_ _ .
P oiamezne StevOket Navadne Din -**’75, ob nedeljah Din 1*—•
-TABOR*	*■•"«!«
nedelje i» WMnikov, ob 18, uri i datumom naAdoiaga da* ter stane mesečno poJMCi D	■	a«	mo-
► D nr—, do»H
nemštvo ]
^4 k-J m --(	m	»uv-
, dovMlJea n« dom jkunice D 10 po dogovoru.
HaroSa m pri-uprovi »TABORA** MARIBOR Jurčičem uiica iter. i.
"l> jjwu iskunic« D 10*—# intOTdS
Poštnina plačana v gotovini Cena današnje slav. J Din*
rjtor
Posamezne Stevflkei Navadne Din —*7Sj ob nedeljah Din l'—»
UREDNIŠTVO ee oahaj. v 1U. ^><>ru». Jurčičev« ul. it. d, L nad* •tropje. Telefon intarurb. St 274 UPRAVA se nahaja v JuHičavf ulici at- 4, pritliops dej no. ?•!•* fon it* 24. — sSftj poitnočdkovnf račun Stav. 11.787.
Na naročila brej denarja ae M aairn. — Rokopisi s« na vračaj*
Naslov
ca lic
J ubija:
Maribor, četrtek 15. januarja 1925.
Leto: VI. — Številka: 11.
HIW
CURIH, 14. jan. (fev.) Sklepni tečaj. Pariz 27.70, Beograd 8.40. London 2471, .Praga 15255. Milan 21.57, Ne\vyork 519.20, Dunaj 0.007285.
ZAGREB, 14. jan. Pariz 829.90—3z4.90, Švica 1181—1191, London 292.95—292.95, Dunaj 0.0862— 0.0882, Praga 183—186, Milan 254.70—257.70, Nett)york 61.05—62.05.
Notranji minister Maksimovič o Radičevi krivdi.
Pristnost dokaznega materijala nedvomna.
BEOGRAD, 14. januarja. Notranji minister Maksimovič je dal sotnidnikn »Vremena« v Radičevi zadevi sledeče izjave:
»Kot Človek in kot jurist sem trdno prepričan o Radičevi krivdi. Radič je kriv, ker je s svojim političnim delovanjem od ujedinjenja sem do današnjega dne v notranjosti roval zoper zakoniti red in v zunanjem svetu vodil konspira-torično delo proti naši državi. Samo njegove izjave in njegovi spisi zadostujejo,
da se uporabijo proti njemu •najstrožje mere. Pri Radiču najdeni dokazni mate-rijal je vladi nalagal dolžnost, da postopa proti Radiču.«
Minister je nadalje izjavil, da je pristnost dokaznega materijala dognana in le hudobne izmišljotine morejo vladi impu-tirati potvorbo materijala. Neverjetno naivna jc trditev Radiča in njegovih pomagačev, da scljačka internacijonala ni del »kominterne«.
Divlanle fašistov v Italiji.
Demolfrana tiskarna
RIM, 14. januarja. Iz Pise poroča bOsservatore Romano« glede napada na tiskarno »Messaggero Tosca.no« še sledeče: Tiskarna, v kateri sc poleg navedenega tiskajo' tudi drugi listi, je popolnoma razdjana in požgana. Razrušeni so uredniški prostori, strojnica in stavni stroji. Šele ko so plameni začeli sikati v
— Do smrti pretepen socialist-
drugo nadstropje, so divjaki nehali z razdejanjem.
RIM, k4. januarja. V' Vidmu se je izvršilo 200 hišnih preiskav. Petnajst društev jc razpuščenih. V Bologni so mladega moža, ki ni hotel izstopiti iz socialnodemokratske strokovne organizacije, do smrti pretepli.
-O-
NOVE ARETACIJE RADIČEVCEV.
BEOGRAD, 14. januarja. Danes ob 10. uri je bil v svojem hotelskem stanovanju ,v hotelu »Petrograd« aretiran skupščinski tajnik in poslanec Radičeve stranke Rade Bačimič in sicer na zahtevo splitskega sodišča radi raznih deliktov, ki pa niso v zvezi z uporabo zakona o zaščiti države. Bačinič bo ob dveh popoldan z eskorto odpeljan v Split.
NOVI SAD, 14. januarja. Policija jc v Petrovaradinu aretirala bivšega župana Grgančeviča, Radičevega pristaša, na pod lagi zakona o zaščiti države in radi hujskanja prebivalstva- Izročen bo sodišču v Rumi.
RADIČ PRIZNAVA, DA NI VEČ IMUN?
ZAGREB, 14. januarja. Radie in tovariši so umaknili svoj priziv proti onemu delu razsodbe zagrebškega sodišča, ki proglaša, da jih po razpustu skupščine ne ščiti imuniteta.
ZUNANJA POLITIKA ZDRUŽENIH DRŽAV OSTANE NESPREMENJENA.
WASHINGTON, 13. januarja- V Beli' hiši jc bila izdana objava, da so neosno-vane vesti, da bo radi spremembe v ministrstvu. prišlo do spremembe dozdajne zunanje politike, kakor jo jc v državnem departemeotu vodil Hughes.
WASHINGTON, 13- januarja. Poroča sc, da ostane politika nepriznanja Rusije, kakor jo je strogo dosledno zastopal Hughes, tudi v bodoče nespremenjena, dokler bodo vladale v Rusiji sedajne razmere.
ITALIJANSKA OPOZICIJA IN VOLILNA REFORMA.
RIM, 14. januarja. Opozicija, ki sc udeležuje sej skupščine, pod vodstvom Gio-littija, Salandre in Orlanda je sklenila, da bo iz splošnih političnih razlogov glasovala zoper vladno predlogo novega volilnega zakona. (Kakor smo že poročali, predlaga vlada pluralni .volilni sistem!)
Kdo so krivci razcepljenosti?
Zgodovina pogajanj za skupen nastop okrožju Maribor—Celje. — Dokumenti
nega bloka
Pod naslovom »Hoče se iim boja!« je objavil g. dr. Rudolf Ravnik v svojem glasilu 1. jan. tl. članek, ki vsebuje trditve, katero je treba radi točne informacije javnosti popraviti. Nrs»niK> takoj reagirali, ker smo bili mnenja, da bo končno g. .dr. Rudolf Ravnik vendar sprevidel, da dela dobro službo le klerikalcem, čo cepi tudi ge on napredno vrste. Bili smo mnenja, da takega greha nad napredno stvarjo v mariborski oblasti no bo zagrešil. Nimamo nannena napadati radikalno^stranko. Odvezani smo pa vseh dolžnosti obzirnosti na-pram g. dr. Ravniku, ki jo vložil za skupščinske volitve svojo lastno listo.
Demokratska stranka jo tak m j po sestavi Pašič-Pribičevičeve volilne vlade v seji oksekutive obeh svojih oblastnih organizacij sklenila povabiti predvsem organizacije radikalno stranke v Sloveniji, da se dogovorijo za skupen nastop pri volitvah, y smislu inteueij radikalnft-
demokratov in radikalov v volil, lem so na razpolago v glavni pisarni Nurod-v Mariboru.
demokratske volilne vlade. Na to povabilo z dne 10. nov. 1924 so se sestali v Mariboru 15. novembra 1924 pooblaščeni zastopniki mariborsko radikalne organizacije gg. Janko Tavčar in Miodrug Jankovič ter mariborske demokratske organizacije gg. dr. Franjo Lipo!d in Vekoslav Špindler. V zapisniku o tem sestanku stoji zapisano dostavno: »Zastopnika SDS zahtevata za svojo, stranko nosilca liste in ponudita NRS predvsem' kandidaturo v obeh mariborskih srezih, kjer je največ izgloda na uspeh. Nadaljnc porazdelitve s rezki h kandidatur bi prišle šele v poznejšem razgovoru v poštev. Zastopnika NRS pa zahtevata zase nosilca liste. Da morejo zastopniki referirati svojim odborom, se konferenca preloži na sredo 19. novembra 1924 ob 11. uri dopoldan v tajništvu SDS.«
Sledijo podpiši navedenih pooblaščo#-sei obeli strank*
Ker je bilo pričakovati, da bo sporazum v kratkem dosežen in da se ne zamudi časa, je demokratska r-tranka ta koj nato sklicala za 23. nov. 1924 v Maribor sejo svojega oblastnega načelstva, h kateri so bili povabljeni tudi delegati vseh njenih organizacij. Proti vsemu pričakovanju pa delegati radikalne stranke 19. novembra niso prišli. Na vprašanje po vzroku odsotnosti radikal nih delegatov je g. dr. Ravnik izjavil, da mu o tej konferenci ni ničesar znanega, da se more konferenca nadaljevati šele, ko se vrne g. Janko Tavčar, ki je odpotoval. Na že poprej sklicani seji oblastnega načelstva demokratske stranke 23. novembra je bil izbran za nosilca liste Narodnega bloka g. prof. dr. Ljudevit Pivko. To je bilo predsedstvu mariborske oblastne organizacije NRS dav ljono z dopisom z dne 24. jan. 1924 s pri stavkom, da je ta sklep prijavljen skupnemu ministrskemu odboru v odobrenje. Obenem je demokratska stranka povabila delegate NRS na ponovni razgovor za 27. novembra. Tudi k tej konferenci delegati radikalne stranke niso prišli in tudi vzroka svojega nepriliodp. niso sporočili. Šele z dopisom1 z dne 3. dec. 1924 je oblastnemu odboru SDS sporočil g. dr. Ravnik, da se je g. Janko Tavčar s potovanja vinil, in izrazil željo, da se demokratske zahteve pismeno sporočijo. Z dopisom z dne 4. dec. je. demokratska stranka ob Lastnemu odboru NRS odgovorila, da smatra pogajanja za Nacijo-rialni blok za zelo nujna in da želi, da se čim preje izvršijo. Ker je Orl za 5. decembra sklican demokratski volilni odbor, je demokratska stranka s svojim dopisom 'povabila NRS na ponovno razpravo za 5. dec., navajajoč, da je mnenja, da bo ustna izmenjava misli mogla najhitreje voditi do. cilja. Tudi k tej konferenci delegati radikalne stranke niso prišli. G. dr. Ravnik jc z dopisom od 5. dec. sporočil, da želi pismenega obravnavanja zadeve, ker «e po njegovem mnenju pri ustmenih pogajanjih »trati samo čas in z nepotrebnim prerekanjem mlati prazna slama«. Ker demokratska stranka o takih konferencah ni imela tako nizkega' mnenja, je ponovno obrazložila z dopisom istega dne predsedstvu oblastnega odbora NRS »vode naziranje, da smatra ustmene razgovore za najuspešnejše. Ker je bil tudi poskus, ustmena pogajanja obnoviti, brezuspešen, je demokratska stranka obrazložila- s svojim dopisom z dne 6. dec. radikalni stranki svoje naziranje glede sporazuma Povdarjala je, da gre njej kot najjačji, v mariborsko-coljskem volilnem okrožju za sporazum v poštev prihajajoči stranki nosilstvo liste in predlagala, da kandidirajo druge za sporazum v poštev prihajajoče stranke v onih srezih, kjer bi se z njihovimi kandidaturami za skupen uspeh največ doseglo. Na ta dopis je sprejela demokratska stranka od oblastnega odbora NRS od g. dr. Ravnika in Jap ko Tavčarja podpisani odgovor od 8. feb iv ki mrgoli najtežjih žalitev. Uvodoma se žali najvišje strankine funkcijonarje v Sloveniji, »ki so deležni skupne vlade le po milosti naše mogočno NRS«. Nadalje se trdi, da se je demokratska stranka, s katero so NRS v Mariboru pogaja, ustanovila šole pred kratkim na ta način, da se je odcepila v Sloveniji z načelstvom v rod od matice demokratske stranke, ki jo orolst-avlja v Mariboru g. dr. Toplak. Nadalje se v tem dopisu persiflira volilni sporazum, ki je bil sklenjen z SKS ‘/.a mariborsko oblast, ki se je odcepila od g. Puclja, ga imenuje »švindl«, »prevaro« in »kabinetno politiko«. V tein dopisu zahteva radikalna stranka«, da se vzame kot podlaga sporazuma moč in upliv strank v državi, pomen strank za državo, moralna kakovost strank v oblasti in razpoloženje za stranke med ljudstvom.« NRS je čista vseh afer in se razvija le na podlagi požrtvovalnega dela lastnih pristašev. Med ljudstvom uživa NRS vsled pozitivnega dela, vsled njene jakosti v državi, vsled čistosti in poštenosti kot mlada stranka dovolj simpatij. SD8 je disi-doinLkn skupina JDS. razbita, racndje-
na, neorganizirana S 15 niandati, koje matica je po razpadu nastala iz različnih heterogenih elementov, brez tradicije, z žalostno zgodovino notranjih sporov.« »JDS pa je v Sloveniji do mozga diskreditirana vsled afer Agromerkur, Trboveljska družba. Koroški svinee. Delniška Tiskarna, homoseksualna afera Pesek, dr. Ravnikarjeva afera, premeščen ja uradništva itd.« »Ker stojimo na principu »iz naroda za narod«, govore vsi ti momenti odločno proti temu, da stopimo z vami kot stranko sploh v pogajanja, ker nočemo voditi politike od danes do jutri, torej politike trenutnih uspehov, temveč politiko trajnega, pozitivnega dela za državo in dobrobit našega slovenskega naroda.«
Na seji volilnega odbora demokratske stranke 10. dec. 1924 je bilo soglasno konstatirano, da je ta dopis pisan v tako žaljivi formi, da »je razprava s podpisniki tega dopis* v naprej nemogoča. Ker se pa iskreno želi vzlic temin sporazuma, se soglasno sklene, da odpotuje g. dr. Karl Koderman v Beograd j n stopi v stik z vodstvom NRS, ter je tudi pooblaščen skleniti za stranko volilni kompromis.«
Na prošnjo volilnega odbora demokratske stranke je posredoval pri g. dr. Ravniku radi sporazuma 2krat tudi g, minister na razpoloženju dr. Vekoslav Kukovec. Tudi g. dr. Pivko jo radi sporazuma stopil v stik tudi z g. dr. Ravni* kom. Na vse te poskuse pa demokratska stranka ni sprejela nobenega odgovoTa.
To histerijo zadeve predajeimo javnosti, da sodi. kdo je kriv cepljenja naprednih vrst in izreče obsodbo.________
Doma in po svetu.
— Kraljevski par je prispel na povratku iz Pariza na Bled, kjer ostane ne-' kaj dni.
— Smrtna kosa. Umrl je 12. im. v Sevnici na zastrupljen ju krvi trgoved in posestnik g. Anton V sr bič v 52. letu starosti. Bil je zelo podjeten trgoTfd in dober narodnjak. Blag mu spomin!
— O skupnem obmejnem kolodvoru ja napisala graška »Tagespost« od 14. trni končno pametno besedo. Pravi: »Ureditev skupnih obmejnih kolodvorov sloni na svoječasni celovški pogodbi, po Late* ri naj na jugoslovanskem ozemlju Maribor in Jesenice, na avstrijskem Pa Radgona in Pliberk postanejo končno skupni obmejni kolodvori, najprej glede ©-sebne in prtljažne odpravo (revizija potnih listov in carinska revizija), potem! pa tudi glede celotnega blagovnega prometa. Kdor pozna te postaje in prostore, mora priznati, da drugačen sklep ni bil mogoč in da so bili pri sklepanju odločilni prometnotehnični vzroki in oziri na štedenje... Ureditev Spil ja za skupen obmejni kolodvor bi požrla veliko milijard za drage umetne stavbe, dočiml so v Mariboru že vse potrebne naprave, in so itak misli na to, da bi se pozneje postaja Št. Uj pretvorila v obmejni kolodvor. . .«
— Nova avtonomistična stranka na Slovaškem. Listi poročajo iz Prage, da se je na Slovaškem) ustanovila nova stranka delavcev, molih kmetov in obrtnikov, ki stoji na avtonomističnem programu.
— »Pozabljeni« kannni. Kakor poroča »Neues Wiener Journal«, je antantna komisija v neki dunajski hiši zaplenila 20 kanonov, katere jo avstrijska vojna uprava »pozabila« prijaviti antantno komisijo. Pri natančni preiskavi v Avstriji bi se znalo najti šs več takih »pozabljenih« kanonov.
— Angleška socialistka za monarhijo. Gospa Snoivden. žena zakladnega, kanee-latrja v kabinetu Maodonaldovem, jo 12, tim. v nekem govoru v Montrealu v Kanadi izjavila, da je bila angleška delavska stranka žrtev slabega vodstva. Mac* donald je obljubil več nego jo mogel izpolniti. Angleška kraljevska rodbina je s svojim postopanjem nap ram1 stranki znatno pridobila v delavskih krogih na simpatijah. V kolikor pride v poštev delavska stranka, je monarhija za vodno tnluo ustaljena#
Stran V *
iTABO IU
V Mariin*!! cine 15. Januarja TS23.
— Nov ekspertni predmet je našla In-'di j a. Na Angleškem in v Nemči ji potrebujejo na stotine opic, ker rabijo opičje žleze za medicinske poskuse. Šele nedavno je pričela trgovina z opicami, pa je danes že zelo živahna. Te dni je bilo Vkrcanih na nemški parnik 500 opic. Vse opice so od .svete reke Gangesa.
— Najbolj krvav mesec v Čikagi je bil minolo leto glasom kriminalne statistike mesec december. V tem mesecu je bilo razen po®knšenih ubojev in vlomov, ki jih je bilo na stotine, tudi 28 umorov, kojih žrtve so bile povečini ženske. Značilno je, da pravi komisija v svojem ra-portu, da bi teh zločinov ne bilo toliko, če bi bilo pri ameriški policiji manj korupcije.
Izseljevanje Iz kraljevine SHS v mesecu novembru. Izselili so se 1501 naši državljani (1084 moških in 419 ženskih) in 111 tujih državljanov. Iz Hrvatske in Slavonije se ije izselilo 468, iz Vojvodine 496, iz Srbije 279, iz Dalmacije 205, iz Slovenije 82, iz Črne gore 29, iz Bosne in Hercegovine 4 osebe. Od izseljencev je 827 poljedelcev. 1008 je rim. katolikov, 376 pravoslavnih, 110 protestantov, 7 Židov. 850 je Srbov, Hrvatov in Slovencev, 426 Nemcev. 205 Madžarov. Izselili so se največ v Argentini jo (485). potem v Brazilijo (592), Avstralijo (289), Združene države (163) itd. Minolo leto se je v istem mesecu izselilo 1467 naših državljanov. Od začetka tl. do konca nov. tl. se je izselilo iz države 15.894 naših državljanov, lani v istem času 7180. Vrnilo se je tekom novembra t. 1. iz prek morskih dežel 306 oseb.
— Velika železniška nesreča se je zgodila .13. trn. zjutraj na n on ta j-, Horne pri Essenu, kjer je D-vlak zavozil v prlni osebni vlak. Dozi a j poročajo o 23 mrtvih in 60 ranjenih
— Izvleček iz kenkurza za sprejem gojencev v mašinske podoficirsko šolo mornarice. Tekem meseca marca 1925 se bo na podlagi rešen ja g. ministra vojske • in mornarice pov. mor. br. 3671-a od 5.
dec. 1924 sprejelo v mašimsko podoficirsko šolo V G jenoviču (Boka kotorska) za gojence 100 mladeničev, ki bodo uvrščeni v 10. učni razred za dobo 18 mesecev. V tem času se bodo izobrazili v maši liski stroki in se bodo na podlagi te izobrazbe uporabili v strojniškem in clek-itričarskem poklicu. Konkurzi so razposlani vsem vojaškim obla-stim, velikim županom, občinskim uradno vseh večjih krajev. — Na vpogld so tudi v našem uredništvu.
Konferenca "© sSasio-vanfskem vprašani«.
Dne 9. januarja 1925 se je v Ljubljani vršila konferenca o ureditvi stanovanjskega vprašanja, koje sita se udeležila poleg drugih tudi gg. ing. A. Dolenc imenom gospoda velikega župana za mariborsko oblast, in F. Rodošek za mestno občino mariborsko.
Konferenca je najpreje razpravljala o davčni obremenitvi hišne posesti oz hišnih najemščin. Ugotovilo se je, da je državni hišno-najemninski davek s pripadajočimi državnimi pribitki neraz-merno visok, ker znaša v Sloveniji po deželi 25% najemščine, v mestu Ljubljana pa celo 41.6%. Na državni najemninski davek pobirajo občine in okraji svoje doklade, ki znašajo v Ljubljani 35%, v podeželnih občinah pa od 109% do 600%, tako da znaša skupna davčna obremenitev hišnih najemšein v Ljubljani 55%, na deželi pa 54 do 107%. Pri tem niso upoštevali invalidski davek, uiti posebno občinske pristojbine, kakor: vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina, koje znašajo v Ljubljani zopet 24% na najemšein o. Konferenca .ie vzela v vednost dosedanja v obče brezuspešna prizadevanja gospodarskih korporacij v cilju znižanja te davčne obremenitve, kakor tudi predloge, ki so se po teh korporacijah in zlasti po Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani predložili kraljevi vladi. Mnenje konference je, da so bili taki predlogi gotovo upravičeni, da pa so bili v toliko enostranski, ker so imeli predvsem namen omiliti krivico, kojo trpijo hišni posestniki radi previsoke davčne obremenitve in radi nizke odmere dopustnih najemšein. Vsi udeleženci konference so soglašali v tem, da treba glede obda če n ja hišnih najemščin staviti dalekosežnejše predloge, ter da. se mora odrediti tako izdatno znižanje teh davščin, da bo isto prišlo v korist splošno®! i in zlasti tudi najemnikom. Konferenca je pozdravila postonanje gospoda velikega župana za mariborsko oblast, ki je za svoj okoliš sprejelo načelo, da okrajne doklade na državne najemnino ne smejo znašati več nego 50% in tud5 občinske doklade največ 50%. in le v
izjemnih slučajih, če občine izdatno prispevajo v omiljenje stanovanjske bede, preko gori označene mere. Vendar smatra konferenca, da so tudi te smernice za večija mosta pretrde in da se mora izvršiti razbremenitev hišnih najemščin še izdatneje.
Vsa konferenca je soglašala v tem, da naj pristojne gospodarske korporacije taka načela objasnijo v posebni spomenica, koja se predloži kraljevi vladi in naznani tudi uradnim mestom v Sloveniji. Spomenica naj izreče, da je smatrati za maksimum dopurstne davčne obremenitve hišnih najemščin in to v skupni svoti državnega davka in pribitkov ter okrajnih in občinskih doklad 25%, tedaj 'A kosmatih najemščin. Taka skrajna izmera naj bi se dosegla le v izjemnih slučajih.
Konferenca je na to razpravljala o likvidaciji Zakona o stanovanjih in o prehodnih odredbah, ki naj tako likvidacijo omogočijo. Po daljšem razmotri-vaniju se je soglasno zaključilo, da naj
ŠE 15. LISTA?
Da bo za politično »zrelost« našega naroda v mariborsko-celljskem volilnem o-krožju še več dokaza, so danes 14. trn. prinesli na okrožno sodišče v Mariboru še eno listo. Tokrat so se spomnili invalidi, da bi si tudi oni lahko kuhali svojo »župico« na proporcu. Sodišče odn. senat pa mora šele sklepati o tem, če ni že včeraj 13. tm. potekel termin za vlaganje list. To se zgodi pa šele danes popoldne in se takrat odloči usoda te — petnajste llsite!
KOLIKO JE KANDIDATNIH LIST V SLOVENIJI?
V Ljubljani je vloženih 5 list (Nar. blok, komunisti, socialisti, SLS, dr. Ravnihar NSS); v mariborsko-celjskcm volilnem okrožju 14 (SLS, Radič, Havtuer, Nar. blok, »vitez« Zagorski, Pucelj, komunisti, Nemci, dr. Ravnik, dr. Korunovi socialisti, sel)jaško-agrarni savez. Ber-notovi socialisti, Radičevi disidenti, Da-vidovičevci - NSS-arji); v ljubljansko-novemeškem volilnem okrožju 9 (SLS. Narodni blok, Pucelj, Radičeva, komunisti, republ. stranka za Slovenijo (Murn), NSS. soc. dem. (Čebal), Bcrno-tovi socialisti.
Vloženih je torej 28 kandidatnih list od 17 strank. Slava slovenskim političnim otročajem! Angleži, ki imajo samo tri stranke, naj se pridejo k nam učit! Tudi Amerikanci, katerih je »samo« krog 109 milijonov, imajo samo tri velike stranke! Reveži, naj se zgledujejo na nas Slovencih, ki na.s je komaj en milijon, pa smo najbogatejši narod — na strankah!
ZA NAŠE UČITELJSTVO
ima zadnji Pucljev »Kmetijski list« zopet nekaj laskavih besed. Seveda ne more tudi to biti brez znane oaharije, češ mi kmetije Vas plačujemo, zato bi pravzaprav morali delati za mene — za Puclja. Le počasi, prijr.delj Pucelj! Prvič se spomni na ogabni napad na učiteljstvo, ki je izšel v Tvojem listu lani. Drugič naše učiteljstvo dobro ve, da si tudi ti sokriv na razcepljenosti naprednjakov in na term, da bodo klerikalci tudi 8. febr. lažje želi. Tretjič naše učiteljstvo dobro vidi, da so v vrstah Narodnega bloka v naši pokrajini danes najodličnejši zastopniki SKS (Zemljič, Kočevar, Drofenik, dr. Vožnjah, Strgar, Pečnik, Paherniki itd.). In končno je naše učiteljstvo sito Pucljeve baharije, da ga plačuje samo kmet, ker dobro ve, da davke plačujejo vsi stanovi.
PUCLJEV »KMETIJSKI LIST«
se kakor jetičnik zadira v zadnji štev. zopcit v Narodni blok. Našega kandidatskega namestnika K5ralyja hoče po vsej sili napraviti za Madžara. Bedi Pucku povedano, da Kiralyja poznajo v Prekmurju kot dobrega Jugoslovana. Njegov oče se je priselil v Prekmurje iz Stare-novevasi pri Ljutomeru in je pod madžarskim pritiskom bilo njegovo ime Kralj vpisano v uradne knjige kot Ki-raly. Vkljub temu pa je ostal Slovenec in tudi svojega sina za takega vzgojil. Vsekakor je Kirnly najmanj toliko Slovenec kakor Pucljev kandidat Schicker, ki v svoji familiji dosledno samo nemško občuje. Pucelj, Pucelj, ne lotevaj se tako bedastega načina boja!
PUCELJ V ROG. SLATINI.
Puceljnov shod v nedeljo v Rog. Slatini se ni posebno obnesel. Polovico poslušalcev si je govornik naročil iz Šmarja, s katerimi se je pozneje zopet odpeljal v Šmarje. Povedal ni nič novega pravil .ie pripovedke, kat::e m bolj za
podrobno izdelavo zakonskega projekta izvrši posebna komisija, kojo tvorijo zastopniki gospodov velikih županov za ljubljansko in mariborsko oblast, mestnih občin ljubljanske, mar ib or s-v e, celjske in ptujske, Gradbene direkcije tc-r neposredno prizadetih gospodarskih korporacij. Gospod veliki župan ljubljanske oblasti se naij po posebni denmtaei ji naprosi, da nemudoma skliče tako komisijo.
Konečno so se obravnavali piellogi, ki se naj predložijo kraljevi vladi radi prispevanja države k omiljen,iu sedanjega nevzdržnega položaja. Konferenca je bila mnenja, da je treba poskrbeti državnim uradom, ki so tačas nastanjeni v privatnih in zlasti v stanovanjskih prostorih, nastanitev v novih državnih stavbah. Nemudoma pa noij se poskrbi za to, da se redno plačujejo primerno določene najemščine za prostore, koje državni uradi zavzemajo v privatnih hišah, s tem, da se predvidijo in likvidirajo zadostni krediti v tak namen.
otroke. Uganjal je pa že znano demagogijo, katera pa. ni napravila uobeue škode. Kmetje s predavanjem niso bili zadovoljni, majali so z glavami ter se vpraševali, kaj je pa g. Pucelj storil, ko je bil še sam v vladi. Tega seveda ni povedal. Govoril je veliko, posebno čez one, s katerimi je skupno sedel in barantal v vladi. Povedal je najmanj 20-krat, da je bil minister, da se je vozil im morju in da si danes dobro stoji. Obrazložil je tudi, da ne računa s tem, da bi sprejel štajerski mandat (ga tudi ne bo treba! On. ur.), temveč da ga bo za slučaj izvolitve odstoipil komu drugemu. — Kedo bo to, ni povedal. Tudi izvoznice je zamolčal. Bal se'je medklicev, ker je prosil, naj se ga ne moti, češ da dobi vsak besedo. Ko je postal nekoliko hripav (za mali lokal, kjer je govoril, je pregla-mo govoril!) je hitro zaključil shod. Droge nesreče ni bilo. — Pri nas ho žel malo uspeha, volilcev bo zelo malo Za njega. Domačini nočejo tujca, glasove bodo naklonili svojemu sorojaku g. Drofeniku, tako je splošno mnenje tu.
ZAKAJ NE JAVNO?
Gosp. dr. Korošec, te dni ste imeli shod v Križevcih pri Ljutomeru skupno z g. Zebotom. Pristop na shod je bil strogo omejen. Kaj tudi Vi ne upate več zagovarjati svoje politike na javnem shodu! Žalostno!
TUDI NA IIRVATSKEM IN V SLAVONIJI
je zmagalo prepričanje, da lahko postavi kandidatno listo vsak politični rekrut, ki je pri kupici dobrega vina dobil navdahnenje od Sv, Duha, da je rojen za — ministra. Tako imamo tedaj tudi v teh dveh pokrajinah nad 80 kandidatnih list, postavljenih od 15 političnih skupin! Vkljub temu pa nosi rekord še vedno naše mariborsko volilno okrožje s 14 listami, zakaj največje število list na Ilrvatskem in v Slavopiji je doseglo za grebško volilno okrožje, ki pa ima vkljub temu samo 13 kand idatnih'1 ist!
NAJBOLJŠI NOSILEC.
Dr. Ravnik, ki je vložil posebno disidentsko kandidatno listo, je posvetil v svojem »»Narodnem gospodarju« našemu nosilcu dr. Pivku cel članek, v katerem ga poziva, naj odstopi v prid gosp. Grafenauerju, češ. da je tudi on — dr. Ravnik — pripravljen to storiti. O gosp. Grafenauerju pravi, da je »brezdvomno naš najodličnejši, najpoštenejši in uaj-preizkušenejši narodni borec in mučenik za pravice Slovencev na Koroškem.«. Ker dr. Pivko temu pozivu — vezan po sklepu zaupnikov — ni mogel slediti, je bil seveda dr. Ravnik »primoran« postaviti svojo listo, če tudi ve (in brez dvoma globoko obžaluje!), da s tem cepi napredne glasove v prid klerikalcem in Nemcem. In kdo je nosilec te liste? Brez dvoma g. Grafenauer, kajti »le pod to zastavo čistosti, pošteni ja in pravo narodnosti bomo strli vsakega nasprotnika«!! O ne, nosilec te liste je — g. dr. Ravnik sam. Zakaj? Gotovo ne zaradi bolestne častiželjnosti in skomin po ministersk: listnici, tildi ne zaradi interesov porodi-ce, ampak brez dvoma le zato, kor je gospod Ravnik — še boljši. Ali ne?
»NAS PROGRAM NI NARODNI RADIKALIZEM« pravi Ravnikov »Narodni gospodar«. To je prva resnica, ki jo je zapisal v tem volilnem boju. Treba je pogledati le Ravni ko vo listo. V Prekmurju, ob skrajni državni meji kandidira na tej listi Madžar žid Arni in SHrai<;«er, mjegov namestnik je trd Madjar. Na severni
meji kandidira Nemec, bivši av-.tri.jski poslanec Potzinger iz Apač, organizator nemštva Apaške kotline. — Zato seveda ni čudno, da nosilec liste ni »najpreiz-kušertejši narodni borec in mučenik za pravice Slovencev.« g Grafenauer, ampak samo g. Ravnik. V mariborskem mestu in srez.u .pa kandidira peiizijoui-ran avstrijski oberst. To vse naj premislijo narodni volilci, ki se prišfevm na-rodno-radikalni stranki.
LAŽ
je sredstvo, katerega se poslužuje Kuv-nikova skupina v boju proti Naradneinfe bloku. Kakor poroča »Narodni gospe« dar«, je trdil delegat Ravnikov, g Janko Tavčar na seji glavnega odbora N RS v Beogradu NRS dne 4. jan. 1925 sledeče: »Samostojni demokrati so nam poslali dne 6. dec. 1924 pismo, v katerem zahtevajo za sebe nosilca in vse srezke kandidate, v slučaju pa, če smatra to demokratski nosilec za potrebno, pr*sodi lahko on kak srez trudi kaki drugi stranki.« Ker nimamo povoda .nlisliti, cia Ravnik-Tavčarjevo glasilo v tem -Inčaju netočno poroča, moramo pribiti, da jc goSp. Tavčar zavestno lagal. Tb je bil ravno isti Janko Tavčar, ki je lastnoročno podpisal zapisnik, glasom katerega sc delegati SDS ponudili radikalom oba mariborska sreza, torej najboljšo srezko kandidaturo v celi oblasti, — I-ti »Nno o dni gospodar« zavestno laže.- da so bili vsi telegrami, ki so se tikali NRS v mariborski oblasti, neresnični, da. oravm sit failzifieirani. — Torej tudi telegram; g. Ljube Jovanoviča predsedstvu oblastoe organizacije NRS, namenjen zboru zaupnikov! —- Oi.vzen ljudi ,ki so baš na tem zaiupniškem sestanku Jovanovičev telegram zatajili in podali zaupnikom vedoma zlagano poročilo o pogajanjih za skupno listo, je vreden občudovanja.
Dr. OeSker-Isv
t*rah za Pudding
H	gŽMa	D°b!se povsod ali pa
9	.^1	v tovarni JOS. REICH
» Svetla glava	Maribor
B———i
Dopisi.
»Slov. Gospodarju« in »Straži«. Sem
globoko uverjen, da sta prav katoliška bratec in sestrica, neusahljiva vira nezmotljive modrosti iu resnice sv. Ignacija Lojola in nesmrtne morale sv. Alfonza Ligori. V svojem in v imenu prebivalstva Pesniške doline in Kozjaka se Vama naijiskreneje zahvaljujem za iz-vanredne cvetke iz vrta sv. Frančiška, katera sta mi blagovolila pokloniti za leto Gospodovo 1925. Iz dna svojega srca obžalujem, da je veliki kristjan Frančišek Žebot zapadel v greh sv. Petra in Vaju trikrat zatajil: prvič pred gv. Ku-nigundo, drugič pred sv. Jurjem, ker sploh ni prišel, in tretjič pred sv. Križem. Se več, pod nogami sv. Kunigunde mi je s svojo grešno roko celo iztrgal iz rok Tvojo staro podobo, ljubi »Slov. Gospodar«. Se bolj obžalujem, da je Vaju zatajil tudi duhovnik Frančišek pred sv. Jurijem in i stot a ko zbežal v župnišče.— Največ obžalovanja vredno pa je dejstvo da je pred sv. Križem pljunil v Tvoje staro obličje, ljuba »Straža«. Tvoj spo-znavalec Frančišek čepe, brat pobožne učiteljicc Matilde. A to še ni vse. Ko sem po shodu in nevidni izgubi klobuka in »cvikarjev«, katerih moj nemoderni nos sploh ne nosi, sedel pri mizi med Veji-nimi najzvestejštmi spoznavale! in jim razkazoval Vajina obličja izza let 1918 do 1924, sta križevski grobar Anton Večernih in krnet Minklič grešno izustila: »Rjava Straža«. Bog jima greh odpusti! Kdor najde moj klobuk, naj ga izroči vrlemu Vaupotiču, da bo v njem nosil jabolka iz svojega magacina v Gor. Kungoti na vagon v Pesnici. »Cvikarji« bodo dobro služili Lebariču. kadar bo prebiral moko »00« in prešteval zlate svetle. Ker povsod »vino in žganje je teklo, kakor je hotolo«, naj steče preostalo vino v sveta grla pri mašah za mojo grešno dušo, žganje pa naj ogreva božjega poslanca dr. Frančiška Čeha na njegovih maratonskih tekmah. Svoje odlikovanje za vojna posojila velikodušno odstopim svoijim konkurentom, ki so povrh koncem vsake maše molili »oče-naš za našega cesarja iu za zmago našega orožja«. Avstrijskega cesarja so hoteli po vsej sili spraviti v nebo, nikar pa našega jugoslovanskega -ljudstva. Jezus kliče v 23. pogl. sv. Mateja osemkrat: »Gorje pa vam. Pismarji iu farizeji, hi-
Volilno gibanje.
V MarlKotm, dne 15. JamVarjn 1935.	___________»T A tl O TI*	SFrnrl	3.
Mariborski občinski svet.
Tretja redna seja.
navci, da zapirate nebeško kraljestvo pred ljudmi... Gorje vam, slepi voditelji... Gorje vam, pismarji in farizeji, 'hinavci, iki desetinite meto in janež in kuimno in opuščate, kar je imenitnejše-ga v postavi, pravico in usmiljenje in vero... Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci, da čistite, kar je zunaj kozarca in sklede, znotraj pa ste polni ropa in gnusobe ... Gorje vam, pismarji in farizeji. hinavci, da ste podobni pobeljenim grdbotvotm... Gorje vam, pismanji in far rizeji, hinavci... kače in gadja zalega, lcako bodete ubežali sodbi pekla1?« — »In glej! Glas iz nebes, rekoč: Ta je moj ljubljeni sin, nad katerim imam d op a deri j e.« (Mat. 3. posl.. —17.) — Sv. Jurij na Pesnici, dne 11. jan. 1925. Ivan Robnik.
S^orf-
: Otvoritev pomladanske nogometne sezone v Mariboru. Da izrabi izredno ugodne vreme, je lsklemil ISSK Maribor otvoriti pomladansko nogometno sezorio že v nedeljo, dne 18. trn., in sicer s tekmo proti SV Rapidu, Tekma sezaene ob 14.30 na igrišču navedenega, kluba. Ker so igralci vsled zimske pavze spočiti, se pričakuje prav dobra igra obeh moštev. Oba kluba nastopita v postavi, v kateri nameravata igrati pomladanske prvenstvene tekme. Ker se letos ISSK Maribor in SV Rapid srečata v sezoni samo enkrat, bode vsak klub skušal doseči čim boksi rezultat in bodo gledalci sigurno prišli na svoj račun.
: ISSK Maribor. Člani nogometne sekcije se poživljajo, da se zanesljivo u-deleže sestanka dne 16. tm. ob 19. uri v gostilni »Jadran« Maglica na Rotovškem
trgu.	________________________
vest".
Maribor 14 iamisria 19 5
m Smrtna kosa. Umrla to 14 tm. v Mariboru po- dakiši težki bo’: zni gospa; Amalija Lavtar, vdova po šolskem tmc-l- ; miku Luki Lavtarju, bivšem profesorja na mariborskem učiteljišču ter znanem pisatelju osnovno-in srednješolskih učnih in metodičnih.kn ibr. Pokojnica, tašča g. velikega župana •.!**. Pirkmajerja, je doživela 76 let. Pogreb je v petek 13. tm. ob 16. uri iz mrtvašnice mostnega pokopališča v Pobrežju. BI""' :j spomin!
m Onczorltev stanovanjskim tinjmn-niknm. Predlogi na polog najemnin, katerih hišni lastniki	n	0.
čejo sprejeti, se sprejemajo na zapisnik pri okrajnem sodišm na štev. 9 samo v torkih in petkih med 9.—12. uro. Na podlagi teh predlogov se založi najemnina pri davčnem uradu na štev. s. Na kolekih je plačati za zapi :*rk 5 din. iu za vsakih začetih 106 din. po 1 din. depozitne takse .Najemniki se opozarjajo, da imajo najemnino najemodajalcu izročiti, če on tudi izjavi, da sprejme ponude-no najemnino samo na račun zahtevane. V tem slučaju ni podan rnzloj, pologa pri sodišču v smislu 6 1495 d. z.
m Matičarji, pozor! Noooj 14. tm. po koncertu družnbni sestanek za Matičarje v Grajski kleti.
m Za trgovski ples, ki se vrši v Mariboru dne 24. tm. je tako veliko zanimanje, da dobi gremij dnevno od vseli strani mnogo prošenj za d on	r.1'e va-
bil. Trgovski ples, ki ga priredi trgovski gremij v Mariboru itak le redlcoikedn: ir. to sicer le takrat, kadar mu je zares treba podpore za svo Jo Šoto. je vedno bil ena ne le najlepših, ampak tudi najbolj zabavnih prireditev. Na tem plesu se ne zbirajo le domačini, ampak tudi mnogo prijateljev iz bližnje in oddaljene okolice. Tako ije pričakovati, da bode tudi tokrat ta zabavni večer kar najboljše u-spel ter prednjačil v-em drugim prireditvam, prepotrebni trgov«*i nadaljevalni šoli pa omogočil s svojem dohodkom nadal.jmi uspešni poduk. Vabila se že razpošiljajo. Kdor najkasneje v nedeljo dne 18. tm. ne sprejme vabilu, ter bi Prireditev vendar rad posodil, naj se blagovoli obrniti red' naknadnega dopoši-1 jam ja vabil na tvgcvJski n''n1 i v Ma-riboru ali na predsednika Vilko Woixl-a veletrgovca. Vabil je le še nekaj na razpolago.
m Iz policijske kronike. Mirna noč. Radi tatvine 1 ovadba, 1 radi telesne_poškodbe, 1 radi Prekoračenja policijske ure, 2 radi prekoračenja cestnopolicij-skega red«, 1 preklic prijave o tatvini. — Lesnemu trgovcu Kacin Jtajšeku je nekdo s koleselja na dvorišču odnesel črno svetilko v vrednosti 300 din.
m Maribor še vedno miloi V ponovno izgnanega berača Gabrovca, k: je bil no- j coj ponoči radi prepovedanega povratka zopet aretiran.
m Če žena možu skrije listnico... Prpd j nekaj dnevi je neki N.N. prijavil na po-l liciji, dia miu je bila v gostilni X. ukra-
Maribor, 13. junija.
Pri slcoro polnoštevilni udeležbi obč. svetnikov se je vršila danes tretja redna seja obč- sveta, ki se je po svoji stvarnosti znatno razlikovala od svoječasnih obč. sej.
Župan poroča
uvodoma, da se je udeležil božičnice Podpornega društva za revne šolarje in se je prepričal, kako dobro naložena je bila’ podpora mestne občine. Nad 600 otrok je bilo obdarovanih z obleko in čevlji. Skupna vrednost daril znaša krog 125.000 Din. Občina ima tu vršiti veliko socialno zadača, društvo pa zasluži za svoje delovanje popolno priznanje.
Stanovanjska beda v Mariboru se še ni zmanjšala, ampak narašča. To je bilo razvidno iz poročila stanovanjskega urada, ki se je prečrtalo in ki pravi, da je bilo v Mariboru koncem 1. 1924 še 844 strank brez stanovanj. Novih prošenj za dodelitev stanovanj je bilo v minolem letu 357. Dodelilo se je 186 stanovanj. Število razpoložljivih stanovanj stalno pada, kar stanovanjsko bedo le še povečuje. To je seveda posledica dejstva, da je nastopila stabilnost in je preselitev le malo število-
Elektrifikacija mesta in okolice
prehaja v nov štadij. Iz predloženega poročila mestnega električnega podjetja ie razvidno, da je transformator v koroškem predmestju dogotovljen in da se je že izvršila elektrifikacija tega dela mesta.
Tudi je falska elektrarna po daljših pogajanjih privolila, da dobavila mestna občina tok za južne okoliške občine od daljnovoda za Celje in se bodo žc te dni v-š:!a pogajanja z občin-mii Radvanje in Razvanje glede elektrifikacije.
Mestni šc'rb? svet.
SpotMbtični občinski kbfb je vinu! na žurr.ma internetaHio v zadevi mestnega šolskega sveta, češ da se ie z likvidacijo r-ro«vetnega oddelka v Ljubiiani mestni šolski svet degradiral na stopnjo navadnega k ra in ""a šolskega sveta in ie s tem kršena avtonomna mestne občine.
Žtman odgova.Ha, da tozadevna še ni rrejel mkakega obve^Ta, vendn- se zdi. da sp bile mestnemu šolskemu svetu via faeti odvzete nekatere agende. Vprašanje bo razmotrival odsek in poročal obč. svetu.
N^a električna luč
se tipelje v Mesarski ulici. Tozadevni predlog soc. obč. kluba je bil *prejeh
Za izpopolnitev mestne avtonomije.
Imenom prvega odseka poroča obč-svetnik dr- Kukovec, da je odsek v zvezi z vprašanjem mestnega šolskega sveta razpravljal o avtonomiji mesta in sklenil, storiti pri velikemu županu potrebne korake za izpopolnitev mestne a-vonv-
dena listnica z denarjem. Včeraj pa je prišla na policijo njegova žena in izjavila, da mu je ona listnico v gostilni vzela in skrila, ker je bil mož jhjan in se je bala, da bo vise zapravil. Ker pa tudi policija ni primorana zastonj tratiti čas in papir, sta morala za prijave plačati takse.
m. »Cercle francais« v Mariboru, V nedeljo, dne 11- t. m. is tukajšnji »Cercle Irancais« priredil svoiim članom in prijateljem družabni večer, ki je v vsakem oziru kar najlepše potekel. V koncertni dvorani »Vesne« se je zbralo polno odličnih gostov in mladine, ki so z velikim zanimanjem sledili pestremu sporedu.
mije, zlasti v tej smeri, da se občini vrnejo vse svoječasno odvzete agende (obrtni referat itd.)
Pirimer izziva z nemškim govorom.
Obdačenje novih stavb in iz tega izvirajoča preobremenitev je bila že ponovno povod raznim prošnjam za znižanje obč. davkov. Po daljši razpravi je bi odsek pooblaščen, izdelati za obdačenje r-ovih stavb načrt, ki bo onemogočil čezmerno obremenitev. Obč. svetnik Pfrimer je posegel v debato in sicer vkljub svoječasueuiu sklepu obč. sveta v nemškem jeziku, kar je seveda izzvalo vihar ogorčenja proti nadutemu nemškemu izziv-aču.
Marijonetno gledališče v Mestnem kinu.
O prošnji Sokola, da se mu začasno prepusti Mestni kino za marijonetno gledališče, poroča obč. svetnik Roglič. Prošnji se ugodi-
Zamudniki s plačilom za plin.
V imenu tretjega odseka predlaga obč. svet dr. Jerovšek, naj sc vsem onim strankam, ki do danes niso poravnale računov za plin za zdd-n.il dve leti, ustavi poraba električnega toka. Med temi strankami so tudi vojašnice in bolnica.
Palača na Trgu kralja Petra.
Isti poročevalec poroča, da so pogajanja s p en z: j s k im zavodom končana in bo pogodba te dni podpisana Se ietos se piične s stavbo velike1 palače na Dgu kralja Petra.	j
Poliklinika za šole.
Od ministrstva za narodu zdravje prišel dopis, s katerim se daje mestni ob-čni na razpolago bari kg s P Peirama urejen' polikliniko. Bunka — doba.Jera iz Nemčije kot rcpJiracijski materija!! - se postavi na primernem mestu v c'i-žmi šol-
Preureditev tržišča.
Imenom 4. odseka predlaga obč. svet Weix! razne preureditve na mestnem trgu: da se onemogočijo, verižic kupčije red branjevkami in kmeti, se uvedejo kontrolni (dobavni) listki. Tržnim nadzornikom se strogo žabici, da nastopi.o službo že ob 6. uri zjutraj Mesarske stojnice se preložilo z Glavnega na Ro-fovžki trg, kjer ni toliko prahu. Špeharji ra naj gredo s Koroške ceste na Glavni trg. Vsi ti predlogi se Sprejmejo.
V Študijsko knjižnico
se izvolita kot zastopnika mestne občine gg dr. Kukovec in dr- Strmšek-Glade pavšaiiranja dinarskega davka fc-o stopila občina v pogajania z gostilničarsko zadrugo.
Polna pokopima se prizna 88!etnemu nažigaleu svetilk, li je ta posel vršil skozi IS let.
V tajni seji, ki se je vršila po sklepu javne seje so se obravnavale razne perzonalue zadeve.
Najprej so mlajši člani razveselili navzoče z neko veseloigro v 2 dejanjih, »Maud«, ki je žela obilo priznanja; zlasti je treba tu pohvalno omeniti temjrera-mentno igro gospice Kimovec. Po veselo igri je sledilo kratko predavanje našega priljubljenega gosta, g. prof. Martela iz Ljubljane o treti znamenitih pesnikih 19. stoletja: S. Prudhomine, P. Vertoine in A. Sainain. V jasnih, lapidarnih stavkih nam je predavatelj orisal deloma burno življenje teh pesnikov, in tri članice društva so lepo izpopolnile sliko s primernimi recitacijami. Nadaijna točka sporeda nam je nudila poseben užitek
gospa Milanovič je s svojim polnim, čistim altom zapela nekaj starofrancoskih ter modernih pesmic in tako navdušila zveste poslušalce, da dolgo ni utihnilo ploskanje. Za petjem je sledil še zanimiv »Monolog« g. H. Furrer-ja, nato pa se je razvila neprisiljena zabava (čajanka) ob zvokih dijaškega orkestra, ki je prav kmalu zvabil mladino k veselemu vrtenju. Najprijetnejše razjioloženje je vladalo v dvorani, dokler ni ura opomnila, da ie treba se ločiti. — Za to izvrstno uspelo prireditev gre v prvi vrsti zasluga požrtvovalni gospe dr- Grassellijevi, ki od obstanka tukajšnjega francoskega krožka najuspešnejše vodi nehvaležne posle blagajničarja. Hvala njej in vsem odbornikom za prijeten večer!
m. Večerni tečaj za šivanje oblek. Slovensko žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti, ie začelo zopet z večernim tečajem za šivanje oblek. Točaj se vrši ob torkih in petkih od )7. do 19. ure na državn. ženskem učiteljišču, Zrinjskega trg, II. nadstropje, kjer se še sprejemajo nadaljne prijave-
in Seznam izgubljenih in najdenih predmetov, ki so bili lot izgubljeni prijavljeni odnosno kit najdeni v ddani pri kr. pol. komisari j atu v času cd 1. do 3J. dec. 1924, je na vpogled tudi v našem u-redništvu.
m Tz podružnice Jugoslovenske Matice v Mariboru se nam javlja, da je prof. Ribarič odložil predsedstvo — za čas volitev. O tem še bomo spregovorili primerno besedo.
m Na živinski sejem v Mariboru 13. tm. je bilo prignanih: 6 konjev. 1 bik, 138 volov, 345 krav, 4 teleta, torej 494 kosov. Cene so bile povprečno za 1 kg žive teže: debeli voli 11.25—11.75 din., polde-beli 10—11, plemenski 9.30—10. klavne krave 9.75—10.75, plemenske 7.50—9.25, krave za klobasanje 5.75—7, molzne 7 — 9.75, breje 7—9.75. mlada živina 10.50— 11.25, teleta 25—27.50. Predanih je bilo 128 kosov.
m Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev podružnica Maribor sklicuje za nedpljo 18. tm. svoj XII. redni občni zbor, ki se vrši ob 9.uri v mali dvorani Narodnega doma, po običajnem dnevnem redu. Službe prosti tovariši naj se občnega zbora z gotovostjo udeleže. Odbor.	N	81
m Od 16. januarja gostovanje g. Ur-valeka, (člana Narodnega gledališča) v Klub baru z najnovijšimi šlagerji iz operet: Modra mazurka. Bajadere, Ro-\a Stambulska, grofica Marica itd. 83
Sokolstva.
o Plesne vaje II. oddelka se vršijo v petek in nedeljo ob 20. uri 18. zvečer).
Narodrco gledaje.
REPERTOAR.
Serda, 14. jan. Zaprto.
Četrtek, 15. jan. »Trubadur«. Ab. A. (Kuponi).
Petek, 16. jan. Zaprto.
Sobota, 17. jan. »Sladkosti rodbinskega življenja«. Ab. B. (Premi jera).. Nedelja, 18. jan. »Sladkosti rodbinskega življenja«. (Kuponi).
Bližnje premijere v drami. V soboto, 17. tm. se vprizori velezabavna francoska veseloigra od Maurice T;Iem«unynin »Sladkosti rodbinskega življeija«. — Prihodnji teden pa se vprizori izvirno slovenska noviteta od A. Cerkvenika »V vrtincu«. »Sladkosti rodbin kega življenja« režira g. Železnik, »V vrtiacu« režira g- Bratina.
Gospodarstvo.
Razglas o vplačilu točilne takse po tar. post. 62 taksne tarife.
Generalna direkcija posrednih davkov, oddelek za takse, je odredila z razpisom z dne 26. novembra 1924, št- 62-6S3, sledeče; »Ker je bilo obsežno pripravljalno delo za odmero in vplačilo popolnoma nove takse po tar. post. 62 taksne tarife otežkočeno in se ni moglo pravočasno izvršiti, je bil gospod minister za finance primoran podaljševati roke za izvršitev odmere ter iz tega razloga tudi podaljševati roke za avtomatično vplačilo takse-Vsled podaljšanja rokov za odmero in vplačilo te takse sj taksni obvezanci niso bili na jasnem, do katerega roka morajo plačati odmerjeno takso po tar. post. 62 taksne tarife- Da se ta zadeva uredi in spravi v pravi tir. ter da je vsak obveza-
BRCZ
MaifflEuVrtf, THS. Tahllavia ?.saS.
£
ec točno poučen o svojih dolžnostih in ter se je od 1. januarja 1925 dalje točno Itžati predpisanih rokov, se vsi točilci ta drobno in na debelo opozo-re, da je odmer jen o takso po tar. post. 62 taksne ;arife plačati v naprej in sicer: za prvo polovico koledarskega leta do dine 31. januarja, za drugo polovico koledarskega leta pa do dne 31- julija in da je tudi even-tuelno še neplačano takso za prejšnjo dobo vplačati pri pristojnih davčnih uradih- Odslej se ne bo mogel nihče izgovarjati, da mu ni bilo znano, kdaj je bil zavezan takso plačati-«
S Sadjarji in vrtnarji mariborskega
okraja! V »vrbo pridobitve čim večjega števila članov je skleni] odbor mariborske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega; društva organizirati v svoji podružnici vse sadjarje in vrtnarje mariborskega sodnega okraju. Člani plačujejo 25 din. kot letno članarino, s čimer zadobe sledeče pravice in ugodnosti: Dobivajo vsak mesec društveno in stro kovno glasilo »Sadjar in vrtnar«, ki pri naša aktualne in času primerne članke o sadjanstvu in vrtnarstvu, v bodoče tudi vinarstvu in kletarstvu iz peresa naših najboljših strokovnjakov in praktikov. 2. Imajo pri nakupu sadnega drevja vinskih trt, vrtnih rastlin in semenja popust, odnosno prednost v državnih in deloma tudi privatnih podjetjih. Neels ne se bo zadostovalo šele v drugi vrsti in plačujejo mimotega. blaga po dnevnih tržnih ^cenali. 3. Člani imajo pravico brezplačne udeležbe pri vseh društvenih (in podružničnih prireditvah:	predava
njih, tečajih, izletih, sadnih in vrtnar »kih razstavah, ogledih itd. ter dobivajo v vseh vprašanjih, tičočih se sadjarstva vrtnarstva, vinarstva in kletarstva brez plačen nasvet pri naši podružnici. 4. Pri nakupu sadjarskega in vrtnarskega o rodja, strojev, apsfraitov, sredstev za zatiranje škodljivcev in bolezni, umetnih gnojil itd. bo šla naša podružnica svojim članom vedno radevolje na rolko. Obračamo se itoraj do vseli onih, ki se bavijo z eno ali drugo omenjenih kme tijskih panog, da pristopajo v lastnem interesu v cini večjem1 številu k »Sad jarskemu in vrtnarskemu društvu za Slovenijo« ter javijo svoj naslov: Po družnici »Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru« — drž. vinarska in sadjarska šola.
S Kožni sejem v Ljubljani. Kakor ‘vtsako leto se vrši tudi letos staroznani sejem Za kože dne 21. tm. v Ljubljani Na ta sejem se vabijo lovci in vsi kup Sevalci s koža,mi in krznom ter se jim priporoča, da bi že 20. tm. sprispeli 'blagoimi vred v Ljubljano. Sejem se vrši od jutra naprej cel dan. Informacije da Je urad Ljubljanskega velesejma, Ljubljana^ Gosposvetska cesta, kamor se naj došli interesenti obrnejo tudi slede prenočišč.
stamavl.ja.io v Palestini podjetja, trsovi ne itd. V zadnjem času prihajajo tak Židje osobito iz Ameriko. Mnogi so mladi, samski, idealno razpoloženi ljudje.
Poljedelska gospodarstva, ki so te melj bodočega življenja v Palestini, si nahajajo v sedmih delih dežele. Cio-ni
stične
organlzaeiije imajo v rokah
kah čez
Iz iivlienja in sveta.
Nova Palestina.
. jMiaule dni jo obiskal Brno predsed nik svetovno cionistične organizacije dr. Chajem Wizmann, ki je eden izmed vodilnih činiteljev pri ureditvi novih razmer v stari židovski domovini in v zibeljki krščanstva — v Palestini. Ker se tja izteka vedno več Židov — in Saba-o-t daj, da bi se kmalu izselili vsi, ki žive drugod od nečednih spekulacij — no bo nezanimivo, če posnamemo iz brnskih »Lid. Novin« razgovor z dr. Wizmanom o novih razmerah v Palestini.
Izseljevanje v Palestino narašča od leta do leta, sedanja kvota iznaša 2000 ljudi mieiHečno. NujvgČ' Zidov sc ■vriicM v pradomovino iz držav Srednje Evrope: Poljske, Romunije in obrobnih dežel Rusiljo (okoli 60 odstotkov). :;<) 0dst. odpade na Orient z Balkanom, 10 odst. pa na zapadne državo in Ameriko. Izseljevanje jo dvojno: Oficielno izseljevanje sc vrši na podlagi certifikatov palestinsko vilade. Izseljenec mora položiti pet do sedem tisoč in lahko odpotuje z vizumom angleškega konzulata. Večinoma prihajajo v Palestino delavci, poljedelci, obrtniki itd., v zadnjem času pa jo opaziti tudi dotok intelektualcev. —-Zidanje in gospodarstvo v Palestini je večinoma korporativno; zadnja statistika zaznamuje, da je v zadrugah več kot 220.000 Židov. S skupnim delom, ki nas v marsičem spominja idealnega k< mu-nizmia, se doseza cenejše delo smotre-nejša razdelitev in večje razumevanje težkih nalog.
Drugo skupino tvorijo neoflciolni priseljenci, kt so večinoma pripadniki srednjega stan.u. Angleški vizum dobe brez palestinskega certifikata in si iz lastnih sredstev ter na lastno odgovornost u-
750.000 dunamov zemlje (1 ha je Tl do rtaroov). V zadnjih treh letih je bilo u-stanovl.jenih čez 50 industrijskih in trgovskih podjetij. V naselbinah prevladuje strog c ioni s ti čem duh, otroke vzgajajo v hebrejski kulturi, ki počasi ab-sortira elemente tujih civilizacij, ki so jih Židje prinesli z raznih strani sveta Sploh se Palestina razvija v.tip nove države in nove družbe ter bo čez nekaj desetletij, ko se bodo pokazali velikopotezni uspehi kolonizacije, zanimivost, ki bo nemara drugim narod cm dober vzgled.
Novi senzacijonalni izumi.
Zavod za eksperimentalno biologijo > Moskvi je začel pod vodstvom akadomi ka Kccova preiskovati na podlagi novih metod iz otrokove krvi, kdo je otrokov oče. Poizkusi so se bojda obnesli in ruski pravniki pričakujejo, da bo imel ta uspeli tudi praktičen pomen. Če bo kdo tajiil očetovstvo nezakonskega otroka, bo zdravnik odvzel otroku in očetu nekoliko krvi in — hočeš ali nočeš — oče či, če se kri ujema!
Omenjeni zavod so nadalje uspešno b-avi s prenašanjem oči. Nekaterim živalim so izmenjali oči in so dobro reagiralo na svetlobne pojave. Nekateri sodijo, da so bo zn-abiti dalo tudi človeško oko nadomestil z očesom kake višje, živali. Tako bi utegnili doživeti, da bodo nekateri ljudje gledali z mačjimi očesi. S podobnimi študijami se peča tudi neki dunajski zavod.
Daljo sc v omenjenem ruskem zavodu veliko bavijo s, pomlajevanjem moških po metodi pariškega učenjaka prof. Vo-roneva. Ivakor v Parizu, tako je tudi na Ruskem, dosegla ta metoda lepe uspehe. (O uspehih v Franciji je nedavno obširno poročal tudi pri nas znan časopis »L Illustration«).
Kako je tedaj s kavo in čajem.
V popularnih zdravstvenih knjigah često beremo, da sta kava in čaj škodljiva srcu. živcem in čemu vse še vse Toda ljudje jih kljub temu uživajo veliko bolj nego keda-j poprej in ni čutiti nobenih posebnih posledic. V časopisu »Klin. Wochehschrift« sta nedavno objavila profesorja Kestner in W arh ur,g izid svojih raziskovanj. Pravita, da so kava, čaj in ka-kao zbog tega tolikanj priljubljeni, ker imaljo nenavadno ugoden vpliv n®, osvežitev prebavil ter povzročajo več.jo produkcijo želodčnega soka. Splošno trde, da kava vsebuje strupen alkaloid, talkoimcnovani kofein, ki škodljivo vpliva na organizem. Zastrupljanja s kavo v prejšnjih časih, ko je niso znali dobro pripraviti, res niso bila. redka. ' Ali danes, ko se kava skrbno praži in meša z drugimi primesi, nima kofein nobenega pomenu več. To velja tudi o čaju in kakau. Kavo z nepraženih zrn uživajo samo še v Braziliji. Imenovana učenjaka sta preizkusila vpliv kave in čaja na pseh po metodi prof. Pavlova. Šlo jima je za to, da ugotovita, kako dolgo ostane katera pijača v želodcu in v jednjaku, od česar zavisi stopnja nasičenosti, in koliko soka se pri tem izloči. Učenjaka sta ugotovila, da vse tri pijače ostanejo precej dolgo v želodcu in da izločujejo tisto količino želodčne kislino in' slin, ki povzroča, naj-večjo intenzivnost prebavnega procesa. Baš ta vpliv nam razlaga skrivnost, zakaj so so navedene pijače toli priljubile kot jutranja hrana. Vsekakor razveseljiva ugotovitev za vse, ki imajo »ko fe« radi.
gulila vso malomeščansko nevoščljivost.
Te nepričakovane opazko so se navadno sprožile takrat, ko so dame govorile o oblekah.
Vpraševale šo jo-o tej ali oni reči, a ne tako, kot se sprašuje gospo dobrega 'okusa, temveč v obliki, kakor dama vprašuje za svet svojo šiviljo,
V odmorih med figurami četvorke je utegnila vzklikniti ta ali ona Marijina, prikrita sovražnica, da se jo je culo od kraja do konca dvorane:
— Kako lepo obleko imate, gospa Cliesnelova. Krasno vam pristoja. Gotovo ste si jo sešili sami 1!
Marija je dobro razumela zlobo tega poklona in je zardela, dcčiim se je Mau-ri-ee gnevno ugrizel v ustnico.
Redkokdaj je minila družabna zabava, da ne bi Marijo bila napadla ta ali ona nevoščljivim.
Sicer je bila zdravnikova žena dokaj ravnodušna’ napram tem strahopetnim napadom: tudi se ni prav nič sramovala, da je preje živela od dela lastnih rok. Ko pa je bila opazila, da to Maurieea boli, ji je postalo težko pri srcu, zaikaij vedela je, da je ona vzrok njegovi bolesti.	.
Manrice je upal, da se bodo utrudile Marijine neprijateljice in prenehale z napadi, pa se je varal. Naposled mu jo presedala ta borba proti svetu, neenaka borba, v kateri sta on in1 njegova soproga. dobivala neusmiljene udarce, a sama nista niti poskušala se braniti. Zato je sklenil, da se umakne in živi samo domu, ter da sc ne odzove več pozivom iz visokih krogov v Vesoulu.
Ta sklep je postal nesreča za bodočnost Maurica Clresnela.
Svet noče rad izgubiti svojih žrtev. Ljudje, kojih vabila je Manrice odklanjal, so se čutili užaljene, in da prikrijejo svojo jezo. so govorili porogljivo:
—- Končno je prišel k pameti! Uvidel je, dasi nekoliko pozno, da za bivšo šiviljo ni mesta v naših dvoranah.
Ni minil še mesec dni in doktor Che-s-nel je izgubil tri četrtine svojih klijen-tov.
Ljudstvo z dežele mu jc ostalo res še zvesto, a njegovi dohodki so se znatno zmanjšali. •
1 Ta oko In o.« t je Maurica skrbela, mislil je na težko bodočnost, a. tajil je tc napram -ženi, - boječ sc, da jo razžalosti.
Mal dogodit, ki ga je bilo predvideti, je bil zdravilo na njegovo rano.
Njegova mlada žena je zanosila. Maurice je bil tega tako vesel, da je pozabil na vse skrbi. Ko jc prišel čas, je Marija porodila malo deklico, ki je bila mala izdaja vseh popolnosti in lepot svojo matere. Dekletu so dali ime Mar-gerita.
Od dneva, ko je Margerita -prišla na svet, jc bil Manrice najsrečnejši človek na svetu, in živel je samo za svoje dete.
Smehljaj malega dekletca mu je odpiral nebeška vrata; kadar je mala —1 ki se je popolnoma vrgla po materi —' nekaj jokala, se je vendar vedno zraven tudi smehljala, kar je bilo očetu v posebno veselje.
Ah! Pa ta sreča ni trajala dolgo.
Margerita je štela štiri leta, in cvetela je divno kakor popek.
Nekega jutra je Manrice odjahal na konju k bolnikom v okolici.
Krog tretje ure popoldne je bilo čutt pred njegovo- hišo čuden šum. Marija je odprla okno in se nagnila ven. Kakih štiristo korakov od hiše, v ulici, kjer je prefektura, je videla mnogo ljudi, ki so se gnetli krog nosilnice, katero- so nosili štirje moški. Siprevod sc je počasi bližal. V nosilnici je bil -mrlič, pokrit z belim prtom’, na katerem1 !.ie bilo videti rdeče pege.
Mimoidoči so -se ustavljali in spraševali, kaj so jc zgodilo.
»O Rog, tu se je zgodila nesreča!« Je pomislila Marija. Hotela je poslati služkinjo vprašat, -kaj jo, a bilo jc prepozno. Žalni sprevod se jc ustavil pred zdravnikovim stanovan jem in vsi s-o uprli poglede na Marijo, ki jo stala pri oknu. V! tem hipu jo je spreletela slutnja, ki jo je hotela potlačiti, a ni mogla. Nekaj oseb se jc izločilo iz sprevoda in stopilo v hišo.
Zdravnikova soproga ni mogla odvrniti po-gleda od nosilnice, na kateri sejd pod belim prtom oblikovalo mrtvo truplo.
Sred splošne tišine sc je začul vzklik} »Uboga žena!«
Knjigovodja ifče začasno za podenje kjerkoli, event. tud na uro pri bilancah, upeljav novih knjig itd. Ponudbe na oglasni zavod Sušnik, Maribor Gosposko ul. 36.	112
Velik šivalni stroj fRundschilf 1450). velika stenska ura 400. postelje, kub. kredenca in dr, na prodat Vpraša se Rotovšk trg 8. 1. nad. levo.	11
Opremljena soba s posebnim vbodom in električno razs»e tljavo se takoj odda le boljšemu gospodu. Cankarjeva ul. št. 13 vrata št. 2.	06
Stenografinjo in strojepisko začetnico in perfektno moč išče odvetniška pisarna. Ponudbe pod „Stenografinja“ na upravo.	1 jo
Gospodje se sprejmejo na sta novanje in hrano. Marijina, ul 10, piti. desno.	m
Trgovski pomočnik išče .-luž be v špecerijski trgovini mestu ali na deželi. Nado pove uprava „Tabora“. 89
Za izdelovanje vsakovrstnih pletenin po ugodni ceni se pri porota strojna pletema,
Splavarska ulica 6. 2934 8-6
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 3!
Vsem tem razlogom so jo pridružilo «e to, d;i je večina gospej iz dobrega mesta Vesouila, prihajala peš k zabavam in plesom, ustavljajoč v veži dežnike in copate, dočim se je Marija pripeljala v kočiji, v katero sta bila vprežona dva čila arabska vranca.
Ona, nekdanja šivilja! Mar se no sliši strašno, grozno! Sam Bog ve, s kakšno hlinjeno, zahrbtno prijaznostjo so jo blagorodne dame »prejemale v svojo družbo. Rog ve> ({l vomo tudi mi) s kakim lažnjivim laskanjem1 in s kolikimi
Jud-ežiivimi poljubi je bila obsuta. A nenadoma — m-o-rda nehote — je tej ali oni naivni meščanki padla krinka in je kaka strupena pušica proti Mariji rnz-
danes sreda danes
na sploSno ž®8|©
15. četrtek 15. poslovilni večer
pojoče žage
ia virtuoza
Oto Stela
et Partnerin
Dnen elitni lut
Ustnik in izdajatelj* Konsorcij ,Tahnr«. Gkvr-i in odgovorni urednik: .Vekoslav.
Razpis.
V mestnem kopališču v Mariboru je zasesti mesto maserja. S spričevali opremljene prošnje jc vložiti najkasneje do 16. t. m. opoldne, pri ravnateljstvu Mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru,
Cvetlična ul, 14.	Zupan:
dr. Leskovar s. r.
Mor zopet ceneiši
in sicer
kocke;.........................Din	16*^
kristal....................... ,,	14*-
v podružnici
ju&io sraisra. ra. d.
Gosposka ulica 7.	9j
nacauMKzgacB
Zadruga gosifiap in Mjev v
31. januarja 1925 Gotzova dvorana
Maškerada
2 godbi — kabaret — bar — serpentinska bitka — cvetlični kotiljoni — darila za dame
in tal
F® O 5£
I V.
Dne
30 oktobra 1.L4 zvečer sem prinesel podpisani go. stilmčarju Josipu Kličeku na Tržaški cesti od n:ega kupljeno klobaso nazaj, ker se mi je zdela neužitna. Kliček rne jo napadel, lahki telesno poškodoval ter mo ob enem z mojim tovarišem Josipom Puharjem, vrgel na cesto. Pomagala sta mu gostilničarja Štefan Novačan in Josip Randur iz Orehove vasi. Še na cesti pred hišo se je odigral .adnji prizor. Piosiva vse one, ki so ta prizor mimugiedo opazili m zlasti dotičnega, kateremu sva na licu mesta celo zadevo pripovedovala, da nama naznanijo svoj naslov, ker so so naknadno pojavile priče, ki hočejo da še celo krivdo zvaliti na naju.
Maribor, dne 13, januarja 11)25.
Matevž Šinkovec, Matija Puhar, Maribor, Mejna ul. 8
sle&£&&&&:&(% Podpirajte slovenske tvrdke!
Špindler. —- Tiska Mariborska tiskarna (L lit