St. 17.	Maribor», dne 9. apinla 1907.	Tečaj XLI.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja b poštnino vred in v Mariboru 8 požiganjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za droge iavenavBtrijske dežele 6 K. Hdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — list se dopošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo Ust brez posebne naročnina. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se no vračajo. — Upravništvo Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od onostopne petitvrste za enkrat 16 vin., za dvakrat 26 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglaso primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Nezaprte reklamacije
so poštnine proste.
Dr. Korošec — drugokrat proglašen za kandidata.
Shod v Mestinju se je za liberalce popolnoma ponesrečil.
Vsi narodni kmetje, in bila jih je velika večina, so stali' trdno kakor skala za dr. Korošca. Govori dr. Kukovca,* Strmšeka, Kušeca itd. so ostali brezuspešni. Izmed istih, ki so glasovali za Kukov-čevega kandidata g. Žurmana, ki je obrnil hrbet Kmečki zvezi, so bili po večini priznani štajerči-janci in liberalni učitelji. Dobili smo naslednje brzojavke :
S m a nj e pri j e 1 š a h. Shod Narodne stranke v Mestinjem popolnoma ponesrečen. Okoli 800 za Korošca. Kukovčev kandidat Zurman kakih 200 glasov. Navdušenje naših velikansko.
Rogaška, Slatina. V Mestinju bilo okoli 1000 zborovalcev. Tudi zvesti Kozjani so bili. Duhovnikov nobeden. Vendar tri četrt za dr. Korošca, liberalci in štajerčijanci z Vinkom Žurmanom grdo pogoreli.
Slovenski volilei!
„Slovenska kmečka zveza" je sklicala v vsakem okraju zaupen shod, ki naj določi kandidata. V sled sklepov teh zaupnih shodov bo kandidiral
Ivan Roškar,
posestnik v St. Jurju v Slov. gor. in deželni poslanec
m volilni okraj Maribor levi breg Drave, St. Lenart, Gornja Radgona in Ljutomer.
Franc Pišek,
posestnik in župan v Hotinji vasi
za volilni otkraj Maribor desni breg Drave, Slov-Bistrica in Konjice.
Dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru
za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje.
Dr. Jožef Povalei, veleposestnik v St. Juriju ob juž. žel. in finančni komisar V Mariboru.
za volilni okraj Celje in Vransko.
Franc Robič,
deželni odbornik v Gradcu
za volilni okraj Marnberg, Slovenjgradec, Šoštanj in Gornjigrad.
Dr. Ivan Benkovič, odvetnik v Brežicah
za volilni okraj Brežice, Sevnica in Laško.
Dr. Miroslav Ploi,
dvorni svetnik na Dunaju
za volilni okraj Ptuj in Ormož.
Vsak kmet in delavec, ki ljubi svoj stan in ki mu hoče dobro, bo volil dne 14. maja te kandidate !
Dragi tovariši kmetje!
Bliža se dan 14. maja 1907, ko bomo morali z volilnim listkom v roki odločiti, v čegave roke položimo skrb za svoj blagor, odločiti bodemo morali med kandidati Slovenske kmečke zveze!,* Narodne stranke in socialdemokraške stranke.
Programe vseh strank več ali manj poznamo.
Slovenska kmečka zveza
je ustanovljena v svrho obrambe in, vspešnega zastopanja blagora kmečkega stanu, ki tvori ogromno večino slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem; take enotne organizacije je dosedaj pomanjkovalo, zato se glas kmeta tudi nikjer ni resno upošteval. Ni dovolj, da kmet samo tarna nad svojim slabim stanjem, kmet mora zakričati; šele potem se nas bode slišalo na najvišjih mestih v državi, ki odločujejo o naši usodi. Ravno v ta namen je ustanovljena Slovenska kmečka zveza.
Na čelu zvezet stoje najboljši in najrazumnejši slovenski kmetje na Spodnjem Štajerskem, med temi državnozborska kandidata gg. Roškar in Pišek, ki bodeta najbolja tolmača kmečkih zahtev v državnem zboru.
A Slovenska kmečka zveza ni zavrgla temeljev dosedanje naše politike in je alasti pritegnila v svoje vrste v parlamentarnem boju osivele može g. deželnega odbornika Robiča in g. svetnika Ploja, oba dva bivša državna poslanca, ki že dobro poznata polzka pota politike in bodeta Kmečko zvezo obvarovala neprevidnih korakov.
Razun .tega potrebuje Slovenska kmečka zveza v svrho razširjanja svojih idej mladih čilih močij, ki bodo z vsem ognjem zastopale njene cilje; izbrala si jih je v osebah gg. Korošca, bivšega zaslužnega državnega pslanca, dr. Povaleja in odvetnika dr. Benkoviča; vsi ti so sodelovali pri ustanovitvi Kmečke zveze in so ter bodo na neštevilnih shodih zanesli njene ideje med ljudstvo, v zadnjo vas.
Slovenska kmečka zveza hoče v prvi vrsti zastopati koristi kmečkega stanu: nam lioče priboriti mesto v državi, katero nam gre po našem številu, po našem krvnem in denarnem davku,, kmečkemu sfanu hoče zagotoviti trajen obstoj, rešiti ga hoče' njegovih bremen, zlasti šolskih, odpreti mu nove vire pridobitka; to je njen poglavitni in vrhovni namen. V državnem zboru hoče sodelovati z drugimi kmečkimi strankami, katere bodo skupno tvorile večino nad zastopniki drugih stanov.
Kmečki stan je temelj Slovenske kmečke zveze. Toda Kmečka zveza nikakor niT odriva drugih stanov, ako so pripravljeni sodelovati za povzdigo sedaj najbolj tlačenega stanu; tudi Kmečka zveza hoče podpirati1 njih zahteve, v kolikor so opravičene in ne nasprotujejo našim zahtevam.
Kmečka zveza se v prvi vrsti poteguje za malega kmeta; ravno mali kmet pa mnogo bremen skupno nosi z malim obrtnikom, delavcem itd.; ako hočejo ti podpirati pretežno večino prebivalstva, t. j. kmeta, odrekla se jim ne bode pomoč za zboljšanje njih gmotnega stanja.
Kmečka zveza ne odriva izobraženih stanov, zlasti tudi ne duhovnikov. Očita se nam, da smo klerikalni! Kaj je klerikalizem? Klerikalizem je nadvlada duhovščine; toda naša Kmečka zveza ne prizna nikake nadvlade, tudi ne duhovške. Pač pa bo-dei v smislu svojih pravil v dejanju, ne l'e na papirju — branila in utrjevala krščanskega duha v kmečkemu stanu.
Posebno naša Kmečka zveza ne bode nikdar pozabila, da je slovenska Kmečka zveza in bode odločno branila narodne pravice našega slovenskega ljudstva.
Kmečka zveza ni samo politično orodje, kot se nam očita; to dokazuje dejstvo, da so se njej na čelo postavili kmetje sami. Sploh pa organizacija, ki šteje že danes čez 30 okrajnih odborov in čez 20.000 članov ne more zaspati, dokler je v nji saj nekaj delavnih moči.
Naši nasprotniki.
Poglejmo si naše nasprotnike! Novopečena Narodna stranka, ustanovljena od mladih neizkušenih mož v Celju, nam je napovedala najhujši boj; ona hoče med staro šaro zavreči vse naše dosedanje osivele voditelje: vsi dosedanji vspefoi niso nič proti temu, kar bodejo oni dosegli! Tako nastopa in mora nastopati vsaka nova stranka, ako hoče sploh obstati; le na ta način najde lahkovernih ljudi, ki se ji vsedejo na limanice in njenim ustanoviteljem po ceni pripomorejo do moči. Naj ti gospodje pokažejo svoje uspehe, potem jim bomo verjeli, da niso politične enodnevne muhe.
Ta stranka je začela zidati pri strehi, mesto na temelju; ta stranka hoče najpreje vse v svoj koš spraviti, potem šele delati. Najpreje treba delovati, potem šele pridejo Gadovi. Kdor ne dela, ta tudi ne žanje. Naj nas ne slepe s tem, da bodo mnogo dosegli'; naj rajše pokažejo, kaj so že dosegli. Po tem jih bodemo šele sodili po njih dejanjih.
Možje pa, ki so v naši sredini, t. j. Roškar, Robič, Ploj, Korošec že lahko kažejo na sijajne uspehe svojega delovanja. Kako se Roškar, naš načelnik, v deželnem zboru poteguje za kmečke koristi, čuli smo ravno minule dni; veduo neustrašeno in brezobzirno zastopa naš blagor. Robič deluje že
mnogo let kot deželni odbornik v prid našega stanu; delovanje dr. Ploja in dr. Korošca v državnem zboru in dr. Ploja v deželnem zboru je nam tudi vsem znano.
Vsi skupno pa so nam letos za veliko noč dosegli novo pridobitev: slovensko kmetijsko šolo za Spodnje Štajersko, za katero prispeva dežela 400.000 kron, in so preprečili zvišanje deželnih doklad!
Kje pa so dela novopečene Narodne stranke?
Kako deluje novopečena stranka?
Zakaj smo zoper novo stranko?
Zanesla je nesrečni razpor med spodnještajer-ske Slovence, ki so bili na potu mirnega in trajnega razvoja na gospodarskem in narodnem polju — to je njeno prvo delo.
Ta stranka je neodkritosrčna že v naslovu. Imenuje se Narodna stranka kot bi bile vse druge stranke nenarodne; za ,to krinko sel pa skriva nje liberalno — protiversko obličje. Saj so znane zveze nove stranke do liberalne stranke na Kranjskem, ki je dandanes na. robu propada.
Ta stranka je neodkrita v dejanju: na kmetih kriči, da je tireba le kmetu pomagati, v Trbovljah in v Hrastniku pa delavcem obljubuje zlate gradove na stroške kmeta — in si tako hoče zagotoviti obojne glasove. In samo za glasove se jim gre, za druga nič.
Ta stranka je neodkrita; kmetu obljubuje zmanšanje šolskega bremena, kmečkim razmeram primerno ureditev šolske dolžnosti, učiteljem pa — ki so glavni steber Narodne stranke — obeča zlate gradove na stroške kmeta.
Takozvana Narodna stranka hoče vsem stanovom ustreči, pri tem pa prezre, da je treba ustreči najbolj zatiranemu stanu, kmečkeknu stanii, ki je pogoj obstoja drugih stanov; saj je njih prijatelj socialdemokrat Krfetan javno priznal, da vsakdo laže, kdor vsem stanovom obljublja enako pomoč.
Takozvana Narodna stranka, oziroma njeni pristaši se bore z nepoštenimi sredstvi. Kdor ne trobi v njih rog, tega hočejo uničiti1 z obrekovanjem, z lažmi; celo zasebno življenje naših' pristašev jim ni sveto. Vse teptajo v prah in blato, kar jim je na potu!
Poslužujejo se v boju zoper naše pristaše najbolj nizkotniih sredstev; ne zametujejo brezimenih pisem kot političnega orožja. V svojih glasilih obre-kujejo naše pristaše! na najpodlejši način, ker vedo, da se jim pred porotniki las ne skrivi; saj so porotniki večinoma nemčurji ali pristaši obrekujoče strantke.
Nova stranka se imenuje „narodna", a narodnost jim je sedaj deveta bri^a. Ves njen ljuti boj meri le na to, da premaga Slovensko kmečko zvezo; ako te svoje moči uporabi zoner naše stare narodne nasprotnike*, potem naj se imenuje Narodna stranka; dokler pa se bori le zoper Kmečko zvezo, imenuje naj se plrotikmečka stranka.
Kje pa smo še videli to stranko in njene pristaše v odkritem boju zoper nemčursko stranko? Upamo, da se nam v kratkem posreči razkriti niti, katere hočejo nekateri splesti med obema tema pro-tikmečkima strankama, saj v volilnem boju.
Nova Narodna stranka slepi slbvensko ljudstvo s svojimi kandidati. V svet so raztrobili, da so njeni kandidati neodvisni kmetje, da bi premotili nas kmete. V resnici pa ti kmetje niso kmetje, ampak vse kaj drugega preje: krčmarji, trgovci, hmeljarji, graščaici, ti neodvisni kmetje tudi niso neodvisni, ampak imajo vezanle roke, ker so se popolnoma zapisali novopečeni Narodni stranki, vsi ti neodvisni kmetje so pod kuratelo celjskih mladih gospodov.
S takimi sredstvi nas hoče nova stranka preslepiti, da bi svoje glasove dali „neodvisnim", za katerimi stoji celjska stranka doktorjev. Neodvisnim nobenega glasu!
Nova stranka vodi nepošten politični boj zoper naše kandidate. Očitamo jim da niso vsi kmetje! Celjskim gospodom na vsa usta povemo, da nismo tako kratkovidni, da bi le kmete volili, mi bodemo volili istega, ki bode najbolje in najuspešnejše zastopal koristi Slovenske kmečke zveze v državnem zboru. Izbero kandidatov naj celjski gospodje le nam prepuste; ne potrebujemo njih kuratele.
Tudi naša Kmečka zveza potrebuje juridično naobraženih mož; saj jih ima novopečena stranka
kar na tucate! Mil ne vprašamo, kdo nas bode zastopal, pač pa moramo vedeti, kako nas bode zastopal. Ne kdo! Ampak kako?
Voditelji takozVane Narodne stranke se za hrbtom svojih pristašev vežejo z najhujšimi sovražniki kmečkega stanu — socialdemokrati. Saj so na shodu v Mariboru 24. sušca t. 1. javno priznali, da hočejo pri volitvah roko v roki iti s socialdemokraeijo zoper Slovensko kmečko zvezo. Saj je znano, da hočejo socialisti pri ožji volitvi svoje glasove na razpolago dati Narodni stranki! Oni že vedo zakaj! Brez plačila gotovo ne!
Kaj hočejo zavezniki Narodne stranke?
Oglejmo si tega drugega našega nasprotnika: socialcleniokraško stranko! Ta je na zunaj bolj prijazna, ima polno medernh besed na jeziku, tudi za kmeta. A poglejmo si jih bližje!
Vodja te stranke Kautsky je 1. 1903. izjavi!: „Dolžnost naše stranke je, pripričati kmete, da se jim pomagati ne da!" Program te stranke je, da vsa zemljišča postanejo skupna last vseh, da treba vso zemljo posestnikom odvzeti in jo med vse (tudi ne-posestnike in lenuhe) enako razdeliti. Seveda socialisti kmetom n(a shodih tega ne povedo, pač pa jim obljubujejo deveto deželo!
Vodja nemških socialistov Bebel je rekel leta 1895: „Ce bo vse kmetijsko v dveh letih kaput, potem bo to za mene naj,velselejši dogodek!"
Socialistična stranka v Gradcu je 1. 1900 izdala volihii oklic s sledečimi zahtevami: kdor stanuje dve leti v občini, naj ima domovinsko pravico (<tako da občini na rame pride); šol naj se toliko zida, da ne bo v nobenem razredu več kot 30 otrok, knjige, učila in hrano naj občina daje otrokom; občina naj osnuje javne kopeli, lekarne, naj oskrbi zdravnike, učitelje,, vse n'a svoije stroške itd.
Socialdemokrat dr. Saheirl je letos v štajerskem zboru predlagal, da se kmečkim poslom zvišajo dohodki na stroške kmetov.
Vodja avstrijskih socialistov dr. Adler je rekel 1. 1891 v Bruselju: „Za nas je volilna pravica sredstvo, da pridobimo armado, ki bo revolucijo izvedla (z revolucijo hočejo socialisti izvršiti svoje načrte!)
Ali ste čuli, kmetje, kakšne namene ima socializem? Seveda nam to vse utaje, kadar pridejo med nas lovit glasove.
In s to stranko, ki nam hoče odvzeti zemljo, ki vrh tega smatra vero za privatno stvar, ki hoče vero iz šole izobčiti, s to stranko se hbče vezati Narodna stranka, samo da pri volitvah vrže Kmečko zvezo.
Kaj je Narodna stranka za to obljubila socialnim demokratom, nam ni znano; pač pa je gotovo, da socialisti ne pojdejo zastonj za Narodno stranko v ogenj.
Slovenski kmetje! Toliko razsodni smo, da vemo, kaj nam je v tem položaju storiti. Nova stranka napenja vse svoje sile, da nas privabi na svojo stran; ona se nam dela prijazne, tako, da pod krinko prijaznosti težko opazimo njen pravi nameni. Nekaj časa ga bo še skrivala, potem pa, ko ji po-moremo do moči, pokazala bode svoje kopito.
Ali hočemo podpirati tako neodkrito stranko? Ali hočemo podpirati1 stranko, ki se hoče vezati z našimi najhujšimi nasprotniki — socialdemokrati in laži-liberalei ? Nikdar!
Novopečena Narodna stranka že menda sama uvideva svojo slabost in postavlja kandidate, ki nikdar ne' bodo mogli izvrševati mandata, če jim ga poverimo; celo pristašem Slovenske kmečke zveze ponuja mandate, če sprejmejo nOen program.
Torej stopimo na noge! Delajmo, dokler je čas! Pridobivajmo nove pristaše Slovenske kmečke zveze! Pokažimo vrata zapeljivim agitatorjem novopečene Narodne strantk! Bodimo sami svoji in dne 14. maja 1907, vsi do zadnjega moža oddajmo svoj glas kandidatu, katerega nam sporazumna z našimi zaupniki priporoča Slovenska kmečka zveza. Naša. zveza bode najbolje zastopala n/aše koristi, ker so med njenimi kandidati trije naši možje kmetje in dva izobraženca, tudi kmečka posestnika, vsi kandidati so sinovi poštenih kmečkih stariišev
Živela Kmečka zveza!
Živeli njeni kandidati!
Politični ogled.
—	Razoroževanje na dnevnem reflu. V programu Slovenske kmečke zveze je tudi, da se namesto dragega vojaštva upeljejo mirovna sodišča. Prve korake k temu programu vidimo v predlogu Angleške, ki želi, naj bi se velevlasti med seboj dogovorile, da bi ne tekmovale med seboj v vedno večjih in dražjih vojnih pripravah. Ako se doseže spo-razumljenje, se bomo počasi res bližali splošnemu razoroževanju.
—	Koroško. „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" je imelo dne 4. t. m. v Celovcu svoj občni zbor, na katerem so se postavili sledeči kandidati: za slovenski volilni okraj: Franc Grafenauer, za velikovški volilni okraj: Florijan Elbersdorfer, župan v Grebinju, v eelovški okolici: monsignor Valentin Podgorc, v mestu Celovec se postavi slovenski kandidat delavskega stanu. V rožeškem, beljaškem in ziljskem okraju bodo Slovenci podpirali nemškega krščanskega socialista proti nemško nacionalnemu kandidatu.
—	Grozilno pismo carski rodbini. Berolinski časnliki poročajo o skoro neverjetnem dogodku. Ko so pred dobrim tednom zvečer slačili hčerko carja Tatjano, našli so na notranji strani krilca z iglo ; pripeto pismo, naslovljeno na carico. V tem pismu se grozi, da umori cara ženska roka, ako nemudoma ne odpravi vojnih sodišč ter ne pomilosti političnih kaznjencev.
—	Na Francoskem je ljudstvo silno razdraženo. Velika noč je bila in pobožno ljudstvo francosko ni moglo zadostiti svojim verskim dolžnostim po cerkvah, katere je samo zidalo. Žalost je vladala vsesplošno med dobrimi Francozi. Lepi obredi velikega tedna so prenehali po mnogih cerkvah, v katerih se sedaj framasoni zbirajo in kujejo nadaljne načrte za svoje peklenske namene, ki jih imajo še proti cerkvi. Poleg te krivice, kateri so prizadjali' brezverci katoliškemu ljudštvu, bo pa moralo ljudstvo še davke plačevati za zatvoritev cerkva. Le poslušajte, koliko stroškov je stalo francosko vlado to bogoskrunsko početje. Pravosodno ministrstvo zahteva 676 tisoč frankov za stroške, katere je imela, ko je sodnjisko preganjalo katoličane, ki so se uprli vladnim hlapcem. Notranji minister zahteva en in pol milijona frankov za pota, ki so jih imeli policisti in drugi vladni uslužbenci, ko so zapisovali cerkveno premoženje. Vojni minister zahteva 645 tisoč frankov za vojaščino, ki je morala naskočiti cerkve in razbijati vrata, katera so bili zadelali katoličani, da bi ne mogli vojaki skruniti cerkva; en milijon 225 tisoč in 479 frankov zahteva isti minister za prevažanje vojakov in orožnikov za te namene. Torej vse to satansko delo je stalo brezversko vlado nad tri milijone frankov. In koliko škode pa imajo pri tem razni stanovi, ki so pri cerkvah mnogo zaslužka imeli, to se ne da povedati. — To vne-bovpijoče dejstvo pa zagovarjajo tudi naši liberalci in socialnidemokrati po svojih listih in nameravajo kadar dobe dovolj moči ravno to izpeljati. Ali bomo mi katoličani dopustili kaj takega? Ali bomo mirni ostali in s svojo malomarnostjo povzročili, da zmaga kak liberalec ali socialdemokrat pri volitvah za, državni zbor, kjer se delajo take prekucijske postave. Nikdar in nikoli. Komur je tedaj mar, da se tudi pri nas ne prične tako početje, bo. vse storil, da zmaga 14. maja na celi črti naš kandidat. Zato tisti dan vsi do zadnjega moža na volišče in zmaga nia naši strani bo sijajna in potem se ni bati, da tudi pri nas nastanejo francoske razmere.
Razne novice.
Novice bode odslej urejene za dobo volitev po volilnih okrajih.
*	V Šmarju pri Jelšah je, kakor iz posebne prijaznosti naznanja slovenskemu svetu „Narodni List", na Velikonočni pondeljek pred rano sv. mašo pridigal dr. Korošec. To je pa tudi edino resnično nla celem naznanilu „Narodnega Lista", kajti vse nadaljne trditve so lažnjive in izmišljene v medsebojnem gostilniškem razgovoru od liberalcev, ki še so takrat sladko spali, ko je dr. Korošec že pridigal. Dr. Korošec se ni v svoji pridigi niti z eno besedico niti od daleč dotaknil političnih vprašanj ali pa celo bodočih volitev ! Teiga veselja vam dr. Korošec ne bo naredil, da bi v cerkvi govoril o politiki, na to čakate zaman ! Pri pridigi dr. Korošca je bilo gotovo blizu tisoč ljudi in vse te kličemo za glasne priče, kako nesramno lažejo šmarski liberalci, ki hočejo sedaj tudi kmete kot „neodvisne" kmete vlbviti na svojo stran !	1
*	Zopet izjava. Zopet mora uradno „izjavljati" v zadnjem „Narodnem Listu" dr. Kukovec, ker so menda sklepi glavnega strankinega shoda v Mariboru nejasni. Toda glavno reč,, ki slovenske kmečke volilce najbolj zanima, pa modro zataji. Priznava, da bo Narodna stranka v slučaju ožjih volitev v mestnijh okrajih volila socialdemokrate, o tem pa molči, kako bo volila v kmečkih skupinah? Ali tudi tukaj nie bode nastopila sovražno proti socialistom ? Ali hoče res vse svoje sile uporabiti ne proti štajerčiijančem in socialistom, ampak samo proti neodvisnim kandidatom Slovenske kmečke zveze? Prosimo zopet nove izjave!
*	Čudna ljubezen do socialdemokratov. V zadnjem „Narodnem Listu" piše general liberalne stranke dr. Kukovec : „Narodna stranka pa n i k-j e r ne bode nastopila sovražno zoper socialiste, ampak naj pokaže vsaka svobodno svojo moč." Res, dragoceno priznanje! Proti brezverski, nena-rodnfi, kmetom sovražni stranki ne bodo naši naro-dovci nikjer nastopali sovražno, proti krščanski slovenski kmečki stranki pa že nastopa povsodi! G. Roš, Roblek, Glaser, Ježovnik. ali veste, kako ulogo igrate ?
*	Značajni pristaši so pri Narodni stranki. Že na shodu v Mariboru je učitelj Lesjak priporočal kandidaturo g. Glaserja,*. ker bi baje sicer nekateri pristaši Narodne stranke rajše' volili štajerčijan-skega kandidata nego narodnega kmeta Franca Pi-šeka. Zadnji „Narodni List" pa pravi, da so izjavili zaupniki Narodne stranke iz ptujskega okraja, da izstopijo te Narodne stranke ter volijo Stajerčevca, če bi jim Narodna stranka priporočala Ploja. No, lepa Narodna stranka, koje pristaši so pri (vsaki priliki na pobegu v nemčurski tabor.
*	Ali so Iskali zveze z nemškutarji? Narodna stranka se jo na glavnem zboru močno udarila ob prsi ter izjavila slovenskemu svetu, da pri volitvah noče nobene zveze s štajerčevo stranko. Zakaj
pa ta izjava, smo se vprašali ? Ali imata slabo vest ? Slovenski kmečki zvezi ni treba podajati takih izjav! Zadnji „Stajerc" pa nam odkrije neko tajnost, j tJibe namreč: „Res je, da so se razni „n a-rodovci" nam silili, ali1 odklonili smo njih ponudbo." Mogoče je, da „Stajerc" laže, kakor je njegova navada, ali dolžnost narodovcev je sedaj, da dokažejo slovenski javnosti to laž! In sicer morajo to bolj temeljito storiti, kakor pri notarju Stupica, katerega hočejo oprati, da je ponujal vsenemcu Maliku glasove narodovcev. Pravijo namreč, da je Malikov protikandidat sodnik dr. Glas in ker je zadnji bolj nevaren Slovencem nego Malik, bilo bi boljše voliti Malika. Resnica pa je, da dr. Glas že mesece ni več kandidat in kako bi se inogla torej zgornja možnost razpravljati na strankinem shodu dne 24. marca. Ne operite se! Notar Stupica se je pogajal z Malikom, to ostane pribito!
*	Doslednost Narodne stranke. Kako znajo narodovci zavijati po ovinkih, to je že povsod znano in bilo že objavljeni). Ce ga primeš na eno stran, zavrti se ti na drugo. Ce ga primeš za besedo, jo zataji in prekliče. Ce mu uloviš besedo na jeziku, prekolne svoj jezik in ga dolži, da mu je spodrk-nilo, da pa ni mislil tako hudo, kakor je zbleknil njegov jezik, ki seveda nima pameti, da bi vedel, kaj govori. — Enkrat se zarotuje ta Narodna stranka, da noče imeti! nikakega kompromis^ s katoliško stranko, drugokrat pa toči krokodilove solze, da je tudi katoliška stranka odklonila kompromis z Narodno stranko. Na end strani svojega glasila pravijo, da je vera v nevarnosti ter izjavljajb („Nar. L. 13. štev.): „Veseli nas, da se bode s te^ni (misijoni) utrjevala vera med našim ljudstvom." Vere tam ni treba utrjevati, kjer ni nevarnosti. Na drugi strani iste 13. štev. „Nar. Lista" pa pravijo: „danes pa ona (namreč vera) ni v nevarnosti." — Pomilovanja vredni! ljudje, ki se dajo krmiti s takimi otrobi.
*	Močan mesarski pes se je našel, ima zob-čast ovratnik i'n na ovratniku znamko z št. 1896. Vransko 4. Komur sliši, naj si pride po njega v Dornavo h Francu Herga. posestniku pri sv. Doroteji, hi. št. 105.
Odvetniški in notarski nradniki. Na biokostno nedeljo dne 19. inaja t 1. vrši se ob 10. uri v Narodnem domu v Ljubljani velik shid jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov.
Maribor- Bistrica- Konjice.
m Moška in ženska podružnica za Maribor in okolico družbe sv. Cirila in Metoda imata pri-hodniji četrtek, dne 11. t. m. točno ob 8. uri zvečer v mariborskem Narodnem domu v restavraciji svoj letošnji občni zbor z običajnim vzporedom. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Z le-tem naznanilom so vabljeni iskreno vsi udje obeh podružnic, da se v obilnem številu vdeležijo občnega zbora vele koristnega društva.
m Čebelarji, pozor! Ustanovni odbor slovenje-bistriške podružnice „Slov. čebelarskega društva za Spod. Štajersko" je predložil pravila c. kr. namest-ndji v potrjenje. Da se zamore organizacija čebelarjev našega okraja gladkeje vršiti, bodo v različnih krajih tozadevna poučna predavanja. Prvi večji shod naših čebelarjev pa bode 28. dan aprila t. 1.
v	Laporji, kjer bode predaval učitelj za čebelorejo, g. Juvančič, o predpogojih za močne roje in o prehodu od čebelarjenja s koši k čebelarjenju s premakljivim satovjem. Čebelarji iz dravinjske doline, Laporja, Crešnjevca, Poljskave, kakor tudi oni iz Slov. Bistrice, Venčeslja, Tinj in Smartnega, dne 28. t. m. vsi v Laporje k ustanovnemu shodu čebelarskega društva!! Shod se vrši po večernicah in sicer pri vsakem vremenu. Mladeniči, možje, predavanje bode velezanimivo! Istega dne predpoldnem ob %9. uri predava g. Juvančič o čebeloreji v šoli na Spod. Polskavi. Kdor želi o ustanovitvi čebelarskega društva natančneje poizvedeti, se naj obrne do g. Jož. Kokl, učitelja na Spod. Poljskavi. Čebelarji, organizujmo se!
m Slov. Bistrica. Narodni Isci za brezversko šolo in brezverski zakon. Pa je prišel narodni lisec k osivelemu rodoljubu in rekel: „No gospod, kaj pa
vi	menite o Narodni stranki?" „Kaj menim? Jaz menim, da je sestra kranjske brezverske liberalne stranke in „Narodni List" pa umazan bratec „Slov. Naroda". Narodna stranka hoče, da bi se verski poduk vrgel iz šole, za to njo z veseljem pozdravljajo vsi neverni učitelji; ta stranka hoče, da bi se zakoni sklepali1 samo na par dni, za to se je oklepajo vsi tisti možje;, ki bi se radi svojih žen znebili. To menim jaz." „Gospod", pa to ni tako", odgovarja lisec. „Mi sedaj še nismo zoper vero, versko šolo in krščanski zakon, mi teh vprašanj sedaj ne spravljamo na površje, ker še ljudstvo za to ni zrelo!" „Aha", mu rodoljub odgovarja, „samo sedaj še niste proti verski šoli, sedaj še ne ščujete zoper krščanski zakon, ker veste, da bi vam vsi pošteni ljudje dali brco. Kako milostno ravnate, nekaj časa daste še odloga, potem pa v boj proti veri." — Kako že pravijo pri nas takim, ki drugače pišejo, kot mislijo? Ce se ne motim, hinavci! In hinavci so narodni lisci!
m Spodnja Polskava. Mladi dr. Kukovec, katerega bo zgodovina imenovala, grobokopa Slovencev na Štajerskem, je pred nekaterimi leti tukaj na zborovanju slov. kat. pol. društva govoril proti nemški šoli; vpil in kričal je: Izdajica je, kdor tirja nemški poduk v naših šolah. Danes pa Narodna stranka in njen general Kukovec vpijejo: Le več nvemščine v naše šole. Mi vemo, da je dobro r.nati

nemški jezik, a učiti se ga mora v šoli na pravi podlagi. Gospod Kukovec, vprašamo vas: Ali danes ni več izdajiea, ki sili z nemščino v naše jšole? In vi hočete še biti Slovenec? Vi, ki ste se sami obsodili — pa voditelj naroda? Mož tako važnih načel ne spreiminja! Take vrste osebam pravimo drugače !
m Iz dravske doline nam piše kmet: „Narodni List", trobilo celjskih liberalcev, vedno svoj pouk ponavlja: „Kmetje naj si sami nastavljajo svoje kandidate." Seveda, to pa velja samo za Kmečko zvezo, „napirednjaški kmetje", kakor jih nazivlje, so tega oproščeni, saj za nje skrbi Narodna stranka! „Domovina", paralelka „Narodnega Lista", pa piše v štev. 38 med „Dopisi": „Gospod učitelj D. Lesjak predlaga g. Vikt. Glaserja, posestnika itd., protikandidatom, kar je bilo z odobravanjem sprejeto." V svoji agitacijski gorečnosti se že ta dva lista medsebojno ne stringata, kar tudi ni čuda! Čuditi se pa moramo, kako pride ruški učitelj n. Lesjak do te časti, kmetom kandidata predlagati ? Ali nima s šolskimi zadevami dovolj opraviti? Ce pa ima dopust,, priporočili bi mu, naj ga izkoristi v svoje zdravje, ne pa v agitacijski namen! Čuditi se tudi moramo, (in še bolj) kako je ta g. učitelj nekatere ruške vele-može v svojo liberalno mrežo vjel, seveda med drugimi tudi g. Vikt. Glaserja, ki so zatajili svoj prvotni značaj in vsled tega se je ruška lepa narodna sloga spremenila v ostudni razpor! G. Lesjak! To je čin vašega res lisičjega delovanja, koji se bo maščeval nad ruškimi narodnjaki!!
m Makole. V nedeljo 7. aprila po ranem opravilu obiskal nas je kandidat Kmečke zveze g. Franc P i š e k. Predstavil se nam je v stari šoli, kjer smo ga pozdravili s stoternimi bratskimi živijoklici. Razvil nam je v domači besedi svoj program, zagotavljal zvesto delovanje in pokazal se je odkritosrčnega prijatelja svojega kmečkega stanu. Njiegova mirna beseda je bila izraz sočutja in prave ljubezni do kmetov. Prpdnašal je občinske želje tako družbinsko in umljivo, da se je mnogim možakom utrinila gorka solza raz resnobnih lic. Celo nasprotniki so mu izborilo pritrjevali in govorili: „Takih mož potrebujemo, ki govorijo iz naših src." G. Pišek se je iskreno zahvalil za zaupanje, ker vsi enoglasno so mu obljubili, da gredo 14. maja zanj na volišče. — Res, prav prijateljski je ta mož govoril. Gotovo ni moža, kateri ga posluša in bi ne bil za njega. Kdor je proti temu kandidatu g. Francu Pišeku, gotovo ga ne pozna in je sovražnik kmeta in slovenske sloge. Složno in združeno v Kmečki zvezi pozdravljamo g. Franca Pišeka, v našem okraju za našega bodočega poslanca.
R@gatec - Šmarje - Kozje.
r Laži „neodvisnih kmetov" v Celju. Še enkrat so pred shodom v Mestinju razposlali iz Celja „neodvisni kmetje" po celem okraju Rogatec-Smarje-Kozje pisma, v katerih se s silo obračajo proti „gospodom z belimi rokami, obl<$enim v črne suk-£ nje" in seveda tudi proti kandidatu Slovenske kmečke zveze dr. Korošcu. Duhovnikom očita celjski advokatski naraščaj, da so dosedaj pri volitvah mislili le na svoje žepe, ne pa na volilce. Ta nesramna trditev iz takih ust se sama obsoja. O dr Korošcu pa celjski „neodvisni kmetje" izsipljejo kar cel koš neresnic in zavijanj. O novi vinski postavi, katero so vsi zastopniki vinskih okrajev pripoznali kot dobro in kot velikanski napredek proti dosedanjim postavnim določbam, pravijo, da škoduje vinogradnikom. In vendar se je prepovedalo izdelovanje umetnega vinia popolnoma, sladkor se sme pridjati samo, ako se naznani pri glavarstvu. Kleti vin« tržcev pridejo pod nadzorstvo, da se ne bo moglo pančati,, to so vendar važne pridobitve! Seveda dr. Korošec še je zahteval večjih ugodnosti1 za vinogradnike, če pa drugi poslanci niso bili za to, ni on kriv. Njegov govor bomo priobčili, da zavežemo usta zlobnim obrekovalcem. Nihče in tudi dr. Korošec nikdar nj trdil, da bi on povzročil (!) dobro ceno živini. Ampak to ostane resnica in to se je tudi na letakih trdilo, „da je dr. Korošec v državnem zboru krepko zagovarjal sedanjo ceno živin e." Laži glede duhovniških plač je dr. Korošec že na tinjskem shodu pojasnil in o plačah naj so tudi gospodje kakor nadučitelj Strmšek in Ferlinc popolnoma tiho! Naravnost zlobna je tudi trditev, da bi se dr. Korošec bal kmečkega nastopa, ko vendar zna vsak otrok, da je ravno on največ pripomogel, da je stopilo kmečko vprašanje med slovenskimi Štajerci v ospredje vsega političnega življenja.
Celje-Vransko.
e G. Blaž Jesenek iz Dramelj nam 'pošilja neko pismo, v katerem govori o „ipahondriji", katero je baje dobil od zadnjega volilnega shoda in o mnogem drugem nerazumljivem. Ker pisma ne razumemo, vabimo Blaža Jesenka, da pride sam sem in nam pove razločno, kaj hoče s svojim dopisom. Kolikor pa smo sploh mogli povzeti iz pisma, vidimo, da gosp. Blaž Jesenko zopet neresnico trdi. V zadnjem dopisu o njem smo ponpvili samo njegove besede in odgovor dr. Povaleja. Kako se more radi tega čutiti sedaj užaljenega? Ne razumemo!
c Sv. Pavel pri Preboldu, živinjski sejem, katerega smo imeli 3. aprila, se je še dosti dobro
obnesel. Živine je bilo veliko in tudi kupcev nekaj. Novi občinski odbor je sklenil, da ostane še en čas stara šola, da se ne bode zidala nova šestrazred-nica. Sedaj bode lahko spal g. dopisnik, ki je že v par številkah „Domovine" oznanil, kakšna potreba je nova šola. Njemu na ljubo pa bodo odpravili pri petem razredu tisti leseni „sekret"„ iz katerega tako v šolo smrdi. Pa ako bi bili vsi otroci doma v takih prostorih, kakor so, v šoli, bi bilo že dobro. Poklical je na pomoč g. dopisnik urednika „Domovine", in druge osebe, da bi delale pri šolski oblasti na to, da se čim preij začne z novo stavbo. Tistega pa ni povedal g. dopisnik, kje se ■ bode denar dobil, ker on, če se ne motim, malo plačuje davka (sedaj še menda nič) in ne ve,, kako se spravljajo pH kmetih goldinarji skupaj. Za danes dovolj, morebiti se še drugič kaj pomenimo.
c „Narodni List" in njegovi „Savinjski kmetje?" V „Narodnem Listu" je večkrat podpisan kak članek s „Savinjski kmet" ali „Kmet iz Savinjske doline." Da so pa ti „Savinjski kmetje" ponaj-več „Spindlerčki" iz Celja, o tem ni dvoma. „Nar. L." od 28. marca se baha s dopisom „kmeta iz Savinjske doline" ter pravi: „Vsled tega so nastopili iz Savinjske doline govorniki, in so joved^ii približno sledeče." „Narodni List" pa modro zamolči, kje so nastopili ti govorniki in) kdaj so povedali te Spindlerjeve misli. Ce nam g. Spindler ne pove kraja in dneva in imen govornikov, vemo pri čem smo.
c Iz Savinjske doline nam piše somišljenik: Precej sem se že postaral in sem v teku let že tudi marsikaj doživel veselega pa tudi grenkega. Doživel sem že tudi marsikatero volitev in videl ter poslušal marsikatero agitacijo, vse pa presega sedanja volilna agitacija za volitev v državni zbor. Toliko se še ni nikdar zavijalo in lagalo po časnikih. Se hujše se v tem oziru dela zaupno in ust-meno. Kako sedaj laže vse, kar se količkaj imenuje neodvisnega. Ni moj namen, tukaj se prerekati in laži, katere se trosijo po Savinjski dolini zoper dr. Korošca in dr. Povaleja v javnost spravljati, samo to vam rečem: s kmetom se nikar šaliti! Ako se ne bodo nehale lažnjive govorice, bodete vi „neodvisni" prišli nekam naprej (ker pravite,, da ste na-prednfjaki), pa ne po ovinkih, ampak naravnost: pred sodišče. Sedaj si lahko naredi vsak volilec v Savinjski dolini sam sodbo o kandidatih, kateri se nam tukaj vsiljujejo. Prepričani smo, da stranka, katera na drugo popolnoma mirno siranko žvižga, pljuje in jo grdo zmirja, ne bous nikdai in nikoli delala za blagor kmeia. Videl .sem na lastne oči na Jožefovo v Narodnem domu v Celju, kako se je pljuvalo na kmečke zborovalce, kar lahko s prisego potrdim in; sedaj pa „Narodni Li|st" odločno taji. Naravnost v obraz povem tistim, ki to tajijo: laž-njivci ste! Gospodje okoli Narodne, stranke, sami ste naščuvali tisto mlečozobo druhal zoper zborovalce Kmečke zveze in potem ste od strani gledali, kako so se vaši grdi nameni izvršili. Čudili se nismo tej druhali, samo pomilovali smo to tolpo, ki se imenuje „neodvisna kmečka stranka." Videli pa nismo niti enega kmeta v pravem pomenu besede zraven. Ko bi si mi kmetje hoteli svoje roke na takih dečkih omadeževati, potem bi ta nahujskana otročad žvižgala do Žalca v eni sapi, brez da bi se ozrla nazaj. Ker pa smo preponosni, se s takšno tolpo prepirati, in ker vemo, da je iz Žfalca in Celja samo en korak do tiste hiše v Feldhof-u. pri Gradcu, kjer se dobijo srajce s sešitimi rokavi, za to smo vas pustili pri miru. Plačilni dan pride 14. maja! Takrat se bode pokazalo, kedo je neodvisen in kedo je hodil po ovinkih. Torej, kmetje, vsi na volišče za dr. Povaleja! On bodi naš poslanec!
c Dobrna pri Celju. Znanemu Baloku, ki ne prihaja na Dobrno iskat zdravja, mora biti Dobrna močno na srcu. Pred Velikonočjo je bil mož celo dva dni na Dobrni. Mi bi se za Baloka zmenili toliko kot za lanski sneg, a namen, ki ga vodi na Dobrno, je vsekako zanimiv. Po dnevu mož ni hodil veliko okrog. Po noči pa je dal revolverja pas in hajd — v slovensko gostilno. Mogoče, da' mu nemško vino ni dobro djalo v želodcu, mogoče pa tudi, da je hotel pokazati svoj revolver, zapustil je pač svoje nemške tovariše in si iskal lastne zabave. Da bi hotel izzivati z revolverjem, tega pri Baloku vendar ne smemo misliti. Bog ne daj! Saj je vendar pri vsem svojem sedanjem nemštvu v svojih lepših letih tudi znal prav krepko zaklicati „živijo". Ko je moral požreti par prav mastnih, vrnil se je k svojim prijateljem nazaj. Da bo dobrnskim Slovencem jasno, od kod izhajajo vahtarčine novice „iz Dobrne1", pripomnimo samo, da je imel Balok pogovore z Golom, Vogler-jem, Strasser-jem in, Gregoračekom. To nam je dovolj!
c Vojniški dopisnik „Domovine" mora biti slep ali pa ne zna brati. V celem poročilu o vojniš-kem shodu celjskih mladih doktorjev se naš dopisnik ni z eno besedo dotaknil „starosti" Lipuša, sedaj si pa da „Domovina" poročati iz Vojnika. da se je naš dopisnik „norčeval" iz njegove starosti. Le resnico! Ostala razmotrivanja iz Vojnika smo pa čitali v „Domovini" že tolikokrat, da jih znamo na pamet. Pomoto o Fridrihu smo pa radovoljno takoj popravili1 v svojem listu. Da vojniški dopisnik v „Domovini" obdela Vojnfik in Dobrno v eni sapi, tega pa ne razumemo.
c Galicija. Kandidat Kmečke zveze dr. Josip Povalej je priredil na belo nedeljo volilni shod tudi pri nas v Galiciji, kateri je bil od nas domačinov prav dobro obiskan. Prišlo pa je na shod še več
žalskih muzikantov, znanih nam iz Celja, pod vodstvom kapelmojstrov ženina Kukec, krojača Piki in socija Cvikl. Radi pomanjkanja pripravnega prostora vršil se je shod na prostem, in tako je bilo mogoče! žalskim muzikantom pokazati vse svoje znanje. Ko jim je domačin in župan povedal, da nimajo tukaj nič opraviti najmanj pa razgrajati, so izjavili ti, da imajo že svojega kandidata oštirja, objednem mešetarja in trgovca s hmeljem ali neodvisnega kmeta Robleka, med tem ko so vsi domačini za kandidaturo g. dr. Povaleja, kojega orogram in možati nastop nam je vsem dopadel.
Brežice - Sevnica - Laško.
b Ljudski tabor na Blanci je bil sijajen. Ljudstva navzočega do poldrug tisoč. Do 600 pristašev Kmečke zveze in volilcev je navdušeno pritrdilo kandidatura dr. Benkoviča. Obsežna občina Blantsu je za njega. Shod je trajal tri ure. Sest naših gp-vornikov: R o š k a r j a, dr. Benkoviča, dr. J a n k o v i č a, župnik C e r j a k a, ekonoma C e r-j a k a in kršč. delavca Medveška iz Maribora je ljudstvo verno poslušalo, govornike Narodne stranke ni maralo.
b G. Roš — nesposoben za poslanca. Zaupniki Narodne stranke so izrazili sami nezaupanje poslancu Rošu. „Narodni List" piše, da so zaupniki Narodne stranke brežiško-laškega okraja soglasno ponudili kandidaturo za ,ta mandat dr. Kukovcu. Ker je pa dr. Kukovec odklonil (grozdje je še pre-kislo), so vendarle sprejeli kandidaturo g. Roša,, kateremu nič ne škodi, če propade za državni zbor, saj še za deželni zbor ne more nič delati.
b Deseto laž o dr. Iienkovič trosijo socialisti po Trbovljah, češ, da je pisal tajniku te stranke, naj pridejo na njegov shod v Trbovljah dne 24. su-šca 1907. To je popolnoma iz trte zvita laž; dr. Benkovič ni nikomur takega pisma kedaj pisal! On se tudi nikdar ni potegoval za milost socialistov, katere ne potrebuje!
Najnovejše novice.
Gregorčičeva slavnost v Mariboru zadnjo nedeljo je bila zelo dobro obiskana. Deklamacija, petje in godba so vseobče zelo ugajali. O tem obširneje prihodnjič. Žal, da je gosp. dr. Rosina izrabil svojo častno nalogo tudi za dovolj občutljive izpade na duhovske kroge, modre pedagoge (profesorje - vzgojitelje) in na sedanje politične razmere na Slovenskem Štajerskem. Pogreval je tudi staro „Narodovo" in „Sočino" neresnico, da je Gregorčič vsled svojih pesmi bil preganjan tudi od duhovske olasti. G. dr. Rosini ne bo škodovalo, če še enkrat prečita in dobro naobrača besede svojega govora, nanašajoče se na spodnještajerske razmere.
s Volilne shode priredi kandidat g. Fr. R o-bič dne 14. aprila: zjutraj po p vem sv. opravilu v Nazaretu pri g. Turnšeku, po drugem sv. opravilu na Ljubnem pri g. Klemenšeku i ni popoldne po večernicah v Gornjemgradu. Volilci. idite na shode!
1 V Negovi bo prihodnjo nedeljo 14. t. m. po rani sv. maši volilni shod. Volilci, pridite!
Slovenski kandidat za mesto Maribor. Na zaupnem shodu mariborskih Slovencev dne 6. aprila je govoril g. dr. Rosina za to, da volijo mariborski Slovenci dne 14. maja — socialdemokrata. Zaupni shod mu je z 20 proti 17 glasom pritrdil. Ker pa manjšina, sestavljena iz vseh političnih struj, smatra to stališče za narodni stvari kvarno, postavil se bo vendar slovenski kandidat in se vrši v to svrho dne 14. aprila v Narodnem domu,, majhna dvorana II. nadstropje, ob 10. uri predpoldan shod slovenskih volicev. Sklicatelji vabijo vse narodne volilce, da se udeležijo shoda. Shod je vsakemu narodnemu volilcu, ki je za samostojnega kandidata, prosto dostopen.
Volilni shod v Novicerkvi se vrši dne 14. t. m. ob 3. popoldan za pristaše Kmečke zveze iz župnij Novacerkev, Dobrna, Vojnik, Frankolovo, Šmartno. Govori dr. Povalej.
Shod v Velenju je bil zelo dobro obiskan in se j vršil z velikim uspehom za kandidata g. prof. R o b i č a. Prišlo je sicer tudi nekaj nasprotnikov iz Šoštanja, ki so mrmrali v — kuhinji, pa tudi niso volilci.
Volilni shod v Dobju je bil mnogoštevilno obiskani. Z navdušenjem se je odobraval govor kandidata Slovenske kmečke zveze dr. Korošca. G. nadučitelj je hotel govoriti, toda ker nihče ni bil radoveden na njegovo modrost in ker je shod bil sklican le za katoliško-narodne volilce, se mu to kratko-malo ni dopustilo.
Shod v Št. Vidu uri Planini je bil veličasten. Poslušalci iz domače in sosednih' župnij obilno zastopani. Dr. Korošec razvijal program Slovenske kmečke zveze, na kojem kandidira. Volilci z odo-brvanfem sprejeli kandidaturo.
Shoda na Mestinjah 7. aprila se je udeležilo nad 600 volilcev. Za dr Korošca sta bili gotovo dve tretjini, kdor drugače govori, laže. Tako že lažejo zvezani liberalci in Šta-jerčijanci, da se je 1500 volilcev oglasilo za Vinko Žur-mana in samo 50 za dr. Korošca. Da sta narodna in šta-jerčijanska stranka tesno zvezani, kaže to, da je bilo Šta-jerčijancev vse polno na shodu in da je govoril ondi znani Stajerčijanec, krojač Vidgaj. Vsi, ki so torej za Žurmana, ne zaslužijo dragega imena, kakor nemškutarji.
Listnica uradnlfttva.
NaS list izhaja za 6asa volilne dobe, kakor že naznanjeo, dvakrat na teden: v torek in petek zvečer. V torek ima Štiri strani, r petek pa osem! Ker se nam poroča od več strani, da se list slabo dostavlja, opozarjamo dotičnike, n«u se gredo najprej pritožit na poŠto, in če to nič ne pomaga, na trgovsko ministrstvo na Duuaj.
ALI OZNANILA.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Ti inserati se spejmejo samo proti predplačila. — Pri vprašanjih . na upravništvo se mora priložiti znamka za odgovor. =====
Štampllje
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in graver v Maribora, Gosposka ulica št 15.
Pravo bmačko sllvovko In droiankop za kterih pristnost s« jamči, prodaja gospa Jerič v Karčovini 3tev. 126 pri Mariboru ob graški glavni cesti. 2 (26—16)
Vino, ceno in pristno istrijansko, od prve roke prodaja Sebastian Luk, trgovec v Kringi, pošta Tinjan (Antignana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodih od ne manje ko 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem franko železniška postaja Sv. Petar u Šumi (S. Pietro in Selve). Pošlje tudi rad uzorce.
50 26—13
Krasno-barvne kanarčke
drdrače, kvo--3	, kače in slav-
¿a	cem slično
pojoče, ki so dobili v Ustju 1. 1906 I. odliko , priporoča po 12 do 20 K na 8 dnevni poskus; samice po 3 in 4 K I. E. Weixl, Maribor, Zofijin trg 3.
. Dčenoa, od 14 —16 let starega, i sprejme V. Ferenčak, stavbeni in ' mizarski mojster na Vidmu ob
; Savi.	4-4
, -----
Stavbeni prostori, 15 minut od mariborskega južnega kolodvora, , za zidanje vil sposobni, se po ceni , prodajo. Kdo? pove upravništvo.
215 54
Prodaja se iz proste roke lastnina, ki leži četrt ure od farne vasi St. ! Vid na Planini, ki bi stalo okoli 1 1600 K. Več v župnišču šentvid-| skem.	218 3-2
| Žlahtna sadna drevesa ter hruške-, moštnice se takoj dobijo na posestvu Jos. Rossmana v Framu. — j Vpraša se pri ekonomu Ivanu Hasl. i Cena za 1 jabolčno drevo 1'20 K, j hruške-moštnice 1'40 K. 224 3-1
1 Branjarija, dobro idoča, se v Ma-; riboru zaradi preselitve proda. — Naslov pove upravništvo. 217 3-1 Vinlčar z 2. do 3. delavskimi močmi se takoj sprejme. Maribor, JBismark-strasse 17. I. nadstrop., vrata 11.
222 2-2
I
i ------
Mlinar se sprejme ali pa mlin v najem da pri Novaku v Podgorju pri Slov. Gradcu.	221 2-2
Strežnik (hlapec) se sprejme takoj i v dijaškem semenišču v Mariboru.
220 2-2
»oooooo«*
v
Stef. Kaufman
trgovec z železnino v Radgoni
zraveu hranilnice priporoča svojo veliko zalogo, motik, srpov, kos itd. iz najboljšega železa po najnižjih cenah: 147 10-7
sooooooooog
Kdo zeli za praznike lep in moten klobuk po nizki ceni dobiti naj ga kupi pri Vi-tanjskem klobučarju 140 24-7	Franc Jankovič.
nnnnnnnnnn
Učenec, ki ima veselje do mizarstva se takoj sprejme pri Miklavžu Benkič, mizarskem mojstru v Mariboru, Tegetthoffove ulice št. 14.
230 1-1
Hiša, nova, v švicarskem slogu zidana, s 4 stanovanji in vrtom, ugodnim za stavbe, se po ceni proda; Natančneje se izve v Studencih pri Mariboru, Oberrotweinerstrasse 32.
237 3-1
Slikarskega učenca sprejme iz poštene hiše Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru. 226 1-1
Skrbna gospodinja, dobra kuharica, ki je že služila v župnišču, \ stara 40 let, želi zopet službe v j župnišču. Naslov pri upravništvu • „Slov. Gosp.	28& 3-1
Mesarskega učenca, pridnega,
sprejme gosp. Miroslav Reismann, mesar, Koroška cesta 66, Maribor.
235
Krojačem in šiviljam priporoča vzorce (Schnittmuster) za razne obleke po najnovejših modah kro-krojaški mojster Ivan Keček,
Sv. Tomaž bi. Ormožu. 100 10-9
i ® § I
Devetnajst Marijinih pesmi ia mešan zbor, solospeve in orgije, zložil Ig. Illadnik. Op. 51.
Cena 2 kroni. Naroča se ▼ Kat. bukvami in pri Lav. Schwentnerjn v Ljnbljani ter pri skladatelju v Novem-. *. mestn, Dolenjsko. . .
Oznanilo.
Za 11 mesečni učni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusverku pri Marijinem Celju (Maria Zeli) — tečaj se začne 1. sept. 1907 — podelilo se bode šest deželnih ustanov in sicer dve po 500 K in štiri po 400 K.
Prosilci naj vlože svoje prošnje vsaj do 1. junija t. 1. pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu; prošnji se naj priloži:
1.	Krstni list v dokaz, daje prosilec že spolnil 17. leto in da ni prekoračil 22. leto.
2.	Spričevalo okrajnega zdravnika, da so telesno popolnoma sposobni za gozdarsko službo v visokem gorovju, posebno da imajo dober vid in sluh; spričevalo ne sme biti starejše kakor od dne 15. maja 1907.
3.	Potrddo s šolskimi spričevali, da ima prosilec toliko znanja, kolikor si ga more pridobiti z dobrim vspehom na dovršeni meščanski šoli ali na treh letnikih realke ali gimnazije.
4.	Dokazilo, da se je prošnjik ba il najmanj eno leto z gozdarskim ali enakim delom.
5.	Domovnica.
6.	bpričevalo o nravnosti in obnašanju, če tega ne dokazuje že spričevalo, navedeno v točki 4.
7.	Ubožni list.
8.	Pravomočna izjava starišev ali dobrotnikov prosil-čevih, s katerimi ss zavežejo, da bodo doplačali stroške za 11 mesečno šolanje, v kolikor ne bo zadostovala ustanova. Potrebne doneske in čas, kedaj se naj dopošljejo, bo določilo vrhovno šolsko vodstvo. Izjavo podpisati morajo tudi tisti, ki bodo skrbeli za gojenca in še dve priči, vrh tega mora izjavo poveriti tudi sodnija ali notar. Na izjavo mora potrditi dotični občinski urad, da je isti, ki je podpisal izjavo, tudi zmožen plačati.
Kdor ne more popolnoma spolniti pogojev 1—8, na tistega se ne bo oziralo pri razdelitvi ustanov, ker se ti pogoji zahtevajo tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusverku. Skupni stroški za hrano, postrežbo, perilo, šolske potrebščine in druge male nabave so proračunjene za 11 mesečni pouk na 600 K.
Natančneja določila o šoli, pouku, hišnem redu, disciplini so na razpolago pri c. kr. upravi državnega posestva v Gusverku.
Gradec, dne 30. marca 1907.
303 1—1
štajerski deželni o<H>or.
Dobroidoča gostilna
ob krajni cesti tik Št. Jurija (blizu železnice)
no odda v aajem s 1. majeui t. 1.
Razprodajati ima pravico: vino, pivo in žganje; prevzeti je tudi tobačno trafiko.
Natančneje pove lastnik Franc liartin -v Št. .Turjii ob južni železnici.	216 3-2
Vinogradniki pozor!
Imam še 6000 komadov amerikansko na suho cepljenih trt I. vrste in sicer: 3000 silvanca, 3000 laškega rizlinga, 4000 belega burgundca in 500 šipoua. Trte so sedaj izkopane, dobro zaraščene in dobro vkoreničene. Cena I vrste komad po 20 vin. — Oglasiti se je treba hitro!
Janez Toplak,
trtniear
Kukov«, p. Juršiuci, via Ptuj.
Razglas.
Tesarsko in zidarsko delo pri hiši št. 12 v Slivnici je na oddaji. Načrt in proračun se razvidi pri načelniku šol. sveta, kamor se naj ofertne ponudbe do 15. aprila t. 1. pošljejo.
228 1—1
Maks Wpegg,
načelnik.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izredno poudarjati ime »Kathrelner«?

Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj I«
Hathreinerjeva Kneippova sladna kava
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, mllo-atlva goapa, da dobivate pristno Kathrelnerjevo kavo zgolj v zaprtih Izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava«
Sli
sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Marijine kapljice.
Te kapljice se rabijo za vsi notranje in zunanje bolezni — to je do s«d«j najbolje hišno adravilo, ki izvrstne deluje in pomng* v mnogih bolezn h. Osobito deluje izvrstno pruti protinu (gihtu), reamatizmu, bodsnju, trganja, glavobolu zobobolu, prsobolu, kaši j a, pre-hlajenju, sušici, jetrni in bubreini bolezni, želodčni in črevesni bolezni, napihavanju, grču, zgagi, proti bljuvanju itd. Krepi ži.ca in telo, tarej neobhodno potrebao z* v s* ko hiš').
——— Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem. « ■ ■■ ■
Delujejo izvrstno in zttealjivo. — Dobrega in ugodnega okus« no, tako, da jih vsak rad vsame in tudi otroci.
Cen» je franko na vsako pošto:	765 (10-10)
12 steklenic (t tacat) 5 E, 2t stekleničk (2 tuc&ia) 8'6'> K f<6 stekleničk (3 tacate) 12 40 K. Manje od 12 stekleničie se ne razpošilj». P.-osii», da se naročile samo od mene pod nsslovom:
!
l
%
I Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, S avenija
Najzg-cdiifjši in najplodoviiejši
krompir ,Non plus ultra4
!Neprecenjena novost!
Prideiovan iz gtmena svetovnoznanega krompirja „Viktor" in „Pražki kipfel" prekaša imenovani dve \rati vsled večje plodovitosti, ima zlato-runieno, pri kuharju močnato meso, [ ložinato-podolgovato obliko in zori pri zgodnjem sajenju že meseca junia Ne g ije nikoli in se ga lahko sadi v mokrotno zemljo in pod drevje.
Najboljša vrsta za rast v vrtu iii na polju! Razpošilja ga po povzetju : 50 kg za 14 K, 25 kg za 8 K in 5 kg za 2 K
^d.olf Bemaid, vrtnar
Slany (Sciilan), Češko.
234 1-1
bGGoo&&oee&ooooocieo«: K»e0oöo«*»oc»oooo«
O. Irr. pri-v. vzajemna zavarovalnica proti požaru v G-iadcu.
Naznanilo.

V smislu § 92. pravil se vrši za ude javno
zavoda v ponedeljek dne 6. maja 1907 V sejni dvorani V Gradcu, Gosposka ulica 18(20. Vsak društveni odposlanec dobi za to zborovanje pismeno povabilo.
Dnavni red: 1. Računsko poročilo in zaključek za 78. društveno leto 1906. 2. Poročilo računskih pregledovalcev o pregledu računov za 1. 1906. 3. Proračun za 1. 1907. 4. Ustanovitev oddelka za zavarovanje proti toči. 5. Volitev upravnega svetovalca za dobo enega leta (namesto umrlega gosp, Teodora Birnbacher). 6. Volitev treh računskih pregledovalcev in enega namestnika.
Gradec, dne 2. aprila 1907.
Upravni svet.
233 l-l
3eeeeeeo0&ee$»*oeeeeoeee6*m: »eoeeoeo&oeeeeaeoacaeeč
Pozor,
i kmetice in dekleta!
i V moji lekarr.iiV! p rak«!, katero izvršujem i 6 * 25 let, j posreCilo se mi je ni.*;u naj boljfcs i sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor it It.
j I>ti dolnje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franku na vsako pošto) je: eden lonfiifi 3 K 60 t, dva lončka 6 K. Troba, da si vsaka obitetj naroči. Prosim, da se naroČi samo Od mene pod naslovom: P. JuriSič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar so pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.	5—5
Izdajatelj in založnik: „Katol. tiskovno društvo".
0#j»vsr«i uradnik: Ferdo Leskovar.
Tfek tiskarne sv. Cirila v Mariboru.