Štev. 131.
V Ljubljani, sobota dne 11. maja 1912.
Leto L
mm«
Posamezna številka 6 vinarjev.
WDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in
raznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v npravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno t’ 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Ju inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se t	pošilja upravništvu.	:::
Telefon številka 118.
:::
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:n	UredniStvo in upravništvo:	»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. ::t
•••
•••
JK
Telef jn številka 118.
:k
Čuvaji!!!
Eno samo čustvo gnusa, sovraštva in sramote ie moralo obiti včeraj slehernega poštenega Slovenca, ko je slišal najnovejšo novico. En sam vzklik ogorčenega protesta in obsodbe se je čul povsod, kjer se je slišalo kaj se je zgodilo. Nimamo besedi s katerimi bi si primerno označili klerikalno lopovstvo, slovenski jezik nima imen. ki bi bili primerni za one izvržke slovensk. naroda, ko so dali nov dokaz svoje podlosti, nizkosti in narodnega iz-dajalstva.
Včeraj opoldne je šla kakor blisk po Ljubljani novica, da je tržni nadzornik Ribnikar v preiskovalnem zaporu — zaradi september-skih dogodkov. Izvedelo se je. da so ga ovadili klerikalci in da je ovadbo lastnoročno podpisal katoliški slovenski duhovnik, deželni odbornik — dr. Lampe. Ljudje, ki so to novico slišali so strmeli in se čudili — zraven pa je vsak proklel celo klerikalno bando, vsak je pljunil v stran, ko se je zavedel, koliko zlobe lumparije in falotstva je v tem dogodku.
Kakor smo izvedei, je dobil g. Ribnikar včeraj zjutraj obvestilo, naj se zglasi popoldne na sodniji. Ker je imel g. Ribnikar čisto vest. je šel že predpoldne na sodnijo. Tam pa se mu je naznanilo, da je vložena proti njemu ovadba in da je prisiljen ostati v preiskovalnem zaporu.
Znano je, koliko so se trudili klerikalci, da bi spravili Ribnikarja pred sodišče zaradi septemberskih dogodkov. V »Slovencu« so hujskali državnega pravdnika, ob vsaki priliki so mu pretili s preiskavo, tožili so ga na vse inogoče načine — toda brez uspeha. Gospod Ribnikar je bil vsled klerikalnih denuncijacij dvakrat v preiskavi in se mu ni mogla dokazati najmanjša krivda. Ker se jim denunci-jacija ni hotela posrečiti, so iskali okoli ljudi, ki bi hotel pričati proti g. Ribnikarju. V pisarni dr. Pegana je bil poseben oddelek, kjer se je zbiral »materijal«. Kjer so dobili klerikalci kako barabo, kak izvržek. kakega naprodaj človeka, zgubljeno eksistenco, kogarkoli, ki je hotel stopiti v njih službo, so ga pripeljali v Peganovo pisarno in so tam pisali,, kar so izpovedali. Tako so zbrali materijal za ovadbo. Razume se samo po sebi. koliko je tak materijal vreden in koliko so vredni oni. ki so ga kupili.
Štiri leta bo kmalu od onih težkih dni. ki se imenujejo septemberski dogodki. Mnogo se je pozabilo, mnogo, kar je bilo v njih dobrega in slabega. Težka je bila pot od njih dnij, ki so jih nekateri smatrali za — velik preobrat. Takrat je tako čutil cel narod po nedolžnem prelito kri — da, sestavil se je celo skupni narodni odbor. Klerikalci so prišli in so točili
—	solze. Nekaj mesecev potem pa so začeli denuncirati ljudi zaradi izgredov.
Ni bilo dovolj nesreče, ni bilo dovolj žrtev, klerikalci so hoteli novih nesreč in žrtev.
Porabili so septemberske dogodke, da bi uničili ljudi, ki so Jim bili na potu. Najbolj se ie obrnilo njih sovraštvo proti g. Ribnikarju. Od takrat so ga neprestano denuncirali, dokler se ni sedaj dr. Lampetu posrečilo zbrati dovolj gradiva za ovadbo.
Dejanje dr. Lampeta ie sramota za cel slovenski narod. Boj za boj — toda tudi v boju je treba poštenosti. — Še večje obsodbe pa je vredno, ako se v političnem domačem boju zlorabijo dogodki, ki so bili izraz ogor-
čene slovenske duše. Takega dejanj a je zmožen samo slovenski klerikalizem in terzitska natura dr. Lampeta.
Dr. Lampe je katoliški duhovnik, jutri bo stopil k oltarju, bo maševal, molil, trkal se na prsi, povzdigoval in govoril: Odpusti nam naše dolge... Ali si morete misliti večje hinavščine, lopovščine in svetoskrunstva. In ti ljudje so hoteli protestirati proti Čuvaju in proti nasilju na Hrvatskem! Ali je kje večja nesramnost! Doma uganjajo denuncijanstvo in nasilstvo najgrše vrste — pa naj protestirajo proti Čuvaju! Ko so na Hrvatskem zapirali poslance in druge uplivne osebe, ki so javno nastopali za narodno stvar — se je protestiralo po vseh mestih in vsi časopisi so dvignili protest proti takemu postopanju. Ali ni čas. da tudi slovenska javnost protestira proti domačim Čuvajem, ki hodijo med nami v podobi raznih Lampe-tov? Ali ni znak skrajne propalosti naših klerikalcev. ki se poslužujejo v svojem političnem boju takih sredstev. — Kje je še danes propalica med slovenskim narodom, ki bi šel koga ovadit zaradi septemberskih dogodkov?! Edino klerikalna stranka ima take propalice.
Klerikalna denuncijacija ne bo imela uspeha — ker se ne bo moglo Ribnikarju ničesar dokazati — toda ovadba sama mora vzbuditi v vsakem poštenem človeku odpor in zaničevanje proti denuncijanstvom. O njih naj sodi slovenska in slovanska javnost! Mi kličemo le: proč z njimi! Fej. izdajalci!
BR. FR. AUDA:
Sindikalizem francoskega proletariata.
Sindikalizem (strokovno gibanje delavstva) na Francoskem je nekaj posebnega v zgodovinskem razvoju bojev za socialno in gospodarsko povzdigo delavca. Bo tedaj umestno. ako podamo objektivno sliko, kak namen in kaka načela, kakor tudi taktiko zasleduje francoski sindikalizem.
Gotovo je, da ima vsako delavsko gibanje, bodisi tega ali onega naroda, v sebi nekaj originalnega. nekaj posebnega, kar se razločuje od ostalih delavskih tokov. In je tudi popolnoma razumljivo. Razni gospodarski pogoji, politični in kulturni razvoj, kateri je vendar precej različen pri vsakem narodu, tradicije, temperament. to vse zapušča sledove v delavcu vsake narodnosti . tako, da ni mogoče prezreti to različnost, ali pa jo mogoče potlačiti s — socializmom.
Ravno narobe! Vse te gori navedene lastnosti podajajo socializmu njegov poseben karakter. bodisi bojevno, revolučno ali pa evo-lučno mirnejšo smer, v kateri je izražena pot pozitivnega in praktičnega naziranja na ves gospodarski boj, ki se odigrava v današnji družbi. Delavstvo vseh narodov gre za skupnim ciljem: izmakniti se izpod kapitalističnega pokroviteljstva.
Vendar pot k temu cilju, taktika v tem boju je različna in se razlikuje pri socialistih vseh narodov.
Nejasnost, različnost naziranja na taktiko v gospodarskem boju je najbolj na Francoskem doma, kjer je delavstvo nezjedinjeno. Strokovne delavske organizacije, združene v tako-zvani »Konfederaciji«, stoje na načelih anti-parlamentarizma in proglašajo, da vse kar hoče delavec doseči, more edinole s zavestjo svo-
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Seveda, so takšna zdravila, toda njih učinek ni tako gotov, kakor je gotov kinin zoper mrzlico, gospod Kandov.«
In zdravnik se zopet zagleda v Kandova.
»Imenujte ono, ki najbolj pomaga, gospod zdravnik.«
»Pred vsem drugim bi vam priporočal neko babje zdravilo: poiščite travo, katero babe .omrazno bilje’ (latinski izraz sem pozabil) imenujejo; skuhajte jo med petkom in soboto, toda v povsem novem loncu, ki še ni bil pri ognju; potem oblijte s to skuho svojega junaka v spanju; pa mu ljubica gotovo postane zoprna.«
Doktor se nasmehne.
Kandov se zamrači.
»Vi tega ne pravite resno, gospod zdravnik . . .«
»To vam ne ugaja?« se je smejal zdravnik dalje. »Torej vam svetujem, da ga pošljete, naj se napije iz reke Lethe,* on gotovo pozabi... Ali veste, katera je ta reka Letha?...«
Kandovo lice se razvname radi tega lo-venja in izpraševanja, takisto brezsramnega in neumestnega.
»Žal, Letha se je že zdavno posušila,« doda zdravnik.
*	Bajeslovna reka starih Grkov; kdor se ie iz nje napil, je pozabil na vse.
Kandov vstane ter se ravna k odhodu.
Zdravnik mu pomigne z roko in postane resen.
»Dobro, poslušajte, ako je vaš junak nehal ljubiti ono, katero ljubi, naklonite ga, da se zaljubi v drugo, uprav tako slepo in strastno...«
Kandov odmaja z glavo.
»To je toliko, kakor zamenjati vraga z zlodjem . . .«
»Kajpada, kajpada,« reče doktor, smehljaje se. »Evo, drugo zdravilo; potrudite se, da se skazi in pokvari ter svojo dušo in svoje po-čutke zatopi v skazonosnem razkošju . . . Naj se nravstveno pokvari, potem pozabi.«
Kandov se z gnusom zamrači.
»Junak mi je potreben, da bo poznej izvršil velike reči. A vrhu tega je njegov značaj blagoroden in nesposoben za to, da bi se poži-vinil.«
»Hm, to je druga stvar... Preostaja samo en zdravilo, ako je vas junak tako nežen gospodič ... Vendar to zdravilo je paliativno — ali veste kaj je to paliativno?«
Dijak se zopet zamrači, toda vseeno pokima.
»Oddaljite njegovo ljubezen od ljubljenke; odpošljite ga nekam, naj se eden ali dve leti klati okrog, toda dovolj daleč ... N. pr. naj zajde v Brazilijo, naj odpotuje v ledeno morje, naj osta-ne ?.ncf'.me.^ jec^orn Prikovan devet mesecev, da se živi izključno zribjo mastjo. Ali, ako si mislite, da bi se ondi mogel prehladiti, ali da bi utegnil zboleti na Skorbutu, pošljite ga v saharsko puščavo, naj ondi postane car nekakega črnega plemena, katero podvrže svoji moči...
In zdravnik, izloživši vse te načrte, opo-prane s šalo in smehom, vstane. Vstane tudi Kandov.
^ »Hvala vam, gospod zdravnik, poslužim se vašega nasveta,« in pri tem mu nudi roko k
je moči in strokovnih organizacij doseči. Te delavske strokovne organizacije, katere so na Francoskem najmočnejše, (kar kaže vsako stavkovno gibanje, ker le oni to vodijo), se nagiblje s svojo tendenco jako močno k anarhizmu in se odlikujejo posebno s svojim sovraštvom proti socialističnim strankam, katere se udeležujejo javnega političnega življenja. Ni čuda. na Francoskem je politika najbolj prostituirana. tam pripravlja vlada največja nasilja na delavstvo, četudi je pri veslu meščanski republikanizem na čelu ljudskega parlamenta. v katerem so poslanci raznih socialističnih strank aktivni politiki.
Radi priznavamo, da ima Francoska, kar se tiče državne oblike, za današnjo dobo najnaprednejšo obliko. Vendar niti to nikakor ne zmanjšuje razrednih razporov. celo zdi se nam, da so boji dela s kapitalom na Francoskem mnogo hujši in proti delavstvu brutal-nejši, nego drugod. Največja sramota za Francosko in njene predstavitelje meščanskega republikanizma in demokratizma je. ko je bilo streljano na stavkujoče delavstvo iz vojaštva te vlade, v kateri je sedel tudi socialni demokrat sodrug Millerand.
Ali more koga tudi presenetiti dejstvo, da imajo delavske strokovne organizacije na Francoskem take smeri? More-li nekdo biti tako nedostopen, da bi ne razumel psiholo-gično »maršruto« francoskega proletarijata proti parlamentarizmu ?
Amiparlamentarizem ta je še posebno propagiran od francoskih delavcev. Na strokovnih kongresih se govori o razmerju strokovnih organizacij k ostalim socialističnim strankam, katere priznavajo vpliv politične moči in se udeležujejo političnega življenja.
Zanimivo je. da je sindikalizem popolnoma opustil zveze z mednarodnim strokovnim tajništvom. In zakaj? Pri predzadnji mednarodni strokovni konferenci je zahtevala francoska »konfederacija«, naj se postavijo na dnevni red tudi točke:	Protiparlamentarizem, generalna
stavka in osemurna delovna doba.
Ta predlog je bil odklonjen od Nemcev, ki hočejo igrati v socializmu vlogo prvenstva. Kako neumna napihnjenost!
Previdnim nemškim socijalistom zastopanim v strokovni »Internationali«, ni dišalo, da so francoski sindikati tako socialno revo-lučni in v glavnem je bila direktna akcija, katero so zastopali sindikalisti, strašilo za nemške sodruge. Prišlo je tedaj do razpora.
Jaures’, predak francoskih socialistov, ima velike težkoče s strokovnimi organizacijami, ki za nobeno ceno nočejo imeti nič skupnega s politično socialistično stranko.
V	enem svojih govorov izrazil se je Jaures^ Večino v narodu in državihočemo pridobivati mi — francoski socialisti — po zakoniti poti!« (Tedaj razločen evolucionizem pri revolucionarju Jauresu.)
Sindikalisti pa pravijo:	»Nočemo parla-
menta. ne priznavamo nikakih zakonov izhajajoče iz njega in tudi proti kapitalu pojdemo naravnost tudi proti njegovim privržencem — državni upravi!«
Ta taktika, ki jo goje francoski strokov-niki (voditelji strokovnih organizacij), je do-sedaj vladajoči činitelj v delavstvu na Francoskem. Resnica je, da so se razmere danes že nekoliko izpremenile, ali o kakem mirnem življenju med sindikati in socialističnimi poli-tikarji ne more biti govora.
Agleško delavstvo že drugače gleda na taktiko v gospodarskem boju, dasi se strinja s
slovesu.
»Z Bogom, veselilo me bo; želim zdravja in dolgega življenja vašemu bolnemu gospodu in vam.« Ko se pa Kandov približa k vratom, mu reče resno:
»Plačajte, gospod, za nasvet... Mi zdravniki živimo od tega.«
Kandov ga zbegan pogleda. Toda kmalu seže v svoj oprsnik, izvleče rubelj ter ga položi na mizo. Na to urno odide.
»Ta čudak«, je govoril zdravnik sam s seboj, devajoč pozorno rubelj v svojo denarnico, »ta čudak si je mislil, da me opehari... Takoj pri prvih njegovih besedah sem spoznal, da on išče zdravnika za se ... Stavim, da je zaljubljen kakor puran ter da misli na zadrgalnico ... Bedak!«
Med tem je zopet jel iskati in vkladati svojo prtljago.
»Ta original,« si je mislil Kandov, ki je dospel na ulico, »je pri vseh svojih praznih besedah povedal vendar nekaj pametnega... Prav ima: le ločitev, le oddaljenje me zamore rešiti... Treba mi je poiskati povsem drugo podnebje, drugi pas zemlje, drugi kotiček na zemlji, kjer bi me ničesar, prav ničesar, ne spominjalo več na njo... Da, spominjam se, da v takem slučaju nasvetujejo oddaljiti se, zbežati daleč! a to me privede k obrežju reke, katero je ta dunajski bibljevec imel v mislih. Zbeži, zbeži, Kandov! Tjekaj v Moskvo, v Moskvo!«
In Kandov opozorjen s to mislijo, navdušen s takšnim rešilnim sklepom, si je zapel napev udomačene ruske pesmi:
»Ah«, Moskva, Moskva, Moskva!
Zalotaja golova*
Belokamennaja.. .**«
francoskimi sindikati v nevtralizaciji strokov-j nih organizacij.
Ni dolgo temu, ko so se združile štiri — politično delujoče — socialistične frakcije, kljub temu pa obstoja med strokovniki in po-litikarji nepremostljiv prepad.
Po pregledu vseh teh struj v socializmu na Francoskem prihajamo k tej definiciji: Sindikalizem je čisto strokovno nepolitično gibanje. katero stoji v hudem boju proti parlamentarizmu in katero koraka za revolucijsko propagando, v katere čelu stoji generalna stavka, direktna akcija in antimilitarizem.
Važno je, da ni vse francosko delavstvo v socialni demokraciji, kakor tudi, da ni soc. demokracija edina predstaviteljica svetovnega proletarjata. Iz tega je razvidno, da je govorjenje o svetovni moči in organiziranosti soc. demokracije navaden in neumesten humbug. ki privablja človeku trpek nasmeh.
Tudi pri nas mora priti soc. demokricija k spoznanju, da je tudi drugo socialistično delavstvo. s katerim se mora računati. Ne samo na Francoskem, tudi pri nas se vodi boj med delavskimi tabori, ne sicer toliko glede taktike, kot za obliko organizacij, kjer se na eni strani goji centralizem in na drugi strani avtonomija deželne strokovne organizacije, katera — ako je federativno združena na polju mednarodne solidarnosti. — dela čudeže.
Toliko sem hotel napisati — radi informa-tivnosti — o francoskem sindikalizmu, ker je tudi pri nas mnogo takih, ki radi govore o sindikalizmu. a niti ne poznajo njega bistvo. In vendar je potrebno, da poznajo voditelji strokovnega gibanja zgodovino strokovno-soci-alnih bojev delavstva drugih narodov in črpajo iz njih to. kar nam more pripomoči, da zboljšamo v tem vročem boju eksistenco našega proletariata. Bode-li ta članek predmet uvaževanja v vrstah naših strokovnih voditeljev. prisili li naše strokovne organizacije k razmišljanju, odeni zadovoljen, ker bom dosegel to. kar je bila moja želja.
Ta članek smo povzeli iz nar. soc. mesečnika »Česky obzor sluhu« in upamo, da bo isti dobrodošel vsem narodno-zavednim delavskim krogom.
			3SS
			
Danes v .Narodnem domu
veselica „Domovine
Začetek ob 8. zvečer.
Tripelententa in italijansko-turška vojna.
Takoj, ko je začela Italija s svojo akcijo v Egejskem morju, ko je bombardirala Beirut in nato Dardanele, so se začele potom dobro informiranega francoskega časopisja lansirati vesti o italijansko-ruskem dogovoru zlasti glede skupne in sporazumne rešitve dardanel-skega vprajanja. Sicer se to že danes demen-tira. a dejstvo, skoro konštatirano dejstvo je, da ruska vladaspremljaitalijanskoakcijo z največjo simpatijo. Toda najnovejša poročila, ki
*	Zlata glava, namreč ruskih mest.
** Belokamenita.
Skokoma je pritekel domu, najavil svojim domačim, da se jutri poda na pot v Moskvo, da bo nadaljeval svoje učenje ter z mrzlično naglico začel pospravljati svojo prtljago za na pot.
Še tega večera je nabasal svoj kovček, kar je le mogel vanj spravti, pripravil si tudi malo culico, a po noči je spal kakor ubit, ker je bil prejšnjo noč le slabo spal.
Zarana se je prebudil vesel in boder. In da bi mu ne bilo treba misliti na Rado, obrnil je vse svoje misli na potovanje, na novo življenje, ki ga bo sprovajal v »belokameniti«. In zapel si je v zanosu:
»Proč od tebe ginem od žala,
Moskva, rojstni kraj ti moj,
Kjer sije v gozdu stostolpovim
Veličije Rusije, Oh, Moskva!«
Pripeljali so tudi konja, ki bi ga imel prenesti preko Balkana.
»V Moskvo, v Moskvo!« je klical, vlagajoč v kovček nekatere pozabljene reči... Nagnivši se proti oknu, je pogledal na ulico ter zagledal babo Lilovico, spremljano od neke druge babce Otrpnil je ter nehote napel posluh, da je Čul, kaj sta ženski govorili med seboj.
»A tako ti, bulka Lilovica, si zopet ostala sama?«
»Nu, kaj mi je početi? Včeraj sem odpravila Rado v Klisuro ... Srce mi je hotelo počiti, ko se je podala na pot tako potrta... Oh, Bog ji bodi milostljiv!«
V	Kandova kakor bi bilo treščilo.
Cez eno uro je bil na poti... v Klisuro!
Tega dne sta Nikolaj Netkovič in Frangov, začudena vsled velike promene, ki sta jo zapazila na dijaku, šla ga obiskat, toda poizvedela sta, da se je podal v Klisuro k nekim sorodni-koia „ .  i. i. jiA t tihoti Ltafci utimA
prihajajo preko Berlina razširjajo to rusko-italijansko alijanso tudi na ostale države tri-pelentente; že začetkom konflikta se je govorilo. da je Italija podvzela svojo tripolitansko ekspedicijo temeljem dogovora s tripelentento, zato je tudi razumljivo, da se je težki in resni spor med Italijo in Francijo povodom ustavljanja francoskih trgovskih ladij, tako mirno in tiho končal. Zadnje vesti pa zagotavljajo, da je okupacijo otoka Rode predlagala italijanski vladi Anglija, da je celo Anglija nasvetovala Italiji, da naj okupacijo Rode takoj izpremeni v aneksijo, torej, da je smatrati otok Rode že danes kot italijansko posest. Anglija je samo dosegla, da so se razbila pogajanja glede premirja v italijansko-turški vojski, ker je hotela nadaljevanje italijanske akcije, kar pa znači popoten polom v trozvezni politiki! Nemška diplomacija je vzela te dogodke že kot dejstvo in smatra kot gotov razpad trozveze in tesnejši oslon Turčije na Avstrijo in Nemčijo. Govori se tam o popolnem dogovoru med Rimom in Londonom, kar znači isto. kot skupni interesi Italije z Anglijo, Rusijo in Francijo.
Ruska oficijelna javnost je bila doslej v tem vprašanju jako rezervirana, njeni komunikeji so bili popolnoma nejasni, nikdo ni niti mogel izlušiti pravega jedra, nikdo ni mogel knštatirati stališče ruske vlade! — A sedaj je stopila tudi ruska oficijelna javnost iz rezerve in to s tako izjavo, ki je presenetila vso evropsko politiško javnost.
Poluslužbeni organ ruske vlade in zunanjega ministra »Rossija« prinaša senzacionalno poročilo, ki je gotovo izšlo iz ruskega zunanjega ministrstva. V tem članku se razpravlja najprej italijansko-turški konflikt; članek popolnoma opravičuje italijansko ekspedicijo v Tripolis, kot navadno potrebno italijansikega naroda! Priznava pa tudi, da bi značila popu-stiv turške suverenosti nad anektiranimi provincami popolen poraz Turčije pred Mohame-'danci. Italija ne more preklicati aneksijskega dekreta.^ker bi s tem izgubila svojo politiško avtoriteto! Kar se tiče italijanske operacijske baze nevtralne oblasti ne smejo zagrešiti nika-kega pritiska na Italijo. Turčija je danes pripravljena, da v slučaju skrajnosti izzove na Balkanu požar, ki se razširi po vsej Evropi. Jako čudno je, da so se nekatere velesile ba-vile z idejo omejiti italijansko operacijsko bazo. Italija pa je danes lahko prepričana: Ko doseže situacija italijansko-turškega konflikta svoj vrhovni moment, ne najde se niti ena država. kr bi hotela preprečiti italijanske akcije na tej ali oni strani balkanskega poluotoka. Italija bo takrat stavila lahko vse na eno karto, imela bo popolnoma prosto roko. pa naj tudi njeno delovanje izzove splošni boj na Balkanu in medsebojni konflikt evropskih velesil. Vse omejitve, ki jih hočejo doseči velesile, nimajo nikake realne vrednosti! Zato se pa ne sme pozabiti v Rusiji onih nevarnosti, ki jih nosi v sebi italijansko-turška vojska! Pripravljati se je treba na dogodke prihodnjih dni. Potreba teh priprav se tiče v prvi vrsti ruske armade in mornarice, katera ne more biti na več front v osmih dneh pripravljena na boj! Ruska diplomacija ima sedaj sveto dolžnost, da prepreči vsak zapletljaj na daljnem vshodu, ker čakajo Rusijo v bližini veliki dogodki.
Ta poluslužbena izjava ruske vlade je pokazala jasno stališče ruske diplomacije. Sedaj ni nikakega dvoma več. da bi ne obstojala rusko-itlijanska zveza, kar znači skupnost in sporazum tripelentente in Italije na eni. a popolno osamijenje Avstrije in Nemčije na drugi! Balkanske države se naslanjajo trdno na tripelentento, pripravlja se konvencija med Rusijo in Rumunijo. Tako se Avstriji in Nemčiji pridruži še v zvezo Turčija, ako italijansko-tur-ška vojna oziroma nje posledice poprej ne upihnejo življenje bolnemu možu ob Bosporu!
DNEVNI PREGLED.
Klerikalno hinavstvo. Včerajšnji Slovenec naznanja kler. denuncijantstvo glede ovadbe proti Ribnikarju s sledečo hinavsko-podlo vestjo: Tržni nadzornik Adolf Ribnikar aretiran
Danes dopoldne je povabil preiskovalni sodnik dr. Kaiser v svoj urad ljubljanskega tržnega nadzornika Adolfa Ribnikarja. Baje je tržni nad zornik zapleten v neke zadeve nesrečnih 20sep temberskih dogodkov. Po zaslišanju so Adolfa Ribnikarja pridržali v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča.« — To hinavstvo presega že vse meje. »Slovenec« je že dolgo časa sem sam namigaval na dozdevno udeležbo Ribnikarja pri septemberskih dogodkih, Pegan je sam delal ovadbo, dr. Lampe je to podpisal in odposlal sodišču, sedaj pa pride Slovenec in hinav sko zavija oči, da je bil Ribnikar baje zapleten v septemberske dogodke; to hinavstvo je že tako podlo in nesramno, da ga mu ni para. Šte fe sam se je širokoustil po shodih in očital Rib nikarju, da je povzročil septemberske dogodke. Klerikalni denuncijantje bi sedaj radi zvalili odgovornost raz sebe in se zavarovali pred pljun ki, s katerimi jih sedaj opljuje lahko vsak pošten in zaveden Slovenec! Toda tudi to hinavsko zavijanje ne bo klerikalcem nič pomagalo, ker stoje danes osramočeni pred vso slovensko javnostjo, kot lopovi najnižje sorte, kot zahrbtni denuncijantje. Ne pomaga jim sedaj zagovarjati lopovskega početja Lampeta, Pegana in njih družbe, pred narodom stoje na javnem pranger-ju in njih lopovstva jim ne izbriše nobeno hi navstvo več!	,
Dr. Lampe kot ovaditelj- K slučaju trž. nad zornika Ribnikarja omenjamo, da je dr. Lampe podpisal tudi ovadbo proti učitelju Blagajnetu na Vačah. V tisti ovadbi je bilo toliko žaljivih izrazov, da si je ni upal nihče podpisati, ker bi bil prišel pred sodišče zaradi razžaljenja časti. Dr. Lampe pa je kot deželni poslanec imun — in je podpisal ono ovadbo polno psovk, ki si je nihče ni upal podpisati. To najbolj označuje tega človeka.
PoHtlški apaši. Naše klerikalce se lahko primerja s politiškimi apaši, ker kar so vagabundi in tolovaji v socialni družbi, to so naši klerikalci v politiški družbi. Podla tolpa podivjanih ljudi, ki jim je nepoštena lumparija
vsakdanje rokodelstvo. Znano je še, kako so klerikalci napravili ovadbo zoper tržnega nadzornika Ribnikarja tisti čas, ko je kandidiral v deželni zbor. Mislili so, da jim pomaga vladni svetnik Laschan, ki je tisti čas gospodaril na ljubljanskem magistratu. Ker se jim ni posrečila lumparija in je bil Ribnikar vsejedno izvoljen v deželn zbor, so si izmislili novo tolovajstvo. Razveljavili so njegov mandat in ga hoteli tako politiško ubiti. Potem je hodil »Slovenčev« urednik Štefe k njemu v pisarno in ga tu šikaniral. Vsi manevri se niso obnesli; zato so klerikalni apaši skovali zoper Ribnikarja ovadbo zaradi septemberskih dogodkov, ki so bili pred štirimi leti. Bližajo se deželnozborske volitve in Ribnikar ima zopet kandidirati. Po štirih letih so klerikalne narodne izdajalske hijene izkopale kosti in spomin narodnega mučeništva, da oglo-jejo še poslednjo trohico svoje narodne časti in poštenja in si oskrunijo še poslednjo čisto trohico svojih podlih duš.
Kdo je dr. Evgen Lampe. Dr. Evgen Lampe, deželni poslanec in deželni odbornik, je torej zopet stopil v vrsto onih ljudij, ki se naslajajo na raznih podlih denuncijacijah in sramotenjih. To je tisti dr. Evgen Lampe, ki je bil že parkrat obsojen pred sodiščem radi obrekovanja in sramotenja, enkrat celo na štiri mesece ječe. Parkrat je prav po navadi klerikalnih gospodov ušel rokam pravice s tem, da je pobegnil v tujino in sicer na Holandsko, Anglijo in v Italijo, odkodr je potem še norčevaje pošiljal »Dom in Svetu« svoja popotna pisma. Dr. Lampe je eden izmed najbolj zoprnih ljudi, kar jih pozna slovenski narod; sedaj pa si je gotovo zaslužil prvenstvo v denuncijantstvu. Seveda človek, ki govori na shodih o samih barabah, je gotovo tudi zmožen dejanja, katerega bi se sramoval vsak človek, ki ima v sebi še količkaj čuta poštenosti. Toda Lampku ravno tega manjka.
Ivan Kregar pred celjsko poroto. Dne 20.
t. m. se prične v Celju porotno zasedanje, ki bo jako zanimivo. Na vrsto in sicer dne 25. t. in. pridejo namreč tudi znane sleparije, katere so klerikalci pod vodstvom Ivana Kregarja vpri-zarjali pri predzadnjih volitvah v Kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Obtoženi so: Ivan Kregar, bivši podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice, Elizabeta Kregarjeva njegova soproga, Frančiška Štefe, soproga »Slovenčevega« urednika Štefeta in Ivan Eržen, privatni uradnik v Ljubljani, ki je bil takrat uslužbenec trgovske zbornice v Ljubljani in so ga klerikalci izrabili v svoje umazane in podle namene. V preiskavi je bil kakor znano tudi Štefe sam, toda temu se je posrečilo izmazati in uiti rokam pravice. Minilo je že več kot eno leto, odkar je dobilo državno pravdništvo v Ljubljani naravnost od višjega državnega pravdnika Atn-schla v Gradcu ukaz, da odredi preiskavo v tej stvari. Klerikalce je ta odredba zadela kakor strela neba. Napeli so vse sile, da bi afero »zatušali«. Akti so neprestano romali iz Ljubljane v Gradec in na Dunaj in so končno ležali kar cele mesece pri justičnem ministru dr. Hochenburgerju, na katerega so stavili klerikalci vse svoje nade. Ravno v istem času so bili napredni slovenski poslanci in Čehi neizprosen boj proti temu zagrizenemu sovražniku Slovanov posebno pa Slovencev. In kaj se je zgodilo. Naši klerikalni poslanci so šli z vsem ognjem v boj za moža, katerega je še pred par dnevi v državnem zboru imenoval poslanec Seitz »Schande des deutschen Volkes«. Vsi slovanski poslanci so se zgražali nad škandaloznim izdaj-skim postopanjem slovenskih klerikalcev. Toda tudi dr. Hochenburger jih ni mogel rešiti Preiskava je že tako dozorela in prinesla toliko obtežilnega materijala za Kregarja, da je moralo priti do obravnave. Obtoženci so sami zaprosili, da se mesto ljubljanskega deligira celjsko porotno sodišče in v Gradcu so jim to ugodili. S tem so klerikalci izrekli ljubljanskim porotnikom takorekoč nezaupnico. »Slovenec ki je poprej ves čas vpil o Kregarjevi nedolžnosti, sedaj molči kakor grob, da tako preslepi svoje bralce. Fiat justitia!
Klerikalna nagajivost, oziroma Steletove in Zajčeve otročarije. Odkar deluje sedanji občinski svet ljubljanski se ni vršila še niti ena seja, pri kateri bi se Štefe in Zajec ne obnašala kakor cirkuška klovna. Da se klerikalcem ne gre za resno delovanje je iz burk in otročarij, ki jih uganjata ravno ta dva možiceljna, jasno razvidno. Pa tudi drugi odborniki S. L. S. imajo cilj, s svojimi predlogi iz gole nagajivosti napadati prejšnjo in zdajšnjo napredno večino, in sicer s tem, da vedno in vedno prednašajo stanje vozov za smeti, regulacijo cest, olepšavanje raznih parkov itd. Nihče jim tega ne bi zameril če ne bi delali to zgolj iz nagajivosti, kajti predlogi, če so umestni in enkrat prednešeni, se lahko prebavljajo; vendar pa trobiti vedno eno in isto — tudi »Slovenec« ima to navado — presega v tem smislu, kakor se uganja, meje dostojnosti in možatosti in se zamore le imenovati otročarija, nagajivost ali pa neumnost. Čuditi se je le županovi potrpežljivosti. Namesto da jim odgovarja na razna vprašanja, bi bilo bolje, da bi stopil pri seji iz svojega stolca najprej k enemu potem k drugemu, jih prijel za njih kosmata ušesa in jih peljal v kot klečat, dokler se seja vrši. In če bi se to pri vsaki seji zgodilo, bi se čez leto dnij ta dva razposajenca gotovo navadila manire.	g
Dobro informirani »Slovenec« poroča, da je v Jelši umrl odličen pravaš kapitan Niko pl. Dubokovič. Resnica pa je, da Dubokovič ni bil v svojem življenju nikdar pravaš, temveč odločen naprednjak in celo predsednik napredne narodne stranke v Dalmaciji, ter pri zadnjih volitvah v državni zbor celo kandidiral proti kle-rikalno-pravaškemu kandidatu! Tako informirani o razmerah v Dalmaciji more biti le najbolje informirani slovenski list »Slovenec«!
Za »Domovino.« Prosimo vse prijatelje slov. mladine posebno naše narodno ženstvo po deželi, da zbirajo danes med svojinu znanci in prijatelji, v zasebni in javni družbi prispevke za »Domovino«. Zbirke naj se pošljejo na »Domovino« v Ljubljani .Danes vsi za »Domovino!
češka vlada za češke telovadce. V kratkem se vrše v Stockholmu na Švedskem olimpijske igre, katerih se udeleže tudi Čehi, ki so
pri zadnjih olimpijskih igrah v Londonu odnesli prvo darilo. Češka vlada je češkemu komiteju za olimpijske igre dovolila kar 5000 K podpore. 3okazala je s tem, kako visoko zna ceniti pomen telesne vzgoje ljudstva. Naši klerikalci seveda za take stvari nimajo niti smisla. Pač pa imajo veliko več smisla zato, kako bi uničili so-colsko gibanje, ki jim je zrastlo že čez greben. Prepovedali so vsem telovadnim društvom celo vporabo šolskih telovadnic, kar je bilo naperjeno seveda edino proti Sokolom. Smo pač še precej v srednjem veku.
»Jutro« je prenehalo v sredo izhajati. Svoj toneč je naznanilo s posebno izdajo.
Plačilo za nezakonito postopanje. Znani okrajni predstojnik v Valpovem na Hrvaškem, inadžaron Rudolf Petrik, je kakor znano pri zadnjih saborskih volitvah ravno na dan volitev in sicer v volilnem lokalu nezakonitim potom razveljaval kandidaturo koalicijskega kandidata dr. Lorkoviča, ki trpi sedaj v ječi. Mislil je, da bo na ta način preprečil zmago koalicije, kar se mu je pa popolnoma ponesrečilo. Volilci iz Valpora so vložili radi nezakonitega postopanja proti Petriku tožbo, katero je pa sedaj okrajno sodišče kar sistiralo. Za »podla obrekovanja« je Čuvaj odlikoval Petrika sedaj s tem, da ga je imenoval vladnim komisarjem v mestu Požegi.
Razprava proti šmarskim junakom, ki so sleparili pri občinskih volitvah v Šmariji, se vrši danes popoldne ob 4. v sodni dvorani številka 79.
Kreditno društvo »Mestne hranilnice ljubljanske«. Kakor smo na kratko že poročali, je občinski svet ljubljanski v svoji seji dne 7. t. m. odobril bilanco in računski zaključek »Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske« za leto 1911. Iz tega računskega zaključka je posneti sledeče'- Prošlo leto se je za pristop k društvu zglasilo 144 prošnjikov, ki so zahtevali za 1,119.200 kron novih kreditov, 30 društvenih članov pa je prosilo za zvišanje kreditov za 241.850 kron. 78 prošenj za kredite do 871.150 kron je odbor deloma radi nezadostnega pokritja, deloma radi nedostajanja denarnih sredstev odklonil. 74 prošnjikom pa se je dovolilo kreditov za 370.000 kron in 22 članom se je kredit zvišal za 123.900 kron. — Skupni leta 1911 dovoljeni kredit je znašal torej 493.900 kron. Ob koncu poslovnega leta je štelo društvo 153 članov, od katerih jih je 136 imelo izrabljenih kreditov za 891.926 K 78 v. Tekom leta se je izplačalo posojil za 575.449 K 70 v, vrnilo pa se jih je za 216.090 K 92 v. Društveni varnostni zaklad, ki se zbira iz lOodstotnih vplačil od dovoljenih kreditov, je do konca leta 1911 narasel na 102.997 K 83 v. Čisti dobiček znaša 3267 K 60 v. Polovica dobička pripada rezervnemu zakladu, ki narase s tem na 11.289 K 79 v. 40 % dobička pa dobi Mestna hranilnica kot odškodnino za stroške, ki jih ji povzroča opravljanje poslov Kreditnega društva. Ves poslovni promet je leta 1911 znašal 1,577.908 K 72 v. Hranilnica je dala društvu na razpolago 800.000 kron. Od te svote se je do konca leta porabilo 766.595 K 31 v. Občni zbor, ki se je vršil dne 26. m. m., je vzel odborovo poročilo v društvenem delovanju za tretjo poslovno dobo na znanje in izrekel hranilnični upravi soglasno zahvalo in priznanje za vsestransko podporo in za naklonjenost napram društvu. Posebna zahvala se je izrekla še gospodu dr. Fr. Novaku za uspešno sodelovanje in za usluge, ki si jih je kot pravni konzulent stekel za društvo. V odbor so bili razven enega voljeni vsi izstopivši odborniki, nanovo pa je bil izvoljen v odbor g. Avgust Agnola. Za drugega namestnika je bil izvoljen g. Peter Stepič. Člani računsko-pregle-dovalne komisije so gg: Jelačin Ivan, Kregar Anton in Rohrmann Viktor, namestnik pa je g. Jakopič Josip. Po občnem zboru se je odbor takoj na novo konstituiral ter zopet izvolil za predsednika g. Fr. Ksav. Stareta, za podpredsednika pa g. Engelberta Franchettija, kojima se je za njiju trud in požrtvovalnost za društvo izrekla iskrena zahvala.
Nemške zmage v Sleziji. Pri občinskih volitvah v Kathreinu v Šleziji, ki je bil dosedaj v čeških rokah, so zmagali sedaj v vseh treh razredih Nemci. Čehi so propadli tudi v občini Jak-tar v tretjem razredu. Občinske volitve v Kathreinu so se vršile v znamenju največjega na-silstva in terorizma. Nemci so vrgli na tisoče denarja za volitve, vrli tega po še strašno sle parili. Med Čehi vlada radi nemških sleparij velikansko ogorčenje. Vložena je že pritožba.
Interpelacija. Nemški poslanci so interpeli-rali vojnega ministra v sledeči zadevi: po pri digi, ki jo je imel .pred kratkim v Inomostu jezuit Schweykart, se je posrečilo papežu Piju X. najti način, s katerim se je brez vsakega letalnega stroja dvignil v zrak. Ta iznajdba ima za nas dvojni pomen, ker lahko brez stroškov oborožimo zrak. Vprašamo: ali je nj. ekscelenci to znano? Ali se hoče o tem informirati? Ali hoče vse potrebno ukreniti, da se ta iznajdba porabi v korist naše armade? — Vojni minister je bil v zadregi, seveda je ob ljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da se spozna jezuitska laž.
Šolarski izlet. Prva mestna šola priredi meseca junija izlet na Vrhniko. Odhod iz Ljubljane bo z notranjskim vlakom ob desetih dopoldne in sicer se peljemo do Borovnice. Tu si bo ogledala mladina znameniti železniški most. Od toc jo krenemo peš skozi Bistro na Vrhniko, kamor dospemo ob eni popoldne. Med potjo se bo pokazal mladini grad v Bistri in izvirki Ljubljanice. Na Vrhniki bo od ene do treh obed in počitek. Po odmoru jo krenemo na grič Svete Trojice, od koder si ogledamo bližnjo vrhniško okolico. Ob polsedmih se vrnemo z vrhniškim vlakom v Ljubljano Zajutrkovali in večerjali bodo učenci doma, dopoldansko malo južino bodo pa vzeli s seboj, zato izlet ne bo drag in se ga bodo vdeležili lahko tudi revnejši učenci.
Slovenski igralci v Novem mestu. Danes v soboto gostujejo člani slovenskega gledališča iz Ljubljane pod vodstvom režiserja g. Nučiča v Novem mestu. Uprizori se slovenska znana Funtkova drama »Tekma«, v nedeljo igrajo tri-dejansko burko »Nebesa na zemlji«, a v sredo Giacosin igrokaz »Tužna ljubezen«. V četrtek se uprizori v Ribnici burka »Nebesa na zemlji«, na kar se letošnja turneja zaključi.
G. Hinko Nučič, bivši režiser ljubljanskega gledališča, ki je, kakor smo že poročali, angažiran v Zagreb, gostuje dne 30. t. m. na zagrebškem deželnem gledališču v ulogi dr. Takerame Legyelovega igrokaza »Tajfun«. G. Nučič je nastopil v ti ulogi že na ljubljanskem odru in kreira sedaj isto tudi na zagrebškem. Želimo mu najboljšega uspeha v njegovi daljni bodočnosti med Hrvati.
Ogenj v Tomačevem. Predvčerajšnetn popoldne se je nenadoma vnela hiša p. d. »Pri Aleksandru«. Zažgali so po neprevidnosti otroci. Poslopje je zgorelo skoro popolnoma.
Tragičen dogodek v dunajski zastavljalnici. V četrtek je prišla v zastavljalnico v Wah-ringerstraBe neka 241etna sobarica in izročila uradniku samokres. Cenilec Schulhof je pogledal orožje in se brnil ž njim proti steni. Kar se samokres sproži; kroglja je zadela 211etnega uradnika Fischerja naravnost v prsa. Zakričal ie in se zgrudil na mestu mrtev na tla. V zastavljalnici je nastala velika zmešnjava; vse je drvelo k izhodu, ker so uradniki mislili, da se je zgodil roparski napad. Sestra uradnika Fischerja, ki je tudi v zastavljalnici v službi, je padla nezavestna na stol.
Kuga. Na Kitajskem se razširja kuga. Kljub strogim odredbam zavzema vedno večje dimenzije. Dosedaj je umrlo za kugo že 650 ljudij, 800 pa jih je nevarno obolelo.
V	studenec je padla. Triletna hčerka hišne posestnice Ziel na Dunaju je padla v 20 metrov globok vodnjak. Potegnili so jo kot truplo iz vodnjaka.
Staroznano gostilno »pri Travnu« na Glin-
cah je prevzel sedaj g. J. Šeme. Na razpolago je krasen vrt, na katerem je za 10.000 ljudij prostora.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto, nedeljo in pondeljek:	Mesto Bergen in Tout-
arabien sta dva krasno barvana naravna posnetka. »Poletni dogodek« je krasna amerikan-ska drama, »Preiskovalni potovalec« sijajna amerikanska veseloigra. »Patentna zofa« (samo zvečer) in »Zmagoslavje ljubezni« (igra Max Linder) sta dve komični novosti. Dodatek zve-r: Najsijajnejša slika te sezone, najboljši Nordiskfilm, drama iz življenja artistov »Leteči cirkus«, tri dejanja. Drugi teden senzacionalni film z najboljšo plesalko sveta, t. j. z avstralsko krasotico Mde. Saharet. Nikdo naj ne zamudi si ogledati ta rekordni spored.
DRUŠTVA.
Danes zvečer vsi v »Narodni dom«, kjer se vrši velika veselica v korist »Domovini«, obsegajoča velik pomladni ples v zgornji dvorani in kabaretni večer ob pogrnjenih mizah v Sokolski telovadnici. Ker je to splošna ljudska veselica, se posebna osebna vabila niso razpošiljala in je vabljen vsak, revnemu slovenskemu dijaštvu naklonjen človek.
Sokol II. priredi skupno z društvom za zgradbo Sokolskega doma Sokola II. veliko vrtno veselico pri br. Fran Novaku na Tržaški cesti nasproti tobačne tovarne. Veselica se vrši jutri popoldne. Na sporedu bode: Godba, petje, telovadne točke, šaljiva pošta, srečolov itd. Po sporedu pa pride ples. Da bode v resnici veselica, zato bodo skrbele naše cenjene dame in gospodične, ki bodo prodajale srečke, cvetlice, razglednice itd. Gospod Novak bode skrbel za dobro jed, točil bode tudi izvrstno vino, ki si ga je nabavil za ta dan. Začetek veselice ob 4. uri. Vstopnina 50 v. Ker je Sokol II. potreben, da se ga podpira ,je pričakovati obilnega po-seta. K obilni udeležbi vljudno vabita odbora.
Iz Postojne. Telovadno društvo »Sokol« v Postojni priredi v nedeljo dne 12. t. m. s prijaznim sodelovanjem postojnskih narodnih društev pešizlet v Studeno in Strmco. Točno ob 1. uri popoldan odkorakamo izpred Vilharjevega spomenika čez Sovič v Studeno. Med kratkim odmorom, kjer si bo lahko vsak ugasil žejo in potolažil glad, nam bo tu krajšala čas postojnska godba. Da bomo imeli poleg materijalnega užitka tudi duševnega, v to nam bo brat načelnik Zaletel podal malo predavanje »O sokolski vzgoji«. Iz Studenega korakamo nato v Strmco, odtod pa čez Bukovo domov. V slučaju slabega vremena se vrši izlet v četrtek, dne 16. t. m.
Odbor Narodne Čitalnice v Ljubljani se je
v seji, dne 9. maja, konstituiral sledeče: Predsednik g. višjesodni svetnik Fr. Vlšnikar, podpredsednik in ekonom g. podpolkovnik v. p.
J os. Milavec, tajnik pravnik Milko Naglič in blagajnik g. plačilnega urada pri c. kr. finančni direkciji načelnik Rudolf Vesel. Odborniki so sledeči gospodje:	dr. Jos. Ažman, odvetniški
koncipijent; Alojzij Ciuha, ravnatelj mestne elektrarne; dr. J. Kersnik, podpredsednik »Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico«; Evgen Lah, magistratni svetnik; Ivan Mejač, trgovec in svetnik trgovske in obrtne zbornice; dr. Ciril Pavlin, pravni praktikant, dr. Fr. Tekavčič, odvetnik. _______________________—
Trst in Primorje.
Hujskanje dr. Kreka v Komnu. V nedeljo se je vršil v Komnu klerikalni tečaj, za obrazbo« — kakor pravijo. Nastopali s? klerikalni veljaki, ki so na svoj način:»izoora-ževali« slovensko ljudstvo. Mi Pravl"?° izobraževanju čisto navadno hujskanje- oktoi Krek je zabavljal na ^beralce m socialne demokrate. Komenčani dr. Kreka inini g , r^e niso bili prav nič veseli, ker s j	ati,	da
bi ljudstvo ne napravilo zopet kakh Pobojev, kakor se to zgodi P«nayad po kler.kaln.h pn-
reditvah Demorahzacija ljudstva, ki se sin vrtino boli in bolj, ima svoj izvor gotovo v poli-tiškem demoraliziranju ljudstva, ki ga širijo klerikalci. Zato je bilo prav prilično, da je napredno časopisje opozorilo državno pravdništvo, naj pazi na hujskače ljudstva in ne na ljudstvo, ki je v vseh svojih dejanjih — zape-
lian°Čeden duhovnik in vzgojitelj mladine.
»Soča« piše: o črniškem dekanu čujemo, da je pobesnel. Nedeljo za nedeljo trobi v cerkvi vedno isto pesem o slabih društvih, slabih časopisih itd. V šoli pa se je te dni togotil nad onimi
deklicami, ki nočejo stopiti v vrsto »marinade«; s plesalkami jih je zmerjal. Baje je tudi zagrozil. da jih spodi iz šole, nekega dečka pa je o tepel. Otroke je zaprl. Prišli so otroci domov prestrašeni in prepadeni od joka. Tako nam poročajo. Postopanje dekanovo se samo po sebi obsoja. — Gospod dekan bi seveda bolje storil, da bi sčistil katoliške organizacije po Vipavski dolini, saj je zadosti zasmrdelo iz Dornberga in Malovš, iz deželne norišnice pa se čuje stok nesrečne žrtve klerikalnega organiziranca! V cerkev Kristusov nauk, v šolo predpisan pouk
—	v klerikalne organizacije pa veliko metlo, ■da spravi iz njih nesnago in smrad! Tako naj stori črniški dekan pa bo čislan mož!
Policija v Pulju s sabljami nad ženami in otroci. Od tramvaja v Pulju se je hotelo odpustiti več uslužbencev, ker so praznovali prvi majnik in niso bili v službi. V četrtek so sklicali socialni demokrati v ta namen protesten shod. Ker je pa bila dvorana premajhna, so šli zborovalci, katerih je bilo ogromno število, zborovat na ulico. V trenotku pa je policijski komisar shod razpustil. Obenem se je pojavila policija, ki je pričela razganjati ljudstvo. Množica je silila nazaj v dvorano, a policija je zaprla pot. Enemu oddelku se je posrečilo priti v dvorano, a tedaj udere policija v dvorano in prične z golimi sabljami mahati naokrog, ne glede na to, da so v dvorani tudi ženske in otroci. Ranjenih je bilo mnogo oseb. Policija je nato razganjala ljudi po ulicah in če so bili le trije ljudje vkup, so jih razgnali. Več kinematografov, kavarn in »Delavski dom«, kjer je bilo zborovanje, je policija zaprla. Poklicano je bilo vojaštvo, ki je skupno s policijo zastražilo elektrarno, plinarno in tramvajske remize.
Štrajk v Pulju. Vsled škandaloznega postopanja policije nasproti občinstvu in vsled odpuščenih tramvajskih uslužbencev, je izbruhnil splošen štrajk. Delo je ustavljeno po vseh večjih podjetjih. Tudi v mestni elektrarni so delavci opustili delo. Peki pečejo kruh samo za bolnišnice. Med prebivalstvom vlada vsled tega precejšnje razburjenje.
Stavka krojačev v Trstu — končana. Ker so delodajalci ugodili nekaterim zahtevam stavkujočim, so isti pričeli z delom. Med drugim so jim dovolili tudi tridnevni dopust na leto.
Zatiranim zidarjem v Trstu. Ker je izgubilo vsled terorizma socialnih demokratov več slovenskih zidarjev, članov N. D. O. delo, je sklenil centralni odbor vsem onim zidarjem, ki so člani N. D. O. podeliti v slučaju, da bi izgubili delo vsled terorizma socialnih demokratov 2 K na dan podpore, in sicer od dneva, ko so izgubili delo. Pravico do podpore imajo vsi člani, takoj od onega dne naprej, ko so se vpisali v N. D. O.
MLADINSKI VESTNIK.
Sestre in bratje! V jeseni priredi nar. soc. izobraževalno društvo »Bratstvo« skupen izlet v Prago, kjer se uprizori velika narodno-so-cijalna drama »Na ognjenih tleh«, katero je iz češčine preložil naš brat Radešček. Poživljamo tedaj vse slovenske diletantske moči, da stopijo v naš krog, v naše društvo, da se tako dostojno pripravimo na velepomemben naš izlet. Pripominjamo, da imajo edino le člani pravico, do vseh ugodnosti, ki jih bo nudil ta izlet, vsled tega naj nikdo ne odlaša in naj se udeleži dramatičnega sestanka, ki se vrši v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri dopoldne v areni Narodnega doma. Posebno vabimo trgovski naraščaj. naj se oklene prilike, da vidi kraljevo stolno velemesto zlato Prago, srce češkega
Slovenska narodno-socijalna mladina, uvi-devajoča trpko letargijo, ki je legla — kot težka mora — na slovensko narodno zavest in ponos; uvidevajoča socialno bedo slovenskega proletarca, pozdravlja z odkritim veseljem novo sobojevnico za prava slovenskega naroda in za socialno zboljšanje vseh onih slojev. ki si služijo svoj kruh. bodisi z glavo ali z roko. V bratski vzajemnosti naj se sklene Pero in kladivo v senci slovenske trobojnice. »Narodno-socialna Zveza«, ko stopaš v življenje. ne pozabi nikdar, da si zaščitnica slovenskega narodnega trpina in hvaležnost delavstva, uradništva in obrtništva, ti ne izostane. V tebi se mora združevati vse, kar si želi resničnega napredka, prosvete in svobode! Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi!
Naprej z lastno močjo. Visoko je dvignil Proletariat svoj praznik — maj. Povsod, brez razločka narodov in brez ozira na majnike ga pozdravljamo. Pozdravlja ga s, pesmijo na ustnicah, s proglaševanjem svojega člove-čanstva, vznešenih načel socializma. Enakosti, Svobodi in Bratstva. V široke vrste stavi se mož in žena — glej, enak k enakemu se uvršča — saj je vse to le ena družina zatiranih. In vsi prihajajo klanjati se Maju, simbolu našega zmagoslavja. Gredo ker vedo, da veliki ta boj. doseže le takrat svoj konec, ko zmaga socializem. In to se zgodi! Niso mučeniki krvaveli zastonj! Niti ena žrtev ni bila nepotrebna! Maj nam je predglasnik, da doba, ko bode eden drugemu enak, svoboden med brati in sestrami, je nekje blizu — pride... Pride — ampak samo z lastnim našim delom, ko mu pripravimo pot. Le pota... naše srce! Iu pripravite, po teh mora priti. Ker dovolj nas je. da prestane biti geslo beseda in po-nienjalo dejstvo — resnico. Da bodemo vsi enaki. naj. se nikdo ne povišuje. Niti mož, niti zena. Samo takrat bodemo enaki, ko se 'sami napravimo. Naj ne bo slabejša obleka poleg bogatejšega, naj ne bo služben značaj moža-soproga, zapreka naša veri v — Bodočnost. Bratstvo je možno preustrojiti smer življenja
—	ampak mora biti pošteno, drugače je škoda boja, škoda žrtev. Uredimo svoja srca. naše delovanje in čakajmo — boja. Ne pozabimo; smo člani socialistične ideje narodno socialne. Mnogo je s tem rečeno, mnogo dolžnosti nam je naloženo! Za naše narodno čuvstvo mo morali mnogo slišati, za našo socialistično nušljeje vrgel se je na nas marsikdo. Boljši je ..osel boj, kot žalosten boj. Vsaj se lahko smejim vsem malomočnim napadom izvirajočim
iz nevošljivosti — saj rastemo in pod našo zastavo izrastejo nepregledne naše vrste. Samo po tej poti. gremo k zmagi! To trdno verujemo
—	to mora biti. Naše barve in poštenje so nam porok. Vsprejemam v Maju posla Nove dobe človeštva, vsprejemamo v njem pričo naših bojev in sobojevnikov. Kviško zastavo! Pred nami naj plapola! Ta rudeča krvava barva naj vodi boj, modra je barva iskrenosti in bela poštenja, zelena barva majnika pa naj nas uči verovati... Naprej — ampak z delom!
Usoda dveh čeških dečkov.
Po veliki nesreči, ko se je potopilo » »Ti-tanicom« 1700 ljudij, so vsi oni, ki so imeli svoje sorodnike in znance na ladji, z nemirnim srcem čakali poročil, ki jim bodo prinesla oznanilo, ali so se rešili njih dragi znanci in sorodnki, ali so utonili. Med imeni rešenih je oznanjalo poročilo iz New Jorka, da se nahajata tudi dva dečka, o katerih se ne ve, čegava sta. Eden je bil star dve leti, drugi štiri leta. V splošni zmešnjavi so spravili dečka v rešilni čoln, prišla sta na ladjo in z drugimi rešenimi sta dospela v New Jork. Za zapuščena otroka se je zavzela posebno neka gospodična Margareta Hays, ki je bila tudi med rešenimi. Ker dečka nista znala govoriti, je skušala z obleke spoznati, čegava da sta. Mislila je, da sta odkod s Francoskega. Starejši deček je rekel, da mu je ime Louis, za mlajšega pa je trdil, da se mu pravi Lump. Ker se z dečkom nikakor niso mogli razumeti, je bila težava. Agentura je oznanila po časopisih, da se nahajata med rešenimi dva dečka, katerih imen se ne more izvedeti. Marsikdo, ki je imel svoje otroke na ladji, je poln upa in straha čital to notico. Čitala jo je tudi neka gospa Navratilova, k{ je bivala tiste dni v Nizzi. Navratilova je Čehinja, njen mož je bil krojač, imela sta dva dečka. Mož pa ji je postal nezvest in je pobegnil s svojima dvema otrokoma in s svojo ljubico v Ameriko, kjer je hotel začeti novo življenje. Vozili so se s »Titanicom«. Oče je utonil, dečka so rešili. Ko je nesrečna žena čitala notico o dveh rešenih dečkih, je takoj telegrafično vprašala, kakšna sta dečka. Med tem so skušali v New Jorku zvedeti, kake narodnosti sta dečka. Poklicali so francoskega konzula, ki je začel z dečkoma pogovor, toda dečka ga nista razumela. Rekel je, da starejši deček govori v jeziku, ki ga ni še nikoli slišal. Eden iz znancev gospodične Hays je prišel na misel, da dečka govorita morebiti kak slovanski jezik. Dečka sta bila prav zaupna in prijazna. Poklicali so uradnika avstroogrskega konzulata in komaj je izpregovoril češko, mu je padel starejši deček okoli vratu in je klical; striček, striček! mlajši pa je ponavljal: tata, tata! Vsem prisotnim so se pri tem prizoru zasolzile oči. Uradniku je deček povedal, da se imenuje Lojzek, več ni vedel. Takoj so dečka fotografirali in so poslali fotografijo v Nizzo. Pomislimo si radost uboge matere, ko je spoznala svoja rešena otroka. Navratilova je odšla takoj na pot v Ameriko, kjer bo kmalu mogla objeti svoja dečka. Ameriški Cehi so se takoj zavzeli za dečka. Ker je ime Navratil med Čehi zelo razširjeno, so se oglasili mnogi Navratili kot njih sorodniki. Vila gospodične Hays je vedno polna obiskovalcev in se dečkoma prav dobro godi. Mnogi pridejo ponje z avtomobili in jih vozijo na sprehod. Pravijo, da se tudi manjši deček menda ne imenuje Lump, ampak kako lepše. S »Titanicom« se je vozilo 63 Avstrijcev, iz teh sc je rešilo 8 ljudij. Tako je čudna usoda zopet združila otroka in mater, ki jih je hotel oče razdružiti.
Najnovejše vesti, telefonska poročila.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 10. maja. V današnji seji je zbornica končala prvo čitanje predloge glede izpremembe
kompetence ministrstev. Svoj govor je nadaljeval poslanec Laginja, ki je ostro nastopal proti izjavam ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa v ponedeljkovi seji ogrskega državnega zbora ter izjavil, da je bil Stiirgkhov govor popolnoma na mestu in Stiirgkh popolnoma upravičen vmešavati se v razmere na Hrvaškem. Govornikova stranka je z izvajanji ministrskega predsednika zadovoljna in mu izreka svoje priznanje. Tem možatim besedam naj slede tudi možata dejanja. Koncem svojega govora se je bavil dr. Laginja s predmetom samim ter kritiziral kompetenčno vprašanje ministrstev. Govorili so še drugi govorniki, nakar je bila debata zaključena in se je predloga izročila ustavnemu odseku. Nato je poročal v drugem branju justični odsek o izpremembi nekaterih določb v kazenskem zakoniku. Koncem seje je poročal poslanec Fuchs v imenu grajal-nega odseka sledeče: V grajalnem odseku so se vršila ponovna pogajanjav ter se je posrečilo zadevo mirno poravnati. Žaljivci in žaljeni so podali primerne izjave, zato grajalni odsek ni imel povoda nastopati, ker se je zadeva izven odseka poravnala.
VOJAŠKI NOVINCI.
Dunaj, 10. maja. Vesti, da so imele konference ogrskega domobranskega ministra Ha-zaja velik političen pomen, se potrjujejo. Ogrska vlada je obupala, da se je informirala, kako bi bilo preskrbeti pokritje novinskega kontingenta. Dosegel se je baje sporazum, ki določa za letos normalni kontingent vojaških novincev.
ENOTNI ČEŠKI KLUB IN STURGKH.
Dunaj, 10. maja. Snoči je imel prezidij Enotnega češkega kluba konferenco z ministrskim predsednikom Stiirgkhom o politični situaciji. Pogovor je bil razglašen za neobvezen. Narodni socijalci se ga niso udeležili. Voditelji strank so poudarjali, da dokler ni vsaj najnujnejšim češkim zahtevam ugodeno, češke stranke ne morejo podpirati vlade.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni niš popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Cenjenim gostom, ki prihajajo v Trst javljam, da bode prenočišče v ulici Carradovi št. 18, dve minuti od južnega kolodvora. Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj gostilne N. D. O.____________________________336—15
Nerabljena pisalna miza se proda. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	337—2
„Novi svet“.
V tej priznano izborni narodni restavraciji bo
v nedeljo, 12. majnika 1.1.
ot> 4. popoldne
vrtni koncert.
Vstop prost.
V	slučaju slabega vremena se vrši koncert dne 19. t. m.
Za obilen obisk se priporoča	334
Anton Gorše.
Lasne kite
po 5, 7, 9 in 12 K. Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K.
—	Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenaq priporoča
Štefan Strmoli, Ljubljana
Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde lovalnica za vsa lasna dela.
Modni. fSSbloonL
Pepina Ozmec
priporoča svojo bogato zalogo
damskih in dekliških modelov, športnih klobukov i. t. d. — Žalni klobuki vedno v zalogi.
Vsa popravila se izvršujejo točno in ceno.
Viktoria Stemiša
Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Največja zaloga moških, damskih, otročjih in pristnih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Sajpriležnejši čevlji sedanjosti.
Gramofoni - automati!!
o tovarniška zaloga
-Vet*
3
o
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon - Atelij er
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam špedjelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebščine la vsakovrstno kolesje v zalogi.
— 380 —
Nekaj hipov pozneje je pridivjala v svojo sobo brez uma in divje tuleč.
Bois Redon je stal tam, brezbrižno in očividno navajen na slične neurne izbruhe, zakaj njegova otroška lica so se smehljala in s prsti je zadovoljno sukal dlačice pod nosom.
Potekale so minute, potekal je čas in Izabela Se je še vedno stresala v krčih na zofi. Končno se je vzravnala, zapazila kapitana, stekla k njemu in ga objela s tresočinn rokami, stiskala se k njemu, besna od ponižanja ter sramote in do skrajnosti razčiljena. Grabila ga je s prsti za prsa. trgala mu obleko, zasajala nohtove v kožo. v meso, daje bil skoro pokrit s krvavimi lisami.
— Maščuj me! Maščuj me! je vzklikala.
Bois Redon jo je oklepal s svojimi železnimi rokami, branil se njenim udarcem in no-htovom. dokler se nista znašla v pravcatem boju drug proti drugemu. Kapitana se je pola-ščala slabost, začel je zamolklo renčati; to je Vzdramilo Izabelo, z močnim sunkom ga je odbila od sebe in zakričala:
— Idi, izgubi se!
Vrli Bois Redon je ubogal brez oklevanja. Sel je. levico oprto v koščeni bok, mirno, brez besede, enak odpravljenemu psu...
Kraljica pa se je vrgla počez na ležišče in neutolažljivo ihtela.
— Proč. proč od mene! Ti nisi, ki ga iščem, niti Ivan Nevstrašni... Zakaj, našla sem ga. našla, ali zaničuje me in ni moj!...
Hipoma se je zdrznila in odprla duri v sosednji kabinet, kjer je bilo bivališče Imperije. Tigrinja je bila z gibčnim skokom ob no-
— 377 —
— Zato, ker sem v tem slučaju prisiljen ubiti vas! je dejal priprosto Passavant.
Izbela se je zganila, kakor pičena od gada. Povesila je glavo na prsi in iz prs se ji je izvilo čudno grgranje!
Nato je zopet gledala Odette, in če je ta pogled kaj izražal, ni bila to jeza in tudi bojazen ne, ampak neke vrste grenka bridkost, ki se je sukala okrog misli:
— Deklica je ljubljena, ljubljena!
Ta misel je bila pri kraljici hipna slabost, mimoidoč napad naturne dobrote, neprostovo^ Ijen tribut oni čisti ljubezni, ki je ona ni nikdar poznala, ki je tudi nikdar ne bo deležna!...
— Plemič Passavant, je izpregovorila zopet s tihim glasom in na pol proseče, kraljica hoče govoriti z vami. Ali hočete priti jutri k meni v mojo palačo im me poslušati?
Pri teh besedah pa se je zganila Odette. Strah je stisnil njeno srce. sama ni vedela zakaj. Kri ji je pordečila lica in protivoljno je obrnila glavo k plemiču, ki je odgovoril:
— Madame. pripravljen sem poslušati vaše ukaze in vam biti na razpolago. Ali ker imam ravno čast, biti tu vzprejet od vašega veličanstva, hočem tudi tu vzprejemati in slišati vaše želje in ukaze. Govorite madame!
Biti vzprejet od kraljice! Passavant je izgovarjal to popolnoma položaju primerno, brez ironije. Ali beseda je zabolela Izabelo; odstopila je par korakov, vzdramila se, njene oči so vrgle strele in njen obraz so krile bele lise; njene besede so se spremenile v strašno žuganje:
Hiša Saint-Pol.	95
Prijatelji učeče se mladine, spomnite se danes Domovine!
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu prijazno naznanjam, da sem prevzela
v Prisojni ulici štev. 5.
kjer bodem točila najboljša dolenjska in štajerska vina in vedno sveže pivo. — Za kuhinjo bo vedno najbolje preskrbljeno. — Cene nizke.
Naročila na obed in večerjo se sprejemajo.
Za mnogobrojni obisk prosi
324	AMALIJA	FITTLER,	gostilničarka.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani In oblastveno koncesljonlranl optik in strokovnjak svoj optični zavod.
Daljnoglede, toplomere, in zrakomere vseh vrst. Očala, šČipalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Priznano
najboljše
slovensko pivo
iz delniške pivovarne Laški trg
se toči v hotelu „ILIRIJA“.
Kavarna je vsako noč do jutra odprta.
M e <1 n uro d d o spedioijsko podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTstano-vljezio 1SV©.	Telefon šte-v. ©O.
Podjetje za prevoznino c. kr. priv. juž železni.ce. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda.
Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7.
Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor.	257
MIHAEL KASTNER, Ljubljana j_
J
Kongresni trg štev. 10
dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živ.isa sol; pstrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ^a motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd.
Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v zalogi.
a>
#3?
05
OJ
>
o
-O
3
03
NI
cd
O
c*>
cd
c
cd
CU
OJ
Sex3.č:nLa,t Trrt ion. T7*eli3s:	10
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzela 6. maja staroznano
„Perles#vo restavracijo«.
Kuhinja izborna. Vina pristna. Vedno sveže pivo. Kava, čaj in razne žgane pijače. Sprejemajo se abouentje na hrano, osli Ena je odprta vsak dan ob 5. uri zjutraj.
Za obilen obisk se vljudno priporoča
Ivanka [Matjan, restavraterka.
-i
O
cx
=3
pa
o
C/5
rt)
NK
P®
ro
3
<t>
N
3
rt>
*-«
a
ro
Zaprto kegljišče in velik prostor za balincanje.
jcs* Za birmance
priporoča
Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
obleke, klobuke in slamnike za dečke, kakor tudi oblekce za deklice.
Velikanska izbera izgotovljenih oblek za gospode in najnovejša konfekcija
■	—	za	dame.	.......
»
kcija JBj
-
-«f|
3 Naznanilo. ^	Ufi
Slavnemu občinstvu najvljudneje naznanjava, da sva prevzela staroznano
gostilno pri „Travnu“
na Glincah
kjer bova točila pristna dolenjska, štajerska in istrijanska vina ter najboljše domače vrhniško pivo. Skrbela bova vedno za dobro mrzlo in gorko kuhinjo.
Sprejmejo se tudi abonenti na hrano.
Na razpolago je velik krasno opremljen senčnat smrečni gaj in vrt, prostoren za približno 10 000 ljudi, dalje velik salon, primeren za razne prireditve in shode. Preskrbljeno je za varno otroško igrišče. — Točna postrežba in nizke cene.
Za obilen in blagohoten poset se priporočava	329
z odličnim spoštovanjem
I. I. Šeme.
TMt
%
odprto
%
odprto
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 3» (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jili obrestuje od dne vloge po čistih
411 o 2 0
—	378 —
— Plemič, vi se upirate, vi se zoperstavljate kraljici, je kriknila. Pazite! Morem vas dati prjeti in prikovati na dnu grobnice, iz katere vas reši le angelj smrti. Hočete na mestu avdijence in evo vam je: ukazujem vam, da se ta trenotek odstranite od tukaj in se javite pri mojem gardnem kapitanu. Jutri ukrenem dalje, kaj se zgodi z vami. Idite 1
— Ostanite! je odgovoril hripav glas kakor odmev zadnjemu kraljičinemu povelju.
Passavant. Odette in Izabela so se na mah obrnili k vratom in videli so vstopiti bledega moža, odetega do peta v črno haljo, pod katero se je vidno stresalo telo v krčevitih sunkih.
Bil je Karl Šesti... norec!
Izabela je prepadena strmela vanj. Plemič se je spoštljivo naklonil. Kralj je počasi stopil v sobo in dejal:
— Le jaz morem tukaj dajati ukaze. In pri tej priči ukazujem: ostanite plemič in ukazujem dalje: odstranite se madame! Odstranite se v svojo palačo in pozabil bom morebiti. Pozabil bom, da ste prišli v mojo bližino z oboroženim spremstvom. S takim namenom? Ne bom raziskoval tega! Idite madame in ne bojte se. Živiva dalje ločena drug od drugega. Ljubil sem vas nekdaj. Ko sem vas bil srečal na šampanjskih poljanah, se mi je zdelo, da se je takrat začela sreča mojega življenja. Ali dobro veste, kaj je nastalo iz te sreče! Noči Hiše Saint-Pol so bile priča strašnim počet-kom moje bednosti. Kralj more postati nedotakljiv. ali pravice nima biti nesrečen. Nihče ni slišal mojega ihtenja, ko je srce še gorko
— 379 —
bilo za vas. zakaj mračne in grozotne noči so dušile tuljenje norca, ki je spremljalo od daleč gedbo vaših gostij. Nihče ni vedel, da objokuje kralj Francije svojo izgubljeno čast in srečo. Pri sveti Devici pa madame. ne dotikajte se njih, ki so mi dragi, zakaj strašen bi bil vaš konec! Plemič, razjasnjena vam je skrivnost moje blaznosti in izročam jo vaši poštenosti. Odette. oprostite mi, da razgrinjam danes pred vami svoje bedno trpljenje. Pridejo ure, ko gre moja bolečina preko meja. Govoril sem in moje srce je olajšano...
Karl kralj je globoko vzdihnil.
Njegova slabotna prsa so se urno dvigala v pridušenem ihtenju in iz oči mu je gledala bolna mrzličnost. Iztegnil je roko in mirno ponovil:
— Idite, madame!
Izabela pa je zahropla in peneč je izustila v	skoro	nerazločnem	stavku presekane
besede:
— Pred kovarko ... vpričo hinavke... izganjate kraljico!...
— Ne madame, rekel sem vam priprosto: idite!...
In ko se Izabela ni ganila s prostora, je ponovno iztegnil roko in kriknil s suhim glasom:
— Idite, Kralj vam ukazuje!...
Burno	dihajoč je uprl	zmešane oči v kraljico. ki se	je začela pod	močjo ukaza in po-
gleda polagoma zvijati proti izhodu. Dospevši k vratom je obstala, pogledala z diyjo togoto trojico, spremljajočo jo z očmi nato pa je kakor furja stekla iz sobe.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potoni
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema po |	najnižjih cenah »Prva anončna pi-
I	sama" v Ljubljani, Frančiškanska
ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.