSl
!a naznanila.
Zakonski par iičr primerne slažbe. Ponudbe na g. Jišovoik, Uater Vogau, p. Strass	301
Išč m malo sebo ali malo hišo, zraven mslo Djive za v najem. Pisma na Ješovnik, Unter Vogsu, p. Strass.	302
Spretna trgo ska prodajalke, z-možoa »lovenskeca in nemikega jezika, Ima lep rokopis, vešča špecerijske, »tanofakturse in železni-narske stroke, žrli «vojo službo spremeniti, gre tndi z veseljem aa deželo Dopisi se prosijo pod „Prodajalk» št. 317" na upravni-štvo 81ov. Gospodarja.
K u
kislo zelje
* • • •
®«i BBBteu • * *
šrfjelm vosek • • *
<sako množino po najvišji cen! Ako ima kdo večjo kvantiteto sa oddati, prosim poročila, pridem tudi na dom blago prevzet. Se
priporočam spoštovanjem: Jo«. 3<r«C, trg., »Sarfbci, Tegett hof-ova nI. 67. 91
Proda se posestvo, ki obstoji iz lepega zidanega poslopja, obokane hleve, blizu železnice in rcrk/e, v prav lepi legi, lep sadonosnik, blizu stano-anja je več njiv, ki so obsejane z žitom, lepa bosta blizu statovaaja in tudi lepi tra vniki. Bedi se labko par konj in štiri glave goveje živine. Posestvo leži tik želežai|ke postaji Spod, Laze, pošta Sr. Duh — Loče pri Poljč&nah. Več se izve pri g. Mar tinu Žnidar v Sp. Lav.ah '29*
POZOR!
POZOR'
.Repier lini'-
pdpiaii
so najboljše nadomestilo u-snjatih podplator, so
ter trpežnejši kakor mnogi usnjati podplati, v debelosti 5 m/m Pripravno za boljše, kakor tndi za delavno obu-vao. Provzročsjo elastično hojo.
Cena: 1 par moških K 7-30 „ „ ženskih K 6 30 (Franko)! Nadalje se Vam priporoča jeklene nabilke za obuvalo, pripravno tndi za gimijeve podplate, ter se pri hrami podplate s tem za 1 lito. Ce si naroči to obenem s podplati, stane za 5 parov okoli K 5'50 franko. Pošilja se proti povzela ali pa, da se prikrajšajo poštni stroški, denar naprej.
Se priporoča
J, pUČKO,
Hodoše, p. Ptuj. »i*
1Pozoi !
Kupiti želi dobroobranjene stelaže in prodaialno mizo. Velikost in cena nsj se naznani na naslov: Josip Frenetič, trgovec v Landolu p. Hiašče pri Postojni. 816
zborna stara dalmatinska vina
pošilja v vse pokrajine tvrdka: F. Ci'ITA3TIČ. v do Maribor v sodih in steklenicah (v za-bojčkih). Samo najboljie b ago Z» pristnost in izvoz vina se v vsakem oziru popolnoma jamči. Ta vina s » posebno jriporečljiva za bolnike, sUbokfne in prebolele ter so od zdravnikov priporočana. Velika zaloga belega, rdečega in črnega vina. Cenj. odjemalci se opozarjamo, da po možnosti orošljejo lastno posodo in da si naročijo vino, dokler jo še kaj zaloge. Vino namreč Jobiva vsak dan višjo ceno
Posebno se priporoča tvrdka cenj. ob5instvn v Mariboru in o-kolici. V steklenicah so oddaja vina po 1 1 in 11.
F* CVITANlt ïâïïa
Maribor, Šalska ulica 3fe*. 5.
315
Dobava umetnih gnojil.
Zveza gospodarskih zadrug za Štajersko, Gradec, B!?marekplalz št. 3. je sed^j v stanu svojim članom v najkrajšem času, dokler bo kaj zaloge oddajati z svojih skiadišč v Eggenbergu pri Gradcu in v Ljubnem umetnih gnojil od 100 kg naprej:
1.	fosfor ris gnojila:
Tomaževa ilindra, kostna moka
in mogoče tudi koščena moka s su^eriosfatom.
2.	dušilnata gnojila:
moka iz rogovja, žveplenokisli amonijak.
3.	kalibra gnojila:
Kajn».
Zvt za poziva vse člane, naj takoj naročijo pogrebnih umetnih gnojil in sicer čim prfj potom svoje kmetijske podružnice, posojilnico ali kmetijsko zadrugo katere zbirajo naročila in jih pošiljajo Zvezi v Gradtc.	113



12. aprila 1917.
SLOVENSKI GOSPOllAa
S tram I,
YnmÂ
NAZNANILA.
]
Vlničarja
in delavce za vinogradna dela , sprsjme Jakob Vrečko, Maribor, j Melje 10.	232
Mala Lentica
od Svetega Boga. Primerna knji-iiea za prvoobhajance. Stane 50 v obi v tiskarni s
I
in se dob
sv. Cirila.
HISa na Teznu pri Maribora, no-vosidana i štirimi stanovanji, velika klet, Btudenec in lep vrt. Cena 9000 K. Jožef Nekrep, Maribor, Mozartova ulica 69.	248
Želim kupiti posestvo od 8—14 oralov z gozdem vred na ravnini bliau okrajne ceste. Ponudbe se naj pošljejo na: Andreja Bassa, Lugac, pošta Cmurek. Štaj. 250
Iščem konjskega blapca. Oglasi se naj pri gosp. županu v Framu. Plačilo po dogovoru.	249
Več panjev čebel kupi ali vzame v rejo H. Likar. Blanca pri Sevnici.	248
Srednje težek konj in breja krava sta na prodaj v Celju, Gaberje it. 21. 244
Prodam svojo pristavo v Roš-pahu pri Mariberu. Sadonosnik in travnik na pobočju hriba. Zraste 3 do 4 vagone živinske krme. Na posestvu so tudi primerna gospodarska poslopja. Posestvo je kakor nalašč za debičkanosao mlekarstvo in je v neposredni bližini Maribora. Več se poizve pri posestniku Francu Smodej, Auberg, občina Rošpah pri Mariboru, župnija Kamnica. 239
fitf» i»	imajo s kmet-
«»cs»^ skim ljudstTOm
Služilo s plačo,
provizijo in dijetami. Dopisi na generalno zastopstvo družbe „Kos-snos", Gradec, Jakomini trg št. 11.
Redka prilika!
Sadi preselitve ! 25# komadov lepih razglednic, namesto K 20-— iodaj samo K 10 — franko pošilja, dokler kaj zaloge: H. Sapira, eks-portna hiša Galanta št. 11«, Ogr-*ko.	191
Zanesljiv kožljaž, (je lahkTtndi čez 50 let star) m sprejme na de-brem zasebnem i» stalnem mestu, i Plača K 16«.— s preiti» stanovanjem. Ponadbe pod „kočijaž it, ! 206" aa upravništve Slov. Gosp. I ▼ Maribora.
Ilajer z 2 ali I delavskimi močmi se sprejme. Vpraia se v Mariboru, Gartenguse 12.
filflWVil' U j® ie dobro ohran- \ U1(L5UM, jen, želim knpiti. Kdor j ga imv na prodaj, naj mi naznani. f Rozman Anton, organist, Št. Dj v ! Slev. goricah.	219 ?
Kislo zelje in repo
i
ct**e poftaft do-piasiae. ss katero lahko inbfi« m snhivre mmj gfcur-
KÏ 09»i* K »TJVC I
sKžrajšs» anaei s ïwteg? ® p«Stež- k
Prva tovarna ur | Ivan Ksarad,
o. 1. k, dvomi doàawtcjj v Mu § 803 na Oat&a.
Hikahasta aakar-sra K «'»0,1| 6'80, S-50, sta?osTf 5j?i3ariaiTOs»-sta reraott. a«, g p frvtear-skim kolesjem S ê 25, raja» spomiask*. ura K 10, raéinïo išfna ara K 18. «Jdapts budilka K 7, stenski sn K 5'20. Za vsake uro fcriis-so pitœoso jamtvo, požiga ïs jreti nov-jj satjn. Kobsa riaikss? Žs®eE,ja*8 * dovoljena «Ji dm» sissy 1 Ba
Učenca poštenih stariev, (ne pod 14 let starega), pridnega, ki ima veselje d« trgovine, sprejme takoj trgovec J. Traun, Ptujska gora. Ponadbe se naj pošljejo v Celje, Gosposka ulica 32 Ivin Traun. 204
Viničarja.
in delavce za vinogralno dslo. Redi si lahko tadi svojo kravo. Ce pa je priden za delo, si lahko tudi dve živinčeti redi Pogodba po dogovoru. Josip Čeh v Studencih pri Mariboru it 7. V kr*tkem pridem na Kokolanjiak št. 25 kjer posestvo leži.	286
Enonadstropna hiša z vrtom se proJa. Vpraša se pri lastnik« v Studencih pri Mariboru, Šolska «lica it. 9,	285
knpaj« M
fijiij trg.
Berdajs, Maribor, Sa-197
„Solzna Avstrija"
Dve novi pesmi v trajni spomin:
1. „Z Bogom zvonovi lk in 2. „Romarska Marijina" stane vsaka s pošte vred 2 • vin., torej obe 60 vin Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 26 bojnimi pesmimi je še tadi za eno kron» in 40 vin. na razpolago. Kdor je še nima, naj si jo takoj naroči. Znesek se lahko pošlje v neporabljenih poštnih znamkah ali pa v denarju. Na brezplačna naročila se >e morem ozirati. Naročaje se pri Matiju Belec pri 8v. Bolfanku v Slov. goricah via Pt«; Štajersko.
Afco«figs*k.
«S
Pri slabostih »«led starosti in te-isvah v žfltvd«« je konjak očiščen (dest ! ras) <s staregi vina te t ti stoletij uun kot najboljše Britdstvo aa doigo življenj» lfi cjačenje. Pošiljaj* sc stekle«!*«, ki vseb«-iejo i ioliitre 12 i e t starega k' B!»ka franko s* 40 kron. Slfuirg» konj«ka čndnodobro us-!> »,">če sredstvo »a vdrg tjenjc J> t' trgaš j a v ilenkifc 4 pol tr»k« sUkloaia» »2 K, Proaaj» a» t»di vino «d 66 litrov naprej. •Sili rialinj in rini i borgande, i rer p« 8 K «0 v ksnadlkt Hertl, velepcse stoik grad Golič pri Ko-s.!'cah, Ftajaistc.	1 Kienr.
Kupim
KISLO ZELJE
vsako »»ožine po najviiji ceni. Ako ima kdo kaj za oddati, prosim poročila, pridem tudi sam na dom prevzet. S« priporočam spoštovanjem Jos. Šerec, trjorec Maribor, Tegethof-ara alica. 2^8
Slniba organlsta in eerkovnlka j* v Ribnici «ad Mariborom razpisana do 16. aprila.	387
Na prodaj ima lepeja deteljnsga semena: Jože Koležnik, Remiaik, p. Marenbsrg.	289
Malo posestvo z enim oralom «em-lje in male potlep.o se proda za 1060 kren 5. minat od cerkve Sv. Jnrij ob jažni železnici. Kdor želi kn iti, naj vpraia Alois Luriak restavraciji Slovenski Bistrici. 379
Veliko posestvo
na prodaj, oddaljeno 1 aro 15 minit od trga Vele a je. Obstoji iz 80 oral v lepega smrekoveg« gozda, 4© oralov njiv in travnikov, 1 '/i orala vinograda n z dve k hiš, hleva (gumao), koz lea, svinjaka, kovačnice, kleti in vel ke nove žage. Redi se p« 26 glav goveje živine, 50 ovc in več konjev. Pridela se p* 20 polovnjakov sadjevca. Cena 10<i.0»0 K. Več pove g. Oerjan v Stari vasi, p. Velenje Sp. Štajerska. . ?	290
STANOVANJE
v Mariboru soba ia kuhinja, se takoj vz me v najem za S osebe in «iee<- v kaki mirni hiii. Ponadbe pod „Stalna stranka na upra-vnittvo Slov. Gosp".	37«
'¿liotižF"'
Slov. Gradca
iičem malo posestvo v izmeri 2 do 10 oralov ali malo večje. Ne preda'eč od ceste in ne p cveč oddaljeno od mesta. Teodor Zdarsky, Tegethof-ova ul. 67. Maribor. 2 7
ZbojIM
za vojao-poštne pošiljatve se dobijo pri Kerd. Kanfaiann, špecer. trgovina, Maribor, Glavni trg. 26b
s kolikor mogoče mnogimi delav skirai silami se nujno iišo. Poleg lepe plač» ia dnine mnogo njiv in zeleajadai vrt Dobi tudi mleko od J krav. Ki kar d Ogriseg, Maribor, Laagergasse.	^267
Majer
isfi baeeda stane 6 vinarjev, pstitvrat» 18 vin. Mrtvaški, oznanil* !» ssfevjîs isaks petitvreta 24 v. Izjave ln Poslano 86 vinarjev. Za vsi-5t?a%B3 objave znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti prodfli-¿!<c. Zadnji cai z» sprejemanj« inseratov torek opoldito.
2 starejša človeka se sprejmeta za vinogradno delo in nadzorstvo; večja dela se opravi o t dninarji. Mesečna plača. FRANC GERT, me-dičar v Mariboru.	269
.Momatižna mišnica
za podgane 9 K 80 v., za miši 4 S. V eni noči se oslovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske šc želke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 3'70. Povsod naj boljii uspehi. Mnogo pohvalnih p:
Dobiisonosnd
possstvo s hišo,
v nsjb ižjl marleorskl okolici z . « ___
lepim sadnim in zelenjavnim vr-	? s®"1. S® pošilja proti povzetju. Potom se proda. Vpraša se pri Franc	itnina 80 v. Razpoiiljalnica Tint-Seliašsk, Maribor, Lutharg. 8. 270	' Ber> Dnnaj III./72. Neuburggass» -----: it. 21. (1 Las*i6).
ISU POSCStTO
Gostilna y Maribora
v Grušovi pri Maribora, obstoječe iz okrog 1 «/2 orala vinograda, 6'/,
orala zemljišča za vinograd; 1 o-	:	na lepem prostoru v sredi mesta
ral njive, vrt, ssdno drevje, velika	i	se takoj proda. Lep vrt, gospodar-
kat, preša, hlevi in S stanovanja	ska poslopja s hlevom. Cena 46.000
za vmičarje Cena 18.000 K. Nas-	;	kron. Pismene ponudbe na uprav-
nPri7nlšt'a nSlov. Gospo-	j	ništvo pod „gostilna v Mariboru
darja ped „Vinogradno poiestvo	i	itev. 157."
it. 271".	f	., ________
.X§i^Jehran
je najboljše postavno zavarovano sredstvo zs ohranitev dragih podplatov. Sredstvo je pre-skušeno, utrdi podplate, podvoji njihovo tr-pežnost ter učinkuje izborno proti vremenskemu uplivu. Zatorej velik prihranek. Za dva para podplatov zadostuje ena steklenica. Prosto poštnine pošilja dve steklenici za 4 K. (Denar naprej). R. Starovašnik. Konjice, Štajersko. Trgovci in preprodajalci dobe popust.
lat
■talila
- J	Odrezane
. k „ j konjske repe,
m vseh vrst SHJffKlVA se do- =	L'	r '
bijo pri trgovcu Ivanu Sirk, Ms- ] dolge ali kratke, vsako množino ribor, Glavni trg.	260 kapi po najboljiih cenah R. Irgl,
-----— i Grade3, Keplerstrasse št. 67. 805
Malo posestvo na prodaj; 2 sobi, kahinja, svinjski hlevi, lep vrt in njiva. 8e po ceni proda. Osem tisoč K. Frauštaudnerstr. štev. 64. Pabrežje pri Mariboru. 261
i Za 50.000 K
Jerij JoteiM
mlihar in pMeuhar v MAJHWBORWT
s» proda nadstropna hiša s poslopjem na dvorišču vrediv najbolj-prometni ulici v Maribora, za vsako obrt pripravna, samo nekaj minut od Glavnega kolodvora oddaljena. Vpraša se v upravništvu se priporoča slavnemu občinstvu, ! Slov. Gospodarja pod „Hiša v da mi poveri vsa dela moje stro- : Mariboru 306".
ke. Izvršujem jih v vseh slogih, ? V " !	——--T~~
slikam sobe, trgovine, dvorane Dobra kuharica izurjena v vsakem
fasade itd. po nizki ceni. 263 del\žeil ^^	na3raJ® -1____i v večjem žapnišču. Naslov v u-
K lini 11 žel'm manjše ! pravništvu.	307
■ a fl* ■ * a posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v lepi le;i, bl za inesta ali trga, ali v večjem okraju in ne daleč od železnice, za gotovo plačilu. Ponudbe j>a naslov: Iv»n Petan, Rogačka Slatina.	272
Hiša, enonadstropna, 2 misuti od Glavnega trga je za 11 000 K sa prodaj, proti lahkim plačilnim po-fojsm. Naslov: Seliniek, Luther-lasse 9, Maribor.	809
Učenec za sl.karsko ia pleskarsko obrt se takoj sprejme pri Jakobu Wengust, sluar in ples t ar Špital-ska «lita št. 10 v Celju. 808
za j
najfinejše vrste i 5 vi«. 1000 kosov ... K 19'— takozv. kokoije kooke za Jnho	za 6 vin.
1000 kosov ... K 32 —
galjaie^e kooke 6 v., 1000 kom. K 28 —. Poiilja «e proti povzetju proti plačilu poštnine 1 K 22 vin. za 1000 kock.
M, MANH0ÏÏ, Trst. 304
„Panorama-International"
X»ribor, Grajski trg Itev. 3, sraven gostilne „k ôrnems orlu" se priporoča n» obilen obisk. Odprta cel dan. Vstopnina 30 v, otroci 20 r. Predstava traja 25 minut. Vojni dogodki i« vsels bojišč, pokrajine vseh dežel celega sveta v naravo! velikosti, slikovit« in resnične. Za malo denarja in malo iigubo časa se vidi mnogo zanimivosti celega sveta. Kdor si enkrat ogleda „Panoramo," pride sopat, ker so vedno sove predstave.
I Nobenega loboboia več,
J Nobenih noči bres spanja. Sredstvo „Fidsa* smsin| iuje bol pri votlih gobovih, kakor tudi p?! naj bol-»aovratnea, revmatičnem eobobola, kjer M ia vat ' droga sredstva bila zaman. Ako ni uspeha, se psilj* Cena K 150, 3 ikatljiae K 4"—, — Nobenega kasun sa zebovih več I Seežnobelo sobovje se doseže s sredstvom „Xiïisova vod« »k sobe," Takojšni uspeh. Cena 2 K; S steklenic« K 5. Keraosv, Koiie. (Saiuhaa), I, Postf&ch 12/Z 90, Ogrsko.	3 H. Sat
Velika izbera vseh
ëeYl)ar§kih IzdelkoT
posebno lesenih čevljev. Zunanja naročila se takoj izvedejo. Štefan Strašek, čevljarska delavnica in največja zaloga čevljev, Celje. Schmiedgasse 3.	i«*
lesar aaza
Okrajni šolski svet Maribor, Slov. Bistrica. Sv. Lenart v Slov. gor. ad št. 236/prai.-1917.
Maribor, dne 23. marca 1917. Šolarske kuhinje v polit okraju Maribor.
Polit okraj Maribor s 63 javnimi ljudskimi ima tačas 46 šolarekih kuhinj. Kjhalo se bode vobče. ako ne nastopi prehuda omejitev živil, do konca aprila. Na 7 šolah traja ta oskrba otrok skozi celo leto.
Začasno ustanovljenih je 19, trajno ustanovljenih 27 šola skih kuhinj.
Obratni stroški vseh teh šolarskih kuhinj znašajo ra^un darov na živilih približno 19.000 K na leto.
Vsem dobrotnikom in pospeševateltem te akcije, osobito tudi okrajnemu odbora Maribor ia vladnemu zastopniku za okrajni odbor Slov. Bistrica kakor tudi občinski hranilnici Miribor, bodi s tem čena najtoplejša zshvala.
Sp^da vendar k raznovrstnim nalogam, kojih reši ev ravno sedanje razmere nujno zahtpvajo, po sebna skrx> za šolsko mladino, koso nje očetje ve činoma t od orožjem in ki zategadelj irra polno pravico do večjega var tva ?s h donoliubov
:iepi kalCki,-1 kw K 6* e
od 5 kg naprej pošilja po povzetju dokler kaj' zaloge. Ledervervvei^ang, Gradec, Zimmerplatsg. 1.
Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti svoj lisi v Novem mestu
Dolenjske ftovice
vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem Štajerske®. Naprej plačana letaa naročnina 3 krone.
izre- j
OOOOOOOOOOOOOI
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo III. reda) izhaia v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K.
OOOOOOOOOOOOQO
1*. n. g »Hpod<>m kmetovalcem
naznanjam, da sprejmem naročila aa vsakovrstne	347
KMETIJ $ ti E STROJE
kakor: pluge, brane kultivatorje, sejalne in kosilne stroje, stroje za obračanje sena, grablje, vitle, bencinove in pli-nove motorje, ra;atilnice ?.a ročni in pogon s silo, slamo-roBnice, reporeznice, drobilni mline, parilne kotle, grozdne in sočivne preše in mline, naprave za vodniake itd. — Priporočam nujne nabave, ker bo v kmetijskih strojih pozmeje najbrž pomanjkanje. — Izdelki prvovrstni —-Poset za nflektanta brez stroškov - poštna dopisnica zadostuje. Priporočam se z odličnim spoštovanj eni
Ivan Hajny, Maribor n. D.
Kofcošinekova ulica 32.
Btru &
SLOVENSKI GOSPODAH.
Semena
zanesljivo kaljiva kupujte samo pri tvrdki
1 v» ii Ravnikar-Celje.
Na primer: deteljno seme, peso Mamut, rdečo in rumeno, f&iličnt travino seme, vrtno in cvetlično po najnižjih dntr-
nih cenah.
H. aprila 1ML-
Kisi
bel

«1 pet j
kupyie trgovina Pol«
Maribor, Koroška cesta 20. ,c
itostanjev les
od 1 m dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan a i v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceoi tvrdka:
J. POGAČNlk, Ljubljana, Marije Terezije c 13. 282
Tesarski mojster in podjetnik
Joiz«S" Nekrep,
i
Maribor. Mozartove yika št 59.
j se priporoča cenj. občinstvu na deželi in v mes u za vsakovrstna dela. Telelon št. 15/VIII., Maribor.
aRo množino to
kapi veletrgovina
i KoianCt
Vabilo
na
s í
,app za B¥i

Cena i steklenice je K 120. O dobrem ačink vanjo teh kapljic imam mnoge priznalnih in pc hvalnih pisem. pe f*ryg|, mestna Iskala „p&i •a. k?. orle" Maribor, Glavni trg št. iS.
Zahvala.
Čevlji
r « m résíiap še *io>w áitra k»kc* agiKt S «ceMo&Js. C *<im • ¿ • ir»«
iruáí,» »m, <55s & t'(>iit ¡ r?i i.
kupuje Zadruga w Racah,
tež i
MB
Gonilne jermene
takoj razpošilja Kattner 8 Co., Gradec 46.
Brzojavni r&Mov »Gigant«, Gradec. i ki«.

z lesenimi podplati?
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obloženi i kožuhovino.
Št. 26—28 K 14—, „ 29—34 K 17-—: „ 35—38 K 20-—. „ 39-41 K 23—. „ 42—46 K 26-—. Pošiljanje po pošti. Povzetje. Zamenjava dovoljett Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 40 v
M. Sehram, Maribor ob D. 6
GOSPOSKA ULICA.
deseti redni občil zbar
Hranilnice in posojilnice v Središč*
*r«fi«tr»ya»a zadruga i oaejea» zarezo,
ki se imi vršili na belo ne ieljo dne 15. aprila 1917 ob 2 uri popoldne v posojilniškesi prostoru
s sledečim sporedom:
1.	Poročilo načeistvi in nadzorstva.
2	Potrjen e računa za le'o 1916 in razdelitev čistega dobička.
3.	Č tanje revizijskega poročila.
4.	Volitev dveh članov načelstva.
5.	Vobtev nadzorstva
6.	Slučajnosti.
Ako bi ne bili sklepčni že vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na Število pričujočih ali zastopanih društveniitov.
J. Klemenčič.	J. Šiško. su
Trsse na
MUZEJ
•t
Slo?, zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važna predmete, osobito vojne spomme.

Graščina Pog et (pošta Sv. D ah - Loče) ima. na prodaj 10.000 cepljenih trt i s. žhhtnina (Gut-edel) laški rizling črnina in muškatni silvanec,. Podlaga vsem Gothe Nr. 9
Fran« Ps>ssek, grasčak.
»05
Kmetijska zadruga v Racah
kupuje okrogel in tesa les,
Mil© (ži jfa) za pranje
1 kg 1 krono v trdili kosih
si zel» lahko vsak sim doma napravi. Natančno navodilo za kuhanje takega
m! is (iiife) za pranje poiiiem vsakemu pa povzetju za
3 K, 40.v»	261
¡K* Pozenei, Idrija 262, Kranjslo.
Sijajna bodočnost
je zagotovljena novim srečkam avstr. Rdečega križa in turikim srečkam! Nakup teh izbornih srečk po-menja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
veliko bogastvo!
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
dva milijona kron!
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte » brezplačno pojasnilo!	192
Srečkovno zastopstvo 16, Ljubljana.
■ -fSS^ ^
V Krapinskih
se zdravijo osebe, ki trpijo na proti mi, tr-
gatliu >n na bolezni
▼ toplioah (Hrvatsko)	ISCHIaS.
Pojasnila in načrti zastonj.	(is Ki»r.)
Za mnogobrojae izkaze sočutja po odom s-mrti našega ljub.ga očeta, gospo ta
Martina Straojšak,
posestnika na Gblnl,
za mnogoštevilno spremstvo pri oogre
bu s? vsem zahsTal,uje3io iskreno!
Posebno zahvalo izrekaveleč, gos,. Mhalič, župniku prt Sv. Barbari pri Mariboru, velečasL domačima dušnima pastirjema in veteranskemu društvu. Sv. Andraž v Siov g<ir., dne 20. marca 1917
810

Žalujoča rodbina - Stranj sak.
Sj inještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
reg. zadL z sieorn. zav.
Hranilni? vloge JjSStíSgttSSST««-
Ta	i» g***»	,?>&Juk'> &RJM9) as rK«W
¿2TÍ S ÍXVZS&8Ü&JX*

¡I j* S. S»
s» pRMf«|»
te »«fctffc*» wfctini Stariffó« érk
Pasofila m	*****
• -km jíwe. (tmt&i	i
Uradne urt^ m ,^5-l*1 te ***** **	<•> »¡za«* 52S 3? ^n—iii m—iHi ™ m* »i
* C*. VA A % Ml W' fSyOÓTH^*
Pfiijiatiilsi ai? «1»fai<n	-¡w»»^ •» «. i» <a. «r» s*»*!»» * «¡>fi \ & *. novi**.
rvjaamm	^«»aomalA« ^dü »-K*ij>oiaaa iioiraC« iir*niln« aabirtóilk«.
Stolna ulica © (med Glavnim trgom, in stolno cerkvijo.)
- - - -->.•» wm 'iL WWMWD' l. «"«»««»'M«'!'^»«Wt^M^H^v ^-ry *»aHt«Hgttg>«.»tHl'l — riMHu^i»»!».......'	' " " —	**	~'
Izdajatelj in založnik: Katol'5ko tiskovno druSt-
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribor«.