Leto m, štev. 6 („Jutro" XV., H. 28 a) fgpeaajMui uanj« »JUUO> vsaV ponedeljeK zjutraj. — N* rofta se posebej tn velja po poŠt) prrfmana Din 4.-, po razna&aJ-c, radio itd. S skoro enournimi izvajanji je dokazal, da si je naše učiteljstvo povsem na jasnem glede svojega dela v prid narodove kulture. Po rešetanju o nekaterih internih Solsko-upravnlh zadevah in objašnjevanju g. Vinka Zahrastnika je bila skupščina zaključena. Organizacijsko delo mariborskih gostilničarjev Maribor, 3. februarja. Te dni je bil v dvorani hotela »Meran« redni občni zbor mariborskega združenje gostilničarjev, ki ga je vodil predsednik g Valjak. navzoči so bili pa zastopnik banske uprave, obrtno zadružni nadzornik Založnik. magistratni ravnatelj Rodošek, ravna tel j T'iisko prometne zveze Loos, ravnatelj Zveze gostilničarskih zadrug za dravsko banovino Peteln in drugi. Zborovalci so počastili spomin lani umrlih članov Horvata. Modriča in Resnikove. nato pa je podal g. Valjak obširno poročilo. Lani je udruženje beležMo velike uspehe. kakor že dolgo prej ne. Ustanovila se je Zveza vseh udruženj za dravsko bano vino in po njeni zaslugi je bil dosežen tudi poseben gosnodarski odsek pri Zbornici za TOI. Ustanovljena ie h;lo ti"*' državna zveza za vso kralievmo ln vpeHana trošarina po iztočenju množme vina. ukinil pa se je pavšalirana tro«*r;na V Mar'boru ie združenje doseglo 10 odstotno kalo pri moštu s podaljškom do 10. decembra, pri vinu pa je bil dosežen 1 in pol odstotni kalo Znižane so tudi doklade na vino ter odpravljene visoke koncertne takse. Združenje je preprečilo uvedbo tujskega davka oa sobe in ustanovitev nove restavracije v Kazini Za gostilničarsko šolo je doseglo iz občinskega ororačuna podporo lani 30f!0, letos pa 5000 Din. Združenje se je tudi priključilo lanski intervenciji za organizacijo Tuj-sko-prometne zveze, od katere ima gostilni-čarski stan pričakovati največje koristi. To se je tudi izvršilo v popolno zadovoljstvo vseh interes'ranih krogov. V občinskem svetu ima združen ie dva zastopnika, ki sta člana vseh najvažnejših odsekov, tako obrtnega, gradbenega in finančnega. En član združenja ima podpredsedniško mesto Dri Zvezi gostilničarskih zadrug v Liublja-ni, en član je v ožjem odboru, zastopana je pa organ;zaci'a tudi pri Tujskoprometni zvezi, pri »Mariborskem tednu« in pri mariborskem gospodarskem predstavništvu. Uspešen boj je vod;lo združenje proti šušmarstvu in se še vedno trud', da bo ministrstvo odobrilo proglasitev Maribora z« letovišče. Uuati je. d.a bo ta prošnja ugodno rešena. Vse noslovan'e združen :a ie bilo požrtvovalno, nepristransko in je odbor dosegel marsvkateri I^n uspeh s pomoč:o ljubljanske zveze. Nato se je predsednik spomnil 101etn?ce nepretrganega delovanja v organizaciji društvenega odbojka gosp Honigmanna. kateremu je čestital in ki mu bo izročena krasna diploma. Tajnik g. Križanič je podal obširna poročila. ki so se nanašala na razna aktualna vprašanja Združenje ima letos 128 včlanjenih obratov nasproti lanskim 134 Ravnateh g. Peteln je podal nad eno uro trata joče podrobno poročilo o delovanju zveze za gostilničarske interese in pravice Podrobno je razložil, kako sto?* danes vprašanje trošarine, kontrolni Pstkov pri konzumi-raniu vin vinogradnikom, glede nobn več izrednih sej. Organizacija je priredila mnogo lepo uspelih, živahno obiskanih sestankov. Število članstva je zelo vari-ralo in se je zmanjšalo za 20 brezposelnih. Do51;h in odposlanih dopisov ie bilo 301, z okrožnicami vred pa jih je bilo nad 1000. Med najvažnejšimi dopisi je bil tudi odlok (prosvetnega ministrstva, s katerim se po dolgoletnih borbah omogoča strojnim in elektro-tehin-ikom napredovanje in zagotavlja položaj, kj jim ga zaradi nepoznavanja naše delovodske šole prlstoine instance dosjej niso marale priznati. Med akcijami ki jih je odbor sprožil, je tudi prošnja za dovolitev dijaškega kadrskega roka absolventom strojnih in elektrotehničnih de!o-vodskjh šol. Po -poročilu blagajnika Novaka, ki izkazuje prav povoljno denarno stanje društva, je zbor na predlog revizorja Doboviška so-gTasno podeliil odvezo dosedanji upravi. Pri volitvah, ki so sledile, je bil z malimi iz-tpremembami izvoljen dosedinii odbor 9 predsednikom Va.rško-m na čelu. En del služi za hrano, drugi Je pa za tvorbo trupla. Pri mladičih iz takih iker opazimo na trebuhih večje ali manjše mešičke, reservno hrano za prve dni svobodnega življenja. Nekatere ikre pa uporabljajo ves rumenjak za razvitek trupelca. Mladiči iz takih Iker nimajo mešičkov in gredo, čim zapuste kožico, v kateri so so razvili, s trebuhom za kruhom. Ribe, ko se diste, ne iščejo hrane, zaradi česar takrat zelo shujšajo. Le dvo vrsti poznamo, ki ne preživita drstitve, to sta jegulja in piškur. Ribe naših voda iz roda krapovcev se drste v pozni pomladi ln v poletju, kar je odvisno od toplote vode. Mladiči nekaterih vrst se razlikujejo v začetnih fazah razvoja od odraslih. Trup Je tenek, navadno podolgovat, kakor pri belicah. Ne vidi se pobočnica, plavuti ui-majo izrazitih oblik dotične vrste, a tudi barva se ne ujema. Take krapovce razpoznamo navadno šele po preteku dveh mesecev. Druge krapovce, kakor so vrste globoček, pohra, mrena, koreselj, krap, lin j in rdečeokica, in -odo ve činkelj, ostri-žev, lososov, ščuk in kanlnov pa spoznamo v najnežnejši starosti. Tudi svelčic (brezočnih ličink piškurjev) ne moremo zamenjati s kako drugo ribo, na primer z jeguljo, ker ni jegulj v pritokih črnega morja. Z rokami je zadavil volka Bosanski Brod, 4. februarja. Mladi kmetovalec Ignatije Lučič i z Ba-riloviča Je moral te dni v sosedno vas. Med potjo je nenadno skočil proti njemu velik volk in ga hotel ugrizniti v vrat Ignatije se je v smrtnem strahu komaj izvlekel Izpod volka Klical je na pomoč in ko ga je volk spet napadel, ga je Ignatije z obema rokama zgrabil za vrat in ga začel daviti. Ko so prihiteli bližnji va-ščani na pomoč, je volk že ležal zadavljen na tleh. Ignatije je v hudi borbi dobil nevarne rane in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Čudna so pota usode Smederevo. 4. februarja. Leta 1927. Je prišel v Smederevo ruski begunec Antonije Pileckl iu dobil službo kot dnevničar pri katastrski upravi Bil je zelo marljiv ln vesten uslužbenec. S seboj je privedel tudi sorodnico vdovo Olgo Dokoljenkovo, ki Je prav tako bila sprejeta v državno službo Sedem let sta oba živela v Smederevem mirno in skromno Njuni dohodki so bili toliki, da je mogla vdova dati še svojo hčerko v višje šole. Vse bi bilo tako ostalo, če ne bi začelT časopisi prinašati slike ubijalca ruskega polkovnika Potjehina Mnogi ljudje v Ru-mi in Mitrovici so opazili, da je Potjehin zelo podoben Pileckemu, ki je I. 1927 kot dnevničar poneveril občini v Rumi okrog 13 000 Din in pobegnil Možak je tedaj izginil neznanokam in vsi so mislili, da je skočil v Savo in utonil, ker je bil ob pobegu pisal občinskemu blagajniku, da bo izvršil samomor. Spričo govorice, da Je Pileckf lz Rume l-dentičen Pileckemu v Smederevu. so se začela oblastva zanj zanimati Pilecki Je bil aretiran in se je ugotovilo, da je bil 6um opravičen Nesrečna podobnost s Po-tjehinom je Piieckega spravila po tolikih letih v zapor. Za dobro In slabo voljo Ona: »Pravkar je bila cu neka revna ženska, ki je prosila za ponošeno obleko.« On: »Ali si ji kaj dala't Ona: »Seveda, tvojo obleko, ki Je stara že deset let in svoj kostum od prejšnjega meseca!« * »Višek tragike Je. če prosi fant za roko evoje lzvoljenke, pa pride pri tem v Btik z očetovo nogo.« OD SOBOTE DO PONEDELJKA Ljubljana, 4. februarja. Po neprijazni Svečnici smo danes imeU prav lepo sončno nedeljo, ki so je bi vsi, Ktl smučarji, ^oTuZci S drža^mo prvenstvo 912 F l rZ . naslednjim vlakom jih je pa Tnlfn3Ao Ve« sto jih je odjadralo že SS in je bilHanes iedvomno pol smučarske Ljubljane na Gorenjskem. Zato je mi«Katarini, v Podutiku in na bližnjih holmih kjer se običajno tare mladež, da-nes skoro pusto in dolgočasno. Sicer pa SS, smuka ni bila bogve kaj prida. zadnje dni je Ljubljana prav karneval-«ko razpoložena. Na vseb koncih m krajih -a^ali in plesali in bilo je nešteto večjih ta manjših maškarad in zabav. Reprezentančni ples naših akademikov Reprezentančni ples naših akademikov pod najvišjim pokroviteljstvom Nj- VM. kralja Aleksandra je v Ljubljaiu že tr^ cijonalen. Na njem se zbere veto°najod ličnejša ljubljanska družba. Obilen obisk je tudi letos pokazal, kolikosimpatijuži-vajo mladi akademiki v naši javnosti a priznati moramo tudi, da se je njihov od-bor s cand. iur. Slavkom Ceptotom iur Petrom Rutarjem, Albinom Skrjan-cem Antonom šušteršičem in Vinkom Za-lokarjem res tudi potrudil za čim boljšo "SStfS ur~velika dvorana Unlo-na napolnila. Akademiki so vsakega svo-loo-a ^o ta ljubeznivo dočakali, a s posebno pozornostjo so sprejeli kraljevega zastopnika generala g. Cukavca s soprogo kanovega zastopnika g..dr. Pirkmajerja s soprogo in ljubljanskega župana g. dr. Puca s soprogo. Med drugimi odličniki naj-omenimo še senatorja g Hribarja z gospo, soprogo ministra g. dr. Alberta Kramerja go Anči Kramerjevo. direktorja direkcije državnih železnic g. Cugmusa s soprogo, generala g. Pekiča s soprogo, za ZKD g. dr Mihelaka, univ. prof. gg. dr. Spektor-skega, dr. škrlja, dr. Kušeja in predvsem zastopnika rektorata univerze kralja Aleksandra I. g. dr. šerka poleg še številnih drugih najodličnejših predstavnikov naše javnosti. Prireditev so obiskali tudi številni naši umetniki in književniki. Po starih tradicijah je bil ples otvorjen, ko je nrišel zastopnik rektorata g. dr. šer-ko ki'ga je predsednik g. Ceplak prisrčno pozdravil Nato so akademiki zapeli staro študentovsko »Gaudeamus igitur«. Zatem je po državni himni, ki so jo vsi navzočni poslušali stoje, in po pozdravu predsednika g čeplaka vsem visokim predstavnikom, otvoril ples podban g. dr. Pirkmajer z gospo Anči Kramerjevo, general g. Cukavac z go=po Pirkmajerjevo in predsednik akademikov g. Ceplak z gospo Pucovo. Sledili so jim številni pari. Zabava je že takoj v začetku postala res prisrčna. Polonezi m kraljevskemu kolu so sledili moderni plesi, potem kolo in tradicionalna cvetlična če-tvorka. Ples se je vrstil za p^som do zgodnjega jutra Velika dvorana, ki je bila enostavno, toda zelo okusno dekorirana, le redko zbere v sebi tako odlično družbo. Prepričani smo, da je bil tudi materialni uspeh prireditve dober, kar je tudi potrebno gleda na plemeniti smoter, ker je ves čisti donos namenjen vseučiliškemu zdravstvenemu skladu in akademski akciji za vseučiliško knjižnico. Kakor je že v svojih pozdravnih besedah predsednik g Ceplak omenil je univerza brez knjižnice kakor hiša brez vodnjaka. Pri akciji za vseučiliško knjižnico so najbolj zainteresirani prav akademiki sami. ki se vedno z vsemi silami trudijo, da dobe čimprej to prepotrebno institucijo, ker šest sob, s katerimi razpolaga današnja vseučiliška knjižnica, more sprejeti le 75 000 knjig, a iih je že danes tam spravljenih čez 250 tisoč, kar mora onemogočiti vsako delo in pravilno poslovanje. Ako vzamemo v po-štev še dejstvo da ima naša študijska čitalnica letno nad 10.000 obiskovalcev, a ima le 15 sedežev, kar je pri številu 2000 slušateljev ljubljanske univerze izredno malo. potem mora vsakemu biti jasna najnujnejša potreba nove knjižnice z lepimi študijskimi čitalnicami. Uspeh prireditve sicer tej pomanjkljivo' sti ne bo odpomogel. a vendar je spet ko. rak naprej do smotra. Naša javnost je ponovno dokazala, da zna ceniti naloge in potrebe naše akademske mladine in da jo z vso prisrčnostjo vedno rada tudi materialno podpre. Obrtniški ples Na snočnjem plesu Društva jugoslovenskih obrtnikov je bila dvorana Kazine nabito polna Pa še v stranskih prostorih je vladala gneča. Negodetov jazzband je poskrbel, da so prišli plesalci na svoj račun. Prireditev je posetilo več odličnih gostov. med njimi tudi župan g. dr. Dinko Puc, predsednik Zveze trgovskih gremijev gosp. Gregorc, tajnik g. Smuc, podpredsednik Zbornice za TOI g- Engelbert Franchetti in drugi. Obrtniški ples je prav lepo uspel in je nedvomno tudi gmoten uspeh razveseljiv. Havajska noč za Bežigradom Bežigrajski Sokol je sicer med najmlajšimi, a med najagilnejšimi. Snoči je priredil svojo prvo maškarado pod vabečo de-vizo »Noč na Havaji«. Prostori sokolske dvorane so bili mnogo premajhni in pretesni, da bi sprejeli vse one, ki so hoteli rajati na tej maškaradi. Videti Je, da se Bežigrad v družabnem pogledu prebuja in da ta okraj nujno potrebuje večjo dvorano za take in sllčne prireditve. Na maškaradi je bilo prav živahno. Precejšnjo pozornost je vzbujala zlasti originalna skupina Kitajcev in Japoncev v lepih ošah. Prireditev je posetil tudi polkovnik g. Jovano- vič s poboCnikom, kar kaže, kako tesne so vezi med Sokolom in našo vojsko. Za zabavo je skrbel petčlanski Jazz Sloge, ki je neumorno sviral. Kronika nesreč Tri in polletni Ivan Juhant iz Mlake pri Komendi se je dopoldne smukal okrog ognjišča in pri tem zvrnil nase lonec kropa, da se je nevarno opekel po- telesu. Fantka so morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Slična nezgoda je doletela tudi 8-letnega Ivana Jenka, sina mizarskega pomočnika iz Guncelj pri St. Vidu, ki je moral opečen po vsem telesu prav tako iskati pomoči v bolnici. Njegovo stanje Je zelo resno. Tudi beli šport je spst zahteval svojo žrtev. V Guncljah nad št. Vidom je popoldne pri smučanju padel 14-letni mizarski vajenec France šleirel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu. Na pomoč so poklicali reševalce, ki so ga pripeljali v bolnico. Dopoldne je na neki brvi v Kresnicah spodrsnilo 70-letnemu mizarju Jožetu Mohorju, da je padel in si zlomil ključnico. Triumf koroške pesmi Koroški pevci so z velikim uspehom peli v Radovljici in Kamniku Radovljica, 4. februarja. Prisrčno Je sprejela Radovljica na sveč-nico drage pevce iz Kotmare vasi. Radovljica se Je za to dobro pripravila s predavanjem piedsednika prosvetnega odbora kranjske sokolske župe, koroškega rojaka g. Jakoba špiearja. Njegovo predavanje na predvečer o »Koroški nekdaj in sedaj« Je bilo sijajno obiskano m Je dalo slutiti, da bo tudi udeležba na koncertu ig da Pevci so prispeli z opoldanskim vlakom in Jih Je pred postajo pozdravila vsa Radovljica Sprejema so se udeležili gasilci v kroju Sokoli v civilu, sreski načelnik s predstavniki oblastev ln vseh kulturnih-društev, šolska mladina z učitelji in številni tu bivajoči koroški rojaki Po pozdravu mestnega župana g. dr Dobravca in predsednika Tujsko-prometnega društva ravnatelja g. Resmana so se pevci napotili skozi mesto, ki je bilo okrašeno z zastavami, v sprevodu v Sokolski dom Pri popoldanskem koncertu Je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Kon cert Je izvrstno uspel ter se je navduše nje občinstva stopnjevalo od pesmi do pesmi Posebno so užgale Lampiohlerjeva »Te paver pa grahorco sije«, Kosatova »Domovina« in Kernjakova »Juhe, pojda mo v škufče«, katere so morali pevci ponoviti. Med izvajanjem sporeda so pevce pozdravili ravnatelj g š-piear Jakob v imenu prosvetnega odbora kranjske sokolske župe ln * imenu koroških rojakov, sreski načelnik g dr. Vrečar in kot domačin starešina Sokola v Radovljici g Jaklič, ki so vsi v vznešenih besedah slavili lepoto koroške pesmi tn se zahvalili pevcem za lepi dar, ki so ga nam prinesli s svojo milo pesmijo Mala Zdenka Savnikova, oblečena kot ljubka Gorenjka. Je izročila zborovodji krasen šopek nageljnov, Sokolice v krojih pa so pripele pevcem gorenjskega rožmarina z nageljni na prsa. Z večernim vlakom so se dragi gostje odpeljali. Slovo na postaji je bilo nad vse prisrčno. * Kamnik, 4. februarja. Včerajšnji obisk koroški pevcev ie bil tudi za Kamnik velik praznik. Kakor je bila pred 40 leti z velikim navdušenjem sprejeta na Koroškem kamn.<ška Lira, tako prisrčno in navdušeno so bila sprejeti v Kamniku tudi pevci iz Kotmare vasi in Vetrinja pri Cetovou. Na glavni postaji so jih pričakovali Lira z zastavo, vsi zastopn.ki naše javnosti in velika množica meščanov. Ko so pevci stopili iz vagonov, jih je pozdravil predsednik prvega slovenskega pevskega društva Lire g. Franc Fajdiga z iskreno dobrodošlico in željo, da b: bilo prvo gostovanje koroških pevcev v Karnn ku trdna osnova za asližanje kulturnih stikov v bodočnosti. S postaje se >e formiral proti mestu sprevod, ki so ga meščani živahno pozdravljali. Na Klincu ie sprejela koroške pevce šolska mladina. pred Čitalnico pa so jis pričakovali meščani. Pozdravil jih je mestni župan g. Franc Kratnar, za spre-| jem pa sta se zahvalila njihov vodite?j in zastopnik Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane. Koroški pevci so nato odšli v Citataico. kier so jim Kamničami pripravil: večerjo. Zvečer je brl v dvorani Gasilskega doma koncert koroške pesmi. Dvorana je bila nabito polna, prav tako pa tudi predsoba. Ko so se peivci pojavili na odru. se je utrgal v dvorani vihar aplavza. Koroške pevce je predstavil občinstvu koroški rojak g. Jakob Špicar, ki je opsal položaj naše narodne manjšine na Koroškem. V uvodu je omenil lepo epizodo iz gostovanja kamniške Lire na Koroškem, ko je prišla leta 1894. v Skoči dol na povabilo župnika Ga brona. Pe^ci so rzvaiali lep spored pesmi, ki ie topnjeva! navdušenje občinstva od točke do točke. Po 5. točk.; sporeda jih je pozdravil predsednik »Lire« g. Franc Fajdiga in se jim v lepem govoru zahvalil za gostovanje. Pevci so pod vodstvom svojega vzornega pevovodje z občutkom odpeli vseh 17 pesmi, med katerimi so nam bile nekatere že znane, večino pa smo jih v Kamniku prvič slišali. Pel: so »brez not lepo po domače. kakor jih poio doma na vasi. Lepa koroška pesem, odkrita, preprosta in polna ljubezni, kakor ie dobro in liubeztijivo ljudstvo, ki prebiva ob Zi'li, v Rožu in Podiuni, je imela ogromen uspeli. Veliko navduše- nje so zbudile tudi tri pesnil, katere Je harmoniziral njihov pevovudja in katere je vzorno prednašai kotmarski kvartet Pevci so nam zapeli tudi dve pesmi slavnega koroškega pe<-ca in kompon sta Tomaid Košata. ki je sin slovenske matere tn je položil v svoje pesmi vso ono lepoto tožne melanholije, k. krasi plemenito slovansko dušo in preveva vse koroške pesmi. Na spontan aplavz ki spošno žedjo so morah ponavljati Košatovo »Domovino-« ui ko so zaključi«! program z uč inkovito Kernjakovo »Juhe. pojdamo v Skufče«, se publika kar ni hotela raziti. Vsi bi radi še jn še poslušali. Pevci so se morali vdati in še enkrat zapeti zadmjo točko. Po koncertu se Je publika preselila v zgornje prostore Citahr.ce, kjer se je pri pogrnjenih mizah razvJa živahna zabava, pri kateri je pel moški m mešani zbor Lire, ponovno pa so morali zapeti tudi koroški gostje. Ob prihodu v dvorano je pozdravil pevce predsednik Čitalnice g. dr. Konrad Janežič, nato pa je govoril še zastopnik Kluba koroških Slovencev iz LjuoHane. Gp;sal je ves trud in vesolje, ki ga imajo pe«vci v svojih pevskih društvih. Predsednik »Lire« g. Fajdiga ie ponovno omenil gostoljubnost, s katero je bila Lira vedno sprejeta na Koroškem, io je napil dragim gostom iz srebrne čaše. ki so jo leta 1894. poklonili koroški Slovenci. V prisrčnem pogovoru in prijtitoi zabavi je hitro minul čas in s težkim srcem so se Karnničani '.n številni koroški rojaki ločili od dragih gostov z že V o, da se spet povrnejo s svojo lepo pesmijo. Koroški pevci so preno5r!i kot gostje nekaterih kamniških družin, danes dopoldne pa so se ob 10. odpeljali v Ljubljano. Na kolodvoru se je zbrala k slovesu velika množica Kamničanov. Gostovanje koroških pevcev nam bo ostalo v najlepšem spominu. + Veselo razpoloženi so koroški pevci ob 11. prispeli v Ljubljano. Njihov kvartet je pod vodstvom pevovodje g. Latnprchlerja gostoval v radiu, kjer je ob 11.15 zapel nekaj lepih koroških pesm\ med katerimi jih je par harmoniziral sam pevovodja. Po kosilu v Delavski zbornici so se pevci ob 15.44 odpeljali proti Jesenicam. Na postajo so jih spremili številni rojaki in prijatelja lepe koroške pesmi. Kotmarski pevski zbor nam je spet pokazal, na kako visoki stcpmji je pevska kultura med našimi koroškimi brati Upamo, da ga bomo mogli ponovno pozdraviti v našd sredi. Nevaren požar sred! Kamnika Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo obvarovati sosedna poslopja Kamnik, 4. februarja. Danes v zgodnjih jutranjih urah je prebudil Kamničane glas gasilske trombe in pozival na pomoč. Kamničani so se pc družabnem večeru, ki so ga preživeli v Čitalnici v družbi s koroškimi pevci, komaj vrnili na svoje domove ln se napotili t* j počitku, ko je pričelo na raznih krajih . biti plat zvona. Osupli so hiteli lz his i gledat, kaj pomeni nenavadni hrup sredi | mesta. Takrat so se že daleč naokrog ' opažali ognjeni jeziki, ki so švigali iz v« soke strehe gospodarskega poslopja gostilne pri »Bundru« na Grabnu. Gospodarsko poslopje te znane kamniške gostilne na Grabnu stoji na dvorišču in Je prislonjeno k manjši stanovanjski zgradbi. Poslopje je zidano in visoko skoro za dvonadstropno hišo. Spodaj je dr- j varnica, založena z drvmi, poleg nje pa manjši prostor za shrambo orodja. Dalje je hlev, v katerem sta bila dva konja, poleg njega pa sta dva večja prostora. V prvem nadstropju in na podstrešju so bile nakopičene zaloge sena in slame. H gospodarskemu poslopju je bila prl-slonjena manjša drvarnica in kurnik. Prvi, ki je zagledal ogenj i bližnjega dvorišča, je videl, da gori drvarnica poleg gospodarskega poslopja. Trenutek nato pa je že švignil plamen iz visoke strehe naa hlevom. Prva je bila na mestu tovarniška gasilska četa iz smodnišnice, kmalu pa so prihiteli tudi kamniški gasilci s svo Jo novo »brizgalno. Ker je bilo gesnodar-sko poslopje obilno založeno z gorljivim materialom, je bila seveda velika nevarnost, da zgori tudi stanovanjska hiša. Ko so bili gasilci na licu mesta, je bilo že vse v plamenih. Gašenje je bila zelo otež-kočeno. ker je pihala huda sapa ln Je ob —13 stopinjami C sproti zmrzovala voda v ceveh. Tudi motorke niso mogle dobro delovati, kljub temu pa so požrtvovalni gasilci z veliko spretnostjo kmalu omejili požar. Lz spodnjih prostorov so rešili, kar so pač mogli. Slamoreznico in Vso krmo pa je uničil ognjeni element. Spodnje prostore so gasilci obvarovali pred • najhujšim razdejanjem, v gornjih pa je | zgorelo vse ln so ostali samo goli zidovi. Kako je nastal požar v Izredno mrzli noči v zgodnji Jutranji uri, je velika uganka. Nekateri sumijo, da ga Je pod« taknila zlobna roka, kar je glede na ča) ln vremenske prilike tudi verjetno. Di * gi pa menijo, da je kdo po nesreči vrgel v stran cigaretni ogorek. škoda je seveda precejšnja, a sreča Je, da sta bila sneg ln mraz, sicer bi bila v veliki nevarnosti vsa leva stran ulice na Grabnu, kjer se lesena gospodarska poslopja kar vrstijo drugo za drugim. Kamničane je požar zelo razburil, saj v mestu že več let nismo imeli ognja. Objave Kurt Tucholskv; Človek Tucholsky je mlad berlinski pisatelj, živeč v emigraciji. Njegova dela preveja originalen humor in toplo frankofibtvo. Kakor mnogi njegovi sodobniki, napada Tucholsky vsestransko gnilost današnjih družabnih razmer, a ne vidi reelnega izhoda iz njih. Destruktiven element — ampak iz toplega naslonjača, ki mu dopušča »široko individualno duševno obzorie.« Večino njegovih spisov je založilo znano založništvo Ernst Rowohlt, ki je tudi izdihnilo pod Hitlerjevo arijsko koso. Človek ima dvoje nog iti dvoje pre-pnčani: prenričanie za dobre čase in prepričanje za slabe čase. Slednje je re- lig;;a. .... Človek ie vretenčar, ki ima neumrij: vo dušo :n domovino, da ne bi postal prpv?e4en. Človeka narede na naraven načn. kar se mu pa zdi nenaravno in o čemur zato ne govori rad Nareia.io ga, a ne vprašajo ga. aii se je zgodilo to po njegovi volji. ... Clnvek ie koris*n.o bit'e. ker dvga s s m rt; o na polju slave petrolejske akcije iti ker um ra v rovih zato. da jovečavi pioflr kapitalistov, kulturo, umetnost n ^.nanosi. . Cu vek se nagonsko razmnožuje, ie n te in ima razen tega še dvo saastl: da g-t v konkurz in da ne posluša. w.t>-veka bi tako rekoč lahko defimia. z bitjem, ki n:kdar ne posluša. Cč je pameten. je to prav, ker sliši m>d">s; e rt dknkedaj. — Prav radi posiišajo \ die: obljube, laskan e, prizmanja in kom-pi:mente. Kar se tiče laskanja, je priporočljivo. da si trikrat robatejši, kakor se ti sploh še zdi možno. Človek ne privošča svojemu rodu ni" česar, zato si je izmislil zako»ne. Kar sa^i ne sme. nai tudi drugi ne smejo. Ce se hočeš zanašati na človeka, ;e priporočljivo, da sedeš nanj. Potem si vsai za ta čas siguren, da ti ne uide. Ne>atep" se zanašajo +ud; na značaj. Človeka delimo v dva dela: V moški del, k? noče misPti ?n v ž°n-ski del. ki ne zna nrsliti. Oba imata tako zvana čuvstva, ki jih najlažje zbujaš s tem, da spraviš v funkcijo živčne točke njun:h organizmov. V ta:k;h momentih izloča?o nekateri ljud e lirko. Človek ie bitje, ki jč rastline in meso. Na eksped:ci.iah na severni tečaj poie včasih tudi eksenmiare lastnega rodu. kar pa poravna faš:zem. Človek je politična stvar, ki živi naj-raie skeoljen v gruče. Druga gruča sovraži drugo gručo, ker ie dnt^a. in lastno gručo, ker je lastna. Slednje so-vrtStvo - oatfiv>tizem. Vsak človek ima ietra. vroifco. pliu-jn zastavo. Vsi ti štiri organi so važni za življenje. Baje žive ljudje brez jeter, brez vran'ce in s polovičnimi plačami; ni pa Hudi, ki ne bi imeli zas!ave. SI ib razmnoževalni nagon človek rad podžiga, za kar ima razna sredstva: bi" kobo-rbe. zločne. šport in sodstvo. Enakovredni lHid; n;. 2ive le ludle, ki vladajo, in ljudje, ki so obvladani. Vendar ni še nikdar nihče obvladal samega sebe. ker je uporni suženj v njem vedno močne'ši od zapovedi 'vega gospodarja. Vsak človek je podložen samemu sebi. Ce človek spozna, da se ne more več vzravinati. postane pobožen in meder: tedaj požvižga na kislo grozd;e tega sveta. To zovemo: notran«» uravnove-šenje. — Različno stari ljud;e se smatrajo za razVčne pasme: stari so navadno DOtzabiil. da so bil" m'ad:. in mladi n'kdar ne razumejo, da bi se mogli postarati. Človek si nikdar ne žel" smrti, ker ne ve. kai bo notem Ce si dom'šlja. da to ve, pa vendar ne bi rad umrl. ker hoče še neka^ časa do/ivl^ti to. kar je zd"i. »Nekai omnen' tu: vexno S'cer ;e človek še bitje, ki trka. slabo muzicira :r\ mirno posluša pasji lajež. V?ish tud; miru;e. a t^dai 'e mrtev. P^r^n Hnd? 9«.Vc/>i<»! ?n Ame" rkanci a o teh ne vemo m^esar. ker , ------- ------ - - - __- im^mo zoologijo šele v prihodnjem raz- i vseea zbora. .V četrtek zvečer koncert v redu. " " 4 radiu- • Drevi ob 20. bo v Fllharmonlčnl dvorani II. interna vaja gojencev državnega kon-servatorija. Interna vaja ima naslov KOMORNI VEČER, ker se bodo izvajale 3 komorne skladbe. Uvod kot strokovno predavanje o izvajanih skladbah bo govoril profesor Marijan Lipovšek. Komorni večer je pripravU profesor glals. Njegov sloves kot naš najodličnejši violinski pedagog je splošno znan. Izredno pa se je uveljavil tu-da kot učitelj komorne šole, kar je predvsem dokazal zdaj z vsemi nastopi komornega kvarteta državnega konservatorija, ki se je vežbal pod njegovim umetniškim vodstvom. Tako drevi lahko v resnici pričakujemo velik umetniški užitek. Prodaja sporedov, ki veljajo kot vstopnica, je v knjigarni Glasbene Matice. Spored stane 3 Din. Od pol 20. dalje se bo dobU v veži pred vhodom v Fllharmonično dvorano. Vse prijatelje zborovega petja opozarjamo na koncert najboljšega ženskega zbora naše kraljevine, ki pride v peteK 9. t. m. v Ljubljano in nastopi zvečer ob 20. v Filharmonični dvorani. To je ženski zbor Novosadskega pevskega združenja pod vodstvom dirigenta g. Paščana. Na tekmovanju jugoslovenskih zborov v Beogradu je dobil ta zbor prvo, kraljevo, darilo. Podrobnosti slede. Danes zadnjikrat največji vojni film »Ga-llpoli«, ki ga bo predvajala ZKD ob četrt na 3 v Elitnem kinu Matici. Zdravilišče Golnik priredi pod okriljem ZKD v ponedeljek ob pol 17 predavanje g. dr. Rapeta o aviatiki kot modernem prometnem sredstvu. Narodna čitalnica v DravIJah. Pod okriljem ZKD bo 8 t. m ob 20 predavanje o Vatikanu ln Primorju v Zapužah pri »Slepem Janezu«. Predaval bo g. Vekoslav IskriL Vajenski dom. Danes ob 18.30 se bo vrnilo pod okriljem ZKD predavanje g. Vladi-mirja Kravosa o podmornici s slikami. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V po-nedellek (.V2> ln v sredo (7-2i zvečer vaji Proračun prleske metropole Ljutomer, v februarju. Proračun ljutomerske mestne občine, ki ga Je odbor prerešetaval na dveh sejah, izkazuje 511.105 Din izdatkov in tollso dohodkov. Izdatki se dele na osebne s 106 495 Din in materialne s 404.609 D:n Od prvih omenimo posebej: plače uslužbencev 24 000, plače redarjev in nočnih čuvajev 19 200. bolniško in pokojninsko zavarovanje 12116, gospodarstvo (uprava posestev) 19 2.X). pokojnine 14.400. stanarina uslužbencev 5100. nagrade 8700 obleka redarju in čuvajem 3180 Din Materialni izdatki so: uprava 13.000. osebna in imovinska varnost 82.700 (med tem gasilstvu 15 000. razsvetljava 53 000, katastrska uprava 50l»0 sresko načelstvo 9201. kontiob me.- in sodov 200T'), prosveta 64.024 (osnovna šola 38.204. glasbena šola 1500, podpora krajevnemu šolskemu odboru .5fX) meščanska šola 8718. Sokol 7000, Citahrca oOO). finančna stroka 70.133 (obresti tn anuitete dolgov), gradbena stroka 30 500 (cesce 8000. mostovi 4000, zgradbe 8000. vodovod 2000 struge 3000. subvencionirane ceste 3T>0), kmetijstvo, živinoreja m gozdarstvo 5100. narodno zdravje 3450. socialno skrbstvo 17.015 (prispevek v ubožni sklad 12.815, bednostni sklad 3000). trgovina, obrt in turizem 4o50 (obrtna nadaljevalna šola 2000 Olepševalno društvo 2000). občinsko gospodarstvo 86.100 (obdelovanje zem'jšč 23000, davki 36 000. obč nske tehtnice 1500, kanali 1600) in nepričakovani izdatki 25.270 Din (med temi neplačan h računov 18 270 Din. Dohodki obsegaio predvsem 80odstotno doklado na vse direktne državne davke (221.784 D ni v znesku 177^427 Din, daUe ooč nsko trošarino v znesku 102.100 L>m (od vina po 1 50 Din - 80.000 Dn, od vinskega mošta po 1 Din — 16(K) D.n. od piva po 1.50 Din — 7300, od zgamh pijač po 5 Din — 2800 Din. od sadjevca po 0.2» £> n _ 400 Dn, od mesa — 10.000 D:n), obč nske takse (med temi na razglase, izpričevala, živinske potne liste, mesoogleti 2400 l>in, na pse po 25 Din — 1500 D.n, na mineralno vodo po 50 p — 4000 Lhn, na bencin no 25 p — 2500 Din, na plinsko olje po p — 2500 D n, na električni tok in sicer luč 1 Din, silo 10 » - 2500 Din, na poštne pakete 7500 D n. na avtomobile po 250 Din — 1750 Din, na motorna kolesa po 50 Din, na bicikle po 25 Din. sejm-nina 2500 Din, tehtn na 4500 Din, preno-čevanje tujcev 1000 Din, trošarina na parne stroje 3C30 Din, odkupn:na za osebno delo 3003 Din). Posestva bodo dala 121.515 D n dohodkov (zakupnina 4755. najemnina hiš 58.600, lov 4400, ribarstvo 510, vinogradi 45.COO, gozdovi 4100, travn ki 3900). Terjatve občine znašajo 38.300 Din, presežek dohodkov gospodarskih podjetij 4533 Din. . . . Proračun za 1933 je bil višji, ni pa se mogel realizirati osobito v postavki o obrestih in anuitetah posojil, ker so tudi dohodki občutno zaostali. Da se pokrije ta primanjkljaj, je bilo potrebno zvišati občinske doklade. _ Država in morska obala Držav na zemeljski krogli je danes kakih 58 do 70. Ta presenetljiva netočnost v ugotovitvi natančnega števila držav Izvira od tod, da državnopravno stališče nekaterih držav ni popolnoma jasno, in sicer v tem smislu, da se ne ve. ali je ootična zemlja absolutno suverena država, ali ji moremo ta znak z večjo ali manjšo pravico odrekati. Pri ocenjevanju držav glede njihove geopolitične pomembnosti pritejo najrazličnejši momenti v poštev (njih navedba oi vodila predaleč). Na vsak način pa je od-nošaj dotične države k morju ali z drugimi besedami, razpolaganje z morsko obalo, odnosno lega k morju, eden najpomembnejših činiteljev. Tozadevno razlikujemo države brez merskih obal in pa države, ki ležijo ob morju. Pri tej drugi kategoriji pa moramo zopet razlikovati med državami, ki so vsestransko od morja obdane in pa takimi, ki jih morje na treh, dveh ali pa samo na eni strani obliva .V slednjo vrsto spada naša država. S tem pa, da je kaka država pomorska država, še ni mnogo rečeno. Obale, ki se raztezajo po 10.000 kilometrov, večkrat niso toliko vredne, kakor kratke obale, ki pa vživajo neke posebne prednosti ln vrline. Oglejmo si najprvo države brez morskih obal. V Evropi imamo celo vrsto držav in državic, katerih ne obliva morje. Te države so: Luxembourg, Liechtensteln, Švica, Ceškodovaška, Madžarska, Avstrija, Andora, San Marino, Vatikanska država. Izven Evrope omenimo naslednje države brea morskih obal: v Afriki Abesinlja; v Ameriki: Bolivija in Paraguay; v Aziji je pa glede nekaterih nemorskih (kontinentalnih) držav težko določiti, ali so sploh samostojne ali ne, odnosno ako pripadajo kaki drugi državi, ki razpoka z morjem. Od popolnoma suverenih držav v Aziji, ki nimajo morja, omenimo pred vsem Afganistan. Težje je določiti vprašanje maritim-nosti ali nemaritimnosti v primeru, da je njihov mednarodni, državnopravni položaj nejasen. Kot nemaritimne države te kategorije omenimo pred vsem v Aziji: Nepal, Barga, Tanmu, Tucoa (ali Urianchal), zunanja Mongolija, čugučsk ln še neke dni-ge manj pomembne dež°»e, katerih državno pravno stališče , kakor rečeno, ni popolnoma ugotovljeno: to se pravi, da se ne ve natančno, če uživaio popolno suvereni-teto. odnosno če se jim ta suvereniteta ne priznava. (V to kategorijo dežel ali držav brez morske obale moremo računati tudi bivšo kitajsko provinco Hsinkiang. o kateri se ravno čuje da je oopadia od Kitajske, kar se je že dolgo pričskovalo.) Večina držav brez morja bridko občuti ta nedostatek. Nekatere države pa tega ne občutijo tako hudo keT jim Je morje preoddaljeno Drugi razlogi ležijo v kulturni zaostalosti ki še ne občuti preveč hudo pomanjkanje morskih obal. Tembolj pa hrepenijo po mortu take drž3ve, ki so ali že poprej, pod drugimi razmerami, bile deležne ugodnosti morske ibale. sli pa, ki iz drugih vzrokov hudo pogr»sato morje. Omenimo samo Avstrijo. Madžarsko. Češkoslovaško, Abesinijo in Bolivijo. Para-guav pa paraMzira potnanikanle morskih obal z rpko La P"ata odnosno Parana, po kateri lahko plovejo morske ladje do gotove tonaž*. Pristopit' k »Jadranski straži Ul DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Koliko zaslužijo živali na dan? Filmski zvezdniki v živalskem svetu Lastniki živali, ki nastopajo v holly-woodskih filmih, se vneto posvetujejo o posebni pogodbi, ki naj bi določila najnižji zaslužek teh filmskih zvezdnikov in zvezdni e. Koliko naj zasluži hiena za svoj nastop? Kakšna je pravdna plača za eno uro levjega dela? Kako napraviti, da se ne bo krokodil pritoževal nad svojo mezdo? To so kaj resna vprašanja in nikakor ne gre za nov dovfcip iz Hollywooda. Pat Healey, ravnatelj osrednjega posredovalnega biro- Južnoameriški jastreb je cele mesece dobi val po 50 dolarjev na dan. Kokoši, race, gosi, mačke, psi — razen posebno inteli gentnih — nastopajo večinoma v prizorih z dežele in so na najnižji stopnji, kar se tiče zaslužkov v filmskem živalskem svetu. V okolici Los Angelesa je farma za noje, ki posoja te ptice filmskim družbam, nedaleč od nje je farma za aligatorje, ki jim priskrbi lahko takoj 500 in več teh nevarnih kuščarjev. Jack Altman, mlad Kalifomijec, prinaša iz kalifornijske pušča- Trije znameniti angleški »zvezdniki« pred mikrofonom ja za živali, vodi v imenu živalskih lastnikov prav stvarne razgovore s fMmskimi družbami. A do sporazuma še ni prišlo. Stvar pa v resnici ni lahka. V južni Kaliforniji so n. pr. levje farme, ki redijo do 400 teh živali. Filmske družbe so za takšnega, dobro vzgojenega in zdresiranega leva plačali e 100 do 250 dolarjev na dan. Nekega dne pa se je pojavil mož, ki je krasne levje eksemplarje ponudil za samo 5 dolarjev na dan. Pri takšnih »gažah« je vzdrževanje levjih farm seveda nemogoče in ni čudno, da hočejo lastniki teh farm onemogočiti »umazano konkurenco« s pravo-močnrmi tarifami. Kar se tiče drugih živali, so slone in povodne konje plačevali na dan s 100 dolarji, opice različno, v skladu z njihovo nadarjenostjo, dresirani konji pa so visoko v ceni: v nekem ateljeju je takšen konj lansko leto zasfl-užil celih 7000 dolarjev. ve v vreči kar žive kače za filmske posnetke. Prava igrača mu je, izdreti najhujši strupenjači nevarni zob. Pobg tega vam priskrbi na željo tudi stonoge, strupene pajke in drvgo golazen. Kakor med ljudmi užva tudi med živalmi, vsaj v filmskem svetu, mladina kot delavec prednost pred starino Konkurenca je velika, vedno več je levov, tigrov, hien, povodnih konjev, dresiranih konjev m psov, zato je umljivo, da iščejo družbe najrajši takšne živali, ki veliko znajo, a so zraven tega čile in mlade. Razumljivo pa je tudi to, da jih posamezni lastniki zaradi preobilice ponujajo za vsako sprejemljivo ceno in da skušajo družbe imeti čim manjše stroške. Zato nočejo pristati na pogodbo, ki bi uredila vprašanje odškodnine za izposojene živali enotno. A tudi med lastniki samimi ni dovelj složnosti, da bi si takšno pogodbo izsilili. Največji most na Daljnem vzhodu Einstein v New Yorku Slavni učenjak je ustanovil v New Yorku svoj list in na sliki ga vidimo pri stavnem stroju, kako postavlja prvo vrstico svojega Usta Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Jo-sefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Junak v družinskem krogu iS a mandžurski železniški progi Harbin—Lafa dovršujejo most, ki meri v dolžino cel kilometer in ni samo največji na Daljnem vzhodu, temveč se lahko pomeri tudi z marsikaterim velikanom na zapadu Junak kubanske revolucije, vrhovni poveljnik kubanske vojske polkovnik Batista s svojo ženo in otročičkoma Pingvmski ribnik v Londonu Londonski živalski vrt dobi novo privlae nost v podobi pingvinskega ribnika. Načrt za to atrakcijo je napravil Lubetnik, mož, ki se je obnesel že s svojim poskusom domovanja za gorile. Pingvinski ribnik v londonskem zoološkem vrtu bo stal blizu oddelka za ieve in blizu volčjih jam. V ribniku bodo postavili umetno skalovje. Na teh skalah bodo pazniki krmili pingvine, da jih bo občinstvo moglo opazovati in se diviti njihovim posebnostim. Živalim, žrtvam vojne V nekem svetišču v Osakl so priredili Japonci pred kratkim svečano bogoslužje za zveličanje duš živali in ptičev, ki so padle v vojni s Kitajci. Svetišče je bilo okrašeno z rožami, med prisotnimi so bili polnoštevilno zastopani zlasti učitelji vseh budhističnih šol kakor tudi odposlanci vojaških oddelkov. Okoli altarja je bilo med ceremonijo privezanih 25 konj, 6 vojnih psov in 700 golobov-pismonoš. Med svečanostjo se je dvifalo k nebu kadilo, pevci pa so peli žalne psalme. Ali je mogoče udomačiti tigra Redek primer udomačene »kraljice džungle" 9 Družina Priče, ki se Je priselila v fiatro, hazaribaškl okraj v Angleški Indiji, je imela več let tigTO Diano, ki se Je povsem privadila sožitja z ljudmi. Pricevi so jo dobili, ko je bila Se čisto majhna, tako da so jo morali vzrediti z mlekom in cucljem. Dali so Ji posebno postelj v sobi, kjer so spali trije otroci. Sčasoma se je razvila v krasno, krepko. dosti, čez nekaj časa so jo poklicali po imenu in se je vedno takoj vrnila. O tigrih pravijo, da so najbolj divje in krvoločne živali na svetu, toda Diana ni ves čas svojega bivanja pri Pricevih storila nikomur nič žalega. Neprestano je bila v družbi ljudi in kakor večina domačih živali se je posebno rada vozila ž njimi v avtomobilu na sprehod. Bila je povsem čisto in prijazno žival, ki se je z otroki prav tako rada igrala kakor s psi, samo mačke ni mogla strpetl. Hranili so jo s surovim mesom in mlekom. Vsak dan so jo »okopali« s škropilnico, kar Je imela posebno rada. Po tej proceduri so jo povedli na sprehod. Po cesti so jo vodili na dolgi vrvi, ko so prižli ž njo do bližnje džungle, so jo spustili in je zdirjala vanjo z velikimi skoki po sledovih divjačine, ki je Je v teh krajih krotka, če izvzamemo srd, ki ga je gojila proti mačkam. Sedaj so jo Priceovi poklonili londonskemu zoološkemu vrtu. V ozki kletki, pod meglenim londonskim nebom ji bo malo hudo, saj je bila navajena povsem drugačnega življenja. Bržkone bo izgubila tudi svojo krotkost. Na vsak način pa je ostalo vprašanje, dali je mogoče kraljico džungle povsem udomačiti, zopet enkrat odprto. Gorski velikani, ki prekašajo Mount Everest Angleški botanik in potovalec F. King-don-Ward, ki raziskuje ta čas še popolnoma neznane predele južnovzhodnega Tibeta ob mejah Gornje Birme, poroča v nekem pismu, da je odkril nekol:ko vThov, ki po vsej priliki prekašajo Mount Everest. Postavil si je nalogo, da to ozemlje, kjer so tudi doslej neznani veliki ledniki in vršaci po 7000 m, kartografira. Ima enega samega spremljevalca in več nego tri mesece sta bila popolnoma odrezana od vsega sveta. Bodoči mož Grete Garbo ? V poučenih krogih se govori, da bo Greta Garbo vzela režiserja Roubena Mauillana, ki ga vidimo tu na sliki ANEKDOTA Brahmu so očitali, da uprizarja same. Hauptmanna, Ibsena in Schnitzlerja, za mlade pisatelje pa se ne briga. Da bi se odtegnil tem očitkom, je dal na spored končno Eulenbergovo dramo »Sinjebra-dec«. Sam pa je ni zrežiral. Premiera je, kakor vedno, napolnila hišo, toda prišlo je drugače, nego so pristaši mladih mislili. Občinstvo se je od prizora do prizora bolj dolgočasilo, pričelo je delati medklice in končno je izbruhnil velik gledališki škandal. Brahm pa je bil od dejanja do dejanja zadevoljnejši. Ko sta hotela v eni izmed zadnjih slik dva igralca na oder, ju je zadržal z besedami: »Ne pojdita, občinstvo se itak sijajno zabava!« Tako zadovoljen kakor ob tem polomu ni bil Brahm niti pri svojih največjih uspehih. + Od vseh dramskih del, ki jih je napisal Bernard Shaw, bo »Sveta Ivana« bržkone ostala najdlje. Da pa je pisatelj napisal baš to delo, je zasluga njegove žene. Ga. Shavvova, ki je uganila velike dra-matske možnosti te snovi, je zbrala nešteto knjig in dokumentov o Ivani d' Are in jih pustila ležati po vsej hiši, tako da je moralo to štivo priti pisatelju po sili v roke. Kadarkoli je odšel na kakšno potovanje ali na vveekend, je našel med svoj-> prtljago samo knjige o sv. Ivani, vse druge knjige so mu neopazno spravili stran. Tako je bil Shaw nekaj časa prisiljen, da se je boril samo z usodo francoske narodne junakinje. Uspeh tega je bila njegova drama. Toda odtlej ne prebere Shavp za nobeno dragocenost najmanjšega spisa, ki bi se bavil s to snovjo. Drobne resniee Diletanti imajo več poguma k uspehu nego geniji. * Vsak Sokrat najde svojo Ksantipo. Kajti pri ženskah se neha vsaka filozofija. ★ Lahkoverni ljudje verjamejo tudi sebi prelahko. Ob začetku ljubezni nam ženske pripovedujejo pravljice, ob koncu romane. Vinho Bitenc: Zgodba o deložacijl Deložacija je sila neprijetna zadeva, posebno še, če te preseneti takole pozimi, v snegu in mrazu ,ali pa v času, ko preplavlja mesto umazana brozga. Ni deložiran samo najemnik z družino vred, nego tudi njegovo pohištvo, ki mu ga postavijo na cesto. In ker pohištvo nima nog za premikanje, mora žalostno stati na ulici, dokler se ga ne usmili voz. če pa tega ni, mora najemnik na kak drug način poskrbeti, da spravi pohištvo pod streho. Kam? Stanovanj je sicer več ko dovolj, toda deložira-nec je po navadi človek z veliko praznino v žepu in ne zmore visokih najemnin. Tak deložiranec je moj znanec iz kavarne, Tone Reven, ki je nedavno prišel k meni po svet. žena mu je z otrokoma nekje na Dolenjskem pri žlahti, sam pa se potika sem in tja in prenočuje, kjer pač more: »Kaj mi je storiti, gospod? že teden dni iSčem stanovanje, pa ga ne morem najti. Zadnjič #em vendar nekje iztaknil poceni sobo s kuhinjo in sem že mislil pisati ženi, naj se hitro vrne v mesto. Pa mi je gospodinja tistega stanovanja, dobro rejena ženska, z majhnimi, sivkasto-zelenimi očmi, stanovanje danes spet odpovedala.« »Kako to?« sem se začudil in ponudil znancu stol. »Nekaj manjših stvari in slik sem že včeraj znosil v novo stanovanje. Danes sem nesel stensko uro, ki Jo imam zavito tu v papirju. Pri tej priliki me je gospo- dinja vprašala, če imam kaj otrok, — Seveda jih imam, sem odgovoril; zaenkrat samo dva, fantka in punčko; če Bog da, bomo pa še katerega kupili. — Slišite, potem pa ne bo nič s stanovanjem. Kar drugod si ga poiščite — Mrzel pot mi je stopil na čelo. — Kako to ? Zavoljo otrok ... ? — Da, da, zavoljo otrok — se je neprijazno zadrla. — Ali mislite, da sem ukradla svoje živce? Kako pa! Zdravnik mi je prepovedal vsako razburjenje. Z otroki je pa večna jeza. — — Moji otroci so pridni, ne bodo vam delali nadlege, gospa. — Saj me ne boste prepričali, imam že dovolj izkušenj s takimi paglavci. Naš ku-žek in mucek bi ne imela nobene mirne ure več pred njimi. Kar ste prinesli v stanovanje, spet odnesite; are mi pa tako niste dali. — Izprevidel sem, da bi bilo vsako prigovarjanje zaman. Babnica je še zatrjevala, da sploh ne bo oddajala stanovanja, nego da bo vzela k sebi neko svojo sorodnico, ta da ji bo zato popazila na hišo, na kužka in na mucka, kadar nje ne bo doma. Pobral sem tistih par slik, stisnil uro pod pazduho in brez besede odšel. Vidite, gospod, tako je dandanašnji. Ljudje imajo več usmiljenja z živalmi, nego z ljudmi.« »Da, v nekaterih primerih,« sem dejal, »v drugih pa je ravno narobe. Poznam mesarja, ki tehta svojih stoindvajset kil in ima majhnega, suhega konjička. Ce konjiček z mesarjevo težo in s težo zaklanega vola na vozu ne teče dovolj urno, ga mesar neusmiljeno ošvrka z bičem. Doma pa mesar nanosi svoji ženi vsa drva v kuhinjo, da bi se gespa ne pretegnila, ker revica tehta deset kil manj kakor on. Deložiranec Tone Reven se je zasmejal. Vesel, da sem ga spravil v dobro voljo, sem naročil ženi, naj prinese čaja. »Kje pa imate pohištvo?« sem hotel vedeti. Tone Reven je napravil dolg požirek čaja, založil kos kruha v usta in zavzdihnil. »Tri dni je stalo na ulici. Potem sem pa prosil gospodarja, če ga lahko postavim v vežo; in mi je milostno dovolil.« »Pa se ne brnite, da vam kdo kaj pokra-de?« sem vprašal. »T*=to ne: mdnevi popazi branjevka, ki prodaja v veži, ob devetih zvečer pa so vežna vrata že zakleniena.« Nekaj časa sva molčala in srebala čaj. Pa se je oglasil Tone Reven. »Nekaj bi vas prosil.« je dejal. »Tole stensko uro bi rad nekam namestil, da se mi čisto ne pokvari. Ali bi jo smel tu v vaši sobi ?« »Zakaj pa ne,« sem se nasmehnil. »Kar na delo.« Iskala sva primeren prostor na steni. Slednjič sva ga našla nad mojo posteljo. Toda žeblja ni bilo pri roki. šel sem. da ga polščem. a sem se vrnil brez njega, »Ne najdem primernega žeblja,« sem se opravičeval. »Čakajte, gospod, izrujem ga kje iz stene.« In Tone Reven je brž iztaknil nekje v kotu sobe velik zarjavel žebelj, ki ga je z nemalim trudom izruval. Pri tem je okru-šil steno. Nato je pričel zabija« žebelj v steno nad mojo posteljo. Pa ni šlo. Poizkusil je na drugem mestu — tudi ne. »Ta stena je menda iz samega jekla,« Je pripomnil pri tem. Navsezadnje se mu je vendar posrečilo, spraviti žebelj do polovice v steno, in sicer ravno nad posteljnim vzglavjem. Kakor tele v nova vrata sem buljil v steno, ki je bila vsa okrušena in razpraskana. A rekel nisem ničesar, samo mislil sem si: Reši nas deložacije, o Gospod! Tone Reven je obesil uro na steno, Jo navil in pognal. Takoj mi je postalo žal, da sem pustil uro obesiti ravno nad vzglav-je moje postelje. Kajti to, kar je počela ura, že ni bilo več tiktakanje, nego ropo-tanje. Nad mojo glavo! Zbogom spanje! se mi je izvilo iz globine srca. Kako upravičen je bil ta vzdih, se je pokazalo pozneje. Saj sem človekoljub, rodoljub, domoljub ln še marsikaj, toda priznati moram, da bi se ne hotel nikoli več vtikati v stvari, ki se tičejo deložacije, še manj pa se seznanjati z deložiranimi osebami. Ko je namreč Tone Reven srečno namestil uro na steno, se mi je jel zahvaljevati za prijaznost obenem pa je prišel z novo prošnjo na dan Ce bi mogel, je rekel, za nocoj prenočiti pri nas, jutri pa da za trdno upa dobiti stanovanie. Zelo da mi bo hvaležen, če se ga usmilim. Kaj sem hotel* z ženo sva mu napravila postelj v predsobi ln ga je žena celo povabila na večerjo. »Upam, da ne smrčite?« sem vpratal gosta, preden smo se odpravili spat, »Priseči vam ne morem, da ne,« se je odrezal Tone Reven, ležeč vznak na zasilni postelji. »Ce bd slučajno smrčal, me pa zbudite. Nocoj se mi bo gotovo spet kaj sanjalo. Sinoči sem spal zunaj na deželi, pri nekem svojem daljnem sorodniku. Pomislite, kakšne sanje sem imel! Zdelo se mi je, da sedim na veji drevesa in da moram vsak trenutek telebniti na tla. Po cesti nasproti je nenadoma prikorakala — moja deložirana miza s stoli, z okornimi nogami so ropotali naravnost proti drevesu. Od začudenja sem hotel zakričati — in sem se zbudil. Smešne sanje, kaj?« »Zares smešne,« sem brezbrižno pripomnil. O ti preljuba deložacija, kakšno breme si mi naprtila na pleča. Pospali smo, to se pravi, moja žena, ki ima že od nekdaj hvalevredno lastnost, da silno trdno zaspi, in seveda moj nenavadni gost, katerega smrčanje iz predsobe mi je udarjalo na ušesa, kakor bi nekje žaeali najtrša bukova drva. Nocoj je najbrž prišla deložirana omara v sanjah na obisk _ sem pomislil. Premetaval sem se po postelji, na vse načine sem poskušal zaspati, pa nisem mogel. Nesrečna deložirančeva ura nad mojo glavo je korajžno tiktakala, v sencih mi je tolklo, kakor ob topovskem grmenju. In pri vsem tem še godba iz predsobe! Ce sem zamižal, se mi je pred očmi pojavila čudna pošast z žarečimi očmi, s sikajočim, dolgim jezikom, a njen zategnjen, cvileč glas mi je pel na ušesa: D® lo—2a—ci—ja le—Io—ža—cl—ja.. Dvignil sem se napol v postelji, da b! z roko dosegel uro to jo ustavil. Zgrabil sem » nihalo, toda, ojoj — y tistem trenutku Dan sonca in zmag v Planid Včeraj so bile s skoki zaključene drž. prvenstvene tekme JZSS — Državni prvak v kombinaciji je Nemec Leupold, najboljši Jugoslovan Albin Jakopič iz Mojstrane — Otvoritev nove smuSke skakalnice — Nov rekord v smuškem skoku je dosegel zmagovalec Franc Palme z znamko 60 m Rateče, 4. februarja. Višek zanimanja, rekord obiska in enega najkrasnejših sončnih dni je doživela Planica danes, tretji dan smučarskih tekem za državno prvenstvo. 2e snoči so z dvema večernima vlakoma prispele v Rateče trume prijateljev belega športa, davi pa sta redni jutranji vlak in še posebni smučarski vlak iz Ljubljane pripeljala v ta naš divni smučarski kotiček armado smučarjev od blizu in daleč, tako da se najbrž ne motimo, če računamo, da je poživljalo rateške travnike, popoldne pa obsežne terene pod Slatno najmanj 2000 smučarjev Velika večina je prisostvovala tudi popoldanskim skakalnim tekmam, nekateri ]>a so rajši odšli v bcžjo naravo in pod toplo sonce. Zvečer je bilo na postaji v Ratečah kot v panju; oba vlaka, ki sta bila močno ojačena, sta prišla nabito polna do Jesenic, kjer je bilo zopet vrvenje in življenje, kakor ga menda na naših gorenj-iriiih postajah ne vidijo večkrat kot enkrat na leto. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je bil zvečer ob 20.30 v restavraciji Jalovec ipozdravni večer tekmovalcem Po prisrčnem sprejemu bana dr. Marušiča. zastopnika komandanta divizije generala Pekiča, sreskega načelnika dr. Vrečarja in še nekaterih odličnih gostov, pr» katerem so bili navzoči zastopniki domače občine, tujskoprometnega društva, gasilcev. Sokola itd., je odlična družba odšla v ?> Jalovec«, kjer so bili že zbrani funkcionarji JZSS, vsi zunanji tekmovalci ter tudi številni naši smučarji. Oficijelne zastopnike ,goste in vse tekmovalce je naj-prej pozdravil prvi podpredsednik dr. Ciril Pavlin, med njimi prav posebno prisrčno bolgarsko ekipo in zastopnike nemške .smučarske zveze ter zaključil svoj pozdrav s krepkim trikratnim: Smuk! za Visokega pokrovitelja JZSS Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Za njim je spregovoril ban dr. Drago Marušič, ki je poudaril, da je ponosen in zadovoljen z razmahom belega športa v naši domovini, posebno pa v dravski banovini. Posebno prisrčno je tudi on pozdravil bratsko bolgarsko deputacijo, na-glašujoč, da imamo Bolgare radi, da jih cenimo in smo vsi prežeti misli, da sta Bolgarija in Jugoslavija eno ter ne sme biti nobene sile, ki bi ti dve državi ovirala v prijateljskem sodelovanju v korist krepkega razvoja vsega prebivalstva od Jadranskega do E?ejskega morja. G. ban je nato še posebej pozdravil tudi nemško tekmovalno trojico, predvsem simpatičnega Leupolda, ki ga poznamo že iz prejšnjih treh nastopov na naših belih poljanah. Po-zdravom bana dr. Marušiča je sledil še pozdrav zastopnika ministra inž. Aračiča, ki je želel vsem tekmovalcem v imenu g. ministra čim lepžib uspehov Za njim se je zahvalil za pozdrave vodja bolgarske vrste prof. Zaharijev. ki je obenem poklonil JZSS krasen nastavek z bolgarsko troboj-nico. Predstavnika bratskih zimsko-sport-nih savezov sta si po tej lepi gesti izmenjala poljube, kar je dvignilo med navzočimi buren vihar odobravanja. Prav tako se je tudi predstavnik nemške trojice, naš znani trener Marx v kratkem in jedrnatem govoru zahvalil za prisrčen sprejem v Jugoslaviji in izrazil željo, da bi tudi naši tekmovalci čimprel startali v Nemčiji. Večer je nato potekel v prijetnem kramljanju, pri katerem so bili bratje Bolgari deležni posebnega interesa. Današnji spored v Planici je obsegal dvakratne skoke in sicer dopoldne za Konkurenco v kombinaciji Dopoldne pa za propagando in pokal. Kaikor smo že rekli, je bilo vreme najidealnejše in je ves dan od 9. dalje sijalo nad borov-;Skim kotom krasno zimsko sonce, ki je še bolj povzdignilo razpoloženje med že po naravi živahno smučarsko družbo. Start za dopoldanske skoke je bil določen na 9. uro, toda prvi skakalec je zdrknil raz mosta Se- <(e je zrušila ura z uteži vred na mojo glavo! Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da so se mi tedaj razodele zvezde neba v vsej svoji svetlosti in veličini. Zaklel in zastokal sem, vse obenem, tako da se je vendarle zbudila žena. >Kaj pa rogoviliš In me budiš?« >Ta preklemani deložiranec tako smrči, da ne morem zaspati; in še njegova ura mi je pad'a na glavo,« sem pohlevno potožil 3voji boljši polovici. »No. če ni nič hujšega...! Do devetin-devetdeset naštej potihoma, ali pa zmoli oča slejkoorej pi-ruete Več skokov je sigurno izvedel Tu di on si je zelo popravil šibko pozicijo Iz obvp7nesra tekmovanja Tretji je nastonil EvaM Rfich»er Nje eovo drssnje Je Imelo nekoliko prav tež kih skokov ln nlrtiet. n.lesovemn programu Je pa manjkalo vsebine. Izvrsten Je bil njegov skok. štajerski prvak Rudolf Zettelmann se odlikuje po elegantno prednašanim raznolikem ln dobro povezanem programu. Po načinu prednašanja je prednjačil vsem ostalim Njegovi skoki so bili zelo elegantni, piiuete hitre, a nima posebno dopad-IJIve drže. Program je Izvajal v dveh delih, prvi je bil športne, drugi pa izrazito plesne vsebine. Plankl (GAK) Je prikazal solidno »nanje in spominjal v mnogih likih na dobro šolo mojstra dr. Fuchsa. Pomanjkljiva Je bila njegova elastičnost. Nastop edine dame štajerska prvakinja ga. Schrlttwieserje-va je pokazala neverjetno sigurnost, zlasti v izvajanjih mojstrskih piruet. Značilen Je njen dunajski zamah in tempo. Videlo se je, da izhaja iz dobre dunajske šole. Njen program, Izpopolnjen s krasnimi poskoki, je gledalce fasclairal ln ga je morala ponoviti. Rezultati mednarodnega tekmovanja Vrhovni sodnik ia seniorje je bil dr. Fritsch (GAK), sodniki pa inž. Woli (GAK), inž. Bloudek In Betetto (Ilirija). 1. Rudolf Zettelmann (GAK) 269 točk od 324 dosegljivih. Soglasno prvo mesto pri vseh treh sodnikih. 2. Polo Schw»b, obenem prvak Jugoslavije za leto 1934 z 227 točkami 3. Tuma Emanuel (Ilirija) 207 točk. 4. Biihler (GAK). -5. Plankl (Kastner A Bhler) Juniorskl rezultati Junlorski državni prvak je postal Sernec Gvido (Ilirija) s 101 točko od 156 dosegljivih. 2. Buhl (Rapid, Maribor) 99. 3. Biber (Ilirija) 98. 4. SmerkolJ (Ilirija) 93. 5. Presinger (Celje) 80. 6. Vrečko (Celje) 72. 7. KragelJ (Celje) 56. Razdelitev daril Na oficljelnem družabnem večeru, ki se je vršil ob 20. v Celjskem domu, Je geste pozdravil v imenu prireditelja podpredsednik dr. Vrečko, v imenu JZSS pa inž. Stanko Bloudek. Sledila je razdelitev daril in plaket. Rudolf Zettelmann Je prejel srebrno dozo kot darilo Tujsko-prometne zveze ▼ Mariboru ln plaketo, Schwab pa je prejel pokal JZSS, a ga. Schrittwieser-jeva od predstavnikov Celja in Saveza krasen šopek in spominsko plaketo. Motoskikjoring v Mariboru Maribor, 3. februarja. Pod pokroviteljstvom narodnega poslanca g Krejčija sta priredila Mariborski akademski sabljaški klub in Motoklub Maribor motorne dirke e smučarjL Proga je vodila od Maribora do Kamnice in nazaj in je bila dolga 5 km. Rezultati so bili naslednji: Motorji do 250 ccm: 1. Vreznik Alfonz (Motokluo Maribor) ln smučar Pobežin Franc (MSK) 5:22. 2 Osvatič Franc (Perun) in Gerlušnik Edo (Maraton) 7:39. Motor»» do 850 ecm: 1. Cerič Alojz In Zdravko (Maraton) 5:30. Motorji dn 500 ccm: 1. Lotz Rudolf in Koro?a (SOK Maribor) 6-21. 2. Jurjavčič Roderik (Motokhib) In dr. Pichler (Mar Pk. s8hT1n«k k'ub) 3. Pober Franc ln Gala Marjan (železničar) 0:31. Motorji ■ prikolico: l. Tadieu Oton (Mo-to&lub) In Stangl Zdravko (Maraton) 5-10. Najboljši ča^ dne^a 2. ViSer (Perun) In Voller Kristijan (MSK) 6:10, 3. Zinn-tauer Ludvik in Zinntauer Helmut (Rapid) 6:44. , , Po tej dirki se je vršila v Majstrovi ulici dirka z letečim startom na 800 m. Najboljši čas sta dosegla Lotz Rudolf in smučar Stangl Zdravko, namreč 24 sekund. Njun motor je bil do 250 ccm Druga Tadieu in Stangl na motorju do 350 ccm, 24 sekund, 3, Lotz Rudolf in dr. Pichler 25 in pol sekunde, 4. Vreznik in Pobežin 26 sekund. * Svetovno prvenstvo v hockej-u na ledu. V soboto so se v Milanu pričele tekme za svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu. — Teh tekem se udeležuje tudi rumunska reprezentanca, ki je pred par dnevi porazila kombinirano moštvo Iilirija — WSV samo z 1:0. Rezultati v Milanu so bili: V soboto: Avstrija : Nemčija 2:1, Madžarska : Anglija 2:0, Švica : Belgija 20:1. V nedeljo: Rumunija : Belgija 3:2, Anglija čehoslovaška 2:1. Tekme za zimski pokal VCf-ai so se vršile tri tekme turnirja za b•.•:■-■: elne, in sicer v Ljubljani Sloga : S,- .9 (Vič) in Reka : Slovan, v Dom-žilfh or Primorje : Domžale. Zmagali so favoriti. Rezultati so bili naslednji: Sloga : Svoboda (Vič) 3:0 (3:0), Svoboda je igrala ves čas samo z devetimi ljudmi, vendar pa se je prav žilavo branila proti Slogi, ki je bila skozi v premo«. Sodil je g. Strah. Reka : Slovan 7:3 (4:3) Reka je že vodila s 4«0, toda Slovan se Je potrudil ter zabil tri gole. Ob malo večji sreči bi bi! skoraj izenačil. V druji po- 1 lovicl Je bila igra izenačena, vendar pe Slovan, ki je poleg tega nastopil z rezervnim golmanom nima strelcev v svojem napadu. En gol za Reko in en gol za Slovana sta padla 1« enajstmetrovke. Sodil je g Novak. Primorje : Domžale 10:1 (6:1) Ta pokalna tekma je bila odigrana v Domžalah. Primorje je bilo, kakor se to vidi že iz rezultata, ves čas v veliki pre-močL Sodnik je imel zelo lahko delo, ker je bila igra Izredno fair. - Beograd : Zagreb 4:2 (0:1) Zagreb, 3. februarja. V Zagrebu se je danes vršila pred 4500 gledalci medmestna tekma mea reprezentancama Beograda in Zagreba, ki so jo Beograjčani sigurno odločili v svojo korist s 4:2. Igra je potekla takole: V 42. min. prvega polčasa je Geyer lepo podal živkoviču, ki je v zaokretu ucjei žogo in jo z daljave 10 m pognal v mrežo. To je bil edini gol prvega polčasa. V drugem polčasu je rezultat do 19. minute ostal neizpremenjen. V 19. minuti pa je Moša Marjanovič dal precej lahno žogo proti golu Zagreba Hilgl jo je skušal oddati Bratuliču, toda žoga je mesto v roke Bratuliča šla v mrežo. V 24. minuti lepa kombinacija živkoviča z Valjarevičem. Va-ljarevič je lepu oddano žogo vodil nekolUco korakov ter z daljave 8 m z ostrim strelom postavil rezultat na 2:1 za Zagreb. V 30. min. gneča pred golom Zagreba. Moša Marjanovič iz bližine streha na gol. a Bratulič odbije, toda ravno na nogo Marjano-viča, ki s ponovnim strelom iz bližine 2 m izenači. V 34. min. foui Geyerja na Vuja-dinoviču. Prosti strel iz daljave 20 m strelja Moša Marjanovič v kot mreže ter doseže vodstvo za Beograd. V 38. min. odda Vujadinovič žogo Miloševiču, ki jo v teku ujame in z zelo efektnim strelom plasira v mrežo. S tem je bil podan končni rezultat 4:2 za Beograd. Publika je dokaj neugodno sprejela ta poraz Zagreba ter je predvsem kritizirala Živkoviča, ki da je s svojo igro zakrivil poraz. V prvem polčasu se je opažala močna premoč Zagrebčanov, ki so pokazali smiselno in lepo igro, vendar pa so pred golom zelo oklevali. Lahko bi bili v tem polčasu zabili vsaj tri gole, čeprav je bi! beograjski vratar izvrsten. V drugem polčasu so bili Zagrebčani kakor izpremenjeni. Igrali so tehnično slabo in mehko ter so končno podlegli dobro razpoloženim Beograjčanom. V 23. mm. prvega polčasa je bi' izključen zaradi surovosti beograjski igrač Stavovič ter so Beograjčani od tedaj naprej igrali samo z 10 možmi, so pa bili boljši kakor prej z 11. Sodil je g. Podubsky. Ostale nogometne tekme Praga: Slavija : Teplitzer FC 5:1. Bo-hemians : Nachod 4:2, Cehie Karlin : Viktorija žižkov 3:3, Sparta : židenice 1:1, Viktorija Plzen : Kladno 2:1. Dunaj: Pokalne tekme. Rapid : Astoria 8:1 (2:1), WAC : Libertas 6:3 (5:1». Ta tekma je bila v 37. min. prekinjena. Adml-ra * Favoritner Sportklub 15:0 (9:0), Vienna : Hakoah 1:0 (1:0). FC Wien : Donau 3:2 (1:1), FAC : Wacker 3:1 (3:0), Sportklub : Post 8:2 (5:1). Milano: Ambrosiana : Padova 1:0. Turin: Juventus : Roma 3:1. ★ ASK Primorje (nogometna sekcija}. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek v klubskem tajništvu. Priti morajo: Starec, Hasl, Bertoncelj I in II, Zemljak .Slamič, Jug n, Boneelj .Pišek I, šlamberger, Erman, Zemljič, Jež, Pupo, Bervar. Bolezen zagrebškega nadškofa Zagreb, 4. februarja. AA. O zdravstvenem stanju nadškofa dr. Bauerja je bil danes izdan naslednji bulletin: Zadnjih 24 ur temperatura ni presegala 37.4°. Utrip žile 64 do 88. Subjektivno počutenje dobro, objektivno zadovoljivo. — Prof. dr. K. Ra-doničič, dr. J. Lochert, prof. dr. Z. Plive-rič. Nemška fiim*tei~ka eksnedicija Berlin, 4. februarja, č. Meseca marca odpotuje v Nepal nemška himalajska ekspe-dicija. Ekspedicijo bo vodil tajnik glavne uprave nemških državnih železnic Merkl lz Monakovega. Ekspedicija hoče doseči neki »120 m visoki vrh v eorski skupini Ranga-farbut. Potrebna finančna sredstva so V nalvečU meri kreditirale nemške državne železnice. TEDEN DNI FILMA slovanski film na pohoda V zadnjem Času vedno bolj prodira v svet slovanski film. Rusija, Češkoslovaška in Poljska imajo lastne produkcije, ki prav niG ne zaostajajo za zapadom. Prednjačijo mu pa po močni vsebini in načinu podajanja. Svojo posebnost imajo ruski filmi. Njih fotografija je ostra in dovršena. Govor je omejen le na najnujnejše, vse drugo opravita slika in godba. 2al da je danes na filmskem trgu še malo slovanskih filmov. Med onimi, kar jih je pri nas v prometu, je gotovo največji ruski film »Pot v življenje«, ki ima za snov življenje zapuščene dece, ki je ogrožala ruska mesta in deželo. To lilmsko delo je v svetu spričo svoje posebne vseoine vzbudilo ogromno zanimanje. Poljski film je v tehniki sličen ruskemu med tem ko ima češkoslovaški še vedno smer zapadne produkcije. Doslej smo v Ljubljani od slovanskih filmov imeli priliko gledati tri poljske in dva češka, a v kratkem bomo dobili prvi ruski film. Ruska filmska produkcija je že stara, vendar pa se ni uveljavila na za-padu. Vzrok je v tem, da so bili ti filmi bolj ali manj tendenciozni. Nova ruska produkcija pa je prilagodena za svetovni trg in obeta, da bo močno konkurirala za-padni, posebno nemški produkciji. zdravniško pomoč, ki Ji edina lahko pomaga iz zagate, že pristane na to, a v zadnjem trenutku se premisli. Kapitanici Hani ponašanje Kriste ni všeč. Da jo opomni na dolžnosti, začne z njo strog trening. Krista ne prenese tega in se zruši v duševni in telesni slabosti in prizna svoje stanje. Dekleta se zavzamejo za Kristo in Hana sporoči očetu resnico. Ko nastopi mrak, je že vse dobro in urejeno s pomočjo požrtvovalnih tovarišic. V tem filmu, ki ga lahko imenujemo dekliški film, ker v njem nastopajo samo dekleta, je neštevilo naukov potrebnih vsakemu dekletu in materam. Glavni akterji so Theodor Loos, Karin Hazak, Helmuth Kionka in Ali Ghito. Glasbo je skomponi-ral Arthur Rebner. Filmski drobiž Nova velika opereta Geze Bolvarija se imenuje »Ne poznam te, a ljubim te«. Glavni vlogi imata Willy Forst in Magda Schneiderjeva. »Kralj Mont Blanca« je naslov filmu, ki pride v kratkem tudi k nam. Sodelujejo samo znani turisti, med temi Sepp Rist. žensko vlogo Ima Brigita Horneyje-va. Režijo vodi dr. Franck. Glasba je znanega komponista Scbmidt-Gentnerja. Vlasta Burjan, znani češki komik, je angažiran za film »Junak ene noči«. Film se snema v znanih Barrandolovih ateljejih. Režija je poverjena Friču. V Parizu se snema velik film iz Orienta »Rdeči sultan« (Abdul Hamid). Douglas Falrbanks prične 2e ta mesec snemati svoj prvi angleški film »Konec Dona Juana«. Novi film Jana Klepure bo kmalu kon-čan in izročen prometu. Film ima naslov »Zastor se dvigne«. Godbo je skomponi-ral Robert Stolz. Film režira Carmine Gallone. Partnerica Jana Klepure je Marta Eggerthova. Paramountova produkcija filmov pripravlja film o ugrabitvi Lindberghovega otroka. IZ ARHITEKTURE Greta Garbo kot kraljica Kristina v najnovejšem filmu iz zgodovine njene švedske domovine Prebujene strasti V režiji Ericha Waschnecka je bila izdelana filmska drama iz življenja mladih športnic, ki je zbudila precej zanimanja in bila lani nagrajena v Milanu na razstavi z »lato kolajno za filmsko umetnost. Mlada dekleta na solncu, v vodi, v čolnu. 18 ljubkih deklet živi daleč proč od cestnega prahu ob jezeru v kraljestvu pri-rode. Osnovale so si svoj veslaški klub »Jezerske lastovke«. Z njimi je tudi njihova kapitanica Hana, ki trenira z njimi in jih vodi. Med mladenkami pa je ena, ki ne deli veselja s tovarišicami. To je maturantka Krista. Njo mori neka skrivnost. Kljub temu da je dobra dijakinja, na splošno začudenje pri maturi pade. Duševno pobita noče več sodelovati pri treningu. Ne sm3 nikamor in noče priznati, da pričakuje dete. Samo eden ve za njeno skrivnost. Njen iolski tovariš. Ta ji svetuje, naj si poišče K popolnejšemu pojmovanju stanovanja Pretežna večina ljudi si predstavlja s pojmom »stanovanje« kar pač običajno vidi po starih in, žal, tudi po novejših hišah v mestu, okolici in na deželi, kar pa tudi pri danih razmerah zdaleka ne predstavlja viška dosegljive udobnosti, zdravja in veselja: nekoliko prostorov, odsekanih po stenah, stropu in tleh od zunanjščine, z dvema ali tremi odprtinami za dostop oseb, luči in zraka. Kje so nameščene te odprtine, kam vodijo, koliki so prostori, vsa ta vprašanja so lastniku in so bila najbrže projektantu deveta briga. Odločilno je samo, da smejo nazvati tako reč dvo- ali večsobno stanovanje ter da lahko zahtevajo in prejemajo temu ustrezajočo najemnino. Pri snovanju, pri oddaji in najemanju stanovanj polagajo ljudje vse premalo paž-ne na pritikline Ce poleg sob in kuhinje uvažujemo še običajne stranske prostore: kopalnico, stranišče shrambo za jedila, po-selsko sobico in kvečjemu še predsobo, potem je to že širok pojm stanovanja, kakor je ustaljen že samo v visokih glavah namišljenih strokovnjakov. Skoro nihče se pa ne zaveda, da tvori del stanovanja tudi vrt, smotreno nameščen in uporabljan in sicer prav tako uvaževa-nja vreden del stanovanja, kakor soba ali kuhinja; zakaj v označbo »stanovanje« moremo vključiti brezizjemno ves prostor, koder se kretamo. Pri tem pa je jasno, da moramo s svojega stališča upoštevati vrt le polovično, ako se po njem sprehaja še druga stranka ,in pralnico, v kateri pere tudi še tretja stranka, le tretjinsko. V koliko je izvesten del stanovanja naš, lahko prav priprosto izračunamo in izrazimo v odstotkih, ako delimo število 100 s številom strank, ki jim je dotlčnl del stanovanja na razpolago. Svojo kuhinjo n. pr. uporabljamo sami torej 100:1=100, uporabljamo jo stoodstotno; sušilnico pa souporabi jamo še s štirimi strankami, torej 100:5=20, 20% sušilnlčne vrednosti je naših, čimbolj se oddaljujemo od središča stanovanja, tem man, je našega, in ko končno stopimo na cesto, lahko z veseljem ugotovimo, da je tudi ta naša, ker se tudi tod kretamo; vpraša se le koliko? Račun je enostaven in odgovor jasen: neskončno malo! Nekoliko sem zašel, toda hotel sem samo predočiti, zakaj ne gre ločiti pojmov »vrt« in »stanovanje«, ko se da z malo zlobe ts pojm raztegniti celo tja do javne ulice. Prav za prav ne moremo niti hiše točno od-deliti od vrta. še več, čim milejši je ta pre- hod, tem udobnejše nam je prebivati v stanovanju. Zamislite si to le vrsto: sobe, predsoba s steno vso odprto in zastekleno proti pokriti ploščadi, nato odprta terasa ograjena z nizkim zidcem, nadalje latnik, ki loči ze-lenjadni vrt od trate s kopalnim bazenom ter vodi k vrtni uticL Kje naj tu potegnemo ostro mejo? Mi je ne moremo, le vreme in letni časi jo rišejo in premikajo, in to le dozdevno. Tudi ko utriplje življenje le še okoli ognjišč ali ko človek Išče strehe cb poletnih nalivih, še drži razgled in zrak ln pričakovanje. pa tudi če so vrtni predeli stanovanja v gotovih časih neuporabljivi ali celo nevidni ob gosti megli ln v temnih nočeh, kdo nam daje pravico, da jih ločimo od vrednote »stanovanje«? Ali bi si kdo upal trditi, da stranišče ni polnovreden del stanovanja, ker ni vedno zasedeno? Videli smo prej prehod lz zaprte sobe v prosto naravo, toda tudi z nasprotne strani zmagovito prodirajo vrtne kulture proti hiši v obliki špalirnih dreves, bujnih plezalk, lončnic po oknih in b-ilkonih. Da, celo v samo hišo vdirajo do slednjega prostora preko cvetličnjaka ali zimskega vrta ln se vgnezdijo in grejejo okoli kurišč kot obširne zbirke ljubko-nerodnih kaktej. Nasadi ln prostori pod streho se prepletajo, se izpopolnjujejo; to je medsebojno pronicanje dveh teles. Zato bi se lus in filozofija zaman trudila, da bi ju ločila, sprla. Arhitektura ju pa veže, veže v trden sozvočen šopek, ki mu pravimo sodobno stanovanje. Ta nazor hočem tolmačiti lz različnih, prav uporabljivih razlogov. Predvsem zaradi pravilnega ocenjevanja stanovanj: pred gradnjo, da se izognemo prebujnim iz-rodkom domišljije, ki jim sledi razočaranje, ker se ni vzelo v poštev potrebnih ali za-željenih pritiklin; pri iskanju in najemanju stanovanj, da jih znamo medsebojno pravilno primerjati in naposled pri vseh mnogovrstnih pravnih postopkih. Drugi, pa mogoče važnejši, zame vsekakor zanimivejši razlog, da razpredem ta pojm, je manj otipljivega značaja. Včasih se pa utegne tudi abstraktnost sprevreči v konkretnost, zato morda tudi to modrovanje ne bo v škodo. Važno je ,da se vsidra pojm stanovanja v tej neokrnjeni obliki v miselnost onih ljudi, ki se bavijo z načelnimi vprašanj' zidave javnih in zasebnih domov. To so ponaiveč izbrane osebnosti, ki sicer dajejo smer, ki pa na žalost često le zelo površno poznajo naloge, s katerimi se sami bavijo ali ki jih drugim zastavljajo. Zato se prenaša nešteto pomanjkljivosti s stare stavbe na novo, iz stanovanja v stanovanje in zlo se poraja v vedno novih oblikah. Gradbeni odborniki pa ali bodoči stavbni gospodarji, prežeti s prej omenjeno miselnostjo, odrejajo čisto sveže naloge. Ne bo se jih lotil, kdor jim ni kos, in s to samodelujočo izključitvijo neveščih je obenem zajamčen nastajajoči stavbi resničen in vsestranski uspeh. Hiše, spočete iz duha takih staršev, niso nikoli gole in puste, stalne radosti so vir, preveva jih zrak in sonce Jih obseva, oboje pa je nam vsem tako zelo ljubo in potrebno. Seveda poznam »kasarne«, tu in drugod, in vem, da ni povsod misliti na tak raj, kakor sem ga opisal. Toda košček trate, kak žarek več bi lahko odpadel tudi na najskromnejše stanovanjce. Pogoj je hotenje, temu pogicrj pa vednost. Lepo so si znali urediti stari Pompejci svoje vrtiče tudi na skromno odmerjenem prostoru. Upravičeno jih še danes prištevamo k umetninam. V boljših ali slabših posnetkih naletimo na podobne vrtiče le še v Španiji in v latinski Ameriki, v nekaterih samostanih pa tudi pri nas. V teh primerih je vedno zasajen in negovan razmeroma majhen prostor, obzidan po stanovanjskih traktih. Takemu prostoru pravimo dvorišče. No, pa si oglejte danes naša dvorišča! In sleherno tako zbirališče nesnage bi se zlahka pretvorilo v malo oazo sredi puščobe malte ln asfalta, prijetno za pljuča in oči. O takozvanih »svetlobnih« dvoriščih, ki dajejo samo temo in smrad in ki jih ob-lastva še dandanes ne skušajo zatreti, je pač vsaka beseda odveč! Ni dolgo »rajalo da je dobilo tudi naše mesto reprezentativno število palač, pokritih s tako modernimi ploščnatimi strehami. Skoraj vse so se zbrale tam nekje v bližini pošte. Pa stopite na stolp v Gajevi ulici in si jih oglejte, razdrapane tlake vseh vrst, razna nasutja in prevlake, deske, vmes kak dimnik, drog za iztepanje preprog, prazne škatle od sardin, papir in druge odpadke. In to naj bi bile iz lepotnih razlogov tako priporočene ravne strehe?! Najslabši strešniki iz gline tvorijo mnogo do-stojnejše pokrivalo palačam in so tudi znatno cenejše kritje. Ko bi bile vse te strehe pravilno pojir.ovane, in ne samo davek modi, najvišja ljubljanska kavarna bi stala sredi prekrasnega parka in stanovalci teh modernih palač bi se lahko sprehajali po svojih vrtovih, v svoje zdravje in veselje! število receptov za ozdravljenje stanovanj v danem okvirju je nepregledno in izpolnjuje vsebino mnogih debelih, lep«) vezanih in zato dragih knjig. Ali brez predsodkov, z dobro voljo in z nekoliko iznajdljivosti bi si mogli marsikaj udobno urediti in odstraniti pomanjkljivosti po nnših stanovanjih tudi brez njih; zakaj potreba je velika vsepovsod. in kjer zgrabiš, občutljivo mesto najdeš. Ing. arh. Maks Štrena r. Uničeni milijoni Beograd, 31. januarja. Pravijo, da jih je bilo zelo škoda; toda ne pozna se nič. Včeraj so jih uničili tako temeljito, da po njihovih ostankih danes niti oddaleč ne bi mogel slutiti, kako so bili še včeraj lepo svetli, lični, priročni, po-rabnl ln vrhu vsega Se tako poceni. Bilo jih je nekaj nad stotisoč. In to še ni vse. Za njimi so uničili še kak po! drug milijon drobnih zrnc, ki so poznavalcem zelo dragocena stvarca. Zrnca so se pretvorila naravnost v prah, ono drugo pa v težke kovinske palice. Uničili so pa, kakor rečeno nad stotisoč »užigal« ln okrog 40 kilogramov kamenčkov za užigala. Naša monopolska uprava pazi zelo strogo, da se ne uporabljajo v naši državi ne-žigosana užigala in neocarinjeni kamenčki. Taksa za žigosanje užigala znaša 70 do 90 Din ln je tako razumljivo, da si marsikdo, ki si hoče prihraniti izdatke za užigalice, želi užigala, seveda kolikor le mogoče poceni, brez taksa. Tako užigalo pa se dobi že za 20 Din in tudi ceneje. Ali je seveda ali narejeno doma ali pa vtihotapijeno, toda lastnik tvega ž njim težko globo 1200 Din, če ga naši »zeleni« čuvarji državnega monopola zalotijo v posesti vtihotapljene stvarce. Zaplenjajo nežigosana užigala vsepovsod, zlasti pa na meji, kjer se vtihotap-ljajo na debelo ,in ž njimi tudi ravno tako vtlhotapljeni kremenčkl. Tudi pri marsikaterem trgovcu se zaseže od časa do časa dober plen. Vse zaplenjeno blago pa se pošilja monopolski upravi v Beograd, ki potem odreja uničenje. Tako so včeraj pripeljali Iz monopolske uprave v beograjsko livarno »Merkur« visoko z zaboji naložen tovorni avtomobil, sama zaplenjena užigala. Kakor rečeno, Jih je bilo nad stotisoč in vsa so se v livarni pretopila v kovinske palice .Nato so sežgali še okoli 40 kg kamenčkov. Ce se računa, da tako-le užigalce stane povprečno 20 Din, so na ta način uničili več ko dva milijona dinarjev. Kremenčkl pa se prodajajo po dinarju kos. A v 40 kg jih je okoli pol drugega milijona. Užigalski »autodafč« je potemtakem stal polčetrti milijon dinarjev, dočim so bili lastniki te vtihotapljevine že ob njeni zaplembi kaznovani z globami, ki so v eeloti znašale nad sto milijonov dinarjev. Da bi bila ta velikanska vsota tudi v resnici prišla v državno blagajno, je pač precej dvomljivo, ker tihotapcem navadno ni česa vzeti izroemšl blago, ki se zaloti pri njih. In če se potem ta vtihotapljevina še uniči, pač nismo daleč od — izgube. Ali bi se ne dalo to blago prodati na javni dražbi, če tudi samo za ceno stroškov in taks? Država bi tako dobila svoje, kupec pa bi si potem s primerno prodajno ceno tudi znal pomagati, čemu bi se na tak način uničevali milijoni?! Nove sovjetske opere Ruska »Pravda« poroča, da je na neki razpis nagrad za nove opere in balete prišlo nad 300 oper. trije baleti in osem lib. > tov. Opere večinoma obravnavajo revolucionarne teme. Ena izmed njih ima naslov »Križarka Potemkuu ali z-1905«, neka druga »Deset dni, ki so pretresli svet« itd. —-Skladatelj Hipolitov-Ivanov je vložil opero »Zadnja barikada«, ki obravnava snov iz dobe zadnje pariške komune. Komponist Kadičev pa je zložil opero »Puškinova smrt«. Vsak naročnik „JUTRA — je zavarovan — za lO OOO Din! ti B. Br.; 0 staroavstrijskem duhu Kadarkoli se poslovi s tega sveta kak dostojanstvenik nekdanje monarhije, so časopisi naše severne sosede polni spominov na čase veličine in slave, na one čase, ki so nepovratno utonili v preteklosti. Nihče jim tega ne zameri, saj jim od vsega sijaja ni ostalo drugega nego spomin. Morda je še pri nas kdo, ki ga tu pa tam obidejo slični občutki. Kolikor bolj se odmikajo od nas leta svetovne vojne, ko se je monarhija do dobra razmahnila in izživela v svojih pred-smrtnih krčih, toliko bolj pozabljamo nje pravo obličje in bistvo in ker se staramo, so nam srca čedalje bolj polna one lepe prizanesljivosti, ki diči človeka zrele življenjske dobe. Tako bi polagoma popolnoma prišel v pozabo oni avstrijski duh, ki ga sosedje onstran Karavank in Mure radi potegnejo iz muzeja, brž ko po dunajskih cestah zadone znane črnožolte pogrebne koračnice, oznanjajoč, da stara Avstrija še vedno ni popolnoma pokopana. Njene zadnje sence še vedno z medlim korakom tavajo po tem božjem svetu, čakajoč šumne-ga pogreba. Popolnoma bi bila pozabljena cesarska veličina, in kar je glavno: temeljito bi bil iztrebi jen avstrijski duh, da ni usmiljena usoda naklonila umirajočemu cesarstvu moža, ki je avstrijskega duha globoko doumel in ga zajel v nesmrtnem delu. Mož, ki je ohranil potomstvu pravega, pristnega, nepotvorjenega avstrijskega duha, je bil Jaroslav Hašek. Kdor bo v bodočnosti raziskoval zgodovino naSe dobe in naših krajev, bo njegovo delo prazno, ako ne bo vseh stvari gledal skozi prizmo Haškovega Švejka. Ti moj ljubi bog, kak smešen nestvor je bila pokojna monarhija! Svet je govoril o Avstriji, ne vedoč, da je ni in da sta mesto nje le dvojčka, od katerih eden pije, drugi plača. Plačujoči dvojček ni imel imena, opisovali so njegovo ime z dolgo državno pravno formulo: »v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele«, drugi pa je na vsako vprašanje v kakem pametnem jeziku odgovoril s skrivnostno besedo »nemtudum«. Zlasti ni mogel trpeti glasov, ki se čujejo od Triglava do Vladivostoka in od Gdinje do Soluna. Kdor je bil učen, je vprašanje dvojčkov rešil učeno. Govoril je o dveh državnih polovicah: cislitvanski in translitvanski. Pri tem sta bila Kotor in Dubrovnik cis, Reka in Sušak pa trans. Na drobižu smo imeli napisano 20, veljal je deset, Ljubljančani so mu rekli zeksar, Dunajčani pa šestak. Narodov je prebivalo v deželah teh dvojčkov za poln ducat, pa modrim vladal-cem ni bilo dovolj Babilona, še bosanski narod so hoteli pričarati na svet. Ti narodi so seveda govorili vsak svoj jezik, toda priznanih je bilo samo pet: nemški, madžarski, uradni, državni in ar-madni jezik. Zaradi enostavnosti so se zadnji tri krili to stran Litve z nemščino, onstran te posvečene vodice pa z madžarščino, Hašek je tej zmešnjavi spel labodji spev, neki drugi Čeh, davno pred njim, pa ji je dal pravico do obstoja, ko je dejal, da je tako potrebna, da bi jo bilo treba ustvariti, ako bi je ne bilo. Ta izrek je globoko resničen, toda le, ako vzamemo, da je bil svetu potreben zaščitni park, kjer je nedotakljivo in bohotno cvetela politična nesposobnost, upravna zabitost, brezdušna oholost in črna reakcija. Ce je svetu še potreben tak park, naj si ustvari drugje to drago razkošje. Oni dan je zapustil našo solzno dolino menda zadnji avstrijski feldmaršal in ta dogodek mi je dal povod za gornje razmišljanje, obenem pa me je spomnil na to, da sva se prav za prav poznala, v kolikor je poznanstvo med frajtarjem in generalom sploh mogoče šteti za poznanstvo. Bil je prijazen gospod. Stisnil mi je roko v beljaški bolnici in mi na vso moč dopovedoval, da je pomladi na Rom bonu zelo lepo. Od tam sem bil namreč pribežal pred snežnimi plazovi, ušmi in pred vsem hudim. Ljudomili gospod je znal tako prepričevalno govoriti, da sem udaril s petami skup in mu pritrdil v državnem in armadnem jeziku: »Javol, ksalenc!« Takoj po posetu ljudomilega gospoda so me poslali na zbirališče v Jezernico, da bi odšel pri prvi priliki vživat lepi mesec maj, ki mi ga je zapeljivo narisal pokojni feldmaršal. Povedati moram najprej, da sem služil v starih časih pri 27. domobranskem polku, ki so mu neslani civilisti dali priimek »krompirjev-ci«; zakaj, res ne vem. Neke noči pa avstrijska vojna uprava ni mogla spati, pa ji je prišla prav originalna misel. Odbila nam je sedmico, dala nam kratke hlače, sive volnene nogavice in nas ogrnila v koketno pelerinico, za kapo nam je vtaknila krivčke, na ovratnik pa prišila na vsako stran pločevinasto planinsko rožico očnico. V tistem trenutku smo postali c. kr. gorski strelci polk št. 2. Toda z rojstvom smo takoj dobili smrtnega sovražnika. Bili so to vojaki c. kr. gorskega strelskega polka št. 4. Ne zato, ker so bili Nemci, marveč, ker so bili enako oblečeni kakor mi. Če-tovodja Žlebir je nam mlajšim najrajši pripovedoval, kako je v osmi ali deveti soški bitki naš polk moral reševati pozicije, ki jih »firarji« niso mogli obdržati »Pa smo najprvo«, je pripovedoval četo-vodja navdušeno, »potolkli vse firarje, potem pa še Lahe vrgli nazaj.« »Zakaj ste jih potolkli?« sem vprašal naivno. »I, firarja boš pa vendar pobil, kjer ga dobiš«, je odvrnil ogorčen nad mojim nepoznavanjem polkovih tradicij. Tedaj nisem dobro razumel, danes pa vem: To je bil stari avstrijski duh. Če se močno ne motim, so rekli v armadi taki stvari »Ruhmesblatt«. V Jezernici smo imeli komandanta, ki se ni v ničemer razlikoval od drugih k. u. k. oficirjev. Tudi on je kradel in sle-paril moštvo. Razen tega je imel dobro razvit smisel za korist poljedelstva. Prilastil si je bil velik del občinikega pašnika, da so ga vojaki zorali in nasadili krompir. Ograditi ga ni dal, zato pa so morali vojaki stražiti, da niso krave s pašnika hodile v škodo. Krompir je bil namenjen za komandantove odjemalce na Dunaju, zato smo ga morali čuvati kakor oko v glavi Tudi mene je doletela čast, da sem postavljal tri straže na krompirišču in jih izmenjal vsaki dve uri. Delal sem to z veliko vestnostjo: vsem trem sem v armadnem jeziku polo- žil na srce krompir in krave, ki ga hodijo teptat in žret. Vedeti pa je treba, da je bil Beljak priljubljena postojanka vpokojenih oficirjev. Ob izbruhu vojne jim je zavrela hrabra kri, znana še od Custozze in Sol-ferina. Potegnili so iz naftalina svoje uniforme in se trudili, kje bi lahko napravili največ napote. Nekoč je takega reaktiviranca zaneslo mimo našega krompirišča. Straže so seveda spale, kar je bila tu navada krave pa v krompirju, kar tudi ni bilo baš redko. Uniforma je zagnala krik in vik. Ravno prav sem še pritekel, da sem čul, kako je mene in moje tri molojce poslala na raport. Vsak si lahko misli, kako je človeku pri raportu na levem krilu: »Sauhaufen, Bagage, Banda . . Vsega ne zapišem, ker so vmes tudi zelo nečedne besede. Kazalo je, da smo že obsojeni, toda komandant je na mojem rokavu opazil trakove enoletnika in tem je bil posebno gorak Zato je hotel meni naložiti vso pokoro in me je začel spraševati: »So bile straže poučene, kaj je njih naloga?« »Da, gospod major.« »Kako ste jih poučili?« Izblebetal sem v službenem jeziku molitvico o krompirju in kravah. Strogi mož se obrne k trojici in kliče nadnjo vse kazni tega in onega sveta, Da bodo zaprti, dokler ne počrne in dokler jim ribizelj ne zraste na nosu. Pol začudeno, pol v strahu ga poslušajo moji trije molojci. Iz majerjevih gest so končno razumeli, da jih vrli komandant nekaj sprašuje. Odprli so usta in eden izmed njih je nekaj zameketal in iz tega mek-mek sem razločil ono skrivnostno besedo »nemtudum«. Druga dva pa sta, mislim, dejala »Sa traiasca«, jamčim pa ne, ker ne znam romunsko. »Jaz ž njimi ne morem govoriti«, se obrne major k meni že malo bolj poto-lažen. »Jaz tudi ne, gospod major«, pravim udano. »Abtreten, gotferfluhte trotelj«, je končal major raport. To so razumeli tudi ostali trije, saj so že nekaj let poslušali ljubeznivosti te vste. Naglo smo se izgubili vsi štirje, da bi si mogočnik ne premislil. — Da. stari avstrijski duh, to ni karsibodi. ara rs s tem čudnim ,,Ljubezenskim Pudrom" Ona je imela »ljubezensko kožo«, tako ie on večkrat govoril, a ni vedei. da ie ona premiš ieno uporabljala »Liubezenski puder« namesto, da b' se posluževala navadnih vrst pudra. Kakšna je čudovita skrivnost tega »Ljubezenskega pudra«, kj daje koži redek magnetičen efekt, — ki tako opaja čuvstva očaranega moža? Karkoli delate, prepričani pa ste lahko, da bo dal puder Tokalon Vaši koži po dnevu ali pri umetni razsvetliavi prirodno polt divne lepote brez bleska ter nežno kakor puh, kar ni mogoče doseči z nobeno drugo vrsto pudra. Puder Tokalcn se nežno prilepi na kožo ter se drži vkliub potenju, vetru ali dežju. Poizkusite »Ljubezenski puder« Tokalon še ta večer, da se prepričate o niegovero čarobnem učinku. Mali oglasi V sika be*<*da 1 Du>. ta lajanj« naslova ali ta iifro pa 5 Din 061 Posojila proti mesečnemu odpis -evanju pri Jugosloven skl vzajemni zadrugi LJubljana. Dvofakova 8 3017 lt Sobo odda Vsaka beseda 50 par. xa dajanje naslova ali m iifn 3 Din. (23) Suho sobo prijatno tw*> k> tračno parket elektrik* pot>fbwi vhod. sploh t <-so Wkrbi» na Ifljo « prw>vr»tn.- io ona«« hran* nudim po oii k; eeoi em^o af ir-«^. dicna * rovam-Jk' aH* » 17 - va^k" !»?fl ?? I Vaška Beseda i Di.lt. I m dajanj« naslova ali I «ifro pa 5 Din. (37 I Brezplačno dobite v sredo tn soboto naslPdnllb dveh tednov na Vodnikovem trsu luho lz »Juhana« .-Tidlte tn poskusite da se preproste o Izbornl Kakovosti domačepa Izdelka. 2968 37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POHACNIK Bohoričeva ul. št 5 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnaria Prane Jezerse*. Za uiaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi 9 Ljubljani.