Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za eetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnajpetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
&te\r. SO.
7 Ljubljani, v torek 20. aprila 1886.
I.etri i le XIV.
Govor gosp. poslanca Viteziča
v državnem zboru dne 13. aprila 1886.
Visoka zbornica! če tudi se je včeraj iz več ust izrekla želja, da bi konečno vendar že opustili pravdanje o narodnostnem vprašanji ter bi se rajši pečali z imenitnejimi zadevami, mi nasledovajočemu častitega predgovornika pač ni mogoče, tej želji vstreči, kajti narodnostno vprašanje je za nas vprašanje življenja. Razmer, kakoršne so v moji ožji domovini isterski, mislim, da nimajo nikjer tako žalostnih, razven morda na Koroškem.
Sklenil tem pri nastavku politična uprava besedico spregovoriti, da Vam v pravi luči pokažem žalostne naše razmere, posebno glede jezika.
Toda, če prav sem bil drugi na vrsti med govorniki, ki so se vpisali za, vendar nisem k besedi prišel. Vidite toraj, gospoda moja na levici, da se ni edino le Vam pritoževati, da se Vam ne dovoljuje beseda, naša osoda je ravno taka. Toda kaj hočemo, druzega ne kaže, kakor podati se. Omenjal bom toraj po večem le samo razmere o upravi pravoslovja, kakoršno je pri nas. Rad bi bil spregovoril tudi nekaj besedi glede obrambe, s ktero se je Tržaški poslanec gospod Burgstaller v seji dne B. t. m. nasproti mojim razpravam tako emfa-tično razkoračil. Ker pa omenjenega gospoda še ni tukaj, tega ne morem storiti, da se mi ne bo očitalo, da ga zavratno napadam.
Glede rabe slovanščine pri sodnijah po Istri pač niti za las nismo na boljem, kakor pri političnih uradih naših. Pred vsem nimamo uradnikov, ki bi bili zadosti zmožui tega deželnega jezika. Da me bodete bolje razumeli, naj Vam memogrede omenim, da pri c. k. okrožni sodniji Rovinjski skoraj da nobenega uradnika ni, ki bi bil zadosti zmožen hrvaščine v pismu in besedi, ktera se vendar v področji omenjene sodnije povsod govori. Rekel sera: skoraj da nobenega uradnika ni, kajti v najugodnejem slučaji imamo morda dva
ali tri take uradnike ondi, toda kaj je to v primeri z dejansko potrebo? Skoraj prav tako je pri okrajnih sodnijah v Buzetu, .Montoni, Bujah, Poreči, Pulji in na Malem Lošinji. In taki uradniki naj potem ljudi sodijo, ki ne govore druzega, nego laščino. Pač se bodete čudom čudili, gospoda moja, kako je to mogoče, da bi sodnik koga zaslišal, obsodil, da, celo na smrt obsodil, ne da bi zatoženec sodnika, sodnik pa zatoženca razumel. Saj imate, ugovarjalo se mi bode morda, za to vendar prisežene tolmače. Gospoda moja, še celo teh ni! Da je v našem stoletji kaj tacega mogoče, je v resnici vsega obžalovanja vredno. Kolikor je meni znano, imamo v celej Istri le jednega zapriseženega tolmača za hrvaščino in ta (je pri c. k. okrožni sodniji v Ro-vinji. In kakošen mož je to? Bivši sodar (čujte, čujte! na desni). Lahko Vam je toraj, gospoda moja, misliti si, kako zveden da mora ta mož v jezicih biti. (čujte! na desni.) Sicer se pa za ta posel jemljo ljudje, kakoršni so ravno pri rokah. Lahko Vam tudi še poleg druzega omenim, da se celo ženske za tolmače rabijo. (Oujte, čujte! na desni.)
Žena sodnega sluge pri nekej c. k. okrajni sodniji je že večkrat nastopila za tolmača. Kakošne da so potem razsodbe, pokazal Vam bode sledeči izgled:
Dne 17. septembra 1885 obsojen je bil kmet zarad razžalenja časti po paragrafu 491 državnega kazenskega zakonika na več dni v zapor. Rekel je bil namreč drugemu kmetu : „Imašočikaoris", s čemur ga je razpostavil na javno zasramovanje. Te besede se v obsodbi niso navedle v jeziku, v kterem so bile zgovorjene, namreč v hrvaščini, temveč je bila ondi omenjena le jedna sama besedica »ris", in še ta napačno pisana, namreč „riz" mesto „ris". V laščini se je to glasilo: „Tu hai gli occhi come il diavolo" (imaš oči kakor hudič). „Ris" pa ne pomenja „hudiča", temveč „risa".
Kmet je bil toraj obsojen zarad besede, ktere niti izgovoril ni! (čujte! na desni.) Če komu rečemo: ti imaš oči, kakor ris, ga s tem nikakor ne
razžalimo, temveč se mu še le prikupimo, kajti ris ima jako dobre oči, ona razsodba opirala se je toraj na čisto napačno prestavo ravno tiste besede, ktera bi bila morala biti glavni temelj celi razsodbi.
Jaz mislim, da bi se bil moral v tem slučaji sodnik pač s pomočjo kakega slovarja prepričati, preden je pravdo razsodil, kjer bi bil takoj zvedel, da „ris" ne pomeni „hudiča", pač pa „risa".
So pa tudi slučaji, da sodniški uradniki jezik razumejo, pa se ga iz golega sovraštva posluževati nečejo. Tako so n. pr pri okrajni sodniji v Voloski na čisto hrvaško pogodbo napisali laško legalizacijsko priznanje, če prav je bil dotični uradnik hrvaščine povsem zmožen (čujte, čujte! na desni), da, dotični je celo rojen Hrvat; no, renegatov imajo pri vsakem narodu iu tudi pri nas nismo brez njih. Ta slučaj naznanil sem voditelju pravosodnega ministerstva, pa še ne vem, kaj in če se je kaj v tem vkrenilo.
Imamo postave in odloke, kteri nam dopuščajo rabo slovanskih deželnih jezikov, kako pa se te postave in odloki izvršujejo, razvideli ste iz izgledov, ki sem Vam jih navedel. Se jasneje razvideli pa bodete to iz tega, kar še le pride.
Ministerski odlok z dne 15. marca 1862 iz-rečno naroča, da morajo tiste sodnije, po kterih Slovani stanujejo, slovanske uloge brezpogojno sprejemati in kolikor se di! tudi slovanski uradovati. Če prav se je dalje laški pravdni red za civilne tožbe v toliko spremenil, da je strankam dovoljeno pri svojih govorih posluževati se kterega-koli deželnih jezikov, se vendar v Istriji nikdar ne zgodi, da bi se hrvaške ali slovenske uloge v kterem teh dveh jezikov reševale. Vsaj meni ni znan noben slučaj, v kterem bi se bilo to zgodilo, (čujte, čujte! na desni.) Toda kaj hočete, saj se to niti ondi ne zgodi, kjer imajo za slovansko reševanje ulog pripravljene že dotične tiskovine ter bi jih tako delo prav nikakega truda ne stalo. Dalje je bilo z dekretom 15. marca 1862 v 5. odstavku vsem sodnij-skim gosposkam primorskim dovoljeno, da si smejo za vsakojake objave, za oskrbništvene dekrete, za
LISTEK.
Od prepadu bolgarskega naroda pod turškim jarmom.
Gibanje v Macedoniji I. 1874.*)
Dosihmal je uuija napredavola le v okolici Adriano-polja. L. 1874 pa se je presukalo, Macedonija, Solunski okraj je bil sedaj prvi. Sicer je že tukaj tudi 1.1860 katoliška cerkev pridobila nekaj vasi. Gibanje se je ta čas začelo v Jenidje-Vardar, kjer se je grški škof spri s Čorbadji v vasi, t. j. z odličnimi v vasi. Ker so ljudje čuli o bolgarsko-katoliškem škofu v Carigradu, mislili so najti lahek pomoček da končajo prepir in prosili so sprejema v pravo cerkev. Njih prošnja je bila uslišana in poslan je bil tje mašnik. Sedaj so pa vstali Grki, podkupili krajno gosposko in začeli preganjati katolike. Kolikor so jih mogli najti, vrgli so jih v ječo, rešitve ni bilo drugej nego v odpadu ali z odkupom. A kljubu vsem mukam, tako piše Mladenov, apostolski vikar, 26. jan. 1884, vstalo jih je mnogo zvestih, kar nam priča, da se niso spreobračali zgol iz politike. Splošna samopašnost
njih duhovščine in primera s katoliškimi svečeniki jim je pač lahko pot kazala.
Kakih 5 ur od Soluna je Jumdžilar. L. 1863 je prišel grško-razkolniški škof z žandarji po denar. Ubogi seljaki mu niso mogli zadostovati, in zatvorili so jih v neko kočo. Tedaj so se posvetovali trpini, kaj storiti in sklenili so odpovedati se grškemu škofu ter postati katoliki, vrata ulomijo in zbeže, a ko pridejo na prosto, sprejmo jih žandarji z golimi sabljami. Zatrjevali so sicer, da nimajo opraviti ničesa s škofom niti z žandarji, a bili so tepeni; vendar je eden ubežal in naznanil lazaristu Turoques-u, da hočejo prestopiti in prosil je varstva. Stvar je bila tedaj kmalo vravnana. Namesto kapele je bil novim katolikom malin za božjo službo. L. 1886 so pravo cerkev blagoslovili, 1.1873 je prišel duhoven v Rimu vzgojen. Ob jednem so se spreobernile tudi nektere vasi pri Monastiru. Lazarist je tara našel 1. 1870 vas Pyradijo, kjer je bilo tri dele katolikov, v Krajtnici so bili skoraj vsi. Stragora vas v gorah, je imela skoraj same katolike, v Skačinci jih je bilo tudi mnogo. Vendar drugih pridobitev ni bilo ob začetku bolgarske unije. Še-le čez 14 let se je bolj veselo začelo razvijanje.
Bolgari so med tem dobili svojega razkolniškega nadškofa in eksarh je poslal škofe po njem posvečene
v bolgarske škofije. A čez nekaj časa se mu je zdelo boljše, ako se zopet sprijazni z ogerskim patrijarhom in mu izroči samostalno bolgarsko cerkev. Vsaj je šla po deželi taka govorica in to se je nekako potrjevalo, ko je eksarh po njem umeščene škofe zopet nazaj poklical meseca jan. 1874. To je v Macedoniji silno razburilo. Nil Isvorov eden tistih škofov, ki so bili nazaj poklicani, je pristopil h katoliški cerkvi in je prosil mlsg. Papovo in sv. Očeta za sprejem v katoliško cerkev, — sicer je on rekel, da je že to zdavnej hotel storiti. Na široko in daleko je to do-padalo, dvoje škofij se je oglasilo za mlgs. Nila zoper bolgarskega eksarba, na kratko, upati je bilo, da bodo ljudje kar trumoma prestopali. Vendar je to zabranila vlada, iu tako je splavalo upanje po vodi. Da bi vendar kar moči izkoristili to naklonjenost ljudstva, bilo je treba, da sta bila navzoča Nil ali Popov. Vlada je to vedela; hotč ubraniti prizadevanje za unijo, poklicala je Nila v Carigrad, in vkljub vsem prošnjam in moledovanju ni dovolila, ne.njemu ne Popovu potovanja v Solun. Ko je čez 8 mesesev dobil ralsg. Popov dovoljenje za odhod, dali so mu mesto navadnega potnega lista zapečateno pismo do valija v Solunu, ki je bil neprijazen katolikom, da je škofu dovolil obiskati le vasi že davno^^ katoliški Jumdžilar in Jenidje. Šele ko so prebivalci'
sMTJ
zapisnike storjenih obljub, za popise mrtvaščine, za razglase in za manjše odloke, ki si vedno enaki ostanejo, naročiti slovanskih tiskovin in na podlagi tistih slovanskim strankam slovanske uloge slovanski reševati. Dekret s 27. januvarja 1866 pa okrajnim sodnijam primorskim naravnost naroča na službeno korist iu na korist prizadetih strank slovanščine se kolikor največ mogoče posluževati.
Upreti se moram toraj izjavam gospoda spo-ročevalca, ki je v včerajšnji seji trdil, da se kaj tacega ne godi, da bi se namreč slovanske uloge ne reševalo slovanski. Meni pa nasprotno v celi Istri, kakor sem že rekel, niti jeden slučaj ni znan, da bi se slovanske uloge slovanski reševale. Pač pa se zgodi, da slovanskih ulog niti sprejemati nečejo, češ, da so sodnijskemu redu nasprotne. (Čujte! na desni.)
Usojam si v tem smislu navesti jako drastičen dogodek. Dne 25. aprila 1885 uložil je načelnik hranilnega in posojilnega društva Koperskega pri pomorski in trgovinski sodniji v Trstu zapisnik o drugem občnem zboru tega društva. Pri vsaki novi volitvi treba je namreč imena odbornikov naznaniti sodniji, da jih taista vpiše v zadružni register.
Ker je uradni jezik tega društva hrvaški, je ono to ulogo napravilo v hrvaščini. Pomorska in trgovinska sodnija v Trstu je pa to ulogo zavrnila (čujte! ua desni.), češ, da ni spisana v jeziku, ki je pri tej sodniji običajen. Načelnik se je proti temu pritožil, pomorska in trgovinska sodnija je pa tudi pritožbo a limene iz ravno tistih vzrokov zavrnila. V takih okoliščinah, to se znd, da načelniku ni druzega preostajalo, kakor pritožiti se na deželno nadsodnijo, ktera je pritožbo sicer sprejela, uslišala je pa ni 1 Načelnik se tudi tega ni vstrašil, nastopil je pot izrednega revizijskega ugovora po postavi zopet pri primorski in trgovinski sodniji. Če prav se je deželna nadsodnija podučljivo izrekla, da se take uloge sprejemajo pri prvi instanci, jo je sodnija zopet a limine odbila. (Čujte, čujte! na desni.)
To je Vam v resnici zadržavanje pravice, kakor si je hujše misliti ne morete. Načelniku na to pač ni druzega kazalo, nego obrniti se na prizivno sodnijo, ktera je predložila vse prejšnje akte najvišji sodniji. Le-ta pa ni za vredno spoznala, da bi bila vsaj jedno besedo spregovorila na grajo prve instance. Tako postopanje je tem bolj zanimivo, ker ni še dolgo, da je ravno ta sodnija popolnoma sličen slučaj, ki se je pri drugi sodniji in v drugi pokrajini prigodi!, kot nepostavnega ožigosala in se brez ovinkov izrekla, da je kaj takega krivda dotičnega sodnika.
Vsojam si v tem oziru prečitati depešo, kakor je stala dne 9. t. m. v »N. fr. Pr.", ako mi namreč g. predsednik to dovoli.
Izvira iz Prage dne 9. aprila t. 1. in se glasi:
»Včerajšnji odlok najvišje sodnije, s kterim se je ugovor okrajnoga sodnika Pivla v Gabelnu zarad obsodbe taistega na stroške, ker ni hotel sprejeti češkega pooblastila in ker se je branil sprejemati češke pritožbe za deželno sodnijo, pri najvišji sodniji odbil, se s tem vtemeljuje, da na podlagi dvornega dekreta z dne 22. decembra 1835 pisma, ki so pisana v kterem koli deželnem jeziku, ne potrebujejo nikake prestave priložene. K takim pismom spadajo
iz Knkuš-a, mesta ki ima 1500 družin, in iz 14 okolnih vasi škofu poslali pismo, dovolil je vali, ki ni mogel tajiti unije v Macedoniji, obiskovanje teb krajev. Večina ljudi in dva duhovna so se oglasili za mlsg. Popova le 10—12 družin in 3 duhovni o tem niso hoteli nič vedeti. Ker je bila večina, so tudi cerkve pripadale katolikom. ^ Mlsg. Popov jih je prevzel in je v njih bral sv. mašo. Dopisov za sprejem v katoliško cerkev je dobil Popov tudi iz vasi Bugariev, iz okraja Malehovega, iz mesta Petrič. V Strumnici so pripravili pismo, ki je zaznamovano s pečati 21 bližnjih vasi. Podati so Popovu hotli pismo takrat, kedar bode na potovanji tudi ta kraj obiskal.
A vendar se to ni zgodilo. Razkolniki v Ku-kuš-u niso tako mirno gledali, ko so prišli ob svojo cerkev. Prav previdno se je mlgs. Popov obotavljal precej posesti cerkev, še-le ob treh kraljih je na željo katolikov tam bral sveto mašo. Že ta čas so razkolniki s pomočjo nekterih redarjev hoteli mu to zabraniti, in nastal je hud prepir. Vendar, ko so katoliki odločno rekli, da nihče dmgi nego Popov je njih Viši pastir, morali so se umakniti razkolniki. S tem pa ni bil zadovoljen razkolniški nadškof iz Soluna. Pri valiji je hudo tožil mlsg. Popova, ki mu
tudi pooblastila. Odklon češki spisaae pooblastnice je bil izvestno protipostaven."
Dalje se v dotičnem odločilnem vtemeljevanji naglaša, da okrajna sodnija Gabelska ni imela pravice, ugovorov češkega odvetnika aa višjo sodnijo glasečih se, odbijati, samo zato, ker so bili spisani v česčihi in tista pa menda v Gabeiskem okraji ni običajna.
Da se je toraj pooblastita zavrnilo, je bile popolnoma neopravičeno, ter vsa krivda le okrajnega sodnika Pivla zadeva, ki ni hotel praivce pripoznati. Ali ste slišali gospodje, da navišji sodni dvor kaj tacega smatra za zadržavanje pravice (čujte! čujte! na desni) in po pravici in resnici obsodil ga je sodni dvor, da mora dr. čardi povrniti vse stroške, kar iih je ta imel že z dotičnimi ugovori."
(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. aprila.
Notranje dežele.
General nemškega Schulvereina, dr. Weitlof, se je nedavno v državnem zboru jako toplo potegoval za svojega neutrudljivega adjutanta, deželnega šolskega nadzornika za štajarske ljudske šole, gosp. Aleša Rožeka, o kterem je celo trdil, da zmi bolje slovenski, kakor državni poslanec župnik Raič, ki je bil svoje dni c. k. profesor slovenščine v Mariboru. Le škoda, da se dosedaj še nikjer niti pet slovenskih besedi ni bralo, ktere bi bil Rožek napisal, toda kaj bralo — znabiti ga še slišal nikdo ni, da bi bil mož pet besed drugo za drugo v slovenščini spregovoril, in vendar on tudi slovenske ljudske šole nadzoruje! Glede tega se mora misleči človek vendar-le vprašati, kaj je dalo Weit-lofu povod, da je tako očitno lagal v državnem zboru. Rožekovo požrtovalno in neutrudljivo delovanje za nemški Schulverein je bilo, ki je Schul-vereinovega generala tako spodbodlo. Ko bi bil na Štajarskem na Rožekovem mestu drug nepristranski in obema narodnostima enako pravičen mož, ki bi imel za Slovence ravno tisto mero, kakor za Nemce, bi ga Weitlof niti omenjal ne bil, in naj bi bil dotični tudi tako učen, da bi bil Slovencem slovnice pisal. "VVeitlof dobro ve, kako veliko zaslombo da ima prusaški Schulverein ravno v nadzoruiku Ro-žeku in da če mu vlada tega spodmakne in na njegovo mesto nepristranskega nadzornika postavi, bi se tudi Schulverein kmalo posušil.
Državni zbor je zarad velikonočnih praznikov prestopil k počitku, da si odpočije od trudapolnega dela, poslanci podali so se pa domu med svoje družine, kjer si bodo oddahnili. Zasedanje, ki je ravnokar minulo, sme se po vsi pravici prištevati najbolj zanimivim in najbolj razburjenim, odkar je Taaffe prvi minister v Avstriji. Obe stranki, desnica in levica ste pokazali, kaj da ste in kaj da premorete, če pomislimo nekoliko nazaj, samo do novega leta, takoj se kaže koliko in kakošnega upanja je imela levica takrat še na razpolaganje. In danes ? Podobna je ladiji, ki se je z veliko težavo rešila iz viharnega valovja v varno zavetje, če tudi je zgubila jadra in jambore in vse. Kako zatrdno se je uadjala, da letos razbije desnico in se sama na njeno mesto vsede. Toda zgodilo se je ravno narobe. Vsak korak, vsaka beseda, ki je prišla iz levičarskih ust, in vsaka pest, ki je ob mizo udarila, vtrdovala je večini njeno stališče, levico sami pa stališče spodkopavala. Železni obroč združene desnice je sedaj trdneji kakor je bil,
je 3 cerkve s silo odvzel. Sodnija je sicer razsodila na korist katoliškemu škofn, kjubu temu mu niso priznali cerkev, niti niso unitov sprejeli za katolike. Ko se je Popov le pritoževal, je dobil povelje, da se ima vrniti v Carigrad. Moral je vbogati, da ga niso s silo odtirali. 6. aprila je zapustil deželo, ko bi bil ostal tam, koliko bi bil lahko dobrega storil, in ko se je vrnil, dobil je naznanilo, da so se razkolniki zopet polastili cerkve, dasiravno jih je bilo proti katolikom kakor 5:100.
Škofovo prizadevanje pri najviših oblastih glavnega mesta je bilo tudi brez vspeha. Na videz so ga blagohotno sprejemali, tudi obečali so mu pomoči, a cerkva mu le niso povrnili, niti unitov hoteli spoznati za katolike. Le toliko je dosegel, da imajo ljudje v Kukuš-u sami prašani biti zarad vere. A tudi pri tem se je pokazala slaba volja vlade. Vprašali so katolike: Ste li Grki ali Bolgari in ko so vsi rekli da so Bolgari, vpisali so jih za razkolniške Bolgare.
A tudi razkolnikom se ni posrečilo zadušiti gibanja v Macedoniji. Najprej so skusili njih glavno sredstvo, namreč zatvorili so odlične katolike. Potem je stopil na bojišče sam razkolniški nadškof in je naznanil občno visitacijo svoje nadbiškupije. V Jumd-
če prav so nekteri črnogledi 'm krivi preroki »»zdavnej nekake razpoke na »jem zapazili. Besničaiji iu i njimi vsak, kdor je njihove vere, smejo pač zadovoljni biti na preteklo dobo. Za naše težnje se sicer ni še kaj prida doseglo, vendar pa moramo vsim slovenskim poslancem* pripoznati, da niso križem rok sedeli in poslušali, kaj. da drugi govore, temveč se vsako priliko vestno porabili za razkrivanje- naših bolečin in naših žuljev, če dosežemo,, za kar se poganjamo že toliko let, to je le še od vlade samo odvisno. Poslancem se- mora priznati, da so svojo dolžnost spolnih.
Ko so oni dan v poslaniški zbornici na Dunaji pretresali načrt domobranske postave, spregovoril je na njeno korist tudi brambovski minister fmlt. "VVelsersheimb jako tople besede, iz kterih je odsevala vroča ljubezen do mile nam Avstrije. Tisti govor Welsersheimbov je v Petrogradu zbudil veliko pozornost in so v ondašnjih višjih krogih jeli »-gibati, da mora Avstrija ali nekaj izrednega slutiti v bližnji bodočnosti, s čemur se nadja v najožjo dotiko priti, ali pa sama nekaj namerava, za kar potrebuje tolikošnjega zatišja, kakor si ga ravno z domobranom napraviti misli. Posebno sumljiva je pa nujnost, pravijo Rusi, s ktero so se v Avstriji nad vpeljavo domobrana spravili, ktera se le v tem smislu tolmačiti da, če bi si mislili, da se razun časnikarjev tudi še drugi odločevalni krogi v bližnji bodočnosti vojske nadjajo. Kaj bode vkrenila temu nasproti ruska diplomacija? Ali res ne bomo od Avstrije zahtevali z vso odločnostjo, da nam pojasni, kaj pomeni ustanova domobrana, ki se s tako silo na vse strani pospešuje? Tako ugibajo na Ruskem; če bi pomislili, ali pa v štatistiko pogledali, da je do sedaj Avstrija med velesilami glede obrambe države skoraj poslednje mesto zavzemala, bi se ne čudili, če se tudi Avstrija nekoliko krepkeje postavi.
Hrvatska regnikolarna deputacija je pred kratkim izročila svoj elaborat ogerski deputa-ciji, ktera naj se posvetuje v mnogih pritožb&h in željah Hrvatov. Hrvatski neodvisni listi pravijo o tem elaboratu, da je gladko in prijetno pisan, da se lahko bere, a da se varuje Madjarom kaj žalega povedati; dalje mu očitajo, da izreka želje in voščila, kjer bi imel naravnost zahtevati, da sicer našteva vse, kar Hrvate teži, a vendar se ogiba, posledic iz pritožeb izpeljati, z eno besedo, da hodi kakor maček okoli vrele kaše. Ko se pa pripravljajo, te stvari pretresavati in poravnati, kar se misli, in je napačnega, pa pride »Pester Lloyd", in očita Hrvatom, da bi bili imeli od leta 1869 do 1883 plačati skupnih stroškov in1/* milijonov, ali plačali so jih 54 3 milijone, tako, da je morala Ogerska pod tem imenom dodati še 62'98 milijonov. Kdo ima prav? »Pester Lloyd" vse s številkami dokaže, koliko da so za sleherno leto premalo plačali, a Hrvatje pravijo: mi smo vse dali, za kar smo se pogodili, za kaj več nas niste vprašali, sedaj pa tirjate. — Dolžna knjiga Ogerske države nam na to odgovarja in vse razjasnuje. Vsako leto mora Ogerska 100 milijonov plačati na obrestih, za dolgove, ktere je ogerska vlada sama naredila, porabila za Ogersko deželo, ne da bi bila primerno tega kaj privoščila Hrvatom, sedaj naj pa Hrvatje plačujejo obresti za dolgove, ktere so Madjari sebi na korist naredili.
—	V svoji spomenici pravi baron Zivkovič tako-le: »Ako Hrvatska daje 55 odstotkov k skupnim stroškom, je enkrat za zmirom dala, kar je dolžna, in to ostane toliko časa, dokler se ta državnopravna na-godba postavno ne spremeni," Lahko razumemo, da so Hrvatje nejevoljni, ako se jim pravi o dolgu, tam, kjer ga ni. Naj bi sedaj, ko imajo razpravljati na-godbo, spravili s pota kamen, nad kterim se spod-tikajo, ako so namreč Hrvatje plačali vse, kar so bili dolžni, čemu jim od leta do leta pisati dolg?
—	No, Ogri (Madjari) pišejo od leta do leta, da morejo kazati pred svetom: „Glejte no, toliko nas
žilaru je bil 14 dni in je vsaki katoliški obitelji ponujal denar za odpad.
Bilo je vse zastonj, nihče se ni dal zapeljati. Isto tako se mu je godilo v Jenidje-Vardarji. V Ku-kušu je ravno hotel iti, a sel, ki ga je poslal, da mu pot pripravi, prišel je nazaj, ter je naznanil, vse mesto se pripravlja, da ga sprejme — s kam njem in okleški. No, to mu ni bilo všeč.
Mlsg. Popov ni učakal, da bi bil videl red. Ko je obravnaval z vlado, ko se je bojeval za svojo čedo, bil je neutegoma poklican iz tega sveta. 6, marca 1876 je prišel iz palače gabernatorjeve in je bil ravno v pogovoru s prijatelji, kar ga zadene mrtvoud in se zgrudi. Duhovnik prihiti ali bil je že mrtev. Popovu je bil naslednik 5. septembra mlsg. Nil Izvorov. Na roženvensko nedeljo 1876 je pred apostolskim delegatom vero izmolil in postal je administrator Bolgarom, bil je ta čas star 53 let. Bil je rojen avgusta 1. 1823, 1. 1842 je stopil v samostan Kokuš v Vlahiji, kjer je bil v mašnika posvečen 1. 1852. Bil je najprej župnik v Ruščuku, potem za 1. 1858 pa general-vikar (Protosyncell) škofov. —• V škofa je bil posvečen 10. julija 1872.
(Dalje prih.)
stane nagodbfc z Hrvatsko, toliko mi žrtujemo za Hrvate, a še nekaj hočejo imeti."
Vnanje države.
Bolgari so glede vedno novih zadreg, ki se na vse strani okoli njih gode, že nekako topi in neobčutljivi postali. Temu se pač ni treba čuditi, saj še vedno ne vedo, pri čem da so, ali so namreč sami svoji ali ne; ali naj se obračajo proti Petrogradu ali proti Carigradu. Zato so pa tudi po celi deželi nekako hladno sprejeli vest, da se je turško-bolgarska pogodba potrdila. Bolgari so namreč do dobrega prepričani, da to ni niti začetek konca, vsih tistih homatij, ki se bodo v kratkem času tam doli še godile, preden bode njihovo zjedi-njenje dognano in vsa bolgarska zemlja pod enim neodvisnim vladarjem. Zanimive pa utegnejo biti razprave v bodočem sobranji, kamor bodo letos tudi iztočno-rumelijski ali južno-bolgarski poslanci prišli — to se ve, da le poslušat, kajti pravice govorjenja v bolgarskem parlamentu še ne bodo imeli, če se jim ta ne bo ondi podelila. Na vsak način pa se bodo ondi čule pritožbe, kaj vsega da jim še manjka in se bo v prvi vrsti izvestno povdarjalo zahtevanje, da naj se prej ko prej izvrši realna unija obeh pokrajin, sicer se novim bojem ne bo ogniti. Iz iztočne Rumelije že sedaj prihajajo naznanila, da se vse za novo vstajo pripravlja, ktera bo takoj zopet po puški segla, kakor hitro bi se Grki in Turki klati začeli. Kakor se čuje, Rusija menda tisto gibanje skrbno opazuje, da se ne bo kaj zgodilo, kar bi se z njenimi računi ne vjemalo. Ce bo treba, bo tudi zasedla iztočno Rumelijo.
Vojne demonstracije na Grškem so od dne do dne večji in narod že kar od kraja po vojski zahteva. Kakor so svoje dni lačni Rimci zahtevali »panem et circenses" (kruha in igre) od mestnih očetov, tako se sedaj v grških Atenah nič druzega ne čnje, kakor; »Nad Turka, nad Turka v boj!" General Sapuzaki je dobil povelje, naj vestno na to gleda, da se v oboroženih kardelih ohrani najstro-gejša disciplina; da se mora dalje na zasedenih sedanjih stališčih na vsak način vzdržati, napadati ali nalašč dražiti pa Turka še ni potreba. Menda še ni čas za to ugoden, ali pa vojakov še nimajo zadosti skupaj. Najnovejši telegrami tudi pripovedujejo, da se bode Atenska posadka na mejo pomaknila, kjer bodo potem svojo srečo s starim sovražnikom kristijanskega imena poskusili. Navdušenost naroda za ta boj sme se pa že v resnici primerjati oni grških staroslavnih pradedov. Da se Grki tako malo za dobre svete evropskih diplomatov zmenijo, je glavni vzrok žalostna skušnja, ki so jo imeli leta 1876, kedar so se nadjali kaj več pridobiti, kakor so dobili, in jim je Evropa to tudi na pol obetala, če bodo namreč »lepo mirni in pametni" ostali. Grki so takoj vbogali, Evropa jih je pa na cedilu pustila. Zato se sedaj tem strastneje drže pregovora: »Pomagaj si sam in pomagal ti bo Bog!" Na vsak način hočejo poskusiti svojo srečo; vsaj več, ko tepeni vendar ne morejo biti.
Laški vladi (sedanji) ni nič kaj všeč, da se je Bismark sprijaznil s papežem, se vč, huda vest jim ne d4 miru ter jim očita krivico, ktero so storili sv. očetu. Kaj pa, ko bi bil knez Bismark napadel sv. očeta, potem bi bil laški vladi bolj vstregel. Oni pravijo: verski mir bode na Nemškem več neprilik prizadel, kakor kulturni boj. Liberalni in oficijozni listi so sedaj v škripcih, ker oglaša se laško ljudstvo ter protestuje zoper časopis, ki napada cerkev in nje naprave, ter pogreva laži, ki so že tolikokrat ovržene. Obžalujejo pa javne razmere, vsled kterih je mogoče in dovoljeno tako pisati in ljudi zapeljevati. Tako govori katoliško društvo v Parmi in konečno pristavi, da hočejo v javnem spoznanji resnic katoliške vere staviti svoj pravo. Se ve, tako izjave pa framasonom niso po godu.
Dobro jo je Nemcem v Berolinski gospodski zbornici povedal Poljak Koscielski, potegnivši se za preganjane in zatirane brate svoje. Na dnevnem redu imeli so namreč naselovanje Poljske zemlje z Nemci. Sporočevalec Miguel je vladino postopanje opravičeval, češ, da ona ne dela nikomur sile, temveč le skrbi, da bi se nemški in poljski rod, kolikor se d&, tesno spojila drug v druzega. »Mi le skušamo kupiti, kjer bi se ravno kaj kupiti dalo, ker si mislimo s tem vtrditi naselbino nemških kmetov. V ta namen tudi določenih 100 milijonov mark ne bo zavrženih." Temu nasproti oglasil se je Koscielski, rekoč: »Na razpolaganje je vam na tisoče in tisoče izseljencev, kteri imajo pa večinoma zadosti vzroka, da se bodo med njimi in njihovo dosedanjo domovino razprostiralo široko morje. Dostojni pošteni izseljniki Vam ne pojdejo na lima-nice, ljudje dvojljive vrednosti bodo pa javeljne kaj pripomogli k povzdigi nemške veljave. Prepričali se bote, da s tem le socijal-demokrate podpirate. Poljske plemiče hočete vničiti s tem, da mislite njihova posestva pokupiti, in to za dober, za drag denar. Ali mu hočete in ali mu morete zabraniti, če se bo sam potem zopet nakupil tamkaj kje v Ermelandu, v Gorenji Sleziji ali na Mazurskem? Kaj pa bo z ubogimi uradniki, dninarji, hlapci itd.? Vsi ti so, kakor vlada trdi, pošteni, miroljubni kteri lahko, če ni drugače — lakote pomrjo. Taka je logika Vašega predloga. Da bi se Vam pa posrečilo, Poljake v resnici zatreti, no, tega vendar ne bo živa duša več verjela! Srednjeveška sredstva
za zatiranje narodov, meč in ogenj, dandanes nista več v navadi, s kterimi so svoje dni vničevali naše rojake ob Labi. Dandanes je denar bojno sredstvo. Jako obžalujemo, da mož, v čegar roki so vajeti skupne Evrope, ni nič poskusil, da bi si bil Poljake pridobil." — Bismark je na to po svoje odgovarjal, da to ni zatiranje Poljakov, temveč le obramba zatiranim Nemcem na pomoč! Ali ste ga slišali? Povsod so si enaki in povsod se čutijo zatirani ti vražji Nemci!
»Nočem poljščine zatirati, marveč le nemščino varovati zatiranja", tako se je zgovarjal Bismark v gospodski zbornici pri posvetovanji o sto milijonih, namenjenih za nakup zemljišč po Poznanskem. — Ali so morda Bismarku povedali njegovi uradniki, da s ponemčevanjem Poljske ne pojde tako gladko, ali kaj ga je napotilo, da je nekako besedo nazaj jemal. — Zginili so res po-labski Slovani, po nekdaj slovanskih deželah razprostira se nemška moč in sila, n. pr. na Branibor-skem in na Pomeran6kem. Slezija, slovanska dežela, se je ponemčila do dobrega še le zadnjih 100 let, od kar je pod prusko oblastjo. A s Poljaki menda ne pojde tako gladko. — Narodnost je dandanes bolj ko nekdaj zbujena. Poljake loči od pruskih Nemcev ne le jezik, marveč tudi vera. Kulturnega boja Poljaki ne bodo tako hitro pozabili, tem bolj, ker bodo izjemne postave trajale še zmirom na Poznanskem. Zgoditi se utegne ravno nasprotno, ako Poljaki — plemstvo — razume dobro svoj čas, ter začne varčno in delavno živeti in podpirati niže ljudstvo. In kdo ve, kaj nam vse prihodnost zakriva, kaj se ve, ali ne bodo kedaj Poljaki na hvalo prišli Nemcem: Rusija gotovo razume čas, in si bode skušala pridobiti Poljake. Tako se zn& zgoditi, da bode — Bileam (Bismark) hoteč Poljake vničiti, blagoslovil katoliški poljski narod. — Poljaki pa se pokore za grehe njih pradedov. — Pod zaščitjem poljskega kralja je prelomil Albert Braniborski svojo obljubo, in je vzhodno Prusko spremenil v svetno kneževino. A sedaj so pa potomci ravno tiste rodovine, ki hočejo Poljake spod-riniti iz zemlje njih očakov. Res, da narodi že tukaj na svetu učakajo sodbo. — Poljska, nekdaj močna, je obvarovala vzhodno Evropo pred mongolsko silo, a odprla pozneje Lutrovim zmotam svojo deželo, je sedaj razdeljena med sosede; naj bi se sedaj potomci tistih, ki so to zadolžili, spametovali, in skrbeli za ohranjenje tega, kar jim je ostalo, za vero in narodnost, opustili pa domišljije, ktere so po človeški pameti soditi, nemogoče!
Važen dan je bil 18. t. m. pri glasovanji o cerkvenem predlogu v gospodski zbornici v Berolinu. Časopisi o tem pišejo: Pri paragrafu, kteri govori o državnem izpitu, segali so govorniki zopet nazaj v splošno debato, ker predsednik, vojvoda RatiBorski, ni ugovarjal; levica, ki je včeraj komaj krotila nejevoljo, je dobila zopet odduška. Poslanec Miquel, veliki župan iz Erankobroda, je bil prvi, ki se j« oglasil, sicer on govori le tedaj, kedar ve, da ima večino za seboj, a danes se ni mogel zdržati, ter obžaluje, da bode enkrat konec kulturnemu boju. — Veliko huje je udrihal nadžupan Strukmann iz Hildesheima, a dosegel je toliko, da se je oglasil državni kanclar ter izrekel upanje, da bode moč porazumeti se s sveto stolico zarad dolžnosti oglaševanja »Anzeigepflicht". Državni poslanec pl. Manteufel je čvrsto podpiral škofa Koppa zoper Miquela in profesorje Beseler, Dave in Torehhammer. — Prva razsodba se je vršila in točka je padla, ko je bilo glasovati za nasvet, naj se opusti določilo, »da ima vlada pravico izključiti iz semenišč profesorje, ki ji niso po godu." Začelo se je glasovanje pri črki „A", in Bismark bi imel prvih jeden glasovati. Vse je pričakovalo, kako bode Bismark glasoval. Ni se premaknil iz ministerskega stola in krepko glasoval za nasvet škofov. Po dvorani ja zašumelo, a led je bil prebit; tudi katoliški župani so glasovali za nasvete škofove, le zagrizeni učenjaki, liberalni župani in posamezni aristokrati, kakor trije grofi: StaIberg-Wernigorode, in svak državnega kanclerja, Arnim-Krcichlendorf, so bili zoper nasvet. Tudi grof Maltzahn, dasiravno je poznal misel Bismarkovo, ni se hotel podvreči. — A knez Bismark je zbor še huje iznenadil, ko je glasoval za nasvet škofa Koppa, naj se odpravi poziv pritožba na državo. Pri obeh glasovanjih je nekterim kar sape zmanjkovalo. Ni bilo brez posebnih prizorov, ko je tukaj glasovala najviša gospoda. Grof Schulen-burg je v toplih besedah občudoval veličastvo katoliške cerkve, pokorščino nje udov do cerkvene oblasti. Videti pa je bilo, kako da minister Friedberg, ki je tudi član zbornice, oddaje le nekako obotavljajo svoj glas v smislu državnega kanclerja. — Kakor smo že omenili, vse se nadeja, da bode tudi poslaniška zbornica po svoje storila konec kulturnemu boju in glasovala za nasvete škofa Koppa, kakor gospodska zbornica. — Take novice so silo veselo tem bolj, ker se je že tolikrat obetalo, in smo bili toliko prevarjeni. Stvar pa se je vršila tako, kakor so od nekdaj svetovali previdni ljudje; v postavodajavnih zborih naj se ta stvar obravnava, da potem zadobi postavno veljavo. Za sedaj recimo le Bogu hvalo, ki je dal učakati zvestim katolikom konec preganjanja. — Stvar sama je toliko podučljiva, kakor malo ktera v našem času, nje posledice se dajo le nekako slutiti; po. svoji plitvi pameti pa delamo najbolje, ako zaupamo v previdnost božjo, kajti on ne zapusti svoje cerkve.
V Uecazeville na Francoskem delavci še sedaj ne delajo. Hujskajo jih državni poslanci, ki pod zaštitjem poslanstva ljudstvo vznemirjajo. — Poslanec Basly, ki je prišel iz Decazeville v Pariz, se je pogovarjal z ministerskim predsednikom Frey-einet-om. Stavil je naslednje pogoje: Inženir Blazy naj se odpravi (je pa že kak odločen katolik, teh ne morejo trpeti pri delavcih, kajti kjer so tovarnarji katoliki, ni več tla za anarhiste), pomiloščenje vsem »štrajkovcem", kolovodji vstaje naj se nikar ne odpravijo! — Ta poslednja tirjatev nam razjasni položaj. — Na novo so delo vstavili v Cambrai, kjer so tkalci zapustili tovarno, ko so zaman tirjali večo plačo, in v Clary pri Cambrai, kjer so delavci pri železnici iz enakega vzroka delo vstavili. V Rou-baix se tudi boje »štrajka".
Izvirni dopisi.
Iz Ljutomerskih goric, 18. aprila. (Različne vesti.) Iz prijaznih Ljutomerskih goric prihajalo je do zdaj kaj malo dopisov »Slovencu", zato bode morebiti čitateljem ljubo, ako zdaj večkrat kakošno vest ali novico iz naših krajev v »Slovencu" najdejo. Kakor se v navadnih pogovorih godi, hočem tudi jaz danes takoj z vremenom začeti, potem pa še nektere druge reči dostaviti. Do konca marca je bilo tako mrzlo in toliko snega, da še misliti ni bilo na kakošno delo na polju in vinogradih. Zadnje dni marca in prve dni aprila se je vreme toliko popravilo, da je sneg skopnel in da so začeli orati, sejati in v goricah kopati, ali kmalo je nastopilo deževno vreme, ki je trajalo do cvetne nedelje in zavoljo tega je zopet vse delo na njivah in v vinogradih zaostalo. Prve kopi, ki bi morala že zgotov-ljena biti, ker trs že naglo poganja, je še komaj polovica opravljena, in zato vse hrepeni po lepem vremenu in nekteri gospodarji kopače že preplaču-jejo, samo da bi kmalo kop skončali. V Admont-skih goricah pri železnih dverih je oni teden blizu kopačev v gorice priletel velik orel, kakoršnih tukaj navadno ni videti; kopači so mislili, da je sosedov puran letel, a ko so ga bolj pogledali, prepričali so se, da je divji ptič in domači vinčar je dvakrat nanj strelil in ga usmrtil, gospod oskrbnik pa ga je poslal v Admont, da ga za prirodoslovni muzej pripravijo.
Ker sera že od železnih dveri poročal, naj še omenim, da je v bližnjem Ljutomeru te dni bila dokončana volitev v občinski zastop, o kteri se je bilo po vseh štajarskih nemških in slovenskih listih veliko pisalo. Po ovrženih prvih volitvah se je drugokrat volilo 24. marca, in pri tej volitvi so v III. razredu narodnjaki popolnoma zmagali, v II. in I. razredu pa so propali za tri glasove. Pri teh razmerah se je dolgoletni župan Steyer odločno odpovedal tej časti, češ, da na nikaki način ne sprejme več županstva v zastopu, kjer je tretjina odločno narodna, in zavoljo tega so 15. t. m. za župana izvolili lekarja Schvvarza, kteremu želimo obilo potrpežljivosti in požrtovalnosti, pa tudi stroge pravi-coljubnosti, da bode mogel na obe strani dobro vladati ter povsod občinske koristi modro zastopati. — Toliko naj za zdaj zadostuje, kajti jaz upam, da bom imel še večkrat priliko kaj iz naših lepih krajev poročati.*)
Domače novice.
(Cesjirjev dar) 300 gold. podpore, dobila je šolska občina Domžale, da si bode laglje napravili šolo.
(V Marijaniščni kapeli) so pretekli teden postavili lepo prižnico. Močno povzdiguje lepoto cele kapele. Kako potrebna je bila ta kapela, se kaže najbolj te dni, ko imajo udje družbe sv. Vincenca v nji svoje duhovne vaje. Vaje so dobro obiskovane, zlasti je kor skoro natlačen, ker so ga pripustili gospem, ki se hočejo vdeleževati duhovnih vaj. Gotovo je to obilno obiskovanje pripisovati med drugim tudi lepi kapeli.
(Prvi letošnji izlet), ki se ga bode slovensko razumništvo vdeležilo, bode izvestno oni pisateljskega podpornega društva na belo nedeljo, t. j. 2. maja, na Šmarno goro.
(Včerajšnji »Slov. Narod") našteva, kolikrat je .vsak slovenski poslanec v državnem zboru govoril in o čem. Ko je že vse navedel, pride tudi do g. poslanca Kluna, češ, da ni druzega storil, nego dvakrat v teku jedne seje predlagal »konec debate". Ker
nam prizadeti g. Klun v tej zadevi ni poslal ui-kake izjave, usojamo si stvar sami pojasniti, kolikor je taista nam znana. Pravico „konee debate" predlagati ima vsak dan drugi klub, n. pr. danes poljski, jutri češki, pojutranjem Hohenwartov itd. V vsakem klubu določi predsednik, kteri poslancev da ima predlagati „konec debate". Navadno se ta naloga dii takemu, ki je pri sejah vstrajno prisoten. Ker pa vselej dotičnega predlog ne obvelja, se mu toraj prav lahko primeri, da mora v eui seji po dvakrat, tudi po trikrat predlagati „konec debate" in to navadno tedaj, če je na desni premalo poslancev pri seji navzočih. Sicer pa mislimo (pa to je le naša osebna misel, da poslanec, ki prepreči desetim, petnajsterim govornikom) nepotrebne debate in brezvspešne govore, davkoplačevalcem več koristi, kakor vsi govorniki vkupej; ker govori so jako dragi, mnogokrat pa popolno nevspešni, le izvršeni po osebnem mnenji dotičnih govornikov. Toliko v pojasnilo.
(f Čast. gospod Lovrenc Mazek,) župnik na Črnučah, umrl je danes popoludne ob dveh po dolgi bolezni. Pogreb bo v četrtek popoludne ob šestih.
(Vitezičev govor) na današnjem uvodnem mestu vsakemu v berilo priporočamo; iz njega se bo vsak lahko vsaj površno podučil o žalostnih razmerah naših bratov v Istri.
(Dnevni red javne seje mestnega odbora Ljubljanskega) v sredo 21. aprila 1886 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. — 2. Personalnega in pravnega odseka poročilo o izvršenih letošnjih dopolnilnih volitvah v mestni odbor. — 3. Stavbinskega in finančnega odseka poročilo a) o vlogi stavbinske družbe Ljubljanske glede ra-čunjenja troškov za streho mestne vojašnice; b) o oddaji dimnikarskega dela pri mestnih poslopjih na tri leta.
(Osem in dvajset dijakov) preselilo se je v minolih dneh iz Celjske na Novomeško gimnazijo in pravijo, da jih pride še nekaj. Oe pojde tako dalje, bodo drugo leto v Celji gimnazijo lahko zaprli. Vsekako pa je to znamenje o neznosnih razmerah na Celjski gimnaziji, kakoršne so bile pod ravnateljem Zindlerjem svoje dni v Novem mestu, kedar se je skoraj celi šesti razred drugam izselil.
(Deset procentov nagrade) od ukradene svote 26.100 gld., slučajno morda tudi samo od jednega dela njenega, kolikor bi se ravno še našlo, dobil bi tisti, kdor bi c. kr. Dunajskemu policijskemu ravnateljstvu sled pokazal, kje da je Franc Berger, ki je ta denar 20. marca t. 1. s pomočjo goljufije ukradel, potem pa zbežal. Berger je v Papi na Ogerskem rojen, 31 let star, žid, samec, velik, suh, bledoličen in upadenega obraza, ima črne lase in brado, se nekoliko uaprej drži in je videti, kakor bi imel plučnico. Dne 20. marca je ponaredil dva železniška recepisa, s pomočjo kterih je potem na škodo žitnih trgovcev Avgusta Kesselringa iz Romanshorna in Edvarda Eiblerja iz Lin dava, s kterima je bil v trgovski zvezi, pri Dunajskih denarnih zavodih dvignil svoto 26.100 gld. in je Dunaj zapustil.
(Goričani napravijo tudi letos konjske dirke) na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo. Oglasilo se je za obe dirki prav mnogo posestnikov, ki imajo lepe konje.
(Velik ogenj) bil je v nedeljo popoludne v Ernavžu (Ehrenhausen) na Štajarskem. Koliko je pogorelo, nam še ni znano.
(Razpisana) je služba druzega učitelja na Metliški čveterorazredni ljudski šoli do 15. maja. Plače je 500 goldinarjev.
Razne reči.
—	Pater Beckx, general o o. Jezusove družbe, leži za smrt bolan. Sv. oče mu je poslal svoj blagoslov.
—	Moderni svetniki — v zedinjenih državah amerikanskih. Amerikanec čistega rodu že ne dobi več krščanskega imena. Imenujejo ga „Jefferson" ali „\Vashington" in že v prvi mladosti mu strežejo in ga na vso moč hvalijo. V brezverski šoli se nekoliko oteše občevaje z gospodičnami (ladijes). Najraje bere „Polize Gazete" in male romane, v kterih se pripovedujejo vse hudobije in nesramnosti, v slikah predstavljajo — izgovarjajo in poveličujejo. Pred svetno gosposko sklene zakonsko zavezo, nevesti prisega večno ljubezen — a ta je kratka; le nekaj tednov traja, potem se ločita ali se jeden njiju izgubi. Kolne pri vsaki besedi, le tačas
ne, kadar je gospii blizo. Strahu ne poznA, izvzemši pred policijo in redarjem. Za prisego se ne briga dosti, le eni prisegi ostane zvest, namreč framasonski loži. Kdor ni pri loži, nima sreče pri občenji, niti pri službah, zato so tudi predikantje verskih ločin pri framasonih. „Pagan" pa ni, ker nedeljo praznuje in je ud treznosti. Ako kedaj pride v cerkev, tak se mu pripoveduje, koliko je razumen, koliko bolj učen, kakor po deželah, kjer prebivajo „pape-ževci". Treznost mu ne brani, da se skrivaj postreže. Zoper vero tudi ne ravnil, ako oguljufi prijatelja ali državo. V njegovem katekizmu je ob kratkem to-le: „Namen življenja je denar, in kar se z denarjem dd kupiti. Trgajmo si cvetlic, dokler ne zvenejo." Njegova dogmatika je: „O Bogu in o večnosti ne vemo nič". Nravni nauk mu je le-ta: „Varuj se, da te ne zasačijo". Zakramenta ima le dva: »Sklepanje zakona in ločitev". Moli pa takole: „Pomagaj si sam!" Edina pregreha je, biti brez denarja. Ako je bil tudi v zaporu, ako je tudi dolžnike opeharil: on je in ostane „pošten mož", kajti nosi zlato verižico, lepo suknjo in se vozi v kočiji. Ako mu kdo pravi „lažnjivec", je v Ameriki največi psovka, ter ga vstreli. — Kaina je vest pekla, ko je brata ubil, a dandanes se zato ne zmenijo — kulturni ljudje. Ako mu vse spodleti — no, potem si kupi revolver in se vstreli. Sedaj ga pa proglase za „svetnika". Vse se čudi njegovi pogumnosti. Pogreb je veličasten, javno mnenje ga proslavlja in časopisi pišejo o njem. Bil je gospod ljubezni, vreden spoštovanja in časti. In framasoni, njegovi bratje, edino krepostni ljudje, ga proslavljajo pri pogrebu. Veliki časniki, u. pr. „Chicago Times", imajo vsak dan legende (branja) o takih svetnikih. — Vendar nekaj imajo ti ljudje dobrega, ne preganjajo nikoga zarad vere. Naj katoliki zidajo cerkve in samostane, naj sv. oče ustanovi škofije, to ga ne moti. Ako imajo katoliki kak „bazar" za cerkvene potrebe, pride še zraven in tudi kaj dii, ako je ravno dobre volje. — Vendar poprek jih ne obsojamo. Morda je kteri živel po naravni postavi, v srci imel še vero v Boga in potem živel, a vendar mislimo: Luč je svetila v temi, in tema jo ni zapopadla. — Mnogi ljubijo katoliško cerkev, a nje jarem jih preveč žuli.
Telegrami.
Ala, 19. aprila. V Milanski okolici pomrlo je vže več ljudi za kolero.
Bukarest, 19. aprila. Tukajšnji vojni minister popelje se konec tedna v Livadijo ruskega cara v imenu kralja pozdravljat.
Atene, 20. aprila. Ruski poslanec odpeljal se je v Livadijo caru sporočat o položaju na Grškem, V Carigradu se mu pridruži ruski poslanec Nelidovv. Popotovanje je tem bolj važno, ker se je poslanec pred svojim odhodom z Delyannisom menil. Dosedaj zastopniki velesil niso dobili še nikakih inštruk-cij glede kakega ultimatuma. Ce bi velesile ultimatum izročile, bi moral Delyannis odstopiti in bi prišel Trikupis na vrsto, kteri pa, mislijo, da bi se branil prevzeti krmilo. Sicer je pa Delyannis pri volji tako dolgo držati se svojega dosedanjega programa, dokler ne odstopi.
T u j c I.
18. aprila.
Pri Mali tu: Vladimir Janzekovič, jurist, z Dunaja. — Emil Just, trgovec, z Dunaja. — Miroslav Stiihler, trgovec, iz Remseheida. — Ernst Kernstock, c. k. profesor, iz Bolcana. Gustav Wolfrum, trgovec, iz Aseha. — Josip Dommert, trg. pot., iz Schonfelda. — Ferd. Tassini, trg. pot., iz Trsta. — Srečko Fischer, trg. pot., iz Oseka. — Miroslav Haderer, fabrikant, iz Celovca. — Frane pl. Lorang, zasebnik, iz Trbiža.
Pri Hlonu: Franc Schriider, knjigotržee, iz Kolna. Edvard Weiss, lesni trgovec, z Dunaja. — Bernard Franki, trgovec, z Dunaja. — Emanuel Bartl, iz Prage. — F. Struppi, trgovec, iz Trsta. — S. Rutar, c. k. profesor, iz Spljeta. — Marija Grun, iz Zagreba. — Janez Rumpach, posestnik, s Krškega. — Bogdan Kobal, e. sod. pristav, s Krškega. — F. Dula, posestnik, iz Štorov.
Pri Bavarskem, dvoru: J. Hoff, zasebnik, iz Gradca. — Valenčič, posestnik, z Notranjskega.
Pri Juinem kolodvoru: Kari Laska, posestnik, iz Podnarta.
Pri Avstrijskem caru: H. Meizner, zasebnik, iz Beljaka. — Janez Jeršinovič, e. k. uradnik mornarice, iz Pulja.
Vremensko sporočilo.
a « O	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakoma« v mra	toplomora po Celziju			
19.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	727 00 727-79	-f- 9-6 +17-4 + 100	si. szp, si, vzh. si. zp.	del. jasno oblačno oblačno	100
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 20. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84	g). 45
Sreberna „ o% „ 100 „ (s 16% davka)	84	„	65
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	114	„	20
Papirna renta, davka prosta . .	100	„	25
Akeije avstr.-ogerske banke . .	878	„	—
Kreditne akeije............286	„	70
London.......126	„	80
Srebro.......—	„	—
Francoski napoleond......10	„	04
Ces. cekini.......5	„	94
Nemške marke......61	„	80
Od 19. aprila.
Ogerska zlata renta 4 . . . .	102	gl. 50
„ papirna renta 5% . .	94	„	25
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	115	„	70
„ Landerbanke..........225	„	60
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	602	,,	—
„ državne železnice ....	242	„	70
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	206	„	—
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	127	„	75
„ „ „ „ 1860 . 500 „	138	„	75
Državne srečke iz i. 1864 . . 100 „	170	„	50
„ „ „ 1864 . . 50 „	169	„	75
Kreditne srečke . . . . 100 „	180	„	—
Ljubljanske srečke . . . 20 „	21	„	75
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„	75
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	118	„	40
„ „ Ferdinandove sev. „ .	98	„	40
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	105	„	—
ki
kr.
Krasne miice in molitveni listi
ktere ima v zalogi
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Spomini prve svete spovedi:	ioo kom.
1.	Svitli (bronzirani)..............1.—
2.	Črni.................1,—
Spomini svete birme:
1.	Svitli (bronzirani) ...........—.80
2.	Na debelem papirji z lepim oljnatim tiskom (brez teksta)...............7.—
Spomini prvega sv. obhajila:
1.	Svitli (bronzirani)...........—.80
2.	Črni................................1,—
3.	Pobarvani..............2.50
4.	Na navadnem papirji lepo pobarvani ....	3.60
5.	Na čipkastem papirji z lepim bakroreznim tiskom	4.50
6.	Na debelem papirji z lepim oljnatim tiskom . .	7.50
7.	Ravno tiste na še lepšem papirji......8.—
8.	Veča oblika za okvir..........10.—
9.	Lep ksilografični barvotisk: „Kristus s presveto hostijo" po načrtu baroninje Oer, v veliki obliki
za okvir..............25.—
Molitve, ktere naj se z inašnikom vred opravljajo
po vsaki tihi sv. maši .........3—
Kratke molitve In zdihljeji........3,—
Zaveza Marijine ljubezni ali velika bratovščina
prečast. Devlcc Marije......... 1.—
Sv. Ciril in Metod............ 1.50
Bratovščina naše ljube Gospč.......3—
Jezus! usmili se mene..........1.50
BratovSčiua sv. Dizma..........3,—
Bratovščina, presv. Srca Jezusovega..... 1.50
Bratovščina sv. brezmadežnega Srca Marijinega 1.50 Glej to Srce, ktero je ljudi tolikanj ljubilo! . 4,— Nadbnitovščina Matere Božje Marije Tolažnlcc 1.50 Bratovščina Božjega Srca Jezusovega .... 1.50
Apostolstvo molitve...........1.50
Listek bratovščine živega rožnega venca 1 roža
= 15 listov..............—.60
Razun tega imamo jako lepo. na kartonu v barvah tiskano podobo Jezusovega Srca, z rinčieo, da se lahko na steno obesi. Okoli Srca je napis: „Stoj! Srce Jezusovo je z menoj 1 — Pridi k nam tvoje kraljestvo 1" Spodaj: „Blagoslovil bom hiše, v kterih je podoba mojega sv. Srca izpostavljena in če-šena." Ta podoba je posebno ugodna za spominska darila in ji je cena (100 kom. za 1 gld.) jako nizka.	(1)
r
Zjutraj jasno in solnee, popoludne veter, pozneje dež. Srednja temperatura 12'3° C. za 2 9° nad normalom.
Ku|»iyte srečke pogrebnega društva
„Marijine bratovščine".
Društvo Marijine bratovščino v Ljubljani napravi
mmOj
katere namen jo iii
kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno.
Ta loterija je z odlokom vis. o. k. finančnega ministerstva dnč 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena.
Osnovana je na podlagi £50.000 nročif po SO ltri\jcarjov, ki bodo zadele VJOOO drngoconili ini vsakemu lioi'isl nili <lol>itlc<>"v v skupni vrednosti 5000 jsfolcli-nnrjov. Vsaka pet iu dvajseta Hro^ka gotovo zadene.
Sročkanje bo v Ljubljani 1. dcceinbra 1886 v pričo vladnega zastopnika.
Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstris, na cesarja Jožetja trgu: Urbasova trafika; v Spitalskih ulicah: Maje rje v a trafika; na Mestnem trgu: trafika Svatok, trgovec Tur k in zlatar Šparovic; na Starem trgu: trgovca Blazni k in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Regaliju, v brivniei Bukovnikovi in knjigovez Fr. D o ž m a n; v Kolodvorskih ulicah: puškar Diraic; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonovih ulicah: trafika Prosenčeva; v Šelen-burgovih ulicah: trafika v Čitalnici; na Dunajski cesti: tratiki Bo 16 in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbe sv, Mohorja.	(1)
1

-J