Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Uosiiodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. * večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 10. februvarja 1904. Poštno-hran. št. 849.872 ZADRUGA Pro do m o. Naše zadruge zaključujejo svoje račune za 1. 1903. To je važno in tudi bolj težavno delo, ki zahteva precej časa in pa mir. Pri zaključevanju računov ne sme zadrug nihče motiti — in tudi mi tega ne storimo. Radi tega nam je jako ljubo, da nam še c. kr. ministerstvo do sedaj ni poslalo revizijske avtorizacije, ker hi sicer morali naše zadruge pri zaključevanju računov motiti, saj je samo ob sebi umevno, da bomo morali glede obligatorične revizije dati nekaj navodil. V popolnem miru naj toraj zaključijo zadruge svoje račune, in naj se vršijo njih občni zbori Med tem zaključimo tudi mi svoje račune — prejmemo avtorizacijo ter pripravimo vse, kar veleva revizijski zakon, da moremo potem takoj_ pričeti z delom na podlagi naših nremeijjppili pravil. In v čem se 'bd razločevalo to delovanje na podlagi■fnaših pre-menjenih pravil bd dosedanjega delovanja? Samo v tem, da ne bomo več kupčevali oziroma zadrugam oskrbovali različnega blaga in prodajali njihovih izdelkov, ker bo te posle oskrbovala posebna trgovska zveza, ki so si jo zadruge že osnovale; to se je moralo zgoditi, ker so trgovski posli tako narasli, da se ne morejo lahko v jedni zvezi skupno z drugimi zvezinimi posli izvrševati. O tem, kedaj da bo pričela nova trgovska zveza poslovati, bo že sama zadruge obvestila, — za sedaj pa še opravljamo blagovno posredovanje, kakor do sedaj, mi. Naša zveza obdrži vse druge posle, torej ostane zveza vseh zadrug tudi za naprej. Vsaka zadruga (torej ne samo posojilnice) bodisi posojilnica, mle- Podlistek. Friderik Viljem Uaiitvisen. (Nadaljevanje.) .Se isto leto, dne 23. septembra, vršila se je poroka. Emilija mu je rodila sedem otrok, od kojih so trije umrli že kmalu po rojstvu. F. V. Raiffeisen je strogo nadzoroval vzgojo svojih otrok; najbolj važno pri vzgoji se mu je zdelo, svoji deei že zgodaj vcepiti eneržijo in jo v zvezi s to navaditi na red in delo. S tem je hotel ojačiti voljo svojih otrok, ker je uvideval, da je slaba človeška volja v svojih posledicah najhujše zlo, ki celo največjim talentom ne dopušča, da bi izvršili kaj posebnega. Odločno je obsojal učni zistem šol, ki so takrat ravno tako, kakor dandanes, pehale v mlade glavice grozno mnogo učenosti — a vzgoja človeške volje jim je bila deveta briga. Kakor hitro so mu otroci toliko dorasli, so morali napraviti vsak večer načrt za prihodnji dan, koji načrt je moral obsegati vse delo od jutra do večera. Za igranje so imeli določen čas, a še-le potem, če so vse potrebne dolžnosti spolnili. Dekleta morala so pomagati v gospodinjstvu in zvrševati vsako, še tako nizko delo. Ko so bile že v višjih dekliških šolah, pomagale so doma saditi krompir. L. 1848 prejel je F. V. Raiffeisen sosedno županstvo Flammers-feld, ki je obsegalo 33 krajev. Samo 4 leta ostal je tu, ker že leta 1852. prišel je v Heddes-dort pri Nemvied-u, kjer je župa-noval notri do svojega vpokojenja L 1865. V zakonu F. V. Raiffeisen ni bil posebno srečen, ker so se oglašale različne bolezni; on sam trpel je mnogo vsled revmatizma in karska zadruga, kmetijska zadruga itd. itd. — — ostane tudi za naprej nas član, ker bomo izvrševali pri vseh obligatorično revizijo, čuvali koristi vseh zadrug, vsem dajali poduk in pomagali v vseh slučajih, ki jih nanese poslovanje, imeli tudi za naprej radi denarne sporavnave „Centralno blagajno11, ki ho poslovala kakor zdaj, izdajali tudi za naprej ta list in ga dajali našim zadrugam brezplačno in jim še vrh tega na naše stroške zavarovali blagajne proti tatvinam po vlomu, itd. itd. Toliko v pojasnilo našim zadrugam in v poduk onim, ki namenoma ali brez namena zadrugam usiljujejo o premembi napačne pojme. Zadružništvo na Danskem. Najlepši vzgled zadružne organizacije in najlepši dokaz, da se dajo zadružnim potom doseči velikanski vspehi, daje nam dežela Danska. Dežela je majhna; ima komaj kakih 2'jz milijona prebivalcev, ki živijo v prvi vrsti od poljedelstva in živinoreje. Ker je cela polovica vsega danskega prebivalstva zadružno organizirana, je jasno, da ima zadružništvo odločilen vpliv na razvoj kmetijstva. na očeh, tako da je skoraj popolnoma oslepel, — a žena dobila je hudo srčno bolezen. Leta 1863. bilo je zdravje obeh tako slabo, da je F. V. Raiffeisen resno mislil na smrt. Sestavil je torej dne 9. julija 1863 svojo zadnjo voljo, ki je imela med drugim zelo značilno določilo, da se otroci na noben način ne smejo izročiti sorodnikom in da se mu naj po smrti vzame srce iz prsi ter poleg trupla v rakev položi, to pa radi tega, ker se je bal, da bi ga živega pokopali. Na Danskem imajo konsumna društva, mlekarne, klavnice, zadruge za izvoz jajc, navadna kmetijska društva za nakup gospodarskih potrebščin itd. itd. Vse te zadruge imajo na leto prilično 275 milijonov prometa. Najbolj so se razvile mlekarske zadruge; sedaj jih je 1046, ki imajo 148.000 članov — torej vsaka zadruga povprečno 142 članov. Mlekarske zadruge pridelajo na leto 150 milijonov funtov masla, ki se izvaža po največ na Angleško. Tudi zadružne klavnice delujejo dobro; sedaj jih je 29, ki imajo 66.000 članov in kapitala 8,000.000 kron. Zadružne klavnice so v preteklem letu zaklale 777.000 svinj v vrednosti 60 milijonov kron. To so vzgledi — ki nam dajejo pogum pri zadružnem delu. Avstrijski zadružni list. S 1. marcom t. 1. prične izdajati „Splošna zadružna zveza11 na Dunaju zadružni list pod imenom „Oesterreichische landwirtschaft-liche Grenossenschaftspresse11. List bo izhajal dvakrat na mesec in bo obsegala vsaka številka 8—12 strani i. s. 2/a teksta in »/s inseratov. F. V. Raiffeisen je okreval, a žena ne. Dne 27. julija 1863 je umrla, zadela jo je srčna kap. Kakor smo že prej omenili, bil je F. V. Raiffeisen bolan na očeh ; ta bolezen postajala je zmi-rom hujša, tako da je že 1. 1862. hotel županstvo odložiti. Ljudstvo ga je pa preveč ljubilo, torej ga je preprosilo, da je še ostal župan. Opravljal je še službo do leta 1865. in v tem letu šel v pokoj. (Dalje prihodnjič.) Oblika bo nekaj večja, kakor jo ima „Narodni gospodar11. Tekst bo obsegal sledeče glavne panoge: a) Spisi o agraričnih vprašanjih s posebnim ozirom na zadružništvo. b) Strokovnjaški spisi za povspe-ševanje skupnega nakupovanja in prodajanja. c) Naznanila načelstva. d) Naznanila blagovnega odseka. e) Članki, poročila in naznanila pojedinih zadružnih zvez. /) Poročila o znatnih pojavih zadružnih organizacij v drugih državah. g) Poročila o trgu, trgovini, setvah in letinah. List bo urejeval načelnik „Splošne zadružne zveze11 gosp. dr. Pavel baron Sto rek, pri čem ga podpira zvezina pisarna in se povabijo k sodelovanju pojedine zveze in znane osebe, ki delujejo na zadružnem polju kot praktiki ali pisatelji. Sotrudnikom se bo plačevalo od tiskanih člankov po 5 do 10 vinarjev od vrste. Inserati se bodo računali po 120 K od strani oziroma po razmerju. Naročnina bo znašala 3 krone na leto, za zadruge, ki so pa v „Splošni zvezi11 (toraj tudi za vse naše članice) 1 K oz. 1 K 50 v. To naznanjamo vsem našim zadrugam in splošno vsem zadru-garjem ter priporočamo novi list vsem onim, ki so zmožni nemškega jezika in se za stvar zanimajo. Seveda bo prinašal tudi naš list vse važnejše in zanimivejše članke novega lista. Napačni nauki glede knjigovodstva. „Slovenska zadruga11 zastopa smotre zadružništva po največ s tem, da napada nas. Te zabave nismo nikdar motili in je tudi ne-čemo motiti. V zadnji številki pa se je nas lotila „Slov. zadruga11 s strokov- nega stališča in je kar smelo trdila, da smo dali za zaključevanje računov napačne nauke. „Slov. zadruga11 pač ne ve, da se kapitaliziranje obresti hranilnih vlog izpelje tudi v blagajniškem dnevniku in da to celo nič ne moti vjemanja gotovine z dnevnikom, — a je potrebno že radi bilance, ki jo sestavljamo na podlagi bilance (za L 1902) in pa na podlagi denarnega prometa (za 1. 1903). „Slov. zadruga11 najbrž tudi ne ve, da spadajo obresti, ki so narasle v 1. 1903. pri centralni blagajni od tekočih računov naših posojilnic — tudi v račun za leto 1003 — in se morajo tudi v blagajniškem dnevniku izpeljati. Te izpeljave pa se niso mogle že v 1. 1903 zgoditi i. s. radi tega ne, ker se obresti hranilnih vlog izračunajo navadno še-le v janu-variju — po nekod še pozneje — in ker dobijo posojilnice od centralne blagajne kontni izvleček, ki jim izkazuje narasle obresti, še-le po novem letu. Naše navodilo je torej popolnoma pravilno in se nadejamo, da uvidi „Slov. zadruga11 svojo zmoto ter nam bo hvaležna, da smo jo opozorili na to zmoto. Nova posojilnica. S sklepom z dne 30. januarja 1904. Firm. 13/4/Gen. L 114/2 vpisalo je c. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem v zadružni register: „Hranilnico in posojilnico v Toplicah11 — registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Načelstvo obstoji iz sledečih gospodov: 1. Ivan Podboj, župnik v Toplicah, načelnik; 2. Ivan Plevanč, župnik v Soteski ; 3. Franc Zamida, posestnik v Hišnih selih št. 4; 4. v Andrej Sobar, posestnik v Dol. Šicah št. 7 ; 5. Andrej Turk, posestnik v Dodhosti st. 7 ; 6. Alojzij Vrtar, kovač v Podturnu št. 3; 7. Franc Finks, posestnik v Toplicah št. 34; 8. Janez Sobar, kovač v Toplicah št. 63. Množi se torej število slovenskih rajfajznovk in napreduje naše delo na polju zadružne samopomoči v blagor ljudstva, kojemu je namenjeno. Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Šebrelje, pos. (24. 1.) K 1000 Stara Oselica, km. dr. „ „ 100 Št. Peter, hr. in p. * 2000 Tržišče, „ „ „ „ » GOO Zg. Tuhinj, „ „ „ n 77 1900 Senožeče, „ „ „ n 77 500 Metlika, „ „ „ n 77 3000 Jesenice, * „ „ (26. L) 77 2000 Sinčaves, „ „ „ n 77 2000 Planina, „ „ „ n 77 2100 Cerklje, „ „ „ 7) 77 3000 Žužemberk, „ „ „ n 77 1000 Srednjavas, „ „ , „ 77 20000 Polh. Grad., „ „ „ (27. 1.) „ 1400 Recica, „ „ „ 71 7) 7500 Trebelno, „ „ „ n 77 1000 Srednjavas, „ „ „ n 77 3300 Višnjagora, „ „ „ 77 1000 Dobrepolje, „ 17 2000 Starigrad, društ. za štednju i zajmove (27. 1.) 77 0000 Vipava, „ „ „ (28. 1.) 77 2000 Trebelno, „ „ „ „ 77 1000 Struge, „ „ „ n 77 1000 Borovnica, „ „ „ v 77 1500 Leskovica p. Gorenjavas, hran i. pos. (28. 1.) 1000 Sv.Križp.K.h. i. p n 17 2000 Tržič, hr. in p. (29. 1.) 17 1500 Borovnica, „ „ „ n 77 1500 Naklo, , „ „ 71 77 GOO Češnjica, n „ 77 17 2000 Struge, „ „ „ 77 77 400 Škocijan, „ „ „ v 77 1500 Škofjaloka, „ „ „ „ 17 1000 Vel. Lašče, „ „ „ 77 77 1800 Čatež, ,, ,, ,, 77 71 2500 Bled, „ „ „ 77 77 2500 Domžale, „ „ „ (30. 1.) 77 1600 Mengeš, „ „ „ „ „ 1900 Ribnica, „ „ „ 77 17 4000 Gorje, „ „ „ 77 2000 Zagradec, „ „ „ n „ 2000 Sv. Kunigunda, h. i p. „ D 2000 Št. Jur p. K.,hr. i. p. v 17 1500 Šturje, „ „ „ w 7/ 2000 Kranj, gora, „ » 17 3000 Tomaj, „ „ „ (31. L) 77 3500 Cerklje, „ „ „ » V 8000 Trebelno, „ , „ 77 11 2500 Srednjavas, „ „ „ * 11 1000 Konjice, kmet. dr. (31. 1.) K 250 — Gorje, hr. i. p. (1. 2.) „ 38-29 Vrhnika, „ „ „ (2. 2.) „ 24000-— Recica, » » n 77 17 5000-— Cerknica, » „ » 11 11 10.000-—• Srednjavas, „ „ „ (4. 2.) 7t Višnjagora, „ „ „ „ „ 1200 — Preska, „ „ „ „ „ 655 — Rob, n *• » It 17 250J-— Cerkno, „ „ „ 77 77 5000-— Stari trg, km. dr. tt 77 13.000-— Križevci, pos. (5. 2.) 77 4000-— Škofjal., Ij. „ „ „ 77 11 1000-— Naklo, . „ 77 77 500-— Vel. Lašče, „ „ „ 17 1000'— Preska, „ „ „ „ 17 520'— Št. Peter, „ „ „ „ 11 52.000'— Kranj, gora, 17 77 2000'— Rob, ,, ,, ,, 11 11 4000'— Horjul, „ „ „ n 800'— Kranjskag., „ 11 n 1000-— Laško, hr. i. p. 17 it 500'— Kanal, okr.„ „ „ 11 11 15.000'— Vipava, „ „ „ 11 ii 4000'— St. Jur p. K. n it n 77 n 3400'— Smlednik, „ „ „ (G. 2.) n 330'— Horjul, „ „ „ 77 n 1200'— Žužemberk, „ * „ 11 11 3500'— Domžale, ,, ,, „ 71 11 2000'— Škocijan, „ „ „ 11 „ 2180'- Borovnica, „ „ ,, 17 11 2000'— Mengeš, „ „ „ 11 11 2500'— Gorje, „ „ „ 77 17 8000'— Zg. Tuhinj, „ „ „ 17 11 1000'— Kandija, „ „ „ 17 77 8000 — Višnjagora, „ „ „ 11 n 2000'— Loški potok „ „ „ (7. 2.) n 1000'— Češnjica, „ „ „ H 11 1500'— Bled. „ „ „ (9. 2.) 11 3000 - Zatičina, „ „ „ n 1300'— Tržič 71 11 17 17 17 1000'— Staraloka, „ „ „ n 17 2000 — Sorica, „ „ „ 77 11 512-88 Št. Rupert, „ „ „ 17 17 1500'— Škofjal., Ij. „ „ „ 17 17 700'— Kranjska gora, pos. (10. 2.) 11 2000'— Vrhnika, hr. i. p. 11 11 5000 - Tržišče, „ „ „ „ 17 2500'— Višnjagora,,, „ „ 11 4000'— Vrhnika, „ „ „ (11.2.) 11 6000'— Vojsko, 11 11 851-75 Gojzd, ,, „ „ 11 11 500'— Zatičina, „ ,, „ 11 11 2600'- Št, Jem., sl. „ n n 1800'— Popravljamo: Stran 22 (štev. 2 tega letnika) mesto: Leskovec, hranilnica in posojilnica (20. 1.) K 800-— se naj pravilno glasi: Leskovica Go-renjavas, hran. in pos. (20. 1.) K 800—, Ob enem prosimo, da se nam vse denarne pošiljatve za „Centralno blagajno11 po modri dopisnici naznanijo, ker na podlagi teh dopisnic ložjn zvršujemo kontrolo. — 36 Denarni prometi in bilance Hranilnica in posojilnica na Blokah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za deveto upravno leto 1903. Člani: koncem leta 1902 281, v 1. 1903 pristopilo 22, izstopilo 9; koncem leta 294. Deleži: začetkom I. 1903 K 562, v upravnem letu prirastlo K 44, odpadlo K 18; koncern lota K 588; odpovedano: 0. Denarni promet: K 394.053 45. Prejemki (Debet) | K b Izdatki (Kredit) | K h Deleži 44 Deleži 18 Hranilne vloge . . 103.810 36 Vzdiguj, hran. vloge 92 666 89 Vrnjena posojila. . 18 796 37 Dana posojila. . . 40 275 03 Vrnjeni nat. denar . 57.000 — Naložen denar 53 233 87 Obresti nal. denarja 3 233 87 Obr. lir. vlog izplač. 839 99 Plač. obr. od posojil 8 549 05 Obr. hr. vlog kapital 8.180 50 Upravni prispevki . 120 12 Upravni stroški . . 1 155 18 Povrnjeni uradni . 154 18 Rentni davek in ne- Got začetkom 1.1903 5 779 15 posr. pristojbine . 111 52 Uradni stroški . . 78 77 Gotov. 31. dec. 1903 933 05 197 493 70 197 433 70 II 1 II Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila 147.879 50 Deleži 588 Naložen denar . . 68.706 43 Hranilne vloge s ka- Inv po odbitku 10°/o 268 92 pitaliz. obrestmi . 215 233 74 Zaostale obr. posojil 2.457 21 Pedpl obr posojil . 20 50 Nepovrnjeni uradni j 26 60 Rezervni zaklad . . 3 601 78 Gotov. 31. dec. 190Š5 i 933 95 Cisti dobiček . . . 828 59 220.272 61 1 220 272 61 II Hranilnica in posojilnica v Naklem pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zazezo, za drugo upravno leto 1903. Člani : koncem leta 1902 41, v I. 1903 prirastlo 5, odpadlo 0; koncem leta 46. Deleži: začetkom leta 1903 K 164, v uparvnem letu prirastlo K 20, odpadlo 0; koncem leta K 184; odpovedano: 2. Denarni promet: K 42.508'50. Prejemhi (Debet) K b Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K b Dolgovi (Pasiva) K b Deleži Hranilne vloge . . Vrnjena posojila. . Vrnjeni nalož denar Obresti nal. denarja Plač. obr. od posojil Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Got. začetkom 1.1903 20 11.793 879 7.500 397 703 50 5 599 68 09 93 46 86 24 Vzdiguj hran. vloge Dana posojila . . . Naložen denar . . Inventar premični . Obr. hr. vlog izplač. Obr. hr. vlog kapital Obr pos. pevrnjene Upr. in uradni stroški Rentni davek in ne-posr. pristojbine . Golov. 31. dec 1003 4817 8 560 6.197 23 54 850 4 44 e 1.390 16 93 21 15 88 93 16 82 02 Posojila Naložen denar . . Inventar premični Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Vrednost kolekov Delež pri „G. zvezi“ Delež pri „Lj. pos.“ Gotov. 31. dec. 1903 15.110 11.001 360 38 49 1 200 4 1.390 91 90 17 75 02 Deleži Hranilne vloge.s ka-pitaliz. obrestmi . Predplač. obr. posojil Rezervni zaklad, ”/o Čisti dobiček . . . 184 27.636 58 87 190 33 02 30 10 | 21949 26 21 949 26 28 155 75 I 28.155 75 ii II Posojilnica v Sevnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za enoindvajseto upravno leto 1903. Člani: v 1. 1903 pristopilo 242, odpadlo 144, koncem I. 1724 z vplačanimi deleži K 4103 76; odpovedano: 0. Denarni promet: K 381.706 82. Prejemki (Debet) 1 K h Izdatki (Kredit) K h Vrnjena posojila Prejete hran. vloge . Prejete obr, posojil Deleži Vstopnine .... Prejeta izposoji la Prehodni zneski . . Upravni prispevki . Got koncem 1 1902 61.980 67.405 17.726 484 482 31 400 7 000 1.568 5919 14 04 40 67 31 Posojila Vzdignjene vloge Izplačane obr. vlog . Vrnjena izposojila . Plačane obr.izposojil Prehodni znesek. . Izplačani deleži . . Od lanskega dobička odkazani znesek . Povrnjene obresti . Upravni stroški . . Za dobrod. namene Davki Got. koncem 1. 1903 96 664 57.165 861 28.400 1.293 6 000 326 300 7 2.221 150 179 484 12 96 26 28 75 65 95 89 194.055 56 194 055 56 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Posojila..... 334.264 46 Deleži 4.103 76 Zaostale obr. posojil 9 652 22 Vloge, kap. obresti . 280.554 85 Naložen denar, °/o . 7.111 80 Za 1 1904 predplač. Inventar .... 168 96 obresti posojil. . 424 49 Za 1 1904 predplač. Izposojila, zaost. obr. 51 859 10 obresti izposojil . 194 80 Rezerva leta 1902, Got. koncem 1. 1903 484 89 vstopnina 1. 1903 12 716 42 Cisti dobiček . . . 2 218 51 351.877 13 351.877 13 II Hranilnica in posojilnica v Tržiču, regibtrovana zadruga z neomejeno zavezo, za tretje upravno leto 1903. ('■lani: v 1. 1903 pristopilo 24, izstopil 1; koncem leta 122; odpovedano: 0. Denarni promet: K 304.799 52. Prejemki (Debet) K i h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Gotov. 31. dec. 1902 2.947 08 Deleži 4 Posojila 100.785 32 Deleži 488 Deleži 96 — Vzdignj. bran. vloge 45 505 35 Naložen denar . . 53 526 84 Hranilne vloge s ka- Hranilne vloge . . 102.852 43 Dana posojila . . 44 323 62 Inventar .... 131 25 pitalizov. obrestmi 153 457 64 Vrnjena posojila. . 14.217 29 Naložen denar . . 56 199 24 Zaostale obr. posojil 16 90 Predplačane obresti Vrnjeni nalož. denar 1 26.609 62 Inventar premični . 47 70 Vrednost tiskovin . 160 — posojil .... 644 50 Obr. nalož. denarja 1.648 71 Obr. hr. vlog izt/iač. 106 53 Vrednost kolekov in Rezervni zaklad . . 921 74 Vrnj. delež Lj. posoj 4 „ „ , kapit. 4.724 24 znamk .... 11 55 Obresti rezervn. za- Vlač. obr. od posojil 4 432 04 Obr. pos. povrnjene 131 91 Delež pri „Gos. zv “ 200 — klada 36 84 Upr. in uradni prisp. 281 28 Upr. in urad. stroški 330 27 Gotov. 31. dec. 1903 1 425 38 Čisti dobiček . . . 908 52 Pristopnine . . . 24 — Nagrada .... 100 — Za dobre namene . 150 — Tiskovine .... 16 12 Ren dav. in nep pr. 48 09 Gotov. 31. dec 1903 1 425 38 153.112 45 153 112 45 156 457 24 156.457 24 II 1 II 1 Krščansko gospodarsko društvo v Idriji, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1903. člani: koncem leta 1902 410, v leta 1903 pristopilo 49, izstopilo 2; koncem leta 457 z vplačanimi deleži v znesku K 16.778; odpovedano; 15. Denarni promet: K 217.777.07. Prejemki (Debet) 1 K h Izdatki (Kredit) K h Ulag. preost 1. 1902 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago j Iz Ljuds. hranilnice v Idriji vzbignjeni naloženi denar . 568 2.144 98 82 100.219 4.413 1.800 79 54 16 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Voznina Užitnina .... Inventar premični . Davki Neposr. pristojbina , Zad. takso za krč zad. Upravni stroški . . Obr. delež, za 1. 1902 VLj.hr. vid. nal.den. Dividenda za 1. 1902 R ’-.ni stroški . . . Gotov, konec 1. 1903 92 652 84.418 4.427 3.079 1.242 904 8 10 2.456 582 6.115 4.413 48 873 15 74 31 96 25 80 89 08 54 16 70 91 |; 109.326 49 109 325 49 II 1 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . Vrednost prem. inv V Ljudski hranilnici v Idriji nal denar Ohr. nalož. denarja Delež pri „Go pod. zvezi1* v Ljubljani Gotov, konec 1. 1903 18.984 3.047 5.225 119 200 873 86 49 42 70 91 Deleži Rez zaklad, 4°/o . . Čisti dobiček . . . 16.778 3.270 8.403 12 26 28.451 38 28-451 38 I. Tržiško delavsko konsumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom, za peto upravno leto 1903. člani; koncem 1. 1902 89, v 1. 1903 prirastlo 3, odpadlo 2; koncem leta 90 s vplačanimi deleži v znesku K 761'501 odpovedano: 6. Denarni promet: K 42.865,64. Prejemki (Debet) j K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1902 1.106 Izplačani deleži . . 30 Vrednost blaga . . 3.146 41 Deleži 761 50 Vplačani deleži . . 32 — Vrnjena izposojila . 400 — Terjatve na blagu pri Izposojila .... 600 — Pristopnine . . . 3 — Izdatki za blago . . 18.032 79 zadružnikih . . 972 11 Dol na blagu nezadr 3.188 34 Izposojila .... 600 — Voznina 305 63 Vredn. prem. invent. 479 42 Dolg na obr. od izpos. 30 40 Prejemki za blago . 20.224 32 Užitnina .... 555 46 Delež pri „G. zvezi“ 20 — Rez. zaklad, 4°/o obr 632 89 Povrnjena predplača 20 — Inventar premični • 169 02 Got koncem 1. 1903 1 105 — Čisti dobiček . . . 509 81 Davek pridobninski 5 26 Neposr. prisojbina . — 40 Upravni stroški . . 1.205 19 Obresti izposojil. . 12 — Izplačana dividenda 164 07 Gotov, konec 1. 1903 1.105 — 21 985 32 21.985 32 I 5 722 94 5.722 94 II 1 || 1 II ' 1 1 38 — up :eb e o- ul, ze: id posloTanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec dccemher 1903. Preiomki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila - S I m o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c 2« E 3 ^ <š) >Z K V K v K V K V K v K V K V Rova 5410 88 7344 27 12755 15 2137 1060 62 1660 720 219 Rovte Selce ? 54258 80 55043 94 109302 74 19957 24 5633 07 5283 4124 289 Semič 9684 85 7722 86 17407 71 6146 70 6563 61 1000 — 3176 17 76 Senožeče Sevnica ? 4693 75 4224 02 8448 77 120 — — — 3980 — 1870 — 285 Sinčavas ? Skrijle Smlednik ? 1977 40 1976 56 3953 96 841 56 1200 18 Sorica 740 — 740 58 1480 58 740 — 340 58 — — — — 23 Srednjavas .... 41144 82 43108 15 87252 97 33218 — 4650 69 2048 — 7262 — 384 Staral oka 20424 64 17740 53 38165 17 13461 50 2665 52 — — 532 219 Stari grad .... | Stari trg ? 28745 79 32311 20 61056 99 23563 7017 50 2120 4000 550 Struge Sv. Ema ? 19949 43 19563 14 39512 57 6124 50 1724 — 400 — 1080 — 38 Sv. Jakob ob Savi . 3830 99 3425 64 7256 63 1187 40 2012 50 1100 — 240 137 Sv. Jurij ob j. ž. . . 6229 33 8318 50 14547 83 3754 96 2595 30 4740 — 1078 — 184 Sv. Jurij pri Kranji, . 12020 38 9794 99 21815 37 6470 78 3393 18 — — 1530 — ? Sv. Križ pri Kostanjici Sv. Križ pri Litiji. . ? 6620 50 5819 99 12440 49 4369 59 1009 65 2279 70 1379 55 333 Sv. Kunigunda. . . 2504 99 1549 27 4054 26 2132 20 1514 08 — — 208 09 79 „ Lenart .... Šebrelje ? 9606 12 9684 25 19290 37 4056 47 739 04 4988 1159 45 99 Škocijan 16674 64 17668 — 34342 64 10205 — 3488 24 4920 — 5449 31 477 Škofjaloka .... 8856 24 6417 19 15273 43 3686 — 1350 — 2600 — — — 34 Smarije 11673 19 9060 90 20734 09 7091 — 4623 44 750 — 300 — 194 Šmartno 3832 87 4384 — 8216 89 2678 — 482 — 1900 — 1100 165 Šturije 6802 20 5724 13 12526 33 4382 91 1535 73 1470 — 473 48 193 Št. Ilj pod Tur. . . 5963 67 6614 85 11578 52 4374 — 3647 15 3903 95 191 71 134 Št. Janž 2197 76 1346 72 3544 48 835 51 338 88 500 — 1122 ? Št. Jernej 15548 33 14804 67 30353 — 10684 — 3704 73 5640 — 4092 67 493 | Št. Peter St. Rupert .... ? 11798 46 12149 31 23947 77 787 900 8200 2602 197 Št. Vid Tinjan ? 19658 98 25868 90 45527 88 15524 — 10780 65 — — 3010 — 380 Tomaj 4871 83 4551 65 9423 48 1813 62 1441 10 1420 — 410 — 361 Tomišelj 5650 19 7175 61 12825 80 3138 — 2628 39 1090 — 2200 — 405 Trebelno Trnovo ? 5636 61 4525 50 10162 11 3420 66 421 96 1040 — 1045 30 165 Tržič IC‘79 70 15054 32 31534 02 43101 24 2338 — 1420 — 346 78 129 Tržišče 1848 54 1770 10 3618 64 1376 — 70 — — — 250 — 97 Tunice 4938 71 4186 93 9125 64 3424 21 82 — 130 — — — 45 Velike Lašče . . . 10581 49 10432 15 21013 64 5548 — 924 50 7680 — 690 — 69 Vipava 64563 13 59611 72 124174 85 12087 60 18014 40 30276 — 15017 36 1001 Višnjagora .... 20544 42 21496 38 42040 80 17599 78 2292 71 5638 22 1591 24 305 Vojsko 7307 04 7055 90 14362 94 722 44 — — — — — — 28 Vrhnika ..... 19975 58 16595 04 36570 62 15487 60 7427 60 1010 — 1101 88 208 Zagradec 16110 67 12903 29 29013 96 10534 53 1372 99 4545 — 3780 — 92 Zatičina Zg. Besnica .... ? 2444 20 2719 15 5163 35 990 30 252 820 70 47 Zg. Tuhinj .... 1843 62 2551 75 4395 37 1023 80 2300 68 — — 408 83 155 Žiri 21823 51 18415 95 46035 14 19305 — 3179 61 11980 — 1540 — 355 Župa Raščane . . . 13353 92 13353 92 26707 84 826 40 — — 12073 08 — — 82 Žužemberk .... 36056 70 29780 31 65837 01 22827 16 948 46 16880 3875 29 212 •£»8®8o3roti 1)0žariljm Škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: IJuhljana, Medjatova hiša. 206 20-2 /7— ■ Zahtevajte v svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. ......... 11 -—'j Kmetijsko berilo. Mlekarstvo in sirarstvo. Razvoj in stanje mlekarstva. Čreda živine je bila prva posest človekova. Po velikosti četi so cenili bogastvo posestnikov. Vrednost zemlje pa so cenili po tem, koliko je imela veljave za pašo. „Popeljem te v deželo, v kateri se cedi mleko in med11, to se pravi v rodovitno in za živinorejo zelo prikladno deželo. Jakop in Laban sta že začela gojiti živino po nekem gotovem načelu, po plemenu in barvi. V zgodovini Sare nahajamo že besedo puter, ravno tako imamo v Jobovi knjigi besede „puter11 in „sir11. O Egipčanih in Grkih vemo, da so znali narejati puter in sir in da so rabili za sirjenje mleka dele telečjega želodca kot sirišče. O mlekarstvu starih Slovanov imamo le temne, z bajkami odete podatke. Toda, ker je bila živinoreja poleg poljedeljstva našili pradedov glavno opravilo, zato jim gotovo ni bilo neznano to, kar je z živinorejo v najožji zvezi in na- ravna njena posledica, maslarstvo in sira-stvo. Najtarejše orodje za narejanje putra in sira je bilo lončeno. Mleko za sirjenje se je segrevalo in zasirilo v ilovnati posodi. Ravno tako je bilo s putrom. Pinjili (medli) so prvotno z roko, ž njo so tako dolgo tolkli, da so se izločile večje tolščne k rogljiče. Pozneje so rabili leseno palico za mešanje, ki je imela spodaj betico. Blizu Moskve so našli 1. 1881 lonec za puter iz neglazirane gline in z lesenim mešalnikom. Lonec je imel na eni strani ročaj, na drugi cevko za odtakanje medenca. V Jutlandiji pa so našli ilovnato pinjo s suvalnikom, kojega spodnji konec je nosil dve navskriž pritrjeni deščici, vsaka z eno luknjo. To orodje je prvotna naših sedanjih pinj na sunek in na tepež. Ko se je naselilo krščanstvo v slovenske šume in dobrave, se je jelo tudi izdelovanje putra in sira znatno izholjšavati. Da bi pospeševali nravnost in omiko našili prednikov, so se posluževali blagovestniki pogostoma sredstev, ki so bila z življenjem starili Slova- nov v najožji zvezi, prizadevali so si dvigniti poljedeljstvo in živinorejo. Z nastalimi samostani združena vzorna gospodarstva so bila tudi okoličanskim kmetom močno bodrilo za zboljšanje kmetovanja. Tako so nadomestili kmalu kamnite sirne lonce z bakrenimi sirarskimi kotli, kot jih rabimo še dandanes. Prc-delavanje mleka v puter in sir se je razširjalo potem primeroma zelo hitro in tako vidimo začetkom srednjega veka, da plačujejo kmetje svoje davščine graščinam, mestom samostanom deloma tudi v podobi sira in putra. V srednjem veku se je mlekarstvo posebno povzdignilo. Na Tirolskem najdemo v tem času, v začetku 13. stoletja že prve si-rarske zadruge. Nastale so iz nujne potrebe, v kateri je bilo potreba mleko na planinah na kakršenkoli način spremeniti v trpežno obliko. Tudi na Holandskem se mlekarstvo v tem času močno razvija, to pa zato, ker je Holandec rojen trgovec in ker je bila dežela preprežena z lepimi cestami, ki so olajševale promet. Docira se je v 16. in 18. stoletji sirarstvo veselo razvijalo, ker se je izdelovalo dobro blago in siri najrazličnejših vrst, je pa izdelovanje putra zelo zaostalo. Zares dober puter se je izdeloval le tu pa tam, pa redko. Ljudje so se še vedno držali in sicer noter do sedanjega stoletja starih, zelo priprostih načinov. Posebno holandsko in holštajnsko postopanje sta bila zelo razširjena in se še dandanes nahajata v veliki meri tudi pri nas. A ti načini so bili dobri za čase pred nami, gospodarskim razmeram sedanje dobe se nikakor več ne prilegajo. Kakor je veljalo mleko sploh le za postranski pridelek v živinoreji skozi vsa stoletja noter do našega časa, ravno tako so smatrali živinorejo do srede 19. stoletja za postransko panogo kmetijstva. Živina je bila pri hiši samo potrebno zlo, goveji hlev nič druzega nego tovarna za proizvajanje hlevskega gnoja. To je bilo tudi čisto naravno, kajti žitne cene so bile primeroma visoke, cene žive govedine in živalskih produktov pa so bile nizke. Stvar je dobila drugačno lice, ko so se jele žitne cene vsled nastajajoče tuje konkurence pomikati navzdol. Listo naravno je bilo, da je jel obračati kmetovalec svojo pozornost bolj na živinorejo, da vrednost, ki jo je izgubljal vsled vedno nižjih žitnih cen, po možnosti zopet izravna. Sledeča sestava nam daje neko podobo, kako so se gibale cene najvažnejših kmetijskih proizvodov v letih 1848—1898. Stalo je 50 kg v kronah : o ‘o* •s g ! $ > ju o. I E E 41—50 839 6 15 556 5'03 600 28 3 51—60 1057 8-27 7-51 7 20 73 3 35 0 61—70 1020 7-73 730 701 892 43'3 71—75 11-76 8-96 854 8 16 115-7 57-4 76—80 10 56 8-32 8-10 7-03 1120 57 4 88—97 8 50 7 32 8 37 7 08 108-0 62 2 Ako primerjamo cene za rž in puter na ta način, da postavimo cene obeh v letih 1841—1850, enako 100, tedaj dobimo naslednje številke: Leto rž puter 1841—50 100 100 51—60 134 122 61—70 126 149 71—75 136 193 76—80 135 187 88—96 119 180 številke SO zanimive. gredo vsi kmetijski delki v ceni navzgor, a v neprimerno močnejši meri živalski proizvodi. Zlasti od 1. 1870—75 so se cene putra in mesa v primeri z 1. 41 skoro podvojile in to ni ostalo brez vpliva na praktične kmetovalce, na kojih lastnem telesu so se ta dejstva demonstro-vala. Zato tudi vidimo, da se je mlekarstvo, ki je bilo dotlej le preziran pastorek v kmetijstvu, od 70 let naprej neznano povzdignilo. K temu je pošteno pripomogla tudi mlekarska znanost. Pisalo se je o mlekarstvu v časopisih in knjigah. Tudi je zagledala v tem času svet mlečna centrifuga ali posncmalnik. Ravno iznajdba centrifuge je spravila mlekarsko tehniko na popolnoma nove steze. Mlekarstvo je postalo iz desetega brata • najljubše prvorojeno dete kmetovalca. Izobraženi možje so delali skupno, da pojasnijo še nerešena vprašanja. Dočim so popreje delali ljudje le bolj vsak zase, so zdajci spoznali tudi vrednost zadružnega dela za razvoj mlekarstva, nastale so prve skupne mlekarne. To je bil nov vspeh. ('e tudi je namreč ljudstvo spoznalo gmotni vpliv mlekarstva na celo kmetovanje, za zadružno delo, je nedostajalo še zadružnega duha in tega so vzbudile ravno pri manjših kmetovalcih mlekarske zadruge. Take so nastale pri nas najprej v Bohinjski dolini po prizadevanji nepozabnega župnika J. Mesarja. Stari način posnemanja je kmalu izpodrinilo Svarcovo postopanje. L. 1879 so imeli v Berlinu prvo mlekarsko razstavo, ki je bila posebno zanimiva po svojem mlečnem posnemalniku, ki sta ga razstavila inženerja Lefeldt in Leuč. Ta stroj izdelovali so s prva v 4 velikostih (po 50, 100, 200, 300 litrov posnemanja na uro), potreboval je 1 do 2 konja v vratilu (jeplju), 3—5 konjskih močij, stal je pa 1200, 1800, 3000 in 4800 K. L. 1884 imamo pa že stroje, ki delujejo nepretrgoma, posnamejo do 400 litrov na uro in potrebujejo samo nekaj nad 1 IIP (konjsko silo). Odslej se mlečni posncmalnik vedno bolj udomačuje po domeh in njegovo spo-polnjenje je' velikansko. Dandanes imamo posnemalnike, ki jih goni 5 let staro dete (n. pr. vijolo, ali liliput) in 300 litrov mleka na uro ne posnema več 5 konj, krepak mladenič zadostuje v to. Stroji, ki posnemajo po 1200 litrov na uro, potrebujejo nekaj nad 1 IIP in za 4800 K se napravi danes že precej lična zidana moderna mlekarna z vso opravo; vse te izpremembe so se izvršile v letih 1879—1900. Kakega pomena pa je izboljšana mlekarska tehnika za vesoljno kmetijstvo in tudi za posameznika to lahko vidimo iz sledečega razmotrivanja: Po zadnjem štetju ima tostranska naša državna polovica okrog 4,800 000 krav, (Kranjska jih je imela 101.222) ki dado na dan poprečno po 28 in na leto 9600 milijonov kg mleka. Ako se nam posreči vsak kg le za 1 vinar bolje spraviti v denar, bi s tem pridobili kmetijstvu vže 96 milijonov kron na leto. Marsikje so kmetje to že spoznali in se tudi ravnajo po tem spoznanji. Temu dokaz so mnogobrojne na novoustanovljene mlekarske zadruge, ki se, če prav urejene in v dobrih rokah, povsodi dobro obnašajo in z dobičkom delujejo; temu dokaz je tudi prizadevanje kmetijstva, da bi prodajo mleka v mesto zadružno organizovalo. Toda žal, imamo še veliko posestnikov, da celo pokrajine, ki so v lepem boju gospo- darskega napredka daleč zaostale vsled omejene brezbrižnosti in neopravičenih predsodkov zoper vsako novotarijo. Vse poskusiti in najboljše obdržati in v gospodarskem smislu izkoriščati, tako se mora glasiti geslo današnjega kmeta. Cezsavec. Vinogradništvo in vinarstvo. Zakaj se nekatere trte v cvetju osujejo ali osipljajo ter nič ali le malo rode. Pazljivi vinogradnik opazi takoj, da mu nekatere na novo vsajene trte nočejo dobro zaroditi, čeprav enako, kakor z drugimi ravna. Da vse trte enakomerno ne zarode, to je povsem umevno. Ene vrste trt rode manj, druge več; ene napravljajo majhne, druge večje grozdje itd. So pa nekatere trte, ki vsako leto obilo zaroda nastavijo, ki pa koj po cvetju ali deloma ali popolnoma izgine. To je posebna vrsta trt, katere zovemo „oprhljivke“ in o teh hočemo v tem članku govoriti. Da trte oprimejo tiči glavni vzrok v cvetju: pri vrstah pa, ki ne oprimejo vsako leto, marveč le če ob cvetju dežuje ali če vlada sploh slabo vreme za časa cvetenja, je poslednje na tem krivo. Prave oprhljivke oprimejo leto za letom, naj si bo pa tako ali tako vreme. Dolgo časa se je o tem raz-motrivalo, kaj da to povzroča in mislilo se je največ, da tiči glavni vzrok v premočni rašči, kajti oprhljivke navadno prav močno rasto, zato se takim trtam ni gnojilo in so se jim celo nekatere korenine presekavale, da se bujna rašča zmanjša, toda vse to ni nič pomagalo, cvetje se je vendarle vse osulo. Se-le profesor Kathay, bivši vodja višje vinarske šole v Klo-sterneuburgu se je pred še ne 20 leti prepričal, da nimajo vse trte enakega cvetja, marveč troje vrst in sicer a) možkega spola, t. j. tako, brez pestiča z dobro razvitimi prašniki; i) ženskega spola, t. j. cvetje z dobro razvitim pestičem, pa s slabimi, nazaj nizdolu obrnjenimi prašniki in c) mešanega spola, t. j. tako, v katerem je vse enakomerno in pravilno razvito. In po nadaljnih poskusih se je prepričal, da se prvo imenovano cvetje pod o) nikoli ne oplodi, ker nima ženskega spola, cvet pod 6) le tedaj, če je taka trta pomešana z vrstami, ki imajo cvetje pod o) ali c) in če se vrši cvetenje ob lepem vremenu, dočim se cvet pod c) sam zase oplodi, če je količkaj ugodno vreme. K prvim spadajo ameriške trte, katere rabimo za podlage namreč riparija, rupestris montikola, ara-mon rupestris i. dr.; cvetje samo ženskega spola imajo trte: ranina, Vrhpoljec, osip i. dr., dočim imajo vse druge vrste, katere sedaj za razmnožitev priporočamo n. pr. rizling, burgundec, silvanec, špa-njol, portugalka, veltlinec, kraljevina, modra frankinja, kavščina, traminec, rulandec ter razne domače trte, cvetje mešanega spola. Pri izbiranju cepičev ali pri naročitvi cepljenih trt je toraj jako tudi na to paziti, kakšno cvetje da ima ta ali ona vrsta. Za slučaj, da bi se eden ali drugi vendar-le odločil za sajenje ranine ali Vrhpoljca, eno n. pr. portugalke in zopet eno Vrhpoljca, potem ne sme cele parcele, osobito če je ta osamljena, samo s to vrsto zasaditi, marveč eno vrsto Vrhpoljca eno n. pr. portugalke in zopet eno Vrhpoljca eno portugalke itd. To radi tega, da ko prične cvetenje, pride možici prah portugalkinih cvetov na cvet Vrhpoljca, ki poslednjega oplodi. Prenašanje cvetnega prahu iz enega cveta na drugi se vrši s pomočjo vetra, čebelic, metuljev in drugih majhnih mrčesov. Ker je teh živalic ob lepem vremenu jako veliko, zato se take trte ob ugodnem vremenu mnogo bolje oplode, kot v slabem. 'I rte z mešanim cvetom je pa vseeno kako se sade, ali popolnoma same zase, ali pa pomešane s trtami ženskega spola, kajti cvetje mešanega spola se takoj samo med seboj oplodi, ne glede na to, če pihla le kak vetrček ali če njihov prah razni mrčesi iz cveta na cvet prenašajo. Hitrejše pa se oplodi, če se poslednje vrši. Kdor ima torej v svojem vinogradu slabe trte, kojih cvetje se rado osiplje, naj jih kar z drugimi boljšimi nadomesti, ali pa, jih kar precepi, ker so mu le v škodo; zemlji jemljejo hrano, druge trte obsenčujejo, ne dajo pa nič. _______ X. Živinoreja. Kako krmi Lovro Umnik po zimi ? (Konec) Kako da kmet obogati, cesarsko obogati, kako dobi lahko veliko, veliko denarja iz svoje živine, to prijatelj je najino geslo in v zadnjem pismu sva midva oba že podala začetek takega zgleda. Zračunala sva sicer težavno, toda pravilno, koliko stotov žive teže goveje živine da zamo-reva prerediti čez zimo z najino krmo. Danes morava računati naprej in denar bo frčal sam od sebe v omaro. Pogledati morava namreč tudi, je-li je najina krma tudi kaj vredna, ali ima v sebi kaj beljakovine, tolšče itd. Vsa krma ni vredna počenega groša, ako nima v sebi beljakovin; učenjaki pravijo mesto „beljakovina11 vedno „protein11, no, pusti jim to nedolžno veselje. Iz beljakovine v krmi se namreč dela vse meso, kri, moč, mleko, volna, če tedaj v krmi ni beljakovine, je ona ravno toliko vredna, kot kak star podplat od štitletna. A sedaj me poslušaj, brate! V krmi naj bo vsaki peti funt knne beljakovina ali z drugimi besedami, redilno razmerje naj bo vedno 1:5, potem imaš trajno največ mleka. Vprašanje je le, je-li v naši krmi vedno vsaki peti funt beljakovina? To moramo še-le poiskati, prijatelj Lovro, vzemiva v roko kak kmetijski koledar, ki obsega tako imenovane krmske tabele in tu najdeva črno na belem, koliko beljakovine da tiči v vsakem stotu kake krme. Notri je; JZ « -0 c oj ov ogljikovih 0 (lanov ►0 ‘o > '00 c > e > a <2 180 sena . . . 1265 5745 450 50 suhe dom. detelje . 670 1335 160 50 suh. lucer. 655 1575 115 500 pese . . . 550 4500 50 80 ječm. slame 240 2504 112 60 ovs. „ 150 2172 120 Skupaj . 3530 17831 1007 Iz ogljikovih vodanov in tolsče, ogljikovi vodani so n. pr.: škrob ali šterka v krompirju, sladkor v pesi, žganje, gumi itd. iz teh dveh rečij se ne dela meso, ne kri, ne mleko, ampak potrebuje ju žival za dihanje za notranjo kurjavo v telesu in česar v ta namen ne porabi, to dene žival v hranilnico v podobi tolščobe ali pa gre zopet od nje. Toda 1 funt tolsče v krmi zaleže ravno toliko kot 21/a funta škroba ali sladkorja, zato moramo, kadar preračunamo ogljikove vodane, tolščo prišteti [sicer k njim, toda preje jo moramo pomnožiti z ker je pač 1 funt tolšče toliko vreden kot 2 */2 funta ogljikovih vodanov. Tako dobimo: 17831 funtov oglj. vod. in 2517 „ tolšče skupaj 20348 funtov oglj. vodan. Skupno imamo torej, prijatelj moj, 30219 funtov ali 392 stotov 19 funtov vse krme ali suhe snovi, v kateri se nahaja 35 stotov 30 funtov beljakovine in 203 stote 48 funtov ogljikovih vodanov, tolščo zraven prišteto. Vsak peti funt mora biti beljakovina. Ako delimo ogljikove vodane z beljakovino in če gre ravno lepo petkrat, potem smo na dobri, lepi cesti. Torej 3530 v 20348 — gre 5krat in 7/iokrat; na 1 funt be* Ijakovin torej ne pride 5 funtov ogljikovih vodanov, ampak 57/io funta in to je napačno, pri takej krmi ne pridemo nikamor naprej. Peti del od 20348 je 4069 funtov, toliko beljakovine bi morali imeti. Imamo pa ravno 3530, manjka nam torej, ako od 4069 odštejemo 3530 funtov, ravno še 539 funtov beljakovin. Te moramo prikupiti in v tem leži precej nekaj denarja. Zato moramo gledati, da dokupimo primanjkljaj po ceni. Bomo videli. Kako je z ječmenovim zdrobom (Šrotom)? 1 stot ječmena ima 8 funtov beljakovin. Trebalo bi nam tedaj dokupiti toliko stotov ječmena, ko-likorkrat je 8 v 539 zapopadeno. To je okroglo 68krat. Če stane stot ječmena 7 K, bi morali plačati za vso beljakovino v ječmenu 6Škrat 7, to j. 476 kron. Kako je z ržjo ? Rž ima 99/io funta beljakovin v 1 stotu. Ako računamo bolj obilno, torej 10 funtov, potem potrebujemo okroglo 54 stotov, stot po 7 kron, znaša 378 K. Kako je sladnimi klicami (male) ? En stot sladnih klic ima približno 24 funtov beljakovin v sebi, 24 v 539 je zapopadeno okroglo 23krat, Stot stane 5 K, kav znaša 115 kron. Kako je z lanenimi tropinami? Lanene preše (cegovna) imajo v enem stotu okoli 29 funtov beljakovine. 29 v 539 je okroglo 1 Škrat, torej bi potrebovali 20 starih stotov. Stot stane 10 kron, 20 stotov tedaj 200 kron. Glejte, prijatelj Lovro, koliko nese en bore svinčnik, ljubo računanje. V ječmenovem zdrobu vas stane ista reč 476 K in v sladnih kaleh le 115 K ali v lanenih prešah le 200 K, tedaj vam zasluži mali topi svinčnik v zadnjem slučaju 276 K, v prvem celo 361 K. In kakor tukaj, tako gre tudi drugodi — povsodi ljubi moj Umnik. Račun, račun, račun prinese denarja v mošnjiček. Z računom si lahko pričara človek tudi nekaj sreče v hišo. Nočem se pa prijatelj ločiti od tebe, da bi te še ne opomnil, kako imaš mešati krmila skupaj, to se pravi: koliko imaš vzeti od vsake vrste. Vsake dobre reči mora biti po troje, prijatelj Lovro; ti sedaj veš koliko imaš krme, videl si, kako se prihranijo stotaki in tisočaki, ako si namreč napravi gospodar nekak načrt za krmljenje, ako špekulira na pravem mestu, prav nakupuje in tako že pri 100 funtih beljakovin izda mesto 500 kron samo 100 kronic, kakor namreč kupuje drago žito ali po ceni tropine. Računanje, resno, pametno računjanje, svinčnik in kosec popirja to so ti zlati škra-teljni, ki prineso zlata in srebra v hišo. Napraviva torej sedaj še urno mešanico krme, t. j. poglejva prijatelj, koliko funtov krme da smeš in moraš vzeti od vsake krme. V svoji zalogi imaš: 150 stotov sena 50 1) suhe rdeče detelje 50 D suhe nemške detelje 500 n pese 30 n ječmenove slame 60 n ovsene slame 23 n sladnih kali (malca). Koliko funtov sena, suhe de- telje, domače in nemške, pese, slame ječmenove in ovsene, sladnih kali pride vsaki dan na eno glavo? Vzeli smo za zimsko krmljenje samo 200 dnij, saj po navadi jih je več in smo računali 10 repov odrasle živine. Ako naj 10 glav živine skozi 200 dni uživa tvojo krmo, potem pride na eno glavo in en dan 200 X lOti del cele zaloge krme. 200 X 10 je 2000. Kolikorkrat je 2000 v 12000 funtih sena itd. zapopadeno, toliko funtov se sme dati vsaki dan, ako hočemo izhajati skozi 200 dnij. funtov funtov na dan 15000 sena : 2000 jeV'/aknit, 7’/a sena 5000 rdeče det : 2000je2,/a , 2V2 rdč. det. 50(X) lucerne : 2000je2‘/2 „ 2'/2 lucerne 50000 pese : 2000 je 25 „ 25 pese 8000 ječ.slame: 2000 je \ „ t ječ. slame 6000 ovs. „ : 2000 je 3 „ 3 ovs. , 2300slad. kali: 2000je 1 3 „ 1 3 sadn. kali. Grlej, moj Lovro, tako sva v eni uri preračunala celo krmljenje prav do pičice, reci v eni uri in kmetje stokajo in vpijejo, da je to dolgočasno delo, da zato nimajo časa, da bi vse to računali; toda vsaki teden preigrati 5—6 ur pri kvartali, zato imajo dovolj časa in zraven še dosti časa izgubljati denar, dočim pri tej urici računanja ne samo pridobijo denarja, ampak tudi živino pravilno redijo, si polagoma napolnijo hlev z lepo živino in jo pravilno izkoriščajo. Lasa torej ne primanjkuje, prija-jatelj Lovro, za sestavo take krmske mešanice, vas popolnoma nekje drugje žuli čevelj in kar naravnost vam hočem povedati kje, prijatelj, vi niste prevdarni, vi se tega niste učili, vi niste praktičen človek, ampak teoretičen, to se pravi vaša teorija je domišljavost in mračno tavanje starega vašega deda. Toda to bi še ne bilo najhuje, to namreč, da ste tako bore malo umni, o-ne, ne, hujše je to, da ste tudi preleni, da bi se česa naučili. Roko na srce, prijatelj Lovro, povej mi, koliko kmetovalcev zahaja v izobraževalna društva, da bi se tam naprej izobraževali in, o groza, koliko posestnikov je, ki bero kmetijske liste, kmetijske knjige? Veš kaj ti povem, Umnikov Lovre, in to bom vedno ponavljal, vi kmetovalci morate postati s časom vse drugačni tiči, ako hočete priti s svojo kramo kam naprej, lotiti se morate bolj trgovskega mišljenja, kakršno zahteva sedanji svet. Z Bogom! V 14 dnevih kaj več. — Tvoj Anže. Splošno. Hijacinti. Naše vrtne cvetlice, ki jih gojimo skupno na vrtu so vzete iz velikega vrta božjega in pod na- šim varstvom rastejo, vspevajo in cveto. Mnogo izmej njih se nahaja kje še v divjem stanju Iz njihove domovine lahko sklepamo v mnogih slučajih, kako imamo ž njimi ravnati, kaj jim prija, kaj škoduje. V svojem vrtu imamo zbrane v mirni soseščini prvotne prebivalke planin in morskega obrežja, hribov in dolin, prebivalke najrazličnejših pasov in podnebij in ako bi ne bilo imen, bi komaj mislili na njihovo domovino. Bodi nam dovoljeno z enim samim pogledom ozreti se v sveti božji vrt narave. Večini bralcev in bralk so čudeži stvarstva v tem vrtu bolj ali menj neznani in tuji. Prestavimo se v duhu v deželo Florido v Ameriki, kjer pre-preza prekrasna pasijonska cvetka ali pasiflora na prostem cele skale, mislimo se prestavljene v južno Ameriko, kjer čudovite mošnjice ali orhideje kot zajedalke dreves razvijajo viseč doli raz vejevje svoje bajno cvetje polno nebeškega vonja, prestavimo se doli v globoko Afriko, domovino Kanovih potomcev, kjer v vseh potokih, močvirjih in rekah razvija kala ali škarnicelj (calla aethiopica) svoje suličaste liste in snežnobele cvetne zavoje; prestavimo se v Natal, kjer tako občudovanja vredno delujejo trapisti, tu najdemo vse vrste mičnih in gosposkih amaryl, pomešane mej navadno travo po lokah, neredko se dvigajo kobulji in posamezni cvetovi na svojo okolico, prestavimo se v planinske pokrajine in občudujmo rododendron, planinko in brezštevila drugih tovarišic, s ko-jimi se tukaj srečavamo, prestavimo se slednjič lahko tudi v gozdove okoli mesta Harlem na Holandskem, ki dajo po naravi lepše čebuljnate cvetlice, nego jih more pri nas vzgojiti najumetnejši vrtnar. Mej poslednjimi najbolj znane cvetlice so pač harlemski hijacinti, ki jim hočemo posvetiti nekaj stavkov. Od približno 30 znanih vrst je vzhodni (orijentalski) hijacint doma v Dalmaciji, Grški in Mali Aziji ter je najvažnejša vrsta in temeljna rastlina umetno gojenih vrtnih hijacintov. Vrste razločujemo: 1. Enostavni hijacinti. Cvetni grozd je tu bolj ali menj gosto posejan s cvetjem. Razvrščujemo te cvetlice po barvah. Enostavne vrste se dado raje prisiliti k zgodnjemu cvetju nego polno-cvetne, posebno se dajo lažje na steklenteah v vodi pripraviti do cvetja. (Konec Pri|0 Vprašanja in odgovori. Vprašanje 11.: (2. S. v Št.) Moja kobila rada brca, če se je le malo dotakne. Ker je to jako nevarno, da koga hudo ne rani, prosim sveta, kako bi jo od te napake odvadil. Odgovor 11.: Privežite okolo členka koj nad kopitom približno 1—V/s kg težko, bolj okroglo, pa gladko železo, najbolje tako nalašč za to napravljeno z rinko oprendjeno krogljo, na 25 do 30 cm dolgo vrv. Kadar hoče žival vdariti, se krogla zavihti in navadno se žival sama sebe na isto ali na drugo nogo vdari. Če se to nekaterekrati pripeti, se te slabe razvade kmalu odvadi. Vprašanje 12.: (R. G. v B.) Moja svinja je jako plašljiva in tudi svojih mladičev nič kaj rada ne mara. Kako naj jo ukrotim? Odgovor 12.: 2 Vašo svinjo pojde sedaj težavneje, ker je že odrastla. Edino z lepim ravnanjem jo še nekoliko popravite. Svinje je treba koj mlade na to pripravljati. Navaditi jih je treba, da slišijo na gotovo ime in kadar sc človeku, ki jo kliče, približa, dati ji mora nekaj hrane; pozneje jo je treba še pogladiti, večkrat oprati, krtačiti itd. dokler postane popolnoma krotka, tako da je nobena stvar ne splaši. Vprašanje 13.: (V. Š. v Šm.) Kje sc dobo takozvani sterilizatorji za ohra-njenje vina pred napravo kana in koliko stane 1 komad? Odgovor 13.: Najccnejše in prav dobre sterilizatorje dobite pri Alfred Vacano, Etablissemcnt ftir Kellerger&te etc. in Wien, IV. Mayerhofgasse 9. Komad stanc 2'70 K. Sejmi. Na Kranjskem: 12. februvarja v Motniku. 14. v Dolu, Dobrovi, Št. 15. Lampertu. v Razdrtem, Žerovnici 16. in Semiču, v Radohovi vasi pri Vipavi, v Šmartnem pri Litiji 17. (za živino), v Hotredežu. 19. w v Vel. Cirniku. 20. „ v Zg. Tuhinju. 22. v Lašičah, Vrhniki, Ra- 23 dečah. v Šentjanžu na Dolenj- 25. skem pri Radečah, v Bučki, Moravčah, 26. Zubni Cerknici in Škocjanu. v Cirkniku (Trcb. kant.) 27. „ na Igu. 29. „ v Višnji gori. 1. marca v Črnomlju. 3. „ v Toplicah in Preski pri 7. v Medvodah. na Uncu (za živino in blago) 9. n v Zalogu, na Brezovici. 10. n na Raki, Smuku (Žužem- 11. berški kant.) Na Štajerskem: februvarja v Šoštanju (za živino). 14. n v Brežicah, Ponkvi, Sre- 15. n dišču, Zavcu in Sevnici (na Savi), v Vidmu. 16. n v Bučah in Vrenski gorci. 18. » v Velenju (za živino). 22. n pri sv. Filipu v Ncračah 25. (Ulimske fare na Te-harjih) in Braslovčah, v Arnužu, Bistrici, Ro- 27. gatcu, Vildonu in Laškem. v Slov. Gradcu. 1. marca na Planini in Cirkovcah. 3. * na Vranskem in Gorenji 8. M Ponkvi. v Pilštanju. 10. v Št. Jurju ob Taboru (za živino), Kapeli pri Brežicah, Sp. Ponkvi, Dolu pri Hrastniku in Kostrivnici. Na Koroškem: 15. februvarja v Kutarčah. 17. n v Gornjem Dravogradu. 24. n v Zg. Beli. 25 v Tribungu. 26. „ v Gornjem Dravogradu. NB. : Vsaki ponedeljek v postu živinski sejm ' v Št. Lenartu. 4. marca v Milstatu in Špitalu. 10. n v Št. Mohorju. Na Primorskem: 14. februvarja v Černikalu okraj Koper. 15. do 17. februvarja v Vidmu (v Furla- niji). 24. februvarja v Štijak (Stanj, kani.) 9. marca v Koboridu za blago in živino. 10. „ v Ajdovščini za živino. Vabilo na redni občni zbor „Ljudske hranilnice in posojilnice na Kočici oh Savinji“ registr. zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo dne 28. svečana 1904, ob 2. uri popoldan v prostorih „Kmetijskega društva". Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računov za 1. 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabijo se vsi člani. NB. V slučaju, da bi zgoraj sklicani občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bode vršil v treh tednih drugi občni zbor z istim dnevnim redom na istem mestu, koji bode sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice za Višnjo goro in okolico, reg. zadruge z neomejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo dne 6. marca 1904 ob 3. uri popoludne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1903. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. NB. V slučaju, da bi prvo sklicani občni zbor radi prepičle udeležbe ne bil sklepčen, vršil se bode čez ’/2 ure na istem prostoru in istim dnevnim redom drugi, kateri pa bode sklepal brez ozira na število navzočih članov. VABILO na 1. REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice In posojilnice v Loškcm-potoku registr. zadruge z neomejene zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo dne 21. svečana 1904 ob 3. uri popoludne v župnišču na Taboru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računa za leto 1903. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva, f). Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva na Rečici ob Savinji registrov, zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedel jo, dne 28. svečana 1904, popoldne ob 3. uri v zadružnih prostorih. Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računov za 1. 1903. 3. Volitev treh članov načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabijo se vsi člani. NB. V slučaju, da bi zgoraj sklicani občni zbor ob določenej uri ne bil sklepčen, se bode vršil drugi občni zbor v treh tednah na istem mestu z istim dnevnim redom koji bode sklepal ne oziraje se na število navzočih članov. Načelstvo. VA B 1 L O na III. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zagradca, reg. zadruge z neomejeno zavezo, koji se bode vršil v nedeljo dne 21. febru-varija 1904 ob 3. uri popoldne v uradni sobi hranilnice in posojilnice. Dnevni red: 1 • Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za 1. 1903. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. V Zagradcu, dne 31. januarija 1904. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vel. Laščah reg. zadruge z neomej. zavezo koji se bode vršil v nedeljo dne 28. febru-varija 1904 ob 1ji 3. uri popoludne v hiši št. 15 v Vel. Laščah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvo. 2. Poročilo nadzorstvo. 3. Potrjenje računa za I. 1903. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo k izrednemu občnemu zboru Kmetijskega društva v Marnhergu vpisane zadruge z omejeno zavezo „v likvidaciji" kateri se bode vršil dne 21. svečana 1904 ob 3. uri popoludne v prostorih gostilne „pri stari pošti" v Marnbergu z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva oziroma likvida- torja. 2. Sklepanje o ukrepu tega glede likvi- dacije. A. Hecl, likvidator. Vabilo na izvanredni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, registr. zadruge z neo. zavezo koji se bode vršil v nedeljo dne21. febru-varja 1904 ob 'jz 4. popoludne v župnišču v Preddvoru. Dnevni red: 1. Premembajpravil. 2. Slučajnosti. Načelstvo. Preddvor, dne 5. februvarja 1904. VA BILO na OBČNI ZBOR Konsumnega društva pri Devici Mariji v Polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo kateri se bode vršil v nedeljo dne 28. svečana 1904 ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: I. Poročilo načelstva. — II. Predložitev in potrjenje računa za 1. 1903. — III. Volitev načelstva. — IV. Volitev nadzorstva. — V. Slučajnosti. Odbor. Iz načelstva izstopijo: Franc Čemažar. Franc Strah in Ivan Morela. Odbornik Janez Dovč je umrl, na mesto kojega bo voliti novega odbornika. Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvih odlikovanj ! 201 12—G SSŽ5^>33Q3333^33333^33333J303303Q^3303Q C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne blagajne n prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Adlersflugel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, L, Franz Joseptis-Quai št, 13, (210) 24—2 3330333333333Q333330CCCCCCCCC^C:C3<3333i3i3 Patentovane sprave za žveplanje trt jednostavno i duplo delajoč ŠKROPILNICE PROTI PERONOSPORI TER VSE POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi. II. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 212 20—1 Tak težak prešič zredi se le s pridajo Barthelnovega trajnega apna v enajstih mesecih. I. Melzer piše 9. decembra 1896: „Z od Vasjjdob-Ijenim klajnim apnom dosegel sem v lastni reji pri jednast mesev starem mladiču navadne kmečke pasme spitano težo 250 kil.66 Barthelnovo klajno apno ie najboljše in najcenejše sredstvo, da se žival obvaruje pred zlomljenjem kosti, hromostjo žrebet, telet in pujskov, za izrejo mladičev, zvišanje mleka, proti glodanju lesa, pitju gnojnice, za nesenje jajc pri kokoših itd. Popis in priznanja brezplačno. IVI. I Jiii'tliol <& O o ni p., Dunaj X. Siccardsburggasse 44. 204 12—5 1 1 1, 1 1 i 1 1 1 1 h- 1 X Ena kovačnica ■ X — z vodno močjo na kraju, kjer se bode letos železnica gra-dila in kjer druge kovačnice ni, se daje t* spretnemu kovaču brezplačno v najem. f Anton Gastl,gekonom. “ Pošta Maloščo (Mallcstig), Koroško. X r X 1 i 1 1 1 I 1 1 II II S - d • ® • @ Vse vrste slamoreznice lahko tekoče za na roko in do najmočnejših za na gepelj ali vodno moč v veliki izbiri priporočata Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. Tudi se dobijo po naj nižji ceni vsi drugi poljedeljski stroji kakor: gepelni mlatilnice, reporeznice, mlini za šrotati in mleti, preše za sadje in grozdje, trombe in cevi za vodovode in sploh vsa železnina. 190 x—12 Slovenski ceniki brezplačno. Žive velike uharice volkove, medvede, divje mačke, ptice roparice, kakor vse vrste žive divjačine kupuje O. prcmk, tvrdka za izvažanje živč divjačine, veletrgovina z živallmi. Dunaj V., Zentaoasse 48. v lastni hiši. 193 12—11 llustrovani kupovalni ceniki z neobhodno potrebnim svetovalcem za lovce in prijatelje lova brezplačno in poštnine prosto. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo Majno vapno. Naročila se točno izvršujejo I Oojncuejšo iznajdbo! Mlini za drobljenje „Hospodar" s stoječimi kameni ^ Iznajdba češke industrije. Teče lahno. — Cena nizka. Dalje za zimsko dobo: r Stroj za obrezovanje % repe. 1 Stroj za ribanje repe. Reznica za krompir. Valaške plahte za konje ^ zarobljene, iz čiste volne. ^ htevajte cenik ! Zahtevajte cenik Društvo „Kospodar Hustopečich u Bečvou, Moravsko \\cc.oli. Imenovani Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gabr. P i c c o 1 i j u v Ljubljani p ri s r č n o za hvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvor. založnikom Nj. svetosti*, zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti pro- fesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccol ije vo želodono liriTctur*o katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavili, 176 24—21 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Pic coli, lekarnar „pri angelju' v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. m (Willkcmm.) 213 4—1 Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 leg za en oral. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kg za K 8'—; 50 kg za K 17 — ; 100 kg za K 32 — z vrečo vred. Uzorce po 5 kg pošilja s pošto franko proti 3 K predplačila oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz) Štajersko. o ^4 o f-i c$ ti e> ti cj ^4 o S ti ea m > ti ti« o OJ ^ti o ti. o CU Nad 360.000 v rabi! Nad 600 prvih odlikovanj! Delniška družba Dlfa-Scparator Zaloga za južne dežele: v Gradcu, Annenstrasse 26. pro5im berite! prosim berite! 194 12—10 (Radovoljno $am potrdim, da so od $aše cenjene tvrdke za našo mlekarno postavljeni stroji, in mlekarske oprave sploh najboljše kakovosti in nas v vsaki svrhi popolnoma zadovoljujejo. (£ opravičenim ponosom se zato lahko sklicujete na tukajšno mlekarsko opravo, katera se gotovo lahko prišteva k najmodernejšim delovršbam. Spoštovanjem Deželna mlekarna in šola ja sirarstvo v j^romenju, Moravsko. (Anton (Liska, l. r. ravnatelj. Kromeriž, dne 20. maja 1903. ti ti zn o •ti ti •-« ti •n o