Št 283.
V Ljubljani, nedelja dne 11, decembra 11910,
Leto L
r Posamezne številke po 4 vinarje. : „JUTRO* izhaja vsak dsn — iudl ob n«deljah in praznikih — cb 3. uri zjutraj,
*	ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina smaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 --, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, me.s«čr.o £ 1*50, Za inozemstvo celoletno K 28*---.
*■ >. lil#
W'yy'
■ J.
Neodvisen političen dnevnik.
j Posamezne številke po 4 vinarje. ;
Uredništvo in npravnlštvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo eredništva, naročnina upravništvu. Nt,-friMkirana pism« »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln ■abvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Grof Forgach gre
Dunajsko vladno časopisje in oni provincialni listi, ki si dajo diktirati smer pisanja z Dunaja, so vedno branili grofa For-gacha, avstro - ogrskega poslanika v Bel-gradu in niso hoteli verovati v resničnost Masarykovih trditev, da so se v belgraj-skem avstro-ogrskem poslaništvu z znanjem in po navodilih tega čudnega diplomata kar na veliko ponarejali razni dokumenti, ki so se potem vporabljali proti avstro-ogrskim Jugoslovanom.
Da so bili imenovani dokumenti res ponarejeni, in sicer zelo nerodno, naravnost neumno, ponarejeni, tega pa vendar ne morejo tajiti niti zagovorniki balkanske politike grofa Aehrenthala, ker tajiti to, bi pomenilo naravnost smešiti se, ali tega, da bi ostal grof Forgach v kaki direktni zvezi s falzifikatorji, naši oficiozi in poluoficiozi niti danes nočejo priznati javno.
Naravno, priznati to, bi pomenilo obsoditi Aehrenthala in vso njegovo balkansko politiko, bi pomenilo priznati, da je av-stro-ogrska diplomacija, skupno s svojim voditeljem Aehrenthalom, popolnoma nezmožna, a tega oficiozi ne morejo storiti, ker tega storiti — ne smejo.
Sedaj se celo pripravlja časopisna kampanja proti prof. Masaryku, ki je bil tako smel, da je razkril vso nagoto avstro-ogrske politike na Balkanu in vso ničvred-nost raznih nemških in madžarskih aristokratov, ki zastopajo monarhijo ne samo v balkanskih, nego tudi v drugih evropskih prestolnicah. Mesto, da bi merodajni krogi bili Masaryku hvaležni za to, ker jih je opozoril na napake nezmožnih diplomatov, pripravljajo sedaj celo časopisno kampanjo proti njemu, ki je govoril samo resnico.
In da je Masaryk govoril resnico, se vidi najasnejše iz dejstva, da je premestitev grofa Forgacha iz Belgrada gotova in odcenjena stvar.
Res je, ta premestitev bi se lahko razlagala tudi s tem, da je Forgachu neprijetno zastopati monarhijo v Belgradu, kjer ga časopisje tako napada. Aliakobi bil vzrok premestitve samo ta, potem bi bil Forgach prestavljen na mesto, ki je ravnotako važno, kot položaj poslanika v Belgradu in ne — v Draždane ali Monakovo!
A Forgach gre ravno v Draždane ali v Monakovo — kakor mu je pred par leti prerokovala belgrajska „Politika“ — torej tam, kjer se od poslanika ne zahteva nobenih diplomatičnih zmožnosti, ker se vse njegovo delo sestoja saino in izključno v tem, da čestita kralju božične in velikonočne praznike, da se udeležuje raznih veselic in drugih prireditev in da sodeluje pri raznih paradah.
Grol Forgach je s tem degradiran, to je očitno. Iz Belgrada, kjer bi morali zastopati monarhijo samo najspretnejši diplo-
mati, pa v Draždane ali Monakovo, kjer nima monarhija nobenih političnih interesov, ker se zunanja politika vseh nemških zveznih držav dirigira samo iz Berlina !
Brez vzroka grof Forgach gotovo ne bo tako neusmiljeno degradiran. »Zastopal* je monarhijo v Belgradu tako, da jo je s svojim „zastopanjem“ osmešil pred celim svetom.
Sicer bi pa vse to bila več ali manj zasebna stvar grofa Forgacha, ko bi ne bilo njegovo degradiranje najočitnejši dokaz za resničnost Masarykovih razkritij. Aehrenthal ne samo, da ni mogel odreči Masarykovih trditev, nego je podal s premestitvijo grofa Forgacha celo nov dokaz za njegovo resničnost in zato posvečamo Forgachevi premestitvi toliko pozornosti.
h slovenskih krajev.
Iz Kamnika. Narodna čitalnica v Kamniku priredi danes, dne 11. decembra t. 1. drugo dramatično predstavo v tekoči zimski sezoni. Vprizori se vrlo efektna psihološko zanimiva drama v petih dejanjih „Simona“. Dejanje se vrši deloma na francoskih deloma na angleških tleh in je vzeta iz znanega Champolovega romana. „Mož Simone“, ki je izšel v prevodu VI. Levstika ter vzbudil med občinstvom spričo svoje krasne vsebine vseobčo pozornost. Poedine v igrokazu nastopajoče osebe so plastično in z markantnimi potezami očrtane, katerih dejanje in nehanje zlasti na ženski svet mogočno vplivajo. Priporočati je, da se občinstvo h mesta in okolice v kolikor možno velikem številu udeleži predstave. Nikomur ne bode žal, ako pri skrajno nizki vstopnini prisostvuje tej moderni drami, katere snov je zajeta iz velikomestnega življenja in iz visokih krogov. Dramatični odsek se ni strašil ne truda ne obilih stroškov, da se drama v lepo zaokroženi in dostojni obliki spravi na oder in da se da prilika seznanjati, se tudi s prizori modernega dramskega repertoirja. Obilna udeležba bode zadovoljila odbor, a tudi marljivo, požrtvovalno in vztrajno igralno osobje, ki deluje z režiserjem vred nesebično v dobrobit društva. Pripominjamo, da se prične predstava ob 7. zvečer in da se dobe vstopnice za sedeže prvih pet vrst v predprodaji v trgovini g. Ant. Slatnarja.
Iz Šmarije. Priporočali smo že enkrat šmartskim čukom, naj se nauče olike, pa ni nič pomagalo. Pravijo, da bodo zdaj za vsakim žvižgali kdor jih ne bo hvalil. Tako so 8. t. m. žvižgali za neko družbo zvečer, ko je šla na kolodvor. Na komando svojega načelnika so se oglašali z žvižganjem in kričanjem. Tako ljudje že na cesti ne bodo imeli mir. Tako čuki ne bodo povzdignili ugled svoje vasi, pa tudi slave si ne bodo pridobili, če ne bodo dali ljudem
miru. Pri nas smo letos imeli samo parklje, pa nič Miklavža. Osem parkljev je hodilo po vasi, pa brez Miklavža. Naši vrli orli so se namreč izpremenili v parklje, škoda da ni bilo Miklavža, menda ni hotel iti z njimi. — Otroci ne smejo kašljati, namreč v naši šoli. K nam hodijo otroci v šolo po eno uro daleč in ni nič čudno, če se prehlade v tem grdem vremenu. Zato se ne more zameriti otrokom, če kašljajo. Ako je otrok prehlajen, mora kašljati. Gospodična nadučiteljica pa je prepovedala kašljati, češ, da je sita kašljanja. Sicer smo slišali, da pojde na višjo šolo, k čemer ji že naprej gratuliramo. Morda tam otroci ne bodo kašljali. Drugič zopet kaj.
Splošni pregled,
Ban in koalicija.
Koalicija je nastopila nov boj proti bantt. Sklenila je zvezati se z vsemi strankami in s tem pripraviti padec bana Tomašiča. Zato je povabila tudi t. zv. opozicijo-nalne stranke na sejo, kjer se je posvetovalo o novem klubu, ki bi ostal skupaj, in bi bil delazmožna večina. To pa le v slučaju, ako bi hotel ban nastopiti svojo pot. Stranke, tudi koalicija so pripravljene kon-ferirati z banom in se ne odrekajo poga-janjam. Le sedanje ponudbe bana ne morejo sprejeti. Tudi pisanje madžarskih listov o hrvatskih politikih je deloma napačno, deloma tendeucijozno izmišljeno. Situacija je zelo napeta, vendar se ne more reči, da jo koalicija ne obvlada. Zdi se celo, da ima ban bolj negotova tla pod seboj, nego koalicija.
Bosenski dež. šef Varešanin, odstopi.
Kakor smo že pred časom poročali. Listi so takrat to vest dementirali, ker je bila v zvezi z novico, da pride Potiorek v Bosno. Sedaj pa se imenuje, kot njegov naslednik pehotni general Gerba.
Afera s Košutovim denarjem.
Afera s Košutovim denarjem budi vedno večjo senzacijo. Trdi se zdaj, da denar ni bil namenjen za pogreb, ampak za Košutovo knjižnico, ker se je s tem hotelo pomagati njegovima dvema sinovoma. Franc Košut sedaj trdi, da ni njegov oče zapustil nikakih dolgov in da tudi on in njegov brat nista imela tako velikih dolgov. Eotvos naznanja, da bo natančno pokazal, kam je izginilo 164.000 K; ki jih je madžarski narod zbral za Košutov pogreb. Afera se izrablja politično proti Košutu.
Spor berlinskih profesorjev.
Od nekdaj so se medseboj učenjaki prepirali, ne samo v knjigah ampak tudi v besedah in pogosto se je zgodilo, da so tudi pesti odločevale, kdo ima prav. V se-
danjem modernem času so sicer boji med profesorji na dnevnem redu, toda na pesti se navadno ne gre. Sedaj pa je na berlinski univerzi, ki ima menda največ učenjakov, prišlo do dvoboja. Na berlinski univerzi se je namreč doslej predavala na-cijonalna ekonomija ali narodno gospodarstvo po načelih t. zv. katederskega socija-lizma, kakor ga je ustanovil 1. 1872. Oppen-heim. Da bi bila resnica na univerzi nedotaknjena, fakulteta ni sprejela nikogar, ki ni priznaval katederski socijalizem za edino pravi. Letos pa je ministrstvo imenovalo profesorja	Bernharda	na	univerzo,	fakulteta
pa je bila	proti njemu,	ker ni bil	kateder-
socijalist. Tudi je prof. Sering v svojem referatu dokazal, da Bernhard ni učenjak, ki spada na berlinsko univerzo in fakulteta se je čutila užaljeno, da se ji po ministrstvu usiljuje profesor, ki ga ne mara. Nastal je boj, ki se je končal s tem, da je profesor Bernhard pozval Šeritiga na dvoboj in sicer na samokrese. Kako se bodeta oba učenjaka pokala, bomo poročali pozneje.
Graški rektor proti klerikalnim študentom.
Rektor graške univerze je v imenu miru prepovedal nositi pasove klerikalnim študentom	na graški	univerzi v 1.	1910/11.
Poel. prof.	Mayr se	je	pritožil pri nauč.
min. Stiirgkhu, ki ga je tako podcenjevanje klerikalnega šludenstva zelo bolelo in je takoj obljubil, da bo uplival na to, da se prepoved prekliče.
Vprašanje eksproprijacije na Poz-manjskem.
Vprašanje eksproprijacije na Poznanj-sketn pride šele v začetku januarja v drž. ministrskem svetu na vrsto; kakor se sodi, bo drž. ministrstvo le deloma sprejelo razlastitve in zakon, o posameznih točkah pa bo pridejalo natančua določila.
Debata v turškem parlamentu.
Ko je veliki vezir podal svoj depose, v katerem je krasno naslikal turške razmere in odnošaje Turčije do tujih držav, so se takoj priglasili poslanci opozicljonalnih strank besedi in so začeli odkrivati slabe strani turške vlade. Vrhunec je dosegla debata pri govoru Lutti Tikri Beisa, ki je zelo zmožen govornik opozicije. Piše se, da je bil njegov govor vrhunec govorniške zmožnosti, kar ga je dosedaj slišal turški parlament. Prijel je velikega vezirja in posamezne ministre, pri čemer je prišlo do nemirov in skoraj do osebnih spopadov. Tikri je rabil nasproti nekemu ministru tudi besedo lažnik, kar je duhove še bolj razburilo. Govornika so podpirali opozicijonalni poslanci, ki so napadli ministra z raznimi psovkami. Grški poslanec Busios je napadel ministra notranjih zadev zaradi zadnjih dogodkov v Macedoniji tako ostro, da ga je minister zavrnil s psovkami, ki jih tudi po-
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:	-----
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[180]
Ko je abat dočital to pismo, mu je Cezar srepo pogledal v oči.
»Torej*, je dejal z mirnostjo, strašno v besedah človeka, ki je pravkar podpisal smrtno obsodbo lastnega očeta, »povejte, abat, ali ste mojega mnenja, kar se tiče očetovega zdravja? . . . Govorite odkrito, ne prizanašajte mi z resnico, naj si bo še tako žalostna.*
»Bil sem zelo bližnji svetemu Očetu,* je dejal Angelo hladnokrvno, »opazoval sem ga vse te zadnje čase, in moram reči, žal, da sem popolnoma vašega mnenja! . . .* .Koliko dni mislite, da mu je še živeti?...* Abat Angelo je par trenotkov računal sam pri sebi. Nato je rekel brez obotavljanja:
»Najdalje osem dni*.
Strašno vprašanje papeževega sinu in zlovešči odgovor abata, oboje je bilo rečeno z zamolklim glasom.
Moža sta pomerila drug drugega z dolgim pogledom. Razumela sta, da je vse dognano in dogovorjeno. Cezar je stopil k oknu, odprl ga in si šumno oddahnil. Nato se je obrnil k abatu:
»Jaz se nemudoma vrnem v taborišče. Odondot bom korakal proti Rimu . . , Pa vi, abat, kdaj odidete?*
»Jutri zjutraj.*
»Zakaj ne takoj?"
»Zato, Svetlost, ker moram govoriti z osebo, ki mi bo
dala potrebna zdravila; in s to osebo morem govoriti šele drevi, ko se stori noč.“
LVI.
Ponočno srečanje.
Zdaj je potrebno, da se obrnemo nazaj ter naglo preidemo početje in dogodke neke osebe, ki smo jo morali doslej pustiti v temi — Rose Vanozzo.
Bralec se spominja, kako je stara žena zapustila Rafaela Sanzio in Rosito, takrat, ko sta se odpravljala na Florentinsko cesto. Rosa se je bila vrnila naravnost v Tivoli ter zopet zavzela svoje opazovalno mesto v votlini nad brezdnom Anija.
Preteklo je več dni. Kako je živela v tem času mati Cezarja in Lukrecije? Kakšne so bile njene misli in kaj je pripravljala v skrivnostnem varstvu teh noči ? . . .
Verjetno je, da je porabila čas v ta namen, da si preskrbi v papeški vili zaupnikov. Videli smo, da je Maga ob svojem begu iz Rima odnesla s seboj celo premoženje v dragih kamnih in zlatnikih. Posluževala se je tega bogastva, da si pridobi enega ali več služabnikov, in si je tako ustvarila sredstvo, da je mogla priti v vilo, kakor bi se ji zazdel čas ugoden za dejanje . . .
In približno takrat, ko se je Cezar Borgia pripravljal, da udre v Peklensko sotesko, se je zgodilo nekega večera, da je papež z večimi osebami svojega spremstva odšel iz vile, izprehajat se po okolici. Ta izprehod se je raztegnil bolj, nego so izprva mislili.
Ko se je papež vračal proti vili, je bila že črna noč. Abat Angelo je bil spremil svojega gospodarja, kakor je bila njegova navada. Zgodilo pa se je, da je zaostal za skupino, tvorjeno od ljudi, ki so spremljali papeža: abat
Angelo je bil zbiralec; zato je obstal, da pobere iz trave nekaj kresnic, ki so se svetlikale z nenavadno lučjo. Ko je po končanem delu vstal, je nenadoma zapazil za neko skalo temno senco človeške postave.
Ni se ganil z mesta. In kmalu so njegove oči razločile to senco: bila je ženska . . .
Ko je stari Borgia izginil, je ta ženska še nekaj minut nepremično stala na svojem kraju . . . Nato je Angelo videl, kako se je potegnila z roko preko čela. Globoko je zavzdihnila. In nato je abat jasno in razločno slišal besede, ki jih je izgovarjala ženska skoraj na glas:
»Le hodi, Rodrigo . . . mirno hodi in brez skrbi, dočim jaz trpim . . . Bližnja je ura, ko se boš pokoril za vse svoje zločine hkratu.*
Angelo se ni ganil; vlekel je sapo vase, dokler se ženska ni odstranila. Nato ji je sledil, plazeč se za njo po pečevju. Sicer pa si neznanka ni nalagala nikake opreznosti.
Abat jo je videl stopiti v votlino nad Anijem. Več dni po vrsti jo je zalezoval. In morda je izsledil, kdo je, in česa čaka! . . .
Neko noč — malo časa po tem dogodku, o katerem je strogo molčal — abat Angelo ni mogel zaspati. Če bi bil takrat kdo v njegovi bližini, bi ga bil slišal enkrat zamrmrati:
»Nocoj bo, prepričan sem! . . . Nocoj pride ... Ah, navada samotarenja. Navada, govoriti sama s seboj! Vse misli stare Mage so mi znane!*
Naenkrat se je zdrznil. Na drugem koncu hodnika je bil pravkar zapazil nekaj temnega, nerazločnega; tiho se je vleklo ob steni.	(Dalje.)
Iffi/liP	Revmati2ne> protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči In krepčajoči Fellerjev lluid z znamko .Elza-fluid*.
•	Ta je v resnici dobtr To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elsa-trg št. 264 (Hrvatsko).
slanec ni ostal dolžan. V svojih govorih so opozicijonalni poslanci odkrili vse one skeleče razmere, ki jih je hotel veliki vezir prikriti v svojem govoru.
Po vstaji v Mehiki.
Kakor poroča amerikansko časopisje, je vojno sodišče obsodilo k smrti 23 oficirjev, ki so bili prestopili k vstašem in so pozneje prišli vladnim četam v roke. Obsojenci niso hoteli prositi milosti pri prezi-dentu Diazu. V Mehiki je mir. Polovljeni ustaši so bili obsojeni in kaznovani po pre-kem pravu.
\ckaj o naši poroti.
I.
Minilo je porotno zasedanje — zadnje v letošnji seziji. Zdi se nam potrebno, sedaj ko je odstranjen vsak sum morebitnega upliva na prizadete kroge, izpregovoriti resno besedo o naši poroti. Pravzaprav bi bilo treba enkrat izpregOAoriti tudi najresnejšo besedo v vprašanju nanašajočem se na bistveno reformo porote kot eno za širšo maso najvažnejših naprav v avstrijskem pravosodju. Pa za to pot pustimo še to in kot rečeno, izpregovorimo le »nekaj o naši poroti".
Porota sestoji iz porotnikov — sodnikov lajikov in iz porotnega senata — sodnikov pravnikov, ali sodnikov po poklicu. Za izrek
o	krivdi ali nekrivdi merodajni so porotniki kot sodniki izžrebani iz ljudstva v ta namen, da izrekajo svoje obsodbe med obtoženci iz ljudstva. Oni sodijo po svoji vesti in svojem prepričanju ne oziraje se na to, ali njihova obsodba ugaja sodbi sodnikov pravnikov, oziroma mrtvi črki kazenskih paragrafov. Zato doživimo skoro pri vsakokratnem porotniškem zasedanju slučaje, v katerih bi oni trije gospodje porotnega senata izrekli ravno nasprotno sodbo, kot jo je rekla dvanajstorica ljudskih sodnikov.
Pa tudi med porotnimi izreki raznih porotnih sodišč o enem — vsaj po bistvu
—	in istem slučaju, ob istočasnem zasedanju nahajamo čestokrat naravnost kričeča nasprotja. Ta nasprotja se kažejo posebno med poroto v Novem mestu in poroto v Ljubljani. Detomori n. pr. se v Novem mestu skoro po vrsti vsi obsodijo, dočim se v Ljubljani skoro po vrsti vsi oproščajo. To značilno nasprotje je rodilo, oziroma poroja posledice, da se detomorilke izogibajo novomeške porote ter si prizadevajo doseči delegiranje ljubljanske porote, ali se že pred časom dejanja preskrbe, da bi prišle v Ljubljani „na poroto".
Odkod ta pojav?
Vzemite v roke vsakokratni sestav ali imenik te in one porote, še bolje pa, oglejte si porotnike v Novem mestu in primerjajte jih z onimi v Ljubljani. Tu prevladuje kolikor toliko inteligenca bodisi iz mest kakor tudi iz dežele. Tam je nekaj po krivdi žreba, večinoma po krivdi protekcije — mnogokrat cela porotniška klop zasedena le po možeh, ki po usodi svoje naobrazbe niso zakrivili, če njih duševno obzorje ne presega visočino namena govora državnega pravdnika. Da ne pretiravamo, vprašajte one inteligentne može, ki kot posamezniki včasih sede med svojimi manj izobraženimi tovariši, ki gredo s svojim lastnim prepričanjem preko prizadevanj obtožitelja obtožbe in ki navadno zavzemajo težavno mesto prvomestnika. Zato ni treba iti v Novomesto, tudi pri nas bi se
dobile take priče.	. .
Drugi vzrok takih nasprotij pa je iskati v uplivu porotnega senata z državnim pravd-nikom in zagovornikom vred na porotnike. Začnimo vzadaj. Obče znano je, da ima Novo mesto med odvetniki veliko boljše juriste, nego govornike. In kar je res, je res, pa četudi ni iz strogo pravnega sta-
Mali listek.
lišča vselej tudi prav — dober zagovornik pred poroto je že marsikatero grešno dušo rešil vic in pekla. Ljubljana slovi po svojih odvetniških govornikih. Zato pa ima v Novem mestu tem večji in nevarnejši upliv na porotnike državni pravdnik kot javni obtožitelj obtožbe. Bilanca za in proti obtožencu je v Novem mestu očividno na škodo obtožencu. To bilanco skuša navsezadnje zravnati predsednik senata v svojem resumeju.
In tu moramo resnici na ljubo priznati, da je vsaj v tem oziru Novo mesto višje pred Ljubljano. In tudi to moramo priznati, da gre ta zasluga na račun predsednika novomeškega okrožnega sodišča dr. Kavčiča.
Težja kot dolžnost porotnikov, je namreč naloga predsednika porotnega senata. On mora stati nedotaknjen od upliva ljutega boja med javnem obtožiteljcm in zagovornikom, med izpovedbami prič in zagovorom obtoženca, on je, ki mora iskati po poti človečkis zmot resnico in pravico. On torej ni sodnik, ne obtožitelj, on je le preiskovalec, raziskovalec in šele ko je vsa pota govoreča za in proti obdolženca vestno nepristransko poiskal, je postal ugotovitelj dejanja samega. In ko je to delo dovršil, je njegova zadnja naloga, da poda porotnikom kot ljudskim sodnikom čisto bilanco, jasno sliko dejanja in ugotovitve dejanja. Njegov resume opremljen s pravnim poukom, mora biti prost vsakega upliva, prost njegovega pravnega ali zasebnega mnenja, skratka, mora biti objektiven pra-vec, ki ga poda porotnikom na pot v posvetovalnico. On ne sme že pri začetku in med razpravo najmanj po končanem dokazovanju obtoženca pred seboj smatrati kot že krivega obtoženega dejanja ter kot s takim z njim postopati.
Tak predsednik je bil predsednik novomeškega okrožnega sodišča dr. Kavčič. In zakaj obstoje kljub temu taka nasprotja med sodbami ondotne in naše porote, to smo deloma povedali že danes. Ostalo pa in zakaj si več takih predsednikov želimo tudi pri naši poroti, o tem spregovorimo prihodnjič._________________
Dnevne vesti.
..Prestolonaslednik in slovenski umetniki." Pod tem naslovom priobčuje včerajšnji jutranji „Slov. Narod" notico, ki jo priobčujemo doslovno tudi mi. Notica se glasi: „Z Dunaja smo dobili to-le povsem zanesljivo obvestilo: Slovenski umetniki, ki so priredili jubilejsko umetniško razstavo v Ljubljani v proslavo osemdesetletnice njegovega veličanstva cesarja, so se obrnili na njegovo cesarsko in kraljevsko visokost prestolonaslednika nadvojvodo Franc Ferdinanda z vdano prošnjo, da bi njegova visokost blagoizvolila milostno sprejeti protektorat ljubljanske jubilejske umetniške razstave. Prestolonaslednik je na to prošnjo odgovoril v zelo prijaznem pismu, v katerem obžaluje, da se mu radi zaposlenosti ni mogoče odzvati zanj častni prošnji." Tako piše slovenski napredni(l) list v 20. stoletju. „Ljubljančanki“ pač ne bo treba več dolgo izhajati, ker znata tudi »Slovenec" in „Slov. Narod" pisati tako servilno, da morata zadovoljiti vsakega še tako strogega — veterana.
Jarc toži. Eugen Jarc, drž. poslanec, je vložil po dr. Šušteršiču proti Karolu Rozmanu iz Novega mesta tožbo radi krutega žaljenja časti in to ker je pri glavarstvu prosil za dovoljenje, da nalepi
o	času volitev sledeče lepake: „Volilci pozor! Taka je možka beseda S. L. S. Zastopnik kandidat prof. E. Jarc je neresnico trdil na shodu 16. t. m. v Novem mestu o dr. Defranceschiju. To je pa sam Jarc dovolil z besedami „če mi dokažete, da nisem resnice govoril, pa plakatirajte." No, ta bo pogorel!
Kako opravljajo duhovniki Svojo dolžnost. Na praznik dne 8. t. m. bi se moral vršiti v šentpeterski cerkvi krst. Župnik in kaplan Zorko sta odšla slučajno z nekim pogrebom. Poklicali so vsled tega kaplana Petriča, katerega pa seveda ni bilo doma. Bil je namreč na predavanju v znani klerikalni gostilni pri Oražnu v Mostah. Brez njega bi se namreč predavanje gotovo ne moglo vršiti. Kaplan Petrič si do-mišljuje, da imajo ljudje vedno dovolj časa čakati na njegovo milost. Vprašamo ga torej, ali ni on nastavljen radi ljudstva? Ali ni njegova edina dolžnost, da opravlja svoja cerkvena opravila? Seveda naši duhovniki imajo preveč dela s politiko, drugo jim je pa postranska stvar.
Je to mogoče? Javljajo nam, da je „Glasbena Matica" kupila prstan, darilo g. Razingerju, pri Nemcu Eberlu na Mestnem trgu. V tej zadevi želimo pojasnila, ker ako je to res, potem res ne vemo, kako bi ta čin kvalifikovali.
Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo vabi svoje člane k društvenem sestanku, ki se vrši danes, dne 11. decembra 1910 ob 10. uri dopoldne v gostilni gosp. M. Weissa, Konjušna ulica. Ker je sestanek jako važen, sega gotovo udeleži vsak član, ki mu je količaj mar korist društva J n okraja.
Šulferajnske vžigalice na Dolenjskem. Paul Haiden, prašičji mesar v Novem mestu, prodaja po bližnjih vaseh gostilničarjem »Deutsche Schulvereins Ztin-der", zavojček po 18 v. Gostilničar v Grtni vasi Jože Matko je take od njega kupil in jih prav bogato razpečava med gosti. Dobro bi bilo, da bi se novomeščani malce pobrigali zato nemčursko človeče in ga pognali v »Reich". — Žveplenke v dokaz na razpolago!
Kuharski tečaj gostilničarske zadruge se je zaključil včeraj s skupnim dinejom. Natančnejše poročilo priobčimo jutri.
Lovska razstava je danes še odprta na kar opozarjamo občinstvo, da si jo lahko še pred zatvoritvijo ogleda.
Nerednosti v Škofji ulici in nji okolišu. V Škofji ulici in nje okolišu vladajo take razmere kot v kaki gorski vasi. Dasi plačujejo prebivalci tega kraja davek prav tako kot oni v sredi mesta, nimajo pa po noči nobene razsvetljave. Le par petdeset-svečnih žarnic brli v tem okolišu in te so tako redke kot bele vrane in človek se mora bati, da ne obtiči v blatu, ki ga nikdar ne stržejo, četudi hodi po teh ulicah po štirikrat na dan šolo in iz šole več stotin otrok, da ne govorimo o drugih. Pred hišami pa stojijo zaboji s smetmi, ki zastonj čakajo odrešenja, ker smetar ob grdem vremenu ne prihaja po cel teden.
Z rešilnim vozom prepeljalo sc je v 3. do 10. decembra 13 bolnikov in sicer 6 iz mesta 2 iz kolodvorov v deželno bolnico, 5 pa iz bolnice v hiralnico ozir. mestno ubožnico.
»Sokol" v Radovljici vprizori Jznano igro »Rokovnjači" v nedeljo, dne 11. t. m. in sicer v gostilni R. Kunstja. Začetek točno ob 7 uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi	odbor.
Loški diletantje uprizore v nedeljo, dne 11. t. m. ljudsko predstavo z naslovom »Moških ne trpe!" Burka v 3 dejanjih. Začetek ob 8. uri zvečer v prostorih »Nar. čitalnice", Glavni trg. Cene običajne. Po igri prosta zabava.
Narodna čitalnica v Kamniku priredi v nedeljo, dne 11. grudna 1910 točno ob 7. uri zvečer v društeni dvorani dramatično predstavo »Simona", igrokaz v petih dejanjih. Vstopnina: Prvi dve vrsti sedežev po K 1 '20; tretja, čelrta in peta vrsta po K 1'—; ostali sedeži po 80 vin. Stojišča po 50 vin. Predprodaja vstopnic za sedeže od prve do pete vrste v trgovini gosp. Ant Slatnarja.
Koncert Slovenske Filhamionlje, ki
bo danes zvečer v »Unionovi" dvorani v čast udeležencem Vrazove Akademije, se vrši ob pogrnjenih mizah. Na balkonu so numerirani sedeži po 1 K- Kakor vže naznanjeno, sodeluje virtuozinja na goslih, gdč. S t e 11 a Krtiger. Njena slika je bila razstavljena v trgovinah L. Schwentnerja in J. Sameca. Urejeno je, da se med koncertnimi točkami ne bo streglo. Tudi slavno občinstvo naj se ozira na to, ter naj si med proizvajanjem koncertnih komadov ne pusti servirati. Vstopnina znaša 1 K za osebo. Začetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu so jako lepe in zanimive stvari. Opozarjamo osobito še na našega skladatelja Antona Foersterja »Slovansko suito, ki se ta večer izvaja prvič.
Čenčavost v Ljubljani. V našem mestu je prava babja čenčavost doma, zato imajo razni vladni detektivi in policijski agenti lahko delo. V Ljubljani imamo celo vrsto moških in ženskih bab, ki razodevajo po gostilnah, kavarnah in — naših dnevnikih stvari, o katerih resen človek molči. Te delikatne stvari se okrog razobešajo, vladni vohuni jih pa nosijo policiji na nos. Kake so posledice, pričajo žrtve 20. žept. 1908. Nikjer drugod ni tako klepetavih ljudi kot pri nas! Mesto da bi se o važnih vesteh molčalo, se pa vse na veliki zvon obešal Kdo naj potem še komu kaj zaupa! •
Kaj je z železniškimi delavnicami?
V ministrstvih naše dunajske vlade nas kranjske Slovence prav izzivajoče prezirajo. Tuintam se nam pro forma kaj obljubi, potem pa ni ne načrtov ne dejanj. Kedaj bi že imeli dobiti delavske hiše, iz železniške delavnice v Ljubljani, ali vsaj v Sp. Šiški. Pa se ni še niti en kamen pripeljal. Vse tako kakor z južnim kolodvorom. Celovec,. Maribor, Beljak in Gradec pa dobe vse kar hočejoi Imajo pač Korošci in Štajerci druge zastopnike. Koliko ključarjev, kovačev in: mizarjev bi imelo v teh obljubljenih delavnicah zaslužka. Železnični minister zna pač: Slovence le »farbati"! Klerikalci pa Ljubljano le oškodujejo če morejo, mesto da bi zanjo kaj storili!
Občni zbor ..Slovenskega zidarskega in tesarskega društva" se vrši danes dne 11. decembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Frana Babiča na Dolenjski cesti št. 10. Interesenti se vabijo k obilni udeležbi, ker je stvar velike važnosti. Člani se opozarjajo, da plačajo svojo udnino pred zborovanjem pri svojem predsedniku Francu Jenkotu.
Nesrečen slučaj. Gospa Handler v Novem mestu je pri novih stavbah v Berš-linu, domov grede, ker je bila zelo temna noč in ker apnenica ni zavarovano, padla v isto ia se popolnoma zagreznila v apnu. Na pomoč prihitečo ljudstvo jo je rešilo neprijetnega položaja.
Zgodaj je začel. Erazem Rozman, 16 letni iz Novega mesta, se je učil že raznega obrta jn slednjič pekarski. Pri pek. mojstru v Črnomlju, potem ko je od tu pobegnil v Delnicah; povsod je kradel kot sraka. V Delnicah je s tovarišem Miričem čevljarskim vajencem, obkradel spečega pijančka. Na cesti je vjel raco in v pekovski prodajalni vzel 4 štruce kruha. S tem sta se podala v gozd, kjer sta si naredila pečenko. Radi zadnjega dejanja v Delnicah, vsak na 3 tedenski zapor obsojena, je Rozman iz istega ušel in se podal peš v Reko, kjer je zoper kradel. Okrožno sodišče ga je s tiralnico iskalo radi prve tatvine. Pri-šedši v Novo mesto k materi, ga je izsledilo orožništvo in oddalo roki pravice, kjer se je moral zagovarjati za vse storjene zločine. Ker pa storjena fakta niso presegala hudodelstva, obsodil se je pri okr. sodišču v S mesečni zapor.
Iz maščevanja. Dne 2. t m. je bil delavec Blaž Rakovec iz Zavode, ki je bil zaposlen pri gradnji vodovoda v neki občini pri Radovljici, radi malomarnosti od-
„Veda“.
Dvomesečnik za znanost in kulturo.
(Konec.)
Med sotrudniki »Vede" najdemo sledeča znana imena:
Privatni docent dr. Albin Baza la (Zagreb). — Vseučiliščni profesor Štefan S. Bob če v (Sofija). — Dr. Milko Brezigar (Gorica). — Vseučiliščni profesor dr. Dr-tina (Praga). — Privatni docent dr. Bre-tislav Foustka (Praga). — Ante Gaber (Škofja loka). — Člen srbskega državnega sveta Gligorij Geršič (Beograd). — I. A. Gl ona r (Gradec). — Dr. Pavel Grošelj (Ljubljana). - Dr. Vladislav Gumplo-wicz (Dunaj). •— Dr. K. Hinterlechner (Dunaj). — T. Jenkova (Praga). — Dr. F. Ilešič (Ljubljana). — Vseučiliščni profesor dr. A. Kadlec (Praga). — Dr, r. K a dl e c (Praga).— Dr. F. Ki dri č (Dunaj).
—	Dr. Vekoslav Kisovec (Trst). — Vlad. Knaflič (Trst). — Dr. Karel Kramar (Praga). — Dr. Gojmir Krek (Dunaj). -Vseučiliščni profesor dr. Fran Krejči '(Praga). — Radovan Krivic (Praga). -
Vseučiliščni profesor dr. Kosta Kumanudi (Beograd). — Dr. Kušar (Gradec). — Dr. Ivan Lah (Ljubljana). — Dr. Stanko Lapajne (Dunaj). — Dr. Dragotin Lončar (Idrija). — Vseučiliščni profesor dr. T. G. Masaryk (Praga). — Dr. Peter Medvešček (Gorica). — Vojeslav Mole (Ljubljana). — Vseučiliščni profesor dr. Matija Mur,ko (Gradec). — Člen francoskega drž. sveta Gabriel Louis-Jaray (Pariz). — Josip Penižek (Dunaj). — Dr. Karel Ozwald (Gorica). — Dr. Ludovik Pivko (Maribor). — Vseučiliščni profesor dr. Vladislav Polič (Zagreb), — Dr. Janko Pretnar (Gorica). — Dr. Štefan Sagadin (Ptuj). _ Ferdinand Seidl (Gorica). — Privatni docent d/. Ivan Strohal (Zagreb). — Dr. Dragan Šanda (Dunaj). — Aleksander Šantel (Pazin). — Vseučiliščni profesor dr. Š i 1 o v i č (Zagreb). — Anton Štreb.al (Ljubljana). — Dr. Pavel Turner (Maribor). — Vseučiliščni profesor dr. Frančišek Vavrinek (Praga). — Dr. Fran Vidic (Dunaj). — Dr. Josip Vošnjak (Visole na Pohorju). — Baron Andrej Winkler (Gorica). — Privatni docent dr. Zarnik (WUrzburg). — Dr. Niko Zupvanič (Beograd). — Privatni docent dr. Žižek (Dunaj). —- Dr. Ivan Žmavc (Praga).
Med drugim prinese prva številka sledeče razprave: Žižek: O ljudskem štetju. Bogumil Vošnjak: Uvod v temeljna načela državnega nauka. B. V. Sociologični pomen slovansko-nemške jezikovne meje. Rostohar: Ideje k zgodovini jugoslovanske filozofije. Prijatelj: Slovenščina pod Napoleonom I. Knaflič: Razvoj slovenskega narodnega gospodarstva. Žmavc: Uvod v naraven nazor
o	svetu. Dr. Josip Vošnjak: Dodatki k »Spominom" (Praž&k). Šantel: O narodni umetnosti itd. Izmed referatov omenjamo ocene sledečih del: pl. Tomašič, ban hr-vatski: Temelji hrvatskoga državnoga prava. Lončar: Bleiweisova doba. Iovanovič: Srbsko ustavno pravo. Strohal: Priroda i država. Bernatzik: Die Nationalen Matriken itd. V gospodarsknm oddelku poroča dr. Brezigar o »Smereh razvoja čeških bank", in o knjigi dr. Zižeka: Die statistischen Mit-telwerte, inženir Štebi o kranjskih podežel-nih centralah] Pod zaglavjem »kultura" prinese naš dvomesečnik Ozwaldove črtice: »Iz predavanj v tujini" ter literarne in umetniške kritike odličnih slovenskih kulturnih delavcev. Za prihodnje številke so med drugim pripravljeni sledeči članki: Bazala:
O	razvoju hrvatske filozofije tijekom XIX. vijeka. Polič: Ustava Bosne in Hercego-
vine. Pretnar: Začetki francoskega slovano-filstva. Vošnjak: Narodnostna zakonodaja avstrijskih deželnih zborov. Vošnjak: Pregled ruske državnovedne in javnopravne literature XIX. veka. Sagadin: Upravno pravosodstvo. Kisovec: Sistem modernega časnikarstva. Dr. Josipa Vošnjaka: Dodatki k »Spominom" se bodo nadaljevali tekom celega leta. Povrh pa ima uredništvo pripravljeno še mnogo drugega velezanimivega memoarnega gradiva.
»Veda" bo izhajala vsak drugi mesec (torej 6 krat na leto), v resni zunanji opremi, vsaka številka v obsegu 6 tiskovnih pol. Cena jej bo na leto po 8 K, za dijake po 5 K. Posamezni zvezki po 1 K 70 vin. Naročnina, reklamacije itd. se pošiljajo podpisanemu založništvu.
Da bo mogla »Veda" izpolnjevati program, ki si ga je stavila, je treba ne le sodelovanja pisateljev in sotrudnikov, ampak v enaki meri čitajočega občinstva in — plačnikov. To drobno zanimanje je tudi — kulturno delo.
Založništvo „Vede“, Goriška tiskarna, A. GABRŠČEK.
puščen iz službe. Radi tega je bil na po-lirja strahovito jezen in je sklenil nad njim se maščevati. Najprvo ga je z vsemi mogočimi priimki ozmerjal, potem pa udaril z železnim drogom proti njemu, ne da bi ga zadel. Zvečer ga je v gostilni v drugič napadel in mu grozil, da ga bo ubil. Polir je bil vsled tega v takem strahu, da je odšel z močnim spremstvom domov. Zadevo ima v rokah sodišče.
Železniška nesreča v Bohinjski Bistrici se je obravnavala včeraj ves dan pri tuk. dez. sodišču. Dne 27. junija t. 1. je namreč na postaji v Boh. Bistrici vsled napačno stavljenega menjalnika osobni vlak iz Gorice trčil v na postaji stoječi tovorni vlak. Obtoženi so bili uradnik Mario Rust, premikač Jožef Selan in sprevodnik Adolf Komac. Poškodovanih je bilo kakih deset oseb, med njimi več zelo težko. Škode na materijalu je do 50.000 K-Kot izvedenec je bil zaslišan kontrolor južne železnice g. Sajovic. Senat, ki mu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, je obsodil uradnika Rustana pet dni zapora, premikača Selana na en mesec strogega zapora, dočim je sprevodnika Adolfa Komaca popolnoma oprostilo. Obtožence so zagovarjali Rusta g. dr. V. Krisper, Selana g. dr. V. Schvveitzer, Komaca pa g. dr. V. Ravni h a r.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in sc plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Prazne že rabljene škatlje v vsaki velikosti in množini se prodajo v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte.	419 10 6
Moška obleka in perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro ,Jutra".	409 10—6
Spretna šivilja želi posla po hišah. Dopise sprejema inseratni biro „Jutra" pod .Šivilja".	432
Lokal, v katerem se sedaj nahaja mesarija, se odda v najem s 1. februarjem 1911, Stari trg št. 19, II. nadstr.	434/3—1
Več pohištva se radi selitve ceno proda. Ogleda se lahko izvan ponedeljka vsaki dan, Kolizej št. 19.
486/1-1
Izkušen kurjač in strojnik z večletnimi, dobrimi izpričevali, izurjen vsakovrstnih parnih in elckričnih strojev išče službe, gre tudi na deželo. Naslov : A. K., Novi Udmat štev. 39.	435/3-1
o ®	®	t	•
Šivilja
se priporoča cenjenim damam za šivanje na dom. — Naslov pove upravništvo „Jutra“.
telefonska In brzojavna poročila
Burna seja državne zbornice.
Dunaj, 10. decembra. V današnji seji avstijskega dršavnega zbora je najprej naučni minister grof Sttirgkh odgovarjal na razne interpelacije, med drugimi glede reforme juridičnih študij. Izjavil je, da bo ministrstvo takoj predložilo zbornici materijal, ko bo zbran. Glede neznosnih razmer na vseučilišču v Inomostu, je odgovoril, da bo država pričela z gradnjo nove stavbe že tekom prihodnjega leta. Nato je govoril finančni minister vitez Bilinski in pobijal mnenja raznih govornikov, ki so kritizirali bančuo predlogo. Po Chocovem govoru je predlagal češki radikalec Kalina konec seje in preštetje glasov. Ker pa zbornični predsednik dr. Pattay ni hotel dati tega predloga na glasovanje, je nastal med češkimi radikalci silen hrup. Poslanci Kalina, Šokoi, Slama, Fresl in Bulin so razbijali po svojih sedežih in potrgali vse pokrove raz svoje pulte. Nato je stopil v dvorano češki radikalec poslanec Lisy in prišel piskati na piščalko. Posl. Fresl je povzročil s sireno tak hrup, da so poslanci kar bežali iz zbornice. Ko se je hrup nekoliko poravnal, se je poslanec Kalina zopet oglasil k besedi in v drugič predlagal konec seje in pre-štetje^glasov. Dr. Pattay je bil sedaj prisiljen ugoditi predlogu, zlasti, ker so tudi socijalisti pričeli na njim vpiti: „Kakšen predsednik zbornice pa je to. Drugega ne zna, kakor samo denuncirati.* Pri štetju glasov se je izkazalo, da je v zbornici navzočih samo 81 poslancev. Ker je bila vsled tega seja nesklepčna, jo je predsednik zaključil. Prihodnja se vrši v torek.
Poljaki in vlada,
Dunaj, 10. decembra. Stališče Poljakov napram vladi je vsled vprašanja glede vodnih cest v Galiciji postalo jako kritično. Pričakovati je velike krize. Poljski klub namerava namreč vodocestno vprašanje izrabiti v politične namene. Splošno se sodi, da bodo pri glasovanju o proračunskem provizoriju glasovali proti istemu, ali se pa večinomama odstranili iz zbornice, kar bi za vlado pomenilo hud udarec. Danes ima parlamentarična komisija »Poljskega kluba“ sejo, na kateri se bo preziralo stališče Poljakov napram vladi. Kakor je soditi, ima »Poljski klub* dve želji: Spremembo v finančnem ministrstvu in odločno vladno izjavo glede vodocestnega vprašanja.
Seja proračunskega odseka.
Dunaj, 10. decembra. Poslanec Ma-stalka je sklical sejo proračunskega odseka na pondeljek. Program bo sledeči: 1. Volitev načelnika. 2. Nadaljevanje generalne debate o italijanski pravni fakulteti. 3. Debata o proračunskem provizoriju.
Položaj v Macedonijl.
Bel gr a d, 10. decembra. Iz Macedo-nije in Stare Srbije prihajajo neprestano poročila, da je položaj jako kritičen. Vodje vstaških čet so imeli že več posvetovanj, na katerih so sklenili, da se morajo vstaške čete jako dobro organizirati in preskrbeti s strelivom. Bati se je, da v kratkem ne nastanejo zopet bombni atentati.
Volitve na Angleškem.
London, 10. decembra. Po najnovejših volilnih rezultatih je dosedaj izvoljeno 163 liberalcev, 29 pristašev delavske stranke in 54 Redmondistov. Vlada razpolaga torej dosedaj s 246 glasovi. Dalje je izvoljenih 209 unijonistov in 5 divjakov. Razmerje je torej 246 : 214.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani,
Lepa in koristna
po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18.
Iz dunajske lovske razstave mesto K 40--— samo K 6"—
slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K. — Zajamčeno naravna dlaka.
Fenichel, Dunaj IX., Altmutterg. 3/10 y. izdelovatelj gamsovih brad.
Pošilja se po poštnem povzetju.
Kongresni trg
priporoča
božična darila.
Največja zaloga
ženskih ročnih del in vseh potrebščin.
Vezenje na rolo. Tainlinrlrai Plisiranje. Preislarija.
Kupujte ,JUTR0C!
Izvod samo 4 vinarje.
AKT. ČERNE
Stampilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6.
Ceniki franko.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam,	izpadanju	in	osi-
velosti las. Čepica	pomiri	živce in prozroči
dobro spanje in spočito glavo.
1	čepica z dvojno	ventilacijo . .	K	6’—
trojno	»	. .	»	8’—
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom
1	stekleničica ... K 2.—
1	»	...» 4--
1	» ...» 6 —
Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naroči'u čepice naj se navede obseg glave.
P. FROTSCHER, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
novi iz slavonskega hrastovega lesa,	izparjeni	in ovinjeni
od	56	do	65	litrov
»	100	»	120	»
„	150	„	180	»
200
250
» 250 „ 800	»
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Hosner £ Komo,
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornlce sodov* v Novski.
Julij
Meinl
E*
uvoz kave,: velepražarna
Nova podru
v Ljublja
Šelenburgova ul. 7
Vsak vprašuje
kje bi dobro In po ceni nakupil
božična in novoletna
= darila =
Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago.
Staro zlato, srebro in drage kamene kupujem —■■■	ali	jemljem	v	zameno	--
Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po
izredno nizki ceni. lilT®. ČEB9IE
Juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Božična darila!
Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljalnu trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, jnvelov ter briljantnih nakltov itd., istotako ogromna izbira kinu-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj ln poštnine prosto!
Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Visceso Blchttt,
Zalogo ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tuchlauben št. 9.    .....................................
&
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki- . H logr. steklenicah po K 1'50, v sodih K1‘— 1 kg. £
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
IŽelcznato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2 —.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metlčne bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmljakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2 —
Naročila se točno izvršujejo
TEODOR KORE
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
Podružnica : Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
asbest - cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek,
z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno In strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno ln ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
m
Število naročnikov za
Planinšekovo praženo kavo
narašča od dne do dxa.e.
»r* Nad tisoče gospodinj jo kupuje, -m
Velecenjena gospa!
Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati!
Planinšekova pražena kava
kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste in Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska e. 6.
n
IB
avt. plesni učitelj
Prijave In vpisi vsak dan od 11.—12. ure dopoldne in od 2.-4. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73.
Proda se popolnoma dober
acetiienski aparat
z 200 lit. za vsako ceno v hotelu „Dobrava“, pošta Javornik.
Istotam se kupi tudi staro dobro
-..........  kitaro.	=
Hiša
ob Bohinjskem jezeru
obstoječa iz dveh gostilniških sob z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, nadalje se nahaja v hiši 14 meblovanih spalnih sob, veranda, vinska klet, ledenica, hlev za prašiče ter s popolnoma novo acetilenovo razsvetljavo, se proda. Okrog hiše so divji kostanji, lep sadni vrt in njiva.
Natančnejša pojasnila daje lastnik
FRANC ŠKANTAR
p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko.
2v£od_:rLa, tigo-vlna 52-8
gJJosipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za jesensko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic* in spodnjih, Kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nakit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — I^erilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovranikov in manšeto v. Nogavice in i-okavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
/*'-
Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje RepŠe & JerŠek, Ljubljana, Stari trg 20
priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninsklh potrebščin.
Belo Vezenje. Vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarija. Cene nizke. ------------------  Kočna	dela.	:Cene nizke.
Stao^n/pllje T7-s3eli. rst-
S. MONDSCHEIN
E$iuiid 9., Laiirenzerbcrg št. 3.
Stempel za datum 10 let 2 K.	Žepni	stempel	od	1	K	višje.
tiskarna „FAM0S“,414« Kš2£ioS%,2S*t naprei'
Zaloga naj novej šila
Nnmeratenre des Bates Mučili n Coiiipaiiy, A>w York.
Iščejo ^ agentje! _	Ceniki zastonj
mm
mmmmmmmsmmmm. nmmm mtmmmmmmsm.
Največja božična »
m
833 533
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
f| Marije Terezije cesta štev. 11 (Ivolizej).
Zaloga pohištva
lastnega izdelka Isa tapetniškega blaga.
IzvrSuf e vsa MiKai^ksi stavt>©raa dela. - Lastna tovarna na GSincah pri Ljubljani. -
r
okasloit prodaja
v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila.
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Izdelo-vanje Ig-rač
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj Vil!..
Pfeilijasse 34.
Vojaške oprave za otroke:
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Z5TS3
Telefon mterurban stev. 129.
»
Valjčni mlin v Domžalah
L BONČAM, LJUBLJANA
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	,,
Dragonska	,,
Ulanska	,,
Telesne straže	,,
Prekupovalci specijalnl cenik.
K 4-
obstoječa iz Čake, prsnega ,, 5-— oklepa, sablje, patronske ,, 5*— taške, puške v najfinejši ,, 5*— izdeljavi	,, 5*—
n 6-—
Razpošiljatev po povzetju.
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
35-35
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
.	karaenarskem	mojstru	 —:
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 15. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
Nnjvečja zavarovalnica avstro-ogrsbe države
Ustanovljena leta 1831.
Ustanovljena leta 1831.
^ C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
E!	Glavni	zastop	v	Ljubljani,	Marijin	trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.	^
501 Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih »V f/L sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
Delniška glavnica; K 5,000.000.
301—46
kreditna bani
Stritarjeva uiica štev. Si.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Rezervni fond: K 450.000.
■■■	^	^	—--------- -	w	—J	---- —*	J	mm
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 V
O*