POSEBNA IZDAJA Lelo LXX Štev. 279 b V Ljubljani, v četrtek, 3. decembra I942-XXI 0O€uro vstopil v dvorano pozdravljen s toplimi vzkliki. Tajnik PNF je odredil pozdrav Duceju in ob ponovnem vzklikanju jo Duce začel govoriti Duce govori Duce, ki je imel pred seboj samo nekoliko zapiskov, je govoril takole: »Vi dobro vesle tovariši, kako zoprno mi je govoriti tudi v časih, ki se običajno imenujejo mirni ali normalni časi. To zavisi od mojega prepričanja, ki je tako, da se človek na sto primerov v 75. kesa, da je govoril in samo v 25 primerih, da je molčal. V drugi vrsti je moje prepričanje, da je v vojnem času, ko govori s svojim mogočnim glasom top bolje, če se manj govori. V vsakem primeru je treba govoriti o zaključkih in le redko o tem, kar bo v bodoče. To moje prepričanje je še ojačeno spričo vojne, ki je sedaj zavzela obseg, ki ga lahko imenujemo kozmičnega. Tako je univerzalen, da vojna vedno prehiteva besede, vojna, ki se je ogromno razširila po svetovnem prostoru, ter se tako seveda tudi v razmerju podaljša časovno. V zadovoljstvo mi je, da me italijanski narod ni zahteval prevečkrat na govorniški oder, kajti italijanski narod, ki je gotovo eden izmed najinteligentnejših na svetu, če ne najinteligentnejši. nima potrebe po preveč pro-pagandističnih čenčah, zlasti po propagandi, ki ne bi bila izredno inteligentna. Vendar po 18 mesecih molka smo sedaj stopili v 30. mesec vojne. Imam bežen vtis, da si dober del italijanskega naroda zopet želi čuti moj glas. Moj današnji govor tedaj ne bo govor, pač pa bolj politično vojaško poročilo, bolj vojaško kakor politično. To i^o govor podatkov številk in dejstev, z drugimi besedami obračun prvih 30 mesecev vojne. To ni govor, ki sem si ga obetal imeti ob 20 obletnici. Na drugi strani le je 20 letnica proslavila na najboljši izmed načinov, ko je za vse tudi za pozabljivce in ljudi slabega spomina, obnovila vse, kar je režim napravil v teku 20 let udejstvovanja. To je ogromno delo, ki bo zapustilo neuničljive sledove za vse veke v italijanski zgodovini. 20 letnico smo praznovali s proslulo amnestijo, ki je odprla vrata zaporov okrog petdeset tisoč ljudem in ki je osvobodila konfinacije tudi tako imenovano politične kaznjence, kar je vsekakor dokaz sile režima. Končno smo jo praznovali z vsem kompleksom socialnih ukrepdv, ki bi v drugačnih časih dvignili val visokega navdušenja, kajti v tem pogledu smo mi dejansko pred vsemi drugimi izjavami brez izjeme. Glavni dogodki teh osemnajstih mesecev, ki so potekli od 1. junija 1941 da danes, so sledeči: vojna proti Rusiji, vojna intervencija Japonske, izkrcanje Angloameriča-nov v severni Afriki. Vojna sila Rusije zame ni pomenila presenečenja, razen če se ne omejim na slališče, ki bi ga imenoval kvalitativnega. Leta 1933 ali 1934 je italijanski glavni stan prejel s strani ruskega glavnega stana povabilo, naj bi poslal komisijo, da bi prisostvovala manevrom rdeče armade, ki so se vršili v okolici Moskve. Porabil sem to priliko, da sem poslal komisijo, ki ji je predsedoval general Francesco Saverio Gra-zioli. mož neoporečne poklicne izšolanosti in ostrega opazovalnega duha. Ko se je vrnil, mi je podal zelo podrobno poročilo, ki sem ga prečilal z največjo pozornostjo in ki me je prepričalo, da so na vzhodu dogaja nekaj novega in da je bila rdeča vojska sedaj nekaj povsem drugega, nego tiste čete, pobrane na slepo, ki so so dalo leta 1920 pod varšavskimi zidovi premagati od nič manj na slepo zbranih poljskih in francoskih čet. Kako leto pozneje me je kinematografski prikaz, ki sem ga dal ponovno predvajali počasneje, da hi ga mogel boljo proučiti, prikaz neke boljševiške parade na kremeljskem trgu v Moskvi, prepričal, da se je na vzhodu končno izoblikovala mogočna čisto mililaristična država, ki se jo odpovedala mednarodni revoluciji, s poedinimi nacionalnim: revolucijami, a je hotela razširiti revolucijo po celini in po vsem svetu s pomočjo svojih bajonetov. Rilo je tedaj po mojem mnenju potrebno, da si Os zagotovi hrbet, in moje globoko prepričanje je. da je bila ta doba izbrana z jasno razsodnostjo. Ce bi se bila stvar še nekoliko zavlekla, bi se bili dogodki lahko čisto drugače razvili. Mi smo tako objektivni, da priznamo, da se je ruski vojak bojeval dobro, toda boljo se je bojeval nemški vojak, ki jo potolkel ruskega. Zmaga nad rusko zimo Treba je priznali, da samo vojski, kakor sta nemška in italijanska CS1R (italijanski ekspedi-cijski zbor v Rusiji), ki se imenuje danes ARMIR (italijanska vojska v Rusiji) bili kos preizkušnji zime, kateri ni bilo primera v dobi 14 let. Danes je Rusija izgubila svoja najrodovitnejša ozemlja, najbogatejša na surovinah, izgubila jo od osemdeset de devetdeset milijonov prebivalcev. Pridobitev tega ozemlja nam omogoča gledali v bodočnosti s stališča surovin in s stališča prehrano z večjim zaupanjem. Lahko zatrdim, da je bila an-,*loameriška pomoč do tega trenutka zelo neznatna. Simpatično je, da Rusi niso nikoli želeli, da bi po njihovih tleh teptal ameriški ali angleški vojak. Mislim, da tu ni treba preiskovati skrivnosti tako imenovane ruske slovanske, orientalske ali kakršne koli si bodi psihologije. Ni niti najmanjšega dvoma po mojem, da se bo v tej orjaški igri, ki mora ustvarili Novo Evropo in ustalili meje med Evropo in Azijo, odločilna iu končno veljavna zmaga nasmejala orožju Osi. Roosevelt je hotel vojno Če je kak človek na svelu ki je satansko hotel vojno, tedaj je ta človek predsednik Zedinjenih držav Amerike., Izzivanja ki nam jih je metal, ukrepi, M jih je povzel proti nam, delo njegove propagande, vse to dokazuje, da ta človek, ki je tudi dal 6večano obljubo ameriškim materam, da njihovi 6inovi ne bodo nikoli šli umirat preko meja Zedinjenih držav, ta človek je namenoma hotel vojno. Seveda japonska ni mogla čakati, da bi Ze-dinjene države prve začele streljati. To bi bilo viteštvo 6tarih časov, ki morda nikoli ni obstojalo in lako je Japonska storila prav, da ni čakala zadnjega trenutka, ter je prizadela oholim Američanom oni 6trašni poraz, ki danes 6ame Američane 6ili k dnevu žalosti in molka. Japonska — jamstvo za zmago trojne zveze Tako je vstop Japonske v vojno na 6trani trojnega pakta absolutno jamstvo za Zmago, kajti Japonska je nedosegljiva in nepremagljiva. Ves angleški položaj na Daljnem vzhodu 6e je zrušil, kakor hišica iz kart. Tako se je zgodil nenavaden slučaj v zgodovini, da je Japonska v malo mesecih iz siromašne države, kakor smo mi, postala če ne prva po bogastvu med državami 6veta, pa gotovo med prvimi, torej moramo priznati, da je to pravično in da je to nagrada za njeno vrlino. Tako se je Japonska obogatela na surovinah, za katere 60 osiromašeli naši neprijatelji, in ne mine dan, da bi ameriški ponos ne bil zadet, ne bil zdrobljen. Kje so dane6 ameriški preroki, ki 60 mislili na likvidacijo Japonske v treh tednih ali kvečjemu v treh mesecih? Očividno niso vedeli ničesar o vojaški sili Jajx>nske in razen tega o njenem moralnem ustroju, radi katerega v tej deželi Ce6ar ni le avtoriteta, ampak digniteta božanstva in katerega vojaki, padli, v boju, postanejo bogovi. Je v resnici težko premagali narod, ki ima v 6ebi moralne rezerve take vrste. »Tragikomedija« pričakovanja Tretji dogodek: izkrcanje Angloameričanov v Severni Afriki, ali »tragikomedija« pričakovanja. V resnici v življenju ni vedno prednost videti preko griča; toda tudi to se je dalo lahko predvidevati. Informacij ni nedostajalo. Tiho soglasje med ameriškimi častniki v civilu in francoskimi častniki v uniformi je bilo očitno. V'6i v Franciji so bili pristaši čakanja, to je vsi so stali in morda še stoje in morda bolj ko prej pri oknu. Izkrcanje ni bilo nič slavnega, ker se je izvršilo ob sokrivdi napadencev. Nikoli nisem dal nikake važnosti častnim besedam, premnogim častnim besedam, ki so bile izmenjane. Naposled pa, ko so stvari došle do svojega epiloga z' izkrcanjem dne 8. novembra, sem obvestil Berlin, da je neizogiben, polreben in takojšen ukrep, zasedba vse Francije s Korziko vred. Fiihrer in jaz sva hotela še enkrat verjeti tej tolikokrat dani častni bcseai, namreč častni besedi admirala, ki je |toveIjeval brodovju v Toulonu. Hotela 6\a verjeti. V izvestnem trenutku 60 bili dokazi, da se misli na pobeg brodovja in na združenje z britanskim brodovjem, ki 6e je pač dvakrat približalo meti Baleari in med Sardinijo, lako očitno, da tudi v tem primeru ni bilo izgubljati niti minute časa. Treba je bilo zasesti Toulon in odstraniti nevarnost. To se je tudi napravilo. Anglosaška propaganda olepšuje z neresničnimi podrobnostmi to epizodo. Nič junaškega ni bilo na francoski strani, kajti mrtvili so našteli dva, ranjencev pa sedemnajst. Razorožitev vojnih odredov ter letalstva se je izvršila v popolnem redu. lahko se reče ob popolni moralni neudeleženosti vsega francoskega naroda Napadi na civilno prebivalstvo Vzporedno z obnovitvijo ofenzive na fronti pri Alameinu — bila jo to edina zmaga, ki jo je doslej Velika Britanija lahko zabeležila — so se začela bombardiranja italijanskih mest. Glede tega bombardiranja bom sedaj dal točne številke, (zanje odgovarjata podtajnik za notranje zadeve za točnost števila padlih, minister javnih del za točnost jk>-vzročene škode). Navajam te številke, da dokažem, da so bile nekatere vesti, ki so se širile, pretirane, in da dokažem, da so Angleži predvsem bombardirali civilne četrti naših mest. V Milanu je porušenih trideset hiš, težko poškodovanih štiristo enajst, lahko poškodovanih tisoč devet 6to tri in »edeitidesel, skupno zadelih hiš dva lisoo štiri sto štirinajst. V Turinu popolnoma porušenih hiš sto ena in štirideset, težko poškodovanih osem slo štiri in sedemdeset, lahko fioškodovanih dva tisoč, sto pet in devetdeset, vseh zadetih hiš tri ticoč devet 6to trideset. V Savoni popolnoma porušenih še6t hiš, težko jioškodovanih štiri in štirideset, lahko poškodovanih devet 6to sedemdeset, skupaj zadetih hiš lisoč dvajset. V Genovi popolnoma razrušenih hiš sto 6edem in osemdeset v središču mesta in dve sto tri v celi občini. Težko poškodovanih v središču tisoč, šest v celi občini tisoč devet in štirideset. Lahko poškodovanih tliš pa štiri Ii60č pet sto devet in šestdeset v središču in štiri tisoč osem 6to devet in šestdeset v celi občini Vsega pet tisoč sedemsto dovainsedemdeset hiš v središču in šest tisoč sto enajst v celi občini Odločili smo se, da ostanejo popolnoma porušene hiše v takem 6tanju do konca vojne. Druge bolj ali manj težko poškodovane bodo obnovljene in popravljene. Celotno število mrtvih in ranjenih med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov in obstreljevanja z morja po sovražniku od začetka vojne do 30. novembra 1942-XXI. znaša tiso. 06em sto šest in osemdeset mrtvih in tri tiso tri sto dva in trideset ranjenih, od katerih odpade osem 6to osem in trideset mrtvili in devet slo štiridese' ranjenih na razdobje od 23. oktobra do danes. V (eh osem sto osemdeset mrtvih 60 zapopadeni tudi oni iz tako imenovane galerije delle Grazie v Genovi. To vam dokazuje še enkrat, da mi spoštujemo resnico. Mi prepuščamo Američanom in Angležem čašenje laži. Imamo pravico zahtevali, da naj nobeden Italijan ne dvomi niti najman< o tem, da je vse, kar pravijo naša uradna poročila, jvopolna resnica. Mi smo edina država v voini, ki objavlja poimenske spise svojih izgub in to delamo iz dveh razlogov: da dokažemo, da so to izgube niti ena več, niti ena manj in da rešimo iz nepoznanja te sinove Italije, ki umirajo v boju. Slavno padli za domovino Padlih vseh Italijanskih Oboroženih Sil je v prvih tridesetih mesecih vojne štiridesettisočdve-stodevetnajst, od katerih odpada na vojsko šest-intridesettisočšeststodevetnajst, na mornarico dva-tisočoseminšestdeset, na letalstvo tisočštiristodvain-dvajset. Ranjencev je: v vojski osemdesetlisočse-demstopetinštirideset, v mornarici tritisočpetsto-devetindevedeset, v letalstvu tisočšestodvajset. — Ujetnikov je dvestodvaintridesettisočsedemsioosem-insedemdeset, od teh jih odpada na vojsko dve-slopetnajsttisočpetstodvanajst, na mornarico dva-najsttisočdvestoštiriinosemdeset, na letalstvo pet-tisočdevetstodvainosemdeset. Pogrešancev je skupno sedemintridesettisoč sedemslotrinajst. od teh petindvajsettisočdevetslotriindvajset v vojski, de-settisočtristodevetdeset v mornarici in dvatisoč pri letalstvu. Kadar govorimo o pogresancih, koleba naše čustvovanje med strahom in nado. Po preteku izveslnega časa je treba priznati, da se bodo morali smatrati ti pogrešanci kot padli. Uspehi Kr. mornarice in Kr. letalstva V teku tega časovnega razdobja znaša po podatkih statističnega operativnega urada Superma-rine sovražno trgovsko brodovje, ki ga je potopila Kraljeva mornarica, dn stosedeminšestdeset enot v skupni tonaži enmilijondvcstopctnajsltisnf-oscmstoennindVnjsrt Ion. Sovražno vojno ladjevje, ki ga je potopila Kr. mornarica znaša do sloštiri- (leset enot, skupno trlstotrinlriilcsettisoMevelsto oseiiiinšcMilcset ton. Sovražnik jo potopil stodva inšestdeset naših vojnih ladij v skupnem iznosi dvestosedemindvajsettisočstodvninosomdeset. Ti vse smo javili v naših uradnih poročilih. Toda 1 potopitvam, ki jih je izvršila Kraljeva mornaric: je Ireba dodati one, ki jih ji- izvršilo Kraljevo lo talbtvn. Kraljevo letalstvo ie potopilo dvninše-tile set vojnih ladij raznega tipa. ined letni dvajset križark in osemnaf-t lovcev ter stnscdemnnjst trgovskih ladij, skupno osenistodvainnsenidesettisoč-tristotriilosrt ton. Kar se tiče sovražnega letalstva so podatki tile: gotovo zliitih letal (mi smo skrajno previdni, preden pravimo, da ie letalo zbilo, česlo zahtevam fotografijo) ji' tisnfosemstn, verjetno zbitili pa sedeni^totrinajst; na tleli gotovo uničenih Iristotriiiidcveldcset, verjetno uničenih studcvcldesct Število sovražnih ujetnikov Vojni ujetniki, ki so v naših roknh predstavljajo tele številko: Angležev je v Italiji: generalov enaindvajset, častnikov raznih činov ilv n tisoč tristn-šestinseilemdeset, podčastnikov in vojakov dvain-tridescttisočsodemsloseilcniinšliridespt. Drugi so na potu. lako da bo znašalo celotno število: enaindvajset generalov, dvati-nčštiristoilvanajst častnikov raznega čina, devetintride>ottisoč(levetinosein-deset podčastnikov in vojakov. Vsi ti so pravi Angleži, rojeni v Združeni kraljevini. Nalo pridejo vse ostale narodnosti, tako da prihajamo do naslednjih končnih številk: generalov devetindvajset, častnikov raznega čina štiriti-nčtrMo. podčastnikov in vojakov devetiiiše«tdescttisofstoscdcmin-estde-set. S temi ujetniki ravnamo po pravilih mednarodnega prava Nečloveško postopanje z italijanskimi ujetniki # Ali to lahko rečemo tudi za naša ujelnike v sovražnih rokah? Boli me, ko moram povzročili kako razočaranje v družinah onih, ki imajo sinove v ujetništvu. Toda resnico je treba povedati, ln resnica je ta. da razen v nekaterih področjih ravnajo Angleži i italijanskimi ujetniki skoraj povsod nečloveško. Evo najnovejšega pisma: Danes sem prejel pismo od svojega očeta, ki mi pravi, da so vašega sina ujeli Angleži. Vaš dragi sin je bil težko ranjen na nogi in ni mogel hoditi. Nek angleški vojak ga je ustreHl v glavo in ga ubil. Tovariši so mu priredili časten j>o-greb. Stvar jo zelo žalostna: poznal sem vašega sina, bil je vrl mladenič. Nas je 1200 v tem kraju, ki ga ni treba imenovali, smo bosi, brez obleke, brez zdravil, Ako dobro ravnamo z angleškimi ujetniki, je to najhujša žalitev, ki jo lahko prizadenemo italijanskim bojevnikom, ki so v ujetništvu Podlo so streljali večkrat izza žičnih ograj Angleški častniki so česlo tepli italijanske častnike; neverjetna divjaitva so zagrešili nad nami in celo nail bolniki, ranjenci in pohabljenci. Glad in pomanjkanje jo njihov delež. Nametani so kakor slal>o blago v živalskih vozovih. Častniki vseh činov in starosti so prisiljeni nositi pratež angleških vojakov, celo temnopoltih vojakov. In sedaj moram prebrati vse: Angleži so prokleti, toda šo boli prokleti so oni Italijani, ki z njimi #lobro ravnajo, Churchill ni dosegel svojega cilja Tako sem prišel do enega izmed namenov svojega govora. Predsednik angleške vlade je preteklo nedeljo imel na radiu govor, ki je bil po velikem delu namenjen Italiji, ker je mislil, da ga mi ne bomo objavili. Nikakor! Danes ga bom jaz prečilal. Prečital ga bom po onem delu, ki sc itčo italijanskega naroda in tudi pn onem. ki se tiče mene osebno. Churchill je dejal: »Nova letalska fronta, ki jo Američani in britansko letalstvo ustvarjajo ob sredozemskih obalah, mora dati obilico novih možnosti v letu 1943. Naše operacijo v francoski Severni Afriki nam.morajo dovolili, da prenesemo težo vojne na fašistično Italijo na način, ki si ga njihovi grešni poglavarji niti niso predstavljali, še manj pa si ga je predstavljal nesrečni italijanski narod, ki ga je Mus-solini dovedel do tega, da je izkoriščan in pokril z nesrečo. Središča vojne industrije severno Italije so bila že podvržena tršim prijemom, nego so oni, ki so jih izkusila nekatera naša mesta pozimi leta 1940. Toda. ako bo sovražnik pravočasno izgnan s tuniškegn ozemlja, kakor je naš namen, bo vsa južna Italija, vsa njena pomorska oporišča, vse niene tovarne in vsi drugi vojaški cilji, naj leže kjer koli, podvrženi dolgotrajnim letalskim napadom, znanstvenim in uničujočim. Stvar italijanskega naroda je, stvar njegovih 40 milijonov (treba je popravili število milijonov, nas jo 36 milijonov), da r>ovc, ali hoče ali ne, da tako strahovita stvar zadene njegovo deželo.« Ta govor moramo vzeti zares. Že dlje časa nimam več utvar in morda jih nisem imel nikoli glede omike angleškega naroda Ako slečete Angležem obleko, v kateri pijejo Čaj ob petih popoldne, boste našli starega prarod-nc-ga britanskega barbara s kožo, poslikano z raz- nimi barvami, ki so ga ukrotilo resnično silne legijo Cesarjeve in Cluudijove. Petdeset pokolenj ni bilo dovolj, da bi se v globini izpremenil notranji ustroj naroda, šele med tem časom je bila tn prarodna vsedlina prevlečena s hinavskim firnežem v njihovih rokah, to je « svetim pismom iz starega in novega zakona Zdaj ee ne sme več govoriti o notranji in zunanji fronti. Je samo ena fronta, ki ima razne odseke in po dobrem vojaškem pravilu aiora imeti tudi odsek notranje fronte svojo porazvrstitev v globino. Leta 1988., pred petimi leti, eem dejal: No čakajte dvanajste urel Razpršile se po naših lepih poljanah! Pa bi kdo dejal, da ee meni dogaja včasih kakor onim pesnikom, ki jih bolj citirajo kakor čitajo, ki jih bolj poslušajo kakor ubogajo Treba je zmanjšati množice v mestih. Predvsem odposlali ženske in otroke, treba je organizirati končnoveljavno ali vsaj na pol končnoveljavno preobljudenje. Vsi oni, ki ei lahko urede življenje daleč od mestnih in industrijskih središč, so dolžni, da to store. Nato je treba organizirati večerne izhode, tako da bodo ponoči ostali v mestih samo borci, to je oni, ki imajo državljansko in moralno dolžnost, da tam ostanejo. Tako bo lažje zgraditi v dovoljni meri zaklonišča, bolj utrjena od današnjih, za katere smo potrošili na sto in slo milijonov in ki bi. če bi bila zadeta v polno, ne mogla vzdržati bomb največjih kalibrov. To je recimo šibki del obrambe proti poletom. Je pa tudi močni del, ki ne bo nikoli dovolj izpopolnjen Vesel sem, da vnin lahko naznanim, da nam bo dala Nemčija mogočen prispevek v topništvu, zaradi česar bo naše topništvo obenem 7. nemškim priredilo sovražnim letalom sprejem, ki ga zaslužijo. Toda namen tega Churchil-lovega govora je napraviti vtis na italijanski narod. Pravilo je naslednje: Mi smo trdo in hrabro pleme, toda ti Italijani, tako občutljivi, bodo morda imeli sposobnost za potreben odpor? Jaz odgovarjam — Dal Dokler nimam nasjirotnega dokaza, odbijam na najodločnejši način misel, da je italijanski narod manj prekaljen kakor angleški ali ruski. Ce hi bilo to res, bi se morali dokončno odpovedati svojim nadam, da postanemo velik narod. Kini je bil zmagovit po Zami, toda velik je postal po Kanah. Ne rečem, da ee v naših žilah pretaka vsa ona kri, ki je tekla po žilah 6tarib Rimljanov, gotovo pa jc, da emo mi narod, po katerega žilah se pretaka večji del krvi, ki ie lekla po žilah starih Rimljanov. In bomo to dokazali. Torej bomo vzdržali. To liani nalagajo dolžnost, čast in dostojanstvo. Sedaj vam bom prečilal odstavek, ki se tiče mene: »En mož in samo en mož je privedel italijanski narod do te točke.« V resnici bi moral biti danes nekoliko ponosen, da tne priznajo kot nasprotnika britanskega imperija in da sem v tem boju privedel s seboj italijanski narod. »On, nadaljuje Churchill v svojem govoru, ni imel nikake potrebe, da vstopi v vojno, ker ga nihče ni hotel napasti.« Tako tedajl Ali jaz bi rad vedel, jeli britanski premier kdaj vprašal angleški narod, da bi zvedel, ali hoče vojno, ali je noče. In ali bi imel pogum vprašati danes angleški narod, da bi izvedel, ali hoče, da se vojna podaljša do neskončnosti. Kajti taka jo demokracija: odreče v najvažnejših trenutkih. Takrat se več ne vjiraža suverenega naroda. takrat se več ne govori o volitvah in o glasovanju. Narod so uvrsti v čete in mora poslušati. Poskusili smo, kar ee je dalo, da bi ga primorali, da vztraja v nevtralnosti Ln da uživa mir in blagostanje. Izredna darila v razburkanem svetu. Ako bi bili ostali nevtralni, ne glede na nečastnost, bi bili danes v najgrnzuejši bedi, ker je jasno, da bi nobena izmed obeh strani ne prihitela na pomoč. Toda Mussolini ne bo mogel vzdržati skušnjave, da no bi zahrbtno zabodel poražeue Francije in Anglije, o kateri je mislil, da zanjo ni več nade.« Zdaj bo treba novoriti nekoliko o tem znamenitem -sunku z bodalom«. Vstop Italije v vojno je bil predviden za 5. junij. To je bil moj dan, ki som ga sam določil in nemški glavni stan nas je prosil iz tehničnih razlogov, o katerih danes ni treba govoriti, naj odložim vstop v vojno do tO. junija. Nihče ni mislil, da bo konec vojne v Franciji tako nagel. Najmanj od vseh pa menda ravno Churchill, kile nekoliko mesecev poprej občudoval v Parizu mimohod francoske vojske. 14. julija in je vzklikal tej vojski kot najmogočnejši in naj6ijajnejši na svetu. Toda polom je bil splošen In z druge strani, ko smo mi napadli, je bila planinska brigada nedotaknjena. skoraj nedotaknjeno letalstvo in predvsem nedotaknjena mornarica. To je zelo važno v vojni, ki se mora razvijati v Sredozemlju, in zato dopuščamo en trenutek zaradi polemike, da smo mi zadali Franciji ta 6unek. To bi bil en sam sunek od spredaj na sto sunkov, ki jih ie Francija prizadela Italiji zahrbtno v toliko stoletjih zgodovine od Talamona do Mentane. Churchill nadaljuje: »Njegove (Mussolinijeve) blazne sanje o cesarski slavi, njegovo poželenje po osvojitvah in po plenu in hre?,primerna surovost njegovega trinoštva so ga dovedle do tega sramotnega in usodnega dejanja. Zaman sem ga opominjal.« (Zbornica se smeje.) Ni hotel razpravljati, brez odmeva je ostal modri poziv ameriškega predsednika v tem kamnitem srcu, če bi bil pa poslušal poziv ameriškega predsednika, bi bil dejal v svoji notranjosti: »Ta mož ima srce iz mavca!« Njegova hijenska čud je prešla vsako mejo dostojnosti in zdravega smisla. Pravijo, da je ta gospod potomec vojvod-ske družine in dn ima mnogo sinje krvi v svojih žilah. V mojih žilah pa se pretaka čist* in zdrava kri kovača. In v tem trenutku se čutim bolj, neskončno bolj gospoda, kakor ta človek, iz katerega ust, smrdečih po alkoholu in tobaku, prihajajo take nečedne nizkotnosti. — »Njegov imperij je šel po vodi.« Zadnja beseda še ni bila izrečena. Jaz vem, da ni nili enega Italijana ki bi ne hotel zopet preživeti spomladi leta 1936. »Smrtni boj stiska v kleščah nesrečno italijansko zemljo. Kaj lahko Italijani napravijo proti temu? Kratek sprehod z dovoljenjem Nemcev vzdolž obale, bežen poset Korziki, krvavo borbo proti junaškim domoljubom Jugoslavije, sijaj neminljive sramote v Grčiji, ruševine v Genovi, Turinu in Milanu.« Zdaj ne sme biti dovoljeno nikomur in torej najmanj pa britanskemu premieru, da količkaj podvomi o vrliuah in junaštvu italijanskih vojakov. Nemški tovariši so prvi, ki to potrjujejo. Poljuben italijanski vojak nn kopnem, na morju in v zraku pod dobrim vodstvom in dobro oborožen, se s svojim pogumom, s svojo odpornostjo proti nevšečnostim, s svojo inteligenco ne boji primere z najboljšimi vojaki sveta. »En mož in režim, ki ga je on ustvaril »ta povzročila nepregledne nesreče delavnemu .nadarjenemu in nekoč srečnemu italijanskemu narodu.« Italijanski narod ni bil nikoli srečen. Italijanski narod je veliki neznani narod. Nihče ga ne pozna. O njem so navajali površne in lahkotne črte, toda njegovo globoko narodno bistvo, ki je preživelo največje žalo-igre, je neznano temu občinstvu naroda, ki prihaja' z vodiči in opazi v našem življenju samo najočitnejše poteze. To je narod, ki ni imel nikoli dovolj kruha. In vsakikrat, kadar smo poskušali napraviti si nekoliko prostora na svetu, smo vedno naleteli na zagrajenn pota. Zagrajena pota ne samo v fašistični Italiji, marveč tudi čisti in enostavni Iiaiiji, bodisi tudi Italiji Rudinija, Giovannia C.iolittia in Orlanda. Nočejo obstoja Italije, Italije, ki goji sen veličine: hočejo dn bi bil italijanski narod ljubezniv, zabaven iu postrežljiv. To je sen, ki ga goji anglosaški duh. Na koncu pravi ta gospod, da je »svet angleškega jezika do prihoda Mussoliniju imel velike simpatije za italijanski nurod.« To je ostudna laž. Kdo je prvi uvedel v zakonodajo plemenske razločkef Bila je to predemokrutična zvezdnata rejiublika, bile so to Zedinjene države, ki so ustvarile kot prve razlikovanje med Evropci in Italijani, in kakor bi tega ne bilo dovolj, še med Italijani in Italijani. Tako da so morali biti izključeni od priseljevanja celo Ligurci, to pleme, ki je pred tisoč leti dalo omiko vsemu evropskemu jugozahodu. Zaradi tega bi bil Kolumb odklonjen, obdržali bi ga v karanteni, ako bi se danes izkrcal v Ameriki, ln Churchill zaključuje: >Kuko dolgo bo trajalo vse to?« Odgovarjam na najslovesnejši in odločnejši način. Trajalo bo do zmage in preko nje. Angleški zgodovinar Carlyle piše: »Dejstvo je, da vse ono, kar delamo. naša vlada in mi in o čemer govorimo, ni nič drugega kakor tkanina laži, hinavstva iu praznih formalnosti. Nobeno pleme od Adama dalje ni bilo oblečeno v lako umazane cunje laži, kakor naše. Toda mi jih nosimo okoli s ponosom in s prevzetnostjo, kakor svečeniško obleko, ali kraljevi plašč. Anglež ne sme nikoli govorili resnice, to je splošno mnenje. Že dve-stodvajset let živi Anglija od laži vsake vrste, oil glave do nog je zavita v tradicionalno hi-navščino, kakor v valove Oceana.« In pesnik Bvron je lb. a|>rila 1820, preden je umrl v Misolunghiju, se mi zdi. zaradi bolezni, pisal v Benetke svojemu prijatelju Morreyu: »Angleži so na jsramolne j še pleme pod nebom. Ilob-liouse je odpotoval v Neajielj in tudi jaz bi bil odšel tja za en leden, če bi ne vedel, kako veliko število Angležev se mudi tam. Rajši jih vidim iz izvestne razdalje in samo kak izredni izbruh Vezuva bi me dovedel do tega, da bi lahko prenašal njihovo navzočnost. Zunaj pekla ne poznam drugega bivališča, kjer bi mogel ostati skupaj z njimi. Upam, da nikomur ne bo prišlo na misel, da bi me nekega dne prisilil vrniti se v Anglijo. Prepričan sem, da moje kosti ne bi imele miru v angleški zemlji, da se moj pepel ne bi mogel zmešati s prstjo one dežele. Tudi če bi postopali tako nizkotno, da bi prenesli moje truplo v ono zemljo, bi njeni črvi ne imeli mojega trupla, če bi se temu lahko izognili.« Tako sodijo Angleži sami o sebi, kadar so izven svoje države. In res zadostuje samo podpreti in prelistati zvezke britanske zgodovine v teh zadnjih treh stoletjih, dn se najde najpopolnejša zbirka hijen v človeški podobi Italijanske žene so čudovite Toda vse italijanske žene so čudovite. Lahko se reče, polne reda in meščanskih vrlin. So v resnici velika neizčrpna zaloga življenjske in moralne sile naroda. Disciplina tega naroda ne more biti načeta od onih, ki jim mi pravimo »nosilci bacilov«. V narodu, ki ima šest in štirideset milijonov duš so razni temperamenti. So vsi odtenki moralnih možnosti. So tudi taki, ki imajo kočljiv, zamotan in bolan živčni sistem. Je razumljivo, da spadajo v kategorijo črno-gledov, ki si obvezujejo glavo, ne sumo preden so si jo razbili, marveč še preden nastopi daljna grožnja, da jim jo kdo razbije. Ti ljudje so navsezadnje neškodljivi. Verujejo vse in no-zabljajo vse. Imam brošuro z naslovom: »Dokumenti človeške bedastoče« in v njej so zbrani vsi glasovi, ki prihajajo do vas in do mene. Ali se ne spominjate n. pr. pred žetvijo tedna junakov? Ves teden bi italijanski narod ne smel jesti kruha in bi moral doprinašati to žrtev v slavo junaštva naših vojakov. V izvestnem tre' niitku pa sc je pojavil glas, da je treba sprejeti, nekateri so dejali dvesto, drugi šeststo, en milijon ali dva milijona Nemcev, evakuiranih in bombardiranih mest (skoraj bi se reklo, da jc to narobe svet). Nazadnje sem oni večer, ko sem odločil izkrcanje na Korziki, podvzel običajni upravni ukrep ter sem zaprl telefone. Takoj se je raznesel glas: Tisti gospod, ki mu je v tem trenutku čast govoriti pred vami, ie umrl pod nožem nespretnega operaterja, ki bi kasneje gotovo dejal, da se je operacija popolnoma posrečila, dn pa je bolnik ni prenesel. Za vse daje italijanski narod, od katerega ne smemo zahtevati onega, kar že sam daje iz proste volje, to je svojo disciplino, svoje razumevanje in svoj duh požrtvovalnosti. Ta vojna je posvečena Italijanski narod si je popolnoma svest te vojne. To ni samo potrebna vojna, marveč je vojna, ki jo proglašam za posvečeno in katere sc nismo mogli nn noben način ogniti. Naš položaj nam nalaga vedno tole izbiro: aH gremo z enimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših celinskih meja, ali z drugimi, kadar se hoče rešiti vprašanje naših pomorskih meja. Velik narod, kakor je italijanski, ne more oklevati in mi smo ponosni, da sodelujemo v tej orjaški borbi, ki je določena, da izpremeni svet v zemljepisnem, političnem in duhovnem pogledu Napovedi za bodočnost ne ljubim. V ostalem je govorjenje o mirovnih namenih brez pome na. Pustimo to besedičenje našim ncjirijaie-ljem. Lahko samo omenimo, dn oni varčujejo s točkami: od štirinajstih točk imamo samo še štiri. To je že nekaj. Toda zadnje izkustvo nas mora pouči t i. »Mislim, da jih je malo med nami, ki niso šli gledat Wilsona, ko je prispel v Evropo. Zdelo se je, da prihaja Mesija. Imenovali smo ga celo z« rimskega meščana. Potem je ta mož odšel v Ameriko. Ni hotel več sodelovati v onem Društvu narodov, ki ga je sam ustanovil. Ni hotel več maševati v onih svetiščih, ki jih je sam zgradil in to je bila morda najbolj inteligentna poteza njegovega življenja. Končno se je nekega dne izvedelo, da je bil sprejet v okre-valno kliniko za živčne bolezni. To je puritan-ski izraz, da ne rečemo, kakor navadno pravimo preprosti ljudje, norišnica. Tudi cilji v tem razširjevanju vojne, cilji teritorialnega in političnega značaja, so izgubili nekdiko na svoji važnosti. Srda j gre za večne vrednote. Gre za biti ali nebiti. Danes je v resnici v teku silovita borba med dvema svetovoma. Nikoli ni zgodovina človeštva videla sličnega prizora, prizora, v katerem smo mi med velikimi soudeleženci. Naloga trenutka je edino tale: bojevati se! Bojevati se, skupno z našimi zavezniki, bojevati se ramo ob rami z Nemčijo, tovarištvo med nami iu Nemci postaja vsak dan globlje, postaja način skupnegn življenja. Smo dovolj sorodni jn dovolj različni, dn se razumemo, da se vzajemno spoštujemo, da zilijemo v eno vse naše sile, ko je stvar enotna. Nc smemo si več delati razlike: saj jih tndi naši sovražniki ne delajo. Oni hočejo uničiti fašizem in pod to besedo razumejo vse gibanje evropske mladine, razumejo narodni sociu.lizem, razumejo naš fašizem, razumejo falangizem, razumejo države in narode, ki so se osvobodili ideologij nesmrtnih načel. Nihče si nc dela nstvare o tem, kaj bi bila »Pax Britannica«. »Pax Britannica« bi bila s sto pomnož?n Versuilles. Britunci se vojskujejo z enim samim namenom. Hočejo potlačiti svet v položaj, v kakršnem je danes Indija. Hočejo, da vse človeštvo dela, da bi dalo sto let mirnega življenja Britancem. Hočejo svet sužnjev, da zajamčijo angleškemu narodu njegovih pet vsakodnevnih prebav. Zdaj tovariši, se je treba bojevati za žive. treba se je bojevati, dn bi žrtev naših mrtvih ne bila zaman. Da bi ne bila zaman žrtev onih, ki so padli v skvndrah, onih, ki so padli v etiopski vojni, v španski vojni in v sedanji vojni, štiriintrideset-tisoč fašistov, med katerimi je tisočpetstvo starešin. Oni, ti mrtvi nam zapovedujejo z ukazu-jočim glasom, boriti se vse do zmage. Ce je kje dežela, ki zasluži podobne pridevke, če jo kje dežela, ki je izpustila iz verigo hijeno io vseh kotih zemlje da pijejo kri celili poko-cnj, da se okoriščajo z vsemi bogastvi, da nakra-dejo vse zlato, je ta dežela Anglija. Ali so Italijani morda pozabili nizkotnost admirala Horacia Nelsona, ki je dal obesiti na jamboru glavnega adra svoje »Minerve« napolitanskega admirala Caracciolo, potem ko ga je prej šp izdal? Ali so morda pozabili, da sta bila brata Bandiera ustreljena, ker je angleška vlada, ki je cenzurirala Mazzinijeva pisma, sporočila burbonski vladi, da so 6e ti vrli domoljubi izkrcali na ozemlju Ka-labrije? Ali so pozabili, da je Anglija leta 1859. (v zvezi s svojo pomočjo v dobi italijanskega ri-sorgimenta) grozila z bombardiranjem Genovi, ako Iri Piemont obenem s Francijo napovedal Avstriji vojno? Gospodie, ne vodi se vojna brez sovraštva do neprijatelja Ne vodi se vojna, no da sovražimo neprijatelja od jutra do večera ter vse ure dneva in noči. brez širjenja tega sovraštva in ne da bi tn sovraštvo postalo notranje bistvo nas samih. Treba se je enkrat za vselej iznebiti vseh napačnih občutljivosti. Imamo proti sebi suroveže, barbare. Rim. ki je bil tudi usmiljen po zmagi, je bil neusmiljen, kadar je šlo ra obstoj rimskega naroda. Zato je treba reagirati z največjo odločnostjo proti vsem namenom, ki bi hoteli oslabiti naš duh ter napraviti napačno podolio italijanskega naroda, češ da je siednii zmožen samo nežnih stvari. Ce je kje kak narod, ki je bil zelo trd v stoletjih od zgodnjega srednjega veka (na žalost smo bili zelo trdi med seboj) je to italijanski narod. In šel po padcu slavne firentinske republike (toda tudi takrat je žo bila neka peta kolona pod poveljstvom Mala-teste Baglionea), se začenja razdohje nebojevitosti Italijanov, razen v Piemontu. Od takrat se je med arkadio, baleti in petjem razširila po svetu običajna rečenica, da se mora Italija baviti samo s čopiči, dleti in godali. Povedal vam bom stvar, ki vas ho iznenadila. Nekaj gorostasnega, morda celo krivoverskoga. Rečem vam, jaz bi rajši imel v Italiji manj kinov, manj slik v muzeju in več zastav, uplenjenih sovražniku. Italijanski narod današnjice je občudovanja vreden v vseh slojih, od aristokracije do malega človeka. Ne more se več zahtevati od italijanskega naroda. Ne morejo se zahtevali navdušene manifestacije v stalnem zaporedju, V resnici bi hotel poznati oni narod, ki lahko v tej vojni manifestira vzdržema. Navdušenje je lirični moment življenja jiosameznika in je lirični moment nujno zelo redek v življenju naroda. Ako bi poznal človeka, ki bi bil navdušen od jutra do večera ter v vsem svojem dejanju in nehanju, bi začel dvomiti nad njegovo pametjo. Italijanski narod dela, je discipliniran ter ni nikoli izvršil kake sabotaže. Nikoli ni bilo niti najmanjšega znaka za demonstracije proti vojni. Samo neka ženska, ki je ne imenujem, ker no zasluži tega, ker bi so ji morda dalo preveč Časti, (saj se je našel človek, ki je uničil svetišče Diane Efeške, da bi bil ovekovečen v zgodovini), samo neka ženska v Genovi »pravim«, jo kričala, da hoče mir. Jaz mislim, da ta njena želja ci vsebovala nič nečloveškega. Kasneje se je usro-tovilo. da je imela na prstih obilico prstanov, zato se lahko misli, da je pripadala onemu sloju, ki so jih v časih Ciompov v Fdaja tudi »Volkischer Beobachter, sliko o splošnem jx>ložaju, ki vlada tamkaj po zadnjih poročilih. Pod tristolpnim naslovom »Trdi boji na vzhodnem bojišču« navaja narodnosocialistični list posamično različna bojišča, kjer so te dni potekali najzagrlzenejši boji. Med Volgo in Donom so bolj-ševiki nadaljevali s silovitimi množičnimi napadi na nemške obrambne črte. Po ledu, ki je zavladal prejšnji teden, je zapihal še široko in je zoj>et povzročil padec termometra. Kakor poroča nemško poveljstvo, je sovražnik napadal najbolj z močnimi tankovskimi silami pod zaščito topovskega ognja. Napadi 6o bili načrtno odbiti od nemških in zavezniških čet, ki so zadale nasprotniku porazne izgube. Od 22. novembra do včeraj so nemški protitankovski topovi uničili 75 sovjetskih tankov, med njimi nekatere največje vrste. V velikem donskem kolenu so nemške in romunske čete Sov-jetom preprečile množične napade. Nekaj nemških protinapadov je doseglo nameravane uspehe. Jugovzhodno od Toropeca so boljševiki tudi 30. novembra nadaljevali svoje močne napade. Pa tudi obramba je bila močna in izdatna bolj kakor kdaj koli. Tudi pri Elbrusu navzlic ledu in snežnim zametom vojno delovanje ni prenehalo. Nemški planinski oddelki v svojih zavetiščih trdno drže gorske prehode ter preprečujejo sovražniku ofenzivno delovanje. Vzhodno od ceste Majkop-Tuapse so ta teden potekali nadvse zagrizeni obrambni boji. Pred nekaj dnevi so boljševiki prešli v napad na odseku nekega planinskega polka, poskušajoč si izsiliti prehod. 26. novembra so po predhodnem topniške niognju napadli na celem bojišču. Nastop hranilcev je zadržal glavnino nasprotno maso in ji zadal hudo krvave izgube. Samo nekaj osamljenih skupin se je moglo približati nemškim postojankam, pa so bili kmalu prepodeni v bojih s hladnim orožjem. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera so se ogorčeni obrambni boji tudi 30. novembra nadaljevali. Sovjetska pehota, ki jo je podpirala močna tankovska skupina, jo napadla nemške obrambne črte, ne da bi dosegla kak uspeh. Boljševiki so poleg mnogoterih mrtvih pustili na bojišču 26 tankov. Berlin, 3. decembra. AS. Poostrena razočaranje se pojavlja v sovražnih poročilih o dogodkih na vzhodnem bojišču. Zadeva je popolnoma razumljiva. Dnevi teko, teko tudi tedni, ne vidiio pa se senzacionalni uspehi, ki si jih je ruski glavni stan ne le obljubljal, marveč jih smatral /e za dosežene v začetku velikanske Tiniošen-kove ofenzive proti nemškim postojankam na srednjem odseku. Moskva ne more povedati nič določnega o fantastičnih številkah prijetih ujetnikov, uničenih tankov, sestreljenih letati, o dnevnih 100 km globokih napredovanjih v kraje, katerih ne vedo označiti. Mogoče bo kak bolj-ševik ali Anglež ali Amerikanec to opravičeval s potrebo vojaške tajnosti, toda prava razlaga je popolnoma drugačna. Na južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča so Nemci in zavezniki že ustalili bojišče, čeprav boljševiški valovi še butajo na zaščitne stene nemških čel med Donoui in Volgo ter ob črti Kalinin-Toropec. Delovanje obrambe se kaže v stalno močnejših protinapadih, ki so vedno večji, dočim silovitost sovražnega orkana ponehuje. Od začetka je bila sovražna ofenziva kompaktna ter množična, danes pa obstoja le v vrstah napadov na posmezne točke, ki ne uspejo in tudi ne moreio uspeti, saj ni prave zveze med raznimi napadi. Boji se nadljujejo med snegom, ki divja in pokriva grmade sovjetskih trupel ter ogrodja topov in tankov. Največji obrambni uspehi so se pokazali v zadnjih 2+ tirali med Donom in Volgo. Večkrat je sovjetska pehota, posebno pa konjenica, ki je imela izredne izgube, napadala nemške ter romunske vrste, pa je bila vržena nazaj preko svojih izhodnih fiostojank. Tudi v donskem kolenu postaja vojna usoda neugodna za sovražnika. Njvečji uspeh dosednje protiob-rambe je v preprečitvi nadaljnih velikih napadov ker so Nemci z doseženimi klini razkosali ruske sile, ponekod daleč v globino. Kmalu l»o nastopil trenutek, ko bodo dosedanji najiadalci morali misliti le na obrambo. Buenos Aires, 3. dec. AS. Po uradnih podatkih je bilo v Združenih državah od decembra 1941 do danes med delavstvom vojne industrije zaradi nesreč 44.500 mrtvih in okoli milijon ranjenih. Oddelki italijanske armade Italijanski topovi na avtomobilih. Rusiji so zasedli prednja postojanske bojne črte, dn preprečijo poskus ruskega približevanja Tretja obletnica sovjetskega napada na Finsko Helsinki, 3. dec. AS. Finsko časopisje se jo spomnilo tretje obletnice sovjetskega napada na Finsko tn te zatrdilo, da je sedanja vojna logična posledica in nadaljevanje napada, ki ga je leta 1939 sprožila Moskva, pa se je pozneje zakljirCila s pravičnim mirom. Finska, pišejo listi, 6e bojuje v svesti si odgovornosti, ki jo ima do vse zahodne omike, zraven pa 6C zaveda tudi vse boljševiške nevarnosti, ki bo izginila, čiin bo sovjetska vojaška moč končnoveljavno uničena. Nespametno je zatorej govoriti o kakšnem nesmiselnem in prezgodnjem miru, dokler Evropa ne bo zavarovana pred temi strašnimi grožnjami. Listi soglasno ugotavljajo, da se finski prisf>evek v skupni križarski vojni proli boljševizmu razvidi iz žrlev, ki jih je sovjetska vojska in sovjetsko orožje utrpelo v najhujših bojih na najsevernejšem koncu bojišča, kar ima nedvomno svoje posledice in vpliv na jx>tek celotne vojne. Finska, nadaljujejo listi, lahko ugotavlja, da je ostala vedno ista pred kruto stvarnostjo v nasprotju z lagodnim zvitorefietvom drugih narodov. Vojna lela 1939 je bila za Finsko izraz zvestobe njenih idealov. Sedanja vojna, ki je nadaljevanje prejšnje, ne more prinesti drttgega . kakor zmagovit izid. kajti Bog ne bo dopustil, da I bi pravica klonila pred zlom in krivico. Italijanska postojanka v prvi bojni črti, ki z avtomatičnim orožjem strelja na sovražnika. Japonski uspehi po enem letu vojne Potopili so 243 vojnih in 394 prevoznih ladij, 510 pa zajeli Tokio, "5. dec. AS. Prihodnjega 8. decembra se bo končalo slavno obdobje najobširnejših vojaških podvigov japonske vojske v enem letu na velikanskih bojiščih vzhodne Azije ter na ozemljih z najrazličnejšim podnebjem. številke z izredno jasnostjo dokazujejo velikanske uspehe te ogromne vojne, ki so jo vodili Tennovi vojaki proti špekulaciji in domišljavosti anglosaških bogatašev ter njihovih zaveznikov od Pearl Harbourja preko Hongkonga, do Filipinov, Malajskega polotoka, Singapurja, do velikih otokov med Azijo in Avstralijo in vse do Aleutov, Birme, do številnega Oceanskega otočja in do neposrednega ogražanja avstralske celine. Veličastne številke neizpodbitno pričajo o uspehih, ki so tako prizadeli ter ponižali sovražnika, ker so ga ranili na njegovem najnevarnejšem mestu: v toliko opevani pomorski moči. Mogočen obračun o pomorskih japonskih zmagah je vsebovan v naslednjih pomembnih številkah: v enem letu najsmelejših bojev je sovražnik zgubil 243 vojnih ladij, med katerimi je bilo 11 oklepnic, 13 letalonosilk, 41 križark in 38 rušilcev; vse te ladje so bile potopljene, težko pa je bilo poškodovanih 127 ladij, med katerimi je bilo 11 bojnih ladij, 4 letalonosilke, 20 križark. 19 rušilcev. Poleg tega je bilo potopljenih 394 prevoznih ladij, 510 pa zajetih. S temi uspehi, ki jim ni primere v zgodovini vseh časov, je Jajionska skupno s silno pomemb- nimi ozemeljskimi uspehi trdno položila temelje za ustvaritev in razvoj velike Vzhodne Azije, kakor je določeno v načrtu za novi red na Daljnem vzhodu. Mobilizacija v Španiji Madrid, 3. decembra. AS. Mobilizacija letnika 1941, ki se je začela včeraz zjutraj, je bila izvedena po vsej Španiji v pofKilnem redu tor v vzdušju navdušenja ter discipline. Velik dci po-pisancev je iz vrst bivših borcev in povratek v vojsko jim je bil priložnost za rodoljubno navdušenje. Tisk poudarja, da je administrativna in stanovanjska služba brezhibno delovala. Povsod se je pokazal rodoljubni duh, s katerim je prebivalstvo sjjrejelo nove vojake. Letalski napad na Moresby Tokio, 3. dec. AS. Poročila, ki so dospela iz nekega japonskega oporišča, povedo, da so japonske letalske sile predvčerajšnji večer pomnožilo svoje napade na pristanišče 1'ort Moresby na Novi Gvineji in da so povzročile težko škodo pristaniškim napravam in drugim vojaškim ciljem. Japonska letala so zadela tudi vojašnice in skladišča. Vsa japonska letala so 6e vrnila 6 svojega poleta, KULTURNI OBZORNIK Nove mladinske knjige Jože Tomažič : Pohorske pravljice »Slovenčeva knjižnica« je poleg Kuretovega priročnika družinskih iger »Veselja dom« izdala za Miklavža tudi zbirko domačih pravljic, kakor jih je napisal Jože Tomažič pod naslovom Pohorske pravljice (str. 238). Lani je ista založba izdala v tem času češke pravljice Božene Nemcove, pa so bili ljudje zelo zadovoljni. Sedaj so na njih mesto stopile izvirne Tomažičeve, ki pa imajo s češkimi marsikaj skupnega: precej istih pravljičnih motivov, pa obdelanih na drug način, 6 slovenskemu čustvovanju prilagodeno poanto, kakor pritiče pohorskemu bajkarju, ki pripoveduje zanimive storije noši mladini. Tako je zbral v tej svoji zbirki 33 pravljic, ki jih je porazdelil v razne oddelke: tako v Pravljične povesti, Pastirske pravljice in htinjske bajke, Razbojniške pri-povesti, Žagarjeve smešnice na pohorskih kolinah, Drvarske in lovske pravljice ter bajke ter za nameček še Staro steklarsko pravljico. To je šest oddelkov, ki jih je ilustrator Jože Beranek lepo ločil med seboj s celostranskimi karakternimi risbami, polnimi pravljičnih motivov in razpoloženja, položenega v pohorski kraj. V prvem delu Pravljičnih povesti je več znanih' motivov, kakor sta jih obdelala že brata Grimm in drugi (Botra smrt, Tri sestre, Mrtvo srce...) ter govore o grofih in grofičinah ter revnih snubcih, ki morejo opravljati junaška dela, da jih dobe za žene. Tu so motivi borcev z zmaji in s čarovnicami (Čarovnikova hči), tudi z znanimi motivi, ter reševanje hudiču zapisanih oseb (Tri sestre, Zelenec in dva brata, Hudiček v steklenici), v katerih je znan pravljični motiv povedal po svoje. Iste pravljice dobimo tudi pri tu- jih in domačih pravljičarjih (Grimm, Nemcova, Faturjeva) ter je njih vrednost v novih variacijah in novem pripovedovanju. Ta prvi del ima zato izrazito »internacionalno« barvo, dočim je drugi del Pastirske pravljice čisto lokaliziran na Pohorje in Htinje ter so zato šfe posebej zanimive in polne gorskega razpoloženja ter domačnosti (Pastirčkova nebesa, Turška veriga, Planinske vile prosijo, Tri kadi denarja, Bajke o gradišču, Vodnik, Jezernik). Tu je veliko domačega folklora, nanašajočega se na domače vraže in domača gradišča, gozdove in domače bajne duhove (Host-nik, Jezernik, Vodovnik), ne nastopajo več grofje in kraljične, temveč pohorski pastirčki, bajtarji in kvečjemu še hudobne graščakinje, ki jih pohorski jezerniki odnašajo v črna jezera. Posebno vrsto roparskih pravljic je uredil v zaglavje Razbojniških pripovesti, kjer pride do veljave romantika starih razbojniških gradov, kjer so živeli roparski vitezi in jemali bogate neveste ter jim sekali prste. Toda vse zadene kazen božja. To so pravljice: Mož brez strahu, Grofič, Roparski poglavar, Razbojnikova nevesta; pn tudi Razbojnik in dekla, ter Slepar in ropar, ki imata nazorno pohorsko poanto, kjer tudi kmetice in natakarice pomagajo kaznovati roparje. Štiri kratke smešnice, pristno domačinskega značaja, je strnil v poglavje Žagarjeve smeinice na pohorskih kolinah (Baba, ded in smrt, Vsak en vinar, Nori in turščica ter Nori hlapec). Ne moremo si misliti Pohorja brez drvarjev in lova in ne pohorskih pravljic brez lovskih ln drvarskih bajk in pripovedk, zato jih je nekaj rešil tudi Tomažič in uvrstil v svojo zbirko (Divji lovec, Oglarjev sin, Medved, Prašič in lovec. Posojilo in vračilo. Od kdaj rastejo gobe, Zlata ribica). So to zgodbe o divjem lovcu in divjem lovu, o drvarjevem sinu _ medveščku, ki je pohorska poanta znane pravljice, kakor je tudi Zlata ribica lepa legenda svojskega značaja in pomena. Za na konec pa je Tomažič tudi ovekovečil stare pohorske steklarje, ki so nekoč opravljali stekleno obrt v teh blagoslovljenih krajih ter jim posvetil Staro steklarsko pravljico o graščaku in steklarjih ter pohorski srni, ki je hvaležna dobrim ljudem. In tudi ko graščak požge staro steklarno, Pohorci hočejo še naprej brusiti in gladiti svoje pohorsko steklo, kakor priča veliki lestenec pri romarski cerkvi pri Treh kraljih. Tako je Tomažič s svojimi pohorskimi pravljicami podal lepo knjigo, ki jo bo vsah rad vzel v roko. Stare motive je znal lepo porabiti za do-mačinske folklorne zgodbe, kakor samo še Trdina, ler je ustvaril pendat Trdinovim Bajkam in fiovestirn z Gorjancev. Kakor so one polne do-enjskega pokrajinstve, tako so Tomažičeve izrazito pohorske, kar jim daje posebno veljavo in mikavnost. Njegov slog je jedrnat in stvaren, zgodbe kratke in jasne ter napete in fantazija sproščena, v kolikor je ne teži pohorska drape-rija, ki je vrednost zase. Ne smemo teh Tomaži-čevih pravljic jemati kot narodno blago, temveč kot posebno leposlovno stvaritev na osnovi narodnega blaga domačih in tujih logov, ki pa so dobile svoj trdni svet v pohorskih gozdovih in razvalinah ter junake v pohorskih ljudeh, ki so v knjigi zelo karakterno prikazani. Knjiga, ki je kakor nalašča za Miklavža naši mladini, kateri bo poleg pravljičnega razvedrila nudila tudi občutje lepega zelenega Pohorja. To je hotel poudariti tudi Beršnek z naslovno risbo, ki predstavlja pohorske motive v zelenem okviru in v ljubezenskem srcu. Toda bolj kot naslovna risba nas dojme notranja ilustrativna plat, s katero je Beranek dal dozdaj svoje najboljše stvari, pričujoče o veliki fantaziji in dobri risbi. Z ilustracijami se Beranek približuje našim Vesnjanom ter je sploh blizu seeesije, na katero spominjajo nekatere začetne vinjete, kot da so vzete iz starejših del. To ne zmanjšuje Beranekove pomembnosti, je pa značilno za njegovo ilustracijo, ki nadaljuje tradicijo naših najlepših mladinskih ilustriranih knjig, kakor so bile na pr. Mladim srcem, Milčinskega pravljice, itd. Tudi po ilustracijah bo knjiga godila mladini in odraslim. Knjiga velja v prosti prodaji 8 lir, td. E. neme TtU incfabilt e Cmoiffimi rnmun. ct uU {jtoiiofifliflU ucr$cnc mana.Etor mi fer Sancto j Ir ranimo pjtvie rt p:otrrtoi no ftro £ttt milirr Sancto /Interno Jbbjtr 7 a tutti ti fjTictt Tjmcn. aSleth Tono Ii upitoli ct ftjrun trla umtranoj frj tfrmra tkI» fchuuom cct/buta m li giefia v\ Oncto piftro martirc 7tt> dltirc »Sancto Tin ton 10 m Arom c U *ry qual fij chjmjnjdTM in cl iKJitU quatroxnto cimjuanra fM cfBuf. rfei -BifCf cfcltc oiSeptembiio. Jn "\nuTomt nttM JnWCtion» quir,:arccimj ., ; rMH ' Naslovna in prva stran statuta slovenske bratovščine sv. Hierionima v Udinah iz leta 1479. Listino, ki je najstarejši pisani vir znvarovalno-pravne zgodovine Slovencev hrani občinska knjižnica v Udinah. O statutu je »Slovenec« že obširno poročal. 2}\OJ&He novice Koledar četrtek, deecmbra: Frane Ksaverij, spo-znavalec; Sofonija, prerok; Hilarija, mučenica; Agrikola, mučenica; Ja/on, mučenec. Pet"k, 4. decembra: Barbara, devica in mučenica; Peter Ilrizolog, .škof in cerkveni učc-nik; Osmund, škof — 1. petek. Novi grobovi -f- V Novem mestu je dne 1. decembra v #7. letu svojega delovnega življenja umrl g Ferdinand Seidl, gimnazijski profesor v p., vladni svetnik bivSe Avstrije, častni član občine Novo mesto, dopisujoči člon Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, itd. Pogrij}> bo v četrtek, dne 3. decembra ob pol štirih popoldne na novomeško pokooališče •+• V Ambrusu na Dolenjskem je umrl, komaj 44 let star. g. V i d m a r L u d v i k , trgovec. Bil je skrben družinski oče, marljiv in sposoben gospodar ter veren in pošten mož. Za reveže jc imel vedno odprte roke in za vsako dobro stvar je rad prispeval. Imel ie velik krog prijateljev in znancev, težko ga l>o pogrešalo ne samo njegova družina, temveč vsa amhrii-ška fara in okolica. Zaradi mnogih dobrih del, ki jih je storil, ne bo nikoli pozabljen. Naj mu Bog vsa dobra dela v nebesih l>ogoto poplača, njegovo izmučeno telo pa naj v miru počiva v ambruški zemlji, ki jo je tako ljubil. ■f" V Ljubljani je umrl gosp. Anion Švajgar, posestnik. Pogreb bo v petek, dne 4. decembra ob pol treh popoldne iz kapele sv. Marije no Žalah na pokopališče k Sv. Križu Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Lepa kniiga je naileoše Miklavževo darilo Prav posebno priporočamo zadnje novosti: Budak: O-njitče MI, L 145"— Kociper: Goričanec, L GO- — Salvaneschi: Paganini - Chopin, L 60'— Waggerl: Leto Gospodovo, L 32 — Delledda: (Jolobje in jastrebi, L 21'— Papini: Priče trpljenja, L 35"— Hichens: Alahov \rt, L 42"— Jammes: Gospod Oneronski, L 18"— Axel Mnmhe San Michele, L 41'— 1 agerlof Klar« Gulleborg, L 2(i-— Viir«iiiii>iti*aia«iii)*iti>iiriiat«tii»)ta«ait*itl(iiii«Mtfitt«*aMt>f«iitititM>aiftiti*o izvajan njegov Andante za veliki orkester, ki je doživel svojo prvo izvedbo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske 12. marca 1940. leta v veliki dvorani Narodnega doma. Andante je simfonična skladba, mogočnega, globokega čuta in krasne invencije. Njena notranja zgradba je duhovita, instrumentacija sijajna in delo 6e6toji v svoji notranji zgradbi iz treh stavkov: iz glavnega prvega stavka, iz srednjega stavka in iz repeticije glavnega stavka, ki «e proti koncu močno stopnjuje. Poleg Lajovica so na sporedu še Rossini, Gricg in Dvorak. Koncer bo v pone-deljek, dne 7. decembra ob 18. uri v veliki uni-onski dvorani. Izvajal ga bo simfonični orkester pod vodstvom D.M . Žijanca. Na tem koncertu bo sodeloval pianist prof. Trost ter igral Gricgov Konccrt na klavir in orkester. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. 1 Rokodelski oder. V nedeljo. 6. decembra, bodo igralci Rokodelskega odra vprizorili nad vse zabavno in prikupno Connereovo komedijo >Ro-ksi«. Pri prvih predstavah je žela velik U6peh, zalo cenj. občinstvo vljudno opozarjamo, da 6i vstopnice preskrbi v predprodaji, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred predstavo, v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. 1 »Višarska polena« je naslov odlični slovenski drami, ki jo je za Rokodelski oder priredil g. Pirnat. Delo je poino pristne kmetske karakteristike, ki daje igri posebno prikupnost in lepoto. Igralci jo bodo uprizorili na praznik 8. dec. ob pol 5 pojx>ldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom, v društveni pisami, Petrarkova 12-1. KDOR POTREBUJE premog ali drva, naj pride z nakaznico k »GORIVO« Karlovška cesta 8 1 Miklavževanje v deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo, dne 6. dec., ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si čimprej preskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. 1 Za visokega dostojanstvenika mestno županstvo nujno potrebuje dve opremljeni sobi s souporabo kuhinje v središču mesta. Stranke, ki bi mogle s takim stanovanjem ustreči, naj se zglase v glavnem mestnem vložišču, v sobi na levi strani veže magistralne hiše za vodnjakom. 1 Miklavž v Drami. Kakor vsako leto, se bo tudi letos oglasil Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov v gledališču in bo delil otrokom darila. Prišel bo v soboto ob 14. uri k predstavi P. Golieve pravljice: »Princeska in pastirček«, ki jo bodo igrali po znižanih cenah od 12 lir navzdol. Miklavž bo prišel tudi k nedeljski mladinski predstavi ob 10. uri »Saegulj-čici« in v torek ob 14. uri k iPeterčkovim poslednjim sanjam«. Darila za otroke morajo prispeti najkasneje do začetka predstuve. I Hranilni in posojilni zavod v Ljubljani v likvidaciji obvešča vse upnike, da morejo od sodišča odobreno kvoto dvigniti vsaki dan od 10—12 v prostoru zadruge, Bleiweisova 38, pritličje, desno. 1 Zaradi zapornic drž. železnic na Zaloški cesti, ki so večkrat dalj časa zaprte, se tramvajski službeni vozovi, ki odhajajo z Ajdovščine ob 19.27 v Moste, vračajo v remizo šele po 20, spremljajoče osebje pa še kasneje na svoje domove. Da bi se omogočilo obratovanje, odgovarjajoče odredbam, je uprava električne cestne železnice odredila, da bodo ti vozovi od 2. t. m. dalje vozili samo do vojaške bolnišnice, t. j. do zadnje postaje tostran proge na Zaloški cesti. 1 Stanovanjske odpovedi. Ljubljansko okrajno sodišče je v II mesecih letos zaznamovalo 663 stanovanjskih odpovedi, ko jih je bilo lani v tem času 1138. Letos v novembru jih je bilo 4t, lani 34, v oktobru leto« 43, lani 85 in v septembru letos 44, lani 125. V novembru je bilo največ odpovedi zaradi neplučane najemnine, ko so ostali nekateri najemniki dolžni po 4 in še več mesecev. I Živilski trg. Megla je zavila v sredo živilski trg. Branjevci morajo sedaj limone prodajati na težo. ne več po posameznih kosih. Limone so sedaj po 4.85 lir kff. Na prodaj je dalje lepa uvožena cvetača. Vedno več prihaja na trg iz južne Italije pomaranč in mandarin. Tudi lepa in žlahtna jaliolka so na izbiro. Domače zelenjave je bilo precej. Življenje na trgu se je splošno zaradi mraza pričelo precej jKizno, trg je oživel šele po 9 in je končal okoli 11 do-poldnei Naznanila OLEDALIiCE. I)r«ma. Četrtek. S. decembra oh ls; »Hamlet.« Potek. 4. decombra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 5. decembra oh 14: »Princeska in pastirček.« Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Oh 17: »Deseti brat.« Izven. Opera. Četrtek. ,H. decembra oh lfi: »Slepa rti iS.« Ited Četrtek. Petek, 4. decembra oh 15: »Slepa iniš.« Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol. Siohola. 5. decembra oh lfi: »Thais.« Premiera. Ked Premiorski. ROKODELSKI ODER. Sohota ob 4: Miklavžev večer. Nedelja ob pol 5: »Roksl.« Torek ob pol 5: »Višarska polena « Predprodaja vstopnic na dan predstave od 10 do 12 in dve url pred pričetkom v društveni pisarni. Petrarkova 12, I. nadstr. RADIO. Četrtek, S. decembra. 7.30 Slovenska glas-ba — S Napoved čnsa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini - 12.45 I.ahka clasha — 13 Napoved časa — Porodila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Ohoro-žcnil Ril V slovenščini — 1,1.25 Preno« za Nemčijo -Orkester vodi diriirent Pctraiia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Konccrt Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo - I.ahka clasha — 15 Poročila v slovenščini — 17 Porčila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert pianistke Marchi — 17 10 Pisma glasha — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valček — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.45 Koncert orkestra Cnra — 21.15 Onerra glasba — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Pisnno glasbo izvaja Radijski orkoster iz Budimpešto — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo leparne: Kušnik, Marijin tre 5; mr. Deii-Klan.iS*ck. Oosprvivctska cesta St. 4, in mr. Bohinc, ded., Costa 29. oktobra Zh Lepote in koristi dobro V zadnji številki »Orača«, glasilu Združenja kmetovalcev, piše Hribar Cita o kmečkem vrtu, njegovih lepotah in koristih Po mestih vrtove skrbno in vzorno gojimo. Resnica pa je, da se vrtovom po deželi obrača le premalo pažnje. In vendar, koliko lep ote, koliko koristi nudi vrt kmetu, zlasti pa kmečki gospodinjil O tem r^zmotriva pisateljica in pravi: »Kmečki vrt oskrbuje žena. Nikakor pa ji ne sme le povečavah dela in 6krbi, marveč mnogo bolj pomnoževati veselje in razvedrilo. Iz njega naj se vrne vedra in sveža v hišo, pa naj si bo to zgodnje spomladanske, poletne ali pa sadu polne jesenske dni. Z veseljem se spominjam tistega kraja in vrtička s pisanimi cvetličnimi gredami in krasno vrtnino, tako lepo, kot je nisem drugod več videla. In slišala 6em vzdihniti lastnico tega vrta: »Moj vrt mi pripravlja največ veselja. Najboljši prijatelj mi je in učitelj obenem.« Take ljubezni je vreden vsak vrt, le da je to mnogim ženam treba pokazati. Kajti marsikateri kmečki vrt je vse drugo kot lep; pogreša pač ljubeče, nežne roke žene, ki tudi koristnemu zna dodati nekaj lepega. Prav na deželi sta pojma lepo in koristno ne-razdružljiva. Prav vrtnarsko delo mora biti grajeno na praktični podlagi, da bo imelo res trajno vrednost. Glede praktičnega olepšanja kmečkih vrtov je treba upoštevati podnebje in kraj. Izgovor, da je vas v preveč hribovitem ozemlju, za ureditev vrtov ne drži, saj vemo, da so terasirani (stop-njičasti) vrtovi večjidel najlepši. Treba je le nekoliko volje in dobrega okusa, pa gre. Ne bilo bi napak, v vsakem kraju razmeram primerno urediti vzoren vrt. V tem pogledu so šolska upraviteljstva že precej storila, Vendar 6e da še marsikaj izboljšati. Predvsem žena in zlasti kmečka žena je poklicana, da svoj košček zemlje, rodne zemlje, čimbolj olepša v veselje sebi, domačim in vsem, ki jo obiščejo. Nisem tako nepočakana, da bi že prihodnje leto želela videti po deželi same take vrtove, kot v tistem kraju, ki sem ga omenila. Vem, da to ne gre hitro. Vendar — del vrta uredimo letos, drug košček prihodnje leto itd., pa bo prav gotovo naš vrt nekoč vzoren. Lepota vrta je odvisna od njega ureditve in nege, kar je prepuščeno okusu posameznika. Vendar še tako lepo urejen vrt ni lep, če je ograja vsa razdrapana in podrta. Ograja ima namen, braniti dostop nepoklicanim gostom in dati vrtu lep okvir. Zelo preprosta je lahko lesena, doma izdelana in poceni, le da je v redu Lesena ograja sicer ni tako trpežna, kot je n. pr. železna ali zidana, vendar je za deželo mnogo lephn in pripravnejša, ker si jo lahko vsak sam izgotovi. Vzorec lepe lesene ograje nam kaže slika levo spodaj. Kmečki vrt mora pri urejenem gospodarstvu tvoriti z dvoriščem in gospodarskimi poslopji lepo celoto. Kot poživi izbo lep šopek, naj bo vrt »pil-šeljc« gospodarstva. Poglejte drugo sliko in recitc: Ali se vam ne zdi, dn je pri tej hiši vse v redu, da tu vlada blagostanje? V takemle vrtičku, ki lepo nadaljuje in veže hišo z ostalim gospodarstvom, ne sme manjkati nobene zelenjadi, ki v dotičnem kraju uspeva. Navodil za gojenje vseh vrst vrtnine je pač povsod dosti — poskusiti je treba. Sploh pa je vrt sam najboljši učitelj. Se zaradi semena moram nekaj reči. Navadno vsak, ki ga doma pridela, ljubosumno čuva nad njim. Vendar bi bilo splošno koristno, če bi seme posameznih vrst vrtnine med seboj menjavali, ker bi s tem pridobili vsi na kakovosti pridelka. | Iz Novega mesta Ponovno opozarjamo na prihod sv. Miklavža v Prosvetni dom. V soboto, dne 5. decembra ob 14. uri bo sv. Miklavž obdaroval našo deco. Poudarjamo! Izkl jučno le otroke, ki naj pridejo v spremstvu staršev nli starejših bratov ali sester. Nikar pa naj tedaj ne silijo v dvorano drugi odrasli, saj bodo ti obdarovani pozneje ob 17. uri istotam — Paketi za otroke kakor tudi odrasle se sprejemajo isti dan od 9 do 13 oz. 16. v mali dvorani Prosvetnega doma. S^humii ■ Delavniki: 15.S0. 17.50, Sloga ed 14 dal]«. N 3 nedeljo In prazniki: 10. 15.30. 1S.S0, 17.S0. I fe v kinu Union je matineja eb 10.50. 0 Nenavadni domis'eki brezdelnih članov boeate obitelji Čudaška družina V glavnih vlogah: A.Fa'coni. Maria Mercader. SergloTofano in dr. KINO UNION — TEL 22-21 Iilabki detnonček — LILI A SILVI v pikantni veseloigri najmodernelfepa okusa „(JhroCena trmoglavha" OJlični igralci Amedeo Nazzari. Paolo Stoppa. I.anro Gazzolo KINO MATICA — TEL 22-41 —__._ Nepozabni JEAN OAB1N in lepa SIMONE SIMON v pretresljivi IJnbavni tragediji MZli duh" FIlm senzacije, ki si ga bo vsak red ogledal KINO SLOGA — TEL 27-30 urejenega kmečkega vrta Tudi naj bo v našem vrtu kotiček za dišavna in zdravilna zelišča. Ni nujno, da določimo za dišavna zelišča poseben prostor, kjer bodo leta in leta 06tala. Prav lahko pomešamo dišavnice med ostalo vrtnino. S tem zadenemo troje: 1. vrt je lepo pisan in ni dolgočasen; 2. ker nekaterim gosenicam in glivičnim boleznim ne ugaja vonj nekaterih rastlin, z njimi obvarujemo drugo, vmes 6ajeno vrtnino, da jo ne poškodujejo žuželke; 3. dišavnice z blagim vonjem 6vojib cvetov privabljajo čebele, ki pomagajo pri oprašitvi. Dobro je znano, da se kapusov belin javlja v največjih množinah tam, kjer je nasajeno 6amo zelje. Pa poskusimo posaditi med zelje nekaj paradižnikovih sadik — začudeni bomo opazili, da 60 kapusov belin ogiba 6adik okrog paradižnikove rastline, ker mu njen vonj ne ugaja. Zajbelj, zasejan med zelje, ima isti namen — poleg tega pa še prav lepo učinkuje e 6vojimi vijoličnomodri-mi cvetovi. Znano je, da posušeno listje da zdravilen čaj, ki je dober za pijačo in za 6plakovanje grla. Por dobro brani dostop korenjeve mušice na korenje. Zakaj torej ne bi sejali korenja med vrste pora? Med gredico fajgelčkov potaknemo sem in tja kako čebulo, s čimer zavarujemo rastline pred napadom glivične bolezni na koreninah. Tudi med zelje jo je iz istega namena dobro 6aditi. Mleček — ne vse vrste in ne povsod enake — prežene iz zemlje voluharje Med krompir se dobro in koristno poda hren in grah. Ob robu zgodnjega vrtnega krompirja zasadimo bob, čigar cvet sila prijetno diši. Znano je, da dišeči cvetovi privabljajo žuželke, ki pomagajo pri oprašitvi. Zato je vonjave cvetlice predvsem koristno saditi med kumare, grah, paradižnik itd., da bogateje nastavijo plodove. Bodimo tudi nekoliko zvijačni. Vemo, da polži zelo ljubijo solato — pa tudi jagode. Zakaj potem ne bi sadili med jagode solato; naj njo objedajo polži, ki je je manj škoda kot lepih jagod. Seveda moramo polže sproti pobirati in uničevati. Obratno je pa prav lepo videti gredico 6olate, ob robu pa sadike jagod. Mislimo pri ureditvi vrta tudi na to, da je po trudapolnem delu prijetno nekje posedeti. Uredimo si miren kotiček z mizo in sedeži sredi cvetočega, dehtečega grmičevja. Cvetlične grede niso samo za mesto. Tudi na deželi niso potrata, marveč izraz bujnosti in pestrosti vedno znova ustvarjajoče narave. Kar odkrito priznajmo: Vsi hrepenimo po preprostih, enostavnih in vendar tako bleščečih in živobarvnih kmečkih cvetlicah. Želimo si lepih kmečkih vrtov. Mnogo lepega dela nas čaka. Vsak po svoje smo dolžni prispevati svoj de! v verigo splošnega blagostanja. Predvsem pa so žene poklicane lepšati in blažiti temne življenjske dni. Podružnica ljubljanske zavarovalne banke Sla-vije v Zagrebu. Glavnica te podružnice znaša 3 milijone kun, nadalje je razvidno iz računskega zaključka za 1941, da znašajo rezerve 23.S6, za elementarna zavarovanja pa 1.84 milij. kun. Bilančna V6ota znaša skoro 30 milij. kun, čisti dobiček pa v življenjskem oddelku 22.530 kun, v elementarnem pa 52.475. skupaj 75.005 kun. Investicije mesta Subotica. Mesto Subotica je najelo za kritje svoiega investicijskega načrta posojilo v znesku 1 milij. peng6 pri 4 budimpeštan« skih bankah. 9 Sv. HililBvSu - pismo v nitio 1 ©BOS H Ko mesec se prikazal na nočnem je nčbu, se polja temine so ose posrehrile. Srebrd z neba in z njiv se v eno je zlilo, in zvezdic lesket se ko lučke je drobne nasmehnil. »Kam pojdeš nocojfi vprašal angelov zbor je svetnika — Miklavža. »Tja dol na zemljA, tja dol, kjer hud6, se mi zdi, je zdaj malčkom.< Ta angel v košaro nabere si jabolk, oni z drobnino se sladko opremi. In tretji rokavic in čepic nabere in dene si v koš, a četrti še hrušk in orehov in Iccta natlači. In peti in šesti in dalje — vsak angel si vzame dobrot iz nebeške zaloge, in čaka, da sveti Miklavž še v toplo se ogrne in je pripravljen za pot. O, kako po srebrni sc mesečini naglo spušča nizdol vsa ta družba nebeška! Prišedši na zčmljo, sveti Miklavž na okenca trka, darila razdaja, tolaži in briše prebridke solzi. Ko angelom zmanjka že vseh teh dardo, pa naglo v nebd se povzpenjajo in spet se vračajo težkd obloženi. O, sveti Miklavž, daj eno dobroto otrokom in nam, že velikim: Daj in izprosi miru, da otroci v domovih svojih bodo veseli, in da staršem ne bodo več solzne oči! nuuuiiiuiiMiiiiiiiiiiiitiiiliiiiiiniHiiHiiiniilliiiiiiilllliililHiiiiiiiiimifniin Otoki, ki imajo zimsko spanje Ce ie poletje iako vroče, »e tvoriio v nekaterih barjanskih jezerih vodikovi plini, ki dvignejo del tal kakor otoke na površje voda. Čim pa postane hladno in se plini nič več ne razvijajo, se otoki potopijo in imaio zimsko spati je. Pet minut botanike Cvetje za božične dni. Za božič vidimo v izložbah trgovskih vrtnarjev cveteče vejice forzicij, drena, češnje itd. Marsikdo misli, da je to cvet|e prispelo iz daljnih krajev, kjer sonce tudi v tem času toplo greje. Vendar je treba le mak) čarovnije v topli sobi, pa imamo čez nekaj tednov lepo spomladansko cvetje. 2e 6tara naša navada je, da na dan 6V. Barbare (4. decembra) narežemo cvetne vejice onih okrasnih grmov in drugih dreves, ki se odpro zgodaj 6pomladi, še preden ozelenijo. Odrezane vejice vtaknemo v posodo polno vode. ki jo postavimo na omaro blizu peči. nad ognjišče ali kam drugam, kjer je stalna toplota. Cim večja je namreč toplota, tem prej 6e cvetje odpre. Seveda moramo paziti, da se cvetje ne zapari. Vode ne menjavamo, marveč le prilivamo in da se ne usmradi, ji dodamo ščepec soli ali nekaj oglja. Cez nekaj tednov se prično cvetovi odpirati. Tedaj prenesemo vejice v hladnejšo 6obo, da se cvetje dalje časa obdrži. Ta poskus pa se nam posreči le tedaj, če je rastlina že prespala prostovoljni počitek. Količnik vse toplote pa naj bo umetne (v sobi) ali naravne (v dvorani), je pri različnih rastlinah različen in dostikrat ogromen. Leska porabi za razvoj cvetov 226 stopinj Celzija, navadni volčin 303, forfzija 450, dren 570, marelica 843, breskev 1100, mandelj 1200, češnja 1265, beli trn 1256. hruška 1325, jablana 1432, češplja 1435 stoipnj Celzija itd. Iz te tabele lahko že vnaprej izračunamo, kdaj se bo ta ali ona vejica odprla, če bo vedno stalna toplota. Forzicija, ki porabi 450 stopinj toplote, se bo odprlt v 24dneh, če bo znašala toplota 25 stopinj Celzija. Cim kasneje režemo vejice, tem prej se odpro, ker so bile deležne nekaj toplote že zunaj. Zanimivo je tudi to, da porabi bršljan pri nas največ toplotne energije, preden odpre svoje cvetove, in sicer kar 6000 stopinj. Ista toplota pa zadoaU:je že /a zoietije hr.išk in jabolk Namesto da bi postavljali vejice forzicij in drugih grmov za tako dolgo v kurjene prostore, jim lahko ta čas s primernim »kopanjem« skrajšamo. V fiodolgovato po6odo, škaf ali banjo nalijemo vroče vode ter pustimo, da se shladi na 33—40 stopinj. Nato položimo v vodo cvetne vejice, posodo pokrijemo, dobro ovijemo z vrečevino, da ostane 12 ur voda enako topla. Ce je potrebno, [lostavimo vse 6kupaj na toplo peč. Cez 12 ur vza-memo vejice iz vode in jih postavimo v kozarec j v vodo. Vejice bodo v prav kratkem času pričele ' odpirati cvetne popke. Zanimivo je, da konelj učinkuje tudi lokalno kakor nam kaže slika. Ce namreč vložimo v toplo vodo le eno polovico vejice (n pr leskove), se bodo najprej razvile mačice na tej strani. Ne oko-pana stran pa razvije cvetove kasneje, ker zahteva normalno višino toplote. f P- Za siljenje so najprimernejši sledeči grmi in drevesa: leska, forzicija, rdeča in rožnata japonska kutina, dren, jelša, češnja, višnja, sliva, breskev, marelica, mandljevec, beli trn in brogorita. Vsi ti grmi imajo že od leseni pripravljeno cvetno popje in je siljenje kaj lahko. Poskusimo, da bomo imeli za praznike v vazah tudi spomladansko cvetje! FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAOMAR K ACER 21. PA NI RILO TAKO HUDO. ANGELČKI SO OSNA7.ILI MADEŽE S SREBRNIMI NEBEŠKIMI METLICAMI: KRISTALNE BELE ZVEZDICE SO ZAČELE PADATI Z NEBES NA ZEMLJO oo OTROCI NA ZEMLJI PA SO VESELO VZKLIKALI: SNEŽI! OH, KO BI SOSEDOVI DUŠICA IN B02ICA VEDELI, DA JE NJUN PRIJATELJČEK TISTI, KI SI PIJE SNEG S SVOJO NEBEŠKO METLICO! 23. NJEGOVA MAMICA JE VZDIHNILA: »PRVI SNEG! OH, KAKO BI GA BIL MOJ LJUBLJENI MALČEK VESEL, DA 21 Vik ANGELČEK PA SI MISLI: >K0 BI VEDELA MAMICA, KAKO DOBRO MI JE BITI ANGELČEK, PA BI NE JOKALA!« Nekai za mlada srca Pojdimo na izlet! Dai na mizo polo debelega papiria. Z barvasto kredo nariši v sredo izletni krai — katerega hočeš. Potem nariše vsak. ki ie pri tej igri, pot od sebe do tistega kraja. Nato se dogovorite, na koliko delov naj se pola razde- Spet se je leto vrnilo okrog, v veselje vseh pridnih in dobrih otrok, in zopet prišel bo sveti Miklavž za hrbtom rožljal mu bo črni grdavš. Pet let je romal Selkirk v svoji opremi okoli po sejmiščih. Svetnikova roka pisma odpira, pisma odpira in želje prebira. Prošnje velike in skromne so vmes, kako vsem ustreže naj potnik z nebes? Igračk in sladkorčkov si bratec želi in sestrica punčko ,ki sama zaspi. Najbolj pa ga gane pismo drobno, da solzo otare si z zlato roko. Janezek piše: »Ljubi svetnik, prosim Te, bodi moj posrednik. Ti sam veš, kako je meni hudo, od kar mi jc mamica moja umrla. Ti jo gotovo dobro poznaš in kakor jaz rad jo imaš. Sedaj, ko prišel boš z nebes na zemljo, sv. Miklavž, Te prosim lepo, prinesi od mamice pismo ljubo, če misli še name, kot jaz mislim nu njo, če misli še name, me rada ima ubogega svojega Janezka.« lijo — kot vidite na sliki. Zdai si naredite iz vžigalic in lesenih gumbov (ali iz lepenke) dve frtavki. Dva igralca zavrtita no eno frtavko. Tisti, čigar frtavka pade prva. ne gre nikamor naprei. drugi pa gre za korak dalje. Ce ie veliko igralcev, potem imamo lahko tri frtavke. Tisti, čigar frtavka se naideli vrti. gre za dva koraka dalje, drugi za enega, tisti, čigar frtavka prva pade, pa ostane nn svojem mestu. Kdor je prvi na ciliu. dobi igro. Ptič, ki nima pristne barve perja Turako. papigi podoben afriški ptič, je doslej znan kot edina žival, ki nima pristnih barv. Navaden dež mu nič ne škoduje. A čim se. kot je njegova navada, spričo hudega naliva zateče pod listje dreves, se v niegovih perutnicah razkroji rdeča barva in pobarva vsega ptiča, da postane krvavordeč. To pa zato, ker vsebuje voda. ki kaplja z listja, majhno holičino amoniiuka. Resnični Robinzon Vdova škotskega lorda s svojima sinovoma je obiskala pravega Robinzona. Nekega dne 6fa sedela 6kupaj in zabavljala čez 6labe čase. Tedajci 6e je pripeljala gosposka kočija 6kozi vas in se je ustavila pred borno hišico. Izstopila 6ta dva dečka in gospa v črni obleki, ki je bila vdova nekega škotskega lorda. Oba dečka 6ta bila brala Defoejevo knjigo in 6ta bila tako navdušena, da 6ta hotela na V6ak način videti tistega Robinsona. Selkirku se je to neznansko dobro zdelo. Dejal je: »Potem pa me morata oba mlada gospoda videti prav takšnega, kakršen sem bil kot pravi Robinson.« Zaradi tega dogodka 6ta se Selkirk in njegov tast domislila, da bi spremenila navdušenje za Defoejevo knjigo v denar. Selkirk je sklenil, da bo hodil s ta6tom okoli po Angliji in 6e na sejmiščih razkazoval proti vstopnini. Rečeno — storjeno. Najprej sta prepotovala Škoteko, nato še Anglijo in 6ta bila najdelj v Londonu, kjer 6i je tudi Danijel De!oe ogledal Sel-kirka, ki ga je bil doslej poznal le po pripovedovanju njegovih spominov iz ust kapitana Rogersa. Velikanske množice ljudi so se gnetle pred Selkirkovo stojnico, kjer je bilo videli pravega Robinsona in še vse polno zanimivosti iz daljnih krajev. Selkirk in njegov prebrisani tast sta pet let romala okoli in si nabrala precejšen kupček denarja. Nato 6ta se vrnila domov v Largo, kjer 6ta živela brezskrbno življenje. Pravnuk Selkirka, neki imovit tkalski mojsler, je še leta 1806. kazal ljudem slavno opremo svojega pradeda, resničnega Robinsona. Daniel Defoe je leta 1719. napisal svoj 6lavni roman »Robinson Crusoe«, ki se je ko blisk razširil po vsem svetu. Vsebino romana tvorijo resnični doživljaji škotskega pomorščaka Aleksandra Selkirka. I" a se je bil na morski vožnji spri s svojim kapitanom, nakar so ga na lastno željo izkrcali na otoku Juan Fernandezu, kjer je moral bivati 4 leta in 4 mesece. V avgustu leta 1709. pa je ondi pristal kapitan Rogcrs in ga je odpeljal nazaj v Anglijo. Kmalu se je izvedelo, da je Aleksander Selkirk tisti Robinson iz Defoejeve knjige. Zatorej je bil v posebni časti on in njegova škotska rojstna vas Largo, kjer je po svojem povratku prav siromašno živel. Ker ni imel nobenega veselja do dela in je njegov tast tudi rajši sedeval po krčmah, je obema prav trda predla. Cez nekaj minut se je pojavil pred njima v obleki iz kozjega krzna, ki si jo je na otoku 6 tako težavo sešil. Na glavi je imel kučmo, v roki pa 6vojo puško. AA i mo tega je pokazal še svojo 6ekiro, 6Voj nož in še razne reči. Pripovedoval jim jfc vse podrobnosti z otoka. Ko se je čez uro poslovila gospa z dečkoma, je stisnila začudenemu Selkirku nekaj zlatnikov v roko. Sv. Miklavž le dober »Anrejček, počakaj me! Bova šla skupaj,« 16 Skrivnost skrivljene sveče Roman. >Kaj je hotel?« je vprašal T. Ke. »Rekel je, da je pred kratkim zvedel, da je stanoval Vassalaro pri meni, in da želi poravnati najemnino, ki mi jo je ostal dolžan,« je povedal gospodar. »Kakšen je bil?« je vprašal T. Ks. Po kratkem opisu je komisarja kar zazeblo pri ercu. »Ne vem, kaj bi stavil, da je bil Kara!« je vzkliknil in začel na najrazličnejše načine prekli-DjatL »Cadogan Square!« je ukazal. . Ko je pozvonil, so mu takoj odprli. Gospod Kara, da je daleč iz mesta že od sobote. Sluga, ki je vse to povedal, je nezaupno gledal obiskovalca, spominjajoč se svojega prednika, ki je izgubil službo, ker je preprijateljsko zaupal čudnim elektri-čarjem. Nič ni vedel povedati, kdaj se Kara vrne, ali kmalu ali pozneje. Lahko bi se vrnil še to noč, lahko pa tudi ne. »Vse svoje življenje zapravite,« rmi je rekel T. Ks. jedko, »če se ne lotite prerokovanja.« »To nam kar olajša našo zadevo,« je rekel, ko je spet stopil v avto in sta se vrača'a. »Poiščite mi prvi jutranji vlak v Tanstock in brzojavite v hotel George, naj imajo pripravljen avto.« »Zakaj ne bi šla nocoj?« je vprašal Mansti« »0 polnoči gre tudi vlak. Vozi sicer počasi, a pride tja med šesto in sedmo.« t »Prepozno,« mu je odvrnil, »razen, Se bi našli način, kako bi prišli od tu v Paddington v približno petdesetih sekundah.« — Jutranje potovanje v Devonshire je kljub lepemu dnevu vzbujalo malodušnost. T. Ks. je imel čudno slutnjo, da se je moralo zgoditi nekaj neprijetnega. Podeželje s svežim zrakom pomladnega jutra ga je nekoliko oživilo. Ko sla 6e vozila po Destovi dolini, ga je Mansus polrepljal po rami. »Poglejte!« je rekel in kazal pod sinje nebo, kjer je kakih tisoč metrov nad njima plulo mirno letalo z bitimi krili, ki 6e ni zdelo večje ko kak oddaljen kačji pastir, lesketajoč se v soncu. »Boga mi,« je vzkliknil T. Ks., »sijajno sredstvo za beg!« »Mogoče pa je res,« je pripomnil Mansus. Pomen letala 60 pojasnili Tu. Ksu. kako minuto pozneje, ko ga je ustavila oborožena straža. Pogled na njegovo legitimacijo je zadostoval, da je smel dalje. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal. »Neki jetnik je pobegnil,« je odgovorila straža. »Pobegnil z letalom?« je vprašal T. Ks. »Nič ne vem o letalu, gospod, vem samo, da je eden izmed delavcev pobegnil.« Voz se je ustavil pred vrati jetnišnice in T. Ks. je s svojim pomočnikom izstopil. Ni bilo težko najti upravitelja, ki je bil zelo zaposlen, ker beg kakega kaznjenca je kaj resna zadeva. Uradnik bi bil osoren, a legitimacija je tudi njega pomirila. »Ves iz sebe sem.« je dejal upravitelj, »eden izmed kaznjencev je pobegnil. Mislim, da vam je žo znnno.« »Mislim, gospod, da bo še nekdo izmed vaših ljudi odšel,« je odvrnil T. Ks., ki je imel čudno spoštovanje do vojaških oblasti. In je vzel dokument in ga položil na mizo pred upravitelja. »Odlok, da 6e izpusti John Lexman, ki je obsojen na petnajst let ječe.« »Datirano je včeraj zvečer!« je vzkliknil in se oddahnil. »Ilvala Bogu, tiče 6e človeka, ki je pobegnil!« VIII. Dve leti po teh dogodkih 6e je vozil T. Ks. iz Batha v London, ko je bral v dnevniku »Morning Post« zanimivo poročilo, ki ga je kratko obvestilo, da se je udeležil gospod Remington Kara, vplivni leader grške kolonije, kot častni gost obeda, ki ga je priredilo Helensko društvo. T. Ks. je videl Kara samo mimogrede po onem usodnem jutru, ko je odkril, da ni pobegnil samo njegov dobri prijatelj iz destmooreke jetnišniee ter kakor izginil prav tedaj, ko je bilo izdano njegovo pomiloščenje, temveč da se je izgubila tudi njegova žena, kakor bi 6e vdrla v zemljo. Kakor slučajno, tako je mislil tudi T. Ks., je prav tedaj izginil tudi Kara iz Londona, kjer so je spet pojavil čez šest mesecev. Na katero koli vprašanje, kje bi se nahajala Lexmanova, je bil ljubezniv, a ni vedel nič povedati. John Lexman ee je pač najbrž skril v kak odmaknjen kot, da bi se ognil pravici, in žena je morala biti pri njem. T. Ks. ni dvomil v tako razlago. Objavil je dopis o pomiloščenju in vseh okoliščin, ki so ga povzročile, ter še poskrbel, da so vsi pomembni evropski listi prinesli to poročilo v izvlečku. Med odvetniki ni bilo še rešeno vprašanje, je li John Lexmnn zaradi svojega bega stvarno kaj kriv aLi ne in je li kazniv, kar pa Ta. Ksa. ni vznemirjalo, da ne bi mogel spati. Sicer pa je naj-skrbneje proučeval vte podrobnosti bega. Odgovorni čuvaj je bil odpuščen iz službe, a je kmalu nato kupil v Falmouthu neko pivovarno, in 6icer za tako ceno, ki v uradnih krogih ni dopuščala dvoma, da 6e je dal za ogromno vsoto podkupiti... Kdo je zamislil beg in poskrbel zanj, gospa Lexmanova ali Kara? Nemogoče je bilo spraviti Kara v zvezo s tem dogodkom. Avto so izsledili v Exteru, kjer si ga je izposodil »neki gospod, ki je bil očividno iz inozemstva«, šofer pa, kdor koli je bil, je popolnoma izginil. Ob preiskavi v Karovem hangarju v Wem-bleyu so ugotovili, da 6ta ostala njegova dva mono-plana na mestu in T. Ks. ni mogel izslediti gospodarja letala, ki ga je videl usodnega jutra nad Dertvvoosom. T. Ks. je bil nekoliko razdražen, a ee je le muzal, ko še vedno niso verjeli, da bi se bil mogel izvršiti beg na tak način. Medtem ko je gledal iz vlaka, kako beži mirno okna pokrajina, 6e je zamislil v posamezne pr.izore vse zadeve. Z vzdihom je odložil dnevnik, iztegnil noge na nasprotni 6edež in 6e predal sanjarjenju. Pa je le kmalu vzel 6pet časopis in raztresen v njem i6kal kaj zanimivega, s čimer bi pregnal dolgočasje zadnjega kosa vožnje med Newburyjem in Padding-tonom. Našel je nič kaj vabljiv, dva stolpca obsegajoč članek, »Rudninsko bogastvo Sierre de Fulgo«. Bil je pisan v bleščečem slogu, a obenem lahek in poučen. Govoril je o doživljajih v močvirju onstran Zaliva sv. Boštjana, o potovanju ob reki Guarez Celinan, o nočeh, prečutih v pragozdovih, in zaključil z geološkim poročilom, razpravljajoč o vrednosti 6cenita, porfirja, trahita in dialiba. h i-iudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarig Izdajatelj: Inž. Jože Scdja Urednik: Viktor Cenili