Insoratl a« sprejemajo in veljfi triatopnii vrsta : H hr., 6« se tisku Ikrat, „ „ „ „ 55 ,, n n n n 3 „ Pri večkratnem tiskanji se oeua primerno nmanjfta. Rokopisi n« vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravni&tvo (administracija) in eks] edicija na H tare ni trgu h. H. 16. Politi t bd lisi za slovenski narod Po poitl prejoman velja : Za celo leto . . 10 gl. — krita pol leta . . ft „ _ „i «a (Vtrt lota . . 2 „ 60 „y V administraciji velja: Za celo luto . , 8 gl. 40 hr. ta pol leta. 4 ,, 20 „ na lovino, ampak za veliko Turčijo! ltazun tega slabih denarnih razmer ni krivo zasedenje Bosne in Hercegovine, ker že (i let v budgetnem odseku sede vedno ravno isti gospodje na sedežih, ki so postali tako-rekoč lastnina vstavoverne stranke. Ali mar oni sami ne vedo, kaj se v Evropi godi? Ali res v Avstriji nimamo več denarjev, da bi varovali svojo veljavo kot velika država? (lovornik je tedaj z zasedenjem Bosne in Hercegovine zadovoljen, ne pa z načinom, kako da se je izvršilo. Najprvo bi se bilo moralo to zgoditi veliko prej , ter no čakati, da se je vnel umetno podpihovali fanatizem, (le se je pa zamudil pravi čas, bi bili morali na berlinskem kongresu odločno zagovarjati svoje 0 inkviziciji. (Po Ilefelu pr. P. (JlirjsAgon M.) (Konec.) Najbolj pa se očita njegovo zgodovinopa-čilno sovraštvo do cerkve in nje prvaka v „sli-kah papežev." O tem delu celo njegov janse-nistovski prijatelj de: Pisatelj ne sprejemlje samo, celo gomilo stvari, ki imajo več nego dvomljivo ceno, zlasti zgodbo o papeški Johani, koje apokryphui vir je dandanes za dosti dokazan, tudi prednu t težnja, reči moramo z bolestjo, in ves ton dela se prav malo poda značaju katoliškega duhovna in malo pozneje se oglasijo njegovi prijatelji: „videli smo ga ludi dotikati se onih izročil aposteljskega izvira, katero vsak pravi katoličan spoštuje kot verske resnice. Mi pristavljamo: ako mu če zaloga zastarelih očitanj proti Rimu poiti, tedaj Llorente pri tem početju svojem nikoli ui v zadregi, da ne bi našel novih krivičenj. Tako pravi precej v predgovoru, daje največ škofov, hote si oblast pomnožiti, nadelo si naslov: e\č<|iie uni-verselle t. j. ikumenski škof, vesoljni glavar. Težko verjeti pa je, da je bil Llorente tako neveden, da bi bil res sam verjel, kar je drugim tvezil. Milovati ga pa moremo zares, seveda smeje kader takole zabrenči:. Ako bi bili papeži zares Kristusovi namestniki na zemlji, bi božja previdnost ne bila dopustila, da bi bila vrsta prvih papežev negotova , in potem bi vedeli za gotovo , je-li Klet [ia Anaklet ravno tista oseba ali ne. Ker se pa to za gotovo ne ve, zatorej tudi papeži ne morejo bitiirimestniki Kristusovi na zemlji. Po domače se pravi: ako bi bili Bolgari res usmiljenja vredni , bi božja previdnost ne dopustila, da bi bili podjarmljeni in potem bi vedeli, sta-li bolgarska vojvoda Kardam pa Kruni ena in ista oseba ali ne. Ker se pa to za gotovo ne ve, zatorej tudi Bolgari niso usmiljenja vredni. Ali pa tudi: ako bi bili naravoslovci ljudje, bi pametno govorili, ker pa naravoslovec Danvin nespametno govori, zatorej naravoslovci niso ljudje. ,.Gregor veliki mu je naj podkupljiveji lizun lun kasta je njegova ljutost, s katero ga uapadovaje pravi, daje največji monstrum, ki ga jc zamogla ustvariti častihlepnost; kije več nesreč naredil, nego katerikoli v celi zgodovini, lu je ostrupil svoje predhodnike itd. Rim je Lloreutu: „le centre des intrigues" in ,,zgodovina — misliti je: po Llorentovim kopitu — evropejskim vladarjem nikdar ne bodo odpustila, da so ustanovili cerkveno državo." Zadosti je to , da vemo soditi Llorentovo cerkveno mišljenje in značaj. Pustimo ga v tem oziru, glejmo si ga pa kot svetnega zgodovinarja , in prec bodemo spoznali njegovo nenatančnost in nezanesljivost. Že imenovana knjižica o cerkveni ustavi ima mnogo krivico tako tvarine. Llorente hoče, da se leto 200 po Kristu .sprejme za mejnik; v •• kar se je za tem godilo, da se imavenkaj iz cerkve pometati; ustava nuj se ji naredi po ii/,oru prvih dve sto let; ali črt njegov ga tako /. uma devlje, da v eni sapi bledo o propisih vesoljnih zborov, ki naj bi imeli v novi cerkvi vezavno moč. Prvi vesoljni zbor je bil pa še le v I. stolet ju 325! Ni veiiko na tem ležeče, ali je bil apostol Pavel oženjen ali ne, toda bogoslovec, ki ga ukljub sv. pismu oženi, jo ali uboga sirota ali hudoben pisec. Kdor trdi za resnico, kakor Llorente, da pravice, in našli bi bili tam manj ugovorov in nasprotja, ker so k sreči naše koristi ene m iste z evropskimi. Namesto tega pa smo popustili svoje pravice in prevzeli neki nedoločen mandat, o kterem ima mandatar odločiti, ke-daj da je dovršen iu ima zopet prenehati. Tako je tedaj prišlo, da se sedaj ne ve, kdo .da je gospodar v onih deželah, ali sultan, ali pa Nj. veličanstvo cesar. Kaj pa je bil vzrok, da smo v Berlinu po pustili svoje pravo V Vnanje novinarstvo je t,o prašanje prav rešilo, ker je pisalo, da naša vnanja politika je le nasledek naše notranje. Napačna notranja politika, ki je hotla v Cisli in Trausli osnovati narodno onotost, je kriva, da Avstrija z novo pridobljeno deželo ne vikaj početi, in da se od nje zahteva , naj se odpove veljavi velike države, da bi se le ohranilo gospodstvo ene stranke. In to je največa krivda, ktero moram očitati voditelju naše vnanje politike, da je preveč stregel notranji politiki (živahna pohvala). Konečno je govornik rekel, da adresa vse zanikuje, da se pa adresa, ki se končava s stavkom: „mi se bojimo'' itd. ne more poslati cesarju. Raztrgajte to adreso, je rekel, iu pošljite Nj. Veličanstvu adreso, v kteri mu ruz-odenete , da ste pripravljeni, rešiti v imenu Avstrije zastavljeno besedo, naj to stane še toliko žrtev. Če to storite, boste na koncu svojega delovanja pričeli novo boljšo dobo ter si postavili spominek, ki bode dalje trpel, kakor spominek iz brona. (Živahna pohvala.) ,a llohomvartom je govoril Poljak Volti x za adreso ter se tolikanj poganjal za turško vlado, da mu je moravski poslanec F a n-derlik, ki je za njim poprijel besedo, po pravici očital, da se mu je. zdelo, kakor da bi Volski no bil potomec plemenitega poljskega naroda, ki se je pod kraljem Sobieskitn bojeval proti Turkom, ampak pooblaščenec turškega serajla. Ta izrek je med liberalnimi poslanci zbudil godrnjanje in predsednik je govornika zarad tega pokaral. Kauderlik je nadaljeval, da se hoče kolikor bo najbolj mogoče premagovati, ker mu več nasproti ne stoji dobro vredjeua stranka, ki je pod vodstvom brezobzirnega ministerstva zmagovalno napredovala, ampak nevredjene čete, ki se na begu čedalje bolj skupaj stiskajo. Tem gospodom pa hoče voliti toliko spoštovanja, kolikor se ga d d nesrečnikom (veseloBt). Ironija osode je hotela, da je poročevalce o adresi, ki neče o osvojitvi nič vedeti, poslanec iz dežele, ki je bila pred 100 leti lire/ mandata od Turčije odtrgana (Bukovina). — Govornik naglaša, da so Slovani vedno želeli intervencijo v Bosni, samo da so si jo drugače mislili. Vznemirja jih le misel, da bi se ta osvojitev ue dopolnila; vi pa, ustavoverni gospodje , ste zoper osvojitev iz sovraštva do Slovanov (oho, ohol — na levi). Gospodie nikdar tega ue tajite I Iz sovražtva do Slovanov in iz bojazni pred Slovani, ker se tresete za svoje gospodstvo, iu to vam je više, nego dr žavna korist. (Ohol na levi.) Vi tožite, da se ustava ne spoštuje, pa vi ste ves čas prezirali želje naših čeških bratov, vi ste hiteli od ne-postavuosti do nepostavuosti, in Audratisy vam meri zdaj s tisto mero, s katero ste vi prej merili. (Dobro' veselost.) Ako bi bile vaše tožbe opravičene, morali bi zahtevati ali odstop Andrassyev, ali pa razpuščenje državnega zbora ; pa za to nemate poguma, m ga tudi ne boste imeli, ker znate , da bi bili potem voljeni vse drugi možje. (Oporekanje.) Vaša adresa je po dobna samoizpovedi. Ko bi mi stopili z adreso pred cesarja, rekli bi tako-le: Dopolni, go spod, kar si pričel, iu da tukaj ne najdeš nobene opovire, posluži se svoje ustavne pravice in razpusti to zbornico. (Živahni dohroklici.) P a c h e r govori za adreso, pa nič jeder natega ne pove; boseuskim beguncem zavida tistih sedem krajcarjev, ki so jih dobivali na dan, jih imenujo „gesiudel", kar je pri te vrste ljudeh vsak Slovan, ter se jezi nad vlado, da je denar za tak namen potrošila. Knez L i cch te 11 s te i n govori dobro iu jedernato proti adresi. On priznava velike zasluge Itusije za vzhodne kristjane, in odobrava okupacijo, ker moramo Bosno osvojiti, če nočemo, da nam Srbija Hrvatsko iu Dalmacijo vzame. (Isto misel smo svoj pot tudi mi iz razili. — Op. vredn.) Govornik omouja še, kako je sedanje ministerstvo dalo brez potrebe 1200 koncesij za griinderje" ter tako prouzročilo denarni polom, da tedaj nema uzroka, togot.iti se nad temi iniljoni, ki so za Bosno potrebni. Tudi reče, da dualisti hočejo menda le toliko Slovanov pod seboj, kolikor jih brez težave uiajnrizirati zamorejo. Demel govori za adreso iu se izreče •/« vojsko zoper Ruse. G rab ov .sk i pa adreso zavrača iu jo najde nepotrebno. Drugi dan je še govorilo nekaj poslancev za in zoper adreso , ki je bila pa tirez premembe spre|eta s l(i:i glasovi proti 70. Državni zbor se je potem razšel iu prihodnja seja bo še le po delegacijah. Politični lireg-led. -i iviinnii ali<>ru se je predložila berlinska pogodba, ki se bode izročila ooM-bnemu od teku , da jo pregleda iu o njej poroča. Ker je poslanci ne morejo premeniti, I m ne bode ostalo dru/.ega, kakor pritrditi tej pogodbi. Morda bodo pri tej priliki zopet spustili m kaj (iiišic na našega vuaujega ministra, čigar stanje je pa z nova tako vtrjeno, da ga iieinško-liberalni poslanci ne bodo lahko spodrin li. VIimI »»siri sito in H u* k o vlado vrše živahne di|doinntčne razprave o novem predlogu glede delitve njimga vpliva na balkanskem polotoku Nekteri listi trdijo, da se boste Rusija in Avstrija v smislu Albreli-tove politike razumele in vludo v balkanskih deželah lako med srbo, delile, da Avstrija dobi zahodno polovico do Soluna, liusija pa v/hoduo s Carigradom. Na vsak način se ho pogodba berlinska v nekn rib del h spremenila , zlasti glede Kiimelije, ki bi vsled te pogodbe imela ostati pri Turčiji. Toda Bolgari o tem nočejo n č vedeti in so sultanu pa po-danC' m vnanjih vlad v Carigradu izroč il peticijo , da naj se zedinijo z Bu garijo, ker v razdelitev dežele bnlgarske nikdar ne bodo privolili in se raji bojevali do zadnjega možu. To prošnio so podpirale vse bu'gurske ubftue v Uuiucliji, Nlace-doniji, iu Traciji. Ruski poročnik se je podal k caru v Livadio, da mu iiituieuo razloži, da vstanovitev vzhodne Riunelije je nemogoča. Turčija se bode v p rala, pa to ji ne bode dosti pomagalo in knez Lohanov je dobil povelje silni jo, da drfio>tivuo-kleiir mir z liusijo, ker hoče car to zadevo refl.ti, preden se iz Llvadije povrne v p.fograd. Oi&rroltu vlada hoče pogodbo s Hrvatsko podal|šat.i /a eno leto. T sza ima toliko sitnosti m zaprek na vseh straneh, da si neče novih napravljati še na Hrvatskem iu da hoče so apostoli preden so se ločili, sestavili apo-sostolsko vero, ta ni samo v bogoslovju prav malo doma, ampak tudi dosti predrzen, da to, kar od drugih sliši, za spoznano resnico raz-glasuje. Tudi „slike papežev" so bogate zgodovinskih zagreškov, Tukaj nam Llorente z uradno imenitnim obrazom, ki neresnice ne pozna, dopoveduje , da je Pavel iz Samosate padel v zmote Sabellijeve, povedba, koje smešno beda-kost otiplje vsak prvenec v cerkveni zgodovini. Od njega izvemo, da je Justin svoje bukve spisal še pred Ignacijem, tedaj še v zibeli. Med starimi heretiki nam pripelje tudi Apollonija, slavnega pagana i/, Tyane. Znano preganjanje Davidove, rodovine potisne on v čas Vespasianovega cesarjevanja, mesto Domitianovega in kvasi najbolj nesmiselne budalosti o star h herezijah. Pa tudi v noveji zgodovini se slabo iz-pozna; v Statistiki je pa tako Srpast, da um ga para ni. Njemu so bavarske, nemške ruske dežele, protestantske. Njemu so Rusi iu Gerki v verskem oziru tako različni, kakor Armenci pa Gerki in vendar so Rusi Gerki po veri. Poglejmo še nekoliko v Llorentovo zgo- dovino inkvizicije. Gregorja VII. pusti , da se sprime s Henrikom 111.; neisidorske dekrelalr zapiše 8. stoletju; njegovi križeuiki mu morajo premagati najprej Antiohijo, ne pa Nikejo pa Kdeso; protestanti so dobili ime, ker so protestirali zoper papeško določbo; meniha Petra kastelnovskega iz svoje moči postavi za opata citeauxskega, zato ga pa, za plač lo ka-li 'i deset let prej umori. Llorente se ne ustraši kozlov tudi v zgodovini svoje domovine. Tako govori večkrat o grolu arkoskem m mejnem grofu kadiskem, kakor o dveh raznih osebah in vendar sta živela obadva grofa v eni in isti osebi Ponee de Leon, dasi z dvojnim naslovom. Znamenje velike lahkomišljenosti je tudi, če zamore pisati španjski zgodovinar , da je Ki lip I. živel 1. 1517, Iu je že deset let prej umrl u katerega smrt je, napravila tako velike homatije. Če vse to pouzamomo, kar smo sedaj rekli o Llorentu, namreč o njegovem značaju, tedaj se bo zdela trditev, da Llorente ni zanesljiv in zaupljiv pisatelj, še premehka. Umetniški značaj njegovo zgodovine pa tukaj ne zadeva; le zadevna sodba njegovih pariških prijateljev bodi srm postavljena. ,,Sreče, katero je to delo našlo, nima zahvaliti pisavi, ki je brez zan imvosti iu brez lepote, niti ročnemu in umnemu raz vrstenju tvurine, niti določnosti opisavanj in resničnosti opazek, velikoveČ se v tem delu razodeva okornost pisave." Kdor je te štiri zvezke sam bral, pravi Ilefele, ta bode to sodbo kot preinehko grajal. Po trli opazkah nam pa še nikakor na misel iu- hodi, da bi španjsko inkvizicijo zagovarjali. Mi pravimo, da svet na oblast, bodi katerakoli, kjer — iu kaderkoli, da nima pravico stiskati vesti; iz globočine srca smo neprija-telji vsakemu državnemu zatiranju vere, naj si že izhaja od Tonjiiemade v dominikanski kuti ali pa od birokrata l!). stoletja v držav-uoj uniformi. Samo to smo hoteli pokazati, da ona naprava ni bila to in taka, kar in kakor jo slika strast in nevednost. Ko bi bila inkvizicija res to, za kur jo razujiivajo: krvava krivica, velikanska nepravica: potem bi bil hrup iu lagoj opravičen, ki leti po slaboumnih taborih. hrvatsko vprašanje za eno leto odložiti. Dotlej misli, si bodo Madjari zopet nekoliko opomogli in Hrvatom tem laglje pokazali zobe. Samo po sebi se umeje,da je to ravnanje na Hrvatskem zbudilo veliko uevoljo, in da hrvatski sabor v tako podaljšanje ue bode privolil. 1%, IE»»nc poroča „P. Lloyd", da bode general Filipovič od ondot poklican nazaj. Dobro omenja ,,Vaterland" da se hoče s tem kolikor mogoče odjenjati vladajoči stranki v Cisli in Transli; v slovanski Bosni se ue sme vladati ne slovansko ne krščansko, ampak nemško-madjarski liberalci naj tudi tam zvonec nosijo. Pa kako dolgo bodo to mogoče V — Turški minister Savfet paša je avstrijskemu poročniku neki naznanil, da Turčija v Novipazarskem okraju zbira vojake samo zato, da bode mogla ohraniti red iu zabrauiti novo vstajo. Ker v Sarajevu za vojake namenjene barake niso dodelane, so zarad slabega vremena večino ta-mošuje vojno vkvartirali po mestu. Samo konji topuičarski in vozarski stoje pod milim nebom in so vsled tega jako shujhšali. Od GO barak jih je dodelanih samo 10, 10 jih je v delu, ostale pa bodo letos težko dodelali. Rezervisti so večidel odšli že proti domu, vendar pa njih število ni ravno veliko, ker so razni oddelki v boju zgubili veliko ljudi. — Vreme je deževno, ceste so slube, pošta se je zakasnila. — Fml. Beck se je čez Mostar povrnil zopet na Dunaj. Vnanje države. ?%»» FruiiroHkcm hočejo pričeti novo stiskanje cerkve katoliške in zatreti vse cerkvene redove in družbe, ki se pečajo s podu-čevanjem mladine. Borba proti cerkvi se je pričela s tem, da smešijo v podobah in spisih duhovščino, cerkev in njene naredbe. Celo na pokopališčih bilo je na vernih duš dan videti mnogo najnesramnejSih podob, v kterih so smešili in grdili Kristusa samega. Policija k vsemu temu molči iu uničuje ter prepoveduje samo take podobe, ki simše državnega predsednika, „ker je treba po izreku nekega lista varovati veljavo državnega načeluika, ljubi Bog pa naj se varuje sam." fiSiisijsi je na okrožnico angleško odgovorila, da hoče izvršiti berlinsko pogodbo in svoje vojake ob pravem času iz turških dežel umakniti. Izvirni dopisi. I/. < .'I. novembra. (Pretep.) Na vseli Svetnikov zvečer — že proti polnoči so se na tukajšnjem velikem drevoredu, ki služi za vojaške vaje, sprijeli nekteri pijani vojaki s lantalini iz bližnje okolice. Prepirali so se najbrž zaradi nekega ženstva. Pobitimi premagajo vojake I Drugo jutro — na vseh vernih duš — prinesejo v celjsko bolnišn.co težko ranjenega vojaka; bil ježe brez zavesti. Vtisnili ali zdrobili so mu med tepežem prsno ploščo (Brustblatte). Par ur pozneje je umrl. Nesrečnež se zove: Andrej Gradišek, je 28 let star, nadlovec (Zugfiihrer), rojen iz Luhoveč, na Kranjskem, kamniškega političnega okraja. Še drug nadlovec je bil pri onem ravsu zlo, toda ne smrtno ranjen. Fantaline, med njimi enega komaj 17 let, starega, so precej drugi dan pozaprli. Nikakor ne zagovarjamo tega ,.junaštva" kmečkih razsajevalcev; pa Čudno zares, da se tolikokrat ravno tisti pretepajo s civilisti, ki bi morali v prvi vrsti varili biti javnega reda in mira! Oni ttočc , ISO. oktobra. (G o r i č a n i 28-18 — 40 1. in pa zdaj; laški blagri pa letina.) Kdor je opazoval goriško lalie t. j- prebivalce mesta Gorice od 1848 I. sem do današnjega dne, mora zapaziti čudno meta-morfozo ali spremembo mišljenja tih s slovensko sokrvco pomešanih „italiaui8simov", kakor kažejo že njih priimki in rojstveni kraji njih starišev. Da se je pa mišljenje velikega dela Goričanov tako naglo in tuko zlo spremenilo in da „italianlssimiu v Gorici čedalje več privržencev štejejo, temu je. večidel kriva železnica, ki spoja Gorico z gorenjo Italijo iu je na ta način v kratki in lehki tihi zvezi z vsimi prekucnili, ki imajo za bodoče iusurgiranje (V) Primorja v bližnjem Vidmu svoj sedež. Ko so v veliki noči 1. 1818 Videmčuni Goričane k vstaji proti avstrijskim oblastim spodbujali, ne le da niso našli pri njih najmanjšega odmeva, marveč Goričani so celo iz lastnega nagiba napravili ilepo in obilno meščansko stražo proti morebitnemu napadu, s kterim so Videiučani Gorici žugali, rekoč, „da bodo z glavami goriških prebivalcev krogle igrali in z njih črevesi pa piskali." Tedaj m bilo niti o enem samem izdajalcu Avstrije tu ob Soči slišati *), marveč vsi so se ponašali le z avstrijskim domoljubjem, Zdaj pa, ko to pišem, šteje, kakor iz zanesljivega vira po zvedam , skrivno društvo „Italija irredeuta" i sami Gorici najmanj 000, rečeni petsto moških udov zmožnih orožja nositi. Morda utegne kdo nad tem sicer ne ravno velikim številom dvomiti, pa pred utegne to število biti premajhno nego previsoko. Res, da imajo do zdaj v za poru le še 13 udov „neodrešeue Italijo", kteri zdaj po odrešenju iz ječe bolj izdihujejo, nego po „Iialii irredenti", ktera jih je v zasluženo „kajho" spravila ; ali pravih vodjev, razun gla-sovitega Tubaja, niso še vjeli, iu jih bodo ja-veljne, ker noben narod ui tako spreten skrivni in nepristopne zarotu sklepati, kakor laški. 1 >a je temu tako, nam kaže zgodovina vsih laških vporov s skrivno karbonarsko družbo, „la gio vitlu Italia", družbo „comitato d'azione" i. dr. noter do one, ki ima dandanašnji svoje mreži po vsih večih laških primorskih mestih na stavljene, t. j. „Iialia irredeuta", v ktero so neki vse bivše skrivne družbe zlite. Ti udje prav za prav še svojih vodjev nt poznajo, poznati ne smejo, da jih pri morebitnem za učenju kakega neprevidneža uihč izdati ne more. Ti udje se zarad tajnosti brž ko ne, kakor je bilo tov bivšem loinhardo-be-neškem kraljestvu navada, le v najmanj sumljivih poslopjih pri temni noči shajajo k bvo jzali, sicer bode Slovanom neizpolnjenje toli-jeinu posvetovanju, kjer se nazočim vsi tem smemo s polnim pravom dvomiti in ne e da dvomimo nad njeno zvestobo, ktero bi mel ravno mestni zastop s svojim (lahonskim) županom Deperis-om pred Bvetoni in svitlim cesarjem oprati , marveč lehko potrdimo pri-slovico: ,,kdor molči, trdi", namreč nasprotno neavstrijansko mišljenje *). Pač je solnčna Gorica res lepo in zdravo mesto, prijetno gnjezdo, ali ptički v njem so postali hudobni. Več bi zdala izjava mestnega zastopa, — ker od onih 13 v zaporu Učečih , sta le dva ptujca Ne-Goričana, — nego izjava deželnih poslancev, kteri so s um činom le lojalnost slovenskega prebivalstva Goriškega Primorja svetu o svit-lemu cesarju objavili, nikakor pa ne goriškega mesta, za kterega čast skrbeti, ima mestni zastop.**) Tako mi je rekel tudi eden naših slovenskih poslancev. Tudi se ni zanašali in zaupati nobenemu Lahu, tudi ne vsim laškim vradnikom, ker ti drže sicer na videz z Avstrijo, ko bi pa drugi veter potegnil, bi se vse drugače obnašali. Kako so se ravno vradniki po večini, bodi si cesarski, deželni ali mitniški, da celo častniki, laške narodnosti 1848—49 in 1850 ob kritičnem času punta in vojne obnašali, je pač menda vsim zgodovine-čitateljem v dobrem spominu. V Italiji so razun redke izjeme vsi aški tam v posadki bivajoči poiki odpadli in se proti cesarju zvestim ostalim vojakom v vrstah vstajnikov bojevali. Isto tako so storili neki drugi laški polki: Turški, Don Miguel in drugi 1818 1!J na Ogerskem, kjer so z oger-skimi odpadlimi polki puntarjem pomagali. Tudi pri Kraljevem gradcu '.). julija lHliti, bo se celi laški polki na levem krilu stoječi, kar tje v en dan brez resnega boja vjeti pustili. Na laško zvestobo sploh se nima Avstrija vsled že tolikih izgledov čisto nič zanašati, pač pa na slovensko, kajti „hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca 110 gane" I Zatorej je pač nad vsem opravičena naša prošnja, da naj nas si. vlada ne pusti od Lahov v narodni enakopravnosti v Primorji zatirati, marveč naj seže prav krepko nam tolikanj zvestim Slovencem v vsih zadevah pod pazduho; potem jej bo* demo živa trdnjava proti vsiin predrznim laškim navalom. Lahko ve visoka vlada za našo težnje, ki so vse lojalne in kterih izvršouje nam že državne osnovne postave, zlasti pa še ne izpolnjeni 1!). zagotavlja. Naj bi so že enkrat vresničenju te ravnopravnosti saj bli- to na znanja, kako vspešno se društvo množi, potem se posvetujejo o sredstvih, ktera niso ravno zbirdjiva, da le k cilju vodijo. Da je pa goriški mestni zastop, kakor tudi tržaški v sumu, da so prej vsega drugačnega mišljenja nego avstrijanskega, kaže to , da se v sejah mestnega zastopa obeh mest nihče ne upa proti bivšemu letošnjemu rogoviljenju niti glasu po-vzd gniti, da bi se oprala čast spolnim pravom zlo osumničenega Trsta in Gorice. Naši goriški deželni poslanci so sicer proti temu rogoviljenju v eni svojih zadnjih letošnjih sej svoj moški glas povzdignili m da smo v s 1 slovenski prebivalci gor.škega Primorja brez izjemo zvesti Avstnjnnci, o telil pač nihče ne dvomi. Mi pa je ravno tako tudi mesto Gorica s svojim mostnim /astopom Avstriji zvesta, o '*) Razun odino vasi: Viseo, blizu 1'nliuu, kjer je liil nek granie.arski stotnik od UUutnegn lahon skoga fanta i/, skrivališča vutreljon , kterega lan tiča so potom gruničarji na drobno riusokali in Visco zarad toga pa zažgali. So zdaj jo viditi spominek onega stotnika na pokopališču"v Viscu 1Mb. kokrat slovesno zagotovljene enakopravnosti za Avstrijo huda rana, prava Ahilejeva peta l Tedaj (iat! že enkrat! (Konec sledi.) BiojM-u, 28. oktobra. (Umor i u p o s k u š e u s a 111 o 111 o r.) Ni dolgo, kar sem vam poročal o raznih veselih in žalostnih dogodkih koperskih. Tudi danes vam hočem ne-toliko opisati strašen zločin, koji se je pripetil i soboto 2(1. t. m. V hiši, pri koji se pravi po lomače Papafichi, so pretakali omenjenega dno vino. V ta namen poklical je gospodar, ali n olj prav sin gospodarjev svojega brata iz Prsta. Pri pretakanji so se pa sprli zaradi ne-iv h malenkosti. Kakor sem slišal , očitala jo žena iz Trsta došlega brata svojemu svaku *) Organ mesta iu mestnega zastopa jo „lr Isonzo", ki soje ob oni izjavi doi. zbora izustil, da, bi hotel o tem svojo misli povedali, bi pisal lo /,a državnega pravilnika. Sapienti sat! Pis. +*) Mod temi 13 so lo 4 Lahi, '.I je ronu-;atov, 1 jo „člfut" ali Jud , Hiehutli po luionu. (lovori ue, da bodo k natančni preiskavi in obsodili v Gradec poslani. Dr, Doljak, preiskalui sodnik, si je dottiluual o tej reči veliko zaslugo nabral. Pis. neko tatvino. Napadeni »e je zagovarjal h po četkoni mirneji, potem pa čedalje burneje. — To jo razjezilo tudi došleca iz Trsta, ki je postajal vedno huji in slednjič jo priMo tako daleč, da jo domači sin potegnil revolver ter začel streljati na svojega brata, ki jo skočil hitro v bljižno ftolo. Ko to razsrjeni brat vidi, ne gre za njim, ampak ustreli na ženo pobeglega brata. Prvi strel zadel je ubogo ženo v usta iu krogla ji jo prodrla lice ter ranila uho. To ni Ae zadostovalo divjaku , ampak ustreli še dvakrat na njo. Kna kroglja posnela jo ženi ramo ter ji odtrgala kos mesa, ena pa ji jo predrla roko. Žena se vo da je velikega strahu in bolečine omedlela. Ko to vidi zločinec, spravi «o še na brata v sobo. Došedši v sobo ustreli ga tako nesrečno v hrbet, da se ranjeni precej mrtev zgrudi ua tla. To vse se ve, da je trajalo le kake trenutke, tako, da ljudje, ki so na pomoč prihiteli, niso mogli nič vbraniti. liti-dodelnik boječ sit hude kazni radi dvojnega umora se je potem nagloma v sobi pri svojem mrtvem bratu obesil toda dofili Ijudjii so ga fic <> pravem času dobili ter ga rešili smrti in ga tako prihranili meču pravice, koji mu naj brŽo ne bode prizaiiesol, ker zločinec ima še druga hudodelstva na hvoji vesti. Pošla komisija preiskala je potem hišo in prišla tako na sled tudi mnogim vkradenim rečem. I/, tega sledi, da jo bil hudodclnik res tat, kakor mu jo očitala nesrečna svakinja, ali pa celo načelnik tatvinske družbo. Komisija je potem pustila prenesti mrtveca iu ranjenko njegovo ženo (ran njenih menda nobena ni smrtna) pa nbešenca v bolnišnico. V bolnišnici ho bili vsi trije do druzega dne , nedelje 27. t. 111. Omenjenega dno so zločinca premestili v jetnišnico, danes pa so pokopali vstreljenega njegovega brata. Žena pa sedaj čaka v bolnišnici ozdravljenja ali pa smrti. O kazni, katero bode dobil podivjani hudodclnik, hodom vam že poročil, kedar so razvč razsodba. Domače novice V I/jllbljiuii 7. novembru. (Idrijski Soli za pletenji i Spin) je kupčij Hko ministerstvo postavilo posebno oskrhništvo nli kuratorij, čigar načelnik je c. kr. rudarski Hvčtnik Janez Ouderka, njegov namestnik pa šolski katehet Janez Juvan. (Delilni odbor kranjski) jo v seji 2 t. m rešil obrestno naložitev nekterih denarjev, raz delitev fužinske in kranjskogorsko okrajno ceste iu nektero osebne zadeve. Ali niso bila prejšnja poročila o delavnosti deželnega odbora uatanč-neja, kakor nam jih sedaj podaja „Laibnchcr Tagblatt, V" (DomaČih reservistov) došlo je v torek 722 z južno železnico v Ljubljano. Mestni od bor je sklenil poslati jim v kosamo nekoliko reči za poboljšok, če pa to ne bodo mogoče, vsakemu možu dati I gld. Skupno pogostenje ni lahko mogoče, ker imajo vojaki, preden se razidejo domu s snaženjem pušk, obleko itd. veliko opraviti. Kakor slišimo, no naši rojaki na morju vsled silnega viharja viliko trpeli (1'rednira usmiljenih sester m. Liiopolilina llojipe) se je ponudila, da sprejme .'1 ali -I ranjene častnike ali častniško namestnike za-Btonj v bolnišnico sv. Jožefa. (Vrjt\iw kronike) jo ravnokar na HVitlo prišel 7 802 po 600 gld.; št. 216, 244, 290, 860, 860. 1294, 1560, 2037, 21(10, 2264, 2802, 2592, 2591, 2053, 2830 po 1000 gl. (Tur&kili vjetnikov), med njimi 138 čast. nikov h 70 ženami in 425 vojakov, se jo sinoči po Kudollovi železnici h posebnim vlakom pri peljalo i/. Line,a in potem odpeljalo proti Trstu, od koder se po morju vrnejo v Carigrad. Razne reči. ž a n o v o š o I s k o p o h I o p j o na Trati so cesar darovali 800 gld. O slabe m v r e m e n u poroča se iz razn h krajev. V Marijacelji imajo do 2 metra visok sneg iu ceste so vsi* /ituudenc. Pri Splitu ua Dalmatinskem obrežji ho ne vsled hude ne vihte razbile 2. t. m. tri lalije, ,,Znamibog'', ,,Mileva" iu „(ienerosa." Mornarji so so rešili Strela je v darila 30. oktobra po poludne v zvonik v Divači, ter mu odtrgala Spico, kakor tudi prav zelo poškodovala streho in notranjo opravo cerkveno. Tudi v bližnje hišo je trešilo in 3 lastnikom ubilo 4 prešiče, 2 kravi in 1 vola. Človek ni bil noben zadet tudi goreli ni začelo nikjer. Smeš ni ca. I ti In jo nekje živinska razstava; posestnikom lepših glav so se delili darovi v denarjih, sveliniali itd. Sosed sreča soseda: ta ima na prsih pripelo svetinjo. „Kako si jo pa t,i zaslužil to lepo svetinjo" „Androj". „0 no jaz, le moja krava." Eksokutivno dražbe. H. novembra: 3. Anionu, i/. (Joronje^a Iter iiilcu, I!. Diulmlei' iz Ki. .Juriju, oliu v Krmili. /I, lloletie. iz 1'orova, 1. 1 'mili i/. I.aliove, ulia v Kam niliu. '.!. Itoboc iz Kodoliovo vunl, '.!. Oonlinčič iz Oidročnoga brila, 2. frank Iz Nadajnega iiela, II. Ililonc iz Trnja, vni v 1'oulojni. '.!. Ilrovut iz I>ol v Mokronogu, I. Zinglor v Novem meniti. I. (Jor luoviiok in Iteve v l.iliji. HuiUarSič i/. Sel |oi (Movei v I on um Ij i. I. 1'avlič v Itadoliei. 3, Nlclimčit' iz Jablaniee, Muri i/. Ilurij, 3. Iloklnva iz Sinerja' 3. Slterl iz Topolea, .'I frank i/. Mero in 3 frank iz (VI, pa Kalu/a iz Klic),altu, vid v llintriel. 11mrli so (Id '.!. do 4. novembra: Maiija Kiudelie, dne. o. 3 I., za inramorko. Iftldolf llluinauer, pnfil. nI", o. 3. I., za vnelleo vratu. Alojzij fiilernoiitor, de/, mul, n. '■"/,4 I, za nuiiico. (Veilija ('eaen, meidna rova H I I., zit krvolokotu. Maljctil Slieijunce, del. '.!'.! I., Marijana KogovSek, ulatlk. 10 1 , obo za Jeliko. Zalivala. Podpisani Matija Klama, Črevljar na Vrhniki, izreka vsem dobrotnikom, ki so njegovo, vsled zadnjega vrhniškega požara v čeme razvalino spremenjeno hišo, z dobrotnimi in blagimi darili na novo postavili, ter potem (ker m bil zavarovan proti nesreči ognja) njemtt drago zavetje, kakor tudi vero do usmiljenih ljudi in bratovsko ljubezni njegovemu srcu ohranili —, najiskrenejšo m srčno zahvalo. iti ii i i j a 14 lama. Di uniHlvnir remi 6, novoiiilira. Driiivni fondi. l>miar. Hlagn 6", HVHtrijhIiu papirna ronln . (10 7(1 110.80 f,*.', ronln v urnimi ... 02.30 (12.40 4% renta v Kladi (ilavlia prosta) 71,10 71.110 HreiMm (luni) | 864. I. . . . |0((. 108.60 „ „ 181(0. I.. euli.....112 Il2'2tt „ , 18(10. I., petinko . 121 121.60 Premljakl listi 18(14 1., . . . 141.26 140. ZemljiAiMno Atajarnk« po 6°, ........0 HrvaŠki, in slavonsko pn . »d 87. Hodmngra&kn po 5", ............72 110 7.1 26 Delnice (akciji,). Naoijnnalne banke , . ... 783. 786 — llniiinnke bank- ... (16 116.60 Krudllue akcije ...... 225.70 225 80 NUoavstr. esknmptue dni/.l............7:tr,. 740 — Angin avstr. banke . ... 08. '.18 26 HroiVke I Ioni) Kreditne po lini gld h i. • 180.26 I HO 60 TriaAke „ 100 , K. d. • 117.76 118.26 „ 60 „ „ ., 112 88. Bndeiisk« ,, 40 gld a. v. 28. 28.60 Salinuvo „ 4(1 „ ,, „ . ,'18 26 .18.76 Palfli jnvH „ 411 „ „ „ . ,'10.76 27 75 (!lary jeve „ 40 ,, „ ,. 27 60 28 76 8t. tlnnoiii „ 411 „ ,, „ , 84,26 34 76 Wiiidi*i'ligrlil.is »ve „ 20 „ , , M) 28.26 Waldm,i>iii-im< „ 40 „ „ „ 22 60 j 22.75 Hrabro in tlaln Con. eekinl . . . ■ . .... 5.68 ' 5.64 NapiiliMiiiinCor....... , 0.8(1 II. .'17 rtriOirn ... Kl(» 100.10 Krompir se kupuje v predmestji. I<<'W*<'«I Ir.ši na fit. peterskeni (2) k'11 h vi Miivhnin Inunnili nnilnh OUlfl /.(I lu/il(llljti lOOulIlll IIUIIUII •m ii (Iriiihnii na Tirolski priporoča se prečnstiti duhovščini za izdeljavo plastičnih križevih potov po Kliriehu, ki lepo modelirani v izbukanim delu stanejo : 100 contlmotrov visoki in (>(» centm. široki krasno pobarvani 700 411 rt. 58 coutim. visoki in 40 omilim, široki pit 300 gld. Jaslice za cerkve od <10 do 150 niti. Omenjena šola je v vodni dotiki z veljavnimi umetniki 111 poznavatelii cerkve iu uiiiet,-uijskih zahtev, ter zainore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po uinetnijsk h m cerkvenih pravilih. Spoštovaju (3) l