NO. 30 p« Hi ■ t ‘ Kv ./ '! i / ' ' ft .f - Uu hJi "v~j w j.; ■ w ..- 'Vv*U-,^ AMERICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOV€NSAN ^ ^ -Serving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B _ Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELANd7oHIO,' MONDAY MORNINgT MARCH 12, 1979 LETO LXXXI — Vol. LXXXI Nevarnost poplav ob reki Mississippi Guverner države Illinois je projrla«:il vso državo za področje stiske. SPRINGFIELD, 111. — Ko je toplejše vreme preteklega tedna povzročilo naglo kopnenje snega in je k temu prišel še dež, so potoki in reke po vsem Srednjem Zahodu naše dežele začeli močno naraščati. Posebno nevarno je porečje Mississippi a. Naraščajoča reka Kankakee v Illinoisu je pregnala prebivalce hiš v bližini struge iz njihovih domov. Guverner James R. Thompson je poletel nad več težje o-groženimi predeli države in njeno celotno področje pretekli petek proglasil za področje nesreče. V okraju Kankakee se je izselilo iz svojih domov ob istoimenski reki okoli 400 družin, kot je objavil direktor civilne obrambe tega okraja Richard Meents. Ko je v soboto postalo hladnejše, je sneg prenehal kopneti, je naraščanje voda prestalo in te so celo začele upadati. Več družin se je vrnilo v svjoe domove. Upajo, da je nevarnost za enkrat prešla, če seveda ne bo spet pritisnilo preveč južno vreme. Mississippi je dosegel pretekli petek pri New Madridu, Mo., 8 čevljev nad višino poplav in pričakujejo, da bo jutri dosegel naj višjo vodno stanje pri Mem-phisu, Tenn. Voda naj bi segla kaka dva čevlja preko povodenjske ravni, toda ne pričakujejo j da bi povodenj napravila kako večjo škodo v državi Tennessee. Manj zanimanja za »kanje olja pod Atlantikom Izostanek uspeha pri poskusnih vrtanjih na področju Baltimor kanjona na kontinentalni plošči je zmanjšalo zanimanje in iskanje olja na tem preje tako o-betajočem področju. področij, za večino ponudnikov sploh ni bilo. Geološki strokovnjaki so na temelju svojih raziskav računali, da se skriva na omenjenem WASHINGTON, D.C. — Dolga leta je obstojalo prepričanje,-da skriva kontinentalna plošča od Long Islanda na jug do Mary landa bogata nahajališča olja. Do tega zaključka so prišli na flelu kontinentalne plošče koli-temelju geoloških raziskav: Ko čina olja in naravnega plina, je leta 1976 zvezna vlada na vredna nad 30 bilijonov dolar-dražbi prodajala dovoljenja za jev. iskanje olja na kontinentalni | Oljne družbe kljub dosedanje-plošči, so oljne družbe plačale mu neuspehu niso izgubile upa-za ta dovoljenja preko 1.1 bili- nja, da bodo olje na kontinen-jona dolarjev. j talni plošči ob Atlantiku le še Vrtanja lani so bila v glav- našle. K temu jih vzpodbuja Vatikanski državni tajnik kardinal Villofc umrl VATIKAN. — V petek zvečer je umrl kardinal Jean Villot, zadnjih 10 let državni tajnik Vatikana. Dobil je pljučnico, ki je povzročila druge težave in končno povzročila smrt, ko so bolniku odpovedale tudi ledvice. Pokojni je bil Francoz in prvi neitalijanski državni tajnik Vatikana v zadnjih 66 letih. Brezposelnost na 5.7% nem neuspešna. Devet vrtin ni pokazalo nobene sledi olja in naravnega plina, le ena je zadela na nahajališče naravnega plina. Ko je zvezna vlada na dražbi konec preteklega meseca nudila nova področja za iskanje olja, je bilo zanimanja sorazmerno malo. Prodanih je bilo le nekaj dejstvo, da so v Severnem morju napravili blizu 50 vrtin, ki niso zadele nahajališč olja prej. ko so tega končno le našli. Sedaj črpajo izpod Severnega morja kar precejšnje količine olja in naravnega plina. To olje je zmanjšalo vsaj delno odvisnost Zahodne Evrope od olja na Srednjem vzhodu. HOMEINI IZRAZIL NA TV ZAUPANJE V BAZARGANA Vodnik zmagovite revolucije v Iranu ajatolah Ruhoilah Homeini je v govoru preko televizije, in radia izrazil “polno zaupanje” v predsednika vlade Mehdija Ba-zargana, ko je ta v razgovoru s Homeinijem pretekli petek hotel odstopiti kot predsednik vlade. TEHERAN, Iran. — Ajatolah Homeini, vodnik revolucije, ki gradi islamsko republiko v Iranu, še predno je imelo ljudstvo priložnost povedati, ali to želi ali ne, je potem, ko je preteklo sredo javno označil vlado pred- v . . v« bednika Mebdiia Bazargana za * dohflVil O^OZJSŠSj“gibko” in njene člane prijemal Ssverneimi Jemeitn iz Mzaradi WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je na temelju podpisal odredbo, ki opušča u-govor Kongresa za dobave o-rožja Severnemu Jemenu, zavezniku Savdske Arabije,- ki se je znašel v oboroženem sporu s svojim sosedom Južnim Jeme-ttom. Kljub posredovanju Lige arabskih držav dvotedenski boji med obema še niso prestali. ZDA so obljubile poslati Severnemu Jemenu orožja in vojaških potrebščin v skupni vrednosti blizu 600 milijonov dolarjev. njihovega udobnega življenja po zahodnih običajih, v petek zvečer, potem ko se je Ba-zargan s 6 ministri oglasil pri njem v Qcmu in mu tekom razgovora objavil svoj odstop, izrazil v. govoru preko radia in televizije “polno zaupanje” v Bazargana ter poznal vse, naj podpirajo Bazarganovo vlado. Prvič se je zgodilo, da je 78 let stari Homeini govoril vsej državi preko televizije in pozval Irance, naj podpro Bazarganovo vlado, ki je vse od zmage revolucije v odprtem sporu z revolucionarnimi Komiteti, ki skušajo Iran vladati in voditi po določilih Korana, islamskega svetega pisma, in seveda po svoji razlagi tega ob obilni svojevoljnosti. Ti Komiteti se smatrajo za orodje Homeinija, oni so prijeli, obsodili in ustrelili vrsto nekdanjih šahovih vojaških vodnikov, pa tudi večje mladičev večje število živali po-j število oseb, ki so se pregrešile škropili z rdečo barvo, da bi jim ; proti določilom islamskega za-rešili življenje, ker tako pobar- kona. vane kože niso uporabne za tr.g. Kanadčani wM\ “varuhe mladih ljulnov” HALIFAX, N.S. — Ko se je začel pretekli teden lov na mladiče tjulnov na ledu zamrznje-hega zaliva ustja reke sv. Lovrenca, so samovoljni varuhi teh žavi ter izjavil, da odstopa, če ne bo dobil polne podpore Homeinija, ki ga je postavil po zmagi revolucije za predsednika vlade. Ajatolah Homeini je obljubil odgovor še v petek in je končno v govoru preko televizije in radia izrazil “polno zaupanje” v vlado Bazargana in pozval vse, naj jo podprejo. Vprašanje je, koliko bo ta poziv zalegel, če se mu bodo pokorili revolucionarni islamski Komiteti in vse druge skupine, ki se borijo za svoj delež oblasti v novem redu Irana. Kanadske oblasti, ki so odgo- tjulnov iz ZDA prijele. Akcijo “rešite tjulne” je organiziral Cleveland Amory iz Bostona, mjeni udeleženci so pripluli na kraj lova na jadrnici Sea Shepherd. VREME Pretežno oblačno s 30% verjetnosti naletavanja snega čez Mehdi Bazargan je to postopanje Komitetov ponovno ob-Vorne za red in mir, pri lovu, so sodil in zahteval, da z njim pre-8 izmed teh varuhov mladih nehajo in se pokorijo vladi. Govorili so, da bodo ti Komiteti vključeni v javno upravo pod vodstvom vlade, kar pa se ni zgodilo. Bazargan, mož zahodne šole, četudi veren musliman, zavrača nasilje, zlasti sodno postopanje po islamskem zakonu, se je končno odločil za odkrit nastop. Pretekli četrtek zvečer je skupino šestih ministrov odšel v oan in z 20% zvečer. NajvišjaJ Qom, islamsko versko središče, temperatura okoli 34 F (1 C) kamor se je preselil Homeini, danes, jutri toplejše in le delno temu obrazložil svoje stališče in °biačno. I svoje poglede na položaj v dr- Indija in Sov.ietija pozvali LR Kitajsko k umiku iz Vietnama NEW DELHI, Ind. — Na slavnostnem banketu v čast predsedniku vlade Sovjetske zveze Alekseju Kosiginu, ki je v Indiji na uradnem 6-dnevnem obisku, sta pretekli petek predsednika vlad Indije in Sovjetske zveze pozvala LR Kitajsko, naj umakne vse svoje oborožene sile iz Vietnama. Predsednik indijske vlade Mo-rarji Desai je označil v svojem V februarju je poselnost na bila najnižje štirih letih. padla brez-5.7% in je v več kot WASHINGTON, D.C. — De-’avsko tajništvo je objavilo pretekli petek, da je brezposelnost v februarju letos padla od 5.8 na 5.77« m je bila najnižje od leta 1974. Število zapošlenih je porast-lo v februarju za 345,000 v zadnjih 12 mesecih pa za skupno 3.5 milijonov. Doseglo je novo rekordno zaposlitev in povečanje skupne delovne sile na 63.9 celotnega odraslega prebivalstva ZDA. Brezposelnost se stvarno že od preteklega poletja drži nekaj izpod 67 celotno delovne sile, ki pa stalno raste z vključevanjem vedno večjega števila žensk. Brezposelnost je sorazmerno manjša med belimi in odraslimi kot med črnci in mladimi ljudmi. Med vsemi odraslimi moškimi je bilo v februarju brezposelnih 4%, med belimi le 3.47 , med odraslimi ženskami je bilo brez posla 5.7%. Med mladostniki je bilo povprečno brez zaposlitve li(J.l%, med črnimi celo 35.5%. CARTER ¥ JiRUZMiy SE NI PREMAGAL I Iz Clevelanda 1 t in okolice Predsednik Carter je poskusil v Kairu pridobiti Sadata za kompromis, ki ga je dosegel v razgovoru z Begi-nom v Washingtonu 4. marca in na temelju katerega se je odločil za osebni napor, ki bi naj uspešno za- s ključi! pogajanja med Egiptom in Izraelom za mirovno pogodbo. V Kairu je Carter uspel le delno, ko je Sadat stavil nekatere spremembe. Te je izraelska vlada delno odklonila in pogajanja so znova v krizi. Vance odletel v novni razgovor s Kairu na Sadatom. po- JERUZALEM, Izr. — Predsed- Izraelu, ko bi naj državni tajnik nik ZDA Jimmy Carter je priletel s svojo ženo v Izrael preteklo soboto zvečer in začel takoj razgovore s predsednikom vlade Menachemom Beginom o preostalih razlikah v stališčih Egipta in Izraela za končno, be- , , _ , sedilo mirovne pogodbe. Sadat rednik egipUke vlade Khalil da- jal, da razlike niso tako velike, Kairo za enkrat še molči Delna zavrnitev egiptskih sprememb v Jeruzalemu je povzročila skrbi, četudi je pred- Šolska Integracija Izgublja javno podporo Komisija za civilne pravice trdi. da je blizu 50% črnih otrok v izključno črnskih šolah, WASHINGTON, D.C. — Zvezna Komisija za civilne pravice je izdala poročilo o položaju integracije v šolah in prišla pri tem do zaključka, da je skoraj polovico vseh otrok manjšin v neintegriranih javnih šolah. Poročilo pravi, da je podpora šolski integraciji začela na splošno popuščati. Eden izmed vzrokov za to popuščanje je rastoči odpor proti je pred odletom Carterja iz Kaira dejal, da ločijo obe strani le še “nekatere besede” in izrhzil upanje, da bo sporazum dosežen. Te “besede” so Izraelu važne in jih ni v celoti sprejel. Vlada je na 6 in pol ur trajajoči seji, ki se je začela sinoči ob enajstih in končala danes zjutraj, del sprememb, ki jih je predložil Sadat, odklonila. Treba je torej razgovore nadaljevati v — Kairu. Vzroki težav Pri pogajanjih med Izraelom in Egiptom o mirovni pogodbi, ni nobenih težgv v sam', pogodbi med obema sosedoma, težave so v zahtevi Egipta, da naj kot . so javna občila o njih trdila. Danes po Carterjevem in Be-ginovem govoru v knesetu, ki gl a pokazala težaven položaj pogajanj, sta se sestala izraelski zunanji minister Dayan in ameriški državni tajnik Vance, da skušala določiti naslednji korak. Po vsem sodeč bo Vance odletel še danes v Kairo in podrobno poročal o položaju Sadatu, ki bo nato zavzel stališče k zadnjim sklepom izr šolske vlade. e Pogajanja so pred zadnjo od-. ločitvijo, ali bodo privedla cio bo mirovna pogodba povezana z mirovne pogodbe uvedbo samouprave za palestin-; lzraeloirri alf pa c do d ske Arabce na zahodnem bregu! obtičala in morda za o-kV °-reke Jordan in v Gazi, dalje vjž° dobo. Položaj na Sreonjem egiptskem stališču, da pogodba vzhodu bi bil v siuoaju —'a->-Egipta z Izraelom ne more pre- Pe^a Pcka.l&ni za z^Da in za v^ prečiti Egiptu izpolnitev njego-l Zahod še težavnejši, kot je zp. obveznosti do drugih arab-! Carterjev neuspeh pa bi mcma škodoval no le njemu, ampak tudi ugledu ZDA. HevHa brezposelnih vib obveznosti do drugih arabskih držav, če bi se te znašle v vojni z Izraelom, ter v stališču i Egipta, da naj bi bili diplomat- g ,» y« „g skl odnosi med Egiptom in Iz- riCllkgjjO IHuCI fcHM raelom po podpisu mirovne pogodbe vzpostavljeni le na nižji ravni in ne v polnosti z zamenjavo poslanikov. Izrael vse tri egiptske zahteve, ki bi naj bile urejene s posebnimi pismi, izmenjanimi v času podpisa pogodbe, odklanja. Na pritisk ZDA je delno popustil in Carter je v razgovu z Beginom v nedeljo, 4. marca dosegel kom- Sadat išče spremembe pozdravnem govoru Sovjetsko prevažanju šoiarjev za dosego zvezo starega in vernega pri- g0iske integracije v Kongresu, jatelja” Indije, s katero družijo p^gkej je Komisija opozorila to skupne koristi in medsebojno na predlog v Senatu, ki bo črtal spoštovanje. 'zakonsko določilo, da mora zvez- o - ino tajništvo za .zdravstvo, pro- ZDA naj kupico orož.ie, sveto in socialno skrbstvo zahte-ki ie naročil Iran? vati prevažanje šolarjev, če je WASHINGTON, D.C. — Via- to edina možnost za dosego sol- da je predložila Kongresu, naj bi del orožja, ki ga je naročil Iran, pa po revoluciji naročilo ske integracije. Komisija trdi, da bo izglasovanje tega predloga v Kongresu število brezposelnih ie preseglo 1.3 milijona, kur je blV,u -%, celotne delovne sile. Komunisti in degan-lovci zahtevajo razpravo v parlamenta. < PARIZ, Fr. — Brezposelnost je v zadnjih mesecih dosegla ir promis, o katerem sta oba upala, presegia 1.3 milijone ljudi, ko se da bo sprejemljiv tudi Egiptu. viada prizadeva' z omejevanjem javnih izdatkov zavreti inflaci- „ . . c j + -m j°, ki Ee drži na letni ravni blizu predsednik Egipta Sadat J.,- ^ vladna reorganizacija že- sprejel le del komromisa, v es- sfco.jeklarste industrije talem Je predtazil spremembe, brezDOSe,nost ge poveže«, ki bi ga naj boljše varovale pred « Lotarmrnii eeitki drugih arabskih držav, da Rastofa breIgoselnost pov2ro. je pustil Palestince na cedilu m delavskih vrstah, ki sklenil z Izraelom locem mir. so komunisti izrabili 2a ,02iv Podrobnost, sprememb, kr,,h k « lamenta na iz. zahteva padat, -niso bde obJ*-redn0 r azpravo o vprašanju oljene. .... , . brezposelnosti. Pretekli teden Izraelska vlada jih je delno ivu priclruzii „ sprejela delno pa odklonila m vodnik degauIovcev Jacques potrebno je pogajanja naaalje- Chirac vatl’ Vlada Raymonda Barreja je Carter knesetu doslej izredno zasedanje parla- 'Carter je obiskal spomenik iz- menta odklanjala, ker ne ver-raelskim žrtvam nacizma, ki je jame, da bi to moglo doseči ka-napravil nanj globok vtis. Da- ke stvarne predloge za zmanjšajo govoril pred izraelskim nje števila brezposelnih.'V Chi Seja— Društvo sv. Ana št. 4' ADZ ima v sredo, 14. marca, ob 7. zvečer mesečno sejo v običajnih prostorih. Pc seji zabava! Dar v Tiskovni sklad— Ga. Ida J. Leben, 1163 Norwood Road, je darovala $19 v Tiskovni sklad AD. Hvala! Rojstvo 12. otroka— G. in ga. Anthony L. Cimperman v Mentorju, Ohio, se je rodil 12. februarja letos 12. otrok Lisa Marie, ki jo je v cerkvi sv. Gabriela 26. februarja 1979 krstil njen stric rev. Victor Cimperman. Naše Čestitke! . Dar Sloven:,ki šoli— Slovenska šola pri Sv. Vidu je dobila sledeče darove: po $10.00: P. Pretnar, M. Goršnik, H. Miller; po $5.03 rev. J. Slap-šak, rev. J. Bcžnar, J. 'Petrič in P. Adamič. Cvetličarna Jimmy Slapnik Jr. je darovala rože za okrasitev miz, restavracija McDonald pa prtičke za kosilo. Vsem Bog plačaj! Sestanek— V petek, 16. marca 1979, se vrši meddruštveni sestanek ob 7.30 zvečer v Baragovem domu. Na sestanku bedo zaolopnčni poročali o sklenili svojih društev in ustanov. —-----o— --- Lacs prScgi: ‘sn v spor Kita Vire z Vietncmcm BAYG -’.OK, Tai. — I so? Id r: ima Vietnam kakih 50,009 svojih veda’-mv, ki pomagam tamkajšnji vladi v boju z gverilci, m obdolžil Kitajsko, da je zbrala na meji Laosa več svojih rednih divrlj, ki da tam vršijo “vojaške vaje”. Kitajska naj bi pošiljala vohune in druge agente v Laos, da tam ustvarjajo “spore" med Lanskim ,in drugimi ljudstvi države. Znano je, da se več plemen upira komunistimr.mu režimu v Laosu, ki ga podpira Vietnam, Izgleda, da se je LR Kitajska odločila te spore uporabiti za povzročanje novih težav v Vietnamu. odpovedal, kupile ZDA za svojo “spodkopalo sposobnost zveznih lastno obrambo. oblasti za jamčenje ustavnih Obrambno tajništvo naj bi pravic šolarjem in drugim mla prevzelo dva od štirih naročenih rušilcev za vojno mornarico, 55 od 160 naročenih F18 je letal, ki jih gradijo pri General Dynamics, in več sto raket za rabo v zraku za cilje v zraku, ki jih je1 izdelalo podjetje Hughes Aircraft. Rudolf Hess v bolnišnici BERLIN, Nem. — Rudolf Hess, nekdanji namestnik Adolfa Hitlerja v vodstvu nacistične Nemčije, poslednji v zano u Spandau > pod nadzorom, štirih zmagovalnih sil druge svetovne' vojne, je bil pretekli teden prepeljan v britansko vojaško bolnišnico. nes parlamentom — knesetom. Tam racovi podpori komunističnemu je dejal, da sta tako egiptsko kot pozivu k izrednemu zasedanju izralesko ljudstvo pripravljena paidamenta vidijo v vladi na-sprejeti mir, ki ga dolgo čakata mero gaulistov za oslabitev napo toliki preliti krvi, da pa iz- iozaia predsednika G i s c a r d a dim ljudem”. Načelnik Komisi- {; gleda, da vodniki obeh držav še me{j delavstvom in-med volivci je A. Fleming poziva k organizi- niso tako daleč. Poudaril je po- sploh, ko mislijo na nove prebranemu odporu proti temu čred- trebo po zadnjem naporu, ki naj sedniške volitve leta 1381. logu v ,Kongresu. premaga preostale ovire. Valery Giscard d Estaing je v Poročilo ugotavlja, da celo Četudi razočaran, predsednik .zadnjih mesecih izgubil precej-Vrhovno sodišče ZDA, kot iz- ' Carter še ni opustil napora za gen-del pednoremed volivC ic* gleda, opušča svojo obvezo do dosego končnega sporazuma, ima med njimi komaj še. pičlo integracije šolanja. Predvidoma bo ostal še danes v večino. Vpliv televizi je pa otrcVe Otroci med treti im in četrtim letom starosti so toliko bolj napadalni, ‘-kolikor več gledajo televizijski spored, ne glede na to, za kajdne oddaje g^e, sta ugotovila dva znanstvenika z univerze Yale. Televizijski sporedi so krivi za 10 do 20 odstotkov napadalnosti, ki jo otroci kažejo, ko začno hoditi v šolo, menita znanstvenika. K večji nanadakvisH ne prispevaj p samo policijski in detektivski filmi, temveč tudi komedije in televizijske igre. Samo strog nadzor staršev lahko zmanjša vpliv televizije na ! otroke. Prirsnrora?fb A mommhn OovTovcno, od*v,i - J U'U »- .-j?*-vr cjt, rojakom in rojakinjam! r&MERIŠKA DOMOVINA MARCH 12, 1979 ir «-10. marca CLEVELAND, O. — Planica, lepa alpska doina v slovenskih Julijcih, ki jo od zahodne strani zapira gorski hrbet Ponc, je “sveti kraj” slovenskega športa. Ta dolina je že pred 45 leti-poneslo po svetu ime naše domovine Slovenije. L. 1934 je bila namreč po načrtih športnega navdušenca inž. Bloudka na strminah Ponc zgrajena prva smučarska skakalnica na Slovenskem, takrat naj večja na svetu, ki je bila sposobna človeka na smučeh “izstreliti” do 100 metrov daleč. To je bila za tisti čas prava senzacija. Vzbudila je val navdušenja pri ljubiteljih tega drznega Športa, a tudi nevoščljivost in konkurenco pri slovenskih sosedih, ki so potem zgradili veliki skakalnici v Kulmu (Avstrija) in Oberst-dorfu (Nemčija). Na ta način je Planica vzpodbudila razvoj smučarskih skokov, ki so vedno privabljali velike množice gledalcev okoli skakalnic in zdaj tudi pred televizijske zaslone. Športnikom, ki bi radi uresničili človekov pradavni sen — poleteti po zraku kakor ptica ■— so zaradi vedno večjih daljav, ki jih dosegajo, in zaradi poguma, s katerim se spuščajo v boj z zračnimi tokovi, vzdeli ime “orli”. ' Bloudkova velikanka, medtem še povečana, je omogočila vrsto lepih dosežkov tekmovalcem in užitkov gledalcem. Drugod so med tem časom rastle nove skakalnice, ki so Planici grozile, da ji vzamejo prvenstvo. Zato je 1. 1960 v dolini pod Poncami zrastla nova velikanka bratov Gorišek, na kateri so možni poleti okoli' 170 metrov daleč. Prav na tej je človek na smučeh poletel najdlje — 181 metrov. To rekordno daljavo je 1. 1977 dosegel naš “orel” Bogdan Norčič. Smučarski skoki na srednji (70-metrski) in veliki (90-metr-ski) skakalnici so uvrščeni na spored olimpijskih iger in svetovnih prvenstev v klasičnih smučarskih disciplinah. Ob rastočem številu velikank se je vedno bolj čutila potreba po posebnem svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih. Mednarodna smučarska zveza (FIS — Federation International^ de Ski) je prižgala “zeleno luč” zanj na svojem kongresu v Opatiji maja 1971. Izvedba prvega SP je bila zaupana Planici v marcu 1972. Skakalnica pod Poncami, za to priložnost primerno preurejena, bo v dneh od 15. do 16. marca 1979 ponovno sprejela najboljše skakalce-letalce sveta na svetovno prvenstvo, ki je peto po vrsti. Ta veliki športni dogodek je med drugim slovenski mladinski mesečnik “Ognjišče” počastil s tem, da mu je svojo redno mesečno prilogo v marčevski številki posvetil v celoti. Priloga je opremljena z vrsto izredno dobrih slik. Po njej je prirejeno tudi tole naše poročilo. J. S. ličnjakih” za postne dni. Okoli re angleško, slovenskega časo-Vrhnike gospodinje v postnem piša ne pogleda! času niti besede “Špeh” niso iz- Zelo všeč mi je povest "Brez govorile! Na meso nihče še po-^doma'1, pa tudi poštna dostava mislil ni, navadno tudi ob ne- se je malo zboljšala, a se vseeno deljah in praznikih ne. Na pepelnico so sploh pobrali vilice in nože in jih shranili do velikonočnega jutra ponekod še danes prekuhajo posodo, ki so jo rabili za pust. V Savinjski dolini so posušili pustne ostanke in jih shranili za velikonočno juho, čeprav plesnivih shrankov seveda ni prenesel vsak želodec. Ljudje so jedli navadno le dvakrat na dan, okoli enajstih dopoldne in proti večeru. V Škofji Loki je ob enajstih dopoldne zvonilo z malim zvonom, “mlinarjem”, da bi vedeli pripraviti moko za žgance ali “kuharicam”, da bi hitreje kuhale”. Zaptrka ni bilo. Celo pri kopi, najtežjem opravilu v vinogradu, so morali kopači na Raki, brez jedi na delo. Na Gorenjskem so ob težjem delu použili zjutraj malo, kropa in kruha ali pa si nadrobili kruha v mleko; nekateri so se zadovoljili samo z nekaj zalogaji kruha. Stari ljudje na Gorenjskem in v Prekmurju vedo povedati, da so ponekod pobož-nejši ljudje prebili ves post ob samem kruhu in vodi. Sicer pa so prihajali na mizo žganci, okoli Škofje Loke “fešk in medla” (fižol in kaša z moko), okoli Vrhnike “sok”, koruzni močnik, v Beli krajini fižol z zeljem, v Prekmurju “mlečni krumpeljni”, krompir z mlekom, ali pa mlečna repa, v Istri polenovka s polento. Za večerjo so skuhali na Gorenjskem sok, kašo, krompir v oblicah, v idrijskih hribih so jedli krompir v oblicah in kislo mleko, v Prekmurju mlečno zelje ali mlečni “graj” (fižol), Podjuni na Koroškem sok in krompir v oblicah. Ljudska šaljivost si je sposodila postni jedilnik Pilštajnčanov, o katerem da pojo celo njihovi zvonovi: “Tri drenulje, en fižol, prišel stradelj, vse pojel!” Seveda tudi malice ni bilo na Krasu vsaj do Gregorjevega ne, ali pa je bila borna; okoli Vrhnike je prišlo na mizo le nekaj krhljev in suhih hrušk. Ob petkih in tudi ob sredah si. ponekod niti take skromne hrane niso privoščili, ampak so jedli samo mlečno hrano (okoli Ptujske gore in Frama). V Istri te dni niso uživali ne jajčnih ne mlečnih jedi. Okoli Laškega si še mlečnih jedi niso privoščili. .Okoli Metlike nekateri ob petkih od noči do noči niso jedli, čeprav so ves dan trdo delali in se jim je od slabosti temnilo pred očmi. Zgornji, opis postnega časa na Slovensko nekoč je vzet iz knjige Praznično-leto Slovencev, ki jo je napisal odnosno pripravil rajnki slovenski etnograf prof. dr” Niko KURET, založila pa jo je Mohorjeva družba v Celju (1965). — Vesel in zlasti hvaležen bi bil, če bi se oglasili sedaj bojim, da sem. našo pošto prehitro pohvalila. Vas lepo pozdravlja Pavla Krnc ❖ Lemout, 111. — Spoštovani! Priložen je ček za enoletno na-daljno naročnino. Želimo Vam mnogo uspeha in sreče v Vašem nenehnem prizadevanju in delu za obstoj Ameriške Domovine, katero prejemamo'vedno z velikim veseljem. Hvaležni Simrajhovi * Euclid, O. — Spoštovani! Hvala za obvestilo. Tukaj je priložena naročnina za eno leto. Želim V am veliko uspeha pri Vašem delu. Naj Vas Bog blagoslavlja še v naprej. Lepo pozdravljeni! 'Vaša dolgoletna naročnica Rose Vičič * Sheboygan, Wis. — Spoštovani! Z Ameriško-Domovino sem zelo zadovoljna. Morda ste opa-čili, da-se jo v marčevi številki “Zarje” priporočila v moji rubriki “Oh, ta svet”. Želim Vam veliko uspehov in Vas lepo pozdravljam.! Marie Prisland P.S. Nadvse zaslužni pionirski ženi ge. Prislandovi najlepša hvala za priznanje in priporočilo v njeni prijetni koloni “Zarje”! - Urednik * Chicago, 111. — Spoštovani! Obnavljam naročnino za prihodnje leto in prilagam, dar v pomoč listu. Hvala za uredniški trud! Vdani Jerome Soukal Graz, Avstrija. — Draga Ameriška Domovina! Šele danes sem prejel številko od 5. januarja tl., v kateri ste naznanili, da bo naročnina za inozemstvo deset dolarjev dražja zaradi povišanja poštnine. Danes Vam pošiljam dodatnih 15 dolarjev z ozirom na novo povišanje, za katero januarja, ko sem obnovil naročnino, še nisem vedel. Želim Vam. veliko uspeha in božjega blagoslova. Lepo pozdravlj am! Hafner Janez * Peoria, 111. — Spoštovani! Priložen je ček za enoletno naročnino, višek pa je za tiskovni sklad. Zelo neprijetno me je zadelo, da ste skrajšali izdajo za en dan in ljubše bi mi bilo, da ste temu primerno povišali naročnino ter se vrnili na nekdanjo petdnevno izdajo! Želim in upam, da se bo zavednost ameriških Slovencev še bralci odnosno bralke našega dvignila v taki meri, da se bo ta postu m nio m SLOVENSKEM lista, kaj oni vedo o tem. Kdor bo kaj napisal, naj obenem pove, za kateri kraj in čas .velja njegov opis. Starejši med nami bi nam morda mogli kaj povedati, kako so se v tej deželi-še postili pred 1. svetovno vojsko ali pa v času med obema svetovnima vojskam. Hvala! J. S. Cleveland, O. — Tako je opisal post na Gorenjskem pod konec prejšnjega stoletja F. S. FINŽ-J GAR: “Vsi stari se še sporni- j j? f /\^ / njate našega nekdanjega posta, j Ko je polnočni zvon oznanil^ - — -v- v w pepelnico, tedaj je bilo konec j Toronto, Ont. — Spoštovani! vsake mesne jedi do velike noči-’pivala lepa za sporočilo, da mi \es post nismo užili ne koščka pofg^g naročnina. Vam takoj z mesa ne kanca masti in vendar ogratno pošto pošiljam denarno je bilo toliko veselega zdravja nakaznico. po družinah . | y yagem obvestilu je navede- ta duh je vladal pri nas vsaj no_ na_j naročniki povemo svoje na kmetih go nedavnega. O tem mnenje, kako smo zadovoljni z je zbral M. TURNŠEK mnogo ]ist0m. Odkrito in pošteno Vam zgovornih pričevanj iz vseh slo- p0vem; (ja sem zeio zadovoljna, venskih, pokrajin. Belilo se je ]e šlmci^ da se je Ameriška Do-samo z oljem ali maslom. Okoli movina tako skrčila, od petih Ptuja so gospodinje vse leto številk na samo tri, in kakor so zbirale maslo, ga topile ih spra^ yam že drugi pisali, je v njej vse dobro! vljale v majhnih lončenih “po- preveč angleščine. Saj kdor be- moja želja lahko uresničila. Z odličnim spoštovanjem Martin Sowinek ❖ Winetka, 111. — Ker odhajam 3. marca za eno leto v Jugosla-vio, Vas prosim, da začasno u-stavite pošiljanje Ameriške Domovine na moj naslov. Kar je neizrabljene naročnine, je moj prispevek v tiskovni sklad. Lepa hvala za Vaš trud in vse dobro v bodoče. S spoštovanjem Louise Tallis ❖ Cleveland, O. — Spoštovani: Priložen je ček za obnovo naročnine. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna in se Vam lepo zahvalim za redno pošiljanje. Vaša dolgoletpa naročnica s Mary Koljat * Painesville, O. — Spoštovani! Lepa hvala za obvestilo. Pošiljam enoletno naročnino in dar za tiskovni sklad. Lepo pozdravljam in želim Matevž Založnik AmBišKA mmcmm ^ maech 12,1975 Dolenjska oilaia brei issis*«^« iftiM Več kategorij narodnih manjšin Dne 22. decembra 1;947 je u-vodajna skupščina v Rimu sprejela sedanjo . ustavo italijanske republike. V tej ustavi je v členu 6 zapisano: “Republika s posebnimi zakoni ščiti jezikovne manjšine.” To ustavno načelo je bilo treba uveljaviti s potrebnimi koni in tu se začne križev pot narodnih manjšin v Italiji, ki so jih kmalu razporedili v več kategorij. Francozom v Dolini Aosta so krnalu priznali avtonomijo in druge pravice. Z Nemci ha Južnem Tirolskem je šlo težje. Toda ker je za njimi stala Avstrija in tudi Zahodna Nemčija, so le našli ustrezen jezik in s tem ustrezne rešitve o zaščiti nemške narodnosti. Da je do tega prišlo, imajo veliko zaslugo tudi južnotirolski Nemci sami, ki so se politično trdno opredelili za eno samo stranko, Volks-partei. S tem so postali v deželi najmočnejša stranka. In kdor ima večino, v demokraciji vlada, V tretjo kategorijo smo prišli mi, Slovenci v deželi Furlaoija-Julijska( krajina. Zadovoljivo rešitev naše zaščite so 30 le pogoj evali različni dej a v n i k i. Predvsem dejstvo, da smo številčno šibkejši kot Nemci v Južnem Tirolu ali Francozi v Dolini Aosta. Potem to, da smo bili in smo politično razceljeni. Nismo imeli in nimamo svoje močne slovenske stranke, ki bi na raznih ravneh zagovarjala naše narodne pravice. V glavnem razcepljeni med italijanske stranke, smo morali pri le-teh moledovati za svoje pravice. Slovenske komisije pri socialistih in komunistih so morale tovariše šele prepričevati o naših potrebah in zahtevah. Italijanski tovariši so Pa imeli večji ali manjši posluh z ozirom na svojo politično strategijo, to se pravi z ozirom na svoj politični interes. Zato bi bilo zanimivo narediti pregled npr. kakšna je bila politika PCI do slovenske narod-ne manjšine v povojnih letih. Pregled bi bil zelo poučen. Morda ga bo kdo napravil. Vsekakor so partiji bili naši narodnostni problemi dolgo časa deveta briga, kadar nam ni naravnost nasprotovala. Tretje dejstvo so ostanki liberalizma, framasonstva in šovinizma, ki so ostali v vrstah ne samo MSI, temveč tudi v vrstah DC in PSDI. Te relikvije starega italijanskega nacionalizma so se politično uveljavile pri zadnjih volitvah z Listo za Trst. Končno dejstvo je to, da za našo manjšino ni stala kaka Avstrija, Nemčija ali Francija, temveč povojna socialistična Jugoslavija. Do mirovne konference v Parizu je stala na nacionalnih pozicijah. Ko je bila prisi-ijena odpovedati se Trstu in Go-rici, se je njen interes do slovenske narodne, skupnosti zmanjšal oz. omejila se je le na socialistično usmerjene Sloven-ce. Ni ji bila pri srcu slovenska narodna skupnost kot taka, temveč le tisti Slovenci, ki so brezpogojno podpirali njeno notranjo in zunanjo politiko. to so nekatera negativna dej-stva, ki so zavirala, da ni prišlo Pre,1 do reševanja globalne za-Scite slovenske etnične skupnosti v Italiji, kot predvideva 6. bien ustave. da vsaka, država podpisnica skrbi za zaščito svoje narodne manjšine v okviru lastnih državnih zakonov. Zaradi tega podpisa je tudi Italija morala začeti misliti, kako bo zaščitila slovensko narodno skupnost v okviru svojjh zakonov, to se pravi v duhu 6. člena ustave. Vsled tega se;je problem naše globalne zaščite premaknil z mrtve točke. Ob tem dejstvu so tiste stranke, ki pobirajo slovenske glasove, bile prisiljene, da izdelajo svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti. Dočim sta se namreč Slovenska demokratska skupnost vedno in dosledno borili za zaščito slovenske narodne manjšine, so se 'ostale stranke zganile, ker so jih k temu prisilile politične razmere. Prepričan sem, da bi se brez Osimskega sporazuma tudi PCI nikoli ne borila za globalno zaščito Slovencev v Italiji kot se pred Osimom ni. Pravijo, da se v parlamentar-nihj komisijah razpravlja o zakonu za celovito zaščito slovenske narodne skupnosti. To je vznemirilo ostanke nekdanj ega liberalizma, . nacionalizma in framasonstva v naši deželi. Ti ostanki, ki jih najdemo v raznih slojih naših italijanskih in furlanskih sosedov, se oglašajo v. časopisih kot “pisma bralcev”, pa v člankih, brošurah, v raznih govorih. V Trstu so dijaki take vrste zasedli nekatere šole. Oglašajo se, češ da hočemo Slovenci privilegije. Mi pa hočemo le, naj se izpolnijo določila ustave. O tej slednji je bivši predsednik Giovanni Gronchi ob neki priložnosti rekel, da se ustavna določila ali izpolnijo ali spremenijo. Zakaj se torej upirajo izvršit--vi nekega jasnega ustavnega določila? Zakaj se upirajo izpolnitvi neke mednarodne obveznosti, ki jo je italijanska vlada-sprejela in parlament potrdil? Pri tem se na Goriškem in Tržaškem sklicujejo na neki vi-timizem in na privilegiranost Slovencev, češ da bi z globalno zaščito bili Italijani oškodovani, Slovenci pa bi dobili določene privilegije. Toda naš privilegij je samo v tem, da so naši otroci od osnovne šole dalje primorani se učiti dveh jezikov, slovenščine in italijanščine, in da imajo, zato na srednjih šolah 6 ur pouka več kot dijaki na šolah z italijanskim učnim jezikom. To je naš “privilegij”. Pozneje nam seveda kdaj dvojezičnost tudi prav pride v kaki službi. Toda za tej smo se morali in se moramo še, vedno pošteno truditi. Zato si bodimo = odkriti: Na- sprotnike. globalne zaščite muči občutek večvrednosti nad Slovenci in sedaj se jim zdi, da bo te večvrednosti konec, če, bodo Slovenci res enakopravni državljani z njimi. Za- tem grmom se skriva zajec, ki ni najbolj plemenite sorte. K. H. (Kat. Glas, Gorica, 22. feb. 1979) ------o------- Ločitev kar po posti V Kalifornji se lahko zdaj po pošti ločijo tisti zakonci, ki še niso poročeni- dve leti, so brez otrok in tudi nimajo večjega premoženja. Po novem zakonu, ki je začel V Sloveniji uporabljajo od preteklega leta, ko so zgradili in odprli zahodni krak jugoslovan skega plinnovoda pri Vodicah na Gorenjskem, čigar celotna dolžina znaša okoli 600 kilome trov, njegova prepustna moč pa 3.5 milijarde kubičnih metrov plina letno, kot vir energije naravni plin! “Dolenjski list” je zadnjič poročal o tem in zapisal da bodo “Dolenjci brez plinske pipe”, ker so ob pripravljanju načrtov za gradnjo plinovoda sklenili začasno ostati pri nafti. Dolenjski list” takole opisuje sedanji položaj.' * Osnova slovenskemu p 1 i n o-vodnemu omrežju se je rojevala leta 1974. Na temelju podrobnih študij, analiz sedanjih in prihodnjih plinskih potreb industrije in gospodinjstev so člani posebne'1 skupine risali bodočo mrežo. Pri delu so si pomagali z anketo in pogovori. O-biskali so tudi Dolenjsko: Brežice, Krško, Novo..mesto, Na tiskovni konferenci pred slav-, nostno otvoritvijo slovenskega plinovoda so-med drugim povedali, da se anketa na Dolenjskem ni obnesla, Naši ljudje so se menda novote ustrašili in navzlic močnemu industrijskemu razvoju sklenili, da se bodo še naprej opirali na nafto. Skorajda nerazumljivo je, da se bodo plinovodne cevi v velikem loku izognile Dolenjski, zakaj sedaj kaže, da bomo brez plinske pipe ostali precej, časa, kot so strokovnjaki napovedali ob opravljanju ankete. Plin iz nederiti sovjetske zemlje, iz severnega dela oddaljene zahodne Sibirije, naj bi pritekel, nas grel in preskrboval industrijo okoli leta 1984. K nam bo prišel iz Zasavja, in sicer preko Trbovelj in Hrastnika. Trase glavnih in razdelilnih plinovodov v Sloveniji so sedaj izbrane tako, da potekajo mimo vseh večjih industrijskih potrošnikov in potrošnih središč za zemeljski plin. Preskrbovanje je vezano na uvoz, zasnovano pa je tako, da lahko sprejemamo plin iz dveh smeri. Prva je severna smer, z vstopom plinovoda: na avstrijsko-jugoslovanski meji pri Ceršaku, in sicer za u-voz plina iz Sovjetske zveze s povezavo' na mednarodni plinovod Trans-Austria Gasletiung. Druga smer je z zahoda, z vstopom plinovoda na italijansko-jugoslovanski meji pri Novi Gorici. Za uvoz novega energetskega vira, ki našim gospodarstvenikom ne bi smel delati sivih las, tako kot nafta, so zgrajene'ob- mejne merilno-regulacijske postaje. V Ceršaku za merjenje količin uvoženega zemeljskega plina iz Sovjetske zveze, v Rogatcu za merjenje količin, ki ga skozi slovensko plinovodno mrežje transportiramo za SR Hrvatsko in v Vodicah^pri Ljub Ijani. Za vodenje postopka pri transportu in razdeljevanju plina je ustanovljena razdeljeval na služba s sedežem v Ljubljani, ki s pomočjo telemetrijskega sistema vodi in upravlja plinovodno omrežje. Pri velikih industrijskih potrošnikih in mestnih potrošnih središčih je zgrajenih 15 telemetrijskih postaj, ki neprenehoma pošiljajo podatke o tlaku, temperaturi in količini plina v razdeljevalni center v Ljubljano. Zanimivo je, da poteka prenos podatkov po posebnem za to prilagojenem poštnem kabelskem sistemu, če pa bi ti odrekli, bi lahko pomagale poštne UKV zveze. Bojazen, da je zemeljski plin hudo nevaren, je iz trte izvita Navzlic temu je poskrbljeno za varnost, tudi. plinovodnega si sterna. V plinovodu so vgrajeni zaporni ventili, ki samodejno zaprejo plinovod v primeru, da bi prišlo do kakršnih koli poškodb. Sicer pa so glavni plinovodi narejeni iz vzdolžno varjenih jeklenih cevi, izolirani pa so proti koroziji in sicer z. ekstru-diarno poletilensko izolacijo. Tako je zemeljski plin, nekateri ga imenujejo plemenita e-nergija, tudi v Jugoslaviji že lep čas na uspešnem pohodu. Je vse bolj huda, konkurenca nafti. Tudi zavoljo dejstva, da z njegovo uporabo skrbimo za čistej-okolje. Strokovnjaki pa povrhu vsega napovedujejo, da bo boj med plinom in nafto vedno hujši. Pred tremi leti smo v naših republikah porabili 1,55 milijarde kubičnih metrov, že čez dobro leto pa naj bi porabili več kot 6 milijard kubičnih metrov. Prihodnja gradnja plinovodnega sistefna upošteva tudi porast domače proizvodnje plina, uvozne možnosti ter, razumljivo, potrebe porabnikov. Plemenita energija je torej na pohodu. Dolenjci bomo še lep čas brez nje. Sicer so možnosti, da bomo nastavili svojo cev takrat, ko bodo gradili nov plinski vod (zaenkrat še v načrtih) proti Zagrebu, če ga ne bo, se bomo še naprej greli ob dragi elektriki, premogu in nafti. Ostali, ki so dobili sovjetsko energijo, pa bodo bržkone zlobno pripomnili, da tudi s pomočjo cvička. o vareči rekord Lani je na slovenskih cestah umrlo 730 ljudi, kar je približno 50 več kot predlani in sploh največ doslej. Francoska knjiga o Jugoslaviji Ugledni francoski novinar Georges Bortoli je objavil knjigo z naslovom “Videti Jugoslavijo”, v kateri je predstavil narodno in kulturno zgodovino jugoslovanskih narodov, današnjo podobo Jugoslavije, način življenja in turistične lepote. Knjiga je o-premljena z lepimi slikami. Malo je držav, ki so bolj kot Jugoslavija prepojene s krvjo, a je v njih kljub temu nasmeh tako topel, umetnost življenja pa spontana,” pravi omen j epi francoski novinar Bortoli. Potni listi bodo veljali 5 let Potni listi in vizumi jugoslovanskih državljanov bodo veljali pet in ne več dve leti kot doslej. Podaljšanje veljavnosti potnih listin je ena najvažnejših novosti, ki se napoveduje z oližnjimi spremembami in dopolnitvami zakona o potnih dokumentih jugoslovanskih državljanov. S tem se jugoslovanska praksa izenačuje s tujo in prispeva uresničenju določil sklepne listine konference o evropski varnosti in sodelovanju. Jpepelitev ni ravno poceni Skupno stroški pogreba z upepelitvijo po predlogu Komunalnega podpetja Ljubljana-Žale naj bi znašali 10,084 dinarjev. Upepelitev pokojnikov, ki jih bodo pripeljali od zunaj Ljubljane, bo po tem predlogu stala 3,607 dinarjev. Pogovarjala sta se v ruščini brez tolmača Pod zgornjim naslovom ve celovška Nedelja od 18, februarja tl. tole povedati: “Vatikanski krogi so to srečanje označili kot zelo prisrčno”. Tudi Gromyko-vo spremstvo je izražalo živahno zadovoljstvo nad tem srečanjem, kakor sploh nad mirovnim prizadevanjem sv. sedeža. Dobro poučeni o p a z o v a lei domnevajo, da je papež sovjetskemu zunanjemu ministru dal upanje na cerkveno priznanje od druge svetovne vojne obstoječih meja med Poljsko in Rusijo kot pogoj za novo ureditev litvanskih škofij. Predvidoma da papež namerava na' prvem konzistoriju imenovati tudi kardinala za Litvo.” veljati pretekli mesec, zadosta-jy Jugoslaviji marksistični je, da pari hkrati s potrebnimi'p0Uk “nezadosten” Pred dvema letoma je prišel gajni 50 dolarjev, šest mesecev 'ja slovenski ^D^nmiastRskfu-0simo- V te-i Pog°dbl Je rečeno,kasneje so avtomatično ločeni. rad krške (celovške/ škofije, v številki 7 od 18. feb. tl. tole poroča: To priznava uradna vladna obveščevalna agencija Tanjug, ki vidi razloge za to v nesposobnosti ali pomanjkljivem izkustvu učiteljstva in v “neprilagojeni” učni tvarini. Posebno pomanjkljiva da je marksistična vzgoja v Srbiji, kar da zahteva “globalno preiskavo” položaja. Kot obvezen predmet so marksizem v jugoslovanskih šolah uvedli pred šestimi leti, in sicer od prvih razredov srednje šole pa do vseučiliške zrelosti. “Evropa je vendar celota!” Papež Janez Pavel II. je, ky kor' beremo v celovški “Nedelji”, vprašal nemškega poročevalca, ki je pooblaščen za to. da glede na bližnje volitve v evropski. parlament peš prepotuje dežele evropske skupnosti, zakaj se ne poda na vzhod. Na njegov odgovor, da vzhodne države ne pripadajo tej skupnosti, je papež dejal: “Toda Evropa je vendar celota!” v Seči: Franc Makuc; v Metliki: Breda Kobal, roj. Tancig. 17. februarja V Hrastniku: Alojz Bastardi, Marija Selan; v Ljubljani: Vladimir Gržina; v Laškem: Terezija Zupanc; v Mojstrani: Alojz Višnar; v Piranu: Gloria Golja; v Celju: Josipina Kramar, roj. Terčak. Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117. j (duhovnika) je bil posvečen 1973. V Ljubljano prihaja iz Ma-iglaja, zvorniško-tuzlanska epar-hija (škofija). Je poročen; ima dva otroka. Kakor poroča “Družina” (4. feb. 1979), se je lotil dušno-pastirskega dela, katero je v župniji, ki ima svoje vernike j raztresene po vsej zahodni Slo-jveniji, zelo naporno. Gospod pa je poln optimizma. Verni pravoslavni, združeni v njegovi Cerkveni občini, mu pa radi pomagajo. Problem je v tem, kako naj bi s svojo dejavnostjo poglobil versko življenje med svojimi verniki. MALI OGLASI Prodaja lastnik V Euelidu na E. 200 St. zidano poslopje z d verni stanovanji in 2 poslovnima prostoroma, garažo za 4 avle, vse podkleteno, veliko posebnosti. Nizkih 70. Kličite po 4.30 pop. 481-4133. (24-30) Cleaning Lady Cleaning lady needed. Part time. 3 hours every 2 weeks. Call 431-0628 (x) Elektrika dražja Od 15. januarja je dražja elektrika; vsi slovenski odjemalci električnega toka plačajo 19.4% več za električni tole. V Sloveniji so umrli: 13. februarja V Radomljah: Antonija Vavpetič, roj. Osredkar; Mokronogu: Ivana Hočevar; Dravljah: Angela Koman, roj. Žagar; Ljubljani: Anton Verbič, Vojko Cjuha, Justina Kaplan, roj. Žerovnik, Ivo Gogala; v Spodnjih Mladetičah: Julijana Umek, roj. Štamcar; Kovorju: Franc Šlibar; Celju: Justina- Zabukovšek; na Slatini: Lojze Bantan. 14. februarja V Piranu: Angela Jenko, roj. Ogrin; Kranju: Janez Gnezda; Ljubljani: Stanislav Požun, Marija Letonja, roj.' Pretnar, Adolf Hribar, Ivana Simončič, roj. Ivančič; Bodovljah: Štefan Kožuh; Krškem: Anton Žibret; na Jesenicah: Andrej Križelj; Trbovljah: Kristine Čibej. 15. februarja V Piranu: Celestin Sancin; Ljubljani: Verena Kotnikova, Nedelka Buljc, Julij Šemrl, Marija Vetter, roj. Škoda, Boris Simandl, Franc Štular, Ana Rugelj, roj. Hudnik, Antonija Uranič; Grosupljem: Marija Mueller, roj. Weiss; Celju: Ivan Lah; Šentvidu pri Planini: Karel Pregrad; pri Sv. Trojici: Gabrijela Slane. 16. februarja V Dolini pri Tržiču: Pepca Janežič, roj. Šubic; v Stepanji vasi: Helena Cuderman, roj. Primc; v Zbiljah: Jožefa Bernik, roj. Babnik; v Mariboru: Alojz Hlede; v-Ljubljani: Ladislav Požar, Hermina Ochineri-Šerbec, , Marija Gerbec, Alojz - Jevš-jak; na Velikem Ubeljskem: Kristina Počkaj; v Dravljah: Karel Kranjec; v Spodnji Slivnici: Alojz Gruden; g Novi pravoslavni paroh (župnik) v Ljubljani Po smrti protojereja Aleksandra Simiča, ki je bi dolga leta pravoslavni župnik v Ljubljani, je prevzel njegovo službo oče Sretoje Dušanič. Sočasno bo oskrboval tudi pravoslavno žup- Čistilko iščejo nijo v Kranju, ki pa, kot znano, Čistilko po 3 ure vsaka dva še nima svojega bogoslužnega j tedna °- Kličite 431-0628. prostora ter zato uživa gosto- j______ (x) ljub j e v rimsko-katoliški kranj- NAPRODAJ ski podružniški cerkvi rožno-j Dobro vzdrževano zidano po-venske Matere božje v Kranju, slopje z 8 stanovanji, 4 trgovi-ovi paroh se je rodil 1947 v nami, vsako z lastnim ogrevom, ?tuX/rap ^ te0l0g'ij° jC jG napr0daj na Področja Addi-studiral v Beogradu, svoje štu- son Road-St. Clair Avenue. Kli- dije pa je potem izpopolnjeval v Čite 481-5380. Zahodni Nemčiji. V svečenika MALI OGLASI Rastoče podjetje potrebuje Delavca za nameščanje stružnic in obratovalce teh. Visoka urna plača, $7, in nadure. Prazniki in zdravstvene robne koristi. Dnevna izmena. Na vzhodni strani. 946-9470 (30-32) Delo dobi Podjetje lesne industrije išče delovno moč. 5424 dopoldne. Kličite 881- (30-32) V najem oddajo V Euelidu oddajo stanovanje, zgoraj, z dnevno sobo, spalnico kuhinjo in kopalnico. Zakonca srednjih let imata prednost. Tudi dva moška ali dve ženski. Nobenih živali. Kličite 732-9963. (28-32) (23-32) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair m E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323. V najem Štiri neopremljene sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo samo' odraslim na Norwood Road blizu St. Clair Ave. Kličite 944-1 7997 do 3. popoldne. (27-31) Prijaiers Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA AID FOR AGED PRESCRIPTIONS RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO For Sale Well maintained brick building. 8 suites. 4 stores. Individual heating. Addison Rd. - St. Clair location. 481-5380 (23-32) FOR RENT ’ On Bonna between Norwood and E. 61, apt. down, 4 rooms, baths and garage. 391-2291 after 8 p.m. (80-34) GROWING COMPANY NEEDS Turret Lathe set up man & operators. High hourly rate, $7.00 an hour, plus overtime. Good holiday & medical fringe benefits. Day Shift. East side location. 946-9470 (BO-32) CLEANING WOMAN WANTED Woman to clean offices, 1 day per week in E. 55 and St.. Clair area. Call 881-6677 - from S a.m. to 4 p.m. Technical Metal Processing 5476 Lake Ct. 030-32) NEW ACCOUNTS REPRESENTATIVE Full time entry level position available for friendly, aggressive person to explain and promote Ranking services to the general public at area supermarkets and promotional events. Work week is Tuesday through Saturday. Must have own ti ampoitation and be willing to work flexible hours. Experience in sales or public relations preferred, appointment call Kathy in the Personnel Department. THE BROADVIEW SAVINGS AND LOAN GO. 351-2200 Equal Opportunity Employer M/F/H •or an AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 12, 3979 Vaclav Beneš-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN V Čehih so vladale tedaj raz- je vedno tožil, kako ga boli glava mere, nad katerimi se kali oko, J vsled teh bodečih tujčevih očij. glava sklanja nižje na prsi ini In vselej je bil vesel, ko se mu potaplja v pretežke misli. Naj- j je zgubil izpred oči, in nikdar bližnji krvni sorodniki so se bili! si ga ni upal vprašati, kaj in za vlado na Premislovem pre- zakaj . . . stolu na življenje in smrt. In ko “In taki so tudi rušitelji de-niso mogli s svojo močjo doseči želnega miru! — Tu in tam je vspeha z,orožjem v roki, so ga tudi v moji mejni grofiji še va-polagali na stopnico prestola, na siCa, kjer jih razumejo, kjer jih katerem je sedel jeden izmed speremajo med se. — V mirnih najbolj zagrizenih sovražnikov prebivalcih in podanikih vzbu-čelkegg naroda. In prevzetni ce- jaj0 zaman stare spomine, da ni sar 'Eriderik Rudečebradec se ni biio vedno tak0j da so naši obi_ mhdgd obotavljal kupčevati s čaji tuji običaji, da je naš jezik tem, kar mu ni pripadalo po +uj jezik... še pred nedavnim nikakem pravu. Kupna cena če- so se upirali v Altenburgu, češ, šfcein moralke krone je znašala da so med njimi vsi svobodni šest tisoč mark srebra, in škof da ie bila tlaka njihovim Henrik Bretislav je osebno poro-; ,^etoin neznana.. Toda temu koval za redno izplačanje kupne je pomagalo koliko vislic! svote. In v Čehih je bilo zdaj :s hodnika na dvor ter prijela deklico za roko. “Hočeš, nočeš, mora človek u-molkniti pred njenim razumom!” je rekel mejni grof proti Premislu. “Njen razum se vendar razvija prehitro. Kje pa’ najdeš take besede na ustnicah celo dvanajstletne deklice! Baje to ni dobro znamenje! Večkrat slišim, da je preveč razvita o-troška pamet podobna cvetlici, ki ima mnogo moče... Hitro požene v višino in zaželeni ter prične veneti, ko bi morala cveteti najbujneje ... Mogoče bi bilo bolje, da bi: Dobrogost končal svoje poučevanje... Če ga opazujem natančneje, se mi poleg tega tudi dozdeva, da mu tukajšnji zrak noče ugajati.” Grof je prišel danes na tr predmet popolnoma nenadom: Že večkrat je hotel govo stvari; toda nikdar ni najti ugodne prilike. Nam v; je, da bi se zdelo, da j s ; na ta predmet slučajno. Duhovnik Dobrogost mu r: toliko taborov kolikor glav, zmešnjava je nastajala za zmešnjavo, ljudje niso niti vedeli več, kdo je njih gospod, drug je sovražil druzega, raje se je pogajal s tujcem, nego bi prijazno pogledal rodnega brata ... Koncem koncev je poslal Rudečebradec v Prago na zlati Vi-šegrad kot vojvodo škofa Praž-kega zgoraj imenovanega Henrika Bratislava s sijajnim spremstvom, odpustil mu del dolga, podpihuje ga k neumrljivemu srdu proti Premislu, metal okoli sebe na vse strani državni pro-gon, grozil, kakor in kjer je mogel, in Henrik Bretislav se je napotil v ubožano deželo v popolnem ornatu, z mitro na glavi, s pastirsko palico v roki kakor apostol ljubezni in miru . . . Ir Nemci v njegovi družbi so počenjali reči, da Bog varuj iir da je odsevala iz dragih ka-menov na pastirski palici s pošastnim leskom sveža ljudska kri . . . Češki gospodje so zapuščali drug za drugim Premisla, kateremu so dajali še pred nekaj časom celo svoje otroke v zasta-voj in kmalu so prestopali že v gromadah. Tako daleč je tedaj- prišlo po dolgem zanemarjanju osnovnega državnega zakona in nedo-štatku pravega domoljubja pri Čehih, da je postala njih zemlja, ki' rti bila niti premagana niti osvojena, pokrajina tuje države, njeni knezi pa so se šteli med služabnike onega gospoda, katerega so do tedaj smatrali za svojega najnevarnejšega sovražnika: In ta gospod je že pričel nastavljati in odstavljati kneze, kakor se mu je poljubilo, ne da bi se kaj zmenil za voljo češkega naroda; ta pa ni imel niti toliko srca, da bi protestoval z mečevo Ostrino proti tako sramotnemu ravnanju, proti predrznemu zaničevanju starosvetega prava.*) ’.“O gdspod svak! — S praznimi rokami? Naši gozdi so bogati na divjačini vsake vrste, kakor je vaše polje baje polno zlatega žita! — In tako hitro! — Ali se ti je mogoče pripetila kaka nez- j { goda?” “Vaši gozdi so res čarokra-sni . . .” “Starec, čuden človek, nama je pokazil današnji izlet. Veš, strič, postavil se nama je na plot ravno v trenotku, ko je hotela ta ustreliti sokola ... Baje se rti nikdar rodil in nikdar ne urriira. — Jaz sem se ga bala, le tako skrivkj sem ga ogledovala, — ih Vendar se ihi je tako smilil. — Potem mu je zletel sokol ravno na ramo, in razumela sta se, kaj ne da, ata!” “Družina ga videva tu že več časa; toda vselej pobegnejo pred njim; pravijo, da je gozdni mož .1 . . A v resnici je to kak begun tam iz tega plemena v Primorju . . . Toda mi pazimo nanj! — Neplačan nam plaši divjačino, straši ljudi in kvari izlete!” Čelo gospoda Albrehta je potemnelo; videl je nekolikokrat sam starega moža, toda vselej je mraz pretresel kosti, in potem Mejni grof je gledal še temneje. Premisi ni odgovoril nič. Deklica je tudi umolknila. Naenkrat ji je prišlo na misel, da bi tale stric mogel res tudi tega starca obesiti na vislice. “In če bi zanj prosila, striček?” Kakor bi mejni grof ne čul. “In če bi se mi pridružili tudi ate j? — V svojih gozdih želiš mirno življenje lisicam, jazbecem, kunam — in v njih bi ne hotel trpeti človeka, tako starega, popolnoma n e z m o ž n ega hrambe? Striček, tvoje srce vendar ni tako trdo!” “To je pogan ...” “Če je prav, striček! — Dobrogost mi pravi, da Kristus tudi poganov ni zametoval — ni-koga, — da je hotel imeti vse v svoji čredi.. “Saj stric ne stori nikomur rist, če bi jo odgajal nemški du-nič hudega, če ti prosiš zanj! — hovnik... Albreht je danes pri-Pojdi in bodi brez skrbi!” je čel govoriti s svakom o tem spregovorila Albrehtova gospa, predmetu prvič, ki je prišla z dekličino materjo (Dalje prihodnjič) ugajal takoj, ko ga je zagledal prvič. In kakor pravijo izkušer-i ljudje, se prvi učinek pogostokrat ne more več izbrisati. Prihajalo mu je na misel, da je ponižnost tega božjega služabnika samo plašč, pod katerim se najlažje vse prikrije. Prijaznost, o kateri je pričala na Dobrogosto-vem obrazu vsaka poteza, si je razlaga,! za prilizovanje, zdržljivost, ki se ni rada udeleževala grajskih veselic, za hlimbo, in njegovo malobesednost je primerjal prikritosti. Zakaj so ga prav za prav zveli s seboj ? Du- j hovnikov je tu dosti. In pogre-! šeno je tudi 10, da je bila sestrina hči odgojena v duhu, ki se nikakor ni strinjal s stričevimi j nazori. To ji bo moglo enkrat škoditi, ko ji bo enkrat oče iskal ženina. Čehi okrepe prijateljstvo s sosednimi nemškimi rodovi najtrdneje, če stopijo knežji rodovi med seboj v krvno sorod-stco. In zato bi bilo deklici v ko- !. 28. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue Igrajo “Veseli Slovenci” 29. — Pevski zbor PLANINA poda svoj pomladanski koncert ob 4. popoldne v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue, Maple Hts., Ohio. MAJ 5. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu. 19.—Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu proslavi 60-letnico obstoja z večerjo in plesom. Igral bo Lužarjev orkester. ”0.—Slovenski društveni dom : Recher Avenue v Euclidu daljuje proslavo GO-letnice stoja s koncertom in ple-. Igral bo Rodickov orke-sr. Častni gost bo euclidski . apan Tony Šuštaršič. : < — SKD Triglav v Milwau- kee ju, Wis., pripravi MATERINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne. 27. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo. 27. — Društvo SPB, Cleveland obhaj a Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne. JUNIJ 17. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., priredi PIKNIK, v parku Triglav. Ob 11.'dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom. 17. — Društvo Tabor SPB, Cie veland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protiko- munističnim. borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prestavi. 30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont. JULIJ 1. — V Lemontu praznovanje ' spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 6. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi. 22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukee]u. Ob 11. sv. maša, nato kosilo, igre in zabava. j 29. - - Slovenska šola fare Marije Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi. AUGUST H. —Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. — ŠPORTNI DAN SKD'Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre. 19. — Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete' v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. | SEPTEMBER I. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio. 1C. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne. 22. — Folklorna skupina KRES nastopi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave- nue za 25-letnico svoje ustanovitve. 23. — Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. OKTOBER (J. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 7. — SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples. 20. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj. jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narod-, nem domu na St. Clair Ave-• nue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne., 19. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slo venskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne. 18. — Fare Marije Vnebovzete Ob 60-letnici svojega obstoja UPRIZORI DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA DRAMO KARLA MAUSERJA KAPLAN KLEMEN ) ' . . . . A- 25. marca ob 3:30 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. N • OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVIN! / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE v / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO ST. VITUS HOLY NAME SOCIETY 2G!fc finsuzl PANCAKES and SAUSAGES BREAKFAST I * | i KOI. I društvenih prim .rVf if/ MAREC 17. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi večerjo s plesom v SDD na Waterloo Road. 18. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. 24. — Ohio Federacija K.S.K.J. društev prireja slavnostno praznovanje 85. obletnice ustanovitve Ameriške Slovenske Katoliške Jednote —, K.S.K.J. v avditoriju sv. Vida,' Cleveland, Ohio. Začetek ob 7.30 zvečer. 25. — Dramatsko društvo Lilija poda igro Kaplan Klemen, v Slovenskem domu na Holmes Avenue, katero je po svojem znanem romanu dramatiziral! pokojni pisatelj Karel Mauser. ‘ SUNDAY, MARCH 18, 1979 AT THE ST. VITUS AUDITORIUM E. 62 St. near St. Clair Ave. APRIL 7. — Pevska skupina “FANTJE! NA VASI” iz Toronta priredi koncert v cerkveni dvorani na 738 Brown’s Line, Toronto, Začetek ob 7.30 zvečer. £0.—Igralska skupina Štandrež z Goriškega nastopi v n avditoriju prix sv. Vidu na 6111 Glass Ave. 21. — Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”. 22. — Slovenski ansambel “Lojze Hlede” z Goriškega gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 22. — Pevski zbor Slovan priredi Pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. Serving frem 8 a.m. to 1 pjn. * ADULTS — $2.25 Children under 12, $1.25 ★ Get your tickets from members, the Rectory, or at the door. WHAT YOU GET . Fi! $2.25 ■ PANCAKES • SAUSAGES ORANGE JUICE SYRUP 0 BUTTER and a choice COFFEE or • MILK priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. DECEMBER 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. V blag spomin OB 2 L OBLETNICI, ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE AUSUST K3LIANDER Preminul je dne 12. marca 1958. Gospod daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti! Žalujoči: MR. in MRS. AUGUST KOLLANDER Cleveland, O., 12. marca 1979. TL/.. . V blag spomin OB PETI OBLETNICI SMRTI MOJE LJUBLJENE SESTRE ANNIE MALNAR ki je preminula 13. marca 1974 Srčno ljubljena nam Annie, šla prezgodaj si od nas! Dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe je dolg čas. T^ako pozabit’ to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, Id nam vsem res vdano bilo vse do zadnjega je dne! Žalujoča Frances Perse, sestra Drugi sorodniki! Euclid, Ohio, 14. marca 1979. taplimsnls of ANZLOVAR’S OEPT. STORE, 6214 St. Glair V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI MOJE ŽENE IN MATERE 9 OTROK iMUE mam ki je preminula 11. marca 1974. Luč, 'nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas; srce naše za Te bije, Ti pri Bogu pros’ za nas! Žalujoči: mož Peter, sinovi: Janez, Peter, Miha, Toni; hčere: Martina, Helena, Marinka, Ivana, Katarina ter 18 vnukov in vnukinj Athens, N.Y., 12. marca 1979.