Po pošti prejeman velja: Z* cela lato predplatan 16 »ld., ta pol leta 8 fld., xa fielrt lata 4 tfd., *a jedea meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Z« celo leto 12 ffld., xa pol le\a 6 gld., xa tetrt leta 3 fld., u jeden meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. v«e na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n « e r a t e) vsprejema upravntstvo In ekspedielja » „katol. TIskarni« Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniatvo je ▼ SementSklh ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, isvsemti nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva talef6n-štev. 74. Političen list za slovenski narod. tš te v. 116. V Ljubljani, v torek 23. maja 1899. Letnik XX VII. Kmetijske zadruge pred deželnim zborom. zadnji dan dolgega letošnjega zasedanja deželnega zbora prišlo je še na vrsto »piece de re-sistance«, — poročilo odseka o konsumnih društvih. Poročevalec je bil poslanec dr. S c h a f f e r, ki je izjavil, da hoče zadevo presojati zgolj le z gospodarskega in sooijalnega stališča, torej stvarno. Nočemo dr. Schafferju očitati nelojalnosti in zaradi tega nočemo izrekati dvoma na tem, da je res imel namen, presojevati to velevažno vprašanje stvarno. Po obliki svojega poročila je dr. Schaffer tudi v resnici stvaren bil Ni pa bil stvaren in objektiven po vsebini svojega poročila in ne po svojih predlogih. Če je to nj e-g o v a krivda, se bode razvidelo iz naslednjega raziskavanja. Pred vsam je treba poudarjati, da je dr. Schaffer svoje poročilo sestavil na podlagi zelo pomankljivega gradiva. Reklo se bode morebiti, da dr. Schaffer za to nič ne more. Toda dr. Schaffer sam v svojem poročilu priznava to pomankljivost. Vkljub temu pa meni, da je gradivo dokaj objektivno. Da temu ni tako, bo-demo v sledečem dokazali, in dokazali tudi, da je dr. Schaffer moral vedeti, da gradivo ni popolnoma zanesljivo. V glavni stvari sloni dr. SchafTerjevo gradivo na poročilih okrajnih glavarjev, katere je dal gospod deželni predsednik odseku na razpolago. Vsa čast okrajnim glavarjem : toda o tem nobenega dvoma biti ne more, da ravno teh razmer, za katere se tukaj gre, vsaj večinoma ne razumejo. Ni ga bilo in ga ne bode zdravega gospodarskega gibanja, katero bi imelo zaslombo ali pa še celo izvor v nazorih okrajnih glavarjev in enakih birokratičnih elementov. Sicer pa nimamo nič proti temu, da so se ta poročila uvaževala, in jih sprejmemo kot stvarno gradivo. Toda pri tem se n i s m e 1 o prezreti glavne stvari in ravno to glavno stvar je odsek in njegov poročevalec popolnoma prezrl. Zadevni odsek izvolil se je v deželnem zboru vsled obtožb poslanca dr. Ivana Tavčarja zoper konsumna društva. Zadevne obtožbe bile so posnetki iz raznih člankov »Slovenskega Naroda«, člankov, kojih lažnjivost je večinoma že neposredno dokazana. Dr. Tavčar imel je pa še celo predrznost, sklicevati se na kazenski akt okrajnega sodišča v Ložu o tožbi Petra Iluupt-mana proti Franc Petschetu in sodr., akoravno je uprav ta pravda in nje izid jasen dokaz za lažnjivo postopanje proti konsumnim društom in njihovim voditeljem. Resnica je sicer, da je v tej pravdi nekaj prič trdilo okolščine, kakoršne je navajal dr. Tavčar, kakor n. pr. da se je v konsumnem društvu v Starem trgu na binkoštni ponedeljek med deseto mašo kegljalo in upilo, toda dr. Tavčar je moral tudi iz spisov razvideti, da s e je z a j e d n o v tej pravdi dokazala neresnica iz povedb zadevnih prič. Dokazalo se je nadalje, da se v tistem času ni kegljalo na konsumnem kegljišču, temveč na Petschetov^m kegljišču, to je na kegljišču tistega Petscheta, ki je pri sodniji trdil, da se jena konsumnem kegljišču kegljalo! Vse to bodi navedeno le »in paranthesi«, kajti ni naš namen polemizovati z dr. Tavčarjem ali »Slovenskim Narodom«, ker hočemo le zoper stvarna vprašanja stvarno polemizovati, in lažnjivo in nedostojno klevetanje in zabavljanje ni vredno dostojne polemike. Predstoječe naj le pokaže, na kakšen nečuven način se izrekajo obtožbe zoper konsumna društva, in baš ta slučaj je 8imptomatičen v obče. Porotniki se bodo imeli v bližnjem času pečati zvečjim številom takih simptoma-tičnih slučajev. Mi smo hoteli prav za prav le konštatovati, da se je špecijalni odsek, kojega poročevalec je bil dr. Schaffer, izvolil vsled obtožbe poslanca dr. Tavčarja. Deželni zbor je torej nekako konsumna društva in kmetijske zadruge posadil na zatožno klop in za preiskovalne sodnike odbral označeni odsek. Kaj je toraj bila v prvi vrsti dolžnost tega odseka? Vsak razsoden in objektivno misleč človek bode priznal, da je bila v prvi vrsti dolžnost tega odseka, zaslišati obtožence, namreč konsumna društva in kmetijske zadruge same, ali zaslišati vsaj ljudi, ki delovanje teh društev nekoliko natančneje poznajo, ki se strokovno s tem bavijo! Naj bode obtožen največji lump, največja propalica človeštva, zadnji baraba ali cigan, — se ga vendar zasliši in mu da prilika zagovarjati se, ovreči navedbe prič ali druge dokaze, ter ponuditi protidokaze. Pri sodnem postopanju zahteva to zakon, ki izreka vsako postopanje, v katerem bi se to opustilo, kot ničevo. (Dalje prih.l f <4 Vestfalska pisma. (Dr. J. Ev. Krek.) XV. Ich weiss nicht, was soli es bedeuten, Dass ich so traurig bin. Svoj čas na Dunaju in sedaj zopet tu — sem se sestal z žrtvami madjarskega nasilstva. Mlajši Slovaki skorej brez izjeme ne znajo v svojem materinem jeziku izpovednih molitev, marveč le v madjarščini. To je dejstvo, katerega se drži cela vrsta krivic in trpljenja. Tiha otožnost se loti člo veka ob takih izkušnjah. Vzdihi umirajočega naroda so ganljivi. Koliko uspešnejše se branijo Poljaki! Prusi jim ne dovoljujejo niti zasebnih polj skih šol; šiloma naseljujejo Nemce v njihovi domovini ; nikjer se ne ozirajo na poljsko narodne pravice, vendar žive in se krepko ohranjajo. Cerkev jim je varno zavetje. Njihova globoka vernost, njihovo živo cerkveno življenje jim je edina opora doma in v tujini. Tudi tod so ne izgubljajo. Svoj list imajo za tukajšnje kraje; vrh tega v vsakem večjem kraju po eno ali po \bč društev. Svoje prusko državljanstvo dobro izrabljajo; ne dajo po metati seboj, in zato so precej odločni v svojem nastopu. Ob volitvah volijo tukaj s centrom in s tem krepko pomagajo katoliški stranki proti protestantom, liberalcem in socijalnim demokratom. Pisal sem že v enem svojih pisem, da je tudi za Slovence edina rešitev, če se tesno združijo s cerkveno farno organizacijo. Zato skušam pridobiti može in mladeniče, da bi v posamnih farah osnovali svoje Marijine družbe;*) žene pa naj bi vstopile v družbe krščanskih mater, ki so vpeljane povsod. S tem dobe nekaj svojega: svoj prostor v cerkvi, svoje mesto pri cerkvenih procesijah, svoje določeno čase za prejemanje sv. za» kramentov. V vsaki fari se bo, oziroma se je že našel duhovnik, ki bo izkušal vsaj toliko priučiti se slovenščine, da bo za silo lahko izpovedoval. Cerkvene Marijine družbe so tudi zato zelo koristne, ker bodo omogočile večkrat kako skupno pobožnost v domačem jeziku. Ob nedeljah popoldne se bodo Slovenci potem češče lahko zbirali molit skupno rožni venec, litanije in druge molitve. Domači duhovnik-voditelj družbi — bo rad postregel in jim podelil blagoslov s sv. R. T. A tudi sicer se bode mnogo plodnih misli rodilo v teh družbah : varčnost, skrb za dobre knjige, duh medsebojne ljubezni in krščanske vzajemnosti. Upam, da se mi posreči po dogovoru z župniki in zaupnimi možmi, o katerih sem že pisal, tudi taki organizaciji pomagati na noge. A odmev, ki od dne do dne silnejše odmeva po teh krajih med našim ljudstvom, ostaja — želja po domačem duhovniku, ki naj jo vsaj vsako leto po enkrat obišče in poskrbi za njihove dušne potrebe. Dobre štiri tedne precej nadnor-roalnega socijalskega delavnika, ki ga morem v sedanjih razmerah opraviti, ne bo nikaker zadostovalo. Preveč jih je in za zelo važno stvar ostaje premalo časa: za osebni stik z ljudmi. Mogoče je samo s posamniki osebno se dogovarjati, dasi bi vzlasti zanemarjeni reveži potrebovali ta-cega občevanja. Dobro je naše ljudstvo! Solze veselja, a tudi domovinskega in verskega domotožja, ki so lile po tukajšnjih cerkvah, pričajo, da je to resnica. Biseri naše krščanske rodbinske vzgoje, naših svetih domačih tradicij se često res na tujem na debelo pokrijejo s prahom in blatom, a ob tacih prilikah zaleskečejo iznova z vsem bogastvom notranje tolažbe nravnih sil, dobrih sklepov v vspod-budo vsem drugim. »Ko sem videl Avstrijce v cerkvi, sem iz-premenil svojo sodbo o njih. Moramo se bolj brigati zanje«. — Tako sem čul obilokrat. Vesel sem bil, ko sem slišal duhovnike opominjati svoje nemške farane, naj bratski ljubijo naše ljudi, naj jim pomagajo v vseh stvareh, naj jim izkazujejo svoje sočutje. Potrebni so ga. Že zadnjič som omenjal, kako nevarno določbo jo. izdal rudarski urad. Vrhtega jih — vzlasti socijalnodemokraški delavci — grdo gledajo. Državljanskih pravic nimajo in zato jim je nemogoče dobiti kaj posestva, kako hišico v last. *) Tukajšnje Marijine družbe nimajo obvezne mesečne izpovedi v svojih pravilih m.irveč daljše obroke. Zdi se mi, da je to v mnogih ozirih dobro! To je sicer sploh zelo težavno, ker je zemljišče grozno drago. Jedna ruta (l4l/» m'| stane 200 do 500 m. — A časih ima kedo vender-le srečo! Sedaj, ko so tako razbiti na vse strani, nimajo tudi nobene vspodbude k varčnosti. Mnogo jih je, ki poženejo vse po grlu ali pa zaigrajo svoj težko prisluženi denar. Organizacija bi v tem oziru mnogo pomagala. Vzornih, nesebičnih podpornikov bo imela v tukajšnjih duhovnikih dovolj. Sodim pa tudi, da se je na Slovenskem marsikje vzbudilo zanimenje za našo naselbino na Pruskem. Saj se gre za 10.000 slovenskih mla-deničev, inož in žen — domala vseh v najkrep-kejših letih. Če sem s svojimi pismi dosegel to, mi ni žal za ure, ki sem jih odtrgal svojemu počitku zanje. Bd je res skrajni čas, da smo se zganili. Bog daj svoj blagoslov skupnemu delu! Da voskresnet-i slava, i volja! Politični pregled. V Ljubljani, 23. maja. Narodno - politične zahteve nemških opozicionalnih strank so binkoštne praznike vendarle zagledale beli dan in jih objavljajo razna strankarsko oficiozna glasila. Ker se bomo na drugem mestu podrobneje pečali z zahtevami, kakor so jih sostavili nemški prvaki za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, omenjamo za danes le njih splošne želje z ozirom na celo monarhijo. Nemci zahtevajo zase popolno vse pravice brez ozira na to, da so v nekaterih kronovi-nah v znatni manjšini. Prikrajšani ne marajo biti v nobenem oziru. Osrednji vladi svetujejo najprej, da skrbi za čim tesnejo zvezo z Nemčijo, in sicer na vseh mogočih poljih gospodarskega in kulturnega napredka. V zvezi z Nemčijo uvidijo voditelji nemškega naroda poroštvo trajnega miru in ohranenja vsenemške ideje. Paragraf 14 mora končati svojo vlado, nemščina bodi državni uradni, posebno pa armadni jezik. Vlada naj kratkomalo poskrbi za to, da se čim prej poleže narodnostni vihar v Avstriji in naj se prizna Nemcem ono stališče in ona veljava, ki jo res zavzemajo od nekdaj v Avstriji Te zahteve so toraj nekako splošne. Kako budalasta je recimo zahteva po odpravi paragrafa 14 ali pa po zagotovitvi narodnostnega miru, pač ni potreba nobenih dokazov, ako pomislimo, da so ravno nemški kričači prisilili vlado, da je posegla po skrajnem sredstvu, in da so ravno nemški kričači provzročili in bi-jejo narodnostni boj. — V drugem odstavku svojega obširnega programa govore o načelih, ki naj bodo merodajna pri rešitvi narodnostnega vprašanja. Uradni jezik bodi po njih želji vseskozi nemški, ta jezik naj se proglasi za posredovalni jezik. Nemec naj najde svojo pravico povsodi v svojem jeziku; za druge, nemščine nevešče stranke nastavijo naj se tolmači. Le na češkem, Moravskem, Kranjskem in morda tudi v Galiciji naj uživajo nenemške narodnosti jednake pravice, kakor Nemci. Državni uradniki morajo biti popolno zmožni nemškega jezika. V nemških župnijah morajo biti nastavljeni samo nemški duhovniki. V vsaki škofiji z različnimi narodnostimi naj se ustanovi za Nemce posebno semenišče. Strogo je prepovedati poslovanjenje nemških lastnih in krajevnih imen. S tem se končuje drugi del znamenitih zahtev. Potem slede posebna načela za posamne avstrijske kronovine. V prvo skupino spadajo Nižje- in Gorenje-Avstrijsko, Sol nograško in Predarlsko, v drugo češko, potem Tirolsko, Moravsko, Kranjsko, Štajersko, Koroško, Šlezija in nazadnje Primorsko in Bukovina. — Splošna sodba vseh resnih politikov o tem programu je pač nastopna: Ta program je za kako precejšnjo nemško parlamentarno večino, kateri ni mnogo do tega, ali je mala opozicija prijateljica abstinence ali obstrukcije. Toda državnozborski manjšini, ki je navezana kolikor toliko na sporazumljenje s strankami večine, se pa pač ne poda taka komedija. Da bi opozicionalni program do-vedel do sporazumljenja mej večino in manjšino, na to pač nihče ne veruje. Nemško - nacionalna gonja na liberalne mandate. Povedali smo že, da so češki Schonererjevci samo vsled tega odložili deželno-zborske mandate, da prisilijo člane nemško-libe-ralne stranke, da tudi sami isto storč. S tem nameravajo provzročiti splošne volitve v češki deželni zbor v nemškem delu dežele in prodreti po vsodi s svojimi kandidati. In res so "VVolfovi pristaši še isti dan. ko so naznanili svoj sklep deželnemu maršalu knezu Lobkovicu, pozvali svoje nemško liberalne sodruge v deželnem zboru, naj odlože svoje mandate. Vodstvo liberalne stranke jim je pa odgovorilo, da o tem razsoja klub napredno stranke, ki se v kratkem snide v posvet o tej zadevi. Kakor se vidi, se jim liberalci ne bodo tako naglo dali ujeti na SchGnererjanske limanice. Sanmunski zaliv preide vendar-le v italijansko posest, akoravno se ga večina brani z vso silo. »Daily Mail« poroča namreč, da je kitajski državni zastop Tšung li Yamen sklenil privoliti Italiji, da sme zasesti imenovani zaliv. Ker je kitajska vlada do pred nedavna še odločno vztrajala na nasprotnem stališču in je pred par dnevi celo poslala nekaj oddelkov kitajske armade, da prepreči izkrcanje italijanskih vojakov, je povsem opravičena slutnja, da so posegli tu vmes Angleži in rešili morda Italijo pred novo krizo. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. maja. (Vseslovenska delavska slavnost.) Udeležbo so nadalje naznanila društva: 64. Gasilno društvo v Kropi. 65. Gasilno društvo na Dobrovi. 66. Gasilno društvo v Dovjem. 67. Kat. društvo rokod. pomočnikov v Ljubljani. 68. Posojilnica v Mošnjah. 69. Kat. del. podporno društvo v Št. Petru na Pivki. 70. Kmetijsko društvo v Gorjah. 71. Bralno društvo v Robu. 72. Hranilnica in posojilnica v Robu. 73. Kat. mlad. društvo v Ljubljani. 74. Posojilnica in hranilnica v Polhovem Gradcu. 75. Hranilnica in posojilnica v Solkanu. 76. Kmetijska zadruga v Srednji vasi (Bohinj). 77. Zadruga trgovcev in rokodelcev v Kostanjevigi. — Še enkrat prosimo vse tiste udeležence, ki hočejo biti pri skupnem obedu na starem strelišču, da nam to vsaj do petka naznanijo. (Obletnico) svojega prihoda v ljubljansko škofijo je na tihem praznoval naš premilostni knez in škof Anton Bonaventura v Marijinem svetišču na Trsatu. Dne 19. t. m. popoldne je v Haas-bergu blagoslovil prezidani mavzolej knežje rodbine \Vindischgraetzove in na to delil zakrament sv. birme, popoldne pa obiskal Cerknico in Bi-gunje pri Cerknici in se odpeljal na Trsat. Vsj-boto, 20. t. m. je namreč prešlo prav eno lato, odkar se je na istem mestu odpravljal na pot v Ljubljano, da zasede svojo stolico. S ponočnim brzovlakom se je vrnil premilostni v Ljubljano kjer je drugi dan delil v stolnici zakrament svete birme. (Birma v ljubljanski okolici, v Planini in Ljubljani) V Ljubljanski okolici je bilo birmanih v Polju 88, na Ježici 57, v Šmartnem pod Šmarno goro 79, v Preski 46, na Sori 64, v Planini 269, v Ljubljani oba praznika 1734, skupaj 2337 bir-mancev. (S Sore) 19. maja. Sredo popoldan se je pripeljal v Soro Presvetli, da tu opravi kanonično obiskovanje in podeli zakrament sv. birme. Takoj po prihodu smo šli v cerkev, v šolo in potem v izpovednico. V iskrenih besedah je Presv. oznanoval vernikom Božjo besedo ter jih vnemal k stanovitnosti in življenju po sv. veri. Domačih birmancev je bilo 51, nekaj jih je prišlo iz sosednih fara. Da so se župljani na visoki obisk pripravili, ni treba omenjati. Zahvala bodi tem potom izrečena prevzvišenemu, kakor tudi vsem drugim gospodom duhovnikom, ki so se v precejšnjem številu zbrali, da so svojega škofa pozdravili. (Češki turisti v Ljubljani.) Binkoštno nedeljo ob 12. uri 41 minut je došlo v Ljubljano 57 članov kluba čeških turistov, ki so se na potu iz Zagreba v domovino na vsak način hoteli ustaviti v beli Ljubljani in si ogledati tudi postojnsko jamo. Do Zidanega mosta so jim šli nasproti nekateri člani slov. plan. društva in pa ljubljanski Cehi. Na kolodvoru jih je najprej pozdravila gospodična Poljanec ter izročila šopek g. Šileni, potem župan Hribar, g. dr. Foerster v ime slov. hribolazcev, dr. Kušar v ime »Sokola« in K a 1 m u s v ime tukajšnjih Čehov. »Ljubljana0 je odpela »Jadransko morje«, nato so se pa odpeljali v razne hotele in v »Narodni dom", kjer je bil ob 2. uri skupni obed. Malo pred 4. uro so se podali izletniki razun kakih 30, ki so radi nesreče pri vozu morali ostati v Ljubljani, pod Šmarno goro. V Šiški, Št. Vidu in Šmartnu so pozdravili češke goste občinski zastopniki. Zvečer se je vršil komers v »Narodnem domu«. Včeraj so si češki turisti ogledali postojnsko jamo, danes zjutraj pa Ljubljano z ljubljanskega grada ter se ob 12. uri s posebnim vlakom odpeljali proti domu. (Imenovanja.) Predsedstvo finančnega ravnateljstva za Kranjsko je imenovalo blagajnika Fr. Rosmana za kontrolorja in oficiala Rud. Vesela za blagajnika, asistent Val. Koželj je imenovan za oficiala in računski asistent Val. D o lene c za asistenta v XI. plač. razredu, vsi pri dež. plačilnem uradu v Ljubljani. (Razstava nove zastave »Slovenske krščansko socijalne aveze«) je binkoštno nedeljo, ponedeljek in danes privabila neštevilno ljudstva v dvorano »Katoliškega Doma«. Zastavo vsa občuduje. Ori-ginelno moderno delo je na čast slovenski umetnosti, ki je prvo delo te vrste poslala v svet. Zastava bode razstavljena še jutri v sredo in v četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer v dvorani »Katol. Doma«. Naj nihče ne zamudi ogledati si velezanimivo delo! (Pri shodu v »Katoliškem domu«) obVt10. uri včeraj je gospod E. Lampe govoril o zastavi. Razlagajoč njene simbole in embleme: »Laba-rum«, sv. Mihaela, zmaja in krščansko - socijalni delavski grb je ob zgodovinskih dejstvih dokazoval, da je bil boj krščanstva proti poganstvu in liberalstvu vedno hkrati boj cerkve za osvoboje-nje ljudstva iz kapitalizma. (Ljubljanske udeležence vsesl. del. slavnosti), ki se nameravajo udeležiti skupnega obeda, prosi pripravljalni odbor, da mu to naznanijo, ker le tako bode mogoče preskrbeti redno postrežbo. Prijave sprejema odbor vsak večer od 8.—9 ure v prostorih delavskega društva v »Katoliškem Domu«. (»Slovenska Matica«) ima jutri v sredo dne 24. maja t. 1. o b petih popoldne v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor. (Mirovno sodišče) snujejo v Mengšu. Občinski zastop je v svoji zadnji seji sklenil, da se resno prične pečati s tem vprašanjem. (Toča) je potolkla včeraj popoldne poljske in vrtne sadeže vasi proti severo-vzhodu od Ljubljane. Najbolj so prizadete vasi Črnuče, Trzin, Dobeno, Rašica, M. D. v Polju in sosednje vasi. (Kmet in liberalizem.) Kako »inteligenten in izobražen« postane kmet, če se naBrka brezver-skih prismodarij »Slovenskega Naroda«, opažali smo prošli torek v Šmartnem pod Šmarno goro. Tamošnji župan je pač v »Narodu« bral napade na ljubljanskega knezoškofa, in ker je nemara mislil, da se mora po njih ravnati, ni prišel ob birmi pozdravit škofa in se sploh s slavnim občinskim zastopom ni blizu prikažal. »Ali sem jih dal!« si misli sedaj, — Pa to je škandal in sramota za občino. Kmečki župan pač tega ne ve, da oni, ki v »Narodu« škofa za hrbtom napadajo, se pa knezu v obraz prav pohlevno in prijazno priklanjajo. Kmečki župan pač tega ne ve, da so tudi visoki c. kr. uradniki dolžni knezoškofu izkazati oficielno čast, in škof menda še zapazili niso, da je župana manjkalo. Slišali smo, da je ta kmečki župan slovesno in s streljanjem pozdravil češke hribolazce. Seveda so mu drugi to misel vlili v glavo. Nekdo nam je pred kratkim rekel to-le: »Liberalizem je po svojem bistvu hinavski, kmet je pa po svoji naravi odkritosrčen in robat; zato pa to dvoje ne gre prav vkup. če se pa vendar kmet in liberalec združita v eni koži, nastane iz tega — Pavliha.« Tako je rekel nekdo, ki pa ni poznal tega župana, torej tudi nanj mislil ni. — Sploh pa moramo vrlePosavce pohvaliti, da so prav lepo izkazali čast svojemu nadpastirju in so z vsem obnašanjem pokazali, da so dobro, krščansko ljudstvo, boljše, kakor tisti, ki ga zastopajo. (Srečolov) je dovolilo ministerstvo gasilnemu društvu na Koroški Beli, in sicer s 1400 srečkami in z dobitki v efektih. ((Zložba zemljišč) Deželni zbor kranjski je med drugim sklenil načrt zakona glede zložbe ali komasacije poljedelskih zemljišč. Kakor drugod imajo tudi pri nas osobito manjši posestniki svoja zemljišča razkosana ter pomešana na vseh straneh. To provzročuje veliko izgubo časa. Dalje pa imajo posamezne parcele negospodarske oblike, brez šte- vila poljskih kosov nima pristopa ali pa le po tujem zemljišču. Zato toliko pravd in stroškov zaradi potov in stez ter nejasnih mej. Istotako naš kmet premalo izrablja vodo v korist poljedelstva. Ravno v tem oziru pa komasacija mnogo koristi. Seveda se čujejo tudi mnogi ugovori proti »laganju zemljišč, ker se vedno dobe ljudje, ki se sklicujejo na svetost lastnine. A ta svetost lastnine ne sme Begati tako daleč, da bi morale trpeti splošne koristi. Ako se vsaj deloma posreči zložba zemljišč, bode se s tem tudi precej omejilo razkosavanje. Kmet se bode vendar pomišljal od svojega vloženega zemljišča odprodati ta ali oni kos. Seveda povsod na Kranjskem krajevne razmere za zlaganje zemljišč ne bodo ugodne. V prvi vrsti pa bode treba spretnih tehnikov, ki bodo pri vsaki zložbi imeli najtežavnejše naloge. V drugi vrsti pa bodo treba ljudstvo naudušiti ali vzgojiti za zlaganje zemljišč. Ako se bode ljudstvo zavzelo za zlaganje, potem je upati, da se ta zakon tudi izvrši do gotovih mej. Zlagali pa se bodo zaradi uspešnejšega obdelovanja travniki, pašniki, njive, planine, poljski vrtovi, meje in vzare, poti, steze, jarki in neobdelane površine. Izvzeta so stavbišča, hišni vrtovi, obzidana zemljišča, gozdi itd. Vse vloge, priloge, zapisniki, razsodila itd. so prosti kolkov in pristojbin. Zakon potem govori o zložbenih oblastvih, o udeležencih pri zložbi, o postopanju pri zložbi, in o izvršitvi zložbenega načrta. Tu treba pripomniti, da deželna komisija postavi krajnega komisarja za osnovna dela in zložbeni načrt, ako najmanj polovica lastnikov k zložbenemu ozemlju spadajočih poljedelskih zemljišč zahteva krajnega komisarja ali če deželni zakon ukaže zložbo, da bi se mogli večji kosi sveta primerneje z vodo namakati ali osuševati. Pri zložbi sodeluje oabor udeležencev. Stroški za krajnega komisarja, njegove potnine itd. se plačujejo iz državnega zaklada, druge stroške morajo prevzeti udeleženci. Da bode zlaganje zemljišč res koristno, moralo se bode delati z največjo natančnostjo. Dela bodo morala biti brez napak v računih in cenitvah, posebno pa pri so-stavi novega gospodarskega načrta in pri določitvi zemljišč, ki naj se vsakemu lastniku oddele za njegova prejšnja zemljišča. Vsaka površnost, vsaka zmota bi bila nevarna, ker bi se takoj rodilo nezaupanje do zlaganja. Posebno bode treba gledati tudi na to, da se stroški že itak dragega zložbenega postopanja ne bodo po nepotrebnem pomnoževali in da se zložb ne polaste zakotni pi«ači. (Izvršitev smrtne obsodbe preložen,i.) Iz No-vegamesta se nam piše: Cigan Simon H e 1 d je pretočeni četrtek popoldne preiskovalnemu sodniku gledš sokrivcev povedal nekatere podatke, katere je popreje zamolčal; ob enem je vložil pritožbo. Tukajšni sodni dvor ni hotel pritožbe zavreči, ampak jo je poslal drugi instanci — nad-sodišču v Gradec. Tudi nadsodišče ni hotelo pritožbe zavrniti, ampak jo je poslalo kasacijskemu dvoru na Dunaj. Rabelj s svojima pomočnikoma je šel odtod v Tarnopol, kjer ga čaka enak žalosten posel. Dvajset let že izvršuje svoj posel, vendar tacega slučaja še ni imel. Vislice so podrli in zopet spravili; mimo njih je moral kaznjenec iti, ko so ga iz takozvane celice za uboge grešnike peljali zopet v ječo nazaj, ker ni druzega izhoda. Kakošna bo zdaj njegova usoda, se ne ve, mogoče da bo pomiloščen, ker je to nekako poostrenje smrtne kazni. Binkoštno soboto bi bil i tako prvikrat prejel sv. zakramente, če tudi bi se mu ne bilo naznanilo v četrtek ob 9. uri dopoldne, da bo v petek zjutraj ob 6. uri smrtna obsodba izvršena. Le jedno željo je še imel namreč, da bi smel še pred smrtjo dve pesmi na goslih igrati; za jed in pijačo se je jako malo menil. Prav rad ima gg. prošta in vikarja, ter kaže veliko zaupanje do obeh. (Proti ciganom) je novomeško okrajno glavarstvo izdalo stroge ukaze. V vaseh z raztrese nimi hišami mora vsako noč od 10. do 4. ure zjutraj vsaka deseta hiša dati po enega nočnega in požarnega stražnika. V vaseh z gostim prebivalstvom zadostuje na 20 hiš eden stražnik. Noben cigan se ne sme trpeti ne v hiši no v vasi, ako ni pristojen v dotično občino. Ako cigani ali njihovi konji narede škodo na polju, sme Be jim odvzeti blago, da povrnejo škodo. Cigani na sem-njih morajo dokazati, da so lastniki konj, vozov in drugega imetja. Vsak cigan, če tudi ima potni list, sme se iztirati kot klatež, ako se ne izkaže, da si pošteno služi svoj kruh. (Pojasnilo.) Z ozirom na dopis, katerega je nekdo priobčil iz Brezovice dne 16. t. m., rado-voljno izjavljava vsled želje, da vse to, kar se je pisalo o naši pošti, ne velja za mesec maj, ker imenovanega meseca je bilo lani in letos popolno vse v redu. Zraven še pisec onih vrstic želi pripomniti, da nikakor ni imel namena s tem komu škodovati, ako ravno so ni nič zoper resnico pisalo, ampak samo namigniti, da bi se nekaj bolj pazilo. Brezovica, dne 22. maja 1899. Ant. Hočevar. župnik. A. Jerič, kapelan. (Neverjetno ali resnično.) Pod tem naslovom piše »Edinost«, da v konjarnici v Lipici na Notranjskem zidajo hlev. Delo je dobil neki Krause. Med 200 delavci je le nekaj težakov, ki so Slovenci in dobivajo le po 90 kr na dan, dočim dobivajo italijanski težaki po 1 gld. 20 kr. To dejstvo je naravnost kričeče. Tujcem dajejo delo in zaslužek, dočim stradajo domačini, ki so znani kot dobri zidarji. Nevolja med ljudstvom je velika. (Umrla) je v Žužemberku 20. maja Katarina Sicherl, mati tamošnjega organista v starosti 75 let. N. p. v m.! (Celovški žnpan.) Iz Celovca, dne 19. maja: Poročal sem vam svoječasno o dopolnilnih volitvah za naš občinski zbor in takrat omenil, kako lepo, gladko in v pravi nemški vzajemnosti je takrat šlo vse, prav kakor na vrvici. A gospoda, ki vlada na našem, pravijo da »nemškem« rotovžu«, le ni tako složna, kakor se kaže na zunaj. Razmerje ni najboljše, in »stari« odborniki so »mladim« pravi trn vpeti. »Mladi«, t. j. stranka nemškonacijonalnih radikalcev • advokatov, hočejo imeti občinsko krmilo povsem v svojih rokah. Da stvar v zboru ne »štima« več, pokazala je sinoči volitev župana. Dočim je župan Neuner bil izvoljen še pri zadnji volitvi enoglasno, dobil je sinoči samo 15 glasov. 12 listkov je bilo praznih ! Torej s prav neznatno večino, s poldrugim glasom, je Neuner še prodrl, in dasi se delajo občinski odborniki na zunaj kakor bi bili vsi enega — velikonemškega — mišljenja, vendar med njimi prav hudo vre. Že dolgo se je govorilo, da zaseda Neuner županski stolec samo začasno in da mora potem narediti prostor kakemu nemškemu nacijonalcu »čiste barve« (ako je kaj slovenske krvi vmes, nič ne de, da je le barva nemška!). Vidi se, da so mu ure res štete! Jim je že premalo »nemšk« (sicer je laškega rodu!), dasi se jim da postavljati, kamor ga hočejo, in dasi govori, kar mu le narekajo! Slovence ta pojav ne briga dosti. Liberalci so nam bili ravno tako nasprotni, kakor so nacijonalci, in če nas niso ukončali »stari«, nas — upamo — tudi »mladi« ne bodo ! , (Misijon pri St. Trojici v Slov. goricah,) ki so ga vodili oo. frančiškani P. Hugolin, P. Salezij in P. Avguštin, se je izvršil prav povoljno. Pričel S) je 10. maja zvečer ob šestih. Cela župnija je pričakovala misijonarje in jih v sprevodu spremila v cerkev, kjer je bil takoj prvi govor in Trojičani so prihajali prav pridno. Tudi soBedje so, zlasti ob praznikih, pritisnili v takem številu, da je bila cerkev premajhna, dasi obseže 3000 ljudi. — Sv. Trojica je frančiškanski hospic tirolske provincije, ki oskrbljuje župnijo in Blovečo božjo pot. Štirje oo. frančiškani so z misijonarji vred izpovedovali neumorno in lepo je bilo videti, kako se je vsako jutro stan za stanom dobro pripravljen pomikal k obhajilni mizi, da sprejme sv. obhajilo iz rok domačega župnijskega predstojnika. Pri skupnem obhajilu so vsak dan pevale dekleta obhajivne pesmi tako srčno, da se je topilo vsako srce v vneti ljubezni do milega Zveličarja. Celi dan Be je vrstila pesem z molitvijo. Dne 18. t m. popoldne je bil sklep ; najprej blagoslov sv. misijonskega križa in ker je križ nepremakljiv, bila je procesija s sv. R. T., katero je vodil veleč. gosp. dekan dentlenarski Jožef Jurčič. Procesije se je udeležila šolska mladina z gg. učitelji vred, dolga vrsta mož, mladeniška družba s krasno zastavo, 50 mladeničev v belih pantalirjih, dekliška družba (okrog 80) v belih krilih z venci na glavi, svečeništvo in nepregledna vrsta deklet in žena. Bil je krasen pogled. Po procesiji sklepni govor in zahvalna pesem. — Obhajancev za misijon je bilo 2000. Confirma hoc Deus! (V Gradcu) bo nedavno zaprli c. kr. avskul-tanta Fraissa zaradi udeležitve pri neki tajni družbi in razširjanja prepovedanih tiskovin. Vsltd disciplinarne preiskave je odpuščen iz službe. V soboto pa so se vršile sodne preiskave v stanovanjih prof. Avrelija Polzerja in nekaterih drugih nemških radikalcev. (Laška »zmernost« ln slovanski račun.) Pod tem naslovom piše »Edinost«, da je italijanska veČina na vsak način hotela razveljaviti mandate isterskih poslancev. Odnehala je le vsled prošenj c. kr. oblastva, toda proti zagotoviludo-brega plačila. Italijani zahtevajo namreč, da se občini Pazin in Kastav razdelita, ker upajo potem v vološkem okraju dobiti odškodnino za ona dva mandata, katera utegnejo zgubiti v po-reškem ali puljskem okraju. Tako se baranta za našo kožo. (Plitvička jezera) obišče dne 16. junija nadvojvoda Josip s svojo obiteljo. V prvi polovici prihodnjega meseca pride k tem jezerom tudi hrvatski ban, grof Khuen-Hedervary. „Naša straža". Prošnja. Dne 7. t. m. se je ustanovilo »Slovensko izobraževalno in zabavno društvo Naprej * v Gradcu, ki ima namen, postati zavetišče slovenskim delavskim stanovom, da ne propadejo germanizaciji in demoralizaciji. Ovire, s katerimi se mora boriti mlado društvo, so jako velike in premagati jih moremo le, če nas podpirajo rojaki v domovini. Zato se obrača podpisani odbor do vseh rodoljubov, da nas blagovolijo podpirati s slovenskimi knjigami, recimo družbe sv. Mohorja i. dr., ki jih več ne rabijo. Vsaka pošiljatev se sprejme najhvaležnejše. Naslov: Naprej, Biirger-gasse 18./I. Gradec. Za odbor: Alojzij Erbežnik, predsednik stud. phil., Evg. Jarc, tajnik. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 23. maja. Danes dopoldne ob 10. uri so se sošli v zunanjem ministerstvu avstrijski ministri grof Thun, dr. Kaizl in Dipauli, ter ogrski ministri Szell, Lukacs, Daranyi in Hegediis. Na dnevnem redu tega posvetovanja je nagodbeno vprašanje. Dunaj, 23. maja. Danes dopoldne so bila posvetovanja obeh ministerskih predsednikov in fin. ministrov glede avstro-ogrske nagodbe. Posvetovanje je trajalo do pol 2. ure. — Dr. Steinbach je imenovan za podpredsednika drž. sodišča. Dunaj, 23. maja. Parlamentarna komisija čeških veleposestnikov se snide v četrtek k posvetovanju, predno se snide izvrševalni odbor desnice. — Grof Thun je bil danes več časa pri cesarju v avdijenci. — Kardinalu dr. Gruši se je bolezen shujšala. Dunaj, 23. maja. „0stdeutsche Rundschau" piše, da bode podpirala objavljene nemške zahteve. To dokazuje, da so si nemške stranke osvojile Schonererjev program. Dunaj, 22. maja. Včeraj se je z veliko slovesnostjo odkril spomenik nadvojvode Albrehta. Haag, 23. maja. Sobotna 2. seja mirovne konference je trajala samo pol ure. Prebrali sta se brzojavki carja in kraljice. Predsednik Staal je razvil stvarno poročilo. Danes dopoldne ob desetih je zborovala prva, popoldne ob dveh pa druga komisija, tretja zboruje jutri. Pri teh sejah se bo izvolilo samo predsedstvo. Petrograd, 23. maja. Pod vodstvom Sergievskega j-^ včeraj odpotovala ruska eks-pedicija proti Spicbergom. Petrograd, 23. maja. Glasom poročil iz Rige so delavci ondotnih tovarn ustavili delo. Minulo soboto in nedeljo so se pojavili veliki nemiri. Več delavcev je ubitih, mnogo nevarno ranjenih. Zažgali so več poslopij in tudi sicer provzročili veliko škodo. Guverner je proglasil za mesto in okolico izjemno stanje. London, 23. maja. Mesto Dawson City (Klondyke) je v soboto skoro docela pogorelo. Škodo cenijo na več milijonov. Samo v enem delu mesta je pogorelo 111 poslopij. F utrli no: 19. maja. Marija Pogačnik, uradnega sluge hči, 16. me«' Hradeckega vas 20, božjast. V hiralnici: 19. maja. Andrej Premrov, kroja«, 22 let, jetika V bolnišnici: 17. maja. Jožef ZaverSnik, delavčev sin, 3 leta, UIcus corneae d. atrophia umr. — Bonaventura Crovatto, slikar, 47 let, Meningitis p. vulnus silopetarum orbitae sin. HeteorologiSno porodilo. Vidina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 7360 mm, S a Cm opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Neb« 11 V J>0* ► a. 20 9. sveder n?34-6" 16 2 | rs. sever |pol oblačno 220 21 7 zjutraj 9. ponol. 736 6 "35 8 12 0 201 sr. szah. er. jug oblačno skoro jasno 211 9 zvečer | 735-4 16-4 brezv. del. oblač. 0.0 22 7. zjuira/ 2. popol. 735 1 733 5 13 9 14 3 si. jvzh. si zahjzah. jasno del. jasno 221 9 zvečer 735-6 14-2 si szah. jasno 69 9ql 7. zjutraj H 2. popol. 736-8 7361 180 17-2 si. svzh. sr. svzh. ^oblačno > Srednja temperatura sobote 17*8°, normale: 14,r6 Srednja temperatura nedelje 16 2°, normale: 14-8°. Srednja temperatura ponedeljka 17 5°, normale: 14-9°. V soboto zvečer bliskanje, po polnoči dež. V ponedeljek popoldne nevihta, v obolici ob jednem toča, ki je veliko škode napravila. Štedilno lestilo za tla gft^^ cenejše in najpripravneše sredstvo za domačo porabo pri leštenji paritetnih lužilnih in ličilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—3 Vidrova ržena kava, nad vse čist izdelek, je kot pridevek k pravi kavi jako zdrava in izvrstna pijača. Po meMih naprodaj pol kilograma za 24 kr. — Kjer v prodajalnicah ni dobiti, naj se blagovoli naravnost naročiti 6 klgr. za 2 gld 25 kr. franko na vse pošte. 104 10 1 Tovarna za rženo kavo v Pragi - Lieben. Himne za procesije o presv. Rešnjem Telesu. n) 1. O saorum convivium. 2. Ego som panis vivus 8. Adoro te. 4. O salutaris hostia. 5. Lauda Sion. Za mešan zbor. Zložil Ign. Hladnik. Op 36. 476 3-3 = Cena 40 kr. - b) 1. Pangelinqua. 2. Sacris solemniis. 3. Verbum aupernuum. 4. Salutis humanae sator. 5. Aeternae rez altissimae. Zložil Ign. Hladnik. Op. 24. == Cena 30 kr. = Dobi se v Katol. Bukvami, pri Schwentnerju v Ljubljani, in pri Krajcu v Novem Mestu. Matevž Oblak = urar na Vrhniki ' izdeluje vsakovrstne 484 3-1 ure za zvonike iz kovanega železa, jekla in medenine (me-singa) po prav nizki ceni. Prav sedaj ima na prodaj novo, prav fino izdelano uro za kak večji zvonik. Naročila se sprejemajo vsak čas. Ležeč parni stroj s 15 H P v dobrem stanju, tvrdke »Erste Brdnner Maschinenfabriks-Geselischaft, se proda radi razširjenja tovarne. Stroj se lahko pogleda v teku. Alojzij Krenner, 487 3-2 Škofja Loka. Koverte s firmo priporoča ,Katol. Tiskarna, v LJubljani. A. 197/98 10. 502 1-1 Vsled predloga dedičev po v Mokronogu umrli posestnici Ceciliji Simončii dovolila se je prostovoljna prodaja v zapuščino Bpadajočih zemljišč vlož. štev. 15 in 209 katastr. občine Mokronog, t j na trgu ob cesti v Mokronogu ležeče hiie z gospodarskim poslopjem v vrednosti 7300 gld., in gozda v Pehurju v vrednosti 300 gld. Za izvršitev dražbe določil se je narok na 22. junija 1800 od 11. do 12. ure dopoldne pri tej sodniji. Kupnina plačati je z eno tretjino pri dražbi, drugo tretjino potem v dveh mesecih, in zadnjo tretjino v štirih mesecih po dražbi. Daljni pogjji se bodo pri dražbi naznanili. C. kr. okrajna sodnija v Mokronogu L, dne 16. maja 1899. Sil m s cVi/alan: J&ov&sti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni. Dobe se tudi še vsi zvczlci razven prvega in druzega. KK Kavarna v najem! Na Hrvaškem, v mestu Belovaru, kjer je sedež domačega polka vojakov, županije, sodišča in raznih političnih, Bodnih, finančnih in gozdarskih uradov, daje se v najem velika kavarna. Natančneja pojasnila daje hišni gospodar dr. Ivan Ružie V Zagrebu. 601 2-1 ■ ^ • 482 3-2 Razpis. Šolsko poslopje za dvorazrednico v Križali pri Tržiču je sezidati, katero je cenjeno na gld. 12.662*38. Kdor želi delo prevzeti, naj odda svojo ponudbo do dne 2. junija t. 1. opoldne krajnemu šolskemu svetu, ter naj priloži tudi 5 % varščino. Načrti in proračun se lahko pregledujejo med tem časom vsak dan v tukajšnjem župnišču. Krajni šolski svet si pridržuje pravico, izbrati si ponudnika. Ponudbe naj se glase za posamezna dela ali za vsa skupaj. Opomni se, da krajni šolski svet sam preskrbi zidarski in tesarski materijal ter vozno tlako. Stavbeni odbor v Križali pri Tržiču, dne 15. maja 1899. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. JKAJSTK4L lakso Veršec v I^JUBLJANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Girn-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dni do dnč po 4l/j%. Poštno - hranilnične položnice na razpolago. I ) u n a j 8 k a borza, g^l «1 1<1 Dno 23. maja. Skopni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....100 » Avstrijska zlata renta 4°/„......120 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 > Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ... . 97 » Arstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 918 » Kreditne delnice, 160 gld.......368 » London vista............120 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 20 mark............11 > <0 frankov (napoleondor)............9 » Italijanski bankovci........44 > C. kr. cekini..............5 » — kr. 50 » 05 » 50 . 55 » 10 » 50 V 92",. 77 . 55 » 7?V 68 » Dn6 20. maja. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, IDO gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/n, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem -kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3°/0 . » » juJne železnice 5°/„ . » » dolenjskih železnic4°/0 171 gld. 50 kr. 157 » 60 » 197 . — > 98 » 70 > 138 » 25 > 129 » — » 108 . 75 > 112 » — » 98 » 25 » 97 » 80 » 216 » 50 » 167 . 75 » 123 » 25 » 99 » 50 » Kreditne srečke, 10«'» gld......199 gld 4°/0 srečke dunav. parohr. družbe, 100 gld. 165 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » Salmove srečke, 40 gld........85 > St. Genčis srečke. 40 gld.......84 » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........24 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 154 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3340 » Akcije tržaškega Lloyda. 60l) gld. . 457 > Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 57 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 108 » Montanska družba avstr. plan.....241 » Trboveljska premoprarska družba, 70 gld. . 192 » Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 kr 10 50 75 50 75 50 25 JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K IS C U I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj. I., 2. HtJT Pojasnila "fcjl v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih tf 111 v 11 i o. Tt®,