OrvdaUki U upravakkki pco •Urit H07 a. Uwndate iv. 5TEV.—NUMBER 17». straAva vro&na m SUftA NA OOBBKBM IN V ITALIJI ATBNTAT NA »OOIAUBTlO NBOA OOVERNORJA V MBHIKI NI USPEL Dunaj, 3. avg. — .Strašna vročina in au&a, ki traja le ve« tednov na Ogrskem, groai uničili vso letoftujo letino. Krompir in fižol nt a ie uničena. Rim, 3. avg. — Italija ima vročino, kakršne ša ni bilo. Deaet oacb je umrlo v Benetkhh vabil solntarice v* zadnjih štlriindvaj-setih urah. - V- tf-, a pogoltniti, ja moral ivoj napad, ker je bil neosnovan. Waahington, D. 0. — Albert Johnson je predsednik xl>ornWnc-ga izsedjeniškoga odseka. Njemu ee imajo tujivonsiki delavci aa-hvaliti aa sedanjo izacljenlžko predlogo. Ali Johnabn ni delal le na sedanji rmeljeniftki predlogi, po kateri je is vaake tujezemske države dovoljeno le gotovo število imeljenfkov, da se izselijo v Združene države, ampak «daj se navdušuje tudi za naseljevanje kitajskih kulijev na Havajsko O-točjc. Johnson aoveda še ni povedal, čo ta želja prihaja is njegovima lastnega nagiba, ali če je to želja plantažnlkorv na Havajskem otočju, ki bi najrajše imeli na evojih plantažah take delavoe, ki bi prehranjevali ln oblačili ae-be hi bi jim ne bilo treba plačevati nobene meade. Naj že bo kakor hoče. Johnsonova želja je le, da se trvofei petdeset tisoč kitajskih kulijev na Havajsko otočje. To je pokasaj, ko je bfl zaslišan Samuel Gompera, predsednik a-meriftke delavske federaelje. Johnson prihaja h Hoquiama, Wash.. in pravi, da želi videti, da Kitajei izpodrinejo Japonoe. Oompem je dokaaal, da ao bila poroičila delavskega departmenta. ki nasprotujejo načrtu ss uvažanj«' kitajskih lculijev. potlačiš. Johnabn je rekel, da to ni rta. -sadnjih osem let j« tke parfcmcnt ^oln vohunov," je rdkel Johnson. "Nekateri so že sdej t sin. Oni čitajo vsako brzojavko ali pismo, ki je namenjeno, izključno tajniku. Mr. (Jompors, vaš sin dela tam, ali nsf" Oompers se je ogrel fcn povedal je Johnsovu, da njegov sin ni po* stal pisarniški načelnik zaradi < protekcije, ampak ai ie priboril , to mesto skozi vnetno trdo delo. , Povedal mu je. da še nikdar * svojem življeu-ju iri priporočil nikogar za službo pri «vezni vladi. Johnson je uvidel. da je segel predaleč in se je prav na šepav način opravMHl. Kljub temu pa nI odnehal od svojega konjička — kitajrtkih kulijev, ampak je pri-povedovaJ. kako velika je potre-ba, da se uvsžajo kitajeki kitllji na Havajsko otočje. ..........AT i konferenca za ombjitbv R^ZOROŽENJA 11, BO- vbmbba. * . ■ fj Angleži zavrgli preliminarni Waahlngton, D. C. — Držzvnl department je Wl v torek Informiran, da so ss ministrski predsedniki vellkobritskih dominljev (^Avstralije, Nove Zelandije, Južne Afrike in Kanade) podali in odstopili od svoje sahteva, »la ae mopi vršiti preliminarni sestanek pred generelno rszorožitveno konferenco. ■s Tz vest je zelo razveselila vladne kroge v Waehingtonu in zdaj ni nobenega «edržka veš — vsaj ns videz ne — za konferenco, Id se nejbrž otvori 11. novembre, na dan obletnice premirja s Nem-¿ijo. Formalno vabilo predsednika Hardings na konferenco je že pripravljeno. Državni tajnik llughes se zdaj posvetuje s dru» zimi vol i tel jI adminetraeije o smeriikem oaobju, ki se udeleži , konferenee. (lovori se, de prideje pri izbiranju prej v požtev vešča-► ki kakor p* polKlžarji. Hughes bo nedvomno vodil ameriško dele-N gaeljo. Običaja! naval laži je aepet v tete; v Ukrajini je tett» kruha, dajratevažajo aa POGAJANJA Z AMBRIiKIM ZASTOPNIKOM PRI ONO PRO GLASILO SLOVENSKI Fa JEDNOTE AitO LOV EN SKIC 26 pol (izven Chicago) ; ■ in $1.2C m tri TM%u*i Cbupgo *c.60 mi uto, »trjm^inMtno^vo^ Vos»vi «M» bili vsi jekleni ür sMa is jisu jMjwi Ml i is Natltr m m, kar Um «SHb ■ "prosveta" 2067 C® i« I Ar-»«, Chiof, IM -THE CNLiGHTENMClCr* Of|» #1 tka Is Advertising rat— on i ¡■M—5' I »1 ■!■■>!» , U 11IIHW ' ■llfl—— Subscription : UniUd Suua (««capi C Ckiearo $#.00, ami foreign cooBtriss4Mj slavu. kstet* #»|s »fca* šsU-P"«* P*«* ¡¿¿"¿.ep bi bila strašna * mnogi meseri. Pokojmk j, b« kot Ujllik — mrtvjmi> fori društvu "¿parta/' it «1 sko- Ns ^^ ^^ «o «^j; si vsi let in ae je ve4no dobro po- ^^ ^^ ^ Qr ^ kolWji predno nas je mogel odpeljati drugi vlak, da amo bili toUko ča-pridržani jo Ml vsrok, ker ao bi)i srtven železniške proge brw» *ri" svnl d«*4. podlrii <*1 pr*ieks POSLEDICE IZGUBLJENE stavke se 2e obçuti-JO V mornarski organizaciji. be, ker t« dbrataje sam® ja-raa. te je Mornk* M** PiHi- Hkajo nas. da «Memo-dkerej 10 «r na dan, kaj pa čemo, aedaj v teb Klabib čaaih in v ti veHki brsspe» Nelnomi Kadar jo urs as ubog» delavca, tedaj spijo njegove «li. On ne vidi in no misli me prihod -noat in Uko trpimo, kakor tisti ker v alogi je moč. Vorrat prebiram kak ri*s«ju poftvic j in kozie. Lotils ae me jo pečlar-' hku ljubosumnost in sklenil Privatni parobrodni interesi so mislili, ¿e porazijo organizirane mornarje v mezdnem gibanju, da so uničili mornarsko organizacajo. Žmotili so se, kakor se jmotili wi podjetniki in privatni bianttki interen, ki so delali kdaj take zaključke. Kdor opazuje delavsko gibanje trezno v sedanjem L je prišel že zdavnej do zaključka, da cjeiavci ne pri-ijo iz nobenega boja s privatnimi podjetniki poraženi. Lahko izgube eno bitko, tudi dve, ali delavd se bodo takoj vpmšali, zakaj so izgubili bitko. Stavka mornarjev je izgubljena. In mornarji so se »raialj, kaj je zakrivilo poraz v tej bitki. Na to vprašaje so dobili odgovor, da sto poraz zakrivili taktika njih liteljev in starokopitna forma organizacije. V prvi vrsti se je izlila jeza na njih voditelje. Nekateri ifoditeljj, ki so se upirali, da se forma organizacije «prenpe-ni, so že postali žrtve novega gibanja, ki stremi *a tem, da mornarska organizacija dobi tesnejfie stike z organizacijami drugih transportnih delavcev. Furuseth, predsednik Mednarodne mornarske unije, m je odpeljal v San Francisco, da reši od stare organizacije, kar se da reftiti. Saj tako se je izrazil, predno je odpo-_ >val na zapad. Najbrž se pa sploh ne bo dalo nič rešiti, kajti poročila govore, da imajo tisti, ki so za reorganizacijo mornarske unije veliko večino za sabo. Zagdvomiki nove forme pravijo: Mi smo stavkali, organizirani pristanifični delavci so pa delali na ladijalp, na katerih so bili stavkokafici mornarji. Organizirani vozniki so dovažali in odvažali blago, čeprav so vedeli, da je moštvo na ladiji sestavljeno iz stavkokazov. Vsega tega ~ -------- bi ne bilo, če bi bili vai transportni delavci organizirani v JJJ»' ^u ^Sn^ * •ni organizaciji in bi Imeli skupno pogodbo z ladijskimi ' ° lastniki. 1 v neki koruzi ia pote rails sa seboj ¿efôica vozove fatvsenA trek zadnjih ao* tov. «brej je» in «aj kolesa sroftm preiA krize 'Ssled za4 njih vowev V katerih S*a'*e fis- SSfaSüü Mi* Kakfb 6 d« 7 Vino v je bije velik kamsUfip^^*^ ra «Ä|o»«o repetJie naš so brat loi takoj tovo Roso. s je bil po vai okolici in vsi obžalujemo njego-5aj mu bodo lahka Vrlo moramo biti ponosni na j« dal tolike Sell a umrlim Sobni torn. Dokazano je. da ima on razum in ljubezen de našega društva In aObratov. ter dela iS ta dobrobit, dmštva. Psdtekiik Jos. R. ¡Moi zvite, Kalian, Idaho. — Ker so dopisi it te naselbine jako redki, hočem popisati, kako se imamo v U suhi Tdjfti fijtij m » '* Delavske raamera so docela ko j natisniti noareše na rpada joČa mesta. oftte tra/rviee so bile tek* kakor M še bile razbile * najhujšem ognju, pa v*e od ino Či1 strašne t*že vlaka, skoraj neverjetni ako človek ni pričuješ takim dogodljsjem. Na li< u mesta je bila takoj velika množica' ljudi iz bližnje ke liMlbine in tudi od bilo ljudstvo, da si ogle fcrpiarske «Meč je bil da nssreeo. Sem agitirsti, da tudi tukaj tuftaiittvf-mo pečlawW klub. Älo je pgsre- eWf0 me či In bttro sem pridobil nekaj no- Cleveland vilj članov, da àmo si akupne ia-volili predsednika novouStonov Ijenemti kktbn. Brat Tine jë predlagal Prancota, da se oa dobro datume s rsičunanjem na fižole In tudi karte posna. Vse je vallal o in storjeno 1 France Je vat at In se brsnll, kskor ižanska Mica, ko jo jo «pospod župnik vprašal: "Mica vprašam vas, ali hočete vsoti Jaks as svojega mo žat" Miea : ti Jaku: "Jas vaju ne morem po-, Voffiti, ker Mics ni pri volji", Iftas je ihtola topeč ao v solaah; "O gospod Župnik, saj ga rada vas Pasi ravno sem se že dosti vo/il po Želctnicall. še nisem do sedaj nikdar naletel na stično Itali splu njim ico C največji na evetu, Agar čudovit in ■%<«tsMtran «ias m« je pevcailjivo slsvo. Capm ie malt) vijo. da jo bil srn mor narja, ki je boiei. da bo tudi Ji« rfeo tO. kar je Wl oče, toda nature, Jd ga je oJjdarila a krasnim pevSklm glaaom, je prekrižala o-četeve rakune. Ko je bU star II 1st. ga je neki «odCvan organist slišal peti popularno melodijo In potjo ga je tako prerw4e. da je vt6b\ fanta v ovoj pevski »bor na kom. TO je bH zsrtet«k. Njegovo karijera v operi ae je taičeis leta Itttt, too je bil star 22 let. v nea 1 nilskem gledališču Teatro Nuovo.' Od tedaj, je hitro rastla njeaova slave. M jo navadno «lavne o-porne uioge v Hiiami. Pariai^ Now Yorku. Ohioasm. r Južni X jneriki in na Kubi. Zadnja leta je bil stalno angstitrsn na Motropo-litski operi v New Yorku. O nje govern krasnem tenorju, a katerim je neštetokrat očaral poslu ¿slcc, so sodili kritiki da jc bil 4 'naturni dtar ptii o ^pevke.M , Na sročo so je milina njegovega glasu ohranila v nobrojnih ionogra nesre««o in ravno sedaj na moji m katerih so «1- prvi vožnji iz Chicago sem bil navso(v' nesreči, k sreéi nisem ni' prizadet nesreče, kakor tudi «noj kologa ne, malo straha s/a doli- nicah. Prepričal sem se, d» ns dolui vožnji posebno po noči so najliolj sigurni zadnji vozovi vla- jMoje prvo potovsnje it Chlcs-g<* v i 'levoland mo je tako prestrašilo. som «s oavzel. da v Chi-me pojdem nikdkr vei. v sva se strešno pripeljala pot ur poanade, kot določa čss voznega reda radritega vlaka»* I John, JProstor eseof^s' h bkifou neti. (Federated Press). ▼ San se do sdaj izrekle ». - »u S slŠdeČo linije v meStu in okolici Nsà". Zwpnik pmA, (Oaüs^l): zidarji, strojniki, ta- Jopilei plakatov, Za ao Prav tako ao js Francetu brala Is poinlgal t učesl. No, fantje gs do be /a "dbeV-kobs". Vse je Šlo lopo In polteno. V soboto je kramar pripeljal lepo debelo 'kokoško, ki amo jo alav-nostno sprejeli In komaj čakril. kskor so bodemo maatUi s dobro nadevanim "člketiom/' Toda ne-•rflča ; res jo bila debro natlačena. ker jo je peaabil očistiti in sadnji dsl lsrosaSl. Poadravliam vse «r. peAsrjo šlrom Ameriko Prosvetl ps mnogo Pečlar. tudi našemu oči sadovolj- To je glavni argument inzurgentov v mornarski or ganizaciji in ta argument drži, kajti pridobili so zanj veČino. • • (4 r Forma strokovne organizacije je v Ameriki v nekaterih industrijah zelo konservativna in se skoraj nič ali pa prav malo loči od nekdanje srednjeveške cehovske organizacije rokodelskih pomočnikov in mojstrov. Podjetniki «o pa že zdavnej spoznali, da morajo reorganizirati svoja podjetja in tudi svoje organizacije. Pri podjetnurih lahko opazimo, da so vedno bolj centralizirana njih podjetja. Stari trustl se pojačujejo, novi se ustvarjajo. Pa tudi njih organizacije se spreminjajo. Pri njih lahko opazimo, da ho organizirani lokalno, te lokalne organizacije so združene v državne, državne organizacije pa v narodne, ir m Ji imajo po en odbor za eno industrijo v Združenih drža- pn „p^vkih v ciueagi otiroma ne ah. Nad temi organizacijami so druge organizacije kot na pr. trgovnka zbornica, ki zopet zastopa vpe industrije najprvo v enem kraju, po tem v eni državi, trgovska zbornica Združenih držav pa zastopa interese vseh privatnih in bizniških interesov ne le v enem kr^ju, ampak povsod. Svoj sedež ima v Waahingtonu, kjer se nahaja kongras in prebivajo vladni funkcijonarji. Podjetniška organizacija je že precej popolna in se še spopolnjuje. Od tukaj prihaja tudi podjetniška moč, ki se pokale v vsakem boju s delavci, ob času vsake stavke, pa tudi v zakonodajnih zbornicah. Ameriško delavstvo ni tako trdno organizira- no in ixl tukaj prihaja, da delavstvo izgubi mareikatero bitko, o kateri je bilo prepričano v začetku boja, da jo prav ianesljiviMiohi, počasi prihaja med delavce duh, da je treba delavske organizaciji- reorganizirati. Delavci v eni induflt|Ui morajo imeti t<*n<»jše stike med sabo, kajti nemogode je dobiti stavko; čc na pr. stavkajo pekovski delavci, vozniki, ki razvažajo kruh, pa lepo delajo, čeprav rasvai^jo stavko-kaški kruh. Kar dela v eni industriji, spada v eno organizacijo, pravijo delavci, ki ao spoznali napake stare orga-altacijake forme. In taka reorganizacija se zdaj vrši v mornarski orga« nUaciji. Ce bo vedna ostala prežeto a duhom, da se morajo transportni delavci združiti U«neje, če hočejo zmago-tedaj bo nova forma organizacija sprejeto. Ce pa ni tega spoznsnja, tedaj bo ostal^ še stara organizacijska do prihodnje Izgubljene bitke. si ji gl. odborov 8DPZ , in SNPJ Odpravil sem ao na pot, nazaj domov na večer 27. julija. Posno v noč sem čakal vlaka na čikaški postaji V nad i, da ae pripsljem brej ko mogočo nazaj v Clevoland. Na postaji v Chieegu ava ao sešla a aobrstom Petrovčičem, kateri Ne>jo tudi vračal is soje gl. otl* bora. vesel som bU snidenja s "njim. vsled kratkočsancje vožnje. Na vlak jH. N Y. C šeM-ee sva vstopila ob 11:15 ponoči, kurV je takoj precej dobro aa: karil in odrinili smo; vlak > vt>. sil pr«M't\i dobro do okrog SAe ur» časa. ko pa je Mla ura nekaj Čea polnoč jo ta votli vlak im odpr tem imnjanSkem polju, pri ne kem križih v pet ton težki a v-tomobil. vlak je «fotičnl trnek zaenkrat pograMI In ga odnesel ksklh Sto. korskov svoje not po tračni,«h naprej, ker naenkrat po nekaj aahruščl ia vlak )o bil W tira in deloma val voanvi a eaob-|mb vred v jarku tik šriesaMke-tira. tekaj po koliaiji nisem atoarl Mti takej aavaoč nesreči ker sve so s mojim kolegutn na-hajala v letkdik vaeevik. Kot j« hHo »i»aslti je bUa adravnMks pama dva Is Nemčije, Angli| g Amerike. Italije, ni je in Cehoalovsk||i ia fSe| nega odbornika H 'OHhv, ki so bilo sastopsne kongreiui. f Jsjaovaklj • je iavoljen predsednikom SkaekiHlve. Mann Meyer Is Nemčije pa lavoSV v New Torka je odložena najmanj «a «Iva udna HNlaaja piHrvlba med «mgunizaeijo in delodajalci je podaljšana oti 1, do IA. avgusta in v tam «asa se mor-da poravna meadnl spor. Isssr paplrnlčariev v Rhinelan dertu. Wk.. ki |e trajal od S. ji-pvila, je bil «v dni končan. Delav-ei so morali sprejeti znižano me. sds. tmša družba je pofonria a svojo sahteao aa odprto delavnico. 1*poallti asera naaaj vae unij ako delavas Ia I m« tiate, ki jih je dala Vreči v ječo. - tavka tkalosv v Woroosterja Mees.. Je bMa končana 30. julija a kemoromieom. IMavri so spn-l' 10 do SOodstotno znižanje metd^ dnrilta |e T* mnaknils svojo to htevo sa odprto delsvnieo. • tisnjentf njegove najlmljše oper. ne selekcije iz "Riijoletta," 'Carmen,' Mgmnpaon et Delila" in drugih opernih skladb. — Uilo je lansko jesen, ko je Oammo prvie rfxVlel v New Yorku. Kavno med pet jem na nekem koncertu jc moral prenehati in takrat so poro šali listi, da se mu je bila utrgala krvna Žilica v grlu. Od takrat ni vnč psi. ¿daj je prišlo »a dan. da je bil trikrat operiran, toda glin. temveč na trebušni mreni Id ae mu je gnojUa. Ta bolezen ga jo pokopala. Ko jc sapustil New Yok in odpotoval s svojo ženo Italijo, je dMjUbtt, da ao gotovo Vrne in da bo zopet pel. Sel pa je v domovino umreti. Poročilo se glasi, da je Caruso zapustil 50 miljonov lir. To je mogoče. Njegovi angaimi v operi so Mli sijajno plačani. Dobil je najmanj pol mUjotm dolarjev na leto. Na višku avojo karijer« v New Yorku je prejemal $3000 sa vsa/k večer, ko je pei v Metropo-litni operi dočtei je dobil v H^ veni za ono samo noč $10,000. Švojočasno je pa v Nespln pel zs sto fnmkov ($25) na večer! In Caruso je zaslužil to mfljo-no! Navsezadnje jo to postranska reč. Človek, Italijan, katoličan in miljonar Caruso je nam po-stranaka etvar — umetnik Caruao je tisti, ki ga slavi ves kulturni svet... Italija nej vzame njegovo truplo in aa shrani kakor se spodobi .ampak njegov duh. njeaov umetniški rekord ni italijanski. svetoven je, mednaroden-- dasdravno, na žaloNt, si ira je prilastila mednarodna burio&zija. kajti delavec, ki tudi rad uživa umetniško potjo kakor slike in drugo prokvode umetnosti, ni i-mel sredstev, da bi bil poslušal Carusove opere. Čast umetniku! Čaat njegovemu spominu! Negovanje deteta tekom poletja. (< .•i i*< *|. L*t. VL (I* tujejez. inf. urada.) , Mow York, V. Y. — Ako «lojen ček is kakorftnegakoli razloga ne more dobivati materinega mleka, ga je tr<4>a hraniti a pomočjo steklenice. Edino dobro nadomestilo za materino mleko, je kravje mle ko In nikska hrana deteta ne more redili, ako ni v jijej mleka. Mati mors akrbno pariti ,da si zagotovi zalogo čiatega mleka; da je isto hladno In snažno na dot>a-vi, ter tako ostane do porabe in gs nato priredi primemo sterosti. teži In prabavi deteta. Ako U mo-S«če, naj si ami i preskrbi uradno odobreno mleko (certified milk), eli pa najboljšo kakovoat pasteu-rizirsnega. Ako takela mleko ni pri roki. tedaj je treba mleko zavreti. Najboljša oblika konzervi-rane«a mleka za dojenčke je mlečni suhi prah, toda tega naj se ne uporablja, ako jc pri roki dobro aeeže mleko. Povprečna količina, ki ga dete aavžlva v gotovi staro-«ti je sledeča: Starost: 1-4 dal star unca, 1 teden 1 do S unea. | 1 »e«ce 2% do nne 9 mesece 4-^fl ene, fi meeeeev € Me, 8 laessrev S — Trije gluhonemi, žensks In dva moška aa as zabavali na Warton ^t- v Philadeiphiü, ko so nenadoma planili iz nekega avto lil* alikovci. Oropali m, neko skupino ljudi in odvedli mlado iko v avtomobil, (¿ltihonem; pa so jim odhod preprečili a napadom na avtomobil lh privedli policijo, ki jc roparje polovila. — V Nemčiji se zopet neverjetno množe konkursi. V juniju samem jih je bilo m, «fcčtm faaja mesecu samo 284 In v aprlM V prvi polovici leta 1970 je bilo skupno IM) känkurzov, d<»čim Je bilo prejšnjega pol leta le 45fi konkursov. Dasiravno je številu konkursov vnltm vi^j^, w> ne dosega predvojnega, jih jo VTIe y prvi poloviei ietaOai4.: 4487. — Francija jc sklenila, da svoje armade ne bo več zmanjšala, kar ae je poročalo in aklopalo v armadnem bugdetu v parlamentu in določilo za armado znesek 6 milijonov. — Vsote letnih izdst-kov zs srmsdo v Franciji prekaša izdatke za armado pred vojno dvajsetkrat. —- Mi*. Ana lleilman jc izjavila pred so«liseeni, ulj«| in aaJse- UM* |Düi,"tl í'lh1?1 Rlvrk?uí f' Ml v«m dostavimo naroČile pe yoAll, to^no v VM kfej«. 1 Jmserijem, »u »favni zP sija bo reakclonai FIDSV1TŽ (Mje.) "Mislim, da nisem na jslabotnejši." "Če ee kaj zanatate nase, bi bilo že še nekaj tukaj." "Le povejte 1 Vsakega dela se lotim seveda, provigorno." "pri požarni brambi. Ali pognma je tre- Im—" "Ker je Um Itrajk/' je zabrundal tnj, nekoliko tolst in raakav «las vmes. Zorko se je ozrl. V kotu na klopi je sedel, s hrbtom in z glavo naelonjen na zid, star delavec v ponošenl oblekL Nad visokim, strmim čelom no se mu radttli «e gosti, a večinoma posiveli lasje, kskor da so psč občutili glavnikove poteze, a so si vendar poiskali avojo lego. Obrvi nad očmi je bilo primerjati dvema vrstama grmičev nad jeze rima, ležečima v globoki, temni vdolbini. Nos je bil močan, a pravilen. Llel je pokrivala in ves obraz obdajala gosta, dolga, z neštetimi svetlimi nitmi pretkana temna brada. "Kdo vaa je vprašal!" je zapiskal uradnik in pogledal moža čez naočnike, ki jih je z naglo kretnjo glave pomaknil na kraj nosa. "Tukaj imamo posredovati delo," je gordnjal migajoč s i repslnlcami. "Polteno delo!" se jc oglasil oni iz kota, P"-('•asi izrekajoč beeedi in naglašajoč slog za zlo-gom. Uradnik je dvignil rame in iztegoval skraj ■ ¿aiii vrat« --T—....., Lj.. .*. .■,„-, .......-—,—— "(Masno vam ni treba misliti," je momljal, "na tihem pa kritizirajte zaradi mene ves evet." («ivldno se je trudil, da bi apravil strogost v svoje besede, pa ae mu ni posrečilo, ker mu naj ,brže ni prihajalo od erca. ! Delavee je nadaljeval, ne da bi se koliikaj premaknil, in z enakomernim glasom: "Sramota je, da ae priporoča v javnem ura du poltenim ljudem eremotno delo. Polarna hramba Itrajka. To je boj.' Izdajstvo je v vsakem boju poillo. Tukaj pa vabite ljudi, naj po stanejo Izdajalci" / / Uradnik je globoko sklonil glavo, da je mogel ¿ca naočnike pogledati na vae strani. Potem je povzel napol iepetaje: "VI. Andrej, le nš boste tiho, vam pokažem vrata. Kaj pa mielite, če bi vas kdo slilalT Jaz «cm uradnik ln moram izpolnjevati svojo dolžnost, kakor mL je ukazano. Tudi jas imam doma ženo in otroke." > "Že prav, le prav", je odgovoril delavec. "Ob kruh vga ne maram pripraviti Jntri pridem vpralat, le bo kaj. Z Bogom r' Vatal je. "ZakajT Zakajt" je sopihal uradnik. "Saj vas nisem spodil. Počakajte! Lah ko le kdo pride, pa dobita takoj delo." "Jutri pridem, le sedim tukaj, ne moreni inolšetl Zdi ae mi, da sem deležen hudodelstva, če mirno gledam, kako vabite ljudi v ne«na*aj-nost. Ne svidenje!" Odlel je. Zorko je dolgo gledal za njim. Zdelo se mu je, kakor tU je le videl tega človeka, ali nikakor ae ni mogel spomniti, kje in kdaj. Nemara pa je bil le komu podoben . . . Vrnil ae je k uradniku. MKaj je pri polarni brambif" je vpralal. Uradnik ga je dvomljivo pogledal. "Hej ste menda «tali v čaaopiaih." "Te čl tam aploh malokdaj, zadnji čas pa «ploh ne. Kaj je torej t" "Umi Delavec je povedal." "Da je atavka. da. Ali zakaj!" "Zakaj bi neki bila stavkal Zato, ker jim goNpodje ne dado tega, ker zahtevajo," "In zdaj llčejo druge ljudi namesto njihf" "Seveda. Kaj pa bi bilo, > če izbruhne ogenj!" "Kaklno služIm bi jas mogel dobiti!" "Zglaalti bi se morali pri poveljniku. Vam bi «e dali kaj boljšega. Ampak —" "Ampak kaj!" "Ilm!" "Zakaj ne govorite!" "Slišali ste delavca," "Da. |Ali povedal sem vam, kaj da sem. Odkod naj poanam delavske navade in proletarako moralo! Pripovedujete mi, da bi pri polarni hrambi dobil službo, obenem pa se vedete tako, kakor da mi hočete odsvetovati." "Bog ne daj, Itog ne daj! Jas t spolnjujem svojo dollnoat, goapod. Kar je predpisano, je prrilpUaae." "že razumem Boiite se govoriti, kakor vam je pri duli, ker hI bil jsa lahko vohun in •lemineiant. Pa nisem. To mi lahko verjamete. I* resnico bi rad vedel. Preživeti ae moram, dokler ne dobim *ep«'t tskega kruha, ki je same. Ksj naj torej storim!" "Stopite bliže!" je zaiepetal uradnik. "Za-upam vam, da me ne irdaste. Jas mialim tako; I «lulbenei gotovo smagajo. (Inapodje računajo, •Ia je doati brexpoaelnih ljudi To Je že rea. Ali tudi lierxpoaelni «lelsvei imajo vrat Pri naa ae jih je priglaailn v treh dneh petnajal. Kaj je to! . Kaj naj sačno s njimi! Ce jih dobe «to, dveato, ni Io nič. In čr M jih dobili petato! Saj nI do-volj. tla ae obleče liramhoM»ka obleka; «nI «lanea do jutri ne nihče ne nauči ganiti Prej ali alej bodo goapodmorali odnehali, ln kdor bo «lanea *pr«*Jot v alulho. t to odpttlčen, kadar smsgsjo u-fcltilhenel." "llvala vsm r« to pojaanilo! Toda Jas ne il+rm pri polarni brambi atalno »lulhe Za to par tiU* sa it udiral.'' "Da, da. Za nekoliko dni že streho. Ce vem to kaj pomaga pridete pod . Zdaj sprejmejo vsakega. Predpisana je zdravniška preiaka va, ali jaz ne verjamem prav . . . Ljudi bi radi dobili, da bi uslužbencem srce zlezlo r hlače "Pa mielite, da jim ne bor' "Ne bo, ne bo. Ne verjamem." "Tedaj pa uslužbencem ne škodujem, sebi pe pomagam, če sprejmem službo." "Hm — mogoče ..." Zorko ee je dal vpisati. Dobil je nakaznico in odlel k poveljništvu. Niso ga mnogo izpraše-vali, sprejeli ao ga samo začasno, čel, da ae mora šele praktično dognati, če je v veakem oziru sposoben za «lužbo. Dali so mu tiskane predpise z opombo, da naj jih prečita; l ozirom na ajegovo omiko da mu jih ni treba poeebej ¿razlagati Potem je oblekel službeno obleko in šel na stražo. % Seznanil se je z novimi tovariši. Povedali so si imena, potem ao pa molčali. Zdelo se mu je, da ga gledajo nekateri nezaupno, nekateri pa eelo zaničljivo. Čez nekaj ¿asa je pristopil dolg, suh človek in ga vprašal, če ima kaj tobaka. "Žal, no kadim", je odgovoril Zorko. "Kaj ti bo žal, če rea he kadil!" jc dejal oni. "Žal je človeku, če kadi, pa nima tobaka; če pije, pa nima vina." " "Smenta! Kaj ti vae veš!" se je oglasil de-beluhar Jzza mize, po kateri je a svinčnikom risal imaginarne podobe. "Da ai s tako pčenostjo prišel aem. Mar bi bil rajši postal pfojteeor!" "Saj ni popolnoma neumno, kar praviš," je odgovoril suhec. "Le prepozno mi to svetuješ. Zapomnim si pa, če pridem še kdaj na avet. A ti bkbil že zdaj lahko drugod, ko znaš drugim tako pametno avetovati. Sam se ne moreš bahati niti s tem, da si gasilec za dva dni in le stavko-kaz povrh." * "Ti! Jezik za zobci" jc siknil debeluharjev sosed, ki je doslej molčat, Mtajoč la knjižice, Id jo je držal pod mizo, kakor da jo akrivg. "No, no!" je ironično miril debeli "Ksj se boš jezil zaradi resnice! Stavkokaai smo vsi, le da ai ti le neumen povrh." Hudomnlno ga je ' sunil med rebra in se naamejal, ne da bi se zmenil sa sosedov besni pogled. Tudi nekateri drugi tovariši ao ae smejali. Debeluh je nadaljeval t Jas vem, da dobim breo, ko bo Itrajk pri no narodno delo" njegove stranke. Radič ni tako naiven kakor izgleda, pravi "Siob. Tribuna." Policijska gonja za delavci— Bel grajske "Socialistične redni-Čke no vine" poročajo, da beograjska policija uprizarja pravcato gonjo ca "sumljivimi elementi" zaradi atentata. Razume se. da je ta gonja predvsem namenjena zoper delavce. Po*aj>rli so nebroj delavcev, izgnali jih v rojstne kraje, tujezemee pa iz Nf?iMBjvAfije. MUOflpA H Pod naslovom "PotttfiH izgledi" jtišejo belgradake "SocUli-atičke radničke novine" med dru- ghn: 'A . "S eprejetjem udave je zak ljučcsia druga faza našega poli tičnega življenja. Večina, a kate ro je bila ustava sprejeta, je bila ----- vladajoči buržoadji potrebna, dz države. Dne 8. t. m. je policija dobi momino oporo «a vae tka«, vršila preiskave od hiše do hiše. kar je nameravala početi potem, kjerkoli pač stanujejo delavci, ko se sprejme ustava. Da je b«r- {policija po3enja vae, kar ae ji ¿oazi ja prišla do svojega cilja, je Ljjufei. dajala koneeeijo do gotovih mej gkadar mesto BarošaT "Na-, in je pustila opozicijonalecm. em boju v Jugoelavijl. je 1 kg 50 K. Poleg vaega tega je atentat u- ^^^ Pnoelj proti viničMr-trdil dinastijo, vlado iti njeneJ^j ■ ■ radikald Ti pa bodo di takrat, če pridejo avtonomiati v cteotrsJisti^ do v Bekradu. Vacrsáe MHMgtajaažsm. samostojni .kpo podprli večino o priHki gksaov&nji stavo, zato bo sedaj njih V( v Beogradu dr. Voinjak van poalanikom v Pragi, hvaležnosti! Samostojni ci in nimistri ce bodo sploh poskrili, da jih ne u lilci videli! Poverjeniki — adijo, žal ljevega namestnika v da fcvifti likvidacijo d de za Slovenijo, je knenovan] sedanji »HM poslanik U bar. bi\iá ravnatelj zavH ce "Slavlja". Mož je k¡v¡] ralee v pravem pomenu | časopisje ga osnačoje kot no neuljudnega in hi zlasti napram uredništvu] trobi v njegov rog. — pt ae torej prične, gospod pu, imenovani, ljudstvo veseli Požar v Danah. Iz H ga javljajo, da je požari popolnoma uničil vas ■ Cerkniškem jeaeiu. Dne ja .zvečer je nekdo poih genj. Pogorelo je 20 hü gospodarici pesJopji. je vsa letnic jc itoijaj zna¿a ,ve¿:i „——---— Poljedelski minister in stranke. Tako je atentat doeegcl I v<)djft dostojne kmečke stran ya» vem, u» uouii» ur«u, mv m» miruj* y*» iravno nasprotno, kakor ao pa pri-ke noče podpisati novega Vini-kraju, ti pa miališ, da pojdeš še kot gasilski vo- Skovali tisti. Id ao napravili a- L^ega reda, ki ga je predloii-dja v pokoj in da tc imajo v časti, ker te potre- tenUt S tem ao ustvarjeni vsi ^ vljtda y „©trditev rainiMrske-hujejo sa štlrindvajset ur. Vroča kaša, prijete- predpogoji za reakcijonarni re- mu gvctUf ^ katerega ao spreje-Iji, vroča." žim. "Obzidna" je le pred aten- H "Nore!" je zarohnel hudi sosed. "Ti lahko tatom dobila ttfoč zakona. Ncrod-doblš brco, meni ao pa obljubili, da oetanem. In na skiipiana je odgodena. r aeda-tudi napredoval bom. Zame vedo, da njeem so- nji atmosferi, v kateri je vaako cialiat in anarhiat. Kaj al ti, pa nihče ¿e ve." politttno vprašanje potisnjeno v / Debeluh se je zckrohotal, da ao ss^venketa- |cwdje ln še govori saino n prei le Šipe. "Tebi ao obljubili! Glej no, glej! Ce bi bil pametnejši, bi te vprašal, če si že kdaj slišal, kaj je vis major." ( % "Mtll, da si učen, če al pobral kaklno francosko besedo. Ampak troji majorji me nič ne bjrlgajo. Mene pozne jo." "I se vede te pozne jo, zato te tudi spoštujejo kakor ribe žabo. Ali kadar se vrnejo aMiri gasilci, te vržejo tako na tlak kakor naa. In če se boš kaj skliceval na obljubo, ti poreko, da jo to v ia major, ¿e nočejp prejinji uslužbenci delati a stav-kokasi." "Nehaj s to besedo!" ^ "1 sekaj si pa postal stavkokac, le te beseda boli!" "Žaliti ae ne dam!" I "A žaliti! Kaj pravil! tf žel jen si, če ti kdo pove resnico!"< "Razburjeni gasilec je planil po konfi ln dvignil roko, v .kateri jc imel knjižico, kakor da je hotel udariti. Debeluh se je sklonil nazaj, pet drugih gasileev je poskočilo. Dvignjena ro-ka je brezmočno padla. "Taka mevla, pa U se prtlopalTr je sklical eden. Suhec je dejal mirno: v "Pritožit ae pojdi Naa ofctaljo in kerbo to preveč dela za enega krvnika, te vzame močnika. To je tudi lepa alužba. Debeluhov soaed je spoznal, da je osamljen le vae stranke na vkiičamki en keti v Mariboru. Dveletni bod za cboljtanje položaja vinSČarjev je podajal upanje, da sc {vendar to vprašanje enkrat reši. Samo ------------------------------------.atojneži pa. ki so v Mariboru seska vi atentata, *ki iaziva fašistov-1 ^ fflag0V1ii ** načrt ao v Bel-ako razpoloženje, je vlada l»ln<>*Lradu intrigiraH na korist boga močna, Mote se poljubno igrati 2L^ Änmtarjev in vinogradnikov narodno akvipščino. Opozlcijonal- in minder Pucelj je »dal ne stranke, ki ao bile zapustile interege kmečkega in viniSarske mora ke storiti ti odpor dela ti reakciji In uničuje tlke. Na ta način naj bi veMhre bile krona u-buribazije, buržoa-nkrdjondrsls sedanji in mn poze več let. Zcto ln njegove stran-more poveča* rszreda provee silo, ds reznu delavat bodo triumf ijonalnlh njeni temu, da ne bi reakeijonarnili volitev. Debeluhov soaed je spoznal, da je oeamljen^8^Je .^^rT^elT^1 "Stavkokas gor, stevkokaz dol! lakota po-žr«- v na ko čaat." "ilaet je v fraku in pod cilindrom," je pripomnil drugi. "Kaj pe prodavete!" je aakrulil očiten pijance. "<"> hočem delati, ne bom vprašal nikogar, najmanje pa kaklno rdečkarje." Debeluh ae je aopet naamejal: "Tedaj km tudi eemege sebe ne smel vprašati. Saj ti je na noau zapisano, da si rddksr." "Sram hi me bilo, «o bi mi bU nos teko bled. kekor je tvoj. To je znamenje, da ae moj nos nič ne hoji." • "Le vode", je zbodel debeluh. "H* teden bo že žganje; potem bo pa sa neka križ. kadar nam salele srečno pot.** "Ksj me briga!" se je namrdnil pijanec. "Kdor ima korajlo. ae le prelivi." "četudi na drlavne strolke", je zabelil au- hee. "Ti ne. Ti si prevelike lleva." "Nemara imel prav. B polieijo nimam rad opravka. "Aleva, pravim. H Turkom ae ne aaorem vojskovati, a polieijo ae lahko. Zakaj ae ne M?" "Pa ae!M Pijanee ae je razvnel. "Miališ, ils as bahass ,AI Dobro vem, kaj govorim Dvakrat aa ase vjell. Kaj je to! Dvajsetkrat aem jih »vodH sa noa." "Verjamem." "He! MMil. ds js to ker tako! poklic je treba soli v glavi Le čakaj, o meni le kaj «veš!" ti____AB sedaj vladi niso -i"? ' Pwllč ▼ »ovenijo men takoj odgo dobili nja na^bivanje v mula. ei Radičeve stranke ao dna SB. jnnija. kateri ae stvevall ttsrli poslanci k stranke prava r Frankov«*) Hrvatske sajedniee med . aklenili. da je od 1. julija neredno delo vaeh oegsniaaHj pristašev, da «sdrfcijejo malo gsvore aa vpiaovsnje deležrv »i «a«j hrvatski Seljački dom v " tem donm ime v prvi vrsti