Posamezne Številkei Navadno Din —*75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO »c nahaja v Man-bom, Jurčičeva ulica St. 4, I. nadstr-UPRAVA «e nahaja * Jurčičevi ulici st. 4, pritličje desno. Telefon it. 24- •— SHS postnocekovni račun štev- 11.'787, Na aatročila brc* denarja ac ne ~ Rokopisi se ne vračajo. Polfolna platana v soSovIn? Cena današnje stav. Din V— TABOR Posame zne Stevilkes Navadne Din —■>75, ob nedeljah Din 1*—^ «TABORa ishnja raak daa, rasvao nedelje in prašnikov, ob IB. «ri a datumom naslednjega dn« ter stane mesečno po polti D 10*—, u io*-semstvo D 18* dostavljen na do« D 11’—■, na iskasniaa D 10- — m« er a ti po dogovor«. Naroča te pri upravi .TABORA* MARIBOR. Jurčičeva ulica itcv.i. Naslov Maribor, nedel a 8. avgusta 1926. Kratko — najnovejšs v oa^!.'ntervencije velesil je demarša vlar? °^*°žena! To priča, da je naša Tnr.riai ”eod,°čna nasproti tujim silam, »a Vaxten.mi sta zlasti Anglija in Ita-riio iv ,avili sv0^° bosedo za Bolga-Žila,sc bo najbrže znatno ubla- lo v£!?? ce,e afere b0 ta’ da b0 °sta-kedon«s?S ,st?remJ vsekakor bodo ina-teiši za eno izkušnjo boga- . —i tejši in Vlad zato nemara tudi drznejši. viadn po novem n a?Pravlja prav živahno o Za«ijnivn?'1ektu.jadranske železnice, komisija da.je P°sebna strokovna ?a kanh , klonila ponudbo angleške-niinistpr .medtem« ko je prometni Dredlniii 2a,,J0* Prometni minister bo u,°zU zadevo kralju. P ♦ •■■■Vi i žiti Fn!?Ci0ska vlada je sklenila predlo- žiti na i vIada je sklenila predlo-*°nskp* ratifikacijo washing- doljfn®.!11 londonske pogodbe o vojnih talistl ’ s čemer bo ameriške kapi- iranif razorožila v njih boju proti kritft Vladl očitajo, da izvaja pri-0 Politiko denarne inflacije. Pravi!0la^ v ^eb‘ki se je nekoliko po-svoj' ’ ker 80 državne oblasti omilile nom p0stopanje nasproti katoliča- rem’nrokTe-Z-le izdaJ pr0«,as’ v kate-*akonp »* !a mehikanske kulturne uDravn* lehiške cerkve so prišle v Posebnih odborov. * stranj poročajo o novih vre-Vartn- katastrofah, viharjih, nena-Itaim Vro?ini jn nenavadni zimi, V stra. fSo *me*‘ včeraj zopet na več le n j neurja. V hribih nad Verono straš ^ sneR« Na Kitajskem vlada 30 in* kakor ie ni bilo že trosu I'0,era se širi z nenavadno lii-vihap°’ Tokii“ ,,a Japonskem, je Žne « Cl1 4000 hiš in oP^stošil obse- »norci .Sade- Mesto Hondo so poplavili Hko v va*ov^ V Velu severne Arne-Donnte lraia strašna vročina, ki iznaša ^c:kod čez 100 stopinj Fahrenheita. j, ®^ova nota Bolgariji ^toianje inozemstva. — Kralj jo pod-£"■"■ - piše danes. Beograd. 7. avgusta. ^ se ic bavila včeraj in danes le z H . im vprašanjem. Vlada je v skr-Sltj ■rad,i senzacijonelnih vesti inozein-tf?ka in jc zunanje ministrstvo iz-Ves|. tozadevni komunike, v katerem se 0d1rv,‘ 0 ultimatu-mu naše vlade Bolgariji, zanikajo. HoVinInan]i minister dr Ninčic ie izjavil tera,a,ariem: »Jaz sem t>onovno deman-ultimativni značaj note. Mi nismo -rjovel.« Nato je zaprosil v vestibilu Anglija intervenira Mučen utis v Beogradu. — Jugoslavija vztraja na svojem stališču. Beograd, 7. avgusta. Razburjenje diplomatskih in političnih krogov je radi niacedonskega konflikta doseglo višek. Jako mučno je uplivala intervencija angleškega poslanika Cunarda pri zunanjem ministru dr. Ninčicu. Tisk in javno mnenje obsojata vmešavanje angleške diplomacije. Kakor jc izvedel vaš dopisnik, angleška intervencija ne bo imela uspeha, ker je jugoslovanska vlada odločena zahtevati od Bolgarije popolno zadoščenje in najstrožje ukrepe proti makedonstvujuščih. inozemski tisk in mace-donski konffikt London. 7. avgusta. Današnji »Times« se bavijo na uvodnem mestu z jugoslovansko-bolgarskim sporom. List očitno kritizira stališče srbskega tiska in trdi, da izpadi proti Bolgariji niso na mestu. Nadalje omenja list, da bolgarski komitaše ne pomenijo za oboroženo silo kraljevine Jugoslavije nobene nevarnosti. List »Vestminster Ga-zette« piše, da je smatrati jugoslovansko-grška pogajanja glede proge Djevdjelija —Solun za presijo proti Bulgariji, ki je diplomatsko popolnoma obkoljena. JOVANOVIČ NEVARNO BOLAN. Beograd, 7. avgusta. Ljubo Jovanoviča je zadel po vsej levi strani telesa mrtvoud. Izgubil je dar govora in ni upati, da bo okreval. BOBIČ VLOŽIL SVOJO LISTO. Beograd, 7. avgusta. Sodišče je potrdilo kandidatno listo radikalskih desidentov, ki se zbirajo okrog županovega namestnika Bobiča. BORZA CURIH, (Avala). 7- avgusta. (Izvirno) Beeograd 9.12, Pariš 15.55, London 25.16, Ne\vyeork 517-50. Milan 17.40, Praga 15.31, Wien 73.15, BudapeSt 00.723, Ber lin 123-15, Briissel 4’70, Bukarest 2,39. «6 e Hal • • v v vesuumi at.,aJajoče zastopnike inozemskega ti-f,«a dementirajo dosedanja poročila, o^jometni minister Vasa Jovanovič je De vi ,val na Blecl- ^ Pre£Jloži kralju skle bo j, Takoj ko bo kralj podpisal noto v § ,;* sofijski poslanik Rakič odpotoval Wi\ •’ da J0 PI-ecia bolgarski vladi. — K izvedel Vaš dopisnik, zahteva *ti Ar^ oci Bolgarije, da takoj razpu-ur«anizaeijo makedonstvujuščih. • ^ nHrorn na a,armantne vesti inozem-v3, slc>v o ultimativni noti. se dozna-^iiA • za 'Skupno noto Jugoslavije. OriJlr m Romunije, ki bo predložena I]arodov. Enako noto bo naš po-Madi vV ^fiii Z' Rakič oddal bolgarski % . zc. Jl,tri dopoldan, dočiui bo pose-^ -Va n T,r nrvo, sekretarijatu Dru--. 1 narodov, y. Ženevi. ' Dnevna kronika — Zagrebški kinolastniki in dvadi-narski pribitek za poplavljeuce. 2 ozirom na vladni odlok, da se pri vseh vstopnicah pobira dvadinarski pribitek, ki bo uporabljen za pomoč po-plavljencem, so zagrebški kinopod-jetniki sklenili, da ukinejo pobiranje pribitka, predvsem radi tega, ker jc predsednik Rdčega križa prosil samo za 50parski pribitek, ne pa za dvadinarski. Davčni urad jc že včeraj izdal vsem kinopodjetjem vstopnice, ne da bi računal pribitek. Kinopodjet-niki so sklenili, da takoj zaprejo podjetja, ako bi vlada še vnaprej vztrajala na odloku. — Novice iz Rog. Slatine. Uradnik Fran Novak, o katerem smo zadnjič po-ročalLob priliki njegove razprave pri okr. sodišču v Rogatcu, je bil še isti dan razrešen službe in je nato zapustil Rog. Slatino. Razčiščenje je vzbudilo občo zadovoljnost. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila In Metoda« se vrši radi nastalih ovir 19. septembra v Rogaški Slatini in ne 8-septembra, kakor je bilo javljeno. Podroben program se pravočasno objavi — Kokainska afera v Zagrebu. Kakor smo že sporočili, je zagrebška policija izsledila večjo tihotapsko družbo kokaini-stov- Javnost o zadevi ni podrobneje informirana, ker je preiskava tajna. Izza kulis se doznava, da so v afero, ki je dvignila y Zagrebu obilo prahu, .vpletene ugledne osebe in celo zdravniki. Nadalj-na odkritja bodo* kakor se namiguje, še bolj senzacijonalna. ~ Truplo dr. Milka Ljubeča najdeno. Neki pastir je našel na južni strani Prisojnika že napol razkrojeno človeško truplo. Dognalo se je, da je to od 21. maja t.l- pogrešani vladni svetnik dr. Ljubeč iz Ljubljane. Rajnega turista je zalotil plaz in pokopal pod sabo. — Planinski dan v Kranjski »gori. HTK »Slijeme« nam piše: Na planinski dan, ki se bo vršil 7. in 8. tm. v Kranjski gori, bo prišlo veliko število slovenskih in hrvaških planincev. Člani HTK »Slijeme« bodo odpotovali iz Zagreba v treh skupinah; Prva bo prispela v Kranjsko goro v soboto ob 10.45, druga ob 17.50. in tretja ob 22. uri. Kranjskogorska podružnica SPD bo priredila ob tej priliki 8 izletov v Julijske Alpe in Karavanke- Komers planincev se bo vršil v soboto v hotelu Razor. Zvečer pa bodo planinci priredili veselico in ognjemet. — V nedeljo, dne 8. t. in. v Hotinji vasi, železniška postaja Orehova vas-Slivnica razvitje pra.por.ia kmečke Orjune. Narodno zavedni meščani se vabijo, da se udeležijo v velikem številu te prireditve. Iz kolodvora do veseličnega prostora 10 minut. Odhodi iz Maribora: 9.40, 11.38, 13.20 in 15.43. Za prehrano in pijačo je preskrbljeno Plesišče, dve godbi, razne druge zabave. — Veleposestvo Eszterhazy v Dolnji Lendavi zopet v drugih rokah. Pred dnevi so bratje Janekovič prodali bivše veleposestvo madžarskega kneza Eszterhazy banki za parcelacijo in kolonizacijo v Zagrebu. — Tovarna vagonov v Bolgariji pogorela. Iz Sofije poročajo, da je pogorela edina bolgarska tovarna vagonov. Vsa prizadevanja, da bi sc ogenj pogasil, so bila brezuspešna. Skoda je ogromna. — Nemčija se je pripravljala že 1. 1912 na vojno. V Angorskcm procesu proti vodji turških unionistov je bil zaslišan tudi tajnik Midstemikri, ki je izjavil, da se je Nemčija že 1. 1912. pogajala s Turčijo za sodelovanje v svetovni vojni. Licitacija. Intendantura dravske divizijske oblasti razglaša, da se vrši dne 1- sept. 1926 ob 11. uri dopoldan v njeni pisarni v Ljubljani prva javna licitacija za nabavo 70.000 kg ovsa za garnizijo Sl. Bistrica. Natančnejši nabavni pogoji so interesentom dnevno od 8. do 12- ure na razpolago v pisarni intendanture v Ljubljani. — Proštov, gasilno društvo Pekre, priredij dne 8. avgusta poletno veselico v gostilni r-. Hartman-a v Pekrah. Začetek ob 15. uri. Za dobro zabavo, izvrstno vino in dobra jedila bo preskrbljeno. Za obilen obisk prosi odbor. Čisti dobiček je namenjen za nakup društvenega avtomobila- N 97 — Pekrsko prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 8. avgusta ob 15. uri v znani gostilni Hartman veliko poletno veselico s plesom in raznimi zabavami v Yr^.u- Sodeluje slavna lastna godba! K obilni udeležbi se vljudno vabijo p. n- Mariborčani in okoličani! — Prva gorska ocenievalna vožnia za avtomobile in motocikle na Ljubelj 8. avgusta. Prijave sprejema tajništvo Autokluba, Ljubljana, Kongresni trg l.I 1543 Leto: VII. — Številka: 177. ormožki okraj spadajo tudi najlepši vinorodni okoliši ormoško-ljutomer-skih goric, med njimi sam sloviti Je-< ruzalem. Mesto Ormož, ki prireja to razstavo, ima lepo lego, starinski grad, bolnico Nemškega vitežkega reda in gostoljubno prebivalstvo. Pred prevratom so se v tem sicer docela slovenskem kraju vgnezdili Nemci in ustvarili tisto jadno nemško »trdnjavo«, ki se jc opirala na gospodarsko odvisno nemškutarijo, na prosluli ptujski šnops, na protekcijo avstrijske .vlade in slednjič na šulferajnsko šolo. Voditelj teh nemškutarjev je bil ormožki odvetnik dr. Delphi, ki je po prevratu izginil. Ta mož je pisal še v septembru I. 1918. v graški »Tagesposti«, da je treba spodnještajerske Slovence »pritisniti ob zid«. Danes so umetni sledovi nemštva zabrisani in Ormož je postal zavedno slovensko mesto. Zupan mu je naprednjak g. Ivan Veselič« ondotni veletrgovec. Priporočamo vsem, ki jih zanima napredek naše dežele, zlasti pa gospodarskim krogom, da ob priliki razstave posetijo Ormož. Z Mariborom so ugodne zveze in se nudi zlasti Mariborčanom lepa prilika za enodnevni izlet na hrvaško mejo z ogledom or-, možke razstave . Okrajna obrtno-gospodarska razstava v Ormožu M a r i b o r, 6. avgusta. V nedeljo se bo otvorila v prijaznem Ormožu ob Dravi obrtno-gospo-darska razstava. Jc to prva večja prireditev te vrste v ormoškem okraju. Obsegala bo vse gospodarske panoge, ki se goje v tem kraju: poleg vinarstva tudi živinorejo, poleg kmetijstva tudi obrt. Tako se bo obiskovalcem nudila prilika, da spoznajo lep gospodarski napredek tega okraja in produkte njegovega obrtništva, ki je tiuH na dostojni višini. Posebno bo zanimiva vinska razstava, zakaj pod Razmere na ruskem zavodu v Hrastovcu Maribor, 7- avgusta. J Da zaključimo v našem listu sprožeJ no polemiko o internih zadevah na teirti zavodu, pripomnimo, da smo prejeli st tej zadevi še dva dopisa: j 1. Izjavo, ki jo je podpisalo 18 učitelj-« skih moči tega zavoda, ki pravijo, daj a) napad na g. Markeviča nima nobena zveze z odnosi Rusov nasproti slovenskemu prebivalstvu in b) zatrjujejo, dai je obnašanje njih vseh od načelnice do zadnjega služabnika tako človekoljubno^ kakor si ga more predstaviti le človek* ki razume svojega brata. Obžaluje tudi*' da se jee napadla oseba ge Rajevske in za vračajo nepravične očitke proti nji. 2- Neki Rus nam piše. da so bile zadevi razmer na zavodu vložene pritožb be na šolski svet, velikega župana, pra-1, vosi. cerkveno oblast in udruženje ruskifi učiteljev ter povdarja potrebo najprisH čnejših odnosov med Slovenci in ruskim emigranti na Hrastovcu. j Uredništvo ima s svoje strani ponoviti to, kar je že povedalo v tej zadevi: da mu ne gre za drugega, kakor da edina ruska šola med Slovenci lepo procvita in napreduje. Trditve v prvem dopisu glede napada na g. Markeviča lahko slone pravi tako kot one o ravnanju s slovenskimi delavci na krivi informaciji, niso Pa mH šljene kot napad na to ali ono osebo, keij uredništvo načeloma noče. da bi se napadale osebe, smejo pa se kritizirati njih! funkcije in je radi tega v dobri veri daloi prostor dopisu- Stvar šolskih oblasti je^ da doženejo resnico, če menijo, da j«! potrebno. i S tem je za nas zadeva končana in nc( damo več prostora ne tej ne oni strap*-3 Prejeli smo še sledeče pismo: { Velecenjeni gospod urednik Dne 3. avgusta 1926 je prinesel Vaš r,;eni list dopis od Sv. Lenarta z nalpi-’ som »Ra?inere na ruskem zavodu v Hrastovcu* Ta članek, ki gotovo ni zagle-j dal luči sveta pri Sv. Lenartu, vsebuje! na eni strani vsepolno neresničnih navedb in je na drugi strani v stanu ska-1 liti res krasno razmerje, v katerem živi tukaj celo prebivalstvo uključivši inteligenco, z našimi ruskimi brati na HrsH stovcu. ! Res je, da se je zgodil do sedaj še nei pojasnjeni slučaj, da sta sedaj še nežna-« na moža pretepla v večernih urah vzgojitelja Markeviča. Zakaj se je to zgodilo in ali sta bila domačina, še danes nikdo ne ve. naitna-nje pa Vaš dopisnik. Popolnoma neosno-vana izmišljotina pa ie, da bi bil ta na<« r Advokat flr. Avg. Reisman javlja, da je otvoril svojo PISARNO v Mariboru, Gregorčičeva ulita štev.22 158D najvecji velesejem sveta: .; 11.000 razstavljalcev iz 21 Jezel 160.000 kupcev iz 44 dežel Jesen 1926: ... ...29. avgusta do 4. septcmLra Tudi za Vas je obisk velikega {tomena! Podrokna pojasnila daje: o potnih listih, posebnih vlakih, preskrbi stanovanj, pošiljanju tiskovin častni zastopnik W.Strohbach, Maribor Gosposka ulica 19 in Lipski sejmski urad, Leipzig Važna točka zborovanja je bila razprava o tovorninski davščini, ki je povsod odpravljena. Hotela pa jo je upeljati mariborska mestna občina. V zadnjem trenotku pa je gremij sestavil memorandum in ga odposlal mariborskemu velikemu županu in trgovski zbornici v Ljubljano s priporočilom, da se tovorninska davščina ukine- Nato se je vršilo posvetovanje glede volitev v zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, povodom katerega so se zedinili glede kandidatov za gg. W e i x 1 a, P i n t e r j a in G u 1 d o, nakar je predsednik zaključil zborovanje.1 Glasovanje o novem mestnem posojilu Prejeli smo: Mestni občinski svet mariborski je v svoji seji dne 27. julija 1926 sklenil najetje stalnega posojila v znesku 3,000-000 Din v kritje izrednih potrebščin pad posledica brutalnega postopanja ne-. katerih Rusov napram našim. Poizvedoval sem tozadevno in izvedel, da manjka za slično trditev sploh vsaka podlaga. Če udari Učitelj le malo otroka, hajdi na sod-‘ nijb- In Vaš dopisnik najde pri nas ljudi, ki bi pustili, da bi Rusi žnjim pri nas po-■ istopali brutalno! Narobe. Ruska gimnazija je za vso okoliško prebivalstvo v se-. datljih časih velika sreča ker daja marsikateri dinar zaslužka. Obnašanje vseli Rusov pričenši z gospo ravnateljico pa je .. takšno, da ,si nikdO ne želi boljše. Dotični Vaš člankar je nasedel le ricki - nezadovoljni osebi iz vrst Rusov samih, katera je skušala žalostni slučaj pretepa, porabiti za svoje maščevanje. Ne prisva-. jamo si sodbe v tej popolnoma interni Ruski zadevi, zato pa kar najbolj odločno Protestiramo zoper to. da se vlači popolnoma po nepotrebnem in neopravičeno v v -to zadevo naša slovenska javnost, katera „ nima z temi razmerami popolnoma nič opraviti- c« Gospe j Rajevski pa izrazimo naše iskreno spoštovanje. D r. M i 1 a n G o r i š e k Mariborske vesti Maribor, 7- avgusta. Zborovanje mariborskih trgovcev : Sttoči se je vršilo v hotelu »Kosovo« zborovanje, tukajšnjih trgovcev. Zborovanje je otvoril predsednik gremija g. V-' Weixl, k[ je kan s ta tiral z ozirom na sla-•' bo udeležbo, da vlada med mariborskim trgovstvom malo zanimanja za njihove ' stanovske interese. in sicer za: 1. avtomatični škropilni voz 2. javno tehtnico 3- avtomobilni promet 4. drobilni stroj za kamenje 5. cestrii valjar 6- nove ceste in regulacije: a) cesta Ob brodu 70.032 b) Vrtna ulica 85.000 c) Vetrinjska ulica 247.603 d) Pobreška cesta 100.000 7. kanalizacija Vetrinjske ul. 8- preureditev vile Langer v, dnevno zavetišče 9. napravo in preuredbo rastlinjaka v Ljudskem vrtu 10. nadafjne nabave zlasti za ceste in kanale Din 350.000 150.000 800.000 115.000 300.000 502-635 93.397 125.000 50.000 513-968 Vsota: Din 3,000.000 ; V smislu § 78 obč. reda za mesto Maribor se sklicuje dne 20. avgusta 1.1- od 8. do 11. ure v mestni posvetovalnici skupščina volilcev. da glasujejo, ali se naj uvodoma navedeni sklep mestnega občinskega sveta predloži v odobrenje velikemu županu mariborske oblasti-Glasovanje se vrši ustno z »da« ali »ne«, pri čemur se neudeleženci skupščine smatrajo zadovoljnim s sklepom občin skega sveta. Večina glasov vseh upravičenih volilcev je odločilna. m Osebna vest. V Maribor je prispel na dopust g- Jovan D. Milankovič direktor administrativnega pravnega oddelka ministrstva zunanjih zadev. m Na moškem učiteljišču je nastopil mesto vpokojenega prof. Berana kot učitelj glasbe g. prof. K- Bervar. m Prevoz trupla pravosodnega ministra dr. Gjuričiaa. Vest jutranjih ljubi jan skih listov, da se je nocoj ponoči prepeljala mimo Maribora krsta z truplom v Karlovih Varyh umrlega pravosodnega ministra dr. Gjuričiča, ni točna. Ob sklepu lista doznavamo, da bo krsta dospela popoldanskim dunajskim brzovlakom-Ostankom rajnega pravosodnega ministra se bodo na glav. kolodvoru poklonili zastopniki naših oblasti. Posebna de-putacija okrož. sodišča in državnega pravdništva pod vodstvom gg. višj- sodnega svet. Stergarja in drž. pravd-nika dr. Jančiča bo položila na krsto venec- S sodne palače plapola žalna zastava. m Spremmba posesti. G. Kosič je kupil hišo in restavracijo Orovič ter jo bo popolnoma preuredil. m Odbor pevskega društva »Jadran«, se najiskreneje zahvaljuje občinstvu, ki se je v tako obilnem številu udeležilo nedeljske veselice v Limbušu, posebno pa športnemu klubu »Perun«, ki se je korporativno udeležil te veselice. Odbor- pro- si vse društvene člane, da se v polnem številu udeleže veselice, ki jo priredi športni klub »Perun« dne 8. avgusta v Sv- liju, pri kateri nastopi tudi zbor »Jadrana«. Odbor. m Koncert v prid poplavljencem. Jutri med 10.30 jn 11.30 uro bo v mestnem parku koncert, čigar program objavljamo na drugem mestu. Vstopnina znaša 1 Din, veseličnega davka ni- Seveda se glede na dobrodelni nnttien koncerta hvaležno sprejmejo preplačila. m Promenadni koncert železničarske .____,,. godbe »Drava« pod vodstvom kapelnika Prvovrb 1,1 fcodbi, A. Skačeja, se bo vršil ob lepem vremenu v nedeljo dne 8- avgusta 1.1. ob 11. uri v mestnem parku s sledečim sporedom: 1. Koračnica. 2. Ouvertura: »Francoska veseloigra«. Keler Bela. 3- Valček: »Estu-diantin«. Waldteufel. 4. Fantazija iz opere »Romeo & Julija«. Gounod. 5- Ciganski ples iz opere »Mignon«, Thomas. 6. Potpouri iz opere »Prodana nevesta«, Smetana. m V kinematografih se ne bo več pobiral 2 dinarski prispevek za poplavljen-ce in veljajo tedaj običajne cene. m Porotniški imenik. Seznam oseb, ki se morejo v 1. 1927 vpoklicati kot porot niki, bo od 15- avgusta naprej skozi dni (do 24. avg.) razpoložen v konskrip cijskem uradu mestnega magistrata vsak delavnik od 7.30 do 14. ure. Vsakdo lahko v tem času pregleda seznam in zahteva pismeno ali ustmeno, da se to ali ono v njem. popravi, posebno, da se črtajo ose-be. ki niso sposobne za službo porotni kov. ki se ne smejo vpisati v seznam, ali da se vpišijo osebe, ki niso vpisane in končno da uveljavi razloge za svojo opro stitev. m Dnevi Rdečga križa. V nedeljo dne 8. avgusta se bo vršil v parku od 10-30— 12. ure promenadni koncert železničar ske godbe »Drava«. Ob priliki koncerta in na predvečer v soboto dne 7. t. m- bo Narodni krajevni odbor Rdečega križa prodajal na promenadi in v parku znake, katerih čisti izkupiček je namenjen za pomoč poplavljencem. Podprite nabiralno akcijo! Pomagajte poplavljencem! \ m Pozor! Narodno železničarsko glasbeno društvo »Drava« priredi v nedeljo dne 8. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne na krasnem vrtu gostilne Požauko v Laj-teršpergu veliko poletno veselico z raznovrstnim sporedom ter se ljubitelji ne prisiljene zabave vabijo k obilni udeležbi- m Dobrodelna vrtna veselica. Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Mariboru priredi V nedeljo dne 8. avgusta 1926 na vrtu restavracije Gambrinus, dobrodelno vrtno veselico s sledečim sporedom. 1. Koncert na vrtu: 2- ples v dvorani; 3. šrečolov:.4. ribolov: 5. razbijanje lonca; 6. amerikansko kegljišče; 7- automatični vrtiljak in druge igre- Začetek ob 15. uri, konec ob 1. uri. Pri koncertu igra godba »Omladine« in nastopi prvič novo ustanovljeni poštni pevski zbor. Vstopnina 5 Dir« za osebo. Otroci v spremstvu sta riše v ne plačajo vstopnine- Čisti dobiček je namenjen v podporo bolnih tovarišev, udov. in njih sirot. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na prihodnjo nedeljo. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. m'Kolesarski klub »Perun« vabi vse ljubitelje kolesarskega športa na veselico, ki' se vrši v nedeljo dne 8. avgusta v St. liju v gostilni Bauman. Sodeluje pevsko društvo »Jadran« in tamburaši »Bratstva«, ki se odpeljejo z vlakom ob 13.30 iz Maribora- Vstopnina prosta. Klub priredi obenem dirko s startom ob 14. uri v Krčevini in ciljem 14.30 uri v Št. liju pri kolodvoru. Dirkači pridno trenirajo in se pričakuje hud boj pri vseh treh skupinah. m Pevsko društvo »Luna« priredi vi nedeljo 8. avgusta ob 16- uri prosto zabavo s pevskimi in godbenimi točkami vi gostilni g- Kirbiša, Aleksandrova cesta 79. Vstop prost. _ . m Kavarna mestni park. Dnevno sv'* ra pri vsakem vremenu znani salonsKf trio Bernkopf od 21.-do 2- ure. V necj®*'? tudi popoldne od 17—19. ure. m Grajska klet. Danes ter vsako sodo* to in sredo družinski večer s plesom od loč>9 Kino KINO »DIANA« STUDENCI predvaja od sobote 7. do vključno 10- avgusta Zadnji valček od StrauBa an bankrot Dunaja. Po poznani operi iste«® imena v 7. činih. V glavni vlogi Svetisia« Petrovič. Od danes, sobote 7. avg- cene za se deže v kinu navadne — brez vsake? pribitka. GRAJSKI KINO predvaja od 5. do vključno 8- avgust® »Princesa in clown«. Film ogromne, Kra sne opreme. APOLO KINO predvaja od 6. do 9- avgusta »Tartuf* lažnjivl svetnik. Nepresgliiva komedija 5. sijajnih činih po Moliere-u. _ Kdo je dolžan sodelovati pri narodno* obrambnem delul t (Iz krogov »Jugoslov. Matice«)* Z ozirom na sklep Zveze javnih meščencev, ki je pozvala svoje elane. ^ izstopijo iz vseh društev in sc docela ■ - ■ smatra'11 vpM maknejo iz javnega življenja, za potrebno, da si postavimo gornje^.^ šanje in skušamo nanj odgovoriti mogoče vestno in objektivno. Za p**‘"0( hočemo vzeti ntjvažnejše n^e, .,rU„sta‘ »Jugoslovensko Matico«, ki je^bila " , novljena ob največjem navdušenju kupnega našega naroda in ki jejpO!«bn0 na, da vodi vse naše narodno-obratn ^ delo, predvsem seve onstran na izVa' Ako se bo zgoraj omenjeni sklep < . . jal dosledno, bodo javni nameščene ^ stopili tudi iz Jugoslovanske ^atIfajele Mnoge podružnice bodo radi te£a ,„OITia životariti, ako ne bodo celo poP° propadle, kajti kdo drugi je na Pr' ^ deželi voditelj in aktiven delavec na lju narodnp-obrambnega dela kakor v no inteligerit — javni nameščenec. • e. Položaj naših zasužnjenih bratoV_P .g ko mej pa je tak, da zahteva sodelov nas vseh, da jim olajšamo trpljenje- . prestano prosijo za knjige in druge turne pripomočke, da bi se mogli o ^ niti kot Slovenci in vzdrževati hudi ,g italijanizacije in germanizacije- Poin° je ravno sedaj najbolj potrebna, ko ej neprijatelj z vsem-svojim gnjevom v * e na nje, da jih upropasti. Ako jim se“^Lrjli bomo prihiteli na pomoč, bomo st velik naroden greh, ki bo imel za P° ^ dico, da našega rodu v Primorju ifl' Koroškem, ko bo napočil odločilni tr* tek, ne bo niti s povečevalnim ste*-1 ‘ več mogoče najti. Zato ponavljamo: v^, moč je potrebna sedai. ko so našJ^ pregnali iz šole in cerkve, kasneje prepozno! . -j. V tem usodepolnem času je torej n u, manj umestno, pozivati kogarkoli na Fran Miklošič 7 ' '• Ob odkritju spomenika v Ljutomeru. J Maribor, 7. avgusta. Jutri se bo odkril v Ljutomeru, ljub kem trgu na prehodu Slov. goric v mursko^ ravan, spomenik enemu največjih mož. kar jih je povila slovenska mati: Francu Miklošiču. Njegovo ime se bo o-menjalo, dokler bodo Slovani pisali v svojih jezikih, zakaj Miklošič je bil raj-Fvečji slavist 19- stoletja, ki je v mnogo-četji .udaril temelje tej znanosti; bil pa je tudi sicer, zlasti v primerjajočem jezikoslovju, ena največjih kapacitet. Bil je v pravem jjomenu besede učenjak, čiovek .tistega širokega, skorajda enciklopedij-■skega znanja, kakor je dičilo le največje ■ mOze sredi 19. stoletja. Marsikateri njegov znanstveni izsledek je v luči novih kovanj izgubil obliko, ki mu jo je dal Miklošič in se očistil zmote, ali to je usoda vsega znanstvenega ustvarjanja, ki prodira meglo nejasnosti in nedoločnosti m izbija resnice iz težkih oklo po v mrtve-iga kamenja kakor rudarji zlato. Vendar pa so mnogi Miklošičevi izsledki tako kot si bomo izkopali grob. Zatrli K0r °v,nar°dni razvoj v Primorju in na naroi -ern !n zgodovina bo pisala o naši nen,.?11, malomarnosti, brezbrižnosti in 2 Vdarnosti. delova? lla vprašanje »kdo je dolžan so-ne ^atl Pri narodno-obrambnem delu?« Vsi. D/e kiti_ drugega odgovora, kakor: Sl°venr°, nas Prosijo za njo-Ščprn d)i se sklep Zveze javnih name-k0 i!?ev motril tudi z druge strani. Lah-zadei Se °P°zori!o tudi na to, da ta sklep izgiiKi^ samo in baš' Slovenijo, ki je na ■Pa +. J?ncin ozemlju najbolj prizadeta, ne HiŠ >> ostal'h krajev, naše države. Toda do ni. Hoteli sijio samo opo-Urj‘J na dejstvo, da se ne da abstinence Qiwa.tpdno-obrambnem delu z ničemur da torej abstinence na tem h(>p" ne opravičuje noben argumenr. no-jZgovor, nobena izjema. Borba za ščep1 Pšsistenčni položaj javnih name-Se.kj5?v 11 e bo čisto nič oslabljena, ako Jiaj,? 'melo v vidu vselej tudi dolžnosti do CpL? sotrpinov v tujem robstvu- Ako ne J£an' faktorji za nje niso dosti storili, Sg s^ie.m° iim v tem slediti! Zavedajmo Sv<>.p dolžnosti in ne odrekajmo jim ,*■ ljubezni — naši bratje so! Rez. Jurko. Apeliramo na Športsko publiko, da počasti simpatične goste, kateri se odlikujejo z lepo igro. z mnogo-brojnim obiskom. V predigri se srečata rezervi ISSK Maribor in TSK Merkur-Merkur nastopi v sledeči postavi: Spi- ttau, Jurko, Baumel, Prinčič. Serianz, Ronjak, Lakner, Brandstatter, Marčinko II.. Janžek, Seifert, rez. Grein. Blagajničarji in reditelji se snidejo ob 24. uri na igrišču- ______ Rokometna tekma v R. Slatini Kakor smo izvedeli, se bo jutri, dne 8. t- m. vršila v Rogaški Slatini rokometna tekma med SK Ilirijo in TKD Ateno. Kopališka uprava se je torej odločila za športno prireditev, ki bi naj gostom nudila vsaj nekaj izpremembe in športnega užitka. Ta korak kopališke uprave mora pozdraviti vsak športnik, tembolj še radi tega, ker se v takih krajih propagandno najlažje pripomore športu, da pridobi u-gled in vzbuja zanimanje. Nekaj pa nam vendar ni po godu. V Rogaški Slatini najlepšem in največjem# kopališču in letovišču mariborske oblasti, nastopata dve ljubljanski družini- Mar je kopališka u-prava pozabila, ali pa mogoče niti ne ve, da se na sedežu njene oblasti tudi goji šport, predvsem pa hazena. slednja dokaj intenzivneje nego v Ljubljani. Za bodoče podobne slučaje, bi pač lahko pričakovali nekaj več upoštevanja. Tako je namreč mnenje mariborskih športnih krogov. Iz življenja in sveta Car ciganske godbe p /port Slovenije v Mariboru dnc £ or že javljeno, gostuje v nedeljo, Mariu rn- nogometni prvak Slovenije v krat i>ru- Prijateljska tekma se vrši to-^išČu^Tc ^ Merkurju ob 17. uri na V sl a ‘SSK Maribora. »Ilirija« nastopi gačTr r1 bositavi: Miklavčič, Krcč, Po-/eivvd- , Volkar, Dekleva, Žitnik. Vrhovi’ košenina, Zupančič, Žižka, TSv m Vrtačnik, Jereb, Domicelj- — Mojm oUr: Glavič, Herzog, Vogrinec, Van Skalak. Sotenšek, Luneschnig, aa- Barlovič. Gaisser, Marčinko I„ Gospodarstvo Ljubljana v !eseni Tako se bo imenovala velika pokrajinska razstava, ki jo priredi letos od 4. do 13. septembra Uprava Ljubljanskega velesejma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Prireditev bo obsegala sledeče razstave: automobilsko, motorjev, koles in potrebščin; radio; higieno, slovensko upodabljajočo umetnost, razstavo psov in konj, vrtnarstvo, kmetijstvo, Kmetijska razstava bo obsegala vse panoge našega agrarnega gospodarstva. Letošnji velesejem se je sicer vršil v času, ki je bil zelo srečno izbran. Vendar imamo dovolj tvrdk, ki jim je jesenski termin bolj primeren. Na izrecno željo takih tvrdk bo prireditvi priključena tudi razstava onih tvrdk, ki pridejo v poštev za jesensko in zimsko sezono. Te dni bodo tvrdke prejele tozadevne tiskovine. Kateri tvrdki ne bi bilo slučajno poslane te tiskovine, naj jih zahtevajo od uprave velesejma. . Še nepatentirani novi Izumi razstavljeni na tej Pokrajinski razstavi, uživajo pravo prvenstva v smislu §§ 90, 107, in 113 zak. o zaščiti industrijske svojine-Za razstavljalce in obiskovalce šo že dosežene iste prevozne ugodnosti, ki so .veljale tudi za letošnji velesejem. g Važno za perutnlnarje. Prejeli smo: Radi neugodnih proračunskih prilik, država letos ne bo nakupovala in porazdelila nikakih plemenskih petelinov. Rejci naj torej vse odvišno plem. blago odpravijo in vzredijo le za lastno potrebo in nekaj najboljših petelinov za ev- oddajo okrajnim zastopom. Za potrebno osveže-nje krvi bq skrbeti z medsebojno zamenjavo petelinov. Radi morebitnih nadalj-nih nasvetov naj se vsakdo obrne na pristojno okrajno glavarstvo, kjer sta mu drž. ekonom oz. veterinar vedno na razpolago. Slovaški list »Slov. Dennik« poroča o sledečem dogodku: Grajščinski oskrbnik v Zeleni na Slovaškem je poslal praktikanta Komlossyja v Vel. Sevljuš, da bi mu prinesel iz banke 10-000 čeških kron. Komlossy je dvignil denar v banki, ko pa se je vračal, je vstopil mimogrede v neko restavracijo. Tam so bili slučajno cigani. Le-ti so jeli mlademu možu igrati na uho. Komlossy je naglo pil; postal je vznemirjen in pijan od vina in od ciganske glasbe. Vrgel je ciganu na roko enega izmed oskrbnikovih bankovcev po tisoč kron. Sedaj so cigani še bolj ubrali svoje strune. Pele so še slajše, še boli zapeljivo. Da bi bi čar večji, je pristopilo mlado, brho dekle Mladeničeve oči so vzplamtele, kri je za-plala po žilah in — ciganske strune so godle sedaj otožno kot dekle, ki čaka ljubimca. Mladi Komlossy je ves vzplamtel- Ni imel več nobenega pomi sleka. Naročal je vino. da je teklo po podu. Nastopil je pravi »mulatsag«, kakor pravijo Madžari takemu razuzdanemu veselju. Strune so divje pele, dekliške oči se bliskale. In fant je izdal zadnji tisočak •.. Konec je bil seve klavrn. Odpele so ciganske strune, izpuhtelo se je vino in po dekletu je ostal le še rahel spomin. Treba se je bilo vrniti v življenje. Kam sedaj? Na graiščino ni mogel; krenil je na policijo in ovadil svoje hudodelstvo. Še ima čar ciganska muzika! Roman nemškega pustolovca Nemec v francoski legiji. — Med maro canskimi plemeni. — Ženske, povsod ženske. — V službi Abd-el-Krima. — Klaverni konec. Pred vojnim sodiščem v Meknesu v Maroku se bo zagovarjal prihodnje dni Josip Klemec, dezerter francoskih legij, ki je pobegnil v službo Abd-el-Krima. 32 letni Jsip Klemenc, je po rojstvu Nemec. Dovršil je srednje in višje šole na Nemškem, spozna se v knjigovodstvo, mehaniko in kemijo ter govori več jezikov. Vzrok, zakaj je stopil Klemec že leta 1914 v francosko tujsko legijo, je poln skrivnosti. Po nekaterih vesteh je Klemec obrnil svoji domovini hrbet radi nesrečne ljubezni. Sklenil je. da se ne vrne več. V Maroku so postali nanj pozorni; ker je jako izobražen, je v vojski naglo napredoval. V Klemečevem življenju so imele veliko vlogo ženske. V Tazi v Maroku je spoznal neko deklico, zbog katere je za tri dni brez dovoljenja zapustil vojašnico. Radi tega je bil — bilo je leta 1922. — kaznovan. Vendar mu je uspelo pobe-gniti Javil se je marokanskim četam v Alt Cerušanu, odkoder je odšel k Abd el Krimu. Abd el Krim je smatral Klcmeca za francoskega vbhunca in ga je obsodil na smrt z ustrelitvijo- Šerif Mulej Mamet pa mu je izposloval pomiloščenje baš v trenutku, ko bi moral biti ustreljen. V neki bitki je Klemeca ujel neki | francoski častnik, vendar pa mu je uspe-l lo pobegniti k marmuškemu plemenu, ki se je srborito borilo proti Francozom. Od tedaj naprej je jel Klemec razviiati veliko delavnost in je napredoval v oficirski hi-jerarhiji; prestopi! je v mohamedansko vero in izvrševal vse mohamedanske obrede. Čeprav ni romal v Meko, ga je pleme Marmuši vendarle imenovalo »hadži« in sicer »Hadži Alaman«, t. j. nemški hadži. Toda Klemecu je postalo pri divjem plemenu dolgočasno. Neke noči je pobegnil preko neprehodnih planin in dolin, vedno v strahu, da ga bodo Marmuši, ki so ga vneto iskali, iztaknili in ubili. Bal pa se je tudi Francozov. Na bregu ga je srečal Ard-Sini-El-Hadži ben Mamun, bratranec Abd el Krima in njegov glavni pomočnik. Ben Amun je pozval Klemeca k sebi ga spodobno oblekel in pošteno nakrmil ter ga spremil v Aždir k svojemu sorodniku Abd el Krimu. Ta je bil naravr nost očaran od ljubeznivosti in izobraženosti mladega Nemca, ki je izborno obvladal arabski jezik. Abd el Krim jij dajal Klemca za razne važne naloge. Kot dober fotograf in risar je Klemec posnel španske vojne pozicije; preoblačil se je v španskega vojaka in šel v špansko taborišče v MeliU; bil je dvakrat ranjen, vendar je vedno srečno prispel nazaj k svojemu poglavarju- Dan za dnem je dobival Klemec večji ugled med Maročani. Abd el Krim ga je imenoval kaidom (nekak veliki starešina) in ko so se 1. 1924. Spanci umaknili do Tetuana. se je Klemec oženil z neko jako bogato devojko iz gezmajskega plemena. Abd el Krim je dal Klemcu na obali Sredozemskega morja postavit veliko palačo, kjer je preživel Klemec svoje medene tedne. Klemec je imel mnogo služinčadi Zaslužil je obilo denarja, oblačil se je razkošno kot sultan in tamošnji prebivalci so ga zvali: aždirski sultan- Ob vse je prišel Klemec le radi svoje žene, ki jo je zelo ljubil. Po predaji Abd el Krima se je Kemečeva žena, da bi rešila svoje imetje, vrnila k rodnemu plemenu Geznaja, čegar teritorij so okupirali Francozi. Klemec je pobegnil in se skril v Džemcl Hamancu; ker pa ni imel nikakih vesti o svoji ženi, se je skrivoma podal v oblasti kaida Medboha. kjer je živela njegova soproga, Toda to oblast so bili že okupirali Francozi in neki francoski častnik ga je aretiral ter dal zapreti. Tako sedi ta veliki avanturist V zaporu čaka ter premišljuje, kaj mu bo nadalnja usoda naklonila. Žive slike današnjega fesa ii. Še ena zanimivost iz Budimpešte: Pri vodji urada za pogrešane se je zglasil mlad mož. »Gospod svetnik,« je dejal, »prosim Vas, napišite za moj list strokoven, razburljiv in zanimiv članek o samomorilcih.« »Za kateri list?« je vprašal policijski svetnik. Gost je predložil krtačni odtis: »Glasilo samomorilcev«. Za vsebino odgovarja Zveza madžarskih samomorilcev. Policijski svetnik je ostrmel. »Kaj je to?« je grozeče zagodel. — »Mar hočete samomorilno konjunkturo izrabiti v trgovske svrlie?« »Ne, prosim, nasprotno, gospod svetnik! Naš namen je, da izboljšamo razmere,« je pojasnil urednik. »Predvsem pa hočemo ščititi interese samomorilcev, ki tvorijo danes razred zase.« »Kako?« ga je prekinil prisoten novinar. »Kdor hoče umreti, se itak ne zanima za časopise. Ža one pa, ki so že samomorilci, tako društvo itak nima smisla.« Tujec je živahno ugovarjal. »Gospod, motite se. Danes imamo v Budimpešti tri družabne razrede. Ena plast se bavi samo z mislijo na smrt, druga je samomor samo poiz- kusila in se da še mogoče rešiti. Poleg teh dveh pa imamo tretjo, naj-mcyijšo, ki na samomor sploh ne misli. Prvima dvema razredoma je list namenjen. Kateri časnik bo pač imel toliki krog čitateljev?« In pokazal je osnutek prve številke s pozivom na naročnike. Tu pravi med drugim: »Nihče ne more zanikati,da stojimo na robu prepada.« »Kako pa si predstavljate vsebino tega časopisa?« »Dve osnovi sta potrebni. Resnost in satira. Če bomo pisali preveč in samo resno, ne bo nihče lista čital. Če mi bo uspelo, da si bo od tisoč obupanih vsaj eden premislil, moje delo vendar ne bo zastonj.« »Kako ste prišli na misel, izdajati tak list?« Obraz se mu je zresnil. »Prisostvoval sem nekaterim samomorom. In . . .« Povesil je glavo. Pred letom dni se je tudi njemu pri- petila nesreča. »Ker ravno vem, kako je to, bi rad za to porabil moje skromno premoženje.« Tišina. V tem je obrežna straža nepričakovano prinesla nekega nesrečnika. Že v drugo je iskal smrti v valovih, ker je porabil nekoliko kron, ki jih ul mogel nadomestiti. »Rešite ga s temi kronami.« je bodril prijazno policijski svetnik. Filantrop je zardel. »Z,malenkostmi se ne ukvarjam.« »Tudi jaz ne.« je dejal policijski svetnik in ga dal odgnati iz pisarne. Najstareiši Evropejec Najstarejši Evropejec je vsekakor Karlo Petr iz Podkarpatske Rusije. Starega berača je nedavno prijela policija in ga deportirala v rodni kraj. Povodom te deportacije pa sc je na zamazanih dokumentih ugotovilo, da je možakar star že 121 let, česar ni hotel nihče verjeti, temveč se je ao mnevalo, da je star samo 11- ,’tpm kor je tudi sam vedno trdil. Me pa je s krstnega lista jasno razvidno, da je Karlo Petr star v resnici 121i« in da je najstarejši človek v tvr P' Rodil sc je leta 1805. za casa Napo leona. Bil je trikrat poročen, a zadnja žena mu je umrla pred tridesetim ti. Njegovi otroci niso dočakali otc tove starosti. Njegovi spomini so ko bogati. Dobro se spominja £ene Berna izza madžarske revolucije 1849. ter drugih vojsk. Baje sveto , vojna ni bila zdaleka tako strašna I vojne preteklega stoletja. Jako je n zadovoljen s sedanjimi razmer« • Ljudje so mu preveč sebični in ne ruje jo v Boga. Alkohola ni nikdar P-a meso je jedel samo na ja Počuti se jako dobro in nričaKuj ^ ,, bo še dolgo živel, naiboli na si da bi postal še enkrat mlad. želi Ob 12. uri opominja vse, ki potrebujejo stanovanje, na štedenje v malem, kreditna in stavbna zadruga „MOJMIR“, Rotovški trg 4. Vloge varno naložene, dobro obrestovane. Posojila tudi za stavbišča in gradnjo hiš. 158? Stanovanjska gradite- M S kr ii 9 za deložirance, flnlU* za reflektante stanovanj v skupnih domih, za interesente lastnih domov. Prosto organizacijo snuje „MARSTAN“, Rofov-Ski trg 4.___________1580 Hiše. nasesiva in okolici, tudi za vpokojence in obrtnike, mline, gostilne In trgovine na prodaj in v najem. Nasloviti: „MARSTAN*, Ro-tovSkl trg 4. _______1581 se sprejmejo na c«lo ali delno hrano in stanovanje vTvorniSki ulici 15/1. KoroSkt kolodvor. Vprašati med 12.—-15. uro. 1556 Trgovski pomočnik. pošten in delaven itvelban manufakture in želetnine, se sprejme Ukoj pri A. Požar. Ruše. 1677 Slikarski učenec sprejme, ulica 16. A. Včiupotič, Sodna 1578 Dve svetli prazni sodi v I. nadtlropju ali visokoprit lično iSfo kot oidinacijske prostore dr. med Fr. Jankovi'1. Pobtežka cesta 20. 1559 Le specijalist zamore strokovno popraviti Vaše pisalna stroje Mehanik Ivan Legat Piva specijalna popravljalnica pisalnlikih strojev MARIBOR. Vetrinjska ulica 30 Teltfon 434 Zaloga novih ter rabljenih pisalnih strojev! 1563 Ilrotllia se sP,eJmo- Damjki ulelllla modni salon jLatlen bachova ulic* 6/1. 1585 Prolaialka mešane stroke možna, delavna, ive mesto srre tudi na dežel«. VpraSati: Koroška ce>ta 31. vrsta 5. 1583 absolventa PraTOanla. trgovske šolo gpreme trgovsko - industtijsko podjetje. Lastnoročno pisane ponudbe pod .Stalna služba* na upravo -Tabora11. 1588 Prekovale« jajc pamo utrokovnjaka iščem k lakojšniemu vstopu. Ek-iport jajc P. J. Klefisch Ptuj. 1*79 Prevzamem transporte z tovornimi avtomobili. Konrad Kauran, Vojašniška ulica 6 in Frančiškanska ulica 11. 1590 fllfllPItn foto-razglednice iz-UnU3ilE deljuje po najnižji canl M. JAPELJ, foto-aielie Aleksandrova c. 25, Trgov s k i dom. ' 1565 Miš; bonbone In čokolado priporoča trgovina s kandili na Kralja Petra trgu!) Iatotam se sp e:me pridna učenka. 1587 n:*«|lf2| sprejme na hrano in stanovanm profesor. Dopisi pod „Profesor‘ na upra vo .Tabora1*. 1561 Preselitve ipzrtlo. Pristne Ianonslis? vaze srebrno jedilno orodje, nakit, servis za sadje, mizica u mat' Sl. obiinstvo obveščam o preselitvi mo:e delavnice iz Slovenske ul. 12 v Gosposko ulico 4. Ferdo Kuhar, tapet nik in dekorater, Gosposka ulica i 1571 tyed c>ja H Relsman «e priporoča v a oesrinjenie. prevoz in v-kladiščenje vsakovrstnega blaga po nainižiib cenah. Skladišče in pisarna VojaSnISka ulica 6. 1570 Sp?ejmsla se na stanovanje. Smetanova ulica 4fi/ti. vrata 14. 1572 Neka; star nfrnlv se ('a dobremu UH UH plačilu v dob'o o-kr-bo, naTaie vMaribom ali oko-l ci Ceni. ponudite na upravo ,Tabora" pod ,Otrok". 1568 Trosvinazmeš. klasom zelo dobro uvedene v Zagrebu v sredini Ilure se proda. Do-volienie za točenie vina in žgama in za trafiko na razpolago. Pojasnila, tudi pio-mena, daje iz prijaznosti Pakii i dr., podružnica Zagreb, Iliča 110. 1168 PERILO IH OBLEKE r- Frankenhausen ™ In«, boia za avto in strojegradbo, elektr.otehniVo. 1'oiebni oddelki z* poljedel. stroje in zrakoplovnp tehn PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. . KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. |517 mora, miz ca za serviranje etažera otomana. ruski samo-var. podobe kniigf, note (Sang und Klar.g), noži za sadje, zavese, bosanske preproge obb ke, plaSč, bluorcJj m ngiaavor»Kdi uiko ■iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB1>^WWB»WBBBB—BBBBBBBBBBBB^_----