Leto V., štev. 24 LJubljana, nedelja, 27. (anuarja 1924 Cena 2 Din faliafa ob t »futrat. Stane mesečno 20-— Din ta. inozemstvo SO*— a neobvezno Oglasi po Urlfn. Uredništvo: (flklošičev« cesta St IG/L Telefon St. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, Prešernova ul. it M. Telet, it 86. Podružnieii Maribor. Barvarska ul. t< Cel|e, Aleksandrova o. Račun pri poitn. čokov, zavodu Stev. 11.812. Ljubljana, 86. januarja. V Rimu bo jutri ali v pondeljek topet onlcrat podpisana pogodba z Ita- ijo. Prva je bila sklenjona 8. in 9. apri-a 1018 ob priliki kongresa zatiranih larodov. Tedaj je Italija še priznavala lačcio samoopredeljonja narodov, in je bil na pravičnem temelju prvi sporazum na Ca m pid ogli ju dosti lahko sklonjen. Moglo se je smatrati, da je s ;em londonska konvencija autantnih Iržav stvarno odpravljena. A po sklepu premirja je londonska ionvencija oživela, in službena Italija ii hotela nič več vedeti o sklepih na :ampldogliju. Ooep. Torre tevršivši ivojo vlogo je odšel z odra. Druga pogodba je bil Rapallo. Gosp. IYumbič je tedaj pogrešil no le v rprašanju granic. Kar je dosegel, tega ii zavaroval z garancijami za iz-jolnitev pogodbe in kodicila glede Baroša. Izpolnitveni roki niso bili kratki in jasni. Zato smo morali v S. Mar-rherito. A niti v S. Margheriti ni bila itvar spravljena s sveta. Naia vlada bi bila lahko že lansko |eson imela to, kar Je danea podpisal to?p. Pašič. A odloČila se je vztrajati braie predložiti spor radi granic švi-farski arbitraži. Videla je, da so prilike za pameten nvzgovor z Italijo z nirom na fašistovsko eksaJtacijo ne-t?odne. A dobe bleščečih fraz, napetih livcev, nasilno tlačen je soeljalnih odporov — in taka doba je fašistovska - običajno minejo, kajti narodu se Soče kruha, ne pa fraz o grandezzi in flori ji. Vlada se je torej leta 1922. fravilno odločila, da počaka ngodnej-fEh raot v Ka-080. Vsebina pogodbe niti danes ni pojem znana. Vsak dan se še nekaj od-rhne. kar smo upali, da se i® vseeno oseglo. Danes smo dospeli že tako aleč, da vpmo, da v coni okoli ličke, onstruirani po zadrskem vzorcu, ne omo smeli izgraditi Ink. ki bi oproža-i zaslužek redkih trgovcev, gpediter-fv tn drugih italijanskih interesentov prometu. Zato Je umljivo. di bo vsa naša do-[ovina s sramotilnim občutkom pre-ivliala dan, ko državna predstavitelja odpisujeta ponižu ioSo pogodbo. Tudi v LjnbHani smo imeli danes mtestni zbor. Dasi je bil aranžma ne-tfen do skrajnosti, tako da je shod il pravzaprav komaj publiciran, je endar veliko ljudstva prišlo na pro-sst v Unionovo dvorano. Zbor je izja-il. da pogodbe ne priznava ln da bo elal dosledno na to. da se jo izbriše ' zgodovino. Govorili so govorniki tznih strank. Pripetil se je incident gosp. dr. Rav-iiiarju, ki pa ne more kvariti ntlsa l>oda. Gosp. Ravnihar kot eksponent iiiikalske nartiie ni imel dovolj tak-da bi bil ostal doma ali vsaj da bi tolfSal. Ljudje, ki so vladinovci. pač »o poklicani, da sodelujejo na zboru, i je oril razburjeni« In zaničevanja "»ti radikalski partiji, koje šef bo odpisal danes a.Ti jutri sramotno (Sodbo. Zares drzno zaupanje v po-Mljivost ljudi io, če eksponent režl-!a tudi »protestira*. A zbor ie Sel naprej. Mučni Incident i niti za hip omalal solidarnosti mase 1 nienega ogorčenja. Z vsem polkom je zbor proglasil, da se s 'phkr> frazo ne da sporazuma "»praviti sveta. Sporazum je delo treh partij: tfikalov, Nemeev, Turkov, a vse, sf vš. da s t o j 1 nad partijo 'rod. je proti njemu. Tzbnenjenjfl fiiknlskega eksponenta je bilo po-'"bno da ae ne poniža zborovanje v ^kreno narodninkarsko fraznrijo. ki J^vodilna arija znanih gramofonskih Edino, kar morejo radikali navaja-obrambo svoje ponesrečene znna-* politike, ie nada. da nam bo zdaj '"ja dala mir od zunaj in od znotraj, ^o naivna sta gg. Pašlč, ln Ninčič, »o tinat.o. da bo Italiia fe za hio Dre- Odgoditev podpisa sporazuma POGODBA Z ITALIJO BI MORALA BITI PODPISANA 2E VČERAJ, PODPIS PA JE PRELOŽEN IN ŠE NI GOTOVO. CE BO IZVRŠEN DANES. Rim, SO. januarja, e. Z dvornega obeda, ki se je vršil sinoči, se poroča naknadno, da se je pred obedom kralj Viktor Emanuel kake pol ure razgovarjal z ministrskim predsednikom Pašičem. Pozneje se je udeleževal razgovora tudi minister Ninčič. Po obedu je kralj govoril skoraj izključno s Pašičem in si-oor eelo uro. Proti koncu razgovora jo bil prisoten tudi ministrski predsednik Mussollnl. Pašlč, kl ga je dolgo potovanje nekoliko Izmučilo, je sedaj popolnoma čil in zdrav. Danes dopoldne ob U. nrl se je vršila prva oficielna konferenca mod Pašičem Nlnčičem, Mussollnijem ln Contarinljem v palači Chigi. Po konferenci sta so ju-goslovenska ministra odpoljala k grobnici neznanega vojaka in sta položila nanjo veneo, nakar sta se vrnila v palačo ChJjjl, kjer je bil pri ministrskem predsedMRu Mussoliniju pripravljen Intimen zajtrk. Popoldne bo je konferenca nadaljevala. Danei dopoldne so se tudi MŠU tehniški izvedenci. V tukajšnjih političnih ln novinarskih krogih te prooej živahno komentira dejstvo, da čas za podpis sporazuma šo vodno nI točno določen. Na pristojnem mestu se to dejstvo pojasnjuje na naslednji način: Pogodbo so izdelali tisti, ki so vodili pogajanja, In so tudi sestavili besedilo pogodbo. Sedaj pa gre za to, da tudi odgovorni državniki temeljilo pretresejo to besedilo. Ker je pri sklepanju ln Izvršitvi te pogodbe odločilne važnosti duh, v katerem je bila sklenjena, hučejo odgovorni državniki obsežno razpravljati o vsebini, da bodo popolnoma na jasnem glede dalekosežnoatl vsa ke posamezne določbe. O teh razgovorih se Bcstavlja poseben zapisnik, kl se mo- re imonov&tl zapisnik o Izvršitvi pogodbe. Ker bi tudi najjasnejše besedilo moglo event. prt tolmačonju pogodbe dati povod za razlikujoča se mnonja, je pač primerno, da se ravno v tako važnem vprašanju ustvari popolna jasnost glede izvršitve, potrjena s pisanim dokumentom. Rim, 26. januarja, e. V palači Chlgl se vrše zadnje priprave za ceremonijo podpisa Jugoslovensko-ltalljanskega sporazuma, kl se Je prenesla od danes na jutri popoldne, vendar pa tas še vedno nI točno določen. Danes zvečor je priredil Zavod za vzhodno Evropo čajanko v po čas t Jugoslo-venskih novinarjov, zbranih v Rimu, In se je udoležilo te čajanke mnogoštevilno zastopstvo rimskega novinarstva. PRIPRAVB ZA ANEKSIJO REKE. Reka, 26. januarja, e. Reški munlotplj je z ozirom ua predstojočo anoksljo Reko k Italiji poslal rimskemu munlclpiju pozdravno brzojavko, v kateri Izraža svojo radost na dopolnitvi največje želje mesta Roke. — Včeraj popoldne jo prispel v roško luko Italijanski torpedo-loveo «Niovo» z dvema torpedovkama. To ladje bodo s topovskimi streli naznanile mestu podpis sporazuma. PASIC PRI PAPEŽU. Rim, 20. januarja, j. V pondeljek med 11. in 12. urr bo papež sprojel Pašiča v avdijenel. V katoliškem časopisju as pripisuje temu obisku velik pomen. Pou darja so dejstvo, da je leta 1914. sklenila Srbija s tveto stolico konko-dnt ki ga jo Vatikan ratificiral leta 1915., kl pa vsled vojne ni bil sprojet. Sedaj so novo razuiore povzročile potrebo nove ureditve odnošajev med Vatikanom in Jugoslavijo. Vsebina rimskega pakta POGODBA VSEBUJE DVA DELA, KATEREGA DRUGI JE TAJEN__ ŠTEVILNE PRILOGE. Rim, 26. januarja, p. Sporazum med Italijo ln Jugoslavijo obsoga dva dela i dostavkom, kl se tiče nekaterih po delinl-tivni odobritvi glavne pogodbe s strani obeh vlad dogovorjenih določb. V prvem delu, ki se bo predložil obenem parlamentoma r ratifikacijo, svečano izjavljata kraljevini Srbov, Hrvatov ln Slovencev in Italija, da hočota živeti v prijateljskih odnošajili in radi lega storiti vse, da Be ti odnošaji čimprej urede tako, da se odstranijo možnosti vsakršnih sporov. čl. 2. stipulira izpremembo il. 4. rapall-ske pogodbe. Po tej lzpremombi pripada Reka s pristaniščem pod snrereniteto Italije s pogojem, da se en pomol r reškem pristanišča odstopi v eksploatacijo Jugoslaviji za 50 let proti odškodnini 1 dinarja letno. Cl. 8. določa, da Baroš, Delta tn Ban kino pripadajo pod savercniteto Jugoslavije. Cl. 4. predvideva male izpremembe naše meje v okolici Reke In v severni Sloveniji. N« Triglavu gre meja pod vrhom. Tekom enega meseca bo posebna mešana komisija določila dofinitivno mejo. Cl. B. določa smornice ta trgovinski dogovor za našo državo ln Italijo na podlagi največji1 prednosti Cl. 6. predvideva izmenjavo ratifikacij v roku meseca dni od odobritve konvencij in sporazuma po beograjskem In rimskem parlamenta. DrugI del sporazuma, kl se ne bo ob> javil, vsebuje predvsem določbe o ga« rancljl medsebojne nevtralnosti ra slu« čaj spora s tretjim. Obe strani se sve« čano obvezujeta, da bosta spoštovala mednarodne pogodbe sklenjene v St. Germalnu, Trianomi in Neuillyu. Italija priznava jugoslovensko Integriteto, Ju. goslavlja pa Italijansko. Italija prepušča naši državi, da vodi akcijo v vseh vpra« šanjih na Balkanu. V tem tajnem paktu so pa tudi nekatere določbe, ki se tičejo prometnih vprašan). Smatrati Je, da gre tu za usodo Baroša ln Delte, o kateri so zadnje dni poročali italijanski listi. Vse vesti, da gre za politično zvezo aH vojaško konvencijo med obema dr. žavnma so neresnične. nohala ščuvati v Pošti. Sofiji in med Arnavti proti nam. Bolj previdno in morda celo pod masko prijateljskega sodelovanja, a še z večjo vnemo bo sedaj netila požar okoli nas. Pogasiti ga moro le notranja moč ln iz nje rastoči uglod Jugoslavije. Velesrbskc metode pa ne vodijo v naše notranje o.ia.čenia V posebni noti, ki Jo Jugoslavija In Italija izmenjata po podpisu pogodbe sc bo reguliralo vprašanje Zanclle in bivše reške konstituante. Italija je pri. stala na to, da se morejo vrniti vsi re. škl begunci v domače mesto tn da jih ne bo preganjala. Dolgove In razne ob« veznostl Zanelline vlade, ki znašajo nad 5 milijonov lir, bo Izplačala Italija. Ju. goslavija pri tem nima nobenega anga. žmana. Rim, 26. januarja, j. Pogodba se bo, ako ne pride do nove odgoditve, v po« učenih krogih se namreč govori, da se bo pogodba podpisala šele v pondeljek — podpisala jutri, v nedeljo popoldne. Pogodba, kl sc bo od italijanske strani oficijelno imenovala »Rimski pakt., ne bo obsežna. Bolj obsežne pa bodo pri« loge. Od italijanske strani sc bo pogod« ba zapečatila s pečatom mesta Reke. Po informaciji agenture »Volta, bo pogodba vsebovala dva protokola, ene« ga glede Reke in enega, ki bo vseboval prijateljski pakt. Protokol glede Reke bo imel več prilog, in sicer glede re« škega kolodvora, glede pristaniškega re> žima, glede meje na Rečini, glede plov« bc na Rečini, glede podobčin, glede vo« dovoda itd. Poleg teh protokolov bo v paktu trgovinska pogodba in dogovor glede plovbe. Po drugi informaciji bodo trije protokoli tvorili pakt in so bodo trgovinska pogajnaja pričela 15. febru« arja. V novinarskih krogih se čujejo razne kombinacije o poteku konference med Pašičem in Mussollnijem, ki se pa na uradnih mestih ne potrjujejo. V novi. narskih krogih se zagotavlja, da je Pa« šlč izjavil, da prijateljski pakt ni na. porjen proti onim, kl so člani Male an> tante, niti ne proti Franciji. Mussolini pa se je baje zavzemal zato, da so sklene splošna defenzivna pogodba. Radicevci gredo v Beograd KONFERENCA V ZAGREBU. — VZNEMIRJENJE MED RADIKALI. -TENDENCIJOZNE KOMBINACIJE RAD1KALSKIH LISTOV. Zagreb, 26. januarja, r. Dane« dopoldne In popoldne ie je ta vršila konferenca predsednlštva HSRS s posl. drjem. Korošcem In dr. Spahom radi prihoda Radlčevib poslancev v Beograd, v cilju, da se zruši radikalski režim. Po konferenci je bil Izdan komunike splošne narave, v katerem se naglaša, da je prcdscdnlštvo HSRS že 13. t. m. sklenilo, da nastopi z vsemi silami za zrušenje vlade radikalcev. V ta namen pojde v Beograd del Radl-čevlh poslancev. Komunikč Izjavlja, da sta bila pooblaščena dr. Korošec In dr. Spaho, da vodita v Beogradu razgovore z ostalimi člani opozicije, da se končno stvori opozicijonalni blok. Boogrnd, 26. Januarja, r. Ves polIHS- ni Beograd Je danes nestrpno pričakoval poročil o rezultatu zagrebške konference voditeljev federalističnega bloka. Ra-dlkalcl so bili zelo vznemlrlenl In |c namestnik min. predsednika Marko Trifko-vlč ostal do poznega večera v predscdnl-štvu vlade. Redakcije bcograisklh listov, kl Imajo zveze z zagrebškimi listi, so bile oblegane od občinstva. Neki list je prinesel vest, da Ima Davldovlč že zasl-guran mandat za sestavo nove vlade. DrugI radikalski list zopet Izjavlja, da hoče skupina Svctozarja Prlbičcvlča Izstopiti Iz demokratske stranke (med njimi vsi Hrvati in Slovenci) In pristopiti koaliciji z radikali. Tej tcndencloznl senzaciji pa beograjska publika ni nasedla. Razprava o francoskem posojilu ZAKON V NAČELU SPREJET. — POMANKANJE VSAKE PARLA. MENTARNE KONTROLE NAD UPORABO POSOJILA. BeogTad, 26. januarja, p. Današnja seja narodne skupščine Je trajala točno do opoldno. Prod prehodom na dnevni red je predsednik narodne skupščine izjavil, da Jo minister zunanjih poslov predložil parlamentu konvencijo o pravni pomoči med Jugoslavijo m Poljsko. Minister pravde je zahteval, da se Izročita sodišču Radič in dr. Maček na podlogi § 117. kazenskega zakona. Minister dr. Kojič je odgovarjal na vprašanjo posl. Hohnjeca gledo Izvoza vina iz Jugoslavije v Avstrijo. Izjavil Je, da so pogajanja o tem še niso pričela. Ker proti zapadu ni misliti na izvoz vina, Je treba misliti na izvoz proti severu. V razgovorih med obema državama se bodo zaščitili nnši Interesi, vendar smatra minister, da sc morajo lo- čuvatl Interesov svoje države. Demokrat dr. Voja Marlnkovl« Jo kritiziral finančno stran zakonskega načrta ter Jo zlasti grajal, da vlada odklanja zahtevo opozicij« o parlamentarni kontroli nad uporabo posojila. Ker taka kontrola ki nI potrebna samo v finančnem pogledu ln utemeljena v dlplomntskem oziru, ni oelgu-rana, bo njegov klub glasoval proti zakona Za njim jo Izjavil tudi musliman Sa-hlb Bajič, da bodo glasovali muslimani proti. Klerikalce SuSulk se je Izognil Izjavi, ker v trenutku, ko bi imel govoriti — ni bil v dvorani. Minister vojne PcM< je poudarjal, da nimamo osvojevnlnih ciljev, pr.č pa da Je naša dolžnost, d« čuvamo svojo domovino in d« ohranimo to, kar so dosegli s svojo krvjo nail n«j- kalni oziri umakniti splošnim državnim I boljši sinovi. Nato |c bil zakon s 108 proti potrebam. Posl. Hohnjec se v odgovoru 61 glasovom v načelu sprejet. Prihodnja nI zadovoljil ter Je zahteval, noj se v do- j sejn narodne skupščine bo v ponedeljek Iegncijo, kl bo vodil« razgovore z Avstrl- j z dnevnim redom: specljaln« debata « Jo, imenujejo tudi Izvedenci iz Slovenije. Nato je narodno skupščina prešla na generalno debato o francoskem posojilu 800 milijonov frankov. Finančni minister dr. Stojadlnovič je navajal razlogo w na ftnneoskem posojilu. VLADA KA7E SVOJO SLABOST. Beogrnd, 26. januarja, p. Po današnji seji narodne skupščino je zastopnik predsednika vlade Marko Trilkovlč odšel na Jem tega posojila. Vlada je mornln najeti , dvor, da poroča kralju o rezultatu glaso-posojilo iz dveh razlogov. Prvič je treba 1 v: nja v narodni skupščini glede franco-obnovitl ozemlja, kl so bila opustošena skegn posojila. Sprrofil jo kralju, d« J« med vojno. Drugič je treba opremiti našo poloiaj vlade tetaven. ANGLIJA IN RUSIJA, Pariz, 26. Januarja, j. Londonski poročevalec lista »Tetnps« doznava, da Anglija ne bo tako hitro priznala sovjetske Rusije, kakor se je pričakovalo. Anglija zahteva, pred prlnclpljelnlm priznanjem gotove pogoje od strani sovjetske Rusije. NI Izključeno, da bosta v tej zadevi odšla dva člana angleškega kabineta v Moskvo, kl bosta vodila tozadevna pogajanja. Med pogoji Anglijo je v prvi vrsti to, da se ukine revolucionarna propaganda v angleških domlnljonlh In deželah, priznanje pravic angleških trgovskih krogov, pridobljenih v Rusiji ter ureditev po protlrevolucljonarnih generalih Kol-čaku, Denlklnu Iu Vranglu sklenjenih obveznosti* vojsko in zboljšatl ter spopolnltl vojni materija!. Da si ohranimo sadove dolgotrajne in krvave vojne, si moramo ustvarili dobro opremljeno in oboroženo armado. V tn namen smo se obrnili do naše zaveznice Francije. Francija našega predloga ni smatrala za trgovinski posel, temveč za čin prijateljstva, znto smo, kar se tiče finančne strani posojila, lahko zadovoljni. Zemljorndnik Voja La»tf je Izjavil, da bo glasovni proti posojilu, ker ne zaupa vladi, ki je JSe tolikokrat pokazala, da niti diplomatlčnim potom no zna Beograd, 26. januarja, r. Dane« popoi dne po avdijenel pri kralju Je zastopnik min. predsednika TrUkovlč Sporočil opo-zlclonnlnlm klubom, da hi vlada pristala na parlamentarno kontrolno komisijo rlede franceol:ei»a posojila, kl naj bi obstojala le iz. treh oseh, dva od vladna večine, eden pa od opozicije. Pogoj Je, da opozlelo'—.Ine stranke v specialni debati glasujejo za posojilo. Opozicijski lirogl zahtevajo, da pridejo v ta blok zastopniki vseh opozocljsklh skupin do proporcu. Danes pokopljejo Lenina OFICUELNI PROGRAM POGREBNIH SVEČANOSTI. — VSA RUSIJA UDELEŽENA. čas tri minute plskale, vsi vlaki se za 15 Moskva, 26. januarja. J. Spored za pogreb Lenina se je določil nastopno: V nedeljo ob 8. zjutraj se zapre krsta. V dvorani, kjer leži truplo, ostanejo le rodbinski člani in častna straža. Ob 10. dopoldne se prenese krsta čez Gledališki trg In trg Revolucije na zgodovinski rdeči trg Krasnaja Ploščad. Pred krsto bodo nosili vence ln zastave, katerim sledi godba In nato krsta. Za krsto bodo korakali rodbinski člani, prijatelji in člaul vlade, zastopniki oblasti ln diplomatski zbor, za njim pa deputaclje sovjetov iz vse Rusije. Vojaška častna straža bo zaključila sprevod. Na trgu Krasnaja Ploščad bo krsta postavljena na podlj. Pred njo bo deliilral ves sprevod, kar bo trajalo približno 6 ur. Ob 4. popoldne se položi krsta v grobnico. Sirene v tvornieah bodo ta minut ustavijo. Ob 6. popoldne se vrši žalna seja vseruskega kongresa. V pondeljek Je splošni žalni dan ln sc bodo po vsej Rusiji vršila žalna zborovanja v po-čast Lenina. Ko sc krsta položi v grobnico, bodo vse posadke Rusije oddale častne salve. Vse zastave bodo na poldrogu. Sveti sinod je poslal Kallnlnu sožalna brzojavko, ki veli: .Večen spomin In večen mir sta gotova njegovi težko preizkušeni dobri krščanski duši. Veliki mrtveci obvladajo misli in čustva živečih skozi stoletja.« Tudi reformistlčna cerkvena občina In ruska sekta baktlstov sta poslali sožalnl pismi. Literarno zapuščino Lenina bo v enem mesecu objavila posebna komisija pod vodstvom njegove soproge. WRANGLOV 8TAB SE SELI NA FRANCOSKO. Beograd, 26. .januarja, n. štab Wranglove armade v Jugoslaviji je danes sklenil, da se deflnitivno preseli | na Francosko. Francoska vlada je na to že pristala. Tnozemske borzo 26. Januarja: CURin: Beograd 6.00, Ncw-York 580,: London 24.49, Pariz 25.05, MIlan 2512, Proga 16.75, Budimpešta 0,020, Bukarešta 2.80, Solija 4.12, Dunaj 0.008125. 1 TRST: Zagreb ?0.Hn do 20.50, Dunaj 0.0820 do 0.0325, Praga 60.00 do 68.90,: Pariz 103 do 103.50, London 07.50 do 97.70, New-York 23 do 28.10, Curih 397 J do 800, dinar 20.30 do 26.150, dolar 23 do 23.10, carinski franki (20 zlatih) 88.25 do 88.75, uradni tečaj zlato Ure 415.008. BERLIN (v milijonih): Beograd 47.979, Milan 182.044, Praga 121.605, Pariz 188.528, London 17.705.625, New-York 4,189.500, Curlh 723.086. LONDON: Beograd 870, Berlin 17 ln pol bilijona, Pariz 03.34, Milan 97.87, Curih 2450, New-York 422.81, Dunaj 801.000, Praga 140.60. NEW-YORK: Beograd 114.150, Berlin 0.000.000.0024, London 423.25, Pariz 451.50 Curlh 17.20, Milan 434.25, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.30, Praga 288.50, Bukarešta 50. OsrujfčžšOija^Btiutilnje! •JUTRO. Si 24 Nedelja 27. L 1924 Besedilo češkc-francoske pogodbe h. Pnriz, 26. j«nu«rj«. i«om vzpostavitve Hoheniollernske bila včeraj formalno podpisana in se glasi: ČL 1. Vladi republike Francije in Če. Skoslovaške republike so obvežeta, spo« razumeti so v onih zunanjih vprašanjih, ki bi mogla ogrožati njuno varnost ter položaj, ustvarjen po mirovnih pogod« bah. ralc pod vzeti v slučaju kskeg« takega poskusa. Čl. 6. Ako bl v bodočnosti nastala med pigodhenikoma sporna vprašanja, ki se ne bi mogla rešiti niti s prijatelj, sldrn sporazumom niti diplomatskim po» tetn, sc obveJeta pogo rale storiti, ako bi bila ogrožena načela, izražena v čl. 88. senžermenske mirovne pogodbe ter v ženevskem protokolu od 4. oktobra 1922. Čl. 4. Pogodbenika so zavežeta, da se (>osta sporazumel«, ako bl bili njuni in« teresi ogroženi vsled ncizvršitve načel, izraženih v raznih deklaracijah poslani« ške konference od 3. februarja 1920, bonu pr«\ie pomretovala, preden »klene« ta nove dogovore. Izjavljat«, da ne bo« sta sprejela v nove pogodbe ničesar, kar bl nasprotovalo tej pogodbi «11 zvezni pogodbi med Francijo in Poljsko, po« godbam «H doc^vvorom, ki jih je češko« slovaška sVlenK« z »vstrljtko zvezno rt* publiko, s kraljevino Rumunljo in s kr»» ljevino Srbov, Hrvatov In Slovencev, ter sporazum med vladama Italije in Čoško. slovaško. Čl. 8. Pogodb« se naznani Zvezi na« rodov. Ratifikacijske listine se bodo iz« 1. april« 1921 in 10. novembra 1921. ^ ČL 5. Pogodbenika potrjujet«, d« * ! TOnUie"čimp^T'"v" P.riiu.' svrho ohranitve miru popolnora« sogt«« Sata glede absolutne potrebe skupnega postopanj« napram eventualnim poekn« rariz, 25. j«nuarj« 1924. Dr. Beneš m. p. Polne« rč m. p. 5,1/ !!omo aostro" sta delu Č. KAMENAROVIČ POPRAVLJA V .JUTRU. MESTO V ITALIJAN- SKIH LISTIH TER DOLŽI TRŽAŠKO JADRANSKO BANKO LAŽI. Štiri dnevi so pretekli, odkar Je trža- i Mussolinij« in smo natančno podučenl, ška Jad. anska banka objavila službeni i katero vlogo so fašisti namenili tržaški komunike, v katerem naznanja, da se je Jadranski banki. Od ustanovitve Kame« dne 21. januarja vršila v Trstu seja nje- ' narovičeve «Itaio.Jugoslav«» do nsjno« nega upravnega odbora, ir. katere je bila »vejiih dogodkov gre z« ustvarjanje E Mussollnlju poslana ona čudovita br- avantgarde italijanskega ekspanzivnega tojavka, ki proglaša naie neodr,:-'cnr ' »pitala, ki se pripravlja n« pohod v otemlje za »odrešene province«, n \s pa 1 Jugoslavijo in razpolag« pri nos z ljud. n nekake črnske »popolazionl flnittme..' ki jih jc Mussolini upravičeno ime. Čudovita za to, ker je »Banea Adrlatlca-sporočila, da je brzojavko podpisal tudi C. Čiro Kamenarovič. noval «l' uomini nostri.... Se eno zanimivost naj konstatlramo. Gosp. Kamenarovič r.e popravlja naše S to oflcljelno ugotovitvijo tržaškega včerajšnje ugotovitve, d« «i Je pod fir. * a vod a, ki jc dejansko sestrski institut 1110 Ravnlharjevega konsorcij« ustanovil beograjske Jadranske banke, je tržaška i v Ljubljani za svojo propagando Ust in brzojavka dobila velepolItlCcn značaj In da se stroški z.i ta list pokrivajo po nje« Jc s stališča Jugoslovensklh "»cljonalnlh j «ovi!l odredbah iz javnosti neznanih interesov postala IzdalnlUtl čin. I virov... Akoravno je ta brzojavka bila objav- POPRAVEK O. ČIRE KAMENARO-. tjena s podpisom g. Kamenarovlča tudi: V mnogih jugoslovensklh listih, je g. C. VIČA. v_____ ,, .. , _ ,, . . , i Od odvetnikov gg. dr. Ažm«na ln dr. Kamenarovič molčal. Dokler se n dvig- \,,. , ., /s v . x , « ... « , ' Kublja kot pooblaščencev C. Kamcnaro« ril ogorčen protest proti temu, da on kot jngoslovcnskl državljan poje slavo In I hvalo fašlstovsklm gospodarjem, ker so zasužnlll naš bedni narod v .lulljikl Krajini, sc g. Kamenarovič nI nič vznemirjal. Sc le ko jc »JutTo. s prstom pokazalo na ta nezaslišan čin ter nekoliko razkrilo notranje zveze, ki se za njimi pletejo prihaja g. Kamenarovič ter nam po svojih advokatih pošHja popravek. NI res, da sem podpisa! telegram r.a g. Mussollnija, pravi g. Kamenarovič, jaz »ploh nisem bil na dotlčn1 seji upravnega sveta Banca Adrlatlca! G. Kamenarovič končno obtožuje upravni svet svojega tržaškega zavoda, da je njegov pidpls na telegramu potvorll! Popravek g. Kamenarovlča bi lahko Vrgli v koš. Toda objavljamo ga kot važen dokument politične morale. Adrcsi-ran Je predvsem na napačno adreso. G. Kamenarovič sc še ni opral, če v Llvh-1 liani popravlja. Svoj popravek mora on viča smo z ozirom n« naš včerajšnji čianek »L* uomo nostro na delu. prejeli I sledeči POPRAVEK: Ni ros, da »cm prisostvoval seji upravnega »veta Jadranske lmnke v Trstu, na kateri se jo na predlog on. Fortunatija poslal ministrskemu predsedniku Musso-liniju brzojav, glaseč so v slovenskem p: e vodu tako-le: »Nj. E. Muisollnliu, prolse lniku ministrskega jvota v Rimu. Na prvi seji novi upravni svet preos-novano Iianci Adriatlsa Trst, ki razvija svoj delokrog v odrešenih provincah 8 sosed nji-n prebivalstvom, pošilja izraz udanega po-čaščenja Vaši F,kscelenoi, ki po-osebljujo slavno srečo Italijo v smislu njenega velikega poslanstva*. Ni res, .da sem ee na to brzojavko poslati v Trst. uredništvu Piccoia, tja i podpisal kot »Kamonarovieh. ter da je kjer je takorekoč mesto delikta iti kjer je bilo objavi leno originalno službeno poročilo o žalostni seji upravnega sveta. Toda zaman Iščemo njegovega de-rnnntlla v Italijanskih Ustih! Naravno. Kar je pri nas Izdajnlško in sramotno, to je v Italiji velezaslužen čin, ob katerega sadove se je težko pripraviti in popravek v .Plccolu. bi morda mogc! Iz-zvsti protipopravek. Kajti g. Kamenarovič dolžl svoje kolege iz upravnega sveta Jadranske banke v Trstu proste falzifikacije! On trdi, cia je službeni komunikč njegove lastne banke gola laž In naravnost sili Javnost h konklnzljam, da so tudi druge enunci-Jaclje tega zavoda enake vrednosti... MI pa enostavno pravimo, da g. Kart,cnaroviču prosto ne verjamemo! Ko-mnnlkč, za kojega gre, vsebuje namref v svolem drugem delu tudi navedbo, da se je o bodočih stikih zavoda s »popolazlo-ni finitime* razvila živahna razprava in da je končno prišlo do popolnega sporazuma «col gruppo Jugoslavo«. Edini zastopnik tega »gruppo jugoslavo, v upravnem svetu Jadranske banke pa je danes, (ko se g. Markovlč sej ne udeležuje, g. Marlnkovič pa Izvolitve nikdar sprejel nO — glavoin g. Kamenarovič. P katerim Jugoslovanom pa so se na seji italijanski gospodje sporazumeli, če g. Kamenarovič sploh tam nI bil? Ali moramo predpostavljati, da so si celo razpravo Izmislili ter Je tudi ta del bančnega službenega poročila prosti lalzlli-kot? G. K«menarovl4 se torej moti, če misli, da je s popravkom svojih advo< k c tov stvar že opravil. Italijanska Jav« nost In ves naš narod v Jul. Bcnečiii stojita danes pod dojmom, da sedaj že tudi jmtoslovcnskl «odličniki» priznava, jo jugoslovcnske kraje onkraj meje kot i,odrešeno ozemlje*. V tem leži goro« stnsna tragika usodepolne brzojavke. --Zato mora g. Kamenarovič v italijanski Javnosti, v italijanskih listih s povsem nedvoumno Izjavo nn dan. Tnm mora postaviti svoje tovariše »d laž in pove« dati, da so varali javno mnenje! le-ta z mojim imenom dobila izdajniški značaj. Ni res, da som v italijanizira-nl obliki pristavil na brzojavko svoje iroe. Ni res, da so to lakta, da v brzojavki slavim Mussollnija kot boga in se radu-jem uspehov njegovih za Italijo tor da našo okrvavljeno in raz.i.rgano Julijsko Krajino, kjer naš narod vzdiha v suž nor-ti, imenujem «odrešeno pokrajino«. Res jo pa, da sploh nisem prisostvo val gori omenjeni seji upravnega sveta tržaško Jadranske banko, da nisem nikdar podpisal gori citirano brzojavke na Mussollnija, da niaem sploh bil obveščen o tem, da se bo taka brzojavka poslala ministrskemu predsedniku Mussollnlju, ter da ee je moje ime vrhutega še v ita'.i-jnnizlrani obliki podpisalo na brzojavko brez mojo vednosti in brez mojega privoljenja. Res jo tudi, da po 15. novem bru 1023. sploh nisem bil v Trstu. Končno ni ros, da eem dobil od Italijo 18 milijonov lir za poslovno izgube Jadransko banke, pač pa jo ros, da eem dobil od Italije 18 milijonov lir za izgubo Jadranske banko, nastalo vsled kon verzijo kron v lire. Ljubljana, 20. januarja 192-4. Člro Kamenarovič. Priprave za volitve v Italiji e Trst, 25. januarja. Odlok na razpust sed«nje rimske po« slanske zbornice je bil včeraj podpisan ln danes opoldne razglašen. S tolikim vikom ln krikom, i tolikim nasiljem, s toliko krvjo v majniku let« 1921. oživ« Ijene zbornice ni več. Nove volitve so napovedane na 6. »prila. Italijanska poslanska zbornic« Iteje 535 poslanccv in je vsa držav« sedaj, po novem volilnem redu, razdeljen« na 16 volilnih okrožij, ki pa so po svoji veli« koeti ln številu mendntov, ki Jim pri« padajo, zelo razllčn«. Obenem z Izpre. membo volilnih okro.'ij pa Je novi vo« Illnl red tudi izpremcnil način volitve. Prejšnji čisti proporc se je umeknil ve« činskemu sistemu, po katerem dobi kandidatska list«, ki ima relativno ve« Hno glasov v državi, dve tretjini man« datov. Torej 356, dočim si ostalih 179 mendatov razdele ostale liste proporci« Jonalno po številu glasov, ki jih dobe v vsakem posameznem volilnem okrožju. Z« večinske mandate velja torej državni in okrožni količnik, za manjšinske p« le okrožni. Sedanj« poslanska zbornica je bila razpuščen«, kakor je ponovno izjavil sam MussolinL ker ni več odgovarjala dejanskim razmeram v državi in ni bila več resnični izraz ljudske volje. Treba je bilo torej novih volitev, da pride res« nična volj« ljudstv« do pruveg« Izraz«. Tako n«j bi p«č bilo; tod« v resnici p« je stvar nekoliko drugačni, kar oči« vidno k«žejo j«vno napovedovane pri. prave z« volitve. Mouda ga ni v Italiji človeka, da bi nc vedel, da je dvetretjinsk« večina novega parlamenta žo a prlorl določena vladajoči fašistovBkl Btrankl, ko je bil volilni red vendar namenoma prirejen tako, da si vlada zujamč! tako večino, da bo mogla delati ž njo, kar bo pač hotela. Tem zanimiveje pa je potem, kako naj pride do izraza »resnična ljud« ska volja., če sc vidi, kako si v dejanju hoče vlada zagotoviti tako večino. Z novim volilnim redom se je v Italiji ovrgel tudi dosedanji način postavlja« nj« kandidatur, kajti kandidatur a priori določeno večinske stranke, ki jc seveda fašistovska, nc bodo določevali zbori zaupnikov v posameznih volilnih okroži jih, temveč jih določi — vlada, ki bo imela kot posvetovalen organ volilni od« bor, v katerega pošlje vsako volilno o« krožje po dva zastopnika, ki ne sineta biti kandidata. Teh 32 mož, pomnoženih z zastopniki vodstva stranke in vlade. Izvoli iz sebe peteročlanski izvršilni od« bor, ki sestavi kandidatske liste in jih predloži vladi, to sc pravi, Mussoliniju v odobritev. Kar on določi, obvelja in voliicl bodo na volitvah izrazili svojo »svobodno, voljo tako, kakor jim bo n;i'oženo od Mussoliniju. Znnimivd jc tudi dejstvo, da si faši« stovska stranka vkljub tako smotreno prirejenemu volilnemu redu očividno ne upa dobiti sama za dvetretjinsko veči« no potrebnega državnega količnika in da je zato že danes gotova stvar, da bo vlada postavila na fašistovsko listo tudi cclo vrsto kandidatovnefašistov: libe« ralcev, demokratov, nacijonalnih popo« larjev (razkolnikov iz ljudske stranke), narodnih socijalcev itd. S temi kandi« daturami hoče privezati strankarske in osebne pristaše teh »tujih, kandidatov. Kakor sc računa danes, bo na vladni listi samo kakih 220 do 230 pravih fa» šistovskih kandidatov, kakih 120 do 130 pa jih bo pripadalo drugim strankam. V pondeljek, 8. t. m. sc bo vršilo v Rimu, v palači Venezia, nekdanjem se« dežu avstro>ogrskcga poslaništva, veli« ko fašistovsko in fašistofilsko zborova« nje, na katerem bo Mussolini začrtal smernice za volilni boj, nakar se prične volilno delo v največjem slogu. Istočasno z vladno stranko se je za« čelo volilno gibanje tudi v vseh ostalih strankah, ki so sc z ozirom na novi po« ložaj prccej pregrupiralc. O njih in nji« hovem stališču napram vladi pa izpre« govorimo drugič. Židje se kregajo. Vrhovni dušni pastir Zidov v naši državi je vrhovni rabin dr. Alkalay. Ko je bil nedolgo tega postavljen na to mesto, so židovski verniki sprejeli njegovo Imenovanje s popolnim zadovoljstvom. Toda pred par dnevi se je radi njega razvnel težak spor. Zadev« jo prlllčno komplicirana. Vr hovnl rabin dr. Alkalay pripada namreč sefardlnskemu nauku židovske veroizpovedi. Je pa v naši državi obilo Zidov, ki pripadajo eskenaškemu nauku, In ti so se zdaj domislili, da ' AIkalay ne more in ne sme biti njihov verski poglavar Zidje eskenaškega nauka so se že obrnili na ministrstvo ver - prošnjo, da nji hovi sekti postavi posebnega nadpastir-ja. Zdi se, da so prispeli prepozno: nema + Poglejte si volilne imenike! Naši Nemci se zelo zanimajo za volilne Imenike in vendar jih njihovo celjsko glasilo še posebej poziva, da nc zamudijo prilike in pogledajo, ako so vpisani v volilni imenik, ker volitve za Ncmce v Jugoslaviji niso samo pravica, temveč tudi dolžnost! Tudi vsakega pravega demokrata dolžnost jo, da se udeleži volitev; ali mnogi se te svoje dolžnosti premalo zavedajo In se ne brigajo za to, ali so vpisani v volilni Imenik ali ne. Samo ta mesec je še čas, da se pogleda v volilni Imenik, ker pozneje se ne bo več mog- lo popravljati ničesar. TI volilni imeniki so veljavni za vse volitve, za narodno skupščino, oblastno skupščino, sestavljajo se pa samo v januarju. Dolžnost vsakega demokrata Je, da se prepriča, ako Je vpisan v volilni imenik. + Stjepan Radič nepoboljšljiv. Zagrebški listi poročalo z Dunaja: Stjepan Ha J'.4 Je poslal novemu angleškemu ministrskemu predsedniku Kamsay Macdo-naldu sledeči proglas: »Imenom hrvatskega naroda In njegovega ustavnega zastopstva pozdravljam pacifistično Slove-čansko v konstruktivnem In socijal-nem smislu nacljonalno delavsko vlado. Upam, da '»o Velika Britanija odpravila zločinsko delovanje tajne diplomacije, ki nagmja zatirane narode k revoluciji, _Q&lubnirnc nn k ohoroževnntu. Ono7:ir. lam na zaroto $rb»Mh mllltarlstov, ki Izdajajo z Reko Hrvate, s Trstom Slovence, dodm zahtevajo Solun za Srbijo, da vprlzore na ta način nov evropski spopad. — Stjepan Radič.. + Kukavičje jajce r »Slovencu*. Ker Ravnlharjevega glasila veliko ljudi ne-čita, so se včeraj ravniharJevcI zatekli v »Slovenca., da znova napadejo JDS radi ljubljanskega mandata. Tud! blagoslov, kt ga je bil g. dr. Ravnihar deležen v škofijskem listu, tnu ne zbriše dejstva, da je njegovo politično omizje spravilo nJega ob mandat. Gospodje, ki so snedll besedo In kršili dogovor v bistvenih točkah, nimajo nobene pravice sedaj še prldlgovatl moralo. Razumemo NNS ln njeno moralo. Če bl se JDS pustila od nje opehariti, potem bi bilo vse prav. Ker tega nI storila, zato sedaj toliko krokodilovih solza. Dr. Ravnihar Ima sicer prav da se Jezi, a jezi naj se predvsem na samega sebe ln na dr. Trillerja. Iz demokratske stranke Mladinske organizacije JDS Zadnji čas se opaža veselo gibanje mod demokratsko mladino. Novo življenje, hrepeneče po pooltivnem delu in po vsestranskem napredku, jc začelo v vrstav mladine, ki si je zapisala na svoj prapor gesla jugoslovcnske demokracije. Zopet se v večjem Številu okoli mladinske organizacije JDS grupira mladina vseh stanov, v poeeb-no lepem štovilu pa še oni, ki pripadajo obrtniškemu stanu. Mkidtna so Je e::ma začela zavedati, da je edini spas nti-šega naroda in države v oni veliki stranki, ki ima jasen in Izklesan pro-gnun in to program, ki ee da v doslednem času spraviti v življenje, ln Ixx;ram, ki daje vsem stajjpom te vsakemu stanu zaščito. Edlnoie jugo-slovenska nacijonalna misel, edino ta, ki zahteva enakopravnost In svoboden razvoj vseh naših plemen In stremi za edinstveni naroda ln sahteva edinstveno državo, je sposobna, da nam pribori srečnejšo bodoSnost. Mladinska organizacija JDS je posvečena sistematičnemu delu za Izobrazbo na vseli poljih Hove5kega znanja. Dati hočo svojim članom tudi kar najcrlohlje politično izobrazbe ter vzposobiti jih za dobre ljudi, napredno misleče ter nacijonnlno in socijalno čutočo. Niuia mladinska organizacija naj vzgoji neumornih dclavccv za naž narod in edinstveno državo ter naj jih vzpesobi, da postanejo prvoboritelji jugeslovensko demokracije. Na tem potu njihovo gibanje hkerno pozdravljamo in mu želimo kar največ uspeha! Pripravljalni odbor jng. dem. mladinsko organizacije. V četrtek bo je vršil jako lepo obiskan sestanek napr. mladine v prostorih »Unije* v Narodnem domu. Sestanek se jc vršil brez vsakega velikega pompa, kakor Jo to v navadi pri drugih podobnih organizacijah. Izvolil se je 10-člnnski pripravljalni odbor, ki bo imel nalogo ustanavljati mladinsko organizacijo po deželi in pripraviti celi načrt zn enotno centralno orgnnlzncijo v Ljubljani. Vpis novih članov v mladinsko organizacijo »Mladost* sc vrši v ponedeljek dne 28. I. m. v Narodnem domu, L nadstropje, levo. Posebno opozarjamo ono napredno mladino, ki ima veselje do tambu-raške glasbe in ki so vsaj nekoliko no-tainl. Pozneje se bo zopet začelo z poučevanjem novincev. Dalje vabimo mladino v dramatični in pevski odsek. Mladina udeležuj se društvenega življenja in agitirajte za mladinsko izobraževalno društvo »Mladost* v Ljubljani. Želimo pa, da bo vpiše mladina iz vseh stanov in ngitlra mod seboj. — Odbor. Ustanovitev pripravljalnega odbora »Mladosti* v Sp. Sliki. V potek dne 1. februarja ob 8. uri zvečer se vrši sestanek napredno mladine v Spod. SiSki v gostilni pri »Križu za ustanovitev izobr. društva »Mladosti. Vabimo vso zavedno napredno mladino, da se v čim večjem številu udeleži lega sestanka. Na sestanku bo poročal delegat pripravljalnega odbora JDM. Opozorilo ra K. 0. JDS. V najkrajšem času so začne tudi z ustanovitvijo novih organizacij v Celju, Zagorju, Hrastniku, Sevnici, Mariboru in v Kranju. Opozarjamo, da če želi kdo iz imenovanih krajev kako pojasnilo, naj pošlje dopis na tajništvo Jug. dem. stranko. Narodni dom. Posebno pa opozarjamo vse krajevne organizacije Jug. dem. stranke, da pripravljajo teren za mladinsko gibanje v svojem okolišu. namo, Veracruz In Tamptoo, d« prapu čljo blokado teh pristanišč s strani m* hlkansklh vstašov. Vendar p* M ne pri čakuje, da bi prišlo do »popada md ameriškimi pomorskimi »dlnloami k vstaši, ker vodja vstašev general de j, Huerta najbrž ne želi Izzivati Zedlnjonn držav. Poveljnik amerlkanske kri žarki »Richraond*, ki križarl v mehlkanskft vodah, j« obvestil državni oddelek, dtl vstaši nameravajo Izvesti blokado pri-stanišča Tainpioo šolo koncem januarju. — Španska podpiše tangertko pogod. bo. Iz Madrida poročajo, da j« vlada fo. dala komunike, ki ugotavlja skrajno spravljivost ter uvidevnost in prijazno« francosko vlade tekom tangorskih pega-Janj in izjavlja, da direktorij po konCa. nih »adnjih pogajanjih, ki so še v teku, ne odreče podpisa pogodbo, kor smatti da bo tako doprinesel k dobremu napre-dovanju fraucosko-španakega sporazumi za prijateljsko ureditev maroškega vprj, fetnja. — To je nov neuspeh Italijanski politike. — Predlog ia odstavitev grthe dim. rtlje. V atenskem parlamentu so republikanci v »redo Bta vili predlog, da k odstavi dinastija OlQckflburg in »o ia vedno lzžene 1» Grčije. Predlog je motiviran s Sinjcnicaml, da jo Grčija zbo; ravnanja kralja Konstantina izgubili Malo Azijo, zbog kralja Jurija pa da j« izbruhnila revolucija. Vlada se mora o predlogu Izjasniti v najkrajšem času. — Invalidi zasedli dunajski parlament V »redo je okrog 800 Invalidov nenad-ao okupiralo dunajski parlament, inv.i. lldl so se neopaženo približali, vdrl! t hodnike, prinesli v zbornloo nekatorf svoje bolne tovariša in na ta način demonstrirali proti vlad!. Na njihove pritožbe, da po novi avstrijski naredbi U-plačujejo Invalidom pokojnino bolniški blatrajne, ki pa tega nočejo vriltl, »e ja moral prisotni minister piBmeno obvezati, da bo takoj odredil izplačevanje po državni blagajni. Invalidi so nato brci incidentov zapustili dvorano, nakar je parlament zasedla policija. svetu — Slovaški avtonomlstl. Na nedavnem sestanku senatorjev in poslancev slovaške ljudsko stranko v Bratislavi je bito zaključeno, da stranka vztraja nadalje na izvedbi pitzburške pogodbe, ki Slovaški zajamčujo avtonomijo. Zahteva sc: slovaški sabor, slovaška uprava, lantno šolstvo in pravosodje. Na osnovi afore s špiritom zahteva stranka, da Be takoj razpusti praški parlament. — Italijanska propaganda t Južni Ameriki. Italijanski listi poročajo lz Rima: Z -zanesljiv« strani se doznava, da italijanski prestolonnslodnik Umberto proti konou mesoca marca ali v začetku meseca aprila odide na daljše potovanje po Južni Ameriki. • - Anteriknnske vojne ladje v mehl-kansklh vodah. Ameriški listi poročajo, da je položni v Mehiki zavzel tako mednarodno varnost. c!a e-n Zedinjeno državo noslale "Jiilnn pomorska sila v Pn- gy |»w v Sodišče § Kdo je kriv podraženja železnice! To jo »tuhtal od vinskih duhov omalje ni Ihan o Josip, krojač v Arjl vasi, ko «« ja vozil meseca oktobra v osebnem vlaku iz Zidanega mosta proti Celju. R. jc prišel sprevodnik ter zahteval od nje ga vozni listek, se je najprej zarežal, ni ponovno zahtevo pa opsova! uslužbenca 7, besedami: »VI »te krivi, da se jo leznica podražila,! Prijel vas bom za ušesa in vrgel pod kolo!* Tom besedam je sledil* tudi dejanje. Pograbil )e »največjega navijalca železniških tarifov* za prea tor ga sunil z veo silo proti vratom na ploščado, da bo je komaj obdržal. K sreči je prlšol na pomoč službujoči orožnik, ki je ukrotil razjarjenega tigra. Svojo jezo si bo lahko popolnoma ohladil v desetdnevnem 7.aporu, ki mu ga je prisodilo ooljeko okrožno sodišče, kjer bo še nadalje razmišljal o povzročiteljih vi-jokih železniških tarifov. § Prostost Izvrševanja obrti Je bili pred ljubljanskim deželnim sodiščem od vzeta poklicnemu tatu Matovžn Arharju za dobo treh let, ki jih bo presedel v neprostovoljni državni elužbl. Tekori zadnjega časa si je dobrodušni možni: nabral precej oblek, čovljov In drugili tabnih premičnin ter denarja, dokler ga oko pravice ni zagledalo ln roka prav: co zasačila. Pri preiskovanju njegov? potne torbe in takorekoč hranilnice j( prišlo šo nekaj predmetov na dan, 1 jim lastniki niso znani. Obsojenec jo v nougnaul prosLodušnoeti zaprosil, na, mu puste eno ukradenih oblek, da mu ne bo treba takoj krasti, ko bo izpuščer iz državne elužbe. Kajti pri izvrševanj« svoje ljudomile obrti je bil vestno izpol njoval načelo, da treba vreči Btaro oblo ko proč, kadar dobiš novo. Morda bo J triletni težki ječi, katero se odkritosrC eo veseli, prišel do drugih zaključkov morda pa so bodo v tem času razmer« v toliko spremenile — da se bo — pr° stovoljno vrnil v ječo. § Iz družbe. Začelo so je pri luči. šivilja jo sedela pri mizi in z neumorni marljivostjo vbadaia do poznega mraku Gospa prinese petrolejko. Iz neznane?: vzroka neočiščeno. Petrolejka bo kadi Stojalo svetiljke je že na dobolo oblo ženo s sajami. Šivilja neprenehoma šiva para, šiva, para ... Pa pride gospodinj: in zagleda, kako jo luč umazana, pa P' onečiščen in vos poln petrolojskih ma dežev. Rahlo začne pogovor s Svilj'1 Prijazno pomenjkovanjo so počasi stop njujo v ra/govor, ki od daleč spomini: na ncsporazumljenje. Izustijo se kropk' jedrnate besede, k! jih naš bogat! jei-kovni zaklad promoro pri takih prilika' ln pri tako briljnntnl llumlnaolji. Popo! noma nenevarni in udomačeni nailvt pa razburijo rahločutno šiviljo, ki obzi< no, a odločno »ahtova plačo. Gospa ! nljudno odgovori, da Ji bo zaenkrat od štela le polovico domenjenih dohodko' drugo polovico pa naj »i pride iskat, 1 bo lastnoročno osnažlla oskrunjeni I1' itd. V »ledočom, skoro gotovo precej >■' vahnem besedovanju namigne šivilja, d bo javno v časopisih ožigosala gospe; no ravnanje z njo, v kar gospa z vosi ljcm privoli. Zadeva pa jn končala lirf ljubljanskim okrajnim sodiščem, kam« jo ogorčena šivilja vložila tožbo, ^o'1 šče pa ji vzlic dobri volji ni moglo u»tr čl in je oprostilo obtožono gospo, W so vso zaprisežene priče izjavilo, da J bil razgovor bIcot mogoče ms precej f' nikakor na. no žnliiv. Naši Kraji in Buren protestni shod proti rimskemu sporazumu OGORČENI PROTESTI PROTI ITALIJI. — ZBOROVALCI NOČEJO POSLUŠATI RADIKALSKEGA EKSPONENTA. LJubljana, 26. januarja. Danes Je bil v Rimu podpisan usodni, na lastno radlkalsko pest skrpueanl sporazum z Italijo. Povodom tega dogodka je združeni narodni odbor za danes zve čer sklical v veliko unlonsko dvorano protestni shod, kateri Je odjeknil v eno-dušnem ogorčenju In dokazal, kako globoko Ljubljana obsoja žalostno kupčijo. Udeležba na shodu je bila navzlic velikemu mrazu ogromna In zborovanje bl bilo poteklo v lepi enodušnostl, da se nI prvotno razpoloženje ob nastopu dr. Vla-dlmlrja Ravnlharja razrastlo v skrajno tnučen Incident. Shod Je otvorll In mu predsedoval pred sednlk CMD g. Andrej Senekovlt. Po kratkih uvodnih besedah Je Izročil besedo prvemu govorniku gl. uredniku g. Pr. Smodeju, kl Je v Impozantnem, vendar tehtnem govoru Izrazil oster protest, dvignil razpoloženje ln žel živahno odobravanje. Kot drugI govornik je nastopil g. dr. Vladimir Ravnihar. Hladen sprejem, nejevoljno mrmranje In pocdlne zelo pikre opazke so takoj ob njegovih začetnih besedah tolmačile, da zborovale! v nastopu dr. Ravnlharja ne ločijo dvojne vloge. Medtem je govor tekel dalje, pojasnjeval hlstorljat reškega problema, ko na mah Iz ozadja zadonl močan medklic: zavedni starši, pohitite danes do-poldri ob 9 uri s svojo deco v dvo.-ano »Union«, da Vaši otroci skupno s srbskimi bratci in sestricami proslavo ta pomembni In lepi praznik. Gotrvo bo narodno občinstvo v kar naj<'biinejšem številu posctllo tudi večer no Bvi.tc.3o.v8ko prireditov, ki se vrši v Unionu s kraBnim programom. 60 letnica smrti Vuka St. Karadžiča Te dni jo poteklo 60 let, kar je na Dunaju umri Vuk St.. Karadžič, eden največjih Srbov. Rodil se je i. 1787. v Tržiču v Srbiji blizu bosanske meje. Slučaj je hotel, da 66 jc v njegovem rojstnem kraju našel primeren človek od katerega se je mladi Vuk naučil Citati in pisati. Ko je bil star 17 let, se jo začela borba proti Turkom za osvoboditev Srbov. Vuk kot pismen človek je takoj dobil službo pisarja. Kmalu se mu je ponudila prilika, da je mogel iti v prekosavske srbske kraje in tam je nadaljeval Študije. Nato se je zopet vrnil v Srbijo, a ko je Karadžordževa Srbija propadla, je Sel Vuk na Dunaj, kjer se je seznanil z odličnimi Slovani, predvsem s Slovencem Jernejem Kopitarjem (1780.—1844.). Kopitar je najbolj vplival na Vuka, da je le-ta uvedol v knjigo oni čisti narodni jezik, ki ga govori ljudstvo v Srbiji, prod vsem soveda v Vukovi ožji domovini. V tem jeziku piše Vuk v »Novine serpske«, ki so začele izhajati na Dunaju 1. 1813., v istim jeziku izda Vuk 1. 1814. tudi zbirko srbskih narodnih pesmi. Pod Kopita-je-vim vplivom je Vuk prilagodil srbski pravopis narodovemu govoru in !zdal 1. 1814. tudi »Pismonico serbskoga jezika«. Načelo mu je bilo: Piši, kakor govoriš! In Vuk je odpravil vse /.na-ko, ki ae v govoru več ne slišijo. Prihodnje njegovo dolo je »Srpski rjt:č-nik«, tiskan 1. 1818. Tu je zbral 20 tisoč besed. L. 1823. je izdal drugo in tretjo knjigo srbskih narodnih pesmi. Karadžlč se je mnogo bavll z ieziko-slovnim Študijem, česar posledica Je bila cela vrsta spisov. Istotako se je mnogo pečal s srbsko zgodovino. Po 1. 1820. je odšel nekolikokrat v Srbijo h knezu Milošu, ki je 1. 1813. začel novo borbo proti Turkom in jo uspešno končal. Vuk je hotel uredili šolstvo in tudi Miloša učiti čitanja in pisanja. Vondar se ti njegivi načrti niso uresničili. Miloš mu je dal službo predsednika sodišča in magistrata v Beogradu, kjeT pa Vuk ni mogel vzdržati, ker mu je presedalo Miloševo ti-ranstvo. Leta 1832. jo zopet zapustil Srbijo, se podal najprej v Rusijo in Be pozneje vrnil na Dunaj, kjor je priprnvil drugo izdanje knjige »Srpski rječnik«. Knjiga je natisnjena 1. 1852. na Dunaju tn obsega 862 strani. Na straneh 851.—862. so natisnjena »Imena g. g. prenumeranta«. Ta del je dane.s posebno zanimiv le za Slovence. Vseh »prenumerantov« je okroglo 900. MoJ njimi najdemo nastopne Slovence: aa Dunaju Miklošiča, v Zagrebu Vilharja: Ljubljana da samo dva »prenumeranta«: Bleiweisa in Dežmnna, medtem ko jih je v Celovcu osem: Slomšek, Koz-man, Rudmai, baron Ajhelburg, Ein-apieier, Janežifi, kaplan Taušič, čitalnica bogoslovnega somonišča. Celje beleži deset »prenumerantov«, med njimi šest duhovnikov. V Trstu jih jo 18, med njimi Koscski. Nadalje najdemo tu »Marburg«; Juri Matjažič, uči tel j vjerozakona na gimn. marburfikoj in Mladež gimnazije Marburške. Po enega prenumeranta imata še »Fran-hajm« (Fram pri Mariboru), tam jc ka- Slan Oroslav Cafov, in »Vitanja u tajerskoj« (Vitanje): kaplan Matija Vrečko. Vidi se, da so Slovenci dobro zastopani V sek ako je značilno, da so obmejni kraji najbolje zastopani, a Ljubljana najslabšo. Vuk St, Karadlič je utemeljitelj sedanjega srbskega književnega jezika. Ker je uvedel v knjigo jezik, ki ga govori narod, je s tem močno ublažil tudi razliko med srbskim in slovenskim narečjem. 2eletl bl bilo, da se ob šestdesetletnicl Vukove smrti tega Slovenci posebno spominjajo. J—n. Dopisi TACEN POD ŠMARNO GORO. Ker mnogi izprašujejo, kaj je s povskim društvom »Zarja«, sporočamo napredni javnosti, da je pri zadnjem občnom zboru prešlo v komunistično klerikalne roke. 8 tem je društvo odslužilo svojemu pravemu namenu, ker ne razpolaga več s povet. Pevski zbor pa bo še nadalje deloval v naprednem smislu, toda Izven komunlstično-klerikalnoga društva »Zarja«. Kakor se sliši, bo novoizvoljeni pod predsednik — predsednika nimajo — predlagal pri prvi društvoni seji, da naj so ime »Zarja« nadomesti z imenom »Piškot«. Tako se bodo v tom društvu shajali razen komunistov in klerikalcev tudi piškot-arjl, člani nekdanjoga napred-noga društva, ki so za par piškotov zatajili svoje napredno mišljenje. 21RI. Sokolsko društvo je v nedoljo dne 18. januarja uprizorilo Splcarjcvo pravljico »Pogumni Tonček«, ter je nudilo s tem ros redek užitok no samo našim malčkom, ampak tudi Btaršem In ljubiteljem mladine. Naši najmlajši dilo-tanti so se vživeli v igro tako temeljito, da so preživljali na odru dejanje za dejanjem skupno z gledalci, in eo z napeto pozornostjo sledili izborniin izvajanjem, kl so vzbujala prisrčen emoh malih in velikih ter Izvabila marsikatero prikrito eolzo lz oči staršev. Burno odobravanj« in ploskanjo je nagradilo male Igralo« ob koncu vsakoga dejanja, kar je goto, vo dokaz, da bo vsi rešili nalogo kM najboljšo. Ilvaložnl smo jim za ulitek, kl so nam ga pripravili z vztrajnim trudom ter samo žolimo, da nam čimprej nudijo zopet kaj sličnega. Zahvala pa gre predvsem sestram Clrmanovi, Zerja. vovi in Majnikovi, ki bo z neumornim požrtvovalnim delom pripomogle k tako lepem uspehu. Dvorana je bila polna. 3 to proslavo je Sokol otvorll letošnje prosvetno delo. Videli smo, da Imamo dovolj mladih moči, med njimi celo nekaj naravnih talentov. Zastavimo vso silo, da bo ra/.vijo to delo predvsem v ono smer, kl jo glavni cilj: vzgoja m Ur dlne, ki jo naš up in naša bodočnost. Zdravol LITIJA. Dramatični odsek Sokola Lili ja-Smartno priredi danes, v nedoljo 27. januarja gledališko predstavo. Igrajo člani kluba »Muha«, dvodojansko komedijo »Valerija« in enodojansko burko cBucck v strahu«. Pričetok točno ob 20. url. Vstopnina običajna, LITIJA-. I. plosni večer ln čajanka litijskega kluba »Muha«, v prid drutbo sv. Cirila in Metoda dno 9. februarja, obeta biti po obsožnik predpripravah nekaj posebnega. Ker so tudi dostojne maske dobrodošlo, opozarjamo že dane« na to prireditov, ki so vrši v dvorani Sokolskega doma v Litiji. TRBOVLJE. Po stavki je preskrbe! dr. Dimnik kot pravni zastopnik Zveze rudarskih delavcev, pri rudniku odpuščenim voditeljem stavko delo v Franciji. Govori so cclo, da jim jo posodil baje znatno vsoto denarja za na pot. Pred par dnevi jo pa priobčilo glasilo l.emež-Illohčeve dolavsko struje »Glas Svobode« pismo, v katerem ti delavci tožijo, da jih je dr. Dimnik prodal v sužnost, ker je delo težko, plača pa majhna ln svaro rudarjo, naj so no dajo pregovoriti da bi odšli na Francosko. ŠOŠTANJ. Prostaškemu napadu »Straže« v št. 7 na našo gdč. poftarico, pisa-ti odgovor, kl bl napad dosegel z enako podlostjo In »katoliško« moralo, nam ja l>od častjo. Gospod dopisnik v črni suknji, ki z visokih hribov motriš »nezaslišana početja« v Šoštanju, stopi enkrati na plan, podpiši svoja sumničenja o gdS. poštaricl, dn ji vsaj omogočiš disciplinarno preiskavo, sebi pa zagotoviš možnost, da medsebojno račune spravimo nal čisto! Dotlej bo nam ne zdi potrebno izpodbijati sumničenja in laži, ker so razblinjajo samo. Saj vomo, kam pes taoo moli in je nrmškutarskomu bombardiranju na našo pošto čisto naravno morala slediti klerikalno. NemškutarBka stava, da voditeljico tukajšnje pošte v dvehi moseeih spravijo iz Šoštanja, je že propadla. Koliko odloča ji pa zdaj dajo klerikalni trobentači? Vodite, klorikalnl zaplotnikl, da nas vaSa vzajemnost s nemškutarijo in vaše skupno smrdljiv« bombe prav nič ne omajejol Naš odgovor jc: podvojeno delo in podvojeni uspeh. Izkušnja nam dokazujejo, da Vaj s toni najbolj zadenemo v živo. SLOVENJGRADEC. Pri nadomestni« volitvah v cenilno komisijo bo bili itvw ljonl kandidati gromialnc liste: kot člana Ivan Rojnik, trgovec v Slovenjgrad-cu 220 In Ivan Vrhn.iak, posestnik in lesni trgovec v Pamočah 335 glasov, kot namestnika Ivan Kralj, posestnik in mizar v Slovenjgradcn 173 in Miha Kum-prej, kmet in lesni trgovec, v Sv. Danijelu. Kmctska lista Držečnik - Lahov, nik (SLS) jo dobila IfiO, nemška list« Schullor - Porkusch 52 glasov. Udelež. ba pri volitvah jo bila jako slabo. Sodefe anonyme des automobiles & cvdes 14 tovarn -12 podrulnlc - 3.C00 zastopstev - nudi po n a j n i S i i h cenah Nalvella, najstarejša tovarna Francije S, 10/18, 15/35 18/65, 25/70 HP PEUGEOT glavno zastopstvo. Ljubljana, Sodna ulica 11, telefon 461 Kulturni pregled Mariborsko gledališče je podal mnogo elegantneje, kakor lani. Pevsko Je bil jako dobro razpoložen. Najprijetneje ga je bilo poslušati v duetlh s Harico. Režijo operete je absolvlral g. Rasber-ger, glasbeni del prestave pa je vodil operni kapelnik g. Mitrovič. Obvladal Je orkester s priznano rutino. Občinstvo je zasedlo gledališče do zadnjega kotička ter ni štedllo z avplavzom. Zahtevalo Je celo, da se nekatere točke ponove. V. S. Slnočnja predstava «AIde» v ljubljanski operi se je vršila v nekakem obnovljenem premlcrnem razpoloženju. Publika, ki je do zadnjega mesta napolnila gledališče je burno pozdravljala dirigenta in povce, ki bo v Zagrebu tako odlično zastopali ugled naše opere. Zlasti sta bila gdč. Zikova In g. Simeno prodmet iskrenih ovacij, ki so bile tem prlsrčnej-5e, ker so občinstvo nahaja očlvidno pod vtisom, da Zagrebčan! strežejo po teh dvoh njegovih ljubljencih. Predstava je potekla sijajno. Tudi zbor ln »»kester sta storila svojo dolžnost. Dirigent ravna tel i Ii.nl'. avl na. Edini koncert ge. Vilme Thlerry -Kavčnikove se vrši dno 4. februarja v veliki dvorani hotola Union v Ljubljani. Na klavirju spremlja skladatelj L. M. Skorjanc, spremljovanje dveh pesmi na violi je pa provzel g. prof. Karel Jeraj. Spored objavimo kasnejo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Plesni večer v ljubljanski operi. Mladostna plesalka gdč. Rut Vavpotiče-va, članica baleta našo opere priredi v četrtek dno 31. januarja v opornem gledališču plesni večer, na katerom izvaja na podlagi klasično in moderno glasbo celo vrsto plesov. Gospodična Vavpotl-čeva jo priredila ta plesni večor pred kratkem v narodnem gledališču v Mariboru ter žola največji uspeh. Pri klavirju bo g. Niko Strltof. Štiri koncerte Jugo«lovenske glasbe priredi v Ljubljani Filharmonična družba v abonmaju. Prvi koncert se vrši dne 11. februarja in obsega medjimurskl kvar tet Božidarja Sirote, novi kvartet našega Lucijana Skerjanca In Cajkovskega kvartet v F-duru. Cene abonmaja za vso 4 koncerte bo 30, 40, 45, 55, C5 in 100 Din. Prijave na abonma so sprejemajo počenši s 5. februarjem v Matični trgovini v Filharmoniji. Izvajal bo vse navedeno skladbe sloviti Zacrrebškl kvartet. V. mladinsko muzlkalno predavanje v Ljubljani se vsled obolelosti gdč. Zi-kove danes v nedeljo dne 27. jan. ne more vršiti. Datum predavanja bo pravo časno objavi ln naznani šolskim ravnateljstvom. Slovensko marljonetno gledališče v LJubljani. Ker so nastopile nepremagljive ovire, je vodstvo »Slovenskega mari-jonetnega gledališča« v Ljubljani primo-rano, da nenadoma zaključi letošnjo sezono. Zagrebški dramski ansambel v Beogradu. McBOca februarja ee poda zagrebški dramski ansambol na gostovanjo v Beograd, kjer ostane vcb čas dokler so bodo v Zagrebu mudili Hudožestveniki. Pozneje pa obiščejo člani beograjsko drame Zagreb. Tako bodo Srbi ln Hrvati spoznali modsebojno gledališko umot-nost zagrebškega in beograjskega odra. Milanska «Comocdla», gledališki mesečnik, prinaša v 1. štev. VI. letnika poročilo o dramskih in glasbenih novostih v Ljubljani tn v Zagrebu. To pot poroča o umet, dogodkih decembra leta 1928., hvali dami ge. Marijo Vero, Na-blocko ter gg. Putjato in Rogoza. V naši opori pa no prinaša poiočil, dasi goji Vardija, Puccinija in druge laško avtorje posebno uspošno. Rlmski-Korsakova »Mozart in Salieri« ter Sclimiedova «No- tre Dame« tudi zaslužita, da se na nju opozori. A. Kanto naj bi ne pozabil tudi sinfoničnih koncertov v Ljubljani. —-------eeni LJuhUanskH drama. Nedelja, 27. ob 3.: »Mogočni prstan«. Iz« Ob 8.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 28.: »Hamlet«. C. Torek, 29.: Zaprto. (Ocncralna vaja.) Sreda, 30.: »Beneški trgovec«. Prcmljcra; Izv. Ljubljanska opera. Nedelja, 27.: »Travlata«. Izv. Pondeljek, 28.: Zaprta Torek, 29.: »Travlata«, gostuje ga. W» scl-Polla. B. Sreda, 30.: »Suzanina tajnost«, »Mozarf In Salieri«, »dlani Schlcchl«. A. Četrtek, 31.: Plesni večer gdč. Rut Vav-potičcvc. Izv. Mariborsko gleo'ališče. Nedelja, 27. ob 15.: »Namišljen! bolnik-, Izv. Ob 20.: «2cnitcv». D. Zadnjič y sezoni. Torek, 29.: »Namišljeni bolnik«. Celjsko mestno gledališče. Nedelja, 27.: »Zakleti princ« (popoldne), In »Svet« (zvečer). Izv. b Marijonclno gledališče v Mariboru. Ncdclia. 27. ob pol 15.: »Sneiailčlca«. Nedefla ti. L 1924 BREZ SRAMU. Pokojni M&huiS bl »e »snel nvdova-U, če bi bil Turk. V soglasju x ministrstvom vo-r Je od-rodllo ministrstvo prosvete, da učenci muslimansko vere niso doliril praznovati Ukftilh državnih praznikov, ki bi •— bili v nasprotju z verskimi predpisi Islama. Zato nčenoi muslimanske vere niso dolžni praznovati sv. Cirila In Metoda, ne Vidovega dne ln no — morebitnih spominskih svečanosti po blagopokojnom kralju Petru Osvoboditelju. Ce je ie dopustila sedaj Se vladajoča radikalija nezaslttUino neskladnost, da se mora državni praznik umakniti dozdevni konfesljonalnl občutljivosti, Jo fie bolj nezaslišano, kaj vse »žali verski Sut». Vidov dati, kl Je dan KosovJ-.cga poraza In Kosovske osveto na obenem spomenik ustavo, kl je sledila c*vobojen}n hi ujodbijonju v istem duha, — ln jva sporo m »k* svečanost za Petrom Karagjorgjovi-čem - Mrkonjičem, prvim jugoaloven-skim kraljem. Takšno nareJbo je moe>ol Izdati sv mo radikal, Iu to r soglasju z gosp. Janjičem. CMpIrajo ae nam pa lape perspektive v bodočnost. Ce gre obzirnost radikalov do turških zaveznikov tako daleč, utegnejo svoj račun prezentirati tudi Nemci, ki bodo n. pr. smeli ostati pokriti pri sviranju naSe drtovne himne. Marsikaj smo doživeli, izgleda pa, da marsikaj še bomo, dokler ne bo dovolj sramote. SL A. C Perant, skrbna mati in vrla narodna Ionska. Pogreb bo r ponedeljek ob 4. popoldne (i Ambroževoga trga 8t. 8. — V Kamni gorici Je umrla 26. t. m. v 71. lotu svojo starosti ga. Antonija llajlelj, roj. Vari, blaga ln splošno priljubljena ten-»k«. Pogreb bo danes ob 4. popoldne. — V Stoiteah pri Ljubljani je umrl »nanl gostilničar rncJj0 1 ! žiser g. B. Putjsta; posebno uspešno so Krejčijs, očeta Matičnega odbornika dr. Viljema Krcjčija. Zbirališče v pondeijek ob pol 3. uri pop. pred hišo pokojnika, VVolfova ulica št. 5. u— Konja sta se splašila v petek po. društev z godbo, ker J« brizgalo« ntmt, njena predvsem za požare v okolici Iz Celja e— V spomin na rojstvo prestolom poldne hlapcu tvrdke »Jndrau», Ivanu | slednlka je pozval celjski mestni m«g|, Nagliču v Dalmatinovi uIlcL Zdlrjala j strat celjsko denarne zavode ta celjsko sta proti Slškt tn se je slučaju zahvaliti ; občinstvo, naj naklonijo svojim premo, da se ni pripetila, kor se je istočasno ! ženjsklm razmoram primerne denarni nahajalo na cesti veliko ljudi, kaka ne. zneske v dobrodelne namene. Razglasi sreča. Konja sta bila ustavljen« t veli« so se odzvali: Ljudska posojilnica 100« kim naporom v Šiški. Din, t«jnlštvo rok. obrtnih zadrug Celju 285 Din, Celjsk« posojilnic« 250 Din, Prva hrvatska štedlonlca 250 Din ta podružnica ljubljanske kreditne bat, ke v Celju 250 Dln. Znesek se jc enn komorno razdelil med mestne ubožce, organizacijo vojnih invalidov, Dijaške kuhinjo ta dri. krajevno zaščito dece i Celju. V. obrtni ples v Celju. Priprave u 1. februar so ie v polnem teku. Sodeta vala bo ljubljanska vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnlk« dr. Ceriai, Za dober prigrizek In Izvrstno kapljico pa bodo qkrbolc celjske narodne damt, tako da je pripravljen« zabav« staro ta mlado. Obrtni ples bo zopet lep« manifestacij« pridobitnih slojev « Celja ta širše okolice. obljubljeni zaključek tega v včerajšnjem listu priobčenegn sestavka smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti na prihodnjo številko. ' Slovensko zdravniška društvo t Ljub-IJanL Nadaljevanje rednega občnega zbora s« vrši dne X fobruarjs t L ob 8. url Odlikovanja. Veliki topen maribor- popoldne t vseuitllščnl dvorani Radi voske oblasti dr. Miroslav Ploj, finančni liter novega odbora ae pričakuje obilne ekspert pri rej«raelJ»ki komisiji t Pari- udoležbe. Odbor. ru, Je odlikovan s redom sv. Save 8. vrst«, j • Visoka stsrost. V Avčah na Goriškem • Delegati demokratske« klub« v je umrla to dni ena najstarejših oseb ▼ Ljubljani. Iz Beograda poročajo 26. t. m.: Julijski Krajini 97 let stara Marija Ko-Nocoj Je dom. klub Imel kratko sejo, na vaflč vulgo Kamenšca. Rojena Je bila le- • «i. Borovnico t CerZa dsnes " » Be' tetto ta Zsthey, gdč. Rozumova ta g. Putjata z deklamacijo U «Cyr»n«». Zeli ta 1820. Imela Je dvanajst otrok. Eden Izmed Be živečih je star letos 70 let. Bila Je zdrava skoraj do zadnjega ta je Se j>rošlo jesen nosila s polja domov težke košare poljskih pridelkov. • Tečaji za strojepisje ia stenografija. Na zasebnem učOlšču Legat v Marlboru j^^j;^,-^;' ^ začnejo s dnem 4. februarja zopet novi dt ^Hko zanimanje; tekmovalci se pri. so šlvahno priznanje. V kabaretu so nastopali plesalke, plessld, deklamoval« d šaljivih storio in pevci. Prireditelja gg. Rut ta Putjsta sta pač storila vse, kar J« v naših razmerah motno. Zal da je bila Sokolova dvorana nesakurjena ta odsr temen. Obisk j« bil veHk, vendar M bU lahko dosti večji. n— Demokratski klub «Tnbor» ima svoj redni sestanek jutri dne 23. t m., ob 20. uri zvečer ▼ tajništvu JDS «Na. rodni dom». Predava dr. Anton Urbane o temi: »Ustroj borz*. Udeležb« j« z« člane obvezna. «— Sokol Ljubljana IL priredi dne 9. februarja 1924 v dvorani Kazine velik ples ■ maskorado. u— Prva plesna tekma t* prvenstvo v Sloveniji se vrši 7. februarja t L v kateri se je razpravljalo o notranjih administrativnih vprašanjih. Klub Je sklenil da pošlje svoje zastopnike na sborova. nje delegatov JDS v Ljubljano dne 3. februarja, druga slupin« pa gre na »bo. rovanje v Veles, ki se bo vršilo Istega dne. * Eodiljanke «mrl. V petek Je v__ ____„ Vršcu umrl predsednik prve ruske dume j tečaji za" s^lsle/^o ! ^T^rZT^VZ K. RodzIJanko. ! fijo ter nemško stenografijo ta trajajo; r„ ' „,..„11, i„f„s„;;t, m,„ * Nastop našega dunajskega poslanik«, štiri mesece. Enostavno, dvostavno n! *°n0I 7 1 dolo en V sredo zvečer jo dospel na Dunaj novi ameriško knjigovodstvo so poučuje pri-1 * jugosiovansM poslanik dr. Milan Ml,oje-1 valno. Vpisovanja ta pojasni,7 v trgovini Lu5. Vrae^Volfova uUca 3, krt sednlk Kluba plesovodij. Pri plesu ta tekmi sodelujeta dve godbi. Športni karneval se vrši 9. febru« Iz Maribora a— Občinski svet mariborski bo v če. trtek 31. Jsnuarjs ob 19. uri nsdaljeval predvčerajšnjim prekinjeno občinsko sejo. a— Osebna vest Iz Maribor«. — Sodni svetnik dr. Anton Mulcj je z odlokom ministrstva pravde n« lastno prošnjo upokojen ta otvori 1. februarja ▼ Ma. riboru odvetniško pisarno v dosedsnjih lokalih dr. Boštjančlča, Id menja z dr. Llpoldom. Slednji sc preseli v hišo ve» letrgovca Boštsriča, ▼ prejšnje prostor« «Mare». a— Umri J« včeraj ob 13. ▼ Krčerlnl pri Mariboru 19 letni sta nsdučiteljs g. Miroslsrs Pucollka, sedmošolee tsmoš. nje gimnazije, Leo Pucelik. Pogreb bo v pondeijek na 15. na pobreštem pokop«, llšču. *— Mariborski drobit. Dsnes priredi pravoslavna cerkvena občin« svetoesv« sko zsbsvo. Ob 10. dop. bo v GOtzovi dvorani šolska proslav« s deklsmscijsml tn petjem, ob 20. url Istotam koncert s plesom. — Trgovski gremlj razglaša, da bodo trgovine na Svečnloo dopoldne odprt« radi dveh praznikov. • Maribor, sko gasilno društvo prejme danes novo bencinovo brizgatao, katero bodo slo. vesno prevzeli v navzočnosti okoliških Kino »Ideal* predvaja pondeijek 28„ torek 29. ln sredo 30. t m. veliko pustolovlno ,,/ Ika ljubav(> a priljubljeno Igralko Mtes du Pont. Kot dodatek programa ljubka veseloigra v 2. delanjih »Mala nevestlcaa % Baby Peg*y, 1 1 PREDNAZNANILO ! I Dne 31. iannar)a v kino sbtoal* HARRY IDLL »Peklenski stroj" Lastnik In Izdaja teli Konzordl »Jutri, Odgovorni urednik Pr. Brotovlč Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Dubllanl Tujci y Ujutoljanl Vič, ki je bil dosedaj poslanik v Budim- s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovon-pešti. ska ulica 7, toleton 100. • Iipreinem«'« v državni slnlbl. Policij- • Nevarna ptička prijeta. Koncem deski svetnik Vskoslav Kerševsn v Mart- cembra smo priobčili policijsko vest, da je boru je Imenovan za višjega polleljskoga! bila na ljubljanskem kolodvoru aretira-svetnika v 8. činovnem razredu na dose- j na Ela Doliašek iz Trbovelj, ki Je bila arjs v Narodnem domu. Kakor kaže bo to ena najlepših letošnjih prireditev. — Videle se bodo komične situacije iz ve. likih mednarodnih tekem povodom tur« opoluo bolna v državno bolnico. Zdrav-1 nej svctovnih klubov po Španiji, Afriki ] mška preiskava jo sedaj doznala, da Je itd. Tudi je že prijavljenih nebroj Bku. , bila popolnoma zdrava iu Jo je tudi so-, pin ma8k, ki bodo dale večeru v resnici Toliko resnici na ,.naiaj velikomestnega karnevala. Sode« luje godba dravske divizije, u— Občni zbor Splošnega ženskega dnnjem službenem mestu, višji policijski, osumljena raznih dellktov In oddana kot komisar Gustav Pna v Mariboru pa za policijskega svetnil:a v 7. činovnem razredu. Višji jetniški paznik Martin Mrdre-f-fok v Celju in Jetniški paznik Anton | dišče takoj izpustilo. Breeelj v Mariboru sta trajno upokojena.! ljubol * Potni listi ra inozomstvo. Kakor jav- * Krvav« rodbinska drama v Bošnjacih. __ _____ _____ _ ____________ /jajo beograjski Usti, se v ministrstvu za To dni se je odigrala v hrv. vasi BoSuJa- i društva"je" v nčdcljoT^27."tT'm. ob ^T uri notranje zadeve pripravljajo novi pred- ] ei krvava rodbinska drama. Stjepan Kuli- popoldne v damski sobi kavarne Emona piai gledo Izdajanja polnih listov za ino- šlč jo že dolgo živel s svojo ženo Marijo, Dnevni red: Otvoritev. Tajniška in bla. zemstvo. Po novih predpisih bo manipu-1 v popolnem razdoru. Prepiri so bili na ; gajniška poročila. Izprememba pravil. — lacija v tej zadevi znatno olajšana. j dnevnem redu In so končali vedno s pre-! Program bodočega dela. Volitev odbora, * Smnna kosa. Včeraj popoldne je ,eP°m- Tako je bilo tudi kritičnega dne, I Slučajnosti. umrl v Ljubljani po kratki bolezni znani ■ nli 8edaJ J8 moJ Pr|iel Ia sekiro, udaril z j u— Restavracija »Zvezda.. Vsako ne« trgoveo in hišni posestnik g. Anton i ofi,rlno Jeno P° 8|avi ta jo nato še s deljo In praznik zajutrkovalni konccrt. i...u.!.i.i_ nožem zaklal. Morilca so " .... ICrojči, oče odvetnika dr. Viljema Krejčl v Ljubljani in Antona Krejči, ravnatelja 1 '•"P1'11- IvnrnJpn <-1nSi'1r r, t, .....-._=.* • Ob tvornico za dušik v Rušah, tast svetnika I " obJni zllor 8»Te» dobrovoljcev ia Stola sedmorice v Zagrebu, pisatelja j ^"'""i« »o vrši letos v Ljubljani 8. fe-Fr. Milčinskega in upravitelja Jetnišuice bruari«. !tl 'ma poleg obračuna za pre-Ijubljanskega Bodeča Adolfa Arko. Hojen' k;k,° ,el° ,udl določiti smornice za delo- Ceh, ae je pokojnik ie v mladostnih letih ju-eselil v Ljubljano in si z Izredno marljivostjo ia solidnostjo ustvaril prvovrstno trgovino s klobuki iu kožuhoviuo. Pokojnik je bil Slovan z dušo iu telesom, izredno blagega značaja, nenavadno ljubezniv družabnik, član In podpornik številnih narodnih društev. Sam celih 48 let Sokol je vzgojil tudi svojo družino v flrogo sokolskem duhu. Njegov sin doktor Viljem Krejči je starosta 2upe Ljubljana I. Pogreb bo v ponedeljek ob pol B. iz \Volfove ulico št. B. — V Ljubljanski bolnišnici je umrl v petek ponoči gospod dr. Gabrijel Hočovar, bivši zdravnik na Bledu. Izbornegn strokovnjaka v svojem poklicu, navdušenega naprednjaka in vnetega prosvetnega delavca je težJca bolezen žo nekaj let priklenila na bolniško postelj in ga sedaj rešila težkega trplje- Od petka na soboto je prenočilo v Ljubljani skupno 129 tujcev. Od teh Je prtnočilo 108 v hotelih, med drugimi: UNION: Albraeht Oskar, arhitekt, Trttč; Bruni Btagio, trgovac, Aneon«; BČhmortrild Viljem, trgorso, Dunaj; Burger Prano, notar, Radeče; Ptlret O., trgovec, Koprlvn! •«; Veder Henrik, »r» goveo, Dunaj; Feldman Gabrijel, trgo« vec, Zagreb; Gjetvaj Božo, geometer, Zagreb; Gvaic Pavel trg. potnik, Zom. bolja; Hellperus Karo!, trg. potnik, Du. naj; Jaburek Karol, ini. direktor, Du. naj; Krainer Josip, trgovec, Trst; Ca. stellanl Spartaoo, trgovec, Benetke; dr. Kandare Franc, odvetnik, Krško; Mar« kovič Josip, trgovec, Vršac; Novotny JIri, industrijalec, Slov. Gradec; Noot Karol, gen, ravn., Jesenice; Pavelka R., inženjer, Dunaj; Stclnschnelder Frlc, prokurist, Dunaj; Tauber Emil, trgovec Dunaj. SLON: Bačič Božo, trgovec, Zagrob; Dolenc Franc, trgoveo, Skofjaloka; Ant. Frank, direktor, Zagreb; Inglessis Ernst, gen. dir., Pariš; Ivjakovič Darko, vlast upravitelj, Vlrovitica; Kiihnel Curt, za. stopnlk, Dunaj; Rothbaum Alojz, trgo. vec, Travnik; Slmich Maks, trg., Trst; Svarc Velimir, trgovec, Sušak; Weison« fela Filip, trgovec, Trat; Viole Artuf, cvetličar, Trst; dr. Valjavee Pavel, po. sestnik. Kula Bačka. JU2NI KOLODVOR: FormacasI Al trgovec s lesom. Trat; Carlinl Karol tn govee, Chiavari. LLOYD: Tomlč Josip, trgovec. Loke; Zutek Ml jo, mučarac, Sevcrin n. K. SOČA: Debcljak Pavel poslovodju, Skofjaloka; Lesarski Pavel, okr. idravi nik, Ptujska gora; Ogrizek Franc, trg, Maribor. TRATNIK: Bosedin AtanaslJ, trgove) Subotlca; Hrisanor Mihael profesor, Litija; Kazanovifi Katarina, zasebni« Litija; Leonov Fedor, profesor, Ltttj«; Prostasijeva Natalija, zasebnlc«, Litija; Robnik Cvidon, podporočnik, Maribor; Seharner Herman, trg. potnik, Maribor. ŠTRUKELJ: Auth Štefan, trg. pomo6 nik, Zagreb; Ban Mihael, trgovec, St Jernej; Glaroli Robert, trgovec, Reggic Emllio; Stoff Maks, trgovec, Miinchen; Sternad Anton, veleposestnik, Sevnic«; Salsi Josip, trgovec, Regglo Emilia. Poleg tega je prenočilo 21 tujcev 1 sledečih gostilnah: De Schlava 5, Stari tišlar 9, Ravnik ta Amerikanec po 1, Možlna 3 ta Novi svet 2. Vremensko Ljubljana Sfi. januarja 1924. Ljubljani) 306 nad morjem vanje dobrovoljcev za bodočnost. * Priporočamo rsem rodbinam KOLIN-SKO CIKOHIJO, izvrsten prtdatek ra kavo. 9 * 0;rrožcn most če« Donavo. Zaradi obilnega ledu, ki ogroža mostne stebre, Je most čez Donavo pri Novem Sadu za ju omet zučaano zaprt. * Italijanski špijon prljot r Novem Sadu, Kakor poročajo iz Novega Sada, Je tamkajšnja policija aretirala italijanskega državljana Florija Chiorovantl pri katerem so našli vojaške načrte. Pri zasliševanju jo Chiorovantl priznal, da Je aktiven italijanski častnik in da je prišel v Novi Sad po naročilu italijansko pomorske komanda v svrho, da zbtra podatke o stanju naše donavsko flotilje. Chiorovantl je bil prepeljan v Beograd. Velika detravda^ija r Novem Sadu. nja. Pogreb se bo vršil danes v nedeljo i Prl novoeadskem sodišču so prišli na ob 4. popoldne iz mrtvašnico dežolne Ifllo<1 vc,ikl defravdaciji. Uradniku Jovi Prcdpustna prireditev Šentjakob čanov bo dne 16. februarja, na kar opo« zarjamo občinstvo ln društva, da se Iz« volijo ozirati nanjo. u— Slovensko Planinsko društvo opo. zarja na svoj planinski ples, kl se bo vršil v vseh prostorih Narodnega doma v LJubljani na Svečnico v soboto dne 2. fobruarja. — Godba Dravske divizije v vseh prostorih. — Velik srečolov, — mnogo ln lepih dobitkovl Posebna va. bila se ne Izdajo, dobrodošli vsi prija« telji planinstva. u— Prošnja. Skrajno siromašni invalid z ženo in 7 nepreskrbljenih otrok prosi za ponošeno obleko ali kak drug dar. Naslov pove naše uredništvo. u— Za sokolskl Tabor je darovala mosto venca na grob pok. g. Pečnlka v Stožicah 150 Din tvrdka Modic in Snoj v Prešernovi ulici. u— Zgubila se jo včeraj zvečer okoli 18. skungs.boa črna, na poti od Komen« skega ulice čez Marijin trg do konca Židovske ulice. Pošten najditelj sc na. proša, da jo vrne proti dobri nagradi Komenskcga ulica 16., I. u— Pevski zbor Glasbene Matice v Kraj opazovanja ob Zračui tlak Zračua temperatura Veter 7. 778 9 -10-7 »ev. vali. 14. 7757 —4-4 21. 777 8 -6 7 7. 774-2 —8-8 7. 774-8 -80 breivetrs 7. 776 8 —7-0 sev. zspad 7. 778-n -8-0 ssver 7. 7769 -80 • Oblačiio 0-10 jaaao racgU voč obl, megla bresvetra Padnviue mm 10 bolnice na pokopališče k sv. Križu. — i Jockovlču je bila poverjena uprava pri Ljubljnnl. Člani moškega zbora se va« Včoraj je umrla v Ljubljani ga. Antonija \ sodišču založenih kavcij. Ker ni bilo [>o- i bijo, d« 50 udeleže pogreba g. Antona i nt padla pod Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana . Zagreb , Beograd Duuaj . Praga . Inomost V Ljubljani barometer višji temper. nitja. Solnce vzhaja ob 7'30, zabaja ob 10-65 Po presledku dobrih štirinajst dni »mo kaže termometer do — 15*. ponekod di dobili zopet prave zimske dneve. Veliki ruski maksimum zračnega tlaka sc Je umaknil prlčetkom tedna proti vzhodu, tako da je lahko depresija od Anglije odpotovala Istotako v vzhodni smeri preko Baltiškega morja. Ta odhajajoča depresija je povzročila, da le Južno vreme seglo za kratko dobo preko vse srednje Evrope, celo preko Poljske. Toda takoj za njo je pritisnil težak mrzel zrak s severa In se sredi tedna čez Skandinavijo dol razprostrl nad Srednjo Evropo, ter stvorll naposled nov samostojen maksimum zračnega pritiska nad evropsko sredino. Od takrat vlada tudt pri nas jasno mrzlo vreme, vendar temperatura Toda drugod 20° C. Najmrzlejše Imajo zaprti gor ski kraji v Alpah, kjer je Imel na P> Tamsvveg te dni — 26° C! Le zapadna Evropa Ima še vedno top lo In prav tako Južna. Tam še vedno n vedo ničesar o zimi. In pa, kar Je še za nlmlvejše: otoki na skrajnem severu, ka kor Spltzbergt, Islandija in drugI imal še vedno temperaturo okrog ničle. Sto: še vedno pod vplivom Južnozapadn zračne struje velike Islandske depresiji kl bo pregnala slej tudi naš maksimui ln z nJim zimo ter mraz odrinila v strai Vremenska napoved zn 27. t. m V splošnem Jasno. Zjutraj mogoče met la ali nizka plast oblakov. up* gggatmmmmKommamm cax?s*.ž6e»fc]Rm» 1 n priljubljena filmska dlvft _ ljubljemeo dam "^S? poznan iz drame »Pariška grofica" v osebi „Rabatina" v krasni drami — 6 dejanj, vsebujoči žlvljenske dnevne prizore «X I ¥5 Krasne zimske slike, posnete vse v naravi. Nifeakm kulis. raS2saW»i kulis. »s L JU Kino BI< JANSKI ID V O R" Nedelja 27« Ponedeljek 28. Glasbene talke sopet popolnoma nove in w srce scsaloSe Kino „LJUBL JANSKI >VOB la in sveta V angleškem parlamentu Leta 1914. Je bilo; ministrski predsednik Asquith ]e svečano sporočil prečastltim članom ljudskega zastopstva, da Je vlada poslala Nemčiji ulti-inatum in zahtevala, da se t^mu ultimatu ugodi do 11. ure zvečer istega dne. Po Asqulthovem sporočilu molk. Veliki stranki, liberalci in konservativci, ki sta. hi.šo polnili, se nista zganili. Nekje v kotu pod prehodnim FtopniSčem — under the gangway — je pa bilo stisnjenih par poslancev, ki se skoraj niti opazili niso. V usodo nosečem molku se je pod tem hodnikom dvignil mož in izjavil, da njegova stranka ni za vojno rešitev mednarodnih vprašanj — bil jo to James f!amsay Macdonald, tedaj vodja ne-uiatne »under the gangway» stisnjene strančioe — Labour Party. Dan kasneje, ko Nemčija na ultlmatum nI odgovorila in je Anglija nepovedata vojno, jo bil Macdonald izključen Iz Dol! - kluba. V angleškem življenju pomeni izključitev iz kluba Izključitev lz družbe. Deset let pozneje, 1. 1984.; po pora-ro konservativcev pri volitvnh stopajo fioslanel v zbornično dvorano. Po tradicionalnem ceremonljelu se vrši ta vstop. Sprodaj stopa s žezlom v roki ln v starodavnem kroju gentlc-:rwn-vratar. Za njim predsednik stare vlade ln na tega lovi strani vodja ipoziclje, ki boeta oba Istočasno pretopila sveti prag. Gentleman-vratar i>otrka trikrat na vrata, ki se odpro in v dvorano stopita ministrski predsednik In leader 2. na dvom francoskega krnila Ludovlka XVI, baš v času, ko jc bil kraljev dvor ujet v palači Tulllerles. Dvorni vzgojitelj In učltell knez De Paroy Jo začel posnemati primitivno »lanterno maglco* sa-vojsklh seljakov. Dal Je naslikati ni steklo motive iz biblije ter Iz francoske zgodovine, da v teh predmetih poduči sina Ludovlka XVI. Obema, kralju ln kraljici le skioptlkon telo ugajal. Njegove tlave na dvoru pa je bilo kmalu konec, kajti revolucija, Id J« kmalu pomela t kraljem tn dvorom, |o pomola tudi s ildoptlko-nom. Pozneje Je aparat prešel v latt celega naroda. Tako |o bil začetek tklop-tlkona obouem začetek — lludsk« demokracije. X Velik sneg na Dunaju. Na Dunaju Je v zadnjih dneh močno snežilo, tako da |e bil ustavljen za nekaj časa ves tramvajski promet In se je zgodilo tudi več nesreč. Na tisoče telefonskih zvez le pretrgnnlh. Sneg Je zapadel tudi po ostalem Dolnjem Avstrijskem. X Otroški grobovi v gozdu. Strahovitemu zločinskemu početju Je prišla v petek na sled dunajska policija. V Eg-gendorfu pri Dunaju je živela babica Vondraš, rodom Iz Ccške, ki Jc sprejemala k sebi ženske, ki so pričakovale poroda. V sporazumu z materami, ki so bile večinoma neporočene In se otrok zato niso baš veselile, le babica cclo vrsto teh novorojenčkov pomorila In i!h za-kopnla v bližnjem gozdu. Pomagala JI le pri tem nlena slaboumna postrcžnlca Roža Stossak. Ravno ta pa lo Je zdal tudi Izdala, ker Jc baje Vondraševa ž njo v zadnlcm času zelo surovo ravnala. Ko pa Je Vondraševa videla, da le razkrinkana, se le v strahu pred kaznijo obesila. Policija poskuša sedaj Iz bebaste Stos-sakove Izvleči, kdo so bile one nečloveške matere, ki so se s pomočjo Vondra-ševe Izneblle svojih novorojenčkov. X Originalna oporoka nekoga Amo-riknnca. Amcrlkanec Hyram T. Swnch, ki Je nedavno umrl v najlepši moški do- Šport SmuSka skakalna tekma za prvenstvo Jugoslavijo RAZPIS smuike skakalne tekme raz skakalnic« v Bohinju, dne 2. februarja 1924, ta prvenstvo iugosltvlle 1924. Splošna določila: Tekmuje te po tekmovalnem pravilniku JZSS, udeležba Je dovoljena I« verificiranim tekmovalcem. Prijaviti te le do 31. januarja 1924 saveza ter vplačati zaeno 20 Din prllavnlne. Vsak tckmovalec mora Izvesti tri skoke; skok le gotov, če prekrmarl tekmovalec po doskoku 8 — 10 m. Nelzvršen |e skok, pri katerem smučar pndc, ali pa če se |e smučarjevo telo dotaknilo sno-ga. Sodniki ocenjulejo posamezno. Končne točke se določijo Iz srednje ocene vseh skokov In vteh sodnikov. Tekmovalci tekmujejo na laitno odgovornost ter odklanja vodstvo tekme vsako Jamstvo ta nezgode ln s tem združeno škodo na premoženju, zdravlu ali življenju. Podrobna pojasnila dalo Jugoslovanski zlmskosportnl savez. v katerem zavrača no pade na JZSS au radi tanemarjenjt dolžnosti, nadalje tn dltcv, da je hotel JZSS Izključiti šport, ntke, ki ulso člani kakega klubi na otent Iju ljubljanskega zlmskosportnega podsa. veza od tega, da bl prišli v poštev t« zlmskosportno olirnpljado v Chamonlxq ter po možnosti prlvtllglratt ljubljanske športnike. Izvršni odbor ugotavlja, da so nesporuzumljenja nastala vsled okolno« sti, ds se niso mogla pravočasno zasU guratl finančna sredstva za Chsinonli, ter vsled tega, ker se vse agende v tej zadevi niso vršile rednim potom, tod« brez krivde JZSS. JZSS le vsled teli na-padov vložil na IzvTŠnl odbor protest« Ker pa se le na konferenci delegatom ugotovilo, da je JZSS brez vsake krlvdei le ta umaknil svoj protest. Smuška tekma za prvenstvo S. Ki lllrl/e In Ljubljanskega športnega kluba, napovedana za 27. t. m. se vslcd slabih snežnih razmer preloži na poznejši ter« min, ki sc bode pravočasno objavil. Drsalne tekme v Ljubljani. Pri h nanjo soboto 2. februarja sc vrše na drsališču SK. Ilirije drsalne tekme. Prvi dan se vrši damsko tekmovanje v umetnem drsanju za prehodno darilo SK. Ilirije ter junlorska tekma v umetnem drsanju. Obe konkurenci sta dostopni vsakomur ne-glede na to, ali le včlanjen v kakem športnem društvu tli ne. Prtjavnlnc nI nlkake. zadnji prijavni rok 31. t m. -< V nedello se vrši tekmo senlorjev v ume« nem dtsanju za prehodno darilo dr. O. ruchi*. katere se udelože vsi nnšl na|-bollšl drsalci. Računati le tudi na udeležbo hrvatskih drsalcev. — Obe prehod-tli darili bostt v prlhodnllh dneh razstavljeni v trgovini P. Magdlč. — Podrobni razpis! to Interesentom na razpolago na drsališču Iliri!« ter v trgovini J. Oorec, Dunaltka cesta. Sestanek nogon. itkcll* SK. Iltrtla M vrli v pondellek 28. t. m. ob 20. v Prešernovi soM restavrtclle »Novi svet., Oosposvetska cesta 14. — Udeležba ob. veaim ta vte nogometašu, novi člani do4 brodotlL — Načelttvo. Prvo Italijansko nogometno mošlvv v Zagrebu. Kakor poročajo zngrcblkl listi, nI Izključeno, da bo Oradjanskl sredi marca Igral v Zagrebu dve tekmi s Sp, C. Torino. Smuška tekma xa prvenstvo Slovenije, napovedana xa danet, je vsled ne-povoljnlh snežnih razmer odpovedana. Izvršni odbor za 8. olirnpljado ln JZSS. Povodom netočnih vesti o našem zimskem športu In ncosnovanlh napadov na Jugoslovanski zlmskosportnl savez, ki so bili objavljeni v nekaterih zagrebških listih (predvsem v »Jutarnjcm Listu. »Hrvatu. In »Športu.), Ie Izvršni odbor za 8. olirnpljado Izdal službeni komunike. CUul I/jahljanktrpa Hekola w> porf« vajo, di se udeleže pogreba br. Krojil)« Antona v ponedeljek v ctvilu t zuakom, Zdravo! Odbor. Sukat na 1'raserskem. 10. t. m. se j« vršil oMnl zbor soltolskega društva v Pragerakem ob obilnem Številu in velikem zanimanju članstva. Navtolo je pozdravi! starosta Sila, ki je rodal krotko poročilo o težavah, i katerimi »e bori tuknjinjl Sokol. Nato »o sledil« poročil« ostalih odbornikov, ki kažejo, s kolikimi žrtvami ln Izgubami se je boril to leto nai Sokol, ki pa vzlic temu ni opešal. Da-slrnvno nimamo telovadnice, nismo počivali niti tr-Jiutka. 7. nekaterimi spremembami j* ost«! stari odbor. l'o volitvah se je vršila debata o zgradbi lastnrga doma, ki je sa oa3 obstoj toliko bolj potraten, kor Imamo r«t okrog polno neprl-JntelJov In sovražnikov. Izvoljen je bil gradbeni odbor • predsednikom dr. Kla-slnrem Itt pevski -zbor pod vodstvom p^st-.jiiuiSolntka Sentfarjn. — Upamo, da bo Sokol v Pratferskcm »vojo težko nalogo, ki el jo je nadol, tudi izpeljal. lešiiT snkalsfci Tabori BHBjBma^aflMMBHEaaaaan^^ ZAKOTNIK Dunajska eeat« it.40 Talofoa it 379 mestni tesarski mojster Telefon it 87» Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbo, ostreSja za palače, hi3e, vile, to vame, cerkve ln zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Ltd. Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov. Parna ž« »a. ? TovsrnaftirnlrJa. »Vse v redu!« »Kod se bova vozila?* »Tam po breign, zadaj za kozolcem!* »Pa te bo zeblo, Pikapolonca. Samo tisto tanko bluzo LmaS na scbL Po kočemajko stopi domov, da ne zmrz-než v snegu, če se prevrneš s sank.* »Ne boj se zame, moj dragi! Imam krvi v sobi, da so ne ustrašim še deset takih zim skupaj, kakor je letoSnja.* »Bahavost ti taka!* »Mene bi bil vzel, pa bl ti ne bilo treba polegati po peči, bolj bl to grela kakor deset takih |>ečl.» »Spet se bahaS, Pikaoolonea! Tzplj rajši to-le slivovko tukaj, da boš lažje ln bolj izdatno sedela na sankah >— potem pa pojdiva!* »Daj steklonlcol Pol jaz, pol H. Na tvolo zdrnvje, moj ljubček, da bl bilo še kaj takih fantov na svetu kakor sl ti, ki Bvojega dekleta samo za nos zvotll, potem pa pusti na cedilu!* »Jaz da som koga za no3 vodil, Pl-kapoloncaf Kdaj pa? To sc ti jo samo sanjalo — jaz scfm nedolžen!* »Kujon ti tak! Vsi moški ste nedolžni. Otrok ubijo lonec, ko pa stoji prod njim maiti, se jo lonec ali sani ubil ali pa je še cel.* »Cel je še lonec, Pika.polonca, cel.* Obadva sva so smejala, sedeč na kloni, in Dila, a ko ie položila Pika- polonca svojo kodrasto glavo na mojo ramo, jc počonlla med naju mojn Stara prijateljica, bela mačka, 7jraiiav-kala ter iztegnila svojo mehko tačico po mojem telovniku navzgor: »Mjavl Se meni mav!» Pikapotonca eo je zdrznila, pogledala mačko od strani, pogledala mene in prsi so se ji dvignilo. »Pa da mora biti ta bela hudoba povsod ob tebi! . . . Pojdiva že enkrat!* Zunaj za kozolcem, kjer se je v bledem zimskem solneu bliskal s snegom pokriti, do doline za sankanje kakor nalnSČ ustvarjeni breg, sva zajezdila vsak ene sanke in se priporočila vsak svojemu patronn, preden no i>odava na »rajžo, na to rajžo žalostno*. PIkapolonca se je »zrla, ker so ji je zateknllo frfrajoče krilce na majhnem žebljičku, ozrl nem se šo Jas — za menoj, za mojimi sankami so strmele mežikajoče oči mojo stare prijateljice, belo mačko. »Kdaj je prlSla za naima? Kako te gledal* PIkapolonca se je zasmejala, toda v očeh sem jI čital, da ji smeh ni veselo poskočil iz srca, ker so ji je prehitro razsul na kipočih prsih. »Saj nama ni nič na poti. Pikapo-Imcal*. »Rea Je, ampak . . .» »Ena, dve, tri — hop! —< PIkapolonca, poskočil* Hrib so je prekucnil. V krogu se Je zasukalo na nebn sobico, njegova medla svetloba je vzplapolala In se razlila v tisočerih izpreminjajočih se žarkih po rdečih nadkolenskih podvezah ln oblih, v črnih nogavicah tičo-čih nožieah moje Pikapolonce. En sam razposajen dekliški vrisk, kakor daleč se jo iskrila jired nama s snožnlini biseri posuta pokrajina, en sam sladak smehljaj, en sam vroč pogled. Na dnu doline sva lezla vnak izpod svojih sank, otepala sl t obleke sueg ln so ogledovala, čo sva ostala še cela, če nisva izgubila mogoče kje na brogu konec roke, konec noge, konec hrbtišča ali kaj podobnega. «8e sva cela, Plkai»ow>noa! Tako san kanje ml Jo pa zaros vže'. Sedemsto nebes sem tidel in ivezo-tognjenih potez — očitajoč pogled ja obvisol na motom obrazu — nato so je nekaj zgrudilo pred menoj, pogledal sem preplašeno in zapazil Izpod kratkega krilca na snegu zloknjonl čml nogi v zasneženih Solnčkih ln na sajnkah počivajočo kodrolaeo glavico, polno obrnmja podrhtevajoče--- okrog mono pa se jo potrkljal po blesteči površini snega jok, velik In zdi-hujoč, šo po malem po snegu poskakujoč. pojenisjoč, da me je moja stara prijateljica, bela mačka, prestrašena vprašala s svojimi svetlimi očmi, kaj jo pa to, potem pa skočila preko črnih . jvlrt^iml podvezami in prekn zvrnjenih sani tor zdrvela kakor blisl; po bregu navzgor proti hišL »jutro. it. m Nedelja 27.1.1924 Gospodarske konference v Zagreba Zagreto, 26. Januarja. Na lnlcljativo predsednika zagrebške trgovsko-obrtnlško Industrijske zbornice, g. Vladimlrja Arkota, so so VTSile danei dopoldne ln popoldne povodom Jutrišnjega velika zborovanja v posvetovalnici tagrebSke trgovske zbornice predkonte-rence zastopnikov trgovsko-obrtniSklh zbornic in gospodarskih korporaclj iz vse naše države. Slovenske gospodarske kroge so zastopali: tajnika trgovske zbornice gg. dr. Windlscher, Ivan Mohoriš ln Zagnr, predsednik Zveze gremijev trgovcev Ivan Jelačln ml. In g. Plntar. V predsedstvo zbora, oziroma tajništvo sta bila izvoljena od Slovencev gg. MohorlU ln &igar. Zagrebška trgovska zbornica Je predložila konferenci obsežne resolucije obstoječo ii 16 točk, ki se tičejo vseh gran na-6ej*n narodnega gospodarstva. Na dopoldanskem posvetovanju je doktor Wintlischer ob splošnem pritrjevanju vseh udeležencev predlagal resolucijo proti linearnemu povišanju davkov, nadalje glede uradništva sledečo resolucijo: čija) trgu so dosegle cene 700 zlatih mark za 50 kg ali okrog 5700 Kč. DomaČe bon« M. JannarJa t ZAGREB. V današnjem prostem prometu ni zaznamovati sprememb tečajev. Povprečno so notirale devize: Dunaj 0.1285, Budimpešta 0.825, Italija 880.75, London 870.50, Paril 895, Praga 254.50, New-York 87.50, Svlca 1517.50. mm Bilanca Narodne banke SHS Izkazuje, da jo na delniško glavnico, predvideno na 50,000.000 Din v kovanem tiar tu vplačano v kovanem zlatu 10,000.000 Din, a v novčanlcah 12,148.000 Din, skupno torej 22,148.000 Din. Banka Izkazuj« čistoga dobička 86,658.185.00 Din; za tantijeme je določena posebej vsota 4,288.008.84 Din. *= Udeležba države prt sladkorni tvorni cl v UsorL Iz BeogTada javljajo: Razredna loterija Je odredila Millvoja Savi-ča, načelnika ministrstva trgovine ln industrije za svojega delegata ▼ komisiji za ocenitev vrednosti tvornlce za sladkor ln žganje v Usorl (Bosna). Kakor znano bo država sodelovala v tem podjetju s 85 odst. celokupnega kapitala. Češkoslovaški tranzitni promet preko Trsta, češkoslovaški uvoz preko Trsta je znašal od 1. januarja do konca novembra 1928. 1,195.000 stotov, Izvoi pa 1,198.000 stotov. Napram enaki dobi lota 1922. so je celokupni češkoslovaški blagovni promet preko Trsta povečal za 188 odst. Berlinski Jugoslovanski Llojrd. V Berlinu obstoji ie tretje leto d. d. Jugoslovanski Lloyd, ki se bavl z raznimi posli. Njegove delnioe kotirajo na berlinski borzi ln Je njihov tečaj v zadnjem času znatno poskočil, ker se Je vršila okoli njih borba sa majortteto. se poroča, je dosedanja skupina ol večino. Iščem zanesljivega, samostojnega a ■ korespondenta m ■ zmožnega slovenskega, nemškega, po motnosti tadi italijanskega m jezika, ki je rerzlran r lesni trgovini. — Ponndbe na: H g Franc Oset junior, Vransko pri Celju. 8»>..»>»a»aaiaH»>»iia»M«ia>»HHB—M. Nova veletrgovina mannfakture ln tekstilne robe HINKO SCHRENGER um Draikovlčeva ulica 35 (8ajml6te) „ Palača BO * ZAGREB DraikovKeva ulloa 35 (8ajml*te) DRU Palača u Telefon br. 9-70. prlporoAa svojo bogato zalogo vsakovrstnih ceflrjev, struksov, kordo* fustljanov, klotov In raznih krojaških potrebščin po najnižjih cenah. 81 ŠENTJANŠKI PREMOG vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po orlglnalnll cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah Prodajni mi Mjiii nmtoi mo. V, Ljubljana, Krekov trg fO. mo Vsem prijateljem In zn&coem naznanjamo talno vest, da ]• naša dobra, zlata mamica, gospa ANTONIJA FERANT T Go-fodn preminula. Pogreb predrage pokojnice se vril v ponedeljek dne 88. Januarja ob 16. url is hiše kalosti Ambrožev trg št. 8 na pokopališče k St. Krilo. V LJUBLJANI, dne 87. januarja 1924. Štefan Ferant, Anton Perant, sinova. Antonija Ferant, hčerka. Leopoldlna Ferant, sln&ha. Marloa, Anloa, Vladko, Bogloa, Danloa, 410 vnuki ln vnukinje. Čitajte pesnižki zbirki Fr. Zbainlk PESMI poltl-B0 Din A. Debel|ak Solnce in sence v«. 1» Din, bw*.» Din, polt l il Dta Naročite pri Tiskovni zadrugi t Ljubljani Prostovoljna javna dražba. Na predlog Alekiandra Barltllja, posestnika n» Ptujski gori, se bo v soboto dne 2. fobruarja 1824. Ob U. ari dopoldne na licu mesta v Podloin štev 6, to je v trgu Ptujsk« gora, potom prostovoljne dražbe prodalo zemljišče vlož. št 127 d. o. Podlot, so-stoječe is pare. št. 68, stavi.išče, v izmeri 1 a 16 m in paro. št. 447, vinograd, r Umeri 19 a 15 m s pritiklino, »a izklicno ceno 16.000 Din in zemljišče vloi. it 95 d. o. Janžki vrh, sestoječe li parcele 109 sta»biS4e u sti- >:-."jt '.v ©©©©©©©©©©©©©©©«©©©©©W>©©©©©©©©«i © © v p o b opl skalnieo, pare. IL 488 noid, 489 paSnik, 491 pašnik ia 192 gor.d, T skupni Umeri 1 l>» 7 a 40 m, ta ltklicno ceno 4000 Din ln potem ratllčno pohištvo in premičnine. Poslopje je sldano, s opeko krito, t ktrelorodom, dvema lepima sobama, obok mi o kletjo, Štedilnikom, no vimi okvirji v oknih, sploh je bilo prošlega leta ne popravljeno. Zemljišče pri hiši obstoji tudi lz vinograda, sado uosuika, nasajenega tudi z novimi drovesi, lo vrta sa telenjavo. — Drugo temljlšče pod Jantkl vrh je aron dirano ln pripravno sa oboorltef vinograda. Hiša ln temljlšče pri njej imasta krasno solnčno lego In sta Jako priprarna za trgovca upokojenca itd. Kupcu bo takoj stanovanje na ratpolago. Dralbenl pogoji so na vpogled v pisarni kr. notarja Franceta Strafolle v Ptuju med uradnimi urami. 282 Kr. okrajno oodiiče v Ptuja. Žclezollvarna Anton Smole na Dobrovi pri Ljubljani ladelnje vsakovrstne dal* u »troje la mehke •It« litine, vliva oe-rl u aentralno kurjave (Rippenrohre), sprejema dala ls aluminija ln madl, vse po aizkih eenah. Freakrbim tudi Izdelavo modelov. pokop! Hi U U e eccoeeeceeececeeeecceeeecceeeeeei »V,-/ * &.v'7 , . i K mm ■ Mi J. 'i IBP je danes dne 26. jannarja 1924., popoldne ol) četrt na tri, po kratki bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. Po življenjn polnem dela do zadnjih dni Ti bodi sladek počitek! Pogreb bo v ponedeljek dne 28. t. m. popoldne ob pol 3. nri iz Wolfove nlice h. št. 5, V LJUBLJANI, dne 26. januarja 1924. Rodnme: Anton m dr. Viljem KreJčS, Adolf Arko in Fran fVU&čInskl. Jožica Hočevar naznanja v svojem, v Imenu svojih otrok Majde, Jelka In Jurčka ter vseh ostalih sorodnikov pre-tužno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, skrbni oče, brat. stric In svak, gospod dr. Gabrijel Hočevar zdravnik dne 25. Januarja t 1. preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. ob 4. url popoldne Iz tukajšnje deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Bled-LJubljana, 26. Januarja 1924. Mestni pofrebnl zavod v L]ubl]anl Mlad, agilen gospod z mnogoletno prakso t veleindnstriji sprejme zastopstvo prvovrstnih tovarn tn oglednih tvrdk. Cenjene ponndbe pod ,,Agilen" na ALOMA COMPANY, d. e o. z, LJUBLJANA. 884 Lepi poslovni prostori obstoječi iz dveh sob in velike dvorane v I. nad stropju se takoj oddajo v najem. — Pojasnili daje nprava palače Ljubljanske kreditne banke 350 898 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln tnauoem pre-tužno vest, da Je naša Iskreno ljubljena soproga ln nepozabna mati, gospa Antonija B&jžslj roj. Vari v petek 85. t m. ob 4. nri popoldan v 71. letu svoje dobe po dolgi mnčni bolezni providona s sv. zakramenti za umirajoče, mirno t Gospoda zaspala. Pogreb predrago pokoj nlce sr bo vršil v nedeljo, 27. t. m. ob 4. ari popoldan iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Blag JI spomini Kamna gorica, 25. januarja 1024. Ignao Bajiolj, soprog. — Oiril, sin. — Fanl Provo, roj. Bajiolj, hčerka. — In val ostali sorodniki. esn USB (HI Ali ste že poslali ^ naročnino za „Jutro" m m st ZAHVALA. Povodom smrti naše neposabne hčerke, oziroma sestrice, gospodične Vali Engelsberger smo prejeli toliko izrazov Iskrenega sočutja, da nam je težavno, se vsakemu posamezniku zah valiti. Izrekamo torej tem pčtem najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem in spremljevalcem ob zadnji poti, vsem cenjonim darovalcem krasnih vencev in šopkov, kakor tudi Slov. bralnemu društvu in bratom Sokolom r.a giuljivo petje. Bog Vam poplati stoteroi 886 Žalujoča oblldj Ivan Enislsberierlua. V Tržiču, dne 26. JannarJa 1924. •JUTRO. It U ITnlatanl T tt»»r»l •• tudi v mamkii. H« tjrUull odgovarja »prava la, I ' ta odgovor tar manipnlaoijska pristojbina 0 Din). ,„„ b.,*da 60 par. za .noplnovanl*- ta »lenKve« m »eona «iki beteda 1 Din. - PrlobftuI.Jo m U mali oglati, kl ]• vpralanju priložena znamka IHffiBbMai fivožbann fiivilja line toalete Itd., u viled Jinanj kanja znanja (ker e« s telo prciollla « Ljubljano) ,ripuroča cenj. daraam. Karti diljenega alanovanja pride blago ln k pomerjanja na n in dola po Jalto zmor-oenab. Cenjeni doplai pod 'Šivilja 1000" na upravo Jutra". 1098 Ključavničarska obrt Jobro Motu v mulrtu mestu It Gorenjskem, » vaein la- rtnlr.rjeni la orodjem, m radi [rcielltve po usodni ceni tanj ploda. Kje, pore uprava .Jutra". 8148 ioda|. Naslov pove j Ljubljana, Poljanska oeeta II »Posest1 oprava 1198 Štedilnik (Mre ohranjen, ao p e a e n 1 preda. — Btarl trt l/lll. Stroje tkelne ta pletllne, knptm. — Ponudbe na naelor: Videti«, Trti«. U«f Ljubljanski Zvoa letnik 1*18, prvo Kovini«, kapi Tiskovna aadrnga v LJubl£k»l, ~ " Oprav« ra Jedilnico se kupi na ebroke proti m*-eečnemn edpla'.IIa 1000 Dih. Sigurnost tAj&mčeua. Cenjcae ponudbe na uprav« MJuVra" pod „Opravn". 1118 Klate kopi f nsjvisjl oeal Milan Kolek, zlatar, Oankarjov« nnbreUe U. lldl Bukovo oglje dobre kvalitete, eube (a vtl»-mi naloteoo), prosto prahu in bralke, kopi vedm Ouer-rlno Maroen, Trat, VU Sen Anaeual« 10. Oferte i i ved bo eene frank« Poetojn« adretlraU n« gorenji assluv aH OIot. Iltrita, Straža, Dolenjsko. 208» Plosne obleke od Din 400 do Din 1200 vsoh barvah. Po natančnom naročilu glede velikosti, barve in matarljala polljoro tudi Cpoveelju. P. Magdi«, ubljana (nasproti (lavne polu). 1126 Poravsalnik (Abriehtuasohtne), popolnoma aov, 60 Crtn I Irak. t prad-le 1 Jem, ae takoj proda aa 16.000 DU. — Parna ta«z, Škofljica Pri Ljubljani. 800» Tramove dimenzije 8/10", kupim naprej po coni 1460 K. Oenjene ponudbe pod llfro ,,8/10" na upravo ..Jutra". 1171 Krajnlke b ukore, hrastove, smrekove, kakor tudi rasni krivi les. k a p l m o večjo mnotlne. — Ponudbe a navedbe cene franka Medvode, na naslov: Anton Bohlne 4 drug, Medvode. 1260 Črna obleka In laket, BOre, zelo poeeoi. iT. Petra eeeta 17/1. 1176 Vinskih sodov dobro ohraojenlh, kupim vsako mnotino. Velikost od 60 do 6001, Ponudbe z navedbo eene na. naslov: Pačnlk. trgovec, Laike K. 61 pri Celja. 1884 Knjige: ,: . - , -, nibllottiek det allgemeiitan ». al, popoldantkesa^oal- kll. hM tvtssent (6 .v). Prokajevalee (delovodja), vefič vteh v mee-ra Industrijo apadajočlh del, tts Iftčo. Plača po dogovoru. 1'tanovnnje, brana In vae dr. prosto. Sftmrl Imajo prcilnoal — Dopise pod ,,1'rekajevalec" na Aloma Companr, Ljubljana. Z'88 Knhar mila I* llče za Izdelavo mila b* n:nje (zrnato ln elveger), kakor tudi za toaletno milo, - tovarno r eno glavnih EfBt SHS, — Ponudbe pod ..Tvornlca aapuna" na upravo „Jutra". 2232 Vajonee nt Izdelovanje StamnlllJ lz kavčuka, kateri le Ima v tem delu malo prakse, te eprej-Ponudbe pod ..fttampllja" na Aloma Oompanj, LJublJa-ta. 22X8 rajte pri kakem manjlem lm portnem podjetju. Violi tUdI kavcijo. Ponudbe pod „Kner-glčen In natančen na npravo ..Jutra". 200« Stavbni risar sprejme delo na dom. — Ponudbe na npravo ,.Jutra" pod .Jltaar". 1781 Kontorlstlnja z d a IJI o prakso, dobra etonograflnja. loll proraenlti mezto v LJubljani. Ore tudi ne!*aj meaecev brezplačno. — Oenjene ponudb« pod značko ..Veetna" na upravo „Jutra". 1600 BoljSa dama večstransko naobratena. vestna gospodinja ln dobra kuharica, ilče odgovarjajoče roe- Krancosko - nemlkl — frnn c osti slovar „Bacbs-VIIIate", kolekcija najboljllh nemtklh tnjlg ,,keramične Industrije" Naslov pore uprava ..Jutra". 204S Sandale Itvane ali zbtte, kupim večjo mnotino la pomladansko ae-zono. Tvrdke, katere late Is-delujojo, naj polljejo cenjene ponudbe na naslov :. J o a I p U 1 o v e e , trg. pomodne robe, Ueroegova«, Hrvatsko. 1223 Krasno kotijo, lovski voz (Jagdwagen) ln Puch motor 2 In pol HP a tremi prestavami, prodam. — Doplte na npravo „Jutra" pod „Prod»m". 2027 Filatelisti zaSetnikl I Cgodna prilika I Zbirko nad 1000 raaličnlh znamk reeh drtav, prodam. Doplae pod ..Cena 100 Din" na upravo „Jutra". 10S3 Brun prav dobro ohranjen, milan-akl fabrlkat, ee vaied pomanj- Brivskega pomočnika l!;luiP®,...?^enS; Absolventinja drž. trg. 8ole, veSCa treh Jezikov, išče mesta Uontoristl-njo. Sprejme tudi popoldan-...... gre tudi Mostna tehtnica dobro ohranjena, s« takoj proda. Naslov pov« uprava ,,Jutra". 8312 Ne čaka] spomladi 1 N a r • A 1 takoj: sem«, sadno dr«vj«, vrtnic«, dallj«, glndl-ol« Itd. Vrtnarsito velrpod-JstJ« ,,Vrt", Džamonja lr drugovi, Maribor. Zahtevajte cenik! 1150 Lesni trgovci doblto pri roonl rasllftn« po slovuo knjige za prevr.^ma-nje lena. PosluŽIt« no Jih, da si olaj.lnte Vale poslovanje. Rudolf Zorfl, Ljubljana, Ole-dall&ka ulica 7/II. 2302 Komfortno ftasovanjo ■ 7 »obaml v predvojni kili. bllsu Aleksandrov« o«aU, M šumenja sa osanjl« s 4 sobami. Proti primerni odikod-nlni s« odstopi tudi bres II-monjav«. Ponudb« na uprav« MJutra" pod ,,Kc/mfort 787". 221B Na stanovanje m sprejmeta dva miaJAa dijaka. — Naalov por« oprava ,.Jutra". 1234 n*Wu 77. L 1934 160.000 Din odda tudi v manjših snertlh proti < obrl varnosti in »rimami obrestni meri kone. prometna pisarna L Stuheo, Maribor, Ukarullha ulloa »t. 4. 2322 Svonko, Janke I DvtanUe pleme v epr. .Jutra' - trta. 1171 Na atanovanj« ie iprejraeta dva gospoda. * VodmaUdta ulica «1. Koete. 1804 Besnega inanja i« 11 gospodična I Loljtlm goepo-dotn. — Ponudbe na upravo .Jutra" pod Šifra ,,Mignon". 2268 prodaj«! niso s QOtmi.NO, mne*-tljo, Inventarjem, velikim AvorUčem, btometna vile« T centru. 800.000 DU DVONADSTU. IIUO T zreiUMa Ljubljen«, atanovanj. 4 sob takoj prosto. — Oena 886.000 Dta; PAHOHLO pod H o I n I k o 1800 ei po 28 dinarjev ; VBARSKO. BLAT. IN JUT. TRGOVINO T Maribor« a Inventarjem tn lokaloa sa 106.000 dinarjev; ORASCINSKO POSESTVO, 488 oralov, grhlčlna, moderni uoljedel. Itrojl, " aa elektr. eentrala. tovarna cementa, lags, liri tn mrtvi inventar, last« lov la ribolov 8.000.000 DI«; PRITL. UliO, Mri eube. Tri. Uk tramvaja, »'.snovanje prosu C.ue »6.000 Din | MANJSS POSESTVO »ei Hovtm metu, hit«, »oen. poslopja, 8 orale njtr, pri- rravne ta obrtnika. Česa 96.000 Dta | TEOOVINA maSaneaz hlaga g poe.etrom u Itajerakem T prometnem kraju. Cena 100.000 Dlai BNONADSTA. OBUT. HIŠO, ■ red llče Maribora, velik vrt. prosto stanovanje ln obrtni prostori. — Cena 400.000 Din: POSESTVO, 1« oral. pri Ko-čevju. prekajsralnlca, mesarija. lir Ui mrtev Inventar, brat konkurenčno. — Oena 1,600.000 dinarjev; POSESTVO 8 oralov pri Sevnici. hita. (oip. poelopj*. Cena 00 000 dinarjev; GOSTILNO, trgovino In trafiko, prclmeatje Ljubljani. Oena 376.000 dinarjev; POSESTVO 8 oralov pri Konjicah, gozd, njive, vinograd, pripravno za apoko-Jenra. Oena 150.000 Din; HISO novoildano, Tlsokoprl-tllčno v Udmatu, 4 sobe, Trt, etanovanje prosto. — Oena 120.000 dinarjev; BNODRU1. K!iA, velik Tri. Trnovsko predmestje ob gl. cesti. Oena 180.000 Din; DVB TRO. H181. novi. eno-nadstropol pri Kranja, vrt —Cena 176 000 dlnarjer: PLANIN. RESTAVRACIJO, eno uro od poetaje na Oo-reujskem, trvratno obiskovano, letna In zimska Betona. Ceni 100.000 Din. Odda: LOKAL na Br. Petra Oletl, — Odkupnina 16.000 Din ; VELIK TRO. LOKAL V are-dlUču s večletno pogodbo: LOKAL aa trgovino l delel-alml pridelki a Inventarjem la aalogo proti adkupninL 76.000 nm; DVE SODI v centra, aakon-eema nll za plinrao. 2280 MeseCao sob« ISOe zakonski par brae otrak. V sredini a..tta. i električne raaevetljavo tn posebnim vhodom do 1., najtesneje do 18. februarja. — Najemnina postranska atvar Ponudbe pod ..Nujno" aa uprav« .Jetra". 1884 Prostor aa Selavnlo«, lična T Ljubljani ali okolici. Ponudb« d« 1. febraarja m «pravnlttvo ^Jntra" pod lltro ,,Pro«tor" 11*1 Pisarniški lokal oMoJel ia eae velike la m* masjle sobe T novi zgradbi T ar id In I mesta (dvigal«, električna ramvetljava. eetr. kurjava), M takoj odda. — Naslov por« eprara ,,Jetra". 11M Trgovski lokal aa aajpnmsetaejtl UXh1 sredini Ljubljane t talotba-ml, inventarjem la akla-ditčem, ae odda proU pri-maral «41kodnlnl aH f* m stopi t drulbe. Ponudbo i aavedb« obrat« aH trgevlae aa nprav« Jutra" pol lelra rVeiepromet 1060". 111T Gostilne ▼ LJnblJani leU vaetl nn račun «11 t najem gospodična. Cenj. dopise aa nprav« ..Jutra" pod litra ..OostUna t najem". 110« Bokove oglje prim« suho, vllano, kupujem zopet. Stavile ml ponudbe s skrajno ceno franko voaon nakladalnih postaj. — Rudolf Zor«, Ljubljana, Gledališka ulic« 7/II. 2300 Trume reako mnotino v meri 4/4, 4/6 In 4/8 od 6 do 8 m dot-tln«. kupujem stalno. — Ponudbe z mnotino ln sadnjo ceno Je poslati na naslovi Rudolf Zori, Ljubljana Gledališka ulica 7/II. 2301 Rova vila takoj prosta, 10 minut o« gl. polte. ee proda po nizki ceni. Naslov pove uprava „Jutra". 1278 Lepo posestvo tri četrt ure od Celja ob okr, cesti, obstoječe lz dobro zidane hiSe, no novo prenovljene n B tnhaml In kuhinjo, 4 orale nnjbol) rodovitne zemlje, dva endonotnlka, začasno gostilna, prekinjena radi preeulltve, v hlll ae nahaja Piaarna obstoječa ia 1 velike la «T«h •rednjth tob t tretjini mesta t r«llkl trgoviki hlll, u odda v najem. — Ponudb, pod ..Sredina mena" na apravo ..Jutra". 2181 8kladli«e v mestn, e« llče pod ugodnimi pocuji. Naalov pot« uprava T7»tr«". 1163 Primaren lokal ■ uporabo klavirja ta pi< lol., te odda — Naalov pore uprara „Jutra". 1266 Trgovina na račun se odda na prometnem kraju tik cerkve trgovcu ali trgor-sko naobratonl gospodični, kl bi lahko polotil vsaj 23.000 dinarjev kavcije. Invalidi, ali gospodična, kl ua livatl ali plostl na stroj, Imajo prednost. — Ponudbe na upraro „Jutra" pod „Sreča 1060". 2268 Gospodična rlioke poeta ve, t sivk as ti obiski, vozeča ee 1«. t m. z večernim vlakom t Zagreb, naj radi goepoda, kt ee Je peljal t Cilji, sporoči svoj naslov n« npravo „Jatre" pod lltro ..Obljuba". 1263 Ptička na vejici potrte ledL — Kdor ima kak proatortok tn Irce, naj te oglasi pod „Skupoe petj. ' na apraro ..Jutra". 1066 Priienltl te ieli upokojen aradnlk prljetae ia-nanjoetl l nekoliko pretn«-lanja, t«4č kmetljitva aa pe-IMIVU, podjetje lil obrt k itarejll goapodlčnl ali vdovi lep. lunanjoilt la bial.ga značaj«. Ponudbe pod ..Srečen dom" a« Oglasni zavod Prte Voralč, Maribor, Klen. Ikov trs 1«. 1183 Osamljena geepodiftsa kl M rada poročila I aolid-airu, iatoilgentuim aoepbdora T starosti 40—60 1«. CenJ.n. aeanoulisns pooudbe pod llfro „C*bra gnepodleja" a« epr. .Jutra", 1264 Prašiček tri tainM sUr, N II t Mt najraje t kak mila. AlekM? d rova cesta i«/l, lin Prijatelji vrtnarstva M vablje k prišlo,« T tr®. o ,,Vrtnaraka lalla". 10M Za odstop tele Ion. Iter, plačata dobro nagrad«. — Naslov pove uprava „Jntraj\ Lepih dekerae. rastlin kakor palm ln io^orjev ima večjo mnotino ae razne prt-redit.. In plevne Teeeltue na raspolaao Viktor K e r a i k a. LJubljana, Kungrvanl trg. 174S Ra dobro hrana a« iprcjm. nekaj gg uradni. kov ali uradni« t Krllevnllkt ulici 10/1, levo. 1161 Vdova« S I dekletoma, tsobratea tn riaokoranstkallčen, po«, h lit la podjetji T nekem lepem mestn. s promolctijem pot milijoni dinarjev, se Ieli T rvr-ko lenim seznaniti i Učno Jeapodlčue, kl Je blagega trva. obra govpodlnja ter Ima primerne premetenj*. — Puma. ako mogoč* T nemtkem Jwl-kn s sliko ln i polnim Imenom, J« poelatl pod ..ITldalltu et Terttaa" na opravo .Jutra' 2004 Kratek klavir •e proda aa 4000 dlaarjov. Naalov pore uprara ,,Jutra". 1179 artiltukt Jesociice Stavbna t odrti vat Ljubljana. Domžale, 36a«r»»». m brvrluj« »civatoe ia lada«triju» Blarbc, proračun«, uačrta, oe-aitv«, posobnl oddatak n artilt« kt unv Celi« dobra talgraa, se pod ceno proda. Obrtna lola »oba M. 7, pritličje. 1166 ManJSl ebeestnl lokal T centru meeta. a električno, ozlr. plinovo razsvetljavb, si llče ti takoj ali poznajo. — Pltmene ponudbe pod „Leto" m Aloma Companr, Ljubljana. 191» Kratek črn klavir d e b r i ohranjen, se takoj proda sa 12.600 Din. Naalov pov« nprav« ,,Jutra". 2274 Lep koncertni klavir prodam radi pomanjkanja prostora s« 11.000 Dla. Oglede Be od 8—« pop. — Naslov pov« aprav« „Jutra". 2264 Odstopi se lokal i meSanlm blagom ln Inventarjem pod ugodnimi pogoji na delell, 46 minut od kolodvora. Ponudbe do 81. L m. na upravo „Jutra" pod klfro ..Promet". 2220 PIsarnISke prostore 2—8, llčemo na prometnem --- - -- ... __-., i kraju. Ponudbe na Sloventko tobačna trafika — se poceni | pllnln,k() dru,r„ T LJubljani. VTn;,1i\« ruwa nnrsvs ___ _ proda. Nailor pore uprava ,Jutra". 1675 Plahto za stojnico (Btant) S X 4 m, tudi večjo In balančno tehtnico (6--20 kg, vse v dobrem atanju, kupim. Ponudbe na upravnistvo ..Jutra" pod ..Odančov". 2309 Sladkega sena ln otavo, preSano, kupim večjo množino. Cenjene ponudbe z navedbo zadnje cene franko Zel. postaja, pod slfro ,.Zdravo ln suho" na upravo ..Jutra", 3070 Proda se: VILA, moderno ildana, pri parku, s stolpičem In lepim vrtom ter vtem komfortom za 300.000 Din; TltOOVSKA HI9A na prometni točki t Mariboru s trgovskimi- lokali; GOZDNA POSESTVA a iglastim drevjem, lastno parno lago; UIDE, trgovske la stanovsaj-ske v Mariboru, Celju in LJubljani ter vile In večja posestva proda kocoesllon. pisarna I. BTUHKO, Maribor, Lekarniška nlica it. 4. 2310 Posostvo pripravno za obrt aH trgovino, obstoječe Iz 2 poslopij, 2 njiv ln sadovnjaka, ae takoj proda. Poslopji sta dobro ob ranjeni in ntojlta poleg Škofijskih zavodov v 8t. Vidu nad Ljubljano, ob Javni cesti — Nadnljna pojasnile daje Milan Pollčar, mizar na medu In dr. Janko llrovnlk, odvetnik v Ljubljani, tolen-burgova ulica 6. 2188 Rodovitno posestvo lena lega ob slavni cesti pri Mariboru, vlnot-rad. velIV fla-donosnlk, travniki, njive, 8 hISe z goenodarrklm poslopjem, ae proda zn 450.000 nin — Ponudbe pod ..Pnblčkn-nosno pnscHtvo" na podrul-nlco „Jutra" T Mariboru. 2287 2316 Xot družabnik pristopim h kaki vpeljani trgovini nll podjetju a soudeležbo a kapitalom od 2-10.000 kron aH več. — Ponudbe pod ..Kapltai 240.000 K". 2171 Krasen kratek klavir poceni proda: Koročeo, Rimske topilo«. 2249 Orkester i 3 valerjema, kt Igra vsak 8 komadov, dobro ohranjen, ee pooeni proda. Ivan Bencina. Stari trg pri Ilakeku. 2316 Cooro Rhačii trgoo« margarrta HhačiJ roj. Cehnnann zasebna uradnica poročena Trži?, 26, Jannarja Peter Semko I. Jtinoslovanska bara* rlja, Krsnnrstvo in strojarstva nt LJobEjana, irtiBreiiki dat Kupuj« po najvlitl aent kot« aivjailue: Ušlo, kuaj dihurjev, vider, xaj««rltd. Knji^at Tn Oni? »Darovanje" Cona 10 Dta. NaroAla »prejema /odi Vidmar ▼ IiJablJanlJ palataTrbovsIJske premorem kopna Urutoo, £B8t B83 Kot Jo tvrdki Slng"r i, Co. opnatila prodajo Šivalnih Btrojur nn)orik»nsko(ca larora tipe 86 K - IS tur Tpoljala iH-raSks eivalna itrojo 26 D - 16 po tati ceni, tem tuill jss opustil njono zastopstvo tor previsi s£r©3e ^i^seSSgti3 kl so lioljie kakovosti iu r.a tretjino ccuojSi ter uporabni rainotako ga umetno vozenjo, naprej in nntaj Šivajoči itd. — Poudarjam, da Jamči tvidka za vt.uki stroj, tet bo priporočam conj. odjemalccm toaet PaUdmiu SCranf. HiSo s trgovino •vent. s gostilno v okolici Maribora, do fl ornlov eemlje I9fem *a tskoj. Doplso pod ..Trgovska blfta" na podružnico ,,Jutra" v Mariboru 2234 Na stanovanje in hrano n« sprejmeta dva gospoda. — Stari trg 20/111. 2152 Trgovci(ke), zasebniki 1 Dobroldof-a trgovina z meSa-nlm blagom v Morlboru, na najbolj prometni cesti, 1 fl C o sodružabnlka(co) s C0.100 do 100.000 Din ali ve« proti vknjižbi na poseetvo ln s polovično udeležbo na dobičku, ozlr. bo proda pod ugodnimi pogoji. — Cenj. ponudbo pod ,,A. Brlnar", Mnrlbor, hotel Meran aH Ljubljana, hotel Union, kjer Bom v nedeljo dne 27. t. m. od 11.—18. ure ln se lahko osobno govori. 2112 Proda se: dobro ohrnnjrn filvnlnl stroj In InstrumentarIJ za 'živino. zdrnvnlke, obstojeft lz 14 raz- , - x llf.nlh rezil (predvojno blago) i Po želji tudi koncesija. Ve.< Lepa trgovska hi9a enonadstropna s trgovino s mefianlrn blagom tn celim ln« ventarjem, eno njivo In vrtom v sredini mesta, tik cerkve In kolodvora na Dolenjskem, na telo prometni te#kl, se radi selitve poceni ln ugodnimi plačilnimi pogoji proda tn 100.000 Din. Hl*a Jo takoj cela na rnzpolngo, i r asr. ; « ----------------------o,-i „rl Cellu. 1|S Sostanovalce i vao otkrbo, M tprejme 1. februarjem. Naalov uprava ,,Jutra". K' 1275 Moscfne sobe se oddajo. Naslov pov« uprava „Jutra". 2206 Pralno sobico 100-200.000 posojila ali drutabrlka aa le vpeljano trgovino v eredlflču meeta se 1SČI. — Ponudbe pod llfro ,,Slgurno«t" na upravnistvo „Jutra". 2060 100 odst. racotovljeno Plamene ponudbe pod 760 tisoč ' dinarjev na podrulnlco ..Jutra", Maribor. 802 DrnKabnlka (ali proda) ia le vpeljano industrijsko podjetje na delell, edino tako v Jugoslaviji. Vlotcn kapital se obreltute l 60 odat. Ponudb* na upravo „Jutra" pod „100.000 Din". 2263 Velik prostor za skladišče ali delavnico z motornim obratom se za več let v najem na Sv. Petra cesta št. 85. ena Izredna prilika ISPem proti postreSbl aH kakem drli trem opravilu. Grem tudi kot aottanovallra. Po- - , - - _ ,. , nudbe t. prosi _ na upravo 100 odat. , za trgovca. — V zdravo, znano brezkonkurenčno pod- JutJe, s* sprejme kot sod»!u. Joč drulobnlk mlajši nRllen 1 trgovcc z vloito najmanj Din 200.000. Znalulck doatl foz Jutra" pod „Erea 6'ano. 2261 ,,L. M " tia vrplnrja liolela Uulou'' y LJubUnnt. SSIO —BMB —BBBBi Baraolastno loviSfe mosta Ko-6ov]e, ln sicer: parcela št. 619 kat. ob5. Koiovjo vlg. 868 (gozd) ln pare. St 1216/1 kat. olifc. Koiovjo vlg. 042 (paSnlk .Schachen") se bo oddalo v najem na javni dr&lihl a dobo 5 let, t J. tu fas 16. Itv brnarja 1924 do 15. februarja 1929. Dražba se bo vrSila dne 10. februarja 1.1. ob 11. nri v nradu premoženjske nprave v Kofevju h i S. št. 7 IS, kjer si lahko vpoglc-dajo dražbeni pogoji. Premoženjska nprava v Kočevju dno 24. januarja 1914. Načelnik. urjstz: »Kaj novega?» vpraža i/ouis. «Ni6, gospodi. odgovori eden izmed mož. »Nikogar nisva ereCala,« pristavi »Dobro je,. meni Sainclair. »Ne izgubljajmo časa. Hotel bi biti So pred z oto pri Zuchtovi hiši.» Pilou, Corsat in Woif so medtem izstopili ia autoimobila in razvezal! ter odprli potni kožarL, ki sta bil z jermeni pri vezani zadaj na automobii. Prej kakor v čeitrt ure si Jean Saim-elair in njegovi trije pomočniki nade-nejo prel:o hlač in volnenih srajo črne spletene tnajce, si opažejo usnjen pas, za katere^ si zataknejo bodalo, brez-slišni revolver, dleto in laso; na hrbtu pa jim vied plinova maska in izolirne rokavice. Corsat je razen tega Imel kakor obi-Sajno na takih ekspodicijah nahrbtnik z raznimi Instrumenti in orodji. Vsi štirje možje so imeli na glavah tesno se prijemajoče čepice, ki jih najhujši veter ne oneso, obuti pa so bili v kau-čukaste 5«elega parola pv^a 445 Dio Franko ln carino Droato pioti povrotjn Neugajajoče sa lahko vrne. Vzoroi zastonj. Mtmgo priznanj in naknadnih naročil. Baspoilljalnloa pontetjnega perja BAOHSEL A Co., Wlsn XIV.. CJslbolgarce 0/5. 157 Naznanjam, da sem se presiti z Zalofike oeste št. 27 in da imam odslej svojo trgovsko pisarno na Krakovskem nasipn žt. 14. m Mirlio Mlakar. Nakup ln prodaja vreč. V nakup Špecerijskega blaga se priporoča tvrdka Kovačič & Japelj Ljubljana, Kongresni trg št. 19 (v bISI UrSulinskoga samostana). S78 T zalogi TGino sYc2e Slap do naJnplnejSlli cenali. v polenih, 1 m dolga, povsem suha, se oddajajo na ede vagone in tudi na posamezne metre za tukajšnji kotizum. Na željo se drva razžagajo in dostavijo na dom. J5 885 lesna trgovska ia industrijska d.d. (pro) Jos. Lorenzi naši.) LJubljana, Dunajska cesta št. 50. D« Jamstvo popravljeni Lui -Wolt. OndJ. ,. 191413 HP HP Novi 10M6 »0-120 26 42 15 20 100-180 30 50 S0-2& 120 170 40- 65 2E- 30 130 190 50- 80 30 10 160-200 70-100 40 50 170 m 100 140 60-60 i T 3i'0 120-170 60-70 8f«-t00 189-190 76-85 4PC-500 170 210 80-100 6OO-&CO 200-800 Prvorazredno renorslno popravljeni, lv.kuiani. Jeanogodiioje tvoraiiko jamstvo. PotpunH montaža. rogledajte uaše stalno skladiite. £00 2f Senzin - motori •d 5-50 P8. Traasmlsije-Mostaia. Brada Fischer d. d. Zagreb, Pantoriak 5. DAMA 82 se najhitreje moderno i a okusno poiešo a uporabo Vedno velika izber« vpletk (kit). Priporočam se ia vsa lasna dela kakor tndi za barvanje sivih Iss s «L'0real Hene«, tndi v modnih barvah/ M. PODKRAJŠEK, frizer n dam* ln gospodo,1 8v. Petra cesta 82. ' J Premog (Trboveljski) 1*7 trda in mohka, žagana in cepljena, stalno v salogi. Premog in drvadovsiamo tndi v vrečah. Naročila sprejema H. Petri? Ljubljana Oosposvetska o. 16. Telefon 848. IaaaJ Najstarejia slovenska pleskarska ln livarska dolavnloa \m B H1 CEL 3 Dunajska cesta 16 se priporoča, is Izvršite« toOita Cene zmerna. Pravi „Golser"-6evl|l, čevlji za smučI ter lovski Čevlji vseh vrst te izdolujejo ' znani solidni čevljarski delavni ol 27 J. BRAJEI3 LJUBLJANA Turjuilfl trg (Breg) letotam so ledelujejo tudi vso vrste drugih obuval, ol najpreprostejše do najfinejšo izdelave. Cene iilldet! Poilrelta talina!