Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo jc v Kopitarjevi ul.6/111
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Fatalizem
Ne gre za podrobnejšo ozuačbo besede, ker rsak razume njen smisel. Pomenja namreč pasivno zadržafcje človeka do notranjih nagnenj kakor do zunanjih dogodkov. V tem stanju ne oblikuje volja življenja ampak se obrača po razmerah, kakor že prihajajo, isto, kakor sc list papirja ali vetrnica obrača po vetru. Primer je mogoče nešteto navesti, smisel je vedno isti: človek je suženj pred vsemogočnostjo slučaja.
Nekoč so sinovom jutrovih dežel pripisovali fatalistično mišljenje. Ako žgoče orientalsko nebo izpijc ljudem aktivnost in voljo in jih napravi za lagodno, brezvoljno maso, bi samo na sebi še ne bilo tako čudno. Opazovati l>a jc precej tc orientalske inentnlitete tudi že na zapadu, skoroda žc objema \so Evropo z njenimi prosvitljenimi narodi. Ali ni to žc pravi fatalizem, ko vidimo, kako brezvoljno in brezbrižno Evropa sprejema dalekosežne politične in gospodarske dogodke, ki |>osegajo \ jedro njenega kulturnega sestuva. Večina ljudi se za javne probleme sploh nič več ne briga, pa čeprav se živo tičejo njih samih. Neka topa resignacija jc legla na narode, kakor da so obupali, da bi na dogodkih mogli sploh kaj spremeniti ali da niti ue verujejo, da bi bil Se kdo, ki bi pošteno hotel razmere na bolje obrniti. Pač pa vse pričakuje t. neko futali-stično vero, ki jc ginljiva, »da bo že bolje«, da se bodo razmere po nekakšnem čudežu prav zasukale, da bo vmes v zadnjem hipu posegla ncku višja sila, ki bo vse stvari uredila tuko, kot si jih želimo. Samo v tako nezdravem vzdušju je mogoče, da uspevajo in se celo mogočno širijo pokreti s skrajnimi in najbolj radikalnimi gesli, kakor sta n. pr. komunizem in fašizem in da sc jih zlasti ndadina oklepa. Ljudje jim slede, ker kažejo vsaj neko gotovo vitalnost, pa naj so tudi človeški družbi nevarni in pomenjajo diuamit za urejeno državljansko življenje. Nc komunizem ne fašizem nc poznala državljanskih svoboščin, razven za svoje najožje pristaše, oba sta nasprotnika človeške svobode, ki je najdragocenejši dar, ki ga je človek sprejel od Boga. A večina ljudi tako daleč, niti ne misli. Mirno pusti, da sc govori in dela v njihovem imenu karkoli, — tudi proti njihovim lastnim interesom.
Sicer pa je opazovati isto rcsignacijo in življenjsko utrujenost tudi v privatnem življenju. Kako redko dobite človeka s stvaritclj-uo voljo. Zato ne vladajo več ljudje ampak razmere. To jc bistvena nesreča našega rodu. Kajti nedopovedljivo bedno mora biti življenje, čigar skrivnost ni v nas samih, temveč katerega ključ je v rokah slučajnih fatalnih dogodkov in razmer. To ni nikako človeško življenje. Pravo življenje jc kovjna in človek je njen kovač. Življenje jc niz bojev in naporov. »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh.« Vsak izmed nas jc kakor vojak na bojišču, ki si mora dan za dnem, korak za korakom osvajati terraiu. Od runega jutra do pozne noči mora imeti pogum, biti to, kar jc, da uveljavlja svoje človeško dostojanstvo spričo vseh razmer in dogodkov, ki se mu utegnejo primeriti, da obdrži svoje življenjske pozicije in se zvečer kakor na bojišču vleže k počitku. Takoj pa smo poraženi, kakor hitro pustimo, da nad nami zagospodujejo zunanje sile, ki nimajo te prdvice. Potem klonemo pred stvarmi, ki nas niso vredne. Potem se prične tisti brezvoljni laisscr aller. naj gre kainor hoče, resignacija notranjega človeka pred razmerami in dogodki, ki je najbolj nevarna, ker naredi človeka za neprestanega begunca pred samim seboj.
Biti vesel le tedaj, kadar nam dovoli žarek solnca, je žalostno življenje, ker ni dvoma, da bo osrečujoči žarek skoraj zatonil. Nevredno je našega dostojanstva, ako smo toliko časa pošteni, dokler naša čednost ni preveč skušana; potem pa jo odložimo, kakor obleko, ki je izgubila na solncu svojo barvo. Ni možato, da smo danes pogumni junaki, jutri pa malodušni plašljivci. Kje je vera v pravično stvar, ki končno vendarle zmaga?! Podobnih stvari je še nešteto, ki vse zahtevajo od nas, da smo gospodarji nad njimi, ki izzivajo naše sile in se dobrikajo nižjim nagonom. Toda človek je človek le v toliko, v kolikor uveljavlja svojo osebnost v trd eni boju z vsemi mogočimi ue-prilikami. Fatalizem je globoka rana naše sodobne družbe, za katero boleha mladi in stari rod. Stari stojiki so se z resnično plemenito nobleso borili proti prevladajočemu vplivu zunanjih in nižjih sil na samovlado duhovnega človeka, da niti nc omenjamo jedrovite in vekovite evangeljske modrosti. Resnična človekova moč je v tem, da si ohrani svojo notranjo svobodo, ker sicer postane suženj zunanjih razmer iu uižjih nagonov, ki mu ^ karakter utisnejo pečat brezvoljnega in v človeškem kraljevskem dostojanstvu degradiranega človeka, kakor nosijo jetniki ua svojih oblekah všito znamenje svojega suženjstva.
Pomanjkanje življenske energije našega rodu priča tudi velikansko število samoumo-rov, ki iz dneva v dan strahotneje naraščajo. To je »beg iz življenja«, kakor je izvestno časopisje pri nas žalostni socialni pojav pričelo nazivali. Je pa to jako sramoten beg raz-rvanega brezmočnega človeka pred bremenom življenja, ki hi ga moral možato vzeti nase, kakor so naši očetie i.n matere morale bržkone
Vlada von Papena na umiku
Izjemno stanje v Prusiji odpravljeno — Revolucija odzgoraj preprečena
Berlin, 20. jul. Predsednik republike maršal Hindenburg je danes odpravil izjemno stunje, ki je bilo proglašeno v Prusiji in Brandmbiirgu. Tu odredba pomeni gotovo veliko senzacijo, ker kaze, da misli vlada von Papena demokratičnim strankam nekoliko odnehati. Od vladne strani se ta odredba motivira s tem, da jc državno sodišče v Lipskrm odklonilo pritožbo odstavljene pruske vlade, oziroma njeno zahtevo, da naj ie državni komisariat v Prusiji kot protiustaven odpraTi. Ker se jc ua ta način priznalo, da uredba državnega komisarja v Prusiji ni bila proti ustavi, zato se lahko izjemno stnnjc odpravi, tembolj ker hote vlada pokarati, da hoče omogočiti čim večjo svo-I bodo volivne propagande in agitacije za parlnmcn-i tame volit*e, ki bodo prihodnjo nedelju.
Zdi $e pa. da je na la nenadni ukrep vlade najbolj vplivala koiifcrcma nemških dežel s kanclerjem von Pnpenom, ki se je vršila preteklo soboto v Stutlgartu. Tu se je energičnemu nastopu ministrov posameznih nemških dežel posrečilo, da je kancler izjavil, da se rlada absolutno noče dotikati samostojnosti nemških deiel in da državna vlada stoji strogo ua federalističnem temelju, radi česar se ni bati, da hi centralna vlnda kršila pravic posameznih nemških dežel. Von Papen je tudi izjavil, da vlada na noben način ne misli postaviti ostalim deželam komisarja, kakor se je to zgodilo t Prusiji. Vlada je tudi dala zagotovilo, da se bodo volitve v parlament vršile 31. jnlija. kakor je bilo to prvotno določeno.
Vlada izjavita, da bo preprečila vsako diktaturo
Da.-i mnogi, tako na primer bavarski ministrski predsednik Held. ne zaupajo tem izjavam nemške vlade, pa je večina mnenja, da je toii Papen v zadnjem času nekoliko spremenil smer svojega rezilna. Zdi se, da bore minister za državno hrambo Srhleicher, ki igra > vladi najbolj važno vlogo, oblast ohrauiti sedanji vladi in preprečiti prevratne namene Hitlerja, ne da bi pri tem oblasti delil i levičarskimi strankami. To bi se dalo sklepati tudi iz Srhleicherjevih izjav na konterenri ta ko zvane kontrolne komisije bivšega Reichstaga. ki je bila oil levičarskih strank sklicana, da formulira zahtevo po odpravi izjemnega stanja in držav nega koinisnrijatn v Prusiji. Srhleicher. ki je skopaj s kanclerjem in z ministrom za notranje ra-devo tej konferenci prisostvoval, dasi vlada njene kompefence ne priznava, je na tozadevno vprašanje odločno izjavil, da bo preprečil tudi vsak poizkus Hitlerja, da bi sc s silo polastil vlade. Iz tega se sklepa, da Srhleicher nikakor ne misli utirati poti diktaturi Hitlerja, ampak da ima bržčas drugačne namene.
Hitlerievci nervozni in razočarani
Naroilnih socialistov se je vsled tega preobrata polastila velika nervoznost. To dokazujejo nekateri spopadi zadnjega časa, v katerih je zopet bilo nekaj ljudi ubitih iu ranjenih. Konflikt so izzvali narodni socialisti sluteč, da jim bodo volitve v Reichstag prinesle neuspeh in ki nc čutijo več vlade za seboj lako. kakor so pričakovali, izzivajo nemire, v katerih hi mogli v kalnem ribariti. Vcu-dar so ti poizkusi sedaj obsojeni na popoln neuspeh.
Uspešen pritisk nemških dežel na vlado
Politična preusmeritev nemške vlade je brez dvoma rezultat energičnega nasiopa ministrov uem-ških dežel, ki pravijo, da so s tem odstranili od Nemčije nevarnost revolucije od znotraj. Ministri so vložili vse svoje sile. da so vlado rešili pritiska od strani narodnih socialistov. Pri tem je čisto vseeno, ali se jn vlada tega pritiska odpovedala rada ali nerada. Nameni vlade so sicer slejkoprej zaviti v temo, vendar pa vlada sedaj splošno prepričanje, da je nevarnost Hitlerjeve revolucije s pomočjo vlade sigurno izključena.
Berlin v voMnih zastavah
Berlin, 26. julija, ž. Ves Berlin jc zavit v zastave. Beliu se ni zavil v zastave zaradi kakega veselega dogodka, temveč na poziv voditeljev narodnih socialistov v Berlinu, ki so izdali parolo: Ven s hackenkreuzerskimi zastavami. Pristaši komunistov in železne garde niso hoteli, da bi zaostajali za narodnimi socialisti, vsled česar so v velikem številu razobesili svoje zastave. V nekaterih delih mesta skoraj ni hiše raz katere ne bi visela za-
stava, na nekaterih poslopjih pa visijo celo zastavo raznih strank. Mem tem ko v delavskih naselbinah visijo raz poslopji večinoma komunistične rdeče zastave s srpom ali kladivom, pomešane s trobarv-nimi zastavami železne garde, se lahko v meščanskih in malomeščanskih delih mesta vidi največ
zastav s sekirastim križem. Značilno je, da so zastave razobešene večinoma le po vseh prometnih ulicah, medtem ko so stranske ulico skoraj brez zastav. So tudi ulice, kjer so razobešene zastave samo z ene strani, na drugi strani pa so gole stavbe.
Vojaška ob last nad Prusijo prenehala
Berlin. 26. jul. Danes opoldne je predsednik republike z ukazom ukinil izredno stanje nad Berlinom in Rriuidenburgotn. Od danes opoldne se torej vsa eksekutivna oblast vrne v roke civilnih oblasti. Policijsko oblast prevzame spet upravnik berlinske policije, za provinco Brandeuhurg pa deželni uameduik. Uredbe generala Ruudstedta, vojaškega zapovednika Brandenbtirga. ki so izročile za dobo izrednega stanja vso oblast v roke armade, so ukinjene, obnovljene pa so ustavne svoboščine, ki jih je predsednik republike z dekretom začasno ukinit.
General Rundstcdt je včeraj prisostvoval seji ministrskega sveta in se je izrekel za ukinitev iz rednega stanja.
Vsi sodni po*trpki. uvedeni na ukaz vojaškega poveljnika Rundstedta in dostavljeni sodiščem, se bodo nadaljevali, tisti, ki se niso t rokah sodisr, pa se ustavijo.
Berlin bo torej r nedeljo vendar šel na volitve t normalnih razmerah. Vendar pa ostanejo ukrepi policije proli političnim razgrajačem veljavni ia se relo razširijo na vso Prusko. Ivssenski nndznpan. ki je fungiral kot notranji minister, dr.
Brarht, je v radiu dal celi policiji v Prusiji navodilo zn vzdrževanje javnega reda in varnosti. Vzdrževanje miru ho pred volitvami in po njih najvažnejša naloga policije. 1'radnik, ki ue bo pravočasno iu t izdatni meri uporabljal svojega orožja, oh odpu čen. Uradnik pa. ki bo postopal po svoji dolžnosti, bo užival njegovo pomoč. V ostalem pa dobi policija navodilo, ila ne krši svobodnih volitev t šikaaozno uporabo zakona o zborovanju in o tisku.
Toda dva politična umora v Nclilcsvvigu in ▼ Kblnu, ki sta se pripetila včeraj, dokazujeta, da pride se povsod v državi do krvavih volilnih ii-greilov, čeprav so javna zborovanja prepovedana. V obeh slučajih so bili napadalci narodno-soriali-stični napadalni oddelki, ki so se spopadli z re-pnblikanskimi mladeniči.
Kot prtu posledica ukinitve izjemnega stanja je bil daucs izpuščen iz zapora policijski major Knke, ki je bil aretiran na podlagi povelja berlinskega vojaškega poveljnika. Zakaj jc bil zaprt, s« še do danes ne ve. Mislijo pa. da gre za denun-riarijo, češ, da se je postavil na stran svojega predstojnika, policijskega poveljnika Heimanns-berga.
Amerika za črianje dolgov!
f
Nevvjork, 26. julija. Predsednik komisije senata za zunanje zadeve Bora h, ki ima v Ameriki ogromen političen ugled, ki ga mnogi stavljajo relo nad Iloovrovega, se jc v radio-govoru, katerega je vsa svetovna javnost napeto pričakovala, odločno izjavil ia revizijo vojnih dolgov, ki hi se v slučaju potrebe lahko tudi popolnoma črtali.
Bora h upa, da se je pričela nova doba
Borah je najprej zagovarjal misel, da naj bi Amerika sama sklicala svetovno gospodarsko konferenco, da sc posvetuje o reviziji, oziroma, če potreba, tudi o popolnem črtanju vojnih dolgov. Ta konferenca bi morala biti logična posledica konference v Lozani in bi morala zasledovati njene smernice. Prišel bo dan, ko bo v interesu Amerike same, da se odloči za ponovni pregled vprašanja predvojnih dolgov. Vojni dolgovi Evrope so sicer pravični in edini razlog, da se znižajo ali pa celo črtajo, bi mogel bili ta. da je to v korist Amerike same. Toda svetovna konferenca bi se morala posvetovali in sklepati tudi o nemških reparacijah, o upoetavitvi zlatega standarda, o pomoči centralni Evropi in Balkanu itd. Moralo pa bo tudi slej ali prej priti do črtanja onega paragrafa versaillske mirovne pogodbe, ki govori o vojni krivdi Nemčije. Tako bi se šele končala svetovna vojna, ki traja že 18 let. Lozanska konfcrcnca pomeni konec dobe, ko je vladala politika nasilja in Borah trdno upa, da se začenja nova cra.
Ameriška javnost soglaša z Borahom
Ameriška javnost je prejela Borahov govor z največjo pozornostjo in simpatijami. Amerikami pravijo, da so bili vedno zato, da se dolgovi črtajo, dn so se pa vedno tudi bali in se boje še danes, du ne bi Evropa denarja, ki bi ga jim podarile Zedin.jene države, porabila za nova oboroževanja. Tudi Borah sam je, vprašan po smislu svoje izjave, rekel, da bo Amerika odpustila Evropi njene dolgove samo v slučaju, če bo raz-orožitvena konferenca prinesla vseskozi pozitiven rezultat. Borahova izjava je tem večje vrednosti, ker je v prejšnjih časih dosledno odklanjal zahtevo Evrope po reviziji vprašanja dolgov. Da Je zavzel sedaj čisto drugo stališče, se mora razlagati iz tega, ker Amerika sklepe lozanske konference smatra v resnici kol konec vojnega stanja v Ev-
še skozi mnogo liu.jšc tesni, da so se v žrtvah in trpljenju prerili skozi življenje. Pa zato še niso obupavali iu šli v prepad. Toda moderni. s materijalistično civilizacijo polikani človek, ki je enkrat izgubil Boga in vero, nima nikakc notranje odpornosti več. Dokler življenje gladko teče. ga uživa brez mere in kraja; ko pa pridejo tudi grenke čaše, pa »beži iz življenja«. To je posledica materialistične vzgoje, ki slika življenje kot dobo uživanja nc pa čas preizkušnje in bojev za večno, posmrtno življenje. Pri tem se mnogi izgovarjajo z živci. Toda znamenit živčni zdravnik jc nekoč rekel: »Vsak živčno bolni se jasno zaveda, da je bil nekoč trenutek, ko jc imel šc dovolj moči. da sc obvlada.
i ega pa tedaj ni storil in tedaj jc šlo blisko-vo nizdol. Fiirster pravi v zadnji julijski številki revije. sDie Zcit«, kjer govori o »zakopanih zakladih«: Vsi smo kakor čoln, ki ga vodni tok žene dalje. Toda tudi izpod neba prihaja veter, ki ga moremo vjeti v jadra in krmariti celo proti toku. Isto jc s človeško svobodo: Od nas je odvisno, ali se poslužitno skritih sil in jih podesetorimo. ali pa jih pustimo neizrabljene, nakar nas bo tok življenja gnal po mili volji kamorkoli. Nima le višji duhovni svet svojih stalnih zakonov, ima jih lurli nižje, nagonsko življenje. In njihova doslednost se prikazuje v tem jasnejši podobi, rini bnlj ginevajo obrambne sile. ki jih je nakopičita nravnost prejšniih stoletii.« Drin.
ropi, in da tudi na prizadevanja na razoroiitven! konferenci v Ženevi, kljub temu da niso rodila do sedaj ničesar drugega kakor resolucijo, gleda r. velikim optimizmom. »Jaz sicer ne vem«, je izjavil senator Borah, - kaj misli o mojem govoru predsednik Hoover, toda mislim, da bo ameriška vlada storila to, kar bi v tem slučaju storila vsaka druga vlada, da se bo namreč uklonila neobhod-nosli sedanjega časa..
Treba pa je preje razorožiti se
Spričo teh poročil i/. Amerike, ki oznanjajo popolen preobrat politike Zedinjenih držav, se občuti kot velika dlsonanca odmev, ki ga je povzročila resolucija ženevske razorožitvene konference v svetovni javnosti. Da Italijani zabavljajo proti tej resoluciji, ni čuda, ker jo smatrajo kot delo francoske politike, zanimivo pa je, da so 7. rezultatom ženevskih pogajanj nezadovoljni tudi socialnodemokratski prijatelji g. Herriota. Leon Blum pravi v »Populairu«, da so evropske vlade zopet stopile pred svoje narode praznih rok. Herriotovo časopisje pa izjavlja, da drugačnega rezultata spričo inslraneigentnega stališča Nemčije in čudne politike Italije ni bilo pričakovali, da pa smemo jeseni pričakovati praktičnih uspehov. Nemčija se je v Ženevi morala prepričati, da je s svojo nespravljivostjo precej osamljena in bo zato morala menjati svoj kurz. Dejstvo, da je Amerika popolnoma ua strani Anglije in Francije, jamči za uspeh.
Oster francoski komentar
Tudi »Quotidienc se bavi z izjavo senatorja Boraha in pravi: Borahu moramo tole odgovoriti: 1. Razorožitev Evrope se njega ne tiče; 2. nismo za lo, da bi iz svoje varnosti, to jc iz življenja naših žen in otrok napravili predmet mešetarje-nja za ureditev svojih dolgov; 3. Amerika, ki jt, dosti sodelovala pri sklenitvi versajske pogodbe, pa te pogodbe ni ratificirala, je izgubila pravico o njej govoriti; 1. lozanski dogovor, ki nam o njorn govori Borah, vsebuje taka določila, ki razveljavljajo ta dogovor, če \Vashington ne pokaže zadosti razumevanja za lo dolgo dobo ljudskega trpljenja, in 5. če Hoover izjavlja, da ne more prenašati pritiska z naše strani, tudi mi nc bomo mogli dalje prenašati njegovega pritiska in ne bamo zaradi nekih finančnih ureditev prenašali njegovih političnih pogojev, ki nam jih hoče vsiliti.
Tudi Bolgarija dobi komisarja
Belgrad, 20. julija. 1. Iz Sofije poročajo, da je vsebina sporazuma, katerega je dosegel predsednik bolgarske vlade Mušanov z lastniki bolgarskih drž. zadolžnic sedaj znana. Inozemski upniki so pristali na sledeči bolgarski predlog: 1. Da se zadovoljijo samo s polovico obresti, ld pa se jim morajo plačali v zlatih devizah, medtem ko naj se druga polovica položi v bolgarski valuti na poseben konto pri bolgarski Narodni banki. 2. Zveza narodov pošlje svojega finančnega komisarja v Sofijo, ki bo incd drugim nadzoroval tudi plačevanje obresti in vodil gori imenovani tekoči račun pri bolgarski Narodni banki. 3. Sporazumi veljajo samo do 30. 6eptombrn, toda Zveza narodov bo takrat ponovno proučila finančni položaj Bolgarijo ler po potrebi podaljšala moratorij.
Kako živi sovjetski delavec
Predsednik holandske socialno-deniokrntič-ne stranke. J. W. Matthijsen, je v drugo prepotoval Sovjetsko Rusijo in objavil v strankinem glasilu Het Volk^ nekuj pisem. Pno JI. junija t. I. piše i/, llurkova:
»Sinoči sem povabil nu večerjo nekega Nemca in njego\o ženo. Za steklenico pivu in čašo čaju, ki sta ga meti pripovedovanjem lepila, sem plačal 3,30 rublja ali po sovjetskem tečaju 7.20 nemških mark (približno Din 100.).
Življenje je tukaj drago. Vse, kar sega čez prenizko odmerjeni minimum, \clja za razkošje in je blazno drago.
»Intouriist* je ruski potniški tirati in preskrbi vožnjo po dokaj zmernih cenah. S po-močjo napitnine ne potuješ nikjer na svetu tako ceno kakor z »tntouristora«, Storitve se odmerjajo velikopotezno.
A denar |>oteka kakor votla skozi prste. Čevljev ne sliažijo \ nobenem hotelu. SnaŽIlec čevljev na cesti zahteva I rubelj, vendar se zadovolji tudi s polovico rublja, to je M centov ali t.5o marke. Pošturina zu pismo znaša 70 fenigov (približno Din 10.).
V tajnem denarnem prometu v 1 lai kov u ima rubelj drugo vrednost kakor v ruski državni Ivanki. Namesto 2 rubljev jih dobiš za en dolnr 25.
kaj si more ob teh razmerah kupiti za svojo plačo deluvec? Po glavnih mestih zasluži na mesec po 150 rubljev. To velja za dobro plačane navadne delavce. Vsakodnevna plača /naša torej 6 rubljev ali 75 kope j k nu uro. Ho-landski delavec zasluži pri enakem delu po 60 centov in brczposeluik prejema po 30 centov podpore.
Bel kruh je razkošje in ga delavec sploh ne dobi. Funt črnega kruha, ki stane drugod par fenigov, je tako tlrag, da ga delavec v eni uri nr zasluži. l/|*>d rublja ga ne dobiš.
Glavna razlika je pa v tem, da si more Inozemski delavec /it s\oj denar kupiti toliko kruhn, kolikor hoče, v Rusiji je jki vse samo na karte. To je tem lilije, ker skoraj ni prilike, tla bi se za pičli delež kruha odAkodovul /. drugimi živili. Krompir jc zrlo retlko blago, 'ako tudi mast. da mesa, masla, margarine in mleka niti ne omenjam.
Če dola mož v težki industriji, potem že šc gre. Vsak dan mu je določenih 800 gramov kruhn. A njegova družina, žena, sinovi in hčere ne dobe niti |>o 200 gramov. Kar manjka, treba ilopolniti v svobodni trgovini. Tu pa stane kilogram r že nega kruha najmanj 4 rublje. To se pravi torej plaču /a 5—6 ur dela. tla zadostuje za enkratni delež, ki jc pa premajhen, da bi se ljudje najedli do sita.
Zaradi racionalizacije in neznosne draginje drugih živil jc pomanjkanje kruha v tej deželi. ki izvaža žito v celih ladjah, zelo občutno. Ljudje krošnjarijo z drobtinnmi kruha: funt, pa tudi le pol funta kruha }>onujajo po ccstuli. V Kijevu in llarkovu stoje ob cestah kmetske ženske, ki prinašajo iz vasi jh> pet ali šist funtov rženega kruhu nn prodaj, šc več prodajalcev kruha je nu trgu. Ttnn najdeš moške in ženske, ki imajo na prodaj samo majhen kosec kruha.
Videl sem neko tako kinctsko ženo, ki je ljube/nivo božala mrvo kruhn in čakala iui kupca. Morda si je pri trgala kruli od lustnih .uit. Tu hite mimo gospodinje in delavci, ki
bi jih po naših pojmih prišteli med sodrgo. Ponujajo /<i kruh toliko, kolikor .pač morejo. Kdor ponudi premalo, n. pr. 20 dinarjev za funt. ga prodajalka niti ne pogleda. Zanimati se začne za kupca, če ponudi 30 dinarjev za funt, a zahteva 45 dinarjev. Nazadnje se pobotata zu 55 do 40 dinarjev zu funt.
Cestna železnica je že cenejša: vozrti listi so po 15 kopejk. Vozovi so vedno prenapolnjeni in stoje celo na stopnicah po štiri osebe. Sprevodnikov ni. Njihovo službo opravljajo ženske, in to zelo točno; tudi vozušku mesta že zelo pogosto zavzemajo ženske, in to na splošno zadovol jnost.
še ena reč je poceni: vžigalice! Škofljica stane dve kope j ki, torej ne več, kakor drugod — le da so znatno slabše. Majčken kosec toaletnega mila pa stane po vseh prodajalnah 1.20 rublja!
Jajcu je dobiti skoraj edinolev krošnjarski trgovini po 7 rubljev /a 10 jajc. Presnega maslu ne prodajajo ne zadruge ne državne prodajalne. V bnzarju ga dobiš kilogram za 50 do 55 rubljev, torej za cclo enotedensko plačo! Priviligirune skupine ga morejo kupiti v Sov-narkomih po 5 rubljav kilogram. Sladkor je po 64 kopejk kilogram, a ga navadno ni dobiti, tako da ga moraš slednjič kupiti v svobodni trgovini in plačati zanj 10 do 18 rubljev. Perutnine in mesa po državnih prodajalnah sploh ni dobiti.
Ker i>o stanovanjih preprostih delavcev plin ni napeljan, svetijo in kuhajo s petrolejem, ki ga dobi posamezna družina po približno dw.et vrčev na mesec. Kdor ne kuha sain, svojo petrolejsko nakaznico produ. Po tem )K>tu prihaja petrolej tudi v svobodno trgovino. Pozimi stane kubični meter drv 75—sp rubljev. Premoga skoraj ui mogoče dobiti, tako da ljudje pozimi hudo prezebajo.
Obleke in čevljev ne moreš preplačati; ženski plašč, ki bi ga v Evropi tudi najrevnejša delavka ne marala, stane 114 rubljev, obleka i/, k repe de Chinc-a 1% rubljev, staromoden /elutki klobuk 62 rubljev itd Na karto stanejo priprosti delavni čevlji 10 rubljev, drilguče pa 25 do 30 rubljev.
Najemnine zu stanovanja so nizke; |x> novih faliritikth stanovanjih, ki so edina res človeku primerna, plača delavec za dve sobi in kuhinjo deset rubljev. Večina prebivalstva sln-nujc ceneje, zu,o pa zelo tesno in neprimerno.
Pri notranjih posojilih za 1. in 2. pjatiletko <c od vsakega delavca, ki zasluži 150 rubljev na mesec, zelo odločno »pričakuje«, da ]><>dpišc za vsako posojilo najmanj znesek v višini svoje enomesečno plače, ki ga more odplačevati v mesečnih obrokih. To se pravi, tla odtegnejo delavcem dvomesečno plačo v obrokih, (lasi vsa pluča komaj zadostuje za prehrano družine. Nujbrže doprinušajo mnogi to žrtev / veseljem, drugi pu le pod hudim moralnim priuskom.
Najhuje jc. kakor rečeno to, da so jm»-tribščine racionalizirane in v svobodni trgovini strahovito drage. (XI I9J6. leta do danes so se plače ruskega delavstva podvojile, ceno potrebščinam pu so so početvorile.
Če vpoštevamo vse okoliščine, vidimo, tla sc godi ruskemu delavstvu približno tako kakor holandskiin 'ali nemškim brezposelnim, pravzaprav pa Sc slabše.
Po poljsko-ruskem paktu
Afevolja in zmeda v Romuniji
Varšava, 20. julija, tg. Podpis poljsko-ruske pogodbe o nenapadanju smatrajo v vseh tukajšnjih političnih krogih za političen dogodek prve vrste. Uradna (iazeta Poljska piše, da sloni pogodba na prostovoljnem sklepu dveh sosednih narodov, ki sta natančno proučila vse konjunkture, predno sta se odločila k temu koraku. Posledica to pogodbe bo, da He bodo med obema državama razvili zaupni odnoSajl in lo ne bo brez posledic na splošno pomiritev Evrope.
»Kurior pora n ni« smatra nevtralizacijo sovjetske Kusije, za slučaj, da bi Nemčija napadla Poljsko, kot odločilen udarec na rapallsko politiko. Ako čaka Poljska s končno ratifikacijo na Romunijo, potem je upravičen up, da bo tudi besarabski spor med Bukarešto in Moskvo kmalu poravnan.
Belgrad, 20. jul. I. Podpis sovjetsko-poljskega pakta o nenapadanju je bolestno odjeknil v Romuniji, tako govorijo nocojšnje vesti iz Bukarešte. | Romunski listi naglašajo, da Romunija do zadnjega | trenutka ni mogla in ni hotela verjeti, da bo Poljska storila tako dalekosežen korak brez Romunije. Toda dejstvu je treba sedaj pogledati v oči. Večji del pakta je bil podpisan v Moskvi od zastopnika Sovjetske Rusije Krešinskega in poljskega poslanika v Rusiji Palčka. Romunija bo morala sedaj tudi ua noge, kajti zanikarnosti mora biti konec,
tako piše Avederuk. Medtem ko lisli očitajo polj- | napram Evropi.
Osebne vesli
Belgrad, 26. jul 1. Napredovali so iz 6. v 5. položajno skupino: Miklavžič Jože, ravnatelj pomožnih uradov Stola Sedir.orice oddelka B v Zagrebu; Arko Adolf, ravnatelj jelnišnice pri deželnem sodišču v Ljubljani; Holmec Anton, ravnatelj jctniSnice pri okrožnem sodišču v Mariboru. — Iz 8. v 7, položajno skupino: višji pisarniški ofi-
ski vlatli zahrbtno izdajstvo, naslavljajo na dvagt strani bridke očitke na rom, vlado, ki ni izkoristila navzočnosti Litvinova v Ženevi, da bi se resno pričela pogajati s Sovjeti. Vest, katero so nekatero agencije raznesle, da namreč Titulescu sploh ni g(woril z Litvlnovom, je pretirana in zlohotna. Res je, da se Titulescu prav nič ni trudil, da bi spravil pogajanja v pravi tok. Krivdo na tem pa nosi osr. vlada, ki mu ni dala nobenih točnih navodil. Za Romunijo je sedaj položaj mnogo bolj neugoden, ker se bo morala pogajati sama z Rusijo, ki je mnogo pridobila na moralni avtoriteti s tem, da je s Poljsko podpisala omenjeno pogodbo. Iz krogov rom. zun. ministrstva poročajo, da je vlada pričela resno zbirati materijal za nova pogajanja, ki jih misli obnoviti s Sovjeti ob priliki jesenskega zasedanja Zveze narodov v septembru. Poljski zunanji minister Zaleski je obljubil vso svojo moralno pomoč. »Cuventul« piše, da se je pričela po dolgih 15 letih organizacija miru na vsej črti sovjetske moje od Baltika do Črnega morja. Položaj postaja stabilnejši in jasnejši. Likvidiranje vojnega stanja na tem predelu Evrope bo zahtevalo zelo veliko državno modrost in spretnost in seveda tudi — požrtvovalnost. List s tem namigava na usodo Besarabije, ki postaja vedno bolj pereča, čim bolj se Rusija čuti varno na svojih mejah
Velik uspeh jugosl. letalcev
Na mednarodnih alpskih tekmah je jug. letalec dosegel prvo mesto
Curih. 20. julija. AA. Veliki tlan jugoslovanskega vojaškega letalstva, ko so jugoslovanski vojaški piloti tekmovali z najboljšimi vojaškimi piloti Evrope, se je začel včeraj ob 4 zjutraj v prekrasnem vremenu.
Tekmovalo je 28 letel na progi Curih-Belinzo-ue—Curih, ki meri 307 km in drži črez alpske vrhove 3.'KXi m visoko. V mednarodni tekmi vojaških enosedeinih letal je zmagal jugoslovanski kapetan L razreda Zlatko Sintič, ki je to piogo preletel v najkrajšem času: potreboval je Mnjo 08 minut. Drugi je bil Poljak Bajan, tretji pa Švicar Burghflrdt.
Pri tekmi vojaških dvosedežnih letal je zna-gal Belgijec van der Linden v 85 minutah, drugi je bil Francoz Burillon, tretji Švicar Hauser, četrti Jugoslovan kapetan Bajdak z opazovalcem poročnikom Židanikom v 91 minutah, peti pa ia prispel jugoslovanski kapetan Gradišnik v 98 m<n.
Jugoslovanski kapetan Zlatko Sintič je dobil
kot prvo nagrado pokal francoskega kapetana Eck-harta, ki je padel pri prvem mednarodnem mitingu leta 1922. Kazen tega dobi Sintič Se 2500 švicarskih frankov.
Bajdak je dobil čustno nagrado in 500 švicarskih frankov. Pokal, je rnzpisan iz pietete do jugoslovanskih letalcev Petroviča in Pajeviča, ki sla padla leta 1927 v Alpah, Je dobil Belgijec van der Linden.
Jugoslovansko moštvo je bilo deležno vel |;Fga priznanja In občudovanja, zlasti Zlatko Silili, ki je preletel neznani mu in nevarni teren s povprečno hitrostjo 830 km na uro in tako dosejel maksimalno hitrost z aparatom »Hovvker-Foiry; in motorjem »Rolls-Royce« s 480 konjskimi silami.
Zmago jugoslovanskih letalcev je pozdrav.!a vsa jugoslovanska kolonija z generaivm konzulom Milanom Švarcoin na čelu, ki je okrasila jugoslovanska letala z venci. Mitingu je prisostvovalo 65.000 ljudi.
Velike letalske nesreče
Stutignrt, 26. jul. Ig. Helmut Hiirth, znani pred-/ojni letalec, sc je na letališču Biiblingen težko ponesrečil. Ko je pojiravljal letalo, je začel nenadoma teči propeler in ga je težko poškodoval na
cbe roki.
Praga, 26. jul. tg. V bližini vojaškega letališča se je daneg dopoldne pripetila strahovita letalska nesreča. Ob 8 zjutraj se je dvignilo 9 letal, kmalu nato pa se je pripeljalo iz Pischtyana isto-tako 9 letal. V višini 700 metrov so nato ta letala imela vaje. Nenadoma sta trčila dva stroja s strahovito močjo in padla na tla. Tik pred trkom je pilot skočil iz enega letala g padobranom in prispel nepoškodovan na tla. Ta pilot se je že petič rešil s padobranom. Pilot drugega letala je bil raz-mesavjea.
Dunaj, 20. jul. tg. Danes ob 8 zvečer Je na aerodromu Asporn padel iz 300 metrov višine z letalom pilot Alfred Pavlič. ki se je pri padcu mirtno ponesrečil.
•.. • * t,
Spopad s komunisti v Atenah
Afcne, 26. julija ž. Komunisti so včeraj irircdili velik propaganden obhod, vendar pa jih jo policija rnzgnalu. Dcnionstrantje so .policijo napadli s kamni, vsled česar je rabila orožje Pri tem je bilo 30 demonstrantov ranjenih, aretiranih pa jih je bilo nad sto; med .u j i mi je bilo 30 žensk«
Amerika in Rusija
Ncwyork. 26. julija tg. Guverner Roosevelt je imel daljši razgovor z moskovskim dopisnikom »Nevv-York Timcsa« o ruskih vprašanjih, ki potrjuje mislenje, tla bo Roosevelt, ako bo izvoljen za predsednika Amerike, sprejel v svoj program tudi vzjKKstavitev rednih diplomatskih odnošnjev za Rusijo v nudi, doseči za ameriško gospodarstvo velikanska naročila za novi 3ovjetski 5-lctni načrt.
Konferenca za Srednjo Evropo
Pariz, 26. julija, tg. »Journal Industriel« poroča, da se bo pričelo konferenca za srednjo in vzhodno Evropo, ki je bila sklenjena v Lozani, 2. septembra in da bo trajala tri tedne. V valutnem vprnšanju bo zastopal Francijo profesor Rist, v gospodarskem vprašanju pa Bonnet.
40 urni delavnik v Ameriki
Wn«l)ington, 26. julija ž. Upeljava 5 dnevnega delavnega tedna v Združenih državah, so bo izvršila v najkrajSom času. Vlada je že piiecla s pripravijavnimi deli za izdelavo tega zakonskega načrta. V vladnih krogih poudarjajo, da bo zakon o 40 urnem delavnem tednu veljal Je do 19. junija 1933.
Dunajska vremenska napoved: V severnih Alpah nižja temperatura, lahka oblačnost, na vzhodnem robu Alp iu v južnih Alpah hladnejše, lepo v«-eme.
upi
cial Juh Avgust pri deželnem sodišču v Ljubljani, Potočnik Mijo pri okrajnem sodUču v Gor. Radgoni, Budner Ivan pri deželnem sodišču v Ljubljani, Maček Mihaol pri okrajnem sodišču v Rogatcu, Lasič Josip pri okrajnem sodišču v Ormožu, Maslnak Avgust pri okr. sodišču v Konjicah, Novlačan Anton pri okrož. sodišču v Novem mestu, in pisarniški oficial Bernogič Ivan pri okrožnem sodišču v Mariboru. — V resoru prometnega ministrstva jc preme!čen Janez Marold, prometnik deseie položajne skupine iz Čušperka za postajenačelnika v Stično. — Bizjak Ana pri pošti v Celju je bila odpuščena iz državne službe. — Rupnik Ivan, prometnik na postaji Čerovac, je premeščen na postajo Staro Petrovo. — V resoru ministrstva za gozdove in rude je premeščen iz kr. banske uprave v Ljubljani v gozdno upravo na Bled Povše Valentin.
Belgrad, 20. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika vlade je postavljen za člana državnega sveta v 2. položajni skupini in v 2. stopnji dr. Fran Svetek, nadzornik notranjega ministrstva v 8. položajni skupini in
1.	stopnji.
Belgrad. 26. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministrskegn sveta sta pre-l meščena h generalni direkciji državnih železnic ' za načelnika gospodarskega oddelka v 3. skupini
2.	stopnji Inž. Dimitrije Atanackovič, nadzornik 1. razreda prometnega ministrstva; k direkciji državnih železnic v Ljubljani za pomočnika direktorja v 3. skupini 1. stopnji Svetolik Gajič, dosedanji načelnik gospodarskega oddelka genoral-
, ne direkcije državnih železnic v isti skupini in
j stopnji, po potrebi službe.
•
BfIgrati. 26. julija. AA. Prosvetni minister je odredil, da od danes dalje prosvel^o ministrstvo ne bo več sprejomalo v pregled ln oceno rokopisov učbenikov za osnovne, meščanske, srednje šole in učiteljišča.
Djordjevic pri Herriotu
Pariz, 26. julija. A A. Predsednik vlade in zunanji minister Edouard Herriot je sprejel jugoslovanskega finančnega ministra dr. Milorada Djor-djeviča, v čigar spremstvu je bil tudi kr. poslanik v Parizu dr. Spalajkovič.
Sestanku je prisostvoval tudi francoski finančni minister Gerniain-Martin.
Toča v Dalmaciji
Split, 26. julija, ž. Nevihta, ki je divjala v okolici, je napravila velikansko škodo, ki jo cenijo na milijon Din. Zlasti so trpeli vinogradi v občini Poljič v Severni Dalmaciji, v Kninu in okolici. V nekaterih krajih v Poljiču je toča uničila preko 90% pridelka
Fijakarjem se obetajo lepi časi
Belgrad, 26. jul. 1. Bencinska kriza traja še dalje in se celo poostruje. V teku današnjega dneva so odpovedala sploh vsa skladišča in so šoferji lahko bencin kupovali edino še po lekarnah. Po informacijah iz Delavske zbornice je danes že 200 šoferjev brez dela in obstoja nevarnost, da jih postane jutri še 200 nadaljnjih brez posla. Če se položaj tekom treh dni ne spremeni, bodo avtomobili v Belgradu prava senzacija. Trgovinsko ministrstvo javlja, da pride v najkrajšem času rešitev, ker se nahaja 30 vagonov bencina že na poti za Belgrad. Mestna policija se je tudi zanimala za bencinsko krizo ter je zaslišala celo vrsto zastopnikov največjih tovarn, ki dobavljajo bencin na belgrajski trg in ki so morale podpisati pismeno zagovore. Zaenkrat še ni jasno, če se ne bodo morda oblasti pečale s tem vprašanjem.
Iz procesa proti Gorgulovu
Pariz, 26. julija. AA. Zunanja slika na razpravi proti Gorgulovu se je danes nekoliko izpremc-nila. Občinstvo ni več kazalo tolikega zanimanja in ni več tako pritiskalo v dvorano, ter je zato tudi varnostna služba v strogosti nekoliko popustila.
Ob pol 1 se odpro tribun« za občinstvo, pet minut pred 1 pa pripeljejo straže v stransko dvorano Gorgulova. Obtoženec stoji pokonci, oči ima pobešene in mirno čaka, kdaj ga sodniki pokličejo.
Pet minut čez eno pridejo v dvorano sodniki in predsednik Dreyfus proglasi takoj drugo seja za otvorjeno. Danes se nadaljuje zasliševanje prič.
Pri zaslišanju policijskega komisarja GuUlau-ma je prišlo do neznatnega incidenta. Komisar je namreč poročal o Gorgulovem pismu nekemu založniku v Berlinu, v katerem je obtoženec odredil, da se polovica dohodkov, ki jih vrže njegov roman, nakaže njegovi ženi, a druga polovica —? Ne more biti dvoma, je izvajal komisar, da si je Gorgulov mislil: Na razpravi se napravim nenormalnega, da me zapro v umobolnico, nekega dne pa bom prost, in takrat bom lahko užival sadove svoje_ knjige.
Tedaj je vstal generalni prokurator Donat-guigne in kategorično izjavil:
Dolžnost policije ni, da postavlja hipoteze; njena naloga je, poskrbeti za dejstva.
Zagovornik Geraud se je v imenu obtoženca zahvalil državnemu tožilcu, le-ta pa je nadalj«V)rt: Pri preiskavi je obtoženec izpovedal, da }e ravnal kakor v nekakem hipnotičnem itanju, gnan od neke sile, ki ji ni mogel ubežati. Da se reši te skrivnostne sile, ki ga je gnala v zločin, se je hotel dati aretirati stražniku na bulvarju St. Mi« chel. Zadal mu je nezmiselno vprašanje, češ, da bo stražnik mislil, da ima opravka z norcem, in da bo zahteval od njega, naj se legitimira, ln ga nato, ker ni imel legitimacije, odvedel na stražnico.
Zaslišal sem, je nadaljeval generalni prokurator, vse stražnike, ki so opravljali službo na st,-michelskem bulvarju in bi mogli priti v poštev, pa nisem dobil niti enega, ki bi ga bil Gorgulov ustavil s kakšnim nezmiselnim vprašanjem. Gled« na to sc generalni prokurator vpraša: Ali ni Gorgulov mitoman?
Za komisarjem Guillaumom je zaslišan kot priča bivši minister Pietri.
Pariz, 26. julija. AA. Po zaslišanju poveljnika sodne policije Guillauma, ki je vodil preiskavo o bivanju Gorgulova v Parizu, in bivšega ministra Pietrija, ki je natanko nopisal, kako se je odigrala krvava drama, je sodišče zaslišalo Denlkinovega kozaka Lazarova, ki je popisal Gorgulova kot agenta Čeke. Med drugim je povedal, da se j« on (Lazarov) leta 1920 zdravil v Rostovu za ranami, ki jih je dobil v bojih proti boljševikom, in takrat je opazil, da je bila blizu bolnišnice neka skrivnostna šola, o kateri misli, da so se v njej učili vohuni pod nadzorstvom Čeke.
Izpovedi Lazarova so v splošnem silno kon-fuzne. Priča ni prav za prav ničesar bistvenega izpovedal, vztrajal je le trdovratno na tem, da je Gorgulov bivši čekist.
Ves čas zasliševanja Lazarova je obtoženec besno vstajal s svoje klopi in zaničljivo gledal pričo od strani.
Ogromna dedščina
Newyork, 26. jul. ž. Včeraj se je pričela razprava za dedščino 30 milijonov dolarjev, ki jo je zapustila družina Vendla. Za to zapuščino se je prijavilo nič manj kot 60.000 njegovih »naslednikov« iz vseh delov sveta. Pokojni Wendl pa jc imel le 9 rojakov, ki živijo vsi v Ameriki in ki bodo edini prišli v poštev kot nasledniki ogromnega premoženja.
Pariz, 26. julija. AA. Znamenita pevka Delna je včeraj umrla.
Lizbona, 26. jul. A A. Portugalska vlada je odredila, da bo nacijonalni pogreb bivšega kraija Manoela 2. avgusla v Lizboni.
S. K. ILIRIJA javlja tužno vest, da se jc smrtno ponesrečil njen zvesti in dolgoletni član. gospod
Jože Pogačar
Dragega tovariša, ki jc tolikokrat branil in zastopal belo-zeleno barvo, bomo ohranili v trnjnom sponiinul
ODBOU S. K. ILIRIJE.
Siromaštvo papirniškega delavstva
Goričane, 26. julija.
Tukajšnje delovno ljudstvo je imelo največje nade in upe še pred leti, da bo podjetje združenih papirnic razširilo svoje obrate v GoriČanali, saj je tu tako ugoden teren. Tovarna ima dovolj lastnega zemljišča, svoj železniški tir, vodno in električno moč, kar vse nudi pogoj za povečanje obratov. To je menda podjetje tudi nameravalo. Seveda bi bilo to ludi v interesu delavstva. Znano je, da mora tovarna surovine, celuloze in lesovino celo uvažali. Ko pa je pred leti tovarno delno uničil požar, so ti upi omedleli; ob nastopu sedanje krize pa docela ugasnili.
Že lani je bilo večje število delavstva odpuščenega, v letošnji krizi pa je bilo tudi ostalo delav-rtvo po dvakrat na daljšem dopustu. Pred tednom dni pa so bili vsi odpuščeni po 14 dnevnem roku. Danes že samevajo mogočna poslopja. Ne slišiš več ropota strojev, ne žvižga sirene, nc vidiš več veselih obrazov domačinov.
Kes je, da je nekaj odpuščenih delavcev, ki imajo kako njivico in lastno kočo ali rede kravico. Ti bodo imeli sedaj vsaj nekaj dela doma. To pa bi bilo tudi opravljeno, če bi bili v tovarni. Kaj bo
a na zimo? Ravno ti bajtarji bodo vsaj pri nas naj-ečji reveži, ker vsak vidi njih mali imetek, kj ga
Pav
večji reveži, Ker vsait vini njin tnali imetek, ki ga sicer ne morejo pojesti, odjedel pa jim bo evcut. podporo in črtani so iz evidence brezposelnih delavcev. V javnosti je malo slišati o brezposelnih pa-pirničarjh. So brezposelni rudarji, kovinarji, tekstilni delavci. O teli pišejo časopisi in javnost govori. Na borzi dela so znani, delavska zbornica in banska uprava se potegujeta zanje. O papirničarjih pa smo nekje čitali, da li niso v potrebi in brez posla, dasiravno že eno leto prenašamo to breme Tako nam tudi tovariši iz Vevč sporočajo, da so tam več doma ko v tovarni. Družba pa, ki ima letos, kakor smo slišali. 16 milijonov dobička, je letos razdelila od tega bilančno nagrado po 80 Din. ua delavca, skupno 36 tisoč Din (uradniki In niso všteti, ker ti so dobili nekateri do 20 tisoč. Din). Vsak delavec pa je družbi povprečno dal zaslužiti skozi leto dni tudi 36 tisoč Din. prejel pa jih je na plači le kakih 12 tisoč. Ali bi ne mogla ta družba sedaj nekoliko utrpeli, nekoliko odstopiti v korist brezposelnega delavca in mu vsaj na zimo pomagati, da se preživi? Tudi papimičar je brezposeln in vreden podpore!
Zobna pasta po teži
• ® • •
• •
je
to mogoče?
V Prlehiji divjala toča
Bodkovci, 24. julija.
Pasji dnevi, o katerih že ljudski pregovor pravi, da nosijo točo, so uas obiskali takoj s pričet-koni 23. julija z neurjem in točo, kakor je v ne. katerih krajih Prlekije še ne pomnijo. Kar štiri župnije: 1'olenšak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Sv. Tomaž pri Ormožu in Malo Nedeljo je zadela la šiba božja ter napravila ogromno škodo po poljih, sadonosnikih in vinogradih, katere je temeljito oklestila.
Ves dopoldan se je pripravljalo k nevihti, popoldne proti peti pa je jelo vreti v ozračju, da se je ljudi polastila groza. Kar ua suhem se je nato vsula toča ter padala kakih 20 minut, debela kot orelii. Sreča je bila, da ni bilo viharja, ki bi ledena zrna še z večjo silo zabijal.
Žalostno je bilo po nevibli gledali polja in sadonosuike. Koruza vsa scefrana, krompir in po-vrtnina zbita v tla. K sreči so ljudje že spravili žilo, ker bi ga drugače toča oinlatila na njivi. Posebno je ljudi prizadela škoda na sadju. Od obilc sadne letine, ki je tako lepo kazala, so si ljudje lelos obetali nekoliko zboljšanja, sedaj pa je toča uničila vse upe. Kar ni zbito z drevesa, je lako
obtolčeno, da nc bo za trgovino. Hudo je ludi po vinogradih.
Zanimivo je, kako je neurje divjalo v razmeroma ozkem pasu, kakor je plul usodepoln oblak, iz katerega se je sipalo ledeno zrnje. Najbolj so prizadeti bratislavski zasadi, Lešnjakovec, Ruc-manci, Senčak, Novi vrh, Moravci in Moravski vrh.
Silna toča v Srbiji
Belgrad, 25. julija.
Zadnje dni je toča po Srbiji napravila ogromno škodo. Samo v moravskj banovini je potolkla posevke v 17 okrajih. Tudi okrog Cačka jc divjala toča, posebno hudo je bilo 23. t. m. v občini Preljina. Poročajo^ da je tam 23. t. m. najprvo počela padali kakor lešniki debela loča. Naenkrat pa se je usula, kakor bi jo bil iz Škafa stresel, debela ko pest. Padala je v 3 km visokem pasu ob toku rečice Čemc-mica proti Kragujevcu. Razume se, da je vse zbito v tla tam. kjer je padala. Pobila je tudi nekaj živine in ranila več ljudi in pobila mnogo šip na oknih.
Kmetje pripovedujejo, da jo je v vasi Preljina nasulo za pol metra na debelo. Verjetno pa je, da ,ie bilo to pod kapom. Škodo so žc cenili na t milijone dinarjev.
Strašen vihar na moriu
Dve ladji potopljeni — Trije ljudje utonili — Toča v Dalmaciji
Split, 25. jul.
Včeraj zjutraj okrog 5 jc v okolici Splita divjal na morju velik vihar. Strašen orkan jc blizu Makarske napravil veliko nesrečo. Zgrabil je ladjo vcletrgovoa Andreja Mrčiča iz Met-koviča in jo prevrnil. Andrej Mrčič jc v soboto ua svoji jadrnici odplul i/. Metkoviča na jzlpt jio morju do Trnja. Z njim sta sr vozila «l\$>' prijatelja. Prenočevali so v Makarskem nfjradi-u in zjutraj nadaljevali pol proti Trnju. Med potjo <fih je zgrabil vihar in ladjo takoj prevrgel, da sc je potopila. Ni pa so potopil inal čolniček, ki ga jo ladja vlekla za seboj. Mrčičrv prijatelj Drvič jc zgrabil /a oolnie in *e rešil. Mrčič in njegov prijatelj Nikolac pa sta izginila v razburkanih valovih.
Nesrečo so v ideli ljudje, ki so bili na obali, »i nihče ni mogel pomoči, ker je bilo morje vso ruzbcsnclo. Čez nekaj časa jc priplul na kraj
Lepo gasilsko slavlje
Vir pri Domžalah, 25. julija. •
Včeraj se je tu vršila zelo uspela proslava desetletnico obstoja tukajšnjega gasilskega društva. Društvo jo siccr bolj majhno, pa zelo flgiluo. Takoj v začetku obstoja si je nabavilo ročno brizgal no in postavilo lasten gasilski dom. Včeraj pa sc je sad njegovega neutrud-Ijivega dela še bolj pokazal: blagoslovljena je bila nova moderna motorna brizgalna. ki so jo dobavile Strojne tovarne iz Ljubljane. K tako hitremu napredku so zlasti pomagali gg. šlu-pica, Majdic, sedanji načelnik društva 1'učko i. dr. Ga. šiunica, ki je kumovala pred .desetimi leti, je bila tudi sedaj kumica motorni brizgalni.
Na predvečer je priredila domžalska godba ge. kumici podoknico. Dež je malo nagajal, a naslednji dan je bilo em lepše vreme. Ob 10 dopoldne je bila v Dobu maša za pokojne čla-ne, popoldne po litanijuh pa je izvršil domači B- župnik ob asistenci g. kaplana blagoslovitev motorne brizgalne in razložil v jedrnatem govoru pomen tega dne. Nekoliko je spregovoril tudi navzoči kamniški okr. glavar in 5c nekateri drugi. Ena izmed samaritank, katerih oddelek je bil tudi ta dan ustanovljen, jc izročila
fe. kumici in g. Pucku krasna šopka v znak valežnosli društva. — Pri blagoslovitvi so bili navzoči tudi številni gasilci v kroju iz bližnje in daljne okolice in narodne noše v pestrih barvah. Po _ blagoslovitvi se je razvila lepo uspela veselica.
Društvu je res treba čestitati k tako neumornemu delu in lako hitremu napredku! Na pomoč!
Izsekavanje agrarnih gozdov
Polšnik, 22. julija.
Kakor znano ima knez Windischgratz v našem okolišu največ gozdov, vsega je nad 5000 hektarjev, ki so vsi pod agrarno reformo. Ker se pa uprava zaveda, da bo velik del teh gozdov prej ali slej prišel v roke občine in drugih agrarnih interesentov, je_ pričela v zadnjem časn s čezmernim izsekavanjem svojih gozdov, da čim več reši za &e. Tako je dala gozdna uprava na Preski pri Polšniku i/sekati krasen felov gozd. iz katerega jc neki lesni trgovec iz Litije kupil 1000 kubičnih metrov, dalje preccj hrasta itd. Za se to čezmerno izsekavanje v škodo agrarnim interesentom prepreči, je občinski odbor polšniški na svoji zadnji seji sklenil proti temu i/jsekavanju vložiti pritožibo na bansko upravo in dal pred ccrkvijo oklicati, da se nadaljnje sekanje prepoveduje.
V interesu javnosti je vsekakor, da mero-dajuc oblasti posežejo vmes, da se agrarni interesenti ne oškodujejo preveč, saj baje uprava Windiscbpratzovih gozdov ta les za silno nizko ceno prodaja, sumo da proda.
nesreče parnik Rab« in iskal ponesrečenca. A o njih ni bilo več sledu. Oba sla izginila v valovih.
Hudi vihar pa ie zahteval svojo žrtve tudi v kanalu mod otokoma Brat" in livar. Vihar jo tam prevrnil ribiško ladjo v kateri so bili 5 ribiči. Asi trije so padli v morje in se začeli boriti z valovi /a življenji; in smrt. K sreči jo \ istem času priplul mimo parnik Jadransko nlovidbo Hrvatska* in začel reševati. Dva ribiču so rešili, tretji pu je med tem utonil.
Strašno neurje pa ni divjalo lo na morju, sc večjo škodo jc napravilo na suhem. V tem času je namreč v Splitu in okolici bil grozen naliv s točo. Toča jo sklostila vinograde v splitski okolici. A trogirski občini jo uničila |>o-liokod 00% vinogradov. Polog vinogradov so uničeni vrtovi in sadonosniki. Toča pa je pobili tudi mnogo ptičev. Kmetje so nagomilili celc kupe ubitih vrabcev in pcvccv.
Znižali smo cene vsem oblačilom Oglejte si zalogo!
D. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12
Konec tiskarske stavke v Zagrebu
Zagreb, 26. julija.
Tiskarsko podjetje * Jugoštampa« v Zagrebu je podpisalo danes dogovor s strokovno organizacijo zveze grafičnih nameščencev Jugoslavije, vsled česar je delavstvo danes ob 2 popoldne odšlo na delo. Sporazum je bil dosežen pod dosedanjimi pogoji.
Počitniška kolonija rudarskih otrok
Trbovlje, 26. julija.
Kakor prejšnja leta. je tudi letos bratovska skladnica poslala na počitnice na Poljane nad Škof-jo Loko 08 slabotnih otrok. Odbor bratovske sklad-niče je odločil, da pošlje otroke na letovanje letos popolnoma pod svojim varstvom. V nedeljo je koloniste obiskal odbor brat. skladnice, med temi tudi g. ravnatelj ing. Loskot in g. rud. zdravnik dr. Jen-šterle. Pri tej priliki je g. ravnatelj podaril otrokom okrog 60 kg raznega sadja in peciva in g. dr. Jenšterle je priskrbel dobrega malinovca. Obema gospodoma prav lepa hvala. Otroci so veseli in zadovoljni in srečni, kakor so smehljaje pripovedo-vili, ker imajo dobro in zadostno brano-,lep red in nemoteno lahko uživajo božje dobrote lepe in zdrave Gorenjske. Zalo pa gre tudi gospodom, ki vodijo počitniško kolonijo, čast in hVala.
S srpom poškodovan
Sv. Križ pri Litiji. 25. jul.
Pri Ba&kovih so želi ječmen, pa se je posestnik Jože malo ponorčeval iz navzoče /ene, ki je žela. V norčari.ji jc žena vrgla proti možu srp tako nesrečno, tla jc z ostro konico zadel moža v nogo in in n prereza! kito v skočnein sklepu in ga odprl. Ponesrečenega moža so že zvečer pripeljali v Litijo k zdravniku dr. Ukmarju, ki je odredil takojšnjo prepcljavo ponesrečenca v ljubljansko boluišnieo.
Ali bi kupili pasto za zobe iz odprte posode? Gotovo ne! Vi dobro veste, da je pasta za zobe samo v tubah zavarovana proti nečistoči in bakterijam. Ravno taka je stvar z milnimi luskami. Odprte luske zelo lahko škodujejo Vašemu perilu in Vaši koži. Radi tega se ne prodaja Lux nikoli odprt. Higijenični ovoj Luxa Vam daje poroštvo: Lux je in ostane vedno čist.
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju
Namesto belih planink bela smrt
Smrt v prepadih Pece
Mežica, 25. jul.
Po dvajsetih letih jc zahtevala Pcca svojo drugo smrtno žrtev.
Kakor vsako nedeljo, jo pohitelo tudi 24. t. m. mnogo turistov iz jugoslovanske in avstrijske. strani na Peco. V nedeljo ob 12, ko so bili turisti ravno pri obedu v Ulotovi koči, ie javila služkinja, tla kliče nekdo na pomot". Nekaj trenotkov na to je /e prihitel rudniški dclavec g. 1. Predikako in javil, du so je ponesrečil na Kordcževi steni neznan moški.
Rešilna ekspedicija se jc takoj organizirala iu odšla nn kraj nesreče. Pod Kordeževo steno, na avstrijski struni, v globini kakih 40 m, je /upazila s krvjo oblitoga moškega, ki ni kazal nobenih življenjskih znakov. Mod reševalnimi pripravami jc prišla tudi reševalna ekspedicija od avstrijsko strani. Čez četrt uro jo reševalcem posrečilo priti do jioiiesročen-oa. ki jc imel več velikih ran na glavi, bil pa je še živ. Ponesrečenca so takoj dvignili i/, prepada, vendar pa je morala ekspedicija ugotoviti. rla je ponesrečenec med dviganjem izdihnil.
Truplo so prenesli do Hletovc kočo in od tu na avstrijsko ozemlje do Hiške gore, kjer so
ugotovili, kdo jc ponosrci enec. Bil jc llainz Blaž, gor-k i pastir, nrustojen iu biva joč v Li-bučah v Avstriji. Star je bil okrog 50 let. Kakoi smo zvedeli od avstrijskih turistov, ga izvabile planinkt- na Kordeževo steno, raz katero jc strmoglavil v prepad.
Maribor, 26. julija
Na Peci ponesrečeni Heinz Blaž se je vspel v steno za planiukami, ki rastejo tu na nedostopnih skalah. Videla sta ga pri vsponu v steno dva druga pastirja, ki sla ga še svarila, naj nikar ne pleza tja, ker je nevarno. Srečno jo priplezal kakih 50 metrov visoko, ko je naenkrat izgubil prijem ler strmoglavil navpično navzdol. Padec je bil smrten, ker .si je prebil lobanjo. Pri Uletovi koči so mrtvo žrtev skalovja naložili na nosila ter ga spravili do Riške gore. kjer je tamošnji posestnik vpregel konja ter zapeljal truplo v Libučc. V mrtvašnici so ga položili na oder ter mu dali v krsto belega gorskega cvetja, ki ga je zapeljalo v smrl. —- Dogodek je vzbudil med posestniki Pece mnogo sočutja in pozornosti. V teku 20 let jo to sicer šele druga .smrtna žrtev, katero je Pcca doslej zahtevala, pokazalo pa se je, da Čakajo tudi na Peci nepazljivega turista življenjsko nevarnosti.
w
Rimske izkopanine pri St. Jerneju
Št. Jernej. 25. julija.
Posestnik Franc Kegljevič z Brezovice je oral na njivi na Grbah. Naenkrat je plug s lako silo zadel ob trd pred mol, da ga je vrglo iz razora. Orač je ustavil živino, pogledal po neljubi oviri in z začudenjem' ugotovil, da je plug zadel ob staro, od rje že pjecej razjedeno sulico, filem od čpladc .in lončeno posodo, polno zogljenelih kosti in oglja. Vse je bilo še dokaj jlobro ohranjeno, le glinasta posoda, žara, se je ob sunku orala zdrobila na več kosov. Bila pa je izdelana po načinu sodobne lončene posode, očividno s pomočjo lončarskega kolovrata, in lepo okrašena z rdečimi črtami in okraski. Najdeni predmeti so bili najbrž položeni v grob kakega rimskega vojaka, ki pa skoraj gotovo ni bil osamljeno pokopan, temveč se v okolici in v večji globini zemlje uahaja gotovo še več sličnih grobov.
Na jesen, ko bo omenjeni posestnik spravil pridelek z njive, hoče še nadalje kopati in temeljiteje raziskati svet in grobišče na vzvišeni, izredno lepi in prisojni legi.	'
V šentjernejski dolini hrani zemlja v sebi še mnogo znamenitosti iz prejšnjih časov, kajti tu so bila številna rimska selišča in celo večje in znamenito mesto Cnilium na ozemlju, kjer stoji sedaj vas Groblje. Pokojni Ignacij Kušljan, znameniti starinoslovec-samouk, je izkopal nešteto zgodovinsko važnih predmetov in jih je v predvojni dobi oddajal dunajskemu, deloma tudi ljubljanskemu muzeju. Mož je vedno poudarjal, koliko znamenitosti še hrani Šentjernejsko polje, koliko za narodno zgodovino neizrabljenega bogastva še leži v zemlji; vedno je hrepenel, da bi nadaljeval zapo-četo delo in zlasti še raziskal grobišča na Mihovem. toda. žal, mu je nedostajalo sredstev, da je končno ludi sam omagal in legel v prezgodnji grob.
Tako sta s Kušljanom in Pečnikom legla v grob dva priprosta. slovenska kmeta starinoslovca, ki sla. kljub nedostatni izobrazbi, izvršila ogromna dela in rešila pozabi nešteto predmetov iz prejšnjih časov. Žal, da nam novejša doba več ne n*y tako priprostih, bistroumnih in za to stroko zgodovine tako idealno navdahnjenih mož.
Razpečevalee 100 din. bankovcev
v Litiju
20°\o ceneje
prodaja vse blago vsled izpraznitve lokala
BERKO - Ljubljana
Litija, 26. jul.
Kakor so že častniki poročali, so sc v Ljubljani pojavili 100 dinarski falsifikati, raz-pečevalea pa oblasti vzlic marljivemu zasledovanju doslej še niso mogle dobiti v pest. V nedeljo zjutraj jc ta razpečevalee 100 dinarskih falzifikatov osrečil našo Litijo s svojim pose-tom. Žo na vse zgodaj zjutraj se je oglasil v pekarni ge. Milke Preželj, kjer je. kupil eno /cmljo, katero je hotel plačati s 100 dinarskim bankovcem. Ga. Prežel jeva pa je slučajno bolj natančno ogledala ponujeni ji bankovec in ga takoj zavrnila, češ tla ta bankovec ni pravi. Razpečevalee jo je takoj odkuril iz peknrne. Posrečilo sc mu je pa tak bankovec vnovčiti v Borštnikovi gostilni, kjer je z njim plačal malenkostni zapitek.
Potem je pred litijsko cerkvijo dobil neko deklico, katero je poslal v Končarjovo trgovino menjat tak bankovce, on sam pa se je skril ccrkvijo in čakal na rezultat me.njave... Res so pri Končaricvih deklici ponarejeni sto-tak zamenjali za dober drobiž ... šele pozneje se je ga. Prcžoljeva spomnila, da je brala v časnikih, da so ponarejeni stotaki v prometu in takoj obvestila litijske orožnike, ki so obvestili vse trgovine, gostilne, naj pazijo na 100
dinarske bankovce. Žal pa pri vestnem zasledovanju niso za mogli več dohiti v roko nevarnega razpečevulca stota kov, ker jo jo najbrž odkuril z dopoldanskim vlakom proti Zidanemu mostu.
Najbrže je še več falzifikatov vnovčil v litijski okolici, vsled česar se opozarjajo vsi, ki imajo posla z denarjem, naj vestno pregledajo vsak bankovec. Fnlzikate jc orožništvo zaplenilo. Popis razpečevalca se popolnoma vjema s popisom ljubljanske policije.
Včeraj so litijski orožniki bili telefonsko obveščeni s Save, da se ponarejevalec mudi na Savi. Orožniki so se nn kolesih takoj odpeljali na Savo. žal pa dotičnik ni bil razpečevalee.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zciss-Ikon, Roden' stock, VoijfUSndcr, Wclta, Certo Itd ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Ljubljana Poglabljanje Ljubljanice
Ljubljana, 26. julija.
Kljub temu, da je pri začetnih delih ob poglabljanju Ljubljanice nagajalo vreme, so zadnje čase dela v Ljubljaničini strugi prav dobro napredovala od Kodeljevega do bolnišnice. Dasi je teren ob Ljubljaničini strugi precej raznolik, je vmes vendar le precej grušča in mehke prsti in mivke med laporjem. Zato odvažanje tega mate-rijala ni zahtevalo več toliko dela. Več dela so dale konglomeratne gmote med obema vodmat-skimn mostovoma, katere je bilo treba vse razstreliti. Radi bližnjih hiš pa pri razstreljevanju niso smeli uporabljati večjih nabojev in so se morali zato zadovoljiti z manjšimi, a večkratnimi razstre-litvami. V tem odseku jo poglobitev že "prav dobro napredovala in glavna izkopna dela so se sedaj premaknila že višje nekako v višino splošne bolnišnice. Tudi tu ponekod nagajajo skalne gmo-
Visok gost
Ljubljana, 26. julija.
I)antw popoldne je s svojim obiskom počastil ♦Slovenčevo ; uredništvo nadškof vrhbosanski pre-vzvišeni gospod dr. Ivan Šarič. Prevzvišeni sarajevski vladika, ki je zadnji evharistični kongres v Sarajevu v tako žarki luči pokazal sadove njegovega duha in dela v hrvatski Bosni, je velik prijatelj Slovencev in katoliškega slovenskega gibanja. V razgovoru se je zelo zanimal za razvoj katoliškega časopisja na Slovenskem in sploh za vse smeri slovenskega kulturnega delovanja.
Velikemu sinu katoliške Hrvatske želimo prijetno bivanje v bratski Sloveniji!
Kaj bo danes ?
Kino Kodeljevo: Ob pol 9 zvečer na prostem film Napoleonov gusar . Cene znižane.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
0 Ogled sanatorija Trg. bolniškega in podpornega društva. Slov. zdravniško društvo v Ljubljani vabi v petek dne 29. julija ob 18 gospode zdravnike na ogled sanatorija Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, Zaloška ce;ta št. 9.
0 L Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske prispe iz Breznice dne 29. iulija 1932 z vlakom oh 2(1.21 na Glavni kolodvor. Starši, ki imajo svoje otroke na tej koloniji, se poživljajo, da pričakajo otroke na Glavnem kolodvoru ob '20.24. — Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske.
0 Odgodene seje davčnega odbora. Davčna uprava za Ljubljano razglaša: Za 2. avgust in nadalje določene seje davčnega odbora za mesto v Ljubljani se odgodijo za nedoločen čas, ker še niso izgotovljeni na zakoniti podlagi vsi odmerni predlogi. o katerih naj odloča davčni odbor.
0 Tehnično vodstvo avtomatične centrale v Ljubljani je imelo doslej telefonsko številko 21-09. To številko ima sedaj Narodna Odbrana. Telefonski naročniki naj za morebitna pojasnila, ki se tičejo telefona, kličejo sedaj samo številko 9.
0 01» cesti na Kodeljevo sta nastali letos dve novi stavbi. Ker je ob tej cesti svet že močno zazidan, bo treba električno razsvetljavo primerno pomnožiti.
O I r. policijske torbe. Med najogabnejše zločince spada jo tatovi, ki okradejo revno ljudi. Ženske na trgu in pa uboge perico so v Ljubljani največkrat žrtev teh brezvestnih ljudi. I'boga perica Frančiška Jager iz Bizovika je v [loncneljck. torej na dan. ko pripeljejo perice v Ljubljano sveže oprano perilo, postala žrtev nesramnega tatu. V Gledališki ulici jc pustila svoj voziček s perilom, med tem ko jc del perila nesla k neki svoji naročnici. Ko se je vrnila, je s strahom opazila, da ji je izginil zavoj perila, Ukradeno perilo je bilo vredno 2050 Din iu je bilo last različnih naročnic okra-dene perice. Kdo bi to perilo ukradel, pa nihče ne umre nič sumiti. — Žena davčnega upravitelja Elizabeta 1'ivk z Bleivveisove ceste 7 je
Gospomnie—poz&r!
Vse vrste 2ganga in aihohol
za vlaganje sadja dobite pri tvrdki
,,/116(0'* d. z o. z.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13
te. Ker jih pa ni toliko, gre delo hitreje izpod rok.
V spodnjem odseku sedaj že grade obrežni nasip, katerega tudi tlakujejo z velikimi kamni. Tako grade nabrežino v strugi pod spodnjim vod-matskim mostom, kakor tudi že nad mostom v višini stare Hribarjeve tovarne. Pri oblaganju na-brežnega nasipa začenjajo tako, da polože na dnu struge, kjer se začenja breg, močne skale na dno struge in nato ob teh naprej grade poševni nasip. Pri delih uravnavajo nekoliko vijugasto pot Ljubljanice. Dno struge bodo pač v vsej dolžini razširili, obrežje bo marsikje postalo bolj široko zato, ker se bo obrežni nasip dvigal mnogo bolj strmo kakor dosedanji breg. Če ne bo posebnih nesreč, lahko pričakujemo, da se bo poglobitev tega odseka Ljubljanice srečno končala, s čimer bo tudi enkrat za vselej prenehal neprijetni smrad po mestni strugi zastajajoče vode.
KINO NA PROSTEM
Nocoj ob pol 9 predvaja KINO KODELJEVO NA PROSTEM
nemi film
NAPOLEONOV GUSAR
Vstopnina samo 2, 4 in 5 Din. V slabem vremenu predstava v dvorani.
prijavila policiji, da je neznan tat ukradel njeni 9-letni hčerki Majdi v kopališče »Ilirije«; i/, slučajno odprte omarice danisko ylato verižico, vredno 500 Din. — Tapetnik Ivan Saje z Viča pa je prijavil, dn mu je bilo ponoči, ko jc bil v Jaleuovi gostilni na Viču, ukradeno 400 Din vredno žensko kolo. — Višjemu računskemu svetniku magistrata Avgustu Speilu v p. sta bili na Prulah ukradeni lepa preproga in šotornu planjava, skupaj vredni 700 Din.
JVazznanilaL
Ljubljana
Redni letni občni zbor Aero-Kluba »Naša Krila« kraljevine Jugoslavije, oblastni odbor Ljubljana, bo dne 28. julija 1932 ob 18 v prostorih Avtomobilskega kluba v Ljubljani, Zvezda, Kazino/l. Vabljeni so vsi člani Aero-I<luba, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Aero-Klub v Ljubljani.
Prostovoljno gasilno društvo v Arjivasi priredi dne 7. avgusta t. 1. na vrtu tov. Martina Razbor-ška v Arjivasi veliko tombolo z lepimi dobitki, in običajno vrtno veselico, kjer bo za vse najbolje preskrbljeno. Prijatelji gasilsko tombole najvljudneje vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev nedeljo kasneje.
Št Jernej
Žetev je v splošnem končana in je kljub neugodnim vremenskim prilikam pozimi in spomladi še dokaj dobra. Ponekod, zlasti po vaseh okoli Orehoviča, je parkrat sicer padala toča, a posebno občutne škode ni napravila. Ajda, glavni kruh in živež naših ljudi, tudi dobro kaže in ji tudi pogosta moča zelo prija. ker je zemlja na Šentjernejskem polju v splošnem plitva in peščena. Tako nam bo torej ljubi Bog letos naklonil dovolj živeža ter nam uslišal prošnjo po vsakdanjem kruhu, ki jo v Oče-našu vsak dan zvesto in vdano ponavljamo.
Tuberkuloza je zavratno napadla tukajšnjega učitelja g. Viktorja Šviglja, dn je moral iskati zdravniško pomoč na Golniku. Priljubljenemu učitelju želimo, da bi kmalu okreval in se zopet zdravili vesel povrnil med ljubljeno mladino.
Nesreča. T, Pušavec, posestnik iz Maharovca, je šel v nedeljo domov s Tolstega vrha, kjer je sloveča božja pot. Na strmem in opolzkem bregu pa mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil nogo. Pridnemu gospodarju, ki se zdravi v novomeški bolnišnici, želimo, da bi kmalu okreval in se zdrav vrnil v ljubeči krog svoje družine.
Šmarjeta na UoSemskem
K dopisu v »Slovencu« z dne 24. julija, št. 167 iz »Št. Petra pri Novem mestu« o »avtobusnem podjetju« blagovolite v razčiščenje zadeve pojasniti, da je uprava šmarjeških toplic vpeljala s i. julijem vožnje od Novega mesta v šmarješke toplice in nazaj za odraslo osebo po 16 Din, za otroke od 5—10 let 8 Din, da s tem omogoči tudi manj premožnim slojem poset šmarjeških toplic.
Zadnja poročita:
Nova katastrofa na morju
69 nemških mornarjev utonilo
Kiel, 26. jul. Ig. Jadrnica Niobe, šolska ladja nemško vojne mornarice, jc danes popoldne zaradi hudega vetra na poti iz Kieki v Varnemiinde ponesrečila in v par minutah izginila v vulovih. Na ladji so jo nahajalo 109 mož, ob katerih so jo rešilo lo 40. Računajo s tem, da jc ostalih 09 našlo smrt v valovih. Preostale jo vzela na krov kri-žarka Koln. Med rcšeaci jc tudi poveljnik ladje. Poveljstvo vojne mornarice jo odposlalo takoj na
| mesto nesrečo letala. Toda vse iskanje jc bilo za-i man.
Kiel, 20. jul. Ig. Mornariška oblast obvešea, da J jo bilo iskanje za «9 ponesrečenci na šolski ladji j Niobe brezuspešno. Vsaka nada, da bi se ponesre-j Čonci že rešili, j« odveč. Letala, ki »o iskala sle-(love zn ponesrečeno ladjo, so kroižila nad vso oba-| Ijo do dansko ineje, vendar niso našla niti sledu.
Gen• Schleicher proti voj• diktaturi
Berlin, 26. jul. tg. General Sclileiclier je imel danes zvečer v berlinskem radiu govor, v katerem je izjavil, da ni nikak prijatelj vojaškega izjemnega stanja in vojaške diktature, ker je on samo vojni minister. Dve reči sta njemu kot vojaku posebno neljubi in sicer to, da se vojska uporablja za policijo in da se vmešava v politiko. Zaradi tega se je on tudi potegoval za to, da bi se izjemno stanje nad Berlinom čimpreje zopet uki-
nilo. Naloga vojske je braniti državo in je proti temu, da bi se iz državne obrambe tvorila policijska sila. Državna obramba predstavlja »ultlmo ratlo« države. General Schleicher dalje pravi, da ga v zadnjem času ni nobena stvar bolj razjarila, kakor to, da so vojsko vmešavali v politiko. Dikta-torična vlada državne obrambe je v Nemčiji nemogoča. Nemčijo mora voditi vlada, ki jo nosijo široke ljudske plasti.
Proces proti Gorgulovu
Pariz, 26. jul. tg. Na današnji razpravi proti Gorgulovu, morilcu predsednika francoske republike, so bile zaslišane priče. Velik del današnje obravnave je zavzela Iudi predzgodovina atentata. Med drugimi so bili zaslišani tudi nekateri ruski emigranti, ki hočejo v Gorgulovu spoznati agenta Čeke. Prvič je bilo danes objavljeno pismo, ki ga je pisal Gorgulov štiri dni po atentatu vdovi predsednika republike in v katerem izjavlja, da predsednika ni mislil ubiti, ampak da ga je na to prisilila tragična usoda.
Drobne vesti
Dunaj, 26. jul.. .tg. Vodstvo Heimatblocka je poslalo danes predsedniku dr. Dolfussu pismo, v katerem zahteva, naj se odločilno glasovanje o posojilu po lozanskem protokolu preloži na jesen.
London, 26. jul. tg. Nemški prekooceanski letalec Gronau je danes ob 5.45 vzhodnega časa pristal na obali Labradorja.
London, 26. julija. AA. Iz Bonibaya po-ročajo. da so pustaši indijskega kongresa skušali s silo zavzeti palačo kongresa, pa jc policija to preprečila. 60 ljudi je aretiranih.
Sofija, 26. julija. A A. Potniško letalo družbo »Sidna«, ki vozi med Carigradom in Bukarešto, je danes strmoglavilo na bolgarskih tleh blizu vasi Kimanlar iz višine 150 metrov. Na vso .srečo ni noben potnik ranjen.
Potnike so prepeljali z vlakom v Djurdjevo v Ponuiniji.
Vzrok nesreče jc bilo najbrž pomanjkanje bencina v motorju.
Naši izseljenci na Holandskem
Belgrad, 26. julija. 1. Semkaj je prispel odlični holandski duhovnik pater Timotej van Felsen iz Heerlena, ki je velik prijatelj in dobrotnik naših izseljencev v nizozemskem Limburgu, da intervenira za naše ljudi pri resornih ministrstvih. Danes je obiskal tudi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, katerim je pojasnil položaj naših izseljencev. Namignil je med drugim, da bi znala gospodarska kriza prisiliti holandsko vlado, da reducira inozemske delavce, med njimi tudi naše. Naše oblasti so mu obljubile, da bodo storile vse, kar je v njih močeh, da ne bi redukcija zadela naših izseljencev, ki veljajo kot najboljši inozemski delavci na Holandskem. G. van Felsen odpotuje še v Južne kraje, da obišče nekatere naše rudnike.
Venizelosovi sestanki
Belgrad, 26. julija. 1. Tukaj zanikajo vesti grških listov, da namerava Venizelos še to poletje obiskati predsednika turške republike. Na grškem poslaništvu pa zatrjujejo, da po vsebini uradnega komunikeja podpredsednika grške vlade, generala Gonalasa, grška vlada nima nobenih informacij o namerah predsednika vlade. Veruje se, da Venizelos pripravlja novo potovanje po bližnjem vzhodu in da hoče obiskati Kemala Pašo v letovišču v Jalovi, kamor bi prišel tudi Izmed Paša ter sovjetski poslanik v Ankari.
i i;u l
Maribor
□	Delavci zborujejo. V ponedeljek zvečer se je vršilo na verandi pivovarne Union zborovanje delavcev, nameščencev in stanovanjskih najemnikov. Shod je sklicala strokovna komisija ter je bila udeležba zelo številna. Govorniki so razpravljali o sedanjem gospodarskem in socijalnem stanju nameščencev in delavcev ter o nevzdržnosti položaja stanovanjskih najemnikov. V resoluciji so bile predlagane konkretne zahteve delavstva ter poudarjena potreba po zakonski zaščiti najemnikov.
□	Pritožbe najemnikov Schmiedererjevega posestva. Pritožbe radi pustošenja polj in vrtov v mestni okolici se neprestano množe. Najbolj tehtne vzroke za pritožbe pa imajo najemniki Schmiedererjevega posestva ob koncu Koroške ceste. Na tem posestvu se nahaja ob Dravi znano prosto kopališče, v katerem se dnevno koplje stotine kopalcev. Nekateri med temi so prava šiba božja za nad reko ležeče njive. Zlasti na krompir imajo piko, katerega si pečejo v grmovju ob reki. Baje se nahaja doli ob Dravi pravcata kuhinja s starim štedilnikom, katerega so si prinesli sem kopajoči se nepridipravi, ter si tu kuhajo, kar naplenijo na njivah. Najemniki njiv ob Dravi so sami reveži, ki si komaj odtrgajo od ust najemnino za borne njive, Prosijo, da bi se jim na kak način zaščitila njihova imovina pred nadležnimi gosti.
□	Bencina primanjkuje. Iz vrst avtomobili-stov se čuje, da je zmanjkalo v Mariboru nenadoma bencina. Črpalke, ki prodajajo bencin, so tako slabo založene, da se je bati v nekaj dneh
resnega pomanjkanja. Baje primanjkuje bencina tudi drugod in prodajalci ga dobe le s težavo v omejenih količinah.
□ Usoden sunek. V preteklem mesecu smo poročali o krvavi tragediji, ki se je odigrala 29. junija v Zgornji Polskavi. Štefan Žigert je izgubil svoje mlado življenje kot žrtev alkohola in izzivanja. Včeraj se je polskavska tragedija zaključila pred mariborskim okrožnim senatom, ki je sodil hlapca Maksa Welzerja kot glavnega krivca omenjenega zločina. Po opisu v obtožnici je bila vzrok dejanju ljubosumnost pokojnega Žigerta ter nagla jeza obtoženca. Maks Welzer je prišel usodnega dne z Marijo Štern, s katero sta služila pri istem gospodarju, na Sele pri Polskavi v vinotoč. Ko sta proti večeru odhajala, je prihitel za obema pokojni Štefan Žigert, že nekoliko vinjen, ter zavpil nad NVelzerjem »kaj pa imaš z mojo deklino« in ga hkrati zagrabil za roko. V istem trenutku se je pa že obtoženec zasukal nazaj ter udaril z odprtim nožem Žigerta v vrat. Zadel ga je v vratno žilo ter jo presekal, da je kri v curku brizgnila iz rane, Žigert je zaostal ter v nekaj trenutkih izkrvavel. Welzer je mirno nadaljeval pot, ne ve-doč, da za njegovim hrbtom ranjeni Žigert umira. Kakor je pozneje izjavil, je imel namen Žigerta »samo nekoliko pičiti«, ker je bil pokojni znan kot pretepač in rogovilei. Slučaj pa je bil, da je ostrina zadela na odvodno žilo ter je postal sunek smrten. Obsojen je bil na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic.
Kulturni obzornik
a——a———bh—
Kinematograf na Japonskem
Po poročilu poslaniškcga svetnika Klin-pci-a Sheba (Deutsche Filnizeitung, Munchen) posnemamo le-te vclezanimive podatke o filmskem življenju na Japonskem: Dan današnji je Japoncu film nekaj takšnega kakor opij; ni ga naroda, ki bi bolj norel za filmom kakor japonski. Izrazito zapadnjaška iznajdba kinematografske igre je na Japonskem stopila v najožje stike z elementi drame. Radi toga jc pristni japonski film korenito drugačen kot evropski ali umerikanski. Najuspešnejši ined vsemi filmi kar so jih zvrteli na Japonskem, .čučingura«, obravnava zgodbo sedem in štiridesetih oprod, ki so I. 1703 maščevali smrt svojega fevdalnega gospoda. Akoški plemič Asano udari s svojim mečem Kiro, nekega odličnejšega plemiča, ki ga je bil ponižal in raežalil. Za to žalitev g« obsodi vlada, da mora storiti hurakiri. Pogumno ustreže povelju. Njegovi oprode ((po številu jih je 47) se porazgubijo ]K> raznih krajinah carstva. Prej pu polože prisego, da bodo maščevali svojega gospoda V neki viharni noči se vsi oprode se^ianejo na dogovorjenem mestu: po vinakcua sue^u uredo proli povragovam gradu. Napadejo roparsko gnezdo; Kirovi vojščaki, ki bmaijo, prilezejo. dasi je njih število mnogo vetje. Lz tajne sobane, kamor se je bil skril, priviaoejo Kiro ven. Dado mu priiožno*!, d« se« častno konča, a leta zgrozi smrti in noče položiti roke nase. Nato akrbi»o odrežejo njegovo glavo od telesa ter jo umfjejo ▼ tempeljskem vodnjaku. KaJvor se spodobi, zapro v»«h 47 oprod tetr jim
zapovedo, naj store harakiri. Hladnokrvno se spravijo s sveta — z najbolj izbrano skrbnostjo. In njih zgledno početju živi dalje za vse čase v japonskem slovstvu in v njih drami. — Posebnosti japonskega filma so: I. Brez »sex ap-peala«, zato p« imajo ognjevito bojno dejanje! 2. Zgoraj opisani vzorce sc v japonski historični (filmski) drami vedno ponavlja. — Krvi preliva,j« kar se da. Prizori poseibno surovo narave so mnogo čez mero raztegnjeni. Večina Japoncev — razen po velemestih — mnogo bolj ljubi take krvave grozotne drame nego iinportirane filme in pa na Japonskem narejene melodrame. — 3. Dočim zahtevajo Evropejci le preprosto zabavo in čim manj duševnega nupora, se Japonci navdušujejo ob zapletenih situacijah ter ljubijo zastrte namige in nadaljevanja, ki nudijo možnost različnih tolmačenj. — 4. Japonci hodijo v kino bolj kakor drugi narodi zato, da sc pošteno i 7. joka jo. — 5. Stroga je cenzura glede na napade na vladarsko hišo. na radikalizem iu na nenravnost. — 6. Poljubljanje je bilo tinta oblika nenravnosti, ki so najbolj zoper njo nastopali. — 7 Ko so pred tridesetimi leti vpeljali na Japonskem film, so imeli prvi filmi tujejezične napise in besedila, ki so bila — z redkimi izjemami — Japoncem docela nerazumljiva. Tako je nastala navada, da stoji v vseh japonskih kinematografih še danes zraven platna spreten govornik, ki tolmači dejanje filma od začetka do kraja. V točni časovni skladnosti a prikazanimi slikami polagajo govorniki glavnim igravcem besede na jezik, spreminjajo svoj glas in vlečejo glcdavce zmerom za seboj v jok ali v smeli.^ Privlačna moč japonskega kinematografa zavisi zmeraj prav toliko od priljubljenosti govornika kolikor od razporeda. — 8. Sleherna japonska šola,
ki da kaj nase, ima svoj klub za proučevanje filmu. Vrhu tega je mnogo društev in krožkov, ki se bavijo izključno s študijem filma, zlasti jih poseča mladina. — Produkcija: 1931 so japonske filmske družbe izgotovile pre-cej čez 700 igravnih filmov (USA ca. 600, Nemčija ca. 250 filmov!) Dasi jc v japonsko filmsko industrijo investiran kapital znatno manjši od onega, ki jc n. pr. investiran v amerikanski filmski produkciji, je vendar število produ-ciranih filmov naravnost ogromno. — V »Dio Katholischen M iis s ion en« (M. Gladbaeh) piše P. K. Reiff S. J. o japonskem mučeniškem filmu »26 svetnikov Japonske«: Tale film jc napravila »Nikatsu-Kaiša«, japonska »Ufn« pod tehničpim vodstvom gospoda Hirajama, enega izmed potomcev onih starili nagasaških kristjanov, ki so kljub 300 letnemu preganjanju, brez duhovnikov in zakramentov, ostali zvesti svoji veri. — Predmet filmskega dejanja je prvo mučeništvo i/. 1. 15%. V tistem času so bili potisnili mikada v ulogo senčnega vladarja. Oblast je bila v rokah vojaškega diktatorja Hidejošija, ki spočetka ni bil nenaklonjen krščanstvu, potom pa jo izgnal iz dežele vse misijonar je, ki so bili tedaj sami jezuiti. Oznn-njcvnvci vere so sc odstranili iz prestolnice, na tihem so pa po deželi razširjali med ljudstvom^ Evangelij. L. 1593 so dospeli španski frančiškani na Japonsko. Ilidejoši se ni drznil prepovedati menihom, ki so bili prišli t spremstvu filipinskega poslanika, vstop v deželo, pač pa jim je zaibranil javno pridigovanje. V drugih mestih pa jim ni branil zidati cerkve in pridobivati vernike. Nekega dne se je neka španska ladja na japonski obali zlomila. Španci so grozili Japoncem, ki so se hoteli polastiti brona, da jih bo zadela jeza njih kralja, kateremu je pol rreta podložnega. Nekdanja ili-
dejoši jeva nezaupljivost se pri tej priložnosti spet prebudi; izda ukaz, naj se vsi Evropejci polove. Pri skupni molitvi v cerkvah napadejo misijonarje in jih tirajo v ječo. Od povsodi prihitijo kristjani, ki hočejo umreti s svojimi duhovniki. Na lojtrenicah odpeljejo jetnike v prestolnico, kjer se razglasi obsodba: smrt na križu. Iz Ozake jih prepeljejo z ladjo v Nagasaki, kjer um r jejo za Kristu, pojoč »Laudate pueri« in »Te Deum«... — Film, ki so ga igrali poganski igralci, zasluži po vsej pravici naslov kulturnega filma. Prekrasni pokrajinski posnetki razodevajo rajsko lepoto dežele. S tehničnega vidika so zlasti uspeli prizori iz potresa in iz križanja. Vsi dnevniki so so film zelo laskavo ocenili. V oktobru 1931 sc jo vprizarjal film teden dni vsak dan po štirikrat v štirih največjih kino-glediščih Toki ja iu vsako predstavo je posetilo ogromno ljudstva. Nato so predvajali film v kino-gle-diščili drugega reda še tri tedne, naposled pa v provinci, povsod z izvrstnim uspehom. Film nameravajo predvajati tudi v Evropi.
Kitajki film. — Na Kitujskem prevladuje amerikanski film; z. late r no magico teče spo-redno z angleškim besedilom tudi Kitajsko. — Kitajska filmsika industrija je še v povojih. Kitujski filmi se ponajveč naslanjajo ua staro-znane kitajske romane. Tehničnih vrlin nimajo. Ker gojijo zlasti splošno znane motive, so zelo popularni. Po večini jih predvajajo v kinematografih drugega reda /a mol denar skromnemu občinstvu. — Prav v zstdnjcuu čoau je kitajska vlada ustanovila osrednji odbor nn vzgojno in poučne filme, ki zdaj šele sestavlja seznam filmov te vrste, ki jih na Kitajakein že imajo, potem nameravajo »četi izgotavljatl v večjem obsegu umetniško pomembne izvtrne kitajske filme.
Dnevna kronika
Koledar
Sred«, 27. julija: Rudolf in tovariši, nvu-čcnei,
Osebne vesti
ss Ix belgrajskega zepora se je včeraj vrnil kranjski župnik g. M. Š k e r b e c,
Novi grobovi
-f Nagla smrt. h Most pri Žirovnici poročajo 25. julija; Prod občinsko pisarno so dobili davi ležati mrtvega Janeza Reva. Njegovi domači sodijo, da ga je zadela srčna kap. Bil je 34 let star in je bolehal za srčno hapnko. Pokoj njegovi duši, domačim naše sožalje!
+ V Šm a rt ne m pri Litiji jo po daljšem bo-lelian ju umrla gu. Fr. Morschner, žena pred leti umrlega davčnega nad upravitelja m cestarskega svetnika v p. Ker dalj časa že ni bila popolnoma pri sebi, je bil revi postavljen skrbnik. Govore, da je zapustila precej denarja, pri njej pa niso našli ne oporoke, ne denarja. Pokopana je bila 26 t. m. na šroarsko pokopališče. N. v m. p.
Os tale vestt
—	Javna zahvala. »Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje za točno, brez vsakega odbitka izplačano zavarovalnino »Cerkve na gori Oljki«. »Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani vsem in vsakomur kar najtopleje priporoča — Župni urad na Polzeli, dne 24. julija 1932.
—	Avtobusni izleti Zveze za tujski promet (»Putnik«) v času od 27. t. m. do 3. avgusta so naslednji: sreda 27. t. rti. na Jezersko za Din 59, četrtek 28. t. m. v Logarsko dolino Din 125 (s prehrano) v eno smer Din 70, v petek, dno 29. t. m. Škof j a Loka—Visoko—Žiri—Vrhnika — Ljubljana, Din 65; v soboto 30. t. m. poldnevni izlet do izvira Krke, Din 75; dvodnevni izlet brez oskrbe v Logarsko dolino, Din 105; dvodnevni z oskrbo na morje v Bakar, Din 240; v nedeljo, dne 31. t. m. v Logarsko dolino, Din 125 (s prehrano); v Kranjsko goro in na Vršič (s prehrano) Din 150; v ponedeljek, dne 1. avgusta Županova jama Din 39; v torek 2. avgusta na Ljubelj, Din 59; v sredo 3. avgusta na Jezersko, Din 50. Vozovnice se dobe samo v predprodaji pri »Putnlku« na Dunajski cesti 1. Prijave sprejema tudi podružnica v hotelu ^Metropol«. Odhod za poldnevne izlete je redno ob 13, celodnevne ob 4.45 zjutraj z dvorišča pri »Figovcu«.
—	Kongres Jugoslov. zdravn. društva bo letos v Vmjački banji in sicer od 25. do 27. septembra. Na predvečer (24. sept.) bo prijateljski sestanek.. Na kongresu so bodo obravnavale sledeče teme: Reforme medicinskega pouka. Zdravljenje našega naroda v kopališčih in 7/Iravilna vrednost naših kopališč. Ekonomska organizacija jugoslov. zdravnikov. _ Poleg tega bodo še proste teme. Predavatelji naj se javijo na naslov: Jugosl. Lek. Društvo Belgrad, Poštanska pregrada 310. Za kongres je na-prošen popust na železnicah za % cene. Radi aktualnosti problemov je potrebno, da bi bilo prisot-
""fflrTcim veT zdravnikov, posebno še onih iz kopališč (Rog. Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško, Dol. Toplice etc.).
—	Avtobusna nexgoda brez nesreče. V ponedeljek 35. julija kmalu po 12 bi se bila skoraj pripetila večja avtobusna nesreča. Avtobusu št. 5 avto-prometne družbe »Bistra«, ki vozi med Ljubljano in Kamnikom, se je malo za Aleševo gostilno na Jezici prelomila os zadnjih dvokoles, dasi avtobus ni bil niti preobtežen niti ni vozil prehitro. Nekoliko jo gotovo kriva Dunajska cesta, ki je zlasti skozi vas Jezico in dalje proti Trzinu zelo jamasta ter sploh v kaj slabem stanju, tako da se vozniki vseh vrst nad tem zelo pritožujejo. Pokvarjeni voz je izdelala turinska tvrdka E. Garavini in je napravil doslej okrog 25.000 km vožnje. V njem je bilo prostora za 22 oseb. Potnikom se ni zgodilo nič, razen da so se nekoliko ustrašili. Iz Ljubljane je prišel ponje takoj drugi avtobus iste tvrdke, ki jih je po četrturni zamudi odpeljal dalje proti Kamniku, dočim so poškodovani aviobus popoldne popravili kar na cesti.
—	Ljubljanica osmraja celo Savo. Iz Litije. — Zadnjo nedeljo so bili številni kopalci r Savi neprijetno presenečeni, ko so ugotovili, da iz vode udarja neprijeten smrad. Po daljšem ugibanj u so ugotovili, da to ne more biti aiič drugega, kakor da so v Ljubljani v nedeljo izpustili strugo Ljubljanice in s tem izpustili v Savo ogromne množine gnojnice, ki so je tam tedne in tedne zbirala. Ker pa tudi litijski nos ne prenaša rad smradu, so kopalci prav hitro izginili iz hladne savske vode nn suho. Ko bodo v prihodnje Ljubljanico zopet izpustili, bi prosili, da to oblast kratko po ča«o-pisih javi, da se vemo kopalci ravnati. (To se dogaja vsako nedeljo. Ured.).
—	Razpisana je služba pogodbenega poštarja
v Prečni pri Novem mestu (IV-3). Jamčevina 600 Din. Redni letni prejemki 8300 Din. Razpisana je enaka služba v Št. Rupertu pri Mokronogu (II-4). Jamčevina 1500 Din, redni letni prejemki 18.800 Din, izredni letni prejemki za brzojav 360 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko ravnateljstvo v Ljubljani do 15. avgusta 1932,
DAJ slado DAM led.
—	Vitndalizem v naših jamah. Prejeli smo: Niti one lepote našega psdzemskega sveta, ki jih brani globok navpičen dohod, niso več vame. Skupina ljudi, ki tacnda v brezposelnosti niso našli drugega zaslužita, se je spustila v Lukančevo brezno nad Vrhniko in ga opustošila. Nalomljene kapnike so odpeljali na Vrhniko in jih prodajali tamkajšnjim Iržanom. Bila je prava trgovina na debelo. Prav za prav ne smemo zameriti storilcem, ki so si hoteli pomagati, zameriti pa moramo premožnim kupcem, ki bi bili lahko na drug način prispevali k omejitvi brezposelnosti. Oboji so prisil v navskrižje z zakonom o zaščiti prirode, na katerega si dovoljujemo opozoriti. Morda bo strah pred zakonom pomagal, če že ljubezen do prirode ne čuva lepot naše zemlje. Kupcem pa še to: kapniiu so bili lepi, dokler so stali na svojem prvotnem mestu v jami — v vaši hiši pa imate zdaj kamen,
ki ni prav nič lep.
—	Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Založila Jugoslovanska knjigarno v Ljubljani. Cena vezrni knjigi 75 Din, nevezani 60 Din. Knjiga nudi veliko nasvetov, kako in kaj uporabljati zdravilna sredstva, ki nam jih nudi Stvarnik v naravi, la sredstva so predvsem: skrivnostna moč domačin rastlin, voda, zemlja, zrak, sonce ter zmerno življenje. Seveda moraš pri resnem obolenju takoj poklicati zdravnika. Knjiga ima pridejano posebno knjižico, ki vsebuje slike zdravilnih rastlin v naravnih barvah. Priporočamo še knjižico »Naša zdravilna zelišča«, ki je izšla tudi v založbi Jugoslovanske knjigarne in velja 8 Din._______
^"Urejena prebava in zdrava kri se
doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josei«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz: Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje želod ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: »Naši gostje — kako jim strežemo«, ki jo je soisala S. Deodata Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 63 strani besedila, 66 slik. Cena vezani knjigi je 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v sjo-vensld literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejajo v domačem krogu in med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavno-etih (čajanke, banketi itd.). Knjiga je razdeljena v dva dela: a) v splošni in b) v posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeli o obednici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi in krašenju miz; poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — V posebnem delu obravnava pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize, strežba pri zajtrku, pri mali južini (malici, predjužniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu, o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—	Poskušati je najbolje. Več kot šest milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo Clilorodont zobno našlo, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8—.
—	»Franz-Joscf« grenčica povzroča prosto krojenje krvi.
m
Naša zadnja notica o novem vinskem zakonu
je naletela na hud odpor, dasi ni bila tako hudo mišljena. Vaš dopisnik izjavlja, da dotičnega članka ni pisal domač^ g. župnik, in smatra za nesramno žalitev že v fari znano kleveto, ki je padla z ozirom na zadnji dopis. Haložani in sploh vsa Sv. Vidska fara dolguje g. žuoniku mnogo hvaležnosti, ker jim je oskrbel vinskih kupcev, pa tudi v drugih ozirih, saj jim je tako lepo uredil župnijo. Drugič torej več previdnosti,
Celje
DR. A, B.:
S pola k Reziki v Rovie
Že leta 1926 je zaslovelo ime Terezije, takrat 28 letne hčere krojača in kmetiča Neumanna v K o n"n e r s r e u t h u preko mej tega kmetskega trga in okraja VCataassena, ki je mejno ozemlje med Bavarsko, Saksonsko in Češko, na prehodnem hribovju med Češkim lesom in Smreči-nami (Tichlelgebirge). Raznesel sc je glas o njenem nenavadnem ozdravljenju in o vidnih znamenjih, ki so se pojavila na njenem telesu in o skrivnostnih zamaknjenjih, ki da je v njih neposredno doživljala svetopisemske dogodke. V velikih trumah, včasih kar na tisoče dnevno, so vreli ljudje k njej iz Nemčije, Češkoslovaške, Švice, Francije in celo iz Amerike. Ne samo domači listi so poročali 6 izrednih pojavih v Konners-reuthu, ampak tudi veliki listi svetovnega pomena so pošiljali svoje poročevalce in opazovalce; da so mogli tešiti vsesplošno zanimanje za neverjetne dogodivščine. O Tereziji so začele izhajati knjižice in debele knjige, ki so jih pisali o nji pri-prosti in učeni očividci, med njimi bogoslovci, modroslovci in zdravniki, ki so na podlagi lastnih opazovanj pojave opisovali in ocenjevali, vsak po svoje razlagali, nekateri v nebo povzdigovali, drugi pa v nič devali.
Vsa ta poročila sem zasledoval tako bolj neverno, a ko sem lela 1929 prebral knjigo nekega nemškega zdravnika," ki ni katoličan in menda niti veren protestant nc, me je zamikalo, da bi si sam ogledal od blizu skrivnostno zadevo. Takrat nisem dobil dovoljenja od pristojnega ordi-nariata v Regensburgu, ker ie ta kot cerkvena oblast za nekaj časa zaustavil obiskovanje Terezije Neumannove,
* Dr. Med. W. Krflner, Das Riitsel von Kon-nersrcuth. Munchen 1927. Verlag der Aerztlihen Rundschau.
& Kolesarski tatovi pridno na poslu. Te dni jo neki neznani tat ukradel mesarju Ferdinandu Dečnuinu iz Celja izpred slaščičarne Muntel v Gosposki ulici dobro ohranjeno moško kolo, vredno 1500 Din. Kolo je znamke Kosmos. — Naslednji dan pa je bilo ukradeno v dopoldanskih urah moško kolo iz veže davčne uprave v Cankarjevi ulici. Kolo je že starejše, črno pleskano znamke Steyr. Policija ponovno opozarja kolesarje, naj ne puščajo koles na cesti brez nadzorstva. Obenem pa svari pred nakupom.
& Konj se je »plašil. Te dni je peljal dninar Vovk Franc iz Ponikve ob južni železnici in njegova žena Nežika svojega sinčka v bolnišnico v Celje. Vozili so se z vozom. V bližini Št. Jurija ob južni železnici se je nenadoma splašil konj in zdivjal po cesti. Voz se je prevrnil in vsi trije so padli na cesto. Vovkova žena si je pri padcu prebila lobanjo, sinček in oče pa sta dobila lažje poškodbe na glavi in po telesu. Vse tri so pripeljali v bolnišnico, kjer so očeta po zdravniškem pregledu in prvi pomoči izpustili domov, mater iu pa sinčka pa so obdržali v bolnišnici.
Šoštanj
Neutešena želja mi ni dala več miru, zlasti ker so se kopičila poročila o novih znamenjih in izrednih pojavih na Tereziji. A pretekla so še tri leta, preden se mi je tako po sreči naključilo, da sem mogel na tako pot, ki treba zanjo nekaj časa in še več denarja.
Za bivanje v Konnersrouthu sem si po daljšem razmišljanju določil tiste dni okoli 1. julija, praznika sv. Rešnje Krvi, ko je bilo po vseh poročilih sodeč pričakovati, da se na Tereziji pokažejo znamenja in druge izrednosti. Ponovno sem prebral vse dostopne mi spise o tej zadevi, pre-skrbel si priporočilno pismo in odpotoval 28. junija proti znamenitim Rovtam.
Lep je bil tisti dan in zelo vroč. Malokdaj sem na tej, že od prej dobro znani poti mogel uživati prirodne krasote v toliki meri; po vseh dolinah je vrvelo veselo življenje — košenje in spravljanje obilnega sena, okopavanje gomoljk in sadik po njivah; gore pa, naše domače in sosednje in dalj-nje so se kopale vse po vrsti v poletnem solncu. Kamniške in Karavanke in triglavsko pogorje, potem Obir in Dobrač, za njimi Visoke Ture in naposled vrhovi Kamenitega morja, Carskega gorovja in drugih tirolskih velikanov. V Schwarzach-St. Veitu sem namreč prestopil na dunajsko-tirol-ski vlak. Na tej progi se že začenja električni pogon, ki je silno prijeten v primeri s parnostrojnim (da ne rečem hlaponskim), brez dima in smradu
gre, brez sopihanja in ropota, zdi se, da lažje in itreje. V Worglu sem zopet prestopil in krenil proti Kufsteinu, Dasi se je že večerilo, je bilo v dolini Juna vroče bolj ko doslej.
Kufstein je sam na sebi izredno lep po legi, obliki in divnem gorskem okvirju, znamenit je kot letovišče in izhodišče za ture in zimski šport. Pri ljubih mi sorodnikih sem se vstavil, da jih pozdravim i« pri njih prenočim. Ogledal sem si v večernem mraku njihov vrt in na svoje presenečenje ugotovii, da |e rastlinje na pobočju severnih Alp malo različno od našega na jugu in da ie razvojno stanje le malo za našim,
Praznik nove sv. maše je bil za šmihelsko župnijo minulo nedeljo, 24, julija. Komaj dve leti je minilo, kar je zadnjikrat naš župljan zapel novo-mašniško glorijo, v nedeljo pa so zopet zagrmeli možnarji in dali poudarka slovesnosti nove maše, ki jo je daroval g. Stanko T r o b i n a. Ljudstvo se je iz domala cele šaleške doline zgrnilo k naši fari in prostor med Slomškovim domom, cerkvijo in župniščem, kjer se je na proslem vršila služba božja, docela napolnilo. Ob 10 je prispel od domačo hiše primicijantov sprevod; dolg je bil. Poleg družic, bogoslovcev in svatovščine se ga je udeležila tudi Marijina družba, v sredi družmirske vasi pa ga je pri slavoloku pričakala množica faranov in ga nato spremljala k cerkvi. Pred sv. mašo je imel pridigo g. Jože Bezjak, znani iu zasluženi župnik v Žrečah pri Konjicah, ki je v krepkih in globokih besedah prikazal duhovnika, ki je izšel iz ljudstva, zanj dela in se zanj žrvtuje. Pri sv. maši sta_ g. novomašniku asistirala njegova tovariša semeniška duhovnika g. Uranjek iz Zgornje Ponikve in g. Mihelič iz Sv. Antona v Slov. goricah. — Besedam in željam pridigarjevim se pridružujemo tudi mi: naj bo blagoslovljena svečeniška pot g. Stanka Trobine 1
Mala Nedelia
V	ponedeljek 25. julija smo imeli žalosten pogreb petletnega otroka, ki ga je njegov lastni oče v duševni zmedenosti ubil s tem, da ga je metal po sobi. Revček je imel zdrobljeno glavico in strte roke in noge. Mali mučenik je v dveh urah po dejanju umrl. Dogodek je pretresel vse.
V	soboto 23. julija nas je obiskala prvič letos — upajmo, da zadnjič — ledena šiba v podobi goste in kakor lešnik debele toče. Več občin je hudo prizadetih, škoda se predvsem in najbolj pozna v vinogradih, kjer je lelina tako lepo kazala, da je bilo veselje pogledati po goricah. Bog nam prizanesil
Še hujšo kol pri nas je divjala toča v sosednji župniji Sv. Tomaža. Toča jo bila tako silovita, da je uničila vse. Od koruze na primer šlrle v zrak le gola stebla.
Lepo število otrok iz Trbovelj je prišlo k nam na počitnice, da bi se okrepili v svežem zraku in pri dobri hrani. Večina se je hitro privadila novim razmeram, nekaterim pa se toži po mamici in ateku.
Preteklo nedeljo popoldne je »gorela« naša »piirga« in sicer čisto po programu. Zato so jo prišla »gasit« razna sosednja gasilska društva. »Ogen.i< je bil kajpada kmalu pogašen. Bog nas varuj, da bi bilo treba kdaj v resnici gasitil
Železniki
Loho
Vojaški nabori bodo danes 27. julija in jutri 28. julija 1932, in sicer bodo danes na vrsti okoliške občine Stara Loka in Zminee in Sora, jutri pa mestna občinu fekofja Loka. Od fantov pričakujemo vedenja, kot se spodobi za poštene slovenske fante!
Prvi razred na naši državni meščanski šoli je zagotovljen. Zadnjič smo izrazili bojazen, da radi premajhnega števila (10) priglašencev sploh ne bo mogoče začeti šole. Sedaj je ta bojazen izginila, ker se je še med tednom vpisalo nanovo 20 dečkov in deklic; tako bo štel prvi razred 36 učencev. Začetek meščanske šole v jeseni je torej gotov. — Ali se bo pa preselila tudi narodna šola že s 1. septembrom v novo poslopje, Se ni gotovo. Da bo bolj slovesno, se bo morda šele s 1. decembrom 1932.
Ponesrečil so jc g. Režen Gregor, p. d. Sifonar s Spodnjega trga, ko je padel tam pri električni centrali v Vincarjih. Precej se je potolkel na gla-' vi. Ker je k poškodbam pritegnila še pljučnica in , ima bolnik že mnogo let, je nevarnost precejšnja. Želimo mu, da bi skoraj okreval.
V »Slovencu smo že pred časom povedali na* šini izseljencem žirom domovine, kako pridno se pripravljamo na slovesnost nove sv. maše. in res. Ta dan bo ostal vsem domačinom dolga leta v najlepšem spominu. Pri nas so nove maše bolj redke, zalo pa smo napeli vse sile, da ta dogodek proslavimo kolikor mogoče slovesno. Ogromni mlaji, ki so značilni za Železnike, lepo okrašena cerkev iu že teden dni slovesno razpoloženje cele župnijo jo vnaprej kazalo vesel dogodek, ki se je bližal. Novomašniku frančiškanu p. Klemenu Šmi-du smo pri njegovem prihodu napravili slovesen sprejem, na predvečer nove maše pa prisrčno podoknico. Celo možnarji so se parkrat oglasili, pa so morali kasneje na veliko žalost streljavcev umolkniti. Na dan nove sv. maše jc bila naša obširna cerkev nabito polna. Lepa slovesnost je napravila globok vtis na celo župnijo in prav gotovo doprinesla svoj delež k notranji preroditvi žup-ljauov.
Pretekli torek smo imeli vsakoletno pobožnost pri Sv. Križu. Običajno jo to romanje na dan sv. Roka, letos smo pa imeli že preje, ker bo takrat župnijsko romanje k Mariji Pomočnici na Brezje. Sv. maše so je udeležilo izredno veliko število župljanov. Ker je bilo krasno vreme, je velik del ljudi še mimogrede obiskal sv. Lucijo v Draž-gošah.
Zadnjo nedeljo smo obhajali Frančiškovo nedeljo. Za to priliko smo cerkev sv. Frančiška lepo okrasili. Pridigovnl jo g. Plvk, sv. mašo pa jo daroval g. Vrhunc.
Na Veliki Šmaren imamo, kakor smo že omenili, romanje na Brezje. Ker so težki časi bomo napravili pot čez Sv. Jedert, Janinik in Kropo p oš na Brezje iu se vračamo na dan sv. Roka zopet isto pot nazaj. Kakor čujemo bo šlo vse staro in mlado.
Te dni imamo pri nas prvič nabore. Vsa leta so morali hoditi fantje na nabor v čikofjo Loko, letos pa so tudi v Železnikih iu sicer za vso Selško dolino. Komisija posluje v hiši g. Pavlela Tavčarja.
Vsakoletnih obiskov domačinov imamo letos bolj malo. Težke gospodarsko razmere onemogočajo večini rojakov, da obiščejo svoj rojstni kraj. Pač pa imamo letos v svoji sredi Amerikanea g. dekana Ranta in g. župnika Vrhunca. Prihodnji teden se gospoda zopet vračata v svoje dušnopa-stirske »revirje«. Spremljala jih bo naša prisrčna želja po skorajšnjem svidenju.
Radio
frogrami Radto-Liublfana»
Sreda, 27. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čns, plošče, borza —■ 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Nasveti za domači vrt (g. Ilumok) 19.30 Literarna ura: Književni načrt za prihodnje leto (Silvester škerlj) — 20.00 So-lospevi ge. Josipine Sivec — 20.30 Samospevi g. Jože Likoviča — 2L00 Prenos plesno godbo iz hotela Toplice na Bledu — 22.00 Čas, poročila
—	22.15 Salonski kvintet.
Četrtek, 28. julija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevno vesti — 13,(X) Čas, ploščo, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.00 Sliko i/, naravo: Ledeni svat zu ozarami. Plahi junak (g. Hcrfort)
—	19.3» Zabavno čtivo — 20.IH) Plošče — 20.3» Orgelski koncert prof. Matija Tomcn — 21.15 Pevski koncert gdč. Kise Karlov,ie. članice »Splitskog ikazulišnoig društvu« — 22.IK) Magistrov šramel k\artct — 22.45 Čas, poročilu.
Drugi programi i
Četrtek, 28. julija:
Zagreb: 20.30 Ljubljana — 22.40 Ploišče. — Mileno: 20.30 sBoris Godunov«, opera. — Stutl-gart: 21.00 Frnnkfurt — 21.45 Frnnkfurt — 22.45 Nočni koncert. — Toulouse 21.00 Večerni koncert — 23.00 Popevke — 25.30 Klasična simfonična glasba — 0.05 Angleška glasbu. — Berlin: 20.20 Violinska g!u«bu, plesna glasba. — Beograd-: 22.30 'Prenos godbo iz Park-hotela na Bledu. — Rim: 20.45 Pester koncert. — Beromii-sler: 20.00 Pesmi — 21.45 Italijanska narodna glasba — 22.30 Poročila z medna rodnega šahovskega turnirja. — Lungenberg: 20.00 Valčkov večer — 21.00 »Komcdijantinja«, igra — 21.45 »Ginnni Schicchi«, opereta — 22.45 Nočna glasba. — Praga: 21.00 Violinski koncert — 21.30 Planinski koncert — 22.20 Prenos zvočnega filma. — Dunaj: 20.30 Reportaža — 21.00 Simfonični koncert — 22.35 Plesna glasbu. — Budapcst: 21.00 Večerni koncert -- 22.00 Kvartet, lahka glasba.
AH sle že poravnali naročnino?
Lep je bil tisti večer in dolg. Vesela je bila gospodarjeva tri in osemdesetletna mamka, Slovenka iz beljaške okolice, ki si je po žestdeset-letnem bivanju v Tirolih ohranila od svojega slovenstva še Očenaš in pa otročje veselje, da vidi človeka iz svoje daljne domovine.
Drugi dan, bil je praznik, sem bil pri veliki orkestralni maši v veliki gotski cerkvi, Prostorna cerkev je bila polna, dasi jc tam veliko maš prej in slej, ženstvo je odeto v svojo starinsko, a okusno narodno nošo, »po modi« niso oblečena niti meščanska dekleta. Po maši sem se poslovil in sedel na bavarski vlak, ki me je zanesel proti prestolnici.
Enolična je tista pokrajina, gornjebavarska planota; v primeri z alpskimi slikovitimi selišči so vaške in mestne zgradbe tako puste in vsakdanje, tudi noiša ljudi, mož in žena, brezznačilna, kakor povsod po ravninah, kakor si je kamenje v rečnem produ, zaneseno iz daljnih gora, po obliki čisto podobno.
Navzlic nezanimivemu razgledu in precej občutni soparici — solnce je pripekalo močno, na daljnem zahodu je bilo nebo črno — mi ni bilo ne dolgočasno ne preveč neprijetno. Prebiral sem popise tistih krajev in pa najnovejša poročila, zanimala me je prav posebej borba bavarske z osrednjo vlado v Berlinu, borba namreč za samostojnost in pravico samoodločevanja v svojih notranjih zadevah je prikipela tiste dni de viška, ko so odgovorni člani bavarske vlade izjavili vsemu svetu, da so in ostanejo tako dobri Nemci kakor so Prusi, a da si v Bavarski ne dajo ukazovati od nikogar,
Vendar sem nestrpno čakal, da dospemo v Monakovo, ker sta se začela oglašati v meni žeja in lakota. Tudi na večjih postajah, kakor sta Rosenheim in Grafina, ni dana prilika, da bi se človek okrepčal, nikjer ni, kakor pri nas, kolib z jesivinami in sadjem ali točilnic, celo piva ne nudijo, niti pitne vode ni razpolago. Tako se lepo vadiš v potrpljenju in varčevanju, sem si mislili
a v Monakovem si privoščiš, kar li gre na poli in na tak prazniki
Račun brez krčmarja! Prispevši okoli ene popoldne na glavni kolodvor v Monakovem sem zvedel, da je pravkar odkuril proti severu vlak, ki ima tudi gostilniški voz in da odrine čez dobre četrt ure drugi, navadni vlak brez te udobnosti, s kasnejšo zvezo bi pa ne prišel več istega dne do namembne postaje. Hitro sem poiskal v ogromni veži prav na drugem koncu hodnik, menda št. 28 in daleč tam zunaj je stal moj vlak, Dobivši v njem prostor, sem gledal in poizvedoval, kako bi si mogel »dušo privezati«. Na hodniku je stal voziček z »ledom« (menda sladoledom), ki ga je možiček razdajal v okusnih škatljicah, poštama deklina je nosila mimo voz kožaro z nekim zdravilnim prepcčencem, mlajše dekle je prodajalo časopise. Meni se je hotelo poštenega prigrizku in poštene pijače ali vode, za vse to so mi kazali v oddaljeno kolodvorsko gostilno. Nisem se upal tako daleč, kupil sem nekaj branja in se odpeljal, požirajoč suho slino in poteč se, kakor nc še letos.
Ko je prišel vlak v tek, je zavladala v vozu znosna toplina, ker smo držali odprta vsa okna. Neposredna okolica Monakova je divna, na razdaljo pet ali več kilometrov so majhne in prilli-kavske, lično izdelane hišice sredi majhnih, skrbno gojenih vrtičkov, polnih cvetlic in zelenjav, pa tudi med sadnim ali lepotičnim drevjem. Nobena preproga ne more biti pestrejša od monakovske okolicel Nadalje smo se vozili mimo vzornih vrtov, za njimi so se vrstili deloma že pokošeni travniki, bujna polja, velikanske njive z modrocveto-čim krompirjem. Sama ravnina, rodovitna in vzorno obdelana. Stari Freising stoji na griču, nižjem od ljubljanskega Gradu, pa zopet sama ravnina, preprežena z lepimi, ponajveč zasmoljenimi cestami. Vasi so snažne, odprtih gnojišč ni opaziti. Prešli smo Landshul, ko »e je začelo nebo mre-n i li, ob štinh popo.c. r.c, ko smo prispeli v Rez na (Regensburg), je 1>ilo enakomerno temno.
fr* VM VI FOOD ONI V
L RE STAUR ANT I
8ERNARR MACFADDEN FOUNOATiON
Kriza in telefoniranje
V zadnjem letu je odpovedalo v Budimpešti j 4532 naročnikov telefon. Med temi je bilo 816 trgovcev in 406 industrijcev. 227 telefonov so odpovedale delniške družbe, 109 veletrgovci, 303 razni ravnatelji. 121 advokati, 89 zdravniki, 100 razne iiicnzc iu 30 kavarne.
Podfemcljska želemlea za tovorni promet. V Londonu imajo posebno omrežje- podzo-noijsk* železnico. ki je namenjena samo za tovorni promet. Vsi vlaki na tej železnici obratujejo avtomatični ,n lokomotive nimajo nobenega strojevodje. Povprečno vsak dan prevoz jo nu teh vlakih 29.000 poštnih
paketov-
;>Očka, zunaj sloji reven mož in ves čas kriči. Ali mn smem dati dinar?«
Si že priden fant, pravi oče in da sinku dinar. Kaj pa vpije revež?«
-Mulinov sladoled — dvojna porcija — en dinar1«
Nočni čuvaj: -.Proeira, pokličite me jutri zjutraj sedmih*
V boju z meglo
Danainji moderni prometni tehniki se uspešno postavlja po robu ena sama velika in nevarna ovira — megla. Na vsem svetu povzročijo nad polovico letalskih in zrakoplovnih nesreč, motenj v zračnem prometu in zvezah megle in oblaki. Svetovni prekoinorski promet je po statistiki zaznamoval samo v mesecih od januarja do novembra v letu 1931 23 potopljenih ladij z 41.000 tonami, ki so bile uničene vse samo radi megle. Megla je povzročila, da so ali ladje trčile ali pa nasedle na čeri. V tej statistiki so vštete le v resnici izgubljene in potopljene ladje. Vse druge manjše nezgode, kakor poškodbe in zamude v prometnih zvezah, pa statistika ne omenja.
Megla je največji sovražnik morskega prometa v morskih ožinah, rečnih izlivih in na podobnih krajih, kjer je živahen promet in kjer so nerodne plovne razmere. Letalom pa nagaja megla zlasti pri pristajanju. Zelo važno bi bilo, če bi se v zračnem prometu mogla stalno z vremensko napovedjo dajati tudi napoved megle ter se poleg tega našel način, ki bi razpršil meglo, pa najsi tudi na majhnem prostoru.
Že delj časa se znanstveniki bavijo s poskusi, kako bi se dala megla, če že ne popolnoma odstraniti, pa vsaj močno razredčiti. Če so hoteli to doseči, pa so morali najprej ugotoviti vse bistvene fizikalne lastnosti megle. Treba je bilo določili velikost in širino v megli razpršenih najmanjših vodnih kapljic. Izračunati je bilo treba električne naboje teh kapljic in določiti najmanjše zračne tokove v megli. Poskusi so dokazali, da je suha, stanovitna megla še najbolj nabita z elektriko, dočim
je lako zvana mokra megla manj nabita z elektriko in se zato že raje spreminja v dež. Pri suhi megli so posamezni najmanjši delci vode tako močno nabiti z elektriko, da se drug od drugega odločno odbijajo. Zato se seveda ne morejo združevati v večje kapljice, ki bi končno v obliki dežja padale na tla. Čim večji je torej negativni ali pozitivni naboj megle, tem težje se megla zgosti v dež. Fizikalno je torej treba najti sredstvo, da se naboj v megli uniči z nasprotnim nabjiem, s čimer bi sc električna napetost teh najmanjših delcev megle uničila in dala možnost, da se začno kapljice združevati, megla pa spreminjati v dež.
Prvi poskusi po tej teoriji so tudi uspeli. S pomočjo posebnega razpršilnika so nabili fin vodni prah z električnim nabojem v majhnem laboratoriju. V laboratoriju je nastala megla. Ko so bili pripravljeni vsi aparati, ki so določali gostoto in spreminjanje megle, so nato z razpršilnikom vnovič pognali v meglo vodne praške z nasprotnim električnim nabojem. In aparati so v resniči pokazali, da se je megla zredčila za 90"«. Na žalost so dosedanji poskusi bili omejeni na majhne prostore, ki so obsegali do 120 kubičnih metrov zraka. Poskusi so se na teh majhnih prostorih obnesli z majhnimi stroški. Za promet po morju in zraku pa bi bile potrebne večje naprave, ki bi morate v megli napraviti vsaj 200 metrov dolge in do 200 metrov visoke luknje. Znanstveniki so prepričani, da se bo to v kratkem posrečilo, in od tega bi imela tako prekomorski kakor zračni promet ogromne koristi in skoro absolutno varnost pred nesrečami radi megle.
Kosilo za en cent. V Newyorku je znani časopisni /ajožnik Mac Fadden otvoril postbno restavracijo v kateri dobijo brezposelni za eu cent ali približno 50 par prav dobro in tečno kosilo. Ne\vyorškim brezposelnim, ki ne dobivajo nikakršnih podpor, bo ta restavracija izredno dobrodošla, škoda, da
ne bo našla posnemovalcev.
Italijanska mornarica na
ia obisku v llolgariji. Italijanska mornarica je obiskala bolgarsko pristan^če Varno, kjer je bila sprejeta z velikimi slovesnostmi.
počno komunisti na Kitajskem
Strašno je početje komunistov na Kitajskem. Centrala v Moskvi je izdelala do zadnjih potankosti načrt, ki naj prinese Kitajcem novi »komuni-stični raj«. Principi, po katerih postopajo sedaj komunisti, so sledeči; vse lastninske pravice so odpravljene in edini lastnik je država. Vsi bogatini, sumljive osebe, nekoristni člani družbe, kakor budistični menihi, napovedovalci bodočnosti, starci in bolniki naj se spravijo s pota po načelu: Delaj ali umri! Zakoni in družine se morajo razbiti. Otroke naj vzdržuje država. Kdor se v komunističnem delu Kitajske ne prizna za komunista, se na javnem prostoru usmrti. Pri tem se dogajajo narav- j nost zverinski zločini. Tisti, katerega ustrele ali obglavijo, je naravnost srečen. Večino nesrečnikov namreč mučijo, dokler jim končno ne zadajo smrtnega udarca. Strahote, ki so jih počeli komunisti v nekaterih kitajskih provincah, so naravnost nepopisne. Neki oficir redne kitajske armade pripoveduje sledeče: ^Mnogokrat sem videl, kako je viselo nesrečnikom drobovje iz telesa. Mnoge so komunisti zavili v s petrolejem prepojene butare in jih žive zažgali. Druge pa so pekli, kakor na raž-nju. Kaj vse pa so pretrpele žene in dekleta! Mnoge od njih so se raje same usmrtile, kakor pa. da bi čakale, da bi padle v roke krvnikom rdeče armade. Rdeča armada, ki pleni po kitajskih provincah. je sestavljena iz samih zločincev, katerim je rop in umor vsakdanje opravilo.«
Leta 1930 je bila komunistična nevarnost v Kitajski najstrašnejša. Med tem ko se je general Sankajšek boril na severu, so se komunisti utrdili na jugu. Čankajšek se je odločil, da bo obračunal z rdečimi roparji. Z vseh strani so prihajala po-
ročila o strahotah komunistov. Vladne čete so večinoma bežale pred rdečimi roparji iu jim pre-|)uščalc orožje in tojiove. Mnogo katoliških misijonarjev so komunisti ujeli. Nekateri so umrli po strašnih mukah, drugi pa so ostali pri življenju kot talci. Tudi Čankajškov pohod proti komunističnim roparskim tolpam se ni obnesel. Njegove čeli' so doživljale nerazumljive jioraze in njegovi lastni vojaki so često prehajali h komunistom. K i-taj-ko-jnponska vojna je seveda ustavila boj kitajsko vlade proti komunistom. Komunisti so doslej zavzeli sedem ogromnih provinc, v katerih živi 170 milijonov ljudi. V 35 katoliških misijonih jc doslej tekla že nedolžna kri. >šanghajski žur-nal poroča, da so komunisti v eni sami provinci pomorili 165.000 oseb, 906.000 oseb je neznano kam izginilo. 78.000 so jih komunisti obdržali kot talce, 300.000 hiš pa so požgali. Iz druge province pa so /.nana sledeča jioročila: 150.000 oseb je bilo umorjenih, poldrug milijon Kitajcev je bežalo, ne ia bi mogli odnesli s seboj najpotrebnejše za življenje. Več kakor 100.000 hiš pa so komunisti zažgali. Domačini sami priznavajo, da Kitajska te ni doživela takih strahot.
Smrt zaradi hosmuSj
V Monakovcin sla umrla dva otroka, ki sta dla nezrele kosmulje. Kljub temu, da so sedemletnega dečka in triletno deklico hitro prepeljali v bolnišnico, ju zdravniki niso mogli rešiti. Tudi pri nas najbrž nihče ne ve, da morejo nezrele kosmulje poslati tako nevarne.
Japonski cesar
Japonski cesar llirohito je morda edini vladar na svetu, v katerem njegovi podaniki če vedno gledajo božanstvo. Rodil se jc 29. aprila 1901, ko jc živel še njegov stari oče Meiji. Ker pa oče sedanjega vladarja ni bil trdnega zdravja, so mladega princa že v zgodnji mladosti izučili v vseh panogah športa. On sam priznava, da se ni dobro izuril v nobeni panogi; edino v plavanju je dosegel nekaj uspehov. Prvi učitelj sedanjega japonskega cesarja je bil znani general Nogi, ki je poslal zlasti slaven potem, ko je zavzel rusko trdnjavo Port Artur. Seveda se je Nogi kaj kmalu poslovil od svojega učenca. Ko je namreč umrl cesar Meiji, je sledil cesarju ludi Nogi s tem, da jc napravil sam, kakor tudi njpgova žena, dan po cesarjevi smrti, harakiri. Drugi učitelj princa Hirohito je postal admiral Togo, ki je v pomorski bitki pri Cusimi uničil rusko bojno brorlovje. Ko pa je leta 1926 umrl Hirohitov oče, je prevzel 25 let stari princ dediščino svojega očeta. Po tedanjem dvornem običaju so mu izročili največje svetinje japonskega cesarstva: meč, ki uči vladarja: :Bodi hraber!::, velik državni dragulj, ki naj mu kliče: Izobrazuj sel in končno sveto ogledalo solnčne boginje Amaterasu Omikani, ki pomenja: »Spo-znavaj samega sebe«. Solnčna boginja pa igra v veri japonskega naroda ludi sicer važno vlogo, zakaj vsi Japonci so njeni potomci in llirohito sam jc njen pravnuk, kakor ostalih 124 cesarjev. Zato časti japonski narod svojega vladarja kot božansko bilje, kol sina neba in kot duševnega očeta velike narodne družine. Preden se je cesar poročil, je šel na potovanje po Evropi, s čimer je vzbudil po vsej domovini velikansko pozornost. S tem je namreč prelomil starodavno tradicijo, zakaj 2581 let ni šel noben japonski princ iz svoje domovine. Javuo mnenje je bilo takrat, ko je potoval po Evropi, deljeno: nekateri so ga obsojali, drugi pa hvalili. Na svojem potovanju po Evropi pa je doživel marsikaj zanimivega in smešnega. Ko jc v Parizu izbral v neki veliki trgovini nekaj predmetov, ki si jih je hotel kupiti za spomin, mu jih prodajalka ni hotela izročiti brez denarja. Stvar je šla šele v redu naprej, ko je nekdo izmed cesarjevega spremstva pojasnil prodajalki, da ne sme noben član I japonske kraljeve družine imeti denarja, niti se ga ne sme dotakniti. V Gibraltarju je pri neki dirki s konji tudi princ stavil — in dobil. Seveda so mu denar izplačali iu sicer kar v roko. Z največjo naglico je princ vrgel kup bankovcev v naročje svojemu spremljevalcu samo zato, da ga denar ne bi onečastil. V tej navadi pa je prav za prav jako lep nauk, ki dokazuje, da so Japonci tudi v svoji stari vzhodni kulturi že zdavnaj spoznali ničnost denarja.
Din 10.— in 10 minut prostega časa rabite! Za Din 10.— Vam posodimo izvrsten foto - aparat; v 10 minutah pa Vas naučimo fotografirati. Dro-gerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
Oče prvega zra umrl
a
Američani varčujejo
Ameriški predsednik Hoover si je prostovoljno dal zmanjšati svojo plačo od 75.000 na 60.000 dolarjev na leto. Hkrati pa so tudi vsem ostalim članom kabineta, ki so imeli plače nad 15.000 dolarjev ua leto, zmanjšali plače za 15%.
Iz Newyorka pa poročajo, da je ne\vyorški župan Walker pozval vseh 147.000 mestnih uslužbencev, naj se prostovoljno odpovedo eni mesečni plači. Na la način bodo silna bremena davkoplačevalcev nekoliko olajšana. Ker Nevvvork nujno rabi precejšnjo vsoto denarja, bi ta prostovoljna žrtev mestnih uslužbencev prihranila mestu 'M milijonov dolarjev. Svoj poziv zaključuje nevvjor-ški župan s prošnjo, naj vsi mestni uslužbenci hitro odgovore, če so pripravljeni sprejeti tako žrtev. V nasprotnem slučaju pa jim obljublja župan, da bo prisiljen moral reducirati vse plače za precej odstotkov.
V Riu dc Janeiru je tc dni umrl znani Alberv Santos Dumont v starosti 59 let. Dumont je zgradil prvi vodljivi zrakoplov in se je prvi peljal v svojem zrakoplovu leta 1902 okrog Eillovega' stolpa v Parizu. S lo vožnjo je dobil takrat veliko nagrado za zrakoplovstvo. Nato se je posvetil gradnji letal in je leta 1906 že letel z letalom, v katerem je imel bcncinski motor, 21 sekund po zraku. Še naslednje leto ga je posekal Farman, ki je letel 52 sekund. Dumont se je po teh svojih zrakoplov-skih uspehih vrnil v Brazilijo, kjer se je tudi rodil, in živel tam kot eden najbogatejših posestnikov kavinih plantaž. Kljub temu se je šo vedno zanimal za zrakoplovstvo in ostal eden najbolj znamenitih mož Južne Amerike.
Starler za olimpijske tekme v Los Angelesn. Za
oficielnega starterja pri olimpijskih tekmah v Los Angelesu je bil določen Mr. j. W. Leslie. On bo dajal s streli iz revolverja znak za vse tekme v Los Angelesu.
Pes rešil pastirja
V bližini Bistričke na Češkem je napadel pastirja medved. Medved je sicer napadel najprej ovco in jo je hotel odnesti. Pastir, ki bil že v letih, pa je liajiadel medveda in psi ovčarji so mu pomagali. Pastir je udaril s svojo palico medveda večkrat po gobcu. Psi pa so se zagrizli medvedu v noge. Radi tega so je medved razjezil, pustil ovco in se otresel psov. Pri tem je razparal enemu od psov trebuh, drugega pa je vrgel s tako silo od sebe, da je odletel več metrov proč v grmovje. Takoj nato pa je navalil medved na pastirja in ga pobil z nekaj udarci na tla. Ubogemu pastirju bi najbrž slaba predla, da se ni ponovno zakadil v medveda pes, ki je pritekel nepoškodovan iz grmovja. Pes je tako divjal, da se ga je medved ustrašil in zbežal nazaj v gozd.
Zmagovalec v stometerskem teku prihiti do cilja. 10,3 sekunde je rabil za 100 metrov.
i-Prav do-bro,« pravi eden izmed gledalčev. »Toda današnji zmagovalec bi moral videti mene. kako včasih letim zjutraj za avtobusom!«
Ceno bencina hočejo zvišali
Svetovna konferenca v Parizu
Incident radi bencina, ki je nenadoma pošel po vsej državi, je menda nastal radi povišanja carine na nafto, ker nočejo nekatere ameriške družbe Izkrcati velikih množin bencina, ki so nahaja nu ladjah v zemunskem pristanišču. Američani ne bi radi plačali carine, češ, da je bila uvedena v trenutku, ko so bile ladje s tovorom že nu potu v Belgrad. Tudi stroge devizne odredbe ovirujo nabavo bencina.
V zadnjem času so na Francoskem za malenkost povišali ceno bencinu in sicer 50 ccntimov pri petih litrih. Trust, ki kontrolira razprodajo bencina, je v podkrepitev povišanja cene navedel, da dela podjetje že osemnajst mesecev z izgubo. Vprašanje je seveda, ali je ta trditev francoska tvrdke resnična. Dejstvo je, da so jo ▼ letu 1931. svetovna produkcija nafte, ki je v rokah prav majhnega števila ogromnih ameriških, angleških in holandskih trustov po medsebojnem dogovoru skrčila, da bi se ceno bencina in drugih izdelkov iz nafte zopet dvignile.
Leta 1880. je znašala proizvodnja nafte 199,157.200 ton, lansko leto pa 189,809.151 ton. V večji meri sta povečali svojo proizvodnjo samo Rusija (ml 19 milijonov ton na 22 milijonov ton) in Romunija (od 5,744.000 na 6.657.803). V Romuniji je namreč vlada znatno podprla domačo industrijo, ki ni pod kontrolo svetovnih trustov (Royal-Dutcti i. dr.). Na drugi strani je Rusija povišala
Stanje Narodne banke
V času od 15. do 22. julija se stanje Narodne banke ni mnogo izpremenilo. Aktiva izkazuje 7,452.690.35 Din manj deviznih zalog in zmanjšanje raznih drugih aktiv za 39.705.408,76 Din. Samo v postavki kovanega denarja je nastala radi uvedbe 10-dinar. novcev v promet precejšnja izprememba, in sicer gre za povišek 31.972.426,50 Din. V aktivo so poleg tega narastla posojila, in sicer v prvi vrsti na menico, za znesek 3,269.408.61 Din, ostale postavke v aktivi so ostale več ali manj neizpreme-njene.
Pod pasivo se opaža zmanjšanje denarnega obtoka, in sicer za znesek 99.062.875 Din. Na drugi strani so se obveze po vidu povečale za 75.838.620,75 Din. Radi novega kovanega denarja so se povečale namreč terjatve države, omenjeno povečanje izvira tudi iz povečanja žiro-računa. Povečale so se tudi obveze na termin za 13.600.000 Din, kakor tudi poetavka »razne pasive« za 8.506.700.93 Din. Denarni obtok vse bančne obveze po vidu so znašale 22. julija skupno 5.435.586.344.21 Din. Skupno kritje obtoka znaša 36.11%, kritje v zlatu 82.43%, to se pravi, da so je kritje za malenkost dviguilo (prej 36.12% in 32.29%).
Slaba reklama za reklamo
Na 16. strani nedeljskega »Jutra« si lahko pod bahaškim naslovom »Svojevrstno priznanje »Jutrovem« (torej ne Jutrovemu) oglasniku« našel faksimile »Naročilnice«, kakršno je upravni-štvo »Slovenca« razposlalo vsem svojim običajnim insar»ntom; to navado imajo vsi listi, med temi tudi »Jutro«, da bi s tiskanim obrazcem prihranili inserentom delo, Ako je res, kar je tiskano črno na belem v »Jutru«, je neko podjetje v Zagrebu vzelo v roke »Slovenčevo« »Naročilnico«, prečrtalo označbo »Slovenec«, postavilo na to mesto »Jutro« in oglas poslalo »Jutru«, torej ne »Slovencu«. Gre za oglas v znesku 24 Dinl Pomislite, kako hudo je moglo biti upravnišjtvu »Slovenca« za oglas v znesku 24 Din! Danes lahko ugotovimo, da je upravništvo »Slovenca« že večkrat prejelo oglasno naročilo na »Jutrovih« obrazcih in vendar mu ni nikdar prišlo niti na misel, da bi dalo takšno naročilnico natisniti v »Slovencu« in da bi na takšen način delalo »reklamo« za svoj list. Tudi konkurenca pozna svoje meje, konkurenca mora biti lojalna, »Slovenec« ne pojde v tem pogledu nikdar na pot nelojalne konkurence, ker da nekaj na svoje ime in je prepričan, da so tudi naše tvrdke presolidne, da bi na takšno reklamo kaj dale. Zato radi prepuščamo »Jutru« to posebnost.
II. Velika razstava »Živalce« bo v času od 3. do 12. sept. t. 1. na velesejmu v Ljubljani v paviljonu J, takoj pri glavnem vhodu na desno.
Odbor vabi vse članstvo in ljubitelje reje malih živali, da se udeleže razstave. Razstavljajo samo člani društva »Živalca«. Član lahko postane vsakdo, kdor plača letno članarino 24 Din in 2 Din za člansko izkaznico s pravili.
Jesenska razstava « Živalce« bo nameščena v paviljonu J in bo urejena po skupinah. Takoj pri vhodu bo književnost poleg kožuhovine in izdelkov iz usnja. Dalje bodo razstavljeni kunci dn bobri Nutrija, psički, mačice, morski prašički in bele miši. Zatem bo oddelek za predmete in razne vrste krmil, dalje bo videti kontrolna gnezda, napajalnike, umetne kokle, valllne aparate, orodje za ka-punjenje, tehtnice za jajca, stroje za mletev, kosti, žične kletke za ptice, jasli in kletke za kunce, škatle za prenos jajc in enodnevnih piščet. Dalje bo poseben oddelek domačih in tujih ptic. Zatem oddelek z golobi, grlicami, fazani, pavi itd. Končni oddelek je namenjen kokošim, racam, gosem in puranom.
Razstavnina za perutnino in kunce znaša 10 dinarjev, za golobe, grlice itd. po 5 Din od kletke za ves čas razstave. Drugo po dogovoru. Društvo razpolaga samo s kletkami za perutnino, kunce In golobe. Za druge živali kot ribice, plice, bobre »Nutrija« itd. si morajo preskrbeti sami kletke, odnosno posode. Hrano in snaženje za časa razstave oskrbuje društvo. Prijavne pole naj pošljejo razstavljali točno izpolnjene do 10. avgusta t. 1. zaradi pravočasnega vpisa v velesejuiski katalog. Na prepozno došle prijavo se odbor ne bo oziral. Od prodane živali obdrži društvo 10% od kupnine. Radi tega naj člani navedejo najnižjo prodajno ceno.
Živali namenjeno za razstavo naj pošlje članstvo v prostornih zabojih opremljenih s točnimi podatki o njih vsebini. Bolne in za razstavo neprimerne živali bo veterinar zavrnil. Zaboje z razstavnimi predmeti in živalmi je opremiti z označbo »razstavno blago«; in nasloviti na Velesejem, Ljubljana, Gorenjski kolodvor. Vsakemu razstavljalcu brezplačno vrnemo razslavljeno blago po železnici.
»Ljubljana v jeseni«, kulturna, gospodarska in tujsko-prometna razstava, se bo vršila letos od 3. do 12. septembra. Razstava bo imela tudi poseben industrijski in obrtni oddelek. Tvrdke, ki nameravajo na tej velesejmski prireditvi razstavili, naj se čim preje prijavijo upravi velesejma v Ljubljani. Kilo: Kupujte domače blago! mora prodreti v vsako naše gospodinjstvo. Udeležba naših tvrdk na velesejmu jo najboljša in najučinkovitejša reklama za vse domače "blago, kajti vsak naš velesejem privablja našim producentom nove kupce, nove odjemalce Naj M ne bilo prodorenta, ki ne. hi znnl prav oceniti te zanj tako važne funkcije velesejma.
proizvodnjo po svojem petletnem načrtu. Pritisk romunskega petroleja iu ruskega se čedalje bolj čuti ua svetovnem tržišču. To nikakor ne gre v
račune svetovnih trustov, zalo so nedavno sklicali konferenco glavnih pridobitnih podjetij v Pariz, ki še vedno zaseda. Glavni nameu konferenco je, du hi so dosegel sporazum, na podlagi katerega bi se svetovua produkcija nafte znižala, kar bi omogočilo zvišanje cen. Angleško in holandske tvrdke bi se v tem pogledu takoj sporazumele, le Romunija in Rusija nočeta pristati na omejitev proize vodnje. Tvrdke Standard, Anglo-Persian, Rojral-Dutch-Shell bi se glede svojih interesov v Romuniji tudi lahko sporazumele, toda samostojna romunska podjetja nočejo pristati na sporazum, dokler se tudi Rusi no vdajo, ker se bojijo ruske konkurence. Posebno Romunija je na konferenci zastopana v velikem številu. Tako so odposlale svoje predstavnike v Pariz Zveza industrijcev petroleja Astra Romana, Unirea, Concordia, Creditul Minier in Prahova. Podobna konferenca,' ki je bila sklicana z istim namenom v Ne\vyork, se je razbila brez uspeha radi odpora Sovjetov. Na pariški konferenci niso Rusi baje tako nepopustljivi, samo svoje koncesije bi si dali radi dobro plačati. Točnih podatkov o poteku konference ni, ker so se vsi udeleženci pred početkom posvetovanj obvezali, da ne bodo o njeuein poteku črhni-11 besede.
900.000 Din za nabavo semen. Belgrad, 26. julija. AA. V svrho zboljšanja kakovosti jarih posevkov, kakor lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turščice, ovsa, pivovarskega ječmena, ajde in semena rastlin za krmo, ter za zvečanje konkurenčnosti s tujimi tržišči je kmetijsko ministrstvo v sporazumu z ministrskim svetom dovolilo, da se iz proračuna državne kmetijske zakladnice kmetijskega ministrstva za leto 1932-33 izda podpora 900.000 Din za nabavo semen jarih posevkov. Vsa ta vsota se razdeli meti ooljedelce kot posojilo na leto dni preko kr. banskih uprav, in sicer tako-Ie: 1. po upravi donavske hanovine 140.00D Din, 2. savska banovine 100.000 Din, 3. drinske banovine 100 tisoč Din, 4, vardarske banovine 50 tisoč Din, 5. moravske banovine 100 tisoč Din, 6. zetske banovine 160 tisoč Din, 7. vrbaske banovine 100 tisoč Din, 8. dravske banovine 100 tisoč Din, 9. primorske banovine 50 tisoč Din,
Optimizem v Ameriki. V zadnjem času se je polastil ameriških pridobitnih in finančnih krogov sploh precejšen optimizem, ki so ga ugotovile tudi borze. Dolar je namreč v zadnjem času zelo čvrst. Ta preokret je bolj psihološkega značaja, a je kljub temu velike važnosti, ker kaže, da je ameriška javnost prestala hudo duševno krizo, ki bi lahko imela katastrofalne posledice za vse gospodarstvo. Američani so zopet dobili zaupanje vase, V ostalem sa je tudi obtok zlata skoraj ustavil. Cene poljskih pridelkov so se dvignile in tudi industriji napovedujejo boljše čase, ki bodo nastopili menda že v jeseni. V prodaji na drobno se proda nekaterega blaga mnogo več, kakor prejšnje mesece. To naj bi bilo znamenje, da se je kupna moč Američanov dvignila.
Borza
Denar
26. julija.
Berlin se je zopet okrepil, prav tako Ne\vyork. Tudi lira je nehala padati. Francoski frank je nekoliko šibkejši, v ostalem nikakšne izpremembe.
Ljubljana. Amsterdam 2270.15—2281.51, Berlin 1337.27-1348.07, Bruselj 781.30-785.24, Curih 1097.35—1102.85, London 200.18—201.78, Ne\vyork 5618.38-5646.64, Pariz 220.87-221.99, Trst 287.02 —289.42.
Promet na zagrebški borzi je znašal. 7% Bler 2000, Vojna škoda 100.000. Skupni promet brez kompenzacij Din 277.000. —
Curih. Pariz 20.1275, London 18.2650, New-york 513.87, Bruselj 71.20, Milan 26.1850, Madrid 41.20, Amsterdam 206.80, Berlin 122.05, Stocholm 93.65, Oslo 91.40, Kopenhagen 98.20, Sofija 3.70, Praga 15.20, Varšava 57.60, Atene 3.30, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.06, Helsingfors 7.78.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 8% Bler. pos. 42 bi., 7% bler. pos. 40 bi. Stavba 40 den., Ruše 125 den.
Ljubljana, 7% invesl. posojilo 47 denar, Vojna škoda kasa 191—194, 192, julij 190—193, avgust 188—190, december 184—188, 4% agrarne obveznice 23 denar, 7% Bler. pos. kasa 30.50—40.25, 40, 8% Bler. pos. kasa 41—41.25, 7% posojilo liipot. banke 41 denar, 6% Beglučke obveznice 33.50—35, Narodna banka 3950 denar, Agrarna privil. banka 204—208.
Belgrad. 7% drž. inv. pos. 49.50—51, 4% agrar. obveznice 24, 6% Be,glučke obveznice 34.50—35, (34.75—33), Vojna škoda promt 199—201, 199, 198, 192, 7% Bler. pos. 39.50, 7% pos. Drž. Hip. banke 42 den., Agrarua priv. banka 208—209, (209—207).
Dunaj. Don. sav. jadr. 56.25, Živno 54, Alpine 8.45, Trboveljska 18.0.
Žitni trg
Položaj jo ostal v glavnem neizpreuienjen. — Glede kakovosti pšenice so zadnja poročila nekoliko boljša, lako že ponujajo danes pšenico težko 76, 77 in tudi 78 kg. Cene so se ustalile. V splošnem je veliko mrtvilo vseh vrst žila. Nova pšenica se prodaja po 137—140, stara 150—155, koruza 125 —127.50, ječmen 67 kg 139—132.50, frnnko naklad-ua postaja v Bački.
Živina
Kranjski živinski sojem dne 25. julija. Na trg so prignali 84 volov, 3 bike, 25 krav, 3 telice, 2 teleti in 1S2 prašičev. — Cena za kg voli: L vrste 5 Din, II. vrste 4 Din, III. vrste 3.50 Din; krave: I, vrsto 3.50 Din, II. vrste 3 Din, III. vrste 2.50 Din; biki 3 Din; telice 3 Din; teleta 6 Din; pitani prašiči 7 Din; za rejo 200 Din par.
Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edu-ard Saborsky & Coni., Dunaj). Prignanih je bilo 7570 pršutarjev, 3112 špeharjev, iz Jugoslavije 2759. Speharji I. 1.68—1.72, najboljši 1.73, II. 1,04 —1.66, kmetski 1.62—1.72, pršutarji 1.15—1.C0, najboljši 1.85—2.02. Tendenca: ob zaključku cene povprečno za 2—3 groša nižje. Speharji za 8 grošov cenejši.
OTOMANE
Couch zofe, divane, spalne fotelje, peresnice, žim-nice, zložljive postelje, mreže, ter vza tapetniška
dela izvršuje najceneje F. SAJOVIC. LJUBLJANA, STARI TRG ST. 6.
f Joža Pogačar
Nismo mogli verjeti, du je resnična vest, ki se je ■/. bliskovito naglico širila v ponedeljek zvečer: Joža se je ubil. Mrtev leži v Mestnem domu. Poln življenja in volje do dela jo še v nedeljo zvečer razvijal načrte in pomagal delati, kniko bi se čini bol jše organiziral in izvedel nacionalni teniški turnir /.a prven-tvo Slovenije. Dobrih 24 ur po teh razgovorih je ležalo njegovo truplo na nosilnici v Mestnem domu
Nesrečen slučaj ji1 povzročil smrt enega naših najboljših športnikov. Takoj po vojni, ko je zadostil vojaški dolžnosti, je vstopil v SK Ilirijo. Bil je prvi nogometni igralec, ki jo zamenjal staro zvezdnike še i/, predvojno dobe. Ko je igral Jo/a, je bilo moštvo Ilirije nu višini, kakršne šo danes ni doseglo. Toda njegova volja po udejstvov.mju ri bila »'idovoljnu samo z nogometom. Bil je med nrvimi našimi smučarji. Prve rekorde v skokih je postavljal Joža. Kai so iskali smučarske učitelje, |e bil zopet Joža tisti, ki je že z nekaterimi poučeval (ustnike v smučanju. V zadnjih letih je Jože igral tenis. Tudi tu je njegova izrednu ambicija veliko ustvarila. Kjerkoli je Joža zastavi! svoje sile. povsod je bilo opaziti velik napredek
Nekaj, kar pogrešamo danes med mlajšo generacijo športnikov, jo odlikovalo našega Jožo. Gentlcmnn, športnik v pravem pomenu besede, vedno fair-borilec. to je bil Joža. Vselej vzor mlajšim. Težka je izguba, ki nam jo je prizadejala nenadna smrt dragega nam Joža. Tovariši, s katerimi se je Joža boril za belo zelene barve, pa ne bodo nikdar pozabili. Naj mu bo lahka toliko ljubljena slovenska zemlja!
Plavalno prvenstvo
V borbi za plavalno prvenstvo. — Ima Ilirija izglede? — Kaj piše splitska »Nova doba«?
V	istem času, ko se bo vršila svetovna olimpi-jada v Los Angelesu, bomo imeli tudi mi znamenite športne dneve, ko se bodo pomerili vsi slovenski hrvatski in srbski plavalni klube za naslov državnega prvenstva. Juniorska tekme se bodo vršile dne 30. in 31. t. m. v Ljubljani, seniorske 5., 6. in 7. avgusta v Splitu, skakalne pa 13. in 14. avg. v Karlovcu. Dolga leta so bile plavalne tekme domena Dalmatincev; odkar pa imamo v Ljubljani eno najlepših športnih kopališč v Evropi, so naši plavači toliko napredovali, da igrajo v državnem prvenstvu že nevarno vlogo. Culi so se celo optimistični glasovi, da ima Ilirija izglede za dragocen Petrinovičev pokal, ki ga brani žo dve leti splitski SK Jadran in letos si ga bo najbrže končnoveljavno osvojil... Vendar vse kaže. da se Splitčani bojijo in bo zanimivo nekoliko ugibati o izidu plavalnih, skakalnih in vvaterpolo tekem. Položaj je kljub temu, da smo že sredi sezone, še vedno nejasen, zakaj dalmatinski in slovenski plavači letos se niso medsebojno tekmovali, rezultatov z morja pa tudi ne moremo primerjati z našimi, ker na morju so izdatno lažje plava. Lani je bil prvak v senlorskeni plavanju SK Jadran (Split) v juniorskem SK Vi-ctoria (Sušak), Ilirija pa je zasedla obe drugi mesti, kajti Victoria v seniorskem plavanju ni nastopila. Letos bo položaj drugačen; izborne Victorija-šiee so letos po večini »prehodne«, to se pravi, da smejo tekmovati najprej kot juniorke, nato pa kot seniorke. S tem bodo izvojevale svojemu klubu toliko točk, da bo Ilirija — kljub lepemu napredku padla najbrže na tretje mesto. Možno pa je, dn si priborijo ilirijanski juniorji prvo mesto in če bodo splitski tretji, tedaj bomo v plavanju po točkah enaki.
V	tem slučaju bo odločil vvaterpolo! Prvo mesto bo pripadlo Jugovcem (Dubrovnik), drugo Ja-dranašem — in tretje? Lani so ga imeli Ilirijani in sicer po srečni zmagi nad Bobom (Belgrad), letos pa poseže vmes Victoria, ki lani ni nastopila. Victoriaši so v prav dobri formi, proti Dunajča-nom so celo dosegli boljši rezultat od Ilirjanov, katerim bodo trd oreh. Naš juniorski vvaterpolo še ni igral v državnem prvenstvu in naslopi letos prvič. Moštvo je krepko in borbeno, zato pričakujemo, da se bodo častno borili za drugo mesto.
Škoda, da prinesejo skoki tako malo točk; prvenstvo v skokih jih je »vredno« 13, v vaterpolu 26, v plavanju 39! Tako bo zelo težko kriti izgubo točk v waterpolu s skoki, pri katerih računa Ilirija s prvenstvom. Tak bi bil naš proračun, o katerem priznamo, da je optimističen, vendar pa ne izključuje zmago. Veliko bo še odvisno od tega, da nastopi Ilirija prav z vsemi močmi in da se bo vsak posameznik zavedal, da se bori za čast svojega kluba, za čast bele Ljubljane, v ponos vsem Slovencem!
KAKO MISLIJO V SPLITU?
Naš optimizem jim vsekakor ni všeč! V splitski »Novi Dobi« je izšel pred kratkim članek, v katerem piše nekdo o »željah« drugih klubov in to v takem tonu, da se smatra kot grešno in domišljavo, če se je odločil tudi ta ali oni klub boriti se za prvenstvo. Naše »želje« opisuje dopisnik zelo pretirano: »Oni aspirirajo »samo« na juniorsko plavalno prvenstvo, na dvoje prvenstev v skokih, na izvrsten plasman v \valerpolu in na drugo mesto v seniorskem plavanju. Njihove želje so »skromne« in želimo, da se jim popolnoma uresničijo.« Na podoben način govori članek o Jugovcih, katerim prav tako zameri, da računajo s prvenstvom v vvaterpolu! Tako pisanje ni športno, kaže pa, da bo v Splitu silno vroče...! To so okusili lan j Ma-djari in letos tudi Dunajčani, ki so bili s splitskimi sodniki skrajno nezadovoljni. Upamo, da bo zastavila letos jugoslov. plavalna zveza vso svojo avtoriteto, da bodo tekme res športne in samo športne I
Kaj mislijo v Splitu o svojem klubu Jadranu? »Za borbo se je odlično pripravil iu boril se bo do onemoglosti. Mi verujemo čvrsto, da bo večkratni državni prvak, branilec največjo trofeje jugoslov. pluvačov, zmagovalec na mednarodnih tekmah, vložil vse v to težko borbo. Verujemo, da bo klub, ki je proslavil naše mesto, tudi izven mej naše domovine, osvetlil svoje lice na teh velikih tekmah jugoslov. plavačev. Split gleda v njih svoje najboljše reprezenlante in — verujemo, da nas bodo dostojno reprezentirali.«
In česa pričakujemo od Ilirljanov? Dn gredo naprej, leto za letom, da vztrajajo pri optimizmu, da stremijo po zmagi, — akoruvno jo morda še daleč!
Mednar. kolesarske dirke na Jesenicah
Kolesarsko društvo »Zarja« priredi v nedeljo na Jesenicah veliko mednarodno dirko na 180 km dolgi progi. Start iu cilj dirke bo pred kolodvorom. Agilno kolesarsko društvo je pridobilo za nastop najboljše dirkače iz države. Prišli bodo tudi tekmovalci z Dunaja in iz Gradca. Vendar vse prijave še niso zaključeno in bo najbrže nedeljska tekma ena največjih pri-reditev v državi. Nn tako dolgi progi letos koledarji še niso nastopili. Mednarodnih dirk pa /o \ cc let ni btlo. Ker so ccste po Gorenjskem uruv lepe, bodo gotovo do6cžcni dobri rezultati.
Razmah kajak-spoeta
Prvi uspeli beležijo naši kajakaši, pionir j, tega nedvomno najlepšega in najzdravejšega športa pri nas. Dolgo vrsto let so samevali na naših planinskih vodah, občudovali prirodo bi si jeklenil1 mišičje in voljo. Le redki posamezniki so mogli opazovati njih neverjetno smelost in veliko rutino, s katero so veslali ti čolnarji po divji strugi Save! Letos pa hočejo pokazati tudi širši javnosti, du je nastopil čas, ko sme tudi Kajak-sport pri nas z vso upravičenostjo stopiti v ospredje iu zasesti mesto, ki mu med letnimi športi tudi pripada. Tu-risliki in kopanju hoče podali roko in postati njima enakovreden član. Vse to je v inozemstvu dosegel že pred leti.
Kajak kluba Ljubljana in Zagreb nam sporočata o regati za državno prvenstvo, ki se ima izvesti v prvi polovici avgusta in sicer na divji vodi skozi savsko sotesko Od postaje Sava do Hrastnika. Prireditev obeta postati vsled priroduo zanimive soteske in besneče Save, ki se preliva med neštetimi skalami, drobi in lomi vse, kar priplava po njej, športni dogodek prvega reda. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo ta prireditev najzanimivejša športna prireditev v letošnjem poletju. Nekaj absolutno novega, borba jeklene volje in silne smelosti z visokimi valovi, ki butajo ob pečevje, bo nedvomno privabila nešteto gledalcev, ki bodo lahko iz neposredne bližine opazovali potek cele prireditve. Proga je iz propagandnih ozirov izbrana baš tako, da je po vsej svoji dolžini — 18 km — dostopna javnosti. Lepa pešpot vodi skozi celo sotesko visoko nad valovito in vrtinčnsto Savo. Gotovo največ gledalcev pa bodo imeli tekmovalci na sektorju pri gradu Prusnik, kjer se Savn preliva med neštetimi skalami, buči in se peni, da ne slišiš svojega lastnega glasu. Bnš na tem mestu jo sredi Save otoček, ki bo ob ugodnem stanju vode dostopen po zasilni brvi čez splavarski kanal, vsej javnosti in s katerega bo mogoče vse detajle to borbe opazovati iz neposredne bližine.
Že danes opozarjamo vse izletnike in turiste kakor tudi športnike in posebno še foto-amaterje, da takrat pohite v Zasavje in združijo svoj izlet po Savski soteski z ogledom omenjene športne prireditve, ki je prva v državi in, kar se športnega užitka tiče, nedvomno tudi edinstvena v letošnjem poletju. Točen datum, časovno prilike, v katerih so bo ta borba zn ponosni naslov državnega prvaka vršila, se bodo še pravočasno objavile.
Varčevanje v kočah SPD
Ljubljana, 25. julija.
Prejeli smo:
Slovensko planinsko društvo je letos uvedlo nekaj zelo važnih sprememb v gospodarjenju v naših planinskih kočah. Sicer je znano, da SPr> radi velikih investicij, ki so jih zahtevale zadnje zgradbe koč in domov po naših planinah iu izletniških točkah, ni v denarnem oziru v najprijetuej-šem položaju. Prav tako razumemo, če skuša SPI) varčevati na vseh koncih in krajih in tako zmanjšati velik dolg, ki žre s svojimi obrestmi sedaj na vsem gospodarstvu SPD. Vendar se nam zdi, da so nekateri ukrepi, ki jih je SPD letos prvič uveljavilo, skromno rečeno, vsaj neumestni, če ne rečemo, naravnost Škodljivi tujskemu prometu in rif. voju turistike pri nas.
Dva momenta sta, ki ju človek najprej zapazi pri spremembah v gospodarstvu SPD. Prvič, delno podraženje življenjskih potrebščin v kočah in drugič podraženje najskromnejših prenočišč (prispevek 2 Din za ono nepotrebno pisarenje, preden ležeš v posteljo... Tega seveda SPD ni samo krivo, tak je predpis, škoduje pa to SPD vendarle.) SPD je uvedlo za vse obiskovalce svojih koč poleg reševalne pristojbine še novo takso za tako zvani »gradbeni fond«. Je to sicer lepo, da skuša SPD dobiti od vsakega obiskovalca takso 1 Din za kritje gradbenih stroškov, vendar je prav sedaj za to najmanj primeren čas. Ce so se nekatera podjetja SPI) slabo obnesla, bi •bilo pravilno, da nosijo žrtve vsaj v pretežni večini samo tisti, ki se poslužujejo ugodnosti v teh, recimo, deficitnih domovih.
Zanimiva je tudi taksa za poškodbeni fond. Iz zadnjega računskega zaključka je Jasno razvidno, da so bili lani dohodki poškodbenega fonda večji, kakor pa stroški za vse reševalne ekspedicije. To bi bilo torej v redu. Vsak lurist je gotovo rad pripravljen žrtvovati dinar za tovariša v nesreči, ni pa prav, da SPD zahtevat po najnovejšem sklepu od svojcev oziroma staršev ponesrečenca, da se obvežejo, da bodo krili vse stroške, ki bodo nastali z reševanjem. Saj vendar ne misli SPI) ponesrečenca, ki nima premožnih staršev ali svojcev, pustiti radi tega 'brez rešitve v gorah! Zgodil se je celo slučaj, da je dobil po rešitvi nadnadno neki Nemec, stanujoč v Gradcu, račun za vse reševalne stroške od SPD. Bil je ogorčen in nemški Alpcn-verein je baje pisal lepo pismo SPD, češ da kaj takega na vsem svetu ni nikjer v navadi. Nesreča v planinah se lahko zgodi po krivdi turista ali pa tudi brez njegove krivde. Zato nikakor ni prav, da se pred začetkom reševanja rešujejo denarna vprašanja reševalne ekspedicije, za katero prispevajo že itak vsi člani SPD. Kakor smo čuli, po najnovejšem odloku tudi reševalci ne dobe nobenih okrepčil po kočah na račun SPD, kadar se vrnejo z reševalne ekspedicije, ampak morajo vse plačali prav tako iz lastnega žepa, kakor da bi bili navadni turisti-člani SPD. Tudi to brez dvoma ni prav.
Z letošnjim letom so se tudi podražile rjuhe za skupna ležišča. Oskrbniki pa so izgubili dajatve na razsvetljavi in milo. Izkupiček od rjuh. dobi SPD, milo za pranjo rjuh pa mora kupiti odslej oskrbnik sam, kljub temu, da je ves njegov zaslužek, ki ga ima, samo pri prodaji jedil. To ni gospodarsko koristno, kajti s tem bodo oskrbniki sami prisiljeni, da bodo skušali čimveč zaslužiti pri edinem viru, namreč hrani in to gotovo no bo v korist razvoju naše turistike. — Izšla je nadalje nova odločba, da sme oskrbnik nakazati nečlanom SPD Šele po osmih zvečer ležišča, ki so še ostala na razpolago. Prednost imajo namreč člani SPD in to je prav; saj je pri Nemcih prav tako. Ce pa pomislimo, da je letos padel obisk naših planinskih koč za tretjino, kar je gotovo nepričakovano veliko, i>otnin se moramo bali, da bo ta odločba razvoju naše turistike prav v sedanjem času mnogo škodovala. Predlagali bi, da naj ta sklep velja le za domačine Slovence, izjema pa naj se napravi v teh slučajih zn tujce, tako Hrvate, Srbe in inozemce. Gotovo bi marsikdo od teh takrat, ko jo na planinah, rad plačal malenkostno članarino SPD, če bo pa doživel kuka razočaranja, se jo pa bali. dn ga nikdar več ne bo k nam in dn se zato tudi ne bo vpisal v S>PD. Prav gotovo je znamenje časa, da naleti danes lurist v bližini planinskih koč na vedno več šotorov in bivakov, v katerih zlasti naša učeča se mladina prebiva samo zato, dn si prihrani stroške v kočah. To pa jo nevaren začetek, ki utegne uničiti renta-bjliteto mnogih naših koč, zlasti še sedaj, ko vsak pretehta dinar, preden ga izda. Zalo bi bilo prav, da SPD uekaiere svojih sklepov v^aj deluuiu popravi.
oalasi
V inalih oglasih velja vsaka beseda Din Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj kolonska, 3 mm visoka peiitna vrstica po Din mmmmmmmmmmmmmmmmi*wmmmam
i'—; ženllovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložili znamko.
iliiibftfdobe
Vsaka beseda 1 Din
Vrtnarski pomočnik
dobro izvežban v gojenju gob — se takoj sprejme Hirschl, dipl. umetni vrtnar, Subotica, poštni pre-dal 26._(b)
Nakupovalce
za jabolka, vpeljane, išče večja izvozna tvrdka. — Ponudbe pod Jabolka« 10.S14 na upravo »Slovenca«,	(b)
Tiskar, poslovodjo
mlajšega, z lastno strojno pripravo za boljša dela, vešč poslovanja v stavnici in knjigoveznici, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, išče Tiskarna Eugen Sekler, Osijek, Desatičina ulica 5. V ponudbi je navesti starost, bivanje, državljanstvo in vojaške obveznosti, izobrazbo in pripravo, dosedanje kondicije in plačilne zahteve.	(b)
Duhovnik
ki želi pomagati župniku na Hrvatskem, naj se javi: Zupni urad Vinagora, p. Desinič.	(b)
Stanovanje
parketirani sobi, kabinet, predsoba, kuhinja, pralnica i, t. d., vse pod enim ključem, 10 min. od stare remize, oddam s septembrom. - Naslov v upravi »Slovenca« 10.951. (č)
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in kabineta oddam. Večna pot 17, Podrožnik.	(č)
Stanovanje
dvosobno, lepo, se odda: Beograjska ulica 50 (Ma-tfdalensko predmestje) — Maribor.	(č)
Malinovec
pristen, naraven s fistim sladkorjem vkuhan se dobi
na malo in veliko v lekarni dr.U.PICCOLI Ljubljana. Dunajska c. 6
Modistinjo
samostojno, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo Slovenca- pod »Modisti-nja« 10.992.	(b)
Dober hlapcc
VSjen vsega kmetskega dela išče službo za takoj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« Jesenice, (a)
Gospodična
36 let, trg. obitelji, želi mesto gospodinje pri dobrosrčnem gospodu. - Je varčna, poštena, izpopolnjena v splošnem gospodinjstvu. Cenj. ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod Značajna« 10.979.	(a)
Ugodna prilika
za nakup večstarovanjske hiše v ljubljanski okolici. Pojasnila daje Reaiitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska 24. (p)
Dve stanovanji
dveh sob in pritiklin, v novi hiši nasproti Dolenjskega kolodvora oddamo za 1. avgust. — Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10 993.	(č)
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda. Lampetova ulica štev. 13, Trnovo.	(č)
Prazna soba
v novi vili na Mirju, blizu obrtne šole, sc takoj odda. Pojasnila v upravi Slovenca« št. 9000. (s)
Sobo
č i ; o, solnčno, oddam solidnemu gospodu ali gospodični. ilirska ulica 19, I, nadstr.	(s)
Vsaka beseda 1 Diu
Krušno
rooko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
I lubiiaua. Stari tre št. 32
Naprodaj
dobro ohranjena galerija za trgovino ter več rolet. Vprašati je v trgovini I. Strcianšek, Pred Škofijo j št. 21, Ljubljana. (1)
Milostljiva!
Iz novo dospele zaloge kožuhovine si nabavite po najnovejših modelih v poletnem času mnogo ceneje fin krznen plašč. Plačljivo šele jeseni. Popravila kožuhovine v pred-sezoni še za polovično ceno. Plačljivo jeseni pri prevzemu. L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana.	(r)
Puhasto perje
čisto, čohano po 43 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC — Zagreb, Ilica 82, Kemična čistilnica peria.
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Nogavice
rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri
PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
PRESELITVE
izvršuje hitro in najceneje »Export« k. d. Metelkova ulica št. 5.
Telefon 21-17.
Vsaka beseda 1 Din
ODDAJO: Enosobno stanovanje
oddam v Zeleni jami, Tovarniška ulica 21. (č)
Modroce
otomaoe. divane. fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje tn» uacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu)
Konfekcija — moda!
Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv Petra cesta St. 14, Ljubljana.	(1)
I
Obrt
Vsaka beseda 1 Din
Hahup in prodaja
ml ter jute
JUrefconcL
^ Dunajska 36 j
VELIKA IZBIRA
4
O LAH
MAPI B
Posteljne žične vloge
v lesenih alt železnih okvirjih, ter zložljive železne postelje izdeluje solidno ločno po naročilu tvrdka
Pavel Strgulec
Ljubljana, Gosposvelska cest ai:i Zahtevajte brezplačni cenik!
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(I)
!
Rt
A.
proso, ajdo Id Ječmea kupite oajceneie p;i
VOLK, LJUBLJANA
Reslje?« cest« 2«. Veletmovina žila in moke.
ZAHVALA. Ob smrti naše zlate mamice, gospe
atarine Martmčeve
smo bili deležni tolikšne prijateljske pozornosti in tolažilnega sočutja, da nam je težko našteti vse one, ki smo jim za vse lo dolžni svojo globoko zahvalo. Vsem, ki so jo v tako častnem šlevilu spremili na njeni zadnji poti in obsuli njen oder s cvetjem. izrekamo tudi tem potom svojo toplo zahvalo.
V Ljubljani, dne 27. julija 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Telefon 2059
K
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
»■■■■■■■■anm
Širile »Slovenca«!
DRVA
Trgovina s kurivom
Iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon 2951
M PREMOG
Kupimo
Vsaka beseda 1 Din
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Štedilnik
železen, srednje velikosti dobro ohranjen - kupim. Škrabar, Domžale. (k)
Posestva
Vsaka beseda 1 Din
Parcela
ca. 600 m5 pri Sv. Križu izven mestnega rajona -naprodaj po 26 Din m'. Elektrika na parceli. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.977.	(p)
Hiša ob Tržaški cesti
na Viču, s hlevom, gospodarskim poslopjem in velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, ugodno naprodaj, — Pojasnila daje društvo posestnikov, Sa-lendrova 6, Ljubljana, (p)
Nova vila
z dvema dvosobnima sta-novanjima se proda pod ugodnimi pogoji. Vipavska ulica 8, Kolezija. (p)
Več parcel
po ugodni ceni naprodaj. Foizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ip)
Holandski izseljenec
želi kupiti v bližini mesta ali industrijskega kraja hišo z malim posestvom. Plača takoj v gotovini. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 10.990. (p)
Zaslužek
Vsaka beseda 1 Din
10.000 Din mesečno
lahko vsak zasluži! Javite Vaš naslov na upravo »Slovenca« pod »Sigurno« 10.959.	(z)
Vsaka beseda 1 Din
Rešite se dolgov
postavite si lasten dom t brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 15 a. (d)
Posojilo
40.000 Din iščem na nov« hišo v Ljubljani proti dobrim obrestim. Vzamem tudi hranilno knjižico. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Denar« St. 10.975,	(d)
	Naročajte
	SLOmCA-
	najcenejši slovenski dnevnik
Za počitnice
rabite hitro izvršen entel, ažur, niono-grame, okraske za obleke in perilo.
Takoj jih dobite pri tvrdki
Mateh & Miheš, Ljubljana
poleg hotela štrukelj
■••■.; -'.'v•	* -i;/::.X
POSOJILNICA IN HRANILNICA V ROVTAH sporoča, da jc umrl njen ustanovitelj in ves čas od ustanovitve njen načelnik, gospod
JURCA IVAN
posestnik ▼ Rovtab 33
Možu molitve, dela in ljubezni do bližnjega bo časten spomin. R o v t e , dne 26. julija 1932.
Rcprezentacija Royal Exchange Assurance v Ljubljani javlja pretužno vest, da se je v ponedeljek, dne 25. t. m. popoldne smrtno ponesrečil njen dolgoletni sodelavec, gospod
V	v
ravnatelj
Neusmiljena smrt je nenadoma iztrgala iz naše srede dobrega sodelavca, prijatelja in tovariša, kateremu bomo ohranili trajen spomin.
Ljubljana, dne 26. julija 1932.
ej — c " c
i--fli _
^ O ^
O «
NO ai
tu C. -C > —
<N cj
a .H <x>
M >
s
3 sa -r c ~> J o,-j
> i/5 5? « »g
o,- !S3 Ok-M, Ol '=. ?. O."
O ti
-O - " <3 J =
^ E
^ s,
. C ce
0	_ --- u. z*
1	g
Išs
. O" _
> -J
i r
i
M _ Č
2-So - a
03
> <M '
•§ g S
»C« M ~
5 35 S
- m
ifiii c
. 100 e .-sfcS
n
r- » S"
S .2 * a« Ž j
c' —'
■s«;
;«CS V
O"
1*1 (M M — M l -C
M , <D
2 S S o N S >3
rr
Roland Dorgeles:
Leseni križi
93
A ta edina beseda — umreti — je v njem prebudila odpor, namesto, da bi ga bila omalodušila. Ne, nočem... Ni hotel umreti, ni hotel! Napel je misli, stisnil pesti in skušal umeti, kje je. A nikjer ničesar, na čemer bi bil mogel to spoznati. Granate so grmele no svojih iirih prek gozda ali udarjale čisto blizu v tla in dvigale prst pred obličjem spečih mrličev. Ali so bili to nemški ali francoski izstrelki? .. . Določno je slišal ogenj iz pušk ob robu gozda, a tudi po tem se ni mogel spoznati. Ali smo napredovali? Ali so švabi gozd znova zavzeli?... Odgovora ni mogel najti. Samo njegov strah je še živel v tem okrnjenem gozdu med temi brezčutnimi spavci, ki jih je ves strah zapustil.
Proti večeru jc topniški ogenj i pa k opešal; mrzel veter se je plazil po gozdu, dišalo je po dežju in noge so na vlažnih tleh zledenevale. Strah se je bližal, črn ko noč.
Tedaj s« mu je zazdelo, da sliši prasketati suho vejevje. Šiloma se je dvignil na komolec in zaklical: /Semkaj... Ranjenec ...
Nihče ni odgovoril, nič sc ni genilo. Napor ga je izčrpal in ječe je padel nazaj. Rana ga jc vedno huje mučila, mu trapila prsi, drob, hrbtenico, celo telo. V vročični omotici je blebetal:
Saj se ne bom več genil... prisegam, da se ne bom genil, samo ne mučite rac tako.«
In da bi omečil Mojstra, ki mu je naložil toliko
trpljenje, je negibno obležal, zaprl veke, prsti so se zarili v zmrznjena tla.
Krutost bolečine je polagoma popustila in v njegovi bučeči glavi se je zbudila nova misel. : Ne smem ležati tako nepremično... Če se onesvestim, me no bodo videli in pustili me bodo tu umreti. Vzdigniti se moram, klicati.
Prevzela ga je trma in sklenil je- Grom, naslonim sc na kako deblo in obvežem ... Če pridejo polom vojaki, bom zaklical... Moram ... Za kožo mi gre... .<
Doslej so še ni bil upal dotekniti rane, bal se je lega, in njegova roka se je izogibala trebuha, da ne bi čutil ne spoznal.
Krvavenje je moralo prenehali,, je preudarjal, kri ne leče več. Sedaj se obvežem.«
Slisnil je zobe, da bi zadušil krik, ki se mu je od bolečin vzdignil v grlo, se mukoma dvignil, vlekel par korakov in se sesedel, s hrbtom oprt ob deblo. Pri tem se je rana znova razbolela, v križu ga je peklo in bodlo, v žilah je vrela kri. Dovolil si je trenutek počitka in zalisnil oči: zdelo se mu je, da je sedaj že nekaj storil za svojo rešitev.
Vzel je iz nabojnice obvezni zavojček in raztrgal ovoj. Sedaj je moral najti svojo rano, se je dotaknili. Roka je ponovno zdrsela proli trebuhu, a še vedno je okleval, in si upal. Slednjič se je šiloma premagal in s pripravljeno obvezo odločno segel proti rani. Bilo je nad levimi dimljami. Plašč je bil raztrgan in pod plaho tipajočimi prsti ni čutil drugega kakor neko lepko stvar.
Počasi, da ne bi vzbudil bolečin, je odpel pas, suknjo in hlače, lialo pa skušal odstraniti srajco. To
je bilo strašno, kakor da si trga drobovje in meso ... Izmučen je prenehal, roka mu je obležala na goli koži. Čutil je, kako mu nekaj loplo in mehko teče prek prstov. Tedaj je prestrašen položil cel zavojček, nerazvit, na rano, da bi ustavil kri. Tudi ovoj iz hod-ničnega platna je pritisnil na rano, potem še žepni robec, in da bi v se skupaj bolje pritrdil na krvavečo rano, si je zapel hlače;-v križu mu jc divjala blazna bolečina.
Naposled so ga zapustile moči, roke so zdrsele nizdol, glava je omahnila nazaj; ves se je pogreznil v bolečino. Dihal je sunkoma, liropel je. Tema je padla v njegov pogled, ga zalila. Na ledenem telesu je žarela v vročici bučeča glava in mrzli nočni veter ni mogel ohladiti njegovega čela. Par velikih, težkih kapelj dežja mu je padlo v obraz in mu neskončno dobro delo. Tako bi bil hotel ostati, dokler ne bi prišli sanitejci.
Pod nabijajočimi senci so se vročično podile misli. Ne, ne bo jih ponj... Za kazen. Zakaj pa sam ni bil šel po ranjenca, sinoči?... Saj je bil vendar klical vso noč. To mu bo za kazen; tudi njega puste umreti...
Vedno je mislil na tega človeka, ki je bil vpil vso noč v zapuščenih teminah. To je ležalo na njem kakor mora. Bledel je, si dejal:
: Če mi uspe, da ne bom več mislil nanj, sem rešen... Ta mi brani, da bi ostal živ... Ne smem več.. .<
In ponavljal si je: Iločem ... hočem .. .<; a glas mu je bil brez moči, kakor če jokajoče dete s solzami uspava svojo bol.
Za Jusoalovaiukn tukarna « Lhibiiani: Sarei Ceb-
izuajaieii; ivaii Rafcu»e&.
Frane Erstniar.
Siromaštvo papirniškega delavstva
Goričane, julija.
Tukajšuje delovno ljudstvo jo imelo največje uade in upe še pred leti, da bo podjetje združenih papirnic razširilo svoje obrate v Goričanah, saj je tu lako ugoden teren. Tovarna ima dovolj lastnega zemljišča, svoj železniški tir, vodno in električno moč, kar vse nudi pogoj za povečanje obratov. To jo meuda podjetje ludi nameravalo. Seveda bi bilo lo tudi v interesu delavstva. Znano je, da mora to varna surovine, celuloze in lesovino celo uvažati. Ko pa je pred leti tovarno delno uničil požar, so ti upi omedleli; ob naslopu sedanje krize pa docela ugasnili.
Žc lanj je bilo večje število delavstva odpuščenega, v letošnji krizi pa je bilo tudi ostalo delavstvo po dvakrat na daljšem dopustu. Pred tednom dni pa so bili vsi odpuščeni po 14dnevnem roku. Danes že samevajo mogočna poslopja. Ne slišiš več ropota strojev, ne žvižga sirene, ne vidiš več veselih obrazov domačinov.
Res je, da jo nekaj odpuščenih delavcev, ki imajo kako njivico in lastno kočo ali rede kravteo. Ti bodo imeli sedaj vsaj nekaj dola doma. To pa bi bilo tudi opravljeno, če bi bili v tovarni. Kaj bo
pa na zimo? Ravno ti bajtarji bodo vsaj pri nas največji reveži, ker vsak vidi njih mali imetek, ki ga sicer ne morejo pojosli, odjedel pa jim bo oveni, podporo in črtani so iz evidence brezposelnih delavcev. V javnosti je malo slišali o brezposelnih pa-pirničarjh. So brezposelni rudarji, kovinarji, tekstilni delavci. U teh pišejo časopisi jn javnost govori. Na borzi dela so znani, delavska zbornica in banska uprava se potegujeta zanje. O papimičarjih pa smo nekje čitali, da li niso v |>olrebi in brez posla, dasiravno že eno leto prenašamo io breme. Tako nam tudi tovariši iz Vevč sporočajo, da so tam več doma ko v tovarni. Družba pa. ki ima lotos, kakor smo slišali, 1(1 milijonov dobička, je letos razdelila od tega bilančno nagrado po 80 l>in. na delavca, skupno 3(5 tisoč Din (uradniki tu niso všteti, ker li so dobili nekateri do 20 tisoč Din). Vsak delavec pa je družbi povprečno dal zaslužiti skozi loto dni tudi 36 tisoč Din, prejel pa jih jo na plači le kakih 12 tisoč'. Ali bi ne mogla la družba sedaj nekoliko utrpeli, nekoliko odstopili v korist brezposelnega delavca in mu vsaj na zimo pomagati, da sc preživi? Tudi papirničar je brezposeln in vreden podpore!
V Prlekiji divjala toča
Bodkovei, 24. julija
Pasji dnevi, o katerih že ljudski pregovor pravi. da uosijo točo, .so nas obiskali takoj s pričet-kom 23. julija z neurjem in točo, kakor je v nekaterih krajih Prlekije še ne pomnijo. Kar štiri župnije: Polcnšak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Tomaž pri Ormožu in Malo Nedeljo je zadela ta šiba božja ter napravila ogromno škodo po poljih, sadonosnikih in vinogradih, katere je temeljito okleslila.
Ves dopoldan se ,ie pripravljalo k nevihti, popoldne proli peti pa je jclo vreti v ozračju, da >p je ljudi polastila groza. Kar na suhem se je nato vsula toča ter padala kakih 20 minul, debela kot orehi. Sreča je bila, da ni bilo viharja, ki bi ledena zrna še z večjo silo zabijal.
Žalostno je bilo po nevihti gledati polja in sadonosnike. Koruza vsa scefrana, krompir in po-vrlnina zbila v Ha. K sreči so ljudje žc spravili žilo, ker bi ga drugače loča omlatila na njivi. Posebno jc ljudi prizadela škoda na sadju. Od obilc sadne letine, ki jo tako lopo kazala, so si ljudje lelos obetali nekoliko zboljšanja, sedaj pa jo loča uničila vse upe. Kar ni zbilo z drevesa, je tako
oblolčeno, da ne bo za Irgovino. Hudo je ludi po vinogradih.
Zanimivo jc, kako jo neurje divjalo v razmeroma ozkem pasu, kakor je plul usode poln oblak, iz katerega se je Bipalo ledeno zrnje. Najbolj so prizadeli bratislavski zasadi, Lešnjakovcc. Ruc-manci, Senčak. Novi vrh, Moravci in Moravski vrh.
Silna toča v Srbiji
Belgrad, 25. julija.
Zadnje dni je loča po Srbiji napravila ogromno škodo. Samo v moravskj banovini je potolkla posevke v 17 okrajih. Tudi okrog Cačka je divjala loča, posebno hudo je bilo 23. I. ni. v občini Preljina. Poročajo, da je lam 23. t. in. najprvo počela padali kakor lešniki debela toča. Naenkrat pa se je usula. kakor bi jo bil iz škafa i-tresel. debela ko pest. Padala jc v 3 km visokem pasu ob toku rečico Ceme-mica proti Kragujevcu. Razume so, da je vse zbilo v tla lam. kjer jo padala. Pobila jc tudi nekaj živi-ne in ranila več ljudi in pobila mnogo šip na oknih.
Kmetje pripovedujejo, da .io jc v vasi Preljina nasulo za pol metra no debelo. Verjetno pa jo, da ie bilo to pod kaponi. škodo so že cenili na 1 milijone dinarjev.
Strašen vihar na morju
Dve ladji potopljeni — Trije ljudje utonili — Toča v Dalmaciji
Split, 25. jul.
Včeraj zjutraj okrog 3 je v okolici Splita divjaj na morju velik vihar. Strašen orkan jc blizu Makarsko napravil veliko nesrečo. Zgrabil je ladjo velctrgovca Andreja Mrčiča iz Metko viča in jo prevrnil. Andrej Mreie jo v soboto na svoji jadrnici odplul iz Metkov iča na izlet po morju do Trnja. Z njim sta se vozila dva prijatelju^ Prenočevali so v Makarskem .Gradcu in zjutraj nadaljevali pot proti Trnju. Med potjo jih je zgrabil vihar in ladjo takoj prevrgel, dn so je potopila. Ni pa se potopil mal čolniček, ki ga je ladja vlekla za seboj. Mrčieev prijatelj Drvič je zgrabil za čolnič in se rešil. Mrčič in njegov prijatelj Nikolac pa sta izginila v razburkanih valovih.
Nesrečo so videli ljudje, ki so bili na obali, n nihče ji i mogel pomoči, ker jc bilo morje vse lazbesnelo. Čez nekaj časa jc priplul na kraj
Lepo gasilsko slavlje
Vir pri Domžalah, 25. julija.
Včeraj se jc tu vršila zelo uspela proslava desetletnico obstoja tukajšnjega gasilskega društva. Društvo je siccr bolj majhno, pa zelo agilno. Takoj v začetku obstoju si je nabavilo ročno brizgalno in postavilo lasten gasilski dom. Včeraj pa se jc sad njegovega neutrud-Ijivcga dela še bolj pokazal: blagoslovljena je bila nova moderna motorna lirizgalna, ki so jo dobavile Strojne tovarne iz Ljubljane. K tako hitremu napredku so zlasti pomagali gg. štu-pica, Majdič, sedanji načelnik društva Pucko i. dr. Ga. štupica, ki jc kumovala pred desetimi leti, jc bila tudi seduj kumica motorni brizgal n i.
Na predvečer jc priredila domžalska godba gc. kumici podoknico. Dež jc malo nagajal, a naslednji dan je bilo cm lepše vreme. Ob 10 dopoldne je bila v Dobu maša za pokojne člane, popoldne i>o litanijali pa je izvršil domači g. župnik ob asistenci g. kaplana blagoslovitev motorne brizga.'ne in razložil v jedrnatem govoru pomen tega dne. Nekoliko jc spregovoril tudi navzoči kamniški okr. glavar in še nekateri drugi. L'ua izmed sumaritank, katerih oddelek je bil tudi ta dan ustanovljen, jc izročila ge. kumici in g. Pucku krasna šopka v znak hvaležnosti društva. — Pri blagoslovitvi so bili navzoči tudi številni gasilci v kroju iz bližnje in daljne okolice iu narodne noše v pestrih barvah. Po blagoslovitvi sc je razvila lepo uspela veselica.
Društvu je res treba čestitati k tako neumornemu delu in tako hitremu napredku! Na pomoč'
Izsekavanje agrarnih gozdov
Polšnik, 22. julija.
Kakor znano ima knez Windischgratz v našem okolišu največ gozdov, vsega jo nad 3000 hektarjev, ki so vsi pod agrarno reformo. Ker se pa uprava zaveda, da bo velik del teli gozdov prej ali slej prišel v roke občine in drugih agrarnih interesentov, jo, pričela v zadn jem času s čezmernim izsekavanjem svojih gozdov, da čim več reši za se. Tako jc dala gozdna uprav« na Preski pri Polšnik n i/sekati krasen ielov gozd. iz katerega jo. neki lesni trgovec Jz Litije kupil 1000 kubičnih metrov, dalje precej hrasta itd. Za sc to čezmerno izsekavanje v škodo agrarnim interesentom prepreči, je občinski odbor polšniski na svoji zadnji seji .sklenil proti temu izsekavanju vložiti pritožbo na bonsko upravo in dal pred cerkvijo oklicati, da se nadaljnje sekanje prepoveduje.
V interesu javnosti jc vsekakor, da incro-dajne oblasti posežejo vmes, da se agrarni interesenti nc oškodujejo preveč, saj bate uprava W i nd ischgrtitzo vi h gozdov ta les za silno nizko ceno prodaja, samo du proda.
Zobna pasta po teži
.... ali je
to mogoče?
Ali bi kupili pasto za zobe iz odprte posode? Gotovo ne! Vi dobro veste, da je pasta za zobe samo v tubah zavarovana proli nečistoči in bakterijam. Ravno taka je stvar z milnimi luskami. Odprte luske zelo lahko škodujejo Vašemu perilu in Vaši koži. Radi tega se ne prodaja Lux nikoli odprt. Iiigijenični ovoj Luxa Vam daje poroštvo: Lux je in ostane vedno čist.
se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju

m pMnie volne m stt
Namesto belih planink bela smrt
Smrt v prepadih Pcce
nesrečo parnik Rab« in iskal ponesrečenca, A o njih ni bilo več sledu. Oba sta izginila \ | valov ili.
Ilinli vihar pa jc zahteval svojo žrtve tudi v kanalu med otokoma Brač in livar. Vihar [ je tam prevrnil ribiško ladjo v kateri so bili "i ribiči. A si tri je so padli v morje in sc začeli boriti z valovi za življenje in smrt. K sreči je v istem času priplul mimo pa r n i k jadranske | plovidbe Hrvatska«; in začel reševati. Dva ri- j biča so rešili, tretji pa jc med tem utonil.
Strašno neurje pa ni divjalo lo na morju, sc večjo škodo jc napravilo na suhem. V tem ; času je namreč v Splitu in okolici bil grozen naliv s točo. Toča je sklestila vinograde v splitski okolici. V trogirski občini je uničila po- | nekod 90% vinogradov. Polog vinogradov so • uničeni vrtovi in sadonosniki. Toča pa jc pobila tudi mnogo ptičev. Kmetje so nagomilili . cele kupe ubitih vrabcev in pevcev.
I
Znižali smo cene vsem oblačilom i Oglejte si zalogo! !
I MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 --- j
Konec tiskarske stavke v Zagrebu
Zagreb, 20. julija.
Tiskarsko podjolje vjugoštampa. v Zagrebu je podpisalo danes dogovor s strokovno organizacijo zveze grafičnih nameščencev Jugoslavije, vsled česar je delavstvo danes ob 2 popoldne odšlo na delo. Sporazum je bil dosežen pod dosedanjimi pogoji.
Počitniška kolonija rudarskih otrok
Trbovlje, 26. julija.
Kakor prejšnja leta. je tudi letos bratovska skladnica poslala na počitnice na Poljane nad Skof-jo Loko 68 slabotnih otrok. Odbor bratovske sklad-nice je odločil, da pošlje olroke na letovanje letos popolnoma pod svojim varstvom. V nedeljo je koloniste obiskal odbor bral. skladnice, med temi tudi g. ravnatelj ing. I.oskol in g. rud. zdravnik dr. Jco-štcrle. Pri tej priliki je g. ravnatelj podaril otrokom okrog 60 kg raznega sad.ja in peciva in g. dr. Jenšteiic jc priskrbel dobrega malinovca. Obema gospodoma prav lepa hvala. Otroci so veseli in zadovoljni iu srečni, kakor so smehljaje pripovedo-vili, ker imajo dobro in zadostno hrano ,lep red in nemoteno lahko uživajo božje dobrote lepo in zdrave Gorenjske. Zato pa gre tudi gospodom, ki vodijo počilniško kolonijo, čast in likala.
S srpom poškodovan
Sv. Križ pri Litiji. 25. jul.
Pri Baškovili so želi ječmen, pa se je posestnik Jože malo ponorčeval iz navzoče /črnki jc žela. V norčariji je žena vrgla proti možu srp tako nesrečno, tla je / ostro konico zadel moža v nogo in mu prcrezal kilo v skočnem sklepu in ga odprl. Ponesrečenega moža so že zvečer pripeljali \ Litijo k zdravniku dr. Ukmarju. ki je odredil takojšnjo prepeljavo ponesrečene« v ljubljansko bolnišnico.
Mežica, 23. jul.
Po dvajsetih letih jc. zahtevala Peca svojo drugo smrtno žrtev.
Kakor vsako nedeljo, je pohitelo tudi 24. t. m. mnogo turistov i/ jugoslovansko iu avstrijske strani na Peco. V nedeljo ob 12. ko so bili turisti ravno pri obedu v t .'letov i koči, je javila služkinja, da kliče nekdo na pomoč. Nekaj trenotkov na to jo žo prihitel rudniški delavec g. F. Prcdikaka in javil, da sc. jo |>o-ncsrečil na Kordcževi steni neznan moški.
Rešilna ekspcdieija se je takoj organizirala iu odšla na kraj nesreče. Pod Kordcževo steno, na avstrijski slrani. v globini kakih 40m. je zapazila s krvjo oblitegn moškega, ki ni kazal nobenih življenjskih /mikov. Mod reševalnimi pripravami jc prišla tudi reševalna ekspcdieija od avstrijske strani, tez četrt uro sc jc reševalcem posrečilo priti do ponesrečenca, ki jc imel več velikih ran na glavi, bil pa je še živ. Ponesrečenca so takoj dvignili i/ prepada, vendar pa je morala ckspedicija ugotoviti. da je ponesrečenec med dviganjem izdihnil.
Truplo so prenesli do L letov e koče in od Iu na avstrijsko ozemlje do Riške gore, kjer ^o
ugotovili, kdo jo ponesrečence. Bil jc llainz lila/, gorski pnsiii. nri.slojen in bivajoč v Li-bllčali v \vstriji. Stai je bil okrog 50 let. Kakot siiio zvedeli o I avstrijskih turistov, so gu izvabile pluninkc na Kordc/cvo steno, nu katero jc strmoglavil v prepad.
Maribor, 20. julija
Na Peci ponesrečeni Heinz lilaž se je vspel v steno za planinkami, ki rastejo tu na nedostopnih skalah. Videla sta ga pri vsponu v steno dva druga pastirja, ki sla ga šo svarila, naj nikar ne pleza tja, ker je nevarno. Srečno je priplezal kakih 50 metrov visoko, ko je naenkrat izgubil prijem ter strmoglavil navpično navzdol. Padec je bi! smrten, ker si jo prebil lobanjo. Pri Uletovi koči so mrlvo žrtev skalovja naložili na* nosila ler ga spravili do Riške gore, kjer je tamošnji posestnik vpregel konja ter zapeljal Iruplo v Libuče. V mrtvašnici so ga položili na oder ter mu dali v krsto Ivlega gorskega cvetja, ki ga je zapeljalo v smrt. — Dogodek je vzbudil med posestniki Peco mnogo sočutja in pozornosti. V loku 20 let je lo sicer šele druga smrtna žrtev, katero je Peca doslej zahtevala, pokazalo pa se je, da Čakajo tudi na Peci nepazljivega turista življenjske nevarnosti.
Rimske izkopanine pri Št. Jerneju
Št. Jernej, 25- julija.
Posestnik Franc Kogljevič z Brezovice je oral na njivi ua Grbah. Naenkrat je plug s tako silo zadel ob trd predmet, da ga je vrglo iz razora. Orač je ustavil živino, pogledal po neljubi oviri in z začudenjem ugotovil, da jc plug zadel ob slaro, od rje že precej razjedeno sulico, šlem od čelade in lončeno posodo, polno zogljenelih kosti in oglja. Vse je bilo še dokaj dobro ohranjeno, le glinasta posoda, žara, se je ob sunku orala zdrobila na več kosov. Bila pa ie izdelana po načinu sodobne lončene posode, očividno s pomočjo lončarskega kolovrata, in lepo okrašena z rdečimi črtami in okraski. Najdeni predmeti so bili najbrž položeni v grob kakega rimskega vojaka, ki pa skoraj gotovo ni bil osamljeno pokopan, temveč so v okolici in v večji globini zemljo nahaja gotovo še več sličnili grobov.
Na jesen, ko bo omenjeni posestnik spravil pridelek z njive, hoče še nadalje kopati in lome-Ijitcje raziskati svet in grobišče na vzvišeni, izredno lepi in prisojni legi.
V Šentjernejski dolini hrani zemlja v sebi še mnogo znamenitosti iz prejšnjih časov, kajti tu so bila številna rimska selišča in celo večje in znamenito mesto Crutium na ozemlju, kjer stoji sedaj vas Groblje. Pokojni Ignacij Kušljan, znameniti slarinoslovec-samouk, je izkopal nešteto zgodovinsko važnih predmetov in jih je v predvojni dobi oddajal dunajskemu, doloma ludi ljubljanskemu muzeju. Mož je vedno poudarjal, koliko znamenitosti še hrani Šentjernejsko polje, koliko za narodno zgodovino neizrabljenega bogastva še leži v zemlji; vedno je hrepenel, da bi nadaljeval zapo-četo delo in zlasti šo raziskal grobišča na Mihovem, loda, žal, mu je nedostajalo sredstev, da je končno tudi sam omagal in legel v prezgodnji grob.
Tako sta s Kušljanom in Pečnikom legla v grob dva priprosta, slovenska kmeta slarinoslovca, ki sla. kljub nedoslatni izobrazbi, izvršila ogromna dela in rešila pozabi nešteto predmetov iz prejšnjih časov. Žal, da nam novejša doba več ne rodi tako priprostih, bistroumnih in za lo stroko zgodovine tako idealno navdahnjenih mož.
Razpečevalee 100 difi; bankovcev
v Litiji
20°lo ceneje
prodaja vse blago vsled izpraznitve lokala
BERKO - Ljubljana
Litija, 26. jul.
Kakor so že častniki poročali. •-<» so v Ljubljani pojavili 100 dinarski falsifiknti, lnz-pečevalca pa oblasti vzlic marljivemu zasledovanju doslej še niso mogle dobiti v pest. \ nedeljo zjutraj jc ta razpečevalee 100 dinarskih falzifikutov osrečil našo Litijo s svojim pose-tom. že. nti vse zgodaj zjutraj se jo oglasil v pekarni gc. Milke Prcželj, kjer je kupil ono žemljo, katero je hotel plačati s MM) dinarskim bankovcem. Ga. Preželjcva pn je slučajno bolj natančno ogledala ponujeni ji bankovec in ga takoj zavrnila, češ da ta bankovec ni pravi. Razpečevalee jo jo takoj <xl k uri I i/, pekarno. Posrečilo se inu jo pa tak bankovec v novčiti v Borštnikovi gostilni, kjer je z njitn plačal malenkostni zapitek.
Potem je pred litijsko cerkvijo dobil neko deklico, katero je poslal v Končnrjevo trgovino menjat tak bankovec, 011 sani |vi so jo skril ?a cerkvijo in čakal n« rezultat menjave... Res so pri Končarievih deklici ponarejeni sto-tak zamenjali za dober drobiž... šele pozneje se je ga. Preželjcva spomnila, dn je brala v časnikih, da so ponarejeni stotaki v prometu in takoj obvestila litijske orožnike, ki so obvestili vse trgovine, gostilne, naj paziio na 100
dinarske bankovce, žal pa pri vestnem zasledovanju niso z.amogli več dohiti v roke nevarnega ra /peče v a Ic-a stotakov. ker jo je najbrž od kuril / dopoldanskim vlakom proti Zidanemu mostu.
Najbrže je še več falzifikatov vnovčil v litijski okolici, vsled česar sc opozarjajo vsi, ki imajo posla / denarjem, naj vestno pregledajo vsak bankovec. Falziknte je orožnišlvo zaplenilo. Popis razpečevalca se popolnoma v.jcnia s popisom ljubljanske policije.
Včeraj so litijski orožniki bili telefonsko obveščeni s Save. da se ponarejevalec mudi nn Savi. Orožniki m> se na kolesih takoj odpeljali na Savo. Žal pa dotičnik ni bil razpečevalee.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden stock, Volgtlandcr, Welta, Certo Itd Ima vedno v zalogi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubliani Zahtevajte ceniki
Ljubljana Poglabljanje Ljubljanice
Ljubljana, 26, julija.
Kljub temu, da je pri začetnih delih ob poglabljanju Ljubl/.iuice nagajalo vreme, so zadnje čase dela v Ljubljaničini strugi prav dobro napredovala od Kodeljevega do bolnišnice. Dasi je teren ob Ljubljaničini strugi precej raznolik, je vmes vendar le precej grušča in mehke prsti in mivke med laporjem. Zato odvažanje tega mate-rijala ni zahtevalo več toliko dela. Več dela so dale konglomeratne gmote med obema vodniat-•skima mostovoma, katere je bilo treba vse razstreliti. Radi bližnjih hiš pa pri razstreljevanju niso smeli uporabljati večjih nabojev in so se morali za'# zadovoljili z manjšimi, a večkratnimi razstre-litvami. V tem odseku je poglobilev že prav dobro napredovala iu glavna izkoptia dela so se sedaj premaknila že višje nekako v višino splošne bolnišnice. Tudi tu ponekod nagajajo skalne gmo-
Visok gosi
Ljubljana, 20. julija.
Danes popoldne je s svojim obiskom počastil -Slovenčevo uredništvo nadškol vrhbosanski pre-vzvišeni gospod dr. Ivan Sar i i. Prevzvišeni sarajevski vladika, ki je zadnji evharistični kongres v Sarajevu v tako žarki luči pokazal sadove njegovega duha in dela v hrvatski Rosni, je velik prijatelj Slovencev in katoliškega slovenskega gibanja. V razgovoru se je zelo zanimal za razvoj katoliškega časopisja na Slovenskem in sploh za vse sineri slovenskega kulturnega delovanja.
Velikemu sinu katoliške Hrvatske želimo prijetno bivanje v bratski Sloveniji!
Ka| bo danes ?
Kino Kotleljevo; Ob pot 9 zvečer na prostem film Napoleonov gusar . Cene znižane.
Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg 5 iu mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Ne potrebujem reklame, delo govori! PRALNICA, LIKALNICA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
0 Ogled -analorija Trg. bolniškegu in podpornega društva. Slov. zdravniško društvo v Ljubljani v,»bi v petek dne 29. julija ob 18 gospode zdravnike na ogled sanatorija Trg. bolniškega iu podpornega društva v Ljubljani, Zaloška ce-ta št. 9.
3 I. Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske prisjte iz Ureznice dne 29. julija 1932 s tlakom ol) 211.21 na Glavni kolodvor. Starši, ki imajo S.voje otroke na tej koloniji, se poživljajo, da pričakajo otroke na Glavnem kolodvoru ob 20.2-1. — Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske.
0 Odgodene seje davčnega odbora. Davčna uprava za Ljubljano razglaša: Za 2. avgust in nadalje določene seje davčnega odbora za mesto v Ljubljani se od god i jo za nedoločen čas, ker še niso izgotovljeni na zakoniti podlagi vsi odmerili predlogi, o katerih naj odloča davčni odbor.
Tehnično vodstvo avtomatične centrale r Ljubljani je imelo doslej telefonsko številko 21-09. To številko ima sedaj Narodna Odbrana. Telefonski naročniki naj za morebitna pojasnila, ki se tičejo telefona, kličejo sedaj samo številko 9.
0, 01» cesti na Kodeljevo sta nastali letos dve novi stavbi. Ker je tib tej cesti svet it- močno zazidan, bo treba električno razsvetljavo primerno pomnožiti.
0 Iz policijske torbe. Meti nujogabliejše 'zločince spada jo tatovi, ki okradejo revne ljttdi. /en<»ke nu trgu in pa uboge perice so v Ljubljani največkrat žrtev teh brezvestnih ljudi. I lx>ga perica Frančišku Jnger iz Bizovika je v ponedeljek, torej na dan, ko pripeljejo potice v Ljubljano svežo oprano perilo, postala žrtev nesramnega tatu. V Gledališki ulici je pustila svoj voziček s perilom, med tem ko jc del perila nesla k neki svoji naročnici. Ko se je vrnila, je s strahom opazila, da ji je izginil zavoj perilu. I kradrno perilo je bilo vredno 2050 Din in je bilo last različnih naročnic okra-dene perice. Kdo bi to perilo ukradel, pa nihče ne more nič sumiti. — Žena davčnega upravitelja Elizabeta Pivk z Blcivveisovc ceste 7 jc
Gospodltfe — poior!
7se mfe 2ganfo In alkohol
za vlaganje sadja dobite pri tvrdki
/UHO d. Z 0. Z.
Lfubllnna, Gosposvetska cesla št. 13
te. Ker jih pa ni toliko, gre delo hitreje izpod rok.
V spodnjem odseku sedaj ie grade obrežni nasip, katerega tudi tlakujejo z velikimi kamni. Tako grade nabrežino v strugi pod spodnjim vod-matskim mostom, kakor tudi že nad mostom v višini stare Hribarjeve tovarne. Pri oblaganju na-brežnega nasipa začenjajo tako, da polože na dnu struge, kjer se začenja breg, močne skale na dno struge in nato ob teh naprej grade poševni nasip. Pri delih uravnavajo nekoliko vijugasto pot Ljubljanice. Dno struge bodo pač v vsej dolžini razširili, obrežje bo marsikje postalo bolj široko zato, ker se bo obrežni nasip dvigal mnogo bolj strmo kakor dosedanji breg. Če nu bo posebnih nesreč, lahko pričakujemo, da .se bo poglobitev tega odseka Ljubljanice srečno končala, s čimer bo tudi enkrat za vselej ]>renehal neprijetni smrad po mestni strugi zastajajoče vode.
KINO NA PROSTEM
Nocoj ob pol 9 predvaja KINO KODELJEVO NA PROSTEM
nemi film
NAPOLEONOV GUSAR
Vstopnina samo 2, 4 in 5 Din. V slabem vremenu predstava v dvorani.
prijavila policija, da je neznan tat ukradel njeni 9-Ietlii hčerki Majdi \ kopališče - Ilirije« i/, slučajno odprte omarice damsko vluto verižico. vredno 5tK) Din. — Tupetnik Ivan Saje z Viča pa je prijavil, tla mu je bilo ponoči, ko je bil v Jalenovi gostilni na Viču, ukradeno 400 Din vredno žensko kolo. — Višjemu računskemu svetniku magistrata Avgustu Speilu v p. sta bili na Prulali ukradeni lepa preproga in šotorna planjava, skupaj vredni 700 Din.
Hassnanila
Ljubljana
Redni letni občni zbor Aero-Kluba vNuša Krila« kraljevine Jugoslavije, oblastni odbor Ljubljana, bo dne 28. julija 1032 ob 18 v prostorih Avtomobilskega kluba v Ljubljani, Zvezda, Kazino/L Vabljeni so vsi člani Aero-Kluba, da se občnega
zbora zanesljivo udeleže. — Aero-Klub v Ljubljani. *
Prostovoljno gasilno društvo t Arjivasi priredi dne 7. avgusta t. 1. na vrtu tov. .Martina Razbor-ška v Arjivasi veliko tombolo z lepimi dobitki, in običajno vrtno veselico, kjer bo za vse najbolje preskrbljeno. Prijatelji gasilske tombole najvljudneje vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev nedeljo kasneje.
St Jernej
Žetev je v splošnem končana in je kljub neugodnim vremenskim prilikam pozimi in spomladi še dokaj dobra. Ponekod, zlasti po vaseh okoli Orehoviča. je parkrat sicer padala toča, a posebno občutne škode ni napravila. Ajda. glavni kruli in živež naših ljudi, tudi dobro kaže in ji tudi pogosta moča zelo prija. ker je zemlja na Sentjernejskem polju v splošnem plitva in peščena. Tako nam bo torej ljubi Rog letos naklonil dovolj živeža ter nam uslišal prošnjo po vsakdanjem kruhu, ki jo v Oče-našu vsak dan zvesto in vdano ponavljamo.
Tul>erkiiloza je zavratno napadla tukajšnjega učitelja g. Viktorja Šviglja, da je moral iskati zdravniško pomoč na Golniku. Priljubljenemu učitelju želimo, da bi kmalu okreval in se zopet zdrav in vesel povrnil med ljubljeno mladino.
Nesreča. T. PuŠavec, poseslnik Iz Maharovoa, je šel v nedeljo domov s Tolstega vrha, kjer je sloveča božja pot. Na strmem in opolzkem bregu pa mu je spodrsnilo, da je padel in si zlomil nogo. Pridnemu gospodarju, ki se zdravi v novomeški bolnišnici, ž.elimo, da bi kmalu okreval in se zdrav vrnil v ljubeči krog svoje družine.
Smarjela na Dolenjskem
K dopisu v >Slovencu« z dne 24. julija, št. 107 iz »Št. Petra pri Novem mestu« o ^avtobusnem podjetju: blagovolite v razčiščenje zadeve pojasnili, da je uprava šmarjeških toplic vpeljala s 1. julijem vožnje od Novega mesta v šmarješke toplice in nazaj za odraslo osebo po 10 Din, za otroke od 5—10 let 8 Din. da s tem omogoči tudi manj premožnim slojem poset šmarjeških toplic.
Maribor
□	Delavci zborujejo. V ponedeljek zvečer se je vršilo na verandi pivovarne Union zborovanje delavcev, nameščencev in stanovanjskih najemnikov, Shod je sklicala strokovna komisija ter je bila udeležba zelo številna. Govorniki so razpravljali o sedanjem gospodarskem in socijalnem stanju nameščencev in delavcev ter o nevzdržnosti položaja stanovanjskih najemnikov. V resoluciji so bile predlagane konkretne zahteve delavstva ter poudarjena potreba po zakonski zaščiti najemnikov.
□	Pritožbe najemnikov Schmiedererjevega posestva. Pritožbe radi pustošenja polj in vrtov v mestni okolici se neprestano množe. Najbolj tehtne vzroke za pritožbe pa imajo najemniki Schmiedererjevega posestva ob koncu Koroške ceste. Na tem posestvu se nahaja ob Dravi znano prosto kopališče, v katerem se dnevno koplje stotine kopalcev. Nekateri med temi so prava šiba božja za nad reko ležeče njive. Zlasti na krompir imajo piko, katerega si pečejo v grmovju ob reki. Baje se nahaja doli ob Dravi pravcata kuhi-nja s starim štedilnikom, katerega so si prinesli sem kopajoči se nepridipravi, ter si tu kuhajo, kar naplenijo na njivah. Najemniki njiv ob Dravi so sami reveži, ki si komaj odtrgajo od ust najemnino za borne njive. Prosijo, da bi se jim na kak način zaščitila njihova imovina pred nadležnimi gosti.
□	Za vprizoritev »Prodane neveste« na prostem je potrebnih Se 6 dam, 22 gospodov in 15 otrok, ki bodo sodelovali v omenjeni operi. Kdor je voljan sodelovati, naj se javi v pisarni Narodnega gledališča.
□	Bencina primanjkuje. Iz vrst avtomobili-stov se čuje, da je zmanjkalo v Mariboru nenadoma bencina. Črpalke, ki prodajajo bencin, so tako slabo založene, da se je bati v nekaj dneh resnega pomanjkanja. Baje primanjkuje bencina tudi drugod in prodajalci ga dobe le s težavo v omejenih količinah.
□	Mrtvalkl zvon. V nežni dobi 6 let je umrla hčerka ključavničarja Weissa, Margareta. Pogreb bo danes ob 3 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V bolnišnici je ugrabila smrt 601etnega posestnika Matijo Strnada. Pokopan bo danes popoldne ob pol 4 iz mestne mrtvašnice. — Smrt je zadela nadalje 551etnega delavca mestne občine Lubeja Franca. Ob 4 ga bodo pokopali iz mestne mrtvašnice na pobreško pokopališče. — V Studencih je preminula v starosti 61 let zasebnica Elizabeta I erš. Pogreb se vrši ob 5 popoldne iz mrtvašnice na studenško pokopališče. — Svetila pokojnikom večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje!
□	Nogometni spori v nedeljo. V nedeljo se odigra na prostoru ISSK Maribora prva kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo. Srečata se v tem zanimivem boju oba resna konkurenta SK Železničar in SK Rapid. — ISSK Maribor igra v nedeljo v Ljubljani, kjer nastopi v prvenstveni tekmi s tamošnjo Ilirijo.
□	Od doma je izginil. že nekaj dni pogrešajo trgovskega potnika Franca Kurta, uslužbene-ga pri tvrdki Akord. Pretekli petek popoldne je odšel od doma ter se še do sedaj ni povrnil niti javil. Pogrešani je srednje velike postave, star 29 let, črne polti in črnih las ter je bil oblečen v temno rjavo obleko, črne polčevlje in siv klobuk.
□	Pokradena lepenka. V Melju prekrivajo v Motherjevi ulici Hutterjevo tekstilno tovarno. Strešno lepenko, s katero objekte pokrivajo, so pustili čez r.ofi na prostem, zjutraj pa je ni bilo nikjer več. V temni noči so doslej nepoznani tatovi odnesli znatne količine lepenke ter s tem znatno oškodovali podjetje, ki pokriva objekte.
□	Več obzira do malčkov. Otroška igrišča v mestnem parku se nahajajo na nesrečnem prostoru v bližini cest, po katerih drvi avto za avtom. Prah, katerega vozila dvigajo, morajo malčki vdihavati, kar gotovo ni v njihovo zdravje. Poleg tega so otroci, ki v igri zaidejo na cesto za žogo, vsak hip v nevarnosti, da pridejo pod kolesa naglo vozečega avtomobila. Potrebno bi bilo cesto večkrat dnevno škropiti ter omejiti brzino vozov, ali pa najti za otroke drugo igrišče, ki jim bo nudilo poleg zavetja tudi več soinca in lepše prilike za igranje, kakor dosedanje.
□	Kavalirstvo bi bilo na mestu. V opoldanskih urah je veUk naval na avtobuse, ki vozijo na Mariborski otok. Opaža se pri tem, da so največji reveži pri tem navalu otroci in ženski spol, ki
j mora čakati često zelo dolgo, preden pride na vrsto v prenapolnjen avtobus, dočim gospodje zasedejo prvi najboljša mesta. Več kavalirstva bo napravilo boljši vtis! Avtobusno podjetje pa naj bi oskrbelo ob takem navalu več voz, da se ne bo tlačilo v en sam avtobus 40 do 50 oseb. Isto velja tudi za povratek z otoka.
□	Usoden sunek. V preteklem mesecu smo poročali o krvavi tragediji, ki se je odigrala 29. junija v Zgornji Polskavi. Štefan Žigert je izgubil svoje mlado življenje kot žrtev alkohola in izzivanja. Včeraj se je polskavska tragedija zaključila pred mariborskim okrožnim senatom, ki je sodil hlapca Maksa V/elzerja kot glavnega krivca omenjenega zločina. Po opisu v obtožnici je bila vzrok dejanju ljubosumnost pokojnega Žigerta ter nagla jeza obtoženca. Maks Welzer je prišel usodnega
Kulturm obzornik
Kinematograf na Japonskem
Po poročilu poslaniškega svetnika Kiin-pci-a Sheba (Deutsche Filmzeitung, Miinchen) posnemamo le-te vcle/.animive podatke o filmskem življenju n;i Japonskem: Dan današnji je Japcvicu film nekaj takšnega kakor opij: ni ga naroda, ki bi bolj norel za filmom kakor japonski. Izrazito zapadnjaška iznajdba kinematografske igre je na Japonskem stopila \ najožje stike z elementi drame. Radi tega jc pristni japonski film korenito drugačen kot evropski aH amerikanski. Najuspešnejši med vsemi filmi kar so jih zvrteli na Japonskem, čučlngurn«, obravnava zgodbo sedem in štiridesetih oprod, ki so 1. 1705 maščevali smrt svojega fevdalnega gospoda. Ako.ški plemič Asa no udari s svojim mečem Kilo, nekega odličnejšega plemiča, ki ga je bil ponižal in ruizžalil. Za to žalitev ga oibsodl vlada, da mora storiti harakiri. Pogumno uslreže povelju. Njegovi oprode ((po številu jih je 47) se porazgubijo po raznih krajinah curslva. Prej pa polože prisego, da bodo maščevali svojega gospoda. V neki viharni noči se vsi oprode sestanejo na dogovorjenem mestli; po visokem snegu gredo proti sov rogovom gradu. Napadejo roparsko gnezdo; Kirovi vojščaki, ki ga. branijo, pudležejo. dasi je njih število mnogo večje. T/, tajne sobane, kamor se je bil skril, privlečcjo Kiro \en. Dado mu priložnost, da se častno konča, a leta se zgrozi smrt! In noče položiti roke nase. Nato skrbno mlrežejo njegovo glavo od telesa ter jo timijejo v tempeljskem Vodnjaku. Kakor sc spodobi, /apro vseh 4? optpcf ter iiin
/apovedo, naj store harakiri. Hladnokrvno sc spravijo s sveta — z najbolj izbrano skrbnostjo. In njih zgledno početje živi dalje Za vse čase v japonskem slovstvu in v itjili drami. — Posebnosti japonskega filma so: I. Brez »scx ap-peala«, zato pa imajo ognjevito bojno dejanje! 2. Zgoraj opisani vzorec se v japonski historični (filmski) drami vedno ponavlja. — Krvi prelivajo kar sc da. Prizori posebno surovo narave so mnogo čez mero raztegnjeni. Večina Japoncev — razen po velemestih — mnogo bolj ljubi tako krvave grozotne drame nego importiruiie filtne in pn na Japonskem narejene melodrame. — 5. Dočim zahtevajo Evropcjci le preprosto zabavo iu čim man j duševnega napora, so Japonci navdušujejo ob zapletenih situacijah ter ljubijo zastrte namige in nadaljevanja, ki nudijo možnost različnih tolmačenj. — 4. Japonci hodijo v kino bolj kakor drugi narodi zato, da sc pošteno iz jok a,j o. — 5. Stroga je cenzura glede na napade nu vladarsko hišo, na radikalizem in na nenravnost. — 6. Po I j u b I j u n j c je bilo tista oblika nenravnosti. ki so najbolj zoper njo nastopali. — 7 Ko so pred tridesetimi leti vpeljali na Japonskem film, so imeli prvi filmi t u je jezične napise in besedila, ki so bila — z redkimi izjemami — Japoncem docela nerazumljivi!. Tako je nastala navada, da stoji v vseh japonskih kinematografih še danes zraven platna spreten govornik, ki; tolmači dejanje filmu od začetka do kraja. V točni časovni skladnosti s prikazanimi slikami polagajo govorniki glavnim igraveem besede na jezik, spreminjajo svoj glas in vlečejo gleduvcc zmerom '/n sefioj v jok ali v smeh. Privlačna moč japonskega kinematografa zavisi zmeraj prav toliko od priljubljenosti govornika koli-' koc od razporeda- — 8. Sleherna japonska *olu,
ki da kaj nase, ima svoj klub za proučevanje filma. Vrhu tega je mnogo društev in krožkov. ki sc bavijo izključno s študijem filma, zlasti jih poseča mladina. — Produkcija: (951 so japonske filmske družbe i/.gotovile precej čez 700 igravliih filmov (USA tu. 600, Nemčija ca. 250 filmov!) Dasi jc v japonsko filmsko industrijo investiran kapital znatno manjši cul onega, ki jo n. pr. investiran v amerikanski filmski produkciji, je vendar število iprotlu-cirnnih filmov naravnost ogromno. — V Die Katliolischen Missionen« (M. Gladbach) piše P. K. Reiff S. J. o japonskem mučcniškeni filmu •26 svetnikov Japonske«: Tale film jo. napravila »Nikatsu-Kaišn«, japonska ' Ufa« peni tehničnim vodstvom gospoda 1 linijama, enega izmed potomcev onih starih nagasa.ških kristjanov, ki so kljub 300 letnemu preganjanju, brez duhovnikov in zakramentov, ostali zvesti svoji veri. — Predmet Filmskega dejanja je prvo mučeništvo i/ I. 15%. V tistem času so bili potisnili mikadn v ulogo senčnega vladarja. Oblast je. bila v rokah vojaškega diktatorja llidejošija, ki spočetka ni bil nenaklonjen krščanstvu, potem pa je izgnal iz. deželo vse misijonarje, ki so bili tedaj sami je;ziiiti. (>/nn-njevavci vere so se odstranili iz prestolnice, lia tihem so pa pi> deželi razširjali incil ljudstvom Evangelij. L. 1593 so dospeli španski frančiškani na Japonsko, llidejoši se ui drznil prepovedati menihom, ki so bili prišli v spremstvu filipinskega poslanika, vstop v deželo, pač )>a jitn je zuibranil javno pridigovanje. V drugih mestih pa jim ni branil zidati cerkve in pridobivat! vernike. Nekega dne sc je neka španska ladja nu japonski obali zlomila. Španci so grozili Japoncem, ki so sc hoteli polastiti broda, da jih bo zadela jeza njih kralju, kateremu ie poi sveta podložnega. Nekdanja J11—
dne z Marijo Štern, s katero sla služila pri istem gospodarju, na Sele pri Polskavi v vinotoč. Ko sta proti večeru odhajala, je prihitel za obema pokojni Štefan Žigert, že nekoliko vinjen, ter zavpil nad Welzerjeiu »kaj pa imaš z mojo deklino« in ga hkrati zagrabil za roko. V istem trenutku se je pa že obtoženec zasukal nazaj ter udaril z odprtim nožem Žigerta v vrat. Zadel ga je v vratno žilo ter jo presekal, da je kri v curku brizgnila iz rane. Žigert je zaostal ter v nekaj trenutkih izkrvavel. Welzer je mirno nadaljeval pot, ne ve-doč, da za njegovim hrbtom ranjeni Žigert umira. Kakor je pozneje izjavil, jc imel namen Žigerta »samo nekoliko pičiti«, ker je bil pokojni znan kot pretepač in rogovilež. Slučaj pa je bil, da je ostrina zadela na odvodno žilo ter je postal sunek smrten. Obsojen je bil na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravic.
□	Prenočišča za posetnike Mariborskega tedna. Prireditveni odbor »Mariborskega tedna« se ponovno obrača na prebivalstvo Maribora, da prijavi proste sobe in postelje za čas prireditev. Sicer so do sedaj že prispele mnoge prijave, ker pa se v tem času vrši v Mariboru več raznih kongresov, bo potrebno večje število prenočišč. Naj torej tudi oni, ki drugače ne oddajajo sob, sploš-nosti na ljubo odstopijo prenočišče proti primerni odškodnini. V slučaju, da kdo ne reflektira na plačilo odškodnine, naj vseeno prijazno stavi sobe na razpolago odboru, ki bo prebitek prepustil skladu ubožne akcije. — Posebno se pozivajo di-iaSke gospodinje, da prijavijo nezasedene postelje. Vse prijave naj se osebno ali pismeno oddajo v pisarni »Mariborskega tedna«.
□	Načrti mariborski zračnih fadralcev. Lansko leto so zgradili mariborski visoko&olci prvo jadralno letalo, s katerim so delali uspele poizkuse v bližini Sv. Lenarta v Slov. goricah. Letos na pomlad so nadaljevali poizkuse na Teznu, ki so se prav tako obnesli. Vendar pa v ravnmi niso ugodni zračni tokovi za zračno jadranje. Zalo se bodo preselili pogumni letalci sredi avgusta na pohorske vrhove, kjer je dovolj stalnega vetra za večje in daljše polete. Na Črnem vrhu na Pohorju, pol ure od Ribniške koče, se bo vršil 10-dnevni tečaj za brezmotorno letenje. Letalci bodo taborili v šotorih, deloma pa bodo stanovali v novi postojanki na Ribniškem sedlu.' — Sedaj se pridno pripravljajo v delavnici meščanske šole. Grade trup letala in transportni voz. Med »Mariborskim tednom« bodo priredili razstavo tega letala, raznih modelov, fotografij itd. Po tečaju na Pohorju pa se bodo spravili na gradnjo novega letala, ki bo do druge sezone gotovo. To letalu bo prvo te vrste v naši državi ter bo primemo za vlečni stav in jadranje. Mladi pionirji zračnega športa imajo v Mariboru mnogo prijateljev. Najbolj jim gre na roko Aeroklub, pa tudi sami si znajo pomagati. Nabirajo članstvo, ki aktivno sodeluje pri gradnji letala, ter plača malenkostno mesečno članarino. Člani, ki ne morejo osebno pomagati pri delu, plačajo nekaj več članarine ter uživajo popust pri učni pristojbini za zračno jadranje. Nečlani, ki se hočejo udeležiti tečaja, plačajo pristojbino 100 Din.
□	Trije ptički iz Prekmurja. Pred malim senatom okrožnega sodišča so stali včeraj Alojz Mencinger ter cigana Franc Baranja in Ladislav Horvat, vsi trije iz okolice Murske Sobote. Zagovarjali so se radi velikega vloma, katerega so izvršili meseca februarja v sosednji Avstriji v Glti-chenbcrgu. Vlomili so takrat v eni noči kar na treh straneh: v lokale trgovca Trattnerja in Hfttzla ter stanovanje dr. Ennsbrunnerja. Iz trgovin so odnesli večinoma jestvine in veliko množino tobačnih izdelkov, stanovanje dr. Ennsbrunnerja pa so dodobra oplenili ter pobrali vse, kar se je dalo nositi. Poleg tega ima Mencinger na vesti še celo vrsto vlomov in tatvin v okolici Murike Sobote. Pred sodniki so seveda po ciganski navadi skušali vse utajiti, toda proti dokazom so bili vsi izgovori zaman. Mencinger je dobil 6 let robije, pridržek po prestani kazni in trajno izgubo častnih pravic. Baranja 2 leti robije in Horvat 3 leta robije.
Slovenska Krajina
Martjanci. Višja cerkvena oblast je imenovala novega župnika za martjansko faro g. Berdena Andreja, kaplana pri Sv. Jurju, doma is Bogojine. Novi g. župnik bo nastopil novo mesto v začetku avgusta. Želimo, da bi se na novem mestu dobro počutil!
Ob SO letnic! rojstva pokojnega Šlevana Ktihar-ja iz Bratonec mu bo postavljen lep nagrobnik. 29. julija bo preteklo 50 let, ko Je prišel na svet zbiratelj narodnega blaga pisatelj Ktlhar in Slovenska krajina se ga je hvaležno spomnila s tem, da mu Jo postavila lep spomenik In »Novine-" bodo prinesle veliko poročilo o njegovem delovanju ter življenju.
Dobra letina v Slovenski krajini. Žetev je končana in mlatilni stroji so v polnem obralu. Po vsej Slovenski krajini je rž, kakor ludi pšenica dobro obrodila, lako da da križ (21 snopov) 40 do 30 kg zrnja. Kmetje upajo, da letos ne bo stiske za kruh.
dejošijeva nezaupljivost se pri tej priložnosti spet prebudi: izda ukaz, naj se vsi Evropejci polove. Pri skupni molitvi v cerkvah napadejo misijonarje in jih tirajo v ječo. Od povsodi prihitijo kristjani, ki hočejo umreti s svojimi duhovniki. Na lojtrcnicnh odpeljejo jetnike v prestolnico, kjer se razglasi obsodba: smrt na križu. 1/ Oznkc jih prepeljejo z ladjo v Na-gasaki, k jer unirjejo za Kri.sta, pojoč >Ltiiidtile jpucri« in »Te Deum«... — Film, ki so ga igrali poganski igralci, zasluži po vsej pravici naslov kulturnega filma. Prekrasni pokrajinski posnetki razodevajo rajsko le|)oto dežele. S tehničnega vidika so zlasti uspeli prizori iz potresa in iz križanja. Vsi dnevniki so so film zelo laskavo ocenili. V oktobru 1931 se je vprizarjal film teden dni vsak dan po štirikrat v štirih največjih kino-glediščih Toki ja in vsako predstavo jc posetilo ogromno ljudstva. Nato so predvajali film v kino-gle-tliščih drugega reda še tri tedne, naposled pa v provinci, jjovsod r. izvrstnim uspehom. Film nameravajo predvajati tudi v Evropi.
Kitajki film. — Na Kitajskem prevladuje amerikanski film; z late r no liiugico teče »poredno z angleškim besedilom tudi Kitajsko. — Kitajska filmska industrija je šc v povojih. Kitajski filmi sc ponujveč naslanjajo ua staro-ziiniin kitajske romane. Tehničnih vrlin nimajo. Ker gojijo zlasti splošno znane motive, so zelo popularni. Po večini jih predvajajo v kinematografih drugega reda za mnl denar skromnemu občinstvu. — Prav v zadnjem času je kitajska vlada ustanovil« osrednji odbor /a vzgojne in poučne filme, ki zda j šele sestavlja se/.nnm filmov te vrste, ki jih na Kitajskem že imajo, potetn nameravajo začeti izgotavljati v večjem obsegu umetniško nomemboe izvirne kitajsko filme.
Dnevna
Koledar
Sreda, 27. julija: Rudolf in tovariši, mu-oem-i.
Osebne vesli
Iz belgrajskega zapora se je včeraj vrnil kranjski župnik g. M. Škerbec.
Novi grobovi
-f- Nagla smrt. li Most pri Žirovnici poročajo 25. julija: Pred občinsko pisarno so dobili davi ležati mrtvega Janeza Reva. Njegovi domači sodijo, da ga je zadela srčna knp. Bil je 84 let star in je bolehal zn srčno napako. Pokoj njegovi duši, domačim naše sožalje!
■f- V Sma rt nem pri Litiji je po daljšem boleha ni u umrla ga. Kr. Morse h ne r, žena pred leti umrlega davčnega nadupruvitelja in cestarskega svetniku v p. ker dulj časa že ni bilu popolnoma pri sebi, je bil revi postavljen skrbnik. Govore, da je zupustilu precej denarju, pri njej pa niso našli ne oporoke, ne denarja. Pokopana je bila .'b t. m. nu šmarsko pokopališče. N. v m. p.
Ostale vesti
—	Javna lahvala. v Vzajemni zavarovalnici« v Ljubljani se najtopleje zahvaljuje za točno, brez vsakega odbitka izplučano zavarovalnino »Cerkve na gori Oljki-. Vzajemno zavarovalnico« v Ljubljani vsem in vsakomur kar najtopleje priporoča — Župni urad na Polzeli, dne 24. julija 1932.
—	Avtobusni iileti Zveze sa tujski promet (vPutuik«) v času od 27. t. in. do 3. avgusta so naslednji: sreda 27. t. m. na Jezersko za Din 59, četrtek 28. t. ni. v Logarsko dolino Din 125 (s prehrano) v eno smer Din 70, v petek, dne 29. t. m. Škofja Loka—Visoko—Žiri—Vrhnika — Ljubljana, Din «5; v soboto 30. t. m. poldnevni izlet do izvira Krke, Din 75; dvodnevni izlet brez oskrbe v Logarsko dolino. Din 105; dvodnevni z oskrbo na morje v Bukar, Din 240; v nedeljo, dne 31. t. m. v Logarsko dolino. Din 125 (s prehrano); v Kranjsko goro in na Vršič (■> prehrano) Din 150; v ponedeljek, dne 1. avgusta Županova jama Din 39; v torek 2. avgusta na Ljubelj, Din 80; v sredo 3. avgusta na Jezersko, Din 50. Vozovnice se dobe samo v predprodaji pri - Putniku na Dunajski cesti 1. Prijave sprejema tudi podružnica v hotelu .-Metropol:. Odhod za poldnevne izlete je redno ob 18, celodnevne ob 4.45 zjutraj t dvorišču pri »Figovcu
—	Kongres Jugoslov. zdrav n. društva bo letos v Vrnjački banji in sicer od 25. do 27. septembra. Na predvečer (24. sepl.) bo prijateljski sestanek.. Na kongresu se bodo obruvnuvale sledeče teme: Reformo medicinskega pouka. Zdravljenje našega naroda v kopališčih in zdravilna vrednost naših kopališč. Ekonomska organizacija jugoslov. zdravnikov. — Poleg tega bodo še proste teme. Predavatelji naj se javijo na naslov: Jugosl. Lek. Društvo Belgrad, PoStanska pregrada 810. Za kongres je na-pro&en popust na železnicah za % cene. Rudi aktualnosti problemov je potrebno, da bi bilo prisotnih čim več zdravnikov, posebno še onih iz kopa-liič (Rog. Slatina, Dobrna, Slatina Radenci, Laško, Dol. Toplice etc.).
—	Avtobusna neigoda brei nesreče. V ponedeljek 25. julija kmulu po 12 bi se bila skoraj pripetila večja avtobusna nesreča. Avtobusu št. 5 avto-protnetne družbe »Bistra?, ki vozi med Ljubljano in Kamnikom, se je malo za Aleševo gostilno na Jeilct prelomila os zadnjih dvokoles, dasi avtobus ni bil niti preobtežen niti ni vozil prehitro. Nekoliko je gotovo kriva Dunajska cesta, ki je zlnsti skozi vas Ježieo in dalje proti Trzinu zelo jamasta ter sploh v kaj slabem stanju, tako da se vozniki vseh vrst nad tein zelo pritožujejo. Pokvarjeni voz je Izdelala turinska tvrdka E. Oaravlni in je napravil doslej okrog 25.000 km vožnje. V njem je 'bilo prostora za 22 oseb. Potnikom se ni zgodilo nič, razen da so se nekoliko ustrašili, lz Ljubljane je prišel ponje takoj drugI avtobus iste tvrdke, ki jih je po četrturnl zamudi odpeljal dalje proti Kamniku, dočim so poškodovani aviobus popoldne popravili kar na cesti.
—	Ljubljanica osinraja celo Savo. 1/. Litije. — Zadnjo nedeljo so bili številni kopalci i Savi neprijetno presenečeni, ko so ugotovili, du i/, vode udarja neprijeten smrad. Po daljšem ugibanju so ugotovili, du to ne more biti nič: drugegu, kakor du so v Ljubljani v nedeljo izpustili strugo Ljubljanico iti s tem izpustili v Savo ogromne množine gnojnice, ki se je tam tedne in tedne zbirala. Ker pa tudi litijski nos ne prenaša rad smradu, so kopalci prav hitro izginili iz hladne savske vode nn sulio. Ko bodo v prihodnje Ljubljanico zopet izpustili, bi prosili, da to oblast kratko 110 časopisih javi, da se vemo kopalci ravnati. (To sc dogaja vsako nedeljo. Ured.).
i iiiiiiii ..... ....i—-....... i... .....i..!.
DR. A. B.:
S pota k Reziki v Rovte
Že leta 1926 je zaslovelo ime Terezije, takrat 28 letne hčere krojača in kmetiča N e u -manna v Konnersreuthu preko mej tega kmetskega trga in okraja Walsassena, ki je mejno ozemlje med Bavarsko, Saksonsko in Češko, na prehodnem hribovju med Češkim lesom in Smreči-nami (Tichtelgebirge). Raznesel se je glas o njenem nenavadnem ozdravljenju in o vidnih znamenjih, ki so se pojavila na njenem telesu in c-skrivnostnih zamaknjenjih, ki da je v njih neposredno doživljala svetopisemske dogodke. V velikih trumah, včasih kar na tisoče dnevno, so vreli ljudje k njej iz Nemčije, Češkoslovaške, Švice, Francije in celo iz Amerike. Ne samo domači listi so poročali t> izrednih pojavih v Konnersreuthu, ampak tudi veliki listi svetovnega pomena so pošiljali svoje poročevalce in opazovalce, da so megli tešiti vsesplošno zanimanje za neverjetne dogodivščine. 0 Tereziji so začele izhajati knjižice in debele knjige, ki so jih pisali o nji pri-prosti in učeni očividci, med njimi bogoslovci, modroslovci in zdravniki, ki so na podlagi lastnih opazovanj pojave opisovali in ocenjevali, vsak po svoje razlagali, nekateri v nebo povzdigovali, drugi pa v nič devali.
Vsa ta poročila sem zasledoval tako bolj neverno, a ko sem leta 1929 prebral knjigo nekega nemškega zdravnika,* ki ni katoličan in menda niti veren protestant ne, me je zamikalo, da bi si sam ogledal od blizu skrivnostno zadevo. Takrat nisem dobil dovoljenja od pristojnega ordi-nariata v Regensburgu, ker jo ta kot cerkvena oblast za nekaj časa zaustavil obiskovanje Terezije Neumannove.
* Dr. Med. W. Krflner, Das Ratsel von Kon-nersrcuth. Miinchen 1927. Verlag der Aerztlihen Rundschau.
kronika
—	Razpisana je služba pogodbenega poltarja
v Prečni pri Novem mestu (IV-3). Jamčevina 600 Din. Redni letni prejemki 8300 Din. Razpisana je enaka služba v Št. Rupertu pri Mokronogu (II-4). Jamčevina 1500 Din, redni letni prejemki 18.800 Din, izredni letni prejemki za brzojav 360 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko ravnateljstvo v Ljubljani do 15. avgusta 1932.
DAJ slado DAM led.
—	Vandaiizem v naših jamah. Prejeli smo: Niti one lepote našega podzemskega sveta, ki jih brani globok navpičen dohod, niso več varne. Skupina ljudi, ki laendu v brezposelnosli niso našli drugega" zaslužka, se je spustila v Lukančevo brezno nad Vrhniko in ga opustošila. Nalomljene kapnike so odpeljali na Vrhniko in jih prodajali tamkajšnjim tržanom. Bila je prava trgovina na debelo. Prav za prav ne smemo zameriti storilcem, ki so si hoteli pomagati, zameriti pa moramo premožnim kupcem, ki bf bili lahko na drug način prispevali k omejitvi brezposelnosti. Oboji so orisli v navskrižje z zakonom o zaščiti prirode, na katerega si dovoljujemo opozoriti. Morda bo strah pred zakonom pomagal, če že ljubezen do prirode ne čuva lepot naše zemlje. Kupcem pa še to: kapniki so bili lepi, dokler so stali na svojem prvotnem mestu v jami — v vaši hiši pa imate zdaj kamen, ki ni prav nič lep.
—	Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 75 Din, nevezani 60 Din. Knjiga nudi veliko nasvetov, kako in kaj uporabljati zdravilna sredstva, ki nam jih nudi Stvarnik v naravi. Ta sredstva so predvsem: skrivnostna moč domačih rastlin, voda, zemlja, zrak, sonce ter zmerno življenje. Seveda moraš pri resnem obolenju takoj poklicati zdravnika. Knjiga ima pridejano posebno knjižico, ki vsebuje slike zdravilnih rastlin v naravnih barvah. Priporočamo še knjižico >Naša zdravilna zelišča«, ki je izšla tudi v založbi Jugoslovanske knjigarne in velja 8 Din.
—	Urejena prebava in zdrava kri se
doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josei«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Fran*; Josei«-vodo, ker pospešuje delovanje želod ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Našim gospodinjam je namenjena najnovejša knjiga: »Naši gostje — kako jim strežemo«, ki jo je spisala S. Deodata Kump, učiteljica gospodinjske šole. Knjiga ima 68 strani besedila. 06 slik. Cena vezani knjigi je 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v slovenski literaturi vsake gospodinje, to je o strežbi (serviranju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine, ki se prirejalo v domačem krogu in med znanci in prijatelji ali izrednih družabnih slavno-etih (čajanke, banketi itd.). Knjiga je razdeljena v dva dela: a) v splošni in b) v posebni del. V splošnem delu obravnava pisateljica prav spretno in s popolnim strokovnim znanjem vse, kar je treba vedeli o obednicl, mizi, namiznem perilu, namizni posodi in kraienju miz; poleg tega daje še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici glede priprave jedil. — V posebnem delu obruvnavn pisateljica podrobneje naslednja poglavja: pogrinjanje mize. strežba pri zajtrku, pri mali južini (malici, predjužniku), pri obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, roulu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh in razvrstitvi prostorov pri mizi, o buffetu, o pikniku. — Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šole in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
_ Poskušati je najbolje. Več kot šest milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo Chlorodont zobno pasto, du ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vus bo prepričal. Tuba Din 8.—.
—	^Franz-Jose!« grenčica povzroča prosto kroženje krvi.
Št.Vid pri Ptu'u
Naša zadnja notica o novem vinskem zakonu
je naletela na hud odpor, dasi ni bila tako hudo mišljena. Vaš dopisnik izjavlja, da doličnega članka ni pisal domači g. župnik, in smatra za nesramno žalitev že v {ari znano kleveto, ki je padlo z ozirom na zadnji dopis. Haložani in sploh vsa Sv. Vidska tira dolguje g. žuruiiku mnogo hvaležnosti, ker jim je oskrbel vinskih kupcev, pa tudi v drugih ozirih, saj jim je tako lepo uredil župnijo. Drugič torej več previdnosti.
Neutešena želja mi ni dala več miru, zlasti ker so sc kopičila poročila o novih znamenjih in izrednih pojavih na Tereziji. A pretekla so še tri leta, preden se mi je tako po sreči naključilo, da sem mogel na tako pot, ki treba zanjo nekaj časa in še več denarja.
Za bivanje v Konnersreuthu sem si po daljšem razmišljanju določil tiste dni okoli 1. julija, praznika sv. Rešnje Krvi, ko je bilo po vseh poročilih sodeč pričakovati, da se na Tereziji pokažejo znamenja in druge izrednosti. Ponovno sem prebral vse dostopne mi spise o tej zadevi, preskrbe! si priporočilno pismo in odpotoval 28, junija proti znamenitim Rovtam.
Lep je bil tisti dan in zelo vroč. Malokdaj sem na lej, že od prej dobro znani poti mogel uživati prirodne krasote v toliki meri; po vseh dolinah je vrvelo veselo življenje — košenje in spravljanje obilnega sena, okopavanje gomoljk in sadik po njivah; gore pa, naše domače in sosednje in dalj-nje so se kopale vse po vrsti v poletnem solncu. Kamniške in Karavanke in triglavsko pogorje, potem Obir in Dobrač, za njimi Visoke Ture in naposled vrhovi Kamenitega morja, Carskega gorovja in drugih tirolskih velikanov. V Schvvarzach-St. Veitu sem namreč prestopil na dunajsko-tirol-ski vlak. Na tej progi se že začenja električni pogon, ki je silno prijeten v primeri s parnostrojnim (da ne rečem hlaponskim), brez dima in smradu gre, brez sopihanja in ropota, zdi se, da lažje in hitreje. V Worglu sem zopet prestopil in krenil proti Kufsteinu. Dasi se je že večerilo, je bilo v dolini Juna vroče bolj ko doslej,
Kufstein je sam na sebi izredno lep po legi, obliki in divnem gorskem okvirju, znamenit je kot letovišče in izhodišče za ture in zimski šport. Pri ljubih mi sorodnikih sem se vstavil, da jih pozdravim in pri njih prenočim. Ogledal sem si v večernem mraku njihov vrt in na svoje presenečenje ugotovil, da je rastlinje na pobočju severnih Alp malo različno od našega na jugu in da je razvojno stanje le malo za našim.
Celje
C Kolesarski tatovi pridno na poslu. Te dni
jc neki neznani tat ukradel mesarju Ferdinandu Dečmanu iz Celja izpred slaščičarne Mantel v Gosposki ulici dobro ohranjeno moško kolo, vredno 1VX) Din. Kolo je znamke Kosinos. — Naslednji dan pa je bilo ukradeno v dopoldanskih urah moško kolo i/, veže davčne uprave v Cankarjevi ulici. Kolo je že starejše, črno pleskano znamke Steyr. Policiju ponovno opozarja kolesarje, nuj ne puščajo koles na cesti brez nadzorstva. Obenem pa svari pred nakupom.
& Konj se je splašil. Te dni je peljal dninar Vovk Franc iz Ponikve ob južni železnici in njegova žena Nežika svojega sinčka v bolnišnico v Celje. Vozili so se z vozom. V bližini Št. Jurija ob južni železnici se je nenadoma splasil konj in zdivjal po cesti. Voz se je prevrnil lil vsi trije so padli na cesto. Vovkova žena si je pri padcu prebila lobanjo, sinček in oče pa stu dobila lažje poškodbe na glavi in po telesu. Vse tri so pripeljali v bolnišnico, kjer so očeta po zdravniškem pregledu in prvi pomoči izpustili domov, mater iu pa sinčka pa so obdržali v bolnišnici.
Soston)
Pramik nove sv. maše je bil za šmihelsko župnijo minulo nedeljo. 24. juliju. Komaj dve leti je minilo, kar je zadnjikrat naš župljan zapel novo-mašniško glorijo, v nedeljo pu so zopet zugrmeli možnarji in dali poudarka slovesnosti nove maše, ki jo je daroval g. Stanko T r o b i n u. Ljudstvo se je iz domala cele šaleške doline zgrnilo k naši far i in proslor med Slomškovim domom, cerkvijo in župniščem, kjer se je na prostem vršila služba božja, docela napolnilo. Ob HI je prispel od domače hiše prlmieijantov sprevod; dolg je bil. Poleg družic, bogoslovcev in svatovščine se ga je udeležila tudi Marijina družba, v sredi družmirske vasi pa ga je pri slavoloku pričakala množica faranov in ga nato spremljala k cerkvi. Pred sv. mašo je imel pridigo g. Jože Bezjak, znani in zasluženi župnik v Žrečah pri Konjicah, ki je v krepkih In globokih besedah prikazal duhovnika, ki je izšel iz ljudstva, zanj dela in se zanj irvtuje. Pri sv. maši stn g. novomašniku asistirala njegova tovariša semeniška duhovnika g. Uranjek lz Zgornje Ponikve in g. Mihelič iz Sv. Antona v Slov. goricah. — Besedam iu željam pridigarjevim se pridružujemo tudi mi: naj bo blagoslovljena svečeniška pot g. Stanku Trobi ne t
Mala Nedelja
V	ponedeljek 23. julija smo iineli žalosten pogreb petletnegu otroka, ki ga je njegov lastni oče v duševni zmedenosti ubil s tem, da ga je metal po sobi. Revček je imet zdrobljeno glavico in strte roke in noge. Mali mučenik je v dveh urah po dejanju umrl. Dogodek je pretresel vse.
V	soboto 23. julija nas je obiskala prvič letos — upajmo, da zadnjič — ledena šiba v podobi goste in knkor lešnik debele toče. Več občin je hudo prizadetih. Škoda se predvsem in najbolj pozna v vinogradih, kjer je letina tako lepo kazala, du je bilo veselje pogledati po goricah. Bog nam prizanesli
Še hujše kot pri nas je divjala toča v sosednji župniji Sv. Tomaža. Toča je bila tako silovita, da je uničiln vse. Od koruze na primer Mrle v zrak le gola stebla.
Lepo število olrok iz Trbovelj je prišlo k nam na počitnice, da bi se okrepili v svežem zraku In pri dobri hrani. Večina se je hitro privadila novim razmeram, nekaterim pa se toži po mamici in ateku.
Preteklo nedeljo popoldne je -gorehir nnša -pilrga« in sicer čisto po programu. Zlilo so jo prišla »tfasilf razna sosednja gasilska društvu. -Ogenj je bil kajpada kmalu pogašen. Bog nas varuj, da bi bilo treba kdaj v resnici gasiti I
Skolia Loka
Vojaški nabori bodo danes 27. julija lil jutri 28. julija 1932. In sicer bodo danes na vrsti okoliške občine Stara Loka in Zminec in Sora. jutri pa mestna občina Škofja Loka. Od fantov pričakujemo vedenja, kot se spodobi za poštene slovenske fante I
Prvi razred na naši državni meščanski šoli je zagotovljen. Zadnjič smo izrazili bojazen, dn radi premajhnega števila (10) priglašencev sploh ne bo mogoče začeti šole. Sedaj je ta bojazen Izginila, ker se je še med tednom vpisalo nanovo 20 dečkov in deklic; tako bo štel prvi razred 8!» učencev. Začetek meščanske šole v jeseni je torej gotov. — Ali se bo po preselila tudi narodna šola že s 1. septembrom v novo poslopje, še ni gotovo. Da bo bolj slovesno, se bo morda šele s 1. decembrom 1932.
Ponesrečil se je. g. Režen Gregor, p. d. Sifonar s Spodnjega trga, ko je padel tam pri električni centrali v Vincarjih. Precej se. je potolkel na glavi. Ker je k poškodbam pritegnila še pljučnica in ima bolnik že mnogo let, je nevarnost precejšnja. Želimo mu, da bi skoraj okreval.
..............-•—-------■----- i .mm ■■■■nggg
Lep je bil tisti večer in dolg. Vesela je bila gospodarjeva tri in osemdesetlelna mamka, Slovenka iz beljaške okolice, ki si je po šestdeset-letnem bivanju v Tirolih obranila od svojega slovenstva še Očenaš in pa otročje veselje, da vidi človeka iz svoje daljne domovine.
Drugi dan, bil je praznik, sem bil pri veliki orkestralni maši v veliki gotski cerkvi. Prostorna cerkev je bila polna, dasi je tam veliko maš prej in slej, ženstvo je odeto v svojo starinsko, a okusno narodno nošo, »po modi« niso oblečena niti meščanska dekleta. Po maši sem se poslovil in sedel na bavarski vlak, ki me je zanesel proti prestolnici.
Enolična je lista pokrajina, gornjebavarskn planota; v primeri z alpskimi slikovitimi selišči so vaške in mestne zgradbe tako puste in vsakdanje, tudi noža ljudi, mož in žena, brezznačiltia, kakor povsod po ravninah, kakor si je kamenje v rečnem produ, zanešeno iz daljnih gora, po obliki čisto podobno.
Navzlic nezanimivemu razgledu in precej občutni soparici — solnce je pripekalo močno, na daljnem zahodu je bilo nebo črno — mi ni bilo ne dolgočasno ne preveč neprijetno. Prebiral sem popise tistih krajev in pa najnovejša poročila, zanimala me je prav posebej borba bavarske z osrednjo vlado v Berlinu, borba namreč za samostojnost m pravico samoodločevanja v »vojih notranjih zadevah je prikipela tiste dni do viška, ko so odgovorni člani bavarske vlade izjavili vsemu svetu, da so in ostanejo tako dobri Nemci kakor so Prusi, a da si v Bavarski ne dajo ukazovati od nikogar.
Vendar sem nestrpno čakal, da dospemo v
Monakovo, ker sta se začela oglašati v meni žeja in lakota. Tudi na večjih postajali, kakor sta Rosenheim in Grafina, ni dana prilika, da bi se človek okrepčal, nikjer ni, kakor pri nas, kolib z jestvinami in sadjem ali točilnic, celo piva ne nudijo, niti pitne vode nI razpolago. Tako se lepo vadiš v potrpljenju in varčevanju, sem si mislil.
Železniki
V Slovencu smo že pred časom povedali na- , šitn izseljencem sirom domovine, kako pridno se pripravljamo na slovesnost nove sv. maše. In res. Ta dun bo ostal vsem domačinom dolgu letu v najlepšem spominu. Pri nas so nove maše bolj redke, zato pa smo napeli vse sile, dn ta du-godek proslavimo kolikor mogoče slovesno. Ogromni mlaji, ki so značilni za Železnike, lepo okrašena cerkev in že teden dni slovesno razpoloženje cele župnije je vnaprej kazalo vesel dogodek, ki se je bližal. Novomašniku frančiškanu p. Klemenu šmi-du smo pri njegovem prihodu napravili slovesen sprejem, na predvečer nove maše pa prisrčuo podukuico. Celo možnarji so se parkrat uglasili, pa so morali kasneje na veliko žalost streljuvcev umolkniti. Na dan nove >v. maše je bila naša obširna cerkev nabito polna. Lepa slovesnost je napravila globok vtis na celo župnijo in prav gotovo doprinesla svoj delež k notranji preroditvi žup-1 ju nov.
Pretekli torek smo imeli vsakoletno pobožnost pri Sv. Križu. Običujno je to romanje na dan sv. itoka, letos smo pa imeli že preje, ker bo tukrat župnijsko romanje k Mariji Pomočnici na Brezje. Sv. maše se je udeležilo izredno veliko število župljanov. Ker je bilo krasno vreme, je velik del ljudi še mimogrede obiskal sv. Lucijo v Draž-gošah.
Zadnjo nedeljo smo obhajali Frnnčiškovo nedeljo. Za to priliko smo cerkev sv. Frančiška lepo »krasili. Pridigoval je g. Piv k, sv. mašo pa ju da-rtivnl g. Vrhunc.
Na Veliki Šmaren imamo, kakor smo že omenili, romanje, nu Brezje. Ker so težki čo»i bomo napravili pot Čez Sv. Jedurt, Juiuuik in Kropo peš na Brezje in se vračamo na dan sv. Roka zopet Isto pot uazaj. Kakor čujenio ho šlo vse staro in mlado.
Te dni imamo pri nas prvič nabore. Vsa leta so morali hoditi lantje na nabor v škofjo Loko, letos pa so tudi v Železnikih in sicer za vso Selško dolino. Komisija posluje v hiši g. Pavlet i Tavčarju.
Vsakoletnih obiskov domačinov imamo lelos bolj malo. Težke gospodurske razmere onemogočajo večini rojakov, da obiščejo svoj rojstni kraj. Pač. po imamo letos v svoji sredi Amerikama g. dekuna Ranta in g. župnika Vrhunca. Prihodnji teden se gospoda zopet vračata v svoje dušnopn-stirske »revirje«. Spremljala jih bo nnša prisrčna želja po skorajšnjem svidenju.
Radio
Programi Hadio-Llablfma t
Sreda. 27. julija: 12.(3 Plošče — 12.43 Diict. ne vesti 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 19.110 Nasveti za domači vrt (p. Iluinek) 19.30 Literarna ura: Književni načrt za prihodnje leto (Silvester škerlj) — 20.00 S, lospev i bc. Josipine Sivec — 20.341 Samospevi g. Jože Likoviča — 21.00 Prenos plesne godbe iz hotela Toplice na Bledu — 22.00 čus, poročila
—	22.13 Salonski kvintet.
Četrtek, 28. juliju: 12.13 Plošče — 12.43 Dnevne vesti — 13.00 Čus, plošče, bor/a — IS.IMI Salonski kvintet — 19.00 Slike i/ narave: Ledeni svat zu ozarami. Plahi junak (g. Ilcilort)
—	19.30 Zabavno čtivo 20.00 Plošče - 20. Orgelski koncert prof. Matij i Toliica — 21.15 Pevski koncert gdč. Kise Karlov ue. članice »Splitskog ku/ališnog društva« — 22.00 Mugi-etrov šroniel kvartet — 22.43 ("as. poročila.
Dragi programi t
Četrtek. 28. julija:
Zagreb: 20.30 Ljubljana — 22.40 Plošče. — Milano: 20.30 »Boris CodiUinv. opera. — Stutt-mrti 21.00 Frankfurt — 21.43 Frankfurt — 22.43
Nočni koncert. — Toulouse 21.00 Večerni koncert — 23.(K) Popevke — 23.3(1 Klasična sinilo-ničiia gla>ba — 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.20 Violinska glasba, plesna glasba. — Bvo-grnd: 22.3(1 'Prenos godbe i/ Purk-lioteia uu Bledu. — Rim: 20.43 Pester koncert. — Beromii-sfer: 21).'KI Pesmi — 21.45 Italijanska narodna glasba — 22.30 Poročila / mednarodnega šahovskega turnirja. — l-angenberg: 20.00 Valčkov večer — 21.00 »Komedi jantinjn«, igra — 21.43 iGiunni Scliicchi«, opereta — 22.43 Nočmi glasba. — Praga: 21.00 Violinski koncert — 21.30 Piuninski koncert — 22.20 Prenos /.voč-negtt filma. — Dunaj: 20.30 Reportaž« — 21.00 Simfonični koncert — 22.33 Plesna glasba. — Budapest: 21.00 Večerni koncert — 22.00 Kvartet, lahka glasba.
Ali sle že poravnali naročnino?
a v Monakovem si privoščiš, kar ti gre na po'1 in na tak prazniki
Račun brez krčniarja! Prispevši okoli ene popoldne na glavni kolodvor v Monakovem sem zvedel, da je pravkar odkurii proti sevaru vlak, ki ima tudi gostilniški voz in da odrine čez dobre četrt ure drugi, navadni vlak brez te udobnosti, s kasnejšo zvezo bi pa ne prišel več istega dne do namembne postaje. Hitro sem poiskal v ogromni veži prav na drugem koncu hodnik, menda št. 28 in daleč tam zunaj je stal moj vlak. Dobivši v njem prostor, sem gledal in poizvedoval, kako bi si mogel »dušo privezati«. Na hodniku je stal voziček z »ledom« (menda sladoledom), ki ga je možiček razdajal v okusnih škatljicah, poslarna deklina je nosila mimo voz košaro z nekim zdravilnim prepečencem, mlajše dekla je prodajalo časopise. Meni se je hotelo poštenega prigrizke in poštene piiače ali vode, za vse to so mi kazali v oddaljeno kolodvorsko gostilno. Nišam se upal tako daleč, kupil sem nekaj branja in se odpeljal, požirajoč suho slino in poteč se, kakor ne šc leios.
Ko je prišel vlak v tek, je zavladala v vozu znosna toplina, ker smo držali odprta vsa okna. Neposredna okolica Monakova je dlvna, na razdaljo pet ali več kilometrov so majhne in pritli-kavske, lično izdelane hišice sredi majhnih, skrbno gojenih vrtičkov, polnih cvetlic in zelenjav, pa tudi med sadnim ali lepotičnim drevjem. Nobena preproga ne more biti pestrejša od monakovske okolice! Nadalje smo se vozili mimo vzornih vrtov, za njimi so se vrstili deloma že pokošeni travniki, bujna polja, velikanske njive z modrocveto-čim krompirjem. Sama ravnina, rodovitna in vzorno obdelana. Stari Freising stoji nn griču, nižjem od ljubljanskega Gradu, pa zopet sama ravnina, preprežena z lepimi, ponajveč zosmoljenimi cestami. Vasi so snažne, odprtih gnojišč ni opaziti. Prešli smo Landshut, ko se je začelo nebo_ mre-niti; ob štirih popoldne, ko smo prispeli v Rezno (Regcnsburg), je bilo enakomerno temno.
(Dalje.)

f|V, V M Al FOOD ONI V 4(
LRESTAURANT i
BERNARR MACFADDEN FOUNDATION
J&Msr-
V boju z meglo
Današnji moderni prometni tehniki se uspešno poslavlja po robu ena sama velika in nevarna ovira — megla. Na \sem svetu povzročijo nad polovico letalskih in zrakoplovnih nesreč, motenj v zračnem prometu in zvezah megle in oblaki. Svetovni prekomorski promet je po statistiki zaznamoval samo v mesecih od januarja do novembra v letu 1931 23 potopljenih ladij z 41.000 tonami, ki so bile uničene vse samo radi megle. Megla je povzročila, da so ali ladje trčile ali pa nasedle na čeri. V tej statistiki so vštete le v resnici izgubljene in potopljene ladje. Vse druge manjše nezgode, kakor poškodbe in zamude v prometnih zvezah, pa statistika ne omenja.
Megla je največji sovražnik morskega prometa v morskih ožinah, rečnih izlivih in na podobnih krajih, kjer je živahen promet in kjer so nerodne plovne razmere. Letalom pa nagaja megla zlasti pri pristajanju. Zelo važno bi bilo, če bi se v zračnem prometu mogla stalno z vremensko napovedjo dajati tudi napoved megle ter se r>o!eg tega našel način, ki bi razpršil meglo, pa najsi tudi na majhnem prostoru.
le delj časa se znanstveniki bavijo s poskusi, kako bi se dala megla, če že nc popolnoma odstraniti, pa vsaj močno razredčiti. Če so hoteli to doseči, pa so morali najprej ugotoviti vse bistvene fizikalne lastnosti megle. Treba je bilo določiti velikost in širino v megli razpršenih najmanjših vodnih kapljic. Izračunati je bilo treba električne naboje teh kapljic in določiti najmanjše zračne tokove v megli. Poskusi so dokazali, da je suha, stanovitna megla še najbolj nabita z elektriko, dočim
je tako zvana mokra megla manj nabita z elektriko in se zato že raje spreminja v dež. Pri suhi megli so posamezni najmanjši delci vode lako močno nabiti z elektriko, da sc drug od drugega odločno odbijajo. Zato se seveda ne morejo združevati v večje kapljice, ki bi končno v obliki dežja padale na tla. Čim večji je torej negativni ali ]x>zitivni naboj megle, tem težje se megla zgosti v dež. Fizikalno je torej treba najti sredstvo, da se naboj v megli uniči z nasprotnim nab:>icm, s čimer bi se električna napetost teh najmanjših delcev megle uničila in dala možnost, da se začno kapljice združevati, megla pa spreminjati v dež.
Prvi poskusi po tej teoriji so ludi uspeli. S pomočjo posebnega razpršilnika so nabili fin vodni prah z električnim nabojem v majhnem laboratoriju. V laboratoriju je nastala megla. Ko so bili pripravljeni vsi aparati, ki so določali gostoto in spreminjanje megle, so nato z razpršilnikom vnovič pognali v meglo vodne praške z nasprotnim električnim nabojem. In aparati so v resnici pokazali, da se je megla zredčila za 90%. Na žalost so dosedanji poskusi bili omejeni na majhne prostore, ki so obsegali do 120 kubičnih metrov zraka. Poskusi so sc na teh majhnih prostorih obnesli z majhnimi stroški. Za promet po morju in zraku pa bi bile potrebne večje naprave, ki bi morale v megli napraviti vsaj 200 metrov dolge in do 200 metrov visoke luknje. Znanstveniki so prepriči.ni, da se bo lo v kratkem posrečilo, in od tega bi imela tako prekomorski kakor zračni promet ogromne koristi in skoro absolutno varnost pred nesrečami radi megle.
Kosilo za en (eni. V Ne\vyorku je znani časjp:.-;ii /aiožnik Mac Fadden otvoril postbno restavracijo v kateri dobijo brezposelni za en cent ali približno 50 par prav dobro in tečno kosilo. Nevvyorškim brezposelnim, ki ne dobivajo nikakršnih podpor, bo ta restavracija izredno dobrodošla, škoda, da
ne bo našla posnemovalcev.
Italijanska mornarica na obisku v Bolgariji. Italijanska mornarica je obiskala bolgarsko prislan,;čc Varno, kjer je bila sprejeta z velikimi slovesnostmi.
Kaj počno komunisti na Kitajskem
Strašno je početje komunistov na Kitajskem. Centrala v Moskvi je izdelala do zadnjih potankosti načrt, ki naj prinese Kitajcem novi komunistični raj . Principi. |>o katerih postopajo sedaj komunisti. so sledeči: vse lastninske pravice so odpravljene in edini lastnik je država. Vsi bogatini, sumljive osebe, nekoristni člani družbe, kakor budistični menihi, napovedovalci bodočnosti, starci in bolniki naj se spravijo s pota po načelu: Delaj ali umri! Zakoni in družine se morajo razbiti. Otroke naj vzdržuje država. Kdor se v komunističnem delu Kitajske ne prizna za komunista, se nn javnem prostoru usmrti. Pri tem se dogajajo naravnost zverinski zločini. Tisti, katerega ustrele ali obglavijo, je naravnost srečen. Večino nesrečnikov namreč mučijo, dokler jim končno ne zadajo smrtnega udarca. Strahote, ki so jih počeli komunisti v nekaterih kitajskih provincah, so naravnost nepopisne. Neki oficir redne kitajske armade pripoveduje sledeče: »Mnogokrat sem videl, kako je vi>p-lo nesrečnikom drobovje iz telesa. Mnoge jo komunisti zavili v s petrolejem prepojene butare in jih žive zažgali. Druge |»a so pekli, kakor na raž-nju. Kaj vse pa so pretrpele žene in dekleta! Mnoge od njih so se raje same usmrtile, kakor pu. da bi čakale, da bi padle v roke krvnikom rdeče armade. Rdeča armada, ki pleni po kitajskih provincah. je sestavljena iz samih zločincev, katerim je rop in umor vsakdanje opravilo.
Leta 1030 je bila komunistična nevarnost v Kitajski najstrašnejša. Med tom ko se je general čankajšek boril na severu, so sc komunisti utrdili na jugu. Čankajšek se je odločil, da bo obračunal z rdečimi roparji. Z vseh strani so prihajala po-
ročila o strahotah komunistov. Vladne čele so v činoma bežale pred rdečimi roparji in jim pr puščale orožje in topove. Mnogo katoliških mi. jonarjev :-o komunisti ujeli. Nekateri so umrli po strašnih mukah, drugi pa so ostali pri življenju kol talci. Tudi Čankajškov jiohod proti komunističnim roparskim tolpam se ni obnesel. Njegove čete -o doživljale nerazumljive poraze in njegovi lastni vojaki so česlo prehajali h komunistom. Kita, -i<o-ja|>onskn vojna jc seveda ustavila boj ki-:ajske vlade proti komunistom. Komunisti so doslej zavzeli sedem ogromnih provinc, v katerih živi 17o milijonov ljudi. V 35 katoliških misijonih ie doslej tekla žc nedolžna kri. .Šangliajski žur-nal poroča, da so komunisti v eni sami provinci pomorili 1 (>5.000 oseb. 900.000 oseb je neznano kani izginilo. 78.000 so jih komunisti obdržali kol talce, 30o.OOO hiš pa so požgali. Iz druge province pa so znana sledeča poročila: 180.000 oseb je bilo umorjenih. poldrug milijon Kitajcev je bežalo, ne la bi mogli odnesti « seboj najpotrebnejše /.a živ!;? nje. Več kakor 100.000 hiš pa .so komunisti /a-/.!/;, 1 i. Domačini sami priznavajo, da Kitajska te ni doživela takih strahot.
Smrt zaradi kosmulj
V Monakovem sla umrla dva otroka, ki .sta I jfdla nezrele kosmulje. Kljub temu. da so sedemletnega dečka in triletno deklico hitro prepeljali v bolnišnico, ju zdravniki niso mogli rešiti. Tudi pri nas najbrž nihče ne ve, da morejo nezrele ko--mulje postati tako nevarne.
Japonski cesar
Japonski cesar llirohito je morda edini vladar n:i svetu, v katerem njegovi podaniki šc vedno rledajo božanstvo. Rodil se jc 29. aprila 1901, ko je živel še njegov stari oče Meiji. Ker pa oče se-lanjega vladarja ni bil trdnega zdravja, .so mladega princa že v zgodnji mladosti izučili v vseh panogah športa. On sam priznava, da se ni dobro izuril v nobeni panogi; edino v plavanju je dosegel nekaj uspehov. Prvi učitelj sedanjega japonskega cesarja je bil znani general Nogi, ki jo postal /lasti slaven potem, ko je zavzel rusko trdnjavo Port Artur. Seveda se je Nogi kaj kmalu poslovil od svojega učenca. Ko je namreč umrl cesar Meiji, je sledil cesarju tudi Nogi s tem, da je napravil •ani, kakor tudi njegova žena. dan po cesarjevi ■mrti. harakiri. Drugi učitelj princa llirohito je postal admiral Togo, ki je v pomorski bitki pri Cušimi uničil rusko bojno brodovje. Ko pa je leta 1926 umrl llirohitov oče, jc prevzel 25 let stari princ dediščino svojega očeta. Po tedanjem dvornem običaju so mu izročili največje svetinje ja-lionskcga cesarstva: meč, ki uči vladarja: Bodi hraber! , velik državni dragulj, ki naj mu kliče: Izobrazuj sc! in končno svelo ogledalo solnčne boginjo Amaterasu Omikani, ki poinenja: Spoznavaj samega sebe . Sotnčna boginja pa igra v veri japonskega naroda tudi sicer važno vlogo, zakaj vsi Japonci so njeni potomci in llirohito sam jc njen pravnuk, kakor, ostalih 121 cesarjev. Zato časti japonski narod svojega vladarja kot božansko bilje, kot sina neba in kot duševnega očeta velike narodne družine. Preden se je ccsar poročil, je šel na potovanje po Evropi, s čimer je vzbudil po vsej domovini velikansko pozornost. S tem je namreč prelomil starodavno tradicijo, zakaj 2581 lel ni šel noben japonski |)rinc iz svoje domovine. Javno mnenje jc bilo takrat, ko jc potoval po Evropi, deljeno: nekateri so ga obsojali, drugi pa hvalili. Na svojem potovanju po Evropi pa je doživel marsikaj zanimivega in smešnega. Ko jc v Parizu izbral v neki veliki trgovini nekaj predmetov, ki si jih je hotel kupiti za spomin, mu jih prodajalka ni hotela izročili brez denarja. Stvar je šla šele v redu naprej, ko jc nekdo izmed cesarjevega spremstva pojasnil prodajalki, da ne sme noben član japonske kraljeve družine imeti denarja, niti se ga ne sine dotakniti. V Gibraltarju jc pri neki dirki s konji tudi princ stavil — in dobil. Seveda so mu denar izplačali in sicer kar v roko. Z največjo naglico je princ vrgel kup bankovcev v naročje svojemu spremljevalcu samo zalo, da ga denar ne bi oncčaslil. V tej navadi pa je prav za prav jako lep nauk, ki dokazuje, da so Japonci tudi v svoji stari vzhodni kulturi že zdavnaj spoznali ničnost denarja.
Din 10.— in 10 minut prostega časa rabile! I Za Din 10.— Vam posodimo izvrsten foto - aparat; ! v 10 minutah pa Vas naučimo fotografirali. Dro-! gerija Ciregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
I--—--
Američani varčujejo
Ameriški predsednik Hoover si je prostovolj-; no dal zmanjšati svojo plačo od 75.000 na 60.000 I dolarjev na leto. Hkrati pa so tudi vsem ostalim ! članom kabineta, ki so imeli plače nad 15.000 I dolarjev na leto, zmanjšali plače za 15",;.
Iz Nevvjorka pa poročajo, da je newyorški župan \Valker pozval vseh 147.000 mestnih uslužbencev. naj sc prostovoljno odpovedo eni mesečni : plači. Na ta način bodo ailna bremena davkopla-' Sevalcev nekoliko olajšana. Ker Nevvyork nujno ' rabi precejšnjo vsoto denarja, bi la prostovoljna žrtev mestnih uslužbencev prihranila mestu 26 milijonov dolarjev. Svoj poziv zaključuje nevvyor-ški župan s prošnjo, naj vsi mestni uslužbenci hitro odgovore, če so pripravljeni sprejeti tako žrtev. V nasprotnem slučaju pa jim obljublja župan, da bo prisiljen moral reducirali vse plače za precej odstotkov.
Oče prvega zrakoplova
umrl
V Riu de Janeiru je te dni umrl znani Alber. Santos Dumont v starosti 59 let. Dumont je zgradil prvi vodljivi zrakoplov in se je prvi peljal v svojem zrakoplovu leta 1902 okrog Eiflovega stolpa v Parizu. S to vožnjo je dobil takrat veliko nagrado za zrakoplovstvo. Nato se je posvetil gradnji letal in jo leta 1006 žc letel z letalom, v katerem jc imel bencinski motor, 21 sekund po zraku. Še naslednje leto ga je posekal Farman, ki je letel 52 sekund. Dumont se je po teh svojih zrakoplov-skih uspehih vrnil v Brazilijo, kjer se jo tudi rodil, in živel tam kot eden najbogatejših posestnikov kavinih plantaž. Kljub temu se je še vedno zanimal za zrakoplovstvo in ostal eden najbolj znamenitih mož Južne Amerike.
Starler za olimpijske tekme v Los Angelesu. Za
oficielnega slnrterja pri olimpijskih tekmah v Los Angelesu jc bil določen Mr. J. \V. Lcslic. On bo dajal s streli iz revolverja znak za vse tekme v Los Angelesu.
Pes rešil pastirja
V bližini Bistričke na Češkem jc napadel pastirja medved. Medved je sicer napadel najprej ovco in jo jo hotel odnesti. Pastir, ki jt bil že v letih, pa je napadel medveda in psi ovčarji so mu pomagali. Pastir je udaril s svojo palico medveda večkrat po gobcu. Psi pa so so zagrizli medvedu v noge. Radi tega se je medved razjezil, pustil ovco in se otrescl psov. Pri leni je razparal enemu od psov Ircbuh, drugega pa je vrgel s tako silo od sebe, da jc odletel več metrov proč v grmovje. Takoj nato pa je navalil medved na pastirja in ga pebi 1 z nafcaj udarci na lla. Ubogemu pastirju bi najbrž slaba predla, da se ni ponovno zakadil v medveda pes, ki je pritekel nepoškodovan iz grmovja. Pes je lako divjal, da sc ga je medved ustrašil in zbežal nazaj v gozd.
Zmagovalec v stomcterskein teku pribiti do cilja. 10.3 sekunde je rabil za 100 metrov.
Prav dobro, i pravi eden izmed gledalcev. Toda današnji zmagovalec bi moral videti mene. kako včasih letim zjutraj za avtobusom!«
Kriza in teleloniranje
V zadnjem letu je odpovedalo v Budimpešti 4532 naročnikov telefon. Med temi jc bilo 816 trgovcev in -196 industrijcev. 227 telefonov so odjio-vcdale delniške družbe. 199 veletrgovci, 303 razni ravnatelji. 121 advokati, 89 zdravniki, 106 razne menze in 30 kavarne.
Podzemeljska železnica »a tovorni promet. V Londonu imajo posebno omrežji pmlzci-ii^ke železnice. ki je namenjena samo za tovorni promet. Vsi vlaki na tej žrle/,niči obratujejo avtomatVn> ,n lokomotive nimajo nobenega strojevodje. Povprečno vsak dan prevoz jo na leh vlakih 29.000 poštnih
pakclov-
Očka. zunaj sloji reven mož in ves čas kriči. Ali m 11 smem dali dinar?«
Si že priden fant. pravi oče in da sinku dinar. Kaj pa vpije revež?-
Malino v sladoled — dvojna porcija — cn dinar!«
Nočni čuvaj: Prosim, pokličite me jutri zjutraj sedmih.«.