ČITATELJI1 Prosimo, poglejte na it«vilke poleg naalova se dan, ko Vala naročnina poteče. V teb časih splošnega povttanja cen, potrebuje Ust Vale sodelovanje, Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
m »tuli CUm Matter
tisi slovenskih delavcev v Ameriki
ZSth. 1*4« at Um Pm( Of Am aft Ne« Itri N.
Act «1
•I March Sri 117».
SA NEKAJ VSC HUT
na dan dobivate • • • 'C 'GLAS NAB ODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM UsvmmM sobot, nedelj tat
CITAJTE, KAB VAS ZANIMA
No. 231. — Htev. 231. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK. TUESDAY, NOVEMBER 24, 1942 — TOREK, 24. NOVEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L-
RUSI NABIJAJO NEMCE
V SVOJI VELIKI ZIMSKI OFENZIVI SO RUSI Z OBKOUEVALNIMI OPERACIJAMI 2E DOSPELI DO CERNIŠEV-SKA, 100 MILJ SEVEROZAPADNO OD STALINGRADA, NA JUGU PA DO KALACA. — V ŠTIRIDNEVNIH BOJIH SO IMELI NEMCI 50,000 IZGUB IN V NEVARNOSTI JE MNOGO TISOČ NEMCEV, KI SE NAHAJAJO V STALINGRADU IN OKOLICI
Angleški opazovalci sodijo, da je 300,000 do 400,000 nem skih, madžarskih in rumunskih vojakov v nevarnosti, da bodo obkoljeni.
Podobno poročilo — za drugo	"	~
v dveh dneh, — pravi, da jej rijske in tanene divizije in vne-bil ("'erniševsk zavzel, ko so 1» se je vroča bitka. Rusi nepretrgano napredovali! "Naši tanki so se zarili so-12 milj. To mesto je najbrže! vražniku v bok ter razbili nje-zavzela ista armada, ki je za- pove utrdbe. Sovjetska iufan-vzela tudi Serafunovič na se- terija, ki je s*ledila tankom, je verni strani I>ona in je nato napadla in premagala hitleree. vdarila proti jugu, da se zdru-' Zasledujoč sovražnika, so naše zi z ono armado, ki prodira čete zavzele več obljudenih kra-južno od .Stalingrada. Ta ar- jev."
mada namerava skleniti - se-j Poleg Cerniševskega in Ak-verno armado klešče okoli Sta-' saja «te obe rdeči armadi za-lingrada. Južna nrmada je vče- eedli še Perelazovskv, Pogo-raj tndi napredovala 12 milj dinsky in Tundutovo. ter je zavzela Abgarenovo in j Te velike uspehe je rdeča ar-A!ksaj. še 10 milj dalje proti ju- mada dosegla, ko je dolgo ru-gn.	j sko fronto objela osira zima,
R/usko poročilo zatrjuje, da ki se je razlezla daleč doli na so imeli Nemci v petih dnevih jug na Kavkaz. Tekom včeraj<s-ofenzive 26,000 mrtvih in 24 ti- njih bojev ne morejo Nemci soč ujetnikov.	j nikjer zaznamovati niti naj-
Poleg tega pa zna-Ša vojni manjšega uspeha, plen: ">56 topov, 2826 trukovj Pri Nalčiku na Kavkazu so 1200 železniških voz, "2625 stroj Rusi uničili dve nemški infan-nie, 32 aeroplanov v dobrem tterijski atotniji in drugo «eve-stnnju t ankov v popolnoma rovzbodno od Tua^|Sj| ©b^Cr-vporaibVf-m station	Tnetn morju.
"Velike zaloge orožja in drn-j Puški listi z velikim zado-gih vojnih potretoiSčin niso se SČenjem pijejo o ruski zmagi o-hi1^ preštete," pravi poročilo.( koli Stalingrada. 44 Uničili smo 70 aeroplanov, l."»7 tankov in 186 topov."
Redno polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva rtravi. da imajo Nemci tudi v Stalmgradu Že zelo velike tež-koče zaradi močnega ruskega prodiranja severno in južno od mesta.
V pojasnilo, kako obsežna je ruska ofenziva, navaja rusko poročilo naslednje :
" Jugozapadno od Stalingra-da naše čete uspešno prodirajo. A" nameren, da bi za vstavil napredovanje rdeče armade, je
Dakar na zavezniški strani
I AMERIČANI SE BOJE POMANJKANJA
i Washington. — Iz urada administracije cen poročajo, 1 da so v delu načrti, potom katerih bi se dalo zaustaviti histerično nakupovanje od strani civilnega prebivalstva | onih slojev, ki si lahko privoščijo kopičenje raznih živil • in drugih potrebščin.
Uradni zastopnik admini-Najvažnejše pristanišče ob straci-ie Je «javii,: da doseza obali zapadne Afrike, Da
da se niso spustili v histerično nakupovanje i>otrebščin, ko hitro je Lg^ledalo, da bo tega ali onega morda primanjkovalo. Delavci, ki prejemajo le nor-
malne plače, si istotako niso „_ ... x .	T
modi napolniti svojih shramb	-LliS?^«
z velikimi zalogami siadkorja, kave, itd., vsled česar je bila
panika nakupovanja in kopiče-. . , .	. nja stopnjo, ki aktualno pov-
kar, je sedaj na strani za- zroC.a pomanjkanje komoditet
veznikov. Admiral Darlan, in živil, katerih bi sploh ne ki je vodja Francozov pod zmanjkalo, ako bi nekateri Iju-zavezniško okupacijo zapa- dje ne bili v tako groznem stra-
dne Afrike, je po radiju v lm/ f 1k) 1,^oveV,n .liuheinu ....	i	želodčni in njih privajenim na-
Alziru naznanil, da se je Da- vn(iarn in udobnostim pretilo] mnoga delavska družina pri-kar in cela francoska Zapa- kako pomanjkanje tekom te | krajša na na tetn in onem, ker dna Afrika postavila pod vojne.
njegova povelja	; Oblasti seveda ne morejo
1 organizirati posebne komisije, Dakar je zelo utrjeno mesto, bi šla od hiše do hiše, ter in obdano z letališči ter se na-j preiskovala kleti ni shramibe, liaja od najvzhodnejŠe točke; ki so v premnogih primerih Barzilije samo 1Č00 milj. Od tuj napolnjene z zalogami živil, ka-bi najbrže Hitler, ko bi zmagal tere je vlada sedajj prisiljena v Evropi, skušal vpa>ti v Juž-i postaviti na listo racioniranja, no Ameriko.	.	J <]a <bodo tako mogli dobiti svoj
V dakanskem pristan wen se beleži tudi ljudje, ki so pokazali toliko zaupanja v Ameriko,
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Slovenije
SE ENA OBSODA DEKLET
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih Sil ' 'Slovenija-Dalmacija'odsek Ljubljana, j« izreklo naslednjo sodbo v kazenski stvari proti:
1) Doljak Nadi, hčeri Va-
< 'Sedaj Hitlerjeve tolpe čutijo težo prvih močnih vdar-cev," piše "Pravda." '"Ura maščevanja je vdarila v Stalingrad u."
Kot pravi "Pravda", so Nemci trimesečno obleganje Stalingrada zelo drago plačali. kajti samo v.prvih dveh mesecih obleganja so imeli 100,000 mrtvih, izgubili so 800 tankov in nad 1000 aeroplanov. — "Pravda" tudi navaja pismo nekega ubitesra nemškega častnika, ki pravi: "Cesta v Rta -linsrrad se sme imenovati cesta
sovražnik poslal v boi infante- s-mrti."
JAPONCI ZASEGLI DEL PAPEŽEVE POŠILJKE INTERNIRANCEM
Chungking. — Japonske vojaške oblasti v Hongkongu so zasegle 40 tisoč dolarjev od 100 tisoč dolarske pošiljke, katero je papež namenil internirancem v japonskih koncentracijskih taboriščih. Vest o zasegi je prišla iz katoliških virov v Hongkongu.
Poročilo pravi, da je bil denar poslan japonskim oblastim z navodilom, naj-se razdeli med interniram*. Kot pravi poročilo, niso Japonci nekaj časa niti potrdili prejetja denarja, ter sploh nič ukrenili glede razde-
BOJI NA PACIFIKU
Avstralske čete so vdrle v (rono na severovzhodni obali Nove Ghiineje in sedaj Čistijo 3>okrajino zadnjih ostankov japonske armade, Amerikanci pa
Mtve denarja. Vatikan je spri-1 so medtem potisnili svojo Črto «'o te-a molka in prezreti« T>o- thli™ ftim* l.r» mili niži^ ob
prezre tja po dane vsote vložil o^ter
(blizu Bune, 15 milj nižje ob obrežju od Gone.
pro-
iest, nakar so Japonei dali Vatikanu vedeti, da hočejo, da se Železniška sabotaža
prepusti 40 tisoč dolarjev od j na Hrvaškem one vsote za japonsko armado.
Kakor je rečeno, je papež nerad pristal na zahtevo in potem je 'bil preostali denar takoj razdeljen med intemiran-<!e—to je bilo pretekli teden.
►Skoro istočasno pa so že Japonci nka.zali japonskemu tisku in radiju, da T>oda v javnost vest, da je papež podaril ja/ponski armadi 40 tisoč do -1 ar je v, s čemer je priznal pravičnost japonske misije v tej vojni.
j kako veliko podjetje so Ameri-! kanci izvedli, ko s-o se ofo istem ONA poroča iz Wa.<hingtona času izkrcali v Casafblanki, O-dne 21. novembra, da nemško rami m Alžiru.	1
vrhovno poveljstvo na Balka-	#
nn je izjavilo, da se je železni-j
ška >a'botaiža na HrvaŠkem tako; Angleška o«s m a armada je razpasla, da resno ogToia polo-i radbila zadnjo črto nemške bezaj. Nem&ko poveljistvo je skle-.žeče armade pri Agedabiji ter nilo ustanoviti posesbno komi- prodira dalje in se nahaja od «ijo, ki bo morala skrbeti za re-, E1 Aigheile samo ^e 70 milj. žitev tega problema.	i Feldmaršal Erwin Rommel
Gladom londonske radio po- se bo najbrže skušal postaviti staje BBC bo imela nova komi- j v bran pri E1 Agiheili v ozkem sija poablastilo, da vpokliče pasru med Sredozemskim mor-Hrvate na prisilno straženje jem in slanim močvirjem na jn-ali delo na žele«niSkih progah.'ju.
nahajajo poškodovana francoska oklapniea Richelieu* tri lahke križarke: Georges Leq^gues, Montcalm in Gloire; trije ru-šilci in 13 podmornic, ki bodo sedaj na razpolago zaveznikom.
Francoska Zapadna Afrika ima površine 1,900,000 kva-J dratnih milj in okoli 15,000,000 prebivalcev, med katerimi so tudi Senegalci, čijih bojevitost so okusili Nemci že v prvi svetovni vojni.
Ajneriško-angleška armada se v vzhodni Tuniziji pripravlja na uničujoč napad na osi-ške postojanke okoli Bizerte in Tuniza.
V Tuniziji ima Hitler precej močno zračno silo, ki zaveznike zelo zadržuje pri njihovem prodiranju. Nemškim četam v Tuniziji poveljuje general Walter Neh rine.
Bizerta je za osišče največje važnosti, kajti kdor ima to pristanišče, obvladuje tudi morje, zato je Hitler mesto zelo u-trdil in ara "bo 'branil do zadnjega.
Vojni department v AVash-ingtonu je naznanil, da sta i-meli ameriška armada in mornarica pri zavzetju Francoske Severne Afrike 1910 izgub in landskem, v Belgiji, Franciji, sicer 360mrvtih, 1030 ranjenih, Grčiji, Poljski. Jugoslaviji in v in 500 pogrešanih. Naznanilo (baltiških državicah bo po tej pa pripomni, da so "ipogreša- vojni veliko FlabČi. kot je bilo ni" najbrže utonili.	ob koncu zadnje svetovne voj-
Te izgube pa so po zatrdilu ne.
vojnega department« primero-j--*--
ma zelo nizke, ako pomislimo,
letina in Frančiške Rijavec, rojeni v Trebnjem 25. IX. 1919, bivajoči v Ivogatcu; 2. Oerne Olgi, hčeri Blaža in Ivane Pintar, rojeni v Šturju (Ljubljana) 4. VI. 1909, bivajoči v Logatcu, uradnici; 3. Logar Antoniji, hčeri Rudolfa in Rafaele Zadran, rojeni 14. V7!. 1912 v Vila del Nevoso, bivajoči v Logatcu, in 4. Peharček Rafaeli, lučeri Rudolfa in Rafaele Sodran, rojeni v Postu-imiji 14. VI. 1920., bivajoči v Logatcu. Vse se nahajajo v zaporu. Obtožene so:
a.) prevratne družbe (čl. 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X.
7 ne-
loločenetn razdobju do 18. julija 1942. sodelovale pri prevratni družbi naperjeni k nasilni izprememibi političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi, i b.) članstva pri oboroženem krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1942), ker so v zgoraj omenjenih krajevnih in
so taki, ki so moijli, pograbili s polic v trgovinah v?e, kar je bilo moroče.
Washington sedaj kuje novo regulacijo, po kateri bo moral vsakdo prijaviti svoje zalosre in ( ako se bo pronašlo, da je bila v <
tem oziru dana napačna zapri-! Doriot napaden po množici V Parizu
sega. bo dotiČnik zapadel kaz- j	______
ki nalaga globo do 10 tiso- > /^ndon. ~ Ja^es Do, Iot^ "
privr-
časovnih okoliščinah sodelovale pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za vršenje zločinov proti varnosti države;
c.) prevratne propa^an d <» (čl. 5. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941.) ker so v zgoraj o-inenjenih časovnih in krajev -ni h okoliščinah vršile propagando za nasilni prevrat obstoječega reda v državi z razširjenjem prevratnih knjižic.
Iz teh razlogov proglaša sodišče na osnovi čl. 483. kaze/ skega zakonika Doljak Nado, Černe Okro, Loga Antonijo in Pehaček Rafaelo za krive pripisanih jim zločinov in jih obsoja na dosmrtno ječo s trajno izanibo častnih pravic, z zakonitim preklicem ter na poravnavo stroškov razprave in preiskovalnega zapora.
Sodišče določa, da se pričujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v "Piocolu" in v "Jutru."
Ljubljana, 21. arcg. 1942-XX.
dolarjev ali pa" deset let zapo- \fea "ajza^rizenejših
ra ali pa obo^e.
žencev nacijev v Franciji, je
,'b»l »red kratkim
AMERIKA BO MORALA HRANITI SESTRA-^^^ijŠ^^prSi^ DAN SVET PO TEJ VOJNI, — PRAVI HOOVER škodoVaia.'	1 ^
Ko bo končana ta vojna bo treba poskrbeti za prehrano j Rečeno je, da je množica na-500 mili ionov ljudi v Evropi in Aziji in največji del te Padla Doriota in njegovega te-
naloge bo odpadel na Ameriko.	j	ko ^
°	j sla iz poslopja, kjer se je vr-
šila važna seja njegove 4iNa-
Pribliino tako sliko, ter številke je podal bivši predsednik Zdr. držav, Herbert Hoover, ki je po zaključku zadnje svetovne vojne nadzoroval pomoč, ki jo je nudila Amerika setrada-nim evropskim milijonom.
Hoover je napisal v tem smislu članek v reviji Collier's in v članku je izjavil, da V mi moramo nahraniti in nanovo ustaliti te milijone, ako hočemo, da bodemo imeli trajen mir namesto Hrajne anarhije."
Bivši predsednik je tudi zapihal, da je že zdaj v Evropi in Aziji 148 milijonov ljudi, ki trpijo veliko pomanjkanje vsega. Posebno važen je za nas problem mladine nižjih slojev v deželah naših zaveznikov. — Ako jim ne bomo nudili pomoči, — meni Hoover, — bodemo imeli pred seboj generacijo fizičnih dearenerirancev in pa morebitn Hi «rangsterjev.
Položaj na Norveškem, Ho-
nosti in je bolj širokopotezno, ker vključuje zadeve rehabilitacije uničenih krajev oziroma dežel.
MARTINIQUE
— izgubljen za osišče
Združene države so prišle do zadnje vzhodne obrambe Panamskega kanala, ko so sklenile obrambno gospodarski sporazum s francoskimi oblastmi na Martinique in na drugih francoskih posestih v Karaib-<=kem morju.
Vest o tem sporazumu je
rodne popularne stranke", katera je zahtevala, da Francija napove vojno Ameriki in Britaniji zato, ker je ameriška armada zasedla Severno Afriko.
Kakor se glase vesti o Dori-otovem stanju, ima zlomljena štiri rebra in bo mogoče ostal oslepljen na eno oko.
Viehv. — (Radijsko poročilo.) Pierre Laval je naglašal potrebo zveze z Nemčijo, ko je po radiju govoril ljudstvu v zasedeni Franciji te dni. De-| jal je, da je taka zveza edin up
dno prepričan o nemški zmagi. (Med poučenimi krogi se imoaden |-smatra vas©flui*valo*o izjavo o prostovoljcih, ker to znači, da Laval še ni pripravljen, da bi napovedal vojno A-meriki in njenim zaveznikom. Tekom svojega govora ni prav nič omenjal obstoječih francoskih čet, niti ne francoske flotile v Toulonu, ki bi lahko takoj "odgovorila" na zavezniške nove žalitve napram Franciji v Severni Afriki.)
po razumu * o-, ^ Ev R ^^ na mif znanil drzavm tajnik Oordell Wa{ -e tudi naznanil Hull, ki je rekel, da se Zdru- francoskemn lju(MvT1, ^ so ^ zene države niso Do.sra.iale s
francosko ijlado v Viohvju.
Poleg- Afartinique so še naslednje francoske (posesti: Guadeloupe in Francoska Guineja
na celini Južne Amerike. Za i
Francijo je vodil pogajanja admiral freoree? Rmbert, visoki komisar na otokih.
Governor Lehman bo končal svoj termin 3. decembra
Washington. — Iz Bele hiše! ^ , . , . ;	. j i „ sirot, ka te riti
je bilo naznanjeno, da bo go-l
vernor Heibert H. Lehman vz New Yorka zaključil svojo.go-vernersko službo 3. decembra, da bo tako mogel nastopiti mesto direktorja pomoči in prehrane za tujezemstvo. Ta urad je v zvezi z državnim depart-men torn.
Tekom zadnje svetovne vojne je zavzemal nekako slično mesto Herbert (Hoover, vendar je Lebmanovo mesto večje važ-
VOJNA BEDA
"Magyar Neinzet" od 4. ok-tmbra objavlja naslednjo vest iz Zaarreba :
"Hr\'aš'<a vlada je izvršila popis sirot, katerih starši so poginili ali izginili v teku bo-v Rosni. Naštel i so 20,«KX> tarSi so izginili 1 bre?; sledu. H»va4ka v^da bo skubela za vzdrževanje teh o-trok. ki i>odo razdeljeni med različne kraje hrvaškega ozemlja. Oskrbovati iih bodo morale no^amezne občine.
V Osjek bo prišlo 3000 sirot, v Varazdin in Karlovec po ti-isoč. '"Rdeči križ in druge humanitarne ustanove posredujejo v cilju, da tudi druge občine vzamejo pod strehoVsaka svoj del teh sirot.
zbiralo nove legije prostovoljcev v odgovor na nove žalitve Francije po zaveznikih. Nova žalitev je seveda zavezniška kampanja v Severni Afriki.
In vseeno ga niso zadeli!
Kairo, Egipt. — Briigadni general Patrick Timfoerlake. načelnik ameriške bonibne zračne -sile na Srednjem Vzhodu, je komaj za las ušel smrti tekom enega najdaljših bombnih poletov v tej vojni, kakor je razvidno iz poročila, ki je bilo obelodanjeno pred par dnevi.
Letalo v katerem je bil general, je bilo prevrtano uič manj kot 70-krat, a kl jub temu on ni bil niti ranjen, dočim so bili nekateri možje .posadke ranjeni.
General je bil 7. letalsko formacijo, ki *e je nazajgrede spoprijela s sovražnimi letali v
: zraku, pri čemer ie bilo nekaj Laval je dejal, da je on tr- c=ovražnih Mal	h 2raka_
DUŠEVNO BOLNI 2ASTR UPLJENI Z JAJCI
Salem, Ore. .— V državni----- —--------
bolnišnici za duševno bolne so sodab in v zamrznjenem sta-irmrli nn^nljni štirje bolniki, nju, strap, katerega je povzro-ki so podlegli zastrupl.jenju z čila gotova Jtemična reakcija, jedjo, katera jet bila bolnikom (Federal Surplus Commodi-servirana za večrjo lč. novem- ties Corp, je oskrbela zalogo bra; 32 bolnikov je umrlo jajec, med katermu so bila o-kmalu po zanžitju jajčje jedi, na, ki .so bila uporabljena za Vsega skupaj je bilo zastru- vfčerjo. Potem so strokovnja-pljenih 400 bolnikov, več.iua kl	da jajca niso bila
katerih bo pa najbrž okrevala. T>okvariena- temveč, da je ne-Dr. Evans, superintendent bol- kdo med .ia.fčjo jed v eni vardi nišnice, je rekel, da je 15 mi- Pomešal nekaj strupenga pra-nut po tisti večerji umrl prvi
bolnik in ob deseti uri zvečer i Ja#ia večerja je bila servi je bilo mrtvih že deset drugih J rana bolnikom v štirih wardih, dočim so se širili napadi za-j v petem pa je neki pomočnik strrpljenja med ostalimi holui-1	jačjo večerjo m dovolil
^bolnikom zaužiti prav majhno j količino te jedi, zato med bol-Naprvo je bilo mnenje, da soj niki petega warda ni b^o unl>C" vsebovala jajca, ki so bila bol-( nega smrtnega slučaj, nišnici poslana v posebnih po-l Prei-akava se nadaljuje.
O D A- — Nw Tovt
TUESDAY, NOVEMBER 24, 1942
VRANOTLON 18»
lj -GLAS NARODA"
fToicB or
p
*vD«d «ind Published by Slovenlo PnbU^hln« Company. (A Corporation) Liul Sakwr, PrrtMHiti !kiw Hnde, Treasurer: Joseph Lupoba. Sec. ,'lace of butnew of Qw corporation and addresses of abore officers: 21« W1CHT 18th STREET. NEW I()RK, N. Y.
49 th Year
"Glas Mb rods" Is tamed every dsy except Saturdays, Ssadays
and Holidays.
"fubspripttoo Yearly 16.	Adrertlsenjent on Agreement.
/„ -p!o leto eel J« list ea AmeHko in Kanado fi.~; m pol leta $3.— ; i flfttt leta tlM. — Za New York sa celo leto »7.— : sa pol leta $3.50. Za InoseaatTo sa celo leto 97.— ; sa pol leta $3.50.
Naroda" Izhaja maki dan IxtwthM »ohot . nedelj ln praznikov.
(•LAS NAHODA"
tU WEST IStb STREET, CHelsea S—lUt
NEW YORK, N. I
V JUGOSLAVIJI
(Prinašamo drugi članek Hans W. Baldwina, ki je bil priobčen v New York Ties. Za vsebino članka je odgovoren pisec in prinašamo ga zaradi dokumen tarne vrednosti razrnotrivaiij tipkanih v največjem ameriškem listu.)
Težkoče generala Mihajloviča z oskrbo in problemom,
kako ohraniti sile za odločilno uro.
Četniike sue generala Draže Mihajloviča, ki vodijo "svo-oravlino vojno" proti osišen-tlnčitelju Jugoslavije, štejejo izmed 35,< >00 in 100,000 mož. Številčno se r-etniške sile generala Mihrijlovioa zelo spre-inja^o 7. letno dofoo in vojaško potrebo moštva. Zdaj ko s>e
Govor ministra Franc Snoja
---- NA BADI?.---
(JIO.) — Ko sem vam pred m na univerzah O tem proble-nekaj tedni govoril, sem po- mu je govoril tudi Wendell vdaril, da je vojna prešla v evt>- Willkie, ko je govorit o svojem' jo dru<go fazo — da združeni potu v Turčijo, Rusijo in Kitali narodi prehajajo iz defenzive v sko. Tako-le je Wendell Wivl-, ofenzivo. Ta ofenziva ee dejan- kit povedal svoje mnenje: "Mi' sko že pričela. Zračni napadi se iiw>namo boriti ne samo, da na Nemčijo, na tovarne v Frai*-' uničimo svoje sovražnike, am-ciji, Be.giji, HJolandsiki, neii- pak tudi za ideje in osnove no-speli Hitlerja pred Staliugra- vega sveta. *Sli irtommo dobiti dom, ofenziva v Egiptu, bom- mir. Da dwbkno Tiir, pa so po^i bardiranje mest v severni Ita- treibne tri stvari: liji — vs-e to je začetek velike 1. Že sedaj moramo napravi-j akcije, p edpriprava za drago ti načrt za mir na glolbalni bazij fronto, ki bo konično atrla na- 2. Svet mora biti ^v-otboden, j cizem in fašizem. .	!gospodarsko in politično, za na-j
iVIapored-no s to vojaško ak-, rode in za poeomeanike. cijo se je po vsem anglosak*on-: 3. Amerika mota igrati aktiv stkem svetu prior-lo veliko zami-ino in konetrniktivTio vlogo za manje za povojno ureditev* sve-1 osvoboditev in dcsegio miru. ta. Povdarjaan za povojno ure-j jf'e <errt deial, da moramo ime ditev eveta— ne samo Evrope,' ti mir na globalni bazi, sem
VABILO!
JLUndno vabimo vse rojake
^na	>
IGRI IN ZABAVO
ki jih priredi Slov. pevsko in dramatično društvo
"Domovina" v Nedeljo, 29. NOV. 1942
Začetek ob 5. uri popoldne.
v Slovenskem Narodnem Domu. 253 Irving Ave.. Brooklyn, N.Y. I'rva itrru:
"MODERNA MINKA" Drutfu ijfra
"GROWING PAINS' kakor tudi različni nastopi 6 PETJEM — Vstopnina 50 eenfov,
davek vključen. Za obilen poset se prijkoročn :
''Domovina". ,

RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
Različna mnenja o zadnjih dogodkih
Vodiini clankarji in komentatorji so vzeli v pretres zade
shimgtonu govorice o prihodu nekega danskega industrijalca, ki je mehda prinesel s se1>oj go-^ tove mirovne predloge. T; vo imenovanja admirala Dar- predlogi izvirajo od gotov lana* tkat vrhovnega komisarja strani nemškega general, št aKt
ali le d-eda Evrope. Ves problem je zapopaden v izreku: 4'Ni dovolj da dobimo zmago, dobiti moramo mir!'
liobiti mir — pa znači ureditev Evtope, taka uroditev, da bodo evropski narodi v njej našli svojo svoboda, svojo va> no«t in možnost razvoja in napredka.
Dobiti mir — žnftči ureditev
imiflflM pni tem na ve« svet. kontinent in ooeani naj bodo samo del tega n h črt a.
Če sem deja'1', sveit mora biti svobodi n, sem povdaril le to, da se je pričel projces, ki ga nihče vstaviti ne more. Narodi vse^ga »veta so na podiodu fizično, uiiHsko in duhovno — resi tev je le v svoibodi. Če sem
... , ., __ , M dejal, da mora Amerika pri tem Azi.ie.vseh omh prostranih U kraja sodelovati s*mp<mla-
; leino	in voja&iw puuew	*	cio Kraja sodelovati sem p
iža zima, je število jugoslovanske vojske najbrže nizko. PreJPr™°.v ^,Ll ,anW1!1 . P ^ ril to zato, ker gkda svet v Ar
"	.rf-v	x \ 4 -i	ITndne in iKitaske v sinne Ti-'	. ®
Ino jo cenijo na pmbhzno .<5,«yK) mož. A to število se mort^L^^ Qceana
Lžati kadarko i, baje na 90,000 ali 10,000 mož, morda celo*	mir 1_ ureditev
Ako bi bilo dovolj orožja in opreme in če bi se dalo uredi- arabsk<sga gveta? Afrike itd-
ti redni dovoz dobav, bi general Mihajlovic najljrže mogel dvi-L^j mir _	^^ ^^ ^
.Iti iD držati ipod orožjem močno armado od več stotisočJLjjai^ nreditev, taiko socialno
lož.	^	Jureditev, ki bo priznala in spo-
Oskrba je največja ovira. Četnike oskrbuje ponajveč de-(štovala človeka kot človeka in
e!a !*aina. Brezdvomno jim na skrivaj pomagajo vojaki, a raz-'ga zavarovala pred izkoriača-
*en tega so z bliskovitimi napadi zajeli in uporabili zase zalo-re osišča,municije in drug opreme. Včasih—posebno pa v zad-tjih mesecih — so jim zaloge municije in orodja skoro popol-oma pošle, tako da jili pomanjkanje resno ogroža.
Dobave prihajajo le od časa do časa.
V avojem tajnem gorskem oporišču v divjih srbskih gorah) a general Mihajlovic potom radia v zvezi z jugoslovansko via-t to v izgnanstvu v Londonu in z zedinjei>mi narodi v Afriki. osajnezne dobave orožja in municije ter druge opreme, so' nu bil« poslane z letali ali pa s podmornicami na daknantinsko ba.o. Toda količine, ki jih je tem potom možno dobaviti, so .*atne in tudi ne nudijo nobene nade na redno nadaljevanje, 'tnilka oskr^ba je torej borna, tako po svojem obsegu kalkor 3 učinkovitosti. Včasih se mora general Mihajlovic zadovolji-i dalje Saaa e teci, da sploh vzdržuje svoje čete.
Kako postopa v vojaškesm oziru, o tem ni podrofonih vesti. * > naših informacijah ameriški častniki še niso Ibili pri njem, Ikar je bila Jugoslavija pregažena, toda Angleži so morda peli poslati tja enega ali več svojih častnikov. Znano pa je, i so četniiki ne le napadli posadke osisča, zajeli in uničevali >atn«ane ter tudi bili neka ter večje bitke z močnimi od-d o^iiča, temveč so tudi, kar je mnogo 'bolj važno, nepresta-o prekinjali prometne zveze na jugoslovanskem ozemlju. Prc-odne železniške linije v Grčijo in na vzod in železniška proga agreflo-Beograd, so bile večkrat pretrgane in mostovi so bili »gnani v zrak.
General Mihajlovic in njegovi Četniki se bore največ v ta-i Srbiji in v nekaterih delih Hrvaške. Morda še bolj kot ■lemškega zavojevalca sovražijo fašistično aeroristične bata-.^one twtaiev, katere je organiziral Ante Pavelic, vodja Hrvaške, katerega se spominjamo kot načelnika hrvaških nezado-voljnefev, hi ki je bil tudi obdolžen, da je organiziral umor jugoslovanskega kralja Aleksandra. Zžk njegovo sedanjo vio-ro ižtkftili in podpirali Paveliča Italjani, ki so ga postavili a	"načelnika" takoevane "Neodvisne hrva&ke
•riave." Ustaši so brez usmiljenja morili srlbsko civilno pre-I ivalvtvo in so radi tega zdaj tudi iprvi cilj maščevanja Mihaj-►vičevih četnikov.	. . . Nadaljevanje sledi.
njeni po komur koli. .
Vse to je oako povezano med s»eboj- Ves svet je bil pognan
ineriki tisti element, ki "bo dovolj močan in imel dovolj odločnosti in korajae popraviti krivice »irom vsega sveta" — tako je Willkie nadaljeval svoj gov ox
Govor je močno odjeknil v Ameriki in bo gotovo tudi dru-pped po svetu. Eno je danes gotovo, Amerika se po tej vojni no 'bo zaprla v svoje meje, am-paik bo tako aktivno, kakor da-
fcjeveda naj nag to ne uspava in ne za vara. Predvsem nas' Slovencev in Jugoslovanov ne, ki živimo na najbolj vetrovnem delu Evrope. Le v spodbudo naj nam bo, da bomo z večjo odločnostjo in še z večjim naporom delali za svoje ovoboje-nje.
V tem ogromnem prepletanju in svetovnem konfliktu smo le majhen neznaten delček. In-1 teresantni smo in'bomo le, v ko»-likor ibonif tudi sami doprinesli k tej" skupni svetovni uredit-Vr. Da bomo »ami pomagali pri ,tej ureditvi, in da ne bomo čakali, da 'bodo drogi na« 'urejevali. Zato svoje notranje spore in težave odložimo, pozabimo. Mislimo najprej na svojo svobodo, kje in kako bomo ob p'tavem ča>u sami s svojo last
Severne Afrike, ker je to imenovanje pomenilo naše sodelovanje z znanim fašistom.
Glavna debata o tej zadevi se suče Okrog vprašanja, kaj pravzaprav mislimo napraviti z vodilnimi fašisti, kadar jih dobimo v svoje roke?
iSamuel Grafton, ki je znan po svojih izrazitih in neustrašenih čiankarskih komentarjih, pravi:
"Mi smo 'torej postavili fašista Darlana za vrhovnega komisarja SeVerne Afrike zato, da smo ohranili ameriških
ter od nciitških industrijalcev, ki sedaj slutijo gotov po raz osišča.
Steel pravi, da je tem m i-j-trjenim vestem sledila londonska vest, ki je bila najskrbn- -je sestavljena in katera naglasa, da nemški generali tipajo o-krog za tem, da foi mogli d-gnati, kako bi zavezniki reagi rali na ponudbo miru na podlagi odprave nacizma v Nemčiji? Tej ve?ti je (bilo priključno tudi mnenje, da obstaja v Nemčiji vojaška junta, ki bi
fantov, ki bi Ibili drugače brez-1 ^-aju nemškega poraza skušn-dvoma padli v nadaljnih "bojih,! la vplivati na zaveznike, da bi
ki so bili preprečeni s tem, da se je napravilo dogovor z Dar-
lanom.
'*To je seveda izreden slučaj, ki nam pa ne daje niti sledu o tem, kaj naj Ibi se napravilo s fašisti, ki nam pridejo v roke. Vseh ne moremo postavi ti na mesta vrhovnih komisarjev — torej kaj napraviti s temi posebnimi specimeni5
"Stvar .bo postala resno vprašanje, ko hitro 4k> prišel ' dan, ko bo sedanje začasne si-
v kaos vojne in klanja. Ves|ne^ «odeluje v borbi, sodelova-evet deprinaša ogromne žrtve j la tudi v miru, za dosego pra-za do*ego zmage in čaka rešit jvc-ett miru. ve in ureditve. FormuJa, prin- Ta gotovost je zelo važna za cip uredit ve bo moral biki eden male narode, predvsem za maja ves svet. Ne bodo le narode Evrope. V Um dej-več mogoče posebne resitw injsitvu je garancija, da se z njimi principi za Evropo, a drugačni ,ne bo haranialo, da ne bodo pre za Aizijo in ostali svet. Vsi, ki pn^ni sami pfbi in da ne bo-doprinasajo žrtve, za do=ego VTo drobra za plačilo računov ve*" 'zmag'e, bodo hoteli in morajo lile Hi sil. . ~
•biti pnaki.	| — ■ ■ ■ ■ - . .........
Ako gledamo problem s tet strani, vidimo pred kako veli-J krmi, odgovornimi nalosrami se	.
nahaiaio državnik? v W^bi™*-,^barvanje slamnatih kit v Rah-♦onn. Londonu in Moskvi. . i f ^ N. J., išče mlade delale, Ba-mmliivo ie v^WI tei?a.	niso ameriški drzavlja-
se o vseh teb orobtonih tndi VM™ P1*«1- Zglasijo naj rnn-oeo rasrpravTia in piše- v jav- se v nradu
Delavce potrebuje
"rv>«ti. v knjis^iih. revijah ter proučuje v posebnih komisijah
MONTE CFTRTSTT 00. 58 W. 39th St., New York Citv
(2x1)
imajo velik uspeh
H
T
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA £&kJ E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
- v Ameriki , . . Posluje že 48, leto Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTB ZNAŠA 127.24%
C« liotefi dobro Mbi In n-cjlm dragim, nnra] se pri najboljU. Steni in nadsolrentai podporni »s&nkaeUi, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se Ubko saranije« u mrtnine. rune poftfcodte, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JED NOTA sprejema moške In Ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta pod svoje olcrflje.
K. 8. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate se-danje dobe od t2M.fl do $5,606.60.
K. S. K. fltDNOTA Je pirava mati Vdov In siroL Ce Se olsl flan ali flaniea te mogožne ln bogato katolUke podporne organizacije, po-
v jedru dali junkerski ka=ti Nemčiji priliko, da bi tvori a nekakšno militariptično stra " • proti Rnsiji.
Nekako istočasno, piše Steel, je fcila iz Washingtona podana iz neenanega vira naslednja izjava: "Vojna je prisilila nas idealiste, ter demokrate -c kvantitativni raje nego k kvalitativni morali preisfeust^a. (Dajati prednost mnoiin: ali številnosti stvari, namesto resnični vrednoti.) Čo bi n. pr. Goering ponudil, da pri-i^ v Ameriko z nekaj letali, bi ga zavrnili, ker bi nas stal ve kot il>i nam 3>il vreden. Ali. '*•> fbi pa mogel privesti s <ebo j v-o nemško zračno silo, tedaj V- /a 8prejeli.,,
Steel na koncu vprašuj je to indirektno povabilo d-naciziranja Nemčije.
Končno člankar in komentator še navaja nadvse intere-sanfYlo prigodo obliajanja rojstnega dne avstrijskega Otona
zavrli-
l>ogartem hotelu x House v New Yorku in feat-t a „	je imela nekakšen uraden bla-
I>. C. — Članek je ponatis lista smrtna db^odlba, kajti ljudstvo ^siov ^ na^e strani, ali t«\o EuTo«DG':^ ki ga je bi opravilo svoje, ko hitro ^ je ^ j iajrledalo. Oton je bil ob
no močjo pbetavili svoje meje.1 tuacije v Severni Afriki konec. Mislimo nato. kako mesto bomo jn kaj bodemo tistega lepega mi sami zavzeli, v urejevanju <lne ukrenili glede Darlana? sveta. Juffcsslaviio, domovino Ali ga bodemo iz mesta vrliov-vseh Slovencev, Hrvatov in Sr-' komisarja odvedli v zapor bov, čaka v tem .pogled n važna _ an ga bodemo, kot pri vat ne-in T^om^mbna nalocra. Zato bo- ^ draavljana postavili na svo-dimo složni in pripravljeni.	in mu dali na razpol^o
-♦---celo Severno Afriko, da si tam
7FTn VAfrTO Amv kaj ustvari sv°j° eksistenco?" 4JSL.U VAZKN CI^AWEK. Grafton nadalje pravi v pvo-
Zastonj dobite ponatis zelo jem žlanku, da ibi ibila na jbujša •važnega članka v angCtščini, kazen za takega vodilnega fa-"The Big Little Mistake" — ši&ta, ako bi se mu dalo nekaj
"Velika majhna napaka", ako' denarja in enkratno zalogo ob- Haib^burskega, ki se je
j^oUjcte znamko za tri cente na leke, ter ga prepustilo u?o- la v txjgart^m hotelu naslov: Rev. K. Zakrajšek, 1400 di—v v^aki sedaj potlačeni de-Quincy St. K.E. Washington, želi tbi bila to avtomatična
evrop-iki tudi vzroke vozne.
Europe
spisal naš rojak K. Z. Kovač^ imelo priliko položiti roke na te j ^ priliki nazdravi jen" 7. vi« da pojasni važnost Slovenije za fante. Laval naprimer bi bil do-!feo	naslovom "njeJro-
trajni mir. Pojasni vo^j težko ka-znovan, ako bi l>il	cesarskega in kraljevega
e predaje in sedanje j obsojen, da mora po kon- veličanstva avstrijskesra" pn j čani vojni, ko bodo Franeozi	pristaših. CM>enem se ;
V<aiko laihko MiHttntf Ha spet svobodni, iti	f omenjalo takoimonovani "Sv ^
biS-tti a^s^i^tivti ¥	bedni avstrii^i ro«-".'::
ni dobila CToio nrav co ako nl ullC,■ Ka' N ^ ?a tcm 3?Tl t^eea «>daj ribirajo v Av -r.. daslfv rolS'SSZTZZtig,'	« J« ^jki, da bo tvoril "Otonovo ; ■
tonjrresfmann. žima™, m^tai! ko 'Predstavljat..	.io", kar vse vAuja vprašan.,. :
------Ali se borimo zato, da t>orn >
Johannes Steel, ki je že sam1 nanravili Nemčijo, varno za
__________________okusil krutost koncentracijskih nemške generale in Avstr? o
era čkajo. da bodo vedeli, da' taJborišč, podaja v enem od svo- j vamo za HapsibnrgeT brrtt pravice Sloveniji ne bo jih zadnjih člankov na^rejjn- fftnitlUVtitlttmtlllUmtttltlttlllHlHfltllM
kongressmanu, irnianu. u redni kom časopisov v vašem me?tu fn važrfm vplivnim možem. Čim večjim, tem bolje. Vsi naj
miru v Evropi. Samo 200 izti-.■sov je na rff7po4aicro. Hitite! I Takoj danes pisk® ponj!
formacijo, da se širijo v Wa-
Za pojasnila o zavarovalnini in n vse drage podrobnost! •e obrnite na uradnike In aiaduks' krajevnih K. S. K. Jednoto, aH pa M:
CH. A V N I 351-353 Ko. Chicago Street, "
URAD
Joliet, Illinois
IZŠEL JE
SLOVENSKI KOLEDAR
ki ga je Itdalo uredništvo
"AVE MARIA"
v LEMONT, ILL.
Kolotlar Ima bogato in zelo zanimivo vsebino: Članke o JuposUt-viji in mnogo slik.
CENA 75 CENTOV ' Naročite pri: "AVE MARIA**, r. O. Box 608, Lfttoot, 111.
ItHHIllttlllttllllllillillfHlllllllllfHlillltti
RfeVMATICNE BOLEČINE?
ExpeOcrjem — iixknritim uiMlwiy	»ttfcfctalc M 1
dohrodeliKttti. Zahtevajte pravi Pate-EapaSar « Skšrmm mm fkatljicl.
PAIN
EXPELLER
IERRY KOPRIVSISK H» aJetoT orkester na pUVih
Trniaka Polk«
Nt planjncab—valček Stv. M KI ♦n nrOTEBN* UNTVKKSITV TAMBUKICA — fttv. M 571
Sa to*,- cenik la eenoploM «e obrnite nu: JOHN MAKSICH Tnr. 4CS Weot 4tnŠ Hti**.	VoHr
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma C A NADIA N POSTAL MONEY ORDER, ako j« vam le priročno
KUHARSKA KNJIGA: \\
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku.) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^
4{
\\
h h
ii*^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! J
( * Eecepti so napisani ▼ angleškem jesiktr ponekod pa soi tudi t jezika naroda, ki um je kaka jed posebno v navadi J
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo zai kuhanje in 8« hočejo t njem čimbolj irveibati in} izpopolniti.	^
:!! iM
^NaroČite pri:
KNJIGARNI SLOVENin PUBLISHING CO.
210 West 18th Street	New York, N. ¥,
4823485348534853485348234823
DA* — H«* 1«
TUESDAY, NOVEMBER 24, 1942
TBMNOTUIH UM
V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI NIŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVHK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, AU MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE KAROCl?
i
H
Poročila iz rasnih naselbin, kjer bivajo in delajo Sfoventi
KAJ POMENIJO
Uvodnik v nekem kanadskem li*tu prinaša zanimive razloge1 pokriva uradnika, ki noče, da nekaterih fraz, katere danes bi «g<a di^ogaei^asplah dobila v uporabljajo visoki uradniki, ko'uradu.
PARNIK — STANOVANJSKA HIŠA
dali jo upapolne besede raanhn delegacijam, ki prihajajo od vseh strani detžtile v prestolni-co. da piiedložijo v rešiterv ta ali • »ni problem svojega kraja, mesta aH okrona.
(Neki javni uradnik je iz samega dolgočasja med zdeba-njem ee^tavii naslednjo listo ur radnih fraz. ki s* jili deli (Me-iracijam, da se jih lažje odpravi dom-ov:
iStvar je že v pretresu, pomeni: Še nikdar nisem cul o tej zadevi.
Se lx> upoštevalo, pomeni: Bomo pogledali, če bomo mogli najti stvar v arhivu
'Zelo skrbno se bodemo za stvar pozanimali, pomeoii toliko, kot položiti zadevo na polico in pozabiti nanjo Simpatično upoštevanje po-
Prosim podvizajte se z odgo-' vdorom — pomeni, da je treba šele poiskati zamešane papirje.
Primerna akcija. — S tem se prizma, da avtoriteta, ki je za-
devo dobila v svoje področje, nič ne ve, kaj z njo storiti; mor da bo našel kdo, ki ve.
Dajte nnu slakto — pa pomeni, naj se prosilcu, ki je v uradnih zadevah se zelen, poda dolgo in nejasno ter netočno izjavo, da ga do3go ne -bo nazaj..
Vlada poučena o položaju zlatih rudnikov
Reeve R. J. Carter, ki je bil na čelu dclegacio„ katera je bila poslana v Ottawo, da predloži vladi tamkaj natančno sliko položaja na polju zlate rude, jo ob svojem povratku de jal, da ja prepričan, da bo misija delegacije rodila najlepše uspehe za oki<ožje zlatih rudnikov.
Delegacija je olastojala iz predstavnikov Teok Township
in Temiskaminga, ter je potom meni: Za to delegacijo pa je že	glavnega delegata R.
ker obrazloženo jim je bilo natanko, koliko je gospodarska
r- ' 41 i I. "			
			
			
			
Slika kaže plavajoči hotel, ki je bil zgrajen v Floridi in je bil prepeljan v Washington ter bodo
v njem stanovali zvezni uradniki.
Note
za
PIANO-HARMONIKO alt KLAVIR
UUEKZES OF SPliING 1'LMK OF liLOSSOM (Cvetni Ca»>
TEDEN
Brzo delo. — Zopetno zavzetje Tobnika .izvedeno od angleške vojske, je značilno za to, kako John Buli napreduje, kadar začne zares delati s polno paro. Tobruk je -o-na strategič-
sstran severnega predela Kana-[na pozicija <na Libijski obali, de navezana na obratovanje katero so avstralske čete tako
treba nekaj ukreniti, ker čaka na prihodnje volitve.
ze| J Carterja objasnila vladi «io
zlatih rudnikov, ter kakisen udarec bi Ebi4' za vsa večja središča na severu zastoj obratovanja."
Ko je bila predložena članom kabinetu rezolueija, je bilo prisotnih 22 delegatov in naslednji člani kabinetu:
Iflon. Mr. Grearar, minister
Polno upoštevanje znači pa'varno=ti co^odarskega propa-
ituacijo. ter pokazala na ne- za rudarstva; J. L. Islev, fi
da v •slučaju, da bi se izvedbo nadailine načrte za omejitev produkcije zlate rude.
•"flani kabinete v Ottawi," je doinl. Carter, "sedaj približno dobro pojmijo vso zadevo.
tivle: Recite jim ne, ter opravite z .njimi enkrat za veelej.
Križasta beseda — to je o-značba za btzniške delegate, ki ogrevajo iz punpanovih viler spletene stfolice v čakalnicah pred važnimi uradi.
CMlekaiska routina: Ta je bila skovana na račun takih pod-; jetnikov, ki skačejo od urada j do urada, da bi dobili vojna} naročila.	I
BakJjomo-ec — vzvišen pri-t Wliiteborse, Yukon Territo-devek za vestnega vladnega za- ry. — Dne 20. novembra je poslenca ali uslužbenca, ki se bila slovesno otvorjena cesta,
naiični mmister Mr. St. Lau-rant, justični minister lan Miackenorie. mrnrsrter za zdrar-vje in pokojnine in Mr. Gibson, davčni minister. Predsedoval je temu sestanku minister za rudarstvo. .
Slovesna otvoritev ceste preko Alaske
ODNOSAJI MED KANADO IN FRANCIJO.
res potrudi, da bi gotovo zade- katero so v rekordnem teku ča-! vo'kake delegacije dognal dot ^ -začrtali in zgradili ipreko1
žilavo branila v teku obleganja, ki je trajalo od maja do deoenab ra 1941. Le z največjimi težko oami je bilo mogoče zamenjeva ti posadko..
.Zdaj pa berlinski i«dfc> priznava, da je Tobruk za naciste izgubljen. Govornik priznava, da so pripravljali na odhod ža dva tedna.
Ilalje na zapadu, toda obrnjene proti vzhodu, so ameriške divizije pokazale sveftu. da <ob-'stoja nekaj že bolj hitrega kakor blitzkrieg, ono, kar Yankees imenujejo "namazani blisk.** Dobro nam crre spoznanje, da so združeni narodi prispeli na s-o.vemo afriško Obalo cr pravem časni in z zadostnimi silami. .
Nekaj o duhu. — Proklama-cije predsednika "ftoosevelta, ki na Dan zahvale poriva ljudstvo
k molitvi in zaupanju v božjo Previdnost, si ne smemo razsipati kot slabost. Ona je le znak duševnih m človeŠk;h temeljev.
Pcetopanje .se stopnjuje od subtil nih razlik v Franciji, Belgiji in Holandski, kjer naed«tič-ni rabelj raje počasi deluje, do imrčenja in umorov na Poljskem, Čeboslovaskcm. v Jugoslaviji in v Grčiji. V Franciji, BctTgiji in Holandski je bilo ljud stvo žietoveke vere neusmiljeno P' eganjaho, prav kakor v Nemčiji Krščanske organizacije, šotfa, časopifi in socialne ustanove so bile ukinjene ali pa izpostavljene strupenim, napai-dom. Na Norveškem Okušajo naci=ti dobiti v svojo pest državno cerkev, kateri pripada jo skoro vsi Norvežani, nakar so sk-oro vsi pastorji odstopili.
V onih drugih štirih deželah pa nacistična zver ni kazala niti telesnega u-mitjenja. Cerkve so bile porušene in podrte, duhovniki zaklani. Nacisti so nalili v "b'ezbcxzni Rusiji*' cerkve — s^o jih oskrunili in se iih posluževali za mučilnice, ali pa so jrh zažgali. .
Ne bodimo presenečeni Nacisti ne bi mogli živeti v svetu,
SIovjmcjl v JianadL
ZABAVA V KAN AOL
Slovencem in seveda tudi Slo venkam se obeta zabaven večer dne 29. novemibra t. A. v prostorih hotela br. Petra Strta, katerega priredi odsek št. 2. Vzajemne Podp. Zveze "Bled" Program na tej prireditvi bo zelo zanimiv in rojaki ia bližnje in daljne okolice so prijazno vabljeni.
Geo. Mikelich, Val d*Or, Que. Can.
tPoedrav!
SLOVENSKI FANTJE /SE BOM PRODALA
TO JEZERU KOLO
• >UlO valley SYLVIA polka
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VRTU
OJ. MARIČKA. PEGLJAJ
BARČICA
MLADI KAPETANB
gremo na Štajersko
stajeris
HAPPY POLKA CE NA TtlJEM
35
centov komad ==
3 za $1.
MOJA nKKT.B JE ftR MT.AOA P« 25« komad:
HaroMfe prt KNJIGARNI
SI.0VENIC PUBLISHING CO. 5= JI« \Xr*t 18th St.. New York =
Zadnji dogodki v severni
,	,	.v... Afriki so prinesli na dan vpra- i H II I	JH
Ar'"'	• . , Kanade in Alaske amermki m- - ^ kak6ni bodo bodoon!o-lna katerih skmi nas vojni na
Ali unate kake pripombe? - ženirjL in vo^tvo, ki je poma- ^	med Francijo ^ por.
ro pomeni toliko^ kot da trsti, galo pri ,^-adnji te ceste.
POJSNILO TAJNIKA V.P^. "BLED."
iUiiiiiittiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHUUiiiiu
praznega žepa ni kaj vzeti, ta-
>Prwim malo prostora v lista ko ^ tudi v temi ^^ajn. Upam. "Glas Naroda", ker eem že da ^ vso to stvar ellfrrat
globoko premislil in rekel: Žrt-
večkrat slišni, da glavni tajnik prav malo piše
Torej, dragi bratje in se?tre Vzajemne Podporne Zveze "Bled", dolžnost ms veže, da odgovorim na očitke bratu-vo-
Cesto je otvoril ''konvoj',
Kanado. Kanadska vlada je pretrgala
Pod vzet je stvari visi v zra ku. — To je izpoved popolne' nilg-er (posebno izpostavljen nevednosti v pogledu predW. zra^nim napadom.
ki mu je bila po kaki dclegaci
ploh -nič^o^za^ev^ne^e1UC1^R?i kri na P™11 JaP°nski in; diplomatične odnortije s Fran- sjjazjiailo vedno več ljudi, da je zato jih bo Beg pogubil.
tega konvoja ne bodo mogle jcijo, ker smatra režim v Vichy bil vojaČ&i obračun £ silo iz-1	(OWI )
napa-sti podmornice, niti ne bo na Francoskem za navadno na-(avan od ljudi, ki namerno in z;	v .
cijako lutko, toda razvoj <fc>- veliko doslednjostjo poskušajo
godkov zadnjSh tednov vkljub odpraviti osnove, na kterih se.__
temu preprd&jje določno jmner ^ človeka družba skozi stole- IZ§LA JE NOVA ^^ v ^ jenje stalwca kanadske vlade v	- - *---J	• ■ • -
. ,	,	j. jaiku. ki iih je priobčil 4 novem-
v katerem velja deset zapovedi j ^ t j v -G]asu Naroda "
m pndiga na gori za ideal rav-, ^^t vojak! Ne bom ee nanja kakor ne bi mogli živeti ^^ ^	^ d6 j.
na neb nem planetu s clove^-	. se OIwflm ^ ^^
kim prebivalstvom. Njihov boj	, ^^ ^^ na.
gre radi tega m tudi mora iti, ^ Vtzaj(vmTie Podporl^ Zveze ne le proti človeštvu^ sploh,	m Kot	m bil po
tentvec tudi proti božanstvu, t<nekoiTt„ Obveščen, da si iz-
^^ključen iz Odseka in Zveze kot
član iste. Oprostil mi boš. ker
Ko so so začeli zbirati obla- lo toliko dolgih stoletij. Sami ki tega strašnega spopada, je'so sklenili, da bodo zverine k ^ da gi bil ohv^n le de_
i loma. Naj 'H jaz jwroeam o tej stvari.
nega predmeta
Domislil se 'bos. — To pom-e-
To je tudi bil namen gTaje-nja te ceste, ki je spojila Ala-
m, da je pozabil najadevo ti- ^ Kanado in Ameriko po *u
l klnll. ? b'!.a Predložena in(	omogočila, da se bo
oni, ki bi jo bH moral zabeTe-| ^ dostavljalo voj^ in dru.
gi materij al potreben ameriškim četam, ki «toje na straži
žiti.
IPren«Že«io v va»e področje, — To jasno določa, naj zdaj en	„
čas kdo drugi xdeba ob tej sitni! Pr(>^ Japoncem na severa po zadervi. ker je oddajaftelj že sit >Poti, katere ne bodo rn^li t>re-
vsfi^a skupaj.
V	«plo«nem pa se strinjam — pomeni, da se doiični uradnik noče zavezati na noben način v predložeflii zadevi. .
V	razgovoru. — Ta frazica
sekati sovražniki na nobenem mestu.
vali uradni predstavniki Kanade in Alaske.
Na redni seji grl. odbora 24. maja t. 1. se je sklenilo, da se
vujem tndi jaz za drago generacijo ! Ne bodimo sebični, žrt-vujmo vsak po evoji moči za obnovo reda, za svobodno razvijanje posameznih narodov.
Je še več stvari, na katere bi rad odgovoril, pa se bojim, da mi bo nrednik^'proštor*zapTenil, obenem pa, kgr sem ko čkm ne pristranske organizacije prise ^rel na ustavo iste, tudi to držim ter se omejim radi političnih problemov.
- Ako pa kdo hoče iz privatnega ozira debatirati o Zve<zi ka nad^kih Slovencev, 9cm na pripravljen, da dam povoljiv odgovor ako mi bo čas dopuščal.
Sem Slovenec, Slovan na kar sem in bom vedno ponosen, da sem sin tistega naroda, ki ljbbi
tem oearu. .
Hene BisteHiueber, ki je bil dve le-ti francoeki poslanik v Kanadi, je ■sedaj uradno samo zaseben francoski državljan, za katerega kanadska vlada pripravlja vse potrebno, da lahko odide domov. Izgleda pa, kakor da se niti vladi, niti Ri*tel-huebertu nič posebno ne mudi, _ .	. kar pomeni da se m1 obeh etra«-
Otvoritvi ceste So Prosto neli abotavljajo glede odhoda,
ker mednarodni dogodki -v bližnji bodočnosti zopet lahko prinesejo kake nepričakovane
srpremembe.
tja dvvgala nad življenjski nji- gleSčini o življenju ameri- , _A	rr>r- ^J*"' ' _ ——,
vo džungle in živali, ki imajo &KB DIVJAOine pod NASLOVOM ™ Pa vrne	«opet po Kot član uradnik sem T
tam svoje brloge. .	pravomoeni član z zbree-1 vinro d(T^5tven. vas. ter ?
PALAČA INDIJSKEGA VLADARJA
SSMS ZA PRIHODNJO SETEV.
Poljedelski svet za zalaganje farmarjev s potrebnim semenom, itd.» že<zdaj dela načrte za debavo semena od velikih podjetij, tako, da bodo domači farmarji imeli na razpolago dovclj vsA vrst semen zaeuo pa bo preakiti?lje4io tudi za kanadski izvoK jifroena. .
AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natančno popisano Ijenje posameznih živali, živetih na suliem, ▼ morja in v zraka, tako da bo rsakdo, ki ljubi naravo in njeno

Palača Aga kana v Pum v Indiji, kjer ®ave kot ujetniki Mohandas Gandhi in drogi vodje Vse-indijskega kongresa, ker so razglasili splošno atavko.
REJA PBASIČEV.
Ko so ljudje oklenili, opreti se samozvani "nad rasi" so si eačeTi želeti podpore od one sile, ki se tako nejasno imenuje duševna stvarnost. Voditelji našega naroda nas zdaj pozivajo, da se obrnemo k tej sili. A pod njenim vplivom bo ono dobro, (katerega se dadamo, pa večje. .
Vera pod fašističnim gospod-, stvom. _ V 3 številki «=eriie «Tal8tV0- bral « vellkiin
,	4 _V, °r trLyVUK1^enJ€|IanlmaiiJem, ker bo t njej nadel mar-
knjuzic O tPok)BajU V podjann-] gikaj iz življenja divjih živali, kar 1 jenih oeetnljih" poroča med za- mn doeedaj se ni bUo znano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v peUh knjigah, toda Je slednji£ izšla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POrOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so poptasn* živali, ki na polju koristijo ali škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE KIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.'
Poteg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga S27 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti ede strani, ter ima 778 strani. Velikost knjig« je » x 6 Infer. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kače in živali, ki so ravno tako na suhem
kot v vodi doma. — Vezana je v močno
platno z zlatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CEtfO:
vez&iški informaeijsfei komite v Londonu o napadih osieča na vero. Nacizem je začel svojo kariero z napadi na židovsko veroizpoved. Ži-dje 90 bili naj-slabotnega in najmanj številna verska skupina v Nemčiji, radi oesar jih je bilo najmanj nevarno preganjati. Ko pa je nacizem postal moonejži, je mogel začeti sramotiti tudi protestant sko in katoliško veržko skupino v Nemčiji. Tako ge je nauči® tehnike, s katero zdaj pre*-ganja duhovtnike, -verske uradnike in kottgreigacij? v zasedenih deželah. .
član vojak izloči iz Zveze za do- * pmvic<> ter jo ne krati drugim bo, dokler ie v armadi. Takoj| ^^ 6(>Sedom..
pa na,v
______________šele po-
pl*čno pristopnino. Mora pajf^ ^ -rrsti lftTie osebne sedati zdravniško preiskati kot|SVdbo35me. Kot tak *em se pod vsak nov član ter notom te<ra ^^pii dati odistvror. ker vem, dobi T>olTwm<oč. Tedanu elan ^rat-vojak ni bil dovolj
poučen o stvari aH pa povsem
—s
Kakor Je razvidno rt pordi® po^edelskega departments, bo morala smeti Kanada prihod nje IetČ> veliko večje število pra žičev m klanje, ako bo hoteltf prašiče, a prebavioe bo znalo ispofciiti kontrakte, ki j A je delati občutno pomanjkanje de^ napravila % Britanijo ift kateri lovnih sil na farmah in v Ka-kanada dn-'nadi sploh. Letošnje leto je Ka
dotettajo, da mom baviti 675 milijonov funtov slanine tekom prihodnjega leta. Kanada kna kcu* sa
na da ie ekoro dopolnila koiv trakt zA dostavo 600 milijonov fantov Janine v Britanijo.
Sedaj $3.50
NaroČilu poSljite .... KNJIGARNI SLOVENIO PUBLISHING COMPANT 216 W. lath STREET. NEW YORK,
gL (xfbora br. Zdravje če doda, da se mp^teva pri tem vsa oborožena sila. Sprejeto.
iZadUja 'konvencija pa je se nekaj dodala, namreč, da vsi oni člani-vojaki. ki so v rezervni armadi, pa Se vedno na svojem vsakdanjem delu, so še ved no pravomočni člani Kakor hitro so vpoklicani za stalino, pa iz^zrube pravico. .
Naj navedem tudi vzrok, da je prišlo do tega. Veš, da je naša Zveza še mlada, da je se v razvoju, da se v nasprotnem slučaju brzo more znajti med pozabljenimi. Nasa Zveza ima približno 350 članov. Ali je danes nemogoče, da bi bilo v kratkem času 50 smrti, katere <po(be-ro ravno vso imovino Zveze in članstva t
To je bil vzrok, da je gl. odbor zavaroval ostalo članstvo. Še posebno mladino. Cast Tebi ki si se odzval klicu narodnega čuta, v zavesti, da si sin svobodnega naroda ter rajši voliš smrt nego sužnjost, da pomagaš k osvoboditvi za pravico delavstva, za pravioo do poštenega življenja. .
Ne smemo pa pri tem pozabiti, da imamo za nami mladi-ik\ katera bo svoj čas vprašala, kaj smo ji pustili, s čim naj ona nadaljuje započeto - delo tz
napačno.
Osebi, ki je pa obvestila doti čn??a, svetujem, da noj se potrudi do tajnika odseka lK>keT kjer se more osebno prepričati o resničnosti mojih besejl.
Za razvoj in procvit Vzajemne Podporne Zvc®e "Bled" v slogi bratstva vaš sobmt,
(Frank Grebene, gl. taj. •z Kirkland Lake, Ont. Can.
"SPANISH in 20 LESSONS" — Španščina v SO-tih nalogah. — Spanske-an-gleška slovnica. — Spisal Jo Je M. D-L' Cortina.
Ta knjiga je popolna In prav »15 pri-krajSana. Od prve do tad nje strani Je je popolnoma lata, kot Jo Je pisatelj napisal in kot je bila prvotno izdana za vigjo ceno. Cena Je rtto nizka, ker mo se porabile prvotno tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel niijo <*-no.
Po tej prlprosti stopnjevalnl metodi vam Corlnta pomaga, da se lahko naučite SpanSCine.
To praktično očenje Ima kar najmanj nezanimivih In »pletenih »lovnlftnih pravil ter vaa n« brati, govoriti in razumeti Špansko.
Corintovo kratko metodo bo odobrili oStelji, profesorji. Sole, poslaništva in ekspertne tvrdke po celem sveta. Je praktično, priprosto in uspefino.
Prodanih Je bilo ie nad 2,060,006 Cortiaovib kajig.
Če vas ta knjiga aanimiva, Jo lahko naroČite prt
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANT, 218 West 18th Street, New York. N. X. — Cena Je samo H —
*0 t II	T«f
TUESDAY, NOVEMBER 24A 1942
Islandski ribič
KOMAN — Spisal PIERRE LOTI. wmmammm 14
Vrvi
pridejo
mislil nihče več. Treba je bilo poskrbeti za -<> bil-* že davno pritegnjene. Podvizali so se čim prejo od tod. Nekateri, so hoteli pravo-I poiskati zavetja v fjordih, dnugi-m ee je zdelo ob jiržnem koncu Islanda, iti na sirnoy prosto
0 SLOVENSKEM KONGRESU
Piše: DR. IVAN OoK, prede. "Jugwlov. odbora iz Italije." ------ (Nadaljevanje.) ------
Olavni nasprotniki naših »ve tih socialnih pravic in upravičen ill aspi racij so Italijani. Oni so nam po prvi svetovni vojni ukradli velik del naše slovenske zemlje in najboljši del načega naroda. S tem so v teku 20 Jet postopali tako, da
Vsi, ki smo živefli pod Itali* jo, in pod fašizmom, videli, da je bila — na žalost. — tigrom na večina Italijanov solidarna e fašizmom. Italijanskemu narodu so aelo konvenirali Uspehi fašizma. Pri tem jih niso prav nič ženirale barbar-
je to srnmota za Italijo, pa tudi ske in nehumane metode fašiz-za ves civilizirani svet. Odlod^ma, samo da je Italija od tega no in neizpnotsno zahtevamo, da imela korifft. Hočete vzglede? se ta krivica popravi in da se Evo jih! Prati slovenski manj-nam vrne svoboda, na katero šini pod talijo .se je fašizem imamo enako pravico kakor na zakM. <1« jo bo uničil. Poslu-primer Angleži in Anierikanoi. ževal se je v to avrho naj:iemo-Kakor v zadnji vojni, tako ralnejših hi sramotnih metod
Na k«v ni ladjo, vsi da
ca?n<» uiti ter oolje. jadrati
nioi>' ter se izročiti vetrovom. Oboji so se še nekoliko vi-deli drug drugega, tu pa tam so se še dvignila med valovi le-/<ru jadn . jnajhna, vsa premočena, utrujena — '.oda držala ><> -i- m v .ni no po koncu, kakor tiste otnocje igrače iz bezgove-
ga o-redka, ki se vedno na novo dvignejo, oe jih polložiš na'UnfiT tej zavezniki govorijo i« in sredstev. V Trstu, v Utri, tla m pihneš vanje .	(obl jubljajo svobodo v*em naro v Italiji, kateri Italijan je vstal
Oblaki, ki so se bdi zgostili na zahodnem obzorju v (lom ^ tej vajni> Atlantski I proti temni Nobeden. Kdo Ik o gnico. kakor otok, so se zaceli sedaj razprostirati više,|^rier yovorL kakof svojetoJ:ie pomagal fašizmu, pri tem!
i»4»-somerni komi *o s- podili po nebu. ZdeJo se je, da je no Wilsonove toeke. odločno v|V«i Italijani skoro brez razlike, ona gi .»ca neizčrpna. ^ eter jo je uiakzal na dolgo m širok«,'nag ^^	|In 0 prHiki napada lia Slove_
m vedno na novo so *e dvigali .z nje črni zaston ter zagrinjali, Pri VSMU tem	roke nijo, tega nemoralnega in ^ras
; as rtu , i ume no m<bo, ki je postalo sedaj hladno, cim .	julijanske grape v inozomsvn nega čina? Kako *e i- pona-
n vedno ntac^eisi tu Hni pw, ki je pretresal vse stvari. dpmort. dazaihtevajo da o*tane šal italijanski narod? Niso sa-<1 arnik je bil Odplui proti Islandu, rrb*: so ostali sami na ^ dofeedanje mojo Italije neo-'mo vojaki "vrnili svojo dolž-neinirntm morju ki je p, lajalo grozeče ter dobivalo stwho- krn>be_ s tPm javno zanika- nost" ampak se je cel narod, to' da ^ PnPMviJo na vihar- Razdalja,^ principe atlantskega čarter-'vojaki kot civilisti, z nuvdnše-
Slovenske
17 ••
Knjige
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžffar)
POUČNI SPISI
temveč Italijani, ki trdijo, da so proti fašizmu, proti današnji uradni Italiji, da so za demokracijo. za resnico in pra-1 vieo. ter da so na =trani zaveznikov.
vito rano.
med posameznimi ladjicami je rastla. Skfcro se ne bodo več videle druga druge.
Valovi. zviti kakor pciži, so se podili, združevali, prekru-rovali diug če« drugega. vtdno hitreje, vedno višje, in praznine* itn-d njimi so jjostajale vedno globlje.
V nekoliko urah jo bilo se zmedeno, vse kepremenjeno. Sintči vse taiko tiho, mirno, sedaj pa bi skoro oglašal od šumenja. Skoro zapazilo se ni, kdaj se je morje tako razburkalo.
fn čemu ta slepa, br<eVoristna izprem-emlba. ki se je tako 'utro zvnšila? — Kaka ^krJvnoftt slepega uničevanja.
V<xlno novi oblaki so se podili od zahoda .-cm. se ktpičili drug v lil ditigega, v naglici, kakor bi se jim mudilo, ter za-g' inja i vse v črno temo. Ostalo je samo še malo rumenih razpok, .-kozi katere je pošiljalo solnce iše zadnje snopiče bledi U' 4 zavezniške
jih žarkov. Vod«, ki y? bila sedaj zelenkasta, je dobivala, angleške tirani v i-dno več belih prog, bila .je videti pisana, kakor zebra. .
< »poldne je bila "Marija*' že vsa pripravljena za nevihto. Luknje so bile zaprti, jadra zvita, lahko in gibčno je skakala baiviea čez valove/ Zdolo <e je, da se igra sredi nemirnega morja, kakor delfini, ki jim je ne viha v zabavo. Imela-je *amo >e malo jaderce razpeto ter "ležala pred nevihto," kakor >e izražajo mornarji.
Nebo je posta'lo č>to teimio, zaprt, dušeč Obok — tu pa tam pi oprezen s še hodj črnimi madeži brez pravih oblik. Podobno je bilo skoro nepremičnemu poslopju, m treba je bilo «ir«bru pogledati, da si razločil titsto divje vrvenje tam gori. Velike sive cimje ^o iiitolt- če« nobo in vedno nove so prihajale na njihovo mesto ta.n izza olr/.orja. Videti je bilo kakor da m* i rajo tam teme. razprostiraje se kot br<akončno zagrinjalo.
"Marija" je bežala pred nevihto. 1> žala je, vedik hit.reje. In ttnli neviihta je bežala - - kakor pred neko stiašno skrivno--J-jo. Veter, morje. "Marija'* oblaki, vse je l>ežalo v divjem, bluz nem begu v isti Mneri. Veter je divjal najhitreje; mor-valovi, težji :n počasnejši, so hiteli za njim in sredi te zmešnjave Se je suikala "Marija." Valovi so jo preganjali, vzpenjali se po n.jej s svojimi l>elimi glavami — jo tlos-egli ter
v
j a. Tn to niso Italijani-fašisti/njem in nepopisnim p.>po*om
vrgel v to avanturo, dn u^tva ri "italijanski imperij "
| A" s«tlanjo vo.pio se je Musso vrgei iz čiste špekulacijo. Računal je, da je Franciji*- zloin-■ Ijena, Hitler vsemogočen Pri-In zavezniki ? Kakšno vlogo' družiti se mu, biti štiri dni v[ igrajo oni pri vsem tem? Mo ! vojni, ostati brez žrtev, deliti1 ramo priznati, da nam popolno-j bogati plen z njim in pobrat^ ,nia.nerazumljivo, ter neiogiri.oJ poceni Nieo, Savojo Tu-, i ne]>riitodno, absurdno.	j "is in ne vem še kaj — *'chi
. |nfhn pecchereble" (kdo ne boj lenske tn ^^ ko mu nu<]i taka
na1avnoSt jajna priT.ika?) Toda tak špe-|
Italijanom
ali* tr-.
knlant v onem momentu ni l>iij samo Musso, niso bili samo fa-
ANGLK&HO 8LOYTNSKO BERILO
(F. J. Iterni — Zvezan o
Ona t L—
Bodoči drt»Tljani saj nan^lj« knjlileo — "HOW TO BECOME A CITIZEN Or THE UNITED STATES"
V tej knjigi so Tsa pojasnil« ta sakoai u naaeljeufe.
Cena 35 cent«*
domaČi 2ivinozdravnik
Spisal Franjo lmrnr. — 278 strani. Trda vn. — Zelo korletn« koj'ga ta. vsakega živinorejca; or»te raxnib bolezni lo »drarlje-nje; alike.	Cena Sl^«
Bitkami.
iščejo prilike, da in italijanskemu narodu,
vsaj onemu delu, kat^e-a ^^^m kapo,joni, n-m j, bil GOVEDORFJA de gon oui«ueoo demokratska tftk ^uIant _ ves itl!Hjan,ki Hpisa. r.	„5
m antda«LstiČne grupe da pred-'	^ H; se S lciJipciU
stavljajo. izkazuje m ponuja (v ellM,aju Hitlerjeve linage) prijateljstvo in naklonjenost. |po.rečila, bi jo sprejeli vsi Ital Mi razumemo rjizloge, i^peku- lijani. jo si a vi R kot "največji lacijo talke politike zav«nšš-| nspeOi latin^ke^ra genija"* kot kih diplomatov. Želijo Italijo najffravtbej^o stvar svoje z^o-oddvojiti od Nemčije in jo i z'd o vine, a Mu >ao bi proglasili za sovražnika napraviti — zaves-j svojega — boga. Da se je "pe-nika. Moramo pa poudariti, 'knlacija ponesrečila, je res. I>a da je po našem mišljenju taka je danes položaj Italije obupen.
fl.
politika popolnoma pogretsena. Pred vsem, da je to vojno v Italiji hotel le Mmssolini in ducat ljudi okoli njega, v-i dni-ci da so proti vojni in proti fašizmu. To je težka zabloda. Mi. ki Italijo in Italijane dolu ni
je vselej izvila njihovemu objemu, i poznamo, vemo, v široki poti, ki jo je punčala "Ma
liiteli elalje — in ona se
>o izgubili nekaj sfte rija" za seboj. .
* Vd no! Sretli le gonje je ohranila ladjica vso svojo gibč nost in lahkoto ter hitela b:ez težave in brez napora dalje. Kadar «*e je dvignila visoko na valove, se je Egodilo to brez fiuikov. kaikor da bi jo bil veter nalahko vzdignil. Kadar se je sjnistila na-\-zdol. je bilr čutiti samo neznatno trepetainje, kakor v "ruski gnsraliei" ali v sanjab. kadar se na.ni zdi, da padamo. Zdelo se je, <la drči v nasprotni smeri z valovi, ki o drveli dalje ol> njej. I\adar je treščila v globine med va-iovr. .-t ni nič poškodovala• vode so jio skoro zagrnile, jfl. je niso niti zmočile, kajti hitele s0 dalje z dragimi wed — hitele so ter če razpršile v nič, kakor dim.
Tu doli gVboko med valovi je bilo še bolj temno, in vselej kadar j • odhitel eden val < lili je, ie bilo videti zadaj drugega, voč^ffa. ki ee je zdel z^len v prosojni svetlobi ter se pri-IJiževal naglo, v d h jih skokih, kakor bi hotel reči: "-Čakaj, da te <l4>ženem, in pogoltnem te!"
Toda ne — samo dvignil jo je kvišku, kakor bi dvignil ]>. no na svoje rame. In čiitiiti je bilo, kako je sikoro nalahko zirwnil |)od Ladjo dalje, peneč se in gromec kakor divji sflap.
In t;iko je nlo dalje, vzdiižema, večino silneje. Valovi so prihajali drug za drugim, vedno večja, v dolgih vrstah, kakorj.™ . ^ gorovje, čegar doline začenjajo vabujati" etraih In vedno bolj * -KAL.IIC1E divja, je postajala gonja. nel>o vedno temnejše, šum vedno glasnejši in iinočnejši.
je tudi res. Ravno tako je re«, da so vsled tega »edaj po-ta l i Italijani "antifascisti." Am-pak v tem mislu je danes gotovo najvevji antifašist — sam Mu«-Ponujati sedaj nagrado o-stalim Italijanom, ki so postali "antifašisti", ko so videli, da
V KRF.MPLJTH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaeo. Nad vtse zanimiv zgodovinski roman iz ea^a inkvizicije. — 4til strani.
Cena $2.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 strani.	Cena 54 rento*
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pere. S slikami. 16S strani. — Knjiga za mlekarje In farmer Je v gptoftnetn.
Cena 50 rmtov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, esana. — Knjiga Je namenjen« v pnr! vretl mi stav-bno, umetno In strojno kljo^av-DlAar«fTo ter železni!varstro.
Cena SI__
zdraolna želita
«« «mn(.	Cena 23 rmtor
LISTKI
Spisal Kaavar Meik«.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SEN J ANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan Alkrebl.
(120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Ternorae (Ivan Albreht) Bele noil mali junak. UWojrrnktJ) FUoaafska zgodba (Aloji Jlrasek) Na razlifnih potih (Frane Prta«*) Verne dufie v vlrah (Pratper Miri me)
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v o jI j« v trinajstih dulglb poglavjih oplsanin trinajst rodov slovenskega naroda od davnih r>o£etkov v starem alovanatva do današnjega dne. Knjiga je verno arcalo naSega Slvljenja In trpljenja. lo kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli nafte zgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 41S STRANI
V PLATNU VEZANO
Cei
«2.
Fottntna platana
———■—JPUHIIIIIIIIIIHJ1II
Po 75c zvezek
Belfetw (Artor Bernede) Pa strani klobuk (Damir Feigel)
Po $1 zvezek
Veridiens (Pater Kajetan) Rndarslta balada (Marija Majerjeva) Pint vinski otok (Ana tole Franee)
Po $ i. 50 zvezek
ZIoAn In kasen (F. M. Dostojevski])
res^ in da je ro>nica dm-lg0 jo i^lomvM, je velika krivica gačna. .	i nasproti Mussolini ju. Ako kdo
zasluži sedaj za ta nagrado, jo zasluži najprej on. ker nihče kot on ne ve, kako grozno jo j.1 polomil.
[Ko sem Lini v Kgiptu nabiral med italijanskimi ujetniki-Slovenci in Hrvati prostovoljce za borbo na strani zaveznikov prerti fašistom, se ne samo no-l>o-n Italijan ni prijavil za pro-^tovicljca, ampak so * neverjetno d?Tno*tjo nastopali proti naSim fantom in jim žugali z o>veto njim in njihovim družinam. (V se prijavijo za prosto voljce. V raKnlli taboriščih so italijansflii ujetniki napravili m zemlje, pefikn. pa tudi iz ka*
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
mo zavezniški borbi ogromno. Al-solutno vtzieto, morda ta doprinos ni tako velik, toda rela-
T H E NEW
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP
To je bila že zelo nevarna nevihta, in treha je bilo čuvati.
1 oda, da je le spredaj toliko pno-tega morja, kamor je moči bežati bi>z nevarnosti! In potem, ravno "Marija" je riil>a ' ila leto- najbolj daleč na vzhodu ismed vseh islandskih ladjic. Jn tako jo je ta brop pret» A-z;hodu samo jpriluližal doanu ter ji prikrajšaj pot.
Jan in Silvester sta stala na krmilu, privezana krog pat-u, Pela sta še vedno ^vojo pr-sem "Jean Francois de Nantes*' I'ijana od nag¥ vožnje sta pela m se smejala na ves glas, toda F ima nista cula svojih glasov sredi v?ftga tega trušča, samo prijetno se jima je zdelo, in p<Ja sta proti vetru, da jima je sapa pohajala.
^rnemieur je pomolil parkrat sviojo kosmato glavo .uknjo, kakor hudič iz «katlje teT vprs^al:
"Xo. fanta, ali se vami kaj tresejo hlačno T"
O ne, prav nič jima niso tresle, gotovo ne!
(Xuda,1 je vanje yxinodujiio..	\
j vsemi Arabci, nad Muslimani i itd., itd. iPa ni>H> bile samo de-mena (če^so ga dobih ) T^e-jklamaofc, ni bila samo urad-
ki je šla v tem
, praven, annpak se je narod vzre napisi, v angleških taboriščih ial v tom d,jhu ?K,toni knjlg: hl
gotovo na to nrso bili pnsilje-| drt^lh preda\-«nj na univerzah. 111 •	po srednjih (šolali in potom dru-
nike — Mhissoliniju in l-azne fa- na politika,
Mišične emibleroe s fašističnimi \
tru*' o nenasitnem in požre«-' kakor za N'emce: kazen za do-nem ter hinavskem Albionu, o sedanje (grehe in zločine, zabiti kretenski m predrzni an-1 Globoko prepričan, da te gloeaški buči, o smešnih in ims i 'bo j>olitika anglo^^kih di*žav, tivno, ako se vzamejo vee okol-resnill AnierikancHl, ki ne zna-{politika popuščanja nasprotijnosti v postev, je inorda večji jo kot gmmo žvečiti, o veličini j Italijanom — morda sele 6ee nego kateri koli diugi. in 4'primatu" itadijan^ke^a na- j dalj časa — še bridko inašceva-j roda, o slavnem italijanskem la nad njimi samimi. Pa tudi imperiju, ki bo zavladal nad neposrednega učinku — vstaje Sredozemljem in vsemi njego-'v Italiji in odcepi jen ja od Nem vimi obalami, nad Afriko, nadlčije — ne bo; in to ne le radi Orientioim. o proteflrtovatu itad tega, ker teg*a Nemci ne bi do-
puetili, anvpak tudi ker Italija^ ni sami tecra nočejo. Se vedno je večina fašistična ter anti-britansfca, antifrancoska, antr-l
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Politika State department a in Foreign Ofice dokazuje, da se
gill institmcij. l>a. da. Mu s« o ni nič manjši
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology r angle**! o i GEORGE W. BARNWELL
Podlago za mehanično znanje si morete dobiti n knjigo NEW ENCYCTLOPE. . , ,
D1A OF MACHINE sBop PRAC- AnglosaJcsoni so ne ]«>znajo nianijak kot Hitler. Toda, ka-TICE (V angifcSMui). Ta velika knjiga, Italijanov, njihovih razmer, njij kor Hitlerioi ne bi vsa njegova - - — pokaže temeljna hovega značaj. Varajo se an-ja^normftlllo^ jn me.gak>mauija
glo^aški diplomati, če mislijo, 5 korttila, da ni bil za njim da ihodo z lepimi besedami inUkoro ve« nemški narod, ravno poofi ras. kako Je j obljubami pridobfli Italijane. tako Moissolniiju ne bi poirta-1 oji?rte (blue prinu) 1^he, za odkrit(«rčno ■
poj>1 nuje in v slikah dela noebanlbe. Razloži vae natanko, kar mora znati najboljSI mebanlk; pojasnuje vftombo vaakega stroja, o-rulja In roerll. freba v po* ablet
ter run tudi daje mnogo »Ainaklb j-	' w -a , . f^jSl*?1®	napihova-
tabel, da morete [^peSirt svoje deio.ilu^Y"	la^iovsne de se ni z njim vred napi-
Ne glede na to. ali ste fcie početnik, j megalomam je je Wain noski n^havnl cel narod od kra3'ja doli
do zadnjega pastirja, Botre-(ben je procee -ponovne, pravil-
vam bo ta knjiga zelo koristna lo rod popolnoma preoibrazilo; od mnogo rrecina. — 1000 slik ln rlzb. 576 strani, trdo vezana knjiga stane
Samo 51.98
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
Ut Weat lWtb Street
New York
prilike kakor nacizean Ntrinee. Toliko deklamacij je -bilo o Jadranskem mor.TU kot italijanskem jez^rn. o Balkanu kot italijanskem mostu za "širjenje italijanske kulture" proti ne-•knUtuTnemtoi vzihodn, o Sredo-semčkean mo^jti kot "mate rue's-
ne vsfcroje iitfflijanžskega naroda. Prvi korak Ik temm mora hiti.
ADVERTISE in "GLAS NARODA
ruska, antizavezniška. Vsako, drugo prikazovanje situacije o; Italiji je nerealno in tendenci oz j no. '
Do posledic, ki jih želi an-i glosaška propaganda, pa ne pride todi radi tega. ker to propagando v Italiji smatrajo kot sla'boftSn ne kot odkritosrčno naklonjenost.	'
Edini argument, ki bo v Italiji iadfliJ. to je — udarec. Uda-t rec v Egiptu in Libiji ter bom' Ibardiranje italijanskih mest —j to «0 edina lekcija, ki "bo imela uspebh, če se bo nadaljevala.
Ta anglosaška propaganda pridobivanja Italijanov za zaveznike pa rmn drugo, neprijetno plast: vzbuja pri nas Ju-eroslovanih, in posebno pri nas Slovencih čudne občutke. Mi fano doprinašali in doprinaiŠa-
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
U daje poljudna navodila, kako postati
ameriški državljan.
Poleg vpraSanj. kl jtb navadno sodniki stavijo pri Izpihi za državljanstvo, vsebuje knjiZIca Se v II. dela nekaj vainlb letnic iz zgodovine Zedinjenlb drtav, v III. deln pod naalovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenib driav. Linoolnov govor t Gettysburgu. Predaednlkl Zedinje-nlh drŽav In Poedlne države.
Cena knjittd J«
samo 50 centov.
ln ae dobi pri: 8L0VEN1C PUBLISHING CO. tU Wert 18th St.. New York