Letniki.	v lažnjiit obleki.	Štev. 16.
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Veljà Celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr.
Nova liberalna postava f
veljavna za celo Dežmanijo.
Na ušesa liberalnega ministerstva v Blatni vasi butajo neprenehoma pritožbe sitnežev, kteri .ne pri-
goznajo, da je sedanja doba v resnici svobodna ali beralna. Ministerstvo, ktero skrbi za vsako živa-lico, ktero je celò dva, policaja postavilo v Blatno vas, da zamorejo po noči miši in podgane se sprehajati brez nevarnosti po tlaku, je oziroma na to godrnjanje izkovàlo sledečo postavo:
§• 1-
Vsako dete se po nalašč odločeni komisiji precej po rojstvu vpraša, kteri jezik da govori, da se zapiše potem po odgovoru in lastni volji med Nemce aji Slovence.
§• 2;
Da se v šolah niti tistim, ki hočejo imeti slovenske , niti tudi onim, ki želijo nemške, ne godi nikakoršna sila, se bo učilo moléé.
§. 3.
Da se v uradnijah in pisarnicah ne godi nikomur sila, smé vsak Slovenec zahtevati slovenske dopise, vsak uradnik pa delati nemške.
§. 4.
Tabori se smejo snovati brez ovire in vlada jih smé prepovedovati, kedar ji je všeč. „Sokolu“ so dopuščeni izleti kamorkoli bocu, le iz Ljubljane ne.
i 5.
Misel je vsaka prosta, tudi jezik se ne bo nikomur priklenil ali odrezal. Taborske svetinje nositi, „živijo“ kričati itd. je dopuščeno, in postavljeni so po vseh voglih policaji, kteri imajo „živio“-klice varno spremljevati. Beseda „nemškutar“ ni razža-ljiva za Slovence, komur pa ni všeč, jo smé plačati s klofuto.
§• 6.
Ako se komu v tem obziru godi krivica, se smé pritožiti na višem mestu, če misli, da mu bo pritožba pomagala in če je cena papirja nizka.
§.7.
Napravijo se dobrodelni samostani (kloštri), v kterih je stanovanje' in vsa postrežba zastonj. Namenjeni so:
1.	Slovencem sploh ;
2.	slovenskim pisateljem posebno.
Pogoji, po kterih se prebivalci sprejemajo, so: a) Pijanost od slovanske ideje;
. b) spričalo sposobnosti, ktero se zadobi pri deželni
sodniji, ako pisatelj ne piše svobodno, to je,
ako njegovi Članki ne pojó slave konšt. mini-
sterstvu in ne hvalisajo modrih, liberalnih narav. Ker so te hiše prostorne, se sme pisati, je omu ljubo.
§. 8.
časniki slovenski se ne smejo preganjati in zapirati, temveč le — vredniki.
§• 9.
Zastopniki ljudstva smejo brez straha govoriti za narodne pravice, saj je Avstrija velika in Dunaj daleč, toraj ne bo noben minister oglušil.
§. 10.
Slovenščine do dobrega zmožen uradnik se prestavi med Nemce, da se nauči tudi nemščine.
§• IL
Vstanovijo se konšt. društva, v kterih smejo tudi Slovenci zabavljati in prazno slamo mlatiti. Tudi se smé iti ko Turniček I., II. in IH. vsak na Dunaj blamirat.	'	.
§• 12.
Teh postav držati se ni nihče prisiljen. Saj bo pazila policija, da se spolnujejo.
Iz slovenske sodnijske dvorane.
Obsojene so zavoljo različnih pregreškov, prestopkov itd. sledeče osebe:
Gospod pl. Dragotin Wurzbach, deželnega zbora predsednik, deželni glavar itd., zavoljo javnega mučenja slovenskega jezika in kvarjenja slovenskih besed na dve leti slovenske abecednice in 5 let slovenske gramatike;
gosp. dr. Klun, kteri se je hotel brez vzroka odpovedati deželnemu in državnemu poslanstvu, zavoljo sumljivega vedenja na tri mesece težke seje, privezan na stol deželnega poslanca;
gosp. Kromar, deželni poslanec, se ima spremeniti dve leti v paragraf, kteri se bo pribil na vrata sobe deželnih poslancev.
V preiskavi, deloma v preiskavnem zaporu so:
Minister Giskra, sumljiv, da skrivaj se vde-ležuje slovenski opoziciji in daje skrivno podporo „Brenceljnu" ;
gosp. DragotinDežman navadno „Tagblatt“, zavoljo kaljenja javnega mini, ker piše razdražljive članke po noči;
Tone Slovenec, zasačen, ko je po noči, gredé memo Dežmanove hiše, glasno kihnil — zavoljo po-skušenega umorstva;
vsi slovenski poslanci, kteri so se zbrali 3. t. m. v Ljubljani, zavoljo hudodelstva zarotovanja in izdajanja Avstrije in zavoljo nedopuščene skupščine, kajti zbirališče za Slovence je le na Žabjeku;
deželna sodnija zavoljo sumljivo svobodnih misel, ker je pustila izfrčati „Brenceljna“.
Program seje dež. zbora,
ako bo po Kromer-jevem nasvetu presojeval vložene slovenske igre.
1. Branje žaloigre „Renegat ali mož z grabljami“. Razdeljene so ob enem med posamezne ude že naloge.
,2. Tretii del ljudske igre : „Kos kruha"; Da si bo vsak bolj živo predstavljal predmet igre, bosta sedela v odboru dva pekovska fanta s koši.
3.	Prvi del slovenske operete: „Na Žabjek!“ Da bodo gg. poslanci imeli priložnost, presojevati tudi godbo, bo skladatelj oponašal žabe, ki v Ljubljanici na večer ragljajo.
4.	Odlomek iz šaloigre: „Naši nemškutarji“. Ker je vtisk te igre odvisen od obleke smešnika (komikarja), bo poročevalec gospod Dežman prišel oblečem ko harlekin-
5.	Nekaj prizorov iz komične igj^e: „Verfassungstag“ z gromom, bliskom, bengaličnim ognjem in drugo ropotijo.
6.	Konec komične igre: „Na Janjčah“. Ker se je izpraznila dvorana za tek, bodo gg. poslanci sedeli v od stropa visečih koših.
7.	Crtica za eno osebo: „§§§§“• To šalo bo predstavljal slavnemu zboru sam pisatelj gosp. Kromar, kteri bo stal zavoljo veče gibljivosti ves na škrpcih.
8.	Volitev novih poslušalcev.
9.	Volitev šepetalca (suflerja).
Besede očeta svojemu sinu.
Moj sin! Bliža se mi zadnja ura, v kteri pridejo navadno tudi bolj zabitemu človeku dobre misli, tedaj slušaj jih, da se ti bo dobro godilo v Dežma-niji in ti ne bo treba hrustati ričeta na Žabjeku.
Imej moje nauke vedno pred očmi in navadne fraze na jeziku, da postaneš imeniten ko Dežman in moder ko dr. Jug.
Bodi marljiv telovadec in skušaj v teku dohajati zajce, kajti ako prideš na Janjče, te bojo hitre noge rešile.
Ako srečaš na cesti koga v fraku ali pinji, se odkri in ponižno prikloni, kajti ni ti znano, če ni renegat ali špicelj.
Ce te povabi sodnija pred sodbo, pojdi rajši brž na Žabjek, da si prihraniš nepotrebna pota.
Ako slišiš od daleč lajanje, se podvizaj, da odtečeš, kajti brž ko ne ti je Slovenec za petami.
Ako te izvolijo nemškutarji ali vlada kandidata za deželni zbor, bodi vesel, ako vjameš le 3 glasove.
Ce pa bi se pripetilo, da bi bil vkljub temu izvoljen v mestni ali deželni zbor, pridruži se vrsti nemškutarjev in bodi pripravljen vsaki dan, kajti ne veš, kedaj ti bo priletel kak red na suknjo.
Storjene obljube pozabi, da ti jih ne bo treba spolnovati.
Sicer pa spoštuj vse, kar se vklanja „prokletim grabljam", kajti ne pozabi stare, resnične besede, ktera se je vnovič skazala po dr. Klunu: „In hoc signo Vincenc — hofrat“.
Pesnik in Vila.
(V dež. zboru.)
Pesnik. Povej mi, o Vila j kdo neki je un',
Pri peči potuhnjen, ko žid al’ vohun?
Vila. Ta je Kljun!
Pesnik. Zakaj je na levi kopita pohral,
Nemškutarsko desno za drušno si zhral?
Vila. Se je zbal!.
*
* *
Pesnik. In uno strašilo, ki v grbasti kož’
Pušice najrajši v duhovščino prož’?..
Vila. Kegenmož.
Pesnik. Kar piše o njem se, nikakor ni laž!
Od česa li črn je, ko bil bi na straž’?
Vila. Od blamaž.
•5?
* #
Pesnik. Gez koljko kraljestev, je un gospodar,
Ki tam blizo njega hudo nemškutšr?
Vila. Je Kromär.
Pesnik. Kriči, da bobni ko poleno ob škaf,
Je on li „koprol“, ki diktira tu „štraf’“.
Vila. Paragraf.
*
% *
Pesnik. In un’ga, k’ slovenski vam bere za strah, Gotovo tak čvrsto ni zredil sam grah?
Vila. Bo Wurzbach.
Pesnik. Zakaj neki mož rad le nemšk’ godrnja?
Kaj lepše v slovenskem jezik se ravnä.
Vila. Se ne znä.
Pogovori.
Tone. Mi veš povedati, Jaka, razloček med zaupnico iu nezaupnico?
Jaka. Saj ni nikakoršnega.
Tone. Kako da ne?
Jaka. Cuj! Ko bi bil prejel gosp. dr. Klun nezaupnico, kaj bi bil storil? Bi se bil li odpovedal poslanstvu?
Tone. Da bi bil bedak!
Jaka. In sedaj, ko ima v žepu nezaupnico?
Tone. Se tudi ni odpovedal. Aha, že razumem! Tedaj ni razločka.
*
$ *
Jaka. tj Zakaj se pravi ljubljanskemu kurnjeku za ljudi „Žabjek“?
Tone. Ker je tam tako slabo, da še žabe ve-kaj o.
H*
Hi H®,
Komisar (kmetom): Veste, kaj so tabori? Tabori so zbirališča, od kterib pridejo kmetje vsi pijani dormi.
Kmet (sosedu na uho): Tedaj je naš gospod komisar vsaki večer na taboru.
H5- !
Hi Hi
Tone. Ljubljanskemu državnemu pravništvu se mora slabo goditi.
Jaka. Iz česa to sledi?
Tone. Ti je znan pregovor: „V sili hudič muhe» lovi?“
Jaka. Znan mi je, pa ne vem, kako se dotika državnega pravništva. Saj ni hudič.
Tone. Se vé da ne, hudič pomeni le velikega sovražnika.
Jaka. Bodi-si, a vendar se mi še ne vedri v pameti, zakaj bi se državnemu pravniku slabo godilo. Tone. Ker je jel loviti že — brencelj ne.
Vprašanje,
Da bi imela nepotrjena postava zarad pridržanja obče škodljivih oseb v posilnih delavnicah veljavo — ne za vlačuge in potepuhe, ampak le za Slovence, bi bila li potrjena?
„Brencelj“, radovedna muha.
Uganjka za policijo.*)
(Čudna latinščina.)
Onšarts es ob ajicilop alizej , ok ob alanzops, ad et ecitsrv, hiretak nemop ej s mekat modurt al-inagu, ojamin čin agenraven v ibes.
' *) Ključ te uganjke drugi pot.
Razglas
V Blatni Vasi.
slovenskim pisateljem.
V deželnem zboru sem se potezal za prestave nemških iger v slovenski jezik in povdarjal, da so mnogo boljše od izvirnih slovenskih. Da pa tudi pokažem z djanjem, ! da mi je resnična volja podpirati vbogo slovensko dramatiko, razpišem za vsako prestavljeno igro
500 goldinarjev
plače, ktere bom odštel brž ko bom prebral celo delo v deželnem zboru. Na noge tedaj, mlada inteligencija, slovenski pisatelji in dramaturgi! 500 gold, je nekaj denarja.
Kromar,
deželni poslanec in nadsve-tovalec deželnega nadsod-nijskega dvorišča v Gradcu.
Briča (staremu in mlademu Brenceljnu). Golt, ferdaman guncvet! Tukaj boš vzel slamnik iz glave! Vidiš, kako se vklanja tam Käsmacher in prof. Heureich! To znamnje je edino, ktero zdaj v Ljubljani gospoduje. Marš na Žabjek!
Brencelj. Ne boš, Jaka !
čudna razsodba.
23. dne t. m. je stal pred porotniki državni pravdnik, ali kar je skoro ravno tisto, ljubljanski mestni zbor. Tožnik je bil „Brencelj“, ker sl. ljubljansko ministerstvo se je repenčilo, češ, da noče dolgih nosov po „Brenceljnu“ mu obešenih. Porotniki so obsodili po nasvetu tožnika zatožence v osebi c. k. državnega pravdnika, da plača stroške o bravnave.
„Brencelj še nima dolgega nosa in ne bo zobal ričeta na Žabjeku. Al ste ga videli naš’ga sinka — Tnrnička IV.
Ciani, zarad kterili je bil obsojen — državni pravdnik.
Zopet dolg nos!
Ovčje krotkosti in potrpežljivosti bi bilo treba „Bren-«eljnu“ in polževe krvi, da bi ne znorel in se ne razkačil zavoljo dogodeb, kakoršne so se godile vnovič v Ljubljani.
Pa „kar je, ti je“, pravi Ribničan; tudi oče „Brencelj“ se je jel tolažiti zarad te zgube, ktera zadene le otročiče. A zdaj divjà vnovič, kajti sramota, kakoršna se je pripetila možakom, zgodi se navadno le Turničku in še temu k večem dvakrat na leto. Ne more si tedaj kaj, da graja tiste, kterim je boter, namreč konšt. mestne odbornike.
Kakošen vrag Vam je neki vcepil misel v glavo, da ste si izmislili spomenico do ministerstva ? Kdo Vam jo je tako lažnjivo sestavil? Kdo je slišal ali bral kedaj tako prismojene čenče in blebetanja? Ste li mislili, da je mini-sterstvo Dežman, ki ima ušesa le za svoje nemškutarske otroke? „Brencelj“, prebravši brezpametno blodenje, vstra-šil se je in Vam svetoval, da skrijete list za steno, kajti sram ga je bilo, zastopati blagor tako daleč zabredle stranke. Ko bi ga vbogali, prihranili bi si bili veliko sramote in svetu veliko smeha.
Kaj se zgodi? Tihoma se mu odpelje deputacija na Dunaj z omenjeno spomenico. „Brencelj“ se pri tej novici tolaži s tem, da jo je morda nesel Tumiček, ki je že na-navajen blamaž; a izvedivši, da sta poslanca ljubljanski župan sam in njegov pajdaš Poprovič, skrije se pod konšt. omaro, kajti nima veselja, gledati obraze vrnivših se konšt. jogrov.
čez nekaj dni ju vgleda, a kakošna prikazen ! „Brencelj“ si misli, da so jima opikali sršeni ali vsaj Öse nosove , kajti njihova oteklina in dolgost je nečloveška in podobna kljunu štorkelj. Tudi poprejšnjo moško in ponosno postopanje in obnašanje se je nekako zgubilo, plazita se najrajši tik zidovja in po temnih in samotnih ulicah. Pravijo , da se ta bolezen imenuje „blamaža“, in bati se je, da se ne prime vseh konšt. odbornikov.
„Brencelj“ ljubi čist zrak, dima ne mara ; tudi v liberalni mlaki se noče vmazati, še manj pa si pricvrkniti
perutici pri gorečem „Fortschrittsgeist-u“. Le eno Vam Še zabrenči na ušesa: Ako boste še kaj časa tako kolosalno napredovali ; v kratkem ne bo nikogar,' kteri bi Vam za-mogel vkrasti ~ možgane.
„Brencelj“, liberalni renegat.
Torniòek IL in HI.
Na Dunaj podasta gospođa se dva, i Joj : joj!
In v žepu spom’nico imasta oba,
Stoj, stoj !
Župan je prvi, srdit lib’raluh, Poprovič drugi, nemškutarski duh. Pridreta na Dunaj in prosita res,
Da hitro priklene slovenski se pes.
Pa kaj se zgodi ?
Minister ju vpraša: Ste Turnički vsi?
Gospođa se vrneta v mesto nazaj,
Glej ! glej !
Nosovi podaljšan’ za pedenj so vsaj. Šentej !
Črhniti noče besedice le
Župan nemškutar, tud’ Poprovič ne.
Le tiho se plazita, skrivata c’16.
Kaj nekj na Dunaji lep’ga je b’lo.
O, kdo nam pové ?
Na Dunaji zrele se fige mold.
Zdaj Dežman razkačen strasnó se jezi! Oho !
Oparil je s pismom le svoje ljudi,
I Kaj bo !
Jezen; predrzen po mestu divjà,
Rakom spet žvižgat Nemčija je šla.
Kam revče podalo bo spom’nico zdaj? Zagreblo jo z grabljami v skriti kak kraj.
.In kaj bomo mi?
Smejali poslancema bomo se vsi.
Mameluška deca,
pod vodstvom svojega stotnika gré nekam krompir pobirat in ga nese na hrbta doma.