Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 ljubljana v z g o j a i z o b r a ž e v a n j e DOBRO ŽIVETI … ZNOTRAJ OKOLJSKIH MEJA NAŠEGA PLANETA? PODNEBNO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNEM IN SREDNJEM ŠOLSTVU TRANSFORMATIVNO UČENJE ODRASLIH – PRIMER TRAJNOSTNEGA PROJEKTA IZOBRAŽEVANJE, OKOLJSKO OZAVEŠČANJE IN POVEZOVANJE SKUPNOSTI 4 – 5 2 0 2 4 L V iSSn 0350-5065 Vzgoja in izobražeVanje Poštnina Plačana Pri Pošti 1102 ljubljana naročanje iSSn 0350-5065 v z g o j a i z o b r a ž e v a n j e zavod rS za šolstvo Cena posameznega izvoda Letnik LV, številka 4–5, 2024 Poljanska c. 28 4-5/2024 je 25,00 €. 1000 ljubljana Letna naročnina (6 številk): e-pošta: 50,00 € za šole in druge ustanove izdajatelj in založnik DOBRO ŽIVETI … ZNOTRAJ OKOLJSKIH MEJA zalozba@zrss.si 37,50 € za individualne naročnike NAŠEGA PLANETA? zavod republike Slovenije za šolstvo PODNEBNO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNEM IN 18,50 € za študente, upokojence SREDNJEM ŠOLSTVU TRANSFORMATIVNO UČENJE ODRASLIH – PRIMER TRAJNOSTNEGA PROJEKTA v cenah je vključen ddv. IZOBRAŽEVANJE, OKOLJSKO PredStavnik OZAVEŠČANJE IN POVEZOVANJE SKUPNOSTI dr. vinko logaj uredniški odbor NaVodiLa za pripraVo Dr. Ada Holcar prispeVkoV dr. Milena kerndl Prispevke (v eni od različic urejevalnika besedil spletna stran: Marentič Požarnik, B. (2020). dr. špela bregač Word) pošljite po elektronski pošti (vzgoja.izo- Visokošolska didaktika in didaktično usposabl- dr. darja Plavčak brazevanje@zrss.si ali Zora.RutarIlc@zrss.si). janje visokošolskih učiteljev pri nas. An- Ime dokumenta naj se začne z vašim priimkom dragoška spoznanja, 26(2), 15-32. https:// doi. dr. katja košir in prvima besedama naslova članka. org/10.4312/as.26.2.15-32 Dr. Alenka Polak dr. Sonja Pečjak Slikovno (sheme in slike) ter grafično gradivo Umetna inteligenca: če ste pri nastajanju priložite prispevku kot samostojne dokumente dela uporabili orodja, ki temeljijo na umetni dr. justina erčulj (v pdf, tif ali jpg datoteki za slike in sheme s inteligenci, jih citirajte in navajajte med viri ter dr. robi kroflič čim boljšo resolucijo – več kot 1 MB) ter grafe ustrezne informacije oddajte v prilogi prispevka. v Excelovi datoteki. V glavnem dokumentu odgovorna urednica (članku) označite, kam spadajo. Podnapisi k Citiranje: dr. zora rutar ilc shemam, skicam, grafom ipd. naj bodo vključeni Uporaba umetne inteligence (v nadaljevan- v glavno besedilo. ju UI) med besedilom: (ponudnik, 2024) ali goStujoča urednica Ponudnik (2024) … Obseg prispevkov: razprave in analize do Saša kregar 24.000 znakov s presledki (največ 12 strani A4 Navajanje med viri: formata, pisava Arial, velikost 12, 1,5 razmika Ponudnik. (leto uporabe). Orodje UI (verzija - urednica založbe med vrsticami), utrinki (primeri) iz prakse, ocene datum) [generativni jezikovni model]. Spletna damijana Pleša in informacije pa do 10.000 znakov s presledki povezava do uporabljenega orodja UI (do 5 strani A4 formata). Besedila, ki so bila jezikovni Pregled pripravljena kot seminarske, diplomske in druge Primer: naloge ali referati, priredite za objavo v reviji, tj. Tine Logar OpenAI. (2024). ChatGPT4 (17. januar) [gene- preoblikujte jih v članek. Ocenam knjig in drugih rativni jezikovni model]. https://chat.openai. publikacij priložite posnetek naslovnice in nave- Prevod com/ … dite natančne bibliografske podatke o publikaciji Polona luznik (avtor/-ji, založba, leto izida, ISBN, obseg – šte- V prilogi naj bo dodan ukaz in odgovor orodja vilo strani itn.). Prispevkom priložite izvleček po zgledu: oblikovanje (do 8 vrstic) in ključne besede v slovenščini. Ponudnik. (leto uporabe). Orodje UI (verzija - kofein dizajn, d. o. o. Opombe v besedilu označite z zaporednimi datum) [generativni jezikovni model]. Spletna številkami in jih enako razvrstite pod besedi- povezava do uporabljenega orodja UI PriPrava lom. art design, d. o. o. Ukaz: »Koliko osnovnih šol je v Sloveniji?« Citirajte in navajajte vire po 7. verziji APA standardov. Če imajo reference DOI, ga ob- Odgovor orodja UI: »Na zadnji znani podatke, tiSk vezno zapišite. ki segajo do mojega zadnjega posodabljanja v Present, d. o. o. januarju 2022, je bilo v Sloveniji približno 500 Reference v besedilu naj bodo v obliki: (Polak, osnovnih šol. Vendar se ta številka lahko spre- naklada 2007), ob navajanju strani pa: (Polak, 2027, minja glede na spremembe v izobraževalnem 630 izvodov str. 12). sistemu, združevanje ali zapiranje posameznih šol.….« Literaturo navajajte na koncu prispevka, npr.: naSlov uredništva knjiga: Polak, A. (2007). Timsko delo v vzgoji in Če je sestavni del članka tudi učenčev izdelek, zavod rS za šolstvo, izobraževanju. Modrijan. vas prosimo, da pridobite soglasje učenčevih Poljanska c. 28 staršev ali polnoletnega dijaka za objavo izdel- 1000 ljubljana članek: Gradišek, P. (2021). Samorazvijanje vr- ka in podpisano soglasje pošljete na naš naslov. lin – pot do sebe in do dobrih odnosov z učenci. Uredniški odbor samostojno in neodvisno od- Vzgoja in izobraževanje, 52(1/2), 12–17. zora.rutar-ilc@zrss.si, loča o objavi posameznega prispevka, s tem da upošteva merila za uvrstitev prispevka v revijo. vzgoja.izobrazevanje@zrss.si prispevek v zborniku: Jelen, S. (2015). Kaj je Vse prispevke člani uredniškega odbora prebe- dobro vedeti o avtorskih pravicah pred izdela- rejo, ocenijo in vsebinsko obravnavajo ter vas www.zrss.si vo, objavo in uporabo e-vsebin. V A. Sambolić obvestijo o ustreznosti vašega članka za objavo Beganović in A. Čuk (ur.), Kaj nam prinaša e-Šol- v reviji. ska torba: zbornik zaključne konference projekta e-Šolska torba (str. 31-39). Zavod RS za šolstvo. Veselimo se vaših prispevkov. revija vzgoja in izobraževanje je pod zaporedno številko 577 vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo rS. Priznanje avtorstva-nekomercialno-brez predelav 4–5 2024 L V iSSn 0350-5065 v z g o j a i z o b r a ž e v a n j e 4 - 5 / 2 0 2 4 UVoDnik 5 TrajnosTnosT koT pogoj naŠega skUpnega obsToja EDITORIAL Sustainability Ensures Coexistence Between Nature and Humanity Dr. Zora Rutar Ilc in Saša Kregar razpraVe 7 Dobro žiVeTi … znoTraj okoLjskiH Meja naŠega pLaneTa? PAPERS Sodobna spoznanja o sistemskem trajnostnem delovanju kot del splošne izobrazbe za 21. stoletje Living Well, Within Limits of our Planet? contemporary insights on Systemic Sustainable action as Part of global education for 21st century Dr. Darja Piciga 22 poDnebno izobražeVanje V osnoVneM in sreDnjeM ŠoLsTVU – ozaDja, UsMeriTVe in priporočiLa Primary and Secondary School Climate Education: Background, Guidelines and Recommendations Dr. Janez Berdavs 33 poosebLjanje VreDnoT TrajnosTnosTi Embodying Sustainability Values Dr. Gregor Torkar koLUMna 37 poDnebna anksioznosT: MoDna MUHa, DUŠeVna MoTnja aLi COLUMN UsTrezen oDziV na Dejansko neVarnosT? Climate Anxiety: Fad, Mental Health Disorder, or Rational Response to Real Existential Threat? Minea Rutar anaLize in prikazi 39 TransForMaTiVno Učenje oDrasLiH – ANALYSES AND PRESENTATIONS priMer TrajnosTnega projekTa Transformative Adult Learning in Practice: Climate Goals and Topics in Education Project Dr. Nevenka Bogataj in dr. Johanna Amalia Robinson 45 sTrokoVne poDLage za sisTeMaTično VkLjUčeVanje TrajnosTniH koMpeTenC V pokLiCno in sTrokoVno izobražeVanje Expert Bases for Systematic Integration of Sustainability Competences in Secondary Vocational and Technical Education Ivana Belasić in mag. Darja Štarkl 49 razVijanje poDnebne pisMenosTi z inTerakTiVniMi MoDULi pri UčenCiH zaDnjega TriLeTja osnoVne ŠoLe Developing Climate Literacy Through Interactive Modules for Primary Pupils in Third Cycle Jakob Škrobar, ddr. Andreja Nemet, dr. Nika Golob akTUaLno 55 LjUDska »gre na zeLeno« in se sreča s HorUsoM! CURRENT Go Green, Earn Horus Mag. Brigita Kruder UčiTeLjeV gLas 61 z MajHniMi koraki spreMinjaMo sVeT TEACHER'S VOICE Small Steps Change Our World Sonja Serec 65 zeLeni VrTeC peDenjpeD noVo MesTo Pedenjped Novo mesto - Green Kindergarten Lucija Božič, Saša Dular, Metoda Meštrič, Meta Potočnik, Darja Rozman 69 jej z gLaVo, ne z očMi! Eat With Your Brain and Not Your Eyes Petra Košir 73 ViTr – Hrana in saMooskrba V seDMiH korakiH ESD or Food and Self-Sufficiency in Seven Steps Tina Hribar 80 izobražeVanje, okoLjsko ozaVeŠčanje in poVezoVanje skUpnosTi skozi projekT čebeLje senzorne poTi osnoVne ŠoLe noVe jarŠe Education, Environmental Awareness and Community Bonding Through Bee Sensory Trail Project of Nove Jarše Primary School Slađana Đukanović, Emir Jušič, Kaja Komac, Maja Strel, Zala Šeme 87 MiYaWakijeV gozDiček – TrajnosTna UčiLniCa V naraVi Miyawaki Forest: Sustainable Outdoor Classroom Tatjana Zgubič 93 projekT poDnebni CiLji V Vzgoji in izobražeVanjU na giMnaziji LaVa, ŠoLski CenTer CeLje Climate Goals in Education Project at Lava Grammar School of Celje School Centre Jerneja Križan 97 giMnazija ToLMin – soTočje MLaDiH MožganoV in akTUaLniH izziVoV Tolmin Grammar School: Confluence of Young Minds and Current Challenges Vesna Lipušček UVODNIK TRAJNOSTNOST KOT POGOJ NAŠEGA SKUPNEGA OBSTOJA Sustainability Ensures Coexistence Between Nature and Humanity Tudi tokratno številko posvečamo eni od trenutno naj- za kaj vse si prizadeva in kaj vse dosega, pa predstavljajo prepričljivi bolj aktualnih in, žal, akutnih tem: podnebnim pretnjam življenjski prispevki praktikov iz vseh in izzivom trajnostnosti. Hkrati pa napovedujemo serijo stopenj douniverzitetnega izobraže- vanja. kolumen o aktualnih psihosocialnih temah, povezanih z Teme, ki jih osvetljujemo letos, od zaželenimi razvojnimi oz. vzgojnimi učinki, ki imajo naj- skrbi za dobre odnose prek skrbi za boljši potencial za dolgoročno blaženje vse večje vzgojne duševno zdravje do skrbi za okolje in planet, so tesno povezane. Znati nemoči pedagoških delavcev. ustrezno poskrbeti zase in za druge, je ena najpomembnejših univerzal- nih človeških vrednot. Kaj vse ta izraz pomeni in kaj ta kritičnim mišljenjem in znanstvenim koncept zaobjema, pojasnjuje- vpogledom odločilna za preseganje In ker se vse skupaj začne pri skrbi jo v nadaljevanju strokovnjaki podnebnega skepticizma in teorij zase, ki ji pogosto posvečamo prema- s tokratno gostujočo urednico Sašo zarot, ki zmanjšujejo pripravljenost lo pozornosti ali pa je ne razumemo Kregar na čelu. Vsekakor pa zadeva ljudi na spremembe oz. ukrepe. Dr. najbolj ustrezno, v šoli pa se je celo nas vse in dogajanje, povezano s Torkar pa opozori, da gredo spre- kar malo otepamo, smo se odločili, da podnebjem, kar kliče k usposabljanju membe pogledov in praks skupaj s bomo v prihodnje vsakič eno od ko- za t. i. podnebno pismenost, o kateri spremembo vrednot in da bo potreb- lumen namenili psihosocialnemu in med drugim beremo v nadaljevanju. na etična drža v odnosu do narave, vzgojnemu področju. Vsakič se bomo planeta in sedanjih ter prihodnjih dotaknili ene od tem oz. pojmov, ki so Kakšne zagate se ta hip porajajo v zvezi s preseganjem cele vrste ključ- generacij. ključni za zdrav razvoj in vzgojo zanj, za dobro počutje in kakovostno sobi- nih mejnikov (kar po svoje občutimo Tem izzivom so bile v preteklih letih vanje z drugimi, a jih preredko nasla- tudi mi v svojem okolju, lani na en namenjene pomembne aktivnosti, ki vljamo. Šola, v kateri mladi preživijo način, letos spet na drugega) in kje jih avtorji skupaj z nosilnimi doku- največ svojega aktivnega časa in v se še nakazujejo izhodi, izvrstno menti in številnimi viri podrobneje kateri vzpostavljajo odnose z največ popiše dr. Darja Piciga, ena vodilnih predstavljajo v svojih člankih. vrstniki, hkrati pa so povezani z od- strokovnjakinj na tem področju v Sloveniji, tudi dolgoletna sodelavka Tudi prizadevanja za prenovo šol- raslimi, med katerimi so jim nekateri stva niso mogla obiti tega področja »pomembni drugi« ali celo vzorniki, Ministrstva za okolje in prostor na podnebnem sektorju. in strokovnjaki so tako v t. i. skupne je privilegiran prostor za negovanje cilje poleg digitalne pismenosti, teh žlahtnih praks in naravnanosti. In nikakor ni naključje, niti ni modna podjetnostnih kompetenc, skrbi za Uradno se jim sicer reče osebne ali pa muha, niti ne pretirano dramati- osebno zdravje in dobrobit ter ne- čustvene in socialne veščine, a hkrati ziranje, če mladi (zlasti na še bolj govanja umetnosti in kulture dodali gre pri njih za prvovrstne človekove izpostavljenih predelih sveta, npr. v kompetenco za trajnostnost. Prav vse vrline! Avstraliji in Oceaniji) vse bolj izraža- šole, vsi učitelji in vsi učenci naj bi se jo t. i. podnebno anksioznost, ki ji je posvečali tej temi in vzgajali za bolj posvečena kolumna. trajnostno naravnanost ter spodbu- Eno ključnih področij, kjer lahko jali k srbi zase in za skupnost, k skrbi Dr. Zora Rutar Ilc, vplivamo na prepričanja in spremi- za svoje okolje, a tudi skrbi za planet. odgovorna urednica Zavod RS za šolstvo njamo navade, je šolstvo. Kot zapiše Kaj vse vrsta vzgojno izobraževalnih dr. Berdavs, je kakovostna izobrazba s inštitucij na tem področju že počne, | 2024 | št. 3 | Vzgoja & izobražeVanje 5 UVODNIK Tokratna številka revije Vzgoja in izobraževanje izhaja Izhodišča opredelijo trajnostni raz- voj kot enega izmed petih področij skoraj leto dni po zaključku projekta podnebni cilji in skupnih ciljev, ki jih bodo prenovljeni vsebine v vzgoji in izobraževanju (PCV). kurikularni dokumenti umeščali med svoje cilje. Skupni cilji temeljijo na Evropskem okviru kompetenc za Projekt je bil oblikovan z name- ki so jih razvijali vsi v projekt vklju- trajnostnost, prevod katerega je na- nom sistematičnega vključeva- čeni VIZ-i, so zbrane in podrobneje stal v sklopu projekta PCV. nja podnebnih ciljev in vsebin v opisane v publikaciji Aktivnosti Umeščanje področja trajnostnega predšolsko vzgojo, osnovno in sre- VIZ v projektu PCV. Usmerjene so v razvoja je podrobneje oblikovano v dnješolsko izobraževanje, višješolsko celostni šolski pristop, tako da spod- publikaciji Skupni cilji in njiho- strokovno izobraževanje in izobra- bujajo preoblikovanje učnih okolij, vo umeščanje v učne načrte in ževanje odraslih. Financiran je bil mobilizacijo mladih, krepitev kompe- kataloge znanj, ki je dostopna na iz Programa porabe sredstev Sklada tenc izobraževalcev ter pospeševanje povezavi https://www.zrss.si/pdf/ za podnebne spremembe v obdobju delovanja na lokalni ravni. 2022–2023. skupni_cilji.pdf in sledi razvijanju ZRSŠ je ob zaključku projekta izdal ključnih kompetenčnih področij za Projekt je poleg sodelovanja z vzgoj- publikacijo Celostni program oza- trajnostnost: poosebljanje vrednot no-izobraževalnimi zavodi (VIZ) veščanja ter vzgoje in izobraže- trajnostnosti, sprejemanje kompleks- predvidel tudi sistemske ukrepe. vanja o podnebnih spremembah v nosti v trajnostnosti, zamišljanje Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) je na kontekstu VITR za vrtce, osnovne trajnostnih prihodnosti in ukrepanje temelju javnega poziva izbral 38 VIZ- šole in gimnazije, s katero želimo za trajnostnost. ov. Njihove aktivnosti so bile usmer- podpreti VIZ-e za celostni pristop k jene predvsem v: VITR in spodbuditi krepitev učnega Podnebne spremembe so ena izmed okolja z načeli VITR. največjih globalnih kriz našega časa • nadgradnjo obstoječih podnebnih in so posledica delovanja človeka. aktivnosti s poudarkom na sis- Poleg sistematičnega dela z VIZ-i je Zahtevajo poglobljen razmislek o temskem ter celostnem pristopu projekt spodbujal tudi medresorsko naših vrednotah, o znanju, spret- k vzgoji in izobraževanju za traj- sodelovanje na področju VITR s po- nostih in odnosu, ki so potrebni za nostni razvoj (VITR); udarkom na podnebnih vsebinah. V ta preobrazbo našega delovanja v smeri • preizkušanje in evalvacijo celo- namen je bila ustanovljena ekspertna učinkovitejšega odzivanja na pod- stnega programa o podnebnih skupina, v kateri so sodelovali tudi nebne spremembe in druge globalne spremembah; avtorji nekaterih prispevkov tokratne krize. Le tako bomo lahko tudi kot • krepitev ustreznih kompetenc številke revije Vzgoja in izobraževanje. posamezniki nosilci te preobrazbe. vodstvenih in strokovnih delavcev Rezultat delovanja te skupine je Kon- Prispevki v tokratni številki revije v vzgoji in izobraževanju s področ- ceptualizacija VITR z umestitvijo Vzgoja in izobraževanje nas spodbu- ja VITR; tematike podnebnih sprememb, jajo k razmisleku o tem, kaj se učimo • vzpostavljanje trajnostne izob- ki na sistemski ravni opredeli kon- in kako, katero znanje, spretnosti, raževalne infrastrukture za odprto cept VITR, zgodovinsko oriše razvoj stališča in vrednote potrebujemo ter in spodbudno učno okolje ter področja trajnostnega razvoja ter kakšne zglede dajemo, da bodo mladi krepitev pedagoških praks v smeri VITR in opredeli programska izho- sprejemali odgovorne odločitve v trajnostnega življenjskega sloga; dišča oziroma ključne elemente in smeri trajnostnega razvoja in delova- • zagotavljanje pogojev za vzpo- področja, ki jih naj VIZ-i upoštevajo li na lokalni, regionalni, nacionalni in stavitev demonstracijskih peda- pri načrtovanju aktivnosti na tem globalni ravni kot odgovorni držav- goških praks z namenom predhod- področju. Vključuje tudi merila za ljani. nega preoblikovanja v demons- vzpostavitev učinkovitih pedagoških tracijske VIZ-e na področju VITR. praks področju trajnostnega razvoja, Vse omenjene publikacije so do- Prispevki v tokratnem Učiteljevem ki VIZ-e usmerjajo k spodbujanju stopne v digitalni bralnici ZRSŠ, na glasu opisujejo aktivnosti demons- celostnega pristopa k vzgoji in izob- povezavi: https://www.zrss.si/digi tracijskih VIZ-ov. Pri njihovi izbiri so raževanju za trajnostni razvoj, s po- talna-bralnica/trajnostni-razvoj/ ti izhajali iz že pridobljenih izkušenj udarkom na odzivanju na podnebne in znanja ter pri tem upoštevali speci- spremembe in spodbujanju zelenega Projekt spodbuja in ponuja prostor fike lokalnega okolja. V času projekta prehoda. tudi za vzpostavitev učinkovite- so aktivnosti nadgrajevali s poudar- ga medresorskega sodelovanja na Tik pred začetkom izvajanja projek- kom na krepitvi celostnega pristopa področju VITR. ta PCV je ZRSŠ izdal Izhodišča za ter razvijanja kompetenc za trajnost- prenovo učnih načrtov v osnovni nost, tako pri strokovnih delavcih kot šoli in gimnaziji, ki poudarjajo nuj- Saša Kregar, tudi otrocih, učencih in dijakih. nost VITR in pomen okoljske ozaveš- gostujoča urednica Raznolike prakse s področja VITR, čenosti mladih. Zavod RS za šolstvo 6 Vzgoja & izobražeVanje RAZPRAVE dr. darja piciga Integralna zelena Slovenija Dobro žiVeTi … znoTraj okoLjskiH Meja naŠega pLaneTa? Sodobna SPoznanja o SiSteMSkeM trajnoStneM delovanju kot del SPlošne izobrazbe za 21. Stoletje Living Well, Within Limits of our Planet? Contemporary Insights on Systemic Sustainable Action as Part of Global Education for 21st Century https://doi.org/10.59132/viz/2024/4-5/7-21 izVLeček članek posreduje nekatera pomembna novejša spoznanja o sistemskem trajnostnem razmišljanju in delovanju, ki se navezujejo na sporočila v dokumentu konceptualizacija vitr z umestitvijo tematike podnebnih sprememb in jih nadgrajujejo. glavne teme so ključna sporočila originalnega koncepta planetarnih meja (johan rockström s sode- lavci), ekonomija obročnega krofa – doughnut economics (nova ekonomska paradigma), nekaj značilnosti in orodij sistemskega pristopa, ki je nujen za soočanje s kompleksnimi izzivi in krizami, ter sprememba razvojne paradigme v earth for all (zemlja za vse), novejšem poročilu rimskega kluba. ta številne sodobne izsledke o trajnostnem delova- nju povezuje v priročnik za preživetje človeštva. namen prispevka je tudi spodbuditi razmislek o teh spoznanjih kot delu splošne izobrazbe za življenje in delo v 21. stoletju in s tem v podporo tekočemu procesu zelenega prehoda v izobraževanju. ključne besede: trajnostni razvoj, planetarne meje, ekonomija obročnega krofa, sistemski pristop, earth for all absTraCT this paper provides some valuable recent insights into systems-based sustainable thinking and action, building on and extending the fundamental themes in the education for Sustainable development conceptualisation document, in- cluding the issue of climate change. the major points: the core messages of the original planetary boundaries concept (johan rockström et al.), doughnut economics (a new economic paradigm), some of the features and tools of a systems approach that is needed to address complex challenges and crises, and the shift of the development paradigm in the earth for all book, the recent club of rome report that integrates many of the contemporary findings on sustainable action into a handbook for human survival. the paper also aims to stimulate reflection on these findings as part of a general education for 21st-century life and work in support of the ongoing process of green transition in education. keywords: sustainable development, planetary boundaries, doughnut economics, systems approach, earth for all UVOD: PREPLET NARAŠČAJOČIH nimi kompetencami, znanji, spretnostmi, vrednotami …) OKOLJSKIH, GOSPODARSKIH za življenje in delo v 21. stoletju. Torej tudi v podporo teko- čemu procesu zelenega prehoda v izobraževanju. IN DRUŽBENIH KRIZ ZAHTEVA SPREMEMBO PARADIGME Izhodišče za ta razmislek so opozorila o resnosti današnjih izzivov in kriz v vseh treh razsežnostih trajnostnega ra- S člankom želim posredovati nekatera pomembna novejša zvoja z napovedmi, da se bodo z nadaljevanjem sedanjih spoznanja o sistemskem trajnostnem razmišljanju in delo- razvojnih trendov le še stopnjevali, ter spoznanja o nuj- vanju, ki se navezujejo na sporočila v dokumentu Konceptu- nosti sistemskega pristopa pri razreševanju teh izzivov, alizacija VITR z umestitvijo tematike podnebnih sprememb1 ki v veliki meri izhajajo iz potencialnega konflikta med (s prilogo2) in jih nadgrajujejo. Hkrati želim spodbuditi raz- družbeno-ekonomskimi in okoljskimi cilji trajnostnega mislek o teh spoznanjih kot delu splošne izobrazbe (s ključ- razvoja (CTR). Zaradi prevladujočega razvojnega modela 1 Piciga idr., 2023. V nadaljevanju: Konceptualizacija. 2 Piciga, 2023. V nadaljevanju: Priloga. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 7 RAZPRAVE in ekonomske paradigme se hkrati s povečevanjem blagi- znanja postopoma vključujejo v evropske in nacionalne po- nje (merimo jo lahko na primer z indeksom človekovega litike in dejavnosti v okviru Evropskega zelenega dogovora. razvoja) povečujeta tudi izraba naravnih virov in onesna- ževanje okolja (kar lahko merimo z ekološkim odtisom). Govorimo lahko o dvojnem izzivu, kako dobro živeti … IZVIRNI KONCEPT PLANETARNIH MEJA: znotraj okoljskih meja našega planeta. KLJUČNA SPOROČILA9 V zadnjem desetletju pomembna svetovna znanstvena Naš planet, Zemlja, je kompleksen sistem, ki ga poganjajo poročila ključnih mednarodnih organizacij za podnebne raznoliki naravni procesi, ekosistemi in oblike življenja. spremembe, biotsko raznovrstnost, rabo virov in okolje3 Tako kot naša telesa ima tudi Zemlja nabor omejitev in mej, poudarjajo resnost medsebojno povezanih kriz – podnebnih ki podpirajo obstoj življenja, kot ga poznamo – imenujemo sprememb, izgube biotske raznovrstnosti, prevelike porabe jih planetarne meje, PM.10 Koncept planetarnih meja je virov in onesnaževanja. Ocene napredka ciljev trajno- bil razvit, da nam pomaga razumeti in spoštovati meje, ki stnega razvoja opozarjajo, da je človeštvo na poti, da določajo varno območje, znotraj katerega človeštvo lahko doseže le delček od 17 ciljev in 169 nalog iz Agende 2030 uspeva, hkrati pa ohranja krhko ravnovesje ekosistemov na- za trajnostni razvoj (pribl. 15 % glede na lansko Global- šega planeta. Ponujajo okvir za vizualizacijo in kvantifika- no poročilo o trajnostnem razvoju4). Poročilo Earth for cijo pragov, ki jih ne smemo prekoračiti, če želimo ohraniti All (Zemlja za vse),5 ki ga je leta 2022 objavil Rimski klub in stabilnost procesov na Zemlji. Cilj upoštevanja planetarnih ga bom v nadaljevanju podrobneje predstavila, opozarja na meja je izrecno ali posredno vključen v relevantne evropske bližajočo se družbeno in ekološko katastrofo, za podnaslov in nacionalne dokumente, kot sta osmi okoljski akcijski poročila so celo zapisali: Vodnik za preživetje človeštva. program EU, sprejet leta 2022,11 in Strategija razvoja Slo- Kljub dosedanjim netrajnostnim potem razvoja in slabim venije 2030 (SRS 2030) iz leta 2017.12 obetom pa še vedno ostaja upanje: v zadnjih desetletjih in Koncept planetarnih meja je leta 2009 uvedel Johan Rocks- letih smo bistveno izboljšali razumevanje procesov in iz- tröm s sodelavci in predstavlja poskus vključiti vse ključne zivov trajnostnega razvoja in pridobili dragoceno znanje o procese negativnega vpliva človeštva na okolje v skupno učinkovitem trajnostnem delovanju, tako na konceptualni metodologijo. Pomeni temeljni premik v našem dojemanju kot praktični ravni.6 Izziv predstavlja tudi vključitev tega in upravljanju našega odnosa z občutljivimi ekosistemi na znanja, skupaj z ustreznimi kompetencami, v vse ravni vzgo- Zemlji. V svojem temeljnem članku z naslovom Planetarne je in izobraževanja. Le kot skupnost in z delovanjem vsakega meje: Raziskovanje varnega prostora za delovanje človeštva posameznika lahko odvrnemo bližajočo se katastrofo. (Rockström idr., 2009) so avtorji predstavili okvir, ki opisu- Kot smo predstavili v citiranem dokumentu o konceptuali- je devet kritičnih procesov zemeljskega sistema. Ti procesi zaciji VITR in v Prilogi, v zadnjih letih kljub načelnemu za- določajo varne meje, znotraj katerih lahko človeštvo deluje vzemanju za (uravnotežen) trajnostni razvoj7 ugotavljamo, in se tako izogne katastrofalnim okoljskim posledicam. da odnosi med cilji, še posebej to velja za cilje trajnostnega Identificirali so devet planetarnih meja in za sedem od razvoja (CTR) 12–15, ki so ključni za varstvo okolja in pod- njih predlagali kvantifikacije: podnebne spremembe, nebne ukrepe, ter več drugimi cilji (zlasti CTR 1 in 7–11) zakisljevanje oceanov, tanjšanje stratosferskega ozona, potencialno vključujejo kompromise na račun okoljskih biogeokemijski tokovi (dušikov in fosforjev), globalna raba ciljev. Nedavna poročila Evropske agencije za okolje (EEA) sladke vode, sprememba rabe tal in hitrost izgubljanja opozarjajo na kompleksnost izzivov in priporočajo celosten, biotske raznovrstnosti. Dve dodatni planetarni meji, za sistemski pristop, ki upošteva tudi soodvisnost z ekonom- kateri še niso mogli določiti mejne stopnje, sta kemično skimi in družbenimi procesi: nujni so trajnostni prehodi v onesnaženje in obremenitev ozračja z aerosoli. Zaključili osrednjih sistemih, ki oblikujejo evropsko gospodarstvo in so, da je človeštvo že preseglo tri planetarne meje, ki se sodobno družbeno življenje – zlasti energetski, mobilno- nanašajo na biotsko raznovrstnost, biogeokemijske tokove stni, stanovanjski in prehranski sistem. Nujna je sprememba (fosforjev cikel) in podnebne spremembe. paradigme pri razumevanju okoljskih in trajnostnih izzivov Izvirni koncept planetarnih meja iz leta 2009, ki ga lahko (mdr.: ekosistemski model razvoja), političnih odzivov in označimo tudi kot PBs 1.0, so nekateri prvotni in nekateri strokovnega spremljanja teh procesov. Sistemski pristop in novi avtorji v naslednjih letih še razvijali in dopolnjevali inovacije za trajnostne prehode8 se skupaj z novo paradigmo (npr. PBs 2.0, Steffen idr., 201513). Septembra 2023 pa je 3 S kraticami: IPCC, IPBES, IRP in UNEP. 2 Piciga, 2023. V nadaljevanju: Priloga. 4 Global Sustainable Development Report 2023. 5 Dixson-Declève idr., 2022. 6 Prim. Konceptualizacija, str. 8–12 in Priloga, str. 1–10. 7 Leta 2017 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj poudarja uravnoteženo povezovanje preko vseh treh razsežnosti oz. vidikov – okoljskega, gospodarskega in družbenega – in 17 ciljev trajnostnega razvoja (CTR-jev). 8 Doseganje potrebnih sprememb zahteva sistemske inovacije, ne samo postopnih izboljšav obstoječih tehnologij in sistemov. 9 Poglavje je povzeto po poročilu Planetarne omejitve ter različni pristopi za njihovo vrednotenje in upoštevanje pri zelenem prehodu, ki je nastalo v okviru projekta Ekološki odtis Slovenije in statističnih regij v povezavi z osmim okoljskim akcijskim programom. Financer: Agencija RS za okolje. Izvajalec: Stritih, Svetovanje za trajnostni razvoj. November 2023. 10 Planetary Boundaries, PBs. Uporablja se tudi prevod planetarne omejitve. 11 »Dolgoročni prednostni cilj osmega OAP je, da bodo najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje …« 12 Osrednji cilj SRS 2030 – zagotoviti kakovostno življenje za vse – je mogoče uresničiti »z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove«. 13 Grafična ponazoritev ključnih rezultatov tega vira je povzeta tudi v Evropskem okviru kompetenc za trajnostnost GreenComp (Bianchi idr., 2023). 8 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | RAZPRAVE bila v članku z naslovom Zemlja presega šest od devetih V okviru planetarnih meja sta izjemno pomembna dva planetarnih meja (Earth beyond six of nine planetary bo- ključna elementa, funkcionalna celovitost biosfere in undaries) predstavljena dolgo pričakovana tretja različica podnebne spremembe. Funkcionalna celovitost biosfere izvirnega koncepta planetarnih meja (PBs 3.0) (Richardson poudarja celostno ohranjanje biotske raznovrstnosti in et al., 2023). Mednarodna skupina znanstvenikov je tako ekosistemov, medtem ko so podnebne spremembe osre- prvič lahko zagotovila podroben oris planetarne odpor- dnjega pomena za preprečevanje katastrofalnega global- nosti, tako da je začrtala vseh devet mejnih procesov, ki nega segrevanja in ohranjanje stabilnega podnebja. Razu- opredeljujejo varen prostor delovanja za človeštvo. Poleg mevanje in upravljanje teh temeljnih omejitev sta ključna nadgradnje metodologij za že obravnavane PM so bile v za trajnostno prihodnost. novem poročilu za preostale PM uporabljene na novo raz- vite metodologije. Ta posodobitev okvira planetarnih Podnebne spremembe so jedrna planetarna meja, ki je meja je vodila do zaključka, da je prekoračenih šest vitalnega pomena za stabilnost Zemlje in je tesno pove- od devetih meja, kar kaže, da je Zemlja zdaj precej zu- zana z biosfero, ozračjem in človekovimi dejavnostmi. naj varnega območja delovanja za človeštvo (Slika 1). Bistvo problema so antropogene emisije toplogrednih pli- Človekova dejavnost vpliva na podnebje in ekosisteme nov (zlasti ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksi- Zemlje bolj kot kadar koli prej, kar ogroža stabilnost ce- da), ki so posledica številnih človekovih dejavnosti, tako pri lotnega planeta. Prekoračene so meje za podnebne spre- proizvodnji in rabi energije (izgorevanje fosilnih goriv) kot v membe, celovitost biosfere (upoštevata se genska pestrost prometu, kmetijstvu in krčenju gozdov. Glavni cilj je omejiti in ohranjanje pretoka energije), biogeokemijske tokove koncentracije toplogrednih plinov, da bi preprečili nevarno (zajemajo fosforjev in dušikov cikel), spremembe krogo- poseganje v podnebni sistem (Steffen idr., 2015) in ostali toka sladke vode, spremembo rabe tal (tu je izpostavljeno pod 350 ppm ogljikovega dioksida za stabilno podnebje. krčenje gozdov) ter nove entitete in druga onesnaževala. Stopnja prekoračitve se je povečala za vse meje, ki so bile Celovitost biosfere prej opredeljene kot presežene. Zakisljevanje oceanov Da bi razumeli stanje biosfere na Zemlji, moramo razu- je blizu prekoračitve, medtem ko obremenitev z aerosoli meti pomen funkcionalne celovitosti biosfere, temeljne regionalno presega meje. Raven ozona v stratosferi se je komponente, ki je tesno povezana z geosfero in uravnava nekoliko izboljšala. stanje Zemlje. Ta celovitost je odvisna od dveh ključnih SLIKA 1: Trenutno stanje kontrolnih spremenljivk za vseh devet planetarnih meja (Richardson idr., 2023) Opombe: * Celovitost biosfere: genska raznovrstnost (Genetic) in ohranjanje pretoka energije (Functional) ** P = fosfor; N = dušik *** rastlinam dostopna voda (Green); površinska in podzemna voda (Blue) **** Preseženost meje: varno območje delovanja (Safe operating space), območje naraščajočega tveganja (Zone of increasing risk), območje visokega tveganja (High risk zone) | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 9 RAZPRAVE razsežnosti: genske raznovrstnosti14 in planetarnega delo- uveljavila na mednarodni ravni. Raworth je leta 2017 vanja. Genska raznovrstnost, ki jo oblikujeta naravni izbor izdala knjigo Doughnut Economics: Seven ways to think in evolucija, je genetska osnova ekološke kompleksnosti like a 21st century economist, v kateri je nadalje raziskala biosfere. Delovanje planeta se ocenjuje s približki, kot je ekonomsko razmišljanje, ki je potrebno, da bi človeštvo neto primarna proizvodnja (NPP), ki predstavlja pretok »pripeljali v obročni krof ali potico«, in združila spoznanja energije in snovi v biosfero. iz različnih ekonomskih perspektiv na način, ki ga lahko Genska raznovrstnost – temelj zdravja biosfere: Gen- razume vsakdo. Knjiga je kmalu postala mednarodna ska raznovrstnost v biosferi je vitalnega pomena, saj uspešnica in je do zdaj izšla v več kot 20 jezikih. Zaradi služi kot merilo odpornosti in prilagodljivosti. Steffen celostnega dosega in vizualne preprostosti ter znanstvene in soavtorji (2015) so to planetarno mejo, ki ohranja podlage je odprla prostor za velike pogovore o ponovnem ekološko kompleksnost ter odpornost, kvantificirali s zamišljanju in preoblikovanju prihodnosti. stopnjo izumiranja vrst. Osnovni koncept Doughnut Economics (ekonomije obroč- Ohranjanje pretoka energije – pristop na podlagi neto nega kroga) je Doughnut (obročni krof ali potica17). DEAL primarne proizvodnje: Poleg genske raznovrstnosti je ga predlaga kot kompas za človeško blaginjo v 21. stoletju funkcionalna celovitost biosfere odvisna od energije in s ciljem zadovoljiti potrebe vseh ljudi v okviru možnosti snovi, ki jih dobimo z neto primarno proizvodnjo (NPP). živega planeta. Obročni krof je sestavljen iz dveh NPP, ki predstavlja energijo, ki jo rastline proizvedejo s koncentričnih obročev: socialnega temelja, ki zagota- fotosintezo, je osnova za delovanje biosfere. Človekova vlja, da nihče ne bo ostal brez osnovnih življenjskih prisvojitev neto primarne proizvodnje (Human Appro- potrebščin, in ekološke zgornje meje, ki zagotavlja, priation of Net Primary Production – HANPP) je ključ- da človeštvo skupaj ne preseže planetarnih meja, ki na kontrolna spremenljivka, ki meri človekovo porabo varujejo sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji. Med in spreminjanje NPP. Planetarna meja, ki temelji na tema dvema nizoma meja je prostor v obliki krofa, ki HANPP in je določena glede na predindustrijsko holo- je ekološko varen in socialno pravičen: prostor, v ka- censko srednjo NPP, je močno prekoračena, kar sistem terem lahko človeštvo uspeva. potiska v kritično območje visokega tveganja (Steffen Okvir „varnega in pravičnega prostora“ v obliki obročnega idr., 2015). krofa (imenovan tudi „obročni krof družbenih in planetarnih Metodologije za posamične planetarne meje in cilje se meja“) je bil deležen široke pozornosti kot celostno orodje pospešeno razvijajo. Vendar pa življenje znotraj planetar- za načrtovanje razvoja človeštva na stabilnem in odpornem nih meja in hkrati v gospodarstvu blaginje (gospodarstvo planetu. »Doughnut« združuje dva temeljna koncepta: 1) brez odpadkov z regenerativno rastjo in podnebno nevt- ekološko zgornjo mejo, ki preprečuje kritično degradacijo ralnostjo, ki prispeva tudi k socialnim ciljem trajnostnega planeta, kar izhaja iz okvira planetarnih meja za stabilnost razvoja) zahteva bolj celostno, integrirano, sistemsko zemeljskega sistema, in 2) zadostno socialno podlago, ki razmišljanje in inovacije, vse to podprto s sistemskim preprečuje kritično prikrajšanje ljudi, kar je tesno povezano vrednotenjem. Pomemben korak v tej smeri lahko pred- z 12 socialnimi prednostnimi nalogami ciljev trajnostnega stavlja koncept obročnega krofa Kate Raworth, ki združu- razvoja (CTR). Obročni krof ponazarja cilj, da se potrebe je planetarne meje s trajnostnimi/socialnimi kazalniki in vseh ljudi zadovoljijo v okviru možnosti živega planeta. izdelano metodologijo. Če je cilj 21. stoletja zadovoljiti potrebe vseh ljudi v okviru možnosti živega planeta – z drugimi besedami, vstopiti v obročni krof –, potem človeštvo tega ne more doseči z »DOUGHNUT« EKONOMIJA: MERJENJE ekonomskih mišljenjem iz prejšnjega stoletja. Ekonomija NAPREDKA Z OBROČNIM KROFOM ALI obročnega krofa predlaga ekonomsko miselnost, ki POTICO15 je primerna za današnji čas. Ne gre za sklop politik in institucij, temveč za način razmišljanja, ki omo- Ekonomija obročnega krofa: nova goča regenerativno in distributivno dinamiko, ki jo ekonomska paradigma zahteva sedanje stoletje. Na podlagi spoznanj različnih šol ekonomske misli – vključno z ekološko, feministično, Model obročnega krofa (Doughnut) združuje planetarne institucionalno, vedenjsko ekonomijo in ekonomijo kom- meje s trajnostnimi/socialnimi kazalniki. Na konceptualni pleksnosti – predstavlja sedem načinov, kako razmišljati in praktični ravni ga razvijajo v Doughnut Economics Acti- kot ekonomist 21. stoletja, da bi preoblikovali gospodar- on Lab (DEAL) v Oxfordu v Združenem kraljestvu (Fanning stva od lokalnega do globalnega. idr., 2021) Izhodišče ekonomije obročnega krofa je sprememba cilja Zamisel o obročnem krofu, ki je bila prvič objavljena leta z neskončne rasti BDP (bruto družbenega proizvoda) na 2012 v Oxfamovem poročilu Kate Raworth,16 se je hitro uspeh v obroču (1)18. Hkrati je treba videti širšo sliko in 14 Za prevod izraza »genetic diversity« prim. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/genska-raznovrstnost 15 Poglavje je povzeto po poročilu Planetarne omejitve ter različni pristopi za njihovo vrednotenje in upoštevanje pri zelenem prehodu, ki je nastalo v okviru projekta Ekološki odtis Slovenije in statističnih regij v povezavi z osmim okoljskim akcijskim programom. Financer: Agencija RS za okolje. Izvajalec: Stritih, Svetovanje za trajnostni razvoj. November 2023. 16 Iz tega poročila so črpali tudi avtorji vizije POZDRAV IZ 2050: Kako živimo v trajnostni družbi?, ki jo je aprila 2024 izdala Umanotera (https://www.umanotera. org/wp-content/uploads/2024/04/Vizija_Umanotera.pdf). 17 Krof, kot ga tradicionalno pripravljamo v Sloveniji, v sredini nima luknje, kot jo imata angleški in ameriški »doughnut«. Zato v nadaljevanju uporabljam prevod »obročni krof«. Konceptualno ustrezen in izviren prevod pa bi bil (tradicionalna slovenska okrogla) »potica«. 18 Številka v oklepaju pomeni zaporedno številko spremembe po razvrstitvi v ekonomiji obročnega krofa Kate Raworth (**). 10 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | RAZPRAVE priznati, da je gospodarstvo vpeto v družbo in živi svet ter Če ta cilj narišemo na papir, je – čeprav se sliši nenavadno od njiju odvisno (2). Ekonomija obročnega krofa priznava, – videti kot obročni krof. Zdaj je izziv ustvariti lokalna in da je mogoče človeško vedenje spodbujati k sodelovanju globalna gospodarstva, ki bodo zagotavljala, da nihče ne in skrbi, pa tudi k tekmovalnosti in individualizmu (3). bo prikrajšan za osnovne življenjske dobrine – od hrane in Prav tako priznava, da so gospodarstva, družbe in preostali stanovanja do zdravstvenega varstva in političnega glasu živi svet kompleksni in soodvisni sistemi, ki jih je najbolje –, in hkrati varovala Zemljine sisteme, ki podpirajo živl- razumeti z vidika sistemskega mišljenja (4). In poziva k jenje, od stabilnega podnebja in rodovitne prsti do zdravih temu, da današnja degenerativna gospodarstva spremeni- oceanov in zaščitnega ozonskega plašča. Ta ena sama mo v regenerativna (6), gospodarstva, ki razdvajajo, pa v zamenjava namena spremeni pomen in obliko gospodar- gospodarstva, ki so veliko bolj distributivna (5). Nazadn- skega napredka: od neskončne rasti do uravnoteženega je, ekonomija obročnega krofa priznava, da je rast lahko uspevanja. zdrava faza življenja, vendar nič ne raste večno: stvari, ki so uspešne, rastejo, dokler ni čas, da zrastejo in uspevajo Negujte človeško naravo: od racionalnega (7). Štiri od teh sprememb v ekonomskem mišljenju, ki so ekonomskega človeka (man) do socialno za namen našega prispevka najbolj zanimivi, si bomo v prilagodljivih ljudi (humans) – Slika 3 nadaljevanju še podrobneje ogledali. Lik, ki je v središču ekonomije 20. stoletja — „racionalni Spremenite cilj: z rasti BDP na „Doughnut“ ekonomski človek“ —, je žalosten portret človeka: stoji (obročni krof) – Slika 2 sam, z denarjem v roki, kalkulatorjem v glavi, egom v srcu in naravo pri nogah. Še huje, ko nam rečejo, da je podoben Do konca petdesetih let 20. stoletja je rast proizvodnje nam, mu dejansko začnemo postajati še bolj podobni, kar postala najpomembnejši cilj gospodarske politike v in- škodi našim skupnostim in planetu. Toda človeška narava dustrijskih državah, pri čemer je bil v ospredju koncept je veliko bogatejša od tega, kot kažejo nastajajoče skice koristnosti. Po navadi jo predstavlja bruto domači proi- našega novega avtoportreta: smo vzajemni, soodvisni, zvod (BDP), čeprav je to zelo delna slika celote. Nobelova približujoči se ljudje, globoko vpeti v živi svet. Čas je, da ekonomista Amartya Sen in Joseph Stiglitz ter 23 drugih ta novi portret človeštva postavimo v središče ekonomske vodilnih ekonomistov so ugotovili, da so „tisti, ki poskuša- teorije, da bo ekonomija lahko začela negovati najboljše v jo voditi gospodarstvo in našo družbo, podobni pilotom, ki človeški naravi. S tem bomo imeli — vseh deset milijard, poskušajo krmariti smer leta brez zanesljivega kompasa“. ki nas bo v prihodnosti — veliko več možnosti, da skupaj Obročni krof je poskus, da bi zagotovili takšen kompas uspevamo. (Raworth, 2017). Ekonomisti že več kot pol stoletja vztrajajo pri BDP-ju Postanite spretni s sistemi: od mehanskega kot prvem merilu gospodarskega napredka, vendar je BDP ravnovesja do dinamične kompleksnosti lažen cilj, ki čaka, da bo odpravljen. 21. stoletje zahteva Ekonomija že dolgo trpi zaradi fizikalne zavisti: ekonomis- veliko bolj ambiciozen in globalen gospodarski cilj: zado- ti 19. stoletja so se navduševali nad genialnostjo Isaaca voljevanje potreb vseh v okviru možnosti živega planeta. Newtona in njegovimi spoznanji o fizikalnih zakonih gi- Od ekonomije 20. stoletja: BDP K ekonomiji 21. stoletja: obročni krof BDP čas  SLIKA 2: Spremenite cilj: z rasti BDP-ja na obročni krof (vira: graf za BDP: https://www.cambridgedoughnut.org.uk/wp-content/uplo- ads/2022/02/Seven-ways-to-think-like-a-21st-century-economist.pdf; prevod slike obročnega krofa: Sennholz-Weinhardt idr., 2021, slika 1) | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 11 RAZPRAVE Od ekonomije 20. stoletja: K ekonomiji 21. stoletja: racionalni ekonomski človek (man) socialno prilagodljivi ljudje (humans)  SLIKA 3: Negujte človeško naravo: od racionalnega ekonomskega človeka (man) do socialno prilagodljivih ljudi (humans) (originalni vir v angleščini: https://www.cambridgedoughnut.org.uk/wp-content/uploads/2022/02/Seven-ways-to-think-like-a-21st-century-economist.pdf; prevod: avtorica) banja, zato so se oprijeli odkrivanja ekonomskih zakonov Ustvarjajte za regeneracijo: od „rast jo bo spet gibanja. Vendar ti preprosto ne obstajajo: so le modeli, očistila“ do regeneracije z načrtovanjem – Slika 4 tako kot teorija tržnega ravnovesja, ki je ekonomiste za- Dejstvo, da so razvitejša gospodarstva vsaj delno rešila slepila pred grozečim finančnim zlomom leta 2008. Zato težave z onesnaževanjem, s katerimi se soočajo družbe v ekonomisti 21. stoletja namesto tega sprejemajo kompleks- razvoju, je nekatere ekonomiste spodbudilo k prepričanju, nost in evolucijsko razmišljanje. Če v središče ekonomije da je to neizogibno, ne pa odločno prizadevanje, kar so postavimo dinamično razmišljanje, se nam odprejo nova uporabili za zasmehovanje študij, kot je študija Meje rasti. spoznanja za razumevanje vzpona enega odstotka ter Industrijski sistemi so bili zgrajeni na podlagi zaporedja razcveta in zloma finančnih trgov. Čas je, da prenehamo pridobivanje-proizvodnja-uporaba-zavrženje, ekonomija iskati nedosegljive vzvode za nadzor gospodarstva (ti ne pa je razvila sistem kvot, davkov in stopenjskih cen, da bi obstajajo) in začnemo skrbeti za gospodarstvo kot neneh- omilila težave, čeprav korporacije močno lobirajo proti no razvijajoči se sistem. njim (Raworth, 2017). Od ekonomije 20. stoletja: K ekonomiji 21. stoletja: rast jo bo spet očistila regeneracija z načrtovanjem obnovljivi materiali biološki viri tehnični viri VzeMi nareDi prenoVi oBNoVi in pridobi vrednost popravi na vsaki stopnji ponovno uporabi razgradnje prenovi poraBi Uporabi recikliraj dohodek na prebivalca minimiziraj izgubo snovi in toplote  SLIKA 4: Ustvarjajte za regeneracijo: od „rast jo bo spet očistila“ do regeneracije z načrtovanjem (originalni vir v angleščini: https://www. cambridgedoughnut.org.uk/wp-content/uploads/2022/02/Seven-ways-to-think-like-a-21st-century-economist.pdf; prevod: avtorica) 12 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | neenakost RAZPRAVE V ekonomski teoriji je bilo čisto okolje dolgo prikazano Empirične raziskave z obročnim krofom: kot luksuzna dobrina, ki si jo lahko privoščijo le premožni, in sicer tako da se mora onesnaževanje najprej povečati, nobena država ni trajnostna preden se lahko zmanjša, in (uganite, kaj), rast ga bo Fanning in soavtorji (2021) so primerjali tri navzdol sčasoma očistila. Toda tako kot pri neenakosti tudi tu ni preračunane planetarne meje (podnebne spremembe, nobenega ekonomskega zakona: degradacija okolja je biogeokemijske tokove in spremembo rabe tal) s kazalniki posledica degenerativne industrijske zasnove. To stoletje okoljskega odtisa na ravni države. Vključili so dve ločeni zahteva ekonomsko razmišljanje, ki sprosti potencial rege- merili okoljskega odtisa (ekološki odtis in materialni odtis) nerativnega oblikovanja, da bi ustvarili krožno in ne line- ter ju analizirali glede na predlagane globalno trajnostne arno gospodarstvo — in da bi ponovno postali polnovredni ravni. Ker se meja biogeokemijski tokovi meri z dvema udeleženci cikličnih življenjskih procesov na Zemlji. kazalnikoma (dušik in fosfor), so analizirali šest biofizi- Ekonomija obročnega krofa (Doughnut Economics) je nova kalnih kazalnikov glede na navzdol preračunane vrednosti vizija gospodarstva in vizualni okvir za trajnostni razvoj – v planetarnih meja na ravni države. Vseh šest kazalnikov so obliki obročnega krofa ali življenjskega pasu –, ki združuje meritve odtisov, ki temeljijo na potrošnji in upoštevajo koncept planetarnih meja z dodatnim konceptom družbe- mednarodno trgovino ter spremembe prebivalstva skozi nih meja. S ponovnim razmislekom o naših sistemih lahko čas. Za odtis oceanske vode (Blue water) na državni ravni cilj nacionalnih in svetovnih gospodarstev spremenimo s ni bilo na voljo ustreznih podatkov o časovnih vrstah (če- preprostega povečevanja BDP-ja na ustvarjanje družbe, ki prav so na voljo ocene na svetovni ravni). lahko zagotovi dovolj materialov in storitev za vsakogar, hkrati pa izkorišča vire na način, ki ne ogroža naše priho- Enajst družbenih kazalnikov vključuje dva kazalnika dnje varnosti in blaginje. Prednost okvira Doughnut Eco- blaginje ljudi (samoocena zadovoljstva z življenjem in nomics je, da nosilcem odločanja omogoča, da ocenijo, v pričakovana življenjska doba) in devet kazalnikov zado- kolikšni meri so trenutne ravni gospodarskih, energetskih voljitve potreb (prehrana, sanitarne storitve, dohodkov- in drugih vidikov družbe znotraj različnih ekoloških zgor- na revščina, dostop do energije, izobraževanje, socialna njih meja ali jih presegajo. V idealnem primeru so različni podpora, kakovost demokracije, enakost in zaposlova- atributi gospodarstva znotraj regenerativnih in distribu- nje). Da bi ocenili družbeno uspešnost skozi čas, so te tivnih pragov tako ekologije kot družbe. kazalnike primerjali z minimalnimi mejnimi vrednostmi, Slovenija EU-28  SLIKA 5: Uspešnost Slovenije in EU28 glede na obročni krof socialnih in planetarnih meja (vir: University of Leeds, DEAL website.19) LEGENDA – PREVOD: Notranji krog: LS – zadovoljstvo z življenjem; LE – pričakovana življenjska doba; NU – prehrana; SA – sanitarije; IN – dohodkovna revščina; EN – dostop do energije; ED – izobraževanje; SS – socialna podpora; DQ – demokratična kakovost; EQ – enakost; EM – zaposlovanje Zunanji obroč: Ecological Footprint – Ekološki odtis, Material Footprint – Materialni odtis, CO2 Emissions – emisije CO2, Phosphorus – fosfor, Nitrogen – dušik, Blue Water – oceanska voda, Land-Use Change – sprememba rabe tal 19 Rezultati za Slovenijo in EU-28 so dostopni prek povezave https://goodlife.leeds.ac.uk/national-snapshots/countries/#Slovenia, pri čemer je EU-28 potrebno naknadno vpisati za primerjavo. Izračuni so bili izdelani pred nekaj leti. Za okvirne primerjave so rezultati še vedno relevantni, saj se trendi niso bistveno spre- minjali: čeprav se v podatkih, ki se nanašajo samo na okolje in potrošnjo v EU in Sloveniji kažejo nekatere izboljšave, pa se odtisi (torej obremenitve okolja, ki jih povzročamo v drugih delih sveta), spreminjajo le v manjši meri, pri čemer je npr. ekološki odtis Slovenije sedaj nekoliko večji od odtisa EU-27 (prim. Cegnar idr., 2022). | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 13 RAZPRAVE ki so jih navedli drugi avtorji, z nekaterimi prilagoditva- nika, ki ga je Slovenija leta 2017 vključila v Strategijo raz- mi in opozorili. Ker se serija kazalnikov socialne podpore voja Slovenije 2030 in s tem vpeljala v nacionalno spreml- začne šele leta 2005, je bilo za meddržavne primerjave v janje trajnostnega razvoja.21 V začetku devetdesetih let obdobju analize 1992–2015 skupaj upoštevanih le deset je bil kazalnik ekološki odtis razvit kot prvi poskus, kazalnikov. spremljati obremenitev človeštva v primerjavi z nosilno Na splošno velja, da kraji, ki so uspešni z vidika družbe- sposobnostjo planeta. Gre za visoko agregiran kazalnik, nih dosežkov, uporabljajo vire na netrajnostnih ravneh, ki primerja rabo naravnih virov z biokapaciteto Zemlje v medtem ko kraji, ki uporabljajo vire trajnostno, ne dose- obliki globalnih hektarjev produktivnih zemljišč. Ekološ- žejo zadostne družbene osnove. „Raziskava o obročnem ki odtis se torej osredotoča na preteklo (fosilna goriva) in krofu“ je tako pokazala, da trenutno nobena država ne tekočo biološko proizvodnjo, ne upošteva pa neposredno zadovoljuje osnovnih potreb svojih prebivalcev na vrste drugih planetarnih omejitev, kot sta onesnaženje ravni rabe virov, ki bi jo bilo mogoče trajnostno raz- okolja ali upravljanje z vodo. Prednost tega kazalnika, v širiti na vse ljudi na svetu. Pri biofizikalnih kazalnikih primerjavi npr. s poročanjem držav o izpustih toplogred- BAU-projekcije (Business as usual – nadaljevanje seda- nih vplivov, pa je, da pripiše porabo naravnih virov in s njih trendov) predvidevajo, da bo leta 2050 v primerjavi tem negativnih vplivov končnemu potrošniku. Na ravni s sedanjostjo ostalo še manj držav, ki bodo spoštovale držav to pomeni, da se v njihov odtis všteva tudi uvoženi biofizikalne meje. in izvoženi ekološki odtis. Tak pristop pri izračunu je bolj pravičen, saj upošteva celotno potrošnjo v neki državi: V vseh državah so potrebne globoke preobrazbe, da bi proizvodnja in pridelava hrane, ki jo porabljamo mi, po- obrnili sedanje trende in se približali obročnemu krofu vzroča pritiske na okolje, tudi če izdelke uvozimo iz druge družbenih in planetarnih meja. V državah z visokimi do- države. hodki, kot je Nemčija, je nujno treba radikalno zmanjšati ravni rabe virov, ne da bi to negativno vplivalo na razme- roma visoke ravni družbene uspešnosti. Države s srednjimi ZA SOOČANJE S KOMPLEKSNIMI IZZIVI dohodki, kot je Kitajska, se soočajo z dvojnim izzivom, saj IN KRIZAMI JE NUJEN SISTEMSKI morajo še naprej izboljševati družbeno uspešnost, hkrati PRISTOP22 pa zmanjšati rabo virov, da bi bila v okviru biofizikalnih meja. V državah z nizkimi dohodki, kot je Nepal, bi se lah- V uvodnem poglavju sem že izpostavila nekatera spoznan- ko raba virov na splošno povečala in ostala znotraj večine ja o nujnosti sistemskega mišljenja, pristopa in inoviranja biofizikalnih meja, vendar je treba nujno pospešiti izbolj- pri soočanju z izzivi trajnostnega razvoja, ki smo jih pred- ševanje socialne učinkovitosti, da bi se izognili kritičnemu stavili v Konceptualizaciji in Prilogi.23 Priloga povzema iz človeškemu pomanjkanju. zakladnice znanja o trajnostnih prehodih, ki jo je zbrala Evropska okoljska agencija (EEA), s primeri sistemskih Podatki, ki so jih Fanning in drugi uporabili v svoji študiji trajnostnih inovacij na ključnih področjih zelenega preho- iz leta 2021, so na voljo na spletni strani DEAL.20 Iz tega da. EEA tudi prikazuje, kako je sistemski pristop v zadnjih vira smo povzeli tudi rezultate za Slovenijo in EU, ki so desetletjih prevladal v razumevanju okoljskih izzivov in predstavljeni na Sliki 5. Rezultati tako za Slovenijo kot razvoju pristopov k politiki in vrednotenju. V Konceptuali- za EU28 kažejo na »dobro življenje«, doseženo z znatnim zaciji pa smo tudi citirali okvir GreenComp (Bianchi idr., preseganjem šestih od sedmih planetarnih meja. 2023), ki ga je Evropska komisija je razvila kot referenčni Temno zeleni krogi prikazujejo socialno osnovo in okvir kompetenc za trajnostnost na ravni Evropske unije in ekološko mejo. Modri klini prikazujejo družbeno uspeš- vključuje sistemsko mišljenje kot eno od treh kompetenc nost glede na prag, povezan z zadovoljevanjem osnov- znotraj kompetenčnega področja sprejemanje kompleks- nih potreb. Zeleni klini prikazujejo rabo virov glede na nosti v trajnostnosti.24 biofizikalno mejo, povezano s trajnostnostjo. Rdeči klini S sistemskim pristopom za reševanje kompleksnih oz. zago- prikazujejo primanjkljaje pod socialnim pragom ali pre- netnih (wicked) problemov se ukvarjajo številni strokovnjaki seganje biofizične meje, sivi klini pa prikazujejo kazalnike in organizacije po vsem svetu. Ena od globalnih organizacij, z manjkajočimi podatki. Klini s črtkanim robom presegajo ki se predstavlja kot spletna skupnost za učenje in uporabo območje grafikona. V idealnem primeru bi država imela konceptov sistemskega mišljenja in v kateri sodelujemo modre kline, ki dosegajo socialno osnovo, in zelene kline znotraj ekološke meje. Večina kazalnikov se nanaša na tudi s slovenskim stičiščem, je Systems Innovation Network leto 2011. (Mreža za sistemsko inoviranje).25 Nekaj uporabnih orodij za vpeljavo sistemskega mišljenja povzemam iz njihovih Rezultati različnih pristopov k planetarnim mejam so v gradiv in slovenskih prevodov, ki smo jih pripravili v sloven- veliki meri skladni z rezultati analiz ekološkega odtisa skem stičišču. To je le delček orodij za sistematično uvajanje (tudi v povezavi z indeksom človekovega razvoja) – kazal- sistemskega mišljenja in inoviranja. 20 https://goodlife.leeds.ac.uk/national-snapshots/ 21 Prim. Cegnar idr., 2022, 11. poglavje Ekološki odtis. O ekološkem odtisu in indeksu človekovega razvoja tudi v Konceptualizaciji, str. 12. 22 Osnovna spoznanja in gradiva za sistemsko inoviranje so povzeta po priročnikih in orodjih Mreže za sistemsko inoviranje (Si Network), ki so prosto dostopni na povezavah: https://www.systemsinnovation.network/spaces/14660875/about in https://www.systemsinnovation.network/spaces/14360739/page. Prevode je zagotovilo Slovensko stičišče za sistemsko inoviranje. 23 Konceptualizacija, str. 8–12 in Priloga, str. 1–10. 24 Konceptualizacija, str. 42–43. 25 Spletna stran Si Network: https://www.systemsinnovation.network/about Povezava na Slovenia Hub: https://www.systemsinnovation.network/spa- ces/12071535/feed 14 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | RAZPRAVE Različne Več perspektive razsežnosti zagonetni Brez definitivne problemi Medsebojno rešitve povezani Odprti (brez Nestrukturirani določenega zaključka)  SLIKA 6: Značilnosti zagonetnih problemov. (Originalni vir: https://www.systemsinnovation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slovensko stičišče) Značilnosti zagonetnih problemov so povzete na Sliki 6. Naši tradicionalni načini razmišljanja, ki temeljijo na line- Nekaj primerov zagonetnih problemov: podnebne spre- arnem pristopu reševanja problemov, nam ne omogočajo membe, erozija tal, politična paraliza, kibernetska varnost, razumevanja novega sveta in izzivov, ki jih ta prinaša. Li- širjenje mestnih območij, vodna kriza, neenakost, finančna nearni pristop uspešno uporabimo za enostavnejše proble- nestabilnost. me, ne-linearnega za kompleksne (Slika 7). reševanje problemov Vzrok Problem Problem Vzrok Linearni pristop Nelinearni pristop za enostavnejše probleme za kompleksne probleme  SLIKA 7: Dva pristopa k reševanju problemov: Pri linearnem pristopu identificiramo problem, poiščemo njegove neposredne vzroke in jih spremenimo, da rešimo problem. Pri nelinearnem pristopu identificiramo sistem in ugotovimo, kako se niz okoliških dejavnikov medsebojno povezuje, da nastane problem. Vplivamo na razmišljanje, povezave in dele, da spremenimo dinamiko sistema in razrešimo problem. (Originalni vir: https://www.systemsin- novation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slovensko stičišče) | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 15 RAZPRAVE Delno inoviranje Sistemsko inoviranje Posamezni produkti Posamezna podjetja Medsebojno povezani sistemi Tehnične rešitve Mreža akterjev Tekmovanje Socialno in tehnično sodelovanje Usmerjenost na dobiček Ciljno vodeno Zmagovalec vzame vse Vsi vzamejo vse  SLIKA 8: Dve vrsti inovacij. (Originalni vir: https://www.systemsinnovation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slovensko stičišče) Ko inoviramo in razmišljamo o sistemu celostno, ne pa misleci in bolje razumeti kompleksne sisteme. le o njegovih delih, lahko razvijemo sistemske inovacije kot poseben tip inovacij. Ključne razlike med delnim in Boljšega razumevanja kompleksnih sistemov ni mogoče sistemskim inoviranjem so predstavljene na Sliki 8. doseči s pridobivanjem več strokovnega znanja z ene perspektive, kot kaže pogosto uporabljen karikiran prikaz Razumevanje in delo s kompleksnostjo zahtevata, da s znanstvenikov, od katerih vsak preučuje slona s svoje per- sintezo več vidikov (perspektiv) širimo zavest. „Sistemski spektive – Slika 9), temveč se lahko poveča le s sintezo več pristop se začne, ko najprej pogledamo na svet skozi perspektiv. Z vključitvijo več vidikov se lahko premaknemo oči drugega.“ Ta znani citat Charlesa Churchmana od ego-sistemskega pogleda k „ekosistemskemu“ pogledu ponazarja, da moramo biti sposobni preseči svoj ego- na svet, kjer lahko bolje razumemo sebe kot del številnih centrični pogled na svet, če želimo postati sistemski kompleksnih prilagodljivih sistemov (Slika 10). ''To je skala.'' ''To je kača.'' ''To je grm.'' ''To je drevo.''  SLIKA 9: Ločene perspektive – primer preučevanja slona. (Originalni vir: https://www.systemsinnovation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slovensko stičišče) Ego-sistemsko Eko-sistemsko razmišljanje razmišljanje  SLIKA 10: Ego- in eko-sistemsko razmišljanje. (Originalni vir: https://www.systemsinnovation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slovensko stičišče) 16 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | RAZPRAVE Model ledene gore Pri neki kritični temperaturi majhna sprememba vhodne vrednosti temperature sistema povzroči sistemsko spre- Dogodki membo v snovi, ki je definirana z novim nizom parametrov Opazljiva dejanja in pojavi in lastnosti. Na primer, govorimo o drobljenju ledu, a ne vode. Fazne prehode lahko opazimo v vseh vrstah kom- Vzorci pleksnih sistemov, na primer pri političnem prehodu iz Opišejo trende v daljšem monarhije v demokracijo. Fazni prehod lahko ponazorimo časovnem obdobju z dvojnim modelom ledene gore (Slika 12). Kate Raworth in Rimski klub opozarjajo, da prehod iz Strukture netrajnostnega v trajnosten razvojni model zahteva pet Kako so deli med seboj povezani, ključnih medsebojno povezanih sistemskih preobratov in da vplivajo na vzorce hkrati spremembo ekonomske paradigme, torej fazni pre- Modeli hod, ki ga podpirajo spremembe v ekonomskem modelu. Miselni modeli, ki podpirajo vse Zato lahko knjigo Earth4All26 uporabimo v vzgojno-izob- ostalo v sistemu raževalnem procesu pri razvoju kompetence sistemskega mišljenja, pa tudi drugih kompetenc okvira GreenComp.27  SLIKA 11: Model ledene gore. (Originalni vir: https://www.sy- stemsinnovation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slo- vensko stičišče) »MEJE RASTI« PRED 50 LETI, DANES »ZEMLJA ZA VSE«28 V času naraščajočih okoljskih kriz, za reševanje katerih bo Model ledene gore, ki prikazuje štiri ravni razmišljanja, je čez 10 ali 15 že prepozno, je uvedba učinkovitih ukrepov v pomoč pri reševanju kompleksnih problemov (Slika 11). že v tem desetletju preživitvenega pomena. Učinkovitost v Odličen primer za uporabo modela ledene gore je lahko tem primeru pomeni, da upoštevamo tudi sistemsko nara- razmišljanje Kate Raworth o (globinskih) miselnih mode- vo izzivov in prepletenost z gospodarskimi in družbenimi lih, ki so vgrajeni v temelje prevladujoče ekonomske para- izzivi trajnostnega razvoja. Upoštevati moramo zmogl- digme, in predlog za spremembo te paradigme z ekonomijo jivosti našega planeta, hkrati pa dosegati družbene in obročnega kroga, kar sem predstavila v III. poglavju. gospodarske cilje, kot je predlagano z modelom obročnega krofa. Vse to najdemo v poročilu Rimskega kluba Zemlja za Fazni prehod je kvalitativna sprememba splošne struktu- vse – Vodnik za preživetje človeštva, ki je izšlo jeseni 2022. re in pogojev sistema pri prehodu iz enega režima v druge- ga. Med faznim prehodom strukture, ki so prej podpirale 50 let po prebojnem poročilu Rimskega kluba Meje rasti sistem, razpadejo, in pojaviti se morajo nove – zaradi tega (Meadows in soavtorji, 1972: The Limits to Growth) je več so prehodi po naravi nestabilna obdobja, ki jih zaznamuje vodilnih svetovnih strokovnjakov in organizacij pripravilo nelinearnost. novo poročilo: Zemlja za vse (Earth for All – A survival guide to humanity), ki je vodnik za preživetje v pomoč Fazni prehodi so osnovni nelinearni procesi eksponentnih človeštvu pri odvrnitvi ekološke in socialne katastrofe. sprememb. Primer faznega prehoda je prehod ledu v paro. Knjiga predstavlja rezultate dvoletnega projekta Earth4All Model ledene gore Sedanji sistem Nastajajoči sistem Sedanji Prihajajoči dogodki dogodki Sedanji vzorci Nastajajoči vzorci Sedanje strukture Nastajajoče strukture Sedanji miselni Nastajajoči miselni vzorci vzorci  SLIKA 12: Model ledene gore s faznim prehodom. (Originalni vir: https://www.systemsinnovation.network/spaces/14360739/page; prevod: Si Slovensko stičišče) 26 Dixson-Declève idr., 2022. 27 Npr. v področju zamišljanje trajnostnih prihodnosti (dva scenarija, ki sta predstavljena v nadaljevanju). 28 Poglavji V. 1 in V. 2 sta povzeti po članku Piciga, 2024. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 17 RAZPRAVE (https://earth4all.life/) in je plod sodelovanja med »Komi- življenja najbolje ponazarjajo grafi »velikega pospeševan- sijo za ekonomijo transformacij 21. stoletja«, sistemskimi ja«. Avtorji poročila Earth4All opozarjajo, da je tveganje analitiki in timi za modeliranje razvoja. Avtorji s prvopod- prelomnih točk zdaj izjemno kritično, naš trenutni položaj pisano Sandrine Dixson-Declève, sopredsednico Rimskega opredeljujejo kot planetarno izredno stanje. Sedemnajst cil- kluba, poudarjajo, da mora v naslednjem desetletju priti do jev trajnostnega razvoja, ki so jih Združeni narodi razglasili najhitrejše gospodarske preobrazbe v zgodovini: Scenarij leta 2015 (Agenda 2030), je po njihovem mnenju najbližje velikega preskoka (Giant Leap). Pomemben pogoj za to je skupni globalni viziji civilizacije, ki jo ima svet – vendar se preoblikovanje temeljev našega globalnega gospodarske- zastavljajo resna vprašanja glede njihovega doseganja. ga sistema, to je njegov ponovni zagon, da bo deloval v dobro vseh ljudi in planeta. Če želimo človeštvo odvrniti Dva scenarija in pet izjemnih preobratov v od družbene in ekološke katastrofe, moramo v naslednjih scenariju Velikega preskoka desetih letih izvesti najhitrejšo gospodarsko preobrazbo v zgodovini, in sicer s sistemskimi ukrepi brez primere in Knjiga »Zemlja za vse« na podlagi strokovnih ocen, pod- takojšnjim ukrepanjem na petih medsebojno povezanih prtih z modeli sistemske dinamike, raziskuje najverjetnej- področjih (sistemih): revščina, neenakost, opolnomočenje, še poti za izhod iz teh izrednih razmer: poti, ki prinašajo hrana in energija – Veliki preskok. največ humanitarnih, socialnih, okoljskih in gospodarskih koristi za vse. Obravnava dva scenarija, ki se začneta leta Antropocen: vrsta Homo sapiens je 1980 in končata leta 2100: Premalo, prepozno (Too Little, Too Late) in Veliki preskok (The Giant Leap). Scenarija povzročila planetarno izredno stanje raziskujeta, kako bi se v tem stoletju, na podlagi odločitev, Zgodovinski pogled na poročilo Meje rasti, ki ga najdemo sprejetih v tem desetletju, lahko spremenili prebivalstvo, v prvem delu knjige Zemlja za vse, je med drugim poučen gospodarstva, raba virov, onesnaženost, blaginja in druž- z vidika točnosti napovedi v scenarijih brez ukrepov (BAU bene napetosti. Glavno sporočilo knjige: »Če ne bomo – Business as usual): primerjave scenarijev in dejanskega nadzorovali naraščajočih neenakosti v naslednjih 50 letih, razvoja so v zadnjem desetletju ugotovile veliko skladnost. bodo družbe postale vse bolj nefunkcionalne, vendar lahko V uvodnem poglavju je tudi poudarjeno, da je od leta 1972 svet do leta 2050 z izjemnimi prizadevanji stabilizira glo- ena znanstvena ugotovitev zasenčila vsa druga znanstvena balno temperaturo pod 2 °C in odpravi revščino.« spoznanja v zadnjih petdesetih letih: Zemlja je v 20. stoletju Po prvem scenariju, Premalo, prepozno, se bodo globalne vstopila v novo geološko obdobje, antropocen. Znanstveniki temperature do leta 2100 dvignile za približno 2,5 °C, kar je danes priznavajo, da je prevladujoče gonilo sprememb v nevarno visoko in znatno presega cilj, določen v Pariškem zemeljskem sistemu zdaj ena sama vrsta: Homo sapiens, mi. sporazumu. Posledice so ekstremne razmere, ki bodo najbolj Holocen, obdobje, ki se je začelo ob koncu zadnje ledene prizadele najrevnejša gospodarstva, vse družbe pa se bodo dobe, je dobro služil človeškim civilizacijam. Podnebje se je spopadale s tekočimi šoki zaradi ekstremne vročine, suše, po nekaj nihanjih ustalilo v izjemno stabilnem ritmu. To je propada pridelkov in poplav. Povečuje se verjetnost regional- omogočilo kmetijstvo (in proizvodnjo presežkov) ter pojav nega družbenega zloma, ki ga bodo povzročile naraščajoče civilizacije. Holocen je trajal 10.000 let in pričakovati je bilo, socialne napetosti, pomanjkanje hrane in degradacija okolja. da bo trajal še nadaljnjih 50.000 let. Vendar je rast indus- Drugi scenarij, Veliki preskok, je uresničljiv, če družbe trializiranih družb, večinoma od petdesetih let 20. stoletja, sprejmejo takojšnje ukrepe brez primere v petih medsebojno potisnila Zemljo iz mejnih pogojev holocena. Eksplozivno povezanih preobratih, ki skupaj ustvarijo preobrazbo celo- rast in njen neposredni vpliv na Zemljin sistem za podporo tnega sistema (Slika 13). Ti preobrati so globoko, sistemsko  SLIKA 13: Doseči blaginjo za vse z Velikim preskokom. Earth4All indeks blaginje (Earth4All wellbeing index) izhaja iz okvira Zveze za gospo- darstvo blaginje (Wellbeing Economy Alliance) in vključuje merjenje dostojanstva, narave, institucij, pravičnosti in enakosti, in sodelovanja državljanov. (Vira: original v angleščini: spletna stran projekta Earth4All https://earth4all.life/; prevod: Piciga, 2024) 18 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | RAZPRAVE povezani: energija vpliva na hrano, tako hrana kot energija pa vplivata na širši gospodarski sistem. Odprava revščine Ključni preobrati v scenariju Velikega preskoka: pomeni prerazporeditev bogastva, kar ustvarja zaupanje • Odpraviti revščino z reformo mednarodnega finan- in pospešuje blaginjo. Opolnomočene žensk pa ustvarja čnega sistema, ki bo iz revščine dvignila 3-4 mili- gospodarske priložnosti, zmanjšuje velikost družine in nee- jarde ljudi. nakost ter spodbuja bolj zdrave odnose v vseh družbah. • Odpraviti veliko neenakost z zagotavljanjem, da 10 % V knjigi Earth4All je podrobno opisano, kaj ti izredni pre- najbogatejših prejme manj kot 40 % nacionalnega obrati vključujejo in kako jih je mogoče uresničiti. Obrav- dohodka. navane so tudi ovire, s katerimi se ti ukrepi srečujejo, in • Krepitev vloge žensk za dosego popolne enakosti predlagani so ukrepi za odpravo teh ovir. med spoloma do leta 2050. Sprememba paradigme Earth4All je ponazorjena s petimi • Preoblikovanje prehranskega sistema za zagotavl- trikotniki – preobrati, vsak ima ključne vzvode (Slika 14). janje zdrave prehrane za ljudi in planet. Začnemo z ekonomskimi rešitvami znotraj sedanje paradi- • Prehod na čisto energijo, da bi do leta 2050 dosegli gme. Na vrhu so predlogi, ki resnično pomenijo velikanski ničelne emisije. preskok. Ti vzvodi resnično zagotavljajo preobrazbo v novo gospodarsko paradigmo, ki jo je možno imenovati „gospodarstvo blaginje“. Preoblikovanje odprava revščine opolnomočenje Odpravljanje Prehod na čisto prehranskega z reformo med- žensk, da do leta ogromne energijo, da do leta sistema, da za- narodnega finan- 2050 dosežemo neenakosti z zago- 2050 dosežemo gotovimo zdravo čnega sistema, ki popolno enakost tavljanjem, da 10 % ničelne neto prehrano za ljudi in bo iz revščine dvig- med spoloma. najbogatejših emisije. planet. nila 3-4 milijarde prejema največ Novo ljudi. 40 % nacionalnega dohodka. sprememba novi modeli pokojnine univerzalna obilica prehrane rasti temeljna obnovljivih virov dividenda energije učinkovitost ponovna vodenje žensk in ponovno elektrifikacija PARADIGMA prehranskega regionalizacija delovna mesta sindikalno sistema trgovine zanje združevanje delavcev nov način razširitev izobrazba progresivna učinkovitost kmetovanja političnega vsem obdavčitev energetskega prostora sistema Trenutno oPoLNoMoČENJE REVŠČINA NEENAKOST earth 4all HRANA ENERGIJA  SLIKA 14: Pet medsebojno povezanih preobratov v scenariju Veliki preskok (vira: original v angleščini: spletna stran projekta Earth4All https://earth4all.life/; prevod: Piciga, 2024) | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 19 VZVODI POLITIK RAZPRAVE Primerjava pobude Earth4All s scenariji za • prehod na ekološko pridelavo hrane (preobrat v pre- trajnostno nizkoogljično družbo v Sloveniji hranskem sistemu). Druga dva scenarija: Podobno metodologijo kot projekt Earth4All smo upo- rabili pred več kot 10 leti tudi v Sloveniji pri iskanju 1. Brez idej s ključno besedo »zanikanje«. trajnostnih rešitev za soočanje s podnebnimi spremem- 2. Kameleon, ključni besedi: »premalo in prepozno« (po- bami. Eden od teh pristopov je vključeval oblikovanje dobno kot pri prvem scenariju – Too Little, Too Late – v kvalitativnih scenarijev, zgodb. Projekt Scenariji razvoja projektu Earth4All). Slovenije do leta 2035. Trendi in priložnosti v času pod- nebnih sprememb (rezultati projekta so bili objavljeni v Projekt scenarijev razvoja Slovenije do 2035 lahko štejemo poročilu z istim naslovom) je bil zamišljen kot prva faza za prvi celosten poskus, da bi Slovenija prek reševanja (postavljanje vizije) v oblikovanju nove razvojne strate- določenega okoljskega problema – to je podnebnih spre- gije ter kot začetek procesa preoblikovanja Slovenije v memb – oblikovala dolgoročno strategijo trajnostnega nizkoogljično družbo.29 razvoja. Oblikovani so bili kvalitativni scenariji, zgodbe, pripovedovane leta 2035, ki vključujejo različne poti raz- Prvi scenarij, Zelena oaza, sporoča, da so najboljši možni voja v obdobju 2008–2035 in različne podobe Slovenije v rezultati doseženi z zgodnjimi ukrepi (danes: takojšnji tem letu. ukrepi!), katerih gonilo so tehnološke spremembe (po- membne so torej raziskave in razvoj – OVE, URE, nove Kako izvesti Veliki preskok z zelenim in rešitve na različnih področjih), in s spremembami stališč in vrednot ter z izobraževanjem (preobrat: opolnomoče- vključujočim prehodom v Sloveniji? nje). Ta slovenski scenarij lahko primerjamo s scenarijem Več slovenskih organizacij je 7. decembra lani v sodelovan- Velikega preskoka (The Giant Leap) v projektu Earth4All. ju z Rimskim klubom organiziralo dogodek, na katerem je V slovenskem projektu so upoštevane specifike Slovenije knjigo Zemlja za vse predstavil ugledni sodelujoči avtor in vključen je pristop z ukrepi, ki so bili leta 2008 priznani dr. Anders Wijkman, član IRP (Mednarodnega panela za kot potrebni in učinkoviti: vire), ki je imel ali še ima vodstvene funkcije v pomembnih mednarodnih organizacijah (od ZN do EIT Climate-KIC), • sprememba vrednot, tako da se BDP (bruto domači proi- bil je tudi švedski poslanec v Evropskem parlamentu. zvod) nadomesti z BDS (bruto domača sreča) – ekonom- Slovenski strokovnjaki pa smo izpostavili vrsto procesov in ski preobrat, poudarek je na blaginji vseh; primerov, ki dokazujejo, da že imamo številne potenciale • izpeljan je bil preskok v razmišljanju, tako da so se pod- in priložnosti za scenarij Velikega preskoka in da za tako nebne spremembe obravnavale skoraj kot primerjalna trajnostno prihodnost že delujemo. Znamo torej razmišl- prednost: način za hkratno izboljšanje življenja in za jati in delovati sistemsko, inovativno in participatorno, ponovni razmislek, kako se ustvarja denar (ekonomska seveda pa je tak pristop še premalo uveljavljen. Razmisleke preobrazba); ob predstavitvi knjige smo nadaljevali 13. februarja letos • spremembe življenjskega sloga in upoštevanje celotne- v oddaji Studio ob 17h, v sodelovanju z dr. Wijkmanom ga življenjskega kroga izdelkov; pa smo jih nadgradili 12. junija na konferenci IRDO 2024. • pridobljenih dodatnih 35 odstotkov OVE in energetska Slovenski proces Zemlje za vse (Earth4All Slovenia) se samozadostnost, visoka energetska učinkovitost (pre- nadaljuje še naprej. obrat v energetskem sistemu); VIRI IN LITERATURA bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). Green- donella H. Meadows et al. (1972). The Limits to https://eur-lex.europa.eu/legal-content/Sl/tXt/Pd Comp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: Growth: A Report for the Club of Rome’s Project on f/?uri=celeX:32022d0591 poročiloSkupnega raziskovalnega središča v ok- the Predicament of Mankind. universe books. viru znanosti za politiko: prevod. zavod republike Piciga, d. (2010). Podnebne spremembe: kaj se Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/green fanning, a.l., o’neill, d.W., Hickel, j., idr. (2022, pub- dogaja, kaj lahko pričakujemo, kako se lahko comp.pdf lished nov 2021). the social shortfall and ecological odzovemo?: gradivo za 1. letnik. biotehniška šola. overshoot of nations. Nat Sustain 5, 26–36 (2022). https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/1360477/ cegnar, t., bolte, t., bernard vukadin, b., ulamec, https://doi.org/10.1038/s41893-021-00799-z mod_resource/content/1/Podnebne_SPreMeM P., karo bešter, P., koleša dobravc, t., kovač, n., be_-_darja_Piciga.pdf Mežan, u.,Prislan, u., dolinar, M., Mekinda Majaron, gfn. (2023a). Compare Countries. https://data. t., dobnikar - tehovnik, M., kožar, M., verbič, j., gu- footprintnetwork.org/#/comparecountries?type Piciga, d. (2023). Soočanje z okoljskimi in podneb- ček, M., Poljanec, a., Pisek, r., neve repe, a., blaznik, =efcpc&cn=198&yr=2022. nimi izzivi na trajnosten način, za zeleni prehod. u., … Piciga, d. (2022). Poročilo o okolju v Republiki Priloga h konceptualizaciji vitr. zavod republike gSdr, 2023: independent group of Scientists appo- Sloveniji 2022. Ministrstvo za okolje in prostor, Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Prilo inted by the Secretary-general, global Sustainable agencija republike Slovenije za okolje. https:// ga_konceptualizacija_vitr.pdf development report 2023: times of crisis, times of www.gov.si/assets/ministrstva/MnvP/dokumenti/ change: Science for accelerating transformations Piciga, d. (2024). Potrebujemo vodnik za preživetje porocilo_o_okolju_2022.pdf to sustainable development, (united nations, new človeštva. zemlja za vse, prelomno poročilo rim- York, 2023). https://sdgs.un.org/gsdr/gsdr2023 skega kluba. revija eSg št. 187, 20. 03. 2024. https:// dixson-declève, S., gaffney, o., ghosh, j., randers, j., www.zelenaslovenija.si/esg/potrebujemo-vodnik-za rockström, j., in Stoknes, P. e. (2022). Earth for All: A osmi oaP (2022). Sklep (eu) 2022/591 evropskega -prezivetje-clovestva-esg-187/ survival guide to humanity. a report to the club of parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o sploš- rome. new Society Publishers. https://www.research nem okoljskem akcijskem programu unije do leta Piciga, d., torkar, g., omladič, l., ilc klun, M., dolinar, gate.net/publication/369144092_earth_for_all 2030. uradni list evropske unije, l 114/22, 12. 4. 2022. M., ojsteršek, a., Perme, e., ahčin, a., korošec, P., 29 Povzetek za namen uporabe v učnem procesu: Piciga, 2010. 20 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Darja Piciga | Dobro živeti … znotraj okoljskih meja našega planeta? | str. 7 - 21 | RAZPRAVE uršič, d., belasić, i., bogataj, n., avguštin, l., kregar, Ecology and Society, 14(2), 32. https://www.ecology Strategija razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030) S., in gabrovec, a. (2023). konceptualizacija vitr z andsociety.org/vol14/iss2/art32/ (2017). Sprejela vlada rS sprejela na svoji 159. red- umestitvijo tematike podnebnih sprememb. zavod ni seji, 7. decembra 2017. Služba vlade republike republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/ Sennholz-Weinhardt, b., Meynen, n., Wiese, k. Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. pdf/konceptualizacija_vitr.pdf (2021). kako do ekonomije blaginje, ki služi lju- https://www.gov.si/assets/ministrstva/Mkrr/ dem in naravi: vzpostavljanje človekovega okolja, Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_raz raworth, k. (2017). Doughnut Economics: Seven ki je družbeno pravično in okoljsko trajnostno. voja_Slovenije_2030.pdf Ways to Think Like a 21st-Century Economist. ran- Sloga. https://sloga-platform.org/wp-content/ dom House business. university of leeds: a good life for all Within uploads/2021/11/Wellbeing-econoMY-rePor Planetary boundaries – 2015 data https://goodlife. richardson, k., idr. (2023). earth beyond six of nine t-fullromana.pdf leeds.ac.uk/national-trends/country-trends/#Svn planetary boundaries. Science Advances, 9(37), eadh2458. https://doi.org/10.1126/sciadv.adh2458 Steffen, W., idr. (2015). Planetary boundaries: gu- university of leeds: a good life for all Within iding Human development on a changing Planet. Planetary boundaries – country comparisons. rockström, j., idr. (2009). Planetary boundaries: Science, 345(6194). https://doi.org/10.1126/scien https://goodlife.leeds.ac.uk/national-snapshots/ exploring the Safe operating Space for Humanity. ce.1259855 countries/#Slovenia KORISTNE POVEZAVE: Spletna stran za ekonomijo obročnega kroga: https:// video s predstavitve knjige earth for all v Sloveniji: www.cambridgedoughnut.org.uk/chapter-sum https://www.youtube.com/watch?v=5ag9bfgoecw maries-for-doughnut-economics/ Spletna stran projekta earth4all (zemlja za vse): Spletna stran Mreže za sistemsko inoviranje (Si https://earth4all.life/ network): https://www.systemsinnovation.network/ about Studio ob 17h na to temo: https://prvi.rtvslo.si/pod kast/studio-ob-1700/87/175022835 Spletna stran Slovenskega stičišča za sistemsko inoviranje (Si Slovenia Hub): https://www.systemsin konferenca irdo 2024 s panelom earth4all Slovenia: novation.network/spaces/12071535/feed https://www.irdo.si/en/irdo-conference/ Digitalna bralnica ZRSŠ Trajnostni razvoj https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/trajnostn| i2-0r2a4z v| o šjt/. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 21 RAZPRAVE dr. Janez Berdavs Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poDnebno izobražeVanje V osnoVneM in sreDnjeM ŠoLsTVU – ozaDja, UsMeriTVe in priporočiLa Primary and Secondary School Climate Education: Background, Guidelines and Recommendations https://doi.org/10.59132/viz/2024/4-5/22-32 izVLeček izobraževalne ustanove lahko pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb z zmanjševanjem emisij toplo- grednih plinov pri gradnji, obratovanju in organizaciji dela. Podnebno izobraževanje je ključno za povečanje javne pod- pore ukrepom za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam ter za motivacijo javnosti k zmanjševanju oseb- nega podnebnega odtisa. Priporočljivo je vključevanje podnebnih vsebin v celoten kurikulum, prilagojen lokalnemu kontekstu, ter spodbujanje vseživljenjskega učenja in kritičnega razmišljanja. uspeh reform v smeri podnebne nevtral- nosti zahteva ustrezno usposobljenost in ozaveščenost zaposlenih v šolah. Podnebno izobraževanje naj bo usmerjeno v delovanje, ne le v pridobivanje znanja, ter naj temelji na znanstveno preverljivih dejstvih in izkustvenem učenju. ključne besede: podnebno izobraževanje, trajnostni razvoj, blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, okoljska pismenost absTraCT educational institutions have much to contribute to climate change mitigation by reducing greenhouse gas emissions during construction, operation and work organisation. climate education substantially increases public support for cli- mate change mitigation and adaptation measures and motivates the public to reduce their carbon footprint. We sho- uld incorporate climate-related topics into the curriculum, tailor it to the local context, and encourage lifelong learning and critical thinking. the implementation of climate-neutral policies demands proper training and awareness among teaching staff. climate education should be action-oriented, not just knowledge-oriented, based on scientifically verifi- able facts and experiential learning. keywords: climate education, sustainable development, climate change mitigation, climate change adaptation, en- vironmental literacy NAMEN PRISPEVKA Ozadje nastanka prispevka je razvojno delo na področju podnebnega izobraževanja, ki je potekalo v sodelovanju Temi pričujočega prispevka sta podnebno izobraževanje deležnikov podnebne politike (predvsem nekdanjega Mi- in, širše, vloga formalnega izobraževanja (s poudarkom nistrstva za okolje in prostor) in izobraževalnega sistema na osnovno- in srednješolskem izobraževanju) v izva- v letih 2021 ter 2022 v okviru več vzporedno potekajočih janju podnebne politike. Prispevek raziskuje prostor pobud in projektov: prepletanja podnebne in izobraževalne politike in predstavlja eno od izhodišč in pripomočkov za nadaljnje • Ukrep oz. projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izo- razvojno delo na tem področju. S tem prispevkom, skratka, braževanju, ki so ga izvajali Zavod RS za šolstvo, Center želimo prispevati k zagonu razvoja tega področja v Sloveniji. RS za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slove- nije ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti, financi- Namen prispevka je opredeliti: ran pa je bil s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. • kaj podnebno izobraževanje je, zakaj ga potrebujemo in Projekt je razvijal podnebno izobraževanje v kontekstu katere dolgoročne cilje bi moralo podnebno izobraže- VITR v osnovnem in srednjem šolstvu, v manjši meri vanje v Sloveniji imeti; tudi v izobraževanju odraslih. • kakšen je lahko lasten prispevek izobraževalnega sis- • Celoviti strateški projekt razogljičenja Slovenije prek pre- tema k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov oz. hoda na krožno gospodarstvo, ki ga vodi EIT – Climate doseganju podnebne nevtralnosti; Knowledge and Innovation Community in obsega med • kateri so drugi načini, na katere lahko šole prispevajo k drugimi dva programa s področja izobraževanja: program podnebni nevtralnosti. krožne šole ter program krožna znanost in visoko šolstvo. 22 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Janez Berdavs | Podnebno izobraževanje v osnovnem in srednjem šolstvu – ozadja, usmeritve in priporočila | str. 22 - 32 | RAZPRAVE • Integrirani projekt LIFE Care4climate (s polnim ime- posredne koristi od fosilnih goriv, na mikro ravni pa nom: Spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov zaradi zakoreninjenih navad in navezanosti na življenj- do 2020 s pogledom na 2030 – promocija trajnostne mo- ske sloge z velikim podnebnim odtisom, še posebej v bilnosti, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije razvitem svetu. in v blaženje podnebnih sprememb usmerjene rabe tal z Potreba po spremembah tako na ravni politik kot na namenom prehoda v nizkoogljično družbo). Del projekta, ravni praktičnega delovanja ter povezanost podnebnih ki bo trajal do konca leta 2026, je namenjen razvoju sprememb z vrednotami in prepričanji prinašata nujnost podnebnega izobraževanja v slovenskem višjem in vi- izobraževanja ter učenja o podnebnih spremembah. Teh- sokem šolstvu. nološki razvoj ima zelo pomembno vlogo pri razogljičenju, Ta prispevek na enem mestu strnjeno in pregledno pred- gotovo pa ne bo zadostoval; potreben je tudi širši struktur- stavlja ugotovitve in usmeritve, ki so rezultat sodelovanja ni, kulturni in vedenjski premik. deležnikov okoljskega in podnebnega izobraževanja v zgo- V Sloveniji žal ne razpolagamo z raziskavami, ki bi ocenje- raj navedenih projektih in pobudah. vale s podnebnimi spremembami povezano znanje, veščine V pričujočem prispevku povzemamo usmeritve in ugotovi- in kompetence pri učencih, dijakih, študentih ter tudi pri tve naslednjih referenčnih ustanov in virov: osebah, ki niso v procesu formalnega izobraževanja. Global- no je položaj podoben; izobraževanje, usposabljanje, ozave- • strateških in operativnih dokumentov svetovne in naci- ščanje o podnebnih spremembah so v senci drugih ukrepov onalne podnebne politike; to so dokumenti UNFCCC in za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje: pobude Action for Climate Empowerment, Dolgoročna tehnoloških inovacij, investicij in finančnih instrumentov. podnebna strategija Slovenije do leta 2050 in Celoviti Menimo, da je izobraževanje (pre)slabo izkoriščena prilo- nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slo- žnost v boju proti podnebnim spremembam in da bi bilo venije; treba izobraževanju o podnebnih spremembah v kontekstu • UNESCO-vih pobud Vzgoje in izobraževanja za trajno- VITR v prihodnje nameniti več pozornosti in sredstev. stni razvoj (Education for Sustainable Development) in To ne velja le za formalno izobraževanje, marveč tudi za dokumentov Evropske komisije s področja okoljskega neformalno izobraževanje, ozaveščanje in informiranje izobraževanja; širše javnosti. Več znakov kaže, da stopnja poznavanja • mednarodne znanstvene in strokovne literature s po- problematike podnebnih sprememb, rešitev problema dročja podnebnega in okoljskega izobraževanja. in predvsem pripravljenosti prispevati k rešitvam ni na ustrezni ravni za izvedbo velikih sistemskih spre- memb, povezanih z razogljičenjem družbe. V nadalje- ZAKAJ POTREBUJEMO PODNEBNO vanju navajamo nekaj dejstev, ki naj služijo kot ilustracija IZOBRAŽEVANJE? obstoječega stanja. Strogo formalen odgovor na to vprašanje bi se lahko gla- Podnebne spremembe in varstvo okolja v sil: »Ker to od nas zahtevajo konvencije, strategije, načrti itd. svetovne, evropske in državne podnebne politike.« javnosti niso videni kot prioriteta O formalnih zahtevah in pričakovanjih govori naslednje V strokovnih in medijskih objavah se občasno pojavljajo poglavje, pravi razlogi pa so seveda mnogo globlji in kom- trditve o visoki okoljski ozaveščenosti prebivalcev Sloveni- pleksnejši. Podnebne spremembe so ključni izziv človeštva je. Vsekakor je pravilna ugotovitev, da prebivalci podnebne v tem trenutku in to bodo ostale tudi v prihajajočih dese- spremembe in stanje okolja v veliki večini dojemajo kot tletjih. So izziv ki zadeva celotno družbo, vsakega od nas in problem. Izpostaviti pa velja, da v konkurenci preostalih vse vrste organizacij, v katere se posamezniki združujemo. družbenih izzivov okolje ni visoko na lestvici prioritet. Eu- Izobraževanje in učenje o podnebnih spremembah je bi- robarometrova raziskava na temo podnebnih sprememb,2 stveno iz treh razlogov:1 izvedena spomladi leta 2021, ugotavlja: • Izziv podnebnih sprememb je resen; z ukrepi že za- • 83 % respondentov v Sloveniji smatra podnebne spre- mujamo. Navedeno zahteva takojšen odziv v velikem membe za resen problem, a le 11 % respondentov je obsegu, da bi lahko dosegli podnebno nevtralnost do odgovorilo, da so podnebne spremembe prvi najresnejši leta 2050. Zamujanje z ukrepanjem bo zahtevalo večji problem, s katerim se sooča svet v celoti. Ta delež je tudi obseg ukrepov za enak učinek. občutno manjši od povprečja EU (18 %). • Podnebne spremembe so ukoreninjene v sodobnem • Pri vprašanju ‚Kateri od naslednjih se vam zdi prvi naj- družbenem in gospodarskem modelu in zato pred- resnejši problem, s katerim se sooča svet v celoti?‘ so stavljajo temeljni izziv uveljavljenemu načinu razmišl- podnebne spremembe šele na petem mestu. janja, organiziranja in delovanja. • Zgodovina Eurobarometrovih raziskav na temo pod- • Odziv zahteva spremembe na vseh ravneh: od rav- nebnih sprememb kaže, da dojemanje podnebnih spre- nanja posameznika in potrošniških izbir do poslovnih memb kot pomembnega problema v Sloveniji pada: v praks, državne regulacije in mednarodnega sodelovanja. obdobju od 2008 do 2019 se je delež respondentov, ki Doseganje sprememb je iz različnih razlogov na vseh menijo, da so ravno podnebne spremembe prvi najres- ravneh zelo zahtevno: na makro ravni na primer zaradi nejši problem, s katerim se sooča svet v celoti, zmanjšal interesov korporacij in držav, ki imajo neposredne ali za 13 odstotnih točk. 1 Povzeto po McCowan, 2021, str. 4, in Mochizuki, Bryan, str. 7. 2 Evropska komisija, Posebni Evrobarometer 513. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 23 RAZPRAVE • Med slovenskimi respondenti jih le 24 % meni, da so Ugotovitvi, da ljudje na deklarativni ravni izražajo visoko sami osebno kakor koli soodgovorni za spopad s pod- stopnjo okoljske ozaveščenosti in pripravljenosti delovati nebnimi spremembami. Povprečje za celotno EU je (še okolju prijazno, dejansko pa se do njega vedejo precej manj vedno nizkih) 41 %. prijazno, pritrjujejo tudi raziskave, ki jih je ZRC SAZU izva- Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije – REUS3 pa v jal v Mestni občini Ljubljana.5 obdobju 2015–2019 kaže na opazen negativen trend glede Pomembna sporočila in nauke za podnebno politiko pa pri- strinjanja s trditvami, kot so »K podnebnim spremembam naša tudi družbeni odziv na pandemijo bolezni covida-19. največ prispeva človeška dejavnost« ali »Proti podnebnim Potencial za hitre odzive na temeljne družbene izzive ter z spremembam je treba ukrepati takoj«. njimi povezane hitre prilagoditve je omejen. Ta potencial Podobne rezultate kaže raziskava Slovensko javno mnenje je po posameznih državah različen; v Evropi je bil družbeni 2020/3.4 V raziskavi, opravljeni med novembrom 2020 in odziv manj učinkovit v postsocialističnih državah in sem januarjem 2021, je le 2,7 % anketirancev menilo, da je oko- spada tudi Slovenija. lje trenutno najbolj pereča tema v Sloveniji, še 7 % pa jih je menilo, da je okolje druga najbolj pereča tema. Polovica an- Visoka okoljska ozaveščenost brez ketirancev je menila, da je najbolj pereča tema zdravstveno ustreznega znanja ni dovolj varstvo, kar je jasno posledica časa izvedbe raziskave, ki je sovpadla z drugim valom epidemije covida-19 v Sloveniji. Redke so raziskave, ki bi se empirično ukvarjale z vpra- Pomembna pa je ugotovitev, da so anketiranci prepoznali šanjem, kako višja okoljska ozaveščenost in pripravljenost tudi gospodarstvo, revščino, priseljevanje in kriminal kot bolj na ukrepanje (naravnanost v varovanje okolja) dejansko pereče teme od okolja; tema okolje je zasedla šesto mesto. vpliva na okoljski in podnebni odtis posameznika. Iz- vedene raziskave pa kažejo, da višja osebna naravnanost Dojemanje podnebnih sprememb v javnosti je sicer močno v varovanje okolja ne pomeni nujno tudi nižjega osebnega odvisno od konteksta: v časih različnih družbenih kriz, kot okoljskega in podnebnega odtisa v zasebnem življenju. so gospodarske, zdravstvene, politične krize, obdobja viso- ke brezposelnosti itd., zanimanje za podnebne spremembe Kot primer naj navedemo obširno raziskavo na reprezen- močno pade, pozitiven vpliv pa imajo izjemni vremenski tativnem vzorcu, ki je bila leta 2016 izvedena po naročilu dogodki. V Sloveniji to potrjuje Valiconova raziskava Nova nemškega Zveznega urada za okolje.6 Ta kaže na jasno normalnost: marca 2022 je 19 % sodelujočih v raziskavi pozitivno korelacijo med višjo naravnanostjo v varo- podnebne spremembe prepoznalo kot dejavnik, ki vpliva vanje okolja in osebno porabo energije – posamezniki na njihovo vsakdanje življenje, julija 2022 pa je ta delež z višjo stopnjo okoljske ozaveščenosti in pripravljeno- narastel že na 38 %. Pričakujemo pa, da se bo zaradi infla- stjo na ukrepanje so izkazovali višjo porabo energije cije, padca standarda in pričakovane rasti brezposelnosti in povzročali višji okoljski odtis. Osebna naravnanost v ta trend obrnil. varovanje okolja se je dejansko preslikala v manjši okoljski odtis le na področju oblačil – zaradi manjšega števila kosov Razkorak med okoljsko ozaveščenostjo in oblačil na osebo in višjega deleža okoljsko certificiranih pripravljenostjo na ukrepanje je občuten oblačil. Na preostalih področjih, ki so bila predmet razis- kave (ogrevanje in osvetljevanje stanovanjskih prostorov, Poleg razkoraka med okoljsko ozaveščenostjo (prepozna- poraba tople vode v gospodinjstvih, prevozi oz. mobilnost, vanjem stanja okolja kot težave) in prioriteto, ki jo prebi- prehrana, priprava in shranjevanje hrane, pranje perila, valstvo daje okoljskim temam, je izziv za izvajanje okoljske uporaba elektronskih aparatov), pa je korelacija pozitivna in podnebne politike še razkorak med okoljsko ozavešče- ali pa statistično nepomembna. nostjo in pripravljenost na ukrepanje oz. delovanje v smeri Napačen bi bil sklep, da je okoljska ozaveščenost nepo- zmanjševanja vplivov na okolje (t. i. value-action gap). memben dejavnik in je da delo na višanju ozaveščenosti ne- Povedni so rezultati že prej omenjene raziskave Sloven- učinkovito. Prepoznana pozitivna korelacija med okoljsko sko javno mnenje 2020/3. Večina anketirancev raziskave naravnanostjo in okoljskim odtisom je v veliki meri posledi- je bila mnenja, da okoljskih problemov ni možno rešiti ca pomanjkljivega znanja in védenja o dejavnikih posamez- brez sprememb v načinu življenja. Poudarjamo pa, da je nikovega vpliva na okolje in možnostih ukrepanja v smeri precej (40 %) anketirancev menilo drugače oz. so bili do zmanjševanja lastnega okoljskega odtisa. Vlaganje v znanje tega vprašanja indiferentni. Pripravljenost na ukrepanje prebivalstva je velika priložnost za zmanjševanje okoljske- je še posebej manjša, če so ukrepi povezani s stroški ali ga in podnebnega odtisa prebivalstva, predvsem z naslova manjšimi prihodki. Tako je le 27 % anketirancev izrazilo bivanja in mobilnosti. Avtorji omenjene raziskave zaklju- pripravljenost na občutno višje cene splošnih dobrin z na- čujejo, da (formalno in neformalno) izobraževanje okoljsko menom varovanja okolja in le 18 % na občutno višje davke bolj ozaveščenih slojev prebivalstva kaže večji potencial, saj iz enakega razloga. 61 % anketirancev se redko odloči (ali bolj ozaveščeni sloji porabijo nadpovprečno veliko naravnih pa se sploh nikoli ne odloči), da določenih proizvodov ne virov in bi pomembno zmanjšanje porabe relativno manj bodo kupili zaradi okoljskih razlogov. Po drugi strani pa vplivalo na življenjski standard kot pri slojih prebivalstva z so nekateri okoljski ukrepi v vsakdanjem življenju postali manjšim okoljskim odtisom. Obenem pa višja ozaveščenost splošno razširjena navada; 96 % anketirancev je odgovori- pomeni večjo dojemljivost za vsebine izobraževanja in višji lo, da vedno ali pogosto odpadke odlagajo ločeno. potencial za dejansko spremembo ravnanja. 3 Kazalniki okolja ARSO, kazalnik OP07 ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih sprememb. 4 Toš, 2021. 5 Polajnar, 2015; Smrekar, 2011. 6 Kleinhückelkotten idr., 2016. 24 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Janez Berdavs | Podnebno izobraževanje v osnovnem in srednjem šolstvu – ozadja, usmeritve in priporočila | str. 22 - 32 | RAZPRAVE Podnebni skepticizem je občuten izziv za Zavedati se je treba tudi slabosti formalnega izobraževa- podnebno politiko nja, izpostavimo dve: Širjenje podnebnega skepticizma in teorij zarote se kaže • Formalno izobraževanje je dolgotrajen proces, velik del kot vse večji izziv za izvajanje ukrepov zniževanja emisij ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti pa naj bi toplogrednih plinov. Novejše raziskave socialnih omrežij in izvedli že do leta 2030. klasičnih medijev kažejo, da so lažne informacije o podnebnih • Oseb, ki so formalno izobraževanje že zaključile, ni spremembah vse močneje vpete v kontekst različnih že mogoče več doseči oz. le v izjemnih primerih, ko se po- uveljavljenih teorij zarote, med njimi so tudi teorije, povezane samezniki odločajo za vstop v formalne izobraževalne s cepljenjem ali delovanjem globalnih elit. Trditve, da programe po začetku delovne kariere. človeštvo ne vpliva na podnebje, so vse manj prisotne, krepi pa se prisotnost dvomov o smiselnosti in stroških ukrepanja Šolstvo je več kot le vzgoja in izobraževanje (blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe).7 otrok in mladih Eno najučinkovitejših orodij za preprečevanje širjenja V senci izobraževanja in vzgoje opravlja šolstvo nekatere podnebnega skepticizma in nezaupanja v znanost na druge funkcije, ki so prav tako pomembne za blaženje pod- splošno je kakovostna izobrazba, ki razvija kritično nebnih sprememb in prilagajanje nanje v kontekstu vzgoje mišljenje, poleg znanja tudi razumevanje in sposob- in izobraževanja. Te so: nost samostojnega zbiranja ter preverjanja informacij. Izobraževanje naj razbija neutemeljene dvome o obstoju • infrastrukturni vidik, npr.: podnebnih sprememb in o smiselnosti ukrepov za blaženje - gradnja in vzdrževanje nepremičnin; in prilagajanje podnebnim spremembam. Za preprečevanje - vrsta uporabljenih gradbenih materialov; neutemeljenih dvomov o obstoju podnebnih sprememb je - tehnologija ogrevanja, hlajenja in zračenja; nujen prvi pogoj ustrezna raven splošne naravoslovne izob- razbe; za preprečevanje neutemeljenih dvomov o smisel- - ureditve okolice šol in vrtcev; nosti ukrepanja sta nujni ustrezna družboslovna izobrazba • vidik upravljanja ustanov, ki obsega npr.: ter interdisciplinarnost oz. sposobnost povezovanja nara- - naročanje storitev in materiala – v tem kontekstu voslovnih z družboslovnimi vsebinami v izobraževalnem tudi živil; procesu. Odprto ostaja vprašanje, kakšen je trenuten nivo ozaveščenosti o podnebnih spremembah in znanja o ukrepih - uporaba prostorov – npr. regulacija temperature in za blaženje ter prilagajanje podnebnim spremembam pri osvetljenosti; pedagoškem in nepedagoškem kadru v slovenskem šolstvu. - nastajanje odpadkov in ravnanje z odpadki; - način izvajanja poučevanja, učenja in dela in s tem Formalno izobraževanje je učinkovit ukrep povezane mobilnosti predvsem zaposlenih, pa tudi podnebne in okoljske politike učencev in dijakov (službena potovanja, dnevna mi- gracija); Formalno izobraževanje je iz več razlogov učinkovit ukrep izvajanja podnebne in okoljske politike in ima v tem smis- • sodelovanje v lokalni in regionalni skupnosti, npr.: lu tudi nekatere prednosti pred splošnimi dejavnostmi - izvajanje različnih projektov v sodelovanju z lokal- okoljskega ozaveščanja ter obveščanja: nimi akterji; • Formalno izobraževanje ima izrazito širok doseg popu- - organizacija ali sodelovanje na dogodkih v lokalni lacije, saj je v sekundarno izobraževanje vključena tako skupnosti; rekoč celotna starostna kohorta med 14 in 18 let, osnov- - vključevanje okolice v izobraževalni proces in obšol- nošolsko izobraževanje pa je obvezno. ske dejavnosti; • Gre za intenziven proces; za razliko od neformalnega - vpliv šolarjev na ravnanje staršev (sekundarni vpliv in priložnostnega izobraževanja, ki pogosto potekata izobraževanja). ob delu, je osebam, vključenim v proces formalnega izobraževanja, izobraževanje primarna dejavnost. Iz Polje prepletanja med šolstvom in podnebnimi spremem- tega razloga ima formalno izobraževanje na svojo ciljno bami je bogato in raznoliko: šolstvo je s svojim delovan- skupino tudi občutno večji vpliv kot aktivnosti obveš- jem tudi neposredno ali posredno vir emisij toplogrednih čanja in ozaveščanja javnosti na splošno. plinov, zato lahko tudi neposredno prispeva k blaženju • Učinki formalnega izobraževanja so globlji in dolgoroč- podnebnih sprememb. Učinki podnebnih sprememb – vse ni; izobraževalni proces po navadi poteka v posamezni- višje temperature poleti, poplave itn. – pa lahko šole tudi kovi mladosti, torej obdobju, ko se oblikujejo posamez- neposredno ogrožajo; šolstvo se lahko podnebnim spre- nikove vrednote, navade in življenjski slog. membam tudi samo prilagaja. • Prednost izobraževanja pred splošnim ozaveščanjem in Izobraževalne ustanove povzročajo in lahko znižujejo komuniciranjem z javnostjo je enostavnost spremljanja emisije npr. pri gradnji in obratovanju objektov (ogrevanje, učinkov. Preverjanje učnih izidov je sestavni del formal- hlajenje, razsvetljava …), pri nabavi in obratovanju opre- nega izobraževanja; pri ozaveščanju in obveščanju sploš- me (podnebni odtis pri izdelavi opreme, učinkovitost rabe ne javnosti je preverjanje učinkov težavnejše, povezano z energije pri obratovanju opreme), materialnih tokovih javnomnenjskimi raziskavami, in se redko izvaja. (npr. nabava potrošnega materiala, nastajanje odpadkov in 7 APCO Worldwide, 2021; Maharasingam-Shah idr., 2021. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 25 RAZPRAVE ravnanje z odpadki), na podnebni odtis ustanove pa vpliva- mate Change Education for Sustainable Development Pro- jo tudi način organizacije dela v ustanovi oz. organizacij- gramme). V tem poglavju na kratko podajamo za področje ska kultura nasploh, pa tudi manj neposredni dejavniki, izobraževanja relevantno vsebino in usmeritve strateških npr. lokacija in urejenost okolice ustanove, ki omogoča in ter operativnih dokumentov podnebne politike. spodbuja (ali pa tudi ne) rabo javnega prometa za zapos- lene, učeče se in obiskovalce. Mednarodna podnebna politika Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je Vloga in pomen izobraževanja pri izvajanju podnebne poli- možno v skladu celostnim institucionalnim pristopom tike in zniževanju podnebnega odtisa človeštva sta priznana (whole-school approach) izvajati v vseh posameznih fun- tekom celotnega trajanja svetovnih prizadevanj za omeje- kcijah izobraževalnih ustanov posebej. Ker je izobraževanje vanje človekovega vpliva na podnebje. Usmeritev, da države osnovna in najpomembnejša funkcija šolstva, se v nadal- pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov jevanju osredotočamo na vidik podnebnega izobraževanja. o podnebnih spremembah (United Nations Framework Izobraževalni zavodi imajo neposredno vlogo tudi pri Convention on Climate Change – UNFCCC) razvijajo in prilagajanju na podnebne spremembe. Podnebne spre- izvajajo izobraževalne programe in programe usposabljanja membe so namreč dejstvo že danes in bodo le še bolj s področja podnebnih sprememb, je del izvirnega besedila očitne. Samo v petdesetletnem obdobju med letoma 1961 konvencije iz leta 1992, vključena pa je tudi v Kjotski proto- in 2011 se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji kol (1997) in Pariški sporazum (2015). Sekretariat UNFCCC dvignila za 1,7 °C,8 spreminjata pa se tudi količina in in- vodi proces, imenovan akcija za podnebno opolnomočenje tenzivnost padavin. Po projekcijah Agencije za okolje se (Action for Climate Empowerment – ACE), ki podpira države bo temperatura do leta 2010 po zmerno optimističnem pogodbenice pri razvoju in izvedbi dejavnosti izobraževanja scenariju dvignila še za dodatni 2,0 °C, po pesimističnem in usposabljanja. Ključna področja akcije za podnebno opol- scenariju (brez ukrepanja) pa kar za dodatne 4,1 °C.9 Z nomočenje so izobraževanje, usposabljanje, ozaveščanje večanjem učinkov podnebnih sprememb se bo večala tudi javnosti, informiranost in javni dostop do informacij, sode- ranljivost izobraževalnih zavodov predvsem na vročinske lovanje javnosti in mednarodno sodelovanje. valove in poplave, ponekod pa tudi na plazove ter usade. V procesu izvajanja akcije za podnebno opolnomočenje Prilagajanje na podnebne spremembe je treba upoštevati države pristopnice k Okvirni konvenciji oblikujejo dese- pri naslednjih sestavinah izobraževalne infrastrukture: tletne delovne programe. Tako delovni program iz Dohe • lokacija šol, vrtcev in drugih zavodov, ki naj ne bo na ob- (Doha Work Programme) iz leta 2012 kot tudi Delovni močjih, podvrženih rečnim in hudourniškim poplavam program iz Glasgowa (Glasgow Work Programme) iz leta ter plazovom in usadom; 2021 spodbujata države, da razvijajo in izvajajo formalne • bližnja okolica zavodov (funkcionalnih zemljišč), kjer ter neformalne izobraževalne programe ter usposabljanja je usmeritev na prilagajanju vročinskim valovom z o podnebnih spremembah na vseh ravneh izobraževanja.10 zasaditvami dreves in meteornim poplavam z zagotavl- Smernice za izvajanje akcije za podnebno opolnomočenje janjem vodoprepustnosti površin (ne asfalt in beton) ter priporočajo tudi, da dejavnosti na področju podnebnega odvajanja meteornih vod; izobraževanja potekajo v skladu z načeli UNESCO-vega • objekti, kjer je prav tako poudarek na prilagajanju vročin- programa izobraževanje za trajnostni razvoj (Education skim valovom z izolacijo ovoja stavb, zasenčevanjem za- for Sustainable Development – ESD),11 ki predstavlja doda- stekljenih površin, ozelenjenimi strehami ter stenami itn. ten okvir izvajanja izobraževanja o podnebnih spremem- bah. Izobraževanje za trajnostni razvoj pa je del Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in nje- POMEN FORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA nih sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja (Sustainable ZA MEDNARODNO IN DRŽAVNO Development Goals). PODNEBNO POLITIKO Na tem mestu moramo omeniti tudi prizadevanja ustanov Uvajanje okoljskih in s podnebnimi spremembami poveza- Evropske unije; ta so pretežno usmerjena v razvoj okolj- nih vsebin v formalno izobraževanje ima ozadje tudi v pro- skega izobraževanja in v ozelenjevanje izobraževalnih cesih, strateških usmeritvah in ukrepih globalne, evropske sistemov ter izobraževalnih ustanov v državah članicah in državne podnebne politike. Izobraževanje zato lahko EU. V okviru teh prizadevanj so nastali naslednji temeljni prispeva in mora prispevati k izvajanju podnebne politike dokumenti: oz. širše, k reševanju podnebne krize. Prvo pomembnejšo • Priporočilo Sveta Evropske unije z dne 16. junija 2022 o spodbudo za razvoj podnebnega izobraževanja je predsta- učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj; vljala konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju v • Sklepi Sveta Evropske unije o spretnostih in kompeten- Riu de Janeiru junija 1992 (UNCED oz. Rio Earth Summit), cah za zeleni prehod; v okviru katere je bila podpisana tudi Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembah podnebja (UNFCCC). • GreenComp: Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. Sledilo je Desetletje izobraževanja za trajnostni razvoj Usmeritev v ozelenjevanje izobraževanja pa se odraža tudi v letih od 2005 do 2014, leta 2010 pa je UNESCO zagnal v pogojih za odobritev financiranja razvoja izobraževanja program Podnebno izobraževanje za trajnostni razvoj (Cli- v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. 8 Vertačnik idr., 2018, str. 3. 9 Bertalanič idr., 2019, str. 8. 10 Glasgow work programme on Action for Climate Empowerment, člen IV.A.1; UNFCCC, 2012: Doha work programme on Article 6 of the Convention, člen D.22. 11 Action for Climate Empowerment – Guidelines for accelerating solutions through education, training, public awareness, str. 25. 26 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Janez Berdavs | Podnebno izobraževanje v osnovnem in srednjem šolstvu – ozadja, usmeritve in priporočila | str. 22 - 32 | RAZPRAVE Državna podnebna politika na področju izobraževanja ustvarjati »kader prihodnosti, ki bo ustrezno izobražen za zadovoljevanje vedno novih po- Določila Konvencije Združenih narodov o podnebnih treb, ki se kažejo s podnebnimi spremembami in potreba- spremembah na temo izobraževanja se odražajo v dveh mi po njihovem obvladovanju«14 in s tem doseči izboljšano ključnih dokumentih podnebne politike v Sloveniji: v Dol- splošno energetsko in podnebno pismenost.15 goročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (DPS50) in v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem Omenjeno naj bi dosegli z dvema instrumentoma:16 načrtu Republike Slovenije (NEPN). Omenjenima doku- • načrtovanje in razvoj usposabljanja za prehod v pod- mentoma nadrejen pa je še Nacionalni program varstva nebno nevtralno družbo; okolja za obdobje 2020–2030 (NPVO), ki se prav tako dotika področja izobraževanja, a brez osredotočenja na • vključevanje podnebnih vsebin v širši proces razvoja podnebno izobraževanje. vzgoje in izobraževanja. Za uresničitev teh dveh instrumentov so v NEPN-u predvi- Državni dokumenti delno odgovarjajo na temeljna vpra- dene sledeče dejavnosti:17 šanja – zakaj naj bi se ukvarjali s podnebnim izobraževa- njem, katere izzive in probleme naj bi podnebno izobra- • okrepiti spodbujanje prehoda v podnebno nevtralno in ževanje reševalo, kateri naj bi bili strateški in operativni krožno gospodarstvo /…/ zlasti na področjih /…/: cilji podnebnega izobraževanja, s katerimi ukrepi naj bi jih - sistematične prenove šolskih in študijskih progra- dosegli, katere vire bi za ta namen potrebovali in katere mov za izboljšanje znanj, ki so pomembna za prehod ustanove naj bi ukrepe tudi izvajale. Določila dokumentov v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo; medsebojno niso optimalno povezana; strateški dolgoroč- - v okviru izobraževalnega procesa izobraziti kadre, ni dokument (DSP 50) na področju izobraževanja ne navaja ki bodo imeli ustrezna znanja, potrebna za prehod strateških ciljev, le operativne; srednjeročni dokument v podnebno nevtralno družbo, s poudarkom na teh- (NEPN) pa poleg operativnih ciljev navaja tudi strateške. ničnih in naravoslovnih znanjih, kjer je največji raz- Navedeno je posledica dejstva, da je bil Nacionalni ener- korak med ponudbo in povpraševanjem po tovrstnih getski in podnebni načrt Republike Slovenije, ki je sre- kadrih, s hkratnim povezovanjem z družboslovnimi dnjeročni dokument, oblikovan in sprejet pred Dolgoročno znanji; podnebno strategijo – v nasprotju z načeli načrtovanja javnih politik, po katerih je treba najprej razviti strategijo, • motivacija in spreminjanje vedenja ter potrošniških nato pa še ukrepe. navad; • trajnostni podnebni razvoj družbe. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 navaja dva strateška cilja okoljskega Oba instrumenta in vse navedene dejavnosti ostajajo na izobraževanja v Sloveniji:12 splošni ravni, za zadnji dve dejavnosti iz zgornjega sezna- ma pravzaprav ni moč reči, da gre za dejavnosti in da imata • mladina in odrasli so opolnomočeni za delo in življenje neposredno povezavo z vzgojo in izobraževanjem. Prej gre v trajnostni, do okolja odgovorni družbi in za prehod v za usmeritve, kot za instrumente in dejavnosti; NEPN v nizkoogljično krožno gospodarstvo; tem delu tudi ne opredeljuje rokov za izvedbo dejavnosti, • okoljska pismenost je ključna sestavina funkcionalne čeprav bi jih moral in jih za druge ukrepe dejansko opre- pismenosti. deljuje. Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 (DPS50) je temeljni strateški dokument, ki opredeljuje, NAMEN IN CILJI PODNEBNEGA kako naj bi Slovenija do leta 2050 dosegla neto ničelne emi- IZOBRAŽEVANJA sije toplogrednih plinov oziroma podnebno nevtralnost. V DPS50 so izobraževanje, usposabljanje in razvoj človeških V tem poglavju je predstavljen pregled vloge in ciljev pod- virov dobro zastopani; temeljna usmeritev je spodbujanje nebnega izobraževanja, obenem pa so v besedilu oprede- neformalnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih, ljena osnovna pričakovanja podnebne politike v Sloveniji kmetov ipd. po posameznih sektorjih. Nasprotno pa ima do formalnega izobraževanja kot enega od orodij dosega- formalno izobraževanje v DPS50 manj poudarjeno vlogo. nja ciljev podnebne politike. Besedilo strategije navaja »sistematično uvajanje učenja in Izhajajoč iz temeljnih usmeritev podnebne politike, lahko zavedanja pomena o podnebnih spremembah v vse nivoje formalno izobraževanje prispeva k doseganju sledečih dol- izobraževanja; primarno, sekundarno in terciarno izobra- goročnih oz. strateških ciljev podnebne politike: ževanje ter tudi v neformalna izobraževanja«.13 Strategija izpostavlja tudi spodbujanje interdisciplinarnosti v izo- • Povečati stopnjo sprejemanja in javne podpore braževanju. ukrepom države in mednarodne skupnosti za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Re- Izvajanje teh ukrepov bo od javnosti zahtevalo določen publike Slovenije (NEPN), sprejet leta 2020, velja za ob- napor in prilagoditve. Kot ugotavljamo v drugem poglav- dobje do leta 2030, s pogledom do leta 2040. Cilj NEPN-a je ju, pa je potencial javnosti za spremembe življenjskega 12 Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030, poglavje 8.6. 13 Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, poglavje 7.2. 14 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, 2020, str. 65. 15 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, 2020, str. 214. 16 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, 2020, str. 114 in 115. 17 Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, 2020, str. 114 in 115. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 27 RAZPRAVE sloga omejen in pogojen s splošno okoljsko ozaveš- no nevtralno družbo. Nove potrebe bodo nastajale za- čenostjo in ravnjo znanja o okoljskih vprašanjih. radi ‚ozelenitve‘ obstoječih poklicev in nastajanja novih • Motivirati in usposobiti javnost za zmanjševanje poklicev. osebnega podnebnega odtisa in za prilagajanje pod- Prvi od naštetih ciljev, doseči osnovno podnebno pisme- nebnim spremembam v vsakdanjem življenju, neod- nost, je neobhodno izhodišče za uresničevanje preostalih visno od ukrepov, zapovedi in omejitev, predpisanih s naštetih ciljev. strani države in ne glede na poklic (stroko) posameznika. • Prek spreminjanja življenjskega sloga in ravnanj NAČELA IN USMERITVE PODNEBNEGA javnosti (npr. vzorci potrošnje, mobilnosti, bivalne navade; volilne izbire in politična participacija) izva- IZOBRAŽEVANJA jati pritisk na gospodarstvo, politiko in ponudnike Podnebno izobraževanje oz. izobraževanje o podnebnih javnih storitev. spremembah je veja okoljskega izobraževanja ter vzgoje in Poudarimo naj, da je formalno izobraževanje le eno od sred- izobraževanja za trajnostni razvoj, ki se je začela razvijati stev doseganja teh ciljev in da lahko prispeva le omejen de- z naraščajočim prepoznavanjem podnebnih sprememb lež k uresničevanju navedenih ciljev. Te je možno dosegati kot temeljni globalni problem. Države po svetu so v zelo izključno z vzporednim izvajanjem ukrepov komuniciranja, različni meri vključevale podnebne spremembe v svoje iz- informiranja, ozaveščanja, formalnega izobraževanja, obraževalne sisteme, kot je razvidno iz nacionalnih poročil neformalnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. o izvajanju UNFCCC. Tridesetletno obdobje vključevanja Okoljska in podnebna komunikacija pa ne more imeti žele- podnebnih sprememb v izobraževanje je po svetu ustvarilo nega učinka brez ustreznega okoljskega predznanja, zato je obsežen nabor praks in izkušenj. Podnebno izobraževanje eden od ciljev podnebnega izobraževanja tudi: je postalo tudi predmet raziskovalnega in razvojnega dela, ki je razvilo nabor splošnih načel in priporočil. Na tem • Z zagotavljanjem ustrezne osnovne okoljske izobrazbe mestu navajamo povzetek načel in priporočil iz relevantne zagotavljati pogoje za učinkovitost okoljskih ozaveš- literature: čevalnih, komunikacijskih in informacijskih dejavnos- ti. • V učne načrte in med učne vsebine naj se uvršča le tista s podnebnimi spremembami povezana učna snov, ki Ko govorimo o delu javnosti, ki v podnebnih spremembah je podprta z dokazi in temelji na znanstveno preverl- ne vidi težave ali celo dvomi o povezavi med delovanjem jivih dejstvih (‚evidence based‘ vsebine). Izobraževanje človeške družbe in podnebnimi spremembami, je cilj tudi naj gradi zaupanje v podnebno znanost; pavšalna in prepričevati, da podnebne spremembe sploh obstajajo, dramatizirana sporočila k temu ne prispevajo. da dejansko so posledica človekovega delovanja in da dejansko so resen izziv, ki potrebuje odločno ukrepanje. • Podnebno izobraževanje naj ne bo usmerjeno le v znanje V tem kontekstu mora formalno izobraževanje zagotoviti in v informacije; ne učimo le O podnebnih spremembah, osnovno okoljsko in podnebno pismenost, za katero pa je temveč ZA delovanje v smeri blaženja podnebnih spre- potrebno razumevanje fizikalnih osnov podnebnih spre- memb in prilagajanja nanje. Trenutno so izobraževalni memb – kar pa ni možno brez kakovostne splošne naravo- sistemi po svetu večinoma usmerjeni ravno v učenje o slovne izobrazbe. podnebnih spremembah; razvijanje aktivnega delovan- ja pri mladih je v ozadju.18 Raziskave kažejo, da je pove- Izhajajoč iz zgoraj navedenih strateških ciljev, naj bodo zava med posedovanjem golega, z okoljem povezanega fokusi formalnega izobraževanja kot celote na področju znanja in okolju prijaznim ravnanjem v profesionalnem podnebnih sprememb naslednji: in zasebnem življenju šibka.19 • splošno izobraževanje o podnebnih spremembah, nji- • Učinkovitejše je izobraževanje, ki je poleg v pridobivan- hovih vzrokih in posledicah; je znanja usmerjeno tudi v akcijo in je osredotočeno na • splošno izobraževanje o blaženju podnebnih sprememb lokalne, regionalne in otipljive vidike, ki jih je po mož- in prilagajanju nanje; nosti lahko nasloviti s posameznikovim ravnanjem.20 • razvoj kompetenc za lastno ukrepanje za blaženje pod- • Podnebno izobraževanje naj bo izkustveno, usmerjeno nebnih sprememb in prilagajanje nanje v zasebnem, tudi v razumevanje in veščine, razvija naj sistemsko vsakodnevnem življenju; za trajnostni življenjski slog in in kritično razmišljanje. Učna vsebina naj bo, kjer je to odgovorno potrošnjo (prve tri točke tega seznama lahko možno, uokvirjena v učencu ali dijaku poznan prostor- združimo pod naziv splošne podnebne kompetence); ski in časovni kontekst, v katerem ima ta tudi potencial delovanja ter vplivanja.21 Izobraževanje naj bo vključu- • razvoj poklicno specifičnih podnebnih kompetenc za joče, naj ne vodi v prelaganje odgovornosti med delež- ukrepanje v smeri blaženja podnebnih sprememb in niki, v kazanje s prstom na druge in v pasivno čakanje na prilagajanja nanje v profesionalnem življenju; specifič- pobude ter dejanja drugih. no glede na poklic oz. stroko posameznika; • Šolski sistem naj omogoča učne metode in pristope, • zagotavljanje ustreznega kadra, ki bo odgovarjal novim ki temeljijo na sodelovanju in izkušnjah, so praktični potrebam trga dela, nastalim zaradi prehoda v podneb- ter ustrezajo lokalnim okoliščinam in tradicijam 18 Evropska komisija, 2022, str. 15. 19 Reimers, 2021, str. 19; McCowan, 2021, str. 6. 20 Anderson, 2012. str. 191; UNESCO, 2017, str. 54. 21 Mochizuki, Bryan, 2015, str. 18; Anderson, 2012, str. 198; UNESCO, 2015, str. 67. 28 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Janez Berdavs | Podnebno izobraževanje v osnovnem in srednjem šolstvu – ozadja, usmeritve in priporočila | str. 22 - 32 | RAZPRAVE ter podpirajo interdisciplinarne in medpredmetne prilagajanje nanje naj bosta vodili tudi pri delovanju dejavnosti.22 izobraževalnih ustanov in njihovih zaposlenih – kar • Sporočila podnebnega izobraževanja naj ne temel- naj bo vidno tako učečim se kot tudi lokalnemu okolju jijo na kataklizmičnih napovedih in naj ne plašijo. izobraževalne ustanove in deležnikom okoljevarstva Raziskave kažejo, da je bilo podnebno komuniciranje in ter izobraževanja v državi. Podnebne spremembe naj izobraževanje v zadnjih dveh desetletjih v preveliki meri torej bodo dejavnik pri poučevanju in učenju; upravl- usmerjeno v vzbujanje strahu pred posledicami podneb- janju izobraževalnih ustanov in njihove infrastrukture nih sprememb; poleg tega pa je prepogosto temeljilo na ter pri vključevanju izobraževalne ustanove v lokalno ne dovolj preverjenih in na nejasnih znanstvenih spoz- ali širšo skupnost. Za ta pristop sta v mednarodnih nanjih.23 Velika količina in intenziteta takšnih sporočil v virih uveljavljena izraza ‚whole-school approach‘27 izobraževanju lahko privede do t. i. podnebne apatije ali ali ‚whole-institution approach‘.28 celo do odpora do teme podnebnih sprememb nasploh. • Izobraževanje na vseh nivojih naj se nanaša tako vsebine S podnebjem povezana sporočila v izobraževanju naj blaženja kot tudi prilagajanja. Države, ki v nadpovprečni bodo zmerno dozirana, predstavijo naj tudi dosedanje meri prispevajo k nastanku podnebnih sprememb, so ve- uspehe pri blaženju podnebnih sprememb in prilaga- činoma podpovprečno prizadete zaradi posledic le-teh. janju nanje ter pokažejo realne možnosti doseganja To se odraža tudi v pristopu izobraževalnih sistemov po podnebnih ciljev v prihodnosti. svetu – v državah globalnega juga je večji poudarek na • Ker se podnebne spremembe dotikajo številnih prob- prilagajanju podnebnim spremembam, v državah glo- lemskih področij in sektorjev, mora biti pristop podneb- balnega severa pa na blaženju. Zaradi nadpovprečnega nega izobraževanja integriran in holističen; vodi naj v prispevka k podnebnim spremembam na prebivalca naj razumevanje večdimenzionalnosti in medsebojne pove- bo poudarek podnebnega izobraževanja (pa tudi in- zanosti razlogov za podnebne spremembe ter njihovih formiranja in ozaveščanja) v Sloveniji na blaženju. posledic. Podnebno izobraževanje naj ne bo koncep- Navedeno velja za vse vidike izobraževanja – tako za tualizirano le kot znanost o podnebnih spremembah; učne vsebine kot tudi za vodenje ustanove in upravl- obravnavano naj bo z interdisciplinarne in sistemske janje infrastrukture. Drugi argument za poudarek na perspektive.24 blaženju je tudi večja učinkovitost blaženja v primerjavi • Zaradi kompleksnosti pojava podnebnih sprememb je s prilagajanjem – družbena in ekonomska cena blaženja le-te nemogoče obravnavati brez hkratne obravnave je nižja od cene prilagajanja. Prilagajanje podnebnim preostalih problemov okolja in naravovarstva, pa tudi spremembam ima zaradi vse bolj očitnih učinkov pod- vprašanj družbenega in gospodarskega razvoja. Podneb- nebnih sprememb posebno mesto pri upravljanju z ne spremembe naj se obravnavajo v tesni povezani z infrastrukturo (obvladovanje vročinskih valov, poplav, vprašanji politike, ekonomije in pravičnosti,25 ne le plazov ipd.). kot izključno naravoslovni pojav. • Glede na prevladujoče mnenje v mednarodni literaturi • Analitičnost naj predstavlja samo pomožen pristop k in izhajajoč iz prejšnjih točk je podnebno izobraževanje obdelavi teme podnebnih sprememb. Disciplinarnost najučinkoviteje izvajati v kontekstu izobraževanja za in specializacija sta primerni le v izbranih situacijah – trajnostni razvoj.29 Ne nazadnje tudi zato, ker so si cilji npr. pri strokovnih predmetih v poklicnih in strokovnih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, srednjih šolah in v tem kontekstu pri uvajanju podneb- drugih vej okoljevarstva, naravovarstva, gospodarske- no nevtralnih tehnologij, materialov, postopkov v učne ga in splošnega družbenega razvoja lahko v konfliktu. načrte. Poleg tega velja večina načel, navedenih v tem poglavju, tudi za izobraževanje za trajnostni razvoj, ne le za pod- • Ker se stanje podnebja nenehno spreminja in se obe- nebno izobraževanje. nem viša nivo poznavanja delovanja podnebnega sistema ter poglablja znanje o blaženju podnebnih • Iz navedenega sledi, da naj podnebno izobraževanje sprememb in odzivanju nanje, naj bo podnebno izob- razvija vse kompetence, razdelane v Evropskem ok- raževanje usmerjeno v opolnomočenje: usposablja virju za trajnostne kompetence (GreenComp).30 naj za vseživljenjsko učenje, kritično razmišljanje, reševanje problemov, sodelovanje na področju okolj- Osnovno in splošno srednješolsko izobraževanje izvajata skega izobraževanja, analizo problemov in sposobnost splošno podnebno izobraževanje. Poklicno in strokovno odločanja.26 srednješolsko izobraževanje ter višje in visoko šolstvo pa imajo poudarek na prispevku posameznih strok k od- • Nujna je uporaba celostnega institucionalnega zivu na podnebne spremembe. Ker je prisotnost splošnih pristopa in podpiranje raznolikosti v podnebnemu podnebnih kompetenc prvi pogoj za razvoj poklicnospeci- izobraževanju, ki naj ne bo omejeno le na kurikul fičnih podnebnih kompetenc, naj bo težišče podnebnega in učno vsebino. Blaženje podnebnih sprememb in izobraževanja v osnovni in srednji šoli. 22 Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj, člen 5, odstavek b. 23 UNESCO, UNFCCC, 2016, str. 27. 24 Mochizuki, Bryan, 2015, str. 16. 25 Facer, 2020, str. 25. 26 Anderson, 2012, str. 195. 27 Npr. Gibb, 2016, str. 3; in Hargis idr., 2021. 28 Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj, člen 7, odstavek a. 29 Reimers, 2021, str. 4; UNESCO, 2015, str. 66. 30 Bianchi idr., 2022. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 29 RAZPRAVE Zaradi samega obsega znanja in veščin, ki so potencialno • Pobude in prizadevanja naj bodo integrativni – njihova predmet izobraževalnega procesa, zaradi stalno poteka- učinkovitost je povezana s podporo in aktivno udelež- jočega razvoja znanosti in posameznih strok ter zaradi bo pedagoškega in nepedagoškega kadra, učečih se in stalno spreminjajočega se upravno-političnega konteksta njihovih staršev. V tem kontekstu je treba opozoriti na prizadevanj za podnebno nevtralnost je nemogoče razviti nevarnost zelenega zavajanja (greenwashinga) – posa- vnaprej pripravljen in skozi čas stabilen nabor pod- mični ukrepi, kot so npr. dosledno ugašanje luči in loče- nebnih znanj ter veščin, ki naj bi jih pri učečih se razvijalo vanje odpadkov ob hkratnem zanemarjanju dejavnikov, šolstvo. Ne nazadnje je tudi poznavanje podnebnih spre- ki dejansko močno vplivajo na obseg emisij (npr. ogre- memb in možnih odzivov nanje v intenzivnem in stalnem vanje prostorov ali potovanja na izmenjave z letalom), razvoju. Neprimerno bi bilo učencem predstaviti eno samo ustvarjajo nezaupanje med učečimi se, zaposlenimi in in dokončno rešitev za izziv podnebnih sprememb; poleg starši. Zeleno zavajanje na ustanovi lahko povzroči na- tega bi bilo neučinkovito to nalogo zastaviti s centralno stanek vzdušja cinizma.33 (od zgoraj navzdol) vodenim modelom, ki predpostavlja, da je temeljito transformacijo izobraževanja možno doseči • V poklicnem in strokovnem srednjem šolstvu naj bodo s strogim spoštovnjem usmeritev centralnih ustanov izo- prizadevanja v smeri zelenega prehoda usmerjena tudi v braževalne politike, kot so npr. ministrstva.31 povezovanje med strokami oz. preseganje omejenosti na posamezno stroko. Ker so vsebine varstva okolja, blaženja Iz navedenega sledi ugotovitev, da je za ustrezno raven podnebnih sprememb in prilagajanja nanje same po sebi podnebnega izobraževanja na daljši rok treba zagotoviti izrazito interdisciplinarne, je ozka usmerjenost v svojo ustrezno stopnjo fleksibilnosti in redno osveževanje iz- stroko izziv, s katerim je povezana potreba po intenziv- obraževalnih programov ter vsebine šolskih predmetov; nem pridobivanju dodatnega znanja v prvem delu kariere. zagotoviti pa bo treba tudi fleksibilnost drugih vidikov delovanja šol. Študije kažejo, da so prilagodljive organiza- • V razmislek in razpravo predlagamo oblikovanje cijske strukture uspešnejše pri spodbujanju trajnostnega krajših modulov osnovne podnebne pismenosti za razvoja izobraževalnih ustanov. Prvi pogoj za uspeh refor- pedagoški kader. V razmislek in razpravo predlagamo miranja šolstva v smeri podnebne nevtralnosti je ustrezna tudi oblikovanje in izvedbo ciljnih in vsebinsko speci- usposobljenost, znanje in ozaveščenost zaposlenih fičnih usposabljanj za strokovne in vodstvene delavce na šolah, tako pedagoškega kot tudi nepedagoškega v vzgoji in izobraževanju, za nepedagoški kader – za- kadra. poslene, ki delujejo na investicijah in nabavi; za vodje kuhinje in tudi manj kvalificirani kader, kot so vzdrže- Temeljna dilema vnosa s podnebnimi spremembami pove- valci ter čistilci. Zaposleni bi se lahko izobraževanj in zanih vsebin v izobraževalne programe je odločitev med usposabljanj udeleževali ponavljajoče, npr. vsakih deset koncentracijo in razpršitvijo teh vsebin. Naj bo poudarek let zaradi hitrega razvoja s podnebnimi spremembami na oblikovanju in dodajanju ločenih učnih enot (samostoj- povezanega znanja in tehnologij. ni šolski predmeti)? Ali pa naj bo poudarek na integraciji podnebnih vsebin v čim širši del kurikula; v obstoječe šolske predmete? Literatura na podlagi mednarodnih izku- OSNOVNI VIRI IN LITERATURA šenj priporoča smiselno vključevanje podnebnih vsebin Da bi razvojni proces lahko bil učinkovit, in če naj bodo oz. kompetenc v celoten ali vsaj v večji del kurikula. rezultati kakovostni, mora ta proces izhajati iz obstoječega Možna je tudi kombinacija obeh pristopov, pri kateri so znanja in izkušenj. To velja tudi za proces razvoja podneb- podnebne vsebine obenem široko integrirane v kurikul in nega izobraževanja. V izogib ‚odkrivanju tople vode‘ pri obenem tudi v ločene učne enote. razvoju podnebnega izobraževanja v Sloveniji na tem mestu Pomembno je tudi, da podnebne vsebine v izobraževalnih podajamo osnoven in ‚neizčrpen‘ seznam mednarodnih vi- programih ne temeljijo na vnaprej definiranem in fiksnem rov in literature, ki naj služi kot izhodišče za resnejšo izho- naboru vsebin. Podnebne vsebine v kurikulih naj bodo diščno globalno analizo obstoječih znanj, izkušenj in dobrih lokalizirane, tj. prilagojene lokalnemu oz. regionalnemu praks na področju podnebnega izobraževanja. kontekstu. Razporejene naj bodo tekom po celotni vertikali Spodnji seznam virov odraža dva pomembna toka priza- od vstopa v osnovno šolo do zaključka izobraževalne poti; devanj: brez izrazite koncentracije na izbrano stopnjo izobraževa- nja, razred ali letnik. Vodilo naj bo trajno oz. neprekinjeno • razvojno delo na področju podnebnega izobraževanja, učenje za obvladovanje podnebnih sprememb.32 ki ga od leta 2010 naprej vodi UNESCO ob sodelovanju sekretariata UNFCCC in Programa Združenih narodov V nadaljevanju po alinejah navajamo dodatna priporočila za okolje (UNEP); za zeleni prehod v šolstvu: • Pobude in prizadevanja šolstva v povezavi s podnebnimi • razvojno delo pretežno na področju okoljskega izobra- spremembami naj bodo celovito vpeti v splošen kon- ževanja oz. ‚ozelenjevanja‘ izobraževanja, izobraževal- tekst razvoja šolskih ustanov. Vsi vidiki prepleta med nih ustanov in izobraževalne politike nasploh, ki ga šolstvom in podnebnimi spremembami (izobraževanje, vodi Evropska unija s svojimi ustanovami in je posebej upravljanje ustanov, sodelovanje z lokalno skupnostjo intenzivno od leta 2020. itd.) naj bodo integrirani v razvojne in delovne doku- V seznam smo vključili tudi nekaj strokovnih in akadem- mente posameznih šol in šolskega sistema na splošno. skih objav, ki po naši presoji dobro povzemajo bistvo, 31 Reimers, 2021, str. 24. 32 Mochizuki, Bryan, 2015, str. 18. 33 Facer, 2020, str. 29; McCowan, 2021, str. 14. 30 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Janez Berdavs | Podnebno izobraževanje v osnovnem in srednjem šolstvu – ozadja, usmeritve in priporočila | str. 22 - 32 | RAZPRAVE namen in sestavne dele podnebnega izobraževanja. V se- Izbor ostalih gradiv znam smo na področju okoljskega izobraževanja vključili a. Anderson, A., 2012: Climate Change Education for le temeljna gradiva ustanov Evropske unije, gradiv drugih Mitigation and Adaptation. Journal for Education ustanov ter splošnih strokovnih in akademskih gradiv pa for Sustainable Development, 6, 2. ne. Prav tako nismo vključili gradiv s področja vzgoje in b. Hargis, K., et. al., 2021: A whole school approach izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR), saj je vsebin- to climate change education. V Iyengar, R., Kwauk, sko VITR pokriva mnogo širše področje kot podnebno C. T. (ur.): Curriculum and learning for climate izobraževanje. Vsa našteta gradiva so prosto dostopna na action. spletu. c. Mochizuki, Y., Bryan, A., 2015: Climate change edu- cation in the context of Education for sustainable development: rationale and principles. V Journal of Gradiva na temo podnebnega izobraževanja ustanov Zdru- Education for Sustainable Development, 9, 1. ženih narodov d. Monroe, M., et. al., 2017: Identifying effective cli- a. UNESCO, 2010: Climate change education for su- mate change education strategies: a systematic stainable development: the UNESCO climate chan- review of the research. V Environmental Education ge initiative. Research, 2017, 1. b. UNESCO, UNEP, 2011: Climate change starter‘s gui- e. University of Saskatchewan, Sustainability Educati- debook. An issues guide for education planners and on Research Institute, 2020: Responding to climate practitioners. change: a primer for K-12 education. c. UNESCO, 2012: Education sector responses to cli- f. WWF, 2020: Foundational climate change curricu- mate change. Background paper with international lum for educators. examples. d. UN CC:Learn, 2013: Integrating climate change in education at primary and secondary level. Seznam kratic e. UNESCO, UNEP, 2013: Climate change in the cla- sroom. UNESCO course for secondary teachers in DPS50 – Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta climate change education for sustainable deve- 2050 lopment (program za usposabljanje srednješolskih EIT – European Institute of Technology učiteljev). NEPN – Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt f. UNESCO, 2015: Not just hot air. Putting climate Republike Slovenije change education into practice (poglavji Conclusi- NPVO – Nacionalni program varstva okolja ons and Recommendarions ter Annexes). UNCED – United Nations Conference on Environment and g. UNESCO, 2016: Getting climate ready. A guide for Development schools on climate action. UNEP – United Nations Environment Programme h. UNESCO, UNFCCC, 2016: Action for climate Em- powerment. Guidelines for accelerating solution UNESCO – United Nations Educational, Scientific and Cul- through education, training and public aware- tural Organization ness. UNESCO-UNEVOC – International Centre for Technical i. UNESCO-UNEVOC, 2017: Greening technical and and Vocational Education and Training of the United Nati- vocational education and training. A practical guide ons Educational, Scientific and Cultural Organization for institutions. UNFCCC – United Nations Framework Convention on Cli- j. UNESCO-UNEVOC, 2021: Skills development and mate Change climate change action plans. Enhancing TVET‘s VITR – Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj contribution. ZRC SAZU – Znanstvenoraziskovalni center Slovenske k. UNESCO, 2022: Youth demands for quality climate akademije znanosti in umetnosti change education. l. UNESCO, spletni vir: Climate change education inside and outside the classroom. Temeljna gradiva ustanov Evropske unije UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA a. Evropska komisija, 2022: Learning for the green transition and sustainable development. Staff anderson, a. (2012). climate change education for Mitigation and adaptation. working document, accompanying the proposal for Journal for Education for Sustainable Development, 6, 2., 191–206. a Council recommendation on learning for enviro- aPco Worldwide (2021). Climate Change Misinformation in the Age of CO- nmental sustainability. VID-19. https://apcoworldwide.com/static/11809384f6b713efd29076e383d9f9ff/ b. Joint Research Centre, 2022: GreenComp. The Euro- climate-Misinfo-report_final.pdf pean sustainability competence framework. bertalanič, r., dolinar, M., draksler, a., Honzak, l., kobold, lokošek, n. Medved, a., c. Svet Evropske unije, 2022: Priporočilo Sveta z dne Sušnik, a., vertačnik, g., in vlahović, ž. (2019). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Povzetek. agencija republike Slovenije za okolje. 16. junija 2022 o učenju za zeleni prehod in trajno- stni razvoj. bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kom- petenc za trajnostnost: poročiloSkupnega raziskovalnega središča v okviru d. Svet Evropske unije, 2023: Sklepi Sveta o spretno- znanosti za politiko: prevod. zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. stih in kompetencah za zeleni prehod. zrss.si/pdf/greencomp.pdf | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 31 RAZPRAVE evropska komisija. (2021). Podnebne spremembe. Mccowan, t. (2021). climate change in Higher edu- Svet evropske unije. (2022). Priporočilo Sveta z dne Posebni evrobarometer 513. cation: a curriculum topography approach. transfor- 16. junija 2022 o učenju za zeleni prehod in trajnostni ming universities for a changing climate. Working razvoj. Uradni list Evropske unije c 243/1. evropska komisija. (2022). Learning for the green Paper Series No. 6. transition and sustainable development. Staff toš, n. (2021). Slovensko javno mnenje 2020/3 – working document, accompanying the proposal Mochizuki, Y., in bryan, a. (2015). climate change Poročilo o izvedbi raziskave in sumarni pregled for a Council recommendation on learning for en- education in the context of education for sustainable rezultatov. center za raziskovanje javnega mnenja in vironmental sustainability. Publications office of the development: rationale and principles. Journal of Edu- množičnih komunikacij. univerza v ljubljani, fakulte- european union. cation for Sustainable Development, 9, 1, 4–26. ta za družbene vede. facer, k. (2020). Beyond Business as Usual: Higher oecd (2021). Education at a Glance 2021 – OECD uneSco (2015). not just Hot air. Putting Climate Education in the Era of Climate Change. oxford, Indicators. oecd Publishing. Change Education into Practice. Higher education Policy institute. Polajnar Horvat, k. (2015). okolju prijazno vedenje. uneSco (2017). education for Sustainable develop- gibb, n. (2016). Getting climate ready. a guide for Georitem 26. geografski inštitut antona Melika zrc ment goals. Learning objectives. schools on climate action. uneSco. Sazu. uneSco, unfccc (2016). action for climate em- Hargis, k., Mckenzie, M., in levert-chiasson, i. (2021). a reimers, f. M. (2021). the role of universities building whole school approach to climate change education. an ecosystem of climate change education. v f. M. powerment – guidelines for accelerating solutions v r. iyengar in c. t. kwauk (ur.), Curriculum and lear reimers (ur.), Education and Climate Change (str. through education, training, public awareness. ning for climate action (str. 43–66). uneSco. 1–43). the role of universities. Springer. unfccc (2021). glasgow work programme on action arSo (b. d.). Kazalci okolja ARSO, kazalec OP07 republika Slovenija (2020). resolucija o nacionalnem for climate empowerment. https://unfccc.int/do Ozaveščenost javnosti o vplivih podnebnih spre- programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. Ura- cuments/310896 memb. http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ozave dni list RS, št. 31/20 in 44/22 – zvo-2 unfccc. (2012). Doha work programme on Article 6 scenost-javnosti-o-vplivih-podnebnih-spremem republika Slovenija (2021). resolucija o dolgoročni of the Convention. https://unfccc.int/sites/default/ b?tid=21 podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Uradni list files/528.pdf kleinhückelkotten, S., neitzke, H., in Moser, S. (2016). RS, št. 119/21 in 44/22 – zvo-2 vertačnik, g., bertalanič, r., draksler, a., dolinar, M., Repräsentative Erhebung von Pro-Kopf-Verbräu- Smernice za razvoj okoljskih interdisciplinarnih oblik vlahović, ž., in frantar, P. (2018). Podnebna spre- chen natürlicher Ressourcen in Deutschland nach študija na univerzi v ljubljani. (2018). http://www. menljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Povzetek. Bevölkerungsgruppen. dessau – rosslau, umwelt- eko-kolektiv.si/wp-content/uploads/2018/09/Pripo agencija republike Slovenije za okolje. bundesamt. ro%c4%8dila-za-razvoj-interdisciplinarnih-okolj skih-modulskih-programov-za-ul.pdf vlada republike Slovenije (2020). Celoviti naci- Maharasingam-Shah, e., in vaux, P. (2021). ‘Climate onalni energetski in podnebni načrt Republike Lockdown’ and the Culture Wars: How COVID-19 Smrekar, a. (2011). od deklarativne do dejanske Slovenije. https://www.energetika-portal.si/fileadmin/ sparked a new narrative against climate action. okoljske ozaveščenosti na primeru ljubljane. Acta dokumenti/publikacije/nepn/dokumenti/nepn_ institute for Strategic dialogue, caSM technology. geographica Slovenica, 51-2, 277–292. 5.0_final_feb-2020.pdf Digitalna bralnica ZRSŠ 32 https://www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf RAZPRAVE dr. Gregor Torkar Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta poosebLjanje VreDnoT TraJNoSTNoSTi Embodying Sustainability Values https://doi.org/10.59132/viz/2024/4-5/33-36 izVLeček v prispevku se odzivam na strateški dokument Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj (2023), natančneje na del dokumenta, ki opredeljuje kompetence in ključne cilje s področja trajnostni razvoj. ute- meljujem, zakaj je kompetenca poosebljanje vrednot trajnostnosti izhodiščna vzgojna kompetenca za doseganje korenitejših družbenih sprememb in uveljavljanje humanistične vizije prihodnosti. ključne besede: ključni cilji, kompetence, trajnostni razvoj, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj absTraCT the paper discusses the strategic document common goals and their Placement in curricula and knowledge cata- logs (2023), specifically the part of the document that defines competences related to the primary goals in sustaina- ble development. the author demonstrates why the competence area 'embodying Sustainability values' is a funda- mental educational competence to achieve more radical social change and enforce a humanistic vision of the future. keywords: key goals, competences, sustainable development, education for sustainable development UVOD na kompetenco poosebljanje vrednot trajnostnosti oziroma na njene tri ključne cilje. Ker sem bil pozvan, da pričam in premišljujem o trajnost- nosti, se moram naprej zavezati k preciznosti popisovalca, k Prvi ključni cilj kompetence je kritična ocena povezanos- jeziku objektivne priče dogodkov. To mi nalaga moj položaj ti lastnih vrednosti in vrednot družbe s trajnostnostjo oziroma poklic, čeprav se stežka odpovem svojim zasebnim v navezavi na svoje zmožnosti in družben položaj. izkustvom in čustvovanjem. Prispevek je odziv na strateški Tako kot nekatere druge vrste tudi človek aktivno soob- dokument Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in likuje svoj habitat, kar je posledica njegovih evolucijsko kataloge znanj (2023) (v nadaljevanju Skupni cilji), ki ga je pogojenih intelektualnih sposobnosti ter sociokulturne izdal Zavod RS za šolstvo. Komisija za pripravo skupnih evolucije. V prostorsko-časovnem smislu so seveda ključna ciljev in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj človekova dejanja, ki bi jih želel najprej na kratko osvetliti je določila pet področij skupnih ciljev: jezik, državljanstvo, v luči okoljske psihologije. Okoljsko stališče posameznika kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; izraža njegovo skrb za okolje, ki je neločljiv preplet dveh digitalna kompetentnost; podjetnost. Znotraj teh področij položajev vrednotenja narave: položaja ohranjanja narave je izbrala podpodročja ali kompetence in zanje določila in položaja uporabe (izkoriščanja) narave. To potrjujejo ključne (temeljne) cilje, ki jih bodo predmetne kurikularne tudi empirične raziskave (npr. Milfont in Duckitt, 2004; komisije lahko smiselno umestile med predmetne cilje in Wiseman in Bogner, 2003; Torkar idr., 2021). standarde znanja v svojem učnem načrtu ter v didaktična V času bliskovitih ekoloških, tehnoloških, ekonomskih in priporočila (Ahačič idr., 2022). Dokument sem sooblikoval socialnih sprememb je vse bolj opazna odtujitev človeka v opredeljevanju kompetenc in ključnih ciljev s področja od narave, ki pa ne more biti trajna, saj povzroča razkroj trajnostni razvoj, kjer smo v izhodišču sledili Evropskemu v dve smeri – v uničenje narave in v izgubo človečnosti. okviru kompetenc za trajnostnost (Bianchi idr., 2022). Ta Gre za »odpoved sistema«, pravi Peters (1999), in slepoto opredeljuje štiri kompetenčna področja, ki prehajajo od za globalno eksistencialno krizo, ki že vpliva na vse in bo osnovnega spoznavanja in razumevanja ter vrednotenja še bolj vplivala na življenja ljudi – zlasti mlajše generacije trajnostnosti do razvijanja mišljenja kot spretnosti za (Sterling, 2017). »Gospodarstvo je okoljska piramidna sprejemanje in razumevanje kompleksnosti pomena traj- shema, ki svoje obveznosti prelaga na mlade in nerojene,« nostnosti (Ahačič idr., 2023). pomenljivo zapiše Monbiot (2021, str. 39). Ponuditi želim nekaj dodatnih premišljevanj in premis- Na probleme okoljske krize nazorno opozarja krof pri- lekov o kompetencah in ključnih ciljih s področja trajnostni manjkljajev in prekoračitev socialnih temeljev in planetar- razvoj v Skupnih ciljih (Ahačič idr., 2023). Osredinil sem se nih meja na Sliki 1 (Raworth, 2017a,b). Sestavljen je iz dveh | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 33 RAZPRAVE koncentričnih obročev: socialnega temelja, ki zagotavlja, sprejema stanje ekosistemov, s katerim se je srečala v otro- da nikomur ne primanjkuje osnovnih življenjskih potrebš- štvu, kot normalno in naravno. Z vsako novo generacijo čin, in ekološke zgornje meje, ki zagotavlja, da človeštvo nastaja večji razkorak z naravo, za obsežnejše in časovno skupaj ne prekorači planetarnih meja, ki ščitijo sisteme za daljše okoljske spremembe (npr. podnebne spremembe, vzdrževanje življenja na Zemlji. Med tema dvema nizoma upadanje biodiverzitete) se vse težje senzibilizirajo, po- meja leži prostor v obliki krofa, ki je hkrati ekološko sledično se siromaši sistem ustaljenih vrednot, norm ali varen in socialno pravičen: prostor, v katerem lahko ciljev, ki obstajajo v družbi. Zato velja posebno pozornost človeštvo uspeva (Raworth, 2017b). nameniti mladim, da dobijo pomembnejšo družbeno vlogo Monbiot (2012) izgube narave in njene raznolikosti opre- kot zagovorniki sprememb. Opolnomočenje in mobiliza- deli kot prvo okoljsko krizo, s katero se danes sooča člove- cija mladih je osrednja naloga implementacije vzgoje in štvo. Raziskave slovenskega javnega mnenja (Vrednote v izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) za 2030; mlade prehodu XIII, 2020) kažejo na porast števila anketiranih moramo vključiti z namenom povečanja njihovega sodelo- Slovencev (72,7 % leta 2002 in 89,5 % leta 2018), ki se po- vanja pri delovanju za trajnostni razvoj (UNESCO, 2022). istovetijo (zelo podobna ali podobna) z osebo, ki je močno Gibson-Graham idr. (2016) izpostavljata potrebo po »glo- prepričana, da bi morali ljudje skrbeti za naravo in da ima bokem zgodovinskem pristopu« opolnomočenja posamezni- skrb za okolje velik pomen zanjo. Zakaj anketirani ne ka, ki ga ne dojemamo le kot eno od številnih oblik življenja na udejanjajo svojih vrednot in stališč? Kje so množični planetu, ampak kot vrsto, katere obstoj je odvisen od drugih pohodi okoljskih protestnikov, nujne zahteve po druž- vrst. Dodal bi, da gre za evolucijsko odvisnost, razumljeno v benih spremembah? prostoru in času. Družbene spremembe ter vse večja fizična Medtem ko raziskave kažejo, da bi si velika večina želela, da in miselna odtujenost od narave med mladimi zato potrebu- bi bil planet zaščiten, so le redki pripravljeni tudi ukrepati jejo korektiv v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Ponovno (Monbiot, 2012, 2014). Louv (2009) in Monbiot (2014) moramo uravnovesiti naše odnose med seboj, z živim plane- menita, da so otroci vse bolj iztrgani iz narave, kar slednji tom in s tehnologijo. Ponovno se moramo naučiti naše sood- imenuje druga okoljska kriza. Mladi, od katerih bi morda visnosti ter svojega človeškega mesta in delovanja v več kot pričakovali, da bodo vodili obrambo narave, imajo z njo vse človeškem svetu (UNESCO, 2021). Čas je namreč pokazal, da manj opravka, pravi Monbiot (2012). To je posledica izgube resnejša obravnava okoljskih in družbenih tematik ni mogoča stika z naravno dediščino in sindroma premikanja izho- brez razumevanja širšega sistema, ki mu pripadamo. dišča, na katerega je prvi opozoril že biolog Daniel Pauly Drugi ključni cilj je, da človek pri svojem delovanju (1995). Premikanje izhodišča je vrsta spremembe načina upošteva etična načela pravičnosti, enakopravnosti merjenja sistema, po navadi glede na prejšnje referenčne ter sočutja. V zadnjih desetletjih smo priča upadu svetov- točke, ki same po sebi lahko predstavljajo pomembne spre- ne revščine za polovico, kar je v veliki meri posledica viso- membe glede na prejšnje stanje sistema. Vsaka generacija kih stopenj gospodarske rasti, opaženih v gospodarstvih v  SLIKA 1: Krof socialnih in planetarnih meja (Raworth, 2017b; v slovenščino priredil Ž. Rode) 34 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Gregor Torkar | Poosebljanje vrednot trajnostnosti | str. 33 - 36 | RAZPRAVE vzponu (Kitajska, Indija), pa tudi v številnih afriških drža- Avtorji publikacije Reimagining Our Futures Together – A vah. Vendar pa po svetu še vedno obstajajo velike razlike New Social Contract for Education (UNESCO, 2021) menijo, in stopnje revščine se precej razlikujejo med različnimi da bi morala vzgoja in izobraževanje graditi za skupne regijami sveta. Pomanjkanje osnovne socialne zaščite v namene in omogočati posameznikom in skupnostim, da večini držav takšne težave še poslabšuje in prispeva k skupaj uspevajo. Nova socialna pogodba na področju vzgo- naraščajoči neenakosti tako v večini držav na svetovnem je in izobraževanja bi morala poleg javnega financiranja severu kot tudi na jugu (UN DESA, 2013; Rosling, 2019). V izobraževanja vsebovati tudi zavezo celotne družbe, da se zadnjih petindvajsetih letih je postalo bogastvo sveta raz- v javno razpravo o vzgoji in izobraževanju vključijo vsi. Ta deljeno tako: skoraj polovica na en odstotek najbogatejših, poudarek na sodelovanju je tisto, kar krepi vzgojo in izob- druga polovica na preostalih 99 odstotkov (Oxfam, 2014). raževanje kot skupno dobrino – obliko skupne blaginje, Takšna hitro naraščajoča dohodkovna neenakost prispeva ki jo izberemo in dosežemo skupaj (UNESCO, 2021). Cilj k socialni izključenosti in eroziji socialne kohezije. V vseh VITR za 2030 je zgraditi bolj pravičen in trajnosten svet. družbah so skrajne neenakosti vir družbenih napetosti in S krepitvijo VITR prispevamo k uresničevanju 17-ih ciljev potencialni katalizator politične nestabilnosti in nasilnih trajnostnega razvoja ter oblikovanju prihodnosti, kjer konfliktov. Zato je potrebna večja globalna pravičnost, ki vzgoja in izobraževanje prispevata ne le k uspehom posa- jo naslavlja globalno učenje (Rogina idr., 2020). meznikov, temveč tudi k skupnemu preživetju in blaginji Na poti do rešitve nam stoji predvsem naša zasvojenost globalne skupnosti (UNESCO, 2022). z udobjem. Anko (2013) pravi, da »kadar gre za trajnost, ni Tretji ključni cilj pravi, da se odgovoren odnos do narav- situacije, kjer »dobijo« vsi. Največ izgube tisti, ki imajo naj- nih sistemov gradi na razumevanju njihove kom- več – in prav ti se pridobljenega najkrčeviteje oklepajo.« pleksnosti in razmerij med naravnimi in družbenimi (str. 17) E. O. Wilson je v svoji knjigi The Origins of Creati- sistemi. Sistem implicira prepletenost med pojavi (ekološ- vity (2017) izpostavil, da evolucija idej že tisočletja omo- kimi, gospodarskimi, socialnimi, moralnimi, političnimi), goča kulturni razcvet človeštva. Z agrarnimi, industrijsko, ki se sicer zdijo nepovezani. Človeško bivanje na Zemlji digitalno in drugimi revolucijami, ki jih poganja predvsem je splet različnih sistemov in procesov. Te želimo spojiti s znanost, je v zadnjih tisočletjih človeštvo objektivno veli- trajnostjo kot značilnostjo procesa ali stanja, ki se ohranja ko pridobilo, predvsem na račun obsežnega preoblikovanja brez konca (Anko, 1991; Skrb za Zemljo, 1993). zemeljskega površja. Živimo v času, ko moramo končno ra- zumeti in se sprijazniti z dejstvom, da s sedanjim načinom Ehrenfeld (1980) izpostavlja, da je vir nezmožnosti sistemske- bivanja ogrožamo dolgoročni obstoj človeka. Kreativnost ga pristopa človeška aroganca ali kot jo poimenuje aroganca seveda ustvarja kot tudi rešuje probleme, ki jih v človeš- humanizma. Antični mislec Protagora jo je dobro zaobjel v kem svetu idej, idealov in ideologij živimo. Za trajnostno izjavi: »Človek je merilo vseh stvari.« Danes, tudi s pomočjo prihodnost pa je ključnega pomena, katere ideje bo člove- znanja, pridobljenega z znanostjo in tehnologijo, vemo, da ne štvo ponotranjilo. Tukaj s premisleki vstopamo v polje zmoremo v celoti razumeti, kaj povzroči kaj v kompleksnih, etičnega, »imeti ali biti«, kot zapiše Fromm (2004). interaktivnih, nelinearnih sistemih, zlasti v daljšem časov- nem obdobju. Ali kot je globinski ekolog Arne Næss (Dren- Z vso zavzetostjo se moramo posvetiti vzgoji in izobraže- gson (ur.), 2005) parafraziral Protagora, da je človek res lahko vanju mladih, katerih vrednote in moralna drža bodo pre- merilo vsega, toda to, kar izmeri, je lahko veliko bolj mogočno sojale in izbirale ideje in ideale, ki jim bodo sledili. Wilson od njega in od njegovega obstoja. Človek se sicer lahko vara (2017) pravi, da je altruizem tisti, ki evolucijsko poganja glede svojega lastnega interesa, če se ne zaveda samega sebe uspešne primere skupinske selekcije. To zaznamuje tudi in svojih resničnih potreb. Zato sta danes v prvi vrsti po- evolucijo človeka, zato so v družbi nujno potrebne spre- trebna iskreno spoznanje in globoka ponižnost člove- membe vrednot, celovitejša ozaveščenost in etična drža štva do planeta in njegove kompleksnosti. »Vse visi do narave ter do soljudi sedanjih in prihodnjih generacij, skupaj,« pravi Næss (2021, str. 32), ko utemeljuje človekovo kar izpostavi najvplivnejša definicija trajnostnega razvoja povezanost z drugimi živimi bitji, ekosistemi, ekosfero, Zeml- – o potrebi po zadovoljevanju potreb sedanjega človeškega jo in njeno dolgo zgodovino (evolucijo). Næss (2021) odvrača rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih rodov pri zado- pozornost od prevladujočih instrumentalnih in inherentnih voljevanju njihovih potreb (WCED, 1987). pogledov na naravo. Izpostavi pomen intrinzične vrednosti V dokumentu Rethinking education: Towards a Global narave, torej narave same po sebi, ki lahko ubeži tej domi- Coomon Good? (UNESCO, 2015) izpostavijo potrebo po nantni, utilitarni obliki gospodovanja naravi. Naravo postavi predrugačenju pomena vzgoje in izobraževanja, po v polje osnovnega in bistvenega za preživetje človeštva. povezovanju ciljev trajnostnega razvoja s konceptom Ponižnost, ki je potrebna za priznavanje medsebojne pove- skupno dobro, kar lahko dosežemo s humanistično zanosti in njenih neslutenih razsežnosti, še vedno ni dobro pedagogiko. Humanistična vizija poudarja skupek univer- sprejeta. Vsakršno znanje je a priori razumljeno kot dobro, zalnih etičnih načel, ki bi morala biti temelj celostnega pri- čeprav se niti približno ne zavedamo njegovih posledic, saj stopa vzgoje in izobraževanja za vse. Takšen pristop vpliva so pogosto preobsežne, da bi jih lahko dojeli ali popravili. na oblikovanje učnih procesov, ki spodbujajo pridobivanje Takšno razmišljanje ali znanje izhaja iz teoretične deduk- ustreznega znanja in razvoj kompetenc v službi človeštva. cije in ne iz neposrednega opazovanja ali izkušenj. Samo- Humanistični pristop vodi razpravo o vzgoji in izobraževan- zavestno hitimo v prihodnost, ki jo imenujemo napredek ju onkraj njegove utilitarne vloge v gospodarskem razvoju. (Orr, 2017). Zavest in samozavest sta človeku predvsem Njena osrednja skrb je vključevanje in izobraževanje, ne prek znanstvenega in tehnološkega napredka omogočili pa izključevanje in marginalizacija. Služi kot vodnik za relativno osvoboditev iz okov narave. Do današnjih dni so obravnavo preobrazbe globalne učne krajine, v kateri je vzgojno-izobraževalni sistemi še nekako sledili korakom v vloga učiteljev in drugih izobraževalcev še naprej osrednja znanosti in tehnologiji ter poskrbeli, da so bile prihajajo- pri omogočanju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj če generacije ustrezno opremljene z znanji, veščinami in vseh (UNESCO, 2015). kulturnimi normami, ki pritičejo življenju v določenem | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 35 RAZPRAVE prostoru in času. Družbene, gospodarske in tehnološke resničnost, kot tudi načine, kako lahko vpliva na družbeno spremembe so potekale dovolj počasi, da so bile razuml- transformacijo, ki vodi v trajnostno prihodnost (UNESCO, jene, prav tako tudi spremembe, ki jih je človek povzročal v 2022). Potrebujemo posameznike, ki bodo skupaj z naravi. Danes temu ni več tako, saj znanost in tehnologija drugimi sprejemali informirane odločitve in jih dejavno dosegata neslutene razsežnosti, ki jim z obstoječimi druž- uveljavljati tudi za dobrobit drugih, narave in globalne benimi oziroma institucionalnimi sistemi ne uspemo niti pravičnosti ter aktivno sodelovati v družbenem slediti, kaj šele ustrezno ovrednotiti njihove vplive. življenju. Stremeti moramo k humanizaciji vzgoje in izob- raževanja, da ne bodo otroci in mladostniki odrasli v izob- " Noben posameznik ali perspektiva namreč ne more imeti ražene uničevalce planeta in drug drugega, temveč v ljube- vseh rešitev za kompleksne, večplastne izzive, s katerimi se če, skrbne, sočutne in okoljsko pismene zdravilce planeta. dandanes soočamo. Zato moramo prepoznati in odpraviti sistematične izključitve in izbrise, ki jih vsiljujejo rasizem, Kljub nekaterim pozitivnim družbenim premikom in velikim seksizem, kolonializem in avtoritarni režimi po vsem svetu " besedam v strateških dokumentih (npr. Bianchi idr., 2022; (UNESCO, 2021, str. 53). Lotz-Sisitka (2017) opisuje na Ahačič idr., 2023; UNESCO, 2021, 2022) je VITR še vedno v učenje-osredinjene afriške primere kolektivnega trans- zaodrju, kvečjemu statist v veliki predstavi, kjer se dogajajo formativnega učenja, ki odpirajo razpravo o alternativnih bolj pomembne stvari za človeštvo. V takih razmerah so prihodnostih in priložnostih. Avtorica izpostavi, da takšno poglobljene razprave o potrebnih družbenih spremembah, ki učenje ponuja nove oblike »biti in postajati prek vzgoje in bi človeštvo omejile na raven nosilne zmogljivosti planeta, izobraževanja« (Lotz-Sisitka, 2017, str. 68–69). težko uresničljive. Za uspešno uveljavitev kompetenc in ključnih ciljev za trajnostni razvoj iz Skupnih ciljev VITR mora poudariti načine, kako lahko učeči se sam, v (Ahačič idr., 2023) moramo najprej izstopiti iz območja šoli ter v širšem okolju deluje v smeri sprememb za traj- udobja in realno nasloviti izzive prihodnosti. Poosebl- nost, vključno s priložnostmi, ki mu razkrijejo trenutno janje vrednot trajnostnosti je najbolj zagoneten med njimi. VIRI IN LITERATURA ahačič, k., banič, i., brodnik, a., Holcar, a., klop- Milfont, t. l., duckitt, j. (2004). the structure of Sterling, S. (2001). Sustainable education: Re-visio- čič, P., kogoj, b., Mithans, M., Panić, n., Pirih, a., environmental attitudes: a first-and second-or- ning learning and change (Vol. 6). green books for štefanc, d., Müller, t., rojc, j., Slivar, b., Stegel, der confirmatory factor analysis. Journal of the Schumacher Society. M., Suban, M., tratnik, M., zupanc grom, r. environmental psychology, 24(3), 289–303. (2022). Izhodišča za prenovo učnih načrtov v Sterling, S. (2017). assuming the future: repur- osnovni šoli in gimnaziji (Spletna izd.). zavod Monbiot, g. Housebroken. The Guardian, 19 posing education in a volatile age. v b. jickling republike Slovenije za šolstvo. https://www. Nov. 2012. http://www.monbiot.com/2012/11/19/ in S. Sterling, S. (ur.), Post-sustainability and zrss.si/pdf/izhodisca_za_prenovo_un.pdf housebroken/ environmental education: Remaking educa- tion for the future (str. 31–45). Springer. ahačič, k., banjac, M., baškarad, S., belasić, i., Monbiot, g. (2014). Naprej k naravi: v iskanju bergoč, š., bešter, j., borota, b., bratina, k., očaranosti na mejah ponovne naturalizacije. torkar, g., debevec, v., johnson, b., Manoli, c. brečko, b. n., breznik, i., brodnik, a., čop, j., krtina. c. (2021). assessing children’s environmental gorenc, j., gradišek, P., grušovnik, t., Holcar, worldviews and concerns. CEPS journal, a., jerko, a., jurak, g., klančnik, b., …, zupan, Monbiot, g. (2021). This Can‘t be Happening. Pen- 11(1),–65. b. (2024). Skupni cilji in njihovo umeščanje v guin uk. un (2013). Inequality matters. Report on the World učne načrte in kataloge znanj (Spletna izd.). næss, a. (2021). There is no point of no return. Social Situation 2013. united nations. zavod republike Slovenije za šolstvo. https:// Penguin uk. www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf uneSco (2015). Rethinking Education To- orr, d.W. (2017). foreword. v b. jickling in S. wards a Global Common Good? uneSco. anko, b. (1991). Skrb za zemljo. Naši razgledi, Sterling, S. (ur.), Post-sustainability and enviro- 40(23), 696–697. nmental education: Remaking education for uneSco (2021). Reimagining Our Futures To- the future (str. vii–ix). Springer. gether: A New Social Contract for Education. anko, b. (2013). Pojem trajnosti in razvoj ideje. v n. uneSco. bogataj (ur.), Znamenja trajnosti (str. 17–20). Andra- goški center Slovenije. oxfam. (2014). Working for the Few: Political capture and economic inequality. Oxfam uneSco (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajno- Briefing Paper No. 178. Oxfam. stni razvoj: kažipot. uneSco; Slovenska nacionalna bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera giraldez, M. komisija za uneSco. (2022). greencomp the european sustainabili- ty competence framework. evropska komisija. Pauly, d. (1995). anecdotes and the shifting ba- https://publications.jrc.ec.europa.eu/reposi seline syndrome of fisheries. Trends in ecology vrednote v prehodu Xiii.: Slovenija v medna- and evolution, 10(10), 430. rodnih in medčasovnih primerjavah: iSSP, tory/handle/jrc128040 eSS, SjM 2017-2020 (1. elektronska izd., let. drengson, a. (ur.). (2005). The Selected Works Peters, g. (1999). a systems failures view of the 13) (2020). univerza v ljubljani, fakulteta za of Arne Naess. dordSpringer netherlands. uk national commission into Higher educati- družbene vede, idv, cjMMk. https://www.fdv. on report. Systems Research and Behavioral uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/vredno ehrenfeld, d. (1980). The arrogance of huma- Science, 16(2), 123–131. te-13-web-(3).pdf?sfvrsn=2 nism. oxford university Press. raworth, k. (2017a). Doughnut economics: Wced (1987). World commission on envi- fromm, e. (2004). Imeti ali biti. vale-novak. Seven ways to think like a 21st-century econo- ronment and development. Our common mist. chelsea green Publishing. future, 17(1), 1–91. gibson-graham, j. k., cameron, j., Healy, S. (2016). commoning as a postcapitalist poli- raworth, k. (2017b). Why it‘s time for dou- Wilson, e. o. (2017). The origins of creativity. tics 1. v a. amin in P. Howell (ur.), Releasing ghnut economics. IPPR Progressive Review, liveright Publishing. the Commons: Rethinking the Futures of the 24(3), 216–222. Wiseman, M., bogner, f. X. (2003). a higher-or- Commons (str. 192–212). routledge. rogina, a. (2020). Celostni okvir globalnega der model of ecological values and its relation- lotz-Sisitka, H. (2017). education and the com- učenja. društvo Humanitas - center za global- ship to personality. Personality and Individual mon good. v b. jickling in S. Sterling, S. (ur.), no učenje in sodelovanje. differences, 34(5), 783–794. Post-sustainability and environmental edu- cation: Remaking education for the future rosling, H. (2019). Faktografija: deset razlogov, za- (str. 63–76). Springer. kaj se motimo o svetu – in zakaj mu gre boljše, kot mislimo. učila international. louv, r. (2008). Last child in the woods: Saving our children from nature-deficit disorder. algonquin Skrb za Zemljo: strategija za življenje po načelu books. trajnost (1993). aram. 36 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Gregor Torkar | Poosebljanje vrednot trajnostnosti | str. 33 - 36 | KOLUMNA Minea rutar Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo poDnebna anksioznosT: MoDna MUHa, DUŠeVna MoTnja aLi UsTrezen oDziV na Dejansko neVarnosT? Climate Anxiety: Fad, Mental Health Disorder, or Rational Response to Real Existential Threat? Izraz podnebna anksioznost se je nih sprememb in njihovih učinkov, pri normalen odziv na realno nevarnost, začel v javnosti pojavljati v zadn- nekaterih pa se kaže kot kronični strah vendar postane problematična, če jo jem desetletju, ko so znanstvena v zvezi z okoljsko pogubo. Na splošno je težko nadzorovati, začne ovirati spoznanja o podnebnih spremembah podnebno anksioznost torej razume- posameznikovo spanje, delo in sploš- postajala vse bolj dostopna in alar- mo kot anksioznost oziroma tesnobo, no funkcioniranje ter vodi do izrazi- mantna. Razlogi za povečanje pod- povezano s podnebnimi sprememba- tih občutkov nemoči in obupa. nebne anksioznosti v zadnjih letih mi in pretečo nevarnostjo naravnih vključujejo naraščajočo pogostost katastrof. Podnebna anksioznost Tako kot pri drugih duševnih stiskah vključuje tri komponente, in sicer tudi pri podnebni anksioznosti velja, in intenzivnost ekstremnih vremen- skih pojavov, kot so poplave, suše in neprijetne čustvene, vedenjske in da zanjo nismo vsi enako dovzetni. kognitivne odzive, vezane na skrbi Raziskave konsistentno kažejo, da gozdni požari, pa tudi naraščajoče zavedanje o dolgoročnih posledicah, glede podnebnih sprememb (stalna so negativni učinki podnebnih kot so dvig morske gladine, izguba zaskrbljenost, psihološki distres, teža- sprememb na duševno zdravje ve s spanjem), ki lahko ovirajo vsak- izrazitejši med mladimi, sploh v biotske raznovrstnosti in vplivi na kmetijstvo. Poleg tega so mediji, danje funkcioniranje (na področju mladostništvu ter na prehodu v šolanja, dela, odnosov in skrbi zase). odraslost (18–29 let). Razlogov za aktivistična gibanja (na primer Fri- to je več. Eden od njih je, da mladi days for Future, ki ga je začela Greta Pri razmišljanju o tem, ali je za- več razmišljajo o prihodnosti in šir- Thunberg) in zaskrbljujoča znanstve- skrbljenost v zvezi s podnebnimi ših družbenih problemih ter imajo na poročila prispevali k večji oza- spremembami običajen, pričakovan o njih pogosto več znanja. Poleg veščenosti in s tem tudi k povečanju in celo normativen odziv posamez- tega pa se spretnosti spoprijemanja občutka tesnobe med ljudmi. nikov ali pa dejansko dosega klinično z negativnimi čustvi pri mladih še Ker se o psiholoških posledicah pod- stopnjo oz. je izražena tako zelo, da razvijajo, zaradi česar so tudi nasploh nebnih sprememb več govori ter se zahteva zdravljenje, sta ključna dva bolj nagnjeni k razvoju depresivne in jih raziskuje šele nekaj časa, trenutno kriterija. anksiozne simptomatike kot otroci in ne obstaja povsem enotna definicija Prvi je, v kakšni meri ta zaskrbljenost starejši odrasli. podnebne anksioznosti z vidika du- vpliva na posameznikove kognitivne ševnega zdravja. Nekateri pojav razu- procese oz. jih moti (ali je zaskrbl- Kako pogosta je podnebna mejo kot pop kulturni trend (tako je jenost prisotna do te mere, da povz- anksioznost v splošni pojav označila revija Grist leta 2019, roča težave s koncentracijo, težave s populaciji? Wray, 2023), drugi kot primeren in spanjem, ruminacije) in/ali povzroča normalen odziv na dejansko grožnjo, čustvene težave (pogosto jokanje, Pojavnost je sicer precej različna med mnogi psihologi pa ga razumejo kot nočne more, znižano razpoloženje). državami ter med starostnimi skupi- posebno klinično motnjo, ki zahteva nami, a reprezentativni podatki iz ZDA ustrezno zdravljenje (Taylor, 2020). Drug kriterij je, ali je zaskrbljenost kažejo, da približno 50 % vprašanih tako izražena, da vpliva na posa- vsaj zmerno skrbi zaradi podnebnih Ne glede na nekatera nestrinjanja meznikovo zmožnost vsakodnev- sprememb. Pri tem naj bi vsaka četrta lahko v splošnem podnebno anksi- nega funkcioniranja oz. opravljanja ali peta oseba bila zelo zaskrbljena oznost razumemo kot anksioznost, vsakodnevnih obveznosti (ali mu zaradi podnebnih sprememb, kar ne- povezano s podnebnimi spremem- povzroča težave pri delu, šolanju in gativno vpliva na njihovo vsakdanje bami in pretečo nevarnostjo narav- akademskih obveznostih, odnosih ali življenje (Schwartz idr., 2022). Daleč nih katastrof. Lahko jo razumemo skrbi za zdravje). Podnebna anksioz- največ podnebne anksioznosti pa je tudi kot zaskrbljenost glede podneb- nost torej lahko predstavlja povsem v državah, ki so posebej pod vplivom | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 37 KOLUMNA podnebnih sprememb in okoljskih Glede na te tri različne vrste potreb spoprijemanja z lastnimi negativ- katastrof. V takih, posebej ogroženih obstajajo trije splošni tipi interven- nimi čustvi, da bi se z izzivi, ki jih področjih, kar 95 % vprašanih poroča, cij: v naša življenja vnašajo podnebne da so zelo zaskrbljeni glede podneb- nih sprememb (Gibson idr., 2020). • k problemu usmerjene (npr. akti- spremembe, laže spoprijemali ter vizem, prostovoljstvo, prookoljsko delovali skladno s svojimi vredno- tami. Zelo močni občutki tesnobe, Kaj lahko posamezniki, vedenje), tudi če se nanašajo na resnične ki doživljajo podnebno • k čustvom usmerjene (npr. iz- grožnje, so namreč paralizirajoči anksioznost, v zvezi s tem ražanje lastnih čustev, razvijanje in posameznikom ne omogočajo, naredijo oz. kako jim lahko zdravih načinov procesiranja ne- da bi se soočali s problemi na na- pomagamo drugi? prijetnih čustev in občutkov) ter čin, kot si sami želijo. • k skupnosti usmerjene inter- Pristop multiplih potreb v zvezi s vencije (npr. grajenje občutka podnebno anksioznostjo predpo- skupnosti, spodbujanje povezano- stavlja, da je smiselno naslavljati tri sti, nudenje socialne opore). ravni potreb: individualne, družbene VIRI IN LITERATURA in okoljske (Bingley idr., 2022). Nedavna metaanaliza je pokazala, da vsi trije tipi intervencij lahko po- bingley, W. j., tran, a., boyd, c. P., gibson, k., ka- Individualne potrebe se nanašajo zitivno prispevajo k zadovoljevanju lokerinos, e. k., koval, P., ..., in greenaway, k. H. na posameznikov motiv oz. željo, (2022). a multiple needs framework for climate vseh treh vrst potreb. Individualne change anxiety interventions. American Psycho- da zmanjša subjektivno doživljanje potrebe najbolj naslavljajo k čustvom logist, 77(7), 812. podnebne anksioznosti. Intervencije usmerjene intervencije, družbene gibson, k. e., barnett, j., Haslam, n., in kaplan, i. na tem področju pogosto vključujejo potrebe k skupnosti usmerjene inter- (2020). the mental health impacts of climate chan- pristope k izboljševanju duševnega ge: findings from a Pacific island atoll nation. Jour- vencije ter okoljske potrebe k proble- zdravja, kot so čuječnost, kognitiv- nal of anxiety disorders, 73, 102237. mu usmerjene intervencije (Bingley no-vedenjske intervencije, tehnike Schwartz, S. e., benoit, l., clayton, S., Parnes, M. f., idr., 2022). Z vidika posameznika sta sproščanja in različni načini, s kate- Swenson, l., in lowe, S. r. (2023). climate change se kot zaščitna dejavnika izkazala anxiety and mental health: environmental activi- rimi se posamezniki učijo prepozna- predvsem aktivizem ter prookoljsko sm as buffer. Current Psychology, 42(20), 16708- vati lastna neprijetna čustva in se 16721. vedenje, ki oba prispevata k nižji spoprijemati z njimi (npr. ekspresiv- podnebni anksioznosti ter zmanjšata taylor, S. (2020). anxiety disorders, climate change, no pisanje). and the challenges ahead: introduction to the spe- verjetnost, da bo posameznik, ki do- cial issue. Journal of anxiety disorders, 76, 102313. Družbene potrebe se nanašajo na življa podnebno anksioznost, razvil Wray, b. (2023). Generation Dread: Finding Purpose deljene cilje skupin in drugih družbe- depresivno simptomatiko (Schwarts in an Age of Climate Anxiety. the experiment, llc. nih struktur, ki jih lahko dosežemo le idr., 2022). s sodelovanjem. Intervencije na tem Pri tem je pomembno poudariti, področju pogosto vključujejo pristo- da intervencije, ki skušajo zmanj- pe k spodbujanju medosebne bližine šati podnebno anksioznost, niso Članek je nastal v okviru projekta »Zelen. in skupinske kohezivnosti. namenjene pretirano pozitivnemu kom: komuniciranje podnebne krize za Okoljske potrebe pa se nanašajo na ali nerealističnemu zniževanju uspešen prehod v zeleno družbo« na pod- lagi izobraževalnega modula, ki sva ga pri- potrebe sistemov v našem fizičnem tesnobe, ki je upravičena glede na pravila skupaj z asist. dr. Nejcem Plohlom, okolju in omejevanje škode, ki jo pov- realno grožnjo podnebnih spre- izvedla pa s prof. dr. Bojanom Musilom zročamo okolju. Intervencije na tem memb. Intervencije so namenjene spomladi 2024 na Filozofski fakulteti Uni- področju pogosto zajemajo spodbu- temu, da posameznike opremijo verze v Mariboru. janje prookoljskih stališč in vedenja. z dovolj konstruktivnimi načini 38 Vzgoja & izobražeVanje ANALIZE & prIkAZI dr. Nevenka Bogataj in dr. johanna amalia robinson Andragoški center Slovenije TransForMaTiVno Učenje oDrasLiH V praksi – priMer TrajnosTnega projekTa Transformative Adult Learning in Practice: Climate Goals and Topics in Education Project https://doi.org/10.59132/viz/2024/4-5/39-44 izVLeček Prispevek predstavlja nov izobraževalni program (osnove podnebnega izobraževanja) in nov izobraževalni pristop (ob- čanska znanost). Projekt Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju je bil finančni in organizacijski okvir za njun razvoj ter preizkus operacionalizacije koncepta transformativnega učenja. Poskusno smo njegove elemente izmerili in ugotovili, da so zanj ključni participativno opredeljen skupni cilj, stalna večsmerna interakcija in aktivno prevzemanje odgovor- nosti za (problemsko) učenje, ki vsebuje tudi (samostojno) odločanje. ključne besede: podnebne spremembe, izobraževanje, izobraževalni program, odrasli, občanska znanost, Slovenija absTraCT this paper introduces the new educational programme the essential Principles of climate literacy and citizen Scien- ce as a new educational approach. the climate goals in education project provided the financial and organisational framework for their development and tested the operationalisation of the concept of transformative learning. We measured its elements experimentally and found that the key elements are a participatively defined common goal, continuous multi-directional interaction and active ownership of (problem-based) learning, including (independent) decision-making. keywords: climate change, education, education programme, adults, citizen science, Slovenia UVOD taj s sod,. 2022; Uršič s sod., 2023; Piciga s sod., 2023)2. Formalno sodelovanje teh institucij se po izteku projekta Transformativno učenje v prispevku predstavljamo kot ne nadaljuje, izkušnja pa vodi v razmislek o praksi trans- novost z vidika prakse, ki jo na konceptualni ravni ob- formativnega učenja in o priložnostih za nadaljnje kom- ravnavata (Košmerl in Mikulec (2022) in je njen preizkus plementarno dopolnjevanje med posamezniki, skupinami omogočil projekt Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju in institucijami znotraj izobraževanja (npr. v izobraževalni (dalje PC VIZ; 2022–2023)1. Ne preseneča, da so prav vertikali), pa tudi zunaj njega (npr. z institucijami različnih podnebne spremembe tista okoljska tema, ob kateri so se pristojnosti, profilov in zasnove). razvile novosti, saj se tudi v Sloveniji z njimi že dolgo ne ukvarjata le akademska ali v civilno družbo organizirana Andragoški center Slovenije (dalje ACS) je pristojen za javnost, ampak prehajajo v osebne izkušnje predvsem izobraževanje odraslih (dalje IO), le-ti pa se od mladine kot posledica ekstremnih padavin in vročinskih valov. ločijo po svojih izkušnjah in vlogah. Z izjemo osnov- Tudi izobraževanje se torej odzivu ne more ogniti, o nošolskega izobraževanja ACS zato razvija in koordinira čemer smo že pisali v povezavi s konceptom trajnosti in drugačen profil izobraževanja kot šole, in sicer neformalne izobraževanja za trajnostni razvoj (Bogataj, 2023). S sred- in javnoveljavne programe ter projekte vseživljenjskega stvi Podnebnega sklada je PC VIZ spodbudil nacionalne učenja. Podnebne vsebine so bile doslej vključene le v po- izobraževalne zavode k sistemskemu in povezanemu sodobljeno različico Temeljnega usposabljanja za trajnostni vključevanju podnebnih sprememb v izobraževanje (Boga- razvoj (2016), PC VIZ pa je omogočil razvoj novega in 1 Več na https://pcv.si 2 https://www.zrss.si/pdf/Konceptualizacija_VITR.pdf | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 39 ANALIZE & prIkAZI sodobnega izobraževalnega programa Osnove podnebnega ko didaktiko. Posameznik je sam svoj vodja, saj prevzema izobraževanja odraslih (OPIO 2023), novih brezplačnih in odgovornost in se odloča. Vloga motenj oz. ovir je pri tem spletno dostopnih3 učnih gradiv ter preizkus metodološko pomembna, saj spodbujajo soočanje z njimi in odziv nanje novega pristopa občanske znanosti. v sodelovanju z drugimi. Odrasli zato danes razpolagajo z infrastrukturo, katere Interakcija je v organiziranem izobraževanju vsaj dvo- bistveni del so elementi transformativnega učenja (em- smerna, lahko pa je tudi večsmerna. Vloga interakcije je patija, refleksija, povezovanje z izkušnjami, sprejemanje soustvarjanja znanja. Posameznik za »produkcijo ali usva- negotovosti in odzivanje na spremembe). Posvetili smo se janje« znanja ni dovolj, potreben je vsaj par ali trojka, ki z nekaterim od teh elementov in jih podrobno dokumentira- refleksivnimi cikli išče in oblikuje sinergijske odgovore na li, da bi koncept s prakso testirali in povezali. izzive oz. probleme. Izkušnje odraslega to omogočajo in so Predstavljamo dve od projektnih novosti, in sicer izobraže- dobrodošle. Še več, v učnem procesu omogočajo preobraz- valni program OPIO (2023) in aktivnosti občanske znano- bo ravni in oblik kompetenc, ki jih ima udeleženec. Dolgot- sti. Ob primera temeljita na zelenih kompetencah (Bianchi rajna interakcija omogoča izgradnjo odnosov, prek katerih s sod., 2022) in na redni večsmerni interakciji nosilcev se med akterji, ki živijo in delujejo v sicer nepovezanih znanja, kar so v izobraževanju odraslih tako predavatelji kontekstih, pretakajo informacije, znanja, kompetence in kot udeleženci. Celostno in participativno zasnovan OPIO tudi vrednote (Shema 1). podobno kot občanska znanost med seboj v enovito celoto V organiziranem izobraževanju se srečata organizator izob- povezuje različne ciljne skupine, pa tudi različne vsebine. raževanja (ki ima svoj odnos z okoljem in določeno znanje Oba primera zadovoljujeta tudi kriterije, ki jih za pogoje o njem) in udeleženec (ki ima svoj odnos z okoljem in svoje transformativnega učenja po literaturi povzemata Košmerl znanje o njem), lahko pa tudi še kdo, npr. strokovnjak (s svo- in Mikulec (2022). Posebno pozornost smo posvetili zago- jim odnosom in poznavanjem okolja). V času izobraževanja tavljanju stalne večsmerne refleksivne razprave o učnih akterji pridejo v stik, vzpostavijo interakcije in odnose. Po tej vsebinah in učnem procesu, z namenom opolnomočenja poti z okoljem in ljudmi v njem poteka izmenjava informacij, udeležencev, razvoja kritičnega mišljenja in spodbude znanj in odnosov. Soočenja pomenijo potencial za preob- k aktivnosti po izteku izobraževanja (npr. odzivanje na razbo informiranosti, znanja in vsaj potencialno tudi zaznane lokalne izzive, nadaljnje učenje ipd.). Negovanje vedénja. Na splošno je podobno tudi s sodelovanjem insti- stalne interakcije med sodelujočimi in z naravo v učnem tucij: institucija s svojimi praksami in odnosom do okoljskih procesu je bila za transformacijo ključna, kar smo v obeh tematik se sreča in sooči z drugo institucijo, ki nima nujno primerih opazovali in ovrednotili ter se tako tudi v praksi enake prakse in kulture odnosov. Enkratna ali kratkotrajna približali zaželeni celostnosti (Piciga s sod., 2023). interakcija omogoča (ne pa zagotavlja) medsebojno spoz- navanje in soočenje, potencialno tudi učinke, npr. spremem- Teoretska podlaga bo vzorca delovanja. Učinki dolgoročnega sodelovanja so verjetno večji kot učinki posamičnih srečanj ali na projektno Več elementov transformativnega učenja je povezanih z interakcijo med učečimi se, ki smo jo v našem primeru raz- obdobje omejenega sodelovanja, kot je bil npr. PC VIZ, ki je širili še na interakcijo z naravo. Interakcijo v izobraževanju dobro leto in pol na rednih projektnih srečanjih povezoval odraslih precizno predstavi Lesjak (2006), ki za pedagoški predstavnike nacionalnih izobraževalnih institucij. cilj opredeli »individualen odnos, povezavo z določeno Narava in okolje sta v obeh predstavljenih primerih učna temo, kar je mogoče v zavestnem skupnem delu z ostalimi vsebina, ob kateri je udeleženec odločal o obsegu in jakosti udeleženci« (Lesjak, 2006, str. 2). V opredelitvi didaktike in sodelovanja ter tudi o rezultatih učenja. Organizator izob- metodike interakcije je zato izpostavljeno »vzpostavljanje raževanja je ohranil nadzor le nad organizacijo in potekom ravnotežja med jaz, mi in ono oz. temo« (Lesjak, 2006, izobraževanja oz. aktivnosti, ni pa prevzel nadzora nad str. 2). Humanistična filozofija se tako povezuje s psihološ- učnim procesom. Osrednja pozornost organizatorja je bila Strokovnjak/-i, koordinator/-ji (v kontekstu) Naravno okolje opazovalci – udeleženci izobraževanja (npr. objekt opazovanja) (individualno, skupinsko)  SHEMA 1: Akterji in odnosi med njimi v praksi transformativnega učenja 3 https://znamenjatrajnosti.si/podnebje/gradiva 40 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Nevenka Bogataj in dr. Johanna Amalia Robinson | Transformativno učenje odraslih v praksi – primer trajnostnega projekta | str. 39 - 44 | ANALIZE & prIkAZI namreč namenjena preobrazbi učenja iz učnega dogodka v 1. oblikovanje občutka, predstave in terminološkega okvi- (samovodeni) učni proces, spodbujanju interakcij in pre- ra za razumevanje dolgoročnih procesov v naravi, družbi obrazbe akterjev ter spremljanju učinkov na udeleženca. in gospodarstvu s poudarkom na posodabljanju domače Namen sodelovanja je bil v naših primerih le v omejeni tradicije trajnostnosti za prihodnost (zgledi, znamenja); meri posredovanje informacij in znanj, v dobro njihovega pretoka med udeleženci, da bi kratkoročno dosegli njiho- 2. sprožanje sprememb osebnega življenjskega sloga ter vo razumevanje delovanja socio-ekološkega sistema ter delovanja institucij (podjetij, javnih in nevladnih ter umestitev lastne vloge zanj, dolgoročno pa morda tudi drugih podsistemov družbe) v smer trajnostnosti; bolj sonaravno obnašanje. Osrednji namen sodelovanja 3. informiranje in aktiviranje za reševanje konkretnih pro- je bila tudi preobrazba njihove individualne odgovor- blemov v smeri celostnosti in trajnostnosti; nosti v deljeno odgovornost in aktiviranje po zaklju- čenem izobraževanju. 4. implementiranje pristopov k izobraževanju in odloča- nju v izobraževanju odraslih, ki upošteva načela trajno- stnosti. METODOLOGIJA Kljub poudarku na podnebju se torej OPIO ne ukvarja le s V okviru projekta PC VIZ sta bila med februarjem 2022 in podnebjem, ampak nanj navezuje najrazličnejše vsebine. novembrom 2023 razvita izobraževalni program OPIO in Program obsega 80 ur in je namenjen skupini 15–20 občanska znanost v izobraževanju odraslih. Oboje smo udeležencev, ki se učijo v obliki kombiniranega izob- ovrednotili s pomočjo kazalnikov transformativne- raževanja, torej s povezavo spletnega in terenskega dela. ga učenja (interakcija med udeleženci izobraževanja, Interakcija in refleksija sta vključeni v vse faze izvedbe interakcija z naravo, samostojno odločanje, prevzemanje programa, prav tako lokalni terenski primeri. Udeleženci odgovornosti za učenje) s posebno pozornostjo intera- so v programu pred izzivom oz. nalogo, da samostojno kcijam med sodelujočimi. Interaktivnost opredeljujemo opredelijo konkretne problemske situacije in zanje pred- z obstojem dialoga in aktivnostjo udeleženca v njem, pa lagajo operativne rešitve. Znanje je po zaključku programa tudi z (njegovim) aktivnim odločanjem o odzivu na mo- ovrednoteno z dvema ocenama: oceno sodelovanja ter tnje. Kazalniki so opredeljeni poskusno in binarno (ne – oceno skupinsko pripravljene seminarske naloge. Praktič- šifra 1, da – šifra 2). Kjer je bilo mogoče, smo opredelili tudi no sodelovanje v reševanju problemov, ki presegajo doseg oceno intenzitete (1 osnovno, 2 izstopajoče). Učni učinki posameznika, je torej konstitutivni element programa so navedeni opisno, torej kvalitativno. OPIO. Izbirni del programa smo izpeljali s študijskimi obiski institucij in izbranih lokacij z novimi didaktični- DVA PRIMERA TRANSFORMATIVNEGA mi pristopi. Vsebine so bile organizirane v šest sklopov4 IZOBRAŽEVANJA (ODRASLIH) z opredeljenim obsegom, specifičnimi cilji, vsebinami, metodami in priporočenimi učnimi viri. Osnove podnebnega izobraževanja odraslih Testna izvedba programa je potekala s šestnajstimi udeleženci, ki so se izkazali z izjemno aktivnostjo in od- Podnebno izobraževanje je ožji pojem od VITR ali okolj- zivnostjo predavateljem v vseh fazah izvedbe programa. skega izobraževanja, saj pozornost usmerja v spreminjanje Seminarske naloge so pripravili v parih in trojkah, kjer so podnebja in ne tudi v druge vidike, npr. v ohranjanje in obravnavali kompleksne izzive, na primer: ureditev igrišča spodbujanje družbene enakosti, pravičnosti, ohranjanje kot mestne javne površine, možnosti za bolj trajnostno in nego biotske pestrosti, spodbujanje skromnosti oz. delovanje lastnih (izobraževalnih) institucij, odziv na rabe virov glede na njihovo samoobnovitveno sposobnost. onesnaženje zaradi turizma na primeru čiščenja morske Namenjeno je strokovnim delavcem, ki se v izobraževanju plaže cigaretnih ogorkov, harmonizacijo ravni ukrepanja odraslih ukvarjajo s trajnostnim razvojem (predavatelji, na primeru gozda kot zasebne lastnine v javni rabi, pri- vodje izobraževanja), sodelavcem vladnih in lokalnih služb merjavo regij z vidika aktiviranja ciljnih skupin za odziv (odbori za gospodarstvo, oddelki za okolje in prostor, druž- na podnebne spremembe in izvedbo tematskih iger. Za bene dejavnosti, komunalne službe). vse navedene primere so opredelili rešitve, ki vsebujejo Nameni programa so: interakcijo tako z naravo kot z deležniki v obravnavanem prostoru (npr. med igralci igre o prostorskih izzivih, med • spodbuditi upoštevanje ukrepov, ki so za to področje že obiskovalci igrišča oz. gozda, med izobraževalnimi insti- predvideni, ter ustvarjalen in inovativen odziv na spre- tucijami, med onesnaževalci morske obale). Udeleženci minjanje podnebja v lastnem kontekstu; so zbrali podatke o obravnavanem prostoru in njegovi • opredelitev znanj, spretnosti in kompetenc, potrebnih rabi predvsem iz primarnih virov (npr. z opazovanjem, za odziv na podnebne spremembe; anketiranjem). Vključili so tudi različne vidike podnebnih sprememb. • nabor vsebin, ki upoštevajo znanstveno literaturo za to področje in so preverjene z recenzijo programa in eval- Zaključna evalvacija je pokazala, da so izobraževalne vacijo pilotne izvedbe. ustanove zaradi podnebnih sprememb ne le pred izzivom racionalizacije lastnega delovanja, ampak tudi pred izzivom Cilji programa OPIO so splošni in specifični. Splošni cilji odpiranja svoje dejavnosti v prostor. Nekateri so transfor- programa sledijo ključnemu dokumentu na področju izo- macijo že prenesli v prakso npr. vzpostavili so novo učno braževanja za zeleni prehod (Bianchi idr., 2022), zato so: poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje komple- ksnosti v trajnostnosti, zamišljanje trajnostnih prihodno- sti ter ukrepanje za trajnostnost. Specifični cilji programa 4 Uvod s temeljnimi pojmi, Odzivanje na podnebne spremembe, Izobraže- vanje in učenje v podnebni krizi, Predstavitev lastnih primerov in rešitev OPIO so štirje: zanje, Izbirni del, Zaključno srečanje. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 41 ANALIZE & prIkAZI Aktivnosti občanske znanosti Organizator aktivnosti, ACS, je v povezavi s sodelujoči- mi povezal izobraževanje in občansko znanost v obliki zaporednih aktivnosti, ki so temeljile na participaciji in interakciji. Osredotočene so bile v opazovanje opraševal- cev, ker so le-ti kazalnik stanja okolja in so bili slovenski strokovnjaki s tega področja voljni ta pristop preizkušati skupaj z ACS. Leta 2022 je opazovanje potekalo na cveto- vih sončnic, leta 2023 pa na cvetovih jablan in ločeno v (za to aktivnost izdelanih) gnezdilnicah (Slika 1). V nadaljevanju prikazujemo aktivnosti občanske znanosti, ki sta po obsegu presegali 100 sodelujočih. To sta bili opazo- vanji opraševalcev v letu 2022, in sicer na cvetovih sončnic in v gnezdilnicah. Strokovnjaka o opraševalcih sta bila del strokovne ekipe, ki je opazovanje koordinirala. Zasnovala  SLIKA 1: Gnezdilnica za opazovanje opraševalcev sta opazovalni protokol in nudila stalno podporo tako or- ganizacijskemu koordinatorju opazovanja opraševalcev kot udeležencem. Biološki rezultati opazovanj so za opazovanje sončnic že analizirani in obilno publicirani (npr. Gradišek okolje na prostem, ki ga vzdržujejo; partnersko sodelujejo s sod., 2023), prav tako rezultati andragoških rezultatov, ki z deležniki, na primer zavodi (za varstvo narave, za goz- so zaključeni in trenutno v postopku recenzije (Robinson dove), z okoljevarstvenimi nevladnimi ustanovami ter z s sod., neobjavljeno). Ključno spoznanje je, da so se med izobraževalnimi institucijami za mladino in otroke. Ključ- vabljenimi ustanovami izobraževanja odraslih (ljudske uni- na je hitrost njihovih ukrepov, ki so praktični in usmerjeni verze, nevladne ustanove, srednje šole) in njihovi deležniki v racionalizacijo rabe energije, snovi in prevozov, ureditev najbolje odzvale tiste, ki (več let) izvajajo študijske krožke. okolice svojih stavb, omejevanje odpadkov in vključevanje V opazovanjih je namreč sodelovalo kar 42 % članov študij- lokalnih dobaviteljev. Pomemben vidik celostnega pri- skih krožkov. Tudi sicer so skupine med udeleženci občan- stopa se je izkazal v pozornosti udeležencev, namen- ske znanosti prevladovale (79 % udeležencev). jeni negovanju odnosov v kolektivu in s partnerji, ter razvoju participativnega odločanja in trajnostnega Aktivnosti občanske znanosti so omogočile neposreden vodenja. Za odzivanje na podnebne spremembe so izob- stik tako med ljudmi kot tudi z naravo. Potekala je redna raževalni in akcijski predlogi sodelujočih v izobraževalnem večsmerna komunikacija med strokovnjaki, ki se ukvarjajo programu OPIO predstavljeni v Preglednici 1. z opraševalci, organizatorji izobraževalne aktivnosti in opazovalci. Učenje je potekalo z redno izmenjavo izkušenj, Spoznanja in ukrepi so oblikovani »od spodaj navzgor«, primerjavo med lokacijami in reševanjem problemov, ki so zato veseli njihova skladnost z usmeritvijo v celostnost in se pojavili v vseh fazah dela in smo jih podrobno dokumen- predvsem v razumevanje npr. izobraževalne udeležbe ter tirali. Pomemben element učnega procesa je bilo tudi dru- odzivanja na spreminjanje podnebja. Ukrepi nakazujejo ženje, ki je vodilo v nastanek (občasne interesne) skupnosti. tipanje v nove smeri, pa tudi potrditev zelenih kompetenc. Slednja se je na zaključnem refleksivnem srečanju srečala  PREGLEDNICA 1: Spoznanja in predlogi udeležencev izobraževalnega programa OPIO Spoznanje Predlog ukrepa Kompleksnost pomeni notranje soodvisnosti med členi siste- Kritično razmišljanje je lahko cilj sam po sebi, kar velja tudi za ma. sprejemanje delovanja v negotovosti. Razumevanje učenja le kot formalnega je lahko razlog za nizko Ponudbo je mogoče razširiti na nova okolja in v nove, tudi he- udeležbo v organiziranih oblikah izobraževanja odraslih. terogene ciljne skupine. Prostor je mogoče razumeti tudi fluidno. Učenje z igro5 je učinkovita metoda, ki med drugim spodbuja sodelovanje, razvoj deljenih ciljev in razvoj interakcij. Za odziv na spreminjanje podnebja sta ključna celostni način Novosti in nadaljnje prizadevanje zanje naj temeljijo na po- razmišljanja (dolgoročnost, odnosi v sistemu, pravila) in re- trebah učnega procesa in poudarku na interakciji in skupin- ševanje konkretnih problemov, ki je v sodelovalnih skupinah skem delu. učinkovitejše. 5 Učenje z igro ni igrifikacija. 42 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Nevenka Bogataj in dr. Johanna Amalia Robinson | Transformativno učenje odraslih v praksi – primer trajnostnega projekta | str. 39 - 44 | ANALIZE & prIkAZI  PREGLEDNICA 2: Značilnosti preobrazbe, kot sta jo spodbudila dva primera novosti Poskusni kazalniki transformativnega Program osnove podnebnega izobraže- Opazovanje opraševalcev učenja / Primer izobraževanja vanja odraslih (OPIO) Sončnice: N2, U2 interakcija udeleženca N2, U2 Jablane: N2, U2 aktivnost udeleženca, ki jo lahko Sončnice: N2, U2 N2, U2 razumemo kot »skupno delo«. Jablane: N2, U2 prevzemanje odgovornosti za učenje v Sončnice: N2, U2 zvezi z naravo (N) oz. v povezavi z drugi- N2, U2 mi udeleženci (U) Jablane: N2, U2 Sončnice: N2, U2 Samostojno odločanje N2, U2 Jablane: N2, U2 Motnje/ovire, ki spodbudijo k Sončnice: da (razlog zlasti vreme) ? odzivanju, odločanju. Jablane: da (razlog zlasti vreme) Legenda: N = interakcija z naravo, U = interakcija med udeleženci; 1 povprečno, 2 izstopajoče tudi v živo, brez digitalnih posrednikov, in sicer z namenom pismenosti). Oba primera povezujeta skupinsko reševanje razprave o rezultatih, ki je omogočala skupno interpretacijo problemov in visoka motivacija za učenje z delom. ugotovitev. Ob tem so se utrjevala tudi nova (spo)znanja o učeči se skupnosti. Udeleženci prve aktivnosti so na primer pogosteje kot drugi vabljeni sodelovali tudi v naslednjih ak- RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI tivnostih, kar nakazuje pomen kontinuitete učenja odraslih. Primera kažeta, da udeležence sodelovalno delo motivira Tako je na primer v tretji aktivnosti, opazovanju opraševal- in aktivira, saj lahko sami prevzemajo pobudo in odgovor- cev na cvetovih jablan leta 2023, sodelovalo 81 udeležencev, nost za učinke. Tak pristop terja od organizatorja inten- tudi tokrat večinoma (90 % v skupinah), kar 79 % pa je bilo zivne priprave in stalno budnost, pripravljenost na dialog istih kot v prvem opazovanju (Robinson s sod., 2024). in vsebinske odgovore v vseh fazah dela. Ugotovitve smo uporabili v zasnovi novega javno veljavnega programa SPOZNANJA TRANSFORMATIVNIH (Odkrivajmo moč narave, 2023). Poseben izziv predstavlja- PRAKS IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH jo za praktično uporabo nerazviti kazalniki transformativ- nega učenja, zato pričujoča analiza predstavlja enega od Transformativno učenje potrjujemo s pomočjo različnih metodoloških poskusov, kako koncept preizkusiti tudi v kazalnikov, med katerimi posebno mesto zavzema inte- praksi. rakcija udeležencev med seboj in z naravo. Preglednica 2 Ugotovili smo, da sta za transformativno učenje ključ- predstavlja te vidike transformativnega učenja odraslih na zelo jasen in med sodelujočimi enoten cilj (novo tudi po njihovi intenziteti. znanje, preizkušanje novosti) ter ponavljajoče se inte- V obeh primerih je obstajala interakcija tako z naravo kot raktivne izkušnje. Povezava med seboj in z naravnim med sodelujočimi. Interakcija je bila v celoti izstopajoča. okoljem ne le motivira, ampak v skupino posameznikom Pričakovano v OPIO ni bilo situacij, ki bi že ob izvedbi približa razumevanje procesov v naravi. Izkušnja sku- programa spodbujale k odločanju oziroma je bila osrednja pinskega dela je zato prav tako eno ključnih spoznanj motnja ob opazovanju opraševalcev vreme, o katerem so projekta PC VIZ, ki spodbuja k razumevanju morebitnih se največ posvetovali z organizatorjem ter ga razmeroma soodvisnosti med strukturami v naravi in negi trajnej- heterogeno dokumentirali. ših sinergij tudi v izobraževanju, saj gre poleg pretoka informacij in znanj tudi za razvoj deljene odgovornosti Učni rezultati udeležencev so bili neposredni (za OPIO so in povezavo kompetenc z delovanjem. Motnje, npr. dež v bile to skupinske seminarske naloge, za občansko znanost primeru OPIO, so lahko razumljene kot spodbuda. Nismo pa zbrani podatki, ki so bili analizirani in publicirani). Za jih sicer natančneje preučevali in o njih ne moremo delati neposredni rezultat štejemo tudi aktivno sodelovanje, številne ideje in predloge za nadaljnje aktivnosti, idejne zaključkov, a izkušnje, da udeleženci v obeh primerih rešitve konkretnih (samoopredeljenih) problemov in dežja niso razumeli kot motnjo, ampak prej kot spodbudo možnih sprememb (sebe, institucije). Ugotovili smo tudi k prilagoditvi. posredne učinke (kritično razmišljanje v razpravi, po- O namenu v naravi težko govorimo, čeprav osebki vrste znavanje opraševalcev, krepitev znanstvene in digitalne stremijo k svojemu nadaljevanju v prihodnost. Namene | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 43 ANALIZE & prIkAZI posameznikov in skupin pa je mogoče opredeliti, pa tudi (Bogataj, 2021) pomemben. Neformalno izobraževanje spremljati, zato je njihova uskladitev pomembna skrb odraslih vsaj za nekaj praks razpolaga s kontinuiteto, ki se organizatorja izobraževanja. Namen izobraževanja se je izkaže za plodno ob uvajanju novosti, kot kaže primer no- v transformativnem učenju odraslih izkazal za ključno vega didaktičnega pristopa – občanske znanosti v projektu točko, ki jo je treba razgrniti pred začetkom izobraževanja, PC VIZ. Participativen in izrazito interaktiven pristop smo z udeleženci sooblikovati, nato pa ves čas usposabljanja uporabili tudi ob oblikovanju programa OPIO. Natančno oz. aktivnosti obnavljati, preverjati in usklajevati z vsemi dokumentiranje obeh predstavljenih primerov je bilo izziv deležniki (organizatorji, udeleženci). Vključenost tudi v sam po sebi, hkrati pa je pokazalo večplastno uporabnost. načrtovanje in reševanje problemov je torej del prevzema- Ugotovili smo, na primer, da je učenje (odraslih) v teh pri- nja odgovornosti in aktivnosti, ki organizatorja in sodelu- merih pretežno skupinsko in da so kontinuirane možnosti joče povezujejo v delovni tim. Ta prepoznava in nagrajuje učenja učinkovite tako za motivacijo (za udeležbo) kot za aktivne v skupnem iskanju in interpretaciji rezultatov in neposredne in posredne učinke. Za VITR je analiza prakse odločitev, ki so preobrazbe na več ravneh – osebne, sku- transformativnega učenja odraslih torej tudi spodbuda pinske in organizacijske. razumevanju celostnosti in posnemanju značilnosti in Dolgoročni razvoj oblik transformativnega učenja je za mehanizmov narave, v kateri je učinkovita raba energije odziv izobraževanja na okoljsko in družbeno dinamiko eno temeljnih načel delovanja. VIRI IN LITERATURA bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera giraldez, M. (2022). of transformative learning theories. Sodobna Pe- resolucija o nacionalnem programu varstva okolja GreenComp The European sustainability compe- dagogika/Journal of Contemporary Educational za 2020–2030 (renPvo20–30). (2020). Uradni list tence framework (eur 30955 en; p. 56). Publica- Studies, 73 (139)(2), 164–179. RS, št. 31/20. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregled tions office of the european union joint research Predpisa?id=odlo1985 centre. https://doi.org/10.2760/13286 lesjak, k. (2006). osredotočena interakcija v izobra- ževanju odraslih. Pedagogika ali terapija. Andrago- robinson, j., gradišek, a., bevk, d., in bogataj, n. bogataj, n. (2021). vzgoja in izobraževanje za traj- ška Spoznanja, 12(1), 31–37. https://doi.org/10.4312/ (2024). Skupnostno učenje odraslih kot ogrodje nostni razvoj širita razumevanje javnega interesa as.12.1.31-37 za občanska znanost. v Raziskovanje v vzgoji in v izobraževanju odraslih. Andragoška spoznanja, izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev 27, (1), 121–138. https://revije.ff.uni-lj.si/andragoska osnove podnebnega izobraževanja odraslih, oPio, za raziskovalno učenje in poučevanje. Pedagoški Spoznanja/article/view/9747/9390, http://www.dlib. (2023). Programoteka, andragoški center Slovenije inštitut. si/details/urn:nbn:Si:doc-i843nfg3, doi: 10.4312/ (interno gradivo). as/9747 robinson, j.a., bevk, d., gradišek, a., in bogataj, n. odkrivajmo moč narave (2023). javno veljavni (2024). katere opraševalce najdemo na cvetovih bogataj, n. kregar, S., uršič, d., in belasić, i. (2022). program, andragoški center Slovenije. https:// jablan? Slovenski čebelar. izzivi zelenega prehoda v izobraževanju – primer www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebi projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju. na/2024-01-0535/odredba-o-sprejemu-izobraze temeljno usposabljaje za trajnostni razvoj. (2016). 17. spletna konferenca irdo, Socially responsible valnega-programa-za-odrasle-odkrivajmo-moc-na andragoški center Slovenije. society, challenges, 3. 6. 2022. rave---razvoj-znanj-in-spretnosti-o-okolju-in-trajno stnosti uršič, d., bogataj, n., kregar, S., in belasić, i. (2023). gradišek, a., robinson, j. a., bogataj, n., in bevk, d. Priložnosti in omejitve zelenega prehoda, irdo, (2023). Pollinators of Sunflowers through citizen Piciga, d., torkar, g., omladič, l., ilc klun, M., dolinar, 18th international conference, Socially responsi- Science: an adult education approach. Acta Ento- M., ojsteršek, a., Perme, e., ahčin, a., korošec, P., ble Society challenges 2023. https://www.irdo.si/ mologica Slovenica, 31(1), 5–22. https://www.pms-lj. uršič, d., belasić, i., bogataj, n., avguštin, l., kregar, irdo2023/papers/day2-ursic.pdf si/app/uploads/2023/07/1-gradiSek-1_2023.pdf S., in gabrovec, a. (2023). Konceptualizacija VITR z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. košmerl, t., in Mikulec, b. (2022). adult education zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. for Sustainable development from the Perspective zrss.si/pdf/konceptualizacija_vitr.pdf 44 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Dr. Nevenka Bogataj in dr. Johanna Amalia Robinson | Transformativno učenje odraslih v praksi – primer trajnostnega projekta | str. 39 - 44 | ANALIZE & prIkAZI ivana belasić in mag. Darja Štarkl Center RS za poklicno izobraževanje sTrokoVne poDLage za sisTeMaTično VkLjUčeVanje TrajnosTniH koMpeTenC V pokLiCno in sTrokoVno izobražeVanje Expert Bases for Systematic Integration of Sustainability Competences in Secondary Vocational and Technical Education https://doi.org/10.59132/viz/2024/4-5/45-48 izVLeček trajnostni razvoj postaja ključen odsev razvoja družbe. S tega vidika se mora izobraževalni sistem odzvati na izzive sodobne družbe in mlade opremiti z znanji in spretnostmi, ki so nujne za prehod v brezogljično družbo ter za vstop na trg dela. v članku  je predstavljen pregled aktivnosti in strokovnih podlag, ki so nastale za potrebe nadaljnjega sistematičnega vključevanja kompetenc, ki uresničujejo cilje trajnostnega razvoja in podnebne cilje za področje po- klicnega in strokovnega izobraževanja.  ključne besede: poklicno in strokovno izobraževanje, kompetence za trajnostni razvoj, zelena delovna mesta, poklicni standardi absTraCT Sustainable development is becoming an important indicator of societal growth. in this respect, the education sy- stem needs to respond to the challenges of modern society and equip young people with the skills and compe- tences required for the transition to a carbon-free society and entry into the labour market. this paper provides an overview of the activities and expertise developed to further systematically integrate competences that meet the sustainable development and climate goals for vocational and technical education. keywords: vocational and technical education, competences for sustainable development, green jobs, occupational standards UVOD Kako mlade izobraževati v smeri trajnostnega razvoja, smo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI) Trajnostni razvoj postaja ključen odsev razvoja družbe. S na Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI) obravnavali tega vidika se mora izobraževalni sistem odzvati na izzive v dveh razvojnih projektih s področja trajnostnosti: Care sodobne družbe in mlade opremiti z znanji in spretnostmi, 4 Climate (C4C)1 ter Podnebni cilji v vzgoji in izobraževa- ki so nujne za prehod v brezogljično družbo ter za vstop na nju v obdobju 2022–2023 (PCVIZ),2 v katerih smo skupaj trg dela. Gospodarstvo namreč ima pomembno vlogo pri z številnimi strokovnjaki, sodelujočimi šolami in drugimi reševanju izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami. javnimi zavodi s področja izobraževanja razvili podlage Pripravljavci in izvajalci izobraževalnih programov morajo za umeščanje vsebin trajnostnosti v poklicne standarde, zato slediti strokovnim zahtevam in potrebam delodajal- izobraževalne programe in v izvedbeni kurikul na ravni cev, ki iščejo delavce z ustreznimi znanji in spretnostmi. vzgojno-izobraževalnega zavoda. Razvijali in izvajali smo Za bolj trajnostno usmerjeno delovanje je treba obstoječa aktivnosti, ki podpirajo razvoj sistematičnega vključevanja znanja in spretnosti nadgraditi s trajnostnimi vsebinami ciljev trajnostnega razvoja v kurikul v smeri ponovnega in ravnanji. Tako bodo mladi bolje pripravljeni na izzive premisleka o konceptu vzgoje in izobraževanja za trajno- zelene prihodnosti. stni razvoj (v nadaljevanju VITR). | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 45 ANALIZE & prIkAZI CELOSTNI PROGRAM OZAVEŠČANJA ter načrtovanja in izvajanja vsakodnevnega vzgojnega TER VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA in izobraževalnega dela. O PODNEBNIH SPREMEMBAH V KONTEKSTU VZGOJE IN IZOBRA- Vzgojno-izobraževalne zavode s področja poklic- ŽEVANJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ nega in strokovnega izobraževanja smo izbrali na ZA PODROČJE POKLICNEGA IN podlagi javnega povabila, pri čemer smo ocenjevali STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA njihove aktivnosti na podlagi opredeljenih 14 krite- rijev: Za potrebe sistematičnega vključevanja kompetenc, ki uresničujejo cilje trajnostnega razvoja in podnebne cilje, je 1. Vizija in poslanstvo šole sta usmerjena k ure- bilo za področje PSI treba pripraviti smernice in strokovne sničevanju načel in ciljev trajnostnosti. podlage za pripravo celostnega programa ozaveščanja ter vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah v konte- 2. Naloge in aktivnosti za uresničevanje načel in kstu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (celostni ciljev trajnosti so opredeljene v letnem delov- program VITR). Celostni program VITR za PSI je podlaga nem načrtu. za delo vzgojno-izobraževalnih zavodov na področju vzgo- je in izobraževanja za trajnostni razvoj s poudarkom na 3. Na šoli deluje skupina za uresničevanje vizije in podnebnih spremembah. Program je operativno izvedljiv poslanstva ciljev in načel trajnosti. in prilagojen različnim ravnem izobraževanja ter vključuje naslednje strokovne podlage: 4. Šola je v zadnjih letih okrepila investicije za a. smernice in kriterije, samoevalvacijski vprašalnik in okoljske naložbe. vodnik za vzgojno-izobraževalne zavode, ki so na poti k 5. Šola izvaja ukrepe za zmanjševanje stroškov uresničevanju VITR; obratovanja (poraba energije, vode ...). b. kompetenčne okvire umeščanja znanj in spretnosti s področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb 6. Šola skrbi za zmanjševanje različnih vrst v poklicne standarde in izobraževalne programe; odpadkov in njihovo ponovno uporabo/ c. model za načrtovanje ali analizo izdelka oz. storitve z reciklažo (npr. embalaže, odvečne hrane, vidika trajnostnosti. tekstila, papirja, elektronskih naprav …). Za celostno umeščanje in razvoj kompetenc za trajnostnost 7. Strokovni delavci šole se udeležujejo usposa- na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja je bljanj na temo VITR in podnebnih sprememb. treba upoštevati vse zgoraj navedene strokovne podlage in nadaljevati razvoj na tem področju. 8. VITR je sestavni del izobraževalnega procesa. Smernice in kriteriji za vzgojno- 9. Šola ima za uresničevanje ciljev in vsebin ter -izobraževalne zavode, ki so na poti k izvajanje aktivnosti VITR/podnebnih ciljev pri- trajnostnosti pravljena učna gradiva. Celostni pristop k vzgoji in izobraževanju za trajnostni 10. Šola prepoznava izzive lokalnega okolja, ki razvoj poleg razvoja kurikula, vključuje tudi delovanje spodbujajo k načrtovanju aktivnosti na podro- vzgojno-izobraževalnih zavodov v smeri trajnostnosti, čju VITR/podnebnih ciljev. pri čemer je za šole pomembno, da so podprte tudi na sistemski ravni. V ta namen smo povabili šole k so- 11. Dijaki sodelujejo pri izbiranju tem in načrtova- delovanju pri razvoju projektnih aktivnosti, pri čemer nju aktivnosti na področju trajnosti. smo sledili okviru konceptualizacije VITR ter opredelili merila za demonstracijske prakse in vzgojno-izobraže- 12. Šola je/je bila vključena v projekte s področja valne zavode (Konceptualizacija VITR, 2023). Šole, ki s VITR/podnebni cilji. svojim delovanjem in odnosom spodbujajo načela, vrednote in ravnanja v skladu z VITR ter aktivno 13. Šola je vključena v širše mreže šol s področja delujejo v lokalnem in širšem okolju, smo poime- VITR (npr. Eko šola, UNESCO, mreža za KUV novali trajnostne šole. V trajnostni šoli strokovni (kulturno-umetnostna vzgoja), Zdrava šola ali delavci zaznavajo trajnostno in podnebno problematiko v strokovnem in širšem okolju ter se usposabljajo. Skupaj drugo). z učečimi se in drugimi partnerji se aktivno vključujejo v 14. Šola želi okrepiti ukrepe in aktivnosti, s kateri- naslavljanje in reševanje vseh vidikov trajnostne prob- lematike. Trajnostne šole so vzgojno-izobraževalni za- mi dodatno podpira zagotavljanje trajnostnosti vodi, ki so sprejeli izobraževanje za trajnostni razvoj kot in uresničevanje podnebnih ciljev. osrednji del njihovega poslanstva, dolgoročnega razvoja 1 https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/life-ip-care4climate/ 2 https://cpi.si/projektna-dejavnost/sklad-za-podnebne-spremembe/podnebni-cilji-in-vsebine-v-vzgoji-in-izobrazevanju/ 46 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Ivana Belasić, mag. Darja Štarkl | Strokovne podlage za sistematično vključevanje trajnostnih kompetenc v poklicno in strokovno izobraževanje | str. 45 - 48 | ANALIZE & prIkAZI V želji, da bi okrepili program t. i. trajnostne šole, so izbra- ne šole3 pripravile akcijski načrt in primere dobrih praks. 1 SKRB ZA ZDRAVJE Izdelani so bili smernice in vprašalnik za samoevalvacijo 2 RAVNANJE Z ODPADKI vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so na poti k trajno- stnosti. 3 PROMET 4 ENERGIJA Kompetenčni okviri za umeščanje znanj in spretnosti s področja trajnostnosti in 5 UREJANJE PROSTORA IN GRADNJA blaženja podnebnih sprememb v poklicne 6 EKO DIZAJN standarde in izobraževalne programe AKTIVNo DRžAVLJANSTVo IN DRUžBENA Izhajajoč iz strategije Evropskega zelenega dogovora, so 7 ODGOVORNOST vsi gospodarski sektorji spodbujeni k zelenemu prehodu na različne načine. Pri tem imajo pomembno vlogo zelena 8 PoSLoVNo IN FINANČNo NAČRToVANJE delovna mesta, ki po definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO) prispevajo k ohranjanju ali obnavljanju okolja, RABA NARAVNIH VIROV IN BIOTSKA 9 bodisi v tradicionalnih sektorjih, kot sta proizvodnja in RAZNOVRSTNOST gradbeništvo, bodisi v novih, nastajajočih zelenih sektor- 10 SUROVINE, MATERIALI IN IZDELKI jih, kot so obnovljivi viri energije, ekološko kmetijstvo ipd. Zelena delovna mesta pomagajo: • izboljšati učinkovitost rabe energije in surovin, V Priročniku za umeščanje znanj in spretnosti s področja • omejiti emisije toplogrednih plinov, trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb v poklicne standarde5 so pripravljavcem v pomoč vprašanja za raz- • zmanjšati odpadke in onesnaževanje, mislek, kako posamezni vidiki trajnostnosti vplivajo na • zaščititi in obnoviti ekosisteme, poslovne in delovne procese na nivoju sektorja, poslovne organizacije in poklica. • podpirati prilagajanje na učinke podnebnih sprememb (Kavka Gobbo in Tkalec, 2023). Model za načrtovanje ali analizo izdelka oz. storitve z vidika trajnostnosti Da bi lahko uspešno ustvarili in vzdrževali zelena delovna Za potrebe poklicnega in strokovnega izobraževanja je mesta, je pomembno, da izobraževalni programi sledijo razvit tudi pripomoček za podporo učečim se pri usvajanju potrebam gospodarstva ter vključujejo znanja in spretno- kompetenc za trajnostnost.6 Izdelek oz. storitev pred- sti, ki so pomembni za trajnostni razvoj. stavlja učni izid in obvezen način ocenjevanja pri večini strokovnih modulov in je tudi sestavni del zaključnega Podlago za pripravo izobraževalnih programov predsta- izpita v vseh poklicnih in strokovnih izobraževalnih prog- vljajo poklicni standardi, ki se pripravijo v sodelovanju z ramih. Izhodišče za pripravo modela so smernice in kon- gospodarstvom in upoštevajoč njegove potrebe. Izdelani cepti s področja zelenega prehoda, tako za področje vzgoje Kompetenčni okviri za umeščanje znanj in spretnosti s in izobraževanja kot za področje gospodarstva. Model za področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb načrtovanje ali analizo izdelka oz. storitve s trajnostnega v poklicne standarde in izobraževalne programe4 (v nada- vidika je orodje za nadaljnji razvoj trajnostnih kompetenc ljevanju Kompetenčni okviri) vsebujejo pregled znanj in v vseh izobraževalnih programih, prav tako se povezuje veščin s področja trajnostnosti, ki so v posameznem go- tudi z evropskim kompetenčnim okvirom za trajnostnost spodarskem sektorju pomembne. Predvsem so pripomoček GreenComp. Model je uporaben za vsakogar, saj smo vsi za delovne skupine, ki pripravljajo poklicne standarde, s uporabniki ali potrošniki izdelkov oz. storitev. Številna pomočjo katerega identificirajo znanja in spretnosti, ki so vprašanja, ki smo jih pripravili v okviru modela, spod- pomembni za ozelenitev poklicev v posameznih sektorjih. bujajo k razmisleku in nadaljnjemu raziskovanju, koliko Kompetenčni okviri so pripravljeni za različne gospodar- oz. na kakšen način so izdelki ali storitve trajnostni. Po- ske dejavnosti oziroma sektorje, skupaj je zasnovanih 34 membno je, da si ta vprašanja zastavljajo tako proizvajalci, kompetenčnih okvirov. Zajemajo tri vidike trajnostnosti trgovci, izobraževalci, mentorji v podjetjih kot tudi učeči (okoljski, ekonomski in družbeni vidik) in so razdeljeni se in preostali členi naše družbe. Da resnično ponotran- v deset področij trajnostnosti, ki smo jih prepoznali kot jimo vrednote trajnostnosti, je priporočljivo, da snovalci, pomembne za vključevanje v sistem poklicnega in strokov- prodajalci in uporabniki izdelkov oz. storitev temeljito nega izobraževanja: obravnavajo vse faze življenjskega cikla, od odločitve za 3 Na podlagi zgoraj navedenih kriterijev so bile v projektu PCVIZ izbrane naslednje šole: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma; Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Biotehniški center Naklo; Srednja šola in gimnazija, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana; Živilska šola, Gimnazija in srednja šola Kočevje, Gimnazija Jurija Vege Idrija, Srednja ekonomska šola in gimnazija Maribor, Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Celje; Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, Šolski center Ptuj; Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, Šolski center Škofja Loka; Srednja šola za strojništvo in Šolski center Velenje; Elektro in računalniška šola. 4 https://cpi.si/wp-content/uploads/2024/03/KO-skupaj-1.pdf 5 https://cpi.si/wp-content/uploads/2024/03/03_2024_Prirocnik_Za_Umescanje_Trajnostnih_Kompetenc_V_Poklicne_Standarde_V2.pdf 6 https://cpi.si/wp-content/uploads/2024/01/Prirocnik_Na-poti-k-trajnostnim-izdelkom.pdf | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 47 ANALIZE & prIkAZI izdelavo ali uporabo pa vse do ravnanja oz. znanja, kako prihodnosti. Izobraževalni programi, ki temeljijo na po uporabi ravnati z izdelkom oz. opravljeno storitvijo, saj trajnostnih kompetencah, ne le pripravljajo mlade le-te vplivajo na okolje in družbo. S tega vidika je nujen na vstop v svet dela, ampak tudi na odgovorno in premislek o vrednotah, sistemih, naših ravnanjih in po- trajnostno delovanje v družbi. Nadaljevanje razvojnih trebah v okviru zmogljivosti narave, okolja in družbe, v aktivnosti trenutno podpira tudi projekt Modernizacija kateri živimo. poklicnega in strokovnega izobraževanja (2022–2026), v katerem je ena ključnih nalog krepitev kompetenc za zeleni prehod. SKLEP S krepitvijo ozaveščenosti o pomenu trajnostnega razvoja S pomočjo pripravljenih strokovnih podlag za umešča- zagotavljamo, da bodo prihodnje generacije opremljene nje znanj in spretnosti s področja trajnostnosti lahko z znanji in veščinami, potrebnimi za soočanje z izzivi, ki vzgojno-izobraževalni zavodi učinkovito usmerjajo svoje jih prinašajo podnebne spremembe ter druge okoljske, delovanje in kurikul v skladu z načeli trajnostnosti. Traj- gospodarske in družbene problematike. Zato je bistveno, nostne šole, ki so sprejele izobraževanje za trajnostni da nadaljujemo z razvojem in nadgradnjo izobraževal- razvoj kot osrednji del svojega poslanstva, predstavljajo nih programov ter podpiranjem vzgojno-izobraževalnih primere dobrih praks, kako lahko izobraževalni sistem zavodov na njihovi poti k trajnostnosti. Obenem je pa aktivno prispeva k zelenemu prehodu. naloga izobraževalcev, da se kontinuirano izobražujejo in usposabljajo, vsebinsko nadgrajujejo svoja znanja Z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov – strokov- ter izmenjujejo izkušnje glede na zahteve strokovnega ni delavci vzgojno-izobraževalnega zavoda, učeči se, področja in potrebe učečih se. Le tako lahko dosežemo delodajalci in širša skupnost – ter ukrepanjem lah- zastavljene cilje in prispevamo k trajnostnemu razvoju ko dosežejo pomembne premike v smeri trajnostne naše družbe. VIRI IN LITERATURA belasić, i., Sunčič, t., in štarkl, d. (2023). Na poti k Piciga, d., torkar, g., omladič, l., ilc klun, M., dolinar, izobraževalne programe (2024). center repub- trajnostnim izdelkom oz. storitvam. center repub- M., ojsteršek, a., Perme, e., ahčin, a., korošec, P., like Slovenije za poklicno izobraževanje: interno like Slovenije za poklicno izobraževanje. https://cpi. uršič, d., belasić, i., bogataj, n., avguštin, l., kregar, objavljeno gradivo. https://cpi.si/wp-content/uplo si/wp-content/uploads/2024/01/Prirocnik_na-poti S., in gabrovec, a. (2023). Konceptualizacija VITR ads/2024/03/ko-skupaj-1.pdf -k-trajnostnim-izdelkom.pdf z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. greencomp: evropski okvir kompetenc za traj- zrss.si/pdf/konceptualizacija_vitr.pdf nostnost (2023). evropska komisija, prevod zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/ štarkl, d., in Sunčič, t. (2024). Priročnik za umeš- pdf/greencomp.pdf čanje znanj in spretnosti s področja trajnostnosti in blaženja podnebnih sprememb v poklicne kavka gobbo, ž., tkalec, t., obrecht, M., najrajter, standarde. center republike Slovenije za po- d., Perko, l, bolčevič, S., jejčič, v., demšar Mitrović, klicno izobraževanje. https://cpi.si/wp-content/ P., vučina vršnak, a., kuzma, v., vintar, z., rogelja, uploads/2024/03/03_2024_Prirocnik_za_ume t., Sunčič, t., Mikuš, t. zgojznik, u., žun, š., in dušić scanje_trajnostnih_kompetenc_v_Poklicne_Stan Hren, r. (2023). Prispevki za razumevanje traj- darde_v2.pdf nostnosti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja: zbornik. center republike Slovenije zbir kompetenčnih okvirov umeščanja znanj in za poklicno izobraževanje. https://cpi.si/wp-content/ spretnosti s področja trajnostnosti in blaženja uploads/2024/03/zbornik-vSe.pdf podnebnih sprememb v poklicne standarde in 48 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Ivana Belasić, mag. Darja Štarkl | Strokovne podlage za sistematično vključevanje trajnostnih kompetenc v poklicno in strokovno izobraževanje | str. 45 - 48 | ANALIZE & prIkAZI jakob Škrobar, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta ddr. andreja Nemet, Univerza v Mariboru, FKKT dr. Nika Golob, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta razVijanje poDnebne pisMenosTi z inTerakTiVniMi MoDULi pri UčenCiH zaDnjega TriLeTja osnoVne ŠoLe Developing Climate Literacy Through Interactive Modules for Primary Pupils in Third Cycle https://doi.org/10.59132/viz/2024/4-5/49-54 izVLeček izobraževanje o podnebnih spremembah (iPS) učence opolnomoči z znanjem o podnebnih spremembah in jih uči, kako bolj trajnostno delovati. Pretekle raziskave kažejo, da imajo učenci pomanjkljivo znanje o podnebnih spremem- bah. tehnologija predstavlja potencial za razvijanje podnebne pismenosti, saj učence motivira za učenje in jih aktivno vključi v učni proces. v ta namen smo z orodjem H5P razvili tri interaktivne module in jih preizkusili s 35 učenci 7., 8. in 9. razreda na eni izmed podeželskih pomurskih osnovnih šol. z uporabo kvazieksperimenta smo ugotovili, da ima izvedba pripravljenih interaktivnih modulov pozitiven učinek na učenčevo znanje o podnebnih spremembah. ključne besede: izobraževanje o podnebnih spremembah, podnebna pismenost, interaktivni moduli absTraCT climate change education (cce) informs students about climate change and promotes sustainable behaviour. However, research has shown that students lack knowledge about climate change. technology can increase climate literacy by motivating students and actively engaging them in learning. to this end, we created three interactive mo- dules using the H5P tool and tested them on 35 students in grades 7, 8 and 9 at a rural primary school in the Pomurje region. using a quasi-experiment, we found that the implementation of prepared interactive modules has a positive effect on students‘ knowledge of climate change. keywords: climate change education, climate literacy, interactive modules UVOD jih je treba opremiti z ustreznimi metodami in orodji za soočanje z izzivi, ki jih prinašajo netrajnostne prakse ra- Z vse večjimi izpusti toplogrednih plinov se podnebje zvoja. Zato je nujno spodbujati njihovo ustvarjalnost in Zemlje segreva. To prinaša posledice, kot so pogostejši in inovativnost ter jim omogočiti aktivno sodelovanje pri is- močnejši ekstremni vremenski pojavi, zakisanje oceanov, kanju rešitev (Piciga idr., 2023). Prvi korak k temu je dobra taljenje ledenikov, zmanjševanje biodiverzitete in širje- podnebna pismenost učencev. nje nekaterih bolezni (IPCC, 2023). Izobraževanje ima pomembno vlogo pri naslavljanju podnebnih sprememb, njihovih vzrokov, posledic ter strategij za blaženje in pri- PREGLED LITERATURE lagajanje. Vendar Izobraževanje o podnebnih spremembah (IPS) ni le podnebna pismenost in okoljsko izobraževanje Podnebna pismenost učencev znotraj učnih načrtov, ampak celovito, multidisciplinarno področje, ki temelji na ustreznem vsebinskem znanju o Obstajajo različne definicije podnebne pismenosti, vendar podnebnih spremembah, okoljskih in socialnih vprašanjih vse vključujejo vsebinsko znanje o podnebnih spremem- ter učence spodbuja k bolj trajnostnemu delovanju. Hkrati bah kot njen ključni element (Azevedo in Marques, 2017). mora IPS zagotavljati, da so šole same trajnostne in »ze- Učenci, ki bolje razumejo okoljsko znanost, se praviloma lene« (Anderson, 2012). Da bi mladi delovali trajnostno, bolj zavedajo okoljskih vprašanj, poleg tega imajo globlji | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 49 ANALIZE & prIkAZI občutek odgovornosti za trajnostni razvoj (Bybee, 2008). predmetne stopnje v osnovni šoli z uporabo strukturiranih Corner in sodelavci (2015) so ugotovili, da je med mladimi učnih enot, ki so temeljile na interaktivni vizualizaciji, sta- precej nizka raven znanja o podnebnih spremembah. Ena tistično značilno izboljšali svoje znanje o učinku tople grede izmed najpogostejših napačnih predstav, ki so bile ugotovl- in energijskem ravnovesju Zemlje. Fernandez Galeote in so- jene v raziskavah o znanju podnebnih sprememb, je težnja delavci (2023) so navedli, da poleg vizualizacije podnebnih po zamenjevanju enega ali več širših okoljskih problemov sprememb strokovnjaki predlagajo premik od enosmerne s podnebnimi spremembami. Ta pojav je poimenovan »ze- komunikacije k interakciji in drugim metodam učenja, leni učinek« ali »zelena prepričanja« (Fleming idr., 2021). kjer učenci sami gradijo znanje. V raziskavi so ugotovili, da Napačna prepričanja so alternativne ideje in se razlikujejo uporaba metode digitalnih iger, predstavlja potencial pri od tistih, ki jih podpira znanost. Zato je identifikacija takih učenju IPS. Udeleženci so namreč po intervenciji statistično zmot, ki ovirajo učence na poti do znanja, prvi pogoj za značilno izboljšali znanje o podnebnih spremembah (Fer- uspešno poučevanje (Gurel idr., 2015). nandez Galeote idr., 2023). Podobno je zapisal Ng (2018), da je tehnologija eden izmed načinov, da se učence aktivno Arslan in sodelavci (2012) so navedli, da med učenci obstaja vključi v učni proces IPS. S sodelavci je ustvaril interaktivni velika zmeda glede razlikovanja med pojmoma globalno seg- modul Zemlja, katerega namen je bil razvijanje podnebne revanje in tanjšanje ozonske plasti. Veliko učencev je napač- pismenosti učencev. Vsebina se je nanašala na energijsko no prepričanih, da ozonska luknja neposredno povečuje glo- ravnotežje Zemlje in toplogredne pline. Učencem je bila ob balno segrevanje z večjim vstopom sončnih žarkov v ozračje. reševanju modulov všeč interaktivnost vsebine, med reše- Pogosta zmota je tudi, da ozonska plast pomaga ohranjati vanjem pa so bili bolj zavzeti kot pri tradicionalni šolski uri toploto na Zemlji. Chang in Pascua (2015) sta zapisala, da (Ng, 2018). V Sloveniji je podnebno pismenost z e-gradivi učenci velikokrat ne znajo našteti toplogrednih plinov razvijala Golob (2016). Rezultati raziskave kažejo, da so in menijo, da je topla greda antropogen pojav, napačno učenci z izbranimi učnimi gradivi dosegli zadane cilje okolj- določijo vzroke segrevanja ozračja (npr. segrevanje ske vzgoje. Učenci so navedli, da se s pomočjo e-gradiv učijo povzroča jedrska energija), ne razumejo posledic podnebnih raje kakor iz klasičnih učbenikov, delo z računalnikom pa sprememb (npr. podnebne spremembe povzročajo nastanek jim je bilo zanimivo in motivirajoče. Med slabostmi uporabe kožnega raka) ter ne poznajo strategij, kako zmanjšati iz- e-gradiv so učitelji osnovne šole izpostavili manj oseben puste toplogrednih plinov (navajajo čistilne akcije ipd.). V odnos med učiteljem in učenci (Golob, 2016). Sloveniji je podnebno pismenost med devetošolci preverjal Plohl (2016). Ugotovil je, da je skoraj 50 % anketiranih učen- Rezultati navedenih raziskav so pokazali, da so učenci z cev napačno menilo, da je vzrok za podnebne spremembe vključevanjem interaktivnih učnih vsebin pri IPS aktivno onesnažen zrak, učenci niso prepoznali toplogrednih plinov vključeni v učni proces, razvijajo podnebno pismenost, ob in so v večini menili, da je učinek tople grede antropogen tem pa so bolj motivirani za učenje. Te ugotovitve so nas pojav. Devetošolci so zamenjevali podnebne spremembe s spodbudile, da tudi sami s pomočjo IKT pripravimo inte- tanjšanjem ozonske plasti ter relativno slabo poznali nega- raktivna učna gradiva, ki temeljijo na interakciji, vizualiza- tivne posledice podnebnih sprememb ter ukrepe za zmanj- ciji in igrifikaciji. S spletnim orodjem H5P smo pripravili tri ševanje emisij toplogrednih plinov. interaktivne module v podporo poučevanju in učenju IPS. Da bi se podnebna pismenost učencev izboljšala, je treba zagotoviti kakovosten učni proces IPS. Monroe in sodelav- METODOLOGIJA ci (2019) so sistematično pregledali literaturo o učnem Namen raziskave je bil preveriti uspešnost interaktivnih procesu IPS in argumentirali, da morajo biti učenci ak- modulov za razvijanje podnebne pismenost med učenci tivno vključeni v le-tega, ob tem pa naj bo učenje osebno zadnjega triletja osnovne šole. Študija je temeljila na relevantno. Podobno sta literaturo, ki se nanaša na IPS kvantitativni in deskriptivni kvazieksperimentalni metodi pregledala Rousell in Cutter-Mackenzie-Knowles (2020) pedagoškega raziskovanja s pred- in potestom. ter zapisala, da je pri IPS treba v ospredje postaviti meto- de, ki so podprte s tehnologijo, so kreativne in omogočajo Izdelava in vsebina modulov aktivno vključevanje učencev. Ob tem morajo biti infor- macije kulturno in lokalno relevantne. Cilj teh metod je Module smo pripravili po petfaznem modelu izdelave učnih pridobivanje znanja, podnebne ozaveščenosti in spodbu- modulov (Martin idr., 2013), kjer si po vrsti sledijo analiza janje trajnostnega delovanja učencev (Monroe idr., 2019). stanja, oblikovanje, razvoj, implementacija in evalvacija modulov. V prvi fazi analize smo pregledali literaturo o Uporaba informacijsko-komunikacijske znanosti podnebnih sprememb in učnem procesu IPS, v fazi tehnologije pri IPS oblikovanja smo določili okvirno vsebino, v fazi razvoja pa naredili prototip modulov. Po končani tretji fazi smo module Lai in Bower (2019) sta s sistematičnim pregledom uporabe testirali, tako da sta jih rešili dve profesorici naravoslovnih IKT v izobraževanju ugotovila, da uporaba digitalnih tehno- predmetov na osnovni šoli oz. fakulteti. Njihove pripombe logij, kot so računalniško podprto poučevanje ali računalni- smo upoštevali pri končnem oblikovanju modulov. ške simulacije, učinkovit način za dosego znanja in učnih ci- ljev. Pristopi učenja, ki temeljijo na interaktivnosti vsebine, Z moduli so učenci razvijali nekatere ključne cilje s igrifikaciji in omogočajo povratno informacijo učencem, so področja trajnosti, kot jih opredeljujejo Skupni cilji in se še posebej izkazali za učinkovite pri pridobivanju znanja. njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj (Ahačič idr., 2024). V prvem modulu smo definirali podnebne spre- Raziskave so pokazale, da je učinek tople grede učencem membe, našteli toplogredne pline, razložili pojav učinka težko razložiti, saj gre za kompleksen pojav, ki ga ni mogoče tople grede in opisali vzroke podnebnih sprememb. S tem (ali zelo težko) zaznati s čuti in ga je mogoče opisati le na re- učenci odgovoren odnos do podnebnega sistema gradijo lativno abstrakten način (Reinfried in Tempelmann, 2014). na razumevanju njegove kompleksnosti in razmerij med Svihla in Linn (2012) sta z raziskavo ugotovili, da so učenci naravnimi in družbenimi sistem (Ahačič idr., 2024). 50 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Jakob Škrobar, ddr. Andreja Nemet, dr. Nika Golob | Razvijanje podnebne pismenosti z interaktivnimi moduli pri učencih zadnjega triletja osnovne šole | str. 49 - 54 | ANALIZE & prIkAZI Drugi modul se je osredotočal na posledice podnebnih so v raziskavi sodelovali prostovoljno. Vsi navedeni učenci sprememb, kot so pogostejši in močnejši ekstremni so module reševali. To smo preverili s preverjanjem obis- vremenski pojavi, zakisanje oceanov, zmanjševanje bio- kov spletne učilnice, dodatno smo jih o reševanju modulov diverzitete in taljenje Triglavskega ledenika. Učenci ob vprašali v potestu. tem presojajo kratkoročne in dolgoročne vplive delovanja posameznika in družbe na lokalni, regionalni, nacionalni Vsebina instrumenta ter globalni ravni na podnebni sistem (Ahačič idr., 2024). Vsebino instrumenta predstavljata predtest in potest V tretjem modulu je bil poudarek na blaženju podnebnih (Priloga 1), ki smo ju oblikovali v e-obliki v spletni učil- sprememb, pri tem smo opisali obnovljive vire energije, vklju- nici Arnes. Prvih deset nalog na pred- in potestu je bilo čili strategije za zmanjševanje porabe energije, predstavili identičnih, z njimi smo preverjali znanje, pridobljeno prek vlogo gozdov pri blaženju podnebnih sprememb in zapisali, modulov. Prve tri naloge so bile vezane na pojav učinka kaj naj storijo odločevalci in vsak izmed nas za zmanjšanje tople grede, naslednji dve na toplogredne pline, v 6. in 7. emisij toplogrednih plinov. Vsebino smo pri tem prilagodili nalogi smo preverjali znanje o posledicah podnebnih spre- razvojni stopnji učencev. Učenci s tretjim modulom razvijajo memb, v zadnjih treh pa o strategijah za njihovo blaženje. naslednje cilje trajnostnega razvoja (Ahačič idr., 2024): Nadaljnja vprašanja so se osredotočala na sam učni proces • Presojajo dejanja, ki so potrebna za doseganje želene IPS in jih nismo vključili v ta prispevek. trajnostne prihodnosti. Postopek zbiranja podatkov • Ob upoštevanju demokratičnih načel kritično vrednoti- jo politike z vidika trajnostnosti. Predtest so učenci reševali v računalniški učilnici osnovne šole, pri čemer smo zagotovili, da so ga reševali samostojno • Se zavedajo lastnega potenciala in odgovornosti za in brez prepisovanja; medtem smo jih nadzorovali. Po trajnostno delovanje in ukrepanje na individualni, ko- zaključku predtesta smo učencem podrobneje predstavili lektivni in politični ravni. uporabo interaktivnih modulov in tehnične posebnosti Module smo pripravili v spletni učilnici Arnes s spletnim pri reševanju posameznih aktivnosti. Nato so imeli učenci orodjem H5P. Aktivnosti H5P imajo elemente interaktivnos- 11 dni časa, da v domačem okolju prek spletne učilnice ti, vizualizacije in igrifikacije (UM, 2021). Primer aktivnosti Arnes rešijo module. Po zaključku samostojnega učenja o je prikazan na Sliki 1, kjer smo videoposnetku »Podnebne podnebnih spremembah smo izvedli potest, ki je potekal spremembe«, ki je objavljen na Youtube kanalu TVInfodrom enako kot predtest. Zbrane podatke smo nato pregleda- (2021), dodali različne interakcije, npr. učenci so morali izb- li, pri čemer je bil del podatkov že predhodno obdelan v rati pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje ali postaviti spletni učilnici Arnes. Kasneje smo te podatke izvozili v besede na pravo mesto. Tako so znanje, ki so ga pridobivali, program SPSS, kjer smo izvedli dodatno analizo. sproti tudi utrjevali. Druge aktivnosti so vključevale interak- tivne predstavitve, igro spomin, križanko, virtualni sprehod po mestu ipd. Po končani raziskavi smo interaktivne module REZULTATI IN INTERPRETACIJA objavili v Arnesovem spletišču spletnega tečaja H5P (Škrobar Podatke iz pred- in potesta smo najprej analizirali deskrip- idr., 2024), kjer so prosto dostopni za nadaljnjo uporabo. tivno. Nato smo naredili statistično primerjavo znanja med razredi, preverili ali se je znanje v posameznem razredu po Opis vzorca intervenciji statistično značilno izboljšalo, in statistično Raziskovalni vzorec N = 35 so predstavljali učenci 7. razreda analizirali vsako nalogo posebej. (N = 14), 8. razreda (N = 9) in 9. razreda (N = 12). Raziskavo Vsaka od desetih nalog je bila ovrednotena z 1 točko za smo izvedli na podeželski osnovni šoli v Pomurju. Učenci pravilen odgovor in 0 točkami za napačen odgovor. Tako je Podnebne spremembe V videu so predstavljene podnebne spremembe. Video je interaktiven. Pozorno spremljaj, če najdeš kak plus. Tam se skrivajo dodatne informacije! Vir videoposnetka: Infodom. Youtube.  SLIKA 1: Interakcija pri interaktivnem videoposnetku (posnetek zaslona) | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 51 ANALIZE & prIkAZI  PREGLEDNICA 1: Rezultati testov po razredih razreda. Med rezultati 7. in 8. (U = 47,0; p = 0,306) ter 8. in 9. razreda (U = 35,5; p = 0,175) statistično pomembnih razlik Razred N Test Povprečje Standardna ni bilo. Sklepamo, da je samostojno učenje z interaktivnimi napaka moduli bolj primerno za učence 9. kot 7. razreda. 7. 14 Predtest 5,07 0,529 Za preverjanje, ali se je po intervenciji znanje v posamez- 14 Potest 6,79 0,526 nem razredu statistično izboljšalo, smo uporabili Wilco- 8. 9 Predtest 5,67 0,408 xonov test predznačenih rangov. Znanje se je statistično 9 Potest 7,56 0,709 značilno izboljšalo v vseh treh razredih, v 7. (W = 2,503; p = 0,012), 8. (W = 1,967; p = 0,049) in 9. (W = 2,507; p = 9. 12 Predtest 6,33 0,582 0,012). Sklepamo, da so interaktivni moduli učinkovit 12 Potest 8,67 0,432 način pridobivanja podnebne pismenosti. V nadaljevanju predstavljamo podrobnejše rezultate učencev (N = 35) po nalogah v pred- in potestu. lahko posamezen učenec dosegel minimalno 0 in maksimal- no 10 točk. Rezultati kažejo, da je večina učencev v potestu Za vsako nalogo smo izračunali delež pravilnih odgovorov napredovala. Boljši rezultat kot v predtestu je doseglo 28 od in standardno napako. Prav tako smo z Wilcoxonovim 35 učencev. Trije učenci so v obeh preizkusih znanja dosegli testom predznačenih rangov izračunali, ali se je znanje pri enako število točk, ena izmed njih je na obeh testih dosegla posamezni nalogi statistično izboljšalo. Rezultati so vidni vse možne točke. Štirje učenci so svoj rezultat poslabšali, v Preglednici 2. kar bi lahko nakazovalo na to, da so ti učenci le površno Učenci so že na predtestu pri nekaterih nalogah pokazali preleteli module ali pa jih niso reševali. Nekaj možnosti za dobro znanje. Najboljše so reševali 8. nalogo (N = 28), kjer spremembe rezultatov pripisujemo tudi ugibanju, ki smo ga so morali označiti, da fosilna goriva niso obnovljivi viri želeli načrtno izključiti s podajanjem smiselnih nepravilnih energije. Dobro so reševali tudi 1. nalogo (N = 27), kjer je odgovorov in smo upoštevali, da ni priporočljivo daljših bilo treba prepoznati, da je pojav na sliki učinek tople grede. odgovorov pripisovati vedno pravilnim. Da je odgovor na 1. vprašanje zapisal na podlagi 2. in 3. Preglednica 1 prikazuje povprečno število doseženih točk za naloge, nam je po končanem predtestu zaupal eden izmed vsak razred na pred- in potestu. S Kruskal-Wallisovim H-tes- učencev. Dobri rezultati pri 1. nalogi so morda posledica tom smo preverili, ali obstajajo statistično značilne razlike podobnega sklepanja tudi pri preostalih učencih. Učenci med srednjimi vrednostmi rezultatov 7., 8. in 9. razreda v so se najslabše izkazali pri 4. nalogi, kjer so morali označiti predtestu in potestu. Kruskal-Wallisov test smo izbrali, saj plin, ki ni toplogredni. Pri tej nalogi je več učencev izbralo naši podatki ne zadoščajo vsem pogojem parametričnega napačna odgovora metan (N = 11) in vodna para (N = 11) kot testiranja, predvsem zaradi majhnega vzorca udeležencev v pravilen odgovor kisik (N = 8). Učenci so slabše reševali tudi vsakem razredu. Analiza rezultatov predtesta kaže, da med 9. nalogo, kjer smo spraševali, kateri plin vežejo drevesa. razredi ni statistično pomembnih razlik (H = 3,025; p = 0,220) Napačen odgovor kisik (N = 18) je izbralo več učencev kot s povprečnimi rangi 14,96 pri 7. razredu, 17,61 pri 8. razredu pravilen odgovor ogljikov dioksid (N = 12). Učenci očitno in 21,83 pri 9. razredu. Predpostavljamo, da imajo učenci 7., zamenjujejo, kateri plin se pri fotosintezi porablja in kate- 8. in 9. razreda pred intervencijo podobno znanje o podneb- ri nastaja. Manj kot polovica pravilnih odgovorov je bilo nih spremembah. Po drugi strani se je v potestu znanje med tudi pri 3. nalogi (N = 16), kjer je večina učencev napačno razredi statistično značilno razlikovalo (H = 6,437; p = 0,040) prepričanih, da učinek tople grede ni koristen pojav. Pri 5. s povprečnimi rangi 13,46 pri 7. razredu, 17,72 pri 8. razre- nalogi, ki je vezana na vlogo toplogrednih plinov v ozračju, du in 23,50 pri 9. razredu. Ker je Kruskal-Wallisov H test je bil najpogostejši napačen odgovor zaščita pred UV-žarki omnibus testna statistika, smo uporabili post-hoc test, da (N = 8). Pri 6. nalogi, kjer smo spraševali o posledicah po- smo ugotovili, kateri razredi so dosegli statistično različne večanih izpustov toplogrednih plinov v ozračje, pa veliko rezultate. Učenci 9. razreda (U = 36,5; p = 0,013) so v potes- učencev napačno meni, da ti plini tanjšajo ozonsko plast tu dosegli statistično značilno boljši rezultat kot učenci 7. (N = 10). Napačni odgovori pri 5. in 6. nalogi nakazujejo,  PREGLEDNICA 2: Rezultati testov po nalogah Deskriptivna statistika Wilcoxonov test Naloga N (pred) SD (po) SD W P 1. 35 0,77 0,426 0,91 0,284 2,236 0,025 2. 35 0,63 0,490 0,69 0,471 1,414 0,157 3. 35 0,46 0,505 0,74 0,443 3,162 0,002 4. 35 0,23 0,426 0,71 0,458 4,123 <0,001 5. 35 0,69 0,471 0,83 0,382 2,236 0,025 6. 35 0,60 0,497 0,80 0,406 2,646 0,008 7. 35 0,54 0,505 0,71 0,458 2,449 0,014 8. 35 0,80 0,406 0,91 0,284 2,000 0,046 9. 35 0,34 0,482 0,63 0,490 3,162 0,002 10. 35 0,57 0,502 0,74 0,443 2,449 0,014 52 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Jakob Škrobar, ddr. Andreja Nemet, dr. Nika Golob | Razvijanje podnebne pismenosti z interaktivnimi moduli pri učencih zadnjega triletja osnovne šole | str. 49 - 54 | ANALIZE & prIkAZI da nekateri učenci zamenjujejo pojav učinka tople grede s populacijo. Drugi je ta, da nismo imeli nadzora nad časom, pojavom tanjšanja ozonske plasti. 7. naloga se je navezovala ki so ga učenci porabili za reševanje interaktivnih modulov, na posledice podnebnih sprememb. Večina učencev (N = 19) preverili smo le, da so module reševali. Zato predlagamo do- je pravilno odgovorila, da izbruhi vulkanov in potresi niso polnitev raziskave z analiziranjem podatkov, ki jih nekatere posledica podnebnih sprememb, najpogostejši napačen spletne platforme omogočajo (čas reševanja celote ali delov odgovor pa je bil zakisanje oceanov (N = 10). 10. naloga je modulov ipd.). Tretja omejitev raziskave je odsotnost kon- bila naloga odprtega tipa, učence smo spraševali o strategi- trolne skupine. To nam onemogoča natančno oceno, ali je jah za blaženje podnebnih sprememb. Učenci so največkrat izboljšanje rezultatov mogoče pripisati zgolj intervenciji ali pravilno odgovorili, da k blaženju podnebnih sprememb morda tudi poznavanju testa po intervenciji, ki je bil enak lahko pripomorejo s trajnostno mobilnostjo (N = 13). Ob predtestu. Poleg tega osnovnošolski učitelji med slabostmi tem so navajali manjšo uporabo avtomobila ter uporabo uporabe interaktivnih gradiv izpostavljajo manj oseben od- kolesa ali hoje namesto vožnje z avtomobilom. Med pravil- nos med učiteljem in učenci, zato bi bilo smiselno dopolniti nimi odgovori so bili tudi varčevanje z električno energijo izvedbo z diskusijo v živo (Golob, 2016). (N = 4) in manjša uporaba fosilnih goriv (N = 4). Ta odgovora smo razumeli kot pravilna, čeprav učenci niso bolj natančno definirali, kako bi to storili. Učenci so velikokrat odgovorili SKLEPI tudi z »ne vem« (N = 8), med napačnimi odgovori pa sta bila V raziskavi smo s kvazieksperimentalno metodo pedagoš- manjše onesnaževanje okolja (N = 5), ki je premalo natančen kega raziskovanja preverjali, kako uspešna je uporaba pri- odgovor, in zaščita pred UV-žarki (N = 2). pravljenih interaktivnih modulov glede pridobivanja znanja Grafični prikaz rezultatov na pred- in potestu prikazuje o podnebnih spremembah. Rezultati raziskave kažejo, Grafikon 1. Znanje na potestu se je statistično značilno da se je znanje o podnebnih spremembah statistično po- izboljšalo pri vseh nalogah razen pri 2. Pri tej nalogi so membno izboljšalo v vseh treh razredih učencev vključenih učenci odgovarjali, ali je učinek tople grede naraven pojav. v raziskavo, zato sklepamo, da je učenje z interaktivnimi Kvantitativno se je znanje izboljšalo tudi pri tej nalogi, moduli učinkovit učni pristop pri pridobivanju podnebne vendar izboljšanje ni bilo statistično značilno (W = 1,414, pismenosti. Znanje med razredi se pred intervencijo ni p = 0,157). V 1. modulu smo v interaktivni predstavitvi statistično značilno razlikovalo, v potestu pa so učenci 9. zapisali, da je učinek tople grede naraven pojav, vendar razreda dosegli statistično značilno boljši rezultat kot učen- le enkrat, zato sklepamo, da si učenci tega podatka niso ci 7. razreda. Sklepamo, da je samostojno učenje z interak- zapomnili. Pri 10. nalogi so učenci v potestu navajali po- tivnimi moduli primernejše za učence višjih razredov. dobnejše strategije blaženja podnebnih sprememb kot v Pri analizi posameznih nalog v predtestu, je bilo opaziti, predtestu. Najpogostejši odgovor je bil ponovna uporaba da imajo učenci pogosto napačna prepričanja. Velikokrat trajnostnih oblik mobilnosti (N = 14), prav tako so bili so napačno odgovorili, da učinek tople grede ni naraven in pogosti odgovori uporaba obnovljivih virov energije (N = koristen pojav, prav tako so imeli težave pri identifikaciji 8), varčevanje z električno energijo (N = 9) in odgovor »ne toplogrednih plinov. To potrjuje ugotovitve Plohla (2016), vem« (N = 6). V predtestu so učenci večinoma navajali le ki je zapisal, da imajo učenci pomanjkljivo znanje o podneb- eno strategijo za blaženje podnebnih sprememb, medtem nih spremembah. Prav tako so nekateri učenci pojav učinka ko so v potestu velikokrat zapisali več različnih strategij. tople grede zamenjevali s pojavom tanjšanja ozonske plasti, kar je pogosta zmota med učenci (Arslan idr., 2012). Po OMEJITVE intervenciji se je znanje učencev statistično pomembno iz- boljšalo pri vseh nalogah, razen pri 2., kjer smo jih spraševa- Raziskava ima tri večje omejitve. Prva je majhen vzorec ude- li, ali je učinek tople grede naraven pojav. Do napredka v ležencev raziskave, kar omejuje posploševanje na celotno znanju je prišlo tudi pri tej nalogi, vendar ta ni bil statistič- no značilen. Ugotavljamo, da tega podatka nismo dovolj izpostavili v interaktivnih modulih. Svoje znanje so učenci statistično pomembno iz- boljšali pri 10. nalogi odprtega tipa, kjer so v potestu velikokrat navajali več različnih strategij za blaženje podnebnih sprememb, česar v pred- testu ni bilo opaziti. Interaktivni moduli, ki smo jih pripravili, predstavljajo dodano vrednost za učni proces, saj je v času podnebnih sprememb ključnega pomena, da so učenci ustrezno pod- nebno pismeni. Moduli so objavljeni na spletišču spletnega tečaja H5P na platformi Arnes in so prosto dostop- ni za uporabo (Škrobar idr., 2024). Predlagamo nadaljnje ustvarjanje interaktivnih učnih pripomočkov za razvijanje podnebne pismenosti na  GRAFIKON 1: Grafični prikaz rezultatov po nalogah vseh stopnjah izobraževanja. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 53 ANALIZE & prIkAZI arslan, H. o., cigdemoglu, c., in Moseley, c. (2012). a three-tier diagnostic test to Predtest assess Pre-Service teachers’ Misconceptions about global Warming, greenhouse effect, ozone layer depletion, and acid rain. International Journal of Science 1 Kateri pojav je na sliki? Education, 34(11), 1667–1686. https://doi.org/10.1080/09500693.2012.680618 azevedo, j., in Marques, M. (2017). climate literacy: a systematic review and model o Ultravijolično sevanje integration. International Journal of Global Warming, 12(3/4), 414. https://doi. o Nastanek kislega dežja org/10.1504/ijgw.2017.084789 o Učinek tople grede bybee, r. W. (2008). Scientific literacy, environmental issues, and PiSa 2006: the o Tanjšanje ozonske plasti 2008 Paul f-brandwein lecture. Journal of Science Education and Technolo- gy, 17(6), 566–585. https://doi.org/10.1007/s10956-008-9124-4 2 Ali je učinek tople grede naraven pojav? chang, c. H., in Pascua, l. (2015). ‘the Hole in the Sky causes global Warming’: a o Da case Study of Secondary School Students’ climate change alternative concepti- o Ne ons. Review of International Geographical Education Online, 5(3), 316–331. https:// dergipark.org.tr/en/download/article-file/590889 3 Ali je učinek tople grede koristen pojav? corner, a., roberts, o., chiari, S., völler, S., Mayrhuber, e. S., Mandl, S., in Monson, k. o Da (2015). How do young people engage with climate change? the role of knowled- o Ne ge, values, message framing, and trusted communicators. Wiley Interdisciplinary Reviews: Climate Change, 6(5), 523–534. https://doi.org/10.1002/wcc.353 4 Kateri izmed sledečih plinov Ni toplogredni plin? fernandez galeote, d., legaki, n. z., in Hamari, j. (2023). from traditional to o Ogljikov dioksid game-based learning of climate change: a Media comparison experiment. Proceedings of the ACM on Human-Computer Interaction 7, 393. https://doi. o Kisik org/10.1145/3611039 o Metan o Vodna para fleming, W., Hayes, a. l., crosman, k. M., in bostrom, a. (2021). indiscriminate, irre- levant, and Sometimes Wrong: causal Misconceptions about climate change. Risk Analysis, 41(1). https://doi.org/10.1111/risa.13587 5 Kakšna je vloga toplogrednih plinov v ozračju? o Zadržujejo toploto v ozračju golob, n. (2016). učiteljeva e-gradiva in doseganje ciljev. v duh, M. (ur.); Ekologija v konceptu širših družbenih sprememb (str. 86–96). Pedagoška fakulteta uM; riS o Nas ščitijo pred UV-žarki Dvorec. o Prepuščajo gama žarke v vesolje o Povzročajo nastanek raka gurel, d., eryilmaz, a., in Mcdermott, l. c. (2015). a review and comparison of diagnostic instruments to identify Students’ Misconceptions in Science. eurasia Journal of Mathematics, Science and Technology Education, 11(5). https://doi. 6 Kakšne so posledice izpustov velikih količin toplogrednih plinov v org/10.12973/eurasia.2015.1369a ozračje? o Hlajenje ozračja iPcc (2023). Climate Change 2023: Synthesis Report. Contribution of Working o Nastanek mikroplastike Groups I, II and III to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [core Writing team, H. lee, j. romero (ur.)]. Medvladni panel o Tanjšanje ozonske plasti za podnebne spremembe. https://doi.org/10.59327/ipcc/ar6-9789291691647 o Segrevanje ozračja lai, j. W. M., in bower, M. (2019). evaluation of technology use in education: findings from a critical analysis of systematic literature reviews. Journal of Computer Assis- 7 Kaj od naštetega zagotovo Ni posledica podnebnih sprememb? ted Learning. https://doi.org/10.1111/jcal.12412 o Dvig morske gladine o Ekstremni vremenski pojavi (suše, poplave, požari, vročinski valovi) Martin, f., Hoskins, o. j., brooks, r., in bennett, t. (2013). development of an inte- ractive multimedia instructional module. Journal of Applied Instructional Design, o Izbruhi vulkanov in potresi 3(3), 5–17. https://www.researchgate.net/publication/272151941_develop o Zakisanje oceanov ment_of_an_interactive_Multimedia_instructional_Module 8 Kateri vir energije NI obnovljiv vir? Monroe, M. c., Plate, r. r., oxarart, a., bowers, a., in chaves, W. a. (2019). identifying effective climate change education strategies: a systematic review of the research. o Lesna biomasa Environmental Education Research, 25(6), 791–812. https://doi.org/10.1080/135 o Vetrna energija 04622.2017.1360842 o Sončna energija ng, W. (2018). a Partnership-designed online Module on climate Science: impact o Fosilna goriva (nafta, premog, zemeljski plin) on Year 10 teachers and Students. Eurasia Journal of Mathematics, Science and Technology Education, 15(2). https://doi.org/10.29333/ejmste/100638 9 Gozdovi imajo pomembno funkcijo pri blaženju podnebnih spre- memb. Kateri plin porabljajo drevesa? Piciga, d., torkar, g., omladič, l., ilc klun, M., dolinar, M., ojsteršek, a., Perme, e., ah- čin, a., korošec, P., uršič, d., belasić, i., bogataj, n., avguštin, l., kregar, S., in gabrovec, o Kisik a. (2023). Konceptualizacija VITR z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. o Metan zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/konceptualizaci o Dušik ja_vitr.pdf o Ogljikov dioksid Plohl, i. (2016). kako poznajo podnebne spremembe devetošolci in koliko razu- mejo potrebo po celostni obravnavi problematike podnebnih sprememb učitelji. 10 opiši, kako lahko sam pripomoreš k blaženju podnebnih sprememb! Geografija v šoli, 24(1). https://doi.org/10.59132/geo/2016/1/56-62 reinfried, S., in tempelmann, S. (2013). the impact of Secondary School Students’ Zapri okno Preconceptions on the evolution of their Mental Models of the greenhouse effect and global Warming. International Journal of Science Education, 36(2), 304–333. https://doi.org/10.1080/09500693.2013.773598  SLIKA 2: Prvih 10 nalog na pred- in potestu, pri 1. nalogi je bila rousell, d., in cutter-Mackenzie-knowles, a. (2020). a systematic review of climate na testu vključena slika modela učinka tople grede. change education: giving children and young people a “voice” and a “hand” in redressing climate change. Children’s Geographies, 18(2), 1–18. https://doi.org/10. 1080/14733285.2019.1614532 Svihla, v., in linn, M. c. (2012). a design-based approach to fostering understan- ding of global climate change. International Journal of Science Education, 34(5), VIRI IN LITERATURA 651–676. https://doi.org/10.1080/09500693.2011.597453 škrobar, j., nemet, a., in golob, n. (12. 6. 2024). Interaktivni moduli v podporo ahačič, k., banjac, M., baškarad, S., belasić, i., bergoč, š., bešter, j., borota, b., bratina., učenju IPS. Spletišče spletnega tečaja h5p. https://h5p.splet.arnes.si/author/ k., brečko, b., breznik, i., brodnik, a., čop, j., gorenc, j., gradišek, P., grušovnik, t., jakob-skrobar1um-si/ Holcar, a., jerko, a., jurak, g., klančnik, b., … zupan, b. (2024). Skupni cilji njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj. zavod republike Slovenije za šolstvo. tvinfodrom. (2021). Infodrom: Podnebne spremembe. Youtube. https://www. https://www.zrss.si/pdf/skupni_cilji.pdf youtube.com/watch?v=XmuX8rw2udM&t=9s anderson, a. (2012). climate change education for Mitigation and adaptation. uM. (2021). Moodle UM: Interaktivna vsebina - H5P. center za podporo poučeva- Journal of Education for Sustainable Development, 6(2), 191–206. https://doi. nju univerze v Mariboru. https://didakt.um.si/oprojektu/projektneaktivnosti/ org/10.1177/0973408212475199 documents/navodilaH5P_v4_maj21.pdf 54 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Jakob Škrobar, ddr. Andreja Nemet, dr. Nika Golob | Razvijanje podnebne pismenosti z interaktivnimi moduli pri učencih zadnjega triletja osnovne šole | str. 49 - 54 | AKTUALNO Mag. brigita kruder Ljudska univerza Slovenska Bistrica LjUDska »gre na zeLeno« in se sreča s HorUsoM! Go Green, Earn Horus izVLeček ljudska univerza Slovenska bistrica je trajnostno naravnana in družbeno odgovorna organizacija za izobraževanje odraslih. temu sledijo vse naše dejavnosti in programi. Prizadevamo si, da svoje znanje in izkušnje širimo tudi zunaj našega zavoda. v svoji viziji imamo zapisano, da s svojim delovanjem čim manj obremenilno vplivamo na okolje. ustvariti želimo odgovorno družbeno okolje, kjer ima vsak učeči se možnost medsebojne socialne naklonjenosti in aktivnega sodelovanja z drugimi ljudmi. v letu 2023 smo za strateško celovitost pravne osebe prejeli slovensko na- grado za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj Horus. kar koli na katerem koli področju naredimo, presodimo skozi načrtovano vizijo. izvajamo številne ukrepe, ki jih izvajajo vsi zaposleni, sledijo pa jim tudi uporabniki storitev in udeleženci programov. v članku so prestavljena izhodišča, usmeritve, ki smo jih poimenovali »ljudska gre na zeleno«, pretekli projekti in najnovejše aktivnosti. ključne besede: odgovorno družbeno okolje, vpliv na okolje, projekt »ljudska gre na zeleno« absTraCT the adult education centre ljudska univerza Slovenska bistrica is a sustainable and socially responsible organisa- tion. this stance guides all of our actions and programmes. We seek to share our expertise and experience beyond our institution. our goal is for our actions to have a minimal environmental impact. We want to foster a responsible social environment where everyone can interact socially and actively with others. in 2023, we received the Slovenian corporate Social responsibility and Sustainable development award Horus for the strategic integrity of our legal entity. everything we do is measured against our desired vision. the employees, service consumers and programme participants all put in positive efforts. this article describes our starting points, the guidelines, known as »ljudska gre na zeleno« (ljudska goes green), previous initiatives, and recent activities. keywords: socially responsible environment, environmental impact, »ljudska gre na zeleno« project NAŠA ODLOČITEV ... V viziji imamo zapisano, da s svojim delovanjem čim manj obremenilno vplivamo na okolje. Smo torej javni zavod za izobraževanje odraslih, kjer se  SLIKA 1: Logotip trudimo, da pri vsem, kar naredimo, premislimo, kakšen vpliv bo to imelo na okolje. Ljudska gre na zeleno smo dali ime dolgoročnim razvojnim mo, je ozaveščeno in komunicirano z internimi javnostmi usmeritvam javnega zavoda Ljudska univerza Slovenska (zaposleni, pogodbeni sodelavci in udeleženci izobraževa- Bistrica. Aktivnosti, ki jih opisujemo v nadaljevanju, so nja) kakor tudi z zunanjimi deležniki. morda najodmevnejši in najbolj prepoznaven del, sicer Zavedamo se, da so naše izbire pogojene z našim znanjem, pa končni rezultat številnih prizadevanj vseh zaposlenih vedenjem o tem, kaj je trajnostno, ter da so omejena tudi in strokovnjakov zadnjega desetletja in pol (Kruder, 2023) sredstva. Vse, kar izvajamo v tem okviru, je financirano iz (http://lu-sb.si/ljudska-gre-na-zeleno.html). lastnih sredstev. Za zunanje opazovalce je morda kateri od Trajnostna naravnanost se nanaša na porabo energije, pa naših ukrepov vprašljiv ali celo sporen, vendar smo takrat, tudi na njen vir, na premišljeno izbiro materialov in po- ko smo ga sprejeli, zanesljivo presodili, da je najboljše, kar stopkov ravnanja z njimi ter na mobilnost. Vse, kar počne- je trenutno mogoče. Vsekakor odraža tudi stanje duha na | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 55 AKTUALNO tem področju, raven dostopnih informacij in kompleksnost problemov, ki jih naslavljamo. Ljudska univerza Slovenska Bistrica je bila ustanovljena leta 1959 z namenom zagotavljanja trajnega, strokovnega in načrtnega izobraževanja odraslih. Danes smo sodobno, evropsko primerljivo andragoško središče, ki je projektno organizirano in spada zaradi svoje inovativnosti, poguma in poslovne odličnosti med najuglednejše tovrstne zavode v Sloveniji. Temeljne vrednote se skozi čas niso bistveno spreminjale. Že več kot šest desetletij smo tu za to, da dvi- gujemo raven splošne izobrazbe, zagotavljamo poklicno izobraževanje, skrbimo za pridobivanje neformalnih znanj za potrebe dela in osebnega življenja posameznika, skrbi- mo za kakovostno preživljanje prostega časa, osebnostno rast in aktivno državljanstvo. Poskrbimo, da naši uporab- niki dobijo kakovostne, čim dostopnejše storitve tam in takrat, ko jih potrebujejo. Globoko verjamemo, da znanje  SLIKA 2: Simbolni kamen izboljša življenje. Morda ne takoj, včasih ne neposredno in očitno, zagotovo pa! Uspešnost našega dela nam dokazuje okoli 1500 zadovoljnih udeležencev, ki so vsako leto upo- naše stare hiše. Sprejemali smo nova znanja, iskali nove rabniki naših storitev. Modre odločitve naših predhodnikov inovativne rešitve in sproti nadgrajevali vse, kar smo počeli. so pripeljale do naših prostorov v najstarejši šolski stavbi Sistematično in načrtno puščamo čim manjši odtis na okol- v mestu, ki hrani številne spomine. Težka lesena vrata se ju. Ko govorimo o vplivu na udeležence našega izobraže- željnim znanja in boljšega življenja odpirajo še danes. vanja, pa želimo, da je »odtis« čim večji. Najbolj prepričljivo, zanesljivo in strokovno utemeljeno v andragoški praksi TAKO DRUGI O NAS ... lahko namreč znanje prenašamo z zgledom – ravnamo tako, kot mislimo, da je najbolje, in prosimo, da tako ravnajo tudi »Družbena odgovornost ni le modna beseda, ampak je način vsi drugi, s katerimi prihajamo v stik. Po navadi naletimo na življenja in dela, ki zahteva osebno odgovornost, pogum in pozitiven odziv in tako enostavno širimo zavedanje in druž- srčnost.« S temi besedami je pričela nagovor v Zborniku beno odgovorno ravnanje med različnimi skupinami naših nagrajencev Horus 2023 mag. Natalie Cvikl Postružnik, deležnikov. Prav neverjetno je, kako preprosto se to zgodi, predsednica ocenjevalne komisije Horus 2023 (Cvikl Po- če uporabimo spoštljivo komunikacijo. Nazoren primer, ki stružnik, 2023). In prav ta »način življenja« so ocenjevalci podkrepi navedeno trditev, je bil veliki dogodek, s katerim prepoznali v opisu naše hiše in nam dodelili nagrado za smo obeležili 60 let delovanja ljudske univerze – Koncert v strateško celovitost pravne osebe. parku. To je sinonim za 2000 udeležencev, 200 nastopajočih, 100 organizatorjev in prostovoljcev, pa tudi manj kot 100 »Strateška celovitost Ljudske univerze Slovenska Bistrica je avtomobilov, s katerimi so se pripeljali, in le 5 odpadkov, ki vredna vseh pohval predvsem zaradi majhnosti kolektiva in smo jih naslednji dan pobrali v parku (Kruder, 2022). omejenih finančnih sredstev. Aktivnosti so rezultat številnih prizadevanj vseh zaposlenih in strokovnjakov v zadnjem Ob prejemu nagrade Horus so naša prizadevanja dobila desetletju. So odličen primer, kako vsak dan živeti trajnost novo dimenzijo. Ob pripravi prijave smo temeljito premislili in jo uveljavljati v vse dejavnosti organizacije. Želimo si čim o tem, katera področja imamo dobro razvita in katera manj. več takšnih, smelih in pogumnih organizacij!« (Obrazložitev nagrad Horus, 2023) KAJ VSE POČNEMO IN KAKO Nagrada Horus pomeni za nas javno in družbeno priznano identifikacijo naše zavezanosti k družbeno odgovornemu DOBRO NAM GRE? in trajnostnemu ravnanju. Priprava prijave na natečaj Horus je zahtevala poglobljen premislek o delovanju orga- Prostovoljski center za vse generacije nizacije na številnih področjih, nastal je obsežen elaborat. To je koncept in prostor, ki omogoča širjenje znanja, ka- Tudi zaradi uvida ob tem procesu ostajamo zavezani kul- kovostno preživljanje prostega časa in udejanjanje aktivne turi, ki smo jo gradili, ki jo gradimo in še naprej orjemo participacije v družbi. Temelji na aktivnosti prostovoljcev, ledino na nacionalnem nivoju. ki želijo svoje znanje in čas deliti z drugimi. Idejo prosto- voljstva kot družbene odgovornosti smo uspešno zasejali IN ZDAJ ... tudi v Dnevnem centru za starejše Metulj, ki ga upravljamo. Imamo naš najljubši, novi kamen. Ime mu je: »Ko sta Zeml- ja in Nebo v ravnotežju, v nas zasije srce.« (Majer, 20231) S svojo trdnostjo in imenom simbolizira naša prizadevanja na 1 Unikatno umetniško delo akademske kiparke Katje Majer na temo srca, od- področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. piranja srčnega prostora in sodelovanja. Materializira nagrado Horus 2023. Če se danes družbena odgovornost, ki jo živimo v praksi, Kamen, ki kot material simbolizira trdnost in trajnost, pa je hkrati nosilec oblikovanja in simbol dolgoročnega, počasnega spreminjanja. Slovenska Bi- nanaša predvsem na naše poslovno delovanje in osnovno strica je geološko območje Slovenije, ki je strokovni javnosti znano po svoji dejavnost, to je izobraževanje odraslih, pa se je vse začelo z geološki pestrosti, pa tudi po endemičnih kamninah in mineralih. V Gradu ekološko usmerjenostjo, to je skrbjo za zmanjševanje količi- Slovenska Bistrica je obsežna zbirka mineralov in kamnin. Obiskovalci na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica so deležni lokalnih dobrot, postreženih ne odpadkov, varčevanje z vodo, energijo in skrbno prenovo na krožnikih iz pohorskih kamnov, ki jih je ročno izdelal lokalni rokodelec. 56 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Mag. Brigita Kruder | Ljudska »Gre na zeleno« in se sreča s Horusom! | str. 55 - 59 | AKTUALNO Vse dejavnosti v centru temeljijo na prostovoljstvu, ki je pomembno je nagovarjanje ciljne javnosti. Evidentira- skrbno beleženo, upravljano, ustrezno komunicirano in ne in jasno definirane izobraževalne potrebe ter dobro javno predstavljeno. Izvajamo tudi brezplačne prevoze pripravljeni izobraževalni programi niso bili dovolj, da za starejše po tem načelu. Smo registrirana prostovoljska bi ciljno skupino privabili k udeležbi. Ko smo programa organizacija, kjer lahko vsakdo, ki želi svoj znanje, kompe- le preimenovali v Usposabljanje za vodje, je bila udeležba tence in veščine prenašati na druge, to počne z našo po- zagotovljena. močjo. Tako naša »Ljudska« postaja prostor iz naše vizije: Kakovostno Lokalno Andragoško Središče za vse generacije! • Več vemo, manj potrebujemo – KLAS. Serija delavnic in predavanj na temo zmanjševanje po- rabe oblačil in potrošništva nas je pripeljala do podobne Projekti ugotovitve. Če oglašujemo trajnost, večkratno nošenje in alternativne materiale, dosežemo manj udeležencev, Izvajanje programov in projektov, ki so trajnostno narav- kot če delimo nasvete in strokovno svetovanje za podro- nani, je naša stalnica že več kot dve desetletji. Najbolj čje oblačilne kulture. pomembni za naš nadaljnji razvoj so bili tisti, s pomočjo katerih smo krepili javno podobo družbeno odgovornega in • Študijski krožki na temo električne mobilnosti zeleno usmerjenega javnega zavoda. Hkrati smo spoznali, Od leta 2017 dalje, ko imamo električni avtomobil, smo kako zahtevno je ugotavljati izobraževalne potrebe odras- prebivalcem širšega bistriškega območja vsako leto lih na tem področju, odrasle aktivirati za izobraževanje in omogočili udeležbo v krajših izobraževalnih progra- pridobiti za udeležbo v programih. Sčasoma smo le dosegli mih (študijskih krožkih) na temo električne in druge uveljavitev v skupnosti, saj prihajajo v naše poslovne pros- trajnostne mobilnosti. Organizirali smo testne vožnje, tore tudi na oglede urejenosti razsvetljave, prezračevanja, naš avto pa je bil na voljo za izposojo tudi zaposlenim v sanitarne vertikale, po informacije pred nakupom električ- javnih zavodih. Takrat smo bili prvi, danes pa imajo šte- nega avtomobila itn. vilna podjetja v mestu že več električnih avtomobilov. Projekt, ki je prejel priznanje finalist – Horus, slovenska Navajamo nekaj najbolj odmevnih projektov: nagrada za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj • Trajne vrečke iz blaga 2023, nosi naslov Za varno življenje, premoženje in okolje. Zbirali smo odpadno blago in s pomočjo prostovoljcev Ocenjevalci so izpostavili: »/.../ celosten pristop k projektu, šivali nosilne vrečke, že več kot desetletje pred prepo- ki združuje izobraževanje, skupnostno delovanje in sodelo- vedjo uporabe plastičnih vrečk za enkratno uporabo. vanje z gasilskimi društvi ter prikazuje globoko razumevanje Iz tega projekta smo se naučili, da mora obstajati nor- potreb lokalne skupnosti in odzivanje na njih.« Posebej so po- mativna podlaga (zakon, prepoved ali vsaj priporočilo), hvalili inovativen pristop pri izbiri partnerjev, vključevanje da lahko peljemo večje spremembe, sicer le-te dosežejo mladih ter drugih ranljivih skupin, kar prispeva k njihovi manjše število ljudi. družbeni integraciji (Hrast, 2023). V njem smo opozorili na pomen preventive, krepili kompetence, potrebne za hitro • Trajnostno upravljanje z viri I. in II. in primerno ukrepanje, ter širili zavest o pomenu pros- Programa sta bila namenjena strokovnim delavcem v tovoljnega gasilstva. Poudarjali smo, da poleg ohranjanja izobraževanju. Pri njuni izvedbi se je pokazalo, kako življenja in varovanja premoženja tudi varujemo okolje. Vsak požar, razlitje nevarnih snovi, vsaka prometna ne- sreča, tako rekoč vsaka intervencija, ki jo opravijo gasilci, vpliva na okolje. Več jih preprečimo ali omilimo, manjša je tudi škoda za okolje (Kruder, 2023). Kako naslavljamo to na udeležence izobraževanja in kaj od njih pričakujemo? Vse, kar počnemo, vnašamo v izobraževalne programe »kurikul« z informacijami, znanjem in vedenjem. Ne glede na program, njegovo vsebino, dolžino in način izvedbe posredno in neposredno nagovarjamo udeležence izob- raževanja in uporabnike naših poslovnih prostorov. Zave- damo pa se, da je izjemno težko ugotavljati izobraževalne potrebe na tem področju, saj so odrasli prepričani, da jih nimajo. Vedno znova trčimo ob ekonomsko upravičenost praviloma dražjih okoljsko naravnanih ukrepov, kar še dodatno oteži prepričevanje že »prepričanih«. Najmanj, kar pričakujemo od naših udeležencev izob- raževanja in uporabnikov poslovne stavbe, je upoštevanje hišnega reda, ki vključuje naše številne odločitve o upravl- janju poslovanja. Te so: ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, uporaba ekoloških in sanitarnih kotičkov, varčevanje z vodo in drugimi viri (papirnate brisače, toaletni papir), skrb za čistočo. Za predavatelje podajamo tudi natančna navodila  SLIKA 3: Objava na socialnih omrežjih v okviru Tednov vseži- glede zračenja prostorov, nastavitve ogrevanja in po potrebi vljenjskega učenja 2021 na temo Več vemo, manj potrebujemo na daljavo upravljamo s sistemom prezračevanja. Vsem | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 57 AKTUALNO udeležencem ob prvi uporabi dodatno pojasnimo naša pri- materiale, ki se še lahko uporabijo (papir, vezalke, flis, zadevanja v okviru projekta »Ljudska gre na zeleno«, pogosto volna, metražno blago, papirna embalaža ...). prilagojeno ciljni skupini in namenu uporabe prostora. • Odpadke zbiramo ločeno na izviru. V vsakem nadstropju Določene informacije so trajno nameščene v obliki navo- je nameščen ekološki kotiček (ločeni koši za smeti, voda, dil, piktogramov, napisov, letakov, izvlečkov iz hišnega lončki za pitje vode, papirnate brisačke, razkužila in reda. V primeru pojava večjih odstopanj pri porabi vode, mila). Dodana so navodila za sortiranje odpadkov, umi- papirnatih brisač ali nepravilno odloženih in sortiranih vanje rok in za manjšo porabo papirnatih brisačk za roke. odpadkov takoj ugotovimo, za katero skupino udeležencev • Koši za ločeno zbiranje odpadkov, ki so enaki v celotni gre, in posredujemo. stavbi, so izdelani iz kroma in so tako rekoč neuničljivi. Katere ukrepe izvajamo na sedežu pri našem poslovanju? • Ne uporabljamo podajalnikov za papirnate brisače za roke, ampak so te v košarici in vsak uporabnik ozave- • Uporaba električne energije, pridobljene izključno iz ščeno vzame, kolikor potrebuje. To je njihovo porabo sončne svetlobe. zmanjšalo za 20 %. • Makroregulacija celotnega sistema ogrevanja z iska- • Pri prenovi stavbe smo ohranili stare materiale, kolikor njem optimalnih nastavitev. se je dalo. Obnovili smo lesena vrata, ohranili lesene • Mikroregulacija ogrevanja v posameznih prostorih s pode, ob prenovi smo upoštevali, da želimo doseči čim pomočjo termostatskih ventilov. daljši čas trajanja prenovljenih materialov ob nizkih • Izolacija vseh točk v poslovni stavbi, kjer so se pojavljale stroških vzdrževanja. toplotne izgube in toplotnih mostov. • Izvajamo predstavitvene obiske za zainteresirano jav- • Namestitev (avtomatskega in daljinsko upravljanega) nost, na katerih prestavljamo naš način trajnostnega prezračevalnega sistema. upravljanja in družbene odgovornosti. • Redno vzdrževanje ogrevalnih naprav in sprotno spre- • Za izvajanje službenih poti že od leta 2017 uporabljamo mljanje porabe energentov. električni avtomobil. • Namestitev razsvetljave LED (zamenjava sijalk in svetilk). • V avtomobilu imamo vedno pripravljene zloženke z informacijami in dogovori na najpogostejša vprašanja, • Senzorske luči v prostorih, ki se uporabljajo občasno ki nam jih zastavljajo. (sanitarije, sanitarni kotički, hodniki, garderoba). • Za zainteresirano javnost izvajamo testne vožnje z ele- • Avtomatska vrata v sanitarnih prostorih. ktričnim avtomobilom. • Senzorske pipe v sanitarijah. • Kadar je prost, lahko zaposleni uporabljajo električni • Umivalniki so oblikovani tako, da ni pršenja po okoli- avtomobil tudi za družinske izlete in potovanja. ških stenah (ni potrebno pogosto pleskanje, čiščenje je • Zaposleni si medsebojno izmenjujemo oblačila ali jih poenostavljeno). posredujemo naprej. • Čiščenje poslovne stavbe s pomočjo krpic iz karbonskih • Imenujemo ambasadorje učenja. Številni med njimi so vlaken in vode (zadnjih 5 let). Pred tem smo uporabljali strokovnjaki za področje trajnosti in delujejo družbeno ekološka, biorazgradljiva čistila. odgovorno. • Proizvodnja električne energije iz sončne svetlobe na • Pripravljamo Pogovore o prihodnosti. To so dogodki v okvi- solarnih polnilnih klopeh in omogočanje dostopa do ru vsakoletnih Tednov vseživljenjskega učenja. O vizijah hitrega mobilnega interneta (Delo, 16. 7. 2017). razvoja okolja, v katerem živimo, se pogovarjamo z Bistri- • Kavo in vodo našim strankam postrežemo v biološko raz- čani (direktor komunalnega podjetja, urbanist in arhitekt, gradljivih lončkih. Rjavi sladkor jim ponudimo v bioraz- projektant mostov, direktorica zdravstvenega doma, gradljivih vrečkah, zraven pa lesene paličke za mešanje. poklicni gasilec, strokovnjak za električno mobilnost ...). • Vsa posoda za serviranje, ki jo uporabljamo na posebnih • Za pripravo kave za zaposlene in goste uporabljamo kla- dogodkih, je lesena, kamnita ali steklena, posoda, ki jo sični espresso avtomat, ki je zamenjal aparat na kapsule uporabljajo gostje, pa je biorazgradljiva (papir, les ...). in praške. Vsi odpadki, ki nastanejo na naših dogodkih, so biološko • V čajni kuhinji smo za zaposlene kupili pomivalni stroj razgradljivi. in s tem zmanjšali porabo vode za pomivanje posode. • Ne uporabljamo malih embalaž, ampak velike in sami • Iz poslovnih prostorov smo umaknili vse vending avto- razdelimo vsebino, na primer sokove. mate za napitke, ki so povzročali odpadke in uporabljali • Za pogostitve izbiramo lokalne dobavitelje: okoliške embalažo za enkratno uporabo. kmetije, spletno tržnico Jem domače, kmetijsko zadrugo • Udeležencem izobraževanja in drugim uporabnikom in trgovino z lokalnimi proizvodi neposredno iz kmetij. stavbe pripravimo kavo v termovkah in priložimo S tem poskrbimo, da so dostavne verige hrane, ki prihaja lončke, ki so biološko razgradljivi. Dodamo še napotke do nas, čim krajše. za ločeno odlaganje odpadkov. Lončki za pitje vode iz • Jabolka v okviru sheme Promocija zdravja na delovnem pipe so jim na razpolago v sanitarnih kotičkih. O vsem mestu kupujemo v zabojih na bližnji kmetiji, ponudimo jih poučimo na prvem srečanju in po potrebi dodatno pa jih tudi udeležencem izobraževanj. opomnimo. • Za poslovna darila uporabljamo papirnato embalažo ali • Iz učilnic smo odstranili zelene table in krede, posle- vrečke iz blaga. dično pa tudi umivalnike in koše. S tem smo preprečili • Vrečke iz blaga za sadje in zelenjavo proizvajamo sami mazanje sten in prašenje. iz odpadnega tekstila. • V učilnice smo namestili bele table s flumastri in stekle- • Za različne delavnice in tečaje zbiramo blago in druge ne prenosne table (flip chart), ki ne potrebujejo papirja, 58 VZGoJA & IZoBRAžEVANJE | Mag. Brigita Kruder | Ljudska »Gre na zeleno« in se sreča s Horusom! | str. 55 - 59 | AKTUALNO imajo pa table elektronski zajem slike prek vmesnika Naše značilnosti so: bluetooth. • Pri izdelavi promocijskih gradiv uporabljamo čim bolj • Družbeno odgovornost in trajnostni razvoj imamo kakovostne in po možnosti naravne, obnovljive ma- zapisana v svoji viziji in v tej smeri sprejemamo tudi potrebne ukrepe. teriale (lesena ravnila, izdelki iz blaga ali reciklirane plastike). • Ukrepe predlagamo vsi zaposleni, skupaj iščemo rešitve in sprejemamo odločitve, zanje pa je seveda odgovorna • Na kakovost in trajnost smo posebej pozorni pri večjih vodilna oseba. količinah materialov, kot so kemični svinčniki in dru- ga pisala. Kupimo bolj kakovostne, ki imajo možnost • Viziji morajo slediti tudi uporabniki storitev in progra- zamenjave pisalnih vložkov. Pri povprečni porabi 1500 mov. kosov letno je to pomembno. • Uvajanje, prilagajanje in vzdrževanje sprememb in no- • Uporabljamo kakovosten pisarniški material, ki je vosti, na podlagi znanja, informacij in možnosti. trajnejši: mape in redniki boljše kakovosti, mape U za • Konstantno in sistematično komuniciranje z vsemi jav- večkratno uporabo, papir, ki se pri skeniranju ne trga, nostmi z namenom ozaveščanja o pomenu DOTR. spenjanje listov brez kovinskih sponk ... • Vsi vključeni deležniki, še posebej zaposleni, moramo • Skupna naročila in nabava večjih količin materiala, s či- nenehno skrbeti za nova znanja in osebni ter karierni mer se zmanjšajo stroški dostave in količina opravljenih razvoj na tem področju. dostavnih poti. V vsakdanjem življenju to pomeni: Letošnji najnovejši ukrepi in aktivnosti • Ozavestimo in poudarimo pomen vsakega, tudi naj- Izmenjevalnica stvari manjšega prispevka posameznika. Ideja je nastala kot nadaljevanje knjigobežnic, ki jih po- • Poučujemo/učimo z zgledom. stavljamo in polnimo že 5 let. Po enakem načelu, prinesi • Ozaveščamo mišljenje, da smo odgovorni in pozorni. – odnesi, smo postavili tudi izmenjevalnico stvari. Njen • Učimo se ob neposrednih izkušnjah. namen je podaljšanje uporabe predmetov in njihovo kro- • Pravočasno identificiramo potencialne nevarnosti. ženje. Začeli smo maja 2024 in ji namenili stalno mesto v • Zagotavljamo sredstva. naših poslovnih prostorih. • Prepoznavamo in ustvarjamo priložnosti za ozavešča- Zavetišče za lončnice nje in učenje vseh naših javnosti. V Dnevnem centru za starejše Metulj smo odprli zave- • Nenehno skrbimo za naše učenje in pridobivanje in- tišče za lončnice. Okrasne rastline so postale predmet formacij, na podlagi katerih izvajamo ukrepe v okviru potrošništva in pogosto končajo v smeteh, ker ne vemo in projekta »Ljudska gre na zeleno«. ne znamo več ravnati z njimi. Starejšim prostovoljcem, ki bodo skrbeli za zavetišče, bodo priložnost, da svoje zna- SKLEP nje in izkušnje prispevajo k ohranjanju drobnih, zelenih življenj. »Ključni cilj je ustvariti odprta učna okolja, kjer bo mogoča kultura razmišljanja o prihodnosti in za prihodnost samo.« Razpis raziskovalnih nalog 2024 (Rutar, 2017) Ustvariti želimo odgovorno družbeno okol- Z razpisom raziskovalnih nalog, ki spodbujajo in krepijo je, kjer ima vsak učeči se možnost medsebojne socialne družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (DOTR), želimo naklonjenosti in aktivnega sodelovanja z drugimi ljudmi, spodbuditi razmišljanje in prikazati učinke ukrepov, ki se učenje pa temelji na čustvih. Tako je mogoče načrtovati izvajajo v lokalnem okolju. učne izide, ki imajo za posledico spremembo ravnanja, prepričanj, vrednot in celo kreacijo novih vedenj. Razpisujemo 4 teme povezane z DOTR, in sicer: 1. Ali je moje mesto prijazno do starejših in gibalno oviranih? 2. Zapelji me z Metuljčkom! VIRI IN LITERATURA 3. Zbiranje odpadnih olj iz gospodinjstva – inovativni projekt in njegovi učinki. kruder, b. (2023). Ljudska gre na zeleno. https://lu-sb.si/ljudska-gre-na-zeleno/ kruder, b. (2017). Za dobrim konjem se vedno praši. Večer. 4. Kam gredo moje smeti in kaj se zgodi z njimi? rutar, d. (2017). Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje. cirius. Za vsako od nalog bomo ponudili javno predstavitev in na- Hrast, a. (2023). Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus. zbornik grado. Ponujena jim bo tudi mentorska pomoč in vodenje. finalistov. irdo. https://www.horus.si/zbornik2023-index/ Razglasitev in javna objava rezultatov bo oktobra 2024. cvikl - Postružnik, n. (2023). george orwell: »Svoboda je pravica, da poveš ljudem to, česar nočejo slišati.«. zbornik finalistov. irdo. https://www.horus.si/zborni k2023-index/ ZA KONEC ... NAPREJ kruder, b. (2023). Organizacija za izobraževanje odraslih in njen ogljični odtis. ePale. https://epale.ec.europa.eu/sl/blog/organizacija-za-izobrazevanje-odrasli Ljudska univerza Slovenska Bistrica je trajnostno narav- h-njen-ogljicni-odtis-0 nana in družbeno dogovorna organizacija. Zavedamo se, kruder, b. (2023). Ljudska gre na zeleno EPALE. https://epale.ec.europa.eu/sl/ da je to dinamičen razvojni proces, ki je neločljiv del vseh blog/ljudska-gre-na-zeleno naših dejavnosti in programov. Prizadevamo si, da svoje kruder, b. (2023). Za varno življenje, premoženje in okolje. ljudska univerza znanje in izkušnje širimo tudi zunaj našega zavoda. Slovenska bistrica. https://lu-sb.si/za-varno-zivljenje-premozenje-in-okolje-2/ | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 59 UčiTeLjeV gLas TEACHER’S VOICE Prispevki v tokratnem učiteljevem glasu opisujejo aktivnosti za umeščanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj s poudarkom na podnebnih ciljih in vsebinah, ki so jih vzgojno-izobraževalni zavodi načrtovali in izpeljali v projektu Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. vrtci in šole so pri izbiri aktivnosti izhajali iz že pridobljenih izkušenj in znanja ter pri tem upoštevali specifike lokalnega okolja. v času projekta so aktivnosti nadgrajevali s poudarkom na krepitvi celostnega pristo- pa ter razvijanja kompetenc za trajnostnost, in to tako pri strokovnih delavcih kot tudi otrocih, učencih in dijakih. 61 z MajHniMi koraki spreMinjaMo sVeT Small Steps Change Our World Sonja Serec 65 zeLeni VrTeC peDenjpeD noVo MesTo Pedenjped Novo mesto - Green Kindergarten Lucija Božič, Saša Dular, Metoda Meštrič, Meta Potočnik, Darja Rozman 69 jej z gLaVo, ne z očMi! Eat With Your Brain and Not Your Eyes Petra Košir 73 ViTr – Hrana in saMooskrba V seDMiH korakiH ESD or Food and Self-Sufficiency in Seven Steps Tina Hribar 80 izobražeVanje, okoLjsko ozaVeŠčanje in poVezoVanje skUpnosTi skozi projekT čebeLje senzorne poTi osnoVne ŠoLe noVe jarŠe Education, Environmental Awareness and Community Bonding Through Bee Sensory Trail Project of Nove Jarše Primary School Slađana Đukanović, Emir Jušič, Kaja Komac, Maja Strel, Zala Šeme 87 MiYaWakijeV gozDiček – TrajnosTna UčiLniCa V naraVi Miyawaki Forest: Sustainable Outdoor Classroom Tatjana Zgubič 93 projekT poDnebni CiLji V Vzgoji in izobražeVanjU na giMnaziji LaVa, ŠoLski CenTer CeLje Climate Goals in Education Project at Lava Grammar School of Celje School Centre Jerneja Križan 97 giMnazija ToLMin – soTočje MLaDiH MožganoV in akTUaLniH izziVoV Tolmin Grammar School: Confluence of Young Minds and Current Challenges Vesna Lipušček UČITELJEV GLAS Sonja Serec Vrtec Beltinci z MajHniMi koraki spreMinjaMo sVeT Small Steps Change Our World izVLeček kot vzgojni kader imamo velik vpliv na otrokov odnos do narave in sočloveka. če ga pravilno usmerimo, lahko dose- žemo zelo pomembne in vidne spremembe. vključenost vrtca beltinci v nacionalni projekt Pcv je razkrila številne pomanjkljivosti in vrzeli, a tudi prednosti in napredek našega vrtca na področju trajnostnega razvoja. S pomočjo načrtovanih dejavnosti smo pri otrocih razvijali večjo ozaveščenost o pomenu trajnostnega razvoja, sodelovanja in medsebojnih odnosov, skrbi za zdravje, gibanja, varovanja narave in samooskrbe. izveden je bil festival za okolje s šestimi različnimi dogodki, ki so bili vezani na trajnostno mobilnost, zdravo prehrano, duševno zdravje, splošno zdravje, eko dan za okolje in na koncu še skupno srečanje kot povzetek vsega usvojenega in narejenega. ključne besede: trajnostni razvoj, podnebne spremembe, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj absTraCT educators can profoundly shape children‘s attitudes towards nature and fellow humans. by steering them right, we can make a substantial and noticeable difference. the beltinci kindergarten‘s participation in the national climate goals in education initiative has exposed some weaknesses and inconsistencies of our kindergarten. However, it also highlighted its strengths and progress in sustainable development. We raised children‘s awareness of the necessity of sustainable development, collaboration and interdependence, health care, exercise, environmental protection, and self-sufficiency through the scheduled activities. the festival for the environment took place with six events related to sustainable mobility, healthy eating, mental health, general health, an eco day for the environment, and a joint follow-up meeting to summarise what had been learned and done. keywords: sustainable development, climate change, education for sustainable development UVOD prepoznan kot način izboljšanja življenjskih možnosti za posameznika, za dosego družbene blaginje in gospodarske Vzgoja in izobraževanje v vrtčevskem okolju imata po- rasti, združljive z okoljskimi možnostmi (Torkar, 2010). membno vlogo pri uveljavljanju, reševanju, pripravljanju Spremembe občutimo tudi v vrtcu in se zavedamo, da vsa- na izzive, bogatenju in opolnomočenju življenja nasploh. ka sprememba vpliva na delovanje in miselni razvoj otrok. Starši, ki svojega otroka zaupajo vzgojiteljem v vrtcu, se Pomembno je, da otrokom pokažemo pot in jih naučimo zavedajo, da se bo dinamika vsakdana družine spremenila. kritičnega razmišljanja, da jih seznanimo z današnjim Vrtec Beltinci, ki ima vpisanih 256 otrok, od tega nekaj modernim časom, še toliko bolj pomembni pa so čuječnost, otrok iz romskih družin in drugih narodnosti, se nahaja trajnostnost in človek sam. Cilj je vzgojiti človeka, ki mu bo na obrobju vasi Beltinci. Vas, ki ima z več kot 2400 prebi- valci vse značilnosti manjšega mesta, ima obenem bogato mar za sočloveka, naravo in predvsem za samega sebe, kajti naravno danost, kar tudi kolektiv v vrtcu s pridom izkoristi šele takrat se bodo osnovne življenjske vrednote razvijale vsak dan. Peš lahko skupaj z otroki prehodimo večji del v pravo smer. Vsak posameznik se mora začeti zavedati, vasi, ki je vpeta v kar velik del kulturnega in družbenega da je v pomemben del narave. Tako imamo že nekaj let dogajanja. Imamo možnost uživati na polju, v gozdu, prioritetno nalogo v vrtcu naravnano na trajnostnost, saj parku, športnem centru, a sočasno biti v stiku tudi z in- želimo, da to ne bo več sprememba, ki jo želimo doseči, dustrijsko cono, gradom, kulturnim domom. Smo mesto v ampak stalnica, praksa, ki je. malem, ki neprestano stremi k napredku, reševanju izzivov Tudi Bela knjiga (2011) poudarja, da mora načelo traj- in boljšemu ter lepšemu življenju. Kljub temu da smo na nostnega oziroma vzdržnega razvoja človeške družbe, ki vasi ter se sočasno razvijamo, pa se zavedamo vpliva pod- zadeva človeka in njegov položaj na Zemlji, postati eno nebnih sprememb in pomena trajnostnega vedenja. ključnih načel vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in ga je Trajnostni razvoj je prepoznan kot stalen proces družbe- treba v vzgojo in izobraževanje vključevati kot specifično, nih sprememb, ki omogoča kakovostno življenje sedanjih samostojno in jasno prepoznavno načelo tako na ravni generacij in ohranjanje enakih življenjskih možnosti za koncepta kot prakse, saj trajnostni razvoj zahteva spre- prihodnje generacije. Danes je trajnostni razvoj splošno membo paradigem v znanju in vrednotah. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 61 UČITELJEV GLAS Sodelovanje v projektu »FESTIVAL ZA OKOLJE« Ta miselnost nas je vodila pri doseganju in uresničevanju S trajnostno mobilnostjo smo otroke ozaveščali in jih ciljev v vzgojno-izobraževalnem delu našega vrtca. Vklju- spodbujali k rešitvam, ki vplivajo na naše zdravje in ekološ- čitev v projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izob- ko ozaveščenost. Tako je »Jesenski dan brez avtomobila« raževanju (v nadaljevanju PCV) je v prvi vrsti pomenila sovpadal z vseslovenskim dnevom brez avtomobila, ven- pregled dosedanjega dela vrtca. Ugotovili smo, da je bil dar smo ga v naši enoti dopolnili in dodatno popestrili. K naš zavod zelo naravnan k trajnostnemu razvoju že pred sodelovanju smo povabili tako Občino Beltinci kot lokalno vključitvijo v projekt, da smo v veliki meri sledili ciljem skupnost in lokalna športna društva. Za občinske delavce, Agende 2030. Cilj trajnostnega razvoja 4 Agende 2030 in ki so v službo prišli z nemotorizirano obliko prevoza, smo njegov podcilj 4.7 je namreč eden izmed ključnih ciljev pripravili napise, ki so jih obesili na vidno mesto. Pripra- trajnostnega razvoja, ki pravi, da je do leta 2030 treba vili smo jim medalje, ki so si jih nadeli. Prav tako smo poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spret- medalje nadeli otrokom, ki so prišli ta dan v vrtec peš ali s nosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi kolesom. Pred vrtcem smo pripravili jutranji poligon, ki so z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem ga skupaj s starši premagovali, kasneje pa so nas obiskala načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, različna športna društva, ki so nam popestrila dan s špor- spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu tnimi delavnicami in predstavitvami različnih športov. Ob sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka svetovnem dnevu joge za otroke smo pripravili »Dan za kulture k trajnostnemu razvoju. Otroke tako že nekaj let pravljično jogo in meditacijo«. Čisto vsi oddelki so se vkl- z različnimi dejavnostmi spodbujamo k spoštovanju sebe, jučili in sodelovali pri tehniki sproščanja, vizualiziranja in sočloveka in narave ter obenem spodbujamo in dopuš- razgibavanja. Poudarili smo pomen duševnega zdravja za čamo drugačnost, edinstvenost in individualnost. Veliko naše splošno zdravje in telo. Ob svetovnem dnevu zdravja ciljev dosežemo z aktivno vključenostjo v projekta Eko smo imeli tudi v vrtcu »Dan za zdravje«. V okviru tega smo vrtci in Gozdna pedagogika. se pogovarjali o pomenu zdravja in bolezni, kako lahko Kljub temu se nam je porajalo vprašanje, kaj še lahko vplivamo na naše zdravje in zakaj je to potrebno. Tudi ta naredimo, da bo naš prispevek k okolju še večji. Izkazalo dan smo posvetili nemotorizirani obliki prihoda v vrtec in se je, da je potrebna aktivna povezava z občino, lokalno jutranjemu poligonu, pa tudi predstavitvi športnice. Obis- skupnostjo oz. različnimi društvi, zavodi. Odziv vseh kala nas je teniška igralka Andreja Klepač, ki je otrokom zunanjih partnerjev je bil pozitiven in s polno mero predstavila tenis, predvsem pa vlogo športnika in vlogo pripravljenosti za sodelovanje so podprli naše ideje ter zdravja in gibanja za življenje. željo po povezovanju. Ovedli smo se, da svoje dejavnosti in cilje moramo realizirati v večji meri skupaj z lokalnim Dan zdrave prehrane smo obeležili ob svetovnem dnevu prebivalstvom, saj je pomembnost vsake družine ravno v zdrave hrane, ko smo otrokom predstavili prehranjevalno uveljavljanju in spoštovanju lokalnega okolja. Tako smo piramido in jim pripravili različne delavnice, ki so bile prek otrok vplivali na njihove starše v upanju, da bodo vezane na zdravo prehrano (izdelovanje napitkov, sadnih potem ti z zavedanjem in spoštovanjem delovali enako v nabodal, čiščenja lešnikov, orehov …). Nekateri otroci so svojem lokalnem okolju. Odločili smo se, da bomo prire- v tem sklopu prvič v vrtcu poskusili določeno sadje, za kar dili t. i. »Festival za okolje«, ki je zajemal šest različnih smo zelo hvaležni in veseli, da je ravno nam v vrtcu uspelo, dogodkov, ki so bili vezani na trajnostno mobilnost, da smo jih s spodbudo in motivacijo pripeljali do pokušan- zdravo prehrano, duševno zdravje, splošno zdravje, eko ja in uživanja nečesa novega. dan za okolje in na koncu še skupno srečanje kot povze- Ob dnevu Zemlje smo izvedli »Eko dan« in v okviru tega tek vsega usvojenega in narejenega. kar »Eko mesec«, saj smo se v tem času resnično poglobili  SLIKA 1: Jesenski dan brez avtomobila v sodelovanju z lokalnimi  SLIKA 2: Obisk teniške igralke Andreje Klepač (Foto: Sonja Serec) društvi (Foto: Sonja Serec) 62 UČITELJEV GLAS  SLIKA 3: Delavnica zdrave prehrane (Foto: Sonja Serec)  SLIKA 4: Pravljična joga in meditacija (Foto: Sonja Serec) v varčevanje z vodo, energijo, ločevanje odpadkov, čiš- budniki sprememb, inovatorji, komunikatorji in voditelji čenjem okolice, zasaditvijo gredic, zelenjave. Obiskali (Subotić Levanič, 2022). smo tudi regionalno središče Cerop Puconci, kjer smo si ogledali predelavo in ločevanje odpadkov. Obiskali smo Tako smo lokalno skupnost nagovorili prek treh obveš- lokalni zavod ZRIRAP, kjer smo si ogledali ekološko in per- čevalnih tabel, ki smo jih postavili na javno mesto. Skupaj makulturno vrtnarjenje. Zasadili smo si tudi zelišča, ki so z otroki smo mesečno na table predstavljali različno jih otroci odnesli v domačo skrb in uporabo. Za zaključek vsebino v kontekstu »Ali ste vedeli«, ki se je nanašala našega festivala smo načrtovali družinsko srečanje, kjer na zdravje, vrtnarjenje, trajnostno mobilnost in še kaj. smo priredili boljši sejem igrač. Pripravili pa smo tudi raz- lične eko delavnice, gibalnice, kjer so otroci skupaj s starši premagovali in se podajali v reševanje različnih izzivov, iger ter ustvarjanja. Naš festival je bil v celoti realiziran in tudi zelo dobro spre- jet. Sprejet s strani staršev, lokalnih organizacij kakor tudi s strani strokovnih delavcem. Nekaj je bilo pomislekov, kako se bomo lotili uresničevanja načrtovanega, vendar smo v našem vrtcu vsi skupaj zelo trajnostno naravnani in neprestano usmerjeni k razvoju in napredku, zato ni bilo večjih izzivov. Strokovni delavci se namreč zavedamo, da se moramo vsakodnevno izobraževati in si razvijati kom- petence, ki pripomorejo k osebnem napredku kakor tudi napredku in razvoju otrok, ki obiskujejo naš vrtec. Čeprav so nekatere dejavnosti v našem vrtcu že tradi- cionalne, smo jih ob tej priložnosti prevetrili in dodali nove vsebine, poglobilo se je tudi sodelovanje med nami strokovnimi delavci, lokalno skupnostjo in družinami otrok. Prišli smo do zaključka, da je treba lokalno prebivalstvo bolj spodbuditi k trajnostnemu načinu razmišljanja in življenja. V mislih smo imeli, da bi prek otrok vplivali na vse preostale prebivalce. Prepričani smo, da je otrokom treba vsebine približati na njihov najboljši, zabavnejši način, saj si le ko so aktivni udeleženci, bolj zapomnijo, dojamejo in jih tako tudi laže sprejmejo in vzamejo za svoje. Verjamemo, da so lahko mladi motor sprememb na bolje, gonilna sila podpore razvoju ter prispevajo k miru in varnosti, če so opremljeni s potrebnimi veščinami in odprti za priložnosti, da lahko izkoristijo svoj potencial. Mlade je treba spodbujati in opolnomočiti, da sodelujejo pri prenosu trajnostno razvojnih agend v lokalno, naci- onalno in regionalno okolje. Imajo pomembno vlogo pri njihovem spremljanju, pregledu in izvajanju ter tudi pri  SLIKA 5: Obveščevalna tabla v lokalnem okolju pozivanju k odgovornosti, saj so: kritični misleci, po- (Foto: Sonja Serec) | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 63 UČITELJEV GLAS V sklopu tega smo se tudi dogovorili, da bomo iz vseh teh Projekt se je resda iztekel, a s številnimi aktivnostmi bomo napotkov ter nasvetov naredili brošuro za vsa gospodinj- nadaljevali. Smo na dobri poti k spreminjanju v prvi vrsti stva v občini. sebe in tako nam bodo z vzgledom sledili tudi naši najmlaj- ši, njim pa seveda z roko v roki njihovi starši in vsa okolica. KAJ SMO PRIDOBILI S PROJEKTOM Cilje, ki smo si jih zastavili v okviru projekta, smo v večji meri uresničili, pridobili smo ogromno znanja, novih spoz- V okviru projekta PCV smo naredili ogromno, a je še veliko nanj, tehnik, ki smo jih prenašali ne le na otroke, temveč na idej, ki jih želimo realizirati. Le-te bomo lahko uspešno celoten tim našega vrtca, ki se je v projekt podal z zavedan- izpeljali le, če bomo imeli o tej tematiki dovolj ustreznega jem, da lahko »z majhnimi koraki spreminjamo svet«, kot je znanja. Izobraževanje strokovnega kadra je prioriteta in bil tudi moto našega festivala. Skupaj gremo na novo pot, nuja, saj le na podlagi tega lahko rastemo, se razvijamo in pot, ki bo tlakovana nekoliko drugače, a vendar se nekatera nudimo otrokom, ki prihajajo v naše vrtce, največ. Namen spoznanja, cilji in načrti nadaljujejo in izboljšujejo. Tako izobraževanja o trajnostnosti je učečim se zagotoviti kom- danes stopamo na pot sprememb za boljši in lepši jutri. petence za trajnostnost, da bi lahko razmislili o trajnost- nosti in jo sprejeli v vsakdanjem življenju v vlogi učečih se, potrošnikov, proizvajalcev, strokovnjakov, aktivistov, oblikovalcev politike, sosedov, delodajalcev, učiteljev in izvajalcev usposabljanja, organizacij, skupnosti in družbe VIRI IN LITERATURA na splošno. Na tak način bi bili opremljeni z znanjem, spretnostmi in odnosi, s pomočjo katerih postanemo agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (2015). združeni narodi. https://www. gov.si/assets/ministrstva/Mzz/dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/ nosilci sprememb ter posamično in skupaj prispevamo k publikacije/agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf oblikovanju prihodnosti v okviru omejitev planeta (Green- bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2022). greencomp – evropski okvir kompe- Comp, 2022). tenc za trajnostnost. Prevod: zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. zrss.si/pdf/greencomp.pdf V obeh projektih smo se tako seznanili z novimi kom- petencami, kompetencami, ki pomembno vplivajo na kregar, S. (2023). Pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Pogled na šolo 21. stoletja v duhu kompetenc in pismenost. zavod republike Slovenije za trajnostnost nas strokovnih delavcev, otrok in celotne šolstvo. populacije. Čeprav na začetku projekta še nismo spoznali krek, j., in Metljak, M. (2011). bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v republiki kompetenc za trajnostnost, smo ugotovili, da smo načr- Sloveniji. zavod republike Slovenije za šolstvo. http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/ tovali v pravi smeri, saj smo upoštevali vse vidike le-teh. Subotić levatič, t. (2022). trajnost v luči optimizma, ki ga je sicer težko prepoznati. Ob koncu projekta lahko rečemo, da smo se dotaknili in Vodenje v vzgoji in izobraževanju 2/22. zavod republike Slovenije za šolstvo. uresničili vseh dvanajst kompetenc za trajnostnost, obe- torkar, g. (2021). vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Slike in predmeti: nem pa lahko tudi trdim, da je zavedanje posameznikov ob komplet za aktivno učenje in poučevanje – teoretični del. Trajnostni razvoj v šoli raziskovanju kompetenc in vključitvi v projekt doseglo na in vrtcu 4(1), 33–42. zavod republike Slovenije za šolstvo. višji nivo. Na podlagi novih pridobljenih znanj, v času trajanja projekta PCV, se je izboljšala kakovost neposrednega peda- goškega dela, kar smo merili z določenimi kazalniki (uve- dene inovativne vsebine, metode dela, povečano število načrtovanih trajnostni vsebin, kakovostnejše vrednotenje itd.). Da pa bi dosegli zastavljeni dolgoročni učinek projek- ta Opolnomočenje strokovnih delavcev na področju VITR – vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (s strokovnimi usposabljanji in dvigom ravni pedagoškega dela), je treba ta nivo novega znanja vzdrževati. 64 UČITELJEV GLAS Lucija božič, saša Dular, Metoda Meštrič, Meta potočnik, Darja rozman Vrtec Pedenjped, Novo mesto zeLeni VrTeC peDenjpeD noVo MesTo Pedenjped Novo mesto - Green Kindergarten izVLeček v prispevku predstavljamo dejavnosti na temo trajnostnega razvoja v vrtcu Pedenjped novo mesto. na kratko opi- šemo naše prejšnje dejavnosti, ki so bile temelj in izhodišče za pripravo akcijskega načrta v okviru projekta Podneb- ni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. nato orišemo nekaj dejavnosti, ki so nam zelo dobro uspele in so postale del našega vsakdana v vrtcu. na koncu pa na kratko predstavimo še eko-bio oddelka. ključne besede: podoba zelenega vrtca, ozelenitev igrišč, zeliščne grede, trajna mobilnost, Metkina uta, Panjbukvarna, zasaditev medovitih rastlin, igralnice na prostem, eko-bio igralnice absTraCT this paper presents activities with a sustainability theme in the Pedenjped novo mesto kindergarten. We briefly describe our previous activities, which laid the foundation for the action plan within the climate goals and topics in education. We then outline some of the activities that worked particularly well and have become part of our daily routine in the kindergarten. finally, we give a brief introduction to the eco-bio section. keywords: green kindergarten concept, greening of playgrounds, herb beds, sustainable mobility, Metka‘s garden shed, Panjbukvarna, planting of honey plants, outdoor play areas, eco-bio play areas UVOD • Kupili smo prvo službeno kolo, ki ga lahko uporabljajo delavci na upravi vrtca in z njim obiskujejo enote, ki so Vrtec Pedenjped Novo mesto je eden večjih javnih vrtcev v v neposredni bližini centralnega vrtca. JV delu Slovenije in deluje v osmih organizacijskih enotah • Uvedli smo brezpapirno poslovanje in tako zmanjšali v Mestni občini Novo mesto. Trenutno je vključenih 42 porabo papirja. oddelkov, 147 zaposlenih in 707 otrok. Enote vrtca so ume- ščene v različna okolja. Vse imajo velika igrišča in možno- • Papirnate brisače in toaletni papir smo zamenjali s pa- sti za sprehode do bližnjih gozdov in reke Krke. Naši otroci pirjem, izdelanim iz odpadne embalaže (CirclLocal). so pretežno slovenske narodnosti, nekaj pa jih prihaja tudi • Plastične kozarčke pri pitnikih smo nadomestili s ste- iz drugih kulturnih okolij. Izjema je enota Pikapolonica, ki klenimi kozarci in rabljenimi porcelanastimi skodelica- deluje v romskem naselju Brezje. Vanjo so vključeni samo mi, ki so jih prinesli otroci od doma. romski otroci. • Pri praznovanjih rojstnih dni otrok smo uvedli novost V šolskem letu 2022/2023 se je naš vrtec vključil v projekt – praznovanje brez sladkarij. Otrokom smo za njihov Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. Temelji rojstni dan začeli podarjati zelena darila (lončnice v novega projekta so bili že postavljeni, saj smo že pred leti cvetličnem lončku). začeli z izvajanjem številnih dejavnosti, ki so bile v tesni • V centralni kuhinji smo začeli z izobraževanjem ku- povezavi z okoljsko vzgojo in so imele globoko trajnostno harskega osebja (profesionalna rast kuharjev) in na- vsebino. ročanjem lokalno pridelane hrane ter z vključevanjem ekoloških živil z javnih razpisov. DEJAVNOSTI PRED ZAČETKOM PRO- • V vseh oddelkih smo ustvarili zelene police/kotičke, za katere so skrb prevzeli otroci. JEKTA NA RAVNI CELOTNEGA VRTCA • V vsaki enoti smo postavili visoke grede in skupaj z Vodstvo našega vrtca je imelo že pred leti jasno vizijo, kako otroki začeli gojiti zelenjavo in zelišča. izboljšati odnos do naravnega okolja in z majhnimi koraki • Velik poudarek smo dali zbiranju odpadnih materialov. vplivati na spremembo naših vsakdanjih navad. V ta na- Iz njih smo izdelovali številne didaktične igrače in iz men smo v vrtcu začeli z naslednjimi dejavnostmi: njih ustvarjali – izdelali smo reciklirane novoletne vo- • Službeno vozilo smo nadomestili z električnim – na- ščilnice. ročili smo ga v naši lokalni tovarni vozil Revoz Novo • Pri naročanju igrač smo dali prednost igračam, izdela- mesto. nim iz recikliranih materialov. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 65 UČITELJEV GLAS • predelali stare čebelje panje v »Panjbukvarne« za izme- njavo rabljenih knjig ter • pripravili gredo in posadili medovite rastline – sončnice (sodelovanje z Biodinamičnim društvom Ajda). VKLJUČITEV V PROJEKT PODNEBNI CILJI IN VSEBINE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Naša vključitev v projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgo- ji in izobraževanju nam je dala dodatno motivacijo, da smo začete dejavnosti še poglobili in razširili. V projektu je sodelovalo 42 oddelkov in 125 strokovnih delavcev. V Vrtcu Pedenjped Novo mesto smo se čutili odgovorni, da  SLIKA 1: Igranje z igračami iz recikliranih materialov. v mejah svojih zmožnosti osvetlimo poti trajnostnega (Slikovno gradivo: Lastni arhiv.) razvoja med zaposlenimi, otroki, starši in okoljem, v ka- terem sobivamo, saj trajnostni razvoj našega vrtca traja toliko časa, kolikor traja naše aktivno delovanje na ravni • Vključili smo se v projekt EKO VRTEC, BELI ZAJČEK in zavoda in nas samih. Z dobrim delom in zgledom smo z uvedli družinsko EKO BRANJE. Aktivno smo sodelovali vsemi izvedenimi dejavnostmi prispevali k pozitivnim pri akciji dan brez avtomobilov. spremembam. Naša osredotočenost na trajnostni razvoj • V želji, da bi otroci ostajali v stiku z naravo in v njej našli se kaže v našem programu, v sodelovanju s partnerji in oazo miru, zadovoljstva in navdiha, smo začeli z dejav- v dejavnostih z otroki, ki jih nadaljujemo v naslednjem nostjo taborjenja v naravi in otrokom ponudili bogate šolskem letu. S ponosom se oziramo nazaj v šolsko leto vsebine. 2022/2023 in z veseljem predstavljamo le nekaj dejavno- sti kot primere uspešne prakse in kot dobra semena za To so bili naši prvi, začetni koraki v smeri uresničevanja vi- generacije prihodnosti. zije našega vrtca. Podoba ZELENEGA VRTCA PEDENJPED NOVO MESTO. Ozelenitev igrišč V enotah, kjer smo opazili predele igrišč, ki so bili preveč DEJAVNOSTI PRED ZAČETKOM izpostavljeni soncu, smo skupaj ob pomoči vrtnarja posa- PROJEKTA V POSAMEZNIH ENOTAH dili drevesa, ki bodo nudila senco prihodnjim generacijam otrok. Vzgojitelji, otroci in starši smo se naučili, kako posa- Poleg dejavnosti na ravni celotnega vrtca so trajnostno diti drevo. Poglobili smo znanje o drevesih. Raziskovali smo, naravnane vsebine izvajale tudi posamezne enote vrtca. kako se naša drevesa imenujejo, in pripravili tablice z imeni. Številni strokovni delavci so začeli izvajati zanimive pro- Tako smo pripravili bogato učno okolje in začrtali novo, bo- jekte, ki so v sebi že nosili trajnostno naravnane vsebine. gatejšo dejavnost v vrtcu – igralnico na prostem. Tako bomo Na ravni enot so nastali naslednji uspešni projekti: izboljšali naše delo in otrokom omogočali čim več gibanja in bivanja na prostem ter učenje z gibanjem in igro. • Vidkov raj • 5 poti za lepše dni in Še 5 poti za lepše dni • Ne zavrzi oblek – ohrani planet • Hrana ni za tjavendan • Panjbukvarna • Za vsakega otroka ena sončnica • Kokošnjak na igrišču vrtca • Ostržkov FIT park • Mini živalski vrt • EKO-BIO igralnici za otroke prvega starostnega obdobja V dejavnosti smo vključili tudi starše, lokalno skupnost in številne strokovne sodelavce, ki so pokazali svoje spretno- sti z različnih področij (šiviljstvo, mizarjenje, vrtnarjenje, kmetovanje …). Z njihovo pomočjo smo: • iz starih brisač izdelali slinčke, • predelali tekstilne izdelke v nove (copati, blazine, pred- pasniki, vrečke, igre), • iz šivalnice avtomobilske industrije NM pridobili mate- rial za izdelavo copat, • iz odpadnega hrastovega parketa izdelali mnogo didak- tičnih igrač in iger,  SLIKA 2: Informacijsko gradivo 66 UČITELJEV GLAS  SLIKA 3: Slinčki, izdelani iz starih brisač. Zeliščne grede izobraževali vsi (vzgojitelji, starši in otroci) in spoznali, da se vse da, če je le volja. Za prevoz smo uporabljali javni Na igriščih stojijo številne visoke grede in bogato obrodijo. avtobus – redno linijo; vlak – redno linijo, mestni avtobus Naučili smo se, kako si lahko sami posadimo rastline, kdaj – redno linijo. Vsi naši avtomobili so ostajali doma. Na pot in kako nabiramo določene dele rastlin in kako pripravimo smo se odpravili tudi peš in s kolesi po kolesarski stezi. Na domače zeliščne čaje. Vse to znanje smo delili tudi s starši vsakem izletu v našem lokalnem okolju smo spoznali nekaj in tako poskrbeli, da znanje naše zeliščarske tradicije ostaja novega. Naučili smo se, kako in kje si lahko sami kupimo »živo« in uporabno. karto ter kam pogledamo za vozni red vlakov in avtobu- sov. Na izletih smo se okrepčali z domačo, zdravo malico Vrtnarjenje – zasaditev medovitih rastlin – jabolka lokalne pridelave in jabolčni štrudelj, ki so ga Svetovni dan čebel, 20. maj, smo obeležili na poseben – spekle naše kuharice. Staršem smo poleg štrudlja podelili trajen način. Namesto enodnevne dejavnosti smo izvedli tudi recept. Držali smo se kitajskega pregovora, ki pravi. dejavnost, ki traja. V njo smo vključili tudi starše otrok, ki so »Daj človeku ribo, nahranil ga boš za en dan. Nauči ga loviti pomagali pri pripravi grede. Skupaj z otroki smo nato posa- ribe, prehranil ga boš za vse življenje.« Tako smo delili dili semena medovite rastline – sončnice. Pri tej dejavnosti znanje/informacije o sortah dobrih jabolk, možnosti naku- smo naleteli na veliko lekcijo narave. Polži so nam pojedli pa lokalno pridelanih jabolk, voznem redu javnega avtobu- vse mlade sončnice. Semena smo večkrat znova posejali, sa in vlaka ter jim približali lepote naših krajev, ki jih lahko vendar nismo bili uspešni. Želeli smo osrečiti čebele, a smo obiščemo skoraj vsak dan. na koncu razveselili polže. Naučili smo se, da ne more biti vedno tako, kot si želimo mi. Narava na koncu naredi svoje. Metkina uta – učilnica/telovadnica na prostem Panjbukvarna V našem vrtcu smo prav posebej ponosni na posebno Kako lahko stare, odslužene predmete spremenimo v upo- učilnico na prostem – Metkino uto – telovadnico na rabno stvar, smo spoznali in pokazali s Panjbukvarno. Gre prostem. Učilnica na prostem je zaživela na igrišču vrtca za inovativen pristop spodbujanja družinske pismenosti, nad starim mestom in otrokom nudi pestre možnosti za ohranjanja slovenskega jezika in motiviranja otrok, da učenje, gibanje, igro, počitek … Še posebej v vročih dneh samoiniciativno, radovedno in z navdušenjem posegajo po knjigah in se v naročju staršev razvijajo v bralce. Otrokom in staršem smo približali delček slovenske kulturne dedi- ščine. Star panj smo predelali v Panjbukvarno – omarico na kolesih, v kateri so na voljo rabljene knjige. Uporabili smo domišljijo in otroke »povezali« s čebelicami, ki »letajo od cveta do cveta/od knjige do knjige«, nabirajo »sladko medičino/listajo knjige« in »medičino/znanje« predelujejo v »med/modrost/védenje«. Povezali smo se tudi s Knjižnico Mirana Jarca, ki nam občasno podari otroške knjige iz od- pisa in tako bogati našo Panjbukvarno. Pet izletov za lepše dni – trajno mobilni Z obogatitveno dejavnostjo za starše in otroke smo pokaza- li način, kako lahko v prihodnje organiziramo popoldanska druženja tako, da uporabljamo javna prevozna sredstva, ki so nam na voljo v našem kraju. Pri tej dejavnosti smo se  SLIKA 4: Sajenje v visoke grede. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 67 UČITELJEV GLAS tudi posteljnino iz ekoloških materialov, dokupili smo tudi še igrače iz lesa, kavčuka, lana, bombaža ter preostalih naravnih in recikliranih materialov. Tako smo otrokom pripravili bogato spodbudno učno okolje. V lanskem šolskem letu smo program EKO-BIO oddelkov postopoma začeli vpeljevati tudi v preostale oddelke našega vrtca. Opazili smo, da so vse strokovne delavke začutile toplino, ki jo nudijo EKO-BIO oddelki, in začele z oblikovanjem prijetnega, zdravega, naravnega okolja, v katerem se igrajo njihovi otroci. Pri oblikovanju spodbud- nega učnega okolja so uporabile ostanke tkanin iz bom- baža in lanu. Številne delavke so pokazale izjemne ročne spretnosti in izdelale mehke blazine, punčke iz blaga, nini- ce, bibe za na sprehod, hišice iz tekstila, ki se jih pogrne čez mize in otrokom omogočajo domišljijsko igro. V igralnice in na hodnike so se naselile rastline. Otrokom so ponudile veliko naravnih materialov za igro.  SLIKA 5: Kokošnjak na igrišču vrtca V vseh enotah našega vrtca zdaj v umivalnicah in straniš- čih uporabljamo recikliran papir. Redno zbiramo star papir nudi odlično senco. Metkina uta je nastala s sodelovanjem in k sodelovanju povabimo vse starše in lokalno skupnost. zaposlenih skupaj s starši in prostovoljci, ki so priskočili na Zbiralne akcije so vsako leto bolj uspešne. Zaradi zbiranja pomoč, da bi ohranili staro uto, ki jo je počasi razjedel čas. odpadnih materialov in ustvarjanja iz njega naročamo Danes je Metkina uta velik ponos in viden rezultat uspeš- veliko manj novih stvari. V centralni kuhinji vrtca smo nega sodelovanja v projektu Podnebni cilji in vsebine v povečali naročanje hrane, pridelane v lokalnem okolju, in vzgoji in izobraževanju. V uti so nameščeni ribstoli, plezal- izdelkov BIO kakovosti. ne ovire in letveniki. Otrokom enote Metka in drugim obis- kovalcem v času Pedenjtaborjenja bo omogočala gibanje v SKLEP slabem ali v prevročem vremenu. V vsakem trenutku pa se lahko spremeni tudi v razkošno jedilnico ali ustvarjalno Projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju delavnico. Stara uta je tako dobila novo podobo in vlogo. je zaključen. Začeli smo optimistično, zagnano, z vizijo o zelenem vrtcu. Napisali smo, da želimo ustvariti zeleni Vrtec Pedenjped – vrtec, kjer se spoštujemo, kjer varujemo NAŠA POSEBNOST: EKO-BIO ODDELKI in ohranjamo naše največje bogastvo: naše otroke, in oko- Že leta 2013 smo v centralni enoti Vrtca Pedenjped Novo lje, ki nam omogoča mirno in bogato življenje. Za nami je leto številnih dejavnosti in vsi smo zadovoljni. Na nekem mesto pripravili načrt za preureditev dveh igralnic. seminarju je bilo rečeno, da dejavnosti, ki izčrpavajo, niso Program je bil razvojno usmerjen in sicer v postavitev dejavnosti, ki bi trajale. Na »koncu« projekta se oziramo EKO-BIO igralnic. V želji po oblikovanju čim bolj naravne- nazaj in vidimo, kako dobra semena kalijo, rastejo in cve- ga in zdravega okolja za igro naših najmlajših smo igralnice tijo. Dejavnosti nas niso izčrpavale, ampak so nas razve- opremili s pohištvom iz brezovega lesa, obdelanim z meša- seljevale in obogatile. Postali smo boljši ljudje, med seboj nico naravnih olj in rastlinskih voskov. Nakupili smo tudi smo se povezali, se izobraževali, delili svoja znanja in se igrače iz lesa, bombaža, lana in recikliranih materialov. podpirali. Danes zremo na igrišča, kjer zelenijo nova mlada K sodelovanju in sooblikovanju dela v EKO-BIO igralnic drevesa, z otroki se igramo in učimo v igralnicah na pro- smo povabili tudi starše, strokovne delavce in zaposlene stem, z nasmehom na obrazu opazujemo starše in otroke, v kuhinji. ki prinašajo rabljene knjige in jih odnašajo, na skupinskih V letu 2020 smo prvič pristopili k izvajanju projekta EKO srečanjih s starši in otroki pripravljamo čaje iz rastlin, ki šola in še dodatno nadgradili delo in dejavnosti v EKO-BIO smo jih gojili na naših visokih gredah … Naše igralnice in igralnicah. Zaradi številnih dejavnosti in uspešnega so- hodniki so vsako leto bogatejši z zelenimi rastlinami. V delovanja smo do danes prejeli že tri EKO zelene zastave. igralnice vnašamo čim več naravnih materialov in kolikor S podpisom EKO listine smo se zavezali k uresničevanju je mogoče, preživimo čas z otroki v naših pravih zelenih ekološko naravnanih ciljev, ki nam jih narekujejo EU-stan- igralnicah – na naših igriščih. dardi. S ponosom se oziramo nazaj in z veliko upanja gremo na- V okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in prej. Prispevek zaključujemo s stavkom, ki ga je izrekel dr. izobraževanju smo EKO/BIO oddelke še dodatno obogatili. Damjan Denac na našem zadnjem predavanju v Ormožu: Uvedli smo uporabo lončkov in krožnikov iz porcelana, pripravljali smo domače napitke ter namaze iz zelišč vzgo- jenih v vrtčevskih gredicah. Ves čas smo sodelovali s ku- »Ne obupati. hinjo (posvetovanje med vzgojitelji in kuhinjskim osebjem Upati. glede priprave jedilnikov). Skupaj z otroki smo pripravljali zelišča za pripravo čajev, obiskovali in obdelovali zelenjav- In si upati.« ni vrt ter pripravljali različne naravne sirupe. Vzgojiteljice vešče krojena in šivanja so iz starih brisač Čudovito vodilo za prihodnost, povedano v enem samem sešile slinčke za naše najmlajše. Uporabljati smo začeli stavku. Zveni kot dober haiku. 68 UČITELJEV GLAS petra košir oŠ Venclja Perka jej z gLaVo, ne z očMi! Eat With Your Brain and Not Your Eyes izVLeček eden večjih globalnih problemov sodobnega časa je zavržena hrana, ki je je veliko tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. da bi hrane zavrgli manj in bi se odnos učencev do nje spremenil, smo na osnovni šoli venclja Perka vpeljali nekaj ukrepov, s katerimi smo zaposlene, učence in njihove starše spodbudili k večji ozaveščenosti o dani problematiki. Prispevek prikazuje načine, s katerimi smo skušali vplivati na zmanjšanje količine hrane, ki vsakodnev- no pristane v košu šolske kuhinje. ključne besede: ekologija, ozaveščanje, podnebne spremembe, trajnostnost, zavržena hrana absTraCT one of the major global problems of modern times is wasted food. food is also often wasted in educational institu- tions. to throw away less food and to change the students‘ attitude towards it, we introduced some measures at the venclja Perka elementary School to encourage employees, students, and their parents to be more aware of the issue. the paper shows the methods by which we tried to influence the reduction of the amount of food that ends up in the trash can of the school kitchen every day. keywords: awareness, climate change, ecology, sustainability, wasted food PODNEBNI CILJI IN ZAVRŽENA HRANA Zavedamo se, da je zavržena hrana velik problem tudi naše šole. Da bi se problematike lotili celostno, smo avgusta Osnovno šolo Venclja Perka Domžale obiskuje približno 600 2022 koordinatorice projekta Podnebni cilji organizirale učencev. V zadnjih letih le-te aktivno spodbujamo k pogla- izobraževanje za vse zaposlene. Predstavile smo jim 17 bljanju razumevanja trajnostnostnih izzivov in delovanju v ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. smeri trajnostnih sprememb. V vzgojo za trajnostni razvoj vključujemo učence vseh starostnih obdobjih, saj si želimo, Agenda 2030 uravnoteženo povezuje 17 ciljev treh vidikov da bi tako mlajši kot starejši razumeli, kakšen je njihov vpliv trajnostnega razvoja (okoljskega, gospodarskega in druž- na naravo in svet okoli njih. Spodbujamo jih k zavedanju, da benega): 1. odprava revščine, 2. odprava lakote, 3. zdravje s svojimi dejanji lahko povzročamo ali blažimo podnebne in dobro počutje, 4. kakovostno izobraževanje, 5. enakost spremembe. Smo aktivni člani mednarodno uveljavljenega spolov, 6. čista voda in sanitarna ureditev, 7. cenovno do- programa Ekošola in del Slovenske mreže zdravih šol. stopna in čista energija, 8. dostojno delo in gospodarska rast, 9. industrija, inovacije in infrastruktura, 10. zmanj- Maja 2022 smo se prijavili na razpis Zavoda Republike Slo- šanje neenakosti, 11. trajnostna mesta in skupnosti, 12. venije za šolstvo z namenom vključitve v projekt Podnebni odgovorna poraba in potrošnja, 13. podnebni ukrepi, 14. cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. Zavezali smo se, življenje v vodi, 15. življenje na kopnem, 16. mir, pravič- da bomo cilje trajnostnega razvoja še bolj poglobljeno kot nost in močne institucije, 17. partnerstvo za doseganje v preteklih šolskih letih vključevali v pouk ter druge aktiv- ciljev (Piciga idr., 2023). nosti šole (dnevi dejavnosti, projekti, tabori, raziskovalne naloge, preventivne delavnice …). Za prednostni cilj tega Namen predstavitev ciljev trajnostnega razvoja zaposle- projekta smo si zadali, da bomo na ravni celotne šole sku- nim je bil, da razmislijo, s katerimi aktivnostmi pri pouku šali zmanjšati količino zavržene hrane. jih že uresničujejo in kako bi jih povezali s problematiko S projektom Ekošole Hrana ni za tjavendan učence spod- zavržene hrane. bujamo k razmišljanju o socialnih, okoljskih in ekonom- skih problemih, povezanih z zavrženo hrano. Hrana, ki jo KONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA zavržemo, predstavlja zavrženo vodo, energijo in naravne vire. Zato moramo iskati rešitve, da bo odpadkov na po- Da bi učenci bolje razumeli problematiko zavržene hrane in dročju prehrane čim manj. Najboljša rešitev za zavrženo njen vpliv na podnebne spremembe, smo se koordinatorice hrano in njen vpliv na okolje, podnebje in ljudi po vsem projekta Podnebni cilji odločile, da bomo k sodelovanju v svetu je, da hrane preprosto ne mečemo stran. Vsekakor to projekt povabile tudi predstavnike razredov. Učenci so ni tako preprosto, kot se sliši. spoznali, da problematiko zavržene hrane lahko povežejo | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 69 UČITELJEV GLAS z različnimi cilji trajnostnega razvoja, kot so: 1. odprava revščine, 2. odprava lakote, 3. zdravje in dobro počutje, 4. kakovostno izobraževanje, 10. zmanjšanje neenakosti, 11. trajnostna mesta in skupnosti, 12. odgovorna poraba in potrošnja, 13. podnebni ukrepi in 17. partnerstvo za dose- ganje ciljev. Vodilo naših srečanj je bilo tudi krepitev kompetenc, ki jih opredeljuje referenčni okvir kompetenc za trajnostnost GreenComp. Okvir GreenComp sestavlja 12 kompetenc (v barvnem tisku), razvrščenih v štiri področja (v poševnem tisku): Poosebljanje vrednot trajnostnosti, vključno s kompetenca- mi • vrednotenje trajnostnosti • podpiranje pravičnosti • promoviranje narave Sprejemanje kompleksnosti v trajnostnosti, vključno s kom- petencami • sistemsko mišljenje • kritično mišljenje • formuliranje problema Zamišljanje trajnostnih prihodnosti, vključno s kompeten- cami • pismenost za prihodnost • prilagodljivost • raziskovalno mišljenje  SLIKA 1: Strip Taje Šerić Ukrepanje za trajnostnost, vključno s kompetencami • politična angažiranost • kolektivno ukrepanje vsakodnevne rutine. Z namenom izboljšati odnos učencev do hrane, smo jim predlagali, da prinesejo s seboj v šolo tudi • individualna iniciativa (Bianchi idr., 2023). vrečke oz. škatlice za presežke hrane. Tako lahko shranijo Koordinatorice projekta smo po izobraževanju zaposlenih kruh, pekovsko pecivo, sadje itd., ki ga lahko odnesejo kas- in prvih srečanjih s predstavniki razredov naredile načrt neje tudi domov. Manjša skupina staršev je sprva izrazila aktivnosti za zmanjšanje količine zavržene hrane. nekaj pomislekov glede prinašanja hrane domov, vendar Na šoli se je izoblikoval slogan »Jej z glavo, ne z očmi!« s smo z aktivnim ozaveščanjem o razlogih za našo odločitev katerim smo se odločili promovirati aktivnosti, povezane z vplivali tudi na njih. Koordinatorice mesečno tehtamo tudi omenjeno problematiko. količino zavržene hrane po posameznih oddelkih. Učenci tako celotno šolsko leto lahko spremljajo, koliko hrane so zavrgli na posamezen dan, in svoj razred primerjajo z drugi- AKTIVNOSTI ZA ZMANJŠANJE KOLIČINE mi. Ob koncu šolskega leta razglasimo zmagovalni razred, ki ZAVRŽENE HRANE prejme simbolno nagrado. Opazili smo, da v času malice učenci veliko hrane ne zmorejo Veliko hrane se zavrže tudi v času kosila, zato smo na šoli pojesti in da to hrano pogosto pomešajo skupaj s čisto hrano uvedli še nekaj sprememb. Učencem smo dali možnost iz- v posodi, ki jo vrnejo v jedilnico, zato smo v dogovoru s ku- bire velike in majhne porcije pri kosilu in tudi možnost iz- hinjskim osebjem k malici dodali dodatne posode za ostanke bire posamezne jedi. Učenci namreč pogosto ne želijo jesti, hrane. Učitelji pri malici učence aktivno spodbujamo k vest- če je na krožniku nekaj, kar imajo radi, zraven nečesa, česar nemu ločevanju čiste in zavržene hrane. Da bi učenci hrano, ne marajo. V izogib temu, da bi učenci odklonili celoten ki je ne morejo pojesti, lahko užili tudi kasneje v dnevu, smo obrok, jim dopustimo, da povedo, če česa ne želijo jesti. v razredih in jedilnici naredili lakotne kotičke. Sveže sadje Tako pojedo vsaj tisto, kar imajo radi, namesto da zavržejo in nedotaknjena hrana od malice je tako učencem na voljo celoten obrok. Ker pa si ne želimo, da bi učenci postali ves dan. V jedilnici smo k lakotnemu kotičku namestili tudi izbirčni, koordinatorice učitelje opozarjamo, naj svoje hladilnik, v katerega lahko shranimo mlečne izdelke. Kako učence spodbujajo k temu, da vsako jed vsaj poskusijo. vestno so se učenci na začetku lotili problema v posamez- Čeprav je zavržena hrana še vedno problem na naši šoli, nem razredu, smo koordinatorice projekta spremljale in uči- podatki, ki jih je pripravilo kuhinjsko osebje ob koncu teljem posredovale povratne informacije. Nekatere učitelje preteklega šolskega leta, kažejo, da je zavržene hrane manj je bilo treba sprva spodbuditi k večji doslednosti pri nadzoru kot v preteklosti. Zelo se je spremenil tudi odnos do hrane učencev, sčasoma pa so omenjene spremembe postale del pri zaposlenih in učencih, kar opažajo tudi že starši. 70 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Navodila igre: • Učence razdelimo v manjše skupine (3–5 učencev). • Vsaka skupina dobi tabelo ribič. • Učencem povemo, da bo vsaka skupina imela na voljo jezero, v katerem bo 20 rib. Predstavljali si bodo, da bodo 10 dni lovili ribe. Vsak ribič v skupini bo lahko na dan ujel od 0–2 ribi. • Ko vsaka skupina konča lov na določen dan (glede na svojo odločitev), pride noč, ko se ribe razmnožijo, zato je zjutraj v jezeru 25 odstotkov novih rib, ki jih lahko dodajo ribam, ki so ostale od prejšnjega dne (število rib zaokrožijo). • Rib v jezeru ne sme biti nikoli več kot 20, saj jih toliko jezero največ vzdrži.  PREGLEDNICA 1: Ribič Ime skupine: Ribič št: 1 2 3 4 5 Število rib v ribniku Število rib v ribniku Ribe, ki so se v rib- na začetku dneva po lovu niku razmnožile čez noč (25 %) Dan Št. ulovljenih rib na ribiča dan 1 20 dan 2 dan 3 dan 4 dan 5 dan 6 dan 7 dan 8 dan 9 dan 10 Število rib na koncu lova: Slika 2 prikazuje skupinsko učno delo učencev, ki se igrajo igro ribič. Po igri je v razredu sledila razprava. Učenci so pogosto vse ribe ulovili pred kon- cem desetega dne. Tako so spoznali, da tedaj, ko postane najvišja vrednota osebna korist, ribe v jezeru izginejo, kar uniči naravno življenjsko okolje jezera in prizadene ljudi, ki zato izgu- bijo svoj vir preživetja. Na podlagi te izkušnje se odpre pot za vrednote, kot so spoštovanje, sočutje, odgovornost in solidarnost. Učenci razumejo, da v svetu z omejenimi naravnimi viri ni niti zmagovalcev niti poražencev, saj nazadnje šteje samo to, kar je ostalo za prihodnje rodove, in ne tisto, kar  SLIKA 2: Igra ribič (skupinsko učno delo) smo pridobili zase (Jakobová , 2016). | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 71 UČITELJEV GLAS DRUGE DEJAVNOSTI ZA ZMANJŠANJE ODPADNE HRANE ❞ Hrana ni za tjavendan, zato ne mečimo je stran. Na svetu na leto zavržemo kar tretjino hrane, kar pomeni Na svetu veliko je otrok, najverjetneje 1,3 milijarde ton hrane. S to količino hrane bi ki lačni hodijo okrog. lahko vsako leto nahranili tri milijarde ljudi. Da bi učenci Zato potrudimo se vsi, razmišljali o sodobnem času, ko nas pestijo različne okolj- porabimo jo za različne jedi! ske in gospodarske krize ter izguba naravnih virov, smo jih Juha, solata ali frape, o problemu ozaveščali tudi pri urah pouka. vse z veseljem se poje. Zaposleni smo načrtovali dejavnosti, s katerimi smo ures- ničevali različne kognitivne, socialno-čustvene in vedenj- Ajda Les ske učne cilje s tematskega področja podnebnih sprememb. Trudili smo se, da bi učenci: • razumeli aktualne podnebne spremembe kot antropo- Izdelali smo plakate, ki smo jih obesili na hodnikih. Z nji- geni pojav, ki je posledica povečanih emisij TGP; mi smo opozarjali na problem zavržene hrane. Sliki 1 in 3 • poznali, katere človeške dejavnosti na globalni, naci- prikazujeta, kako so učenci ustvarjali stripe pod sloganom onalni, lokalni in individualni ravni najbolj prispevajo k »Jej z glavo, ne z očmi!«. podnebnim spremembam; Za boljše razumevanje povezanosti prehranjevalnih navad • spodbujali sebe in druge k varovanju podnebja in in globalnih izzivov prihodnjih generacij smo jim pred- stavili tudi igro ribič. • presojali, ali so njihove aktivnosti prijazne do podnebja, ter jih v primeru, če niso, tudi spremenili (Piciga idr., 2023). SKLEP Pod sloganom »Jej z glavo, ne z očmi!« smo ustvarjali, Za varovanje zdravja našega planeta in javnega zdravja pesnili, zapisovali, dramatizirali in razpravljali o dani je ključnega pomena, da v naše sisteme vzgoje, izobraže- problematiki. Nastale so številne lepe pesmi o hrani. vanja in usposabljanja uvedemo trajnostnost. S pomočjo vzgoje, izobraževanja in usposabljanja učeči se razvijajo kompetence in pridobijo potrebno znanje, spretnosti in odnose, da bi lahko resnično cenili naš planet in ga zaščitili (Bianchi idr., 2023). S projektom Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, s katerim smo na naši šoli pou- darili zmanjšanje količine zavržene hrane, smo ozavestili enega izmed številnih problemov sodobnega časa. Zave- damo se, da problema še zdaleč nismo rešili, a vemo tudi, da smo v zelo kratkem času veliko spremenili. S pozitivno naravnanostjo in aktivnim prizadevanjem bomo tudi v pri- hodnje skušali postopoma dosegati vse boljše rezultate na področju zmanjšanja količine zavržene hrane. VIRI IN LITERATURA bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). GreenComp: Evropski okvir kompe- tenc za trajnostnost. Prevod. zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. zrss.si/pdf/greencomp.pdf jakobová, z., in krbcová, j.(2016). 7 korakov do odgovornega prehranjevanja – metodološki priročnik za učitelje. društvo doveS-fee Slovenia/program ekošola. Piciga, d., kregar, S., torkar, g., ahčin a., avguštin, l., belašoć, i., bogataj, n., ga- brovec, a., ilc klun, M., korošec, P., ojsteršek, a., omladič, l., Perme, e., in uršič, d. (2023). Konceptualizacija VITR z umestitvijo tematike podnebnih sprememb. zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/konceptualiza  SLIKA 3: Strip Vanje Rihtar cija_vitr.pdf 72 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Tina Hribar oŠ Dragomelj ViTr – Hrana in saMooskrba V seDMiH korakiH ESD or Food and Self-Sufficiency in Seven Steps izVLeček da je hrana odpadek, je sporno z moralnega, socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika. vzgoja in izobraževa- nje za trajnostni razvoj sta ključnega pomena pri trajnostnem ravnanju in zmanjševanju količin zavržene hrane. na problematiko je treba pogledati celostno, lokalno in globalno. ključno vlogo pri trajnostni šoli ima tim za trajnostni razvoj, ki sledi metodologiji sedmih korakov in šeststopenjskemu modelu učnih ciljev. učenje ne sme temeljiti le na teoriji, temveč tudi na aktivnem vključevanju učencev in celotnega tima za trajnostni razvoj ter na razvijanju občutka odgovornosti. ključne besede: vitr, tim za trajnostni razvoj, hrana in samooskrba, izkustveno učenje, povezovanje, celostni pristop absTraCT the fact that food is waste is a moral, social, environmental and economic issue. education for Sustainable develop- ment (eSd) is critical to promoting sustainable practices and reducing food waste. We need to address the problem holistically, locally, and globally. the education for Sustainable development school team is essential in implement- ing the seven-step approach and the six-stage learning objectives model. learning should be founded not just on theory but also on the active participation of students and the entire sustainability team and on developing a sense of responsibility. keywords: eSd, sustainability team, food and self-sufficiency, experiential learning, integration, holistic approach OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ nehnemu kakovostnemu strokovnemu usposabljanju in razvoju zaposlenih ter povišanju nivoja kakovosti dela Osnovna šola Dragomelj je javni vzgojno-izobraževalni s poudarkom na možnostih, ki dajejo drugačne vidike zavod, ki stoji na obrobju Ljubljanske kotline, obiskuje poučevanja, ponujajo druge koncepte dela in omogočajo pa ga 383 učencev od 1. do 9. razreda. Zaradi lege med internacionalizacijo učnega načrta. občinama ima šola dve soustanoviteljici – Mestno občino Ljubljana ter Mestno občino Domžale, ki sta z gradnjo šole Tudi v prihodnje si bomo prizadevali zagotavljati temeljna povezali prebivalce obeh bregov reke Pšate. Šola stoji na načela odličnosti, ki so vkomponirana v viziji zavoda. Ta desnem bregu reke, na mestu, kjer je včasih stal Grad Dra- so: družbena odgovornost, osredotočenost na deležnike gomelj. Ostankov gradu res ni več, a ostal je ponos učencev procesa izobraževanja, nenehno učenje, inoviranje in iz- in tukajšnjih prebivalcev, da obiskujejo šolo, ki stoji na boljševanje, razvoj in vključevanje, upravljanje na podlagi rodovitni slovenski zemlji, polni zgodovinskih skrivnosti. procesov in dejstev, razvijanje partnerstva. Šola je sodobno opremljena z informacijsko-komunikacij- sko tehnologijo in ima moderno arhitekturno zasnovo, ki učencem omogoča veliko gibanja znotraj in zunaj šolskih NAŠ POGLED NA VITR prostorov. Današnji učni izzivi morajo upoštevati učenčeve potrebe V šoli se zavedamo svoje odgovornosti in si prizadevamo po akademskem razvoju in mu omogočiti delovanje v druž- ne le za ohranjanje, ampak tudi za dvig ravni pedagoškega bi na podlagi zahtev, ki jih postavlja naša družba. Poleg in vzgojnega dela. Sledimo skrbno izbranim smernicam, tega mu moramo zagotoviti etično podlago za prispevanje ki procesno vzgajajo in izobražujejo učence za življenje, s k trajnostnemu razvoju, ki varuje temelje naše družbe, poudarkom na njihovi ustvarjalnosti, samoodgovornosti, naravo in naše okolje. Na OŠ Dragomelj menimo, da prav strpnosti in čuječnosti, ter jih navajajo na delo v ožji in celostni način razmišljanja, v katerem z vzgojo in izobra- širši skupnosti. Za nasmejane in zadovoljne učence skrbi ževanjem za trajnostni razvoj nadgradimo proces učenja, pester kader, ki z raznolikostjo idej in zamisli uspešno zagotavlja opisano kombinacijo. Pomembna je ohranitev gradi na dobri medsebojni komunikaciji. Stremimo k ne- tradicionalnega modela učenja, ki učencem zagotavlja | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 73 UČITELJEV GLAS  SLIKA 1: Šeststopenjski model učnih ciljev OŠ Dragomelj kakovostno znanje, usvajanje spretnosti in dober razvoj. cilj naše šole je doseči, tako na nivoju posameznikov in A to ni dovolj, učencem moramo omogočiti celovitejši kolektiva kot celote ter med učenci, dvig kulture dialoga pogled na svet in družbo, ki jih obdaja. Na naši šoli se to in medsebojnega spoštovanja ter povezave spodbudnega trudimo zagotoviti po šeststopenjskem modelu z učnimi učnega okolja s trajnostnim razvojem pri poučevanju in cilji, ki segajo od samega posameznika, do planeta, kot je učenju. Naše skupno institucionalno delo je naravnano prikazano na Sliki 1. tako, da uresničujemo in povezujemo cilje projekta Pod- nebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, programov Razumevanje in skrb zase Ekošola, Zdrava šola, Kulturna šola, ki nas zavezujejo, da se bomo s svojimi aktivnostmi v medšolskih dejavnostih Skrb zase pomeni, da posameznik kar se da izkoristi svoje doma in v tujini uspešno povezovali in sodelovali z drugi- zmožnosti in sposobnosti. Prav podnebne spremembe so mi v različnosti in medsebojnem sprejemanju za spoštljivo tiste, ki kažejo, kako pomembno je, kako posameznik svoje prihodnost sveta. pridobljeno znanje uporabi. Potrebna je etična nadgradnja našega izobraževalnega sistema, s čimer bo šola dobila Pomemben del načrtovanja in izvedbe učnih dejavnosti novo vrednostno razsežnost. In prav tu se kaže pomen in je organiziranje učiteljev in drugih delavcev šole v skupi- nujnost projektov, kot je projekt Podnebni cilji in vsebi- ne – time. Timi načrtujejo učne dejavnosti, ki spodbu- ne v vzgoji in izobraževanju, ki omogoča povezovanje, jajo trajnostni razvoj na podlagi aktivov, s cilji našega učenje, izmenjavo dobrih praks, nadgradnjo kompetenc šeststopenjskega modela in skladnosti z učnimi načrti. ter spodbudo institucionalnemu pristopu vseh sodelujočih Ugotovili smo, da če želimo doseči zastavljene cilje, je izobraževalnih ustanov ter velik prispevek k izobraževanju ustanovitev tima za trajnostni razvoj nujnost. Peda- za trajnostni razvoj v Sloveniji. goški vodja – ravnateljica organizira samo učno okolje, pripravlja ga projektna skupina, oceni pa ocenjevalna Tim za trajnostni razvoj = nuja, ne skupina, ki kritično spremlja naše delo in učni proces. Pomembno je, da so dejavnosti timsko načrtovane ter da priporočilo člani tima upoštevajo prispevek k trajnostnemu razvoju Ugotavljali smo, da je učencem treba omogočiti prilož- z učenčevim razumevanjem sebe in sveta, ki ga obdaja. nosti za potrditve in krepitev občutka lastne vrednosti Pri izobraževanju za trajnostni razvoj se je treba osredo- na konstruktiven način. Temeljni cilj vsake šole, tudi točati na praktične učne situacije. Nekateri dnevi dejav- naše, je kakovostno delo z učenci, ki jim bo dalo dovolj nosti in učne ure so organizirani tako, da se povezujejo kakovostnega znanja za uspešno nadaljevanje šolanja in učenci različnih starosti in učitelji različnih predmetov in pomoč učencem pri oblikovanju vrednot in razvoju zdrave stopenj. Ravno zaradi načina dela oziroma poti, ki vodijo in samozavestne osebnosti. Omogočiti jim je treba varno do naših ciljev, smo tim za trajnostni razvoj razdelili na in spodbudno učno okolje, za kar pa so nujni kakovosten dva dela, kot to prikazuje Slika 2. strokovni razvoj kadra, nadgradnja ključnih kompetenc, Ožji tim za trajnostni razvoj sestavlja 7 članov: vodstvo uvajanje novih metod in pristopov poučevanja. Ključni šole, dve učiteljici razredne in dve učiteljici predmetne 74 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS stopnje ter organizatorka šolske prehrane. V širši tim so razvoja, razporejenih v posebni reciklirani omari, ki stoji vključeni vsi pedagoški delavci šole, vsi admistrativni in v avli šole. Te škatle so oblikovane v obliki knjig, ki se tehnični delavci šole, učenci in predstavniki staršev. Vsak odprejo, na notranji platnici vsake od njih pa je kratka učitelj načrtuje, izvaja in se povezuje s kolegi, drugimi za- predstavitev enega od ciljev trajnostnega razvoja. Učenci poslenimi šole – administrativnim in tehničnim osebjem, lahko v te knjige oddajo svoje sporočilo, vprašanje ali učenci, starši in lokalno skupnostjo. pobudo, ki so jo povezali s specifičnim ciljem. Enkrat Pomen tima učencev v naši šoli je izjemno velik, saj ti mesečno tim učencev pregleda vsebine, zbrane v škatlah, učenci igrajo ključno vlogo v komunikacijskem mostu med in pripravi odgovore. Ti odgovori se nato posredujejo svojimi vrstniki in preostalimi člani tima za trajnostni bodisi med razrednimi urami bodisi na sestanku učiteljev. razvoj. Sestavljen je iz 18 učencev, ki zastopajo vse razre- Ta proces ne le da zagotavlja, da so glasovi učencev slišani, de – od 1. do 9., s čimer zagotavljamo široko zastopanost temveč tudi spodbuja dialog in sodelovanje med učenci in mnenj in perspektiv. Vsak razred izbere dva predstavnika učitelji, kar je ključnega pomena za vzgojo informiranih, svojega razreda, kar jim omogoča, da aktivno prispevajo k odgovornih in proaktivnih mladih državljanov. oblikovanju šolske politike in praks na področju trajnost- nega razvoja. S tem dinamičnim pristopom se naša šola ne odziva le na trenutne potrebe skupnosti, temveč proaktivno vzga- Dvakrat mesečno, med razrednimi urami, tim učen- ja generacije, ki so bolje pripravljene na razumevanje in cev organizira diskusije o aktualnih izzivih in temah, reševanje globalnih izzivov, povezanih s trajnostnim raz- povezanih s trajnostnim razvojem. Te razprave so priložnost za učence, da izrazijo svoje mnenje, predloge vojem. Naš cilj je nadaljevati z razvojem teh programov in povratne informacije, ki jih nato prenesejo na meseč- in še naprej graditi na tem temelju, zagotavljajoč, da traj- ne sestanke tima učencev. Na teh sestankih, s pomočjo nostni razvoj ostane v jedru šolskega kurikula in kulture. ožjega tima za trajnostni razvoj in mentoric iz debatnega Slika 3 prikazuje delovanje tima za trajnostni razvoj, ki smo krožka, učenci oblikujejo svoja mnenja in zamisli. Tak ga izpeljali iz metodologije 7 korakov programa Ekošola.1 pristop ne le spodbuja kritično razmišljanje in debatne Naš cilj je, da učencem ne podajamo rešitev, temveč jih veščine, temveč tudi krepi njihov občutek odgovornosti prek metodologije 7 korakov vodimo do prepoznavanja in pripadnosti šolski skupnosti. izzivov, izdelovanja akcijskega načrta, izvajanja aktivnosti, Za spodbujanje komunikacije in izmenjavo mnenj med ki jih predlagajo sami, analize in posledično spremembe vsemi učenci šole smo uvedli 17 škatel ciljev trajnostnega razmišljanja, navad in delovanja.  SLIKA 2: Ožji in širši tim za trajnostni razvoj OŠ Dragomelj 1 https://ekosola.si/predstavitev-ekosole/sedem-korakov/ | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 75 UČITELJEV GLAS  SLIKA 3: 7 korakov do trajnostne šole (Avtorica: Tina Hribar, izpeljano po metodologiji programa Ekošola) Dragomeljska Mat` Mišja: Hrana ni za • Okolje in biodiverziteta in tjavendan • Razvijanje socialnih veščin, učno okolje, medsebojni Učenje, namenjeno posredovanju in razvijanju vrednot, odnosi. torej ne sme temeljiti le na teoriji, temveč tudi na aktiv- Učence predmetne stopnje smo v projektno nalogo nem sodelovanju učencev in celotnega tima za trajnostni Dragomeljska mat` mišja vključili tako, da so sodelovali razvoj ter na razvijanju občutka odgovornosti. Cilji, ki jih s srednjeveškim kmetom Lojzkom. Le-ta je pri pospravl- zasledujemo, so povezani z zavedanjem, da morajo učen- janju skednja našel čarobno starinsko ogledalo, s katerim ci dojeti in razumeti omejenost planetarnih ekosistemov, je videl v današnjo prihodnost. Ugotovil je, da na mestu in spodbujajo k razumevanju vsestranske povezave med njegove kmetije zdaj stoji zelo čudna ustanova, kjer so naravnim, družbenim, gospodarskim in političnim siste- se zbirali čudno oblečeni otroci. O konjih in kravah ni mom. bilo sledu. Okoli ustanove so se vile sive kače, po katerih V šolskem letu 2022/2023 je naš tim za trajnostni razvoj so se premikale nenavadne vozeče skrinje. Pokrajina je oblikoval metodologijo dela s ciljem znižanja ogljičnega bila popolnoma spremenjena … Le kaj se je zgodilo, se je odtisa šole. Projektno aktivnost smo poimenovali Dra- spraševal. Ravno takrat je v šoli potekala čistilna akcija gomeljska mat` mišja: deluj lokalno, vplivaj globalno, z in tako so učenci našli kmetovo ogledalo in ga obesili izvajanjem aktivnosti pa smo poskušali zajeti vseh 17 ci- na šolskem hodniku. Kmet Lojzek je vpil in mahal, a ga ljev trajnostnega razvoja. Aktivnost smo začeli z izdelavo učenci niso ne slišali in ne videli. Odločil se je, da jih poštnih nabiralnikov iz odpadne embalaže, iz obrabljenih nagovori prek pisem in stripov. Učenci so tako enkrat oblačil in plišastih igrač pa smo izdelali mišjo mamo, nje- tedensko na čarobnem ogledalu našli njegove zapise, s nih 10 mladičkov, orangutana in žirafo. Učenci so v nabi- katerimi jih je Lojzek vodil do novih raziskovanj, znanj, ralnik prejeli pismo obupane mišje mame. spoznanj, opažanj, prijateljstev in drugačnega pogleda Pisala je, da so posledice podnebnih sprememb uničile ži- na svet. valsko šolo in domove mnogih živali. Učence je prosila, da Še posebej pomembno je naše delo na področju sklopa medse sprejmejo njenih 10 mišk. Kasneje sta v šolo začela Hrana in samooskrba, ki je že pred 10 leti prerastel vrata hoditi tudi orangutan in žirafa, ki sta prihajala iz popolno- naše šole in se razširil po slovenskih Ekošolah. Našo meto- ma drugačnih okolij kot miške. Tekom leta je mišja mama dologijo zmanjšanja količine zavržene hrane od vrtca do prek pisem in stripov učencem zastavljala mnoge naloge in fakultete je sprejel in podprl program Ekošola, ki prek izzive, ki so jih vodili prek šestih sklopov: projekta Hrana ni za tjavendan prenaša naše znanje in • Zmanjševanje količin odpadkov in krožno gospodarstvo, izkušnje v sodelujoče ustanove. • Učinkovita raba energije, Žal ljudje redko pomislimo, da je hrana hkrati človekova pravica, njeno pomanjkanje, pridelovanje, transport … pa • Trajnostna mobilnost, velik svetovni problem. Skozi akcijsko usmerjeno peda- • Hrana in samooskrba, goško metodologijo in prek metodologije sedmih korakov 76 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS učenci razvijajo kritično mišljenje, znanje in usposobl- koraku smo ožjemu timu za trajnostni razvoj dodali vodjo jenost, da postanejo globalni državljani in da sprejmejo šolske kuhinje in računovodjo. Na podlagi preteklih let smo nove vedenjske vzorce na področju prehrane. Vendar vsa določili delovne naslove, na katerih so kasneje delali učenci prehrana nima enakega vpliva na okolje. Kakšen pozitiven in aktivi. Če želimo nekaj spremeniti, je treba preveriti, kje ali negativen vpliv ima neka prehrana na ljudi in na planet, sploh smo oz. kakšna je naša izhodiščna točka, pri tem so je odvisno od naslednjih petih vidikov: kaj jemo, koliko nam pomagali evalvacija preteklega leta in zbrane pobude jemo (česa), koliko hrane zavržemo, kako je bila naša hrana ter predlogi učencev, staršev in zaposlenih. pridelana in kje ter kdo je imel od tega korist – in prav to so teme, s katerimi se ukvarja projekt Hrana ni za tjavendan. V naši šoli poteka Medvrstniško prijateljstvo, zato ima Vsak od nas naj bi imel možnost vsaj trikrat dnevno izbrati vsak učenec razredne stopnje prijatelja iz predmetne hrano, ki spoštuje življenje nas in okoli nas, v rokah vseh stopnje partnerskega razreda. V drugem koraku so tako nas pa je, da to tudi uresničimo. učenci razredne stopnje s pomočjo partnerskih razredov opravili meritve ogljičnega odtisa svojega oddelka. Starejši Zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane je pomemb- učenci so mlajšim pomagali z razlago, izzivi, branjem, vpi- na prioriteta tako Združenih narodov kot Evropske unije. sovanjem podatkov. Mlajši učenci so svoje ocene podajali Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2015 spre- s piktogrami. S pomočjo CO2-kalkulatorja so nato učenci jela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi cilj, izračunali ogljični odtis zavržene hrane oddelka in nato še imenovan CTR 12.3, ki navaja: »Do leta 2030 na svetovni celotne ustanove. ravni prepoloviti količino odpadne hrane na prebival- ca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati V tretjem koraku so učenci v skupinah delili svoja opa- izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige.« žanja, podatke in izračune ter naredili akcijske načrte za (ZN, 2015) zmanjšanje ogljičnega odtisa hrane. Tretji korak je iz- jemno pomemben, saj je dober načrt kot dober zemljevid Ali je zavržena hrana na izobraževalnih ustanovah res – pomaga nam najti pot do našega cilja. Učenci so torej problematična? Je je veliko? Verjetno, če bi bil odgovor ni- s popisi, meritvami, izračuni in pregledom stanja določili kalen, danes o tem ne bi govorili. Povprečna slovenska šola svojo izhodiščno točko. Sledila je 8 določitev cilja – točke, s 400 učenci zavrže tudi do 1500 kg bioloških odpadkov kamor želijo učenci priti, kaj želijo doseči z obravnavanim mesečno – od tega vsaj 1/3 hrane, ki bi jo ob drugačnem problemom. Učenci so določili tudi, kdo bo za kaj odgovo- ravnanju lahko zaužili. Na količino zavržene hrane vpliva- ren, kako, s kom in do kdaj je treba izvesti določen korak. jo mnogi prepletajoči se dejavniki: velikost porcij, navade Vsak akcijski načrt skupin je vseboval en do dva cilja, saj otrok, vrsta obroka, odnos do hrane, vpliv sovrstnikov, je bolje imeti dva dobro zastavljena cilja kot pa ogromno poznavanje živil. Zavržena hrana predstavlja velik izziv, ki ciljev, ki jih bodo učenci časovno težko dosegli. Določili so se ga zaposleni na šolah še kako zavedamo. Ključ rešitve se tudi vprašanja, na katera so se osredinili in jih raziskovali skriva v sodelovanju, v deljenju idej in praks. Prihodnost naprej. Odkrivali in razpravljali so, kaj lahko izboljšajo ali naše mladine sooblikujemo vsi – zaposleni na šolah, starši, kako lahko pozitivne stvari ohranijo. Ožji tim je skupaj lokalna skupnost in odločevalci. Problema zavržene hrane s predstavniki učencev pregledal in analiziral predloge se je treba lotiti celostno, saj če odpravimo le en problem, ukrepov, jih združil in uredil. Skupaj z učenci je načrtoval se kaj hitro pojavi drugi. Zato je treba dejavnosti načrtovati javni dogodek, ki je predstavljal vrhunec našega celoletne- na dolgi rok in se zavedati, da moramo biti pri zastavljenih ga truda, to so bili Mladostni utrinki. Dejavnosti so pripra- ciljih vztrajni in dosledni. vili ves pedagoški kader, starši ter podjetja in organizacije Hrana in samooskrba v sedmih korakih. Po podatkih SUR- iz lokalne skupnosti. Pomembno vlogo so imeli učenci 9. S-a smo v Sloveniji leta 2022 zavrgli približno 150.839 razreda, ki so bili zadolženi za pomoč, čistočo, postrežbo, ton o hrane, kar znaša povprečno 72 kg na prebivalca. Po izvajanje določenih delavnic. Učenci 3. vzgojno-izobraže- oceni naj bi bilo med odpadno hrano skoraj 40 odstot- valnega obdobja so z ožjim timom načrtovali tudi finančna kov užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem sredstva, človeške vire, zahtevani čas in možnosti za spre- in pravilnim odnosom zmanjšali ali preprečili. Največ membe. hrane se v zavrže v gospodinjstvih (47 %), v gostinstvu Lepo bi bilo, da bi vse potekalo tako, kot smo načrtovali. in strežbi hrane (gostilne, šole, vrtci, bolnice, domovih Pogosto pa ugotovimo, da pri še tako dobrem načrtovanju za starejše – 37 %), v trgovinah 9 % in pri proizvodnji naletimo na nepričakovane izzive, s katerimi se moramo hrane 7 %. Kot potrošnica, roditelj in učiteljica imam spoprijeti, in to je treba naučiti tudi učence. V četrtem torej posreden in neposreden vpliv na količine zavržene koraku je ožji tim za trajnostni razvoj skupaj s skupino hrane v gospodinjstvih in šolah, kar pomeni, da s svojimi učencev načrtoval in pripravil merila, ki so nam pomagala osebnimi odločitvami, z izobraževanjem in ozaveščanjem izzive oceniti in ravnati tako, da smo lahko kasneje vsi naših otrok, učencev, dijakov, študentov, zaposlenih in skupaj čim bolj izpolnili načrtovano. Merila smo dodali k staršev lahko vplivam na kar 80 % zavržkov. To pa seveda našemu skupnemu akcijskemu načrtu. Pomembno se je za- terja čas, znanje, energijo, povezovanje in deljenje dobrih vedati, da so na šoli učenci stari od 6 do 15 let, zato je treba praks med nami vsemi. Ter posluh in sodelovanje samih ocene vizualizirati s pomočjo uporabe slik in piktogramov. odločevalcev, ki bi nam takšno delovanje v resnici tudi Določili smo tudi čas ponovnega pregleda in analize ob omogočili. koncu šolskega leta. Z etičnega, ekološkega, socialnega in gospodarskega vidika Sledil je peti korak, samo izvajanje dejavnosti. Na izzive je zmanjšanje izgub hrane in odpadne hrane izziv tako za je treba pogledati tako z vidika lokalnega okolja, kot z nas kot učitelje mentorje kot tudi za nas kot potrošnike, za vidika globalne perspektive. Naše vsakodnevne odločitve gospodarstvo, znanstvenike, nevladnike in seveda tudi od- in dejanja vplivajo na ljudi, živali in okolje tako pri nas, ločevalce … V sklopu Hrana in samooskrba smo na šoli delo- kot na drugem koncu sveta. Zato je svet treba videti in vali po že predstavljeni metodologiji 7 korakov. V prvem razumeti svetovne povezave s pomočjo globalnega učenja | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 77 UČITELJEV GLAS  SLIKA 4: Didaktično gradivo: 17 CTR-škatel za izmenjavo mnenj in pobud v obliki knjig, Mat mišja, Žirafa in Orangutan (delo Zaposlitvenega centra AVANTUS), uvodni strip Mat mišje (Foto: učenci tima za trajnostni razvoj OŠ Dragomelj) za trajnostni razvoj. Tudi učenci morajo najprej usvojiti tilnica, Čebelarjenje). Učenci so spoznavali avtohtone določena znanja, da lahko kasneje načrtujejo spremembe. slovenske pasme goveda in drugih živali ter slovenske Tematike in ciljev s področja hrane in samooskrbe smo se sorte vrtnin in sadja. Podrobno so raziskali mlečno lotili s šestimi sklopi dejavnosti: pot, izvor slovenskega mleka in mlečnih izdelkov na 1. Projektno delo v sklopu medgeneracijskega, med- policah trgovin ter ugotavljali pomen znaka Lokalna predmetnega povezovanja za dvig prehranske pi- kakovost. Obiskovali so bližnje kmetije, čebelarje in smenosti (Hrana ni za tjavendan, Spoštujmo hrano, ribogojnico. Pridelovali so svojo zelenjavo in sadje Prazen krožnik, 1, 2, 3 – pojej vse ti, Od semena do ter oboje z različnimi postopki tudi konzervirali in juhe). Potekala sta celoletno merjenje količine zavr- vlagali. žene hrane in izvedba aktivnosti za zmanjšanje le-te 3. Skrajševanje prehranskih verig poteka v sodelovanju po predlogih učencev. Spodbujali smo dejavnosti za s šolsko kuhinjo. Pri sestavljanju jedilnika organiza- odgovorno ravnanje s hrano, uživanje raznolike hra- torka prehrane sodeluje z učenci, zaposlenimi, starši ne in kulturno prehranjevanje. Učenci so pripravljali in kuhinjskim osebjem. V prehranjevalno verigo smo reciklirane obroke in obdelovali šolski vrt. Nove jedi vključili lokalne kmetije in odkupujemo lokalno sadje so sprva pripravili sami, jih poimenovali in ponudili in zelenjavo v obsegu vsaj 40 % (določeni pridelki in v Poizkuševalnici, šele nato je nova jed romala na živila 100 %). Naš cilj je spodbuda lokalnega kmetijstva, jedilnik šole. Količina zavržene hrane se je zmanjšala zmanjševanje transportnih poti in odpadne embalaže. za 35 % posledično se je zmanjšal tudi ogljični odtis Učenci so aktivno preverjali izvor hrane, ki jim jo ponu- zavržene hrane. ja šolska kuhinja. 2. Obiskovanje pridelovalcev in sodelovanje z nji- 4. Ekobranje in literarno-likovno ustvarjanje. Izvajali mi v sklopu pouka in RAP-a ter dnevov dejavnosti smo branje in ustvarjanje literature z ekološko tema- (Mlekastično! Izberem domače, Sadovnjak, Šolska vr- tiko in z likovnim natečajem Zlata paleta Dragomlja 78 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS kot spodbuda k trajnostnemu delovanju. Tema Zlate SKLEPNA MISEL palete je bila zavržena hrana v povezavi s podnebnimi spremembami. Medosebni in družbeni vidiki se kažejo prav v skrbi in razu- mevanju drug za drugega ter v interakcijah, ki vplivajo na 5. Obveščanje (mladi novinarji – DRAGOpisnik, Mlado- družbo in okolje na najboljši način. Pomembno je, da vsak stni utrinki, prireditve). Mladi so glasniki in pobudniki učenec, zaposleni v šoli, roditelj in vsak prebivalec lokalne sprememb v svojem okolju, sami predstavljajo svoje skupnosti v procesu vidi svoje mesto v družbi. Vsak od nas okoljske dejavnosti, delijo razmišljanja in so tako ak- mora prevzeti osebno odgovornost za izboljšanje okolja in tivni nosilci sprememb. Izvedene dejavnosti so bile si prizadevati za trajnostno prihodnost sveta. Rezultatov redno razstavljene v za to namenjenih šolskih kotičkih ni moč doseči od danes na jutri, so produkt trdega dela in na hodnikih in v učilnicah. prizadevanj več let. Zato je pomembno, da najdemo načine Pravijo, da če nekoga ne slišimo, je tako, kot da sploh ne bi in aktivnosti, ki bodo pomagali k razumevanju in razre- obstajal … Že med izvedbo projekta so učitelji mentorji z ševanju okoljskih in družbenih vprašanj. Brez tega, da se učenci skrbeli za sprotno obveščanje o ugotovitvah projek- povezujemo, svoje znanje ter kompetence nadgrajujemo in ta. Na glavnem hodniku se je nahajala tudi reciklirana delimo naprej, pa to ni mogoče. Vsak od nas je pomemben polica s knjigami 17 ciljev CTG, ki so bile v resnici škatle, člen v verigi, zato naj se vas sliši, spoštovani kolegi, po- kamor so učenci lahko odlagali svoje zapise o opažanjih, vezujmo se, delimo svoje znanje in izkušnje. Verjamem, sporočila, vprašanja, predloge in pripombe, ki so se doti- da lahko vsi skupaj z združenimi močmi, s pravimi kali posameznega cilja. Del stene na glavnem hodniku smo vsebinami in dejavnostmi usmerimo naše učence v premazali s tabelno barvo, ki je služila za zapise in sprotna bolj odgovorno življenje. obvestila v zvezi s projektom, nanjo pa so svoje zapise lah- ko prispevali vsi učenci in zaposleni. Konec šolskega leta so razredi ponovili meritve in izračune iz začetka leta. Skupina učencev za trajnostni razvoj je VIRI IN LITERATURA pregledala načrtovane cilje in jih analizirala. Izračunali so še dosežen zmanjšan letni izpust kg CO2 na osebo ter kalin, k., in žitnik, M. (28. 9. 2023). Zavrgli nekaj manj odpadne hrane kot leto učilnico in ustanovo ter ugotovitve predstavili na glavnem prej. Statistični urad rS. https://www.stat.si/StatWeb/news/index/11387 hodniku. Naredili so analizo s piktogrami in grafikami in zapisali nekaj predlogov za nadaljnje delo in zmanjševanje ogljičnega odtisa na ravni posameznika, razreda in ustanove v naslednjem šolskem letu. Rezultate smo skupaj predstavili in proslavili na trajnostni prireditvi Mladost- ni utrinki. Na prireditvi smo predstavniki ožjega tima in učencev izpolnili sedmi korak in podpisali Zavezo šole k trajnostnemu razvoju. Le-ta vsebuje vrsto pravil, ki so jih sestavili učenci, ter jim poizkuša slediti celotna ustanova. Zaveza je obešena poleg drugih pomembnih listin na glav- nem hodniku naše šole. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 79 UČITELJEV GLAS slađana Đukanović, emir jušič, kaja komac, Maja strel, zala Šeme oŠ Nove Jarše izobražeVanje, okoLjsko ozaVeŠčanje in poVezoVanje skUpnosTi skozi projekT čebeLje senzorne poTi osnoVne ŠoLe noVe jarŠe Education, Environmental Awareness and Community Bonding Through Bee Sensory Trail Project of Nove Jarše Primary School izVLeček osnovna šola nove jarše se nahaja na stičišču urbanega in ruralnega sveta na obrobju ljubljane. šolo obiskuje 532 učencev, ki prihajajo iz raznolikih kulturnih in socialnih okolij. Pred sodelovanjem v projektu Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju smo se aktivnosti, vezanih na podnebno problematiko in trajnostni razvoj, lotevali predvsem v okviru predlaganih vsebin učnih načrtov posameznih predmetov ter v okviru dejavnosti šolskega eko tima. ob koncu projekta so vidne spremembe. zasnovali smo čebeljo senzorno pot z grafitom, razstavo o opraševalcih, čebe- ljim bralnim kotičkom, družabnimi igrami in visokimi gredicami v obliki satja. Senzorna pot ni le fizična struktura, temveč tudi edinstveno izobraževalno orodje, ki spodbuja sodelovanje, ustvarjalnost in trajnostno naravnanost med učenci. učenci so bili vključeni v vsak korak projekta, ki je združil šolo in lokalno skupnost v prizadevanju za trajnost ter ozaveščanje o pomenu čebel in skrbi za okolje. ključne besede: čebelja senzorna pot, trajnostni razvoj, podnebne spremembe, okoljsko ozaveščanje, senzorno učenje absTraCT nove jarše Primary School is situated on the outskirts of ljubljana, bridging the urban and rural worlds with 509 students from various ethnic and social backgrounds. before participating in the climate goals in education pro- ject, we focused on climate issues and sustainable development within the framework of the content proposed in specific subject curricula and the school eco team. the changes became noticeable at the end of the project. We designed a sensory bee trail with graffiti, an exhibition about pollinators, a bee reading corner, board games, and honeycomb-shaped raised beds. the sensory trail is more than just a physical structure; it is a unique educational tool that encourages collaboration, creativity, and a sustainable mindset among our students. they were involved in every step of the project, which brought the school and the local community together in an effort to promote sustainability and raise awareness about the importance of bees and environmental care. keywords: bee sensory trail, sustainable development, climate change, environmental awareness, sensory learning V ečina učencev živi v urbanem blokovskem nase- sni na vezi, ki jih uspejo splesti med seboj ne glede na lju, ki meji na eni strani na obvoznico ter na drugi barvo oči, las, spol, blokovsko ali podeželsko izročilo. strani na največje slovensko nakupovalno sredi- Na Osnovni šoli Nove Jarše stremimo k sodelovanju in šče. V neposredni bližini šole je malo zelenih površin, medsebojni pomoči, strpnosti, spoštovanju edinstvenosti zaradi česar stanujoči v tem območju niso neposredno in spodbujanju raznolikosti, ekološki ozaveščenosti, traj- v stiku z naravo. Naši učenci prihajajo iz zelo raznolikih nostnemu razvoju, deljenju dobrih praks ter učenju drug kulturnih in socialnih okolij, zato smo toliko bolj pono- od drugega. 80 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS UČENJE IN RAST: KAKO JE NAŠA prihodnosti, kjer ne bo prisotnega strahu zaradi dostopa ŠOLA SPREJELA VZGOJO IN do čistega zraka, pitne vode, poplav, požarov ter drugih naravnih katastrof, ki so posledice podnebnih sprememb. IZOBRAŽEVANJE ZA TRAJNOSTNI Prihodnost, v kateri bodo zanamci lahko brez slabe vesti RAZVOJ Z ODPRTIMI ROKAMI uživali v plodovih narave. Preden smo se vključili v projekt Podnebni cilji v vzgoji in Kako bodo posamezni učitelji vpeljali temo trajnostnega izobraževanju (PCV), je bil odnos do vzgoje in izobraževanja razvoja v svoje učne ure, bomo videli ob koncu šolskega za trajnostni razvoj in podnebnih sprememb v povprečju leta 2023/2024, do takrat pa naj vas popeljemo po poti tak kot na večini slovenskih šol. Delovali smo v okviru učnih čebelje senzorne poti, ki je nastala s skupnimi močmi za- načrtov predmetov, kjer so zastopane vsebine, vezane na poslenih in učencev naše šole. podnebno problematiko in trajnostni razvoj. Žal le-te niso vključene v vse učne predmete, zato smo na tem področju kar se da aktivno delovali v okviru šolskega Eko tima. Pozor- S ČEBELJO SENZORNO POTJO nost smo posvečali različnim zbiralnim akcijam, urejanju in TRAJNOSTNI PRIHODNOSTI negovanju šolskega cvetja in drevja ter trajnostni mobilnos- NAPROTI: IZOBRAŽEVANJE ZA ti (program Pešbus in projekt Gremo peš s kokoško Rozi). Vsebine so bile po večini prepuščene posameznikom in Eko OKOLJSKO OZAVEŠČENOST timu, ki je izvajal določene akcije (zbiralna akcija odpadne- Živimo v obdobju, ko je čas zlato. Življenje danes je kot ga papirja, zbiralna akcija odpadnih baterij, zbiralna akcija vožnja po avtocesti. Z neizmerno hitrostjo gibanja in zamaškov itd.). Pred leti smo poimenovali in označili neka- sprejemanja informacij se nam posledično zoži vidni tera drevesa v šolski okolici, kar pa so sčasoma mimoidoči kot zaznav. Vidimo samo velike stvari in tiste najbolj odstranili ali pa so napisi obledeli. V okviru projekta Tradi- izstopajoče. Stremimo k hipnemu iskanju rešitev, cionalni slovenski zajtrk so se učenci dosledno seznanjali pozabljamo pa na prvobitnost. Pozabljamo na odnose, s pomenom čebel, opraševanja cvetja in dreves, vrstami na stike in trenutke, ki bi jih morali posvetiti sami sebi jabolk, potjo nastanka medu. Tovrstna izobraževanja so bila in okolju, v katerem se nahajamo. Umetnost kakovost- po večini vezana na neki okoljski ali trajnostno naravnan nega življenja je v malenkostih. Vse se začne pri zrnu, dogodek. V zadnjih petih letih smo ob zbiralnih akcijah od- pri semenu, pri iskri. Da zasejemo življenje, moramo padnega papirja dali večji pomen vprašanju, koliko dreves vžgati iskro. Tako vzplamti ogenj. Šele ko zagori, lahko smo s skupnimi močmi rešili, manj pa smo se posvečali razmišljamo o življenju. Zato je čas zlato, tako kot je zlato znesku, ki smo ga zbrali. Načrtovanih dalj trajajočih vsebin kapljica medu. Ta sladki med. Popolna dobrina, ki nam jo na področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb ponudi drobno bitje. Čebela. Če jo želimo zares doživeti, ni bilo. Tovrstne vsebine so se izpuščale tudi zaradi prenatr- si moramo vzeti čas in jo spoznati prek vseh čutil. Samo panosti učnega načrta. tako se lahko vživimo vanjo in v vsej njeni razsežnosti Po številnih izobraževanjih v okviru projekta VITR in po hkrati spoznamo, kako majhni smo ljudje v primerjavi predavanju gospoda Matjaža Levičarja ob koncu šolskega s čebelo. Ravno zaradi teh in podobnih spoznanj smo se leta za zaposlene smo prišli do spoznanja, da je skrajni odločili postaviti senzorno čebeljo pot. Vsem obiskovalcem čas, da odstranimo plašnice in si prenehamo zatiskati senzorne poti želimo podati bistveno sporočilo. Čas je oči pred dejstvom, da z našimi sebičnimi dejanji ter po- res zlato, zato postojte in si ga vzemite. Zase. Uživajte in sledičnim uničevanjem planeta zanamcem zapuščamo čudovito življenje doživljajte v vsakem trenutku. Ob tem negotovo prihodnost. Zato smo si učitelji po aktivih zadali vam bo na poti dano spoznavati tudi neverjetna dejstva cilj, da namenimo večji poudarek podnebnim vsebinam o teh drobnih bitjih. Obiskovalcem želimo ponuditi in trajnostnemu razvoju pri rednem pouku vseh učnih popolno izkušnjo sveta življenja, ki ga doživlja čebela. Prek predmetov. Z večjim ozaveščanjem otrok v okviru rednega senzorne poti bo moč spoznati čebeljo pot, njen pomen, pouka lahko vsi skupaj prispevamo majhen delček k lepši delo čebele in okolje, ki zaznamuje njeno življenje. Prek vseh čutil bomo iskali rešitve za čebelje pašnike. Skušali bomo prispevati trajnostno naravnane rešitve za čebele in s tem tudi za naš modro-zeleni planet. Ne želimo si sivin. Želimo pustiti pečat zelenega okolja in planetu tudi nekaj povrniti. Zato bomo učencem in vsem drugim obiskoval- cem skušali predstaviti, kaj se zgodi po prvem čebeljem vdihu in po prvem poletu v neznano. S senzorno potjo želimo vsem prišepniti, kako sladko-grenak je njen svet cvetočega, ki se v resnici prelevi v svet čebeljega garanja. Da zaščiti svoj rod, je pripravljena umreti. Pripravljena je z enim vbodom dati svoje srce. Zato je ta projekt na neki način tudi naš poklon čebeli. Poskrbeli bomo, da življenje čebele ni samo po sebi umevno, tako kot tudi ne kos kruha, namazan z medom. Želimo ozaveščati in pri tem se ne na- meravamo ustaviti. Pri nastajanju čebelje senzorne poti so sodelovali zapos- leni, učenci, starši ter drugi prebivalci lokalne skupnosti. Ko smo zaposleni pisali prijavo za projekt PCV, smo imeli okviren načrt, kako naj bi senzorna pot izgledala, kot pog-  SLIKA 1: Čebelji nabiralnik za zbiranje idej učencev lavitno pa smo želeli v njeno nastajanje aktivno vključiti | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 81 UČITELJEV GLAS učence. V ta namen smo izdelali dva čebelja nabiralnika, v številnih izobraževanj, tako internih kot organiziranih s katera so učenci lahko oddali svoje ideje za izdelavo sen- strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, je počasi za- zorne poti. Po večkratnih sestankih tima VITR, pogovorih čela nastajati šolska čebelja senzorna pot. V nadaljevanju z učenci ter na podlagi idej, ki smo jih pridobili v okviru bomo opisali do zdaj nastale elemente senzorne poti. Grafit začutijo natečaj globlje. Nekaterih učencev se je tema zelo dotaknila, kar se je videlo tudi v prejetih izdelkih V našem čebeljem nabiralniku se je znašel listek z na- in njihovih odzivih. Komisija natečaja je v sodelovanju pisom »grafit – nekaj povezano z uničevanjem Zemlje in z dvema lokalnima grafitaricama izbrala 15 izdelkov in čebelami«. Učitelji smo bili nad idejo navdušeni in kmalu so nas učenci zasipali s svojimi izdelki, ki so nastali v jih združila v končni grafit. V okviru dogodka Vesela po- okviru šolskega idejnega likovnega natečaja za grafit. V mlad, na katerega so bili vabljeni učenci, njihovi starši natečaju so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Učence in sorodniki ter lokalni prebivalci, je na zunanji steni smo k ustvarjalnosti spodbudili z ogledom videopos- telovadnice izpod rok učencev, ki so prispevali k njegovi netkov, prebiranjem knjig iz našega čebeljega bralnega končni idejni zasnovi, nastal grafit, ki vse mimoidoče kotička ter s pogovori med učnimi urami. Želeli smo dnevno opozarja na pomembnost obstoja čebel. Vsem jih spodbuditi k razmišljanju o pomembnosti čebel, učencem, ki so sodelovali v natečaju, smo omogočili našega odnosa do njih in posledično odnosa do nara- udeležbo na delavnici »Trajnostni izzivi 21« v Banka- ve ter njenih prebivalcev. Želeli smo, da razmišljajo in riumu, Muzeju bančništva Slovenije.  SLIKA 2: Šolski grafit, ki vse mimoidoče dnevno opozarja na pomembnost obstoja čebel. Izdelava družabnih namiznih iger Učenci 6. razreda so pri pouku naravoslovja v sklopu projektnega skupinskega dela izdelovali didaktične namizne igre. S pomočjo spleta in različnih pisnih gradiv (knjig, člankov, učbenikov idr.) so najprej zbrali zanimive informacije o čebelah in trajnostnem razvo- ju, nato pa so ti dve temi smiselno povezali. Naredili so načrt za oblikovanje didaktičnih iger, s pomočjo kate- rih bi na zanimiv, igriv način ozavestili njihove vrstni- ke o omenjenih temah. Igre so izdelali iz odpadnega materiala, ki so ga zbirali doma (npr. odpadna karton- ska embalaža, plastični zamaški ipd.). Ko so napisali navodila za igro in izdelali vse potrebne pripomočke, so se v igranju iger tudi preizkusili. Vsi so preizkusili vse novonastale igre. Drug drugemu so nudili povratno informacijo o vsebinski pravilnosti iger ter jasnosti sa- mih navodil oziroma pravil. Učenci so skupaj z učitelji izbrali najboljše igre, ki so bile predstavljene v sklopu  SLIKA 3: Čebelji spomin. (Avtorji: Špela Petrušič, Vuk Mijato- šolske prireditve Vesela pomlad. Takrat so se v igrah vić, Aleksandar Stanković; Pot do panja, avtorji: Erik Miloše- vič, Nikola Velinov, Anisa Selimoska, Adam Maj Skol; Čebelja lahko preizkusili vsi učenci, ki so to želeli, v igro pa lestev, avtorji: Taras Bahlen Dogbatsey, Meliha Isovska, Gal smo povabili tudi obiskovalce prireditve. Bezek.) 82 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Od grafita do knjige Postavitev razstave »Opraševalci in Rezultat idejnega natečaja za grafit je tudi izdelava njihov pomen« tipne knjige. Ideja za knjigo je nastala kot posledica Z željo po zabavnem in igrivem ozaveščanju učen- raziskovanja tem o čebelah in podnebnih spremem- cev, staršev, zaposlenih in vseh zunanjih obiskoval- bah. Ena izmed učenk lanskega 4. razreda je ob razi- cev naše šole so učenci 9. razreda pod mentorstvom skovanju in želji po dodatnem ozaveščanju napisala učiteljice likovne umetnosti izdelali plakate z zani- osnutek zgodbe o zadnji čebeli, ki opazuje Zemljo, mivimi dejstvi o opraševalcih. Pozornost smo, poleg kako umira. Učenka bo v leto- vsem dobro poznane domače čebele, namenili tudi šnjem šolskem letu pod men- divjim opraševalcem, kot so divje čebele, metulji, torstvom učiteljev šolskega hrošči in drugi, ki igrajo ključno vlogo v ohranjanju Eko tima izdelala tipno knjigo ekosistemov in zagotavljanju rodovitnosti tal pri- z omenjeno zgodbo. delkov, biotske raznovrstnosti, prehranske varnosti in ustvarjanja trajnostnih ekosistemov, ki koristijo tako naravi kot človeštvu. Plakati, ki visijo s stropa, vodijo do naslednje postaje senzorne poti – čebelje- ga bralnega kotička.  SLIKA 4: Plakati razstave Opraševalci in njihov pomen. Čebelji bralni kotiček Ogromno idej za grafit, izdelavo plakatov za raz- stavo “Opraševalci in njihov pomen”, projektne naloge o podnebnih spremembah, trajnostnih izzivih in čebelah, so učenci našli med knjigami v čebeljem bralnem kotičku. Želeli smo, da bi bil bralni kotiček velik, a nam žal prostori šole tega ne omogočajo. Tako je čebelji bralni kotiček postal del hodnika, ki ga je s pomočjo učencev knjižni- čarka preuredila v udoben prostor z majhnim kav- čem in sedalnimi vrečami, ki so obdani z risbami čebelnjakov, panjskimi končnicami ter dejstvi o čebelah. Tu so na voljo bogat nabor knjig in revij o čebelah in podnebni problematiki ter družabne igre s tovrstno tematiko. Med odmori tako učenci poglabljajo svoje znanje in zbirajo ideje za uresni- čitev možnosti lepše prihodnosti, marsikdo pa je ravno v čebeljem bralnem kotičku našel zamisel in napotke za izdelavo visokih gredic.  SLIKA 5: Čebelji bralni kotiček, kjer se kalijo številne ideje za lepšo prihodnost. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 83 UČITELJEV GLAS Visoke gredice v obliki satja Dolgo časa je bila naša velika želja imeti čisto pravi šolski vrt. V sklopu projekta izdelave čebelje senzorne poti smo to veliko željo v čebeljem duhu (tako po videzu kot sodelovalnem procesu) tudi uresničili. V šolskem letu 2022/2023 smo zavihali rokave in se lotili dela. Z učenci smo najprej izdelali načrt za postavitev visokih gred, ki je vseboval nji- hovo velikost, potrebno orodje in preostale pripomočke. Pod mentorstvom učiteljev ter hišnika so na šolskem igriš- ču kmalu zapele žage in vrtalniki. Najprej so učenci deske razžagali, jih pobrusili in zaščitili s premazom. Posamezne deske so nato povezali v šestkotne visoke gredice in jih v obliki satja postavili drugo ob drugo. Učenci so v času tega procesa poleg ročnih spretnosti urili tudi znanje matematike (merjenje, merske enote) in sodelovali med seboj, tako da so učenci višjih razredov mlaj- šim priskočili na pomoč pri težjih opravilih in izračunali volumen vseh gred, saj smo ta podatek potrebovali za naročilo zemlje. Visoke gredice so zares zaživele, ko smo jih skupaj z učenci napolnili z zemljo in posejali oziroma posadili medonosne rastline, ki so jih prinesli starši, lokalni prebivalci in zaposleni. Učenci so pred tem sami raziskali, katere rastline bomo lahko sadili in kdaj ter katere so tiste, ki jih imajo čebele še posebej rade. V obdobju od svetov- nega dneva Zemlje (22. april) do svetovnega dneva čebel (20. maj) smo gredice napolnili s semeni in sadikami sončnic, solate, pa- radižnika, stročjega fižola, graha, čebule, redkvice, ognjiča, melise, sivke idr. Posebno veselje in odlična priložnost za učno uro na prostem je bilo opazovanje rastlin, kako iz malega raste veliko ali pa celo nič. Nekatere rastline žal niso zrasle, so nam pa dale odlično iztočnico za razmislek, raziskavo in pogovor z učenci, zakaj je temu tako (ni bila primerna sezona za sejanje, preveč sonca, premalo vode in obratno, struktura zemlje, dobri in slabi sosedje, škodljivci itd.). Visoke gredice so nam od za- četka postavitve pa vse do zdaj dale že obilo iztočnic za raziskovanje in učenje. Iz pogovorov z učenci smo izvedeli, da so še posebej uživali ob učnih urah na prostem, ko so lahko usvajali novo snov tik ob šolskem vrtu in na njem prek igre in izkustvenega učenja. Izdelava hotela za žuželke Da se divje čebele in ostali opraševalci lahko odpočijejo, smo izdelali hotel za žuželke. Med- tem ko so se na igrišču učenci razredne stopnje lotili žaganja in vrtanja za izdelavo visokih gre- dic, so celoten načrt za izdelavo hotela za žu- želke, pod mentorstvom učiteljice za tehniko in tehnologijo, prevzeli učenci 8. razreda.  SLIKA 10: Učenke in učenci 8. razreda so se lotili izdelave hotela za žuželke. 84 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Saditev novih dreves in označitev vseh dreves v okolici šole V sodelovanju z lokalnimi čebelarji smo posadili mlade sadike jelke, smreke in lipe. Celoten proces sajenja je bil lepa popotnica za učence, predvsem z vidika izkustvenega učenja značilnosti posameznih dreves in razlikovanja med njimi. Pri učenju razlik med listavci in iglavci ter razlik med jelko in smreko so uporabili čut vida, tipa in vonja. Poleg izkustvenega učenja smo učencem želeli približati tudi občutek skrbi za okolje in pomembnosti zasajanja dreves v boju proti podnebnim spremembam. Mladi jelki, smreki in lipi v okolici šole delajo družbo številna drevesa. Nekatera so veliko bolj priljubljena pri opraševalkah kot druga, ugotoviti katera in zakaj, pa je bila naloga učencev 5. razreda. S pomočjo knjig in tabličnih računalnikov so poiskali značilnosti posameznih dreves in ugotovili, da so nekatera me- donosna in druga ne. Da znanje ne bi ostalo le med mladimi raziskovalci 5. razreda, so na lesenih tablicah napisali imena dreves in posebej z znakom čebelice označili tista, kjer se opraševalci najraje zadržujejo.  SLIKA 8: Listavec ali iglavec? Jelka ali smreka?  SLIKA 9: Učenci so na lesenih tablicah napisali imena dreves in posebej z znakom čebelice označili tista, kjer se opraševalci najraje zadržujejo. UČENCI KOT GRADITELJI SENZORNE socialnih veščin, medgeneracijskega sodelovanja, vztrajno- POTI IN KOMPETENC sti, natančnosti, soočanja z izzivi in posledično inovativnega iskanja rešitev. Za večino učencev je bilo to prvo srečanje z To je le del naše zgodbe o čebelji senzorni poti, saj se je ob različnim orodjem in pripomočki, kot so npr. žaga, vrtalnik, njenem nastajanju v preteklem šolskem letu, tako s strani vijaki, brusilni papir, samokolnica, lopata, grablje, motika učencev kot s strani zaposlenih, nabralo ogromno idej za itn. Nekateri pa so že imeli izkušnje in so se kot pravi mali njeno nadgradnjo. Senzorna pot je veliko več kot visoke mojstri prelevili v vlogo mentorjev in novincem pomagali gredice, grafit, čebelji bralni kotiček, sajenje mladih dreves, pri delu z orodjem in ostalimi pripomočki. Marsikdaj, zlasti razstava o opraševalcih, družabne igre. Zgodba o senzorni na začetku, so ti pripomočki in orodja učence popeljali skozi poti je namreč že od samega začetka stkala prav posebno vez izkušnje začetnega neuspeha, vendar so z vztrajnostjo in med vsemi, ki se dnevno srečujemo pod streho Osnovne šole kreativnostjo uspešno prestali tudi te izzive. Nove Jarše. Verjetno bi bila veliko hitreje izdelana in prikraj- šani bi bili za marsikateri sivi las, če bi se izdelave lotili samo Visoke gredice je bilo seveda treba tudi napolniti z zemljo, učitelji. Pa vendar je bil in je naš cilj učencem približati svet semeni in sadikami. Naloga učencev je bila, da se odločijo, čebel, problem podnebnih sprememb in pomen trajnostnega kaj bi posadili. Poleg prebiranja knjig so prevzeli tudi or- razvoja ravno s tem, da smo jih pri postavitvi poti postavljali ganizacijo za pridobitev semen in sadik. Opazovanje, kako pred vedno nove izzive, uganke, probleme. Učitelji smo bili iz majhnih semen in sadik zrastejo dobrote, ki se znajdejo na tej poti le v vlogi mentorjev, saj smo želeli, da je že sama vsak dan našem krožniku, je bilo odličen primer izkustve- izdelava gredic del procesa učenja, urjenja ročnih spretnosti, nega učenja. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 85 UČITELJEV GLAS Branje v čebeljem bralnem kotičku in poglobljeno znanje našega še dodatnih 75 % enakega planeta oziroma da bi o našem odnosu do narave sta pri marsikaterem učencu potrebovali več kot 3 celotne Zemlje, da bi zadovoljili naše prebudila sočutje in dodatno željo po skrbi in obvarovanju trenutne potrebe po naravnih virih (ARSO, 2023). narave. To se je še posebej pokazalo v njihovih izdelkih v okviru idejnega natečaja za grafit. Treba se bo zazreti vase in se vprašati, ali je to dediščina, ki jo želimo zapustiti otrokom, vnukom, zanamcem. Na ka- Na stičišču urbanega in ruralnega sveta na obrobju Ljublja- kšnih temeljih naj razvijajo svoje potenciale, ko pa se bodo ne smo na Osnovni šoli Nove Jarše ob postavitvi čebelje po črnih scenarijih morali ukvarjati z dostopom do pitne senzorne poti učenci in zaposleni zapustili avtocesto, se vode, s pomanjkanjem svežega zraka in hrane. Trenutno ustavili in pozornost usmerili v odnose, stike in trenutke. stremenje k lagodnemu življenju na vseh področjih lahko Posvetili smo se sebi, drug drugemu in okolju z željo po privede do negotove prihodnosti, v kateri se bodo naši nadaljevanju naše poti. zanamci namesto odkrivanja vseh lepot kotičkov planeta Oblikovanje čebelje senzorne poti je več kot le gradnja intenzivno posvečali vse pogostejšim požarom in drugim fizične strukture. Je priložnost za učenje in razvoj zelenih ekstremnim vremenskim pojavom. Ob tem se samo po sebi kompetenc med učenci, ki so ob delu na projektu razvijali zastavlja vprašanje, ali izrek, da na mladih svet stoji, sploh zavest o trajnostnem razvoju, empatijo do narave ter raz- še drži. Na čem bo stal? Na svojih ruševinah? lične praktične veščine, kot so delo z orodjem, organizacija Prišli smo do točke, ko besede ne štejejo več. Na vrsti so in inovativno reševanje problemov. Ta holistični pristop dejanja. Zato smo še toliko bolj ponosni na postavitev k izobraževanju ne le spodbuja trajnostno razmišljanje, senzorne poti. Kljub trenutnemu stanju smo optimistični ampak tudi krepi povezave med posamezniki ter ustvarja in verjamemo v lepšo prihodnost. Odločeni smo našim zavedanje o pomenu sobivanja z okoljem. Čebelja senzor- učencem ponuditi kakovostno izobraževanje in dosledno na pot na Osnovni šoli Nove Jarše je lahko zgleden primer, delovati na večji ozaveščenosti učencev, zaposlenih in lo- kako razvoj zelenih kompetenc vpliva na oblikovanje kalne skupnosti o pomenu podnebnih sprememb, global- ozaveščene in odgovorne generacije, ki je pripravljena na nega spreminjanja, varstva okolja in ohranjanja pestrosti izzive trajnostnega razvoja v prihodnosti. biodiverzitete. Še intenzivneje bomo vzpodbujali uporabo trajnostnih oblik mobilnosti, usmerjali k trajnostni potro- šnji ter pomenu skrbi za zdravje in preživetje vseh prebi- SKUPAJ PROTI PODNEBNIM SPRE- valcev našega planeta, kar je in mora biti naša prioriteta. MEMBAM: OD BESED K DEJANJEM S postavitvijo senzorne poti smo naredili majhen, a za našo šolo in lokalno okolje izjemno velik korak v smeri uresniče- vanja Agende 2030. Prepotreben korak, na katerega znan- stveniki opozarjajo zadnja desetletja. Tema o podnebnih spremembah je v Sloveniji v ospredju zlasti po požarih na VIRI IN LITERATURA Krasu in poletnih poplavah. Informacij o podnebnih spre- membah je vedno več, na to problematiko vedno pogosteje agencija republike Slovenije za okolje (arso) (2023, 17. april). do 18. aprila je Slo- opozarjajo tudi mediji, marsikaj smo že slišali in prebrali, a venija porabila vse naravne vire, ki jih imamo na voljo v letu 2023. https://kazalci. arso.gov.si/sl/content/do-18-aprila-je-slovenija-porabila-vse-naravne-vire-ki-jih- dejstvo je, da ni več dovolj samo vedeti. Treba je razumeti, imamo-na-voljo-v-letu-2023 ozavestiti in ukrepati. Da še nismo na tej točki, priča tudi vlada republike Slovenije. (b. d.). agenda za trajnostni razvoj 2030. https://www. izračun okoljskega dolga Republike Slovenije do Zemlje gov.si/assets/ministrstva/Mzz/dokumenti/multilaterala/razvojno-sodelovanje/ leta 2023, saj smo naravne vire porabili že do 18. aprila, kar publikacije/agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf pomeni, da trošimo toliko, kot da bi imeli na voljo poleg Slikovno gradivo: lastni arhiv. 86 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Tatjana zgubič oŠ Kajetana Koviča Poljčane MiYaWakijeV gozDiček – TrajnosTna UčiLniCa V naraVi Miyawaki Forest: Sustainable Outdoor Classroom izVLeček Miyawakijev gozdiček, imenovan tudi mini gozd, je poseben tip gozdička, ki se odlikuje po gosto zasajenih dreve- sih, grmovnicah in trajnicah. ta edinstveni koncept zasaditve gozdov je postal globalni fenomen. vse pogosteje te gozdičke opažamo tudi pri nas. Mi smo mini gozd zasadili skupaj z učenci. Poleg njegovega pomena za trajnostnost ga pri nas pogosto uporablja- mo kot učilnico v naravi. z njegovo pomočjo učenci razvijajo preproste in kompleksnejše spoznavne procese, kot so opazovanje, primerjanje, sklepanje, postavljanje hipotez, njihovo preverjanje ... Spodbuja pa tudi ustvarjalnost in inovativnost. da bi še povečali njegovo trajnostno funkcijo, smo ob njem zasejali tradicionalni slovenski travnik. ključne besede: Miyawakijev gozdiček, biotska raznovrstnost, učilnica v naravi, izobraževanje, trajnostnost, podnebne spremembe, ohranjanje narave absTraCT a Miyawaki forest, also known as a mini-forest, is a distinct type of forest characterised by dense planting of trees, shrubs and perennials. this unique forest planting concept has become a global phenomenon. We are increasingly encountering such groves in Slovenia. together with our students, we planted a mini forest. aside from its significance for sustainability, we frequently use it as an outdoor classroom. it helps learners develop both simple and more complex cognitive processes, such as observation, comparison, inference, hypothesis formation, hypothesis testing, etc. it also promotes creativity and in- novation. to further enhance its sustainable function, we incorporated a traditional Slovenian meadow. keywords: Miyawaki forest, biodiversity, outdoor classroom, education, sustainability, climate change, nature conser- vation Skoraj polovica naravnega območja naše občine je za- V zadnjih letih smo povezali izkušnje in spoznanja v pro- ščitena z Naturo 2000. S tem je tesno povezano tudi jektu POGUM (ZRSŠ), katerega cilj je pri mladih spodbujati življenje, preživljanje in gospodarstvo v tem okolju. aktivnost, podjetnost, obvladovanje tveganj, sodelovanje, Za naše učence je zato zelo pomembno, da razumejo ome- praktične dejavnosti v naravi, Erasmus+ s trajnostnimi vse- jitve, ki jih prinaša zaščita naravnega okolja. Da ponotra- binami (Rad imam trajnostno družbo), Podnebni cilji in vse- njijo trajnostnostno usmerjenost in znotraj nje iščejo pri- bine ter Dvig digitalnih kompetenc (oba v organizaciji ZRSŠ). ložnosti za življenje v prihodnosti. Zato jih opogumljamo in jim ponujamo ter ustvarjamo priložnosti za razvijanje Z izkušnjami in novimi spoznanji iz vseh teh projektov podjetnosti, inovativnosti, ustvarjalnih odzivanj na izzive smo v letu 2022/2023 uredili in nadgradili učne kotičke v tem zaščitenem naravnem okolju. oziroma 17 t. i. trajnostnih točk v avli šole in ob šoli, ki so povezane s trajnostjo in omogočajo izvedbo pouka zunaj Smo šola s 374 učenci, naše življenjsko okolje je podežel- učilnice na praktičen način. Namenjeni so učencem, uči- sko. Tudi v viziji razvoja šole je poudarjena trajnostnostna teljem in lokalni skupnosti za pridobivanje novega znanja naravnanost mladih. Vključujemo se v različne projekte. V in spoznavanju pomena varovanja in ohranjanja čistega njih vedno delujejo vsi strokovni delavci, tudi drugi zapo- okolja. Večina tega učenja poteka medgeneracijsko, so- sleni. Projektne dejavnosti povezujemo med seboj in z de- delovalno in je tudi medpredmetno povezano. V tem letu javnostmi za doseganje učnih ciljev. Zavedamo se pomena smo usposobili 28 učencev za vodenje in učenje vrstnikov prečnih veščin, kot so trajnostnost, podjetnost in digitalna ali odraslih v posameznih učnih kotičkih. Praviloma se kompetentnost. menjujejo pri predstavitvah, razen v kemijskem kotičku, | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 87 UČITELJEV GLAS  SLIKA 1: Mini gozdiček v tretjem letu kjer izvajajo analizo vode in beležijo ugotovitve. Učenci, gozdov. Miyawakijeva metoda vključuje zasaditev različnih ki so se na to dejavnost prijavili ali bili povabljeni, so v avtohtonih dreves in grmovnic blizu skupaj. Rastline po- preteklem letu izvedli vsaj eno dejavnost za vsak odde- trebujejo našo skrb, varovanje in negovanje tri leta. Naša lek na šoli, gostili svoje učitelje, ravnatelje sosednjih šol, glavna naloga je, da odstranjujemo rastline, ki ne spadajo v predstavljali mnoga različna trajnostna gradiva in kemijski gozdiček, in da nadomestimo rastlino, ki se je po zasaditvi kotiček na konferenci NAK2023 v Laškem in na lokalnem posušila. Rastline v treh letih zaživijo in jih potem prepu- nivoju. Samostojno so izpeljali otvoritev trajnostnih učnih stimo samim sebi, da zrastejo v gost gozd (Miyawaki, 2023). okolij in predstavili naše dosežke na RTV Maribor (Poljča- ne, Predstavitve trajnostnih učnih okolij, 2023). Drevesa zrastejo 10-krat hitreje kot v naravnem gozdu. Ti gozdički pa so tudi biološko bolj raznovrstni kot gospodar- ski gozdovi v naravi. Raznolikost drevesnih vrst privablja ENO OD UČNIH OKOLIJ JE različne žuželke in dvoživke, ki iščejo hrano in zavetje. MIYAWAKIJEV GOZDIČEK Miyawakijeva metoda je postala priljubljena v po vsej Evropi in tudi drugod po svetu (Miyawaki, 2023). Miyawakijev gozdiček, imenovan tudi mini gozd, je poseben tip gozdička, ki se odlikuje po gosto zasajenih drevesih, Ta edinstveni koncept zasaditve gozdov, znan kot Miyawa- grmovnicah in trajnicah. Navdihnil japonskega botanika kijeva metoda, je postal globalni fenomen. Ti gozdički se Akira Miyawakija, ki je pionir edinstvenega načina zasajanja uveljavljajo tudi pri nas v Sloveniji. Eden teh je pri naši šoli  SLIKA 2: Načrt mini gozdička pri OŠ Kajetana Koviča Poljčane 88 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS  SLIKA 3: Zasaditev gozdička kot rezultat prizadevanj za uveljavljanje trajnostnosti kot Večino zasaditve gozdička so opravili učenci sami. S tem prečne veščine oz. načina življenja. je postal gozdiček njihov, zanj čutijo veliko odgovornost. Naš Miyawakijev gozdiček se ponaša z raznoliko izbiro dre- Zasaditev je tudi izraz družbene angažiranosti mladih v ves, grmovnic in trajnic, vključno z avtohtonimi rastlinami, lokalnem okolju. ki se uspešno gojijo v urbanem okolju. V njem rastejo: rume- Učitelji v vseh letnih časih omogočajo učencem spremlja- ni in rdeči dren, puhasti hrast, mali jesen, šmarna hrušica, nje razvoja in rasti gozdička. Z njegovo pomočjo učenci črni trn, malinjak, navadna bodika, brogovita, enovratni razvijajo spoznavne procese, laže razumejo nekatere glog, navadna leska, divja jablana, divja hruška, navadni ruj naravoslovne koncepte, kot so npr. ravnovesje v naravi, in pravi kostanj (Poljčane, Miyawakijev gozdiček, 2023). spreminjanje rastlin v letnih časih, v posebnih vremenskih Ta pristop k zasaditvi gozdov ne le da povečuje biotsko pogojih, tekmovanje rastlin za življenjski prostor. Učenci raznovrstnost, ampak je tudi učinkovit ukrep v boju proti se ob njem zbirajo, ga opazujejo, se o njem pogovarjajo, podnebnim spremembam. prebirajo informativno tablo tudi v času odmorov, med- tem ko čakajo na prevoz. Tako gozdiček vabi k druženju, Rastline so v tem gozdičku skrbno zasajene na majhnem neformalnemu učenju, skupnemu medgeneracijskemu območju, kar omogoča gost gozd, ki trajnostno obogati razmišljanju, izmenjavi zamisli, tudi ustvarjalnosti. Prav šolski prostor in okolje, v katerem je zasajen. Kot tak priva- na ta način je nastala ideja, da gozdiček obogatimo še s blja različne žuželke in dvoživke, ki iščejo hrano in zavetje. slovenskim tradicionalnim travnikom. In se nadaljevala  SLIKA 4: Gozdiček se je razvil v izjemno učilnico v naravi | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 89 UČITELJEV GLAS  SLIKI 5, 6: Spremljanje razvoja in rasti gozdička z zamislijo, da zbiramo semena tipičnih rastlin z našega men je, da ga po treh letih prepustimo lastni naravni rasti travnika za ponovno sejanje. (Poljčane, Miyawakijev gozdiček, 2023). Učenci, krajani in drugi obiskovalci si lahko kadar koli Miyawakijev gozdiček poleg trajnostnosti prinaša številne ogledajo gozdiček in se seznanijo z njim s pomočjo izobra- koristi v vzgojo in izobraževanje. Še posebej zato ker vzbu- ževalne table, ki vsebuje različne informacije o gozdičku, ja pozornost in vedoželjnost. Z vidika trajnosti pomaga opise in fotografije rastlin, ki rastejo v gozdičku. izboljšati biotsko raznovrstnost, čisti in hladi zrak, proi- Izobraževalna tabla je v pomoč tudi opolnomočenim učen- zvaja kisik ter zmanjšuje količino ogljikovega dioksida, ki cem, ki predstavljajo zgradbo, namen in pomen gozdička je glavni toplogredni plin. Poleg tega prispeva k čiščenju drugim učencem ali obiskovalcem. vode, le-to tudi zadržuje. Raznolikost rastlin pa privablja številne živali in prispeva k ohranjanju ekosistemov. Lokacija mini gozdička je bila premišljeno izbrana ob špor- tnem igrišču pri Osnovni šoli Kajetana Koviča Poljčane. Na- Učencem in obiskovalcem omogoča zanimiv stik z narav- črt zasaditve, izbira dreves in grmovnic ter ogled lokacije nim okoljem in ustvarja večjo povezanost z naravo, kar s predstavniki občine so bili ključni koraki pri njegovi po- prispeva k boljši ozaveščenosti o pomembnosti ohranjanja stavitvi. Aktivno so sodelovali učenci, zaposleni in lokalna ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Prav tako spodbu- skupnost, pri čemer so učenci sodelovali pri sajenju dreves ja k varovanju okolja in vseh živih bitij ob zavedanju, da in grmovnic. Od zasaditve pa ves čas skrbijo za vzdrževanje smo del narave, ki si z drugimi vrstami živih bitij delimo gozdička z opazovanjem rasti rastlin, zalivanjem rastlin ob življenjski prostor. Spoznavanje in praktično ukvarjanje sušnih dneh, košnjo trave, odstranjevanjem rastlin, ki ne z gozdičkom omogočata graditev pozitivnega odnosa do spadajo v gozdiček in urejanjem okolice gozdička. Naš na- narave in ohranjanja planeta za naše zdravje.  SLIKA 7: Izobraževalna tabla 90 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Ob tem ima tudi estetsko vrednost (še posebej v urbanih družbenih skupin na lokalnem, regionalnem, nacionalnem okoljih) in ne zavzema veliko prostora. ter globalnem nivoju (WWF, 2024). Z vidika izobraževanja ponuja mini gozdiček priložnost za Obiskovalci učnih trajnostnih okolij izražajo pozitivne aktivni pouk vseh predmetov in za učence vseh starosti. odzive predvsem zaradi možnosti pridobivanja praktičnih Spodbuja tako ustvarjalnost kot družboslovno in naravo- znanj, novih izkušenj in izboljšanja razumevanja ekoloških slovno raziskovanje. problemov ter reševanja le-teh. Pri tem je ključna naloga učiteljev, da načrtujejo dejavnosti Postavitev Miyawakijevih gozdičkov prispeva k blaženju za doseganje učnih ciljev v okolju Miywakijevega gozdička podnebnih sprememb, saj z zasaditvijo dreves in rastlin ali v povezavi z njegovimi značilnostmi (npr. opazovanje prispevamo k absorpciji ogljikovega dioksida iz ozračja. rastlin v različnih letnih časih, merjenje rasti, opazovanje Hkrati pa uresničujemo cilje trajnostnega razvoja Agende razvoja ali propadanja rastline, določanje vrst lesa v goz- 2030, še posebej v povezavi z ohranjanjem ekosistemov, dičku, izračunavanje količine lesa v gozdičku npr. čez 20 biotsko raznovrstnostjo, s trajnostnim izobraževanjem in let, poraba ogljikovega dioksida v določenem času, slikanje trajnostnim razvojem lokalnih skupnosti. Mini gozdiček je in risanje obstoječih ali bodočih dreves, predvidevanje in živ in zato še posebej učinkovit izobraževalni pripomoček napovedovanje, katera drevesa imajo več možnosti za ra- za ozaveščanje mlade generacije o pomenu ohranjanja zvoj ali možnosti nadaljnjega razvoja gozdička). okolja ter za spodbujanje trajnostnostne prakse v vsakdan- Na pobudo učencev je okoli gozdička posejan tudi tradici- jem življenju. onalni slovenski travnik. Ta barvit travnik privablja čebele, čmrlje, metulje, kobilice, ptice in druge živali, kar dodatno prispeva k biotski raznovrstnosti v okolju in pomeni doda- VSAK VIZ BI LAHKO IMEL TAKŠEN MINI tno skrb za divje opraševalce. Z izobraževalnega vidika do- GOZDIČEK datno spodbuja opazovanje, raziskovanje, napovedovanje Miyawakijev gozdiček je izjemno nezahteven, praktičen in in druge spoznavne procese v praktičnem učnem okolju spodbujevalen učni pripomoček. Učencem omogoča: (Poljčane, Zasejali smo tradicionalni slovenski travnik ob Miyawakijevem gozdičku, 2023). • povezanost z naravo, vseživljenjsko znanje o naravi, praktično učenje o tem, kako varovati naš planet in kako Delo in učenje (formalno in neformalno) v Miyawakijevem ga ščititi z okoljskega vidika; gozdičku samo po sebi spodbuja ozaveščenost o nujnosti zmanjšanja onesnaževanja narave in ohranjanja narave za • spoznavanje in iskanje idej o (zelenih) poklicih priho- prihodnje generacije. Učenci tako razvijajo zavest, da smo dnosti: raziskovanje zamisli, kako še povečati učinko- del narave, ki si je ne smemo lastiti, temveč jo moramo vitost teh gozdičkov, katere vrste lesa iz tega gozdička spoštovati in ohranjati. Pa tudi zavedanje, da lahko vsak lahko uporabimo za določene izdelke, kako promovirati posameznik prispeva k ohranjanju planeta s podporo na- te gozdičke (turizem in izobraževanje), inovativne po- ravnim procesom in z zmanjšanjem svojega negativnega stavitve teh gozdičkov glede na okolje, velikost prosto- vpliva na okolje, tako na individualni ravni kot na ravni ra, širše okolje … z vidika gospodarskega razvoja;  SLIKA 8: Podelitev certifikatov učencem, usposobljenim za vodenje obiskovalcev in učencev po trajnostnih učnih točkah na šoli | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 91 UČITELJEV GLAS  SLIKA 9: Medgeneracijsko prenašanje znanja • druženje, skupno delovanje, raziskovanje, dopolnjeva- nje zamisli, preizkušanje, argumentiranje, umetniško ustvarjanje, organiziranje različnih dogodkov v ali ob gozdičku, sprejemanje različnosti v naravi in med lju- dmi … z družbenega vidika; • razvoj kognitivnih in socialnih spretnosti, kritično raz- mišljanje, spodbujanje telesne dejavnosti in podporo čustvenemu razvoju in zdravju. Učitelji pa pridobijo globlje poznavanje narave, sposobnost načrtovanja in vodenja dejavnosti, terenske spretnosti ter sposobnost povezovanja učnih vsebin z naravnim okoljem (Bianchi idr., 2024).  SLIKA 10: Tradicionalni slovenski travnik VIRI IN LITERATURA Akira Miyawaki. (15. 9 2023). Wikipedia. https:// Poljčane, o. k. (2023). Miyawaki-jev gozdi- Poljčane, o. k. (2023). Zasejali smo tradicionalni en.wikipedia.org/wiki/akira_Miyawaki ček – Miyawaki forest. https://ospoljcane.si/ slovenski travnik ob Miyawakijevem gozdičku. nova/2022/02/17/miyawaki-jev-gozdicek-miya https://www.mojaobcina.si/poljcane/novice/ bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). Green- waki-forest/ zasejali-smo-tradicionalni-slovenski-tra Comp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: vnik-ob-miyawakijevem-gozdicku.html poročiloSkupnega raziskovalnega središča v Poljčane, o. k. (2023). Predstavitve trajnostnih okviru znanosti za politiko: prevod. zavod repu- učnih okolij. https://sway.cloud.microsoft/gdsk WWf. Poročilo o stanju planeta 2022. https:// blike Slovenije za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/ knt9zfStnk5d?ref=link livingplanet.panda.org/sl-Si/ greencomp.pdf Poljčane, o. k. (2023). Zasaditev Miyawakijevega Slikovno gradivo: lastni arhiv. Poljčane, o. k. (2023). Miyawakijev gozdiček. gozdička ob naši šoli. https://ospoljcane.si/ https://sway.cloud.microsoft/r8Suq9Qybv8io- nova/2021/11/17/zasaditev-miyawakijevega- r45?ref=link gozdicka-ob-nasi-soli/ 92 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS jerneja križan ŠC Celje, Gimnazija Lava projekT poDnebni CiLji V Vzgoji in izobražeVanjU na giMnaziji LaVa, ŠoLski CenTer CeLje Climate Goals in Education Project at Lava Grammar School of Celje School Centre izVLeček na šc celje, gimnaziji lava smo v šolskem letu 2022/2023 izvajali projekt Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobra- ževanju, ki je dijakom in zaposlenim ponudil mnogo aktivnosti s področja trajnostnosti. v okviru dejavnosti zdravko dren, ki smo ji nadeli zdravo, malce hudomušno ime, in mnogih drugih dejavnosti smo spoznavali trajnostnostne kompetence, ki so tisti praktični vzvod pri podnebnih spremembah, ki smo jim priča vsakodnevno in močno vpli- vajo na naša življenja. S pomočjo zastavljenih aktivnosti smo se usmerjali k doseganju ciljev iz agende 2030, ki je krovni dokument ozn v okviru doseganja globalne trajnostnosti. ključne besede: trajnostnost, zdravkodren, agenda 2030, trajnostnostne kompetence absTraCT the climate goals and topics in education project was launched in 2022/2023 at the lava grammar School of the celje School centre, providing students and staff with various sustainability-oriented activities, such as zdravko dren and many others. We developed sustainability competencies as a practical reaction to the substantial impact of cli- mate change on our lives. through our activities, we worked towards the goals of the un‘s 2030 agenda, the umbrella document for achieving global sustainability. keywords: sustainability, zdravkodren, agenda 2030, sustainability competencies UVOD TRAJNOSTNOST NA NAŠI ŠOLI Gimnazija Lava je celjska, mestna gimnazija, ki danes šte- V Strategiji razvoja Slovenije (Šooš, 2017) že v uvodu piše, da je 530 dijakov in 42 zaposlenih. Je del velikega Šolskega »živimo v času, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi in dol- centra Celje, kjer se na hodnikih srečujejo dijaki petih goročnimi trendi s pomembnimi posledicami« (Šooš, 2017, srednjih šol in študenti višješolskega izobraževanja. V str. 5). Vsakodnevno opažamo aktualno dogajanje v naši oko- viziji naše šole piše, da bo odprta, napredna skupnost, ki lici, ki nam sporoča, da je temu res tako. Z veliko zamudo pri se bo razvijala s sodelovanjem dijakov, učiteljev in staršev ukrepanju se lotevamo perečih okoljskih problemov, ki bodo ter v povezovanju z ožjim in širšim okoljem. V njej bodo še posebej za naše naslednike velik izziv. Da bi našo mladi- dijaki v največji možni meri razvili svoje sposobnosti in no bolje pripravili na te »negotove« čase, smo na pripravili pridobili znanje za nadaljnje izobraževanje ter življenje. vsebinski program za projekt iz področja trajnostnosti, ki ga Dijakom omogočamo, da poleg splošne razgledanosti, ki je razpisal Zavod RS za šolstvo ob podpori MVI ter MOPE. Z jo pridobijo z izobraževanjem v dveh gimnazijskih pro- mladino se v sklopu rednega pouka pogosto srečamo z aktu- gramih (gimnazija ali tehniška gimnazija), tudi razvijajo alnimi problemi okolja, v katerem živimo, tako so s teoretič- svoje sposobnosti v skladu z njihovimi interesi (pri rednem nim reševanjem problemov dokaj dobro podkovani, šibkejši pouku in interesnih dejavnostih) ter tako ne pridobivajo pa so na področju delovanja in aktualnega soočanja s proble- le znanja, temveč si širijo kulturno obzorje, tudi razvijajo mi, na katere naletijo. Pogosto sta opažena tudi apatičnost in lastno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter pozitiven odnos občutek nemoči, še posebej, kadar gre za kompleksnejše glo- do sebe in do okolja. balne probleme, kot so npr. podnebne spremembe. V sklopu | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 93 UČITELJEV GLAS  PREGLEDNICA 1: Področja trajnostnih kompetenc Področje koMPetenca oPiSnik 1.1 Vrednotenje razmisliti o lastnih vrednotah; prepoznati in pojasniti, kako se trajnostnosti vrednote razlikujejo med ljudmi skozi čas, ter hkrati kritično oceniti, kako so usklajene z vrednotami trajnostnosti. 1. Poosebljanje vrednot 1.2 podpiranje Podpirati enakopravnost in pravičnost trenutne in prihodnje trajnostnosti pravičnosti generacije ter se učiti o trajnostnosti od preteklih generacij. 1.3 promovianje Priznavati, da smo ljudje del narave, in spoštovati potrebe ter pravice narave drugih vrst živih bitij in narave same, da bi povrnili in obnovili zdrave ter odporne ekosisteme. Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. Agende 2030, ki je krovni dokument razvoja, je navedenih čutje – ZdravKo-Dren, odgovorna poraba in proizvodnja 17 ciljev, ki se dotikajo področja trajnostnega razvoja in so ter podnebni ukrepi. Dejavnosti smo poskušali zasnovati hkrati neposredno povezani z našim vsakodnevnim delova- tako, da se bodo čim bolj prepletale in povezovale, hkrati njem. Cilji trajnostnega razvoja se mladim zdijo oddaljeni, pa spodbujale razvijanje trajnostnih kompetenc (Bianchi težko dosegljivi, na trenutke težko razumljivi. Z znanjem, idr., 2023), ki mladini približajo in poenostavijo razume- ki ga imajo, teže transformirajo zapisani cilj v aktualni pro- vanje osnovnih sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja. blem, na katerega morda imajo vpliv. Če bi povzela celoletno delovanje in seštela vso dogajanje ŠC Celje, skupaj z Gimnazijo Lava, tvori veliko skupnost, v sklopu projekta, bi skoraj zagotovo lahko trdila, da smo ki je v smeri trajnostnosti delovala še pred časom projekta zajeli vsa štiri področja trajnostnih kompetenc, ki jih opre- Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. V sa- deljuje okvir GreenComp, in znotraj njih vse posamične mem začetku izvajanja aktivnosti je šola ponujala možno- kompetence. Najširše smo zagotovo zajeli 1. področje v sti udeležbe svojim zaposlenim na različnih aktivnostih in smislu poosebljanja vrednost trajnostnosti, kjer smo naj- izobraževanjih iz sklopov ohranjanja in krepitve zdravje, močneje podprli kompetenco vrednotenje trajnostnosti trajnostnega razvoja, okoljskega ozaveščanja itd. Sčasoma 1.1 in promoviranje narave 1.3 (glej Preglednico 1). so se te dejavnosti povezale v skupno krovno aktivnost, V sklopu drugega področja sprejemanja kompleksnosti v imenovano ZdravKo Dren, iz primere »zdrav kot dren«. trajnostnosti smo se najbolj približali kompetenci kritič- Dijaki so lahko sodelovali in se udeleževali v mnogo ak- nega mišljenja 2.2 in formuliranju problema 2.3, kjer smo tivnostih (čistilne akcije, skrb za šolski vrt itd.) in raznih na podlagi posamičnih geografskih problemov poskusili obšolskih dejavnostih iz okoljskih, trajnostnih tem. Šola predvideti rešitev le-tega (Preglednica 2). se je lotila energetske sanacije in prenove z zamenjavo in obnovo kotlovnice, zamenjavo energetsko varčnejših oken Tretje področje trajnostnih kompetenc, kjer nas opominja- in drugih sanacij. Uvedli smo ločeno zbiranje odpadkov, jo na zamišljanje trajnostnostnih prihodnosti smo najbolje počasi prehajamo na »brezplastično« šolo. spoznali s kompetenco 3.1 pismenosti za prihodnost, be- S projektom Podnebni cilji v VIZ smo na šoli dobili mo- žno pa smo se dotaknili vseh (Preglednica 3). žnost nadgradnje obstoječih aktivnosti, ki so se že dobro V sklopu zadnjega področja trajnostnostnih kompetenc prijele v našem delu. Naš načrt izvedbe projekta smo si evropskega okvirja, kjer se kompetence dotaknejo ukre- zamislili v naslednjih treh sklopih: zdravje in dobro po- panja za trajnostnost, smo predvsem okrepili kompetenco  PREGLEDNICA 2: Področja trajnostnih kompetenc Področje koMPetenca oPiSnik Pristopiti k problemu trajnostnosti z vseh strani; upoštevati čas, 2.1 Sistemsko mišljenje prostor in kontekst, da bi razumeli medsebojen vpliv elementov znotraj sistemov in med njimi. vrednotiti infomacije in argumente, prepoznati predpostavke, 2. Sprejemanje 2.2 kritično mišljenje podvomiti o statusu quo in razmisliti o tem, kako osebna, družbena kompleksnosti v in kulturna ozadja vplivajo na mišljenje ter sklepanje. trajnostnosti formulirati trenutne ali potencialne izzive kot problem trajnostnosti 2.3 Formuliranje v smislu zahtevnosti, vpletenih oseb, časovnega in geografskega problema obsega, da bi prepoznali primerne pristope k napovedovanju in preprečevanju problemov ter k blažitvi obstoječih problemov in prilagajanju nanje. Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. 94 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS  PREGLEDNICA 3: Pregled trajnostnih kompetenc Področje koMPetenca oPiSnik 3.1 pismenost za zamisliti si alternativne trajnostne prihodnosti, tako da si prihodnost predstavljamo in razvijemo alternativne scenarije ter prepoznamo korake, ki so potrebni za doseganje želene trajnostne prihodnosti. 3. zamišljanje trajnostnih obvladati prehode in izzive v kompleksnih situacijah, povezanih prihodnosti 3.2 prilagodljivost s trajnostnostjo ter sprejemati odločitve glede prihodnosti ob upoštevanju negotovosti, dvoumnosti in tveganj. 3.3 raziskovalno Prevzeti odnosni način razmišljanja z raziskovanjem in povezovanjem mišljenje različnih disciplin, s pomočjo ustvarjalnosti in eksperimentiranja z novimi idejami ali metodami. Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. 4.3 ki opisuje individualno iniciativo v smislu prepoznavanja in neoporečna. Za vse zaposlene in dijake smo nabavili tudi možnosti lastnega potenciala k aktivnemu prispevanju za ekološko prijaznejše stekleničke za vodo za večkratno upora- izboljšanje možnosti za skupnost in planet (Preglednica 4). bo in s tem zmanjšali pretirano uporabo plastenk. Z veseljem beležimo, da dijaki bolj redno k pouku prinašajo naše stekle- PROJEKT PODNEBNI CILJI IN VSEBINE ničke in si namesto sokov vodo točijo na pitniku v pritličju. V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU NA Vzpostavili smo tudi točko daj/dam – prostor, kjer lahko pu- GIMNAZIJI LAVA stimo reči, ki jih več ne potrebujemo, da jih vzame in upora- bi kdo drug. S tem sklopom krepimo kompetence krožnega gospodarstva. V sklopu krožno gospodarstvo implementira- Področje zdravja in dobrega počutja. mo cilje iz Strategije razvoja Slovenije 2030 s področij niz- V okviru prvega sklopa, ki se nanaša na zdravje in dobro koogljično krožno gospodarstvo in trajnostno upravljanje počutje, smo si izbrali vsebine, ki holistično vključujejo naš naravnih virov. Iz Agende 2030 se naš cilj pokriva s ciljem šolski center in zajamejo zaposlene kot tudi dijake. Orga- 12, zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in porabe. nizirali smo tradicionalni slovenski zajtrk za vse dijake in Naše aktivnosti se v tem sklopu pokrivajo tudi s krepitvijo zaposlene in poskrbeli za praktične delavnice samostojne kompetenc iz sklopov 1.1 vrednotenje trajnostnosti in 1.3 priprave zdravih zajtrkov. promoviranje narave, 2.1 sistemsko mišljenje in 4.3 indi- vidualna iniciativa. V teku projekta smo redno skrbeli tudi V sklopu športnih aktivnosti smo pripravili različne aktiv- za obnovo naše šolske grede, kjer sezonsko zasadimo nove nosti za zaposlene kot tudi dijake (joga, plesne delavnice itd). Trajnostnostne delavnice in aktivnosti s področja sadike zelišč enoletnic in medonosnih rastlin ter skrbimo krožnega gospodarstva so postale redne aktivnosti. Z aktiv- za vzdrževanje trajnic in splošnega videza vrta. Nov videz nostmi smo se dotaknili ciljev iz Strategije razvoja Slovenije smo podarili tudi hotelu za žuželke, ki smo ga umestili poleg 2030, iz sklopa aktivnega in zdravega življenja. Krepili smo naše grede z medovitimi rastlinami. V času zorenja in cvete- trajnostne kompetence iz sklopa 1.3 promoviranje narave. nja smo sproti pobirali pridelke zelišč, jagodičevja, čajev in jih uporabili za izdelavo izdelkov, ki jih delimo z našimi so- Krožno gospodarstvo vrstniki in gosti kot ekološka, lastnoročno izdelana darila. Z lastnim angažiranjem in izdelavo krepimo naše ročne spre- V sklopu odgovorna raba in proizvodnja smo si zadali nekaj tnosti, s kratkim prenosom z vrta do laboratorija ali učilnic, nalog. Zaradi naraščajoče uporabe plastike in velike količine kjer pridelano uporabimo za predelavo, pa poskrbimo za odpadkov smo se odločili za namestitev pitnika za vodo, ki kratke transportne verige, izničimo negativne vplive pla- je priklopljen na vodovodni sistem, s čiščenjem in filtracijo stičnega pakiranja in stroškov transporta ter poskrbimo za vode pa imajo dijaki ves čas na voljo pitno vodo, ki je hladna dodano vrednost proizvodov. S pomočjo učiteljev likovnega  PREGLEDNICA 4: Pregled trajnostnih kompetenc Področje koMPetenca oPiSnik 4.1 politična krmariti po političnem sistemu, določiti politično odgovornost za angažiranost netrajnostno ravnanje in zahtevati učinkovite politike za trajnostnost. 4. ukrepanje za trajnostnost 4.2 kolektivno ukrepanje ukrepati za doseganje sprememb v sodelovanju z drugimi. 4.3 individualna Prepoznati lasten potencial za trajnostnost in aktivno prispevati k iniciativa izboljšanju možnosti za skupnost in planet. Vir: Bianchi, G., Pisiotis, U., in Cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kompetenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. Zavod RS za šolstvo. | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 95 UČITELJEV GLAS pouka izdelamo embalaže, v katerih shranimo naše izdelke. cene ekskurzij nižje. Prednost imamo, ker smo mestna šola, Ob pomoči učiteljev naravoslovja smo do zdaj izdelali/pri- kjer imamo na voljo dobro prometno povezavo z okolico, di- dobili mila, hidrolate, eterična olja itd., ki jih uporabljamo jaki tudi cenijo okoljsko komponento takih ekskurzij. V po- kot naša ekološka darila, jih ponudimo na bazarju itd. dobnem rangu smo tudi za izmenjave Erasmus+ predvideli Digitalne kompetence smo razvijali ob delavnicah izdelave čim bolj okolju prijazne načine transporta, saj je smiselno photobooth enote, ki bo od lani dalje skrbela za ekološke izkoristiti dobre povezave v lokalnem prometu, kjer so le-te (e-fotografije) naših udeležencev, saj bo šoli pripomogla k prisotne. Praktični primer izvedbe bolj ekoloških in okolju enostavnejšemu beleženju spominov, ki nastajajo tekom prijaznejših pristopov so naše službene poti, ki se v okvirih naših dogodkov. S tem sklopom smo podprli drugi cilj iz zmožnosti selijo na javni transport. Tako so se naši zapo- Strategije razvoja Slovenije 2030 ki se nanaša na znanje sleni in Erasmus+ udeleženci na izmenjavah medkrajevno in spretnosti za kakovostno življenje in delo, in cilj 4 iz prevažali z lokalnimi prevozi in tako pripomogli k zmanj- Agende 2030: Vsem enakopravno zagotoviti kakovostno šanju ekološkega odtisa. Naslednji primer dobre prakse je izobrazbo ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja pot dijakov mednarodnega oddelka na dnevno izmenjavo na za vsakogar. Okrepili smo tudi trajnostno kompetenco v šolo na Ptuj, kamor potujejo z vlakom. Na podobne načine sklopu 3.1 pismenost za prihodnost. Kakor se za trajnostni po novem izvajamo tudi večino ekskurzij in poti. projekt spodobi, pa so na seznamu tudi dejavnosti, ki vklju- čujejo spretnostne veščine in obnovitev dejavnosti, tudi v SKLEP sklopu ohranjanja kulturne dediščine – šiviljstvo, ročne spretnosti, krojenje, obnova starih lesenih reči, ponovna Naš projekt je uspešno zaključen po intenzivnem letu uporaba elektronskih predmetov. aktivnega dela. Z zavzetostjo, ki smo jo doslej kazali, na- meravamo nadaljevati delo na tem področju. Skrbno bomo Dejavnosti s področja trajnostne mobilnosti, ki se navezu- vzdrževali dejavnosti, ki so se dobro obnesle. Ko se ozre- jejo na Agendo 2030 v sklopu cilja 12 – trajnostni načini mo nazaj na začetek izvajanja, ne bi spremenili ničesar. proizvodnje in porabe – in Strategijo razvoja Slovenije 2030 Projekt smo temeljito načrtovali in ga uspešno izpeljali v v sklopu cilja 8, ki je namenjen nizkoogljičnemu trajnostne- okviru predvidenih časovnih in finančnih okvirov. Z našimi mu gospodarstvu, smo zapeljali v aktivnosti, kot sta recimo aktivnostmi znotraj projekta smo uresničili tudi nekatere v službo in v šolo potujemo peš ali s kolesom, vpeljujemo cilje, ki jih je postavila skupnost OZN v Agendi 2030 (Agen- »car sharing«, kjer si s sodelavci delimo avtomobil za prihod da 2030, 12) kot osrednje cilje. S sodelovanjem v projektu v službo, uporabljamo trajnostni promet ali uporabo javne- smo se dotaknili cilja 3: Poskrbeti za zdravo življenje in ga transporta poleg tega pa za službene poti uporabljamo spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih. službene avtomobile, med katerimi je tudi en električni. Z zmanjševanjem stroškov s področja logistike in porabe Naše dejavnosti s področja trajnostne mobilnosti so krepile smo zadostili tudi cilju 12: Zagotoviti trajnostne načine pro- tudi zgoraj opredeljene trajnostne kompetence s področja izvodnje in porabe. Neposredno smo izpolnili tudi cilj 13: 2.1 sistemskega mišljenja in 4.2 kolektivnega ukrepanja. Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in Zgoraj navedene dejavnosti smo neposredno povezali s pre- njihovim posledicam. V sklopu projekta bi lahko izpostavila ostalima sklopoma. Uvedli smo t. i. trajnostne ekskurzije, kjer še cilja 16 in 17, ki pa vse skupaj povežeta v smiselno enoto. smo si zadali cilj, da bomo le-te umestili v itinerarje, koder je To sta: cilj 16: Spodbujati miroljubne in vključujoče družbe za možno potovati z vlakom ali medkrajevno povezavo. Ker je trajnostni razvoj, vsem omogočiti dostop do pravnega varstva velika večina dijakov vozačev, že imajo vozovnice za avtobus ter oblikovati učinkovite, odgovorne in odprte ustanove na ali vlak, tako je taka vožnja zanje dejansko brezplačna in so vseh ravneh in cilj 17: Okrepiti načine in sredstva za izvajanje ciljev ter oživiti globalno partnerstvo za trajnostni razvoj. Projekt ‚Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju‘ je na naši šoli prinesel številne nove in izboljšane dejavno- sti, ki smo jih s pomočjo projekta uspešno izvedli. Prinesel nam je nove priložnosti za nadgradnjo obstoječih dejavno- sti ter se izkazal kot priljubljen med dijaki in zaposlenimi. S pomočjo tega projekta smo se lahko v šoli učinkovito odzvali na podnebne spremembe, kakovostno krepili in razvijali trajnostnostne kompetence in tako na področju trajnostnosti prispevali k skupnemu dobremu. V nasprotju s številnimi drugimi projekti je omogočil praktičen prispe- vek, ki je koristil tako dijakom kot tudi zaposlenim. Vsi si iskreno želimo nadaljevanja tega projekta.“ VIRI IN LITERATURA bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). GreenComp: evropski okvir kom- petenc za trajnostnost: poročilo skupnega raziskovalnega središča v okviru znanosti za politiko: prevod. zavod republike Slovenije za šolstvo. https://www. zrss.si/pdf/greencomp.pdf Portal GOV.SI. Spremenimo svet: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/uresnicevanje-agende-2030/ šooš, t. (ur). (2017). Strategija razvoja Slovenije 2030. Služba vlade republike  SLIKA 1: Priprava zdravega zajtrka Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. 96 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS Vesna Lipušček Gimnazija Tolmin giMnazija ToLMin – soTočje MLaDiH MožganoV in akTUaLniH izziVoV Tolmin Grammar School: Confluence of Young Minds and Current Challenges izVLeček gimnazija tolmin zaradi svoje edinstvene lege v slikovitem Posočju nosi odgovornost, da svoje dijake ne le izobražu- je, temveč tudi vzgaja v luči omilitve neizbežnih sprememb, ki smo jim priča zaradi nepremišljenih ravnanj v prete- klosti in danes. nehote je skrb za prihodnost naložena na njihova pleča in prav je, da jih skušamo opolnomočiti za spoprijemanje z nepredvidljivimi izzivi, s katerimi se bodo morali spoprijeti, med katere gotovo spadajo podnebne spremembe. ključne besede: trajnostni razvoj, učilnica na prostem, skrb za varno in spodbudno (učno) okolje absTraCT the tolmin grammar School, due to its unique location in the picturesque Posočje region, not only provides edu- cation but also teaches students how to mitigate the inevitable consequences of past and present reckless actions. unwittingly, the students bear the weight of the future on their shoulders, and we must empower them so that they can confront the unpredictable challenges, such as climate change, that will inevitably arise. keywords: sustainable development, outdoor classroom, fostering safe and stimulating (learning) environment Naslov članka smo si sposodili, in sicer pri udeležen- ob Športnem parku Brajda, ki dijakom nudi pestro paleto cih geografskega raziskovalnega tabora v Tolminu, objektov za športno udejstvovanje tako pri pouku kot pro- ki so tako naslovili svoj zbornik. Izraža namreč stočasnih aktivnostih. umeščenost šolskega centra v Tolminu (tudi Gimnazijo Tolmin) in bistvo projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji Prednost šole je vsekakor njena lega na južnem robu nase- in izobraževanju; torej povezanost vzgojnega dela z izzivi lja. Otroke, učence in dijake od slikovitega sotočja rek Soče sodobnega časa, to so aktivnosti za dosego trajnostnosti. in Tolminke loči le pet minut hoje, le streljaj oddaljena sta učna pešpot ob Tolminki in učni gozdiček Sovodenj. Gimnazija Tolmin je edina srednješolska izobraževalna ustanova Zgornjega Posočja, zato moramo poudariti njen Idilična narava sama po sebi ne zagotavlja skrbi za zdravje pomen za širšo lokalno skupnost in razvoj te regije. Sre- in kakovostno izobraževanje, zato smo želeli naravo naši dnje šolstvo v Tolminu ima dolgo zgodovino, leta 2019 šoli, dijakom še bolj približati. Okrepiti smo namreč že- smo obeležili 100-letnico učiteljišča, Gimnazija Tolmin pa leli stik dijakov z naravo, da jo bodo še bolj doživljali kot v letu 2023 praznuje 60-letnico delovanja. Na šoli se v tem vrednoto, za ohranjanje katere se je vredno (in potrebno) šolskem letu izobražuje 205 dijakov, ki prihajajo predvsem truditi. Glavni cilj Gimnazije Tolmin v projektu Podnebni iz občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Kanal. Iz različnih ra- cilji v vzgoji in izobraževanju je postavitev t. i. učilnice na zlogov se za šolanje v Tolminu odločijo tudi dijaki iz od- prostem, kotička tako za učenje kot preživljanje prostih daljenejših občin. Gimnazija v isti stavbi sobiva z Osnovno trenutkov za vso učečo se mladino v tem po vertikali obse- šolo Franceta Bevka Tolmin in njeno Podružnično šolo žnem šolskem kompleksu. za izobraževanje in usposabljanje otrok s posebnimi po- Gimnazija Tolmin je šola, ki je z vključenostjo v različne trebami. Del objekta je namenjen tudi oddelku vrtca VVZ projekte vseskozi skušala zasledovati cilje Agende 2030. Ilke Devetak Bignami Tolmin. V neposredni bližini šole sta Smo ena redkih srednjih šol s pridobljeno akreditacijo Center šolskih in obšolskih dejavnosti Soča in Zavod za Erasmus+, s katero v projektih, kot sta npr. Soča EverGRE- kulturo, šport in mladino Tolmin. Šolski center je lociran EN, Green Art – nATuRe, razvijamo znanje in veščine za | 2024 | št. 4–5 | Vzgoja & izobražeVanje 97 UČITELJEV GLAS  SLIKA 1: Sotočje Soče in Tolminke (Foto: Dominka Perdih) sonaravno bivanje, življenje in razvoj. Skupaj z Občino Tol- in učitelji. Vprašanja so obsegala želje glede opremljenosti min smo sodelovali tudi v projektu Alps 2030 – Trajnostni učilnice (največkrat so se pojavljali odgovori klopi, mize, razvoj v Alpah, s pomočjo katerega smo na šoli postavili viseče mreže ipd.) ter oceno, kdaj bi učilnico uporabljali zeleno steno. V preteklih šolskih letih smo s strokovno po- in kako (največkrat so navajali pouk različnih predmetov močjo Fakultete za arhitekturo v Ljubljani pripravili idejno in proste ure ter odmore). V skladu s prejetimi odgovori so zasnovo prenove šolske knjižnice, ki je upoštevala načela dijaki začeli snovati učilnico. Načrtovanje je potekalo s po- trajnostnega razvoja, med drugim z uporabo trajnostnih močjo lokalne arhitekte Nine Trušnovec. Dijaki pri tem niso materialov (les, železo), sodelovanjem z lokalnim izvajalci prejeli le širokega pogleda na poklic arhitekta, temveč tudi ipd. Slednjim sledi tudi prenova stropov in razsvetljave v številne uporabne namige, npr. katere dejavnike je treba učilnicah in na hodnikih. upoštevati, ko objekte umeščamo v prostor, katere materi- Povezanost izvedbe projekta s cilji vzgoje in izobraževanja ale uporabiti, katere rešitve so cenovno ugodnejše ipd. Na za trajnostni razvoj na naši šoli je široka, izpostaviti pa podlagi ugotovitev in strokovne usmeritve so nastale tri želimo predvsem dva cilja Agende 2030: zdravje in dobro delovne makete. Te so predstavljale izhodišče za nadaljnje počutje ter kakovostno izobraževanje (Portal gov.si, 2024). aktivnosti: dijaki so pridobili ponudbe za nabavo materiala za postavitev učilnice in za izvajanje del. V načrtovanje Projektne aktivnosti smo v glavnini izvajali v okviru pred- so vključili tudi hišnika, saj ima realen pogled v praktične meta ITS (interdisciplinarni tematski sklop), pri katerem težave, ki bi se lahko pojavile pri izvedbi in kasneje pri vzdr- dijake seznanjamo s cilji trajnostnega razvoja, predvsem ževanju učilnice na prostem. Dijaki so se odločili, da bodo, pa jih navajamo na poseganje po bolj trajnostnih rešitvah kjer bo proces dela to dopuščal, pri postavitvi učilnice na v vseh sferah življenja. prostem sodelovali sami, za zahtevnejša dela pa bodo pro- Znotraj aktivnosti predmeta smo si zadali tudi konkreten sili hišnika. Pri celotnem procesu od načrtovanja do izvedbe cilj: postavitev učilnice na prostem. Z njeno uporabo bo so dijaki pridobili številne kompetence, kot so npr. vredno- dijakom omogočeno preživljanje tako pouka kot prostega tenje trajnosti, kritično mišljenje, individualna iniciativa, ki časa (odmori, proste ure ipd.) na zraku in na naravni sve- jim bodo koristile na nadaljnji študijski in življenjski poti. tlobi, poleg tega bomo s poukom na prostem zmanjšali po- Zadovoljni smo, da postavitve učilnice na prostem in njene rabo energije (luči, računalniki, projektorji ipd.). Z aktivno uporabe niso dojemali le kot spremembo učnega okolja, udeležbo v projektu so dijaki ponotranjili skrb za okolje in temveč kot enega izmed načinov, s katerim bodo aktivno pomen izbire trajnostnih materialov, pa ne le pri načrtova- prispevali k odzivanju na izzive s področja trajnostnosti. nju učilnice na prostem, temveč jih bodo nova spoznanja Vseskozi so spoznavali trajnostne rešitve tega konkretne- usmerjala tudi v nadaljnjem življenju, da bodo pogosteje ga šolskega projekta in trajnostnost v najširšem pomenu posegali po trajnostnih rešitvah. Vsekakor smo želeli, da pri besede. Pri slednjem nam je bilo v pomoč tudi predavanje dijakih spodbudimo kritično mišljenje za aktivno reševanje izr. prof. Mateja Ogrina z Oddelka za geografijo FF UNI LJ z problemov, kar je v sozvočju z Evropskim okvirjem kom- naslovom Podnebne spremembe in trajnostni razvoj, ki ga petenc za trajnostnost (Bianchi, 2023). Dijaki 3. letnika so je izvedel na naši šoli. Samo s krepitvijo znanja o vzrokih sodelovali v vseh fazah realizacije: z anketo so poizvedeli, in posledicah teh konkretnih učinkov človekovih ravnanj kakšna pričakovanja glede učilnice na prostem imajo dijaki lahko postanemo nosilci sprememb ter sooblikujemo pri- 98 Vzgoja & izobražeVanje UČITELJEV GLAS  SLIKA 2: Delovna maketa učilnice na prostem (Foto: Vesna Lipu-  SLIKA 3: Delovna maketa učilnice na prostem (Foto: Vesna Lipu- šček) šček) hodnost, ki bo upoštevala omejene zmogljivosti našega Področju trajnostnosti želimo na šoli slediti tudi v priho- planeta. dnje, saj so cilji trajnostnega razvoja vključeni tudi v vizijo Učilnico na prostem nameravamo v prihodnosti v uporabo šole: »Na Gimnaziji Tolmin izvajamo sodoben pouk, osre- ponuditi tudi preostalim izobraževalnim ustanovam, ki so dinjen na dijaka. Učitelji usmerjamo učenje vsakega dijaka, v neposredni bližini Gimnazije Tolmin. Krepitev trajno- da je aktiven, samoiniciativen in odgovorno spremlja svoj stnega načina mišljenja pri tako (naj)mlajših kot (naj)sta- napredek. V učni proces vključujemo prožne oblike učenja rejših omogoča razviti dejanja, ki upoštevajo naš odnos do in skrbimo za varno in spodbudno učno okolje.« narave in odvisnost od nje. V okolju, tako ožjem kot širšem, namreč nismo zaprti v lasten mehurček, temveč naše odlo- čitve vplivajo tudi na druge. Izjemno pomembno je, da so VIRI IN LITERATURA naša ravnanja v sozvočju z lokalnim okoljem, kajti skrb za bianchi, g., Pisiotis, u., in cabrera, M. (2023). greencomp evropski okvir kompe- reševanje prihajajočih izzivov bo naložena na pleča vseh tenc za trajnostnost. https://www.zrss.si/digitalna_bralnica/evropski-okvir-kompe deležnikov, sodelovanje le-teh pri oblikovanju trajnostnih tenc-za-trajnostnost/ rešitev je nujno. klar, t., in ortar, j. (2010). občina tolmin, Sotočje mladih možganov in aktualnih izzivov, 14. geografski raziskovalni tabor, volče, 12.–21. 7. 2010. društvo mladih geo- V nadaljevanju projekta nameravamo dijake in zaposlene grafov Slovenije, občina tolmin. povprašati, katere težave na področju trajnostnosti na šoli Portal gov.si (2024). Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2023. zaznavajo, in jih v skladu z zmožnostmi pričeti reševati. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/uresnicevanje-agende-2030/  SLIKA 4: Postavljanje učilnice na prostem (Foto: Vesna Lipušček) | 2024 | št. 4–5 | VZGoJA & IZoBRAžEVANJE 99 naročanje zavod rS za šolstvo Poljanska c. 28 1000 ljubljana e-pošta: zalozba@zrss.si Cena posameznega izvoda 4-5/2024 je 25,00 €.. Letna naročnina (6 številk): 50,00 € za šole in druge ustanove 37,50 € za individualne naročnike 18,50 € za dijake, študente, upokojence v cenah je vključen ddv.