Naj^olji tWvcvtski I*—< a>ery Dar mtpt £undfc#t *ad Bottrtajra S« 0^0 teto velja BM m Ameriko te _ mam Za Hew York oa celo le ZA pol 1rntm. , 11<-MI «0__.47.00 t* pri late — ....... ff Za inoaonutvo oa oolo k rtO---T7.03 Ia četrt leta m -----------Si jo Za pol leta .................. Subscription Yearly S6.U0. S4vriiaoaimit on Agreement. ~*OLM Mara So" isnaja vsaki dan iimrnk oedelj to praznikov. OdiM sns pod paroli paiUjaU ploa IS aaoSnoou 00 no prtobčujtjo. Denar naj m bla-po Money Order Frt spremembi kraja naročnikov, mm todl prejAbje Mvahtto nwrnii, da fciiroje najdemo naslovnika. "QUI 1 IAIQDA", «10 W. ltib ItiMt, M«w Ttrt, H Milim: rbciMa »171 1. X. UMIR BLOTKX9 IMlf ty R * ML CA8T JUNAKU Sv Pr »Jlllll t-ti jim i ut'wv< •mi v nI j« hi! New •vulfi, tak« York admiral Richard K. KMfTNka po sirarni vretrcmki nesreči. 4 junija popoldne je strašno neurji divjalo nad Dolenjsko. Toča je bila po poljih in uničevala to. kar m je borni kmeti* s stmdom in žulji vojih rok nasejal in pokadil. Višek je neurje doGeglo na Kc?cvsk?m zlasti v okolici Starega loga in Moz!ja Tu je padala toča skoraj dvajset minut, debela kot kurja jajca in pobila ter uničila Vj? po cvkc in nasade kočevskih kmetov. Tam kjer je poprej sTalo lepo žito, ki Je obetalo obii3 lepega zrnja, je sedaj popolnoma pomendrana trava. Kcmaj na pol razviti klasi so razbiti. Nekateri kmetje 30 ic eačeli prej toliko obetajoče žjite kositi Sadno drevje je pop 'lftoma uni-j črno. Marsikje je divja nevihta po-! lcmila v*e vejevje, ponekod opaziš celo odlomljnee vrhove Hruške. ja-i bolka zlasti če^plje, vse je uniče-1 no. Nit! na enem drevesu ne zaslediš kake majhne sledi za komaj razvijajočim se sadom. detelja jc p.legla in strta. Ni moči niti kositi. Tukajšnje prebivalstvo z upom cbraca na državne oblasti, da bodo priskočile na pomoč v najkntič-nejšem trenutku da rešijo ljudi prihodnje bede in revščine. New York, Preteklo nedeljo Je b!T menda najlepši dan letošnje pomladi Soln-ce se nam je ves dan ljubko smejalo. pa tudi ni bilo prevroče. Bil je dan kakoršnega si je pač vsakdo želel. In ravno ta dan je slovensko pcvsKo in dramatično društvo " Do-~J« bom že financarjetn pokazal!" m0vina" priredila svoj piknik v le- i^Lu nirt m>;M>|,t 1 VHlca.stlMl »■ luai nI ri k Ijki <• i 1 lim »Vity o! hirati i v It: iti najin»Ij zua- dvv lad 7.0IM't j SiL eti na>tu|» drsur tfovih Si al potii**n d eno let 'U1 Vi' Ww York" wyor*kcm vča ga je ranila po glavi 111 rokah. tudi sedaj tajil in trdil, da je ti-s'esa dne delal pri Mariji Prc^to-vi -1 Lutmercih. Toda vsi dokazi so b'li 71 nictrovo krivdo n obsojen je b;I z-ira-li zin^mstvi zoper državna cbla-tva in prestopka zop»*r čast m pet mferrT strrKreu;i zapora in 420 Din nl^be. v primeru neizterljivo-f: pa na teden dni zapora. Huda nevihta v Hinjah. 4. junija popoldne o: 3. je bila v Suhi krajini silna nevihta f» točo. I Čini oblaki, dit jc bilo temno ka- „ ,., _ ^ , . ... , , : ker ponoči, so bi zeli nizko nad zem-Vcl'ke poškodbe je dobil luksuz- ' 1 prm vrtu pri "Revnem hudiču". Mnogo se je covorilo o tem pikniku. veliko zanimanje je bil-> zanj. In res: nepričakovano velika je bila iriciržba. Lahko rerem. da zadnjih par let ni bilo pri nobeni slovenski prireditvi toliko ljud! kot E % na zadnjem pikniku "Domovine". Zadnjo nedeljo so newyorski Slovenci pokazali, da vpaštevajo in spoštujejo delovanje "Domovine". To je bila javna manifestacija za društvo, ki se neumorno trudi za svoj ideal, in manifestacija proti onim, ki so se iz strankarskih ozi-rov zavzeli, da "Domovini" nasprotujejo. Čast vsem, ki so javno pokazali, da simpatizirajo z našo "Domovino"'. Tu sme videli, kje je splošno mnenje! Posebno pa jč ugajalo tudi vsakomur, da jc poselilo piknik tudi bratsko društvo "Slovan", ki jc s svojim ubranim petjem še povečalo sploini uspeh Hvala jim! • Domovina" se iskreno zahvaljuje vsem. ki so količkaj prip:mogli, da j? piknik tako sijajno uspel. Posebno hvalo je dolžna Mr. Kovači-ču, ki je napravil tako izborne klobase "Domovina" žc od leta 1910 deluje za povzdige slovenske pesmi tako pri javnih prireditvah kot v sicvcnski ccrkvi, zvesto se držeč svojega sklepa na sej i* z dne 6. februarja 1910. v katerem se glasi: "Potrdi se torej sklep, da naj za-naprej preskrbuje pevsko dru.stvo "Domovina" cerkveno in tako tudi vs^ slovensko petje v New Yorku. To 5e nanaša na razne prilika v Greater New Yorku čeni sklep ima stopiti torej z današnjim dnem v veljavo...." Tukaj navedeni sklep naj bi si nekateri zapisali v opomin, kateri so to. že vedo. Pa naj bo, kar že: zadnjo nedeljo je "Domovina" imela dan priznanja, za kar ji čestitam. SAKSER STATE BANK 9Z CORTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak po n del je k do 7. ure zvečer. Posluiujmo se vsi brez izjem«, le stare in stanovitne domače banke. a Peter Zgaga . *■ c s* o rr* . i s •■•m t:varni, ampak so večina druge narodnosti . Na društvenem polju lepo napredujemo. Imamo dva slovenska društva, namreč at. 141 S. N. P. J in it. 210 K S. K. J. Sedaj se co ustanovilo še angleško govoreče društvo pod okriljem S. N. P. J. Želim mu mnogo uspeha. Naše društve st. 141 S. N P. J jc na svoji redni seji dne 1. junija rklcnilo, da priredi piknik dne 4 julija in sicer na Center B?ach na Salisburg Rd. T:> je 10 minut hoda od naselbine Center. Igral bo izvrsten orkester. Pričetek ob 12. u»-:. stari čas. Uljudno vacimo v^a sosednja dru-iz bližnje in daljnje okolice, da se našega piknika polnostevilno udeleže. Ob enaki priliki smo pripravljeni vrniti. Toraj ne pozabite na dan 4 julija! Vstopnina za moške 50c. ženske 25c. Pozdrav rojakom sirom Amerike! Tebi Glas Naroda, pa želim mnogo naročnikov! Paul Kokal. 1 štva Cast nje! njim, ki so ji dali to prizna-Prijatelj Osme. Smrtna nesreča starega reveža Po Letttfcu tn ofcotfcl je hodil ve« e 1e mUill, da Mti r valovih kak utopljene soseda. Prvi je nil ia vode utopljenca, v katerem so vsi spoznali starega berača. Kakor je pozneje ugotovila orožnika p&trula iz Braslovč, se je reve* ponesrečil, ko * je hotel umivati pod letužkim mostom na ^raju pri perišču. Tam je odložil obleko, v kateri so naSli tudi njegovo deianfco knjltlco in ooB^omico Pri prnš^u je okrogel kamen, ki sluti pericam za stopnic«. Na tem kamnu se mu je najbrt spodrsnilo, da je pade! v deročo vodo. Truplo so piepeljaii v braslovSko mrtvafaT4.«. Tako je smrt reMla iz- ^ttja* *UXCa ae4bedne'iC<* m jo preko krajine >n padala je io-1 ča, dfb^la kak r golobja jajca ali orehi. Fižol, karuza. žito in druge kulture so zbite v tla. Po številnih hišah jc toc.4, razbila vs~ sipe. Samo na šol>kcm poslopju je napravila tc:a 1000 D'n škode zaradi razbitih šip in razkrite strehe. Kmetje, ki jim j? nevihta uničila vse pridelke, so potrebni nujne pomoči. Dva pogrešan ca. ni avto, ki je takrat slučajno vozil iz No veča mesta proti Kočevju. Toda je dobesedno razbila streho na več mer.'ite Na picevini so se videle udi-t ne in ene izmed stekel se je razbilo. 1 Malo pozneje je divjala nevihta nad M m jem, ki je od Kočevlja oddaljen eno uro in pol. Tudi tam je padala toča, vendar nekoliko manjša Ti-di tam jc toča napravila o- gromno sl-odo. j . ..... , , » Pred dnevi je izginil od doma 41. Nesreča, ki je zadela velik del Ko- letni miza reki moji.ter iz Peore \ia čevske, je ogromna Kočevska zem- pri Maribcru. Ker imenovmega že lja nc rodi veliko in kmoi. ki je na- ok:?g 10 dn! ni na izpregled in se vrzan na domač pridelek, se za si- { rploh ne ve, kje se nahaja, sumijo lr prerine sk zi leto. Sedaj mu je t» mežno^t odvzeta Obupan, s po-trlim rcem gleda žalosten na svoje oclje Krompir, fižol, žito, sadje, vse jc uničeno. Pašniki, tako cvetoči in ravno pripravljeni za košnjo, kažejo ?edaj žaloatno lice: trava in d^miči, da je izvršil samomor. — Iz istega kraja je pr?d dnevi iicTi^n-'cam izginila 22-lctna po-sestniken-a hčerka Ivanka Majer-jeva. Pogrešanka je že dolgo časa kazala Tnake slaboumnosti in od septe-mirra sem sploh ni govorila Sharon-Farrell, Pa. Dne 4. julija bo priredil Slovenki Delavski Dom kak r cbi"ajno svojo letno zabavo. Poživljam vse c'ane in prijatelje, da se v poinem številu udeležite. Začetek ob 2. uri poldne. Svirali bodo člani Jolian ! Grcoenec orkestra iz Clevelanda Zabava se obeta najlepša. Za suha grla bo preskrbel odbor. Želim, da ce tudi rojaki iz bližnjih naselbin udeleže ter s tem po-morejo dD boljšega finančnega uspeha. Frank Kramar, tajnik. Universal. Pa. Blagovolite priobčiti moj skromni dopis. Z delom je menda kakor povsod. Tukajšnja Universal Atlas Cement Company dela s polno paro, noč in dan. ali zaslužek je le bolj majhen. Slovencev je malo zaposlenih v tej Bethlehem, Pa. Gotovo si mislite, da tu v Beth-lehcmu v>i spimo, pa ni tako. Le pridite v nedeljo 22 junija, pa bo-Gor? jzna-j ste videli in ču!i, da živima. V soboto 21. t. m. pride Slovenko pevsko in dramatično društvo "Domovina" iz Greater New Ycrka k nam in '00 pelo pri procesi i i sv. Reš Telesa. Popoldne pa bo piknik na cerkvenem prostoru. Kd r hoče čuti lepo petje, naj ne zamudi te 1 prilike. Vsem naročnikom Glasa Naroda lepi pozdrav. ' Domovino" pa dobro došli. Prijatelj lepega petja. Kapuskansing. Oni. Dragi Peter, najiskrenejše pozdrave ti pošiljamo vsi slovenski rojaki i7. te naselbine. Prav veseli smo, da imamo v.>aj Petra, ki nam raztolmači, kako se svet vrti. Zadnjič si omenil da bo še vojna. kar ti vrjamemo To se nisi zlagal, čeprav je tvoja navada lagali. No, pa ti ni zamere, ker živiš v New Yorku. Saj je dobro, da te že niso ženske čisto zmešale, ker danes je pač res težavno vsaki ženi ali Marjanci ustreči. Čital sem tudi dopis od Miss Mary Skulj iz Montreal-a. Prosim, naj se oglasi, ker jo imam nekaj važnega vprašati. Pozdrav vsem naročnikom Glas Naroda. Josip Retelj, Box 277, Kapuskasing. Ont. O rednem Štedenju. Redno štedenje Je najboljše zavarovanje proti posledicam slabili delavskih razmer. Oni, ki so v času obilnega zaslužka stedl.i, so polagoma stvorih sklad, iz katerega lahko črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena za delavca, ki nima drugega dohodka kot plačo za delo svojih rok. Zato hi moral majhen del te plače prihraniti za bodoče potrebe. Naša banka pomaga v znatni meri vsem, ki hočejo slediti. V prvi vrsti pazi na to, da je denar naložen sigurno in tako, da ga vlagatelj lahko vsak čas zopet dvigne. Nato plača obresti po na leto, pričenši s vsakim mesecem. To je najboljše obrestovan je. ki se ga more sedaj pričakovati za sigurne hranita« vloge. | C 'flE^ ' B|| Vlagatelji Izven New York-a nam pošljejo denar najpri-pravnejše po Postal Money Order ali Bank Draft. Od naših rojakov v Kanadi sprejemamo tadi Money Orders, Drafts in gotovino V KANADSKIH DOLARJIH Ur iste v polni vrednosti v ameriških dolarjih vpisujemo v vložne knjižice. Sakser State Bank 62 Cortlandt Street NEW YOKE, H. T. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čiU samo članstvo, ptc pa tsi Slovenci v vasi okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ' Ljudje, posebn? motki. so bolj k slabemu nagnjrni. zato se pa večkrat pnto±ujrjo nad svojimi b Ij-| šimi polovicami Žena jim je vir vsega corja. žena ' jf tisti faktor, ki jim Broni iivhr-nje. Ej, pa iene niso vsega vzrok Nr^obitno dejstvo Je. da so moški vsega krivi. Tako že vsaj pravijo 4enske Jaz pa ne vem. kaj bi rekel in kako. Nekoč 5em poslušal rojaka, ki se j je čudom čudil, ko je čital neko poročilo o razmerah na Turškem V poročilu je bilo omenjeno, da imajo nekateri Turki kar po tri zakonske Aene. Sveta nebesa! Tri žene* Kar tri! Jaz pa revež nt- vem. kako bi svojega lintverja ugnal v kozji rog! — tako je lomastil in zdlhoval Toda Turek s tremt ženami je vsekakor na boljšem kot pa omenjeni dragi rojak z eno samo Turki že vedo. zakaj vzamejo kar po tri Marjance Nek: .tari Turek jc prišel prvi na to, da več zaležejo tri kakor ena — K<> .^m imel samo eno je pripovedoval — .-sem bil velik rrvež. Kadar je mogla, ine je tepla Tako sem bil obupan da ni dosti manjkalo, pa bi bil znorel. Sa-ročam. * Rojakinja je naročila Veliko Sanjsko Knjigo To ni nic novega in posebnega. Rojakinje jih vedno naročajo. Rojakinje za svoje meže, rojaki pa za sv rje žene. Možje običajno pišejo: — Pošljite mi Sanisko Knjigo. Jaz sicer nic ne dam na sanje, toda moja žena se strašno zanima zanje in včasi rada kaj pogleda. Žene pa pišeio, ko naročalo: — Pc^ljite mi Sanjsko Knugo. Jaz sicer ne dam nič za take neumnosti, ampak moj dedec rad včasih pogleda, kaj se mu je santalo Dotična rojakknia ie bila pa jako odkritosrčna in nekako pesniško navdahnjena. Pisala je namreč: Prosim, pošljite mi veliko Sanjsko Knjigo. Do-sfdaj sem imela malo Sanjsko Knjigo, pa sem že vso presanjala. * Mož in ž^na sta šla mimo trgovine. in v izložbi so bili zloženi lepi klobuki. I — Ah! je vzdihnila ona. obstala in kar malo zaletelo se ji je. — Poglej, — ga je penevala — ali niso res kra^i ti klobuki0 Mož pa ni nič rekel. Kar v tla je gledal, v žepu prešteval denar in polagoma prek injal — Ah. kako so krasni! — Je vzkliknila še enkrat. Kateri Tebi najbolj ugaja? — ga je vprašala za njegovo strokovnjaško mnenje. — Tiati, ki ga imaš na glavi — je odgovoril mož odločno in Jo potegnil za sebe j. Iz Londona prihaja poročilo, da se nameravajo Angleži pogajati z indijskim voditeljem Gandhijem. Ako se hoče Anglija s svojim nasprotnikom pogajati, mora imet' za to dva vzroka: bodisi da je njen nasprotnik skoro istotako močan kot je ona ali je pa celo za spoena- rrje močnejši od nje. * K župniku je prišla vsa zbegana stara ženica in mu solznih oči povedala, da Ji je umrl mož. — Kdaj je umrl? — je vpraial župnik. — V sredo, — je odvrnila. — No, potem bo j1 »tri. to je v petek, pogreb. — Ali bi ne mogli tako skoman-dlrati. gospod, da bi bil nogreto šele v ponedeljek. — NI mogoče, nI mogoče. To bi bilo predolgo. Zakaj pa ho.ate, da bi bil pogreo v ponedeljek? — Zato — jf pojasnila ženica — ker sva bila trideset let poročena, pa je vse sobote in vse nedelje v gostilni preživel. 2* vati in nedeljo t* g« A ORAL* t dni po zaroki z lepo Llli-jano {«■ pr»se> Rosrnrvet * abukr a okumo vezano knjigo ln Ji Je re-krl • »krivnostnlm nasmeikom Lilijana rek ti moral neko u-ganko. ki mi ne da mir«. — Kak Ana p« je ta uganka? — Je vpraaaia Lili J an* nekoliko za-drfKi. Olej, knjuta, ki )o d rti m t rokah. >e moj dnevnik Se vedno se rcismi otresel naivne navade, ki veli človeku pisati dnevnik Rad bi ti prečita!, kar vem raoelriii u. januarja. Sa) se i« spominjat tistega dneva? Na mestu odgovora Je LUijana polotila Rožrnevetu roko krog vratu, on pa je N^del Iti zarfl citati — Sreda. 16 januaria Ko se.n priaet predpoldne k materi, mi Je p«rvrdala služkinja, da je neka dama pri nie) na obisku V malem * j lomi »cm siiaal dvoje glasov, glas mo e matere ln neke mlajše o*ebe glas. ki je naravnont opojno vplival namr Pokukal «.em skozi napoji zaprte duri v prostor m sem ~ največjim veseljem opazil v sa-lonrku dr.izes*4»o Lihiano Takoj ml je prisio na misel, da sem jo prvlc sreeal pred dvema letomn ImHu je na srbi platt Iz mamovl-ne ter hubko bluzo s perzijskim vvorcem Oovorilo .*f je. da le bi! njen mož velik lahkomiselne* Potem ko Je doživel denarni polom, ae je odstranil iz mesta Stopil aem v mall salon Da to Je bila Iona, elegantna mondena len slu, prav tista, ki sem Jo bil srečal svojčas. le da je napravljala vtis nekoliko resneJ4e ženske Zdela se je tudi »talce solidnejia Njen obraz pa je bil draiesten kakor nekoe Z največjim naporom sem se krotil in premagoval Veselie, ki sem ga U->ti trenutek čutil v >ebi me 1? kar presenečilr V raagovoru je Lili- , (ana povedala, da Je njen mož g%- , radi špekulacij in nesrečnih kup-1 clj pop <1 noma propadel Pred nekaj tedni pa je na skrivnosten naeti umrl Bričat Je tzvrtil samomor.1 Lilijana je toeel vdova in prosta* Kako biav.tn občutek me jc ^prrle-tavala. kako sem bil ves omamljen. kakor da >«m v svoje Ule *ial;l najbolj penečega tampan K*a! Moja mati je opazila mojo vznei- • nost Ovrl sem se po LiUtani ve*- ] krat zaporedoma Tudi mati je ( storila take Mogoče j« bila agani* j la, kaj se godi v meni. zakaj neredoma je v*taia m se za nekaj trenutkov oprostila, eet da se ni zaj-trkovala. Ko je tla iz »obe. sem o-pazil v vrralu. da ji gre na smeh Vsa sem zmedena, je d»*}al* Lilijana s tresočim gia>otr. — Njena razbur ieit«Mt Je morala biU ksj nenavadna Čutil sem ja*no in odločno. kako telo sem jo imel rad Zato ni bik) več prilike tratiti čas s banalnostmi Opogumil arm se in vprašal: — Ali se ie spomnite, kako sva se prvič .vrstala? Srečala »va se na čaju pri znancih Bilo je točno ob petth popoldne, ko ste vstopih Imeli ste na glavi majhen klo- j buk in tako ljubko bluzo z perzij- 1 »kim vzorcem. LiUJana se Je prisiljeno smeh-1 IJala — Saj je val spomin narav- ! nest čudovit, — je končno rekla, i PERZIJSKA BLUZA Tedaj pa je vstopila qpoja mati Lilijana je. vstala, orividno zelo nervozna Dejala jc, da je čisto pozabila na to. da se je dogovorila ph sestanek s svojo prijateljico. Spraševal >em se - Kakšen pomen naj ima ta rec? Ali sem o razzalil? Ni mogo£e. saj mi je vendar tako krftpko stisnila roko! Bila je tako prisrčna in iskrena! Tedaj je uganila moje občutke? Ali je mogoče kaj v njenem življenju, kar bi lahko oviralo najino zbližane? Te misli tn skrbi mi rojijo do glavi. Rožencvet je zaprl dnevnik rekel: * — Zdaj. moia cfraga Lilljana. ne prostaja drugega. kakor da pojasnit to stvar in rešiš uganko Kakšna je bila tista skrivnost? Do danes nisem mogel tega uganiti. Ltlijana je povesila svoje do.gc. temne trepalnice. Tega ne morem povedati. Ne mores a moraš. draga moja' — je prigovarjal Rožencver Imam namreč občutek, da e f moralo v teb; zgoditi neitaj važnega. ker si tako naglo odšla Li-lijana -- saj veš, da ti ne očitam ničesar, saj si bi.a takrat še vedno prosta. Lilljana Je trdovratno molčala. — Lilijana. srček, prosim te. govori. Rožencvetov glas je zvenel nekoliko razburljivo. Dušica povej, razodem. čemu niM takrat ostala pri nas na zajtrku? — Ker ker bi bila morala odložiti plašč. — je jecljala Lilijana. — Nu in potem? Lilijana je zopet povesila glavo. Robert pa je vprašal odločno: — In zakaj nisi mogla odložiti plašča? — Zaradi . . zaradi perzijske bluze. — je vzd»hnila Lilijana. — Imela sem namreč na sebi taitso bluzo kakor pred dvema letoma. In če bi se bila v njej pokazala — kaj bi bili ti mislil o meni? ŽID JE, V ARMADI PREOBREMENJENA ŠOLSKA MLADEŽ I Starejši ljudje imajo navado, da ; na eni strani hvalijo doore stare I čase. na drugi strani pa zopet na-giašajo, koliko težav so oni morali i prr-tati v svo ih mladih letih, kar vsega dama!nji mladini ni vsega tre- , ba Stalna je zlasti pritožba, da se je miadet prej učila daleko več, I nego se uči dandanašnji. Zato se smeieio modernim pedagogom in njih trditvam, da je današnja šolska rnladež preobremenjena z učno snovjo. Francoska akademiia ln zdravniška zveza sta sestavili posebno komisijo, ki naj bi proučili to vpraaanje ln podali o stvari s.voJe mnenje. Neda-vno je član akademije Laudet podal svoje poročilo. izk aterega sledi, da so dijaki srednjih šel res preobdeme-njrni z uceniem Dasi imajo dvakrat toliko počitnic, kakor t=o jih imeli dijaki v minulih ča«ih. ven- j dar jih ie moderni promet in njegov mrzlični sum utruja in siablj živce. Pozornost učenca je razcepljena, da se ne more osredotočiti, na šoKke predmete. Ta nazor velja seveda za francoske Sole, ki so znane po tem. kako obširno snov morajo predelati dijaki v krajšem času nego pri nas. Vendar bo v bistvu nastopila sčasoma tudi pri j nas potreba po razbremenitvi ln pametni obremenitvi učeče se mladine. Do 18 stoletja so biii židi iz mnogih evropskih armad izključeni. Pozneje .t pa pojavljajo vedno pogosteje kot dcbrcvoljci in mnogi so dosegli pri v:jaitih visoka mesta. V Avstriji izdal cesar Jožef II. leta 1732 navedbo, da morajo služiti pri vojakih tudi državljani židovskega porekla. To je bil takrat edinstven primer. Prve židovske do-brovoljce so imele Združene države v vojni za svobodo. V njeni armadi je služilo 37 Židov, med katerimi je bil polkovnik Isaak Frank-s Washingtnnov, pclkovnik David Franks pa Arnoldov pobočnik. Vojne Združenih držav proti Angliji leta 1812 se je udeležilo 45 židov. Jcsef Bloomfiled je bil ^rigadni general, Nathan Myers pa polkovnik in poveljnik pristanišča v New Yor-ku. Izmed evropskih držav je sprejemala židovske dobrovoljce od leta 178? prva Holandska in jih pošiljala v svoje kolonije. Za oasa Napoleona je imela Nizozemska d v* čisto židovska bataljona, eden je štel poles dcbrovolj-cev 60 častnikov in 823 vojakov. V Napoleonovi armadi je služil židov-rki stotnik Euchel Nordon, ki je dobil red častne legije. Kot vojak se je odlikoval tudi znani graver Jean Heiri Simon, ki te je udeležil bojev revolurijonarne Francke, p item je F»a vstopil v Nepoleono-vo armado ln je bil kot častnik odlikovan z redom častne legije. Baje je bil židovskega porekla tudi maršal Masse-na. V bitki pri Wagramu je padel avstrijski podmaršal Josef Armand von Nordmann, vitez reda Marije Te rezi >e. ki je bil krščen Žid. Toda krst ni bil vedno pogoj za vojaško karijero. Nekateri vladarji niso zahteva: od židov. da bi žrtvovali vero svojih očetov. Ko je Ludvik XVII. povišal barona W?lfa v generala, je smatral slednji za svojo dolžnost prestopiti v katoliško vero. Toda dotedanja kraljeva naklonjenost se je izpremenila v nemilost, in ko je Wilf vprašal kralja, zakaj mu ni več naklonjen, je dobil odgovor:: ' Doslej sem bil ponosen, da imam med svojimi generali izraelita in baš zato sem ■■'am bil naklonjen. Krščanskih generalov imam itak dovolj". Leta 1808 so našteli v Franciji o-krog 77.000 Židov in od teh je siu-žUo pri vojakih 797. Leta 1840 se o-menja vitez častne legije L. Dalem-bert. ki je služil v Napoleonovi armadi. Leta 1850 je umrl v Pragi Žid Brandeis. ki je bil v Napoleonovi armadi stouiik. CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo KNJIGARNI UAS NARODA n« m u V«k II v TRAJNEM HLADU I/"ADARKOLI pritisne vročina, rakaj bi vi ne mkrbHi vrtriča. KADAR Ra hočrte in bas tam, kjer ga potrebujete? ELEKTRIČNA VETERMCA. naj bo majhna ali velika, premeša "trak v sobi, v sir d cesar čutite več stopinj hladnejše. Opazili boste, koliko lažje je vročino prenašati, če imate vetricek — relo gorak vetricek. Zato pa za ure udobnosti v tem poletju, pa tudi v bodočem, opremite svc» dom in urail z Električnimi Veternieami. Vsak v družini naj ima udoben vetriček, kadarkoli ga poželi. Električne Vetrnice v naših izlozbah stanejo Od *5 Imamo razne vrste, razne velikosti. Veternice si lahko nabavite sedaj in jih plačate s par prihodnjimi računi za elektriko! The N®w York Edison System -jt* T h« N*w York Edison Company """ Brooklyn Ediw* Company, Inc. — T K« United Eloctric t<*i»l and - Pownr Company Now York and Ouooni ElocMe LigM and Povor Company Tho Yonkors Eloctric Light and Powor Company ČRNA NEVARNOST zanetili plemensko vojno, ki bi u- i tegnila biti nevarna za britanski __________j imperij. Kadaly je esebno obiskal .. .. socialno-demokratične voditelje v Afrika, nekoč dežela divjakov in j daratvo mora biti dobičkanosno in Parizu Londonu m ženevi ter levov, dobiva vedno večji pomen vi tako izpodrinjajo stroji in cenejši razsezni mednarodni trgovini, ki tvori hrbtenico britanskega impo- crni delavci di boj proti komunizmu. vo-Pcd nic- priviligirane belce. govim vplivom je nastopila Work-.. „ Pred petimi Peti J'e izbruhnila radij ers Union proti plemenskemu huj- rija. Kavni nasadi od veličastnem . tega v Južni Afriki prava meščan- ; skanju, ki ograža uspehe razred. jezeru Vlkton-a-Njanza resno o-1 ska vojna. General Hertzog. ta- ne?a gibanja. Toda moskovski pri- g roža j o blagostanje brazilskih ve- | kratm ministrski predsednik Uni-jstasi uspešno ribarijo v kalni vodi leposetmkov. Letno izvozi črna ce-' je, je pomiril belo prebivalstvo si-1 , . .. 1 picuivamvu ^ , sedanjih nevzdrznih razmer in pri- lina skoro za 2 milijard! razUč- mo s tzv. ' zakonom o barvnih na- i dobivajo črno množico za SVOJO ges„ nih pridelkov. In kmalu bodo do- meščenih", ki je silno preprečil J lo .-Afrika Afr;canom. Zato~ je gradili velikansko železniško pro-^o! vsem črncem in mešancem mož-Kapsko mesto—Kaira, ki tece izključno po britanskem ozemlju. A razen - tehničnih in gospodarskih vprašanj je postalo v Afriki še posebno pereče človeško vprašanje. "Times" poroča v nizu zanimivih člankov o zopetljajih političnih in socijalnih razmerah, s katerimi ?e je moral seznaniti kot "glasnik imperija" na svojem zadnjem afriškem potovanju britski prestolonaslednik. V Afriki bivajo 3 milijoni belih ljudi, od katerih odpade milijon na sever (Egipt in francoske kolonije), a ostalo na jug. Južna Afrika je torišče ogorčenega boja med belo in črno raso. Ko so se začeli vanjo naseljevati holandski kolonisti, so imeli južnoafriški domačini, Kotentoti in Bušmeni o-pravka z bojevitim zamorskim rodom Bantujev. Bušmeni so izumrli, Hotentoti so postali mešanci, "Ev-ratrikani", toda 4 in pol milijona Bantujev je ohranilo svojo čisto kri in resno ogroža bodočnost belih naseljencev. Po mnenju statističnega urada Južnoafriške unije bodo čez 50 let 4 milijoni Evropejcev utonili v 24-milijonskem črnem morju. Zamorci Bantu kažejo poleg številčnega tudi izreden duševni napredek. Imajo že zdaj svoje duhovnike, odvetnike, inžen-jerje (njih sodniki vestno nosijo angleške srednjeveške lasulje in dolge plašče*. Četudi ne kažejo preveč izvirnih talentov, odtehta njih vztrajnost, pridnost in nadarjenost pri posnemanju evropske tehnike vse drugo. nost boljšega zaslužka. "Ne tajimo. da smo preplašeni," je zagovarjal ministrski predsednik svoj i "Coloured Bill", "a naš strah ni J nespameten, ker se bojimo slaoe bodočnosti." Torej je bila razlika med polnopravnimi belokožci in | črnci, ki so jim odvzeli vse volilne državljanske in pridobitne pravice, umetno ustvarjena. S tem pa jo bila Južno-afriška unija obsojena na sta:ne notranje boje. Delavske organizacije, "South African Industrial and Commercial Workers Union", so kmalu pridobile 200,000 črnega članstva. Njih vodja je nadarjeni Klement Kaaaly, vnuk tistega glavarja rodu Atongov, ki je nekoč gostoljubno sprejel raziskovalca Livingstona. Mladi voditelj nima lahkega stališča, ker pražijo neštevilni komunistični agita-tatorji stalno na priložnost, da bi Do zadnjega časa so izvrševali zamorci vsa naporna fizična dela, Po ukoreninjenih navadah iz suženjskih časov bi bilo pod čast jo belega človeka, da bi "glumil črnca" a-mo lani so imele transwaalske železnice radi tega 700,000 funtov tteriingov iagube. A taksne praktike nimajo bodočnosti. Narodno gospo- srečal Kadaly v Lcndon popolno umevanje za zahteve glede enake pravice in prilike za zaslužek. Bodočnost britanskega imperija zahteva sodelovanje s Kadalijevimi pristaši, ker drugače ni mogoče preprečiti črnobele vojne. Princ Waleski je moral na svojem potovanju proučiti vsa ta vprašanja, ki jih šte-e British Colonial Office med svoja najbolj odgovorna in težka. KOROŠKI SLOVENCI ZA SVOJE PRAVICE 5 junija se je vriil občni -*bor "Političnega ln gospodarskega dru-itva za Slovence na Koroškem". Udeležilo se ga je lepo števila mož iz vseh delov slovenske Koroške. Razprave f o bile zelo živahne in . vsestranske, a tudi pri tej pril.ki se je manifestirala trdna solidarnost in odicJnc:'. Posebno obširna je bila razprava o šolskem vprašanju m kulturnem poležaju koroških Slo vencev ter sc bili tozadevno sprejeti sklepi, ki bodo predi ženi vsem mer<*dajnim činiteljem. Na zborovanju je bila sppejrta naslednja rrsclucija. ki vsebuje vse glavn-. za-h'eve kcro->kih Slovencev 1. Na, . bčnem zboru političnega društva dne 5. junija 1930 v Celovcu zbrani Slovenci kljub zavlačevanju od ctranl Nemcev prej ko slr-j vztrajajo na zahtevi kulturne avten mije in ponavljajo sklepe zadnjih občnih zborov. Ponovno rdklajajo vsako cepitev šolskih o- fl; na dve šolsk. oblati in zahtevamo za vse otroke, ki jih starši prostovoljno vzgajajo v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo po slovenskem učiteljstvu. ki ima ljubezen do slovenskih otrok m sloven-k^ kulture Odločno oklanjam kršenje določb o utrakvističnih šolah po šolski oblasti in v>e poizkuse uvedbe pcuka krščanskega nauka v mate-iinskem jeziku 3. Ponovno zahtevamo pouk kr-ščan.^kega nauka na nadaljevalnih šolah v materinskem jeziku. 4. S poudarkom, da razumemo slovitev desc-lletnice glasovanja, obžalujemo da se cbenein vzbujajo spomini na predplebiscitne boje, na način, ki obuja staro sovraštvo. Po predznakih ?odeč. se naše ljudje upravičeno boji in zahteva zaščite. 5. Odločno protestiramo pr ti zlo rabi žalostnega gospodarskega položaja koro^k.h Slovencev, ki se kaže v naseljevanju nemških državljanov, predvsem protestantov na slovenskem ozemlju, in obžalujemo, "da domovini zvesti" Slovenci ne dvignejo protesta. Poročila mandatorjev koroških Slovencev so obsegala splošne zahteve posameznih evropskih mani-! šin v skladu z zahtevami koroških , Slovencev, posebna pa dvoličnost • avstrijskih Nemcev glede priznanja • Koroška, študentski red na dunajski univerzi", dalje splošni politič-. ni in gospodarski položaj slovenske manjšine. Posebno pažnjo so posve-*;li poročevalci letošnji proslavi j predplebiscitnih bojev in šclskim f razmeram v slovenskem ozemlju. SEZNAM ARANŽIRA NIH KONCERTOV. 22. junija: Dututh, Minn. 30. avgusta: Girard. Ohio. 21. septembra: Cleveland.'O.. SND. 12. oktobra: Cleveland. O.-New-burg. Naslov: Svetozar R. Banovec, 442 Natloaal Ave., Milwaukee, Wis. Vsakovrstne u POUČNE KNJIGE S POVESTI io ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS N 216 W. 18th Street New York, N. Y. 'Telephone: CHELSEA 38*7S popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden NEVARNOST VITAMINOV Že del j časa prihajajo v promet ! razna živila in nasladila. pri katerih posebno poudarjajo bogastvo I na vitaminih ter jih zaradi tega priporočajo kot vsakdanja prehrana potrebna nekih dopolnil, ki jih morejo dati samo vitamini in posledica tega naziranja je. ds ljudje kupujejo dotične vitaminske preparate. Nedavno se je glede na močne tendence reklamne propacande zi vitamine sestala 'Komisija za izdajo avstrijske prehrambene knjige" ter je s sodelovanjem strokovnjakov obravnavala problem vitaminskih izdelkov. Pri tem je ugotovila. da je popolnoma pravilno znanstveno naziranje, da so vitamini človeku neobhodno potrebni. Toda mešana hrana, kakor jo pri nas uživamo dan na dan, vsebuje te vitamine že v dovoljni meri. Sirovo sadje, sveža povrtnina in čr^il kruh imajo v sebi čisto dovolj vitaminov. Iz tega razloga je odveč, da se povprečno zdrav človek še posebej zalaga z vitaminskimi preparati Dokazano je celo. da nadpovprečna vitaminska hrana močno škoduje človeškemu organizmu. Eden najobičajnejših vitaminov, edini, ki se lahko razpečava kot preparat, izziva pri nezmernemu zauživanju celo obolenja obisti in žilja ter po-* spešuje povapr.enje žil. Zato je poudarek v vitaminski hrani potreben samo tam, kjer vodi pomanjkljiva hrana do želodčnih bolezni ali , kjer vitaminska hrana povzroča druga obolenja trahtido. skorbut itd.) BREZPLAČNI F OCR.. BOARD OF EDUCATION DUdl brezplačen pouk, ki ae Me naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih dr^av. Opašite ae sa pojasnila v ljudski ioli fttr. 127 East 4L cesta v petek zjutraj od lt de U., soka itv. * ali pet v pondeijek te sred« dl L fa i, m-te 411., ' POGREŠANI DOKUMENT ROMAN U tlTUSNJA. L Z« Glas Naroda priredil G. P. 20 t Nadaljevan jej Njena oblika Je precej dobro markirala žalost Tudi njen obraz je kazal talno resnost. Kurt je naiej žalni flor, katerega je nosil pa smrti svojega očeta. Tudi osi je kazal hinavsko žalost ter Je pozdravil šoferja, ki je odprl vrata avtomobila z cdlično popustljivostjo. Ko sta prišla v vilo Berndt, jima je v veži stopila nasproti Alenka. J'-r/ilxaviia je brata in e>:tro dvorljivo, a zelo reservirano. Ko je Lena vrgla nazaj svoj plašč ter ji ukazala, naj ga obesi, je zaničljiv smehljaj zaigral krog ustnic Alenke. Brez besede odpora je izročila plašč Henriku. Kurt Je vrgel svoj stari plašč iststakoBslužabmku ter se oornil k Alenki. Ali rt s na; u ni bilo mogoče obvestiti o smrti našega dragega :tarega strica, gospodična Alenka? Pri tem so njegove poželjive oči cbjele njeno postavo. Razmišlal jc, cp naj ne prune tak j dvoriti čedni deklici. Presneto čedna je bila' Alenka nI na .srečo ničesar vedela o njegovi poželjivosti. — Ne, gospod Berdnt. nobene možnosti ni bilo. ker nisem vedela, kje se nahajte ter mi je tudi vaša služkinja le nerada dajala odgovore Razventega pa -em .mela včeraj m danes toliko opravkov. O tem vam bom dala natančna pojasnila Mogoče hočete najprvo stopiti k rakvi pokojnega? Brat in sestra sta postala naenkiat zopet svetohlinska. — Sam posebi umevno, — kje pa leži najin stari stric? 6 Lena pa je odkimala. — Np morem pogledati. — ker bi se takoj zgrudila kot mrtva. Raj.^- hočem obdržati njegovo sliko v spominu, kot sem ga poznala v življenju Pojdi k njemu, Kurt, ter mu prinesi zadnje pozdrave! Pritisnila Je svoj ročec na oči. Kurt pa je izgledal bled In prepaden. P_> napadu kamenov v jetrih in po omamljivi cigareti sploh ni bil zmožen stopiti pred mrtvega. To je bilo nekoliko preveč zanj. a vendar se je ojunačiJ ter stopil v sobo Dami sta .stopili v stanovanjsko ! v zapisniku kleti nad katerim je gospodaril Rok Berndt prav do zanjega Sne. Dobro, cb priliki bom pogledal. Prosim vas, dajte hitro prinesti vino. kajti ,-.nrt mojega starega strica me je popolnoma izčrpala! Alenka Je p:zvonila. — Prinesite steklenico burgundca, katerega je pil pokojni gospod za zajtrk, Henrik. — Koliko čaš. Alenka? Alenka se je vprašaje ozrla v Leno. — AU boste pili? — SamoposHoi umevno! Torej dve čaši. Henrik. — In hitro, ti starec! — je rekel Kurt Služabnik je odšel. — Kaj je danes za k silo? — je vprašala Lena. — Mogoče, ker je služil štirideset let zvesto svojemu gospodarju. V splošnem pa je vedno m^riljiv in priden ter vrši sveje dolžnosti v polni — Vem, zakaj vas moj brat vpraša o tem. Ali imate tukaj ključe, katere vam je zaupal stari gospod? — Te ključe imam jaz v varstvu! — Prinesite jih sem. Prevzela jih bom jaz, — jc ukazala Lena. Alenka se je mirno obrnila proti njej: — Zelo žal mi je, da ne merem slediti vašemu przivu, gospodična Berndt. Odgovorna sem za vse, kar je tukaj ter bom izročila ključe in gospodarske knjige postavnim dedičem, kakorhitro jih bo določilo sodišče. — Kaj je treba šele določiti? Postavna glavna dediča sva midva., moja sestra in jaz! — je rekel Kurt. — O tem mi ne pristaja nobena odločitev, — je odvrnila Alenka. Lena se je ozrla nanjo z biestečami očmi. — Vi ste čili vedno pri mojem stricu ter morate vedeti, če je napravil oporoko? — O tem vam lahko dam natančna obvestila, ker me je stric Rok o tem natančno informiral. — To družinsko eenačbo opustite. On ni bil nikdar vaš stric. Imenujte ga. kot se spodobi, gospoda Berndta. Rdečica je »topila v obraz Alenke. Mislila je na Gerta Herfurta in raditega je prenašala to nespodobno pripombo Lene ter rekla čisto mirno: — Moj varuh mi je sam dal pravico imenovati ga tako. Tega si ne pustim odrekati nikomur, tudi od vas ne. — Vedno ste bila zelo samozavestna, a s tem je sedaj pri kraju Preko obraza Alenke je huiknil smehljaj, ki je kazal veliko moč. — Meni se zdi. da je nekdo ošabtn te»r prevzeten, da pa nisem jaz aotična. — Pustimo take razprave. — je rekel 'brat Leni. — Najprvo hoče-va čuti od gospodične Alving. če je stric napravil kak testament. Lena se je vsa, razjarjena, ugrizla v ustnico. Alenka pa se je mirno obrnila proti Kurtu Bemdtu. ter rekla: — Ne. gospod Berndt, stric Rok ni napravil nikakega testamenta. Vzdih obeh je kazal Alenki, da sta se bala, da v resnici obstaja testament. — Ali veste to za gotovo? — je vprašala Lena naglo — Da, šele pred par dnevi je govoril z menoj o tem in malo pred njegovo smrtjo sem m.rala pisati dr. Jugmanu. da naj pride ter se domeni s striccm glede testamenta, ker je nameraval napraviti daljše potovanje. (Dalje prihodnjič.) LAMO EST BLOTBTI DAILY te 1. R. ■ II DRUŽABNI POLOŽAJ MODERNE ŽENE Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamorrma dati najboljša pojasnila in pripo ročamo vedno le prvovrstne brzo parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si mora'o dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Washing t on a, ki je veljaven za eno let« Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v starf" kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanje m in oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. t KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvot ni vizeji se izdaja to samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljan jv, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na Kretan je Parnikov ^— Shipping Newt — Družabni položaj ženske v pre- j ke. Veliki in malo govore o dušev-teklosti je bil tak. da je privedel ni inferiomosti ženske. Opirajoč sociologe do zelo žalostnih za- j se na to nam nočejo priznati poli-kljuckov. Nepozabljene besede je \ tlčne enakopravnosti. Toda šele ko izrekla o žensk: v preteklosti Lily bodo odprte vse šole, kakor so mo-Braunova. : škim, bo mogoče govoriti o tem,: P°znano in zanesljivo — Vsak kos naše obleke od plat- j kako je z njihovim razumom. Mo- | na do svile in jezička v čevljih b: | ški nam očitajo, aa iz naših vrst še i lahko pripovedoval trpljenja polne j nji prišel nob:?n genij. Ali so pri- zgodbe o dekletih, oropanih mladosti. o ženah z upadlimi oči, utrujenih in bledih, — pravi Braunova. Visoko zrcalo, ki odraža sliko kras- Alenka se je obrnila k nj^J. , , , , , , i ne m srečne zene, je morda umci- Juha, rviniko mt> s prikuhami in za dezert omaka s kompo- . ..." , I lr» inrujv» 10 junija: r^ris. Ha\re 2. julija: Afn-rri* a. Oh«'Kout r. Bremen N. w York, Cherbourg. Hamburg 3 julija: Fra>!■•-. Havre Faturnia. Tr-t I Inmeri'1, ' '> ■ rl><.ur«r IVnnland, Chtrbourg, Alitwcrpen 4. julija: Kuropa Chcrhi-nrK, flremei Vnlondam, Si.r l!er. Rot- terdam 5. julija: MinrawnsJia. Cm r"'"in'p M:!v. dai legi v Long Islandu Ustanovltelti kolonije so bili Slovaki in naselbina je b;la organizirana pod 'menam SLOVAK MANOR INC. Ideja je bila wrecna. Da se vresniei ideja "SLOVANSKE KOLONIJE, ki naj prinese cast in korist vsem Slovanom, je b*lo pametno In dobro, da ena izmed slovanskih skupin postane zrno take ko.o-nl]e, pokale uspeh m potem razširi svoje delovanje na ostale slovanske skupine. Bratom Slovakom grt east In hvala ta to inicijativo. Bilo je tudi ume-stno. da o ravno oni to zaceli Saj predstavljajo eno izmed največjih slovanskih skupin v New Yorku in na drugi stran! uživajo aploin« simpatije vseh Slovanov. Njih solidnost, postenost, odkritost, in slovanska navdušenost pa je proverbijalna. Slovencem pa so se paaebe) priljubljeni. < >ti ii.vM.^i 1. x v *v in podprt Javm-ga mnenja in »lo- VnM.it« i-ninmeij »iU)VAk MANO« IX C. ,.». d dvema letoma Sai el »v-jj* dviovanj« I »§»•■ h je b: i t-»k. da Je |M eiM-ft-1 vw |»ri« ako\ 4njal Xr le dj je bila ......•■'j" a»ed Vrlika»*ki». iua« in Ubira teg, uk.t tsr.>dn , ure.'na, da tudi t re« oairu na "Jejo * »vaimke k.domj« «rw ttikaj xa najK.lja.. k<•ri»Mr>o»no toveati-«■»>» na 1,011* IMIma^I,, Iti tik . >» \»ied uaprha pf Ar I ftm da »e ras^tri de'ovanj* ootaie •l.,vm.ske »kit»tiM. vr, »nii"i prvotna ideja IU>VAXKKC K.UtLMKK fctl.lZL' N i W VOUk A tUdI tega j« bil iimcu diufih ustanov ljen SLOVENSKI ODDELEK I« druitaa SI it«)« * Ca«*, d* j« It vodstvo tega oddelka pridobila «cdeiowa-" 1« •*** r.jaa«, * r HL*Ca Ko i« družba caintcr««irtla 0. Miač«, i« m«mu kot notultntmu i**j* ugajal«,, ali »akrito ae J« ixjavtl: "Ta j« v«« «0aro «1 j«« bom «od«to««' 1«, «k« m gr«prte*m, d« mprtrr ttvar »v«ii«n r*i«k*m kot d«be« In k*otnonat»h caran- ilrat a Mk..at naselbino bo peljal trlik drtavai bulsvard (ikoli.ti J« prekrasna IM m«rj* J* tl:»u Velike «>»v« tov«rn« » ne(K>aredtii PUiini bt-So nudil« delo L«4i so r a 1 < »ma po ceni OOLC1TK SI SLOVANSKO NASELBINO *»• na ngM Vinka n»-«*elj»> pc fxwrben vlak na Slovansko koi-ritip* 1,ti t« 3« la 1tvania (l^ng la!ar>4> tttitioa oxlroma cb Itt 4£ Is Jamaxa i*iai»..a. »i..Ht* fo.tje dmlbe *n*ite «a I r,format ij« na R. F. H L A C H A IVA! MANOR INC. SL Ne« Vork City Hla^O na telefon STUYVE8ANT 28M __ AKO NISTE PRAVOČASNO PISALI ZA BREZPLAČNE ŽELEZNIŠKI: LISTKE ALI JIH NISTE PRAVOČASNO DOBILI, PRIDITE VSEENO. G. HLAČA BO NA PENNSYLVANIA STATION ŽE OB 10. CRI ZJUTRAJ V NEDELJO IN VAM IZROČIL ŽELEZNIŠKI LISTEK------ NASLOV: LAVOČASNO pravica, v katero se žal nihče ne sme vmešavati. Če si moderna ženska izbere ta nedostojni poklic, ji delovna ženska ne zavida, ker dobro ve, kakšne so posledice in konec prostitucije. Delovna ženska i-ma mnogo priložnosti, da si olaiša življenje. Po delu se lahko* zabava in kratkočasi s svojimi družicami v športu ali telovadnih organizacijah, poleg tega pa lahko deluje politično in kulturno ter zavzema razne upravne in kulturne funkcije. Tudi glede ljubezni ni več navezana na dovoljenje svojih roditeljev. Kakor moški je prosta in svobodna, zakonsko zvezo sklene kot pogodbo, ki se da zakonitim potom razveljaviti, če ji zakonsko življenje ne ugaja. Moderna ženska ni več navezana na celibat ali na prikrivanje ljubavnega razmerja. Zdaj je ženska na višji kulturni stopnji, nego je bila v, pj^eklosU, skupno z moškim si prizadeva na ; vseh poljih storiti čim več za zbolj-■ sanje vladajočih razmer. I Vse gre v normalnem tempu svojo pot in če se bodo ženske zavedale dolžnosti, katere jim nalaga naša doba, se se bodo zavedale svojih moralnih dolžnosti do življenja, postonejo glavni steber na katerega se bo opiralo vse človeštvo. Čira več ima narod izobraženih žen3k. tem lepša je njegova bodočnost. In če se ozre moderna ženska nazaj na svojo družico v preteklosti spozna veliko razliko in prednost, ki j jo ima pred njo. Vse se je zbolj-' 3"lo in po .njem zaslugi se bo še PISAU ZA BREZPLAČNE ŽELEZNIŠKE < b°lj zb0lj^10- Na svetu se namreč Vabilo na Piknik Slovak Manor Inc. in rojak R. Hlača pozivlje vse slovenske družine, da v nedeljo, dne 22. JUNIJA, 1930, se vdeležite izleta kot gostje družbe v proslavo druge obletnice SLOVANSKE KOLONIJE na LONG ISLANDU. NA PIKNIKU PEKLO SE BO JAGNJE IN USTREGLO SE BO GOSTOM BREZPLAČNO POJASNILO SLOVANSKA NASELBINA je med Baby Ionom VAXSK«» KOLONIJO se odpp-!>' iz PE.V.NSfLVAXiA STATION* (U»Xti 1SLANI> II. K >, 7th Avenue & 33n1 Street, NVw York City, točno ub !*• 3v zjutraj. BODITE: T All ŽE Oi: DESETIH. Pišite takoj za hiezpiaine tekzuttfce liste. Ako bi se k . • Fran«-.' Hi vre — IZLET I-tplui-i, t*li»TboMi lt, A nt » erpvri C:-v !.«».!. 1'herNotiig. Hamburg N"'-w Amstfi 'lu:t», Iloii.ogtie Snr! M-r. li.-!t. rdam 15.' julija: Columhu:«. CherlKiurg. Eretnen 16. Julija: B*:rengari;i, ("berbourg Erem- n, Ch- rl-ourg. Kr« men Lru'illutii, t"! ••lijotttg I*, .-s-rider.t ICoot-evt It, Ch' rbourg. Ei < »neti M;«.sti.;-. ChertMHirg lbtmburg C't ti-.urg, Jb.tniiurg 17. julija: Berlin, Boulogne ^'ur Mer. Er-men 18. julija: I'.iris, Havre VVeiternland, Cherbourg. Arttwir-pen Sta.t' ndam. U >t fenl.t tn. B'-uJ uto stir M'T 19. JubJa: Mlniietoi ka. t'io rboure Cop-.- Biatoatnario. Napo'i. «;»?:<.- % a 22. julija: Mauretania * *l:erl*.urg Europa, t iieri oiirg. Erenx n i;,..,rsf Wasiiiugtoti, Cherbourg. Bremen Albert Eallin. Cb«rb<.-urg. Han«!.urg julija: Frarn • , Ilavr- Homeri'-, «;herbotirg i;,.tt.-rdam, Boulogne t'ur Mer. Hot-- t«-roiirg America. Cherbourg. Hi « meti NVsv York, Cherbourg. Hamburg 31. jutija: Ure.den. Cherbourg. Bremen 1. avgusta: I'e d« Frane«-, Havre Vulcan i a. Trst Bremen, Cherb.wg. Bl emen «»Jyniptc. Chei lxmi g Pennland, Ch<-rbourg. Antwerpen Vofetnlam. Eouhigne Sur ller. Ib.t-terdam 2 awgucta: I^-vtathan. rh.rt-ourg M ute w a.-ka. <"herbourg 5. avgusta: I.ei» ngarta, Cbert«rg 6. avgusta: Pre»id. i»t Harding, »""berbn-irg, t)o ti I " it ■ 1.' • lid, c» ejlwurg, lUml urg 7. avgusta: Columbus*. Cherbourg, I'rrmi »i 8. avgusta: Majcotle, CbertnurK pi and, ChertxMirg. Antwerp#tt N. * Amsterdam. r.ouU gne » >r M r. I'.. t t. . d.«m 9 avgusta: 1* e- „b tit n , M'u It. Clierberg. I't in- »> Mllwatikw. do rb-**-K IIamSur|™ t'r»!:te Crande. Napol i, Utititl« 13. avgusta: Muun'tsnii«. fh'-rbt.utg E n ■ i... i'li. r S urp, ''re'i • n Hamburg. Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Sr .ttgart <" • rbou-g. Dretnen 15. avgusta: I'r.r:« Havre Sat ttrnia. Tr-t Homeric. Cb« tb«eirg Westernland. Ch» rtK.urg, A»itw^r* P«n (":<• vel., nd. • • r» • z Iloi-'-u'r Statm-.d.un. 1-ouk.Bt.e ^ r Me,-. Rotterdam 16. avgusta: Mint.et": I.a. «*!.. rboitrg 19 avg.sta: I.e\ialbati, Chert ■•„rg. K'emm 20. avgusta: Fr-iie «-. Havre Bremen rrherlie.urc i:r»m< n p ■ Wasdiington, Uotirg. Br. men Albert Ea:ii». Ch«l«'urg, llam-burg 21. avgusta: Berlin, Boulogne ir M> r. men 22 avgiovt.-i. olympte. Chert>«*urg-B ir .tl.rdam. Itou! Hur Mer, Eot- tet dam A'.iK't.-tus. N'apo'i. «o-nova 23. avnusta: Mit '^kal la. B-.u'- kim Sur M--r 2£. avgusta: Reliant »•. Cherbourg. II tml«urg 27. av Tusta II. ,b 1 ranee. Havte I t.-renu t rla. «'io r^.targ Columbus fherlnnirg. Bremen met lea. * *h«Tt«»iirg. Bremen ;■;. -A > ■ ct.. • 1... -.-C M I< 23. avgusta: lire .|e»i, CJerb -urg. Ur«men 29. avTUSta: Europa, Cberlwturg, Bremen M iji st a-. Cvterl»ouf u 1 ■»• »inland. Cherbourg, Antwerpen V«»fendam, Boulogne Sur Met. Rot- tenia m 30. avgusta: Ilepublle, Cherbourg Ibemen St I v. 11 i m . Cberbourg. Hamburg Conte Eiati amano. NuikiIi. «iennv» POZIV! Vsi naročniki katerim jef oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, »o naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE Kdor jih hoče zdaj naročiti za leto 1 93 I, naj nam pošlje $1 in dobil bo knjige po pošti, ko bodo izšle. Knjigarna 'Glas Naroda* AKO NISTE PR ___ __ LISTKE ALI JIH NISTE PRAVOČASNO DOBILI. PRIDITE VSEENO | vse v r£LZV°iu približuje popolnej-Ci. HLACA BO NA PENNSYLVANIA STATION ŽE OB It. URI ZJUTRAJ» šim oblikam in tako je tudi •2 v NEDELJO IX VAM IZROČIL ŽELEZNIŠKI LISTEK------! družabnim položajem ženske. POSEBNI SLOVENSKI IZLET .LJUBLJANO na slavnem ekspresnem pa miku "PARIS" 30. junija '30 Preko HAVRE in PARIZA NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PRIPRAVNA POT ZA SLOVENCE Izletniki bodo pod osebnim vodstvom rojaka Johna Voleka. upravitelja departmenta tretjega razreda Francoske Črte v ncwyorskem uradu. Vsa udobnost in pripravnost vam Je zajamčena. Krasne privatne Kabine in zabava. Slavna francoska hrana in pijača. NE ZAMUDITE TE PRILIKE Zajamčite si sedaj prostor od kateregakoli pooblaščenega potniškega agenta ali od JOHN VOLEK 19 STATE STREET i i" i'' [ m gj - NBW YORK.-N. V. ..... LiUli'