52. številka.
Tečaj XXIV.
„Edinost1' izhaja dvakrat na dan. račun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih ir.haja oh 9. tiri zjutraj.
Narodnimi /mišH :
Obe izdan ji na leto . . . jrM. Za Mamo večerno izdanje . ., 12*— Za pol leta.četrt leta in na meneč raznierno. (| Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez prilnfene naročnine »e uprava ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v T ratu zjiit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje Številke po S nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDMOST
jBr	(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Stv. S70.
4 nvč.
y »dtitoall Je moč!
Oglasi
ae računajo po vratali v petitu. /a več-kratno naročilo 4 primernim popuatom. lV»*lana, osmrtnice in javne zanvnle. do-iiiiiiH ogla*i itd. *e računajo .po pogodbi.
V*i dopisi naj »t* posojajo uredništvu. Netranknvnni dopiai ae ne sprejemajo. Mokopiai *e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in o^la*«* apre-jenta upriivniStvo. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat.
1'redniStvo in thkiirna -<f nahajata v ulici t-arintia *tv. Ik2. VpravnlStvo, od-pruvništvo in m p reje m a nje Inaemtov
v ulici Moliti piccolo štv. .'t, II. nadatr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti"
Natisnila tiskarna kotisorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Budimpešta 3. Zbornica poslancev je /(»pet začela opravljati svoja meritoriška tlela. Minister-ski predsednik pl. Szell je umaknil nagodbeni provizorij, katerega je predložila prejšnja vlada, in je predložil novo predlogo.
Finančni minister pl. Lukaoe je novič predložil predloge, tičoče se financijclne pogodbe z Hrvatsko. Na to se je po glavni in podrobnostni razpravi sprejela idemnitetna predloga. Na dnevnem redu prihodnje seje je zakonski načrt, tičoči se kontingenta novincev in novela vojinskega zakona.
Rim 3. Vsa poročila pravijo, da se papež počuti dobro. Ko so včeraj odhajali od njega zdravniki, so mu prorokovali eelo, da bodo še d o Igo žive 1.
Preden je Sv. Oče zaspal, je še napisal pesen o nekem podobnem slučaju, ki se je bil primeril papežu Klemenu XII.
Klllt 3. Poročilo, izdano ob (i. tiri 30 minut zvečer, pravi: Zdravniki so konstatovali, da je stanje papeževo izborno. Kardinal-državni tajnik Ram-polla je poslal višim prelatom, ki rezidirajo v Rimu, naslednje pismo: »Naznanjam Vam, da je stanje < >četa popolno zadovoljivo«.
Pariz 3. Po večurnem posvetovanju je odlomila kazenska komora, da vpoti Pic(|ttarda in Le-bloisa zatožni komori, radi ponarejanja tajnih spisov.
Ne sanjajmo, ampak — delajmo!
Pod tem naslovom smo dobili od odličnega rodoljuba nastopni dopis:
Iz srca ste nam govorili v svojem članka »Le resno in realno!« Mi Slovenci smo res često pravi — otroci. Vedno gledamo okolo sebe, od kje nam pride pomoč?! O tem pa smo toli nespametni, da gledamo često na take strani, od katerih ni pričakovati pomoči. Britka razočaranja so potem le naravna stvar, a ko so prišla, potem pa tožimo in jadikujemo in — kar je še najžalostneje na vsem tem —- se oziramo še nadalje na vse strani in sanjamo, mesto da bi delali.
V prvo pričakujemo vsega od zgoraj, od vlade. To pričakovanje nam je provzročilo že mnogo škode. Koliko lepih, dragoeenih, zlatih trenotkov je že zgubljenih v pričakovanju, mesto da bi jih bili preminjali v zlato narodnega — dela! Mi stojimo, pričakujemo pomoči — a čas in razmere bežd dalje in nas prehitevajo. Drugi hite mimo nas, a mi stojimo na mestu. Vi pa ste pripomnili prav umestno: kdor ostaja — zaostaja.
Nikakor pa ne bi hotel, gospod urednik, da bi me Vi in Vaši čitatelji umoli krivo; ne bi hotel, da bi mislili o meni, da hočem nekako opravičevati avstrijski dosedanji /istem in mu dajati absolutorij za vse ono, česar — ni storil /a nas! Še manje pa sem hotel grajati rojake svoje radi tega, ker poživljajo vlado, naj vrši svojo dolžnost tudi do našega naroda, kakor jej velevajo zakoni. V zakonih je zajamčeno vse naše pravo; temeljni zakoni avstrijski so magna eharta, v kateri so nam zajamčene : svoboda v razvijanju, pravica do varovanja svoje narodne individuvalnosti, in dolžnost državne uprave, da nam ne odreka svoje pomoči za pov-/digo našega gospodarskega življenja. Tega doku-
menta se moramo držati in ga neprestano tiščati vsakemu ministru in vsakemu namestniku podnos. In nič ne dd, ako postajamo o tem nekoliko glasni, celo preglasni, kakor meni včasih ta ali ona eksec-lenea. Pritiskanje na v z g o r a j bodi o e 16 jeden glavnih delov našega delovanja!
l)a ponovim torej : no grajam svojih rojakov, ker zahtevajo od vlade, česar smerno zahtevati, ne grajam jih, ker zahtevajo od državne uprave, naj vrši svojo dolžnost; grajam jih pa — in to v popolnem soglasju / Vami, gospod urednik, ker se le preradi o mej u j e j o n a m a h a n j e p o vladi in pozabljajo o tem na — svojo lastno dolžnost!! Ne tajimo nikar: to je velika hiba na vseh naših borbah.
Za nas obstoji še en imeniten pergament, na katerem so zapisane naše dolžnosti. Vlado vežejo pisani zakoni, nas pa vežejo božji in naravni zakoni ! Nam veleva sree, kri, da moramo delati — za-se! Bog nam je zasadil v sroe nagon po samo-ohrani; po tem nagonu moramo delu /a narodno samoobrano posvečati vse darove, ki smo jih prejeli od Stvarnika! Ako ne sledimo temu nagonu, se pregrešamo zoper božjo naravo. Prav ste imeli torej: zahtevajmo od družili — ali delajmo tudi sami !!
Delajmo in ne sanjajmo! Da, tudi to ste mi vzeli iz srca, ko sto rekli: ne sanjajmo o ogromnih kapitalih, ki naj bi nam prišli na pomoč! Od zunaj nam ni pričakovati takih kapitalov. Ne sanjajmo nikar! Od avstrijskih Slovanov ? Vsako slovausko pleme avstrijsko ima toliko potreb na delu za svoje preporojenje, da vse, kolikor ima na razpolago, treba za-se!
Dovolite, da Vam navedem tu izgled, kako težko delo je to vahljanje tujih kapitalov v naše dežele. Za Dalmacijo se je jel zanimati širši svet. Na Dunaju se je ustanovilo celo društvo, ki izdaje posebno glasilo v nemškem jeziku / jedinim name-uom, da bi vzbujalo zanimanje za to, gorato sicer in revno, ali vendar Čarobno lepo deželo ob naši Adriji. Za Dalmacijo se zanimajo državniki in taki možje, kakoršen je grof Harrach. Po zemljepisni legi Dalmacijo so dani tudi pogoji, da bi mogla razna podjetja vspevati najsijajneje. In vendar, kako počasi se vrši ta akcija in s kako težavo se oglaša potrebni kapital!
In potem naj bi pričakovali milijonov tujega kapitala na pr. v našo revno Istro! Ne varajmo se, ne sanjajmo! Vem, daje britko tako spoznanje in nerad le rušim lepe iluzije. Ali resnica je resnica in sleherni človek in sleherni narod mora računati s tem, kar je. Mar pa hočem propovedovati malodušnost, mar sem hotel reči, da nam ni pomoči ?! No! Bog varuj ! Kakor vsaki narod, tako imamo tudi mi v sebi kapitalov za svoje odrešenje. Kje in kako treba dvigniti te kapital, to ste že povedali Vi: z delom za duševno preporojenje in za gospodarsko organizacijo.
Seveda zahteva to delo velike ljubezni in vztrajnosti. Ali mi dovršimo prav gotovo, ako bo-demo verovali v samih sebe.
Poglejmo le na lepi izgled na našem tržaškem ozemlju. Kako skromna so naša sredstva. In vendar! Koliko lepega vspelia donaša vztrajno delo pijonirjev naše narodne samozavesti: naših pevskih društev in koliko ste že dosegli naša hranilnica in naša kmetijska družba! In kako se je povzdignil
moralni in etični čut onim, katerim gresta ta dva zavoda na roko! Kamor sega delovanje teh dveh zavodov, je skoro popolnoma paralizovan upliv — judeževih gro&ev.
Taki) delo je resno, realno.
Istotako so giiarod češki v prvi vrsti povzdignilo do sedanjega blagostanja njegove založne — krepka gospodarska organizacija v narodu samem.
Zato pa kličem z Vami vred, gospod urednik : ne prezirajmo zakonov, po katerem so se povzdignili tudi drugi mali narodi ! Iščimo odrešenja tam, kjer smemo pričakovati odrešenja: ne sanjajmo, ampak — delajmo!
DOPISI.
Is Bazovice dne l. marca. (Izv. dopis). Hvalo je izrekel nam Ha/ovcem gosp. dopisnik »Izpod sten«, ker smo bili priredili lopo veselico. Hvalo, iskreno hvalo izrekamo tudi mi njemu, da je podal tudi malo zgodovino narodnega gibanja v naši vasi. Hvaležni smo mu in daj Bože, da bi mu naša sedaj še mlada »Lipa« dajala še mnogo prilike za jednako hvalo.
Nekaj pa je gospod dopisnik pozabil vendar-le. Ali pa ni hotel govoriti o tem: o glasbi.
Le ta ni vršila svoje dolžnosti kakor bi morala. Nočem mnogo govoriti, — ker nočem škodovati nikomur, ampak koristim rad, če le morem.
Naše pevsko društvo »Lipa«, je ob enem tudi poučno. Ustanovili smo si je z namenom, da bodemo v njem učili spoznavati in umetno izvajati našo slovansko pesen. V to naj služijo primerne, nedolžne, pevske, glazbene in zabavno-poučne veselice. Naš uamen je: blažiti duh, širiti zavednost in omiko med našim narodom in taktf kolikor le možno uničevati one stare fantovske šagre in javne plese, ki so {»ostali v poslednji čas po naši okolici (posebno v spodnji) več ali manj podobni — tržaškemu »kasonu« in katerim posledici sta navadno: pretep in — prazen že p. Za take iz enake plese zadošča vsaka površna godba, ali na naših društvenih veselicah želimo uživati slast glazbene umetnosti in ne onega razglašenega f o f a n j a in b ob n a n j a.
To naj si zapomnijo torej oni, — katerih se tiče.
Naše društvo »Lipa« je mlado in sicer najmlajši v naši tržaški okolici, a tudi njega členi so mladina! Ali — kdor hoče v bodočnosti imeti mnogo in dobrega sadil, mora si v mladosti priskrbeti mladih dreves, .sadik in — divjakov, katere mora ccpiti in oplemeniti o pravem času in skrbeti zanje, ako hoče, da mu postanejo kedaj veliko drevo, od katerega bode naposled zadovoljnoj užival sati svojega delovanja. Ako Jtorej hočem imeti dobrih, zavednih narodnjakov, začeti moramo z mladino. Iz mladeniča nam postane mož, skrben oče in dober narodnjak, od katerega smemo pričakovati narodno-zavednega, probujeuega naraščaja. Pa saj nam je žo na prvi veselici naše »Lipe« zaklicala mlada deklamovalka, nadobudna Zorioa:
Kaj tik je zgodovine 1 HodoČnoat je — mladine !
Da, da; steber našega naroda si nam Ti, zavedna slovenska mladina in na teiu stebru sloni naša slovenska bodočnost.
Delajmo torej, dragi mi rojaki, vedno in povsod, za blagor in prospeh našega naroda, a prod vsem l>odi nam genlo: I,e naprej in nikdar ne več nazaj ! Kajti:
Napredek in proaveta Th naša bo osveta!
Vas gospod dopisnik »I/pod sten* in vse, Vam slične prijatelje naše, uljudno vabimo na prvi redni obrni zbor in pevsko-zabavni večer našega pevskega društva »Lipa«, ki bode v nedeljo dne marca ob 4. uri popoludne v gostilni »Pri lipi«.
Do videnja	Heros.
Politični pregled.
TRST, 4. marca 1899.
K položaju. Oblast se je vendar enkrat spomnila svoje dolžnosti: izdala je načelnikom po-litiške uprave v posamičnih deželah ukaz, naj strogo postopajo zlasti proti inozemskim rovarjem, kihotć nastopati nu javnih shodih in propagirati idejo «Proč od Rima». Zadnji čas je I »i L zares. Kajti treba pomisliti samo to, da sta to gibanje zapričela Wolf in Sehonerer in da je podj>irajo tuji agentje velikonemške ideje, pa smo na jasnem, da to gibanje ni verskega značaja, ampak narodnopolitič-nega. Vera je tu le pretveza; namen pa je naperjen proti tej državi. Krik «Proč od Rima!» znači le: <Proč od Avstrijo!»
In kako negenirano so se vedli ti povspese-vatelji te agitacije! Prusjaški pritepenoi so najdrz-neje nastopali na naših tleh, a na shodu »evangelijske zveze» v Berolinu so razni pastorji in profesorji kar očitno pozivali na nabiranle denarja za agitacije v Avstriji v protiavstrijskc namene. Ako ne bode vlada energično nastopala proti takemu gibanju, potem boderao morali misliti, da — ne vlada!
«Pcndant» k tem agitacijam prusjaštva v Avstriji smo dobili v prokletstvu, ki so ga izrekli nemški radikalci nad poslancem iz veleposcstva tirolskega, dra. (irabmaverjem, radi njegovega izreka, da Nemci, ki hočejo ostati v Avstriji, ne morejo imeti nikake ukupnosti z Nemci, ki hočejo iz Avstrije. Radikalci so sklenili namreč, da z rečenim poslancem pretržejo vsako zvezo.
Zares fletno postaja v naši Avstriji. Od nekdaj smo bili dobrovoljčki. A nikdo ni tako grdo zlorabljal tega dobrovoljstva našega, kakor naši zaveznici Nemčija in Italija.
O notranjem političnem položaju ni zabeležiti drnzega zanimivega, razun — ako je res, kar poroča «Information* — da so «državo vzdržujoči gospodje« v nemškem taboru dobili od visoke strani migljaj, naj se nekoliko brzdajo in naj ne zahtevajo nemškega državnega jezika, ker ta zahteva da seza v kraljestvo — nemožnega. Zato da so oni gospodje nekako potihnili o nemškem državnem jeziku in govore sedaj le bolj o nemškem «posredo-valnem* jeziku.
Iz deželnih zborov. V deželnem zboru Moravske m so interpelovali češki poslanci, zakaj spravna akcija tako počasi napreduje. V imenu načelnika permanentnemu spravnemu odseku je baron Chlumetzk}' na vse možne načine opravičeval nemško večino, vendar pa ni mogel drugače, nego da je priznal zmerno vedenje zeatopnikov naroda češkega.
V	deželnem zboru GaliŠkem je poslanec Banvinuki utemeljeval svoj predlog za ustanovitev jedne dekliške šole v Lvovu z malornskim učnim jezikom.
V	italijanski komori se še vedno vleče razprava o novih političnih zakonih, o katerih si vlada domišlja, da bodo zabranjevali, kar izvira iz zanemarjenosti v omiki in iz — grozne mizerije. Taki zakoni olajšujejo pač osebna proganjanja, ali zla ne odpravljajo. To zlo: ubojstva, večni neredi, nespoštovanje vsake avtoritete, srditost v politiških bojih — vse to izvira iz socijalnih in ekonomičnih odnošajev. Vir temu zlu se pa ne maši z zapori in obsodbami, ampak z umnimi reformami. Dokler bode Italija imela svoje velikanske latifundije, dokler ne bode imela svobodnega k me takega stanu, dokler bode imela toliko annlfabetov in dokler bode trosila za vojsko preko svoje moči, lioteča biti po vsej sili »velevlast«, dotlej bode imela tudi armado zanemarjenega proletarijata, zmožnega in pripravljenega za vse.
Ali, kakor tla je neko prokletstvo nad tem narodom italijanskim, kakor da nima več potrebne moralne sile v sebi, da bi se upal dotakniti rane in nje vzrokov. Vsi njega državniki bi hoteli zlo zapirati — v zapore. Prav ima Ronghi: narod italijanski je že star in ima vse znake starosti na sebi!
Domače vesti.
Odvetniški Izpit je položil danes na tukajšnjem višem dež. sodišču z odličnim v s peli o m odvetniški koucipijent dr. E d v a r d Slavi k. Naše najsrčneje častike.
<£uous<|lie tandem. Naprošeni smo, naj popravimo svojo dotično vest v tem zmislu, da v »Naši Slogf« zaplenjeni članek »Quous(pie tandem« ni razpravljal le dogodkov v občini Veprinc, ampak dogodke v vsem okraju Voloskem.
Iz kontingeiitne komisije /a pridobriluo. Nj. ekseelenca gospod finančni minančui minister je imenoval višega finančnegn svčtnika Jakoba pl. Kuhače vid a členom te komisije, A v g u sta Br u s c h \v e i le r j a, ravnatelja tovarne za sardine v Ižoli, pa njega namestnikom.
Mržnja — preko groba. Pišejo nam: V Barkovljah vlada velika razburjenost, ker je vodstvo občinske šole strogo prepovedalo učencem in učenkam, udeležiti se maše zadušnice p o p o k. ž u p n i k u Če r-netu. A vzlic temu je bila barkovljanska cerkev natlačena otrok iz vseh slovenskih oddelkov poleg množice rodoljubnih in vernih Barkovljanov. Šolski prostori slovenskega oddelka bili so vsi prazni.
Torej, celo preko groba zasleduje mržnja nasprotnikov vsakogar, ki je bil v svojem življenju — mož!
Slovensko In italijansko zemljiško posestvo. »Adriatische Post« piše: V obče je znano, da je v grofiji Gorica-Gradiška po narodnosti a/;, slovenskega in l/» italijanskega prebivalstva. Italijani žive v okraju Gradiška in v mestu Goriškem; aka bi tudi ta dva okraja popolnoma prepustili I talij a-uom, našli bi še vodno, da pripada Italijanom le 544'8H □ km. zemlje, Slovencem pa 2273*71 □ km. Ako pa odštejemo obseg štirih slovenskih občin v okraju Gradiška, dobimo razmerje 1:4, to se pravi, Italijani posedujejo komaj četrtino pokrajine. Priznajemo, da je furlansko nižavje razmerno mnogo več vredno, nego gorata zemlja, toda s časom bode imelo tudi gorovje večo vrednost, ako se mesto dosedanje zanemarjenosti ustvarijo potrebni predpogoji. In vendar imajo prvo besedo v deželi — Italijani. Le-ti uporabljajo svojo moč v to, da ovirajo slovenski del prebivalstva v kulturelnem (In gosdodarskem. Ured.) razvoju ! Slovenska dvetretjinska večina je umetno potisnjena v manjšino, ki se mora z italijanskimi mogotci najhuje boriti za naj primi ti vnejo pravo.
Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Tratu opozarja še enkrat vse čestite družalmice na občni zbor, ki bode jutri ob 5. uri pop. v prostorih »Slovanske čitalnice« {via s. Francesco ši. 2) ter vabi uljudno tržaške rodoljube na domačo veselico z igro in petjem, ki bo po občnem zboru.
Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. V veseli družbi, ko se je oženil Andrej, dal g. Kastelic iz Materije 2 gld. Kocijan iz Žirja in Obersnel iz Divača po 1 krono.
V spomin pok. župnika Cerneta darovala je gospa Sklemba 5 gld.
Za sv. Ivansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabrali na krstu Zorice Peršič 10 K. IJog dal svoj blagoslov.
Opereta. Čujemo, da se »Slovansko pevsko društvo« pripravlja, do stopi na oder z opereto. Vaje za igro in petje so že dobro napredovale in je sedaj le vprašanje, da-li društvo dobi gledališče. Ako je dobi, nastopi društvo pred občinstvom že v marcu ali začetkom aprila.
Izpod Nanosa nam pišejo: l)ue 1. t. m. proti polunoČi jo grozen žar razsvetljeval našo okolico. Krvavo rdeči svit je naznanjal, da je v soseščini zletel nekje rdeči petelin na streho. Goreloje na Malem Ubeljskem. Od vseh strani so hiteli ljudje na pomoč. Gasilci z Razdrtega z brizgalnoin gasilno društvo Hruševje-Slavinje, gasilci z briz-galno iz Landola in iz bližnjih vasi so hiteli na kraj nesreče. A le tnalo je bilo mogoče ubraniti. Rešili so se sicer ljudje in živina — zgoreli so le
4 prašiči — rešili wo pa tudi hišno opravo in nekaj živeža, toda štiri hiše in mnogo sena je požrl plamen. Trije |>osestniki so bili zavarovani za male svote. Poleg splošne bede še požar. Bog pomagaj ! — To je v malo letih že četrti požar v v omenjeni vasici. Škode je nekaj tisočakov. Ne ve se, kako je nastal ogenj.
Važna listina. V »Soči« čitamo: Pri sv. Antonu novem v Trstu so našli listino, katera se plaši v prevodu tako-le : Velečastiti, veleblagorodni državni grof, posebno ljubi gospod in prijatelj !
Njegovo c. kr. apostolsko Veličantvo je izvolil«) na moje najudanejše poročilo od 10. januv. t. 1. v svrho popolnitve tukajšnje duhovniške službe dne 15. marca t. 1, določiti, da se imenujeta mestna vikarja z obstoječimi dohodki na leto mestnim /.upnikom, da se pridelita namesto sedanjih proikari-jev vsakemu župniku po dva kapelana z letnimi JiOO gld. za vsakega, ki pa morata bi vrti in hrano imeti pri župniku, da se povzdigne nekdanja jezu-vitska cerkev za staro mesto, za novo mesto pa cerkev sv. Petra ali sv. Antona za župne cerkve, ter da se dajo župnikom in njihovim kaplanom primerna stanovanja na krajih, kjer je najbolj prikladno, da se dalje dovoli znesek za G tržaških se-minaristov letnih 000 gld. izplačevati vedno iz kameralnega erara proti temu, da škof mota vedno predlagati le posebno sposobne in ob jed ne m si o v e n s k e g a j e z i k a zmožne subjekte.
To je dobil takratni škof v ravnanje.
Listina skončuje: Originale extat in Cancel-leria Epli inter aeta anni 1777,N. CXXXI. Au-lica Resolutio dd. 4. aplis 1778 jus Patronatus Parochiae concernens in aetis anni 1778 sub N. CCXXIII. alia resolutio dd. H. jun. 1000 sub N. C(?CXI. Kari Gruss von Zinzendorf Ad. Mandatom Excel. Dns. Dni Comitis Urbis et Portus Gu-bernatoris Triest den 3 April 1777 Rapus (?) de Pichelstein.
Ta listina je važna osobito zato, ker dokazuje, da tamkajšnja duhovščina mora znati slovensko, važna pa je sedanji čas tudi zato, ker tržaški magistrat noče poskrbeti stanovanj za kaplane pri Sv. Antonu novem. Sicer so že prosili ordinarijat, naj opomni magistrat na izpolnjevanje svojih dolžnosti v tem pogledu; če na magistratu ne bo mogoče ničesar opraviti, si poiščejo pravice drugodi na višjih mestih.
Ta listina kaže, kako bi morala biti v omenjeni cerkvi v Trstu — pa le ni, ker irredentov-ska gospoda preganja iz tržaških cerkva slovenščino in zatira slovenske duhovnike, kjer le more.
Razveljavljena razsodita. Naši Čitatelji se gotovo še spominjajo kazenske razprave proti gostilničarju Vodopivou radi dogodkov povodom smrti naše cesarice. Vodopivee je bil obsojen na 0 mesecev ječe. Te dni pa je došla njega branitelju, gospodu dru. Rybafr-u, od kasacijskega sodišča na Dunaju odločba, s katero se razveljavlja sodba prve instance in se isti nalaga, naj nekatere okolnosti preišče natančneje.
Samomor. Včeraj popoludne je gospa Roza Brosolo, stanujoča v Via Media št. 13, naznanila policiji, da je prejšnji dan njeni 23-letni sin odšel od doma, ne da bi se bil povrnil in da se je bati, da se inu jo primerila kaka nesreča. Ob 11. uri predpoludne ie prišel neki gozdni čuvaj iz Bazovice, kipa je že naznanil zaskrbljeni rodbini, da so v tamošnjem gozdu našli mrtvo truplo nekega človeka, ki so je obesil. Mož je tudi prinesel neko pismo, katero so našli pri mrliču. Pismo je bilo naslovljeno na stariše mladega samomorilca. Mrliča so prevedli v mrtvašnico na mirodvoru v Bazovici. Za vzrok samomoru se ne ve.
Ljubavna tragedija v Zagradu. Včeraj predpoludne je v gostilni »Vittoria« v Zagradu neki Ivan Moro usmrtil svojo ljubico Mercedes Fabris in se je potem sam ustrelil v prsa. Ranjen je nevarno. Oba sta iz Solkana.
Ali si kupil zadnjega »Brivca« ? — Nisem. — Dobro, pa ostani kosmat i Vendar naši Slovenci se danes brijejo pri Brivcu. Stori tudi ti tako! —
Dobro domače sredstvo. Mej domaČimi Bredstvi, katera se uporabljajo za olajšanju bolečin in odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Lin i m en t, Cnp-sici comp. izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč,, 70 nč. in 1 gld. steklenica, ka ejra te spozna po znanedečem sidru.
100.000 kron, 25.000 in 10.000 so glavu dobitki velike jubilejske razstavne loterije. Opozarjamo na
to na.4e spoštovane čitatelje, da ae ti dobitki izplačajo v gotovini z -20®/, odbitkom in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marrija
Hlabi nasledki bolezni, kateri, ae navadno iacimijo iz prav neznatnih želodčnih alaboati, obvarujejo se popolnoma a pravočaano vporabo domačega aredatva „dra. Koza balzam za želodec". Priatno dobivaše v tukajSnih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerj-a v Pragi, -J«. — IH. — <11 ej oglas!
Otrokom in ženskam dajati bobovo kavo, to so spoznali že pred leti zdravniki in učenjaki, in pred kratkim zopet znan dunajski veščak, kot pregreSek proti njih zdravju in telesni moči. Vendar imajo t mnogih družinah Ae vedno pogubne navade, da prično dan s to pijačo, ki jim razburja živce, in jo prineso večkrat tudi popoldne na mizo. Ali naj ae potem čudimo, ako se v boljših družinah, kjer se otroci vrh tega duševno, in v ubožnejSih družinah, kjer ae žene telesno prenapenjajo, da »e vedno bolj množi število bledo-ličnili, malokrvnih, nervoznih in slabotnih ljudij? In vendar more odpraviti vsakdo to škodljivo navado, katero imajo ljudje iz nevednosti. Kjer se nočejo stariši vsled dolgoletne navade takoj odreči bobovi kavi, tam jo lahko mešajo s Kathreiner-Kneipovo sladno kavo, s prva'po jedno tretjino, pozneje pa vsake kave polovico, in tako zboljfiajo kavi okus m jo store skoro neškodljivo. Za otroke do petnajstega leta pa zlasti za deklice, za bolne in slabotne osebe naj hi se nikar ne strašili malega truda, da jim pripravljajo prav močno Kathreiner-Kneipovo sladno kavo, in sicer brez bobove kave. Kajti ta kava sama ima duh in okus bobove kave je redilna in zdrava in ugaja vedno bolj, čim dalje jo kdo pije. Dobi se povsod pristna v znanih izvirnih zavitkih, čuva naj se pa pred vsakim ponarejenim, zlasti takim blagom, ki se dobiva „na vago-, in katero se dostikrat napnčno imenuje „Kathreinerjeva kava na vago", ki pa v resnici nima prav nič skupnega s pravo sladno havo.
Različne vesti.
Goethe o Italijanih. Peanik-prvak Nemcev, Goethe, je potoval leta 1780. po Italiji. V pismu iz Rima od 24. novembra pravi:
O tem narodu ne bi vedel reči druzoga, nego da ho to ljudje narave, ki niso, živeči v sijaju in dostojanstvu vere in umetnosti, ni za las drugačni, nego bi bili v brlogih in gozdovih. Kar osuplja tujce in o čemer govori, toda samo govori, vse mesto, so - - ubojstva, k i s o že v navadi. V našem okraju so v treh tednih umorili že štiri osebe. Umetnika Sclnvendimana je morilec prebol dvajsetkrat, a ko je prišel blizu stražar, je zločinec prebol še samega sebe. To poslednje sicer ni v modi tu. — — —
Tako je pisal že Goethe in nam priča torej, da je tudi sloveči pesnik sodil o odnošajih v Italiji približno tako, kakor sodimo — mi danes. Kakor danes, tako je bilo tudi pred stoletjem v deželi avite col ture jako mnogo — nekulturnega.
Na Reki so zaprli te dni 20 oseb, nevarnih javni varnosti. Med istimi sta dva Italijana, ki sta anarhista. Vse to osebe so izgnnli z Reke.
REVEŽ-VETERAN.
SLIČICA IZ ŽIVLJENJA.
Napisal R. D.
Postaja južne železnice. Malo trenutkov pred prihodom mešanca. V čakalnici tretjega razreda se vse tere in gnjete popotnikov. Zgovorna kmetica, suhi kmetič z rezkimi potezami v obrazu, visokorasli ribniški mešetar, odet v domačo raševino, ši-rokopleči hribovec, rudar, vpognjen vsled čepečega dela v rudniku, debelušni 'krčmar z mogočno srebrno verižico od ure, mladenič, vznesen, čvrstega stasa, kateremu se po lističu za trakom njegovega klobuka pozna takoj, da je vojak »novinec« in tipične figure kolodvorov, klanjajoči se postrežčeki — to vse motrim iz svojega kota mirno, navidezno ravnodušno. Nemirno čakajoči potniki so podobni mravljam na raz brska nem mravljišču. Pravi kalejdoskop! Zdajci je vstopil sivobrad mož v zakrpani vojaški bluzi, težko sopeči in še težje korakajoči, oprt ob palico, ter krevsa počasi do praznega sedeža poleg mene. Suh kašelj ga davi, obraz, razoran od globokih gub, kaže, da je moral mož mnogo pretrpeti v svojem življenju.
Po njegovi vojaški bluzi, katero diči bliščeča se svetinja, sem spoznal, da je priŠlec veteran, nekdanji branitelj domovine in nje časti in slave.
»Kam potujete?« se glasi moje vprašanje.
»V bližnji moj rojstni kraj, kamor sera tudi pristojen. V bolnico pojdem. Tukaj me nočejo vsprejeti, ker nimam domovinske pravice. Bolan sem, hudo bolan . . . Bog zna, da-li dospejem še v bolnico. Naj se zgodi, kar hoče, slabše, nego mi je sedaj, mi ne bode! In dolgo tudi ne more več trajati.
»Vi ste bili vojak in v bojut, vprašajem nadalje, kazaje na njegovo svetinjo.
»l>a, da, storiti sem moral svojo dolžnost, bil sem v vojni in tudi v bitki pri Solferinu. Tam mi je k r oglja zdrobila levo roko — sedaj pa sem star, onemogel, bolan siromak. Kdo naj se me še usmili ? Hodi-si, v hoijem imenu. Dosti sem pretrpel, a svet je zloben in neusmiljen«.
Dalje ne more govoriti, ker mu brani kroničen nadušljiv kašelj.
»Nfi-te!« — in on sprejema hvaležno moj skromen dar.
On pa mrmra hvaležno — in odhaja na vlak. *
* *
Trpka čustva se mi porajajo v duši. Slutim, da bode revež-veteran kmalo rešen zemske Dede in da ga neizprosni generalisimus — s smrtno koso v roki — kmalo uvrsti v svojo veliko armado ter t;a iztrga njegovi domovini, za katero je prelival kri in kateri je nekdaj žrtvoval svojo mlado moč.
Svet pa gotovo pozabi hrabrega veterana in njegova rojstna občina bode celo zadovoljna, da se je iznebila berača, katerega je morala podpirati.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Dunaj 4. Potrja se vest, da prihodnji mesec pride na Dunaj car Nikolaj ruski v obiske k cesarju Franu Josipu. Za vsprejem ctirja se že delajo priprave.
Madrid 4. Kraljica -regentinja je naložila Silvellu, naj sestavi novo ministorstvo. Silvella je vsprcjcl to nalogo in predloži kraljici morda že danes nastopno ministersko listo: predsedništvo Silvella, vnanje stvari Marquis Pidal, vojna general Polaviejeva, notranje stvari Djato, finance Villa-verde, pravosodje Durnn, mornarica admiral Lazaga in javna dela Cardenas.
Madrid 4. Zbornici bosti razpuščeni. Nove volitve sc utegnejo vršititi koncem aprila in «cortes» se sestanejo v maju. Poslanika v Londonu in Parizu, prefekti, državni tajniki in direktorji so napovedali, da odstopijo.
Madrid 4. Na vojni transportni ladiji »Meteoro« je navstal ogenj. Nadejajo so, da kmalu uduše ogenj.
Rilll 4. Mej vseučiliško mladino po vsej Italiji se pripravlja živo gibanje proti novim političnim zakonom.
Killl 4. Poročilo zdravnikov o stanju papeževem je najugodneje. Danes so mu zdravniki dovolili, da jo malo ustal. Z ozirom na to, da je bolezen krenila tako na bolje, od jutri naprej se poročila zdravnikov ne bodo več objavljala.
St. 2341
Razglas dražbe.
I>ne 27. marca 189*». oddalo s*- bode potom javne dražbe pri jkmIpisanom o. kr. okrajnem glavarstvu zdola j navedene love s sledečimi klicnimi cenami za osemletno dobo v zakup, in sicer :
1.	Dane-Kiu iee .... HO gld.
2.	Nabreiina.....KM) „
3.	Mavhinje . , . . . 80 „
4.	Kobilagluva .... 35 „
f». Gabrovica..... 2">
Lovi pridejo na dražbo po tej vrsti in se začne dražba ob 10. uri predpoliidne. Varščine je položiti najdulje do lO. ure pred-poludne dneva dražbe.
Natančnejša pojasnila daje podpisano okrajno glavarstvo med časom uradnih ur.
t', kr. okrajno glavarstvo.
Sežana 2H. febr. 1H1><>.
Dr. Laharnar.
Kupci za ricinovo seme
•I v vsaki množini naj pošljejo svoje naslove suh: W. D. 1104, Rudolf Mosse, Dunaj I./1.
♦ ♦ ♦
oo
V „Gorti Tiskarni" A. Gabrščel v Gorici
izšel je ravnokar
BEN-H U R
sloveti roman iz Casib Kristusovih.
Cena mu je: gld. 1.20, po pošti gld. 1.30. Naročila je pošiljati naravnost na tiskarno.
V zalogi je še vedno
„Rusko-slovenski ž&O&OGO slovar in slovnica"
Cena: broširan gld. 1.50, trdo vezan gld. 1.80. po pošti 10 kr, več.
V kratkem i z i <1 e "•B
„Slovensko-ruski slovar in slovnica"
na katerega še posebej opozarjamo slov. rojake.
Dr. Rosa Balzam I Praško domače mazilo13
■a želodec.
#| iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slust in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prehavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
varilo! Vsi delt embalaže nosijo
zraven stoječo, postavno položeno varstveno znamko.
X" Lekarna B. Fragner-ja „pri črnem orlu" S'ttta
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zalogu v lekarnah Avetro-Ogerake, t Titftu f lekarnah: €h Lueiani, E. Lsltenburg, 1». Pren<Uni»8* _
Serravnllo, A. Suttlna, C. Zanettl, A Pr»xmarer._~~_g
[J t nepreklicno pr edzadnji
teden
1 glav. d()biu k|00.000 Kr. vr a. glav. dobitek 25.000 Kl " 3. glav. dobitek 10.000 1
v gotovini 20"0odbltka.
Dunaiske srp.rkp nn fifl flVP priporočajo : GiuHeppe Bolaflio, Ma»dl & Comp., „U Mer-LmiiajOllGaCbIVd |JU U U IIVL. curio Trie8tino", Aleksandro Levi, Girolamo MorpErgo,Mareo Nigris, hnrieo Sehiftmann, Giuseppe Zoldan.
f
POZIV
n*. glavni zbor „Posojilnice in hranilnice v
Kopru", uknjižene zadruge z neomejenim po-roStvom, kateri se bode obdržaval v Kopru
v zadružnih prostorih dne 19. marca t. 1.
«b 10. nrl predpoludne ftledejim dnevnim redom:
1.	Poročilo tajnikovo o delovanju zadruge v letu 1 tf 1>K. ;
2.	Porodilo nadzorstva o računih zadruge v letu 1898. ;
•i. Volitev upravnega odbora za leto 1899. 4. Volitev nadzorstva za l. 1399.
v
Ce se dne 19. t. in. ne snide po §.31. zadružnih pravil propisano število zadrugarjev. obdržaval se bode glavni zbor ob isti uri in /. istim dnevnim redom
dne 26. marca t. 1.
brez obzira na število navzočih členov. V Kopru, dne 3. marca 1899.
Odbor posojilnice in hranilnice.
M. Aite
vse
Razprodaja
(prej Aite & Zadnik) b,aS° v *al°g'P<> Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. /nižanih cenill>-
Kašelj, hripavost in prsni katar
ublažuje in zdravi
pravi planinski kaftejj olajšaj oči sok
z „Deželne lekarne pri Mariji Pomagaj" M. Leusteka v Ljubljani.
Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno poSo naimanj 2 stekleiiiei.
Blag. gospod
I

lekarnar „pri angelu",
dvorni založuik Nj. svetosti papeža Leona XII T., ir v Ljubljani, Dunajska cesta.
Brezje na Spodnjem Štajarskem, 14. nov.
VaSe blagorodje !
A'er smo se ie velikokrat prepričali, da je ta VaSa tinktura za ielodec, katero je rabila ie cela moja hiSa z najboljšim uspehom, res najbolj iS e sredstvo zoper ielodčne in tudi mnoge druge bolesni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to /s-vrstno tinkturo opozoril^ sem hvale&ett.
'Jo potrjujujem s tem, ila Vam izrečem svojo naj iskrene/So zahvalo v imenu cele moje druiine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno Ska-tljico tinkture za ielodec s rite runi stekleničičami in jeden lonček Glicerin L 'rJme.
S s polt ova njem
Tomaž Dobek.
PoStjite mi s poStnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom ->4 stekleničic izvrstne „želodčne esence ki jr rabi s najboljšim uspehom
Ježef Čem ko, iupnik, Vuhred.—Štajersko.
PoS/jite mi s poStnim povzetjem 12 steklenic VaSe ielodčne tinkture. NaS gosp. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem
Ivan Vidas
pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, II	S. Dumenica d'Albona, Istra.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz ltiehterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
9plošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamk o „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek,
Richlerjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Si
Pserhofer-jeva
lekarna „Pri zlatem državnem jabolku"
____n« Dunaju L, Siiigerstrasse fttev. 15.
J. Pserhoferjovo čistilno kroglice
so davnoskušeno. lahkoćistilno <hI več zdravnikov občinstvu priporočano domare sredstvo.
Te krogljiee so iste, poznane pri občinstvu že več desetletij pod imenom „I. Pserhoferjeve kričigtilne kro-gijice ter se izdelujejo pristne jedino v lekarni ..Pri zlatem državnem jabolku ', Dunaj i, Singerstrasse it. 15.
Teh krogi j ie stane: jedna škatljica * 15 krogljicami 21 nč., jeden zavitek z 6 škatljicami 1 gld 5 nć Ako se
znesek predplača. stane s poštnino vred: 1 zavitek krogljie 1 gld. 25 nč.,'2 zavitka 2 gl. 30 nč., :» zavitki u] ne., 4 zavitki 4 gl. 40 nč.. 5 zavitkov B gl. 20 nč., 10 zavitkov 9 gl. X) nč. (Manje od jednega zavitka se ne poSilja. >
Prosimo, da ne izredno zahteva ».J. Pserhoferjeve Mstllne kroffljlee*.
_i"	imil imltrnr vHitki «k,»tlflri i„ti pripis J. P»«rhofer V mdežth pi-m........ kat.T..«* je videti ■■« ..»vodilu » |M,ri«ho.
1 [MtHO-
ilii-a 10
J. Pserhoferjev balzam za ozebline,
tu'., pr<Mtn poAtnin« ilft ni.
J. Pserhoferjev trpotcev sok, J. Pserhoferjev balzam za goltanec,
poltnim* |>riwt>i i«,"> i n*-.
Stoll-ovi knla-nronarati inimrn« kropiino »rmktvo z« oiuii uvi kum preparati, *.|1Kl(,,. ,„ ^vc6), litcr koU.
viua »II flik-iriii ;i »1,1., H litru I «1. HO nO., fetrt litru S5 ni.
irvo, ki uplivu krt*pilim mi Moilttr pri /.aliamtnju, l hoii<» 2* ni 1 ilucrt 2 (jlil.
i. Pserhoferjevo mastilo za rane, J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
ponp«*njf rftut 1«h, Jed mi ^kutijica » gld.
«kI pok. prof. Steudol-a, i Imiiok .VI ni prosto | n »S l n i hm pa 7ft rii.
Ranocelni obliž
.......him•» iim* i K1 • ut:.t cmri mrsi r%n ne.	•	1 *" ■
J. Pserhoferjeva grenka tinktura za želodec Universalna čistilna sol
(prej imenovan« *ivljPn»ka i'«>nc«). Kuhi.. razAtopljajoćo »red. i	.lah« prebave, J.*|ftn omot 1 «1.	1	P"«ledl<»m
.	Rustven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske
tarmacevtične speeijnlitete. Na zahtevanje poskrbnje se točno vsako v skladišču ne nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vrše točno, a treba je denar doposlati naprej; veča naročila tudi po poštnem povzetju.
Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju.
stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trijeri (čistilni stroji /.a žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preSe) za vino in sadje različnih sestav. — Samoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih eenah. StiHkaluice y,a seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig- Heller, Dunaj
Cenike in spričevalu zastonj.	||/a Praterstrasse.
Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj!