í;
Številka 30 • cena 80 din
Celle, 3h lullja 1086
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Na laški prireditvi
»Pivo in cvetje« so
prodajali steklenice
piva po 3 din (v gostil-
nah pa je po 2,50 din).
Zanimivo bi bilo ve-
deti, po koliko bi pro-
dajali šele cvetove,
oziroma koliko bodo
hmeljarji ob svojem
bližnjem prazniku
zahtevali za hmeljske
kobule? Upajmo, da
bodo zgledi (v splošno
turistično korist in
vsesplošno veselje
obiskovalcev) res te-
meljito vlekli!
(Novi tednik, 29. 7. 1970)
'^УеПка puntarija' na
avstrijskem Koroškem
Pogovor s koroškim rojakom J ože-
tom Rovškom o narodnostno-kultur-
aiškem utripu. Stran 3.
»Galeb 111, ostal si brez kolesi^
Kako je pilot Oskar Podlesnik rešil letalo MIG-21? Stran
12. _
Rokometno »gastarbalterstvo'^ po
celjsko
Rolando Pušnik uspel šele po odhodu iz matičnega kluba.
Stran 13.
Črpalka na Planini
Na Planini pri Sevnici raste nova bencinski servis,
ki naj bi ga Ingrad dokončal do konca septembra.
Doslej so dela potekala po načrtih, kljub slabemu
vremenu, ki ovira gradnjo. Na Planini sicer im^o
manjšo bencinska črpalko, ki pa je večinoma pokvar-
jena in im^o zato krajani nenehne težave pri oskrbi z
gorivom. Nov servis bo imel 200 kubičnih metrov
zmogljivosti, tako da bo vselej na voljo dovolj bencina
in olja. Dela bodo veljala 80 milijonov dinaijev, od
katerih bodo več kot polovico zbrali iz republiških
rezer\', 30 odstotkov bo prispeval Petrol, deset pa bi jih
morala kr^evna skupnost Planina. Zaradi pomanjka-
nja denaija pa je ta zagotovila zemljišče z vso komu-
nalno opremljenostjo.
TC
Kontrast program
iz celjske Metke
Kljub poletju in dopu-
stom v celjski Metki in nje-
nem obratu v Kozjem ne mi-
rujejo. Naročil je vse pre-
več, tako da je treba dobro
prijeti za delo in dati na tr-
žišče tisto, kar ljudje želijo.
Od lanskega leta dalje je
izredno popraševanje po ta-
koimenovanem »kontrast
programu«, ki je nadaljeva-
nje mond programa iz puha,
namenjenega za zimski čas.
Ker pa so v Metki želeli izde-
lati tudi ustrezno oblačilo za
poletni čas, so se odločili za
kontrast program iz domače
bombažne tkanine v različ-
nih barvah. Gre za hlačne
komplete, katere so lani iz-
vozili predvsem na Švedsko
(okoli 70 tisoč kosov). Možno
pa je ta nov izdelek celjske
Metke kupiti tudi v vseh
boljših jugoslovanskih trgo-
vinah in YU butikih. Poma-
gajo si z lastno kreativno
službo,'ki so jo lani okrepih
in imajo zdaj tri modne kre-
atoije, ki skrbijo za področja
tkanin, posteljnine in kon-
trast programa ali oblačilne
konfekcije.
Izdelki kontrast programa
so namenjeni predvsem mla-
dim in pa tistim, ki se želijo
uk variati z rekreacijo in
športom. Materiali so mehki,
barve lepe, skratka vse je
udobno za dobro poletno po-
čutje. Medtem, ko osnovo
pripravljajo v celjski Metki,
pa oblačila sešijejo v njiho-
vem obratu v Kozjem. Tudi
letos upajo, da bodo večino
izdelkov iz kontrast progra-
ma izvozili.
T. VRABL
Tudi na Brezah
zasebna
trgovina
Novo trgovino na Bre-
zah v laški občini so načr-
tovali že v treh preteklih
srednjeročnih načrtih
krajevne skupnosti, de-
narja zanjo pa ni bilo ni-
koli. Občinski možje v
Laškem so dali zeleno luč
za zasebno trgovino, ki se
je je lotil Vlado Kocman
iz Brez. Ta je ob bifeju
prejšnji mesec odprl še
prodajalno in krajani
končno le imajo svojo tr-
govino.
Prodajalna Vlada Koc-
mana je trgovina z meša-
nim blagom inje samopo-
strežnega tipa. Prvi vtisi
trgovca in njegovih ku-
pcev so ugodni, tako da
Kocman načrtuje nekaj
novosti: enkrat tedensko
bo z živili oskrboval ljudi
oddaljenejših zaselkov,
namerava pa tudi zgraditi
manjšo bencinsko čr-
palko.	V. M.
Feliks Reberšek, predse-
nik društva upokojencev v
Preboldu: »V našem društvu
se lahko ob tem, da imamo
veliko članov, pohvalimo tu-
di s precejšnjo aktivnostjo
večine članov. Največ se jih
udejstvuje v športno rekre-
acijski dejavnosti, kjer ima-
mo kar sedem sekcij, med
njimi najbolj obiskani pla-
ninsko in kolesarsko. Naši
člani, ki so tudi precej soli-
darni z vsemi nepokretnimi
in ostarelimi upokojenci, so
se kljub nizkim pokojninam
odrekli tudi dinaou za mo-
dernizacijo celjske bolnišni-
ce. V prvi fazi modernizacije
smo zbrai 410 tisoč din. Do-
bro delamo tudi v krajevni
skupnosti, kjer nam vse-
stransko pomagajo, kar lah-
ko rečemo tudi za obe tovar-
ni v kraju, MIK in Tekstilno
tovarno. V prvi nam poma-
gajo tudi z denariem, v drugi
pa, kjer za svoje upokojence
še posebej poskrbijo, nam
pomagajo s prevozom pri or-
ganizaciji izletov. V društvu
nas najbolj moti to, da v naše
vrste ne pridobimo tistih z
niuvišjimi pokojninami. Pri-
bližno 15 odstotkov je takš-
nih, ki imajo višje pokojnine
od 90 tisočakov, in ravno te
članstvo in delo v društu naj-
manj mika.«	R.P.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Dovoli ie bilo
Iger s kruhom!
s tistim dnem, ko je Zvezni izvršni svet sprejel odlok
o zagotovljenih cenah za letošnji pridelek pšenice, je
vsem v mlinsko predelovalni industriji, najbrž pa tudi
vsem potrošnikom, že postalo jasno, da bo potrebno
oblikovati tudi nove, višje cene za moko in kruh. In
res, do oblikovanja novih cen je prišlo - žal, ne samo
enkrat.
Zagotovljene cene za kilogram pšenice različnih
kakovosti se torej letos gibljejo med 68 in 70 dinarji,
dejanske odkupne cene za mlinsko predelovalno indu-
strijo pa skupaj z ostalimi stroški podražijo kilogram
pšenice tudi na 96 dinarjev. Zvezni izvršni svet je
sprejel tudi odlok o ukinitvi delnega regresiranja
moke, ki je do 1. julija mlinsko predelovalnim delav-
cem prinašal dodatnih 5 in pol dinarjev za kilogram
moke. Še kapljica čez že tako prenapolnjen kozarec pa
je bil tudi porast proizvodnih stroškov v predelavi
moke in proizvodnji kruha.
Posledice? S 1. julijem bi morali v vsej državi povi-
šati cene moke in kruha, a ker se republike in pokra-
jine nikakor niso uskladile, so v maloprods^ji nove cene
pričele veljati deset dni kasneje. Toda, ne za dolgo
časa. Z uvedbo zvezne vlade so jih morali proizvajalci
kaj hitro vrniti na staro raven. Predisi, sprejeti na
zvezni ravni, so enotni in veljajo za vse enako. Prav
zaradi tega so tudi tokrat slovenski mlinsko-pekarski
delavci, ki so oblikovali nove cene v skladu z dogovor-
jenimi postavkami in niso sodili med prekoračitelje,
skupaj z ostalimi branžnimi kolegi vrnili cene na staro
raven. Potrošniki pa - zadovoljni, da se je vendarle
nekaj pocenilo in ne podražilo - mrzlično po nakupih.
Pa pravzaprav to sploh ni bilo najhujše, kar seje v
teh štirim^jstih dneh dogajalo med slovenskimi mlin-
sko-pekarskimi delavci. Dogovarjanje, sestankovanje,
premlevanje že enkrat sprejetih sklepov in vsekakor
tudi velika izguba dragocenega delovnega časa, ki bi
ga v delovnih kolektivih prav gotovo znali koristneje
izrabiti. Prav gotovo lahko ob teh zapletih zapišemo,
da seje »tresla gora, rodila pa miš«, S£(j so nove cene za
moko in kruh od prejšnjih »novih'< cen bistveno ne
razlikujejo. Le kilogram osnovnega kruha je sedaj na
prodajnih policah 7 dinarjev cenejši kot paje bil 10.
julija.
In zakaj toliko hrupa zaradi novih cen? Potrošnik
tudi tokrat ni potegnil daljšega konca (7 dinarjev manj
za kilogram je kaj slaba tolažba, vsekakor pa ne opravi-
čilo). V mlinsko predelovalnih industrijah so v tem
času še naraščale izgube in verjetno bo spet potrebno
dolgotrajno sestankovanje in dogovarjanje, kdo vse bo
pomagal kriti nastalo izgubo. Delavcem te dejavnosti
ob vseh naporih, kijih vlagajo v nemoteno oskrbo trga,
vendarle počasi »pada morala« in grenko se sprašu-
jejo, kam bomo prišli, če bo v 22 dneh potrebno kar
štirikrat sklicati delavski svet, da potrjuje nove cene,
tudi vnaprej.
Za konec pa vendarle tolažba - čeprav prav nič
spodbudna za slovenskega kupca, ki bo tudi po seda-
njih, »novih« cenah, lahko jedel cenejši kruh kot na
primer kupec iz Vojvodine. Pa, da ne pozabimo - v
ceno »slovenskega« kruha so všteti tudi prevozni stro-
ški pšenice, ki jo v večini dobivamo iz Vojvodine.
Uskladih in poenotih smo ga pa le! IVANA FIDLER
Srečanje na GraškI gori
Na vrhu Graške gore, ^er
se je med vojno bila bitka
med udeleženci štirinajste
divizije in sovražnikom, bo v
nedeljo, 17. avgusta veselo.
Že en^stič se bodo zbrali na-
rodno zabavni ansambli in
male vokalne skupine, ki bo-
do ljubiteljem lepe domače
glasbe predstavili dobro do-
mačo glasbo. Tudi tokrat je
organizator prireditve, ki si
jo vsako leto ogleda okoli 15
tisoč gledalcev, kulturno
umetniško društvo Ivan
Cankar s Plešivca, pokrovi-
teljstvo nad letošnjim sreča-
njem pa je prevzel odbor
XIV. divizije v sodelovai^u s
kulturnimi in delovnimi or-
ganizacijami v občini.
Za letošrui nastop, ki ga bo
posnel tudi Radio Titovo Ve-
lette, je prijavljenih že pet-
n^st skupin, ki se bodo pr-
vič potegovale za štiri nagra-
de (prej eno samo). Še vedno
je v ospredju nagrada za n^-
boljšo melodijo in tekst na
tèmo Graška gora med NOB
in danes, dodali pa so še na-
grado za пгуboljšo lastno
skladbo, za kakovostno iz-
vedbo in svoje bo dodalo tu-
di občinstvo. Graškogorsko
srečanje narodnjakov se ta-
ko počasi, vendar vztrajno,
spreminja iz srečanja v tek-
movali del s štirimi glavnimi
nagradami. Upamo, da bo
graška gora v drugem deset-
letju svojega obstoja z novi-
mi prijemi bolj uspela in, da
za uspeh ne bo dovolj samo
15 tisoč ljudi, ampak tudi do-
bra organizacija in kakovo-
sten nastop prijavljenih an-
samblov.	T. VRABL
Noč pod kostanji je za nami
v soboto, 26. julija, je na Dobrni potekala že 6. tradici-
onalna prireditev »Noč pod kostanji«. Čeprav je priredi-
tev dobro uspela, organizatori niso najbolj zadovoljni, saj
se je zbralo precej manj ljudi, kot so sami pričakovali.
Razloga za slab obisk sta veijetno precej hladno vreme in
slaba vremenska napoved, zaradi česar so mnogi raje ostali
doma. Prireditev, ki sta jo organizirala Zdravilišče Dobrna
in Turistično društvo Dobrna, seje začela ob 18. uri z nasto-
pom folklorne skupine Kulturnega društva K^uh Dobrna, s
štajerskimi plesi in običaji, nadaljevala pa se je potem z
zabavno-športnim programom, ki je trajal do zgodnjih jutra-
njih ur. Prireditev je vseskozi spremljala bogata kulinarična
ponudba s pestro izbiro domačega kruha in slaščic, prisotne
pa sta zabavala ansambel Cmok in ansambel As z Božidar-
jem Wolfandom-Wolfom.
G. O.
Obnova zdravilišča
v RImskili Toplicah
čeprav Vojni center za
medicinsko rehabilitacijo v
Rimskih Toplicah ne sodi
ravno v celovito turistično
in zdraviliško ponudbo ob-
čine Laško, pa je njegov raz-
voj velikega pomena za kra-
jane. Tu je zaposlenih več
kot sto domačinov, naložbe-
ni programi, ki jih v zadnjih
dveh letih uresnič^ejo v
centru, pa pomenijo tudi
večanje družbenega stan-
darda. Prav v teh dneh v
Rimskih Toplicah tudi zak-
ljučujejo s prvo fazo leta
1984 začetih rekonstrukcij-
skih in obnovitvenih del
Vojnega centra za medicin-
sko rehabilitacijo.
Objekti Vojnega centra za
medicinsko rehabilitacijo so
stari več kot 150 let. Rimske
Toplice pa so kot zdraviliški
kraj poznane že iz rimskih
časov. Pred desetimi leti so v
okviru Vojnega centra za
medicinsko rehabilitacijo
obnovili in preuredili Sofijin
dvor v hotel B kategorije, v
teh dneh pa zaključujejo z
obnovo terapevtskega baze-
na in kadi, ki jih uporabljivo
pri hidroterapiji. Odprli bo-
do tudi пекцј več kot 50 me-
trov dolg hodnik, ki povezu-
je Sofijin dvor s terapevtski-
mi prostori. Hodnik z raz-
gledno ploščadjo in dviga-
lom, ki vozi do bazena, so
zgradili predvsem zaradi te-
ga, da zdraviliškim gostom
olajšiOo dostop do terapevt-
skih prostorov. Od Sofijine-
ga dvora do terapevtskih
prostorov so namreč doslej
vodile stm\e stopnice, zdra-
viliškim gostom, ki se veči-
noma zdravijo zaradi po-
škodb, revmatskih obolery,
delnih ali popolnih paraliz in
parez, paje vsakodnevna ho-
ja po stopnicah pomenila ve-
lik napor.
Sicer pa bodo v Vojnem
centru za medicinsko reha-
bilitacijo z rekonstrukcij ski-
mi in obnovitvenimi deli na-
da^evali tudi v prihodnjih
letih. V načrtu imajo gradnjo
пекад manj kot 2 kilometra
dolge ceste do vasi Senožeti,
saj je sedanja cestna poveza-
va speljana prav po sredini
zdravilišča.
IVANA FIDLER
V Aeru obisk Iz Angole
Pred štirimi leti so v delovni organizaciji Aero
pričeli navezovati trdnejše poslovne stike z angol.
skim gospodarstvom. Pri tem jim je največ pomagal
g. Francisco Romao da Silva, veleposlanik Angole, ki
se je prejšnji teden s poslovnim in prijateljskim obi-
skom v Aeru tudi poslovil iz Jugoslavije.
Francisco R. da Silva bo prihodnja štiri leta opravljal
veleposlaniška opravila V Braziliji, v Aeru pa so se mu
za uspešno sodelovanje zahvalili z zlatim znakom
delovne organizacije. Sicer pa so v tem času delavci
Aera navezali trdne poslovne stike z angolsko papirno-
kemijsko in grafično industrijo. V okvir lega sodelova-
nja sodi tudi gradnja tovarne s proizvodnjo akvarelov,
tempera barvic, klasičnih pisalnih trakov 1er karbona
in indiga v Luandi. Aero se je te naložbe lotil skupéù г
Jugoslovansko banko za mednarodno gospodarsko
sodelovanje, pogodbo za gradnjo tovarne pa so podpi-
sali pred dvema mesecema. Tovarna v Luandi, kjer bo
našlo delo 75 ljudi, bo predvidoma zgrsijena do avgusta
leta 1987, v tem času pa bodo v Aeru poskrbeli tudi za
strokovno izpopolnjevanje angolskih delavcev.
Tudi po začetku proizvodnje v novi tovarni v Luandi
bo Aero ostal povezan z angolskim gospodarstvom.
Poleg ostalega izvoza v to državo bodo v Aeru po
pogodbenih obveznostih ustvarili letno poldrugi mili-
jon dolarjev.	IVANA FIDLER
Ureiajo središče Celja
Delavci Ceste-Kanalizaci-
je so prejšnji teden v soboto
začeli urejati drugi del Pre-
šernove ulice v Celju (od
Tkanine do Zvezde). V šest-
najstih bodo obnovili vse
komunalne in duge vode in
položili novo telefonsko li-
nijo.
Ker bodo ves ta čas trgovi-
ne in drugi lokali o tej ulici
zaprti, morajo delavci res hi-
teti oziroma dokončati dela
do dogovorjenega roka. V tr-
govinah pa imajo kolektivne
dopuste ali pa bodo ta čas
izkoristili za remonte.
Letos so se komunalci od-
ločili, da bodo delali od šeste
zjutraj do osme zvečer. Lani,
ko so obnavljah prvi del Pre-
šernove so sicer poiskusili
tudi z delom ponoči, vendar
se ni preveč obneslo, na kon-
cu pa se je izkazalo, da tudi
ni bilo potrebno.
Ulica bo urejena tako kot
ostali del takoimenovanega
peš križa v Celju; tlakovali jo
bodo z manjšimi in nekoliko
večjimi granitnimi kockami
in ploščami, postavili pa bo-
do tudi javno razsvetljavo.
Odsek Prešernove, ki ga te
dni urejajo komunalci, je tu.
di predzadnji odsek peš kri.
ža, ki gaje še potrebno uredi-
ti. Prihodnje leto je v načrtu
še ureditev zadnjega dela
Stanetove ulice (od Prešer-
nove do semaforjev).
S. ŠROT
Lažje do stanovanja
Poslej tum slanovanjska zadruga_
Stanovanjska zadruga de-
luje odslej tudi v Šentjurju,
saj se je pred časom na usta-
novni skupščini zbralo 34
ljudi, kar je bilo dovolj za
njeno organiziranje. Podpi-
sali so pristopne izjave in
plačali 15.000 dinarjev čla-
narine, na skupščini pa so
izvolili tudi vodstvo zadru-
ge Moj dom.
Predsednik je postal Jan-
ko Cerkvenik, predsednik
zadružnega sveta pa Peter
Centrih. Preden bo začela za-
druga redno delati, bodo mo-
rali zbrati še nekaj soglasij in
jo registrirati, zato računajo,
da bodo vse potrebno uredili
do konca avgusta.
Zadruga Moj dom ni prva
te vrste v občini, saj že nekaj
let uspešno dela zadruga v
okviru Tajfuna na Planini.
Vendar je ta omejena na
ozek krog ljudi, zato so tudi
v Šentjurju predlagali, da bi
jo ustanovili. Članstvo v za-
drugi prinaša nekatere ugod-
nosti, zato je zanimanje ra-
zumljivo. Tako lahko na pri-
mer člani zadruge kupujejo
gradbeni material brez pro-
metnega davka, v zadrugi pa
združujejo sredstva za na-
kup, gradnjo in adaptacijo
stanova^ in hiš članov, or-
ganizirajo razhčne oblike
stanovpxjskega varčevanja,
pridobivajo stavbna zemljiš-
ča ... Člani pa lahko z delom
pomagajo pri gradnji v okvi-
ru zadruge, kar jim ustrezno
ovrednotijo. Vse to naj bi
pritegnilo številne graditelje,
ki jih je v šentjurski občini
precej, saj družbena gradnja
ne zadovoljuje vseh stano-
vanjskih potreb. Zato so na
stanovanjski skupnosti, kjer
so pripravili vse potrebno za
začetek dela zadruge, prepri-
čani, da bo ta hitro zakvela.
TC
Komunalci delajo vsak dan od 6. do 20. ure, zakaj ij
avgusta zjutraj morajo biti trgovine ob Prešernovi ulici it
odprte.
Večja družbena pomoč za otroke
Družbene pomoči otrokom so se v
mozirski občini s 1. julijem zvišale
za 35 odstotkov. Tako zvišanje je
bilo potrebno zaradi vse bolj naraš-
čajočih življenjskih stroškov.
Družbeno omoč v mozirski občini
prejema окоИ 700 otrok. V zadnjem
letu je število upravičencev padlo,
kar je pravzaprav nenavadno. Pravi-
co do družbene pomoči je izgubilo
precej kmečkih otrok, ker so na
skupnosti otroškega varstva pričeli
upoštevati tudi dohodki od oddaje
mleka, mesa in lesa. Ti pa predstav-
ljajo kar precejšen delež v strukturi
dohodkov kmetov. Kljub temu pa
družbeno pomoč še vedno dobiva
пекад kmečkih otrok, katerih po go-
lem izračunu ne bi bili upravičeni do
otroškega dodatka. Posebej pri viso-
ko ležečih kmetijah je komisija za
denarna nadomestila upoštevala
dejstvo, da katasterski dohodek ne
more biti tako \àsok kot na tistih, ki
so na ravninskih predelih. Podobne
kriterije je upoštevala tudi, če je v
družini bolezen, ah če pri hiši ni do-
volj delovne sile. V sodelovanju s
socialnimi delavkami je komisija
prišla do realnih podatkov o social-
nem stanju družine in odločitve so
bile mnogo la^e, kot bi bile sicer.
Pri skupnosti otroškega varstva si
prizadevno, da bi čim več otrok pre-
jemalo družbeno pomoč v funkci-
onalni obliki. To pomeni, da jim
skupnost plača prehrano v šoli,
oskrbo v vrtcu ah pa, da si na osnovi
naročilnice v določeni trgovini kupi;
jo hrano. Ta zadnja oblika je posebej
pomembna v tistih družinah, kjer
vlada alkohol in obstaja nevéimost,
da bi starši denar namenjen otro-
kom preprosto zapili.
RAJKO PINTAR
JULIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
»Velika puntarija« na avstrilskem Koroškem
^^¡ovoi^našh^koro^
^glovenski narod je zrastel iz kmečkega
liudstva in naše nad vse heroična prete-
klost so kmečki punti. Davno pred franco-
ko revolucijo so se slovenske kmečke
Lnožice podzavestno borile za iste demo-
kratićn® pravice kot francoski meščanski
revolucionarji. Slovensko kmečko ljud-
stvo je v tistih hudih časih, ko sta ga
morila Turek in grof, vzdržalo na svoji
gpilji in preneslo vse napore. Krvavelo
je, da j® tekla kri v slapovih, a izkrvavelo
" Tako je zapisal Bratko Kreft v uvodu k
Veliki puntariji, delu ki opisuje herojstvo
jlovenskih kmečkih uporov. Letos bodo to
¡(j-eftovo delo uprizorili Koroški Slovenci.
Eden od organizatorjev je tudi Jože Rov-
jek, član Slovenske prosvetne zveze na Ko-
roškem.
Velika slovenska gledališka predstava
ва prostem je gotovo velik dogodek za
slovenske rojake na avstrijskem Koro-
škem. Kako je do organizacije te predsta-
ve sploh prišlo, kako so potekale vaje,
priprave?
BOVSEK: Gledališke predstave na pro-
stem imajo na Koroškem že dolgo tradicijo.
Leta 1979 smo imeli na tem istem prizoriš-
fu v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v
podjuni Samorastnike, poznamo Pasijon
na Kostanjah, ki se ravno tako dogaja na
prostem in pa seveda našo Miklovo Zalo, ki
jo vsake toliko let prirejajo v Šentjakobu v
Rožu.
Za Kreftovo Veliko puntarijo pa smo se
letos odločili iz narodnopolitičnih ozirov.
Vemo, daje pritisk na Slovence zelo močan,
pripravlja se nov šolski model, dejansko
smo v nekakšnem defenzivnem obdobju in
moramo tudi v kulturi preiti v ofenzivo, da
se tako izrazim. Ravno zato smo se odločili
za to delo o kmečkih uporih, ki se sicer
konča s kronanjem in porazom kmetov,
vendar bomo iz te igre poskušali narediti
zlasti v Gubčevem poslednjem govoru
spodbudo za naš narodnostni boj. Igralci so
nraWtiónn Ì7 vçpVi Hnlin TCnmélríi in en /->т-сга_
nizirani v začasno Slovensko ljudsko gleda-
lišče Samorastniki. Igralcev je 25, skupno
pa nastopa približno 100 ljudi, ki so vklju-
čeni v kmečko vojsko in vojščake. To so
člani pevskih zborov, ki bodo skupaj peli
tudi puntarsko Le vkup, le vkup, uboga
gmajna. Režiser Marijan Srienc je zelo širo-
ko zastavil režijski koncept in pričakujemo
res kvalitetno predstavo.«
Kulturno in politično pomeni ta pred-
stava velik dogodek za vso slovensko jav-
nost. Ali razmišljate morda o gostovanjih
ali pa si boste občinstvo iz Slovenije pri-
peljali na svoje prizorišče?
ROVŠEK: »Z gostovanji je zelo težko, ker
ni primernega prizorišča, pa tudi mislim,
da je prav, da igramo predvsem na Koro-
škem. Želimo pa si na svoje prizorišče seve-
da pripeljati publiko iz vsega slovenskega
kulturnega prostora in prav zato v teh dneh
obiskujem slovenska kulturna središča, da
se dogovarjamo o obiskih predstav v Spod-
njih Vinarah.«
Igralci so iz vse Koroške. Ali ne prihaja
prav zato do kakšnih večjih problemov?
Kako usklajujete vaje?
ROVŠEK: »Težave seveda so, a naši lju-
dje delajo predstavo z veliko zavestjo, od-
povedujejo se marsičemu, da bi predstava
uspela. Trenutno imamo vaje dvakrat, tri-
krat tedensko-ob sobotah, nedeljah, zvečer.
Obisk in morala naših igralcev je veliko in
pričakujemo, da bomo vseh pet uprizoritev
- 9., 10., 14., 15., 16., avgusta-uspešno iz-
vedli.«
Ali pri predstavi sodelujejo samo koroški
slovenski kulturni delavci, ali pa imate
morda kakšno pomoč iz matične domovi-
ne Slovenije?
ROVŠEK: »Brez pomoči matične domo-
vine mi tega ne bi zmogh, niti finančno, niti
kostumografsko in scenografsko. Sceno-
grafinja je iz Slovenije, akademska slikar-
ska Melita Vouk, imamo pa tudi igralsko
pomoč iz obmejnih gledališč -Prešernove-
ga gledališča iz Kranja in gledališča Tone
Čufar z Jesenic. Trije igralci prihajajo k
nam na vaje in pomenijo seveda veliko po-
moč in oporo, pa tudi kvalitetno »vlečejo za
seboj« naše amaterje.«
Kakšen pa je odziv Slovencev, ko slišijo
za vašo predstavo in ali se morda že po-
javljajo tudi kakšne reakcije nemškega
prebivalstva?
ROVŠEK: »Zdaj smo sicer še v fazi infor-
miranja, ne vabimo še aktivno, toda odziv
slovenskega prebivalstva je pozitiven. V
gledališkem listu nam objavljajo obvestila
o predstavi, pri tem nam gredo zelo na roke
nekatere firme in posamezniki. Med Slo-
venci se vidi odobravanje te naše odločitve,
da po nekaj letih spet pripravimo veliko
predstavo. Kakšen pa je odziv v nemških
nacionalnih krogih je težko reči. V nemških
medijih se Velika puntarija še ne pojavlja
in se v veliki meri najbrž tudi ne bo, kajti
prireditev je samo slovenska, ni dvojezična
in zato mislimo, da obiska Nemcev-razen
tistih špijonov, ki se vedno pojavljajo-ne
bo. Reakcije so pa tako znane. Hajmatdinst
nas bo spet nekaj napadal, nekateri se bodo
obnašali kot da jih to nič ne briga, nekateri
demokrati pa bodo - tako kot vedno neka-
tere naše akcije - tudi to predstavo pozdra-
vili.«
Kakšen pa je sicer položaj slovenskih
kulturnih delavcev na Koroškem. Kašno
vlogo imajo?
ROVŠEK: »To je zelo težko opisati v ne-
kaj stavkih. Slovenski kulturni delavci na
Koroškem imamo praktično vlogo nekakš-
nih narodnih buditeliev, osveščevalcev
kulturne in narodne zavesti. Stalno pa smo
v precepu med asimilacijskimi procesi in
med našimi potrebami, ki bi jih bilo potreb-
no aplicirati med koroško slovensko prebi-
valstvo. Položaj na terenu pa je zelo razli-
čen. V Slovensko prosvetno zvezo je vklju-
čenih več kot 30 društev, ki pa zelo različno
gojijo svoje kulturno poslanstvo. Nekatera
društva so zelo močna in si upajo gojiti
danes že nekakšno napredno kulturo, ne-
katera društva pa ostajajo na stopnji folklo-
rizma. Samo še nekaj pojejo, včasih kakšna
folklorna skupina nekaj zapleše, v njiho-
vem izrazu pa ni več političnega upornega
duha.
V poletnem času je na Koroškem močan
turizem in občine spodbujajo kulturne pri-
reditve predvsem za turiste. V te prireditve
smo vključeni tudi Slovenci s svojimi pro-
grami, predvsem so to krajevna kulturna
društva. Ker pa se srečujemo s problemom,
da se nekateri ne znajo več artikulirati, ne
znajo več izražati svoje narodne identitete,
ker nastopajo zgolj folkloristično, je naša
Prosvetna zveza v sodelovanju s Krščansko
kulturno zvezo organizirala kulturni avto-
bus. Ta vozi od prireditve do prireditve, s
seboj pripelje razstavo o koroških Sloven-
cih, o naši zgodovini, kulturi, narodnost-
nem boju in tudi o NOB. Predstavlja pa
tudi sedanjo problematiko. S seboj pripelje
kasete, plošče, knjige, ki govorijo npr. o
šolski problematiki in podobnem. Nekate-
re društva pa to obliko celo odklanjajo.
Imamo celo take izkušnje, da so društva
postavila ta avtobus na stranski tir, ker se
jim zdi, daje to za njihov kraj že preradikal-
na oblika. Seveda pa so tu tudi pozitivne
izkušnje. Avtobus se naprimer pojavi v Ce-
lovcu na glavnem trgu in turisti zelo z zani-
manjem prebirajo, sprašujejo, se pogovar-
jajo, si ogledajo razstavo. Kljub negodova-
nju nekaterih ima ta avtobus vse večjo vlo-
go in je praktično razprodan. Vsak dan je
na terenu, povsod se pojavlja in po vsej
Koroški enotno obvešča o problematiki
Slovencev.«
Kako pa je z vključevanjem mladih v slo-
venske kulturne kroge? Se tu pojavljajo
kakšne težave?
ROVŠEK: »Z mladimi sicer so težave.
Toda, če izhajajo iz družin, v katerih so
starši aktivni in zavedni, ni nobenih proble-
mov. V zadnjem času so naša društva svoje
članstvo zelo pomladila, predvsem društva
v Podjuni in nekatera v Rožu. Pojavljajo pa
se tudi nove oblike dela, ki soza mlade
primernejše. Imamo oder Mladdje, lutkov-
no sekcijo, ki je zelo aktivna. To je v Celov-
cu, vodi jo Krščanska kulturna zveza in
deluje za vso Koroško. V okviru Slovenske
prosvetne zveze pa se pojavljajo tudi nove
gledališke skupine mladih, manjše instru-
mentalne in vokalno-instrumentalne sku-
pine, ki niso več pripravljene izvajati samo
nostalgično koroško glasbo, ampak pose-
gajo po novih tekstih in jih tudi sami
ustvarjajo. Ti teksti pa so dejansko odraz
naše trenutne nuje, naše stiske, naše tre-
nutne kulturne, narodne in politične situ-
acije na Koroškem.«
INES DRAME
Flosarski bal na Ljubnem
Priprave na Flosarski bal
na Ljubnem ob Savinji, ki
bo že 26. po vrsti, so v pol-
nem teku. Kljub nekaterim
težavam pri sestavljanju
organizacijskega odbora pa
jele-ta formiran. Na čelu or-
ganizacijskega odbora je le-
tos Anka Rakun z Ljubnega.
Odbor je sprejel okvirni
program prireditev, ki bo tu-
di letos bogat s kulturnimi in
turističnimi prireditvami.
Tako se bodo zvrstih nastopi
folklornih skupin in ženske-
ga pevskega zbora, moški
pevski zbor bo po Ljubnem
pel podoknice, v šoli bo raz-
stava likovnih del, prva so-
bota in nedelja v avgustu pa
bosta posvečeni ohranjanju
in predstavitvi flosarskih
tradicij. Seveda ne bo izosta-
la povorka, v kateri bodo
svojo dejavnost predstavila
domača društva, obiskovalci
pa bodo lahko videli še neka-
tere druge etnografske zna-
čilnosti s tega območja.
Pestro bo tudi na športnih
igriščih, s^ bodo Flosarski
bal spremljale razne športne
prireditve, kot so odbojkar-
ski turnir, nogometna tekma
in tekmovanje paraplegikov
v namiznem tenisu.
RAJKO PINTAR
24. dan hmeijarjev
' Kljub temu, da letošnja
letina hmelja ne kaže naj-
boljše, se turistični delavci
v Braslovčah z vso vnemo
pripravljajo na tradicional-
no praznovaiye dneva slo-
venskih hmeljarje^^ ki bo 9.
10. avgusta v Žalcu in
Braslovčah.
Predsednik TD Braslovče
Andrej Korošec nam je o
pripravah in sami prireditvi
Povedal: »Priprave na našo
največjo prireditev Dan
"fneljaijev so se pričele že
äprila. Poseben odbor, v ka-
dela več deset ljudi
lina v teh dneh polne roke
«eia. Prireditev bo trajala
4va dneva. Prvi dan, to je v
Soboto, bosta dve športni
Prireditvi, zvečer zabava na
E'^reditvenem prostoru, v
i^cu pa bodo zaslužnim
^pieljaijem podehli prizna-
nja za letnik 1985, predstavi-
® se bosta letošnji hmelj ski
larešina in njegova sprem-
jevalka. Nedeljsko prazno-
^^je se bo pričelo popoldne
Ob 14.
uri s povorko s prikazi
"fneliarstva nekoč in danes.
Obeta se vehko teh prikazov,
najboljše pa bomo nagradih.
Po prihodu na prireditveni
prostor bo predstavitev sta-
rešine in spremljevalke,
krajši kulturni program, na
katerem bo med drugim na-
stopil mladinski pihalni or-
kester iz Šmihela na Koro-
škem, sledila bo demonstra-
cija strojev SIP Šempeter,
nato pa zabava. Pripravlja-
mo še dve prireditvi in sicer
predstavitev Kinološkega
društva Žalec s športnimi in
službeni psi«.
T. TAVČAR
Osma runda v Ženevi
Na ženevskem sedežu Združenih
narodov se je začel nov, /e osmi
krog pogajanj o rešitvi afganistan-
skega vprašanja. Pogajanja trajajo
od junija 1982. leta in nič še ne ka-
že, da bi bila lahko sedanja runda
tudi že zadnja. Ženevski pogovori
potekajo pod pokroviteljstvom
OZN in ekvadorski diplomat Diego
Cordovez kot odposlanec general-
nega sekretarja OZN ima vlogo
svojevrstnega »poštarja*. Sobesed-
nika sta namreč pakistanski in af-
ganistanski zunanji minister, ker
pa pakistanska vlada ne prizna
vlade v Kabulu, sedita šefa diplo-
macij vsak v svojem krilu palače
Združenih narodov, Cordovez pa ju
izmenoma obiskuje in posreduje
predloge, nasprotne predloge dru-
ge strani. In seveda tudi sam posre-
duje.
Ali je zdajšnja runda utegne pri-
nesti kaj več kot dosedanje, na-
mreč zdaj ko je sovjetski voditelj
Gorbačov napovedal odpoklic še-
stih sovjetskih polkov iz Afganista-
na do konca leta? Cordovez meni,
da je to »pozitiven korak« in neka-
teri opazovalci se mu pridružujejo,
meneč, da je ta sicer majhni korak
k odhodu sovjetskih vojakov iz te
azijske države zboljšal vzdušje.
Mogoče. Javne izjave uradnih
predstavnikov tako ZDA kot Paki-
stana tega ne kažejo. Morda je to
del igre za javnost: ukrepu glavne-
ga nasprotnika pač ne moreš javno
ploskati.
Tako imenovani koledar umika
sovjetskih divizij iz Afganistana je,
kot kaže, osrednja točka na dnev-
nem redu osme runde. Pakistanska
vlada je letošnjo spomlad objavila,
da sovjetska stran prek vlade v Ka-
bulu predlaga umik v štirih letih.
Pakistanska vlada ima tak umik za
Piše Jože Šircelj
preveč dolgotrajen in menda pred-
laga štiri mesece.
Gledanje na vprašanje umika
sovjetskih čet, ki so v Afganistanu
od konca decembra 1979 je kajpada
diametralno nasprotno. Moskva in
Kabul trdita, da umik preprečuje
intervencija od zun^ v afganistan-
ske zadeve v obliki obilne pomoči
uporniškim mudžahedinom, pri če-
mer da igrajo glavno vlogo ZDA,
Pakistan pa daje upornikom na
razpolago svoje ozemlje. Pakistan
slednje zanika, medtem ko ameri-
ška stran po več letih skrivne pod-
pore mudžahedinom zdaj le-te jav-
no podpira.
Ob vseh teh nasprotjih pa je tre-
ba povedati, da je Cordovezova po-
litika majhnih korakov v teh štirih
letih vendarle obrodila nekatere
sadove. Kaže, da so se dogovorili,
vsaj okvirno, o prenehanju vmeša-
vanja v afganistanske zadeve, o
mednarodnih jamstvih za bodoči
sporazum, pa tudi o prostovoljni
vrnitvi afganistanskih beguncev iz
Pakistana, kjer je okoli tri milijone
ljudi, in Irana, kjer jih je milijon.
Na dlani je, da držita ključ do
dokončne rešitve tega vprašanja v
rokah Moskva in Washington. Ob-
novljeni dialog v zadnjem času,
priprave na drugo vrhunsko sreča-
nje Reagan-Gorbačov dajejo vsaj
teoretično možnost, da se voditelja
supersil domenita o izhodu iz afga-
nistanske drame. Drugo vprašanje
je, ali sta pripravljena toliko popu-
stiti drug drugemu, da bi bila mož-
na obojestransko sprejemljiva re-
šitev.
Z drugimi besedami: ženevska
pogajanja so pomembna, ne pa od-
ločilna za nadaljnjo usodo Afgani-
stana, ki živi v znamei^u posledic
sovjetske vojaške intervencije
pred malone sedmimi leti.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
LB, Splošna banka Celje
o poslovanju v polletju
v torek je bila seja izvršilnega odbora banke, na
kateri so med drugim razpravljali tudi o poročilu o
uresničevanju plana banke za prvo polletje.
V	njem ugotavljíyo, da so bili materialni okviri in
poslovna politika zastavljeni v skladu z dogovoijeno
ekonomsko politiko. Dejanska gibanja pa so že na
začetku leta pokazala, da ne uresničujemo ključnih
usmeritev. Konvertibilni izvoz in struktura proizvod-
nje nista dosegala potrebne dinamike, v delitveni poli-
tiki pa ni bilo nobene odvisnosti od akumulacije kot
osnovnega pogoja za razvoj in tekočo porabo.
Vsa navedena problematika, vključno z vsemi teža-
vami, se je kazala v poslovanju banke. Tu se je še
posebej negativno odražala teč^na pohtika, ki je bila
najbolj intenzivna prav v juniju. Zaradi neravnovesja
devizne bilance predstavljajo trenutno največji pro-
blem v celjski banki LB negativne tečajne razlike, ki
so v primerjavi s polletjem preteklega leta porasle za
215 odstotkov. Glede na ugodno hkvidnostno stanje je
banka sredstva posojala drugim bankam in tako
pokrila izpad dohodka zaradi visokih negativnih tečaj-
nih razlik.
V	dnevnem časopisju je že bilo nekaj informacij o
predvidenih novostih pri posojilih občanom in o odku-
pih deviz. Toda po mnenju najodgovornejših ljudi v
•celjski banki LB zaenkrat sprememb ni, vsekakor pa
bo o njih razpravljal izvršilni odbor banke prihodnji
mesec.
U. M.
Dohodek od Inovacij večji
od milijarde dinarjev
¥ občim Velenje so se oaioćlll za spotibujanje
InovacUskega tlela
Dohodek, ki so ga z inovacijsko de-
javnostjo lani ustvarili v občini Vele-
nje je bil večji od milijarde dinarjev,
oziroma za 273 odstotkov večji kot
leto prej. To je najpomembnejša ugo-
tovitev iz analize, ki sta jo izdelala
odbora za inventivno dejavnost pri
občinskem svetu zveze sindikatov in
raziskovalni skupnosti Velenje, ki
sta na skupni seji sprejela naloge za
še načrtnejše delo na tem področju.
Tudi nekateri ostali rezultati analize,
ki so jo v Titovem Velenju naredili na
osnovi ankate, kažejo na premike v
inovacijski dejavnosti. Tako seje lani z
420 na 477 povečalo tudi število prijav-
ljenih in z 296 na 373 tudi število reah-
ziranih predlogov, ki jih je največ s
področja tehnike in tehnologije. Več
kot polovico dohodka od inovcij, 667
mihjonov din, so ustvarili v vseh ozdih
Gorenja; izražene v odstotkih, pa so
gospodarsko korist najbolj povečah v
Veplasu, rudniku lignita Velenje, Go-
renju, termoelektrarni Šoštanj in Elek-
trostrojnih obratih.
Še bolj organizirano delo na tem po-
dročju pa je potrebno tudi zato, ker se
sklepi, sprejeti na lanski skupščini,
uresničujejo le delno, pa tudi zato, ker
so temu v prid tudi nekateri ostali po-
datki iz analize. Zaskrbljujoč je na-
mreč podatek, da se od vseh predlo-
gov prijavljeni le štirje izumi in dve
prijavi modelov, kategoriji torej, ki naj
bi bili predvsem odraz usmerjene in-
ventivne dejavnosti. Bistvenega na-
predka ni tudi pri številu predlagate-
ljev, saj se je to povečalo le za kak
odstotek. Med nalogami, ki jih bo po-
trebno opraviti pa so še predlogi, da v
vseh organizacijah dosledno nagraju-
-jejo vse predloge in na plačilnih listih
prikazujejo tiste del osebnega dohod-
ka, ki je posledica inovacije. Ker pov-
sod še nimajo izdelane metodologij
za nagr^evanje predlogov, bo to p^
pravil odbor sindikata za inventivj^'
dejavnost.
Najboljše rezultate dosegajo pr^
tam, kjer so zaposlili profesionalne»,
delavca za to področje. V sindikat!
ugotavljajo, da bi to morali storiti ^
v Elektrostrojni opremi in Elektro,
kovinarskih obratih, Vekosu in Gort
nju servis. To še posebej velja
EKO, ker jih k temu zavezujejo tu^j
sklepi zbora združenega dela veleni,
ske skupščine. Na osnovi teh sklepo;.
naj bi namreč zaposlili profesionalca
za množično inventivno dejavnost \
vseh delovnih organizacijah z več kot
500 zaposlenimi, ali tam, kjer je letu«
prijavljenih do 30 predlogov ali p,
tam, kjer je dohodek od inovacij let.
no večji od dveh milijonov dinarjev,
O anaUzi in predlogih obeh odborov
za inventivno dejavnost naj bi obšiine.
je spregovorih tudi v zboru združene,
ga dela, gospodarski zbornici ter гагј.
skovalni skupnosti, povsod pa n^ b¡
tudi redno ugotavljaU, kako se uresni.
čujejo sprejeti skupščinski sklepi. Ñj
seji predsedstva so tudi predlagali, dj
v občini ustanovijo društvo izumite.
Ijev in aktive v posameznih organiza,
cijah.
R. PANTELIČ
V mozirski občini obresti
vse bolj najedajo dohodek
Izvoz na konvertibilno področje se tnanjša
V mozirski občini znova ugotavlja-
jo, da sta v neugodnem položaju zla-
sti gozdarstvo in lesnopredelovalni
kompleks. V slednjem so se razmere
zaostrile do te mere, da je bila mote-
na oskrba z lesno surovino, kar je
povzročilo zastoje v lesnopredeloval-
ni industriji in tudi izgube v obeh
sektorjih, kar je neugodno vplivalo
na polletne rezultate.
Dohodkovni položaj gospodarstva
mozirske občine se še naprej slabša.
Organizacije združenegâ dela najema-
jo čedalje dražja sredstva za premošča-
i\ie tekočih likvidnostnih problemov.
Vrednost kratkoročnih kreditov se je
povečala za dva in polkrat glede na
zaključek leta 1985. Obresti čedalje
bolj obremenjujejo dohodek, s^j je
znašal delež obresti v dohodku že 37
odstotkov, v enakem lanskem obdob-
ju pa 27 odstotkov. Zelo aktualno je
razporejanje dohodka v polletju. V ob-
čini vse oblike porabe znatno prehite-
vigo rast dohodka. Skoraj v vseh de-
lovnih sredinah rast sredstev za oseb-
ne dohodke prekoračuje rast ustvarje-
nega dohodka. Delež dohodka v celot-
nem prihodku predstavlja dobrih 21
odstotkov, delež skupne porabe v do-
hodku pa štirinajst odstotkov, kar po-
meni bistveno povečaje glede na pre-
teklo obdobje. Zaskrbljujoče je tudi
stanje na področju razporejanja oseb-
nih dohodkov. Večina organizacij pre-
koračuje svojo rast dohodka, razen El-
kroja in Rekreacijsko turističnega cen-
tra Golte. Precej organizacij združene-
ga dela v mozirski občini posluje tudi z
izjemno nizko akumulativno sposob-
nostjo. Izgube so dosegle dvakrat višjo
raven kot je bila absolutna vrednost
akumulacije, kar resno ogroža njeno
pokrivanje. Kritično je zlasti v Gore-
nju Ghn v Nazaijih, v tozdu Gradbe-
nik na Ljubnem, na meji donosnosti
pa so poslovali še tozd Kovinarstvo na
Ljubnem in tozd Kemija v Mozirju.
Tudi z izvozom ne morejo biti zado-
voljni, zlasti ne z izvozom na konverti-
bilno tržišče, izvozniki pa se vse bolj
usmerjiOo na khrinško področje.
JANEZ VEDENIK
iz Gorenja več
zamrzovalnih skrinj
v tozdu Zamrzovalna in
hladilna tehnika velenjske-
ga Gorenja so proizvodnjo,
z izjemo hladilnikov, v pri-
merjavi z enakim lanskim
obdobjem nenehno poveče-
vali in v polletju pričakuje-
jo dober flnančni rezultat.
V tem tozdu je zaposlenih
1524 delavcev. V prvem pol-
letju so v obratu zamrzoval-
nih naprav izdelali 138.039
zamrzovalnih omar, izvoz pa
je bil manjši od načrtovane-
ga za dobrih šest odstotkov.
Na manjši izvoz je vplivala
neosvojena proizvodnja no-
vih tipov, pa tudi iztrošena
oprema za poliuretan. Bolj
bodo morali zaostriti tehni-
ško disciplino. V obratu za-
mrzovalnih skrinj so delali v
treh izmenah in izdelali
134.309 zamrzovalnih skrinj,
izvozni načrt pa so izpolnili,
V primerjavi z lanskim pol-
letjem so proizvodnjo pove-
čah za dobrih 11 odstotkov,
izvoz pa za skoraj četrtino. V
obratu Hladilniki so s svojo
proizvodnjo vezani na oskr-
bo s polizdelki, zato je bilo
pri njih več zastojev. Kljub
temu so svoje načrte izpolni-
h, saj so izdelali 37.838 hla-
dilnikov ali 2838 več kot so
načrtovah. V proizvodnjo so
uvedh tudi nov tip hladilni-
ka, kar je seveda vplivalo na
nemoten tek proizvodnje. V
obratu Plastika so redno
oskrbovah vse finaliste tako
da zaradi njih ni bilo večjih
zastojev. Tudi v tem obratu
je večji del strojne opreme
iztrošen in potrebna bodo te-
meljita popravila.
Vsekakor pa so v tozdu Za-
mrzovalna in hladilna tehni-
ka v letošnjem prvem pollet-
ju v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem povečali
proizvodnjo zmrzo valnih
skrinj in omar za enajst, ozi-
roma štirinajst odstotkov.
JANEZ VEDENIK
V laški občini večji posluh za obrtnike
NIko Ljubelšek Iz Radeč je obrtnik novega časa
Niko Ljubelšek, obrtnik,
ki ima v strojnem ključav-
ničarstvu v Radečah sedem
zaposlenih delavcev, je pre-
pričan, da bi bilo potrebno
najti za obrtnike novo, bolj-
še ime. Vsaj za obrtnike nje-
gove vrste. Za takšne, ki so
vezani na načrte, na roke,
na stroge dogovore z zdru-
tenim delom. >»Počutim se
kot del združenega dela,«
pravi.
Neobrtniško počutje ima
svoje korenine v desetlet-
nem sodelovanju z združe-
nim delom. Ko je Ljubelšek
postal obrtnik, je postal tudi
kooperant Eergoinvesta iz
Zagorja, Novolesa in Tomo-
sa. Zanje v obratovalnici iz-
delujejo polfinalne izdelke,
takšne, ki jih nato vgrajujejo
v končne izdelke. V medse-
bojnem sodelovanju so v
obratovadnici razvili tudi ne-
kaj takšnih izdelkov, ki so
nadomestili uvoz. Najdlje so
pri tem skupaj s Tomosom
in Novolesom, dogovarjajo
pa se tudi z Energoinvestom.
Za kakovostno delo, ki je
pogoj za uspeh, so potrebne
pridne roke, pamet in dobra
oprema. Pridne roke pri Lju-
belšku imajo, pri znanju se
zatika, saj je v laški občini
težko pridobiti delavce s po-
trebnim znanjem, oprema pa
je dobra. Tudi s pomočjo po-
sojil Ljubljanske banke.
»Zadnjih deset let sem vse
vlagal v opremo in koristil
vse olajšave in posojila. Le
škoda, da so pri tem v laški
občini preveč varčni.« Pa so
res. Za razširjeno reproduk-
cijo imajo obrtniki še vedno
priznanih samo v repubiliki
dogovorjenih 25 odstotkov
oliušav, medtem ko so men-
da v vseh ostalih občinah,
kjer jim ni vseeno, kako se
razvija obrtništvo, 'to pove-
čah.
Vseeno je Niko Ljubelšek
prepričan, da se tudi v laški
občini stvari premikajo na
bolje: »Odnos do obrtnikov
se v naši občini spreminja
šele v zadnjem času. Precej
smo zamudili, kar se odraža
na zaostalosti obrtništva v
občini. To bomo v času tež-
jih gospodarskih razmer tež-
ko nadomestih.« Niko je bil
v prejšnjem mandatu član iz-
vršnega sveta občinske
skupščine, zadolžen za brt in
še vedno je član izvršnega
odbora Obrtnega združenja
Laško. Razmere dobro poz-
na. Zato tudi razume, da si
laška občina glede na svojo
slabo razvitost težko privoš-
či enake olajšave za obrtnike
kot kakšna druga, zaveda pa
se tudi, da je od obrtnikov
samih veliko odvisno: »Obrt-
no združenje bi naj kreiralo
in vodilo politiko obrtništva
v občini, njegovi člani pa
imamo preveč svojih skrbi
in premalo časa za politko
razvoja obrti. A če ne bomo
sami skrbeh zase, tudi drugi
ne bodo.«
Za nekaj so v tem srednje-
ročnem obdobju že poskrbe-
h - za novo obrtno cono v
Radečah. Tudi Ljubelšek na-
merava tja preseliti svojo
obratovalnico. To je edina
možna pot nadaljnjega raz-
voja, saj v sedanjih prostorih
kljub popolnemu redu ni več
niti metra prostora. Preseli-
tev je zato glavna naloga v
nasledrxjih letih. Bo že šlo.
S^j, kot pravi Niko Ljubel-
šek, je potrebno obrtniku in
obrti samo pošteno delo, po-
šten odnos do delavca in
družbe, pa rezultati sami pri-
dejo.
MILENA B. POKLIČ
Foto: EDI MASNEC
Cene bo treba
znižati
Med tistimi v žalski ob-
čini, ki bodo morali vrniti
cene svojih proizvodov
na raven letošnjega fe-
bruarja so Minerva Zabu-
kovica, Keramična indu-
strija Liboje, Cestno po-
djetje, tozd Asfalt Kam-
nolom Velika Pirešica in
Montana iz Zaloške Go-
rice.
To seveda pomeni, da
bodo gospodarski rezul-
tati slabši tudi tam, kjer
so bili doslej še sorazmer-
no ugodni.
J. V.
Sitotisk v Šentjurju?
Pred meseci so v Šentjur-
ju zaprli Veplasov obrat in
delavci se od takrat vozijo
na delo v Titovo Velenje.
Obrat je po takratnih ugo-
tovitvah posloval z izgubo,
ukrep pa je bil potreben za-
radi sanacije položaja v ce-
lotnem Veplasu.
Veplas je takrat zagotav-
ljal, daje ukrep začasen in da
bodo v okviru sanacijskega
programa našli nadomestno
proizvodnjo, da bi obrat po-
novno zaživel. To je bila tudi
zahteva odgovornih v šent-
jursko občini.
V teh dneh je Veplas Šent-
jurčanom ponudil nado-
mestni program za tamkajš-
nji obrat. Predlagajo, da bi se
začeli v Šentjurju ukvarjati s
sitotiskom, ki ga Veplas po-
časi ukinja. S tem namreč
krči preobsežno proizvod-
njo, vendar so v Sentjuiji^
mnogi prepričani, da gre za
proizvodnjo, ki ni prinašala
dohodka. Po predlogu Ve-
plasa bi iz Titovega Velenja
pripeljali vso potrebno opr®;
mo, v Šentjurju pa bi našh
organizacijo, ki bi proizvod-
njo vzela v svoje okrilja-
Vendar dvomijo, da bi bil^
proizvodnja v Šentjuri'^
uspešna, saj se s sitotiskoi|'
ukvarja cela vrsta zasebni-
kov in je trg že precej zasi-
čen. Kakorkoh že o tern
predlogu bodo v SentjuD^
še razpravljah in sicer o"
strokovni analizi o možnO"
stih sitotiska. Na podlagi te-
ga pa se bo izvršni svet odllj
čil, ah bo predlog sprejel
TC
jjjUÜ¿¡986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
pet ur SO kazali, kal vse znalo
Ц pobju celo leto žIvUo za eno samo prlreaitev - prireditev »Pokaži, kaj znaš**
14. leto zapored so mi-
nulo nedeljo v Dobju pri
Planini priredili tradici-
nalno prireditev »Pokaži,
znaš . Letošnja je bila
rekordna v vseh pogledih,
aj s® j® prireditvi zbrala
skoraj dvatisočglava mno-
jjja navdušenih poslušal-
cev. prireditev je trajala de-
belih pet ur, na-.lopilo pa je
40 različnih skupin in
izvajalcev.
lÜjub temu, da je bila pri-
reditev napovedana šele za
15. uro je Dobje zaživelo že
prej. Če odštejemo organiza-
torje, ki so imeli polne roke
Jela že nekaj dni prej, v ne-
jeljo pa so vstaU že ob 4. uri
gutraj, da bi pripravili mize,
oder, hrano, pijačo in še mar-
sikaj drugega, so tudi drugi
ljudje prihajali na prizorišče
¿e po dve-tri ure prej, da bi si
zagotovili čim boljši prostor
dobesedno pod soncem, kije
neusmiljeno pripekalo. Tisti,
Ici so imeU srečo in so prišli
prvi, so sedeli tik pod
odrom, drugi, ki jim sreča ni
bila tako naklonjena, ali pa
niso bili dovolj iznajdljivi, so
sedeli po sto in več metrov
stran od odra in kar malce
žalostni hodili iskat kakšne-
ga prijatelja, ki je sedel bliže
odra, da bi ga potem proseče
ogovorili: »A mi posnameš
prireditev«, in mu tiščali ka-
setofon v roke. Tudi takih je
bilo nekaj, ki so na priredi-
tev prišli kar z video kamero,
da bi posneli vse kar se je na
odru dogajalo.
Okrog 14. ure so se začeli
zbirati tudi nastopajoči. Ne-
kateri od njih so tu nastopih
tudi že po petkrat, drugi (tu-
di takih je bilo dovolj, ki jim
je bil to prvi nastop pred ob-
činstvom), ki niso mogli ver-
jeti, da seje zbralo toliko lju-
di, pa so kar prestrašeno gle-
dali naokrog in niso vedeli
kaj početi, takšna trema se
jih je polotila. Ob 15. uri pa
se je prireditev tudi uradno
začela. Različni izvajalci,
kantavtorji, recitatorji, hu-
moristi, plesalci, rock in pop
skupine, solo pevci, narodno
zabavne skupine in pevski
zborčki. so se vrstili eden za
drugim, publika pa je vsake-
ga posebej nagradila z buč-
nim aplavzom, tako da je že
po nekaj minutah trema izgi-
nila tudi pri tistih najbolj
sramežljivih.
Sonce je še vedno pripeka-
lo, ura pa je tekla. Več kot
pet ur je trgalo, preden smo
prišli do zadnjega izvajalca,
lanskoletnih zmagovalcev -
skupine Zlate strune iz Ro-
gaške slatine. Čeprav na
takšnih prireditvah vselej
velja pravilo »važno ie sode-
lovati in ne zmagati«, so ven-
darle vsi napeto čakali, koga
bo žirija proglasila za zmago-
valca. Po kratkem premoru,
se je uradni napovedovalec z
rezultati v rokah prikazal na
oder. In poglej: »Zmagova-
lec je skupina Zlate strune iz
Rogaške Slatine«, je zabuče-
lo in zvočnikov, vse to pa je
spremljal velikanski val nav-
dušenja. Mladi citrarji iz Ro-
gaške so se začeli objemati,
kričali so kar drug čez druge-
ga: »Že drugič nam je uspe-
lo!«, »Drugo leto spet pride-
mo!« »Joj, kako bodo doma
veseli!«, pa še marsikaj dru-
gega. Potem so se umirili in
nasmejani prikorakali na
oder, kjer so prejeli skromno
nagrado, veliko torto, na ka-
teri je pisalo »Kar znaš - to
veljaš«.
Ljudje so počasi vstaU s
svojih sedežev in odšli proti
stojnicam, kjer so mlada
kmečka dekleta pripravila
pestro izbiro starih kmečkih
jedi, da na koncu prav nihče
ni ostal lačen. Seveda pa s
tem še ni bilo konec. Ljudje
so skoraj vsi do zadnjega
ostali in se do zgodnjih jutra-
njih ur veselo vrteli v ritmu
narodno zabavnega ansam-
bla Tineta Žagaija iz Ljublja-
ne s pevko Jožico Zupančič
in se smejali šalam Andreja
Mezeta - Celjskega Poldeka.
Seveda pa je bila to tudi
lepa priložnost, da se ob ko-
zarcu domačega kaj pogovo-
rijo o težkem delu na kmeti-
jah in v tovarni, ženske pa o
številnih gospodinjskih
opravilih, pa kaj so lepega
videle v izložbah, ko so bile
nazadnje v dolini in še kaj.
Okrog 2. ure zjutraj pa so se
le poslovili in odšli vsak na
svoj dom, kajti jutri je nov
dan in veliko je še treba po-
storiti. Nasmešek paje ostal:
»Bilo je lepo, nasvidenje
drugo leto«, ko bo v Dobju
pri Planini na sporedu že 15.
jubilejna prireditev »Pokaži,
kaj znaš«.
GORAN OBREZ
Skoraj dvatisočglava množica je ie več kot eno uro pred začetkom prireditve zasedla
prostore in nestrpno čakala na začetek prireditve.
Arilitekt, ki je
ziasti giaslienik
Ivo Umek, sicer stanujoč
v Ljubljani, je še vedno s
srcem in dušo Celjan. V Ce-
lju je končal gimnazijo in se
vpisal na študij arhitektu-
re, ki ga je tudi uspešno
končal. Ker pa je bila vsa
Umekova družina že od nek-
daj dobesedno zastrupljena
z glasbo (Ivov oče je bil med
drugim tudi vo^a nekdaj
popularnega celjskega an-
sambla Čim-bum), je ra-
zumljivo, da je le - ta
spremljala tudi Iva ml.
Študij in glasbo je uspešno
združil, vs^ za zdaj pa se je
zapisal glasbi. Zaposlen je
pri RTV Ljubljana pri ZKP
ali razločneje - založbi kaset
in plošč. Poleg rednega dela
največ igra z ansamblom
SOK.
Kdo je ob tebi še v an-
samblu, ki se večkrat
predstavi tudi na različ-
nih prireditvah na celj-
skem območju?
»Pero Ugrin in Jaka Puci-
har igrata trobento. Iztok Pe-
čar (sin popularnega karika-
turista Boruta Pečarja) klari-
net, Jure Šulc saksafon, Jože
Hauko bas kitaro in jaz kla-
viature. Vsi pa po malem po-
jemo ali pa spremljamo
kakšnega izmed naših dobro
in manj poznanih pevcev.«
Koliko let ŠOK šokira
po raznih prireditvah?
»Skupaj smo že dvajset let,
največ igramo po Sloveniji,
zlasti na Štajerskem, kjer so
prave ljudske »fešte« in na
njih je še bolj prijetno igrati.
Bolj si sproščen, ko vidiš
sproščene in zadovoljne lju-
di. Sicer pa je naš repertoar
izredno širok, saj igramo vse,
od plesne glasbe dalje.«
Cena vašega nastopa?
»Različna! Odvisna od prire-
ditve! Veliko igramo tudi na
dobrodelnih akcijah, za smu-
čaije, nogometaše, hokeji-
ste... Tu so še maturantski
plesi, kjer mora biti cena
znosna, igrati pa moramo
vse, od četvorke do najso-
dobnješih plesov. Prepričan
pa sem, da ni toliko važna
cena kot to, da se ljudje na
naših plesih zabavajo in z na-
mi sodelujejo.«
K dobri glasbi sodi tu-
di lepo obnašanje in se-
veda solidno oblačilo ...
»Tri obdobja našega obsto-
ja sodelujemo z velenjskim
Modnim salonom oziroma
njegovim M clubom. Oni
nam pripravijo »toaleto« s
katero se predstavljamo na
mnogih koncertih in ostalih
prireditvah širom Slove-
nije.«
Kaj je pomembnejše:
dobra glasba ali elegant-
no oblačilo?
(med njemu značilnim zvi-
tim nasmehom): »Če se do-
bro počutiš, bolje igraš! Si-
cer pa smo vedno sodobno
oblečeni, tako da nam ni nik-
jer nerodno, ko se poja-
vimo.«
Zaposlen si pri založbi
kaset in plošč. Kdo pride
v izbor, da ga posna-
mete?
»Tisti, ki ga ima občinstvo
rado. Tako je pri nas recimo
začel Šifrer in uspel. Mi pa
tudi!«
Ivo Umek je prav goto-
vo po očetu poleg ljubez-
ni do glasbe podedoval
tudi veliko smisla za hu-
mor, zato ni čudno, da
sodeluje s popularnim
Janezom Hočevarjem -
Rifletom v njegovi in To-
fovi predstavi Svejk. Ko-
likokrat že?
»Skupaj sva opravila že
preko 400 nastopov po do-
mala vseh večjih in manjših
krajih Slovenije.«
Tekst ni vedno
enak...
»Kakor se spreminja situ-
acija, tako se spreminja tudi
naš tekst. Vedno moramo bi-
ti na tekočem in aktualni. Pr-
vi Švejk je zato zanimiv prav
zaradi zgodovine, kjer je na-
stajal, zdašnji pa zaradi tre-
nutne situacije. Razmišlja-
mo že, kaj bo jutri. In kakor
bo, takšen bo tudi Švejk.
Oster, kritičen, polemičen,
pa tudi seveda duhovit. Smo
ekipa, ki ne potrebuje vaj,
ampak vse delamo dobro za-
to, ker se poznamo. Mnogo-
krat je to del čudovite impro-
vizacije, kjer pa kvaliteta nič
ne izgubi. Mi uživamo, ko
uživajo poslušalci ali gledal-
ci in vse poteka spontano. To
je bistvo. Našli smo drug
drugega!«
Iti kje se z Rifletom
najbolje počutita?
»Najbolj zanimivo je ved-
no v proizvodnih halah, skla-
diščih, jedilnicah ... Tam je
pravi »štimung ...« Rifle je
tako dober interpret, da iz
nič ogromno naredi in pri-
tegne poslušalce. Ne enega
ali dva, ampak množice.«
Se bo Švejk še pred-
stavljal?
»Za jesen pripravljamo no
vega Svejka, tokrat z boljšo
polovico, saj navsezadnje tu
di Švejk ne more brez nje.
Najprej je bil občinski kurir,
zdaj je občinski svetnik, je-
seni pa bo občinski lju-
bimec.«
Si urednik-producent
pri pop in jazz glasbi pri
založbi kaset in plošč
RTV Ljubljana. Koga
vse imaš na vesti, da je
začel popularno pot pri
tebi?
»Neda Ukraden s popular-
nim Srce u srcu pa Bazar,
Agropop, Hazard, Rendez-
vous ...«
Poleg vseh obveznosti,
kako živiš in preživiš de-
lovnik?
»Delovni dan se začne zgo-
daj in se konča pozno v noč
ah mnogokrat celo naslednji
dan. Skrbeti moram za ovit-
ke, kar izdamo, hotelske re-
zervacije, vse od začetnih do
končnih pogovorov za sne-
manje in končnega izdelka,
ob vsem tem pa nikoli ne veš
ali boš uspel ali ne.«
Celjan v Ljubljani...
»Sem pravi Celjan s srcem,
službojoč v Ljubljani in s
stalnim bivališčem ter voj-
nim razporedom v Celju.
Veijemi, iz Celja se nikoli ne
bom dokončno .preselil v
Ljubljano!"
TONE VRABL
6. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Zanimiva
gasilslca
publilcacija
Obćinska gasilska zveza
Žalec je ob svoji lani pro-
slavljajoči 30-Ietnici ob-
stoja zaradi objektivnih
težav šele letos izdala pu-
blikacijo o nastanku in
razvoju gasilstva. V knjigi
je vrsta izredno zanimivih
podatkov, ki bo kasnejšim
rodovom dragocena kroni-
ka razvoja te pomembne
dejavnosti v žalski občini.
Danes je v občini 36 pro-
stovoljnih in šest industrij-
skih gasilskih društev z ne-
kaj tisoč člani, od pionirjev
do veteranov. Domala vsi
so izredno aktivni, kar še
posebej velja za neomlajše,
ki si pridobivajo gasilsko
znanje na številnih tekmo-
vanjih.
V	knjigi so zapisi o vseh
gasilskih društvih od na-
stanka do danes in bogato
opremljeni s fotografijami.
Tu paje prišlo do nepotreb-
nih nedoslednosti. Tako so
recimo pri fotografijah o
srečanjih gasilcev vetera-
nov imenovani samo tisti v
prvi vrsti, kar ni prav za
ostale v drugi in morda še
tretji. Na mnogih fotografi-
jah ni imen za nekatere čla-
ne, ki stojijo ob strani.
V	uredniškem odboru za
zbiranje zanimivega in po-
membnega gradiva o gasil-
stvu v žalski občini so bili
Jože Kuder, Anton Gros,
Anica Lupše, Jože Šalej,
Anton Farčnik, Vinko Jug,
Franc Čretnik in Franjo
Mauer, ki je tudi tekste pri-
redil, uredil in grafično
oblikoval, lektorsko delo je
opravil Gustav Grobelnik,
žal pa je prišlo vseeno do
nekâterih napak, ki pa so
jih verjetno zagrešili v. ti-
skarni Zrinski v Čakovcu.
TV
Oilisif madžarsifiii foiliioristov
Na obisku pri Celjski folkorni
skupini ŽPD France Prešeren
Celje je bil od četrtka 17. pa
do srede 23. julija 45 članski
folklorni ansambel iz Békésc-
sabe na Madžarskem. Skupi-
na, ki so jo sestavljali plesal-
ci, pevci in godci, se je nage-
mu občinstvu predstavila na
petih nastopih.
V petek 18. julija ob 19,30.
uri so na Dobrni pripravili sa-
mostojni koncert, v soboto po-
poldan pa so, prav tako na Do-
brni, sodelovali v programu
otvoritve prenovljenih turistič-
nih objekotv ob prazniku obči-
ne Celje. Istega dne zvečer pa
je skupina odplesala celove-
černi program na Rogli. V ne-
deljo 20. julija pa so gostje od-
potovali v Portorož, kjer so se
tamkajšnjemu občinstvu ter
številnim domačim in tujim
turistom uspešno predstavili z
večernim nastopom v porto-
roškem Avditoriju. V ponede-
ljek 21. julija pa smo njihove
plese in pesmi lahko občudo-
vali v popoldanskem nastopu
na odprtem odru na Tomšiče-
vem trgu v Celju, kjer so gostje
iz Madžarske nastopili v okvi-
ru celjskih poletnih prireditev.
Svojo turnejo pa so zaključili
za nastopom na »IX. večeru
folklore« v Strmcu pri Voj-
niku.
Z nastopom madžarskih fol-
kloristov pri nas smo lahko
nadvse zadovoljni, saj so s svo-
jim programom vsebinsko
obagatili kulturno ponudbo v
poletnih mesecih, za kar gre
njihovim gostiteljem, Celjski
folklorni skupini še posebna
zahvala. Njihovo nastopanje
pa je povsod poželo veliko
aplavza, saj smo lahko občudo-
vali tako pestrost programa,
kot tudi prefinjeno točnost nji-
hovega koraka v vseh izvede-
nih plesih, predvsem pa še
izrazitost madžarskega tempe-
ramenta, zlitega v njihovih
plesnih korakih. Folkolorna
skupina iz Békéscsabe je ena
najbolj priznanih na Madžar-
skem, ter ima v domačem kra-
ju že 40-letno tradicijo. V sklo-
pu kulturnega društva deluje-
jo kar tri folklorne skupine, na
obisku pri nas pa so bili člani
mladinske in odrasle skupine,
ki so v svojem programu pred-
stavili pesmi in plese tako
Madžarov, kot tudi narodnost-
nih manjšin, ki živijo v okolici
Békéscsabe - Nemcev, Slova-
kov in Srbov. Skupina, ki jo
vodi priznani madžarski fol-
klorni strokovnjak Borni Mi-
klos, veliko gostuje tudi izven
meja svoje domovine, to gosto-
vanje v Jugoslaviji pa jim je
bila že 12. turneja na tujem in
sedma v Jugoslaviji.
Ž B
Foto: EDI MASNEC
Brigadirsifi »lio-ruii« tudi na Rogii
Vsi brigadirji, ki so letos
prišli na mladinsko delov-
no akcijo Rogla 86, so ž^
vnaprej vedeli, da prihajajo
na delovišča s posebnimi
delovnimi pogoji. Res je, da
so jih na občinskih konfe-
rencah mladine opozorili
naj se primerno toplo oble-
čejo, a z vsem ostalim so se
srečali šele na deloviščih.
In kako so zadovoljni?
Kar vsi po vrsti so ob na
šem obisku zatrjevali, da jim
ni prav nič hudo. Republiška
mladinska delovna akcija
Rogla 86, ki so jo v konjiški
občini letos prvič pripravili,
se ponaša kar z dvema po-
sebnostima. Poleg tega, daje
najvišje ležeča delovna akci-
ja pri nas, im^jo brigadirji na
Rogli tudi daleč najboljši bi-
valni in življenjski standard.
Če kje, potem prav gotovo
na Rogli, ni slišati pritožb za-
radi neokusne in enolične
prehrane, neurejenih sanita-
rij, prepolnih in slabo
opremljenih spalnic,... Bri-
gadirji imajo dovolj tople vo-
de in tudi nad delom se ne
pritožujejo.
Tisti, ki so na akcijah že
večkrat bili - in takšnih je
bilo v prvi delovni izmeni ve-
liko - so nam povedali, da je
delo dobro organizirano in
da dobro sodelujejo z delov-
nimi organizacijami, ki jim
pomagajo. Gre za celjsko
Cestno podjetje, ki nadzoru-
je delo pri gradnji in ureja-
nju ceste Rogla-Pesek, in
Unior iz Zreč, ki je glavni
investitor in organizator
ostalih del. Sicer pa so briga-
dirji doslej v prvi delovni iz-
meni že očistili in pripravili
nekaj nad 21 hektarov smu-
čišč. Delali so predvsem na
smučiščih Uniorček, Mašin
žaga, Ostruščica in Planja,
čiščenje in urejanje smučišč
Vesna Slabe, namestnica ko-
mandanta za naselje republi-
ške mladinske delovne akci-
je Rogla 86: »Res je, da se
naša akcija nekoliko razliku-
je od ostalih v Sloveniji in
Jugoslaviji. Najbrž smo edi-,
na akcija brez domačinov,
je Rogla previsoka, da bi
tukßj še bile domačije. Bri-
gadirji, predvsem tisti, ki so
že večkrat bih na akcijah, so
sprva zelo pogrešali ta nepo-
sredni stik z domačini, z
ljudmi, ki jim pomagajo do
boljšega jutri. Prav zaradi te-
ga, ker smo brigadirji na Ro-
gli večinoma sami, pa sta na-
še prijateljstvo in medseboj-
na povezanost še bolj trdni."
pa sodi po brigadirski klasi-
fikaciji med lažja dela.
^К temu, da so brigadirji z
življenjem na Rogli zadovolj-
ni, pa vehko pripomore tudi
bhžina delovišč. N^dlje, pri-
bhžno pol ure hoda, je bilo
oddaljeno le eno delovišče,
vsa ostala pa so še bliže pri-
jetno urejenih depandans, v
katerih živijo brigadirji.
Ponavadi vselej, ko piše-
mo o brigadirskem življenju,
omenjamo tudi neurejene in-
teresne dejavnosti na akci-
jah. Je že tako, da za popol-
dansko zabavo in preživlja-
nje prostega časa preprosto
zmanjka denarja. No, na Ro-
gli so poskrbeli tudi za to.
Brigadirji dobro sodelujejo z
Delavsko univerzo iz Slo-
venskih Konjic, ki je na Ro-
gh pripravila tečaje cestno-
Kot verjetno na večini
mladinskih delovnih akcij
so imeli v prvi delovni iz-
meni tudi na Rogli veliko
težav s številčno nepopolni-
mi brigadami. Namesto 120
brigadirjev je na akcijo pri-
šlo le 60 mladincev iz Gro-
supija, Mozirja in Kamnika.
Sprva so nameravali na ak-
cijo povabiti še nekaj mla-
dincev iz Slovenskih Konjic
in tako vsaj približno po-
polniti brigadirska mesta,
vendar je Konjičanom uspe-
lo sestaviti svojo brigado,
ki je odšla na delovno akci-
jo Slovenske Gorice. Orga-
nizatorjem akcije na Rogli
ni preostalo nič drugega kot
nekoliko zmanjšati delovne
normative, ki so jih potem
brigadirji prve delovne iz-
mene kljub slabemu vreme-
nu izpolnili.
V teh dneh, ko se izteka
prva dekada druge delovne
izmene, pa so na Rogli z
udeležbo brigadirjev bolj
zadovoljni. Na deloviščih je
namreč nekaj nad 100 briga-
dirjev iz Kopra, Slovenske
Bistrice in Krškega, pridru-
žilo pa se jim je tudi 14 mla-
dih Gruzijcev, ki so v Slove-
nijo prišli v okviru medna-
rodne izmenjave briga-
dirjev.
prometnih predpisov in ra-
čunalništva, prosti čas pa si
popestrijo tudi s številnimi
športnimi dejavnostmi in
kulturno zabavnim progra-
mom, ki ga brigadirji pri-
pravljajo sami.
In, da ne bi o akciji na Ro-
gli govorili samo pohvalnih
stvari, zapišima še to, da se
je vsaj pri eni stvari zatakni-
lo. Gre za to, da brigadirjem
delovna organizacija Unior -
prav tako kot vsem ostalim
gostom na Rogli - zaračuna-
va koriščenje športnih ob-
jektov. Brigadirji so kljub te-
mu, da je Unior vzorno po-
skrbel za organizacijo del,
zaradi tega razočarani.
IVANA FIDLER
FOTO: BRANE PIANO
Pavia Černigoj
Vse prehitro in nezadrž-
. no se poslavljajo od življe-
nja dragi tovariši, ki so se
borili z velikim domoljub-
jem za svobodo svoje do-
movine, za človeka vredno
bodočnost in bili njeni prvi
povojni graditelji.
Zato nas je močno priza-
dela tudi smrt dobre nena-
domestljive žene, zlate ma-
tere in babice ter plemeni-
te, dragocene prijateljice
Pavle ČERNIGOJ. Vsako
leto smo ji ob tem času pri-
nesi šopek in čestitke za
rojstni dan. To pot smo ji
mogli položiti šopek cvetja
na njen prerani grob.
Ker PavUčin oče ni hotel
sprejeti italijanskega dr-
žavljanstva se je z družino
umaknil v Jugoslavijo in se
za stalno naselil v СеЦи. Tu
se je začela življenjska pot
Pavlice, kije po osnovni in
trgovski šoli začela svoje
samostojno življenje. Ena
izmed njenih prvih služb je
bila pri advokatu Novača-
nu, od tam pa jo je pot vodi-
la preko raznih zaposlitev,
dokler ni prevzela glavne
računovodske posle v za-
drugi državnih uslužben-
cev v Celju, katere centrala
je bila v Beogradu. Ob tem
so ograda, v veliki večini
Slovenci. Ker je pregled
poslovanja zahteval več ča-
sa, so se mnogi tovariško
zbhžali z uslužbenci zadru-
ge. Med temi sta bila naj-
bližja revizorja Viktor
Pregi in ing. Rado Iršič.
Vsem je bilo znano, da sta
oba komunista in to tudi z
dejanji potrjevala.
Ko je izbruhnila v Španiji
državljanjska vojska, je kot
prostovoljec odšel v Špani-
jo revizor Pregi. Po konča-
ni državljanjski vojni smo
uslužbenci zadruge, prav-
zaprav Pavla ČERNIGOJ,
prejeli od njega sporočilo,
da se nah^a v ujetništvu.
Priložil je tudi naslov neke-
ga tovariša, kamor smo se
mu lahko oglasili. Pavla je
takoj organizirala s pomoč-
jo ostalih uslužbencev
mnogo potrebnih stvari, ne
le samo z^, upoáíev^/o¿i
večje število njemu enako
potrebnih. Pregi se je pri.
srčno zahvalil in bil vesel
našega odziva.
Po razsulu jugoslovan-
ske vojske se je v nekem
popoldanskem času pojavi]
v Zadrugi revizor ing. Rado
Iršič. Da ne bi kot znan ko.
munist na poti padel v roke
komu, ki ga bi spoznal, je
prišel peš iz Zagreba v Ce-
lje, v upanju, da ho pri se-
stri Vidi KOŽUH, ki je ži-
vela v Celju, našel zatočiš-
če. Toda Vida, moja dobra
znanka, je bila izseljena in
stanovanje zapečateno. Ra-
do seje obrnil name za na-
tančnejša pojasnila. Po-
trebna mu je bila takojšnja
pomoč, sßj je bil od dolge
poti ves izčrpan, lačen, in s
krvavo ožuljenimi nogami
котцј prestopal korake.
Pavla meje pri delu nado-
mestila in mi tako dala
možnost, da uredim za Ra-
da takoj vse potrebno. Ne
morem tudi preko tega, da
je ob moji aretaciji, s po-
močjo mojega brata Viktor-
ja rešila pred gestapovsko
preiskavo na domu partij-
ski in OF denar, ki se je
nah^al pri meni. Denar je
prišel pravočasno v prave
roke in me tudi ni mogel
obremenjevati.
Še in še bi lahko našteva-
la nešteto dobrega o njeni
človeški vrednosti, ki se je
odražala tudi kasneje, ko se
je vključila tudi v delo OF,
AFŽ, sindikate in zvezo ko-
munistov.
Za vsakega je imela lju-
bezniv pogled in na svoji
dolgi službeni poti se je
stalno večal krog njenih
starejših kolegov in ml^ših
sodelavcev, ki so ob njej
dopolnjevali svoje teoret-
sko znanie.
Tiho, brez besed smo sta-
li ob grobu, v katerega so
položili dragocenega člove-
ka naše družbe, dobro že-
no, zlato mater in babico in
preskromno, iskreno prija-
teljico.
Brez besed smo stali ob
njenem grobu ... Srca pa
so bila polna žalosti in za-
vesti, da bomo njeno lju-
beznivo podobo s hvalež-
nostjo nosih do konca na-
ših dni v svojih srcih.
MARICA FRECE
V prvi delovni izmeni so brigadirji na Rogli uredili nekaj već kot 21 hektarov smući^
takole pa so mladi iz Kamnika poprijeli v roke krampe in lopate na novonastajajoée»'
cestnem odseku Rogla-Pesek.

NOVI TEDNIK - STRAN 7
IViladì ustanavliajo kooperativo
že pred leti so mladinci v Slove-
pjji predlagali, da bi problem brez-
poselnosti reševali tudi z ustanav-
ljanjem malih produkcijskih enot.
V zadnjem času so ta prizadevanja
rodila sadove, saj v Ljubljani takš-
na enota že dela, v Celju pa napove-
dujejo, da bo prav tako zaživela, če
bo šlo vse po sreči.
Pred letom dni so se namreč trije
rnladi strokovnjaki odločili, da bi
skušali najti nov način organiziranja
svojega dela izven obstoječih delov-
nih organizacij. Dušan Klinar, pra-
vi, da jih je gnala želja poiskati nove
možnosti in nezadovoljstvo zaradi
položaja, v katerem so bili v svojih
delovnih okoljih. »Človek se ne sme
nikoli zadovoljiti z obstoječim,« pra-
vi Dušan Klinar. »Vendar pa večina
pri nas ne mish tako. Vsak je pona-
vadi zadovoljen, da dobi službo in
ima zagotovljeno socialno varnost,
tvegati pa ne želi nihče.«
Očitno trije prijatelji niso iz takš-
nega testa, saj so se povsem resno
lotili priprav za ustanovitev prve
male produkcijske enote v Celju. Iz-
delali so že prve stroje, ki bi jih po-
trebovali, seveda pa računajo na po-
moč večjih delovnih organizacij, ki
bi njihove proizvode tudi potrebova-
le. Gre za kemijsko proizvodnjo, ki
naj bi jim zagotovila osnovna sred-
stva za nadaljnje raziskovanje in
aplikacijo znanja in projektov za
druge panoge industrije. Tako bi na
primer razvijah merilno-regulacij-
sko opremo. Proizvodnja bi bila
povsem avtomatizirana in ne bi po-
trebovala velikega števila zaposle-
nih. To je tudi prednost takšne
manjše enote, ki se tako laže prilaga-
ja spremembam in zaposluje predv-
sem visoko strokoven kader. V takš-
ni enoti mladi strokovnjaki lažje
uresničijo svoje raziskovalne zami-
sli, ki so v vehkih delovnih organiza-
cijah večkrat neuresničljive zaradi
prevehkih stroškov samih preizku-
sov, pa tudi zaradi precej toge misel-
nosti.
Pred nek^ meseci so se mladi zag-
nanci povezali z mladinsko organi-
zacijo v Celju, ki jim pomaga, da bi
svoje načrte čim prej uresničili. Ta-
ko so njihove predloge vnesli v načrt
prestrukturira a celjskega gospodar-
stva, kar pomeni, da imajo tudi širšo
družbeno podporo. Razvojni center
Celje pa jim v tem času izdeluje
predinvesticijsko študijo, ki naj bi
pokazala, kakšne so njihove možno-
sti na trgu. Eden večjih problemov v
tem času je tudi prostor, ki bi ga za
začetek proizvodnje potrebovali.
Doslej primernega mesta še niso na-
šli, zato tudi težko napovedujejo,
kdaj bo enota resnično lahko zažive-
la. Začetki so vsekakor spodbudi in
upamo lahko, da jih prostorske teža-
ve ne bodo ustavile.	rp^
Damjan Kranjc
Andreja Volovšek
Andrej Kranjc
Mateja Janežič
Niko Strljić
Karmen Karin
Počitnice ob umivanju avtomobiiskiii stekel
Poletni meseci so kot na-
lašč za vse tiste, predvsem
dijake in študente, ki skuša-
jo nekoliko napolniti svoje
i večno prazne žepe. Preko
Študentskega servisa delajo
tudi mladi fantje in dekleta,
ki ste jih gotovo že opazili
na bencinskih črpalkah, ko
so očistili avtomobilska
stekla, medtem ko je ben-
cinski rezervoar vašega av-
tomobila prav nesramno
dolgo »pil« drago tekočino.
Gotovo pomenijo poletno
osvežitev na črplkah, vozni-
ki se predvsem navdušujejo
nad dekleti, ki so deležne
večkrat tudi pripomb o než-
nih ročicah in podobno. De-
kleta pa njihove nasvete
sprejemajo le z nasmehom,
s^ pravijo, da »dejanja« ka-
žejo, kako so tudi nežne roči-
ce sposobne napolniti gume,
oćistiti avtomobilska stekla
in natočiti bencin v rezer-
voar.
Damjan Kranjc (dijak),
bencinska črpalka na Ljub-
uanski cesti. »Na črpalki de-
lam od pričetka julija. Na
dobim 450 dinaijev. V
?Wnem čistim atomobilska
stekla, polnim gume, oprav-
dam razna pomožna dela,
kot je pometanje, zlaganje
^ateriala v skladišču in po-
dobno. Dobim tudi nekaj na-
pitnine. Delo na črpalki mije
^Seč, vendar prihodnje leto
^eijetno ne bom več delal
^ed počitnicami tukaj, ker
končal šolanje in bom
"nel že pripravništvo.«
Andreja Volovšek (dijaki-
^a), bencinska črpalka na
•^dričevi cesti: »Тикдј de-
že drugo leto. Da sem se
določila za to delo, je pripo-
J^ogel ati. Najprej mi to ni
^^bolj ugnalo, kasneje pa
je postalo všeč, zato sem
se tudi letos odločila za to
delo. Moški me včasih zafr-
kavajo, češ, ti si punca, to ni
delo zate. Nekoliko bolj se
sučejo okrog nas, drugače pa
kar gre. Moje delo je čiščenje
avtomobilskega stekla, pol-
njenje gum. Včasih se res po-
javi na črpalki kakšen voz-
nik, ki mu ni po volji kakšna
cena, pa se znese nad nami.
Z uslužbenci na črpalki se
dobro razumjem, lepo so me
sprejeli. Dobim tudi nekaj
napitnine, odvisno od dneva.
Prihodnje leto pa ne bom
več prišla, ker bom končala
šolanje in bom morala iskati
redno zaposlitev.«
Andrej Kranjc (dijak),
bencinska črpalka na Tehar-
ski cesti: »Letos delam prvič
na črpalki. Lani sem videl
študente pri tem delu, zato
sem se odločil, da tudi jaz
poskusim letos kaj takšnega.
Napitnine dobim na tej čr-
palki bolj malo, ker tu niti ni
takšnega prometa kot je v
središču mesta. Včasih mi
celo kdo reče, da ni potrebno
čistiti stekel na njegovem av-
tomobilu. Počasi me že kar
mineva, ko mi da kdo dinar
ali dva napitnine. S^ ne re-
čem, da bi moral dati kaj, to-
da kaj pa hočeš z enim dinar-
jem? Med vozniki se najdejo
tudi takšni, ki stresajo jezo
nad nas, vendar je le-teh zelo
malo. Drugače pa mi je to
delo všeč in upam, da bom
tudi drugo leto delal med po-
čitnicami na črpalki.«
Mateja Janežič (študent-
ka), bencinska črpalka na
Polulah: »Letos delam prvič
na bencinski črpalki. Delo je
zelo zanimivo in teh sedem
ur k^ hitro mine, ker je delo
zelo pestro. Pripombe s stra-
ni voznikov že padajo, češ,
da dekle ni za takšno delo,
da to ni delo za nežne roke.
Napitnine dobim od 400 do
500 dinarjev na dan. Vendar,
ko se pogovarjam z drugimi,
spoznavam, daje to delo zelo
slabo plačano, saj dobim 450
din na uro. Drugi, ki delajo
preko Študentskega servisa
dobijo precej več za eno uro.
Kljub temu pa misUm, da
bom še delala na črpalki tudi
prihodnje leto.«
Niko Strljič (dijak), ben-
cinska črpalka na Maribor-
ski cesti: »Delo na črpalki mi
je izredno všeč in upam, da
bom še prišel sem. Za to me
je navdušila mama, ki je tudi
sama delala tukaj več let. Na-
pitnina je odvisna od dneva
in od strank. Ponavadi so do-
mači vozniki bolj radodarni
kot tuji, predvsem kakšni
privatniki dajejo dobre na-
pitnine. Na dan je dobim
okoli 1500 dinaijev, tako da
se mi tudi finančno tukaj iz-
plača delati. Malo bolj zopr-
no je, kadiu- je slabo vreme,
saj sem moker, ko moram
polniti gume, vendar je dru-
gače tako lepo tu med vozni-
ki in med uslužbenci črpal-
ke, da to kaj hitro pozabim.
Stranke so v redu, vendar se
najde včasih kdo, ki reče, da
ni treba očistiti stekel.«
Karmen Karin (dijakinja),
bencinska črpalka na Hudi-
nji: »Letos sem tukaj prvič.
Delo mi je še kar všeč, sode-
lavci so zelo v redu. Vozniki
imajo včasih res kakšne pri-
pombe, ampak se da potrpe-
ti. Napitnina je kar dobra. Ti-
sti, ki imajo slabši avto, dajo
ponavadi več napitnine kot
tisti z boljšimi avtomobih.
Odvisno je tudi od vremena.
Če je slabo, je manj denaija.
Veijetno bom tudi v bodoče
še delala tukaj, nisem pa še
prepričana.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: INES DRAME
Medicinska sestra
za šivalnim strojem
Rajka Nedič je pred štiri-
mi leti iz rodnega Maglaja v
Bosni prišla najprej v Celje
in nato v Prebold, kjer se je
zaposlila v tekstilni tovar-
ni. Doma ni bilo dela in
ustrezne zaposlitve, pa je
prišla v Celje, kjer je imela
sestro in dva brata, od kate-
rih jo je eden pripeljal v
tekstilno tovarno, saj kot
medicinska sestra ni našla
zaposlitve.
»Dolgo sem iskala zaposli-
tev, potem pa sem izgubila
voljo in zato sem z veseljem
sprejela delo v tekstilni stro-
ki. Z njo sicer nisem imela
nobene zveze. Ker pa sem že-
lela delati, sem ob pomoči
novih sodelavcev in sode-
lavk hitro spoznala skrivno-
sti tega pokUca. Sem pri ši-
vanju pletenin in v začetku
sem se bala, kako bo z nor-
mo. No, to sem že po dveh
tednih dosegla,« pripovedu-
je simpatična Rajka in doda,
kako so jo lepo sprejeh ter v
začetku z njo govorih srbo-
hrvaško, ker pač slovensko
ni razumela. Danes Rajka že
lepo govori jezik, ki ga upo-
rablj^o v okolju, ki ga ne mi-
sli zapustiti.
Z zaslužkom je zadovoljna,
saj ima osnovo 65 tisoč di-
naijev, ta pa se poveča s pre-
segom norme in kvaliteto iz-
delkov.
»Splača se mi potruditi,
kajti vsak dinar pride prav,
vse paje izredno drago,« raz-
mišlja Rajka, ki dela v treh
izmenah in doda »za mene je
čisto dosti, samo da gre iz
meseca v mesec.«
Stanuje v tovarniškem
samskem bloku, kjer ima
garsonjero, za katero plačuje
3300 dinaijev. K temu je tre-
ba prišteti še elektriko pa
ostale drobnarije, hrano ...
V prostem času R^ka rada
kvačka, plete, poleti če je to-
plo oddide na bazen, včasih
zvečer v disko. Živi kot veči-
na mladih ljudi, saj je razpe-
ta med delom in drobnimi
življenjskimi dobrotami. Uk-
vaija se s špohom, aktivna je
v mladinski organizaciji, je
pa tako kot večina tekstilnih
delavk tudi ona gasilka z
opravljenim tečajem za niž-
jega gasilskega častnika.
T. VRABL
Foto: L. KORBER
Celjski pionirji na taboru Sutjeska
Pred kratkim se je iz Dečanov na
Kosovu vrnila skupina devetih celj-
skih pionirjev. Udeležili so se tabora
Sutjeska, srečanja jugoslovanskih pi-
onirjev, ki je vsako leto v drugi repu-
bliki oziroma pokrajini.
Vrnili so se veseli in srečni, čeprav
tudi malce žalostni, s^ je štirinajst dni,
kakor so jih preživeli z vrstniki iz vse
Jugoslavije, hitro minilo. V Skopje so
pioniije, vsi so iz COŠ Fran Roš, po-
spremili celjski tovariši, tam pa so pi-
oniiji, ki so predstavljali vso Sloveni-
jo, ostali sami med drugimi cvetovi
jugoslovanske pionirske organizacije.
Na tabor vendarle ne more vsak, ki bi
si zaželel, pač pa le tisti, ki si takšno
potovanje prislužijo s pridnim in mar-
ljivim delom v šoli.
Štirinćust dni so pionirji z igro in
pesniio utrjevali prijateljske vezi, brat-
stvo in "-notnost. Sicer pa kaj bi govo-
rili, boljfc da besedo prepustimo kar
udeležencem.
Polona Kajzba: »Vsi, ki smo bili iz-
brani, da gi-emo v Dečane, smo bih
zelo presenečeni in seveda tudi zelo
veseli. Vso not smo se pogovaijah, ka-
ko bo. V Dečanih so nas drugi pioniiji
lepo sprejeli in po nekaj dneh smo se
spoprijateljili. Imeli smo tudi dve ek-
' skurziji. Eno smo imeh kar v Dečanih,
na drugi pa smo si ogledah Prištino,
Prizren, Peč in Djakovico. Na poti do-
mov smo videli tudi Skopje. Meni je
bila najbolj všeč jama pri Peči. Tu sta
dva kapnika, ki sta sedaj še združena
in se imenujeta Adam m Eva. Bilo je
zelo lepo.«
Barbara Vasle: »Na taboru Sutjeska
smo letos celjski pionirji predstavljali
Slovenijo. Vsaka repubhka je pripravi-
la svoj program. Mi smo pripravili spis
o vst^i slovenskega naroda, nekaj pe-
smic in recitacij. Postali smo dobri pri-
jatelji, izmenjah smo si naslove. Od
začetka, ko še nismo bih najbolj zado-
voljni, nismo verjali tovarišici, ki je
rekla, da se bomo na koncu še jokali.
Pa smo se! Malo me je motilo, ker ni
bilo v bUžini tabora telefona, tudi
znamk nisi mogel dobiti in pa nas Slo-
vence je motila hrana. Saj ni bila slaba,
le drugačna je in je mi nismo navajeni.
Sicer paje pokrajina na Kosov^-še kai
hribovita, le gozdov je zelo maîo; me-
sta pa so moderna in lepa. Bilo mi je
zelo všeč.«
Petra Vrščaj: »Na tabor nas nisc
spremili celjski tovariši, vendar pa
tam nismo bili brez nadzorstva. Imeli
smo pet tovarišev, na katere smo s€
lahko obrnih. Vstajali smo zjutraj ot
6.30 in imeli obvezno jutranjo telovad
bo. Ob 8. uri smo dvignili zastavo tabo
ra, potem pa je bil razen kosila in ve
čeije čas za športne in druge aktivno
sti. Zvečer smo poslušali glasbo al
gledah televizijo. Spat pa smo šli ot
22. uri. Zadnji dan smo pripravili pro
slavo in kres, ki je gorel dolgo v noč
Poštah smo res pravi prijatelji ir
upam, da bomo to ostali tudi vnaprej
Izmenjah smo si tudi telefonske štefil
ke in telefoni zdaj veselo zvonijo. T(
srečanje mi bo vedno ostalo v spon -
nu, pa tudi pokrajina Kosovo ki j.
zelo lepa.«
INES Dr
8. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Z nagradami zasuli Srečno novo leto '49
KUub odlični predstavitvi Slovenci v Puliu (spet) brez pomembnejših nagrad
Letošnji festival jugoslo-
vanskega igranega filma v
Pulju je minil v nekakšnem
mrtvilu poprečja, ki sicer ni
bilo izrazito slabo, zagotovo
pa je med 28 prijavljenimi
fílmi za ta festival manjka-
lo pravih, velikih, pomemb-
nih del jugoslovanske film-
ske umetnosti. Takšna bi
bila prva ocena minulega
tedna v Pulju in festivala,
ki ga bomo bržkone lahko
dokaj hitro pozabili.
Seveda je vse to še prvi,
površen vtis opazovalca, ki v
tem festivalskem direndaju
ni imel pravega časa za zbran
premislek o vsem, kar je vi-
del. Le kako bi ta čas tudi
našel. Filmi so se vrstih z
nadzvočno hitrostjo in festi-
val bomo pomnili po dirki za
filmi. Bih so dnevi, ki smo
jili lahko videli tudi po šest
na dan.
Škoda, da je bil letošnji
festival v Pulju bolj bled,
kajti prav letos je v okviru
programskih možnosti no-
vembrskega TDF v celju
več možnosti in prostora za
nove filme. Že v premier-
nem programu bo ob slo-
venskih treh do štirih pro-
stor še za štiri ali pet filmov
iz drugih republik (odvisno
od tega, ali bo film Primož
Trubar pravočasno nared).
Za osem filmov je bilo pro-
stora v spremnem progra-
mu kina Metropol in še za
kakšnega v mladinskem in
programu kriminalk v kinu
Dom. Dokončnega izbora ta
hip še ni mogoče objaviti,
ker je treba najprej ugoto-
viti, ali bo film Primož Tru-
bar pravočasno končan in
ker mora predlog programa
potrditi še organizacijski
odbor TDF. Vsekakor pa je
mogoče zapisati, da bo no-
vih domačih filmov na TDF
veliko in da bodo izbrani
najboljši.
So pa značilnosti, ki jih j:;
mogoče po ogledu letošnje
jugoslovanske filmske proiz-
vodnje stkati vsaj v navidez-
no rdečo nit. Najbolj je ta nit
izrazita v tematskih oprede-
litvah filmskih avto^ev. Ve-
lika večina filmov, ki smo jih
gledali, se je z več aH manj
uspeha zazirala v sedanjost,
v čas, ki ga živimo, vendar z
distance bhžnje preteklosti.
Vse več je na nek način poli-
tično pogumno zasnovanih
filmov, ki z obujanjem zgodb
iz let neposredno po vojni
tkejo usode svojih junakov v
tistem ali v času, ki je sledil.
Kljub temu pa tudi tu ni naj-
ti opravičila za pogostoma
površne, nedodelane filme,
ki »prodajajo« nekakšno ide-
jo, a po nedodelanih scenari-
jih, z režijskimi napakami in
v žal tako zelo očitni stiski s
sredstvi. Je ta nesrečni de-
nar resnično vse bolj grobar
jugoslovanskega filma? Kdo
ve? Nekzú pa zanesljivo drži.
Tudi tam, kjer so zgodbe,
ideje, mish, vtkane v film
imele svojo sol, kjer smo lah-
ko bolj zaslutili kot resnično
doživeli, da bi lahko videli
pošten, angažiran, pomem-
ben film, je nekaj zaškripalo.
Pogostoma na račun dela. ki
smo ga gledali. - Napake v
scenografiji, kostumografiji,
zaprtost filmskih zgodb v oz-
ke prostore (stanovanje, le
nekaj terenskih lokacij,
ipd.), vehko filmov posnetih
na 16 mm trak in šele kasne-
je skopiranih na »normal-
nih« kinematografskih
35 mm, manjše igralske za-
sedbe kot bi to film zahteval,
komornost po vsaki sih (za-
radi premalo denaija), vse to
se je v letošnjih jugoslovan-
skih filmih kar vrstilo.
In še nekaj je bilo opaziti.
Vse manj je resnično pogroš-
nih filmov. Del, ki so bila še
pred leti zlasti značilna za
komercialno, k podpopreč-
nemu gledalcu zazrto srbsko
kinematografijo skorajda ni
več. Ni tudi več banalnih ko-
medij zaradi komedij samih.
Dobili pa smo prvi jugo rock
film in načeli vrsto zgodb iz
usodnih let obnove, inform-
biroja, itd.
Po tej plati je jugoslovan-
ski film torej še vedno na ze-
lo dobri poti in ne manjka
mu veliko - vsaj v posamič-
nih primerih - da bi postal
tisti pravi jugoslovanski
film, kakršnega rabimo, ga
žehmo in s kakršnim bi se
lahko ponosno predstavili
doma in v svetu. Toda, ne-
sporno ostaja, da nekaj še
manjka. In če ni premalo vo-
lje pri filmarjih samih, ki v
pogosto že kar okrutnih po-
gojih za minimalne denarje
vendarle snemajo, se pojav-
lja strah, daje problem drug-
je. V pronicljivosti, pogumu,
odločnosti in žal, občasno tu-
di v neznanju avtorjev sa-
Kar tretjino letos prika-
zanih filmov so pripravili
debitanti. Bilo jih je devet,
posegli so tudi po nagradah.
Upajmo, da to pomeni, da se
domača kinematografija še
bolj odpira svežim mislim
mlade, prihajajoče genera-
cije.
mih. Ti postajajo vse sposob-
nejše menažeiji, organizator-
ji, s čimer polnijo vrzel, ki je
ne zmorejo kakovostno za-
polniti producenti, zmanjku-
je pa energije, volje in znanja
za samo umetniško stvari-
tev, ki se im.enuje film.
Kako sicer raztolmačiti
dejstvo, da so tudi preveijeni
avtoiji domače kinematogra-
fije, mlada generacija, ki pol-
na ambicij številčno prihaja
in izkušeni veterani, ostali
nekako nedorečeni? Mar res-
nično postaja stvar režiseija,
da najde scenarij, ga napiše
ah predela sam, zbere umet-
niško ekipo, se potem poda v
lov za denaijem in slednjič
še posname film? Naj to ne
zveni kot opravičilo, s^ sled-
njič vsak izdelek ocenjujemo
takšen kot je, toda morda je
prav v neurejenosti tega po-
dročja mogoče iskati vzroke
tudi ustvarjalni stiski, ki po
V Pulju so tudi letos narav-
nost razsipavali s t. i. »ne-
uradnimi« nagradami. Po-
membnejše so prejeli: Stu-
dijevega Jelena Lordan Za-
franovič za Večerne zvono-
ve, nagrado kritike Milton
Manaki film Sanje o roži in
Srečno novo leto '49, Zlati
venec za najboljšega debu-
tanta Anton Tomašič za
film Kormoran. Od sloven-
skih avtorjev je dobil na-
grado še plakat Tomaža Kr-
žišnika za film Christop-
horos.
letih vzpona vsaj letos vno-
vič bode na plan v jugoslo-
vanski kinematografiji.
A, kot zapisano, dajmu ča-
su čas, premislimo še enkrat
v miru, kaj vse smo videli in
- predvsem - dajmo možno-
sti gledalcem, da sami preso-
dijo, kakšen film imamo.
Posebej je treba napisati
nekaj dejstev o slovenskem
nastopu v Pulju, ki je bil, mi-
lo rečeno, zelo opazen. Še
bolj prav bi bilo, če bi zapi-
sal, zelo uspešen. Ne le, da se
je Viba s svojimi avtoiji kar
trikrat predstavila puljski
areni - tudi preostala filma v
informativnem programu
sta požela priznanje kritike
in občinstva. Viba se je pred-
stavila s pisano ponudbo, ki
dejansko izraža programsko
Letošnji festival je obi-
skal tudi eden največjih ži-
večih cineastov, večkratni
Oskarjev nagrajenec, reži-
ser Miloš Forman, ki je imel
za prisotne novinarje v Pu-
lju tudi tiskovno konfe-
renco.
pohtiko te slovenske proiz-
vodne hiše. Pokazala je dva
že v Celju preverjena filma -
Doktor in Christophoros, ki
sta v Pulju v celoti potrdila
svoje kvahtete. Zagotovo je
bil najbolj opazen nastop
tandema Cavazza (kot scena-
rist in igralec) - Tomašič, ki
je z delom Kormoran resnič-
no navdušil. Če ob tem zapi-
šem še, da smo tudi v areni
videli slabše filme ,kot sta
Poletje v školjki in Čas brez
pravljic, ki sta ostala v infor-
mativi, sem povedal že do-
volj. A vendarle je treba pri-
staviti še, da sta prav Kormo-
ran in Christophoros »dreg-
nila« tudi dokaj anemične
spremljevalce tiskovni
konferenc v festivalske»
središču. Bila sta to edij
resna, tehtna in koristna p
govora po prikazanih filmi
Vse to potrjuje, daje Viban
letošnjem festivalu nastopil
Puljske nagrade
Letošnja žirija je za naj
boljši film razglasila Sreü
no novo leto '49, makedoo
skega režiserja Stoleta Pc
pova, ki je prejel Veliko t'
to areno. Ostale zlate ar
pa so prejeli: za režijo f . '
Večerni zvonovi Lorda
franovič, za scenarij ti "
Srečno novo leto '49 Goi
Mihič, za najboljši vlogi K.
ra Furlan (Lepota greha) ii
Rade Šerbedžija (Večerri
zvonovi), za epizodni vlogi
Nada Đurevska (Zlato jal
bolko) in Duško KostovskI
(Srečno novo leto '49), za ka
mero Goran Trbuljak (Sa
nje o roži), za glasbo Ljupà
Kosantinov (Srečno novi
leto '49), za scenografij«
Dimka Jeričevič (Za sreč(
so potrebni trije), za kostn
mografijo Irena Felicijai
ter za ton Matjaž Janežij
(oba za film Kormoran), zi
montažo Andrija Žafrana
vič (Večerni zvonovi) ter zi
masko Radmila Ivatovil
(Srečno novo leto '49).
pogumno, organizirano ii
odmevno. Upajmo le, da b(
tudi kinematografsko življe
nje prikazanih filmov v jugo
slovanskem prostoru vsi
približno enako uspešno.
BRANKO STAMEJČIČ
Slovenci smo v Pulju predstavili kar dva mladinska ñlma, ial sta bila oba izločena¡
tekmovanja za nagrade. Prizor je iz filma Tuga Štiglica Poletje v Školjki.
y///, "-i	Ј^/уу'////, 'У/л'»//	//// i//'//¿Јџ: m'V'í^*«^
Boštjan Hladnik pa je predstavil v Pulju film Čas brez pravljic.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CELJE
Odbor za svobodno menjavo
dela, razvojne In druge naloge
razpisuje
program kulturnih dejavnosti za leto
1987
Izvajalci kulturnih dejavnosti, ki želijo biti uvrščeni v
program prihodnjega leta, naj do 10. septembra
1986 pošljejo ovrednotene predloge za program (ce-
ne junij 1986) na naslov:
Kulturna skupnost občine Celje, Gregorčičeva 5a,
Celje
Trajanje razpisa je usklajeno z razpisom programa
Kulturne skupnosti Slovenije. Predlogov za pro-
grant, ki ne bodo poslani pravočasno, odbor pri
pripravi programa ne bo mogel upoštevati. _
Razstava azijskega slikarstva v Lučaii
»IndUo vzljubiš, ko Jo vidiš prvič, da pa Jo razumeš. Je eno življenje premalo«
V okviru tradicionalne gornjesa-
vinjske prireditve Lučki dan, bo od 1.
do 12. avgusta v šolskih prostorih v
Lučah izredno zanimiva razstava
azijskega slikarstva (BATIK) iz boga-
te zbirke Rade Malenška iz Ljublja-
ne. Podrobnosti o tej razstavi smo
izvedeli od Olge Šiljar iz Luč, ki je
odgovorna za pripravo razstave.
Povedala nam je, da je BATIK po-
sebna tehnika slikala, krašerpa tka-
nin in usnja s pomočjo voska, ki sojo v
prvotni obliki že pred davnimi časi
poznah v Aziji. Tehnika se je do danes
precej industrializirala in s tem izgubi-
la delček tradicionalne mikavnosti,
izredno privlačnost pa so, ne glede na
to, zadržali moti^, ki so ponazorjeni
na shkah. Tudi slike z istimi motivi
nam ponujajo toliko razhčnih in dru-
gačnih podobnosti ter eksotike, da je
gledalec prevzet zaradi tisočletne tra-
dicije, da poskuša to kulturo spoznati,
predvsem pa jo začne ceniti. Ah, kot je
ob otvoritvi podobne razstave v Gale-
riji Kompas v Ljubljani dejal Marjan
Marinšek: »Resda so to današnje slike
znanih ah manj znanih shkarjev, ki so
jih ti izdelah z namenom, da jih proda-
jo v deželi, kjer so nastale. Toda podo-
be pričajo o tisočletnih kulturah v teh
deželah in nas prevzamejo s svojo le-
poto ljudske umetnosti ter bogato kul-
turno tradicijo, seg^oč do korenin
prastarega epa Ramajana.«
Sporočilo slik izhaja večinoma iz
stare vzhodnjaške življenjske filozofije
in njene rehgije. Zgodovina te religije
pa je večni boj med Dobrim in Zlim,
med pravičnostjo in pokvarjenostjo,
ah kot nam upodabljajo motivi, iz taj-
ske mitologije in folklore, boj med kra-
ljem iz Lanke, Asure, ki simbolizira zlo
in ugrabi Ramovo ženo
Sito, ki je simbol vsega dobrega i»
pravičnega.
Rado Malenšek, lastnik vseh slik, lö
bodo razstavljene v Lučah je velik lju-
bitelj dežel daljnega vzhoda. Že oi
nekdaj so ga te dežele mikale, na poto-
vanja po ryih pa se je odpravil šele P(j
upokojitvi (pred upokojitvijo je
tehnični vodja Moderne galerije ^
Ljubljani). Vse slike, ki bodo razstav-
ljene je prinesel s svojih potovanj. N'
se mogel upreti čarom skrivnostne
dije, stopil je na tla »dežele smehlja)^'
Tajske ter spoznal visoko kulturo iH'
donezij skega otoka Balija.
Malenšek večkrat poudarja, da raZ
stava lahko nudi le bežen utrip, sal
pravi indijski pesnik Tagore, da vzlj|i'
biš Indijo, ko jo vidiš prvič, da pa j®
tudi razumeš, je eno življenje premal"'
VOJKO zupanC
Л JULIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
goglasje le za kakovost
poraba znaka 'Slovenija z lipovim listom^
I^ipov list, ki so ga pričeli pri obli-
pvanju in izdelavi svojih izdelkov
^ložično uporabljati tudi zasebni iz-
{lovalci in gostinci, se je že uvelja-
|| na številnih turističnih in reklam-
Ib edicijah, na turističnih spomin-
jb, na sejemskih gradivih, pri pred-
[ivitvah našega turizma itn...
(oožičnosti pri uporabi simbola na-
tga slovenskega turizma smo si si-
>r želeli, vendar pa ima lahko ta ob
reveliki želji nekaterih po hitrem
služku tudi senčne strani. Zato je
)oraba znaka, česar mnogi še ne ve-
zaščitena. Kam torej lipov list so-
I in kam ne?
Znak »Slovenija z üpovím hstom« in
se njegove oblikovne izvedbe ter
plikacije so avtorizirane in v postop-
u zaščitene zato ne sme nihče upo-
ibljati tega znaka brez soglasja lastni-
ov avtorskih in materialnih pravic,
ravtako dane pravice za uporabo zna-
I na enem izdelku ni mogoče prene-
i na drugi izdelek brez odobritve
porabe, ki jo izda Centralni zavod za
napredek gospodinjstva v Ljubljani,
ki je skupno z Studiom marketing De-
lo nosilec avtorskih in materialnih
pravic.
Marsikdo, predvsem obrtniki, se
prašujejo, zakaj tak postopek za prido-
bitev soglasja. Odgovor je preprost. Li-
pov hst, simbol našega turizma, n^
pomeni tudi znak za kvalitetne izdelke
in storitve, zatorej sodi le na izdelke, ki
so po značaju namenjeni napredku in
dobro obhkovani in tako izdelani, da
je na njih mogoče oblikovno vključiti
znak »Slovenija z hpovim hstom«. In
še nekaj, vsi izdelki s tem znakom naj
bi imeh praviloma daljšo uporabno
vrednost. V nasprotnem se sicer lahko
kaj hitro zgodi, da bi naša obrtniška
»štanc* industrija preplavila tržišče s
PVC vrečkami z lipovim listom. Kako
učinkovito propagandno sredstvo mo-
ji dežeh so lahko takšne vrečke, odvr-
žene za vsakim vogalom, pa si ni težko
zamishti.
Pravila igre so torej določena. Vsi, ki
bi želeh na svojih izdelkih uporabiti
kakršnokoli obliko ali izvedenko zna-
ka »Slovenija z lipovim listom« mora-
jo svoje zahteve poslati Centralnemu
zavodu za napredek gospodinjstva, ki
je, ah pa tudi ne (odvisno od dogovora)
pristojen tudi za celotno organizacijo
proizvodnje in prodaje. Slabim izdel-
kom, ki jih krasi hpov hst, naj bi torej
odklenkalo. Torej, ne bo več dežnikov
z napisom Slovenija, ki prepušč^o kar
80 odstotkov vode, ne bo tiskanih ma-
jic z napisom »Slovenija moja dežela«,
pri katerih po prvem pranju napis izgi-
ne, ne bo ... Ali res ne bo? Upajmo,
posebno še, ker se lahko naš celoten
odnos do kakovosti še vedno identifi-
cira tudi z »Stoenka (ob dobavi brez
luči, akumulatorja itn ...) moj avto.
Uhca ta pa ta (zasvinjana in zasmete-
na) moja ulica. Gostilna ta pa ta (ne-
urejena, z slabo postrežbo) moja gostil-
na. Bomo znali ob vsem tem nekate-
rim zasebnikom, krošnjarjem itn., ki
pripadnost »Sloveniji, moji dežeh«
istovetijo tudi z »luknje v zakonu, mo-
je luknje«, preprečiti izdelavo in pro-
dajo slabih izdelkov? Zaščitena upora-
ba lipovega lista je prvi korak k temu,
kaj več da si lahko obetamo takrat, ko
bomo spremenili naš celovit odnos do
kakovosti, čistoče in »Slovenije, moje
dežele«.
R. PANTELIČ
Spoznavaj svojo domovino
n še bolj jo boš Hubll
reti Izläom knjige Slovenija, te poznam?
Ali lahko brez kančka zadrege po-
avljamo Slovenija, moja dežela, če
I ne poznamo dovolj. Avgusta bo iz-
a zanimiva knjiga z naslovom Slo-
mija, te poznam? Gre za nekakšen
nižinski turistični priročnik, pravi
'^n avtor, Celjan, Peter Zalokar, ki
Ч sodelovanju pritegnil še enega
ana, Borija Župančiča, da bi z ilu-
ijami popestril in ponazoril nje-
^sebino.
o petnajstih letih učiteljevanja seje
ч.Чег Zalokar odločil za ta projekt. Da
e ga je lani poleti lotil, ga je k temu
led drugim spodbudila tudi akcija v
ivami Djuro Salaj v Krškem, kako
lapraviti čim cenejšo in čim dostop-
ejšo knjigo. Dela se je lotil sam, kot
avtor in kot založnik, ki skrbi še za
prodajo in distribucijo knjige. Finanč-
no so ga podprli Avtotehna Ljubljana,
tozd Nova, kjer je avtor sedaj zaposlen,
članice sozda Uniles ter Zveza organi-
zacij za tehnično kulturo Slovenije.
Družbeno in moralno so njegov pro-
jekt podprli republiški komite za kul-
turo, republiški sindikat in SZDL,
Zveza prijateljev mladine, Zveza soci-
ahstične mladine Slovenije ter Center
za ekonomsko in turistično propagan-
do pri GZS, ki je knjigo uvrstil v okvir
akcije Slovenija, moja dežela. Pri zbi-
ггшји gradiva je avtor sodeloval s šte-
vilnimi institucijami, strokovnjaki, ob-
činami, tehničnimi izvajalci.
V knjigi Slovenija, te poznam? je zla-
sti zanimiv sistem, načm vodenja bral-
ca pri spoznavanju dežele, ter številne
pregledne grafične ponazoritve. Pri
nas doslej še ni knjige, kjer bi bih na
enem mestu zajeti vsi slovenski občin-
ski grbi in zastave, kompletna mreža
muzejev in zbirk, načrti vseh petin-
šestdesetih občinskih središč, njiho-
vih posebnosti, značilnosti, podatki o
pomembnejših turističnih in kultur-
nih prireditvah in še marsikaj.
»Predno se odpraviš v nek kraj, del
naše ožje domovine, se je na ta obisk
treba pripraviti in da knjiga je prav
temu namenjena, zato je to tipična
družinska knjiga. Vse preveč smo na
potovanjih odvisni od turističnih
agencij, vodičev, ob tej knjigi pa bo
vsakdo samostojen, zlasti ob njeni pre-
glednosti in praktičnosti«, pravi avtor
Peter Zalokar.
Cena kompleta Slovenija, te poz-
nam? je 4.750 dinarjev, za Celjane,
bralce Novega tednika, pa se je avtor
odločil za 20 odstotni popust, če bodo
komplet vplačah do 17. avgusta na na-
slov Avtotehna tozd Nova, Ljubljana,
Titova 36- žiro račun: 50104-601-13315.
M. A.
¡ostie, kako se počutite?
hristian E. Lok, Nizozem-
ci: »Že tretje leto letujemo
kampu v Preboldu in smo
fredno zadovoljni. Hodimo
la izlete v okolico in obču-
кџето vašo deželo. Žal,
Itasih naletimo tudi na kaj
»kšnega, kar nas precej mo-
i Zadnjič smo se na primer
Klpravili na izlet na goro
)Уо. Ko smo po strmi cesti
lončno prišli na cilj, kjer jç
icer bilo krasno, je bilo vse
tot izumrlo. Drug primer je
ieljski muzej, kjer se ne po-
^udijo tohko, da bi pod raz-
tavljene predmete napisli
v nekaj besedah kratko
telago v kakšnem tujem je-
iku. Drugače pa je Sloveni-
Í in Celje z okohco čudovi-
». Slovenija je turistična de-
bla, toda brez ljudi, ki ji da-
tjo tisti pravi čar. Pri vas
inate oboje, tako naravo kot
indi vi ste čudoviti. Tisto
fravo atmosfero ji dajete še-
^ vi. Povsod smo prijazno
•prejeti, ljudje so pripravlje-
tì pomagati, če jih za kaj za-
nosimo. Kako je s suvenir-
Jaz se zanje ne zmenim
losti. Raje kupim kakšno
lyigo iz katere lahko razbe-
rem kaj o ^odovini kraja in
podobno. Žena pa je precej
navdušena nad kristalom, ki
gaje videla v Rogaški Slatini
in ga tudi kupila. Rad bi si
kupil tudi načrt mesta Celja,
da bi pogledal, kaj bi bilo še
za obiskati, kaj bi še lahko
videl. Na morje me namreč
ne vleče, ker je tam preveč
ljudi. Zato upam, da bom tu-
di prihodnje leto še prišel v
Prebold in da bom lahko za-
res spoznal vso Slovenijo.«
Lepotica pod Raduho
Zakaj Ledena jama še vedno nI odprla?
Razen domačinov skoraj
nihče ne ve, da je 22 km iz
Luč v smeri Raduhe, na vi-
šini 1680 m, čudovita jama,
ki se zaradi ledu, v katerega
je vkljenjena skoraj celo le-
to, imenuje Ledena jama.
Dolga je približno kilome-
ter, v njej pa je polno pre-
krasnih kapnikov, od kate-
rih so nekateri zaradi svoje
»mladosti« še popolnoma
beli in mehki kot sir. Če-
prav je jama skorajda nez-
nana, so nekateri dobro in-
formorani lahko slišali, da
jo bodo odprli tudi za širši
krog obiskovalcev. Leta so
minila, o jami pa se že lep
čas ničesar več ne sliši. Kje
so vzroki?
O tem smo se pogovarjali s
predsednikom PD Luče Pe-
trom Ježom, ki nam je po-
skusil orisati problematiko
Ledene jame. Dejal je, da je
PD Luče res prevzelo pobu-
do za raziskavo jame, pri tem
pa je naletelo na kopico te-
žav. Zadnjih nekaj let so v
jami izredno slabi vremenski
pogoji. Jama je polna vode,
vhod je popolnoma pokrit z
ledom in tako je tudi vstop
zelo otežen. Zato je najprej
potrebno urediti drugačen
pristop vanjo, ki bi naj bil iz
druge smeri. Nadalje bi bilo
potrebno urediti brvi in
stopnice, ki bi sploh omogo-
čile prehod po jami, v kateri
so najstarejši kapniki stari
tudi do 80 tisoč let. Da jama
zagotovo še precej časa ne
bo odprta, je kriva tudi veli-
ka odmaknjenost in izredno
ozka gozdna cesta, ki vodi do
nje. Četudi bi se zgodilo, da
bi jo odprli širšemu krogu
obiskovalcev, bi to zahtevalo
drugačen način ogleda, kot
je to v navadi pri drugih ja-
mah. Tako bi bil obisk mo-
goč le za najavljene skupine,
ki bi si le planinsko oprem-
ljene in v spremstvu vodi-
čev, lahko ogledale lepote
Ledene jame. Kdaj se bo to
zgodilo zaenkrat še ni znano.
V kratkem bodo jamo še en-
krat obiskali preboldski ja-
marji, ki bodo pregledali
možnosti, da bi jo vendarle
odprh tudi za turiste. Res pa
je, tudi, kot je povedal Jež:
»Želim, da bi jo ljudje videli,
toda kjer človeška roka za-
pusti sledove, naravna lepo-
ta izgubi delček svoje mikav-
nosti«.
VOJKO ZUPANC
Stane Čuiež
Minulo sredo seje nad ti-
soč krajanov, pa turistič-
nih, zdraviliških in gostin-
skih delavcev, na pokopa-
lišču v Rogaški Slatini, po-
slovilo od Staneta Čuježa.
Pokojnik je bil eden vo-
dilnih slovenskih turistič-
nih delavcev, kije vse svoje
življenje posvetil turizmu.
Rodil se je pred 65 leti v
delavski družini v Rogatcu,
tam obiskoval osnovno šo-
lo, tik pred vojno končal
celjsko dvorazredno trgov-
sko šolo, po vojni pa višjo
upravno šolo v Ljubljani. V
zdravilišču Rogaška Slati-
na je delal 40 let z izjemo
dveh ali treh let koje bil
tajnik občine Šmarje pri
Jelšah. V zdravilišču je za-
čel kot receptor, nadaljeval
kot vodja recepcije, pa vo-
dja obrata, direktor Gostin-
skega podjetja, zadnjih de-
set let paje bil direktor toz-
da Zdraviliška dejavnost.
Zagotovo je pokojnik eden
izmed vodilnih soustvarjal-
cev današnjega sodobnega
zdravilišča, kije v ponos ne
samo Rogaški slatini, tem-
več vsem slovenskim turi-
stičnim delavcem.
Stane Čujež ni bil predan
turizmu samo poklicno,
temveč tudi z vsem srcem v
turistični društveni organi-
zaciji, kjer je opravljal po-
membne funkcije od fede-
racije do krajevne skupno-
sti. Bil je vrsto let član
predsedstva Turistične
zveze Jugoslavije, član iz-
vršilnega odbora Turistič-
ne zveze Slovenije, odbor-
nik in zadnji dve mandatni
dobi tudi predsednik Celj-
ske turistične zveze, pa vr-
sto let odbornik, predsed-
nik Celjske turistične zve-
ze, pa vrsto let odbornik,
predsednik in nazadnje
podpredsednik Turistične-
ga društva Rogaška Slati-
na. Vseskozi je bil aktiven
v Poslovni skupnosti slo-
venskih naravnih zdravi-
lišč, pa tudi v vrstah gostin-
skih delavcev je bil cenjen
in spoštovan in kot tak tudi
predsednik Poslovne skup-
nosti za turizem. Še bi se
vsem tem nalogam in dolž-
nostim dalo kaj dodati - ni-
kakor pa ne smemo prezre-
ti njegove aktivnosti v or-
ganih občine Šmarje pri
Jelšah in v domači krajevni
skupnosti. Veliko zmore in
lahko stori mož, ki zna in
ve, k^ je treba storiti in po-
kojniku je bilo to dano v
največji širini.
Lep je tudi njegov publi-
cistični prispevek z vrsto
člankov in razprav o roga-
škem turizmu, zdraviliški
časopis Vrelci pa ga šteje
med soustvariteije, deset-
letje je bil tudi njegov
urednik.
Njegov delež k razvoju
turizma v Rogaški Slatini,
na širšem Celjskem turi-
stičnem območju in v Slo-
veniji je tako velik, da ga ni
moč opisati v teh nekaj
spominskih vrsticah, pa tu-
di ne oceniti z nekaj bese-
dami. To vemo samo tisti
starejši turistični delavci,
ki smo hodili z njim štiri
desetletja po isti turistični
poti. Več pa bo povedal
čas.
Slovenski turistični de-
lavci se Stanetu Čuježu is-
kreno zahvaljujemo za vse,
kar je storil za razvoj in na-
predek našega turizma.
Vse prekrutoje, daje odšel
mnogo prezgodaj, ko smo
od njega še veliko pričako-
vali.
Enako, kakor sem ti, dra-
gi Stane, povedal ob grobu,
tudi tokrat: hvala za vse in
iskren zadrgi pozdrav.
ZORAN VUDLER
»Povej mi, v kakšni družbi si in povem ti, kakšen si, * pravi
stari pregovor, ki prav gotovo ne velja za tale mejni
kamen starega celjskega obzidja z celjskim grbom na
Slomškovem trgu. Prej bi to veljalo za tiste, ki bi bili
dolžni poskrbeti, da bi bil ta zgodovinski pomnik v boljši
družbi. Komu je manj do naše dediščine pa se naj stano-
valci in Javne naprave dogovorijo kar med seboj.
Foto: AVGUST J.
Planinsko društvo
Prebold
išče
oskrbnika doma pod
Reško planino
Dom je odprt ob sobotah,
nedeljah in prazniki.i.
Ponudbe pošljite na na-
älov: PD Prebold.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Kmetje morajo previdno gospodariti
Naši kmetUskl politiki ne gre preveč zaupati
Juhartova kmetija v Te-
panju nima dolge tradicije,
tako kot še nekaj kmetij
tam okoli. Juhartovi so ime-
li sprva le malo zemlje, po-
tem pa so jo počasi dokupo-
vali, tako da se pred deseti-
mi leti Tone in Vera Juhart
lahko odločila, da bosta pu-
stila službi in delala na
zemlji, lani pa je Tone tudi
zagospodaril na kmetiji.
»Sedaj sva se že toliko vpe-
ljala, da na službo niti ne po-
misliva več,« pravi 35-letni
gospodar Tone. »Šiht tukaj
na kmetiji je sicer nekoliko
daljši, vendar bi bili vseeno
zadovoljno, če bi malo bolj
gledah na kmete. Veliko bi
bilo že to, da nam bi vsaj
vnaprej določili in zagaranti-
rali cene.«
Juhartova kmetija obsega
9 hektarjev zemlje, nekaj
zemlje pa imajo še v najemu.
V hlevu imajo 30 glav živine,
od tega 10 krav mlekaric, ki
dajejo na leto 25 do 30 tisoč
litrov mleka. V štali je tudi
15 plemenskih svinj, ki vsa-
ko leto skotijo približno 130
pujskov, imajo pa tudi še
9000 piščancev brojlerjev.
Vidi se, da je Tone previden
gospodar. Izkušnje so ga že
naučile, da ne gre preveč za-
upati naši kmetijski politiki;
enkrat več prinesejo pitanci,
drugič mleko, kmet pa si se--
veda ne more privoščiti, da
bi delal z izgubo, vsaj na dalj-
ši čas ne.
»Za nas bi bilo seveda veli-
ko bolj enostavno, če bi se
lahko popolnoma preusme-
rili,« razmišlja Tone.
Juhartova kmetija je pre-
cej razdrobljena. Pred ko-
masacijo so imeli devet par-
cel, sedaj pa še pet. Tone
Juhart meni, da bi jih lahko
imeli še manj, če bi pri ko-
masaciji bolj gledali na
kmete.
Kmetje se pač prilagajajo
tržnim pogojem. Juharti so
na primer imeli že pred leti v
hlevu 30 glav živine. Tone je
potem še dokupoval zemljo,
število glav v hlevu pa je
ostalo isto.
»Včasih smo več krmili z
močnimi krmili, sedaj pa so.
postala predraga,« razloži
Tone. »Če bi sedaj kupovali
tohko močnih krmil, bi seve-
da lahko redili več pitancev
in oddajali več mleka, toda
delah bi z izgubo.«
Za Juharte in, seveda, tudi
druge kmetovalce je bolj
smotrno, da pridelajo manj,
vprašanje pa je, če je to naj-
bolj za državo (oziroma našo
družbeno skupnost, kot pra-
vimo). Pa to je že stvar viso-
ke kmetijske politike ...
Juhartova sicer nekohko po-
tarnata, da gre zadnja leta tu-
Ш kmetom slabše, da so kre-
diti predragi in je ob seda-
njih cenah skoraj nemogoče,
da bi kdo začel čisto iz nič,
da posredniki med kmetom
in potrošnikom še vedno za-
služijo preveč ... Toda kljub
temu jima ni žal, da sta pusti-
la tovarno in prišla gospoda-
rit na kmetijo. Že zaradi tega
ne, ker imata rada to delo in
ker sta dokazala, da so lahko
kmetije tudi lepo urejene. Če
je dovolj pridnih rok pri hiši,
seveda.
SREČKO ŠROT
Zavetišča za
živali v
težavah
Društvo za varstvo živa-
li v Celju je uredilo zača-
sen azil za vse zavržene,
pretepene, prestradane in
mučene živali. Zavetišče
lahko dobijo pri Alojzu
Gmajnerju na Celjski 43 v
Vojniku, ki po svojih mo-
čeh prehranjuje devet do
deset psov.
Društvo mu pomaga z
manjšo vsoto, sam Alojz
Gmajner pa zbira staro že-
lezo in z zbranim denaijem
pomaga živalim. Pred ča-
som seje poškodoval v pro-
metni nesreči in sedaj ne
more več služiti denarja,
zato je zavetišče v velikih
težavah.
Društvo zato prosi vse, ki
imajo radi živali, da prisko-
čijo na pomoč z denarnimi
prispevki, ki jih lahko na-
kažejo na tekoči račun št.
50700-678-46738 ali direkt-
no Alojzu Gmajnerju.
Domače dobrote na Vransicem
Pripravili bodo knßigo z recepti starih slovenskih letíl
V soboto zvečer je na
Vranskem znova dišalo. Ka-
ko tudi ne bi, saj se je kar
sedemnajst ekip mladih ku-
harjev in kuharic iz različ-
nih slovenskih krajev pred-
stavilo s starimi, domala že
pozabljenimi kmečkimi
jedrni. Prav vse ekipe so se
izkazale in pripravile zares
prave kuharske mojstrovi-
ne, ki so jih lahko mnogi
obiskovalci poizkušali ali
pa jih samo ogledovali.
Komisija, ki je ocenjevala
pripravljene jedi, (sestavljah
so jo Vika Culkova, Jožica
Vitančeva ter Jože Križnik),
prav gotovo ni imela lankega
dela, saj je bilo med vsemi
dobrotami zares težko izbra-
ti najboljšo. Vendarle pa so
bili člani komisije enotni v
ugotovitvi, da so se letos naj-
bolj izkazali kuhaiji in kuha-
rice iz Tržišča pri Sevnici, na
drugo mesto se je uvrstila
ekipa iz Kranja, na tretje pa
ekipa iz Brežic. Med sodelu-
jočimi na večeru kmečke ku-
hinje so sodelovale tudi tri
ekipe iz celjskega območja
in sicer iz Tabora v Savinjski
dohni, Moziija in Titovega
Velenja.
Organizatoiji sedaj razmi-
šljajo, da bi izdah tudi poseb-
no knjigo z recepti vseh do-
sedanjih desetih večerov
kmečke kuhinje, kar bi prav
gotovo naletelo na ugoden
odmev. In kakšen jedilnik so
pripravili zmagovalci iz Tr-
žišča? Mrzlo kokoš ter moč-
nikovo juho, roške ptičke,
suhokranjsko polento, glav-
nato solato, eydov triet in pi-
sani kruh. Za bralce, ki jih
zanima, kako se pripravi su-
hokranjska polenta, pa po-
nujamo tudi recept. Za pri-
pravo potrebujete 50 do 60
dekagramov moke, kuhan
krompir, jajca, margarino,
ocvirke in drobtinice ter olje.
Po občutku naredite testo
(na hitro zgneteno) ter nare-
dite dva hlebčka, kiju potem
razvaljate za prst na debelo.
To potem posujete s prepra-
ženimi drobtinami in ocvir-
ki. Vse to zvijete in položite v
prtič, ki je dobro posut z
drobtinicami. Prt s testom
povežete z vrvico in na zmer-
nem ognju kuhate v osolje-
nem kropu približno trideset
minut. Potem razrežete vse
skupaj na kolobarčke in po-
mažete z raztepenim jajcem.
V imenu mladih iz Tržišča,
ki so zaupali ta recept, vam
želimo samo še dober tek!
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
Na Vranskem so morali mladi kuharji in kuharice speči
tudi domač kruh. In res so ga kar osemnajst različnih vrst.
Mladim je pri mesenju kruha in pri peki pomagal pek
Roman Brglez z Vranskega.
Zavod za požarno, reševalno in
tehnično službo Celje, Dečkova
C. 36
I
objavlja	i
po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja |
dela in naloge:
gasilca - voznika
Pogoji:
končana poklicna šola - strugar, voznik C kategori- .
je, odslužen vojaški rok, ne starejši od 28 let.
Prednost pri izbiri imajo kandidati stanujoči v nepo-
sredni bližini Celja in člani prostovoljnih gasilskih
društev.
Delo združujemo za nedoločen čas. Poskusno delo
traja 90 dni. Po poskusnem delu delavci opravijo še
5-mesečni diferencialni tečaj v Ljubljani, za naziv
kvalificiranega gasilca.
Prošnje sprejema komisija 15 dni po objavi.
Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje
Komisija in ODR za razpis delovnih mest objavlja
prosta dela in naloge:
1.	vodja oddelka za selekcijo
domačih živali
2.	nadkontrolor
Pogoji:
pod tč. 1 :
-	dipl. kmetijski inž. živinorejske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	opravljeni vozniški izpit B kategorije
-	dela in naloge se razpisujejo za 4 leta (ni reelekci-
ja), kandidati morajo predložiti razvojni program,
pod tč. 2:
-	kmetijski tehnik živinorejske smeri ali živinorej-
sko-veterinarski tehnik
-	1 leto delovnih izkušenj
-	opravljeni vozniški izpit B kategorije
-	poskusna doba 3 mesece
-	za dela in naloge sklepamo delovno razmerje za
nedoločen čas.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
objavnih pogojev pošljejo v 14. dneh po objavi na
naslov
»Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Trnovlje
181 A«.
Pričeli z odkupom kumaric
Pri Kmetijski zadrugi Savinjska doUna so pretekh teden pričeh z odkupom kumaric. IvaH
Farčnik, ki skrbi za odkup povrtnin nam je povedal: »Sredi preteklega tedna smo pričeli z
odkupom kumaric od naših kmetov. Z njimi smo že spomladi podpisali pogodbe in ko'
kaže bo odkup zadovoljiv. Po planu jih bomo odkupih 115 ton in to za Eto iz Kamnika. 2a
kilogram kumaric prve kvalitete dobi pridelovalec 130 din, dolžina je od 5 do 7 cm, za drug"
80 din, dolžina kumarice mora biti od 7 do 9 cm in za tretjo kvahteto 30 dinaijev, dolžina P^
je od 9 do 12 cm. Največ jih bodo odkupih na zadružni enoti Polzela in to 30 ton.«
Prve dni avgusta bodo pričeh z odkupom tudi zgodnjih sort zelja za Merxovo kisarno
Šempetru. Vsega zelja pa bodo odkupih 1370 ton. Na sliki: Polde Vrečar iz Ločice pravi, d»
ima sklenjeno pogodbo za sedem ton. Če ne bo suše, bo pridelek zadovoljiv.
T. TAVČAP
31. JULIJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Srečanje v
Braslovčah
Organizacija RK Lava je
prišla na zamisel, da bi pope-
ljali naše krajane, starejše od
80 let in invalide na kratek
popoldanski izlet k Braslov-
škemu jezeru. Zamisel smo
sprejeli, finančni izdatek po-
krili.
Poverjeni RK so z zvrhano
mero besedne spretnosti
prepričali nekatere slabot-
nejše, ki imajo manj volje in ^
premalo zaupanja vase, da ta
napor zmorejo. K lažji odio-,
čitvi je pomagalo spremstvo
medicinskih sester in social-
nih delavk.
Udeleženci izleta so pre-
srečno zrli v zeleno lepoto
Savinjske doline. Prijeten je
bil sprehod ob Braslovškem
jezeru. V gostišču Danice
Ahačič pri jezeru so nam pri-
pravih zelo okusno mahco.
Pesem, ki je privrela iz vseh
src, nas je pospremila nazaj
do Celja. To je bilo potrdilo,
da so izletniki za nekaj uric
pozabih na vsakdanje te-
gobe.
Hvala vsem, ki so nesebič-
no prispevaU svoj delež za
uspešno srečanje.
IVA RAJH,
Celje
Savinjsko
nabrežje
dirkališče
Savinjsko nabrežje mora
biti z drevoredom sprehaja-
lišče in počivališče za ljudi,
tako za domačine kot tudi za
tujce, ki obiščejo ta lepi del
Celja.
Zato so v začetnem delu
postavljene klopi, v nadalje-
vanju pa jih bodo še postavi-
li. Pod cesto je nad velikim
vodnim kanalom urejeno
sprehajališče, na katerem so
poleti tudi kopalci. Na na-
brežju se ob godnem vreme-
nu mudijo občani z otroki,
veliko otrok je tudi v vo-
zičkih.
Že dalje pa tukaj ni miru in
varnosti, saj se kolesaiji in
motociklisti ne zmenijo za
prepoved vožnje po nabrežju
in to brezobzirno dirkajo gor
in dol. Če jih kdo od občanov
na to opozori, dobi nazaj
krepko žaljivko.
Redki so tukaj prometni
znaki o prepovedi vožnje, tja
nikoli ne zaide mestni straž-
nik in občani se že sprašuje-
jo, zakaj jih občina plačuje.
Na Savinjskem nabrežju je
treba nemudoma narediti
red in ne čakati na kakšno
nesrečo.
Dr. ERVIN MEJAK
Podrl me Je avto
Rad bi javnosti spregovo-
ril o ljudeh, nas, Id se nič
hudega sluteč odpeljemo od
doma, pa nam v hipu vzame
naše zdravje nečlovek, pri-
mitiven, lahkomiseln, bre-
zobziren do vsega... In,
končno o ljudeh, lu nam na-
to pomagajo, na oddelku za
ponesrečence v bolnici
Celje.
Z motorjem sem se peljal,
le še po kruh v Vojnik, cesta
je bila tam najširša, prazna.
Vozil sem pravilno, desno,
saj vozim že čez 40 let brez
prekrška. V zadnjem hipu
sekunde sem videl, da avto
»pikira« točno vame. Nič ni
bilo mogoče storiti. Udaril
me je točno v kolk, z desno
stranjo avtomobila. Težko
potolčenega, z zlomljenim
kolkom, so me pripeljah v
celjsko bolnišnico. Bolečine
so bile strašne, vsak gib me
je bolel, kot da bi mi nekdo
zasadil nož v kost. A, ljudje,
o katerih sem bral že toliko
kritik, so delali kot ura, pre-
vidno, humano, zavedajo se
trpljenja ljudi. Kljub veliki
gneči ponesrečencev, sem
bil v eni uri slečen, rane so
mi očistili in obvezali, trikrat
so mi slikali kolk. A, boleči-
ne so se še večale. Naslednji
dan nas je vseh deset stokalo
v sobi, večina smo bih z
zlomljenimi nogami in
kolkom.
Ni prav, da bolniške se-
stre, ki brez prestanka preo-
blačijo postelje, polne člove-
škega blata, zaslužijo tako
malo, da тогдјо prekrati
delo. Tisti, ki se ukvarjajo s
takimi problemi, naj začno
misliti, da te sestre rešujejo
življenja ljudi.
Na koncu bi se zahvahl
vsem zdravnikom, sestram,
posebej pa še tov. Pihhu in
tov. Vlavoviču, skratka
vsem, ki so mi v hudih tre-
nutkih pomagali.
ALOJZ GMAJNER,
Vojnik
Nova perspektiva
Adaptacija nadomestnega
doma Delavsko prosvetnega
društva »Svoboda« Celje-
Gabeije v Uhci 8. črnogor-
ske brigade v Gabeiju je v
zaključni fazi. Zahvaljujoč
Skupščini občine Celje in
skupnosti za izgradnjo ob-
jektov posebnega pomena
bo nadomestni kulturni dom
Svobode prispeval v tem de-
lavskem predelu Celja k še
uspešnejšem in kakovost-
nejšem delu društva. Z no-
vim domom je Svoboda pri-
dobila na prostorih, ki so tu-
di funkcionalnejši, hkrati pa
je notranja ureditev iqemna.
Res je, da je adaptacija traja-
la kar devet mesecev več,
kot je bilo predvideno, toda
sedanji izgled in funkcional-
nost opravičujeta zamudo.
Res je tudi, da je zaradi tega
nekohko trpela dejavnost,
s^ so sekcije bile^ za časa
adaptacije gostje prostorov
kr^evne skupnosti Gabeije,
kjer seje pač vadilo tako, kot
je to mogoče v takih okohš-
činah.
Sekcije so obdržale konti-
nuiteto dela z izjemo pevske
sekcije, ki ni bila v stanju
kakovostno vaditi zaradi po-
manjk^a strokovnega vo-
dje. Kljub velikim naporom
društvenega članstva do se-
daj še ni bilo mogoče dobiti
nadomestila za pevovodjo,
ki je z zborom dosegel zavid:
Ijivo vrhunsko kakovost
prav takrat, ko je moral prev-
zeti odgovorno nalogo pevo-
vodje pri komornem zboru.
Posledica nedorečenosti in
premajhne zavzetosti za izo-
brazbo tovrstnega strokov-
nega kadra pri občinskem
svetu Zveze kulturnih orga-
nizacij Celje, hkrati ob pod-
piranju večanja števila pev-
skih zborov povzroča težave,
ki se v podobnih težkih oko-
hščinah še kako odražajo.
Toda zagnani pevci Svobode
s svojo vztreynostjo upajo ra-
zrešiti tudi ta problem.
Ob ugodnih pogojih v no-
vem domu vložen trud ne
more biti Sizifovo delo. Ob
tem se роггуа misel, da bi
glasbena šola morda lahko
našla še kakšne rezerve in
prispevala z vzgojo pevovo-
dij k deficitarnemu kadrov-
skemu stanju enako, kot je
bil to primer pri strokovnem
vodji harmonikarjev. Tre-
nutno celo nekateri pevovo-
dje vadijo tudi po več zbo-
rov, kar gotovo ne prispeva h
kakovosti.
Življenje in snovanje vse-
stranskega kulturnega delo-
vanja pri Svobodi v novem
domu je tako ponovno z
vsem žarom zaživelo in želeti
je le, da čimprej pričnejo ni-
zati razultate, kot je to bilo v
preteklosti v prejšnjem
domu.
Entuzijazem in vztrajnost
članstva Svobode, razvijati
ljubiteljsko kulturo v širšem
prostoru gotovo to pogojuje,
prvi rezultat prizadevanj pa
naj bo načrtovana otvoritev
novega doma ob spremlja-
nju kulturnega programa, ki
ga pripravljajo v nasledkih
mesecih, ko bo adaptacija v
celoti zaključena.
S. F
Turizem smo
lludle
v četrtek, 10. julija sem se
skupaj z bratom in mamo z
vlakom vračal iz Pulja, kjer
smo preživljali dopust, nazaj
v Celje. Imeh smo sicer vo-
zovnice za drugi razred, ven-
dar v drugem razredu ni bilo
prostora in odločili srno se,
da gremo v prvi razred, kjer
je bilo še precej praznih se-
dežev, razhko pa bi dopla-
čali.
Do Divače je bilo vse v re-
du, rekh so nam le, naj vsta-
nemo, če bi vstopil kakšen
potnik z vozovnico za prvi
razred. V Divači pa se je
osebje vlaka zamenjalo. Re-
kh so nam naj zapustimo pr-
vi razred ali pa doplačamo
razhko. To smo tudi naniera-
vah storiti, vendar takoj, ko
je sprevodnik začel računati
smo vedeh, da bo пекцј na-
robe. Po dolgem računanju
je zahteval da doplačamo
3000 dina^ev za pot od Diva-
če do Celja. Na moj nasmeh
je ceno razložil, češ da gre
»na kilometre«. Povedal sem
mu, da smo za isto pot, ko
smo se peljah iz Celja proti
Pulju, doplačali le 1000 di-
naijev. To ga je strašansko
razjezilo in tekoj sem vedel,
da sem storil napako. Razlo-
žil je, da je od Divače do Ce
Ija 450 kilometrov in da ni
dobro, če so potniki preveč
pametni, ker se jim lahko
zgodi, da zunaj Čak^o na-
slednji vlak. Sprijaznili smo
se z dejstvom, da je od Diva-
če do Celja 450 kilometrov,
koliko je od Celja do Divače
pa njega pač ne briga. Vstah
smo s sedežev in preostanek
poti stah na hodniku.
Naš pametni sprevodnik
pa se je vsedel v prazen kupe
prvega razreda in razmišljal,
kako je on izobražen človek,
dal lekcijo trem norcem, ki
niti tega niso vedeh, da je od
Divače do Celja 450 kilome-
trov.
G. O.
Zakal proti disku
stil?
Odločila sem se, da pišem
na vaše uredništvo, kiòti po-
skušam pomagati mladin-
cem mladinske organizacije
PRIMOŽ. Mladinci te mla-
dinske organizacije so se od-
ločih, da bodo ustanovih
svoj DISCO KLUB. In res
31. тцја letos je bila otvori-
tev. In ne boste veijeh, v tem
mahnem prostorčku se je
zbralo tohko ljudi, da je bilo
že vsem skupsy pretesno.
Lahko vam povem, daje bila
zabava super. Za pijačo in
glasbo je bilo poskrbljeno,
skratka enkratno. Na zabavi
ni prišlo do nikakršnih inci-
dentov, čeprav so na zabavo
večkrat prišli tudi miličniki.
Sedaj nek^ dni po zabavi, pa
so pričele krožiti govorice,
da se v tem klubu zbira slaba
družba, ki se opija in razbija.
Ljudje so pričeli to povezo-
vati tudi s samomorilstvom,
ki se je pričelo v Šentjurju.
Vodilne te diskoteke to zelo
skrbi, kcyti verjetno njihove
zabave ne bodo več tako obi-
skane, kar bi bila zares ško-
da. Nekio bi povedala tudi o
teh entuzijastih, ki vodijo di-
skoteko. Idejni vodja in vse-
kakor glavni organizator je
Ivan Jug. Skrbi za glasbo, pi-
jačo in za ureditev prostora.
Njegova ideja je tudi bila, da
se ustanovi ta DISCO.
Opisala sem, кад se dogaja
v tem klubu. Upam, da boste
moje pismo objavih, k^jti ra-
da bi, da bi ljudje zvedeh,
kakšna je resnica. Zagotav-
ljam pa vam, da bomo Šent-
jurčani radi zahajaU v ta
DISCO, kajti druge takšne
prave zabave ni.
ANDREJA OJSTERŠEK,
Šentjur
PRIREDITVE
Poletne kulturne prireditve v Celju
v okviru poletnih kulturnih prireditev, ki jih organi-
zira Zavod za kulturne prireditve iz Celja bo jutri, 1.
avgusta ob 20. uri v Opatijski cerkvi orgelski koncert
Angele Tomanič.
Prihodnji petek, 8. avgusta pa bo ob 20. uri v Glas-
beni šoh nastopil pantomimik Andres Valdes.
Prireditve ob 17. lučkem dnevu
Krajevna skupnost Luče in Turistično društvo iz
Luč prirejata letos že 17. tradicionalno prireditev
Lučki dan, ki bo prihodnjo nedeljo, 10. avgusta.
S prireditvami ob tem turističnem prazniku v Lučah
bodo pričeh že v soboto, 2. avgusta, ko bodo odprh
razstavo Batika iz zbirke Rada Malenška iz Ljubljane.
Razstava bo v osnovni šoh v Lučah na ogled do 12.
avgusta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
V	nedeljo, 3. avgusta bo ob 17. uri v župnijski cerkvi
koncert Slovenskega okteta in orgelski koncert
Huberta Berganta iz Ljubljane. O preostalih priredi-
tvah pa več prihodnji teden.
Zdraviliški dom Rogaška SlaUna
v dvorani Zdravihškega doma v Rogaški Slatini bo
danes ob pol devetih zvečer Večer poljske folklore, na
katerem bo nastopila folklorna skupina iz Poljske.
Prihodnji četrtek, 7. avgusta pa bo v dvorani Zdravi-
hškega doma koncert promenadnega orkestra. Tudi ta
prireditev se bo pričela ob 20.30 uri.
Razstavni salon Rogaška SlaUna
v Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je na ogled
razstava hkovnih del akademskega shkaija Ferda
Mayeija. Razstavljena dela bodo na ogled do 15. av-
gusta.
Kulturni center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Tito-
vem Velenju razstavlja akademski shkar, grafik in
rasta\Tator Leon Shwinski iz Avstrije. Razstava bo
odprta do 13. avgusta.
Zdravilišče Dobrna
v dvorani Zdravihškega doma na Dobmi bo danes
ob 20. uri koncert New Swing Quarteta.
V	avU hotela Dobrna pa je na ogled predstavitev
idejnega projekta Zdraviliškega doma.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
mm -BíBfflifflia	31. JULIJ 19,
»Galeb 111, ostal si brez kolesa!
Pilot Oskar Podlesnlk rešil letalo Mlß-21
»Prednost vojaškega supersoničnega letala je, da lahko
tam gori, pa naj bo na tri, dvanajst ali več tisoč metrov
višine, tudi umiraš od strahu, pa te noben ne vidi,« je v
šali povedal Oskar Pod lesnik, 29 letni kapetan našega
vojnega letalstva. Res v šali, kajti sam dobro ve, da
panika in strah proti njemu nimata možnosti. To je doka-
zal tudi lani aprila, ko je na letališču v Prištini z Migom-
21 pristal brez koles in bil za to nagrajen s priznanjem.
»Podvig vojaka 85«. Dopdek, ki bi mu v naši letalski
zgodovini težko našli primerjavo, je kljub daljši časovni
odmaknjenosti vreden ponovnega opisa. Pa še en vzrok je.
O vsem sem lahko z Oskarjem Podlesnikom kramljal šele
pred kratkim, ko je prišel na dopust v domače Ljubno.
Aprilski dan na vojaškem
letališču pri Prištini je bil po-
doben vsakemu drugemu.
Pred vzletno stezo, pri su-
personičnih lovcih tehniki
opravljao zadnje preglede
letal pred poletom, piloti
prejemajo še zadnja navodila
starešin. Naloga: prestreza-
nje v nizkem letu. Kapetana
Oskar Podlesnik in Dragan
Djurič letita v paru. Izmenja-
ta še zadnje besede pred
vstopom v kabini in kmalu
sta srebrno beli kovinski pti-
ci v zraku, s krilom ob krilu.
Oskar prestavi ročico za dvig
koles v trup navzgor, poka-
žejo se »tri rdeče«, kar pome-
ni, da so kolesa v trupu. Tudi
ostala signalizacija pokaže,
da je vse v redu: »Galeb 111,
vse je v redu, signalizacija v
redu,« rutinsko pošlje prvo
sporočilo kontrolnemu stol-
pu od koder pa istočasno do-
bi obvestilo, da ni v redu in
da naj se oddvoji od para in
počaka na višini za kroženje.
Oskar, ki je v prvem trenut-
ku razumel, da je ostala zu-
naj noga s kolesom, posluša
ukaz in nekaj kasneje še en-
krat sporoči stolpu, da je vse
v redu, da se letalo obnaša
brezhibno, da tudi motor de-
luje brezhibno. Šele tedaj iz-
ve: »Galeb 111, ostal si brez
koles. Pojdi do cone za kro-
ženje.« V slušalkah tišina ...
Prave odločitve na
zemlji nI
Primera, kako ukrepati, če
ti z vojaškega lovca odpade
kolo, še ni bilo, tudi v knji-
gah ne, niti ga ni bilo pri si-
muliranju letenja v šoh. Po
ocenah so možnosti, da pri
pristanku brez koles ostaneš
živ in rešiš letalo, vredno
okoh pet milijonov dolaijev,
pol-pol. Posebno še, ker je
pristajanje z vojaškimi letah
najtežji element leta, zahtev-
nejši od pristanka civilnih le-
tal. Že s kolesi mora biti pri-
stanek zelo »mehak«, s pra-
vo hitrostjo in čisto »na tes-
no«, z metra ah dveh višine,
ki jo lahko določiš le na os-
novi odtenka med temnejšo
barvo trave in svetlejšo pri-
stajalno stezo. Oskar bi lah-
ko torej tistega aprilskega
dne brez slabe vesti pritisnil
na gumb za katapultiranje,
zapustil letalo in s padalom
varno pristal na zemlji.
O vsem tem je imel skoraj
uro časa za razmislek: »Naj-
prej sem moral razbremeniti
letalo, da bi pristal s kar naj-
manj goriva. Delovanje mo-
torja sem prilagodil tako, da
bi lahko bil kar najdlje v zra-
ku, saj je moralo pred mano
pristati še kakšnih deset,
enajst letal. V tistem je v
kontrolni stolp prišel tudi
moj kamandir eskadrilje,
Alji Aljiu. Po njegovih navo-
dilih sem šel v orientir za šol-
ski krog,« je pojsnjeval več
kot leto dni po tem dogodku
Gornjesavinjčan Oskar.
Tudi po pol ure leta še ved-
no ni bilo odločitve, ali bo
pristal ali ne. Oskar je upal,
da ga bo komandir pozval na
pristanek, kajti v sebi je že
sklenil, da bo tvegal in da bo
za pristanek zaprosil tudi če
bo odločitev drugačna. A be-
sede odločitve ni. Tudi ti-
stim spodaj, posebno ko-
mandirju, ni lahko. Dobro si-
cer ve, da ima v zraku izku-
šenega, odhčnega pilota. A
tudi tveganje je veliko, vitka
kovinska ptica se lahko ob
dotiku z zemljo kaj hitro pre-
polovi na dvoje ali se v hipu
spremeni v gorečo bakljo.
Oskar se sam odloči
Oskar je v zraku miren, na
srečo tega dne tudi v odlični
trenaži. Miren poskuša biti
tudi komandir s svojimi po-
jasnili. Med biti in ne biti ni
lahko odločati, zato odločil-
ne komande še ni. Tišino na
vrhu komandnega stolpa v
tistem zapara miren in odlo-
čen glas mladega pilota:
»Galeb 111, grem na pristaja-
nje ..V slušalkah spet tiši-
na, ki tokrat pomeni koman-
dirje vo soglasje in hkrati za-
upanje. Pogled vseh na tleh
je uprt v letalo. Stisnjenih
pesti, mešajo se strah, upa-
nje, ponos...
Oskar v drugem krogu po-
tegne ročico, ter izvleče
sprednje kolo in zračno za-
voro. Zasveti ena zelena -
vse je v redu. Zadovoljen je
tudi s tem, kako je preraču-
nal prehod v pristajalno ste-
zo, Id seji je že čisto pribižal.
Na njenem začetku je že, hi-
trost je prava, 310 kilome-
trov. Bo prvi dotik z zemljo
usoden? Tu je že, letalo se
dotakne steze in zdrsi kot sa-
ni po njej. Hitrost je še
zmanjšana, zavorno padalo
je v pravem trenutku zun^.
motor ugasnjen, akumulator
izklopljen: »Si izklopil aku-
mulator?« čuje Oskar glas
komandirja in samo pokima.
Do sedemdesetih kilome-
trov na uro lahko letalo še
vodi, potem se ta nagne in
rahlo zdrsi z steze v travo.
Ustavi se, Oskar stopi iz ka-
bine. Tu so že vsi, nekdanji
sošolci, prijatelji iz eskadri-
lje, gasilci, komandir ... Sti-
ski rok in pogledi povedo
več kot vsaka beseda ...
Piloti so fanatiki
posebne vrste
»Nikoli se nisva povsem
sprijaznila s tem, da je Oskar
pilot. Pravzaprav sva, pre-
den je bil sprejet v šolo, skle-
nila, da ne bova podpisala
privolitve. Upala pa sva tudi,
da zaradi bolezni, ki jih je
imel v mladosti, sploh ne bo
sprejet. Žal, ni bilo pomoči,
potem, ko so ga sprejeli, sva
moala privohti in mu izpol-
niti to njegovo največjo že-
ljo. A vseeno, nikoh se ne
bom sprijaznila s tem, da ne
živi raje na trdni zemlji,« je
še v imenu očeta Cirila po-
jasnjevala Oskarjeva mama,
Ljudmila, ki bi raje videla,
da bi bil Oskar, tradiciji Gor-
njesavinjske dohne primer-
no, raje kak gozdni inženir.
In ko že om.enjamo tradicijo,
res bi človek glede na spla-
varsko preteklot Ljubnega
pričakoval, da bo sedaj 29
letnega ljubenskega pilota v
mladosti morda prej zanima-
la mornarica kot aviacija. A
na nekatere stvari je težko
odgovoriti in tudi na vpraša-
nje zakaj ravno letalstvo,
Oskar odgovori, da pač zato,
ker si je to zaželel že v mla-
dosti.
Trdo šolanje v našem voj-
nem letalstvu, in služba pri
obrambi neba naredita pilo-
te spretne, drzne, hladnokrv-
ne. Kot bi rekla Oskarjeva
žena Klara, so to fanatiki in
zaljubljenci svoje vTste, ki
jim je prvo vse, kar je pove-
zano z letah, zmaji in raketa-
mi, šele nato pa ... Ne zame-
ri mu tega, kajti ve, da v tem
poklicu ni veliko odpušče-
nih napak, da je potrebno
vsakodnevno izpopolnjeva-
nje. V avto ti namreč tudi po
mesec ali več ni potrebno se-
sti, pa se boš lahko takoj od-
peljal, v letalski kabini pa
moraš tudi po enem tednu
»abstinence letenja« malce
potrenirati možgane in ob-
noviti kaj je kje. Vse lučke in
ročke v kabini, teh je nekaj
sto, res ponoči v svoji pisani
paleti barv spominjjyo na
disco klub, a niso namenjene
zabavi, k^ti vsaka nečemu
služi...
Tudi Oskar se ob vseh užit-
kih in ukradenih pogledih
na kak lep oblak zaveda od--
govornosti in »krutosti« svo-
jega pokhca, zato s tem ne
obremenjuje ne žene, še
manj pa staršev. Tako je tudi
ta dogodek zamolčal. Kmalu
po tistem, ko je njegov MIG-
21 zaplužil s piste na travo, je
namreč telefoniral ženi, da
ima popoldan anahzo in da
ga ne bo domov do večera.
No, zvečer pa je le moral po-
vedati, zak^ se je primajal
domov. Pojasnilo, da gre le
za pristno slovensko navado,
namreč ženi ni bilo dovolj.
In starši! Ti so za dogodek
zvedeh šele lani decembra.
Vmes je bil Oskar tudi na
dopustu, a o tem, da je neke-
ga aprilskega dne nihal med
nebom in smrtjo, ni črhnil
nobene. Starše so o tem ob-
vestih sosedje na Ljubnem,
ki so Oskarja videh v oddaji
zagrebške televizije, takrat,
ko je v Beogradu prejel priz-
nanje »Podvig vojaka 85«.
Zak^ tako, Oskar hitro po-
jasni: »Vojna t^jna ...«
So vojna tajna tudi njegovi
nadaljni podvigi? »Podvigi
so, želje pa niso. Rad bi en-
krat poletel tudi z zmajem,
tega namreč še nisem poiz-
kusil ... Ja, pa dvig jumbo
jeta tudi verjetno mora biti
poseben užitek ...«
RADO PANTELIČ
Oskar v prostem času tudi slika. Takole je narisal svoj
MIG-21, kako pristaja brez koles.
Še v času šolanja, z »Jastrebom
Redko, največkrat enkrat na leto, se takole na Ljubnem lahko zberejo vsi skupaj. Na sliki Oskar z ženo, mamo in
očetom ter sestro Mileno in nečaki.
1086_
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Kometno »gasterhajterstvo« po celjsko
^¡JsHlrokometaš^	Pušnik poslal uspešen šele po odhodu Iz matičnega kluba
fti. športnika pomeni osvojitev zlate olim-
Jjjjje ali naslov svetovnega prvaka vrhu-
^ kariere. Tistim »srečnežem«, najboljšim
eii^imit največkrat to uspeva šele ob koncu
poti, po letih in letih bolečih porazov,
¿ lifiz, ko dosežejo polno športno in osebno
so močnejši od teh krutih, nenapisanih
^Ijajo skoraj v vsakem športu. Izjeme so, a
l^jub temu tudi nezadovoljne. Ena takšnih
lo pu^^ni'^' vratar jugoslovanske rokometne
Lee, olimpijskega in svetovnega prvaka
^ Aera Celje, danes »gasterbajter« v
^u iz Niša. Njegov športni vzpon se je začel
•odom iz matičnega kluba in svoje največje
,¿osegel na tujih tleh, s prizadevnim treni-
„ veliko ambicioznostjo. Že pri svojih 24
^ zbirki priznanj vsa največja odličja, a še
iiiisli, da je s tem dosegel vse. Nasprotno.
,so še mnogi cilji, predvsem pa dva: da bi
fi vratar v reprezentanci na olimpijadi v
|g in da bi se nekega dne vrnil v Celje in
pri renespnsi celjskega rokometa.
^ je najlažje
igrišču, trenin-
ge niti ni pose-
Io, da bi moral
»loviti« Rolan-
I ietrtek, rahlo
te pomladan-
idne. Sedel sem
lah velike šport-
le Čair v Nišu,
jom v prostore
jiiòar, v upanju,
kmalu pojavila
впка«. Ura je
peto, trening se
I 17.30. Nisem
òakal. Ugledal
0	moško posta-
azkuštranih las,
em, z napolnje-
5 torbo na hrb-
1	hitrimi koraki
rorano. Ni dvo-
ûlando Pušnik.
deval. Pohitel
emu in se mu
. Malo se je za-
mojem nastopu,
je zbegala voja-
rna. Dva Celja-
ne srečata vsak
u, a ni bilo časa,
predolgo pojas-
iiščine. Vpraša-
îla. Najprej, kaj
[pripeljalo tako
iug Srbije. Dol-
lin pot tudi, saj
Se Nunesno po-
lido Niša
s postaja je bila
'V tamkajšnji
Bladno prestopil
äS8l/82. Crvenka
^ stabilen prvo-
Szliko od Aera,
liei v 2. zvezno
ie ljubitelje ro-
' Celju je takrat
^ njegova odlo-
"ândo je takole
^ »Težko se je
' od matičnega
' katerem sem
J* preživel svojo
'toje bila edina
' fe sem želel
rokometaš.
«I v 2. hgi brez
'jia bi se vrnil v
je bil še prvi
"(llični formi in
Ji dobil prave
^^ Nisem želel
'^opi, kajti na-
lahko samo s
^jem, branje-
'"ga prvohgaški
Jaški klubi, po-
je tudi Zvezda,
* in Slovan.
^ Sloveniji so
l^merih, ker ni-
Jpil k Ijubljan-
Joligašu. Nika-
^rialni pogoji
^ na mojo od-
?ûstavno nisem
¿п, ki je za nas
^По bil najhuj-
Šlo je torej
za rivalstvo. V Crvenki
sem poleg tega tudi že
imel nekaj dobrih prijate-
ljev iz pionirske in mla-
dinske reprezentance«.
Po samo štirih sezonah
igranja za Aero je zapustil
klub eden n^perspektiv-
nejših celjskih rokometa-
šev in odšel v klub, proti
kateremu je s 17 leti debi-
tiral v prvi ekipi Aera.
Kasneje sta enako storila
tudi Kalin in Praznik, ki
sta prestopila k Slovanu.
Tako se je počasi izgubila
sijajna, neponovljiva ge-
neracija celjskih rokome-
tašev, ki je v sezonih
77-82 trikrat osvojila na-
slov mladinskih državnih
prvakov, trikrat pa je bila
druga.
V	novem klubu je Ro-
lando hitro opozoril nase
in dokazal, da je bila nje-
gova odločitev pravilna.
Crvenka se je visoko
uvrščala v prvenstvu,
dvakrat na peto in enkrat
na četrto mesto, Rolando
pa je bil po oceni trenerja
in uprave eden od najza-
služnejših igralcev.
Po treh leüh paje prišlo
do slovesa. Rolando pri-
poveduje: »V Crvenki ni-
so izpolnili vseh finanč-
nih obveznosti, neredno
so mi izplačevali hranari-
no, 8-9 mesecev pa tudi
nisem prejel štipendije
ZTKO, ki mi pripada kot
zaslužnemu mojstru
športa (danes ta olimpij-
ska štipendija znaša
66.000 din). Med mano in
upravo je bilo čedalje več
nesoglasij in zdelo se mi
je najpametneje, da zame-
njam klub.«
V	Crvenki se niso hoteh
odreči njegovih uslug in v
začetku niso želeh izdati
izpisnice za prehod v Že-
ljezničar iz Niša. Po šte-
vilnih zapletih pa mu je
arbitražna komisija RZJ
dovolila zaigrati v niškem
klubu, ki je to sezono, 85/
86, nastopal v evropskem
pokalu pokalnih zmago-
valcev.
Vstop v
reprezentanco
Njegove	odlične
obrambe v Crvenki niso
ostale neopazne. Kmalu
je sledil poziv v reprezen-
tanco. Abas Arslanagič ga
je uvrstil v mladinsko re-
prezentanco za SP na
Portugalskem leta 1981.
Naši mladi upi so takrat
osvojih zlato medaljo. Ro-
lando pa je bil eden naj-
boljših igralcev. Povsem
se je približal tudi A re-
prezentanci. Leta 1982 je
vanjo vstopil skozi mala
vrata, saj je bil četrti vra-
tar, prva rezerva na SP v
Dortmundu, kjer je Jugo-
slavija osvojila drugo me-
sto. Zopet novi Celjan v
reprezentanci, po Vladu
Boj o viču, ki je prav na
tem prvenstvu odigral
zadnja srečanja v mo-
drem dresu. Rolando je
že naslednje leto poslal
njen stalni član in je z re-
prezentanco nastopal na
številnih močnih turnir-
jih po svetu.
Leta 1984 je bil eden
redkih slovenskih pred-
stavnikov na olimpijadi v
Los Angelesu. Rokomet-
na reprezentanca je osvo-
jila zlato medaljo.. Tako je
tudi Rolandu pripadla
čast, da stopi na najvišje'
stopničko in posluša dr-
žavno himno. Njegovi vti-
si so še sveži: »Olimpija-
da je bila enkraten, nepo-
zaben dogodek. To so naj-
lepši trenutki za vsakega
šprotnika. Vseeno pa sem
bil malo razočaran. Na ce-
lem turnirju nisem branil
niti minute, čeprav mi je
selektor Pokrajac oblju-
bil, da mi bo dal prilož-
nost proti slabšim na-
sprotnikom, npr. proti Al-
žiriji. Prejel sem zlato me-
daljo, a sploh nisem sto-
pil med vratnice.«
Na mediteranskih igrah
v Casablanci je osvojil še
eno zlato medaljo, še bolj
pa ga je veselilo, ker je
več branil. Na SP v Švici
pa spet bolj kot ne ista
pesem kot na ohmpijadi.
Več časa kot na igrišču je
presedel na klopi. Prilož-
nost pa je vseeno dobil in
vsi ljubitelji rokometa se
verjetno še dobro spomi-
njajo njegovih odličnih
obramb proti Kubi, ki jo
je Jugoslavija tako kot
vse ostale nasprotnike
gladko premagala na poti
do nove zlate medajje.
Njegov trener v Željez-
ničarju in selektor repre-
zentance Zor^Živkovič
o tem takoli* razišlja:
»Pušnik je izredno talen-
tiran vratar in zelo po-
memben za našo repre-
zentanco, vendar ima to
smolo, ker brani v konku-
renci Bašiča in Arnavto-
viča, ki sta trenutno naj-
boljša vratarja na svetu.
Njegov čas prihaja, še zla-
sti zato, ker bo Bašič ver-
jetno odšel v JLA, Ama-
utovič pa v inozemstvo.
Pred njim so OI v Seulu
in SP na Češkoslovaškem
in še vrsta drugih po-
membnih tekmovanj, na
katerih bo lahko dokazal
svoje kvalitete.« Rolando
ima 47 nastopov za mla-
dinsko reprezentanco in
60 za najboljšo, člansko
selekcijo.
Predvsem trdo
deio
Da brez dela ni uspe-
hov se Rolando sam še
najbolje zaveda. Če si za-
res ne bi želel uspeti in
postati odličen vratar, re-
prezentant, verjetno ni-
koh ne bi odšel iz Celja.
Kljub temu, da je svoje
prave vrednosti dokazal
šele drugje, pa so bih te-
melji njegovi uspešni ka-
rieri postavljeni v matič-
nem klubu - Aeru. To Ro-
lando tudi sam priznava:
»Za vse se moram v prvi
vrsti zahvaliti svojim pr-
vim trenerjem Tonetu
Goršiču, Niku Markoviču
in Miletu Čepinu, ki so
me naučili rokometne
abecede in veščin branje-
nja. Kasneje sem se veli-
ko naučil tudi od Zorana
Miškoviča. On je bil šest
let moj trener v Aeru in
dve v Crvenki. Seveda pa
tudi od trenerjev v repre-
zentanci Abasa Arslana-
giča in Zorana Živkoviča,
ki sta bila tudi sama ne-
koč odhčna vratarja.«
Bistven pogoj za uspeh
pa je, kot pravi Rolando,
trdo delo na treningu.
»Na treningu moraš dati
vse od sebe. Samo kadar
sem fizično dobro pri-
pravljen, lahko pokažem
res to, kar znam. Včasih
sem po cele dneve preži-
vel na Skalni kleti in sam
treniral tudi potem, ko je
bil uradni trening že kon-
čan«, pove. Tudi volje in
samozavesti ne sme
manjkati, še posebej ta-
krat, ko je najtežje. Ro-
lando je že imel takšne
trenutke: »Na turneji po
Španiji sem si zlomil no-
go in dva meseca nisem
smel na igrišče. Bil sem
že na meji obupa. To se
mije zgodilo takoj po pre-
stopu v Niš. Po vseh ti-
stih problemih z izpisnico
me je doletela še po-
škodba.«
Mnogi športniki v takih
situacijah zapadejo v kri-
ze in nikoli več ne zable-
stijo v polni luči. Za Ro-
Janda velja nasprotno. Po
poškodbi je še bolj vneto
treniral in potem branil
nad pričakovanji. Vsi v
Železničarju so bih zado-
voljni, v dvorani Čair pa
se je nemalokrat slišalo
skandiranje Pušnik, Puš-
nik, kar je najboljši dokaz
njegovih kvalitet.
Nadvse pa je pomemb-
na tudi organizacija v klu-
bu. O tem Rolando takole
razmišlja: »V vsakem klu-
bu se mora točno vedeti,
kaj kdo dela. V Željezni-
čarju imamo vsi bolj ali
manj rešena življenjska
vprašanja in se zato lahko
docela posvetimo trenin-
gu in igri.«
Rolando kot zaslužni
mojster športa prejema
ohmpijsko štipendijo, v
klubu je trener mladin-
skih selekcij, za kar preje-
ma okoli 55.000 din, poleg
tega pa skupaj z ostalimi
igralci deh, v primeru
zmage premijo v višini
250.000 din.
Želel sem ga zbosti z
vprašanjem, kije za neka-
tere športnike zelo nepri-
jetno. Alije to profesiona-
lizem? Rolando se ni dal
zmesti, odgovor je stresel
iz rokava: »Kdor danes
govori o čistih amater-
skih principih v \Thun-
skem športu, si meče pe-
sek v oči. Veliki dosežki
zahtevajo celega človeka,
potrebna so leta in leta tr-
dega treninga, odrekanja.
Povsem normalno je, da
se za to dobi tudi nek^
denarja. Vseeno pa so na-
ši prejemki v primerjavi z
nogometaši minimalni,
čeprav jih po razultatih
daleč prekašamo.«
»Nišlija«
Rolando se je v desetih
mesecih, odkar se je zna-
šel v mestu ob Nišavi, že
dodobra navadil na novo
okolje. To so potrjevali
tudi nenehni pozdravi,
stiski rok, bežna srečanja
z različnimi ljudmi v času
najinega pogovora. Bil je
že malce utrujen od dol-
gotrajnega kramljanja, a
še vedno dobro razpolo-
žen za pogovor. S pravo
celjsko štimo, ki jo tu in
tam zasoli kakšen »bere«,
je nizal vtise o svojem živ-
ljenju v Nišu: »Mesto je
lepo, moderno, morda le
malce preveč umazano.
Živi za šport, najpopular-
nejša sta nogomet in ro-
komet. Ljudje so odprti,
prijazni, lahko sem zado-
voljen.« N^več se druži s
svojimi soigralci in nogo-
metaši Radničkega, več-
krat pa se preko telefona
shši tudi z Markom Els-
nerjem, nogometašem
beograjske Crvene zvez-
de. Športniki pač skupaj.
Večino časa pa mu po-
leg igranja in treniranja
zapolnijo družinske ob-
veznosti. Rolando je po-
ročen z Branislavo, pri-
kupno plavolasko, ki jo je
spoznal v Crvenki. Tudi
ona je bila nekoč športni-
ca, nekdanja namiznote-
niška igralka Crvenke in
novosadske Vojvodine.
Skupne urice ima krajša
eno in pol letna hčerka
Anja. Z Branislavo več-
krat prideta gledat R olan-
da na trening.
Pušnikovi žive v skrb-
no urejenem dvosobnem
stanovanju, v privlačnem
naselju Krivi Vir, urba-
nem središču Niša.
Rolando paje bolj malo
doma saj večino svojega
časa preživi na treningu,
tekmi ah v karanteni. Ob
tem ne pozabi poudariti
vehko razumevanje nje-
gove soproge, ki mora
marsikaj postoriti name-
sto njega.
Vrnitev v Ceiie
Rolando ima 25 let (ro-
jen 31. 12.1961). Ka precej
je že dosegel v svoji krat-
kotrajni karieri, načrtov
pa mu ne manjka.
»V Nišu nameravam
ostati še kakšni dve leti. v
reprezentanci bi že sled-
njič rad dobil pravo pri-
ložnost in postal prvi vra-
tar na ohmpijskih igrah v
Seulu. Čaka me še služe-
nje vojaškega roka, želel
pa bi končati tudi trener-
sko šolo. O odhodu v ino-
zemstvo zaenkrat še ne
razmišljam. A če bi dobil
kakšno dobro ponudbo,
bi jo verjetno sprejel.«
Rolando je kot član ju-
goslovanske reprezentan-
ce vehko prepotoval.
Evropo je prekrižaril po
dolgem in počez, bil je v
ZDA, Alžiriji, Maroku, na
Japonskem ...
»Nikoh ne bi videl toli-
ko sveta, če ne bi igral za
reprezentanco. To mi je
poleg osvojenih odhčij
najbolj dragoceno.« Kaj
pa Celje? »Počasi sem si
že zaželel vrnitev v mesto
moje mladosti. Pogrešam
našo štajersko mentalite-
to, stare prijatelje. Sam
sem najbolje občutil, ka-
ko velja pregovor povsod
je lepo, doma je naj-
lepše.«
Tudi kar se rokometa
tiče Rolando ne. skriva
svojih želja: »Svojo kari-
ero bi rad zaključil v klu-
bu, kjer sem jo tudi začel
in kjer se nisem uspel do-
cela igralsko potrditi. Že-
lel bi, da bi se Celje po
nekajletnem izostajanju s
prvoligaške scene ponov-
no vrnilo med naše naj-
boljše klube.«
Celj ski rokomet je v hu-
di krizi. Rolando dobro
pozna razmere v bivšem
klubu, čeprav mineva že
peto leto odkar ga je za-
pustil. Prepričanje, da re-
šitev obstaja: »Veliko do-
brih celjskih igralcev se
je razpršilo po drugih klu-
bih, Anderluh, Praznik,
Kalin, Toplak in še neka-
teri. Izgubila se je tista
naša odhčna generacija
celjskih mladincev, ki je
bila pred leti skoraj ne-
premagljiva v Jugoslaviji.
Vsi ti igralci bi se morah
vrniti v Celje. Današnja
ekipa je zelo perspektiv-
na, vendar ima premalo
izkušenj. Spremeniti bi
bilo treba tudi organizaci-
jo v klubu, v upravo po-
staviti ljudi, ki razmere v
rokometu dobro poznajo,
bivše zaslužne celjske ro-
kometaše in marljive
športne delavce, ki jim bo
prvi interes uspeh kluba.
Seveda pa bo potrebno
tudi več denarja.«
Ob tem sva se nostal-
gično zagovorila o zlatih
dneh celjskega rokometa,
ko je bila nabito polna
dvorana Golovec strah in
trepet za gostujoča mo-
štva, ko se je v njej od
srca navijalo in ploskalo
ter grmelo »Cjele, Cjele«.
Danes so to še samo lepi
spomini. Rolando verja-
me, da bodo nekoč posta-
li resničnost in da se bo za
celjski rokomet še shšalo.
ROBERT GORJANC
V svoji kolekciji ima že veliko odličij, v glavnem zlate medalje. Zadi^oje prejel
na svetovnem prvenstvu v Švici, ko je naša reprezentanca prepričljivo osvojila
prvo mesto.
Vratar je steber vsakega dobrega moštva. Rolando
ima vse kvalitete odličnega vratarja, prefìnjeno teh-
niko, izredne reflekse, hitrost, eksplozivnost. Nje-
gove atraktivne obrambe so včasih prava poslastica
za navijače. Pri svojih 24 letih pa še ni rekel zadime
besede. Želi si postati najboljši vratar v Jugoslaviji.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Počitnice med računalniici
Delavska univerza iz Celja
je tudi letos pripravila tečaj
računalništva za mlade raču-
nalniške nadobuđneže. Tečaji
so se pričeli 30. junija in bodo
potekali do konca avgusta.
Trajajo teden dni in obsegajo
dvajset ur dela z računalni-
kom. Otroci, tečaj je namreč
namenjen osnovnošolcem, se
tu spoznajo s prvimi zakoni-
tostmi računalništva, s pro-
gramiranjem, za sprostitev
pa se igrajo tudi razne igrice.
Po besedah Vesne Krelj, vo-
dje izobraževala pri delavski
univerzi v Ceiju, je zanimanje
za tečaje vehko, zato potekajo
v dveh skupinah, dopoldne in
popoldne. V skupini je pona-
vadi osemnajst otrok, včasih
več, redkokdaj manj- Tečajni-
ke so v delavski univerzi izbra-
li preko osnovnih šol. Ker pa
dober glas seže v deveto vas,
so otroci z »ustnim telefonom«
prenesh novico o tečaju prija-
teljem, zato tudi tem na delav-
ski univerzi omogočijo obisko-
vanje tečajev. Tečaji so brez-
plačni, kar je zasluga izobraže-
valne skupnosti in nekaterih
delovnih organizacij.
Teč^e vodita Tadej Ferlež,
kije sicer še srednješolec, ven-
dar se amatersko ukvaija z ra-
čunalništvom in je bil priprav-
ljen ves prosti čas »žrtvovati«
za otroke. V popoldanskem ča-
su je mentor Marjan Mimik,
ki poleg redne službe vodi še
računalniški krožek na osnov-
ni šoli Veljka Vlahoviča.
Otroci, ki obiskujejo tečaje
so navdušeni, tako nad nači-
nom dela, kot nad mentoiji, če-
prav je med njimi mnogo takš-
nih, ki so se prvič srečali z ra-
čunalniki.
Urška Ura^ek, 6 let: »Mama
me je pripeljala v ta teč^. Tu-
k^ delam na računalniku. Z
njim moram lepo ravnati. Do-
ma računalnika nimam, mogo-
če mi ga bo pa letos prinesel
Dedek Mraz.«
Aljoša Bončina, 12 let: »Za
tečaj sem zvedel v šoli, ko so
hodili po razredih in spraševa-
li, če bi se kdo hotel vpisati.
Tudi doma imam računalnik
že leto in pol. V tečaj sem pri-
šel zato, ker rad igram igrice na
računalnik m pišem programe.
Delo na računalniku je kar tež-
ko. Moraš se učiti. Poznam že
vse ukaze na računalniku. Na
takšen tečaj bom še kdaj
prišel.«
Miha Mežnar, 7 let: »Z raču-
nalnikom sem delal že tudi do-
ma. Za tečaj sem se sam odlo-
čil. Tu se učimo pisati progra-
me in jih sestavljati. Pri raču-
néilniku imam najraje, če napi-
šem kakšen program, ki tudi
kaj nariše. Rad se igram igrice
z računalnikom. Včasih se tudi
tu igramo igrice z računalni-
kom. Imamo stolpce in mora-
mo računati vsote. Včasih smo
zmagali mi, včasih pa raču-
nalnik.«
Rok Dobovičnik, 10 let: »Na
tečaju mi je všeč, ker se učimo
programirati. Igramo se tudi
video igrice. Tovariša vpraša-
mo, če kaj ne znamo. Posebej
sem se navdušil nad računalni-
ki, ker ima tudi Miha računal-
nik, pa še mami mi je rekla če
grem, ker bom dobil v sed-
mem razredu računalnik.«
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Največja želja
»Končno, konec pouka! Samo
da gremo že enkrat domov. Uči-
telji so danes .težili' kot še nikoli.
Uh, pa še petek je. Famozno,
punca, ti rečem,* je sama sebi
govorila Kaja, ko je hodila po
stopnicah v garderobo.
»Hoj, Kaja, kako si? Saj vem,
da si dobro . . kot vedno. Mudi
se mi. Mogoče se kaj vidiva čez
vikend. Veš ... no, čao Kaja!« jo
je ogovoril Matic, ki je hitel iz
garderobe.
»Faca!« si je mislila Kaja.
»Vedno zanimiv, prijazen, pa še
čeden po vrhu. Do besede pa me
nikoli ne pusti. Škoda! Toliko bi
mu lahko povedala.«
Prišla je v garderobo, kjer se je
kar trlo učencev. Na kosilo ni šla
- kdo pa še hodi ob petkih na
kosilo. Hitro seje obu la in z bun-
do v roki odhitela skozi vrata.
»Svež zrak, ha, ena, dva pa
bom doma! Potem pa učna ura
lenaijenja?« si je govorila in
medtem oblačila bundo. Oblekla
se je, zatlačila roke globoko v že-
pe in ... kaj pa je to?! »Listek!
Spet listki, bonboni, žvečilni...
o, ti pokora!« je bila jezna Kaja,
zraven pa je mislila: »Če bi mi le
pisal Matic, kaj vse bi dala za to.
Že osem let je v mojem srcu, on
pa - kot da me ni.^ No, ne čisto
tako, saj sva sošolca. Ampak ni-
koli ni pokazal zanimanja za-
me ... pa saj tudi za druge ne, kaj
se sekiram!« seje tolažila in obe-
nem mislila na njegove modre
oči, svetle lase in lep, zanjo naj-
lepši obraz. Ko se je otresla vseh
teh misli, je še enkrat pogledala
na listek, ki ga je mečkala v roki.
Razprla ga je in začela brati:
Draga Kaja!
Nisem vedel do tega trenutka,
ko ti pišem, da te imam rad. Se-
daj to vem! Oprosti, ker ti pišem,
lahko bi ti to sam povedal. Vem,
bUo bi lepše. Toda nimam dovolj
poguma, da bi ti sam povedal
dve lepi besedi. Pa vendar sem ti
moral zaupati.
»Uh, je bil danes poetičen; tega
pa od Grege nisem pričakovala.
Kaj pa mu je? Gotovo ga daje
vročina. Tak falot! «
Medtem je prišla do doma. Od-
klenila je vrata, se sezula, slekla,
dala torbo na mizo in hop - na
posteljo!
»Užitek! Užiiiteeek!« si je go-
vorila.
Zazvonil je telefon. »Ja, kdo je
zdaj!« je nejevoljno vstala in šla
godmjaje proti telefonu. Počasi
je vzdignila slušalko: »Ja,
prosim?«
»Kaja, no, zdravo. Kaja, veš jaz,
no jaz ... Kako bi rekel...«
»Matic!? Ti... O, Matic, a veš,
da sem si od vsega to najbolj že-
lela?!«
VESNA MELANŠEK, 8. b
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
Tovarlšlca in ml
v šoli imamo dobro tovarišico,
učence pa zelo zelo poredne. To-
varišico najbolj razjezimo, kadar
klepetamo med razlago in poslu-
šanjem pesmic.
Komaj odnese pete, že miglja-
mo z jezički. Najbolj se veselimo
telovadbe, a tudi pri teh urah
večkrat slabo slišimo. Tovarišica
je zadovoljna, kadar smo pridni.
ZmeniU smo se, da se bomo po-
boljšali.
Meni se zdi tovarišica dobra.
Imam jo zelo rada.
NATALIJA JAKOP, 3. b
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Zgodba o liudobnl
ženski
Nekoč je živela majhna, a hu-
dobna ženska. Vsem je želela ne-
srečo, le sebi ne. Nekega dne je
izvedela, da je obogatela, kajti
umrla je njena bogata teta. Posta-
la je lastnica vsega tetinega boga-
stva. Kupila je razkošno vilo. V
njej je bilo na desetine služabni-
kov, ki so ji izpolnih vsako željo.
Čeprav je büa zelo hudobna, je
hitro dobila veliko snubcev, kajti
bila je zelo lepa in bogata.
Nekoč je srečala mladeniča, ki
ji je bil takoj všeč. Ona pa njemu.
Najprve sta se dobivala naskri-
vaj, potem pa vse bolj pogosto
tudi med ljudmi. Vse do tistega
dne, ko sta se poročila in ostala
skupaj. Toda mladenič je sčaso-
ma postajal prav tako hudoben
kot ryegova žena. Nobenemu, ki
ga je prosil za milost in denar, ni
hotel pomagati. Bil je grob in
brez toplega srca. Mislil je, da je
sreča le, če si bogat, ne pa, če si
pošten. Toda nenadoma se je že-
na močno spremenila. Hotela je
postati dobra. Naskrivaj je dejala
revežem kruha in denarja. Vsi» so
jo vzljubili in jo imeh radi. Toda
za to je izvedel njen hudobni
mož. Zahteval je od žene, naj ne
zapravlja njunega premožerxja.
Kmalu po tistem se je ponesrečil.
Bližal se mu je konec življerxja.
Med trpljenjem je prosil ženo,
naj mu odpusti, ker je bil tako
hudoben. Naj da revežem hrano
in denar. V tistem trenutku je
postal dober in je pozabil na vso
hudobijo. Nenadoma se je pred
njim pokazal zgarani starček in
mu ponudil zdravilo ter dejal:
»Pij mladenič, da ozdraviš, ker si
postal dober.« Mladenič je popil
zdravilo in še tisti trenutek je oz-
dravel Žpna je bUa presrečna.
Objela sta se in si obljubila, da ne
bosta več hudobna.
ZgradUa sta ustanove za bolne
otroke, šole in še mnogo druge-
ga. Vse do konca njunega življe-
rxja ni nihče slišal, da bi bila še
kdaj hudobna. »Hudo sta preg-
nala in dobra postala,« so govori-
И vsi, ki so ju poznali.
LIDIJA ANTLEJ
OŠ Veljko Vlahovič
CELJE
Forma Viva na naši
šoli
Na COŠ Fran Roš že šesto leto
poteka FORMA VIVA. Letos so
se je udeležili učenci iz Štor, Voj-
nika in Celja. Iz Štor sta sodelo-
vala Franc Teržan in Milan Ška-
lički. Iz Vojnika sta prišla Dejan
Neznan in Mitja Tauzes. Z OŠ
Veljko Vlahovič so se likovne ko-
lonije udeležili Roman Stiplov-
šek, Boštjan Džogatovič in Tomi
Tot. Z naše šole je bilo največ
udeležencev: Zlatko Petrovič,
Aleš Kozovinc, Darja Sorčan, Ja-
na Petrak, Estela Žutič in Berni
Kandorfer.
Člani novinarskega krožka
smo se za nekaj minut pomešali
mednje in jih povprašali kar nas
je zanimalo. Stopila^sem k drob-
nemu fantu in ga vprašala:
»Ali bi se mi, prosim, pred-
stavil?«
»Ime mije Boštjan Džogatovič.
Obiskujem OŠ Veljko Vlahovič.«
»V kateri razred hodiš?«
»Zdaj sem zaključil šesti ra-
zred.«
»Kdo te je navdušil za Forma
Vivo?«
»Rad delam razne skulpture.
Za kiparsko kolonijo pa me je
navdušila tovarišica Ečimovič.«
»Sodeluješ tudi na drugih li-
kovnih prireditvah?«
»Da. Moji izdelki so bili raz-
stavljeni že v Pionirskem domu
in na šoli.«
»Si prvič na Formi Vivi pri
nas?«
»Da. Žal mije, da že lansko leto
niä^m prišel.«
Boštjanu sem se zahvalila za
razgovor. Hitro je tekel nazaj k
delu. Kaj so delali? Ni bilo videti
končnega izdelka. Žagali so lese-
ne letvice. Vrtali so lukrye, nato
so letvice speli z vijaki. Nastajale
so prav zanimive oblike-kot leta-
la. Potem me je zanimalo kaj bo
iz tega nastalo. Stopila sem k
mentorjema Blažu Degleriju in
Francu Purgu, brez katerih ki-
parska kolonija seveda ne bi
uspela.
»Kaj bo nastalo iz letvic, ki jih
sestavljate?«
Tovariš Franc Purg je takole
odgovoril: »Napraviti hočemo
zooplan.
Letvice so samo ogrodje. Prave
oblike bodo nastale iz kartona in
papirja ter barv.«
Zaželela sem jim veliko uspeha
pri delu in se poslovila.
BARBARA KLINCOV, 6. b
OŠ Fran Roš
CELJE
Zelena Straža
Prvi odmev na našo akcijo
je prispel iz Stranic. Poglej-
mo, kaj sta videli Petra Kolar
in Davorina Žnidaršič.
Logarska dolina
Planinskemu domu v Logar-
ski dohni podaijam turistični
nagelj za izredno čistočo v oko-
hci doma, za lepe rože na
oknih, za prijazno natakarico,
ki nam je dovolila ogled zgor-
njih prostorov in za lepe doma-
če šopke na mizah.
Rogla
Ocenila sem jo z oceno osem.
Nisem opazila košev za smeti,
pred hotelom je bilo nasmete-
no. V okohci stolpa je bilo či-
sto. S stolpa sem videla pre-
krasne gozdove naše domovi-
ne. Stolp je v redu vzdrževan
in varen, ni manjkala nobena
deska. Postrežba v hotelu je bi-
la hitra.
Jama Pekel
Dobi turistični nagelj za ohra-
nj^e apnenic in mlinov. Za
prijaznost prodajalke v kiosku
in vodiča po jami. V tako lepi
in čisti okohci človek prepro-
sto ne more odvreči papirčka
iia tla.
Tatjana Žnidar, prav tako iz
Stranic, pa je poslala nasled-
nji dopis:
Potovala sem na moije in
ustavili smo se ob robu ceste
na majhnem parkirnem pro-
storu. Takoj sem videla, da je
tu taborilo tudi nekaj tujcev,
saj sem na konzervah videla
tuje napise. Po odvrženem
kruhu sklepam, da ljudem še
ne gre tako slabo, kot vpijejo,
saj odmetujejo hrano. Sploh
pa sem se spomnila na prego-
vor: Kjer osel leži, tam dlako
pusti.
Tihožitje starin, Narisala: IRENA GROBELŠEK, OŠ Tončke
Čeč, Lesično.
JULIJ 1986
NOVI TEDNIK-STRAN 15
•	Miličniki so pridržali
I^emanjo D., voznika tovor-
jyaka iz Prnjavora. Nema-
nja ga je P^reveč popil, po-
kern pa v Sentjuiju naletel
patruljo Postaje prometne
jjiilice. Miličniki so mu pre-
povedali nadaljno vožnjo,
toda Nemanja je trmoglavii
ju odpeljal naprej; vinjen
23 volanom je ogrožal pro-
piet, zato so miličniki po-
skrbeli, da se je odpočil v
prostorih za treznenje.
•	Jože B. z Zgornje Hu-
dinje je v nedeljo zjutraj že
na vse zgodaj kolovratil z
malo preveč alkohola pod
kapo. Grozil je stanodajal-
ki, da ji bo zažgal gospodar-
sko poslopje. Jože je kon-
čal v prostorih za trezneje.
Zvečer so ga miličniki iz-
pustih, daje že nekaj minut
kasneje spet razgrajal na
Hudinji. Kaže, ф Jožetu ni
bilo preveč všec v prosto-
rih za treznenje, saj je dru-
gič zaleglo že samo opozo-
rilo.
•	Nič bolj miren podna-
jemnik ni Jože B. z Ljubeč-
ne. Tudi Jože z Ljubečne je
bil preveč vstrajen, zato je
moral v prostore za trez-
nenje.
•	V petek zvečer je po
Trnovljah kolovratila pi-
janska druščina. Miličniki
so posredovali, do iztrezni-
tve pa so pridržali Ivana K.,
ki je bil najbolj glasen, po-
leg tega pa je pritiskal na
hišne zvonce in nekaj po
polnoči razjezil kar precej
Trnoveljčanov.
S. Š.
Gore terjale štiri življenja
Smrt štirih Nizozemcev
na grebenu nad Češko kočo
je ena najhujših nesreč v
Savinjsko-Kamniških al-
pah. Planinci so umrli zara-
di izčrpanosti in podhladi-
tve, medtem ko so se trije
mlajši iz te skupine rešili in
sami oziroma s pomočjo re-
ševalcev prišli do Češke
koče.
Krivo je bilo vreme, ki se
je hitro poslabšalo, začelo pa
se je tudi bliskati in deževati
ter kasneje snežiti. Dva mlaj-
ša planinca iz skupine sta se
prebila do Češke koče in pri-
klicala pomoč. Gorski reše-
valci so že nekaj minut po
polnoči prišli na greben; po-
magah so lahko le 18-letni
Anji Veis, štirje planinci pa
so umrli.
Očitno je, da vsi v skupini
niso bili dovolj dobro pri-
pravljeni za sorazmerno kar
Na grebenu nad Češko ko-
čo so umrli 57-letni Klas Vi-
es in njegova 54-letna žena
Lambreta, 22-letni Hendrik
Kampman in 53-letni Jan
Greit. Do Češke koče sta sa-
ma sestopila 24-letni Rudi
Greit in 22-letna Lensen
Klaasje, 18-letni Anji Vies
pa so pomagali reševalci
nekaj po polnoči. Skupina
se je te zjutraj napotila na
Grintavec, vračali pa so se
popoldne, ko jih je ujela ne-
vihta.
zahteven in dolg vzpon na
nekaj več kot 2.500 metrov
visok Grintavec, hitrejšo vr-
nitev v kočo pa je preprečila
tudi slabost 57-letnega Klasa
Veisa, tako da so morali po-
čivati. Huda nesreča sicer ne
bo zavrla vse večjega razma-
ha planistva pri nas, mora pa
ostati opozorilo vsem, ki se
odpravljajo v planine, da ne
gre pretiravati pri turah ozi-
roma precenjevati svojih
sposobnosti. Pri vzponih na
vrhove je vedno potrebno ra-
čunati, da mora ostati dovolj
moči tudi za pot v dolino, še
posebej za primer, če se pok-
vari vreme. Predvsem pa je
potrebno tudi poleti imeti v
nahrbtniku dovolj rezervne
in tople obleke, zakaj ob ne-
vihtah se zrak v planinah ze-
lo hitro shladi, pogosto pa
pada tudi sodra.
S. Šrot
Sedem let zapora
za umor žene
Višje sodišče v Celju je
zmanjšalo kazen 51-letne-
mu Jožetu Ajdniku iz Tito-
vega Velenja, ki je lani no-
vembra v stanovanju umo-
ril svojo ženo Marijo Ajd-
nik. Velenjsko prvostopenj-
sko sodišče je Ajdnika obso-
dilo za umor na 8 let in 10
mesecev zapora in na enot-
no kazen 9 let zapora, senat
višjega sodišča pa je menil,
da je kazen za umor previ-
soka, oziroma da so prema-
lo upoštevane olajševalne
okoliščine. Zato so Ajdniku
znižali kazen na 7 let zapora
in izrekli enotno kazen 7 let
in 2 meseca zapora (Jože
Ajdnik je namreč že pred
tem pretepel ženo in bil za-
to obsojen na 6 mesecev za-
pora, pogojno na 2 leti).
Družinski prepiri v stano-
vanju Ajdnikov v Titovem
Velenju so bili kar pogosti,
še posebej zadnje mesece
pred usodnim dogodkom,
ko so jih preselili tudi na so-
dišče. Usodnega 9. novem-
bra lani je Jože Ajdnik že ne-
kaj popil, preden je prišel
domov, potem pa še doma
odprl steklenico. Z ženo sta
se začela tudi prepirati, nato
pa je Jože vzel kladivo in jo v
spalnici, kjer je ležala več-
krat udaril po glavi. Ko se je
zlomil ročaj kladiva, je šel v
shrambo po drugega. Takrat
pa se mu je žena zasmilila,
kot je povedal kasneje na so-
jenju, zato je vrgel kladivo
vstran.
Ostanek noči je prebedel
ob hudo ranjeni ženi, proti
jutru pa seje odpravil od do-
ma. Znancem je po telefonu
sporočil, da v stanovanju leži
hudo bolna žena. Jože Ajd-
nik se je nekaj dni skrival,
potem pa se sam prijavil na
postajo milice.
Sorodniki so Marijo Ajd-
nik še tisto jutro našli vso
okrvavljeno v stanovanju.
Takoj so jo odpeljali v bol-
nišnico, kjer pa je osem dni
kasneje zaradi hudih ran
umrla.
Prvostopenjsko sodišče je
Jožetu Ajdniku za umor pri-
sodilo 8 let in 10 mesecev za-
pora. Višje sodišče pa je me-
nilo, da so bile nekoliko pre-
mido upoštevane olajševalne
okoliščine oziroma dejstvo,
da je ženo ubil v stanju bi-
stveno zmanjšane prištevno-
sti. Poleg tega naj bi tudi Ma-
rija Ajdnik doprinesla dobr-
šen delež k družinskim pre-
pirom, saj ni marala svojih
otrok, na sodišču pa je tudi
sprožila prvdo za delitev pre-
moženja.
S. ŠROT
Melfolilfo nižja kazen za goljufa
Višje sodišče v Celju je za osem mesecev znižalo enotno
laporno kazen goljufu, 30 letnemu Branku Krošlinu iz
Topole pri Rogaški Slatini. Kröslin je bil obsojen za pet
goljufij, ki jih je izvedel lani.
Krošlin je živel na račun lahkovernosti nekaterih ljudi.
Гако je na primer v Rogaški Slatini natvezil Zdenki P., da ji
bo v ZRN priskrbel delo in na račun tega je od nje zvabil
53.000 dinaijev. Pred novoletnimi prazniki pa si je sposodil
večje vsote deviz in dinaijev od Danijela T., Miletu R. v
Celju je natvezil, da nujno potrebuje denar zaradi smrti v
družini, v dveh drugih primerih paje lahkovernežema oblju-
bil, da jim bo iz Italije prinesel oblačila in druge predmete.
Celjsko temeljno sodišče gaje za ve goljufije obsodilo na 3
leta in 6 mesecev zapora, preklicalo pogojni odpust s presta-
janja kazni (2 leti in 5 mesecev zapora) in mu izreklo enotno
Wen 5 let in 8 mesecev zapora.
Višje sodišče je po pritožbi obdolženca in njegovega zago-
vornika menilo, da je kazen za goljufije le nekoliko previ-
soka. Tako so Branku Krošlinu za goljufije kazen znižali na 3
leta zapora, enotno kazen pa na 5 let zapora.
S.Š.
Zgorela avtomobila
Na parkirnem prostoru v
Dobovcu pri Rogatcu se je
vnel osebni avto Ford escort
Stjepana Vešligaja iz Rogaške
Slatine. Posredovah so gasilci,
vseeno pa je nastalo za 400.000
dinarjev škode.
Osebni avto opel manta
zdomke Stanislave Kruper pa
je začel goreti kar med vožnjo
v Šentjurju. Za njo je vozil voz-
nik tovornjaka in jo začel opo-
zarjati, da gori. Potem sta tudi
skupaj gasila, a je avto vseeno
zgorel, tako da je škode za 2
milijona dinaijev.
Z avtom v Invalidski
tricikel
Huda prometna nesreča seje
pripetila na magistralni cesti
Celje-Laško v Košnici, ko je
22-letni Anton Zorko iz La-
homška prepozno opazil drug
osebni aArtomobil, ki seje usta-
vil ob cesti. Zorko je zaviral, a
vseeno trčil v stoječi avtomo-
bil, od tam pa ga je odbilo v
levo, kjer je najprej trčil v mo-
pedista, 16-letna Srečko M. in
Marjana N., potem pa še v in-
validski tricikel na motorni po-
gon, s katerim se je peljal 72-
letni Ivan Ргцк iz Lokrovca pri
Celju. Tricikel je odbilo po bre-
gu Savinje, Ivan Pajk pa je
med prevračanjem padel iz vo-
zila in obležal mrtev. Oba šest-
najstletnika so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH
Na podlagi določb 17. člena Pravilnika o delovnih
razmerjih Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah
razpisuje
komisija za delovna razmerja prosta dela In naloge
1. ene bolniške strežnice
za nedoločen čas
Pogoji: končana osnovna šola in eno leto delovnih
izkušenj kot strežnica v zavodu ali podobni ustanovi.
Izbran kandidat-ka bo sklenil delovno razmerje s
polnim delovnim časom in dvo-mesečnim poskus-
nim delom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8. dneh na naslov:
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
končanem razpisu, oziroma zbiranju prijav.
gorenje
GORENJE SOZD
sestavljena organizacija
združenega dela, o.o.
TITOVO VELENJE
DO GORENJE
MALI GOSPODINJSKI APARATI
P.O., NAZARJE
VABI K SODELOVANJU
Tovarna malih gospodinjskih aparatov je vedno
štela med najuspešnejše proizvodne organizacije v
Gorenju. Tako smo se odločili, da iz TOZD v DO
Gospodinjski aparati, formiramo enovito delovno
organizacijo Gorenje Mali gospodinjski aparati.
Smelost za ta korak nam dajejo dosedanji delovni
in poslovni rezultati, ter sodoben in tržno uspešen
proizvodni program. Smo največji proizvajalec ma-
lih gospodinjskih aparatov v Jugoslaviji, kar 56%
proizvodnje izvozimo v vse dežele Evrope, ZDA,
Kanado, Avstrijo. Sodelujemo z vodilnimi proizva-
jalci v Evropi. Zdaj, ko smo začeli poslovati kot
enovita DO Gorenje Mali gospodinjski aparati, zah-
tevajo naši razvojni in proizvodni načrti nove stro-
kovnjake. Zato vabimo k sodelovanju tiste, ki bi
nam s svojimi sposobnostmi, znanjem in prodor-
nostjo pomagali do uresničitve naših načrtov.
Potrebujemo delavce z visoko in višjo izobrazbo
eieldro, strojne in elconomske smeri za opravlja-
nje zahtevnejših del na področju:
-	konstrukcije
-	tehnologije
-	kakovosti
-	komerciale
-	financ
Nudimo vam ustrezne pogoje za delo in strokovno
izpopolnjevanje, nudimo vam pomoč pri reševanju
stanovanjskega vprašanja in ugodne pogoje za delo.
Če vas zanima življenje in delo v enem najlepših
delov Slovenije, v Zgornji Savinjski dolini, kjer boste
samo eno uro vožnje oddaljeni od Ljubljane, pol ure
od Celja, postanite naš sodelavec ali naša sodelavka.
Razmislite, odločite se in nam pišite.
Sporočite nam podatke o vaši strokovni izobrazbi,
delovnih izkušnjah, napišite o vaših pričakovanjih in
pogojih za zaposlitev pri nas. Mi vam bomo zagotovo
odgovorili.
Telefonirate pa lahko neposredno direktorju v delov-
no organizacijo Gorenje Mali gospodinjski aparati,
Nazarje na tel. 831-700, tov. Jožetu Kudru.
Svojo ponudbo pošljite na naslov:
GORENJE SOZD, o. o., Titovo Velenje, Delovna
skupnost Splošni posli. Sektor kadrovskih zadev,
Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE, pod ozna-
ko »ZA MGA NAZARJE«.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Mala in mlađa Mateja Cvirn z zadnjimi uspehi napove-
duje, da bo v vodi še bolj mešala štrene, kot jih je doslej!
Osem različnih rekordov
Na državnem prvenstvu v Celju je bilo doseženih tudi
osem razhčnih rekordov, med njimi so tri dosegh mladi
celjski plavalci in sicer vse tri v štafetah:
4 X 200 m kravi moški Klima Neptun Celje 8:43,99 rekord
SFRJ za st. pioniije,
4 X 100 m mešano moški Khma Neptun Celje 3:35,18
rekord SRS za st. pioniije in
4 X 100 m mešano ženske Khma Neptun Celje 4:49,47
rekord SFRJ za st. pionirke.
Plavah so v moški štafeti Zupane, Polutnik, Vračun in
Jurak ter ženski Fermetin, Anderle, Cvirn in Drezgič.
Dejan Tešović
10. na mladinskem
evropskem
prvenstvu
v Zahodnem Berlinu se je
končalo mladinsko evrop-
sko prvenstvo v plavanju,
kjer je ob trenerju Andreju
Žnidaršiču nastopil tudi
mladi in obetavni član PK
Klima Neptun Celje Dejan
Tešovič. Plaval je na najdalj-
ši progi 1500 m in osvojil 11.
mesto z novim osebnim re-
kordom 16:15,42. Želja po
uvrstitvi v veliki finale se mu
sicer ni izpolnila, vendar v
močni konkurenci tudi s to
uvrstitvijo, predvsem pa re-
zultatom ni razočaral.
TV - Foto: TT
Uspešni tudi
na Relfi
Več kot 200 plavalcev iz
35 jugoslovanskih klubov
se je udeležilo državnega
prvenstva za mlajše pionir-
je na Reki. Ekipno so pred-
stavniki PK Klima Neptun
osvojili 5. mesto, Velenjča-
ni pa so bili enajsti.
Med posamezniki sta pri
KNC izstopala Košar, ki je
dvakrat zmagal na 200 in
100 m kravi ter bil drugi na
400 m kravi in Gorenak s
tretjim mestom na 200 m
prsno, pri Velenjčanih paje
bila znova najboljša Redna-
kova s tremi prvimi mesti
na 200 in 400 m kravi ter
200 m delfin in drugim me-
stom na 100 m delfin.
Petsto prvenstvenili vzponov
Frančica Kneza
Franček Knez, alpinist iz Rim.skih Toplic je prejšnji
teden preplezal svojo 500 (petstoto) prvenstveno smer, kar
je svetovni rekord. Vse skupaj pa je Fraček v svoji alpini-
stični karieri preplezćd že večkot 1700 smeri.
Franček je sprva načrtoval, da bo splezal petstoto prven-
stveno smer v Chamonixu v Franciji ali v Dolomitih v
Italyi. Toda letos je vreme tam zelo nagajalo, zato se je
prejšnji teden odpravil v Križevnik nad Robanovim
kotom. Ostenje Križevnika je sicer že precej prepredeno s
smermi, vendar je Franček še vedno našel dovolj prostora,
da je med njimi potegnil še deset prvenstvenih, vse z
oceno 7 in 8. Petstoto prvenstveno smer je imenoval Ju-
piter.
S. Š.
Turizem smo ljudje
81<г«еп1}а
- Moja deîeia.
Premalo strokovnih kadrov
Ob zaključku športne sezo-
ne v laški občini smo za mne-
nje, oceno in nadaljnje načrte
na področju telesne kulture
poprašali Branka Baloga,
strokovnega delavca občin-
ske telesno kulturne skupno-
sti Laško.
»O pravkar zaključeni sezoni
športno rekreacijskega siste-
ma lahko rečemo, da je mno-
žičnost v posameznih panogah
zelo dobra, čeprav nas to ne
sme zadovoljiti. Najbolj mno-
žični sta mali nogomet v dveh
občinskih ligah, v katerih so-
deluje 16 ekip in košarka tudi
v dveh ligah. Ne smemo poza-
biti na namizni tenis in strelja-
nje, ki vključuje precejšnje šte-
vilo strelcev, med njimi neka-
tere z vrhunskimi rezultati, kot
je to primer Helenca Lavrinc.
Najbolj redna in strokovno
vodeno pa se odvija športna
dejavnost v okviru šolskih
športnih društev in v vzgojno
varstvenih zavodih. Vanj se
vključuje večina vseh učencev
in otrok, ki tekmujejo tudi za
športno značko.
Ugotavljamo, da zelo malo
organizacij združenega dela iz-
veva športna tekmovanja zno-
traj organizacije med posamez-
nimi TOZD itd. iz preprostega
razloga, ker v naši občini nima-
mo profesionalnega organiza-
torja športne rekreacije v
OZD, zagnanim amaterjem pa
največkrat zmanjka dobre vo-
lje ob nerazumevanju vodstve-
nih struktur in tudi znanja.
Ugotavljamo, daje velik pro-
blem pri vsej dejavnosti šport-
ne aktivnosti v naši občini po-
manjkanje strokovnih kadrov
za določena področja in pano-
ge. Zato smo že v začetku leta
vsem osnovnim organizacijam
sindikata in telesno kulturnim
društvom poslali razpis za
strokovne kadre in potrebe v
občini, žal paje odziv na razpis
bil minimalen. Tako trenutno
razpolagamo samo s šestimi
strokovnjaki za tenis in vadite-
lji plavanja, za vse ostalo,
predvsem za organizatore
športne rekreacije pa ni večje-
ga odziva.
V naslednji sezoni namera-
vamo obdržati sistem tekmo-
vanj iz letošnjega leta, s tem da
bomo določene discipline raz-
širili, predvsem odbojko in
mali nogomet, ker se število
ekip stalno veča.
VLADO MAROT
Znova Tanja in Grega
Mladi celjski plavalci,
starejši pionirji do 14 let, so
na državnem prvenstvu v
Celju dosegli nov uspeh v
verigi uspehov v zadnjih
petih letih sistematičnega
dela v PK Klima Nepitun.
Ekipno so osvojili prvo
mesto z 750 točkami, med-
tem ko je drugouvrščena
Ljubljana zbrala samo 385
točk, tretjeuvrščeni Triglav
pa 384 točk. Petnajsto mesto
je osvojil PK Velenje iz
T.Velenja z 88 točkami. V
celjski ekipi sta znova kot na
vseh dosedanjih tekmova-
njih prednjačila Grega Jurak
in Tanja Drezgič, medtem ko
so svoje dragocene točke za
velik uspeh mladih celjskih
plavalcev dodali tudi ostali
tekmovalci.
Pionirji: Grega Jurak - zma-
gal je na 400, 200 in 1500 m
kravi ter 200 in 400 m meša-
no, bil pa je tudi drugi na
100 m kravi. Svoj prispevek
je dodal tudi v štafetah, ki so
osvojile nekaj medalj!
Erazem Polutnik: bil je
dvakrat tretji na 400 in
1500 m kravi!
Jure Vračun: državni pr-
vak je postal na 200 m prsno
in bil drugi na 100 m prsno!
Rezultati štafet: 2. mesto
4 X 100 m kravi (Aleš Zu-
pane, Erazem Polutnik, Jure
Vračun, Grega Jurak), prvo
mesto na 4 X 200 m kravi
(ista 'jostava) z novim rekor-
dom SFRJ 8:43,99 za starejše
pionirje in 4 X 100 m mešano
z novim rekordom Slovenije.
Pionirke: Tanja Drezgič -
zmagala je na 200, 400 in
800 m kravi ter 200 in 400 m
mešano in bila druga na
100 m kravi.
Mateja Cvirn je bila prva
na 200 m delfin in tretja na
400 m mešano, Mojca An-
derle dvakrat prva na 100 in
200 m prsno ter Tanja Fer-
mentin 2. na 200 m prsno in
3. na 100 m prsno.
Ženske štafete v postavi
Fermentin, Anderle, Cvirn
in Drezgič so zmagale na
4 X 100 m mešano in
4 X 200 m kravi in bile druge
na 4 X 100 m kravi.
Med Velenjčankami je bila
najuspešnejša Katja Mijoč,
ki je med drugim osvojila tu-
di tri druga mesta na 200, 400
in 800 m kravi.
T. VRABL
Tanja Drezgič je bila znova
zbiralka medalj in tista, kije
poleg Grega Juraka prinesla
največ točk, da so mladi celj-
ski pia vaici po zimski sezoni
tudi v poletni postali naj-
boljši v Jugoslaviji!
Grega Jurak je ta hip brez
posebnega »spremstva« v
kravlu v državi, dodati pa
mu je treba tudi odliko v
mešanem slogu, kar pome-
ni, da je vsestranski plava-
lec, ki veliko obeta.
REKLI SO
Urago Vračun, predsedql
PK Klima Neptun CeS
»Smo na prelomnici celjskei
plavanja. Ekipa, ki je osvojffl
naslov državnega prvaka rïi{j
starejšimi pionirji v Jugoslav
ji na našem plavališču v Ceij|
ob Ljubljanski cesti, zapuj^j
klopi osnovne šole in se seli j
srednje šole. To bo zahteval
več učenja, so pa tudi na takši
poti, da im^jo vse možnosti, (j
se razvijejo v dobre športni)?,
Kako to vskladiti? Če bo razii
mevanje na šolah, za katere à
se odločili najboljši celjski рУ
vaici (Jurak, Vračun, Zupane,
Polutnik, Drezgič, Anderl^
Fermentin in Cvirn), da bodj
lahko trenirali dvakrat dnev-
no, potem bo vse v redu, dni
gače paje bilo naše nekajletni
delo, da smo prišli do teh uspe-
hov, brezplodno. Veijemitçl
mi, da bi bilo škoda izgubiti
takšno generacijo, kot jo
imamo.«
JOŽE KUZMA
Odličen IVliaden
Meianšek
Ob občinskem prazniku Kam-
nika so pripravili tudi 5. kolo
enotne republiške lige v strelja-
nju z MK puško, kjer je nastopi-
lo 14 najboljših slovenskih ekip.
Zmagali so domačini pred Celja-
ni (Tone in Barbara Jager ter Jo-
že Jeram), na odlično četrto me-
sto pa so se uvrstili Žalčani (Ju-
stin Smrkolj, Vojko Škodnik in
Mladen Meianšek), kar je njihova
doslej najboljša ekipna uvrstitev.
Šesti so bili predstavniki Kovi-
narja Štore (Vili Dečman, Ivan
Kočevar, Branko Malee). Med
posamezniki je odlično drugo
mesto za domačinom Sašom
Podgornikom s krogom zaostan-
ka, vendar rekordom občine Ža-
lec, dosegel Mladen Meianšek z
257 krogi. 6. kolo bo predvidoma
10. avgusta v Škoiji Loki. Celjani
so že skoraj prvaki lige, razen če
ne bi v ostalih treh kolih bili en-
krat slabši od tretjega mesta.
TJ
Mali nogomet v
šentjurski občini
Končano je tekmovanje v A in
B ligi v malem nogometu v šent-
jurski občini v organizaciji sek-
cije za mali nogomet pri TVD
Partizan Šentjur. Oddigrali so
jesenski in spomladanski del
1985/86. V A hgi je nastopilo de-
set ekip, zmagale so Dramlje A
(18 tekem, 16 zmag, 2 poraza, ra-
zlika v gohh 112:35, 32 točk), sle-
dijo Panterji 21, Veterani Dram-
lje 21, Prijatelji 20, Generacija 20,
Blagovna 17, Cosmos 13, Mag-
num 13, Ponikva 12 in Stopče 11.
Zadnji dve ekipi bosta v prihod-
nji sezoni nastopili v B ligi, kjer
je bilo letos 13 ekip. Zmagal je
Jakob (24 tekem, 20 zmag, 1 ne-
odločen rezultat, 3 porazi, razlika
v golih 160:32, 41 Točk), sledijo
Aero Loka (obe ekipi sta se uvr-
stili v A ligo) 37, ŠD Cevarna 35,
Vrbno 35, Maratonik 31, Primož
27, Juventus 23, Tratna 19, Začet-
niki 18, Šentjur 18. Eregas 11,
Trim team 7 in Podgrad 6. Naj-
boljši strelci v A ligi Vodeb (Ge-
neracija) 38, Korat (Blagovna) 34
in Pecelj (Dramlje A) 29 golov ter
v B ligi Zendzianowsky 90, Mast-
nak (oba Aero Loka) 54 in Brec-
ko (Juventus) 39 golov. Vspored-
no z ligo so odigrali tudi tekmo-
vanje za pokal Šentjurja, kjer je
nastopilo 22 ekip, v finale so se
uvrstile tri, pokal v trajno last pa
je osvojila ekipa Panterjev.
Med ligaškim tekmovanjem je
bilo opaziti porast nediscipline
med igralci, nespoštovanje pred-
videnega reda igranja tekem in
pomanjkanje sodnikov. To bodo
do naslednje tekmovalne sezone
86/87 poskušali odpraviti.
TV
Enajst novincev v
ŽNK Ingrad Kiadivar
v torek, 29. julija, so začeli s
pripravami na novo tekmoval-
no sezono v republiški nogomet-
ni ligi člani prve ekipe ŽNK In-
grad Kiadivar. Na Skalni kleti
se je bivšim stalnim igralcem in
trenerju Vladanu Mladenoviču
(pogodbo je podpisal za dve leti)
javilo tudi kar enajst novincev, ki
naj bi ekipo okrepili do te meje,
da bi Ingrad Kiadivar v nasled-
njih sezonah zaigral v menda no-
voustanovljeni medrepubliški li-
gi. Pri Kladivarju so dobili kar tir
vratarje Duksanoviča (Bihać),
Rošiča (Opatija) in Cvetkovića
Velenje) ter igralce Korena iz
tor, Marinček se je vrnil iz
T. Velenja, Majala iz Aluminija
Kidričevo, Vukoviča iz Bihaća,
Tepiča in Štancerja iz Celja ter še
nekatere. Nogometaši Ingrad
Kladivaija bodo trenirali štiri-
krat tedensko ter ob sredah in
nedeljah igrali prijateljske tek-
me. Prvenstvo se bo začelo 31.
avgusta in nogometaši Ingrad
Kladivarja ga želijo pričakati
čimbolje pripravljeni, da se ne bi
ponovila lanska sezona, ko so do-
mala do konca trepetali, da ne
bodo izpadli. Zdaj so cilji višji in
upajmo, da po vestnem delu in
okrepitvah tudi realni.
TV
Živko premagal
Rozmana
v Celovcu je bil večji medna-
rodni atletski miting z udeležbo
tudi velenjskih in celjskih atle-
tov. Med najzanimivejšimi dvo-
boji je bil tek na ^00 m, ki ga je
dobil Velenjčan Živko pred Ce-
hanom Rozmanom. Zmagala sta
Čop v višino 205 cm in Krajne v
skoku s palico s solidnim rezulta-
tom 480 cm, medtem ko je bila
Kampuševa druga na 2000 m.
II. Savinjski
kolesarski maraton
Kolesarski klub Žalec bo v ne-
deljo, 10. avgusta pripravil dru-
gi Savinjski kolesarski maraton
s startom in ciljem na Titovi
ploščadi v Žalcu med Namo in
hotelom. Start bo ob 8. uri zju-
traj. Proga bo speljana skozi Lož-i
nico, Titovo Velenje, Pesje, Mo-'
zirje, Rečico, Polzelo nazaj v Ža-
lec. Vsi, ki bodo prevozili progo,
bodo dobili medalje. Savinjsid
kolesarski maraton bo ob vsi
kem vremenu, prijave pa spreje-
majo v klubu in pa na dan tele
movanja pred startom.
Uriskova in Brinovec
peta
v Mariboru (mladinke) in
Kranju (mladinci) je bilo repu
bliško šahovsko prvenstvo, kjei
sta nastopila tudi člana šahov-
sekga kluba Žalec Suzana Uri-
sek in Dušan Brinovec. Igrali sc
po švicarskem sistemu 9 kol, oba
mlada žalska šahista pa sta v
močni konkurenci osvojila solid-
no peto mesto.
Zmagal Škoberne
Na šahovskem hitropoteznee
turnirju v Vrbju pri Žalcu j»
zmagal Škoberne pred Kozai'
jem in Primožičem.
V nedeljo pri
Šobčevem bajerju
v nedeljo, 3. avgusta bo od 10
ure dalje pri Šobčevem bajerju
v bližini Bleda tradicionalno
mednarodno šahovsko tekmo-
vanje ekip s sodelovanjem рге^
stavnikov ZR Nemčije, Avstrijt
in Jugoslavije. Celjsko obmoćjf
bodo zastopali šahisti Ceha, Žal-
ca, Titovega Velenja in Semp^
tra. Ker so lani posegli po naj"
boljših mestih je tudi letos o®
ekip pričakovati podoben uspeh
Žalski nogometaši
startajo v ponedeljek
Po uvrstitvi v vzhodno slf
vensko območno ligo se boo?
žalski nogometaši začeli P^'"
pravljati za novo in zahtevne^«
tekmovalno sezono v ponedf',
Ijek, 4. avgusta. Ob 17. uri P"'^
poldne se bodo zbrali v prostori
v športnem parku v Žalcu in se
pripravah ter delu pogovoril)
člani upravnega in nadzorneg
odbora. Ekipa bo v novi sezoi^
sicer nastopila okrepljena, ve^j
dar bodo imeli prednost dorna
igralci, ki bodo tudi tvorili okos.
je ekipe, ki jo bo vodil pnzna"
strokovnjak iz T. Velenja Ziv^
Stakič.
.70ŽE CxHOBELNlf^
JULU 1Д86
NOVI TEONIK - STRAN 17
poletni pogovor s Francem IVIesaričem
¿tiritisočglavo občinstvo je
> orino spodbujalo tekmujoče
jenike, najbolj pra so držali
^cti za Franca Mesariča, ki je
Man Gotoveljskega konjeni-
ikega kluba in jo trenutno
^еп izmed najboljših sloven-
pa tudi jugoslovanskih
franc Mesanč je prijeten so-
govornik in je potrpežljivo od-
Lvaijal vprašanja, ki smo
jih zastavljali. Iz njegovih
^govorov smo lahko razbrali
^liko ljubezen, ki jo goji do
ijoiyeniàkega športa in konjev
L veliko entuziazma pri delu
^lajšimi rodovi, kljub neure-
ignim razmeram, ki trenutno
vladžOO v konjeniškem klubu
Gotovlje.
NiOin pogovor sva pričela
jjjr s tekmovanjem v Gotov-
ijah. za katerega je povedal:
»Današnja tekma zame nima
posebnega pomena, ker ne šte-
Tniti za državno prvenstvo,
jjti ni pomembna za uvrstitev
vrepubhškem merilu. Vendar
pa se tekmovarvje odvija pred
(jomačim občinstvom, kar je
(udi določen psihološki pri-
tjslc. O organizaciji same prire-
ditve pa menim, da je glede na
pogoje, ki jih imamo v Gotov-
jjah, odhčna.«
Kako pa ocenjujete letošnje
jržavno prvenstvo?«
»Državno prvenstvo je letos
nekoliko okrnjeno glede na
konkurenco, ker so konji iz so-
sedinih republik, predvsem iz
Hrvaške in Srbije, v slabi for-
mi. Opazen pa je velik pritisk
dovenskih jahačev v sam vTh,
lalio da menim, da bo boj za
pr\'0 mesto precej hud in bo
potekal med slovenskimi tek-
movalci.«
Na katerem mestu ste tre-
lutno vi?
•Po skupni uvrstitvi v pr-
ш kolu državnega prvenstva
sem trenutno drugi, do konca
prvenstva, pa nas loči še eno
kolo, ki bo v Zobnatici, to je v
Vojvodini in bo na precej viš-
jih zaprekah, zato bo tekma
precej bolj zahtevna.«
Koliko časa posvetite tre-
ningu?
»Treniram sorazmerno malo,
ker v Gotovljah ni pogojev ozi-
roma prostora za vadbo. V le-
tošnjem spomladanskem delu
pa nam je nagajalo še vreme,
večkrat je deževalo, kar nam je
onemogočilo vadbo. Na srečo
pa mi pomagajo moje dolgolet-
ne izkušnje.«
Kako dolgo se že ukvarjate
s tem športom?
»Približno dvajset let. Slu-
čajno sem rastel v takšnem
okolju, da me je konjeništvo
avtomatično privabilo. Stano-
val sem namreč v sami sosešči-
ni konjeniškega kluba.«
Kako poteka vaš delovni
dan. Ali se ukvarjate samo s
konji, ali tudi s čem drugim?
»V glavnem se ukvaijam sa-
mo s konji, rad pa igram tudi
mali nogomet. Za to mi sicer
primanjkuje časa, vendar mo-
ram povedati, da je tudi med
drugimi jahači dosti ljubiteljev
malega nogometa, tako se pred
in po tekmi zberemo iz raznih
klubov in igramo mali no-
gomet«
Se morda spominjate kakš-
nega posebej zanimivega do-
godka iz preteklih tekmo-
vanj?
»Zanimivih dogodkov je
precej, mislim pa, da so najbolj
zanimivi naši padci, ki so zelo
atraktivni. Kljub temu se tru-
dimo, da se na koncu vse do-
bro izteče.«
Ste bili že kdaj poškodo-
vani?
"Tudi poškodovan sem že
bil. Večkrat sem že padel, ver-
jetno ne bi niti znal več prešte-
ti kolikokrat, verjetno že več
kot tisočkrat v svoji karieri.
Kako dolgo pa še mislite
vztrajati v tem športu?
»V glavnem se vsako leto že
poslavljam, vendar glede na to,
da žehmo v Gotovljah ustano-
viti klub, ki bo imel tudi na-
daljnje uspehe, še nekohko od-
lašam s svojo dokončno odlo-
čitvijo.«
Po rodu ste Celjan. Kako ste
zašli v Konjeniški klub Go-
tovlje?
»Res sem Celjan in sem jahal
v Konjeniškem klubu v Celju
vendar sem tam že prenehal s
svojo aktivnostjo, potem pa
sem na pobudo svojih prijate-
ljev, ki jih imam v Gotovljah,
nekako priskočil na pomoč
Konjeniškemu klubu Go-
tovlje.«
Gotovo svoje bogate izkuš-
nje prenašate tudi na mlajše
rodove?
»Poskušam pomagati, ven-
dar, kot pravim, za vse to delo,
če naj bo uspešno, nujno po-
trebujemo primerne pogoje.
Upam, da bomo v Gotovljah
dobili določene prostore za
vadbo, predvsem pa potrebu-
jemo nov hlev, ki smo ga sicer
že pričeh graditi in upam, da
ga bomo tudi dogradih. Naj-
bolj pa potrebujemo gardero-
be in sanitarije.«
NATAŠA GERKEŠ
Franc Mesarič v »elementu» na svojem Dragonerju.
Zmaga Andreja Travneria
Odigrah so neoddigrani finale slovenskega pionir-
skega pokala v tenisu v Rogaški Slatini, kjer je Celjan
Andrej Travner premagal Ljubljančana Vanjo Vogrin
čiča 7:6, 2:6 in 6:1 ter s tem dosegel enega svojih
največjih uspehov.
Podoben turnir je bil tudi v ponedeljek in torek (28.
in 29. julija) v Kranju, kjer je nastopilo 60 tekmovalcev.
Celjani so se uvrstili takole: pioniiji do 12 let Grega
Cizej je izpadel v 1. kolu. Iztok Jurenec in Goran
Brajkovič v 2., Boštjan Doberšek in Miha Furlan v
četrtfinalu. Pri pioniijih do 14 let je Andrej Travner
izpadel v četertfinalu, med pionirkami v isti starostni
skupini pa Vaška Sazonov v I. kolu.
Od 4. do 15. avgusta bo ciklus zaključnih teniških
tekmovanj, kjer bodo nastopili tisti, ki so na predhod
nih zbrah n^več točk. Pioniiji do 14 let bodo nastopili
na treh turnirjih v Karlovcu, Varaždinu in Kranju,
Celjane bo zastopal Andrej Travner, do 16 let pa v
Ljubljani, Zagrebu in Vinkovcih, kjer bodo nastopih
Rok Veber, Boštjan Dimitrijevič in Urška Travner.
TV
Marko Urankar dobil pokrovitelia
Nekaj problemov okoh skrbi za nadaljnji razvoj celjskega
olimpijskega kandidata, dvigalca uteži Marka Urankarja, je
rešenih. Za to so poskrbeh delavci delovne organizacije
Potrošnik, ki deluje v sklopu SOZD Merx. Marko se je vrnil
z zasluženega dopusta in začel s pripravami v kategoriji do
90 kg, kjer naj bi tudi dosegel še večje uspehe, kot v prejšnji,
lažji kategoriji. Odločitev DO Potrošnik je za pozdraviti,
kajti tako smo enega izmed redkih celjskih športnih biserov
zadržali v lastni sredini in mu ni bilo potrebno iskati pomoči
drugod pa čeprav so mu jo na veliko ponujali.
Delan Bauman pri integralu Olimpiji
Sin nekdanjega odličnega vratarja celjskega Kladivaija
Ivana Baumana napadalec Dejan Bauman bo v naslednji
sezoni nastopal za ekipo Integrala Ohmpije v republiški
nogometni hgi. Dejan Bauman je bil izbran v kadetsko
reprezentanco in žeh napredovati v boljši nogometni sre-
dini. Zadnjo sezono je igral za NK Usnjar Šoštanj. Dejan bo
v Ljubljani tudi obiskoval srednjo šolo. Ob tem se postavlja
vprašanje: zakaj puščamo takšne talente v drugo sredino
(Integral Ohmpija in Kladivar nastopata v isti konkurenci!),
istočasno pa v celjski klub pripeljemo enajst novih igralcev,
pretežno iz drugih republiki
Črnci v ameriški
družbi »blaginie«
trn '
irn kot jaz
se hoij črn
^ mene
Crn sem
Svet Je črn
hdi Jezus je bil črn
trn
trn kot jaz
trn sem
|Svei je črn
'^sš bog je črn
vi me sovražite
(Lloyd Corbin - Tudi Jezus
je bil črn)
Čeprav je minilo več kot
ietrt tisočletja, odkar so bili
^ci sužnji belega prebival-
iva in več kot sto let od nji-
hove osamosvojitve, še niso
Ostali povsem enakopravni
"^lemu prebivalstvu. Se da-
so diskriminirani del
^eriške družbe »blaginje«,
^ј pomeni v vsakdanjem
'vljenju »biti črn«? Kako se
¡"oí^uti otrok, ki ga trgovec
J^govori: »Pokaži denar,
^ej, da ne boš kaj ukra-
di-«? Kaj pomeni na cesti
*iSati belega otroka, ki pra-
••• »Kako naj človek ve, kdaj
^ Črnci umazani?« ...
Črnci v Združenih državah
Amerike tvorijo približno
dvanajst in pol odstotka vse-
ga prebivalstva. Štejejo med
najstarejše ameriške prebi-
valce. Njihovi predniki so
prišh v deželo že leta 1619,
kot sužnji vkovani v verige.
Poštah so neločljiv del ame-
riškega prebivalstva, njego-
ve zgodovine, civilizacije in
kulture. Do leta 1865, ko seje
končala štiriletna državljan-
ska vojna, so bili sužnji bele-
ga prebivalstva. Z novim za-
konom o državljanskih pra-
vicah iz leta 1964 je formalno
izvedeno izenačevanje črn-
cev v državljanskih pravicah
z behm prebivalstvom, ven-
dar se zakon, v južnih drža-
vah, kjer je bil sprejet kljub
velikemu odporu ameriških
rasistov, ne izvaja tako kot bi
se moral.
V severnoameriških drža-
vah so se črnci uveljavih tudi
v zahtevnejših pokhcih in v
političnem življenju. Tako
na primer v zadnjem času tu-
di William II. Gray, ki je po-
stal minister v repubhkanski
vladi. Črnski časopisi so pol-
ni naslovov kot je ta: »Willi-
am Gray Emergences as a
new Force on Capitol Hill«
(Wilham Gray se je povzpel
na Capitol kot nova sila).
Največje uspehe pa so črnci
dosegli v športnem in kul-
turnem življenju.
Judith A. Bynum, trgovka
iz New Yorka, se zaradi tega,
ker je črnka, ne počuti zapo-
stavljeno: »Nihče v službi mi
ne daje vedeti, da sem manj-
vredna, zato ker sem črna.
Imam dobro službo, stano-
vanje, avto ... vse kar potre-
bujem. Je pa res, da so mi
veliko pomagali starši in da
njim še zdaleč ni bilo lahko.
Pogoltniti so morali veliko
krivic, da so si končno izbo-
rili ugledno mesto v družbi.«
Spet drugače doživlja
ameriški vsakdan Thomas
J. Alexander, pomivalec
oken iz New Yorka: »Živeti v
getu kot je Harlem, je ne-
znosno. Prenapolnjeni slu-
mi, propadla stanovanja,
prebivališča nevredna člove-
ka, umazane ulice, podgane,
odpadki, vsesplošna zane-
marjenost ^.kaj bi našte-
val. Polno je barov, le tu in
tam kakšna cerkev, šol sko-
raj ni, po ulicah je polno pi-
jancev, prekupčevalcev z
drogami, izsiljevalcev in dru-
gih nesrečnežev, ki so že
zdavnaj izgubili upanje, da
bodo naredili karkoli korist-
nega iz svojega življenja.«
Črnci, ki so zaposleni v
rudnikih in industriji železa
ter avtomobilov, imajo višje
mezde, ker so člani sindika-
tov, v katerih uživajo skoraj
popolno enakopravnost. V
sindikatih, ki sodijo med
najmočnejše sile, ki se borijo
za izboljšanje položaja črn-
skega ljudstva, pa je le nekaj
več kot mihjon črncev. Ima-
jo svojo politično organizaci-
jo »National Association for
Advencement of Colored
People* (Nacionalno združe-
nje za izboljšanje položaja
črnskega ljudstva), ki ji pri-
padajo tudi znani hberalni in
napredni belci. V obdobju
Rooseveltovega New Deala
je bil storjen velik korak k
zagotovitvi enakopravnosti
črncev, zato večina izmed
njih glasuje za demokratsko
stranko, čeprav jim demo-
krati južnih držav nemalo-
krat odrekajo pravico do
enakopravnosti.
Bori se črnska
mladina
Da bi si ustvaril pravo po-
dobo o življenju ameriških
črncev, bi moral preživeti
med njimi vehko več časa.
Nekaj pa gotovo drži, večina
črncev se ne sramuje več
zgolj zato, ker so črni. Na
svet behh ne gledajo več kot
na edini vzor. Mladi črnci so
se za svoje pravice priprav-
ljeni boriti in se ne zatekajo
več v cerkve po pomoč k bo-
gu, kot so to počeli njihovi
starši.
Se pa ta preobrat v zavesti
črncev ni zgodil čez noč. K
temu, da mnogi ameriški čr-
nici danes pravijo: »Ponosen
sem, da sem črnec!«, je veh-
ko prispevala vietnamska
vojna in druga osvobodilna,
gibanja v svetu. Esther Tur-
ner Smith, študentka filozo-
fije iz Los Angelesa, je o tem
povsem prepričana: »Nobe-
na vojna ni bila tako zelo rai-
stična, kot je bila vojna v
Vietnamu. Vojna je Ameri-
čane razkrila do obisti, črnci
smo se lahko prepričah, da
so lahko ranljivi in nemočni
tudi belci. Zavest, da belec
ni nepremagljiv, nam daje
moč za boj, da se otresemo
njihove nadvlade in postane-
mo povsem enakopraven
subjekt v ameriški družbi.«
Brezaomci, orezposelnežl in drugi ameriški nesrečneži na marajo publicitete, obraniti se
je znajo na mnogo bolj grob način kot je to storil mož na fotografiji, ki se je odločil, da si
bo privoščil zasluženi počitek kar v parku nasproti Bele hiše v Washingtonu.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
mm -BíBfflifflia
31. JULIJ 19,
Za vsak primer
Mladi zadružniki so se na srečanju na Vranskem
pomerili tudi v nekaterih starih opravilih, s pripra-
vami, ki naj bi že šle v pozabo. Pa so zdaj spet
delali nanje.
Kaj hočemo - za vsak primer.
Cene kruha se res hitro spreminjajo.
V nekaterih prodajalnah že od prodajnega pulta
do blagajne.
Celo leto sem varčeval,
se trudil, da nisem zapravljal,
nisem s prijatelji pijenčeval,
nič nepotrebnega nisem nabavljal.
Sem mislil - pa grem na dopust,
pogledat spet morje Jadransko,
pa premalo sem odtrgal od ust,
je na morju vse drago strašansko.
Niso za nas morske cene,
za tujce mikavne so še,
kogar od nas tja še žene -
zamišlja si naj ga miièl
Nekateri se stvari lotevaj^
od temelja Celjski župan Tq^
ne Zimšek je začel malo viš^
Pri opeki!	j
Že stari ljudje so nas učili, da se s kruhom
ne smemo igrati.	^
Pa se lahko igramo z njegovo ceno!?
Razlika
Mnogi delavci pri nas ima-
jo delo, pa jim ni do dela.
Mnogi brigadirji na akci-
jah pri nas pa bi radi delali,
pa jim ne dajo pravega dela.
Unltarizem
Ker je tako imenovani enotni
kruh najcenejši, ga bomo gotovo
po vsej Jugoslaviji vse bolj jedli,
Eni tudi v tem vidijo nov koraj
k unitarizmu!
Zamujanje
Pravijo, da pri nas vse zamuja. Naj bi bilo za take
trditve dokaj dokazov tudi v Celju.
Tudi poslopje, kjer je VESNA, je zacvetela šele
zdaj poleti!
Vredno posnemanja
v Dobju so pravi posebneži -
za letošnjo prireditev Pokaži, kaj
znaš, se je spet prijavilo toliko
nastopajočih, da so komaj vse
sprejeli.
Škoda, da ni povsod toliko ta-
kih, ki bi bili pripravljeni pokaza-
ti, kaj znajo!
Če bodo šle cene neupravičeno navzgor,
bodo odgovorni morali celo v zapor.
Si predstavljate denarne napore,
ko treba zidati bo nove zapore!
Pa vendarle pravijo, da
gremo naprej.
Čudi pa me, zakaj se ne-
kateri potem tako radi ozi-
rajo za nekaj let nazaj?!
Kot primer
Celjski Ingrad ima v Celju
gradbišče, ki lahko služi za pri-
mer: ob Savinji v Mestnem parku
ima namreč že nekaj let gradbiš-
če »Sanacija plazu«.
Tudi marsikatere druge sana-
cije se vlečejo tako dolgo.
To je bil Teodori neizmerno ugoden veter v jadra
njene lahkožive barčice. Včasih se je ob takih prilikah
celo dolgočasila. Tedaj je posvečala ves čas lepoti svo-
jega telesa. Spanje, dehteče kopeli, najboljše jedi, izpre-
hodi ob morju, mir in sladko brezdelje je zabrisalo vse
sledove njenega prostaškega življenja, daje cvela kakor
dekle v najlepši dobi. A sedaj so ji dajali Azbad, Irena in
Iztok zadosti snovi, da seje mogla naigrati in naspletka-
riti, vtem ko seje Justinijan trudil za kupi pergament-
nih odlokov.
Ko se je vrnila po izletu ob Zlatem rogu, kjer se je
veselila sramežljive rdečice na licih Irene, pritcßene jeze
Azbadove in barbarsko preprostega koprnenja Iztoko-
vega, je bila njena prva misel, kako bi ji ta trojica napra-
vila novo zabavo. Dolgo ji je slonela glava na belem
laktu, na pol zaprte oči so strmele v bagdadsko zaveso,
kamor se je prikradel tanek sončni žarek, kakor bi
potegnil s črtalom zlato nitko prek umetnih arabesk na
zastoru.
Živo seje domislila Iztoka: njegovega slikovito vzor-
nega telesa v hipodromu, njegovih kodrov in jasnih
velikih oči, ki jih je uprl v Ireno, njegovega izvrstnega
vojevarya, njegove nedotaknjene moške sile, kije stala
pred njo kakor utrgana včeraj iz srede mogočnega pra-
gozda. Vzbudilo se je v njej bolj ko sicer vse, kar je
uspaval nimb in škrlat. Vedela je dobro, kako je Justini-
jan zakopan v delo; štirin^st dni ne bo utegnil niti
misliti nanjo in štirim^jst dni je dosti dolga doba, da se
približa Iztoku, da dovoli duška tisti divji naravi, kateri
je prestol nadel brzde, samo brzde, a zadušil je ni. Ob
tem pohlepu so se tudi snovali kovarni načrti v njeni
glavi, kakor bi tkalska snovalnica begala med nitmi
snutka. Načrt je bil gotov, njen srebrni glas je pozval
sužnje, zavese so se zganile, šest deklic je dvignilo z
belimi rokami despojno v no silnico in odšlo z njo po
mozaiku v kopalnico.
Na vćčer so se zbrali gostje v razkošni dvorani nimf.
Teodora je priredila večer in povabila največje gizdaline
in najlepše dvorjanice. Azbadu je velela, naj to noč straži
palačo stotnija Iztokova.
Strop te dvorane je bil okrašen s kopajočimi se nim-
fami. Svetilnike so nosili Neptuni, delfìni in somi, uliti
iz korintske medi. Krog in krog so kipele svilene blazine
na dragih otomanih. 'Па so bila vložena v obliki razpe-
njenih morskih valov, med katerimi so se igrale zlate
ribice.
Teodora je odločila, da je večer »raj mladih nimf«.
Zato so prih^ale dvorjanice odete s prozornim bisom in
mrežasto svilo, kakor bi pokrivale njih telesa bele vodne
pene. Častniki so si nadeli zelenkaste luskinaste oklepe
iz mehkega, dehtečega usnja, da so posnemali ribe.
Koje vstopila Teodora, so padli vsi pred njo na tla in
jo počastili s tem, da sopo vrsti poljubili ahate na njenih
sandalih. Nato so sužnji prinesli v dvorano velikanskega
lesenega delfína, kije bil ves obložen z m^hnimi koški,
v katerih so bile same izbrane poslastice: sikómore,
margarani, dateljni, gorka pavja jajca, beluši, gobe,
ostrige in polži.
Pričela seje večerja. Zašumelo in zasmejalo seje vse v
razkošni blaznosti - od zadaj skozi zavese so donele
piščali in cimbale - v dvorani so pršeli dvoumni dovtipi.
Dvorjani so se nagibali k licem krasnih družic, nardaje
dišala, rože so venele po mizi, po tleh, v vročih laseh, na
razburjenih prsih.
Vino seje penilo v srebrnih čašah, razgreta kri seje še
bolj razgrevala, vonjavi zrak je zamamljal živce, družba
seje predajala trenutku, nasladi in razkošju.
Teodora je z bistrim očesom opazovala goste. Smejala
seje glasno, preslišala ni nobenega dovtipa, a vendarse
je pasla rojena škodoželjnost na hrepenečik pogledih
razdruženih parov. Določila je vsem take prostore, da so
bili tisti, ki so se skrivaj ljubih in ljubkovali, vsaksebi.
Dokler jih ni razgrelo vino, so se zatajevali. Kasneje so
hiteli pogledi preko mize, gor in dol, oči so iskale oči.
Prav na koncu na desni strani mize je sedela osam-
l^na Irena. Edina ni prišla v pohotno razgaljeni tuniki.
Čutila je pikajoče poglede tovarišic, ki sojo prezirale in
zaničevale. Odlikovanje despojne pri izletu prejšnjega
dne se je bilo hipoma raztrosilo po palači. Sklenile so
vse, dajo bodo prezirale, da seje bodo ogibale. Tudi to
ni ušlo Teodori. Njih jeza in zavistjo je veselila. Ozrla se
je pogosto preko mize na Ireno. V njenem licu je bilo
nekaj slovesnega in veličastnega. Še sence bridkosti in
žalosti ni mogla zapaziti Teodora. Sedela je zamišljeno,
noben dovtipji ni privabil smeha na lice, ustnice se niso
dotaknile kozarca, iz oči se ji je poznalo, da hodi in plove
njena duša daleč od teh šumnih orgij.
Ko je Teodora večkrat pogledala Ireno, se je za hip
zgrozila, kakor bi jo zapekla vest. Spomnila seje, kako
pojde drugi dan z vsemi navzočimi dvorjanicami,
obdana z nimbom svetosti, v cerkev Naše Ljube Gospe,
kako bodo vse povešale oči v največji sramežljivi
nedolžnosti in se kropile z blagoslovljeno vodo ter zaži-
gale dišeče kadilo pred ciborijem. Zgrozila seje in vest
jo je zapekla Ali to je bil samo trenutek - kakor se skrii
tatu srce, ko seže v skriiyo po denar, če poči debeh
pokrov. Strese se, ozre - in seže še predrzneje prav do
dna.
Teodora je bila naglo zopet dobre volje. Da bi podn-
žila dvofjanko in Ireno zaeno, je dvignila zlato čašo in
vzkliknila:
»Velika despojna, kraljica nimf, pozdravlja nocoj
prvega tistega, ki ni delfín in ne Pozejdon, ki ni nimfi
ne mož ne ženska, ampak sveti menih sredi kipečegi
življenja. Mnoga leta Ireni!« Piščali in bobenčki so'zado-
neh, vsa družba je morala navdušeno klicati: Mnoga leti
Ireni, menihu. Od vseh preziranaje bila na mah od vseh
čaščena. Kosali so se, kdo hitreje izpije na njeno zdravjt
in vino je poplakovalo kletve zavisti, ki so kipele v grli
iz zlobnih src.
Irena se je dvignila in prišla, da se zahvali Teodori
Pripognila seje do tal, carica ji je ponudila roko, Irenajo
je poljubila in šepetala:
»Velika despojna, menih bo prosil Krista za tvojo
srečo!«
Teodora je družbo prisilila, ker je počastila Ireno, di
so rnorali govoriti o njej.
»Ce izve patriarh za našega meniha, otme nam ga in gi
naredi za diakona!«
Tako je govoril Azbad svoji tovarišici dosti glasno, di
gaje čula Teodora.
»Episkop, vreden episkop bi bil menišič! Evangelija
zna bolje ko dvomi pridigar Dioniz in psalter prebili
vsako noč!«
Tako je odgovorila Teodora Azbadu, vendar obrnjeni
proti najmlajšemu in najbogatejšemu patriciju
Bizancu, kije sedel ob njeni desnici.

NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
mm -BíBfflifflia	31. JULIJ 19,
Ciganček ali pšenična poprlijenka
Kolikor je krajev v Slove-
niji, toliko različnih imen
lahko najbrž najdemo za ci-
gančka ali pšenično poprh-
njenko (Rozites caperata),
saj je ta zelo razširjena in
pogostna užitna goba zelo
znana in cenjena. Zanimiva
je ugotovitev, da je ob enem
tudi edina vrsta v rodu po-
prhnjenk (Rozites) in je za-
radi značilnih specifičnosti
ne moremo uvrstiti v noben
drug rod. Pač pa obstajajo
na videz podobne užitne in
strupene gobe, ki bi jih lah-
ko pomotoma nabrali na-
mesto cigančka, zato bodi-
mo pri nabiranju in čišče-
nju gob vedno zbrani.
Ciganček uspeva v gozdo-
vih pod listnatim in iglastim
drevjem. Glede rastišča ni iz-
birčen, običajno raste v sku-
pinah na bolj zakisanih tleh.
Ob času njegove polne rasti
se bomo vračali domov ved-
no s polno košaro. Prvi pri-
merki poženejo že sredi po-
letja, optimalna rast pa se
začne v začetku jeseni. Ko se
nam oko privadi, cigančke
določimo že na prvi pogled.
Značilne so medle okrasto
rjave barve v vseh deUh go-
be, mokast poprh na temenu
klobučka in kožast obroček
na vlaknato svetlečem betu.
Obroček pri starih gobah rad
odpade, zato moramo biti
previdni pri nabiranju, saj
stare primerke lahko dokaj
hitro zamenjamo z drugimi
gobami. Cigančki nimajo ni-
koli popolnoma belih listi-
čev, ki z dozorev^ očimi trosi
postajajo vse bolj rjavkasti.
Podobnih, medlih barv,
vendar brez obročka so ne-
katere strupene vrste med-
lenk (Hebeloma), ki im^o
izrazit vonj po redkvici ah pa
pretirano prijetno dišijo.
Najbolj pogostna je strupena
redkvičasta medlenka (He-
beloma sinapizans), ki pov-
zroča hude prebavne mot-
nje. Tudi nekatere zelo po-
dobne sorodnice so strupe-
ne, zato si morebitne zame-
njave ne smemo privoščiti.
Manj nevarna bi bila zame-
njava s cigančkom podobni-
mi koprenkami, ki imajo be-
lo meso, so prijetnega vonja
in okusa. Pri nekaterih ko-
prenkah lahko n^demo celo
poprh na temenu klobuka,
zlasti pri poprhnjeni kopren-
ki (Cortinarius allutus), ki ji
ponekod pravijo tudi poprh-
njenka, kar je seveda pravil-
no rodovnò ime za cigančka.
Koprenke običajno nimajo
kožastega obročka, pač pa
pri mladih gobah lističe pre-
kriva pajčevinasta koprena,
ki pri starih primerkih ni ve
čvidna.
Nevarnejša bi bila zame-
njava z nekaterimi vrstami
koprenk, ki imajo bolj ali
manj rumeno meso, pa tudi
površinsko kažejo v§č rume-
nih odtenkov. Na cigančkih
takih barv ne najdemo, pač
pa na nekaterih rastiščih lah-
ko zasledimo primerke z ne-
kohko vijohčasto modrika-
stimi odtenki. Če je prisoten
še kožast obroček in bel
porh na klobuku, potem je to
nedvomno ciganček. Zaradi
kožaste koprene, ki paje bolj
bela, je cigančku podobna
polzastrta koprenka (C. tor-
vus), vendar nima svila sto
svetlečega beta. Ni strupena,
vendar ni podatkov za neka-
tere njej podobne sorodnice.
Najhujša bi bila zamenjava s
strupenimi mušnicarni! Pa-
ziti moramo na dnišče beta,
kjer pri cigančkih ne sme bi-
ti nikoh nobene ovojnice.
Cigančki ali pšenične po-
prhnjenke so vsestransko
uporabne in okusne gobe,
posebno primerne za vlaga-
nje v kis. Pri zaprtih klobuč-
kih odstranimo obroček, saj
se za njim lahko skrivsgo ra-
zhčne živahce ter odrežemo
dnišče beta, ki rado poijavi
in je črvivo. Starejše gobe
lahko spravimo v zamrzoval-
nik, v katerem se najbolje
ohranijo napol pripravljene
jedi brez soh. N^jokusnejše
pa so sveže pripravljene go-
be, zato jih naberimo le toh-
ko, kolikor jih bomo sproti
porabih. Povsem razprtih m
od polžev požrtih cigančkov
ne pobiramo, naj ostanejo v
gozdu za obstoj \Tste.
ANTON POLER
Bela omela
Bela omela (Viscum alba L.) spada med omelovke, ki
so zajedalke na deblih in vejah dreves. Značilno zanje
so svojevrstno grajene plodnice, v katerih ne nastanejo
semenske zasnove temveč so v njih jajčne celice.
Omelovke rastejo predvsem po tropskih krajih, naj-
demo pa jih tudi v vseh zmerno tophh pokrajinah.
Družina obsega več kot 30 rodov z več kot 1000
vrstami. Kot večina drugih polparazitov in parazitov
imajo tudi omelovke bolj ali manj okrnjene organe in
kažejo v svoji notranji zgradbi veliko izjem. Med ome-
lami je najbolj poznana bela omela, ki zajeda razne
listovce, posebno topole, javorje, breze, jablane in lipe.
Te polparazite opazimo že od daleč na vejah dreves.
Pozimi, ko so drevesa gola, se na njih lepo vidijo
motno zelene, ptičjim gnezdom podobne kope, ki jih
sestavljajo vilasto razrasle rastline. Rastline so dvo-
domne: v ženskih cvetovih se razvijejo belkaste in
steklaste jagode, ki so strupene, v majhnih rumeno
zelenih moških cvetovih so štirje prašniki.	,
Bela omela je starodavna zdravilna rastlina in so jo
uporabljali že stari narodi. Zdravilni so listi in drobne
vejice. Nabiramo jih jeseni in moramo odstraniti vse
jagode ter nabrano rastlino posušimo v senci na pre-
pihu ter spravimo v dobro zaprt kozarec.
Bela omela vsebuje alkaloid viscotoksin, ki je glavni
nosilec delovanja ter je beljakovina, sestavljena iz ami-
nokislin. Je izrazit srčni strup, ki deluje kot zmanjševa-
lec krvnega pritiska. Poleg viscotoksina so še prisotni
acetilholin, viscin, hohn, eterično оЦе v sledovih, vis-
cinske kisline, smole alkohole, visciresinol, inozitohn
in flavonske heterozide.
Vse snovi in še nekatere neraziskane snovi delujejo
tako, da je bela omela najboljše zelišče za uravnavanje
krvnega pritiska ter jo lahko uporabljajo v malih koli-
činah vsi, ki jih muči trdoglavi glavobol, vrtoglavica,
tesnoba, srčne motnje, angina pektoris, zadihanost,
razbijanje srca ter zavira tudi razvoj arterioskleroze.
Rasthna ima tudi blag diuretični učinek, ker ima visco-
toksin veijetno vphv na izločanje posebnega srčnega
hormona, ki ga izloča srce in uravnava ravnotežje
mineralov in vode in uravnava tudi delovanje ledvic.
V prevehkih količinah je bela omela strupena, ker
povzroča najprej splošno otopelost, nato pa prizadene
celotni živčni sistem dihalne mišice in tudi srce se
lahko ustavi. V zadnjih nekaj letih so proučevah tudi
učinek na božjast, razne krče in zaustavljanje krvavi-
tev tako zunanjih kot notranjih. Izvleček iz bele omele
delile tudi na nekatere rakasta obolenja krvi.
Ljudsko zdravilstvo ima belo omelo za čudežno rast-
lino za zdravljenje vrtoglavice, epilepsije in tumorjev.
Kneipp jo je uspešno priporočal pri krvavenju in mot-
njah krvnega obtoka. V ta namen priporoča tinkturo iz
bele omele, ki je je dovolj tri do pet kapljic na skode-
lico glogovega ah pleščevega čaja. Homeopatija pripo-
roča uživanje svežih sokov iz bele omele pri kronič-
nem artritisu, pa tudi masaža obolelih sklepov z alko-
holnim izvlečkom bele omele omili bolečino v sklepih
in v hrbtenici.
BORIS JAGODIČ
Tudi v naših trgovinah je že na voljo solidna izbira
tankih, živo potiskanih bombažnih tkanin eksotičnih
vzorcev cvetja in sadja, sposojenih iz stripov ali kot fanta-
zijske slike iz vesolja.
Če vemo, da je poleg tega bombaž za tople poletne dni
najbolj priljubljen material, nas gotovo inspirira, da se odlo-
čimo za kakšen nevsakdanji, a zato moderen kos garderobe.
Hit letošnje poletne mode so zopet, tokrat vzorčaste, ber-
muda hlače, ki so jih z veseljem sprejeh tudi moški.
v garderobi mladih je našla svoje mesto tudi majica z
ameriškim rokavnim izrezom in lahka bluza, ki jo v pasu ali
na bokih zavežemo v vozel.
Športna krila so še vedno široka, ležerna, z velikimi naši-
timi žepi, namesto bluze pa korzet ali na prsih zavezana ruta
iz istega materiala.
.. JULIJ 1836
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK


NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
31. JULIJ 10Д|
Tole pa je slovenski prvak v košnji, Marjan Goloub
Starejši Vrančani so tudi letos prikazali stara kmečka opravila in vzbudili pozornost mnogih obiskovalcev.
Srečanja mladih zadružnikov
v znamenju dobre volle
Tudi deseto, jubilejno sre-
čanje mladih slovenskih za-
družnikov, ki je bilo v sobo-
to in nedeljo na Vranskem,
je potekalo v znamenju do-
bre volje vseh udeležencev.
Srečanje organizirajo Re-
publiška konferenca Zveze
socialistične mladine, Za-
družna zveza Slovenije,
družbenopolitične organi-
zacije občine Žalec ter Turi-
stično društvo Vransko.
Nobenega dvoma ni, da
mladi kmetje imajo radi to
prireditev. To navsezadnje
potrjuje tudi podatek, da se
je letošnjega srečanja udele-
žilo kar štirideset ekip mla-
dih zadružnikov iz posamez-
nih slovenskih občin. Prvi
dan so se med sabo pomerili
v pripravljanju domačih
kmečkih jedi, nedelja pa je
bila namenjena najprej po-
svetu o problematiki mladih
ljudi na kmetijah in popold-
ne še kmečkim igram. Mladi
so si ogledali sodobno ureje-
no m napredno kmetijo Me-
šičevih na Polzeli m izvedeli
marsik^ zanimivega, kar jim
bo koristilo pri njihovem de-
lu na kmetijah. Če so še pred
leti mladi kmetje tarnali, da
zaradi takšnih in drugačnih
težav ne vidijo bodočnosti v
kmetovanju, potem lahko z
veseljem ugotovimo, da le-
tos tega niso Ì2yavljali, kar
kaže, da se v pozitivno smer
odvijajo tudi nekateri odnosi
na vasi, ki so v končni fazi
povezani tudi z dedovanjem
in pa seveda s samimi mož-
nostmi za sodobno kmetova-
nje, ki Jim je omogočeno.
Zelo privlačne pa so seve-
da same kmečke igre. V sta-
rih opravilih se je med sabo
pomerilo štirideset ekip.
Níuboü uspešni so bili mladi
kmetje iz Tabora v Savinjski
dolini, na drugo mesto so se
uvrstili mladi iz Novga me-
sta, na tretje pa iz Hoč. V
tekmovanju za naslov slo
venskega prvaka v košnji pa
je prvo mesto osvojil Marjan
Golouh, predstavnik ekipe
mladih zadružnikov iz Celja.
Koso mu je podelil predsed-
nik sozda Hmezad Vlado Go-
ri šek, s praktičnimi darili pa
je mlade obiskovalce obdari-
la tudi celjska Cinkarna.
JANEZ VEDENIK
Foto: EDI MASNEC
Turizem, to so ljudje!
Kolodvorska restavra-
cija Zidani most ob 21.
uri.
Šest gostov pri treh
mizah.
En gost pred točilnim
pultom.
Za pultom natakarica
briše kozarce.
Njen delovni kolega se
pogovarja z znancem. Ob
pultu.
Gosta, čakajoč na Dal-
macijo ekspres, sedeta k
mizi.
Na njej pet praznih piv-
skih steklenic in kozarci.
Tudi na drugih nezase-
denih mizah ostanki.
Čakata deset minut.
Nato se eden oglasi z di-
rektnim vprašanjem na-
takarici:
Ali za mizami ne stre-
žete?
Odgovor kot iz topa: Je,
če ima kdo cajt!
Nič ne pomaga, treba je
k pultu, naročiti in si pri-
nesti naročeno k mizi.
Nato po račun k pultu.
Znesek izračunan kar
tako.
Gostje tečen: Račun mi
d^te.
A original račun, zani-
ma natakarico.
Ne, tistega iz registrira-
ne blagajne, ki ga morate
dati gostu.
Nato se natakarica in
kolega spravita na blagaj-
no, jo v petih minutah
usposobita za registrira-
nje računov in končno
prinese natakarica - po-
mislite k mizi - račun.
Turizem, so to ljudje?
M.S.
Najbolje so se letos v kmečkih igrah odrezali tekmovalci iz Tabora v Savinjski dolini.
Ženske so pokazale tudi to, kako so včasih rezale slamo.
Obadji piki
Kaj je novega? Stari predsednik!
Stolčka ni zamenjal. Zamenjal je le
mizo.
Po paketih smo včasih dobili še bone.
Včasih smo se veselili paketov pomoči,
sedaj pa se bojimo paketov rešitve.
OBAD
Amur Iz Šmartinskega jezera
Da v Šmartinskem jezeru plavio tudi velike ribe, je doka
zal Pavle Renko, član Ribiške družine Celje, ki je pretekle
soboto uplenil amurja dolgega preko enega metra. Dornap«
]e tehtnica pokazala da je težak 9.15 kg.	i
SANDI UDERMAi