unp GLASNIK DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA APRIL 1975 LETO IX. IZREDNA ŠTEVILKA 1. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, s katerimi se uveljavlja sindikalna lista za leto 1975 Stran 2 2. Samoupravni sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Stran 4 ( ~ 3. Analitična ocena tipičnih delovnih mest IMP Ljubljana stran 5 v > ( — X 4. Metodologija za analitično oceno , delovnih mest Stran 12 5. Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke _________________________ Stran 14 6. Sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo Stran 22 r Vse zaposlene v IMP Ljubljana obveščamo, da bo javna razprava o predloženih sporazumih, kijih objavljamo v tej izredni številki, od 1. aprila do 15. aprila. Morebitne pripombe in dopolnitve na predložene sporazume oddajte kadrovskim in splošnim službam TOZD oz. DSSS. Dokončno pa boste o predloženih sporazumih odločali na zborih delovnih ljudi, ki bodo od 16. do 18. aprila 1975. Sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke velja od 1. januaija 1975 za obračun in izplačevanje osebnega dohodka (akontacij — brez obračunov nadur in presega norm). Obračun in izplačevanje dodatkov na osnovi sindikalne liste za leto 1975 oz. dopolnitev sporazuma v gradbeništvu (kilometrine, dnevnice, znižane dnevnice, terenski dodatki in potni stroški) pa velja od 21. marca letos dalje. "\ y 1. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, s katerimi se uveljavlja sindikalna lista za leto 75 1. člen 15. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delavcu-pripravniku pripada obračunska osnova osebnega dohodka v višini: — pripravniku s srednjo izobrazbo največ 70 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z višjo izobrazbo največ 90 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu; — pripravniku z visoko izobrazbo največ 105'% poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Pripravnikova obračunska osnova osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene v prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samoupravnega sporazuma izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspe' ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto. Tako določena obračunska osnova osebnega dohodka se poveča za dodatke za težje pogoje dela, skladno z določili samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Skladno s točko 3 sindikalne liste se uskladi tudi osebni dohodek delavca-pripravnika. Udeleženci sporazuma se obvezujejo, da ne bodo zaposlili nobenega delavca z izobrazbo navedeno v prvem odstavku tega člena, kc prvič po končani šoli pridobijo' lastnost delavca v združenem delu, ne da bi ga uvrstili med pripravnike vsaj šest mesecev. 2. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi: »Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih pogojih ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60'% po-rečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ki ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije. Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob istočasnem doseženem normalnem poslovnem uspehu udeleženca samoupravnega sporazuma. Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma je v svojem letnem planu dolžan predvideti svoj normalni poslovni uspeh in ob tem določiti najnižji osebni dohodek, ki ob normalnem poslovnem uspehu ne more biti nižji kot je določeno v drugem odstavku te točke. 60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v pre- teklem koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela za tipično delovno mesto z relativnim razmerjem 1,00. Najnižji osebni dohodek se med letom usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov po določilu točke 3 sindikalne liste.« 3. člen 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 in največ 50 % obračunske osnove za redni delovni čas, ko je delal v nočnem delovnem času. V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma določa dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce v nočni izmeni, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega zneska dodatkov za nočno delo. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. Udeleženci sporazuma dpločijo v samoupravnem splošnem aktu konkretno višino odstotka iz tega člena.« 4. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za redno delo na dan nedelje gre delavcu dodatek v višini 40 % obračunske osnove za delovni čas, ko je delal v nedeljo. V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma določa dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na dan nedelje, uporabi odstotek iz prvega odstavka .tega člena za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na dan nedelje. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.« 5. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za delo na dan zveznega in republiškega praznikg gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 % obračunske osnove za redni delovni čas. V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma določa dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na dan praznika, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na dan praznika. Udeleženci samoupravnega sporazuma lahko v posebno upravičenih primeril določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih višji dodatek, kot ga določa prvi odstavek tega člena. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.« 6. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženec sporazuma, ki ima zaradi narave dela deljen delovni čas (prekinitev delovnega časa traja več kot eno uro), lahko določi delavcu dodatek za deljen delovni čas, ki znaša: — če traja prekinitev delovnega časa nad eno uro, največ 300 dinarjev (bruto) mesečno- — če traja prekinitev delovnega časa več kot dve uri pa največ 600 dinarjev (bruto) mesečno. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.« 7. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: »Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90 % poprečnega mesečnega neto osebnega dohodka delavca. Osnova je izplačani osebni dohodek v preteklem letu. Udeleženci sporazuma določijo v samoupravnem splošnem aktu konkretna merila, višino in ukrepe, s katerimi zavarujejo realno vrednost nadomestil osebnih dohodkov za čas bolezni. Tako določeno nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. Udeleženci sporazuma določijo konkretne višine tega nadomestila v samoupravnem splošnem aktu.« 8. člen V 28. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Udeleženec sporazuma mora o višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti temeljno ali drugo organizacijo združenega dela, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel.« 9. člen 29. člen se spremeni tako, da se glasi: Dnevnica znaša: — za čas odstotnosti več kot 8 do 12 ur največ 90 dinarjev, — za čas odsotnosti več kot 12 ur največ 140 dinarjev. Stroški prenočevanja na podlagi računa se krijejo največ do 160 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 70 dinarjev. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice in stroški prenočevanja pripadajo pod istimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.« 10. člen V drugem odstavku 33. člena se številka »60« nadomesti s številko »70«, številka »130« pa s številko »160«. 11. člen V 34. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »V primerih, ko delo in stalno bivanje na terenu traja v istem kraju manj kot petnajst koledarskih dni ter povečani stroški presegajo višino znižane dnevnice, lahko udeleženci izplačujejo delavcem razliko višjih stroškov iz naslova polne dnevnice.« 12. člen V 35. členu se zadnji stavek drugega odstavka dopolni tako, da se glasi: »Terenski dodatek, ki je pod enakimi pogoji enak za vse delavce, sme znašati največ 65 dinarjev na dan.« Na koncu tega člena se dodata dva nova odstavka, ki se glasita: »Terenski dodatki gredo tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. Dnevnice, znižane dnevnice in terenski dodatek se med seboj izključujejo.« 13. člen V prvem odstavku 36. člena se številka »1000« nadomesti s številko »1200«. Na koncu tega člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje določajo udeleženci v svojih samoupravnih splošnih aktih.« 14. člen 38. člen se spremeni tako, da se glasi: »Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene znaša največ 1,50 dinarja za prevoženi kilometer. Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.« 15. člen 39. člen se spremeni tako, da se glasi: »Delavcu, učencu v gospodarstvu ter študentu in dijaku na praksi se lahko povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah, s tem da delavec sam krije najmanj 30 dinarjev. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarja za kilometer. Opravičenost do povračila izdatkov za prevoz na delo in z dela ter konkretno višino teh povračil določajo samoupravni splošni akti udeležencev.« 16. člen 41. člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci sporazuma si morajo prizadevati, da delavcem zagotovijo organizirano prehrano med delom, lahko tudi po pogodbi z ustreznim obratom druge organizacije združenega dela. Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 2(D dinarjev na delavca mesečno. V primerih, ko delavci udeležencev nimajo organizirane prehrane po prvem odstavku tega člčna, znaša regres za prehrano med delom 100 dinarjev na delavca mesečno. Regres za hrano se ne sme izplačevati v gotovini. Regres za prehrano v obliki regresnih bonov mora biti po veljavnosti omejen na tekoči mesec. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi, skratka vsem, ki delajo pri udeležencih.« 17. člen 46. člen se spremeni tako, da se glasi: Nagrade študentom in dijakom za prakso ne smejo biti nižje od 600 dinarjev neto mesečno in ne višje kot znaša najnižji mesečni dohodek v 16. členu tega sporazuma. Konkretno višino nagrade določijo udeleženci v samoupravnih splošnih aktih. Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij za šolanje. Osebni prejemki, ki jih udeleženci izplačajo dijakom in študentom, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovorjena s samoupravnim sporazumom. 18. člen Doda se nov 46. a člen, ki se glasi: Nagrade za čas praktičnega dela učencev v gospodarstvu znašajo mesečno najmanj: — vi. letniku 600 dinarjev (neto), — v II. letniku 700 dinarjev (neto), — v III. letniku 850 dinarjev (neto). V času teoretičnega pouka prejmejo učenci v gospodarstvu štipendije na osnovi samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Udeleženci sporazuma določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih konkretno višino mesečne nagrade ter osnove in merila za dodatne nagrade, odvisne od učenčevega učnega uspeha in uspešnosti pri praktičnem delu. 19. člen 48. člen se spremeni tako, da se glasi: Za izplačilo regresov za letni dopust, za solidarnostne pomoči, za nagrade ob delovnih jubilejih in za druge oblike porabe sredstev, ki niso naštete v 49. členu, se lahko razporedi v sredstva skupne porabe največ znesek v višini sredstev, ki ne presegajo 70 % višine poprečnega mesečnega (bruto) osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom delavcev ali po stanju konec preteklega leta v delovni organizaciji, pri čemer bodo zagotovili, da bo poraba sredstev za sredstva skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek udeleženca, povečan za obračunano amortizacijo. 20. člen 50. člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 900 in največ 1100 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih. Tako oblikovana sredstva se povečajo z zakonom določenimi prispevnimi stopnjami. Regres za letni dopust pripada tudi učencem v gospodarstvu. V regresu za letni dopust delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih. Udeleženci sporazuma naj pri določanju konkretnih višin za izplačilo regresa posameznim delavcem upoštevajo predvsem socialni in zdravstveni položaj delavca. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do dopusta. Regres za letni dopust bremeni sredstva iz 48. člena, razen regresa za učence v gospodarstvu.« 21. člen V drugem odstavku 51. člena se pika nadomesti z vejico in se dodajo besede: »bremenijo pa sredstva iz 48. člena.« 22. člen 52. člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci sporazuma, ki nagrajujejo delavce ob delovnih jubilejih v isti delovni organizaciji, določijo v svojem splošnem aktu. kaj se šteje za delovno dobo v isti delovni organizaciji in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje. Zgornji zneski nagrad za delovne jubileje so: — za en delovni jubilej med 10 in 20 le' delovne dobe v isti delovni organizaciji r dinarjev; — za en delovni jubilej med 20 in 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 3450 dinarjev; — za en delovni jubilej nad 30 let delovne dobe v isti delovni organizaciji 4600 dinarjev. Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Nagrade ob delovnih jubilejih bremenijo sredstva iz 48. člena.« 23. člen Sklep, s katerim skupna komisija ugotovi sprejem teh sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma je sestavni del sporazuma. Te spremembe in dopolnitve stopijo v veljavo z dnem sprejema sklepa iz prvega odstavka tega člena, uporabljajo pa se od 1. marca 1975, razen določb 16., 18., 19., 20.. 21. in 22. člena teh sprememb in dopolnitev, ki se uporabljajo od 1. januarja 1975 dalje. 2. Samoupravni sporazum o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Na podlagi 4. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Urad. list SFRJ št. 22/73) in 77. člena republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Urad. list SRS št. 18/74), so delavci (TOZD, DSSS, delovne organizacije) v sestavu OZD na zboru, dne.................. sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST 1. člen S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu SS) delavci določajo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter delovne naloge v okviru posameznega delovnega mesta, strokovno izobrazbo, prakso, odgovornost, medsebojno povezanost in druge delovne pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje delovnih nalog, določenih na posameznem delovnem mestu. 2. člen Pri določanju pogojev za posamezna delovna mesta upoštevajo delavci (TOZD, DSSS), enake pogoje kot so določeni v sporazumih »SS« za enaka delovna mesta v ostalih TOZD v sestavu OZD. 3. člen Ta SS, kot tudi vse njegove nadaljne spremembe in dopolnitve sklepajo delavci (TOZD, DSSS) vedno po predhodnem vskla-jevalnem postopku z delavci ostalih TOZD v sestavu OZD in tako zagotavljajo ter dosegajo skladnost pri določanju pogojev za enaka delovna mesta. Za vodenje postopka je pooblaščen Odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov IMP. 4. člen Namen notranje organizacije in sistemizacije delovnih mest je racionalna delitev dela (v TOZD, DSSS, delovne organizacije), za optimalno doseganje uspešnosti poslovanja. 5. člen Sistemizacija delovnega mesta vsebuje: — naziv delovnega mesta, — delovno področje in vrste delovnih nalog, — sredstva za delo, — osnove za delo, — nadrejenost, podrejenost in komunikacije, — odgovornost za: delo, delovna sredstva, vodenje in koordinacija, — napor, — pogoje dela, — potreba znanja in sposobnosti, — osebne značilnosti delovnega mesta. Za delovna mesta na katerih imajo delavci posebne pravice in dolžnosti (vodilna delovna mesta), so v sistemizaciji delovnih mest določena tudi druga merila in zahtevč, skladno z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike. 6. člen Delovno mesto je vsebinsko zaokroženi del delovnega procesa (v TOZD, DSSS, delovne organizacije), za katerega so glede na zahtevnost delovnih nalog značilne predvsem strokovno znanje ter sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje in izvrševanje dela ter odgovornosti na delovnem mestu. Obseg dela na delovnem mestu in delovna področja so skladno z organizacijo dela in poslovanja (TOZD, DSSS) v zvezi z opravljanjem funkcij, ki so za TOZD, DSSS, DO s SS o združitvi v DO določene v statutu. 7. člen Število delavcev se določi v skladu z obsegom in procesom dela delovnega mesta v okviru kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja. Število delavcev na posameznem delovnem mestu je odvisno od obsega opravil v zvezi z delovnimi nalogami, ki se morajo opraviti za TOZD, DO ali za ožjo ali širšo družbeno skupnost na podlagi sklenjenega SS o združitvi med TOZD. 8. člen O številu delavcev na posameznem delovnem mestu v skladu s 7. členom tega SS določa letni plan ’delovne sile, o zasedbi posameznih delovnih mest pa odloča odbor za medsebojna razmerja. 9. člen Za strokovno izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje delovnih nalog na posameznem delovnem mestu se smatra zahtevana stopnja šolske izobrazbe in druge usposobljenosti (dodatna znanja, strokovni izpit), ki predstavlja osnovni pogoj za razporeditev delavca na določenem delovnem mestu. Za delovne izkušnje se smatra določen čas delovne prakse, ki si jo delavec pridobi na določenem področju dela iz svojega poklica oziroma izobrazbe. Razporeditev delavca na določeno delovno mesto se ne more izvršiti, če delavec ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe in določene prakse kot je določena s tem SS. Delavcu, ki zaseda delovno mesto in ob uveljavitvi tega SS nima zahtevane strokovne izobrazbe in prakse in se je do sedaj s svojim delom izkazal in dokazal, da je sposoben opravljati delovne naloge delovnega mesta, ho omogočeno, da si potrebno izobrazbo pridobi v skladu s SS o medsebojnih razmerjih v združenem delu. V kolikor delavec odkloni šolanje, se ga razporedi na delovno mesto, ki ustreza nie-govi strokovni izobrazbi in delovni sposobnosti pred potekom roka za pridobitev mani-kaioče 'izobrazbe v smislu prejšnjega odstavka. 10. člen Delavec, ki ob uveljavitvi tega SS zaseda delovno mesto, za katero ne izpolnjuje zahtevane izobrazbe, si mora to pridobiti v roku 2-kratne učne dobe. ki je potrebna za pridobitev ustrezne izobrazbe. O tem odloča odbor za medsebojna razmerja, ki lahko v izjemnih primerih ta rok tudi podaljša. 11. člen Delavec, ki ob uveljavitvi tega SS zaseda delovno mesto, za katero ne izpolnjuje zahtevane izobrazbe in je z dosedanjim delom na tem delovnem mestu dokazal, da je sposoben uspešno opravljati delovne naloge v celoti, ki so določene za to delovno mesto, dopolnil 40 let starosti in ima najmanj 15 let delovne dobe, se mu ena manjkajoča stopnja izobrazbe prizna načeloma brez obveznosti za šolanje. V nasprotnem primeru pa se ga razporedi na njemu ustrezno delovno mesto glede na strokovno izobrazbo in delovno sposobnost. 12. člen Pogoji za razvrščanje delavcev v skupine delovnih mest so naslednji: I. NK DELOVNA MESTA V to skupino spadajo delovna mesta, za katera se ne zahteva organiziranega usposabljanja. V tej skupini ostanejo taki delavci od 6 mesecev do 1 leta. Doba navzgor ni omejena. II. PK. DELOVNA MESTA Sem spadajo delovna mesta, za katera se ne zahteva organiziranega usposabljanja, imajo pa zahtevnejše pogoje dela. Sem spadajo tudi manj zahtevna delovna mesta, pri katerih je bistveni poudarek na organiziranem praktičnem usposabljanju, manj pa na teoretičnem izobraževanju. Samoupravno telo TOZD — DSSS lahko prevede NK delavce v PK po 6-ih mesecih. Prevedba mora biti natančno določena v samoupravnem aktu delovne organizacije. III. PU DELOVNA MESTA Sem spadajo delavci — bivši učenci, ki so se vsaj 2 leti izobraževali v poklicni šoli po zakonu o srednjem šolstvu ter izobraževanja niso končali, ker je bila učna pogodba prekinjena. Sem spadajo tudi delavci, ki so se izobraževali po učnem programu KIG, ne glede na to, kje je bilo izobraževanje izvedeno. Nadzor nad tem izobraževanjem opravlja KIG. Delavci te skupine morajo imeti: — najmanj enoletno izobraževanje za PU delavca (teorija + praksa) — najmanj 18 let starosti in — najmanj 6 razredov osnovne šole V to skupino se razvrščajo lahko tudi PK delavci, ki so uspešno opravljali .delo najmanj 5 let in so starejši od 40 let. Delovna organizacija jih po izpopolnitvi teh pogojev prevede o to skupino tako, da zanje organizira prevero znanja (izpit). Ta možnost se omejuje do leta 1980. IV. PU ZAHTEVNEJŠA DELOVNA MESTA Skupina obsega specializirano zahtevnejše poklice, ki se izobražujejo po programu KIG. Pogoji so isti kot pod skupino III., le da daje večji poudarek na praktičnem usposabljanju za določeno vrsto del. V. KVALIFICIRANA DELOVNA MESTA Skupina obsega poklice, ki se izobražujejo po zakonu o poklicnem^ izobraževanju in urejanju učneih razmerij, katerih izobraževanje traja manj kot 3 leta. To so predvsem: — delavci z opravljenim izpitom po zgoraj navedenem zakonu, — delavci, ki so se izobraževali po programu KIG in imajo 3-letno prakso kot PU delavci, — delavci, ki so delali uspešno na delovnem mestu PU delavca najmanj 10 let in so starejši od 45 let. Za te delavce mora delovna organizacija izvesti prevero znanja (izpit). Ta možnost je dana do konca leta 1980. VI. KV ZAHTEVNEJŠA DELOVNA MESTA Skupina obsega zahtevnejše poklice, ki se izobražujejo po zakonu o srednjem šolstvu in je zanje potrebno izobraževanje najmanj 3 leta. VII. VKV DELOVNA MESTA Skupina obsega zahtevne poklice, ki po 5-letni praksi KV delavca opravijo izpit za VKV delavca po programu KIG. VIII. VKV ZAHTEVNEJŠA DELOVNA MESTA Skupina obsega najbolj zahtevne poklice in inštruktorje praktičnega dela, ki so si pridobili dopolnilno, pedagoško-andragoško izobrazbo po zakonu (Ur. list SRS št. 30/71). Delavci te skupine morajo imeti 5-letno prakso KV delavca in izpit za VK delavca po programu KIG. 13. člen Določila in način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem, napredovanjem in štipendiranjem je urejen v S S o medsebojnih razmerjih. 14. člen Na podlagi SS o združitvi in statuta (TOZD, DSSS, DO, OZD) so organizirane notranje organizacijske enote in sistemizirana delovna mesta kot je določeno v sestavnem delu tega SS, ki vsebujejo termine, določene v 5. členu tega SS. 15. člen Ta SS velja, ko dve tretjini delavcev (TOZD, DSSS, DO) pismeno izjavijo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi tega samoupravnega sporazuma. Ta SS velja tudi za delavca, ki sicer ni dal pismene izjave v smislu prejšnjega odstavka, če v roku 15 dni po sprejetju tega SS pismeno ne izjavi svoje želje, da mu preneha lastnost delavca v delovni skupnosti. 16. člen Ta SS se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku, kakor je bil sprejet in ko je bila za predlagano spremembo ali dopolnitev predlagana vskladitev po 3. členu tega SS. 17. člen DS (TOZD, DSSS, DO) je na svoji seji, dne ......................... ugotovil, da je do dne ....................... od skupnega števila ............ delavcev (v TOZD, DSSS, DO) podpisalo izjavo, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so določene s tem sporazumom. S tem je ta SS postal veljaven. 3. Analitična ocena tipičnih delovnih mest IMP Ljubljana j_________________________________________________________________________ A A fi T E V E Ocena Bela- Vred- DELOVNO MESTO A B C D Slcu- x 2 X 2 1 2 ? 1 2 paj točk * II raz- skupi- t t t t { t t t t t u mer.le ne SKAZIL* A - UPR A VNIH PROSTOROV 45 40 4 / - - 43 - z // 99 4SE 4,00 j .SNAŽILKA V PROIZVODNJI 40 i s - - 43 - 17 N i ■ut 7. 7: . KUHINJSKA PO AlUA L K A 40 i s - - <} - 4£lAVEC - 40 - - - Jt - is 4S 43 434 493 ■ ■f,RR j .Pomožni REzuALfC /3 JJ 7 / - / 43 - ■ff v/ E 434 m US J JKjmo/n/ yptalec /E 43 z 47 _ s 43 - 49 4E E 433 494 'US T J*OMOŽN/ MODELNI M/ZAR /E 40 z s - E 73 - 49 40 E 433 -f<9t frtf /. POMOŽNI RALt/PAR /3 43 z i - S 43 - 49 43 E 434 49E Z US /. PVnoŽN/ /Z/>E/OMLEr , /rtOSR 43 41 7 4 _ /C n _ 77 4/ /3 w . 49E 4/Ž.E r Pomožni pripravljale c peska 45 41 7 / S 43 49 44 E 434 /9E 4^E r. PQmozn/ no n tek vez a l ec 4f 43 40 t E 43 47 43 E 43E 49C. Ut T POMO/n, aRRrR/KAR ?s 40 z 4 - E /3 49 4/ 0 4JS 494 ut T. ČDMOŽH! E/ ERTROPI E HA N/R IS 4č> f 4 - S 43 - j? 'E i 43S. 494 4.ZC r. _4 DELOVNO MESTO' Z -A H T E V E i II Rela- tivne raz- merje Vred- nostne skupi- ne A B c D Sku- Tk i 2 1 2 l 1 2 7 i 2 5 t t t t t t t t t t t POMOŽNI (JAl^VAN/ZER 'fS 15 f 1 - - 13 - 73 IS c is 7 rr. P'SP p so 63 /D 1 _ 16 13 1. 77 . 5 799 160 7,5? V POMOŽNI TEHNIČNI KONTROLOR JO 5J 10 s 5 13 - 77 so £ 7/Z 143 755 J/. SPECIALIZIRANI VARILEC 30 1.3 10 77 - 76 13 _ £.} IS 13 113 lis 7./e ir. S PEC'AL/Z/RAN! 6RUS!L EC 'jo 13 lo 77 - 76 73 - 11 1£ £ IS D 143 7S£ ir SPECIALIZIRAN! MODELNI MIZAR 30 40 lo 17 . 76 7J - £9 ,s 6 1S9 150 7.47 ir sPsciAi/zizflM/ si£«re/xo£ 30 40 10 / - 76 13 - 19 7S 13 717 15S 7. ££ Jp. SPECIALIZIRANI TAL/LEC 30 4o 10 77 - 76 U - 43 is 6 113 1S4 7.53 /7 PC MOŽNI VJR/L EC 75 13 10 77 - f 13 - 43 4o 13 799 160 7,6 7 ir. SPEC/AL/Z/RAN! /STRESEVAL-EC NA REŠETK/ JO /J lo / S 11 _ 19 IS 6 791 133 7. So 7 JPECIAL/Z/RA N/ M/ZA R JO 40 10 77 - 76 13 - 19 70 £ 1S1 141 7,se rr. SPEC/AL/Z/RAN/ PL AS T/MAR Jo 4o 10 77 - 5 11 - 19 15 6 1SS 179 7.60 7F. S P E C!A L /Z/RA N/ PLAST/E/CER 30 40 lo 77 - 5 13 - «7? IS £ 755 14 9 7,60 ir S P EC/AL /Z/RR N/ STROJN/ KLJUČAVNIČAR JO Ci lo / _ 76 13 - 19 7S 6 1/3 i/S .7,76 F. SPECIALIZIRANI KLEK TROMEJ/A NIK JO 4o 10 / - 75 £3 7? 7S 13 ■717 155 7,££ Jr. TEL EPON!ST lf 13 7 j - 5 50 14 7 - C 7S9 ISO 7,£ 7 7. +RTALEC so 4o 7 17 - 5 13 - 7S 6 773 134 k 71,50 jr BRUSILEC 50 40 lo 77 - 76 13 - IS £ 179 ISO 7, 50 J/. DELOVNO MESTO Z .A H T E V E I II Relativne razne rje Vrad- noatne skupi- ne A a c D Slcu- i 2 i 2 z 1 2 Z 1 2 paj t t t t t t t b t i t točk MGNTEP vle c SO i! so 3 - si Jj - z/ 30 J/3 z// -rji /7 sla l urna So jo 7 J - 30 Ji _ ■ 7 JJ 33 3J6 zv/ f,J9 /7 UDI V/L EC PL OCEV/NE So jo Jo z/ 33 - 33 30 £ 3J 9 ? W SPEC/A L/Z/P A N/ PEZ P A L EC 30 jo Jo jf - '3 - J9 30 <; S9s JEJ /7 SP£CIMIZ/gHH/ KiJVČAVMlČAg JO 63 JO / - '6 J3 - Jj 'J J 33 z/Z z. ZZ /7 specjal/z/pp)/// c/čap Jo l/o JO / - S 33 - J9 JJ 33 3JO, Z,z? /F. VODJA POP/D/V/C E so jo JO /Z 5 S 33 ,r z JJ c 390 •Z/ Z /£T /7. SPEC/PL/Z/PAN/ SE P P/S/J/ P70NTEP 30 jo JO /z - ji 33 - J j JJ 33 JOE E Q so jo Jo /z s S 31 J ZZ 30 c JJS„ J/6 JE. AVTONEPA/y/P Sc 63 JO 'Z - /6 <0 _ Z/ S /J •ZZ/ ■*/* Z,/? 7? A VTOELf^rP/PAP so 03 Je 39 - JO /6 - ZZ S 33 J,7 J?J • Z/f 7 vodja 3/EEJA so jo Jo z/ s S 33 Z/ 30 i sJs JjO ZZ"/ J?. S PEC/AL'Z/pPA// Z/ PA P JO jo Jo 37 - JO Jj - jj J8 £ JZ3 JJj 3, j 3 Tr. Hfldt K so jo So /z - s 33 - S /. 3JS J40 ’ J,SJ iP J PSC/A/ /Z/Pa A// /ZOZATEP Jo to / / - - J3 - j J 33 JS JPj zzr /7. PO Pl OZ N' PPOJEPfANT 'OS jo Jo J s i Z S c 390 /.i/ 7 ... D E L 0 V S 0 H E S T 0 z A E E Ocene II Bela tivn< 6 Vred- nostne s&upl- A B c U Sku- I 1 2 i 2 .4. 1 2 z 2 z pa j t i t i t t t t t t: b točk IL/ČJAC 30 OJ 37 77 - /3 _ zz 3J /3 J3J J99 J Monter so 03 ? s - - J3 - ji /J «" Jj7 Joj 7 PCNOZN/ //O/VJ TP L/J fSJ m Oj 7 s - 30 * J z 0 JiS J79 4 j c, j REFEPENT L/XV/D rt TOPE 00SZ/H PrtCONOP m 63 JO . 30 z J c J/J Jr9 7 PEPE DE/V E JA LZ>A PO/V TOV P L/PO E V /EL 63 JO J 30 z J/6 JJj /JJ ?. VOZA// P OS EPA/E OA ArrOAAOALA SQ jo ZO n - - Ji J. 00 r 3. J32 J9j £. ST Pl/G AR SO 63 JO J3 30 33 J 9 3J 6 JjJ j. OPOD/AP SO 30S Jo s/ 36 /3 33 S 6 J39 330 p PEZ J A LE C so 63 Jp V/ - 36 33 - Z/ 30 £ JJJ JJ3 2 so 63 Jo '9 36 /3 - J9 3J 6 JJJ J93 /,J9 U (Sap st (3 Jo J - 36 JJ - J9 JJ £ Jj3 3<>i 7,96 j. VAP/LEC so J3 Jo tf - S Ji - J 9 jo Ji JjJ J03 MODELA// AJ/ZRP SO 63 Jo ZZ 33 /J _ 33 30 6 JJ9 J 90 j7 ELEUTP/ JAP fOAPAT/V/) so 63 s/ J - /& 3j J9 JJ 33 Jj/ 30J 2 TM/lfC so jO JO / - 36 JJ jj jo 6 JjJ 303 J Z/DAe r4£7ALM(*/// Pff, so 63 3z J ■/c Ji 37 JJ 3 2 /■ZOEEOVALEC Jfppp so jo J? S - 36 33 1tZ /J 6 JOS z G6 7 M/Z A P SO 03 Jo '7 - si 3.3 z? 30 £ JJj JJS 2 E O VAČ so 0? ZO J ti Ji jj 3/ £ Jj/ Joj 7 plast/vs^g Sl jo JO zz - /i 'j zz JJ £ J/9 -Zoš,rh, g v čukov 305 a Jo J 36 V T J 3C J9 7 j ££LeA_ZV/0. A/AL 0/3 V OSA/, sp. /A/ SP. s PC/P AS P ASE 305 63 Jo J - Si / J/7 ■ “S 2 ££EEREA/Z pa PK/PE/VCO “ODTEGLJAJEV /os ss Jo J Si J3/ JJ/ 3 Trt 2 • & DELOVNO MESTO Z A D T E V E I Ocena II Rela- tivna raz- nerje Vred- A B C D Sku- točk i 2 i 2 3 1 2 t 1 2 5 t t t t t t t t * t t t POMOL N/ UME & JE JA LEC // C3 •to /} - S /3 Z1 /o 6 Z33 -z 9 3 - /.94 tv. KLJUČA VN/ČA K SPEC/A L /ST fS 63 Zo /T _ /6 Z3 _ Z9 /S Z Z57 313 Z. /■/ r7. UČAH SPEC/A L/Sr 7f 43 /o / - /(. 13' - z p' /3 zss 3/9 Z, O E 77 SAM. REP ZA OBRAČUN DELO MN/N NALOGOV /os 03 J7 s - 33 f 9 - - 4 Z ES 336 1, So JV. Z A T F \ J Reia- Vred- DELOVNO MESTO' A B C D Oueua 1 2 i 2 1 2 ? 1 2 paj I II akupi- t t t t t t b t t t t točk AR H IVA P /DE £3 3* 3 /C 73 /- _ ZES 3/5. z,03 77 S TROJEP/S T A - DART/lOGRAPRA /c S 43 ZO /7 - 75 /3 J" zss 375 Z, 03 n. REFERENT T PR/PRAV/ DELA /RS C3 37 - 33 4 S 9 _ 5 Z5Z 3Z3 Z.0 3 tv POMOT/V/ RAZ IT/J A LE C /OS 53 ZO 77 - 16 4 o 70 6 zss 3 79 Z. DE iv. STRUGAR S P/A UST fs /OE Zo Z7 /5 /3 _ zi E 5 Z95 JS9 J. 30 iv. ORODJAR SPEC/AL/sr fs 7RS ZO z? '5 /3 - /9 E 5 Z95 3E7 v/7 REZ/TALEC SPEC/AL/SP 75 /t'VE ZO Z? /5 71 _ Z9 E 6 Z 95 3E7 ~r VAR/L EC S PEC/A/^ (f p /E 53 37 /7 16 Z3 Z9 Z3 Z 3 37/ 37Z Z, /d vJ. MONTER VEZ A LE C SPPC/AL/ST fS /RS 37 z 33 Z 3 19 E 4 303 355 u,34 rj MODELN/ M/ZAR SPEC/AL/S T fs /RS 37 /7 33 77 IT /0 : 3/3 373 ioT ELEKTR/ČA R SPP£/AL/fP fs 53 37 3 35 /? Z9 /0 J m 33S~ iJ TA i/i ec SPer/Ar/.tr 75 (3 Zo /7 _ /6 £A/V£ //vrflA//M #//£'. /os /DE 3f z - 16 4 6 Z7E 335 J /5 kT SAM, REF. RA EV. NALOŽ& T OS N. SR /N SR. SR. PGRAAE las /05 37 z - 16 4 5 Z7s 335 Z. /Z SAM. REP Z P P/ATER/ALN/ OBRAČUN /N E K/DE N CD /0$ /os 37 z - 16 4 - 4 Z7E 335 z, /5 KČ STM, B££ A//4J. W OMV. /Ml. £>fj. 1 Tl/J/V/ /05 /05 37 z - /6 4 _ 5 Z/E 73 5 Z, /5 K/Č SSRKLSN/ MONTER - SPEC/A L/ST /os (3 39 If - 33 /3 _ 19 /S /3 3/5 3J7 Z,43 K//' ST BOJU/ BlM/CAV/J/LAe S PEC/Al/sr fr 63 zo 17 - /5 z3 - 19 // 5 Z5/ 3ZS Z, /Z NORM/PEC /OE 63 3f z - 33 4 14 7 5 c Z/5 337 / Z, 77 — SAMOS/OJN/ B£££££vr S./7 aSlMCl/M VC/PM /OE /05 Zo z /5 4 S 7 5 199 3S 7 iv REFERENT za kadre /Of /05 zo / /c 6 9 4 Z/3 334 KČ rai/V/A/ TOt/0/BA4£fiA Aim/VMA/IA č0 K/. HA RAM! REFERENT /OS M Eo / - /L * /z - rt lir : 3/L 1.03 iV. RTV M E H AN/F SPEC/AL/SP />- S»S ji <7 - 33 /3 - E9 JO JJ J W 3 s/ 1.16 77. C AL VA N/ZEP SPECIALIST rs (>3 3? / 33 J3 - JA u F JEZ ES 3 1,1 / žir PRODAJNI PEPEPENE PDO/ZVODOV JOE a /So / - /6 9 f - J3 is s J JU J. 0 3 n. 0&l/POYA££Q JOE 63 Eo J7 _ /6 J3 7 E C 1S9 3/E E, 03 77. EtO NO N) P/SAR. MAT. /N D DOS . /A/VEN PA P JA JOE Si Sf J7 E J3 A - EC U E6r SEF E, jo Ji/. POMOŽNI P EF EP EN P ZA UVOZ JOE 63 37 S - J6 J3 - z S ESE 3 E, E J ni PEPEPENP ZA PROPAGANDO JOS 63 Eo /T - 33 J3 r ■ 7 S~ /3 117 36Z • no V/F ' P p FE P EN P ZA OPOAN/EAC/JSV/ ZP/OEPOC 133 63 39 i S 33 9 9 - - 6 197 3SS - E,30 JE// voiua oBDEUif/ osescuH// z-v sv/ce/vcs oe> jo 3 JOJ 37 E. f 33 6 9 - - 6 jo6 367 - 1,36 w. s/ajp/Ho/oo/n /./cA-ejsv 7S JOS 27 E s 33 9 f 77 fJ 6 3 £>7 36 S • E, 3 7- v/u. TEHtjolqg J3E JOS Zo E - JU U E 7 - 6 1*3 369 E,3/7 V//7. /OPJ n OD D £ L 77 l/> Sli os'/7 c 10 00 Ig J0£ JOS 37 E f 33 7 9 - 6 JOU 3U7 K 1,36 /07. SAMOSTOJNI PETAJL/SP JU JOS zo E - 33 9 S 7 - 6 JED 3 S J - 1,91 Vrt) PO V P L POLANE JOJ JOS Eo E - 33 9 - ? - 6 ESZ 363 - E>. z j 077/ /OD JA OSPACUNSPEFA ODD £ LEA /DS JOS 3z E s 33 6 S~ 7 - 6 J D 9 3/0 E, 3 s m. SAMOSTOJNI P EP- V P P/PDA V/ DELA JU JOS Eo E 33 7 s -7 - 6 3Eo JJ J - ■ E, SE n/. VODJA SPLAD/SCA JOS JOS EO s f J6 9 s 77 6 E9U 337 E,30 /v/' POGDAJN/ PEPEPENP MONPAZN/rt SPOP/PEV J33 C3 Eo E /U 9 9 /7 JJ ESE 363 - DELOVNO MESTO A J T p v v I II Rela- tivna raz- Vred- nostne skupi- ne A B c 73 Sku- 1 2 TTp ? 1 2 r~ x 2 * paj točk t t ilh t t t “V t t LAPiOPAN T ■J0S 1CS EO ! JJ v J - If U u 32 H 390 E, S J Vrt/. TEHNIČNI PCNPDOLOe ' MONTAŽ f ros JoS Ec Ji - ■JU - 'S E3 N/ JE 1, 96 ir. SOCIALNI DELAVEC. JU JCS J 7 Z S 33 7 •f J3 J6J 7o3 Ef Up '7 VCDJA GDDELPA PNE. D OSLU BACONOM JOT ■m' rt E 5 33 9 9 - - j3 9 7od 13/ u SAMOSTOJNI TEHNIČNI PON P POL OP '10S JU sj J - 33 J.'3 - / s 6 9fl 733 1.79 /7. DiLOVODJfl - P/20/Z 1706//V/ jos 33S 37 Z 37 33 /.3 9 z 6 31,6 991 1. /z rt. S P UP/NO VODE A VZDPZE VANEA TS JU 37 / S 35 U H JJ F 6 U£ 70? 1. U Z. /CDUN! MONPCR H Jos 21 t S /6 13 S JU zr 396 90 Z 1. 61 7 SfiMOSTOEN/ PEPEPENP ZA PDOPA £ AODC Ji J /cj EO /7 33 J3 3 7 S J3 3S6 */? 1,*9 IT. PLANER ANAL/P7P J3T JCS 'JJ /3 - 33 7 - - 6 34o Soj 1.3/ 7. VODJA UALDPPODAENE SLUZSf VZASPDPSPVU JOS JI? 3? S S /9 Ji 9 ? 379 6 Jp ■ 119 7. SAM. at e AN/Z rt POP PoOPD/NAO/NSP/N ZAZPIPREE JTC JOS 17 E s 33 9 9 6 37 J 7SZ 1.7/ ir SAP. C*CAN/Z A POP ZA VoMON/J/ACP/SJVA PAZ M. J/v JOS 37 E 3 /6 7 ? - S 3S7 6/3 - 1,67 /T OPGAN/ZA PD P J3S /03 37 E _ 33 7 U _ 6 3JO 39 J E, SE 7 PpCGPA M£P JJ3 Jos 37 / 31 9 £ 3ES . 336 - EU 9 rt. VO/2J0 ODDE/KA 3/V1 S3/.D31C///0 3 10PC/6 m JOS 37 / 16 9 9 6 311 3 Si l,9f /?■ VODE A ODD. PNJ. S AL D A PO N POV DOBAvTrELEPV U/ JOS 37 / f JU 9 9 C 3EZ S/3 1,97 /r: . /DDE A P/S A PNE JU JO* Eo /7 s u /J ? : 396 901 J, 6E rt. vodja odd. *,ve. /n osp /ne. del v tue/n/ EjOM7A 495 43S 57 z EC 33 f 46 •- - c 37S 436 - z,3 z Is. TAJN/R SAM. e/s. EN £tt///!£/VOfot. o*a. 43/ 405 37 2. s 33 c EC - - Ei 3S E i 7Z - J, er /? RCpEient z p varnost Pt/ j>eeu ESS a Jo z 33 43 9 E? 40 E3 3 4 S 37 9 ■EJ9 77. /pF P UFA/ r ZA L/DCZ 43/ ij 3? s - 33 43 F 7 43 347 37 J . •2/4/3 /T. PFPPPp/Z r ZA /z DOZ 13/ 61 3j s - 33 13 r 7 4/ 34-? 3 73 - Z,i3 u DPPPPPMp V UAsTCPsr VC/ s/ 63 37 s .?-? 47 r 7 Z/ 3 4J . 173 V- z.ii /J. Rorespondent zn ruz zez/7E /Jo 23 So .1 - 35 t - c 326 JSS - z,t/ 77. e E F. z// car/nsr/ /n šfiEBtr. posle 13/ a 37 / - S3 E} s 7 - 73 3 77 37f * Zj3 77. VODJA OD DP L U A ZA DP D/Z/V O POSLODA/VJP 43/ 43S h z 5 33 C 9 C J9Z iS3 - JAZ /f VOD/L/V/ /20/A7FU ?s 405 if / S 46 43 5 A z/ JF Ji C te? - JAZ 77. 15 DELOVNO MESTO Z A F T E V E I II Rela- tivne raz- merje Vred- nostne skupi- ne A s C U Sku- 1 2 i 2 } 1 2 * 1 2 } paj i t t t t t t t t t t točk VODJA OD D PL 4A PONS/crVAC/Jf 4fV 43/ 3} Z 5 ./? Ei 9 - 6 f"/* - s, os- 7 SAM. S PF. ZA 72POJO //v /2 OP P P ZEVA /VJ F EU 73/ 3/ z 5 33 i F - - 6 36/ ' /2q - Z7.7C r. VODJA S *tA6>/4č 40S 13/ 3} / /c 3/ f 9 E? F c 37/ 437 ~’.ZJ r S A Mnsrq./N/ UPFFUPNF 2 A UADUF 43f 4ji 37 z S 35 i A - - c 3? z 933 79 X SAMOA TOJN/ UM EU JE PA L PC /3/ 13/ 3} 7} - 33 43 - 2-9 40 £ tZ7 tez J, 70 7 VODJE) VEDEŽEVANJE) 43/ 13/ 37 Z. Ji 33 i 9 ? - F te/ 464 J. OZ f S A MOA TOJN/ UONS TU DU T£O Sfv 405 37- z / 5F i r ? - £ 39/ te? 2,E F SAM. P DO DAJ/// DFf. PUOJ £2 7/VN/N S 70 D/7£l/ 4fv 43S 3? z - 46 C 9 7? EJ 706 tc? 3. 9 E F M, DELOVNO MESTO ZAH T E V E I II Rela- tivno raz- merje Vred- nostne skupi- ne A B C D Sku- paj točk i 2 1 2 5 1 2 3 V 2 3 t t t t t t t t t t i VODJA C LAV N F. 4NJ/6F /fb EJ/ 57 F 33 4 9 - - c 424 t/E 3.7Z. 7. /NDUSTD/JS U/ PS/HVLOC 1^0 40S 5f / F 33 6 F - 6 39 3 tžt z,9 z i7. VODJA OP P OP 7/U/VF PU/PUP Vt DELA 4// 1fr? 3f Z Ei 33 9 9 7 - 43 t/9 i9o 3,46 X[ SAMDSrVJ/V / 7FT4NOLOC 1fv 405 37 Z ■ ss t r 7 - c 394 4FJ - J.9E Xf. VOD/L/V/ L/MF PJE VALEČ 13/ U/ 57 4} 33 43 5 Z9 40 6 4F4 S7Z J. 39 ZA SAM. D £7. 2A OAZ /S UA V O 722/SC A 47t? ii/ 37 Z _ EC i 9 E? — EJ toC it 7 - 5,0 4 IT. SAMOS7CJ/V/ AL A/VF O PA/PL'7/U 7/e 43/ 4 Z - 33 t F — ( Ž4F itti J. e/ IJ. PHAT N/ REFERENT /A 43/ 31 z - 33 t 9 - - C 399 4Cv Z. 9 C F POMOČ N/ U VODJF Z'ASTOPS7UA tp 405 37 z 5 33 43 7t / - £ 392. tS3 •2,92 FT. SAMOSTOJN/ REP- R ZASTOPSTVU 77i 405 37 z - u 43 9 7 - C 382 tii - z /.r F S A Mas TOJN/ OUCAN/2 A 702 f/D 45/ 3f z 33 i 9 •_ - C £09 CCS - 3,oo */. SAMOSTo'jNE PROCRPMIER /> 43/ 37 z / 33 f 9 - - c tet, ttP t J, 00 ir PDOJPUTATV F Ep 405 57 ž - 33 4 7 F c 3/9 iso U •2,90 /7 RPZV/J/9LE-C 1$8 405 37 Ef - 55 EJ J E7 4D EJ tEe i/7 J, D 3 /7 SAM. REP ZA SPLatNO- UPRAVNE ZA REVE E7v Ete 37 z f 33 t "9 - - c. it 7 Siz J.zz 7 VODJA PUODAJNPOA O DDE L UA TffO 4fr 3? z EC 33 7, 44 7 c tst). 520 J,3F F SAMOSTOJNI RE TEREN T ZA MACAA JE VANJE 4fo 43/ 3? / F 33 t Jo Ei tZS i/9 • F. /F /7. SPMVS7GJ/V/ D FF 2F L4UOZ - /21/02 4jb 405 3/ / 5 33 43 9 7 „ 43 4 OD iC7 Z.97 M. 5 P M. 2 FF. 2A CA2/NSUF /N SPFD/722. Posl F ■1fe 405 3f / 5 33 41 V 7 41 400 tC 7 S V. 97 F- MFTALO/2C 13/ 13/ s? z 55 73 Z y 45 c tJC i97 - 3/0 .F— il 7, ■ k H T E V 7. I Ocena II Rela- tivne raz- merje Vrednostne bkupice DELOVNO MESTO A B C D Sku- paj točk 1 2 i 2 } 1 2 _L 1 2 5 t t t t t t t t t t r 1fo ifv 3? Z /(> 3S f 41 7 - 4 4/7 £10 ' JJE m. m nt S7 4f f 3} S . 7 /■ 4 777 m - S. J/ X/f. /TV ut S 7 J s~ sr 1 9 7 - / #3 /47 -LJL m. f7v JU 57 1 3 3? 1 S 7 - 7 777 /•47 - 4.19 Ju/. ITt ITo S? J IG ss f 9 f / i SH 6(1 3.41 37. /St tfv 3? s 46 33 /T 9 -? r £ lij f03 3,19 /?. /fv Ifv 32 s IG J3 <3 ? 4f f c 7/7 fiS 3/4 ŠT/. /X 13 i SJ 47 ,r 33 13 / 19 to c 7f/ 641 J,30 757. 1ft> /or f7 1 4(. 33 33 r 41 to 4} fot 601 J, J3 A- lit Z/O s? Z 31 sr 9 9 ' 1 /o 7? f3l Zop 7,// /i, /OD J rt MONTA4- Z m /* S? z -ff 33 ■h 1 tf tl // VODJA PD O/Z VOD/VOD ifv tfo to z 39 33 9 9 7 - 7 /4/ 676 - J, 71 VODJA ODD. JA /NVFSr/C/JSFO /DSeDDMJO Jfo Sl s / 33 13 J* 7 /■ 49S srt 3,34 >//- SAM. TEHNIČNI E0NFPO/0P N/ON TA Z F ,3t t3S S? *7 - 33 43 - 77 -r/ 'J 7/7 7// - 3, 44 jk .-18 DELOVNO M E Š T 0 Z A H T E V T. I II Rela- tivne raz- merje Vred- nostne skupi- ne A B C D Sku- i 2 X 2 l 1 2 ? 1 2 } Paj i i t t t t t t t t t točk TOZV/9 PLf>H.1XO reDNIINSliC SiVŽBS /7% ip 3f 4i sr i 77 7- - £ 7// rtfz ✓ 3.19 Šp 400)44} VN4ILSVF SLUŽBI -ffv tfo sr Z /£> ss t3 3 .7 S~ /3 S-y S \ £76 3.74 St. VODILNI 145 D A/O S ON/ /NŽFN/6 4fv 4fv Po 47 r sr 13 - 7 to /? 39 0 6t>t y 3.37 xiij. VODJfi P/N43NCN3 SIUŽ6B 4fv 71Q n Z 4i 33 7 49 — 7 S4Z £73 ■ 3,(9 M VODJO DD/TlMOVODSie SLUoBE t/P 7/0 S/ J. 4C 3t 7 tt _ (T 341 £73 3.69 xi/i. VOD/LN/ 5/5Nf£ 4)N/\l/r/K 4fv tfv tv Z - sr 7 9 - - { S~D4 ££l 1.6Z AW~ VODJA Z AS ro PST V/ ffv tfo to Z r ss 43 49 47 - 13 339 7/z? - 3 37 tiil. VODIL./V/ OPCPN/Z A rop t/P /Tv to z. r ss 7 9 — - S ro/ Si Z S, 6 Z m. VODIL/// PPOOPAMEp tfo ffv to z s ss 4 9 — £ 50 f st z 3,(1 XfiT VODIL A// PA2.lt/ ZA L FC ffv F Tv r? t? r rr IS tCr 47 to IS 59-4 SOJ 3,33 Fin. VODJA QA2 l/OJA/FCA O DDF/ZA /To t/o /0 z 4i /0 i JO 7 544 69 9 t,/t Šiif. SPEC/A L /ST 'ZA At TOM/P F / Z0 tfv 31 / .r 33 /i 5 47 /D /? 4t/ 3,9 9 ŠtT. VOD J4! /44>DD4>4s*o. SDiOS~NSC4} S£44 VODU* tfv tfo S7 z 39 sr 7 zo r. rrs 649 ' 3)99 Š/ij VOD J4} VDDDO vsro - SP/OS~44r Ji UŽB£ ž/p n /. 14 rr 7 Zo 7 55 s . S/l <4 3.99 Xi/i VODJA CACSl/MOl/OPS PF S A SFPFOPzA TOZD ffv Z/e Sf z 16 S3 7 t*, 7 /4/ £73 , 3,69 AŠ/ SDv/MrriJ j>4J 4}s/4čCfi 2>oyM /> /7h? r> z ti M 7 Je 7 973 S.31 3,97 žii/. . 19 DELOVNO MESTO Z A H T E V T. I Ocena II Rela- tivne raz- merje Vred- nostne ekupi- ne A B C u Sku- paj točk 1 2 1 2 3 1 2 T 1 2 t t t t t t r r t t t t /OD J A SO/S tfv Z10 ST Z Si sr 1 49 - - 6 ssz 643 • 3,/s xj? D/EFPFOP /VAB A V/J S S L L/ZB £ Z l/ VOZOM tfv Z/c So Z 39 rr 13 Zo 4f - 13 (49 G7r 9.3£~ W. .D/S64403 SiVŽBEZD DF(./4404. /,V SL4!C.l/V0i 17i> J/c to 1 39 ££ 43 Jo 77 - /3 (49 & f sr - 9,SS~ /iv. J)IBFI/7f>P KOME PO/AL N EGA SEVFoPJA TOZD /Tv J/o So z 3./4> PBOD4N//S Si UŽB£ DO 475 J/0 to 3 u sr /3 zo 47 - 43 649 (?£ 9,36 šiy- D/PFVTOD PLFNSliO 4)HfUlTJ16 SLUifUf firo Ho So / Sf rr 7 Zo _ - 6 stt 697. 1.49 M 47r> 1/0 to z s~ to 7 Zo - - 6 £77 G3t /Jt SIV. VODJA FEPFOPJA JASTOPsrFV 47x) Z/O ST z 4( rr 13 19 3 - G rro 544 3.91 Ffv. VODJA PAZ VOJ NF S L l/Z B E tfo 1/0 to t 1/ to D Z-fO S,Sl <50 2 Sl Jo 4 /O ?c6 Ja? rr SfC /So /0 / SO 4 /o 4" c sz 1 3*7 ŠP. d/ofk ro e To z p 17v ol'SO /0 2 SO So 4 20 sz ?0(, 707- 3 9 4 Jv oiHEzrce /NZF/v/e/nan Sjc /1C Jo / SO 23 /O _ Č3 6J.J 4 g j F POMOCM/lt D/fFKro£J& rvzj> J10 07 2 Sl So 4 čl čop C6S Ti/. GLFKN/ 0/4FKF02 FODJF TJA 1fO /Sl /0 2 So So // /O 7 - SZ 7ss 770 yp7 .. 745 -(9*t x 5) 5 - / . z 6 7 4. Metodologija za analitično oceno delovnih mest 1. OPIS IN TEŽA (PONDER) ZAHTEV Šte- Od- Opis zahteve vilo sto- točk tek A ZNANJE 500 50 A 1 Šolska izobrazba 250 25 A 2 Delovne izkušnje — praksa 250 25 B ODGOVORNOST 200 20 B 1 Odgovornost za delo 80 8 B 2 Odgovornost za del. sredstva 40 4 B 3 Odgovornost za vodenje in koordinacijo 80 8 C NAPOR 150 15 C 1 Umski napor 80 8 C 2 Napor telesa in čutil 50 5 C 3 Napor v odnosih z ljudmi 20 2 D POGJI DELA 150 15 n i MotTarnnct nhnlpni in nP7.god 60 6 D 2 Umazanost, prah in drugo 40 4 D 3 Posebni pogoji v gradbeništvu 50 5 Skupaj: 1000 100 TU DEFINICIJE ZAHTEV IN STOPENJ A 1 — ŠOLSlKA IZOBRAZBA Po tej zahtevi ocenjujemo teoretično znanje. ki ga dajejo razne oblike šolanja in ki je ootrebno za doseganje normalnega učinka na delovnem mestu. Merila za oceno te zahteve so: — vrsta in rang šole, — tečaji z izpiti. Stop- nja Definicija Toč- ke 1 obvezna osemletka 15 1/2 obvezna osemletka, tom (PU NS) tečaj z izpi- 30 2 poklicna šola za učence v gospo- darstvu, nepopolna tečaj z izpitom (K) srednja šola, 50 2 3 poklicna šola, tečaj z izpitom (VK), srednja, delovodska, mojstrska šola 105 3 4 višja šola, prva stopnja visoke šole 138 4 druga stopnja visoke šole 170 4 5 tretja stopnja visoke šole (specia- list, magister) 210 5 doktorat znanosti 250 A 2 — DELOVNE IZKUŠNJE — PRAKSA Po tej zahtevi ocenjujemo praktično znanje. Tega dosežemo z leti praktičnega dela, ki so potrebna za doseganje normalnega učinka na delovnem mestu. Merilo za oceno te zahteve je potreben čas praktičnega dela. 1 praksa od 4 mesecev 10 1/2 praksa najmanj 4 mesecev (PK del) 23 2 praksa najmanj 1 leto (PK in NK del) 40 2/3 praksa najmanj 2 leti (priučen delavec — specialist, industrijski profil, SS delavec-referent 63 3 praksa najmanj 3 leta (izučen de- lavec — SS delavec — sam. referent) 105 34 praksa najmanj 4 leta (VK delavec, delovod.) 138 4 praksa najmanj 5 let (samostojni delovodja, vodja) 170 4/5 praksa najmanj 7 let (vodilni kader podjetja, strokovnjak, ki rešuje samostojno posebne naloge) 210 5 praksa najmanj 10 let (glavni direktor, strokovnjak, katerega delo je zelo pomembno za podjetje) 250 B 1 — ODGOVORNOST ZA DELO Po tej zahtevi ocenjujemo potrebno vestnost in odgovornost za preprečevanje škode, ki lahko nastane pri delovnem procesu oz. pri delu. Zahteva se nanaša tudi na napor volje, na pazljivost in še zlasti na zahtevnost opravila za ocenjevano delovno mesto. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — verjetnost, velikost in pogostnost škode, — stopnja samostojnosti pri delu. 1 Verjetnost in pogostnost škode je neznatna. Enostavna dela, ki zahtevajo stalno pomoč in nadzor. 7 2 Škoda je občasno mogoča, vendar zaradi nadzora majhna. Samostojnejša dela, ki zahtevajo pogosto pomoč in nadzor. 20 3 Škoda je mogoča in srednje ve- lika. Možne škode zaradi napak lahko vplivajo na tek dela. Delo se nadzira, vendar ni potrebno. Odgovornost je povezana za delo skupine. 37 4 Napake povzročajo večjo škodo na izdelku in ugledu podjetja (enote). Samostojna dela, ki zahtevajo veliko vestnost. Kontrolirajo se lahko le rezultati dela. Odgovornost je povezana za delo večje skupine ali več oddelkov. 57 5 Napake povzročajo veliko škodo na dohodku in ugledu podjetja (enote). Delo je povsem samostojno. Kontrola je nesmotrna. 80 B 2 — ODGOVORNOST ZA DELOVNA SREDSTVA Po tej zahtevi ocenjujemo neposredno odgovornost in škodo, ki se prevzema za delovna sredstva (stroji, naprave, orodje, prevozna i sredstva, instrumenti, denarna sredstva — blagajna) na posameznem delovnem mestu. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — vrednost in občutljivost delovnega sredstva, — verjetnost okvare, — velikost škode in trajanja popravila. Stop- Stop- ... nja Definicija Toč- ke 1 Delovna sredstva so neznatne vrednosti več kot 40 din in manj kot 1000 din. Okvare praviloma niso mogoče. 2 2 Delovna sredstva so majhne vrednosti — 1000 do 5000 din. Okvare so možne. Škoda je majhna, zastoji zaradi popravil majhni. 8 3 Delovna sredstva so srednje vred- nosti — 5000 do 30.000 din. Okvare so možne pri normalni pazljivosti. Škoda je srednja. Popravilo traja krajši čas. 17 Delovna sredstva so velike vrednosti — 30.000 do 0.15 mio din. Okvare so možne pri vestnem delu. Škoda je lahko velika in V povzroča zastoj dela. 27 5 Delovna sredstva so zelo velike vrednosti — nad 0,15 mio din. Okvare so možne pri veliki pazljivosti. Škoda je lahko zelo velika in povzroča daljši zastoj zaradi dolgotrajnejšega popravila. 40 B 3 — ODGOVORNOST ZA VODENJE IN KOORDINACIJO Po tej zahtevi ocenjujemo odgovornost za vodenje in koordinacijo ter odgovornost za delovno varnost sodelavcev. Zahteva se nanaša na tako koordinacijo dela skupine oziroma organizacijske enote, ki zagotavlja nemoten Potek dela. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — število podrejenih delavcev, — stopnja ahtevnosti delovnega mesta glede na odgovornost za vodenje in koordinacijo, — odgovornost del. mesta za varno delo drugih. - Stopnja Definicija 1 Definicija Najenostavnejša dela in rutinska opravila. Obstajajo splošna navodila. Enostavna dela, ki se opravljajo po ustnem navodilu ali pismenem nalogu. Pri reševanju nalog pomaga predstojnik. Metoda dela je znana. Zahtevnejša dela, ki se opravljajo po navodilih, pa tudi po lastnih izkušnjah. Dela se samostojno. Predstojnik pomaga občasno. Zahtevna in raznovrstna dela. Metoda dela se določi po lastni izkušnji. Nalogo se da rešiti na več načinov. Dela se povsem samostojno. Zahteva se velika iznajdljivost Zelo zahtevna dela, ki terjajo veliko iniciativnost, iznajdljivost in ustvarjalnost. Obstaja več nepoznanih metod za rešitev problema. Velika samostojnost pri delu. Toč- ke 80 C 2 — NAPOR TELESA IN ČUTIL Po tej zahtevi ocenjujemo napor mišic in telesa zaradi obremenitve in neudobnega položaja, upoštevajoč ritem dela. Ocenjujemo tudi aktiven napor vida, sluha in tipa, ki obremenjujejo živčevje in povzročajo utrujenost. Napor telesa in čutil se nanaša na normalen učinek na delovnem mestu. Merila in kriteriji za ocene te zahteve so: — težina dela, — položaj telesa pri delu, — težina orodja, materiala oz. izdelka, — ritem dela, — istočasni napor več čutil, — utrujenost zaradi napora. Stop- nja Toč- ke vodenje in koordinacija dela manjše skupine delavcev na enostavnih poslih 5 vodenje in koordinacija dela večje skupine delavcev 16 ^ vodenje in koordinacija dela sektorja z najmanj 50 delavci. Vodenje več oddelkov 34 * vodenje manjših enot — do 100 zaposlenih. Vodenje skupnih služb, ki imajo manjši pomen za proces proizvodnje 54 5 vodenje večjih enot in del. organizacije (tehnični direktor, glavni direktor) 80 C I — UMSKI NAPOR Po tej zahtevi ocenjujemo potreben umski napor za dosego normalnega učinka na delov-nem mestu. Zahteva se nanaša na napor v zvezi z razmišljanjem in s koriščenjem sploš-ne inteligence ter še posebej iniciative in iz-hajdljivosti pri delu. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — zahtevnost in raznovrstnost dela, — navodila za delo, — način, metode dela. Definicija Zelo lahka dela, ki se opravljajo pretežno sede. Ritem dela je svoboden. Obremenitev čutil normalna Lahka dela z majhno obremenitvijo rok in nog. Dela se opravljajo pretežno stoje. Ritem dela je svoboden in primeren. Ravnanje z lahkim orodjem — do 5 kg teže in materialom do 30 kg. Napor čutil je normalen. Srednje težka dela, ki se opravljajo pretežno stoje oz. med hojo. Ritem dela je svoboden in občasno hiter. Ravnanje s srednje težkim orodjem — do 20 kg in materialom — do 60 kg. Delo zahteva napor nekoliko čutil. Težka dela, ki se opravljajo pretežno med hojo po strmini ali. razmočenem zemljišču. Ritem dela je občasno diktiran in zelo hiter. Ravnanje s težkim orodjem — do 30 kg in materialom do 80 kg. Precizna dela, ki zahtevajo nadpoprečen napor čutil, zaradi česar je treba delo občasno prekinjati. Zelo težka dela. Ritem dela je diktiran in hiter. Ravnanje z zelo težkim orodjem — nad 50 kg. Velika pazljivost in natančnost pri delu zahtevata izredni napor čutil. Delo se lahko opravlja samo z občasnimi prekinitvami, ker se nasprotno kmalu pokažejo škodljive posledice na telesu oziroma čutilih. Toč- ke C 3 — NAPOR V ODNOSIH Z LJUDMI Po tej zahtevi ocenjujemo napor, ki nastaja zaradi osebnih stikov pri delu. Ta napor se izraža v načinu občevanja z ljudmi, izra žanju, nastopu, moči prepričevanja in tovariškem odnosu, da se ustvarja vzdušje zaupanja, spoštovanja in delavnosti — vse v cilju uspešnega opravljanja delovnih nalog. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — pogostnost osebnih stikov pri delu. — število podrejenih delavcev, — delo s strankami. — sodelovanje zunaj podjetja, — pomembnost poslov. Stop- nja Definicija Toč- ke 1 Občasno enostransko dajanje navodil in informacij 2 Občasni razgovori. Občasno delo s strankami. Občasno, pasivno sodelovanje zunaj podjetja. 5 3 Pogosti razgovori s sodelavci. Po- gosto delo s strankami. Pogosto aktivno sodelovanje zunaj podjetja. 9 4 Pogosti razgovori z obojestransko angažiranostjo vodstvenega kadra podjetja (enot). Stalno delo s strankami. Stalno aktivno sodelovanje zunaj podjetja. 14 5 Pogosti razgovori z naporom pre- pričevanja vodilnega kadra in strokovnjakov, podjetja. Stalno sodelovanje zunaj podjetja, z naporom prepričevanja. 20 bi — NEVARNOST OBOLENJ IN NEZGOD Po tej zahtevi ocenjujemo nevarnosti, ki izhajajo iz vrste dela ali delovnih sredstev (orodij, strojev) kljub vestnemu upoštevanji* vseh varnostnih mer. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — verjetnost obolenj in nezgod, poškodb, — teža obolenj in nezgod, poškodb, — verjetnost invalidnosti, — način zdravljenja zaradi obolenj in poškodb, — uporaba osebnih zaščitnih sredstev in tehnične zaščite. St°i> Definicija Toč nja ke 1 Dela z neznatno verjetnostjo obo- lenj in poškodb. Zaščita za vsako delo rri obvezna. 7 2 Dela, pri katerih so možna obo- lenja in poškodbe, vendar so lažje narave in hitro ozdravljive. Zaščita ni obvezna, vendar priporočljiva, ker obstaja vpliv del. okolja na zdravje. 17 3 Dela, pri katerih so možna obolenja lažje narave in poškodbe prstov, rok in nog. Zaščita je praviloma obvezna. Zdravljenje je srednje dolgo. 29 4 Dela, pri katerih so možna težja obolenja in poškodbe, tj. izguba rok, nog in druge poškodbe, ki imajo za posledico invalidnost. Zaščita je obvezna ali posebej predpisana. Zdravljenje je dolgotrajno. 43 5 Dela, pri katerih so možna najtežja obolenja in poškodbe, ki imajo za posledico težjo invalidnost ali smrt. Popolna zaščita največkrat ni mogoča. 60 D 2 — UMAZANOST, PRAH IN DRUGO Po tej zadevi ocenjujemo škodljive vplive, ki otežkočajo delo oziroma škodljivo vplivajo na zdravje. Merila in kriteriji za oceno te zahteve so: — vrsta in trajanje vplivov, — možnosti za preprečevanje vplivov. nja Definicija Toč- ke 1 Umazanost, prah in drugi vplivi se pojavijo redkokdaj. Škodljive vplive lahko preprečimo s tehničnimi ukrepi, ki ne motijo pri delu. 5 2 Delovno mesto je občasno izpo- stavljeno nekaterim vplivom. Škodljive vplive lahko preprečimo s tehničnimi ukrepi, vendar ti lahko motijo pri delu. 10 3 Delovno mesto je izpostavljeno škodljivemu vplivu. To lahko preprečimo z osebnimi varovalnimi sredstvi, ki ne motijo pri delu. 18 4 Delovno mesto je izpostavljeno večji umazanosti, prahu in drugim vplivom, ki se lahko preprečijo z osebnimi varovalnimi sredstvi, vendar ta motijo pri delu. 28 5 Delovno mesto je stalno izpo- stavljeno večji umazanosti, prahu ali drugim vplivom. Te praviloma ne moremo uspešno pre-preprečiti, zato je treba delo občasno prekiniti. 40 IV. TABELA TOČK Zahteva Vrednost točke za stopnjo Št. Opis 1 1/2 2 2/3 3 3/4 4 4/5 5 Al Šolska izobrazba 15 30 50 75 105 138 170 210 250 A 2 Delovne izkušnje — praksa 10 23 40 63 105 138 170 210 250 B 1 Odgovornost za delo 7 20 37 57 80 B 2 Odgovornost za delovna sredstva 2 8 17 27 40 B 3 Odgovornost za vodenje in koordinacijo 5 16 34 54 80 C 1 Umski napor 5 16 33 55 80 C 2 Napor telesa in čutil 4 13 23 36 50 C 3 Napor v odnosih z ljudmi 2 5 9 14 20 D 1 Nevarnost obolenj in nezgod 7 17 29 43 60 D 2 Umazanost, prah in drugo 5 10 18 28 40 D 3 Posebni pogoji v gradbeništvu 6 13 23 35 50 5. Samoupravni sporazum ; o osnovah in merilih za razporejanje dohodka : in za delitev sredstev za osebne odhodke D 3 — POSEBNI POGOJI V GRADBENIŠTVU IN SORODNIH DEJAVNOSTIH Po tej zahtevi ocenjujemo posebne pogoje, v katerih se opravljajo dela v gradbeni operativk Merila in kriteriji za ocene te zahteve so: — atmosferske neprilike, — delo v nevarnem delovnem okolju, — urejenost delovnega mesta, — urejenost delovnega časa, — urejenost oskrbe. „ a Definicija Toč- J ke 1 Dela se pretežno v zaprtih pro- storih in na urejenih delovnih mestih ter pretežno v rednem delovnem času. Prehrana je urejena v lastnih menzah, stanovanje pa v zidanih domovih. 6 2 Dela se občasno ob vplivu atmo- sferskih neprilik. Delovno mesto se menja poredko. Občasno se dela v podaljšanem delovnem času. 13 3 Dela se večkrat ob vplivu atmo- sferskih neprilik. Dela se pogosto v podaljšanem delovnem času. Prehrana je urejena prek družbene prehrane, stanovanje pa v barakah. 23 4 Dela so pretežno ob vplivu at- mosferskih neprilik. Večkrat se delg v globini ali višini. Delovno mesto se menja pogosto. 35 5 Atmosferske neprilike so stalno navzoče. Dela so v nevarnem delovnem območju. Dela se brez rednega urnika. Oskrba ni urejena. 50 Na podlagi 41. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list SRS št. 18/74) in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu, so delavci TOZD v sestavu organizacije združenega dela IMP Ljubljana na zboru dne..........sprejeli naslednji: SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev v osebne dohodke (v nadaljnjem besedilu »SS«), je izražena pripravljenost delavcev TOZD, da z delavci ostalih TOZD in DSSS v OZD IMP Ljubljana konkretizirajo sprejeta skupna načela o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. 2. člen Družbeno ekonomski položaj delavca in TOZD je v celoti, pri razporejanju dohodka, odvisen od ostvaritve gospodarskih smotrov upravljalcev pri uporabi družbenih sredstev, pri danih pogojih nabavnega in prodajnega trga. Pri pridobivanju pravic iz naslova ustvarjenega dohodka je TOZD dolžna upoštevati ustavna določila o obvezni uporabi tistega dela dohodka, ki je rezultat dela v izredno ugodnih naravnih razmerah ali rezultat izrednih tržnih ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje dohodka, za razvoj TOZD ali širše materialne osnove združenega dela. II. MERILA ZA RAZPOREJANJE DOHODKA 3. člen Zavedajoč se izrednega družbenega pomena pravilnih razmerij v delitvi dohodka, delavci pri razporejanju dohodka za sredstva: — osebne porabe, — investicijske porabe združenega dela, — skupne porabe (v celoti) in — splošne porabe (v celoti) uresničujejo razmerja in naloge, določene s sprejeto družberio politiko razvoja in z vsakoletnimi načrti, prek upoštevanja delitvenih obveznosti iz 4., 5., 6., 7. in 8. člena SS gradbeništva. 4. člen Osnove in merila tega SS. so opredeljena z naslednjimi specifičnimi ekonomskimi kategorijami: — dohodek (D) je prihodek udeleženca, 1 zmanjšan za materialno poslovne stroške in amortizacijo; — povečani dohodek (PD) je dohodek, povečan za razliko med obračunano amortizacijo j in po predpisanih stopnjah; — ure (h) predstavljajo število ur v breme sredstev udeleženca in se nanašajo na obra- 1 čunane dohodke; — pogojne ure (ph) so ure enostavnega i dela, ki jih izračunamo tako, da obračunane ure (h) posameznih vrednostnih skupin pomnožimo s količniki iz 20. člena; — dogovorjeni bruto osebni dohodek (OD) so sredstva, namenjena za osebno porabo; — vložena sredstva (VS) so poprečna vložena osnovna in obratna sredstva; — družbeno gospodarska donosnost vloženih sredstev (D) je razmerje med povečanim dohodkov (PD), zvečanim za amortizacijo po predpisanih stopnjah (AP), to je med družbenim proizvodom in med poprečno vloženimi sredstvi (VS). IH. OSEBNA PORABA 5. člen Dohodek TOZD se lahko razporedi, povečan za pospešeno amortizacijo (PD), na sredstva za bruto OD do višine, ki jo dovoljuje naslednji obrazec: ODVph = PD/ph X 0,40 + 6,60 din X pk Izhodiščna vrednost normalnega poslovnega Uspeha PD/ph = 17,50 din je ocenjena na dan 1. aprila 1974. Ce TOZD PD/ph presega za več kot 10 % Vrednost normalnega poslovnega uspeha, po-hinoženega s količnikom pk, se izračun niožne višine dogovorjenih sredstev za bruto OD uporablja naslednji obrazec: ODVph = PD/ph X 0,25 + 9,49 din X pk Možna višina dogovorjenih sredstev za bruto OD se izračuna tako, da se upošteva povečanje cen življenjskih potrebščin s količnikom (pk), ki' ga skupna komisija sporoči v skladu 2 objavo komisije za presojo skladnosti sa-! Piouprav in sporazumov SR Slovenije. 6. člen Sredstva za osebne dohodke, izračunana po določbah 5. člena tega SS, se korigirajo še s količnikom donosnosti za največ 5 % po obrazcu: OD ph = OD’ ph X (0,95 + 0,05 ------- ) Dpan Pri čemer je Dpan poprečna ponderirana donosnost udeležencev sporazuma iz minulega Poslovnega leta. 7. člen TOZD uporablja pri izračunu zgornje višine sredstev za OD tiste vrednosti pk in Opan. ki jih sporoči skupna komisija za SS Vsako leto do 31. marca. 8. člen Skupna dogovorjena višina sredstev za psebne dohodke se izračuna po obrazcu: OD = OD/ph X ph Pri razporejanju dohodka na sredstva za °sebne dohodke mora TOZD upoštevati splošna razmerja v dglitvi družbenega proizvoda, ki so določena v vsakoletni resoluciji o družbeno ekonomski politiki in o razvoju SR Slovenije. IV. INVESTICIJSKA PORABA 9. člen Višina sredstev iz razporeditve dohodka na Poslovna in rezervna sredstva ter sredstva skupne porabe se izračuna tako, da se od I dohodka odštejejo zakonske in pogodbene obveznosti ter razporejena sredstva "za OD in j za druge osebne prejemke. 10. člen TOZD je dolžna nameniti za razširjeno reprodukcijo najmanj 40 % zneska iz 9. člena | tega SS. V tako izračunana sredstva minimalne akumulacije se vštevajo razporejena sredstva v j Poslovna sredstva in sredstva amortizacije Pad predpisanimi stopnjami (pospešena amortizacija). 11. člen V primeru, da TOZD izloči za razširjeno ('oprodukcijo manj kot 3 % poprečno uporab- | ‘ienih poslovnih sredstev (meja najnižjega pri-! ^kovanega poslovnega uspeha), je DS TOZD dolžan obravnavati poslovanje in izoblikovati dkrepe za izboljšanje poslovanja. 12. člen Upoštevajoč družbeno vsebino ustvarjenega dohodka in nujno povezanost s planskim razvojem našega gospodarstva. TOZD z letnim Planom združuje sredstva ustvarjenega do-*°dka po načelu solidarnosti in vzajemnosti J ostalimi TOZD OZD IMP za: a) investicije v osnovne in obratne naložbe posameznih TOZD in DSSS na podlagi sporazumno sprejetih programov, b) investicije v osnovne in obratne naložbe za razvoj novih dejavnosti na podlagi sporazumno sprejetih programov, c) sanacije posameznih TOZD na podlagi sporazumno sprejetih sanacijskih programov, d) za pokrivanje izgub posameznih TOZD, kolikor sredstva rezervnega sklada posameznega TOZD ne zadoščajo za kritje izgub. Združena sredstva za namene pod točko a, a in c, ki zadevajo sanacije obstoječih TOZD, vlaganje v nove TOZD, vlaganje v obstoječe TOZD, se vračajo pod pogoji, določenimi v programih naložb, oziroma sanacij. Združena sredstva, uporabljena za pokrivanje izgub pod točko d) se ne vračajo. . V. SKUPNA PORABA 13. člen Delavci TOZD prek svoje splošne delegacije v samoupravnih interesnih skupnostih s področij: — vzgoje in izobraževanja, — raziskovalnega dela, — kulture, — socialnega varstva, — zdravstva, — telesne kulture, — tehnične kulture in — zaposlovanja skupaj z delavci drugih TOZD v OZD, skupnosti in organizacij, usklajujejo svoje interese na področju skupne porabe. Pri določanju obsega sredstev skupne porabe je delegacija dolžna vsakoletna razmerja v gibanju sredstev uskladiti s tekočo družbeno ekonomsko politiko. 14. člen TOZD mora ob zaključnem računu razporediti iz dohodka v sredstva skupne porabe najmanj v višini, da lahko krije izdatke za regres za letni dopust. 15. člen Za izplačilo regresov za letni dopust delavcev, za solidarnostne pomoči, za nagrade ob delovnih jubilejih in za druge oblike uporabe sredstev, ki niso naštete v 49. členu SS gradbeništva, se lahko razporedi v sredstva skupne porabe največ znesek v višini sredstev, ki ne presega višino 79 '7c poprečnega mesečnega bruto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, pomnoženega s poprečnim številom zaposlenih delavcev v delovni organizaciji po stanju ob koncu minulega leta. 16. člen V sredstva skupne porabe za namene iz prejšnjega 15. člena niso všteta namenska sredstva, razporejena v sredstva skupne porabe za: — stanovanjsko izgradnjo; — za gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje, za kar se morajo izločiti sredstva v višini najmanj 10 r/c od sredstev izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu; — preventivno zdravstveno varstvo; — odpravnine; — otroško varstvo; — humanitarne namene; — organizirane športne igre; — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi nezgode pri delu. VI. SPLOŠNA PORABA 17. člen Zavedajoč se pomena splošne porabe za celovit gospodarski in družbeni razvoj SRS in SFRJ so delavci TOZD pri odločanju o razporejanju dohodka dolžni upoštevati razvojne potrebe dejavnosti, financiranih iz sredstev splošne porabe. VII. OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 18. člen Sredstva za OD, izračunana po 8. členu tega SS, se delijo po osnovah in merilih, ki jih določa ta SS. Osnove in merila za delitev OD zagotavljajo vsakemu delavcu, da v skladu z načelom delitve po rezultatih dela, s porastom produktivnosti njegovega in skupnega dela TOZD, kakor tudi v skladu z načelom solidarnosti v združenem delu, pripada iz sredstev za OD, OD odvisen od njegovega prispevka, ki ga je vložil s svojim tekočim in minulim delom v doseženi dohodek TOZD. 19. člen OD delavca se določa po naslednjih osnovah in merilih: — na podlagi vrednosti sistemiziranega delovnega mesta", ki temelji na analitični metodi vrednotenja delovnih mest, pri normalnem delovnem uspehu; na podlagi delovnega uspeha delavca in njegovega prispevka k dohodku, ki ga je vložil s svojim živim minulim delom; — na podlagi poslovnega uspeha TOZD. 20. člen Vsa delovna mesta TOZD so ovrednotena s številom točk na podlagi analitične ocene delovnih mest, po enotni metodologiji za AODM za montažno dejavnost in razvrščena v vrednostne skupine, v skladu s 14. členom SS v gradbeništvu v relativnem razmerju, izražena v količnikih v razmerju 1:5: Skupno število točk za posamezno delovno mesto predstavlja osnovno vrednost delovnega mesta pri doseganju normalnega uspeha delavca (100-odstotna uspešnost in kvaliteta opravljenega dela) na 182 ur mesečno. Količnik delovnega mesta predstavlja relativno razmerje v odnosu do najnižjega delovnega mesta za najenostavnejše delo, razmerja do delovnih mest iste vrednostne skupine delovnih mest ostalih vrednostnih skupin in najvišjega delovnega mesta. Relativna razmerja, določena v 14. členu SS gradbeništva, so srednje vrednosti vrednostnih skupin in se uporabljajo kot obračunski element pri načrtovanju in kalkuliranju OD. Enotna metodologija za analitično oceno delovnih mest, za montažno dejavnost, določena s SS gradbeništva, je sestavni del tega SS. 21. člen Obračunsko osnovo delovnega mesta predstavlja skupno število točk delovnega mesta, pomnoženo z vrednostjo točke, ki je osnova za obračun vseh ostalih dodatkov, ki pripadajo delavcu na delovnem mestu, pri normalnem uspehu. Obračunska osnova delavca na delovnem mestu za 182 ur je obračunska osnova delovnega mesta s prištetimi dodatki, ki pripadajo delavcu, izračunana po prvem odstavku tega člena, pri doseganju normalnega uspeha. Pri izračunavanju obračunske osnove delavca za eno uro se obračunska osnova, izračunana po drugem odstavku tega člena, deli s 182 urami. Delavci TOZD sporazumno z delavci ostalih TOZD v OZD z letnim planom določajo vrednost točke v skladu s predvidenim normalnim poslovnim uspehom, pri tem upoštevajoč višino naj nižjega OD v preteklem letu. ki predstavlja akontacijo OCD delavca, določeno v 27. členu tega SS. Vrednost točke se med letom lahko usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov glede na: — uresničevanje družbeno ekonomske'politike tekočega leta; — vpliv gibanja življenjskih stroškov na realne OD; — že doseženo raven poprečnega OD TOZD in — delovanje SS dejavnosti glede na možnosti povečanja OD. Vrednost točke za leto 1975 je 12,00 din. 22. člen OSEBNI DOHODEK DELAVCEV — PRIPRAVNIKOV Delavcu — pripravniku pripada mesečna akontacija v višini: — pripravniku s srednjo izobrazbo 70 % poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu; — pripravniku z višjo izobrazbo 90 % poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu; — pripravniku z visoko izobrazbo 105 % poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v. preteklem letu. Delavci — pripravniki imajo pravico do udeležbe pri delitvi OD na podlagi poslovnega uspeha TOZD po določenih kriterijih kot veljajo za druge delavce. 23. člen Delavec, ki ob uveljavitvi tega SS že zaseda delovno mesto, za katero pa ne izpolnjuje zahtevane izobrazbe, določene v SS o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, si mora to pridobiti pod pogoji, ki jih določa navedeni SS. Na delovnem mestu, za katero je izobrazba določena alternativno v dveh stopnjah, se smatra, da ima delavec ustrezno izobrazbo, če izpolnjuje eno od določenih alternativ. 24. člen Delavec, ki ob uveljavitvi tega SS že zaseda delovno mesto, za katero pa nima zahtevane izobrazbe in prakse, ki se zahteva za njegovo delovno mesto in je do sedaj s svojim delom in uspehi dokazal, da je sposoben opravljati uspešno delo na tem delovnem mestu, ima pravico delati na tem delovnem mestu še naprej s tem, da se mu točkovna vrednost delovnega mesta, določena v 20. členu tega SS, zniža: 1. za manjkajočo izobrazbo: — za manjkajočo eno stopnjo za 5 %, — za vsako nadaljnjo manjkajočo stopnjo pa še po 2 %; 2. za manjkajočo prakso: — za vsako leto manjkajoče prakse po 1 %. 25. člen Delavec, ki ob uveljavitvi tega SS že zaseda delovno mesto, za katero nima zahtevane izobrazbe in je z dosedanjim delom in uspehi dokazal, da je sposoben uspešno opravljati delo na tem delovnem mestu in je star najmanj 40 let in ima najmanj 15 let delovne dobe, se mu ena manjkajoča stopnja izobrazbe prizna brez obveznosti za šolanje in zmanjšanja vrednosti delovnega mesta za 5 % kot je določeno v 24. členu tega SS. Za vsako nadaljnjo manjkajočo stopnjo izobrazbe se mu vrednost delovnega mesta zmanjša po 2 odstotka kot je določeno v 1. točki 24. člena tega SS. Določila prvega odstavka tega člena veljajo tudi za delavca, ki po uveljavitvi tega1 sporazuma izpolni določena pogoja. 26. člen Določila 24. in 25. člena tega SS ne veljajo za delavca, za katerega se po posebnem postopku ugotovi, da ni sposoben kvalitetno in ažurno opravljati delovnih nalog na delovnem mestu, ki ga zaseda in dosegati normalnega uspeha. Takega delavca se premesti na njemu ustrezno delovno mesto, glede na njegovo strokovno izobrazbo in delovno sposobnost, na način in po postopku, ki je določen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih. O premestitvi odloča odbor za medsebojna razmerja na podlagi predhodnega predloga posebne strokovne komisije, ki jo za to imenuje. Strokovna komisija za spremljanje in ocenitev delavca mora biti sestavljena iz delavcev, ki morajo imeti enako ali višjo strokovno izobrazbo kot jo ima delavec, ki je v postopku. Rok za spremljanje in ocenitev dela delavca določi odbor za medsebojna razmerja, upoštevajoč pri tem zahtevnost delovnega mesta. 27. člen NAJNI2JI OSEBNI DOHODEK Naj nižji OD je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost. Najnižji OD delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas v normalnih pogojih ter dosega normalen delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu, ki ga ugotovi in objavi Zavod SR Slovenije za statistiko. Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen 100-odstotni individualni učinek delavca ob istočasnem doseženem normalnem poslovnem uspehu TOZD. Delavci TOZD z letnim planom morajo predvideti svoj normalni poslovni uspeh in določiti najnižji OD, ki ob normalnem poslovnem uspehu ne more biti nižji kot je določen v drugem odstavku tega člena. Višina najnižjega OD, določenega v drugem odstavku tega člena, je tudi izhodišče za vrednotenja rezultatov najbolj enostavnega dela za najmanj zahtevno tipično delovno mesto, določeno v 20. členu tega SS. Najnižji OD se med letom usklajuje z gibanjem življenjskih stroškov v skladu s četrtim odstavkom 21. člena tega SS. 28. člen NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK V skladu s ciljem, da se delavce v TOZD v procesu razširjene reprodukcije motivira primerno njihovemu prispevku k uspešnosti poslovanja in vloge v gospodarstvu, se pri oblikovanju najvišjega OD delavca za redni delovni čas upoštevajo naslednja merila: . — število pogojnih enostavnih delavcev (pNK) TOZD; — doseženo delitveno razmerje (p) TOZD (% sredstev za poslovna sredstva, rezervna sredstva, sredstva skupne porabe, zakonske in pogodbene obveznosti in za pospešeno amortizacijo v PD); — dogovorjene OD (OD/ph) TOZD, izračunane po 8. členu tega SS. Najvišji mesečni bruto OD (NOD) za polni redni delovni čas (182 ur) se lahko v skladu z navedenimi merili oblikuje prek zneska 4-kratnega naj nižjega OD v republiki v preteklem letu, in sicer do višine, ki jo dopušča obrazec: p pNK NOD = OD/ph X +--+—) X 182 Pri tem se v obrazcu pri drugem elementu P , . , 29 lahko upošteva največ vrednost 1,0. Pri tretjem elementu () pa največ , 6000 vrednost 1,5. 29. člen NAJMANJŠI OSEBNI DOHODEK Ne glede na uspeh TOZD, oziroma OZD IMiP ima delavec v združenem delu pravico do najmanjšega OD, določenega s posebnim zakonom SR Slovenije. NAGRAJEVANJE PO DELOVNEM USPEHU 30. člen Nagrajevanje po delovnem uspehu delavcev se načeloma vrši na vseh delovnih mestih, na katerih je delovni uspeh možno meriti. Delovni uspeh delavca se meri na podlagi delovnih norm. Pri določanju delovnih norm se načeloma mora uporabljati tehnična metoda ali metoda vnaprej določenih osnov. Na delovnih mestih, na katerih se zaradi narave dela ne da določiti nobena od navedenih metod, se delovni uspeh delavca ugotavlja skladno z uspehom normiranih delovnih mest, pri čemer pa višina nagrade po delu ne sme presegati poprečja višine nagrad po delovnem uspehu delavcev na normiranih delovnih mestih TOZD. Delovne norme so lahko individualne ali skupinske. Pri skupinskih normah se porazdeljuje doseženi uspeh med delavce odstotno po obračunskih osnovah delavcev, izračunanih na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS, odvisno od časa, prebitega na skupnem delu. 31. člen Meritev doseženega delovnega uspeha delavca ali skupine opravita vodja delovne enote ali kontrolor in vodja skupine ali delavec. V primeru, da se vodja delovne skupine ali delavec ne strinja z ugotovljenim uspehom, mora vodja delovne enote odrediti posebno strokovno komisijo, da ponovno preveri doseženi delovni uspeh. Dokončno ugotovljeni delovni uspeh se vpiše v delovni nalog, ki ga morajo podpisati delavci, ki so ugotavljali delovni uspeh. 32. člen V delovni nalog se mora vpisati in obračunati samo dejansko opravljena količina in 100-odstotna kvaliteta opravljenega dela. V nasprotnem primeru so pristojni delavci odgovorni materialno in disciplinsko. 33. člen Delovne norme in cenik del se oblikuje in določa v posebnem »SS«, ki je sestavni del tega SS. Predlog »SS« pripravi DS TOZD, sprejemajo in potrdijo pa ga delavci TOZD po istem postopku kot je določen za sprejemanje tega SS. 34. člen Cenik za posamezne vrste del se določi na [ osnovi postavljenih norm in obračunskih osnov vrednosti delovnih mest, izračunanih na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS. 35. člen DS TOZD mora v postopku pri oblikovanju predloga SS o normah delovne norme uskladiti z drugimi TOZD v OZD IMP enake dejavnosti, pri tem upoštevajoč nivo tehnične opremljenosti in tehnološkega postopka. Delovne norme se morajo v roku, ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, kontrolirati in usklajevati, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Ne glede na določilo drugega odstavka tega člena se morajo delovne norme obvezno kontrolirati in prilagajati, če se delovni proces, glede na tehnološke izpopolnitve, spremeni. 36. člen Podrobnejše določbe o normah in ceniku del so določene v posebnem SS iz tega področja. 37. člen OSEBNA OCENA DELAVCA Delavca se glede na njegov osebni odnos do dela in v zvezi z delom ocenjuje na osnovi določenih kriterijev za osebno oceno. Višina osebne ocene, na osnov: določenih kriterijev, je lahko največ 20 91 od osnovne vrednosti delovnega mesta delavca, ki je določena v 20. členu tega SS. O višini osebne ocene delavca po določenih kriterijih odloča odbor za OD na podlagi pismenega predloga predpostavljenega. O višini osebne ocene direktorja TOZD po določenih kriterijih odloča delavski svet TOZD (za glavnega direktorja pa DiS podjetja). Osebna ocena je dinamična in se po potrebi lahko spreminja v roku, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev. Za novosprejete delavce se osebna ocena sme izvršiti šele po preteku poskusne dobe. KRITERIJI OSEBNE OCENE 1. KAKOVOST (KVALITETA) DELA OZIROMA IZDELKOV IN DELAVNOST: a) pri delu je vedno natančen. Ne dela napak in ne povzroča okvar. Pri delu je izredno spreten in hiter. Izredno se prizadeva za lastno izpopolnjevanje znanja in sposobnosti — 8%; b) pri delu je natančen. Napake dela zelo Poredko. Pri delu je marljiv in spreten. Samoiniciativno si prizadeva za lastno izpopolnjevanje znanja in sposobnosti — 4'%; c) dela z zadovoljivo natančnostjo. Napake in okvare so le delne. Je poprečno marljiv. Znanje in sposobnosti izpopolnjuje le na prigovarjanje drugih — 0 %. 2. CUT ZA ODGOVORNOST IN GOSPODARJENJE: a) delo opravlja z velikim čutom za odgovornost do delavcev (varnost) in do dela. Je zelo gospodaren z materialom in sredstvi za delo, oziroma z dohodkom (vestnost pri dokumentaciji, obračunu, bilanciranju). Zelo se zanima za delovne in poslovne rezultate. Ima velik smisel za delo v samoupravnih organih, kjer aktivno ^deluje. S svojim ponašanjem močno izraža pripadnost podjetju oz. delovni enoti — 7 r/<; b) delo opravlja s čutom za odgovornost do delavcev in do dela. Je gospodaren z materialom in sredstvi za delo oziroma z dohodkom. Zanima se za delovne in poslovne rezultate, lina smisel za delo v samoupravnih organih. S svojim ponašanjem izraža pripadnost podjetju oz. delovni enoti — 3 9r; c) ima zadovoljiv čut do delavcev in do dela. Delo opravlja z zadovoljivo mero gospodarnosti z materialom oziroma dohodkom. Za delovne in poslovne rezultate se zanima le Priložnostno. V samoupravnih organih sodeluje, vendar bolj pasivno. S svojim obnašanjem izraža poprečno pripadnost podjetju oz. delovni enoti — 0 %. 3. SAMOSTOJNOST .IN INICIATIVNOST: a) pri delu je povsem samostojen. Nadzor in pomoč sta mu le redkokdaj potrebna. Je Zelo zanesljiv, izredno ustvarjalen in iniciativen. Ima velik smisel za izboljšave — 5 G; b) pri delu je dokaj samostojen, vendar sta mu potrebna pomoč in nadzor. Iniciativnost, ustvarjalnost in iznajdljivost ter zanesljivost so poprečne — 2 r/<; . c) pri delu je nesamostojen. Potrebna mu j 1® stalna pomoč in nadzor. Lastne iniciativnosti, ustvarjalnosti, iznajdljivosti in zaneslji-vosti nima — 0 %. Navedeni kriteriji za osebno oceno veljajo ?-a vse delavce TOZD. DELITEV OSEBNEGA DOHODKA Na podlagi poslovnega uspeha TOZD 38. člen Med letom se izplačuje delavcu OD kot Akontacija OD v rokih, ki ne smejo biti daljši k°t 30 dni. Dokončno se delavcu pripadajoči DD obračuna po preteku leta, ko se ugotovi ln razporedi dohodek TOZD. Obračunski mesec je od 21. do 20. v na-slednjem mesecu. Plačilni dan je od 1. do 3. v ^esecu, ki se pa konkretno določi z letnim 39. člen Pravico pri udeležbi delitve sredstev za OD, ugotovljenih po določilu 38. člena tega SS, imajo vsi delavci, ki so bili med letom zaposleni v TOZD. Višina OD delavca, ki mu pripada iz ugotovljenih sredstev za OD, je odvisna od njegovega prispevka, ki ga je vložil s svojim tekočim delom v doseženi dohodek TOZD, pri čemer se upošteva njegov: — efektivni redni delovni čas, prebit na delu, — čas rednega letnega dopusta, — čas, ki ga je prebil pri opravljanju funkcij delegata. Tako ugotovljeni efektivni delovni čas se pomnoži s količnikom vrednosti relativnega razmerja delovnega mesta delavca, določenega v 20. členu tega SS, ki predstavlja število pogojnih efektivnih ur opravljenega dela. Na podlagi tretjega odstavka tega člena ugotovljeno število pogojnih ur efektivnega delovnega časa vseh delavcev, ki so v času koledarskega leta bili zaposleni v TOZD, se deli z ugotovljenimi sredstvi za OD, kar predstavlja obračunsko vrednost pogojne ure efektivnega delovnega časa. 40. člen Ne glede na določila 38. člena tega SS se delitev OD na podlagi uspeha poslovanja TOZD delavcem vrši že med letom ter obračunava in izplačuje pri mesečnih akontacijah. Uspešnost poslovanja TOZD in ugotavljanje sredstev za OD delavcev se ugotavlja po preteku vsakega tromesečja (četrtletja). Od ugotovljenih sredstev za OD pa se sme uporabiti le 80 % sredstev za delitev OD delavcev. Četrtletni uspeh TOZD in sredstva za OD ugotavlja in višino sredstev za OD delavcev določa delavski svet TOZD. Višina OD delavca, ki mu pripada iz ugotovljenih sredstev za OD, se določa po kriterijih 39. člena tega SS. Ugotovljena akontacijska višina "sredstev za OD, ki pripada delavcu za minulo četrtletje, se izplača delavcu v naslednjem tromesečju v treh delih poleg osnovne mesečne akontacije OD. Vlil. DODATKI, NADOMESTILA IN DRUGA IZPLAČILA IZ SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE 41. člen Za delo prek polnega delovnega časa, za nočno delo, za delo na dan nedelje in na dan zveznih in republiških praznikov ter za delo v deljenem delovnem času gre delavcu poseben dodatek. Ti dodatki se med seboj ne izključujejo. 42. člen NADURNO DELO Za delo, ki traja dalj kot poln delovni čas (nadurno delo), gre delavcu dodatek v višini 50 Vr od obračunske osnove, ugotovljene na podlagi drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS, za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa. 43. člen NOČNO DELO Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini 30 % od njegove obračunske osnove OD za redni delovni čas. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure .oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. 44. člen DELO NA DAN NEDELJE Za delo na dan nedelje gre delavcu 40 % dodatka od njegove obračunske osnove, za redni delovni čas. Ta dodatek pripada tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 45. člen DELO NA DAN PRAZNIKOV Za delo na dan zveznega in republiškega praznika gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije OD zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 % od njegove obračunske osnove za redni delovni čas. Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 46. člen NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA C AS BOLEZNI Višina nadomestila OD za čas bolezni do 30 dni je 90 % od mesečnega neto OD delavca. Osnova je izplačani OD v preteklem koledarskem letu. NADOMESTILO OSEBNEGA DOHODKA ZA C AS PREKINITVE DELA 47. člen Za čas prekinitve dela, ki nastopi zaradi vremenskih in drugih neprilik brez krivde delavca, gre delavcu nadomestilo v višini 70' % od njegove obračunske osnove. Za objektivne razloge, ki izključujejo krivdo delavca za prekinitev dela, se štejejo: elementarne nesreče, omejitve električnega toka, objektivne okvare na strojih, vozilih ali drugih napravah, objektivno pomanjkanje potrebnega materiala, ki mora biti dokazano in utemeljeno, poprečna temperatura pod —8° C v delovnem času. Navedeni primeri pogojujejo objektivno prekinitev dela, če ni mogoče delavcu priskrbeti drugega dela. Delavec, ki na odrejenem delovnem mestu z delom izpolni predpisano normo tega delovnega mesta, mu pripada OD po obračunski osnovi, ki je določena za njegovo delovne mesto, če je višja od obračunske osnove tega delovnega mesta. V nasprotnem primeru p;, mu pripada OD po obračunski osnovi, ki je določena za delovno mesto, oziroma delo, ki ga opravlja, upoštevajoč tudi doseženi uspeh dela. V času prekinitve dela zaradi objektivnih razlogov, navedenih v drugem odstavku tega člena, je delavec dolžan delati na odrejenem delovnem mestu. Kolikor delavec odkloni delo na odrejenem delovnem mestu, mu nadomestilo OD ne pripada. Pristojni vodja delovne enote je v primeru prekinitve dela iz objektivnih razlogov, določenih v drugem odstavku tega člena, dolžan priskrbeti delavcu delo na primernem delovnem mestu, če so za to podani pogoji. Kolikor pristojni vodja delovne enote ne priskrbi dela delavcu, čeprav so za to podani pogoji, delav-. cu pripada OD, kot nadomestilo v višini obračunske osnove njegovega delovnega mesta. V tem primeru je odgovorni vodja delavne enote odgovoren za nastalo škodo materialno in disciplinsko. 48. člen Ce pride na delovišču do prekinitve dela po krivdi delavca, odgovarja delavec za nastalo škodo po določilih SS o medsebojnih razmerjih materialno in disciplinsko. V tem primeru delavec nima pravice do nadomestila OD za čas prekinitve dela, razen, če je bil razporejen na drugo delovno mesto ali delo. Ce je bil delavec razporejen na drugo delovno mesto ali delo, mu pripada OD v višini po določilih četrtega odstavka 47. člena. NAGRAJEVANJE PO MINULEM DELU 49. člen Delavca, ki je najmanj 15 let neprekinjeno delal v TOZD v OZD IMP in zaradi starostne onemoglosti ali zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati dela na svojem delovnem mestu in dosegati normalnega delovnega uspeha, se premesti na njemu ustrezno delovno mesto, glede na strokovno izobrazbo in delovno sposobnost, s tem, da se mu zagotovi OD v isti višini, kot ga je imel na svojem delovnem mestu, kolikor bi imel na novem delovnem mestu nižji OD. O tem odloča odbor za OD na predlog odbora za medsebojna razmerja. 50. člen Delavcu, ki je zaradi invalidnosti premeščen na drugo, njemu ustrezno delovno mesto, pripada OD v višini, ki ga je prejemal na svojem delovnem mestu, kjer je delal pred invalidnostjo. Če se delavec invalid premesti na takšno delovno mesto v drugi TOZD v OZD IMP, mora razliko OD v smislu prvega odstavka tega člena, izplačevati TOZD, kjer je delavec delal pred invalidnostjo. Razlika OD v višini, določeni v prvem in drugem odstavku tega člena, se delavcu invalidu obračunava in izplačuje le v primeru, če razlike ne krije Zavod za socialno zavarovanje. „ 51f člen VREDNOTENJE DELOVNE DOBE Delavcu pripada dodatek na njegovo celotno delovno dobo, ki si jo je pridobil v času zaposlitve in je evidentirana v njegovi delovni knjižici, v višini možnega odstotka od obračunske osnove njegovega delovnega mesta, določenega po naslednjih kriterijih: 55. člen REDNI LETNI DOPUST Za redni letni dopust pripada delavcu nadomestilo v višini njegove obračunske osnove, izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. 56. člen IZREDNI DOPUST Za čas koriščenja odobrenega izrednega dopusta po kriterijih o medsebojnih razmerjih delavcu pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske osnove, izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. 57. člen OPRAVLJANJE FUNKCIJ DELEGATA Delavcu, ki je izvoljen kot delegat v samoupravne organe TOZD, OZD ožje in širše družbenopolitične skupnosti, pripada za čas vršenja delegatske funkcije v rednem delovnem času nadomestilo OD v višini njegove obračunske osnove, izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. 58. člen NADOMESTILA OD DELAVCEM MED ODSOTNOSTJO Z DELA Delavna doba nad 1 do 5 let nad 5 do 10 let nad 10 do 15 let nad 15 do 20 let nad 20 do 25 let nad 25 do 30 let nad 30 let odstotek 1 2 4 6 8 10 12 52. člen OVREDNOTENJE 'STALNOSTI V TOZD — OZD Za stalnost zaposlitve v TOZD — OZD pripada delavcu dodatek v višini največ 5 % od obračunske osnove njegovega delovnega mesta po naslednjih kriterijih: Delovna doba odstotek nad 3 do 5 let 2 nad 5 do 10 let 3 nad 10 let 5 Za stalnost zaposlitve delavca v TOZD — OZD se šteje samo neprekinjena delovna doba, ki se šteje za pokojninsko dobo. Za prekinitev stalnosti zaposlitve v TOZD — OZD se ne šteje čas dobe mirovanja zaradi odhoda delavca na odsluženje kadrovskega roka in prekinitve dela zaradi strokovnega izpopolnjevanja ali nadaljevanja študija po nalogu ali odobritvi TOZD — OZD. Vendar se pa ta čas ne upošteva v čas stalnosti zaposlitve. 53. člen DELJEN DELOVNI CAS Če je zaradi narave dela delovni čas deljen, pripada delavcu, ki dela v deljenem delovnem času, posebni dodatek. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot eno uro. Dodatek za deljen delovni čas znaša, če traja prekinitev delovnega časa: — nad eno do dve uri — 300 dinarjev bruto mesečno, — nad dve uri — 600 dinarjev bruto mesečno. 54. člen ODMOR MED DELOM Delavcu, ki dela poln delovni čas, pripada za odmor (30 minut) nadomestilo v višini njegove obračunske osnove, izračunane po drugem in tretjem odstavku 21. člena tega SS. Delavcu, ki dela v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) najmanj štiri efektivne delovne ure, pripada 30 minut odmora po končanem rednem delovnem času in nadomestili-! run Nadomestilo OD med odsotnostjo z dela zaradi vojaških vaj, predvojaške vzgoje, udeležbe v civilni zaščiti, opravljanja javnih funkcij in odziva porivov vojaških vaj in drugih organov, h katerim je delavec klican brez svoje krivde, ter za čas pripora ali preiskovalnega zapora, se delavcu izplačuje po določilih NAVODILA O ROGO.HH IN NAČINU IZPLAČEVANJA NADOMESTIL OD DELAVCEM MED ODSOTNOSTJO Z DELA (prečiščeno besedilo). IX. PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE 59. člen DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V DRŽAVI TER STROŠKI PRENOČEVANJA Dnevnica znaša: — za čas odsotnosti nad 8 do 12 ur — 90 din, — za čas odsotnosti nad 12 ur — 140 din. Stroški prenočevanja, na podlagi računa, se krijejo največ do 160 din. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 70 din, če potovanje traja do 7 dni. Če potovanje traja dalj kot 7 dni, gre delavcu za prenočevanje ža ves čas potovanja 40idin brez predloženega računa. Dnevnice so za vse delavce enake. Dnevnice in stroški prenočevanja pripadajo pod istimi pogoji učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi. 60. člen Delavcu, ki je na službenem potovanju po nalogu in na račun zastopanja tuje firme, se izplačajo potni in drugi stroški potovanja v višini dejanskih stroškov na podlagi predloženih računov. V tem primeru se upravičenost do dnevnice izključuje. 61. člen Če delavec na službenem potovanju zboli in se zdravi v zdravstvenem zavodu zunaj kraja njegovega stalnega bivališča ali sedeža TOZD, mu pripada 20 % dnevnice za čas največ do 30 dni. 62. člen POTNI STROŠKI Delavcu, ki je na službenem potovanju, gre pravica do povrnitve potnih stroškov do višine veljavnih tarif javnih prevoznih sredstev na relaciji od sedeža TOZD oziroma njegovega prebivališča in kraja službene potovanja. in" sicer: — za vodilne delavce, delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba, za prvi razred vlaka ali ladje, — za vse druge delavce, učence v gospodarstvu, študente in dijake, ki so na praksi, za drugi razred vlaka ali ladje. Kolikor pa je potovanje brez presledka dalje kot 250 km, se jim povrne stroške v višini tarife za prvi razred vlaka ali ladje. Če potovanje traja v nočnem času na daljši relaciji, se lahko delavcu odobri potovanje s spalnikom. Za daljše potovanje se lahko odobri tudi potovanje z letalom. Takšen način potovanja mora biti vnaprej odobren. Stroški za prevoz s taksijem v krajevnem in medkrajevnem prometu se povrnejo le v primerih, če je uporaba taksija bila vnaprej odobrena. Uporaba »rent a car« vozil se lahko odobri le v izjemnih primerih, če ni možno l drugače organizirati prevoza za službeno potovanje. Stroški prevoza z javnimi prometnimi sredstvi na območju mestnega prometa na J službenem potovanju se delavcu povrnejo, če j predloži vozovnico. Delavec je upravičen do povrnitve potnih stroškov v višini tarif javnih prometnih sredstev, ki so navedena v potnem nalogu, za kar mora predložiti potrdila ali vozovnice. Delavec ima pravico do povrnitve tudi ostalih stroškov službenega potovanja (rezervacija, prevoz prtljage itd.), za kar mora j predložiti verodostojna potrdila. 63. člen UPORABA LASTNEGA AVTOMOBILA V SLUŽBENE NAMENE Za uporabo lastnega avtomobila za službene namene pripada delavcu povračilo stroškov v višini: — za uporabo avtomobila do 1060 ccm 1,30 dinarja od prevoženega kilometra, — za uporabo avtomobila nad 1000 ccm 1,50din od prevoženega kilometra. Delavec je upravičen do izplačila stroškov kilometrine v višini prvega odstavka tega člena, če mu je bila uporaba njegovega avtomobila za službeno potovanje predhodno odobrena in izdan potni nalog na predpisanem obrazcu. Delavcu, kateremu uporaba njegovega avtomobila za službeno potovanje ni bila odo- j brena v smislu drugega odstavka tega člena, se povrnejo potni stroški v višini tarife javnih j prometnih sredstev na relaciji službenega po- j tovanjn 64. člen Potni nalog za službeno potovanje mora biti izdan na predpisanem obrazcu pred pričetkom potovanja. V izjemnih primerih lahko pristojna oseba odobri službeno potovanje tu-1 di ustno, s tem, da se pismeni nalog izda naknadno. V potnem nalogu za službeno potovanja mora biti navedeno: — ime in priimek delavca; — delovno mesto; — čas odhoda in trajanja službenega potovanja; — vrsta prevoznega sredstva; — višina izplačane akontacije potnih stro- j škov; — stroškovno mesto, katerega bremenijo stroški potovanja. 65. člen Delavec ima pred pričetkom službenega potovanja pravico do akontacije potnih stroškov v višini, ki ne sme presegati predvidenih potnih stroškov službenega potovanja. Akontacija potnih stroškov se obračuna Pri obračunu potnih stroškov v potnem nalogu za službeno potovanje. Kolikor akontacija potnih stroškov presega višino končnega obračuna potnih stroškov službenega potovanja, se delavcu razlika obračuna pri prvem obračunu in izplačilu njegovega OD. h * rr K a a d i> a i, d i- e o n n v ij r o K li a e li a 0 n v a n i. h a o a e o a i j . 66. člen Delavec je dolžan po končanem potovanju v roku treh dni predložiti obračun potnih stroškov na potnem nalogu za službeno potovanje. Poleg potnega naloga oziroma obračuna potnih stroškov mora delavec predložiti tudi pismeno poročilo o rezultatih službenega Potovanja. Potne naloge in obračun potnih stroškov Za službeno potovanje izdaja ter potrjuje direktor TOZD ali od njega pooblaščena oseba, če ni v drugem aktu TOZD drugače določeno. 67. člen Delavcu za čas službenega potovanja pripada nadomestilo OD v višini njegove obračunske osnove, obračunanega za 8 ur dnevno, če službeno potovanje traja v času rednega delovnega časa. Če službeno potovanje delavca traja v podaljšanem delovnem času na dan nedelje ali na dan praznikov, mu pripada poleg njegove obračunske osnove še dodatek v smislu določil 42., 44. in 45. člena tega SS. 68. člen DNEVNICE IN POTNil STROŠKI ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO Za službeno potovanje v tujino ima delavec pravico do dnevnice in potnih stroškov, izplačanih v tujih plačilnih sredstvih in valutah države, v katero potuje v višini, ki velja za republške organe in sicer: — za vodilne delavce v višini vsakokratnih dnevnic, ki so določene za delavce republiških Upravnih organov I. skupine, — za vse ostale delavce v višini dnevnic, ki so določene za delavce republiških upravnih organov II. skupine. Ce delavec, ki mu pripada dnevnica v višini, ki je določena za delavce republiških upravnih organov II. skupine, potuje z delavci, ki mu pripada I. skupina,' po istem opravku, mu pripada dnevnica v višini, ki je določena za delavce republiških upravnih organov I. skupine. Delavec, ki je službenem potovanju v tujini ostal v istem kraju nad 30 do 60 dni, se niu dnevnica za ta čas zniža za 20 %, za čas bivanja v istem kraju nad 60 dni pa se mu dnevnica zniža za ta čas, za 30 %. Delavcu, ki na službenem potovanju v tujini prenočuje in stroške prenočevanja krije TOZD posebej, se dnevnica zniža za 30 %. Pri obračunavanju dnevnic za službeno Potovanje v tujino v tuji valuti, se upošteva samo čas odhoda in prihoda od in do državne joeje. Za potovanje z avionom pa čas odhoda in prihoda aviona iz in na določeno letališče v državi. Za čas potovanja v tujino, ko potovanje Ifaja na območju Jugoslavije, se delavcu dnevnica obračunava in izplača v dinarjih, po določilih 59. člena tega SS. Potni stroški za potovanje v tujino se krijejo v višini potnih stroškov določenih tarif javnih prevoznih sredstev, na podlagi predložnih potrdil ali vozovnic. Urejevanje zadev v zvezi s potovanjem v tujino, veljajo določila, ki so določena s tem S'S za službena potovanja v državi, če z družni aktom TOZD ni drugače določeno. 69. člen ZNIŽANE DNEVNICE Delavcem, ki delajo na terenu (terenski delavci), kjer ni mSžno zagotoviti nastanitve ‘n prehrane v naselju, urejenim skladno z določili zveznega dogovora o minimalnih standardih, se izplačuje znižana dnevnica za čas terenskega dela na gradbiščih in drugih deloviščih zunaj sedeža TOZD ali stalnega prebivališča delavca ali nejgove ožje družine, če te gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža fOZD, po naslednjih kriterijih: Oddaljenost v km: Višina v din: od 12 do 25 km 35.- din nad 25 do 50 km 50.- din nad 50 do 100 km 75,- din nad 100 km 84.- din 70. člen Delavcu ob prihodu na novo gradbišče ali delovišče, se bivanje in delo na terenu smatra za službeno potovanje in mu pripada pravica do cele dnevnice, določene v 59. členu tega SS, po naslednjih kriterijih: CE JE GRADBIŠČE ALI DELOVIŠČE ODDALJENO OD SEDEŽA TOZD nad 50 do 100 km do 3 dni nad 100 km do 7 dni 71. člen TERENSKI DODATEK Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Terenski dodatek pripada delavcu v naslednjih primerih: — če je gradbišče ali delovišče oddaljeno od sedeža TOZD ali bivališča delavca, merjeno po zračni liniji do 12 km v višini 15 din. Terenski dodatek, znižana dnevnica in dnevnica se med seboj izključujejo. 72. člen. Oddaljenost gradbišča ali delovišča od sedeža TOZD, za obračunavanje dnevnic, se meri po najkrajši kopenski poti. 73. člen Znižane dnevnice in terenski dodatek, določene v členih 69., 70. in 71. tega SS, pripadajo tudi učencem v gospodarstvu, študentom in dijakom na praksi, po istih kriterijih, če delajo na.terenu. 74. člen NOČNINE Delavcem, ki delajo in bivajo na terenu v kraju gradbišča ali delovišča, pripada pravica do povračila stroškov za prenočevanje v višini 70,- din brez računa, če bivajo in delajo na terenu do 7 dni. Delavcem, ki delajo na terenu in bivajo v kraju gradbišča ali delovišča dalj kot 7 dni, jim pripada pravica do povrnitve stroškov prenočevanja v višini 40 din brez predloženega računa, za ves čas bivanja na terenu. V izjemnih primerih, če v kraju, kjer se opravlja delo, delavcu ni mogoče priskrbeti cenenega stanovanja in da biva na terenu v kraju gradbišča ali delovišča v času dela, pripada pravica do povrnitve stroškov za prenočevanje nad zneski, navedenimi v prvem in drugem odstavku tega člena, vendar največ v višini do 160 din na podlagi predloženega verodostojnega računa. Pravico do povrnitve stroškov prenočevanja, po kriterijih, določenih v tem členu, imajo tudi učenci v gospodarstvu, študentje in dijaki, ki so na praksi, če delajo na terenu in bivajo v kraju gradbišča ali delovišča. Delavcem in uččncem v gospodarstvu ter dijakom in študentom, ki so na praksi, pripada pravica do povrnitve stroškov prenočevanja po določilih tega člena, če v času opravljanja dela bivajo na terenu izven svojega stalnega ali začasnega prebivališča. 75. člen Delavcem in učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom, ki so na praksi, če v času bivanja in dela na terenu zbolijo ali se ponesrečijo in v času bolniškega dopusta bivajo v kraju, kjer je gradbišče ali delovišče, jim za čas do 7 dni pripada pravica do polne znižane dnevnice in povrnitve stroškov prenočevanja. Ce bolezen traja do 30 dni in se delavec zdravi v zdravstvenem zavodu na območju gradbišča ali delovišča, mu za ta čas pripada pravica do znižane dnevnice v višini 70 % od polne znižane dnevnice. 76. člen Znižana dnevnica, terenski dodatek in nočnina v smislu določil tega SS pripada delavcem. učencem v gospodarstvu in dijakom na praksi samo za čas polnega efektivnega delovnega časa. Delavcem, učencem v gospodarstvu in dijakom na praksi, ki v času dela na terenu tudi bivajo, pripada za ves čas dela in bivanja na terenu znižana dnevnica ali terenski dodatek in nočnina tudi za čas neefektivnega delovnega časa. 77. člen NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE Nadomestilo za ločeno življenje delavca znaša mesečno največ od 1.000 din do 1.200 din. Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki vzdržuje družino in je po nalogu TOZD premeščen v drug kraj na stalno delo in mu v kraju zaposlitve ni priskrbljeno družinsko stanovanje ter zaradi oddaljenosti od kraja svojega bivališča, kjer biva njegova ožja družina, ne more vsak dan odhajati v kraj zaposlitve. Višino dodatka za ločeno življenje določa odbor za OD za vsak primer posebej. Ce delavec odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je delavec vselil v dodeljeno družinsko stanovanje, svoje družine pa ni preselil, nima pravice do nadomestila za ločeno življenje. Delavcu za čas rednega letnega dopusta, bolniškega dopusta in drugih opravičenih odsotnosti z dela, nadomestilo za ločeno življenje ne pripada. Nadomestilo za ločeno življenje, dnevnice in znižane dnevnice ter terenski dodatek se med seboj izključujejo. 78. člen NADOMESTILO ZA DELO V NEUGODNIH RAZMERAH Za izjemno nevarna in zdravju škodljiva dela, dela na velikih višinah ali za dolgotrajnejša dela v vodi ali v zemlji, to je za pogoje, ki jih ni mogoče ovrednotiti z analitično oceno delovnih mest ali z drugo ustrezno metodo, ima delavec, za čas trajanja takega dela, pravico do posebnega nadomestila v višini največ 3.— din neto na uro. Do najvišjega nadomestila so upravičeni delavci, ki delajo na delovnih mestih z beneficiranim delovnim stažem. Delavec ima pravico do nadomestila za posebne pogojč' dela v naslednjih primerih: din h — za dela v galvani in lakirnici 1.20 — na delovnem mestu varilca, ki oprav- lja varilska dela (plamensko, obločno in pod zaščitnimi plini) 1,60 — montažna dela v rovih, jaških zaprte- ga tipa, sifonih, umazanih, prašnih deloviščih, dela s pnevmatskim orodjem ali v neposredni bližini takšnih del, kjer mora imeti posebna zaščitna sredstva 1.80 — za dela z izotopi in rentgenom 2,10 — pleskanje, metaliziranje in druga dela v rezervoarjih ali drugih zaprtih posodah in lakirnih kabinah 2,30 — montažna dela pri visokih pečeh, livarnah ali drugih podobnih objektih, ki so v obratovanju in nastopajo visoke temperature (od 25° do 40° C), svetlobna žarčenja, velike koncentracije plinov, dima, hlapov, kislin, itd. 2,40 — za dela na mrazu od + 6° do 0° C 1,30 — za dela na mrazu od 0° do —10” C 2,50 — na odprtem gradbišču za opravljanje dela med betoniranjem in vlaganjem instalacijskih elementov — montiranje v višinah: za delo v višini se smatra delo nad 8 m višine na odprtih konstrukcijah, ali jaških 2,50 Za dela v livarni: — za dela, ki se opravljajo na stresalni rešetki, čiščenje kanalov, zakladanju peči, v pripravi peska (mešanje), pri brušenju na visečih brusilih in čistilnici 3,00 — pri oblikovanju kalupov (formanje), antikorozijski zaščiti odlitkov, transportu ,izdelavi jeder, prebodov peči, obzidava peči, za dela v topilnici, ulivalnici in v brusilnici 2,50 — za dela v remontu, upravljanju vi- ličarja v livarni, žerjavov in za vzdrževalna dela v livarni 1,50 Nadomestilo za delo v posebnih pogojih v navedenih primerih, se priznava delavcu le za efektivno opravljene ure dela in se obračunava po delovnem nalogu. O upravičenosti do nadomestila odloča odbor za OD na podlagi pismenega predloga vodje delovne enote. Vozniki tovornih avtomobilov, avtobusov in kombijev imajo pravico do nadomestila za posebne pogoje dela od prevoženega tekočega kilometra v višini: din/km — voznik avtomobila — kombija do 1,5 t nosilnosti 0i,05 — voznik avtomobila nad 1,5—31 nosilnosti 9,10 — voznik avtomobila nad 3 t nosilnosti in avtobusa 0,15 Voznikom avtomobilov se nadomestilo, po navedenih kriterijih obračunava na podlagi potnih nalogov. 79. člen POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA Delavcu, učencu v gospodarstvu ter študentu in dijaku na praksi se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na relaciji stalnega ali začasnega bivališča delavca do kraja njegovega delovnega mesta s tem, da delavec, učenec v gospodarstvu ter študent in dijak na praksi, sam krije prevozne stroške v višini 30.— din. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela za te relacije v višini 0,50 din na kilometer. Za povrnitev stroškov prevoza na delo in' z dela mora delavec predložiti verodostojno potrdilo pristojne delovne organizacije, ki vrši javni prevoz, ali mesečno vozovnico. Evidenco in- opravičenost do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela delavcev ugotavlja in mesečno višino določa splošno kadrovska služba TOZD. 80. člen POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se selijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj, zaradi dela, če je preselitev v interesu TOZD, zaradi upokojitve ali smrti delavca. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem kraju, če izpraznejo družbeno stanovanje, ki so ga dobili v najem pri TOZD in je za izpraznitev tega stanovanja TOZD zainteresirana. Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in ugotovljenih upravičenih stroških. Ce je preselitev v interesu TOZD, se lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplača dnevnica v višini največ dveh dnevnic za službeno potovanje v državi. Delavcem, ki so bili upokojeni in družinskim članom umrlega delavca, imajo pravico do povrnitve selitvenih stroškov, če je bila selitev izvršena v roku 6 mesecev od dneva nastopitve navedenih pogojev. Delavec, ki se seli v smislu določb tega člena, ima pravico do izrednega plačanega dopusta v višini njegove obračunske osnove, vendar največ za 3 dni. 81. člen REGRES ZA PREHRANO MED DELOM Udeležba regresa za organizirano prehrano med delom je 200 dinarjev na delavca mesečno. Za neorganizirano prehrano med delom znaša regres 100 dinarjev na delavca mesečno. Regres za prehrano se delavcu ne more izplačati v gotovini, ampak prejme ustrezne vrednostne bone za vsak tekoči mesec, ki jih lahko koristi v naprej določenem obratu družbene prehrane, organizirane v TOZD. Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi. 82. člen ODŠKODNINE IZUMITELJEM, RACIONALIZATORJEM IN NOVATORJEM Pogoji in merila za določanje pravičnih odškodnin in nagrad izumiteljem, racionaliza-torjem in novatorjem se določijo s posebnim pravilnikom, ki je sestavni del tega SS. 83. člen RAZVOJNO-RAZISKOVALNO DELO Za razvojno-raziskovalno delo se izločijo sredstva v višini najmanj 0,2 % od celotnega dohodka, za kar se oblikuje poseben SS. X. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA 84. člen IZPLAČILA PO POGODBAH O DELU Delavcu, s katerim se sklene pogodba o delu za izvršitev raznih občasnih ali začasnih vzdrževalnih del, ki se pojavijo v TOZD in narava dela ne terja stalno zaposlenega delavca, v skladu z določili zakona o medsebojnih razmerjih v združenem delu in SS o medsebojnih razmerjih TOZD, se mora pri določanju višine plačila delavcu za opravljeno delo upoštevati vrednost dela, obračunske osnove vrednosti delovnega mesta, ki jo določa 20. in 21. člen tega SS, kjer se takšne ali podobne naloge opravljajo. Pogodbe o delu z delavcem sklepa direktor TOZD na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja, katere mora pa obravnavati DS TOZD in ugotavljati upravičenost ob priliki obravnavanja periodičnih in zaključnih računov TOZD. 85. člen NAGRADE UČENČEV V GOSPODARSTVU Nagrade za čas praktičnega dela učencev v gospodarstvu znašajo mesečno: — vi. letniku učne dobe 650. din (neto), — v II. letniku učne dobe 800.- din (neto), — v III. letniku učne dobe 950.- din (neto). Učencu v gospodarstvu pripada poleg osnovne nagrade določene v prvem odstavku tega člena, še nagrada po doseženem uspehu po naslednjih kriterijih: OCENA PRAKTIČNEGA DELA Ocenjevalno področje Delovna urejenost Odnos do dela Kvaliteta izdelkov Odnos do orodja in materiala Odnos do sodelavcev Odnos do neposredno predpostavi j enih Vodenje delavniškega dnevnika Dobro (3), 20% Prihaja redno, včasih zamudi Dela površno Včasih površna Včasih površen Sa sodelavce se ne zanima Včasih neupravičeno svojeglav Redno, a površno, precej napak Prav dobro (4) 30% Prihaja točno, izostanke javlja naprej Dela samostojno, toda manj prizadevno Napake so redke Reden Pripravljen je pomagati, če je naprošen Vodljiv, sprejema nasvete Redno, vestno, malo napak Odlično (5) 40% Prihaja točno in redno Samostojen, prizadeven, vpraša za nasvet Skoraj brez napak Skrben in vesten Pomaga po lastnem nagibu Sodeluje ustvarjalno Vzorno in urejeno ZA UČNI USPEH V ŠOLI: a) odličen, 40% od njegove nagrade; b) prav dober, 30 % od njegove nagrade; c) dober, 20 % od njegove nagrade. Učencu za prvih 6 mesecev učne dobe nagrajevanje po uspehu ne pripada. — Pri izračunavanju nagrad za učni uspeh v šoli do 1. ocenjevalne konference se upošteva ocena in nagrada, ki jo je prejemal pred odhodom v šolo. — Od 1. do 2. ocenjevalne konference pripada učencu gibljivi del nagrade po učnem uspehu v 1. konferenci. — Po prehodu iz šole na praktični pouk se upošteva gibljivi del nagrade po oceni, ki jo je dobil ob zaključku teoretičnega pouka v šoli. — Učenec dobi oceno iz praktičnega pouka vsake tri mesece po kriterijih iz točke 1 tega člena. — V izjemnih primerih se lahko učencu ocena spremeni v krajšem času. Predlog o višini nagrade z obrazložitvijo v pismeni obliki poda njegov mentor, kateremu je učenec dodeljen v času praktičnega pouka, sporazumno z referentom za vzgojo kadrov. Dokončno o višini gibljivega dela pa odloči odbor za medsebojna razmerja. V času počitnic učenca, pripada učenju nadomestilo nagrade v višini nagrade, ki jo je sprejemal v zadnjem mesecu pred dopustom. Za izredno pridnost in prizadevnost učenca, ki živi v slabih socialnih razmerah, lahko odbor za medsebojna razmerja na predlog splošne kadrovske službe odobri učencu posebno nagrado. Ob prazniku učencev v gospodarstvu ali ob drugih jubilejih, lahko DS TOZD odobri učencem posebne praktične nagrade ali priredi poučne ekskurzije na stroške TOZD. 86. člen Stroške internata, kjer so učenci nastanjeni po odredbah TOZD. ki presegajo višin0 učenčeve mesečne nagrade, krije podjetje iz svojih sredstev. 87. člen V času teoretičnega pouka prejemajo učenci v gospodarstvu štipendije na osnovi SS o štipendiranju učencev in študentov. ' 88. člen NAGRADE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV NA PRAKSI Nagrade študentom in dijakom za opravljanje obvezne prakse v času, ki je določena ’ z napotnico šole za 182 ur prakse mesečno, so naslednje: — za srednjo izobrazbo 1.200,- din (neto), — za višjo izobrazbo 1.400,- din (neto), I — za visoko izobrazbo 1.600,- din (neto). ? Te nagrade ne izključujejo izplačila šti-1 pendij za šolanje, v kolikor so praktikanti šti-a pendisti TOZD. Učenci in dijaki, ki se v času šolskih po- ■ čitnic sprejemajo na prakso in niso na obvezni 1 praksi v smislu določil prvega odstavka tega člena, se sprejemajo in razporejajo na delovna mesta v medsebojno razmerje za dolo- ■ čen čas, ter imajo pravico do osebnega dohod-1 ka v višini obračunske osnove vrednosti de-’ lovnega mesta, na katerega so razporejeni, iz- izračunane po določilih drugega in tretjega odstavka 21. člena tega SS. I ' 89. člen NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO Namenska sredstva za stanovanjsko grad-’ njo znašajo toliko kot je sklenjeno v SS o ; združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, ’ vendar ne manj kot znaša 6 % bruto OD 1 TOZD. Način koriščenja sredstev za stanovanjsko gradnjo in kriterije za dodeljevanje stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo urejuje Poseben SS. 90. člen IZOBRAŽEVANJE Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % bruto OD TOZD. Ta sredstva so namenjena za družbeno ekonomsko, politično in strokovno usposabljanje ob delu, za pridobitev poklicne izobrazbe in prekvalifikacije za štipendije, za namenske investicije in za druge namene v skladu z določili občinskih dogovorov o kadrovski politiki in štipendiranju. V namenski znesek za izobraževanje se i Prištevajo tudi stroški za strokovno usposabljanje ob delu, ki bremenijo poslovne stroške in se poravnavajo iz celotnega dohodka. Za enotno vodenje evidence stroškov izobraževanja in za vsa druga usmerjanja, se uporabljajo navodila in predlogi KIG-a. Podrobnejša navodila za koriščenja namenskih sredstev za izobraževanje in kriterije določa posebni SS iz tega področja. XI. PREJEMKI, OZIROMA IZDATKI IZ 1 SKLADA SKUPNE PORABE ) 91. člen REGRES ZA LETNI DOPUST Do regresa za letni dopust je upravičen 0 i vsak delavec, ki ima pravico do rednega letne-6 8a dopusta. Višina regresa znaša 1000.- dinarjev. Regres za letni dopust pripada tudi ožjim I družinskim članom delavca v višini 50. di-j | Oarjev v naslednjih primerih: . — za vsakega otroka, ki živi v družinski 1 skupnosti v predšolski dobi in v času šolanja, vendar največ do 25. leta starosti. — nezaposlenim zakoncem delavcev. Ce sta v TOZD zaposlena oba starša od otroka, ima pravico do regresa za otroka tisti. 3 Pri katerem je otrok zavarovan. 1 Regres za letni dopust se izplača delavcu v mesecu pred nastopom rednega letnega dopusta, ki mora trajati najmanj 12 delovnih dni. 3 Delavcu, ki do konca meseca avgusta teko-5 Cega leta ni izkoristil niti 12 dni rednega letne-ga dopusta, se regres za letni dopust izplača v mesecu septembru. 92. člen Delavec, ki je prišel v TOZD iz druge delovne organizacije med letom, ima pravico do regresa, če je TOZD prevzela obvezo, da mu bo zagotovila redni letni dopust, pod pogojem, da v prejšnji delovni organizaciji regresa ni prejel. 93. člen Delavec, ki med letom preneha delo v TOZD zaradi upokojitve, ima pravico do regresa po določilih 92. člena tega SS. 94. člen Evidenco o upravičenosti do regresa za letni dopust vodi splošno kadrovska služba TOZD. 95. člen POMOČ DRUŽIN UMRLEGA DELAVCA Družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu, se izplača pomoč v višini pogrebnih stroškov na podlagi predloženega računa pristojne organizacije. 96. člen POMOO BOLNEMU DELAVCU V primeru daljše bolezni delavca, se lahko delavcu izplača enkratna denarna pomoč v višini enega poprečnega neto mesečnega OD na zaposlenega v TOZD v preteklem letu (OZD). V enaki višini se lahko izplača pomoč delavcu ob smrti v ožji družini. 97. člen POMOČ OB ELEMENTARNH NESREČAH IN POŽARIH Delavcu se lahko dodeli enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požaru, ki je prizadel delavca in njegovo družino. O višini zneska odloča DS TOZD, pri tem upoštevajoč socialno stanje delavca in njegove družine. 98. člen LETNE OBDARITVE UPOKOJENCEV Obdaritve upokojencev, bivših delavcev TOZD, se opravijo enkrat letno (ob novem letu) v višini, ki jo določi DS TOZD, na predlog sindikalne konference IiMP. 99. člen POMOČ OB NASTANKU TEŽJE INVALIDNOSTI DELAVCA Pomoč ob nastanku težje invalidnosti delavca določi DS TOZD v višini, pri tem upoštevajoč socialne razmere delavca in njegove družine. 100. člen DARILA OB 50-LETNICI STAROSTI DELAVCA Delavec, ki v teku zaposlitve TOZD dopolni 50. let starosti, se mu dodeli darilo v vrednosti 40 % poprečnega enomesečnega OD na zaposlenega v OZD, doseženega v preteklem letu. O tem odloča odbor za medsebojna razmerja. 101. člen POMOČ V ČASU SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA Delavcu, ki služi vojaški rok, se podeli enkrat letno pomoč v višini 10 % enomesečnega poprečnega OD na zaposlenega v OZD, doseženega v preteklem letu. Pomoč se podeljuje za praznik, 29. november, delavcu, ki je bil poklican na od-služenje vojaškega roka na pomlad in za praznik 1. maj delavcu, ki je bil poklican na odsluženje vojaškega roka v jeseni. Pravico do pomoči ima le delavec, ki je bil zaposlen v TOZD za nedoločen čas. 102. člen Predlog za solidarnostne pomoči, določene v 96., 97. in 99. členu tega SS poda osnovna organizacija sindikata TOZD, odloča pa od-dor za OD. 103. člen ODPRAVNINA UPOKOJENCEM Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj znaša ob navedenih pogojih v višini: — za doseženo neprekinjeno delovno dobo do 10 let v TOZD, OZD pred upokojitvijo, dva poprečna mesečna neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, — za doseženo neprekinjeno delovno dobo nad 10 let v TOZD, OZD pred upokojitvijo, tri poprečne neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavcu, ki je invalidsko upokojen, pripada odpravnina v višini, določeni v drugi točki prvega odstavka tega člena, ne glede na dolžino delovne dobe v TOZD, OZD. Enak znesek, določen v drugi točki prvega odstavka tega člena gre ob smrti delavca najožjim članom družine. 104. člen NAGRADE OB DELOVNIH JUBILEJIH Višina nagrade za delovne jubileje je: — za 10 let neprekinjene delovne dobe v TOZD, OZD delavca, je 2.300,- dinarjev neto, — za 20 let neprekinjene delovne dobe v TOZD, oziroma OZD delavca, je 3450.— dinarjev neto; — za nad 30 let neprekinjene delovne dobe v TOZD, oziroma OZD delavca, je 4600.— dinarjev neto. Cas, ko je bil delavec na odsluženju vojaškega roka ali na strokovnem izobraževanju po odobritvi TOZD, OZD se ne šteje za prekinitev delovne dobe, ne šteje pa se v čas jubilejne dobe za priznanje nagrade. V neprekinjeno delovno dobo se šteje samo delovna doba delavca, ki se šteje za pokojninsko dobo. XII. PRAVICE IN PRISTOJNOSTI 105. člen Pri delitvi sredstev za OD ter pri ugotavljanju in obračunavanju OD ima delavec: — pravico, da je vnaprej seznanjen z osnovami in merili, po katerih se ugotavlja in obračunava OD; — pravico, da se pri obračunu njegovega OD upoštevajo vse osnove in merila za delitev sredstev za OD ter način obračunavanja in izplačevanja OD. ki jih določa ta SS: — pravico do pismenega obračuna OD v bruto in neto zneskih; — pravico do preizkusa in revizije pismenega obračuna OD ob njegovi navzočnosti: — pravico do obrazložitve vseh okoliščin, ki so vplivale na obračunsko višino OD; — pravico vpogleda obračuna OD vseh delavcev TOZD, 106. člen Delavec ima pravico v času tekočega obračunskega meseca do prejema akontacije OD v višini 50 % od prostega dela njegove mesečne akontacije OD. Prosti del akontacije OD delavca je tisti del mesečne akontacije OD, ki ostane po obračunu višine zakonskih in administrativnih prepovedi, ki jih ima delavec na svoj OD. O izplačilu akontacije OD delavcu v smislu prvega odstavka tega člena, odloča vodja kadrovske in splošne službe TOZD. 107. člen Delavec mora prejeti pismeni sklep o OD, katerega izda na podlagi določil tega SS odbor za osebne dohodke ali DS TOZD. Sklep o OD podpiše direktor TOZD. Sklep o OD za direktorja TOZD pa podpiše predsednik DS TOZD. 108. člen Sklep o OD delavca mora vsebovati naslednje podatke: — naslov TOZD; — matično številko; — datum izdaje sklepa; — ime in priimek delavca; — datum rojstva; — poklic; — naziv delovnega mesta; — skupno število točk, ki pripadajo delavcu na njegovem delovnem mestu; — obračunsko vrednost delovne ure; — osnovno število točk vrednosti delovnega mesta; — število točk za posamezne dodatke, ki pripadajo delavcu na delovnem mestu; — število točk višine odtegljajev po določilih tega SS; — dinarsko vrednost točke (neto); — pravni pouk o varstvu pravic delavca z navedbo organa, ki je pristojen obravnavati zahtevo delavca; — pečat in podpis pristojnega delavca. 109. člen Delavec ima pravico zoper sklep o OD, ki ga je izdal odbor za OD, v kolikor se z njim ne strinja .vložiti zahtevo za varstvo pravic na DS TOZD v roku 15 dni po prejemu sklepa OD. DS TOZD mora zahtevo delavca za varstvo pravic rešiti takoj, najpozneje pa v 30 dneh od dneva vložitve pismene zahteve delavca in o dokončni odločitvi delavca pismeno obvestiti. 110. člen Odločitev in sklep DS TOZD o zahtevi delavca za varstvo pravic, ki jo delavec vloži zoper sklepe organov, ki so po določilih tega SS pristojni odločati o njegovi pravici, je dokončen, razen tistih sklepov, katere DS po določilih tega SS odloča in izdaja neposredno. Zahteve za varstvo pravic delavca zoper sklepe, ki jih izdaja neposredno po določilih tega SS DS, rešuje in dokončno o njih odloča zbor delavcev delovne skupnosti TOZD. 111. člen Delavcem, ki delajo v inozemstvu, se višina OD in način obračunavanja ter izplačevanja določi za vsak primer posebej s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ne sme biti v nasprotju s tem SS. XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 112. člen Delavcu, ki do uveljavitve tega SS že dela na delovnem mestu, katero je na podlagi analitične ocene, po enotni metodologiji za AODM, nižje ocenjeno, kot je bilo do sedaj in bi zaradi tega dobival nižji OD kot ga je imel, se zagotavlja OD v isti višini, kot ga je imel do sedaj ali pa se ga prestavi na drugo, njemu ustrezno delovno mesto, kjer bo dosegal OD v isti višini kot ga je imel do sedaj. 113. člen Z uveljavitvijo tega SS preneha veljati dosedanji SS o delitvi OD podjetja. Posebni SS, kot sestavni deli tega SS: — SS o normah in cenik del; — SS o štipendiranju; — SS o stanovanjski izgradnji; — SS o odškodninah izumiteljem, raciona-lizatorjem in novatorjem; morajo biti sprejeti najpozneje do 31. 7. 1975. Do zgoraj navedenega roka veljajo dosedanji pravilniki in sporazumi iz tega področja. 114. člen Ta SS velja, ko dve tretjini delavcev TOZD pismeno izjavijo, da se strinjajo s pravicami in obveznostmi tega SS in ko ga podpiše osnovna organizacija sindikata TOZD. Ta SS velja tudi za delavca, ki ni dal pismene izjave, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so določene s tem SS, če v roku 15 dni po sprejemu tega SS v smislu prvega odstavka tega člena ne izjavi svoje želje, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu. 115. člen Obračunavanje in izplačevanje OD delavcem po tem SS prične od..................... Zbor delavcev TOZD .................... je dne....................na podlagi pred- loga obravnaval in sprejel SPORAZUM O DODELJEVANJU STANOVANJ IN POSOJIL ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 1. člen Sporazum ureja način in pogoje za dodeljevanje stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za dodeljevanje posojil za stanovanjsko izgradnjo delavcem podjetja. 2. člen Viri sredstev za financiranje stanovanjske gradnje so: — sredstva stanovanjskega prispevka, s katerim razpolaga TOZD oziroma DSSS neposredno, — sredstva stanovanjskega prispevka, ki so na podlagi družbenega dogovora razporejena v solidarnostne sklade mesta oziroma občine, — sredstva stanovanjskega prispevka, ki so na podlagi družbenega dogovora vezana pri poslovnih bankah, — sredstva iz dela čistega dohodka TOZD, razporejena v njihove sklade skupne porabe in v skladu skupne porabe DSSS, — sredstva vrnjenih posojil in — sredstva predplačila najemnin. 3. člen Namen sporazuma je, da se pri dodeljevanju stanovanj in posojil določijo minimalni pogoji za vse delavce TOZD in DSSS, zagotovi pravilno dodeljevanje in pri tem pospešuje varčevanje delavcev, ter hkrati zavarujejo koristi in interesi TOZD in DSSS. 4. člen Podjetje dodeljuje stanovanja: — brez finančne udeležbe prosilca, — s finančno udeležbo prosilca. Posojila za stanovanjsko izgradnjo pa se dodeljujejo v naslednjih oblikah: — združeno varčevanje delavca in TOZD oziroma DSSS, 116. člen Ta SS se lahko spremeni ali dopolni po enakem postopku, kakor je bil sprejet in ko je bila za predlagano spremembo ali dopolnitev opravljena uskladitev z ostalimi TOZD v OZD IMP v smislu določil tega SS. 117. člen DS TOZD je na svoji seji dne ............... ugotovil, da je do dne........ od skupnega števila ..................... delavcev TOZD, podpisalo izjavo ................... delavcev, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so določene s tem SS. S tem je ta SS postal veljaven. — dodeljevanje posojil iz sredstev TOZD oziroma DSSS, vezanih na določeno dobo pri poslovni banki, — dodeljevanje posojil neposredno iz skladov skupne porabe. 5. člen 1. Podjetje dodeljuje stanovanja brez fi; nančne udeležbe v primerih, da socialni položaj in stanovanjske razmere prosilca ustrezajo pogojem, določenim v posebni tabeli, ki je sestavni del tega sporazuma. 2. Prosilci, ki na podlagi tabele dosežejo večje število točk, imajo prednost pri dodelitvi stanovanj. 3. TOZD oziroma DSSS dodeljuje stanovanja s finančno udeležbo prosilcu, ki izpolnjuje naslednje pogoje: a) da ni lastnik ali nosilec stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju in b) da prispeva pri povprečnem mesečnem dohodku na člana družine do 1500 din 5 od 1501 din do 2500 din 10 % in nad 2501 din 15 % lastnih sredstev, ki se v celoti poračuna vaj o z najemnino s 3 % obrestmi, kolikor prosilec pridobi sredstva lastne udeležbe s posojilom delovne organizacije, pri kateri je zaposlen družinski član, se obresti na znesek lastne udeležbe ne obračunavajo. Udeležba je obvezna samo pri dodelitvi novih stanovanj . Pri ugotavljanju povprečnega osebnega dohodka na člana družine se upošteva dohodek družine, dosežen v rednem delovnem času (tj. osnova, gibljivi del in presežek norme). V povprečju se ne upošteva dohodek, dosežen z nadurnim delom in otroški dodatki. Povprečje doseženega osebnega dohodka se ugotavlja za obračunsko obdobje zadnjih 6 mesecev v preteklem letu. Osnove, od katerih se določa odstotek lastne udeležbe, se povečujejo sorazmerno z indeksom povečanja osebnih dohodkov v podjetju, ki ga ugotovi plansko analitska služba. O povečanju osnov sklepa odbor pa stanovanjske zadeve po zaključnem računu za preteklo leto, 4. Med prosilci, ki izpolnjujejo vse zgoraj naštete pogoje, imajo prednost pri delitvi stanovanj delavci, ki izpolnjujejo pogoj lZ prve točke 15. člena tega sporazuma. 6. Sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo 5. Kriteriji za pridobitev prednostne pravice do najemnega stanovanja z lastno udeležbo: OSNOVA točke 1. Leta zaposlitve pri podjetju do 15 2. Gmotni položaj do 8 a) število družinskih članov b) prejemki družine skupaj c) na člana družine 3. Možnost pridobitve razpolagalne pravice na stanovanju, katerega poseduje prosilec do 5 L Ocena sedanjega bivališča do 6 1 Kvadratura sedanjega stanovanja do 6 6. Pomembnost delovnega mesta prosilca do 8 Ad. 1. Za vsako izpolnjeno leto Dri podjetju po tabeli pripadajoče točke. Za dosežena leta pri t>odietiu se štejejo leta, ki so izpolnjena do 30. junija tekočega leta. let točk 2 1 3 2 4 3 5 5 6 6 7 7 8 8 9 9 10 10 11 11 12 12 13 13 14 14 15 15 Ad. 2. Povprečni zaslužek na člana družine: nad 2601 0 točk od 2251 do 2600 2 točki od 1851 do 2250 4 točke od 1501 do 1850 6 točk do 1500 8 točk Ad. 3. Trajna razpolagalna pravica 5 točk Enkratna razpolagalna pravica 2 točki Ad. 4. Število točk sedanjega stanovanja na družinskega člana: točk točk nad 20 q od 17,5 do 20 1 od 15 do 17,5 2 od 12,5 do 15 3 od 10 do 12,5 4 od 7,5 do. 10 5 manj od 7,5 ali brez odločbe 6 Ad. 5. ma na člana točk nad 16 q od 14 do 16 1 od 12 do 14 2 od 10 do 12 3 od 8 do 10 4 od 6 do 8 5 manj od 6 ali brez odločbe 6 Ad. 6. točke na delovnem mestu KV delavca 3 na delovnem mestu SS delavca 4 na delovnem mestu VKV delavca 5 na delov, mestu Viš. S delavca 6 na delov, mestu Vis. S delavca 8 6. člen v l' Posojila iz naslova združenega varče jn nJa delavca in TOZD ozir. DSSS pri bank J Posojila iz sredstev TOZD ozir. DSSS ve nih pri banki, se dodeljujejo za nakuj snovanja pod naslednjimi pogoji: r, da prosilec ni lastnik ali nosilec sta vanjske pravice na ustreznem stanovanju ttia ■ d'a ,z lastno udeležbo zagotavlja naj anj 30 % vrednosti stanovanjske enote. 2. Posojila iz tega naslova se lahko dodeljujejo tudi za adaptacije, pri čemer pa mora prosilec izpolnjevati pogoj pod b) iz točke 1 tega člena, vendar le izjemoma in to tistim prosilcem, ki si glede na delovno mesto in socialno stanje ne bi mogli z lastnimi sredstvi izboljšati stanovanja. 7. člen 1. Posojila iz naslova sredstev TOZD ozir. DSSS, vezanih pri banki, se za individualno stanovanjsko gradnjo dodeljujejo pod naslednjimi pogoji: a) da prosilec ni lastnik ali nosilec stanovanjske pravice na ustreznem stanovamju, b) da predloži vso ustrezno dokumentacijo ter predračun za zaprošeni znesek posojila, c) da je individualna hiša zgrajena že do I. faze. 2. Znesek posojila iz naslova vezanih sredstev pri banki, namenjen za individualno gradnjo, ne sme presegati 150.000 din. 8. člen Posojila neposredno iz sredstev sklada skupne porabe se dodeljujejo: a) največ do zneska 150.000 din, b) če prosilec potrebuje zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti za stanovanjsko gradnjo premostitveno posojilo, vendar največ 100.000 din za dobo največ 2 let. 9. člen Višino posameznih posojil, pogoje in način odplačevanja določi v konkretnem primeru odbor za stanovanjske zadeve na podlagi prošnje prosilca in razpoložljivih sredstev, upoštevajoč naslednje minimalne pogoje: 1. obrestna mera znaša 2 % letno, 2. odplačilna doba za posojila znaša za vsakih 10.000 din eno leto. Enako se določa doba vezave sredstev TOZD ozir. DSSS pri združenem varčevanju v banki. Kolikor pa bi glede na pogoje pravilnika o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo prosilec ne bil kreditno sposoben, lahko delavski svet na utemeljen predlog odbora za stanovanjske zadeve podaljša dobo vezave sredstev ali spremeni odplačilne pogoje. Najdaljša odplačilna doba je 25 let. 3. Pod točko 2. navedeni pogoj velja za vsako, tudi sukcesivno, v posameznih letih prejeto posojilo posebej. V primeru, da znaša povprečni družinski dohodek posojilojemalca manj kot 1200 din na mesec in presegajo skupna mesečna odplačila posojil podjetja 1000 din, lahko zaprosi za spremembo odplačilnih pogojev. 4. Kadar DS ugodi prošnji posojilojemalca za spremembo odplačilnih pogojev, ne sme znašati mesečni obrok odplačil manj kot 900 din. 5. V primeru, da skupni znesek posojil presega 150.000 din, posojilojemalec ni upravičen, da zahteva spremembo odplačilnih pogojev. 6. Znesek 1200 din, ki omogoča posojilojemalcu, da zaprosi za spremembo odplačilnih pogojev, se spremeni skladno s spremembami pogojnega zneska za pridobitev pravice do otroškega dodatka. 7. O prošnji za spremembo odplačilnih pogojev odloča DS TOZD oz. DSSS na predlog odbora za stanovanjske zadeve. 8. S spremembo odplačilnih pogojev je mišljen moratorij enega ali več izmed prejetih posojil za določeno dobo v skladu s 4. točko tega člena. 9. Posojilo zapade v odplačilo potem, ko ga posojilojemalec porabi, najkasneje pa v enem letu od dneva sklenitve posojilne pogodbe. Posojilojemalec vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke, neposredno iz svojih osebnih dohodkov pri podjetju. 10. člen 1. Posojilo iz sredstev TOZD oz. DSSS, vezanih pri banki, koristi upravičenec pod pogoji, določenimi v pogodbi o vezavi sredstev, sklenjeni med banko in TOZD ozir. DSSS. TOZD ozir. DSSS veže sredstva pri banki v taki obrestni meri, ki omogoča upravičencem koriščenje kredita po obrestni meri, ki znaša 2 % letno. 2. Posojilo iz naslova vezanih sredstev pri banki TOZD oz. DSSS uporablja tudi za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj. 11. člen 1. V primeru, da lastnik proda stanovanje oz. stanovanjsko hišo, ki je bila finansirana z neposrednim posojilom ali posojilom preko banke, preden je odplačano celotno posojilo, je dolžan TOZD, DSSS oz. banki vrniti še neodplačani del posojila v roku 1 meseca po izvršeni prodaji. 2. Pri prodaji takih stanovanj in stanovanjskih hiš ima TOZD oz. DSSS predkupno pravico. Namen odtujitve je lastnik dolžan javiti v pismeni obliki. 3. Izjemoma sme delavec z odobritvijo PS TOZD oz. DSSS tako stanovanje zamenjati za drugo večje ali manjše stanovanje. Pri prodaji zaradi zamenjave TOZD oz DSSS nima predkupne pravice. 12. člen Stanovanje, kupljeno, zgrajeno ali adaptirano s posojilom, mora delavec —• posojilojemalec zavarovati pri zavarovalnici proti požaru in drugim elementarnim nezgodam ter zavarovalnino vinkulirati v korist TOZD oz. DSSS do višine odobrenega posojila, vendar samo, če znaša posojilo več kot 5000 din. 13. člen Vsa stanovanja, ki jih TOZD oz. DSSS zgradi ali kupi z lastnimi sredstvi ali bančnimi posojili TOZD oz. DSSS, se prenašajo v upravljanje stanovanjskim skupnostim. TOZD oz. DSSS zadrži razpolagalno pravico na stanovanjih in stanovanjskih hišah, ki so dane v upravljanje stanovanjskim skupnostim. Sem spada tudi razpologalna pravica na stanovanjih v smislu 40. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih. 14. člen Posojilodajalec, oz. stanodajalec je TOZD oz. DSSS kot pravna oseba, o dodeljevanju stanovanj in posojil pa odločajo samoupravni organi TOZD oz. DSSS samostojno za delavce, ki so zaposleni v posamezni TOZD oz. DSSS, upoštevajoč minimalne pogoje, določene v tem sporazumu. 15. člen Poleg že navedenih pogojev morajo prosilci za dodelitev stanovanja oz. posojila, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da je njihovo delo v podjetju uspešno, pri čemer se upošteva njihova strokovnost, prizadevnost, delovno mesto; 2. da so vložili prošnjo pri pristojnem organu upravljanja v smislu določil tega sporazuma ; 3. da predložijo gradbeno dovoljenje in drugo dokumentacijo, v kolikor se taka dokumentacija zahteva po pozitivnih predpisih. 16. člen 1. Glede na višino razpoložljivih sredstev, s katerimi razpolagajo posamezne TOZD oz. DSSS, razdeli odbor za stanovanjske zadeve sredstva samostojno ter odobri delavcem posojila preko banke ali v primerih, ki jih določa ta sporazum tudi neposredno. » 2. Odbor za stanovanjske zadeve razpiše posojila in pokliče delavce, ki imajo nerešeno stanovanjsko vprašanje in izpolnjujejo pogoje, določene v tem sporazumu, da vložijo nroenin v- -toločenem roku. 17. člen 1. Prošnja za dodelitev posojila, oz. stanovanja vsebuje: — ime in priimek prosilca z navedbo delovnega mesta, na katerem dela; — podatke o članih družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu; — podatke o njegovem dosedanjem stanovanju; — podatke o posebnih socialnih razmerah (npr. bolezen v družini); — podatke, oz. navedbe, zakaj prosi za posojilo in koliko lahko prispeva iz lastnih sredstev; — podatke iz varčevalne pogodbe (doba varčevalne pogodbe, doba varčevanja in znesek mesečnih vplačil). 2. Prošnji je treba priložiti vso potrebno dokumentacijo ,ki jo zahteva odbor za stanovanjske zadeve. 18. člen V določenem roku zbrane prošnje splošna služba TOZD oz. DSSS odstopi odboru za stanovanjske zadeve, ki na podlagi dobljenih p- laikov in če je potrebno, tudi ogleda stanovanja, v katerem stanuje prosilec, upoštevajoč pogoje vsakega prosilca za dodelitev stanovanja, oz. posojila, sklepa o dodelitvi stanovanja .oz. posojila posameznih prosilcev. 19. člen 1. Na podlagi sklepa odbora za" stanovanjske zadeve splošna službo izda odločbo o dodelitvi stanovanja ali posojila, ki jo podpiše direktor TOZD oz. DSSS. 2. V odločbi se navede, kateremu prosilcu -v dodeljuje stanovanje oz. posojilo, v kakšni višini, ob kakšnih pogojih, kakšni so bili razliva zn dodelitev in koliko bo prispeval prosilec iz lastnih sredstev. 3. Odločba mora vsebovati pravni pouk o možnosti zahteve za varstvo pravic. 20. člen Sklep odbora za stanovanjske zadeve, s kateri m sc posameznim prosilcem dodeljuje posojilo, se mora brez odlašanja objaviti v poslovni stavbi TOZD oz. DSSS. 21. člen 1. Zoper odločbo o dodelitvi posojila oz. stanovanja, ki je v nasprotju s sporazumom, lahko vložijo zahtevo za varstvo pravic delavci. ki bi po sporazumu lahko dobili posojilo ali stanovanje, pa njihove vloge niso bile upoštevane. 2. Zahtevo za varstvo pravic se vloži v roku 15 dni od dneva objave na delavski s\ct TOZD oz. DSSS, ki mora v dodelitvi stanovanja oz. posojila razpravljati na svoji prvi prihodnji seji in izdati ustrezno odločbo. Odločba o zahtevi za varstvo pravic je dokončna. 22. člen Prosilec, ki mu je bilo odobreno posojilo, lahko v upravičenih primerih prosi za po- daljšanje koriščenja sredstev, o čemer odloči odbor za stanovanjske zadeve. Koriščenje sredstev se lahko podaljša največ za 1 leto. 23. člen 1. O dodeljenem posojilu skleneta TOZD, DSS oz. banka kot posojilodajalec in delavec ko posojilojemalec posebno posojilno pogodbo. 2. V primeru, da znaša odobreno posojilo več kot 50.000 din, mora posojilojemalec dovoliti, da TOZD oz. DSSS na njegove stroške lahko vpiše v zemljiški knjigi zastavno pravico na kupljenem stanovanju oz. zgrajeni stanovanjski hiši. 3. Posojilna pogodba mora vsebovati tildi določbo, da v primeru prenehanja lastnosti delavca v združenem delu po volji delavca, zaradi obsodbe na zaporno kazen, daljše od 6 mesecev (če po prestani kazni podjetje delavca ne sprejme nazaj na delo) ali zaradi izključitve iz delovne skupnosti, posojilojemalec vrne še neodplačani del posojila v skrajšanem roku, in sicer: — posojilo do 50.000 din v roku 1 leta; — posojilo do 100.000 din v roku 2 let; — posojilo nad 100.000 din v roku 3 let. 24. člen Delavec, ki mu je izdana odločba o dodelitvi stanovanja, mora skleniti stanovanjsko pogodbo s stanovanjsko skupnostjo. 25. člen Dodeljeno stanovanje sme uporabljati le imetnik odločbe kot nosilec stanovanjske pravice zase in za svojo družino in ga ne sme zamenjati, oz. kako drugače z njim razpolagati brez prejšnjega soglasja TOZD oz DSSS kot stanodajalca. 26. člen Določila tega sporazuma se ne uporabljajo za dodelitev stanovanj, ki so po svojem namenu določena za hišnika, čuvaja, kurjača jt-d. Ta stanovanja se lahko dodelijo samo osebam, ki so jim po njihovi funkciji namenjena in jih lahko uporabljajo samo, dokler njihova funkcija traja. 27. člen Morebitne spore med posameznimi TOZD oz. DSSS glede stanovanj rešuje notranja arbitraža. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 28. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati dosedanji sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, sprejet 30. 4. 1974. 29. člen Posojilne in stanovanjske pogodbe, sklenjene med TOZD oz. DSSS in delavci pred veljavnostjo tega sporazuma, ostajajo še v nadalje v veljavi in se ne morejo spremeniti. 30. člen V kolikor je posojilojemalec prejel več kreditov v različnih časovnih obdobjih, se lahko na njegov predlog pogoji odplačevanja spremenijo v skladu z 9. čl. tega sporazuma. 31. člen Šteje se, da je ta sporazum sklenjen, k a; dar % vseh delavcev v temeljni organizaciji oz. DSSS pismeno izjavita, da se strinjata z vsebino, določeno v predlogu tega sporazuma. KRITERIJI ZA DODELJEVANJE STANOVANJ SOCIALNO ŠIBKIM L Leta zaposlitve pri podjetju 8 2. Gmotni položaj 8 a) število družinskih članov b) prejemki družine skupaj c) na člana 4. Zdravstveno stanje 8 4. Ocena sedanjega bivališča 10 Ad 1: let točk do 2 l 2 do 3 2 3 do 5 3 5 do 10 ' 5 nad 10 g Ad 2: zaslužek na člana družine din točk nad 1251 0 od 1101 do 1250 2 od 1001 do 1100 4 od 851 do 1000 6 do 850 8 Ad 3: točk vsi člani zdravi 0 1 član bolehen 3 2 člana bolehna 5 več bolehnih 8 Ad 4: Število točk sedanjega stanovanja na družinskega člana m2 točk nad 20 0 od 17,5 do 20 3 od 15 do 17.5 4 od 12,5 do 15 5 od 10 do 12.5 6 od 7,5 do 10 8 manj kot 7,5 10 Pri izračunu točk na družinskega člana se otroci do 5 let unoštevaio s faktorjem 1.5 nd 5 do 10 let s faktorjem 1.4. od 10 do 15 let s faktorjem 1,2, od 15 do 20 let pa s faktor-jem 1,1.