Poštnina plačana v gotovini I.GtO LVII. V Uubliani. v nedelio. dne 2 junija 1929 St. 123 St. J Oi r Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ceneoglasov I slolp. pelll-vrsla mali oglasi po 150 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlSlne po Din 2*50, veliki po 5 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din 0 Pn večjem o nnrocuu popust Izide ob 4 zjulraj razen pondeljka in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitartev 1 ulici St. 61111 Kokoplsl se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon Si. 20S0. upravnlštva št. 2328 Uspeh velesejma Velik pogum so imeli utemeljitelji ljubljanskega velesejma v letu 1921. Bila je tedaj doba, ko se še ni bilo treba dosti ozirati na zahteve kupcev, ko je vladala zaradi stalno vsak dan naraščajočih cen, pa tudi zaradi vojnih omejitev lakota po blagu, ko so se plačale vsake cene za blago, ko se je zapravljal lahko prisluženi denar. Skeptično so gledali drugi gospodarji na drzne iniciatorje te ideje in so čakali še prihodnja leta samo na to, kdaj bo konec velesejma, kar so mu vedno prorokovali. Toda čas je dal ustanoviteljem prav: po dobi inflacije je prišla doba suhih let in tu se je šele izkazal velesejem. Sedaj so uvideli, kako potrebna je ta institucija za zbližanje producenta, oz. trgovca z odjemalcem. Zato se čudimo tisti naši veliki industriji, ki ne pride na velesejem, povdarjajoč, da ima že itak dovolj naročil in da ne rabi velesejma. Ko bo pa velika industrija začutila gospodarsko krizo, bo pa zahtevala vse najrazličnejše, mogoče in nemogoče, ne da bi se zavedala, koliko je vse zamudila s svojo po-grešeno politiko. Kljub vsem gospodarskim peripetijam beleži naš velesejem stalen dvig: tako se je število razstavljalcev od 1921 na letos povečalo od 470 na okrog 700, kvaliteta naših industrijskih zlasti pa obrtniških izdelkov se je izredno izboljšala. Vsak, kdor je videl naše pohištvene izdelke na velesejmu, je imel nazorno sliko o tem, kakšen napredek je zabeležila ta obrtna panoga, katera naj bo vsem drugim obrtnikom v vzgled in posnemanje! Izrednega pomena je naš velesejem za tujski promet: brez njega bi bila Ljubljana lahko šc vedno provincialno mesto, tako pa dobiva ravno z velesejmom velemestni značaj; vsako leto obišče iz cele Slovenije, cele države 100.000 ljudi naš velesejem in naš velesejem je znan povsod po celi državi, po naj-zakotnejših krajih. Ne samo naša letovišča in drugi privlačni kraji naše domovine, ampak tudi velesejem nam vsako leto pritegne na tisoče tujcev v Ljubljano, ki ima od tega dovolj veliko korist. Marsikak obiskovalec velesejma si privošči še kak dan oddiha v naših krajih, da tako spozna še nekaj drugih lepot in zanimivosti Slovenije, ki je vsakemu tujcu iz Ljubljane prav lahko pristopna. Naš velesejem nam vsako leto nazorno kaže napredek naše industrijske, obrtne in trgovske delavnosti, vidimo uspehe, ki jih izkazujejo posamezne panoge. Jasno vidimo, da je velika naloga naše gospodarske politike v čim večjem pospeševanju naše domače obrtnosti. Razvoj našega pohištvenega obrta nam je dokaz, kako važno lahko postane naše obrtništvo. Ne bo sicer moglo konkurirati tovarnam v izdelavi cenenih, enostavnih predmetov v ogromnih količinah, pač pa je njegov prospeh v izdelavi finejših izdelkov po naročilu, kjer igrajo važno vlogo tudi posamezne zahteve kupcev, pa tudi okus in smisel izdelovalca. Naš velesejem je že veliko storil za propagando našega obrtništva, pa želimo, da posveča še naprej svojo pažnjo naši obrtni delavnosti, od katere lahko upravičeno pričakujemo, da je ne bo ubila niti tovarna niti inozemska konkurenca. Velesejmi pa imajo še važno nalogo zbliževanja Slovenije, posebej pa še njenega gospodarstva ostalim pokrajinam države. Vsako leto pridejo tisoči obiskovalcev na ljubljanski velesejem, posebno iz Srbije, ki polagoma postaja naš najvažnejši odjemalec. Slovensko gospodarstvo se dobro zaveda, da je njega trg v celi državi, ne samo v najbližji okolici in zato poskuša vse, da si ta trg obdrži. Če bi imeli velesejmi samo namen, da zbližajo Slovenijo z ostalo državo, bi bili potrebni in če jih ne bi bilo, bi jih morali ustanoviti samo za to! Upniki Slovenske banke dobe 15 odstotkov Zagreb, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Stečajni upravitelj Slavenske banke je stavil sodišču predlog glede razdelitve stečajne mase. Sodišče prosi za odobritev, da sme upnikom izplačati 15 odstotkov na račun. Napredovanja profesorjev Belgrad, 1. jun. (Tel. »Slov.«) V višjo skupino so napredovali ti-le profesorji: Ivan Dolenc, prof. na 111. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, Franc Kobler, profesor na II. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, dr. Karel Zelenik, profesor na drž. real. gimnaziji v Celju in dr. Cestnik, profesor na realki v Mariboru. Uprava ie v Kopitarjevi ul.ši.ti * Čekovni račun: Ljubljana štev. lO.OSO tn tO.349 xa Inserate, Sarajevošl.7563, Zagreb št. 39.011, Praga ln nima/ št. 24.797 Stihi med liberalci in konservativci Izjava vodilnih politikov -- Lloyd George za stabilno vlado — Del liberalnega programa za odpravo brezposelnosti in volilno reformo programa bodoče koalicije London, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Volilni rezultati so bili v soboto zjutraj sledeči: Manjkajo še izidi iz 16 volilnih okrožij. Smatrati je, da bodo mandati razdeljeni takole: Konservativci 262, delavska stranka 288, liberalci 58. Konservativci zgubijo torej 134 mandatov, delavska stranka pa jih pridobi 128 in liberalci 14, dalje bodo v parlamentu 3 irski nacionalisti in 4 zastopniki razcepljenih strank. Potemtakem bi torej imeli združeni liberalci in konservativci 320 poslancev 12 glasov absolutne večine, delavska stranka in liberalci skupaj s 346 poslanci pa bi imeli 84 glasov večine nad konservativci. Meščanski blok bi imel torej 32 glasov večine proti so-cijalistom, koalicija levicc pa 84 glasov večine proti konservativcem. Obe kombinaciji prekoračita najmanjše število 30 glasov, ki se označuje v Angliji kol potrebno za možnost vladanja. Dočim sta se Macdonald in Lloyd George takoj vrnila v London, je Baldwin odpotoval v Chequer. Prvo konservativno izjavo je oddal Sir Austen Chamberlain. Ne da bi prej prišel v stik s svojimi tovariši, je izjavil, da pričakuje, da bo Baldwin stopil pred novi parlament in da bo prepustil Lloydu George-u, da izravna parlamentarni položaj, kateri radi volitev prihaja v dobro socijalistom. »Daily Telegraph« in »Times« javljata, da se bo v ponedeljek v razgovoru kabinetnih članov z Baldwinom odločilo tako, da se bodo v odprtem boju v poslanski zbornici pustili strmoglaviti. Macdonald, katerega so pri prihodu v London na kolodvoru navdušeno pozdravljali, je z ozirom na možnost, da bo že prihodnje dni poklican h kralju, odklonil izjavo o tem, ali bodo socialisti zopet kot manjšinska vlada prevzeli sestavo nove vlade. Izjave Lloyd George-a. Lloyd George je izjavil zastopnikom listov, da se nobeni stranki njeno upanje ni izpolnilo. Konservativci so računali na večino 50 do 80 glasov, Macdonald pa na dela-zmožno večino in na 15 milijonov socialističnih volilcev, dočim bi bilo nesmiselno trditi, da so se izpolnila pričakovanja liberalcev. Postali so zopet žrtev volitve v trikotu. Konservativci in delavska stranka so že s 30.000 glasovi pridobili mandat, dočim odpada na liberalce en mandat šele na 100.000 glasov. Izjavil je: »Zavedamo se svojega izredno odgovornega položaja in se lahko zanesete na to, da svojega položaja ne bomo neupravičeno izrabljali in z njim ne bomo delali kravje kupčije, temveč si bomo natančno premislili, kaj je najboljše v interesu države. Bistveno je, da bo vlada stabilna. Potrebo stabilnosti vlade bomo v prvi vrsti vpoštevali pri vseh svojih sklepih.« Udeležba pri volitvah je znašala okoli 78%, dočim je pri prejšnjih volitvah znašala 82%. Oddanih je bilo 8 mil. 550 glasov za konservativce, 9,250 000 za so-cijaliste, 5,220.000 za liberalce, 52.000 za komuniste in 251.500 za razcepljene stranke in irske nacijonaliste. Če se Baldwin odloči k temu, da stopi 25. junija pred novi parlament, se mora že v ponedeljek odločiti glede izprememb v vladi, ker so pri volitvah propadli delovni minister in generalni državni pravdnik ter 5 državnih podtajnikov, ki se morajo zamenjati z novimi možmi. Komentarji konservativnih listov so nekoliko v zadregi. »Times« izjavlja, da so se v sličnih kompliciranih razmerah prej našla ustavna pota in da se bodo našla tudi sedaj. »Daily Telegraph« priporoča Baldwinu, rekonstruirati kabinet in ostati v vladi do sestanka parlamenta. »Morningpost« izjavlja, da Govori zagovornikov Belgrad, 1. junija. (Tel. »Slov.«) Razprava proti Puniši Račiču in tov. se je danes nadaljevala. Zagovornik Ljubič je svoj zagovor, ki ga je včeraj začel, danes nadaljeval in ga dopoldne končal. Govor je trajal devet ur. Tudi danes je bil njegov govor poln neobičajnih izrazov. Opazilo se je, da so se nekatere stvari ponavljale. Umor Ristoviča, Schlegla in napad na Grauerja je primerjal. Za njim je dobil besedo zagovornik Radivoje Novakovič. Njegov zagovor je bil tudi dolg. V prvem delu govora se je bavil s političnimi razmerami. Državo je primerjal z zadružno hišo. Navajal je zgodovino Radičeve osebnosti. Na-glašal njegova dela po vojni in njegovo organizacijo četniških združenj, v katerih je bilo organiziranih 250.000 četnikov. Račič je priznal vse, kar je storil. Toda ni vedel, koga je ranil in koga je ubil. Za to je zvedel šele iz časopisov. Kako razburjen je bil, sc vidi baje iz tega, da ga sodišče ob štirih popoldne ni moglo zaslišati. Predsednik je nato odredil četrturni od- mor in vprašal Novakoviča, ali bo gotov do opoldne. Novakovič pravi, da ne ve in da ne more reči, ker se ne bo bavil s psihologizi-ranjen, ampak bo govoril stvarno. Zagovornik je po odmoru prešel na obtožnico in trdil, da ni ničesar v prilog zasebnih tožiteljev. Vprašanje je, ali obstoja dejanje iz enega ali iz petih dejanj. Državni pravdnik je stvar označil tako, da je pet dejanj. Zagovornik pa je mnenja, da je samo eno dejanje. Važno je namreč, kako so padali streli in koga so zadeli. Račič je streljal na Pernarja, na Pavla Radiča, potem na Grandžo in na Stjepana Radiča. Njegovo izpoved potrjujejo priče. Izven dvoma je prvo streljal na Pernarja. Državni pravdnik obtožuje Račiča poskusa uboja s premislekom radi težke telesne poškodbe. Za poskus umora, kakor se želi opisati, je potrebna namera. Torej je potrebno, da je Račič hotel ubiti Pernarja. Če se to ne dokaže, potem ni govora o umoru. Državni pravdnik ni mogel v vseh aktih najti dokaza o namenu. Račič ni nikjer izpovedal, da je Puniša Račič Dragi Jovanovič nazvan vojvoda Lune meri razpravo Toma Popovič bi bilo dobro, če bi Baldwin šc nekoliko časa ostal na vladi, da kralju po možnosti prihrani vsako skrb radi krize. »Daily Mail« pa hoče, da bi se Baldvvin dal v parlamentu strmoglaviti. Ta list pričakuje v kratkem nove volitve. »Daily News« se pritožuje radi nepravičnosti volilnega sistema nasproti liberalcem in pričakuje delavsko vlado. Tudi »Daily Chro-nicle« zahteva volilno relormo. Ta zadnja zahteva že kaže, da so liberalci stopili v stike s konservativci, ker bi samo ti s svojo varno večino v gosposki zbornici mogli v obeh zbornicah izposlovati meščanskim strankam ugodno volilno reformo. »Manchester Guardian« priporoča Bald-winu, naj z odstopom kabineta počaka do sestanka parlamenta, da se more v prihodnjih tednih pripraviti možnost sodelovanja med konservativci in liberalci. Brez dvoma bodo liberalci v koaliciji s konservativci zahtevali razne politične koncesije. V glavnem bi šlo pri tem za izvedbo enega dela liberalnega programa za brezposelne in za volivno reformo, ki bi bila v korist liberalne stranke. Ker je Baldwin izrazit nasprotnik Lloyda Georgea, bi se v tem primeru gotovo izvršila sprememba v vodstvu konservativcev, katero bi prevzel morda sir Robert Horne, Churhill ali Chamberlain. — Če bi pogajanja za koalicijo med liberalci in konservativci ne imela nobenega uspeha, potem bi se liberalci pri adresni debati začetkom julija odtegnili glasovanju in bi počakali, kako bi se potem po gotovem porazu Baldwina v kabinetu sestavila socialistična vlada. Liberalci bi si s to prakso pustili odprto možnost, da bi skupno s konservativci vsak čas lahko vrgli socialistični kabinet, če bi se spustil v preveč drzne socialistične eksperimente. London, 1. jun. (Tel »Slov.«) Zadnje stanje velitev je sledeče: konservativci 254 mandatov (zguba 138), delavska stranka 288 (pridobitev 126), liberalci 57 (pridobili II), razcepljene stranke 6 (pridobile 1). hotel ubiti Pernarja, niti ni drugega dokaza o tem. Naravno je, da zato ne more biti govora o poskusu umora. Okolnosti, pod katerimi se je dejanje izvršilo, jasno dokazujejo, da Račič ni hotel ubiti Pernarja. To sc more dokazati iz izpovedi priče Milutinoviča, ki je bil v tem času na galeriji. Pod prisego jc izjavil, da je videl, kako se je Pernar postavljal tik pred posamezne govornike. To dokazuje tudi Stjepo Kobasica. Za poskus umora nc zadostuje zdravniško potrdilo. To vprašanje je tako rešilo z odločbo tudi kasacijsko sodišče. Drugo dejanje je umor dr, Basarička. Zagovornik jc mnenja, da ni mišljenje državnega pravdnika pravilno, da bi bil to premišljen uboj. Za to ni bil podan noben dokaz. Zato nima pravicc, da bi to dejanje tako kvalificiral. Zato ostaja to tajnost in dolžnost državnega pravdnika je, da to tajnost razjasni. Drž. pravdnik se izgovarja s priznanjem. Toda lega priznanja ni. Pri dejanju proti Pavlu Radiču nima drž. pravdnik prav, ko govori o premisleku. Za to ni nobenega dokaza. Okrog Račičevih besed: »Ha, ravno tebe iščem! se izjave prič znatno IX. LJUBLJANSKI MEDNARODNI VELESEJEM od 30. maja do 9. junija 19 2 9. Najboljši naluip vsakovrstnega blaga. Speci ja I ne razstave: pohištvo, automobili, poljedelski stroji, radio, perutnina, zajci. l?az-stava meščanskih šol Slovenije. 700 razstavljalcev, 30 slavnih blagovnih skupin. Legitimacije po Din 30— prodajajo denarni zavodi, „Putnik", gospodarske ustanove. - 7,a stanovanje preskrbljeno. 50 °/0 popust na železnicah in avijonih. Popust na parobrodlh. razlikujejo. Četudi je izrekel te besede, se morajo vpoštevati črnogorski običaji. Črnogorci pravijo tako v mnogih manj zapletenih položajih. Dejanja proti Grandži, ki ga državni pravdnik kvalificira kot težko telesno poškodbo, ni. Grandža je ozdravel prej, ko v tridesetih dneh. Iz zdravniškega potrdila se vidi, da je bila poškodba neznatna. Dejanje proti Stjepanu Radiču tudi ni tako kvalificirati, ker je bil Stjepan Radič v bolnici 18 dni. Iz zdravniških izpovedi se vidi, | da je Radič umrl na sladkorni bolezni in se ne more reči, da je kaka zveza med strelom . Puniše Račiča in smrtjo Štjepana Radiča. Kot j , dokaz navaja državni pravdnik za premišlje-, no dejanje samo tožbo, oziroma vlogo Štjepana Radiča. Odvetnik pravi, ako je bil Stjepan Radič ubit, ni mogel napraviti vloge, ako pa je napravil vlogo, ni bil ubit. V nadaljnjem dokazuje, da je streljal Radič v nujni samoobrambi. Zahteva, da se oprosti krivde. Predsednik je nato dopoldansko razpravo zaključil. i Popoldanska razprava Ob 3 popoldne se je razprava nadaljevala. Zagovornik Novakovič je nadaljeval svoj go- < vor. Puniša Račič se ne boji kazni. Boji se ' krivice. Zato smatra zagovornik za svojo dolžuost, da obširno govori. Navaja definicijo pc rimskem in današnjem pravu. Nobena teh definicij se ne da primerjati z Račičevim dejanjem. 1. Pri dejanju, ki se tiče Pernarja, ne more obstojati namera, ker se zahteva čas za odločitev, in sicer od trenutka, ko je bil Račič izzvan. 2. Glede Basarička trdijo vse priče, da je Basariček tekel proti Račiču, ki ga je ustrelil v razdalji 30 cm. Ali je tu namera mogoča? Čemu naj bi bil ustrelil ravno Basarička? 3. Isti slučaj s Pavlom R a d i č e m. Da je Račič streljal na njega, so izjavile samo priče, ki so se skrile pod klopi in sploh niso videle dejanja. 4. Grandža je bil lahko ranjen. O uboju ali poskusu ne more biti govora. 5. Umor Štjepana, kje obstoja? Stjepan Radič je umrl radi sladkorne bolezni, kakor je to dokazano. Da je Radič streljal na Radiča, pravijo samo radičevci, ki so kazali hrbte, ali pa so bili že na hodniku. Stjepan Radič je bil ta dan miren. Račič tega dne ni niti enkrat pokazal na Radiča. Puniša Račič ni imel nobene namere, ker je prejšnji večer zahteval skupno s 28 poslanci, da se Stjepan .^pdič zdravstveno preišče. Ako se ugotovi, da je bolan, naj se odvede v zdravilišče. Če se pgotovi, da je zdrav, naj se izključi od desetih 'skupščinskih sej. Torej, kje je tu namera? Vse radičevske priče pravijo, da Radič sploh ni hotel 20. junija govoriti. Kdo je v skupščini prvi grozil? Dne 3. februarja 1028 je dejal Stjepan Radič, da bodo tu padale glave. Sekula Drljevič je prvi potegnil revolver v skupščini, kakor priča Stje-po Kobasica. Rude Bačinič je v oktobru 1927 na skupščinski seji dejal, da bodo tu mrtve glave. Prav tako je dejal Stjepan Radič: »Pusti, da ubijem tega radikalnega hajduka!« Tc je dejal nasproti Vujičiču, kakor je izpovedal Dragoljub Jevremovič. Kakor izpovedujejo priče, je bilo razpoloženje radičevcev v skupščini neznosno. >Živina ste bili in živina ostanete«, je dejal Stjepan Radič 19. junija. Puniša Račič sploh ni vedel, koga je ubil. To je zvedel iz listov. Za ime tistega, ki ga je ubil, je zvedel iz listov (za Basarička). Puniša Račič. je bil brez dvoma v afektu. »Kdor hoče biti spoštovan, mora spoštovati druge,« pravi črnogorski pregovor. Tam ni psovk, zato spravi psovka Črnogorca iz ravnotežja. Edino dejanje, ki obstoja, je dejanje po § 56/ s. k. z. Prosi, da se vpoštevajo olajševalne okolnosti, da Račič ni vedel za posledice, da je bil v afektu, da je delal razdraženo, ker je bil žaljen in da se je dosedaj dobro obnašal. Najstarejši belgrajski odvetnik Jovan Milovanovič, let star, ki je zagovarjal že Nikolo Pašiča, vpraša predsednika sodišča, če sme kdo drugi Pitati njegov zagovor mesto njega. Če predsednik tega ne dovoli, bo priložil zagovor aktom. Predsednik je odgovoril, da se bo o tem sklepalo pozneje. Predsednik je ob pol 5 odredil četrturni odmor. Po odmoru je govoril Bora Nikolič. Dejal je, da si šteje v čast, braniti obtoženca. Vse kulturne organizacije in politične stranke so se odrekle Račiču, da bi se jim ne očitalo, da odobravajo zločin. Toda vsemu je bil kriv Stjepan Radič. — Imel je moč sugestije. Posrečilo se mu je, zrahljati temelje države. Do leta 1918. so Jugoslovani gledali rešitev v propasti Av-stro-Ogrske. Temu pokretu se Stjepan Radič ni pridružil. Tedaj je bil Stjepan Radič še sam. Vodja je postal šele po letu 1918. Iz svojih ust je napravil levja usta, v katera je lahko vsakdo polagal svoje pritožbe in iz katerih je vsakemu vse obljubil. Vso borbo in. podvojeno taktiko je prenesel v parlament. To ni bila več obstrukcija, to je bilo muo-go več. Sporazum med Vatikanom in Mehiko Pogajanja med sv. Stolico in mehiškim predsednikom — Administrativna ureditev Vatikanskega mesta Newyork, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Po večmesečnih pogajanjih med sv. Stolico in. mehiškim predsednikom Portez Gillom je verjetno, da bo sedaj v kratkem času prišlo do formalne sklenitve miru med Vatikanom in mehiško vlado. Prelat katoliške cerkve, nadškof mehiški Ruiz, ki je ves čas konflikta bival v eksilu v Washingtonu, je bil določen za papeževega delegata za mirovna pogajanja z mehiško vlado in se bo kot tak v kratkem času vrnil v Mehiko. Vatikanska pošta. Curih, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Vatikanska država namerava prositi, da se sprejme v unijo svetovne pošte. Čim bo sv. Stolica ratificirala lateranske pogodbe, bo švicarski zvezni svet, pri katerem se mora prijaviti pristop k poštni uniji, sporočil to proštnjo Vati- kana vsem državam, ki so članice unije. Vatikansko mesto, 1. jun. (Tel. »Slov.«) V administrativni novi ureditvi Vatikanskega mesta se predvideva imenovanje generalnega zakladnika, ki bo imel nalogo, upravljati vatikanske kapitalije in jih investirati. Na to mesto bo poklican komendator Bernardino Nogar, rojen v Milanu. Nogar je finančni ekspert prvega reda in je sedaj predsednik italijanske delegacije za izvedbo Dawesovega načrta v Berlinu. Vatikansko mesto, 1. jun. (Tel. .Slov.«) Tekom meseca junija se bodo začele prodajati začasne poštne znamke Vatikanskega mesta. Serija obsega 13 poštnih vrednosti in 2 ekspresni, ki bodo veljale eno leto. Filatelisti lahko naročijo proti plačilu 28.10 lir serijo pri Ufficio Filatelico Vaticano. Diplomatski odnošafi med Moskvo in Nankingom pretrgani Moskva, 1. jmn. (Tel. »Slov.«) Sovjetska vlada je poslala vladi v Nankingu ostro protestno noto zaradi preiskave ruskega generalnega konzula v Harbinu in izjavila, da v bodoče ne bo več mogla respektirati diplomatskih zastopstev kitajske vlade. Na to noto je odgovorila nankinška vlada, da je prisiljena takoj od poklicati svoje diplomatske zastopnike v Rusiji. Preiskava v harbinskem generalnem konzulatu je dognala, da je ta konzulat igral važno vlogo v komunistični propagandi in da nankinška vlada tako dolgo ne polaga nobene važnosti na vzpostavitev odnošajev, dokler sovjetska unija ne bo prenehala s svojo propagando na Kitajskem. Šolski zakoni še ne pridejo na vrsto Belgrad, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je danes končno sprejel načrt novega invalidskega zakona. Nato je predsednik Jovanovič odgodrl zasedanje vrhovnega zakonodajnega sveta do srede junija. Priporočal je članom sveta, naj med tem časom preštudirajo osnutek civilnopravdnega reda. Ka- kor doznavamo, bo nato prišel na vrsto načrt zakona o pravoslavni cerkvi, potem pa even-tuelno agrarni zakon. S tem bi bilo zasedanje vrhovnega zakonodajnega sveta pred počitnicami končano. Šolski zakoni torej sedaj na noben način ne pridejo na vrsto. Podrobnosti iz angleških volitev Za sedanje volitve so konservativci izdali nov volivni zakon, po katerem so dobile pravico voliti vse ženske od 21. leta naprej. S to odredbo se je število volivccv zvišalo za pet milijonov. Vseh ženskih volivccv je bilo 13 in pel milijona, moških pa samo 11.8 milijonov. Večino je imel torej lepi spol in on je odločal. Volivni sistem je tudi po novem zakonu ostal nespremenjen. Velika Britanija je razdeljena na številne male okraje, ki tvorijo vsak zase volivno edinico. Volijo se kandidati in ne liste. V vsakem okraju je izvoljen tisti kandidat, ki ima največ glasov. Dokler sta v Angliji bili samo dve stranki: konservativna in liberalna, je bil torej izvoljen kandidat, ki je imel absolutno večino. Sedaj pa so bili skoraj v vseh okrajih po trije kandidati in tako se je zgodilo, da so bili izvoljeni delavski kandidati večinoma samo s par glasovi relativne večine, dočim so bili meščanski glasovi razcepljeni in so kljub nadmoči zaradi tega ostali brez veljave. To razcepljenost je povzročil Lloyd Ge-orges, ki je neposredno pred volitvami prevzel vodstvo razkrajajoče se liberalne stranke. On je odločno odklonil vsak volivni kompromis z drugo meščansko stranko in liberalci so postavili svoje kandidate v vseh okrajih. Lloyd Georges je s tem hotel dokazati, da liberalna stranka še živi in da je tudi še pomemben faktor. Dosegel je siccr, da se je število mandatov liberalne stranke dvignilo na 50, meščanska skupina pa jih je vsled tega izgubila najmanj 120. Izvoljene žene V starem parlamentu je bilo osem ženskih poslancev, sedaj je izvoljenih 13. Od teh pripadajo konservativni stranki tri (vojvodinja Athollska, lady Iveagh in lady Astor), liberalni stranki ena (hčerka Lloyd George-a), delavski stranki pa devet. V Sundcrlandu si je priborila organizatorka ženske skupine delavske stranke gospa Marion Philipps zasluženo zmago. Na ta način se je ustvarila atmosfera, ki je dušila vso državo. »Ustvarila se je psihološka atmosfera ubojev,« je rekel Stjepan Radič, To je borba, to je vojna, zato je dal pro-vocirati škandale. Tu je bilo pričakovati tudi osebne obrambe. Radič je svoje poslance na to pripravil. Volje v taki atmosferi v pravnem zmislu ni. Zato Račič ne more biti kaznovan p<. § 155, ker ta paragraf določa namero. Odvetnik dr. Nikolič je svoj govor končal s tem, da je zahteval od sodišča, naj na podlagi tega, kar da je on dokazal, kaznuje Punišo Račiča samo radi poskusa uboja (ne umora) pri Pernarju, dočim zn druge slučaje: za umor Štjepana Radiča, Basarička in Pavla Radiča in poskus umora oziroma uboja Grandže Puniša Rafič ne odgovarja in se naj torej od teh obtožb oprosti. Ob pol 7 zvečer je predsednik prekinil razpravo in sklical prihodnjo za v torek ob R. V ponedeljek razprave ne bo radi pravoslavnega praznika. Rodbine, ki pridejo v parlament Sir Lloyd Georgc-a, mladi major Lloyd George je osvojil Pcmbrocke za liberalno stranko z 2000 glasovi večine. Ker je izvoljena tudi Lloyd George-ova hčer, bo imela njegova rodbina v parlamentu kar tri člane. Macdonaldov najstarejši sin je tudi izvoljen kot kandidat delavske stranke. Baidwinov sin pa je bil izvoljen kot nasprotnik očeta in kot kandidat delavske stranke. Govore, da bo postal drž. podtajnik, če pride do delavske vlade. Glavni tajnik delavske stranke Henderson bo ime! v parlamentu krepko oporo v obeh svojih sinovih, ki sta bila izvoljena kot delavska kandidata, Lady Mosley in njen mož sta izvoljena, dočim so volitve ločile zakonca Runciman, ker je gospa Runciman propadla z 62 glasovi manjšine. Od sinov pesnika Hell-Caine je bil izvoljen kandidat delavske stranke, dočim je drugi sin kot kandidat konservativne stranke propadel. Propadli so: Popolnoma jc propadel komunist Sahlet-vala, ki jc kandidiral kot protikandidat delavske stranke. Bil je edini komunist v parlamentu in edin nebeli poslanec v Angliji. Nadalje so propadli: parlamentarni tajnik v trgovinskem uradu Williams, drž. podtajnik v notranjem ministrstvu Henderson, delovni minister Sir Arthur Steel-Maitland v Birming-harrrn in generalni drž. pravdnik Juskip v Bri-stolu. Mandati univerz Angleške univerze volijo šele osem dni po splošnih volitvah in oddajo 12 mandatov. Dosedaj so imeli od teh mandatov konservativci 9, liberalci 2 in neodvisni 1 mandat. Posamezne univerze so volile tako-le: Oxford 2 konservativca., Cambridge 2 konservativen, London 1 neodvisnega, male angleške univerze 2 konservativca, Wales 1 liberalca, škotske univerze 2 konservativca in 1 liberalca, severno irske univerze 1 konservativca. Pri sedanjih volitvah pa so postavili za 12 univerzitetnih mandatov: konservativci 9, liberalci 5, delavska stranka 3 in neodvisni 1 kandidata. Angleški listi o volitvah »Times ugotavlja, da so bile volitve jasen uspeli Delavske stranke. List trdi nadalje, da so liberalci s postavitvijo številnih kandidatur zelo škodovali konservativcem, čeprav od tega sami niso imeli nobenega dobička. Nikjer ni bilo opaziti ntili znakov nekdanje sile liberalne stranke. ?-Daily Telegraph« pravi, da bi mogle sedanje volitve privesti do netočnih zuključikov. V (mi dar pa je gotovo, da po odrezali konser vutivci zelo slnlx). List napada nato Delavsko stranko in osebno Mac Donalda, ki da že miši', da je bodoči zunanji minister. Člnnek je pisan v tonu, kakor da je list že prešel v opo-zicijo. »Morningpost« je že postal hladnokrven. Njegove kritične pripombe so bolj splošne. »Daily Express«, ki jo za časa volivne borbe zelo napadal Delavsko stranko, je zelo zadovoljen, ker Mac Donald nima dovolj poslancev, da bi izvedel svoj socialistični program. V liberalnem tisku pa vlada največje razočaranje. Nekateri listi se tolažijo, da je samo radi volivne geometrije bil mogoč tak rezultat »Daily Herald« pozdravlja zmago Delavske stranke in pravi, da jo je narod že prerokoval. Delavska stranka je dosegla na volitvah velik napredek. Komentarji francoskih listov Pariz, 1. jun. (Tel »Slov.«) Dasi so pariški listi zadovoljni s tem, da delavska stranka v Angliji nima absolutne večine in imajo tudi naravnost strah pred Francozom manj prijazno politiko Macdonalda, vendar niti en list ne govori o možnosti, da bi se s kabinetom Macdonalda mogla nadaljevati stara politika proti entente cordiale »Petit Parisien« upa, da bo možno prav dobro skupno sodelovanje, če hoče Macdonald ravno tako mir, kakor Francija. »Echo de Pariš« smatra, da bodo že v par tednih nove volitve, če liberalci ne bodo podpirali Macdonalda. List se boji predvsem, da se bo Porenje na vsak način izpraznilo. UaUjanski komentarji Rim, 1. jun. (Tel »Slov.«) Rimski listi obširno pišejo o izidu angleških volitev in izražajo zadovoljstvo radi zmage delavske stranke, »Giornale dltalia« piše: Italija ostane mirna, opazuje in čaka. Odločno taji, da bi zmaga delavske stranke dokazala levičarski kurz pri narodih. Kar se tiče posebnih italijanskih interesov, ne bo delavska vlada, če se bo sestavila, povzročila v Rimu nobene skrbi. Kralj pride v Dalmacijo Split, 1. jun. (Tel. »Slov«) Kakor se je iz zanesljivega vira zvedelo, je župan dr. Račič za časa svojega bivanja v Belgradu povabil Nj. Vel. kralja, da bi se udeležil odkritja Me-štrovičevega spomenika Grgurja Ninskega. Nj. Vel. kralj je obljubil, da bo prišel. Računa se, da bo prišelj Nj. Vel. kralj v Split sredi ali Novu zakoni podpisani Nj. Vel. kralj je podpisal več zakonov, tako: 1. zakon o spremembi poslovanja v državnem svetu; 2. zakon o protokolu o reguliranju reklamacij finančne narave odnesno tistih, ki se nanašajo na progo Solun-Gjevgjelija po dogovoru med Grško in Jugoslavijo od 17. marca; 3. zakon o naknadnem sporazumu k pogodbi o trgovini in plovbi od 6. oktobra 1927, ki je bil podpisan 19. oktobra 1928 v Pragi med Jugoslavijo in Nemčijo. Sporazum na konferenci Pariz, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Konferenca strokovnjakov bo najbrže danes zvečer prišla do soglasnega sporazuma. Končno poročilo je že napredovalo tako, da se bo slednjič pregledalo pri zadnjem čitanju v torek ali v sredo. Koncem prihodnjega tedna se potem strokovnjaki lahko razidejo. Pariz, 1. jun. (Tel »Slov.«) Na reparacijski konferenci je po sporazumu glede številk prišlo sedaj tudi do zedinjenja o nemških pogojih in pridržkih. Edina ovira 7.a zaključek konference je samo še belgijska zahteva glede medvojnih mark. Nemška delegacija je o tem vprašanju odklonila vsako razpravo, češ da ne spada med reparacijska vprašanja, in še sedaj vztraja na tem stališču. Nato je belgijska delegacija danes pedala formalno izjavo, da bo v takih razmerah morala odkloniti svoj podpis na poročilu. Po vesteh pariških listov so se tudi delegati ostalih upniških držav izjavili za solidarne z belgijsko vlado. fd urada s Na prvem zasedanju novoizvoljenega osrednjega izvrševalnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik je bilo izvoljeno iz 27 članov obstoječe predsedstvo. Za predsednika osrednjega izvrševalnega odbora je bil izvoljen Kalinin, za njih namestnike Petrov-ski, Červjakov, Musabekov, Hodžajev in Ajia-kov, za tajnika pa Jcnukidse, Za predsednika sveta narodnih komisarjev ZSSR je bil izvoljen Rikov, za njegove namestnike Rudsutak, Ordžonihidsc in Schinidt. Zunanji minister je Čičerin, vojni Vorošilov, železniški Rudsutak, trgovinski Mikojan, finančni Brjuhanov, poštni Antipov in za delo Uglanov. Za predsednika najvišjega sveta za narodno gospodarstvo je bil izvoljen Kujbišev, za narodnega komisarja za delavsko in kmetsko nadzorstvo Ordžoni-hidze in za voditelja statistične osrednje uprave Miljntln. Zanimivo je, da so skoraj vsa vplivnejša organizatorična mesta zasedena od Kavkaz-cev, ki so rojaki Staiina. Rikov ima iako v dveh Kavkazcih zelo močno kontrolo in diktator Stalin se je s tem zasigurarpred presenečenju XII. mednarodni kongres deta V Žeuevi je pred par dnevi pričelo 12. mednarodno zborovanje zastopnikov delavcev in delodajalcev iz skoraj vseh evropskih držav. Za predsednika letošnjega zasedanja je bil izvoljen nemški minister za delo dr. Brauns, duhovnik in znani voditelj katoliškega centruma. Za podpredsednika v imenu delodajalcev pa jugoslovanski delegat Curčin, glavni tajnik Zveze industrijcev iz Belgrada. Dnevni red letošnjega zasedanja je zelo pester. Najvažnejše so sledeče točke: delovni čas privatnih nameščencev, prisilno delo domačinov iu varstvo mornarjev. Najvažnejši je vsekakor problem prisilnega clela. Dočim se je na dosedanjih kongresih dela razpravljalo predvsem o problemih socialne politike petinpetdesetih držav, ki so včlanjene pri Mednarodnem uradu dela, se prvič postavlja skupen problem mednarodne socialne politike. To je tem pomembnejše, ker se zelo razširja delokrog MUD in ker bo žalosten položaj domačinov v raznih kolonijah predmet razprave odgovornih zastopnikov, ki prav gotovo ne bodo štedile s svojo kritiko. Za razpravo o tem problemu je MUD podal načelne linije, kajti pri tem kompleksu vprašanj ne igrajo vlogo samo politični in socialni motivi, marveč predvsem načela krščanske etike, ki so za mednarodni urad dela seveda samo humanitarne prirode. Svetovni kapital se seveda prav nerad — ali pa sploh ne — ozira na priporočila ženevske mednarodne organizacije dela. V poročilu tajništva se vsako prisilno delo označuje za suženjstvo in se mora radi tega vsepovsod končati. Vendar pa se od tega temeljnega načela odstopa v slučajih, če tako prisilno delo oziroma suženjstvo služi v splošni blagor, to so slučaji velikih poplav, požarov, lakote, potresov in sličnih elementarnih nesreč velikega obsega. Pa tudi v teh slučajih je prisilno delo dovoljeno le tedaj, če Di vlade ne imele dovolj drugih duhovnih sil .ia razpolago. Dovoljeno je torej prisilno delo samo v interesu splošne blaginje; nasprotno pa je prepovedano vsako izkoriščanje domačinov od privatnikov v njihove sebične namene. Tako izkoriščanje morajo vse vlade z najbolj radikalnimi sredstvi pobijati. Pričakovati je, da se bo o tem predlogu pobijanja suženjstva razvila politično važna debata, ker se posebno nemški delegati pripravljajo, da načno pri tem problem kolonij in že sedaj je nemško časopisje polno vesti o strašnem položaju domačinov v raznih kolonijah, posebno seveda v onih, ki so jih Nemci v svetovni vojni izgubili. Z ozirom na politično stran tega problema ni verjetno, da bi prišlo do kakih obveznih sklepov, ker se bodo države, ki imajo kolonije, z vsemi silami upirale kaki mednarodni kontroli nad sta-ujem domačinov v posameznih kolonijah. Vprašanje delovnega časa nameščencev je še težje. Mednarodni urad dela je predhodno raziskoval položaj nameščencev v posameznih državah. Ta njegova anketa je dognala, da že v pojmovanju, kdo je nameščenec, vlada med posameznimi državami taka razlika, da ni od letošnje prve debate o tem problemu pričakovati kakih konkretnejših sklepov. Naloga letošnjega zasedanja bo ta, da predvsem ugotovi in točno opredeli pojem, nakar se bo šele moglo priti k razpravi o ostalih vprašanjih. Tudi se postavlja vprašanje, katerih podjetij nameščenci naj spadajo pod zamišljeno zaščito. Ali samo nameščenci čisto trgovskih podjetji, ali tudi nameščenci po raznih pisarnah. Zanimiva bo razprava o problemu brezposelnosti, ki jo otvori predsednik MUD Tho-mas z obširnim poročilom o stanju delavstva v posameznih državah in o številu brezposelnih. Posebna komisija pa se bo bavila z vprašanjem uradnega jezika pri MUD. Doslej sta bila uradna jezika angleški in francoski; Nemci pa so stavili zahtevo, da naj bo tudi nemški jezik. Temu predlogu so sledili predlogi italijanske, španske in portugalske delegacije za svoje jezike. Splošno se smatra, da bo letošnji kongres eden najbolj zanimivih. Učiteljske premestitve morajo biti izvršene do 1. septembra Belgrad, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Prosvetni minister Boža Maksimovič je poslal vsem načelnikom razpis, v katerem jih opozarja, da se morajo vse šolske premestitve, v kolikor pridejo v poštev učiteljske in profesorske moči, izvršiti do 15. avgusta, tako da bodo vsi učitelji in profesorji že 1. septembra na svojih mestih, da ne bo pouk trpel radi preseljevanja. Blaženi Janez Bosco Danes se vrši v Rimu slovesnost, za katero so se delale velikanske priprave in za katero je bilo po časopisnih poročilih napovedanih več sto tisoč romarjev iz vseh delov sveta ter veliko število škofov in kardinalov. Danes se namreč izvrši proglasitev Janeza Bcsca, ustanovnika salezijanske družbe, za blaženega. Janez Bosco se je rodil leta 1815 v neznatni vasici Becchi v turinski provinci. Bil je sir ubogih staršev. Očeta je zgubil v zgodnji mladosti. Njegova mati, ki je bila globoko verna in umna vzgojiteljica, je na Janezkova prva leta odločilno vplivala. Že kot otrok je čutil v sebi poklic za duhovniški stan. Ko je dosegel deseto leto, je bilo to nagnenje v njem že močno razvito. Svoj cilj je dosegel po neštetih borbah. Vse njegovo življenje od tedaj, ko je navzlic revščini v domači hiši začel študirati, pa do najpoznej-šib let, se je razvijalo v znamenju boja zoper vsakovrstne težave. V tej borbi je Janez Bosco pokazal toliko žilavosti, toliko mirne in odločno vztrajnosti, ki zasluži največje občudovanje. BI. Janez Bosco je bil v prvi vrsti vzgojitelj mladine. Kot mlad duhovnik je mnogo spovedoval po turinških ječah in kaznilnicah za mladostnike. Tu je spoznal vso moralno bedo, ki jo povzroča zanemarjena vzgoja. Skleni} je tedaj posvetiti vse svoje duhovniško življenje v prvi vrsti mladini. Začetki njegovega delovanja so bili nad vse skromni. Posebnost njegovega duha je bila v tem, da se ni izgubljal v snovanju praznih načrtov, ampak da je, sledeč navdihnjenju od zgoraj, pričel neposredno z delom. Prvo zbirališče zapuščene mladine je bila tesna sobica poleg zakristije sv. Frančiška Asiškega. Par let je njegov »oratorij« romal od kraja v kraj. Prišlo je tako dalče, da so mu vsi odpovedali. Tedaj je kar na travniku zbiral svoje »paglavčke« in čakal, da mu previdnost božja odpre pot v boljšo bodočnost. Njegovo zaupanje ga ni varalo. Dobil je stalno mesto za svoj »oratorij« v Turinskem predmestju Valdocco. Tu se je njegovo delo čudovito razvijalo. Zgradil je obširen zavod, ki ga je razširjal leto za letom in naposled sezidal veličastno cerkev ter jo posvetil Mariji Pomočnici, ki mu jc bila v vsem vodnica in svetovalka. BI. Janeza Bosca smemo upravičeno prištevati med največje vzgojitelje, kar jih pozna zgodovina. Bil pa je predvsem praktik in je imel čudovit vpliv na mladino, ki je kar vrela k njemu. V vzgoji je dosegel izredne uspehe. Med svojimi gojenci ie vzgojil prave svetniške duše. Da bi svojemu delu zagotovil obstoj, je ustanovil Salezijansko Družbo in pozneje tudi družbo Hčera Marije Pomočnice, ki naj bi *e zavzele za žensko ml"dino. Prve člane salezijanske družbe je izbral med svojimi gojenci. Navadno si Janeza Bosca predstavljamo le kot vzgojitelja mladine, kjer je dejansko imel največje uspehe. Vendar se osebno ni omejil le na delo med mladino. Njegovo delovanje je bilo silno obsežno in vsestransko. Univerzalnost je bila v vsakem oziru ena izr med glavnih njegovih potez. Njegov veliki duh ni poznal meja, obsegal je tako rekoč ves svet. Njegova delavnost je bila čudovita. Poleg skrbi, ki so mu jih nalagali njegovi zavodi, ki so se vedno bolj množili, je silno veliko pridigo-val in spovedoval. V Pijemontu je skoro ni cerkve, kjer ne bi bil oznanjal božje besede. Pri spovedovanju je bil neutrudljiv. Ker so nešteti želeli samo njemu zaupati tajnosti svoje duše, je večkrat spovedoval cele dneve in noči. Po pravici ga imenujemo apostola svete spovedi. Nekoč ga je na poti" skozi gozd napadel ropar. Bosco je ostal miren. Spoznal je napadalca, ki ga je bil nekoč spovedal v ječi in ga tako presunil s svojo besedo, da je padel predenj na kolena in na mestu opravil sv. spoved. Pozneje mu je Blaženi preskrbel pošteno službo. Pa tudi kol pisatelj je bi. Janez Bosco silno veliko dobrega storil. Sicer ni bil izrazit teoretičen talent, toda obdarjen je bil s čudovitim spominom in praktičen čut je bil v njem razvit do najvišje stopnje. Spisal je nad 60 del najrazličnejše vsebine, toda vsa so imela en cilj, da vzgoje mladino, da obvarujejo verno ljudstvo pred zablodami in da branijo katoliško cerkev pred njenimi sovražniki. Kar podnevi ni utegnil, je pisal ponoči ali pa, kadar je bil na potovanju. Mnogo časa je Blaženi porabil za sprejemanja, ki so se zlasti v zadnjih dveh desetletjih njegovega življenja nenavadno množila. Sprejel je vsakogar brez razlike stanu s toliki, ljubeznivostjo in zanimanjem za njegove zadeve, kakor da ni imel nobenega drugega opravila. Kaj je tako vleklo množice k temu pre-piostemu duhovniku, ki navidezno ni imel na sebi nič posebnega, izrednega, velikega? Bila je to svetost, ki ga je odlikovala vse življenje in ki jo je kazal v vsaki besedi in v vsakem dejanju. Njegova svetost pa je bila posebne vrste: preprosta, ljubezniva, vabljiva. Nič ni imel na sebi mrkega, strogega. Asket je bil pri njem popolnoma skrit za zaveso brezpri-merne ljubezni do bližnjega. Nekdo ga je imenoval stoprocentnega altruista. In to je bil bi. Janez Bosco v resnici. Bil je izredno družaben, vesel. Rad je zabaval ne samo svoje gojence, ampak tudi svoje gostitelje; žalostnega obraza ni mogel trpeti poleg sebe. O njem sn.emo reči, da je bil res »moderen« svetnik, svetnik, kakršnih naša doba silno potrebuje. Ko je lefla 1888 zatisnil svoje trudne oči. so bile njegove ustanove razširjene skoro po vsem svetu in sedaj, koga sv. Cerkev proglaša za blaženega, so te v tako velikem razmahu, da vzbujajo občudovanje vsega sveta. Zgradba podružnice OUZD v Mariboru odobrena Predsednik Krek pri ministru Drinkoviču - Odobreni vsi predlogi ljubljanskega OUZD Angt. kralju gre bolje London, 1. jun. (Tet Slov.«) Kraljeva bolezen ni nastala radi prehlajenja, kakor se je prvotno poročalo, temveč zato, ker se je izkazalo, da so zdravniki svoječasno operacijsko rano dali prehitro zaceliti, še predno je bil popolnoma ozdravljen pljučni absces. Sedaj se je pod brazgotino operacijske rane nabral nov absces, katerega so včeraj odstranili s tem, da so odprli staro rano. Gnoj je odstranjen skoraj popolnoma in vročina je včeraj zvečer hitro padla. London, 1. jun. (Tel »Slov.«) Zdravniki so zvečer izdali poročilo: Kralj je prebil dobro noč, absces poteka normalno, moral pa se bo po naravi zdraviti počasi. Predlagamo, da se božje službe za ozdravljenje kralja odgodijo na poznejši čas. Ker je splošno stanje kralja sedaj zadovoljivo, se izdajanje nadaljnjih zdravniških poročil smatra za nepotrebno. Min. odposlanci za meščanske šote Belgrad, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Za ministrske odposlance pri končnih izpitih na zasebnih meščanskih šolah v Sloveniji so imenovani ti-le: Fakin Anton, strokovni učitelj v Ljubljani. za zunanjo uršulinsko šolo v Ljubljani. Dragan Anton, strokovni učitelj v Ljubljani, za Lichtenthurnov zavod v Ljubljani. Sivec Anton, profesor v prosvetnem ministrstvu \ Belgradu, za zasebno meščansko šolo v Kočevju. Pečjak Rudolf, ravnatelj v Št. Vidu nad Ljubljano, za Mekinje. Gaspari Anton, ravnatelj na Rakeku, za Skofjo Loko. Koče-var Maks, ravnatelj v Ljubljani, za Šmihel pri Novem mestu. Wagner Rudolf, referent prosvetnega ministrstva v Belgradu, za notranjo uršulinsko šolo v Ljubljani in Mariboru. Dr. Kotnik Franc, prosvetni inšpektor v Mariboru, za Celje. Belgrajske vesti Belgrad, 1. junija. Finančni minister Šverljuga je odpotovali na Semmering po svojo soprogo, ki se tam zdravi. Nemški poslanik na našem dvoru je danes obiskal zastopnika zunanjega ministra dr. Ku-manudija. Pri tej priliki se je podpisal dopolnilni del jugoslovansko-nemške trgovinske pogodbe Zagrebške vesti Zagreb, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Zagrebški katoličani zapadnega dela zagrebškega mesta bodo jutri pri samostanu sv. Duha proslavili prosvetni dan. Ob tej priliki bodo posebne slovesnosti v čast petdesetletnice zagrebškega nadškofa. Zagreb, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Nad zagrebško zavarovalno družbo »Providnost«, ki so jo ustanovili pristaši bivše HSS, je sodišče izreklo odsvojitveno prepoved in odredilo se-kvester, in sicer na zahtevo upnikov. Pričakuje se, da se bo v kratkem otvoril stečaj. Koncert zbora „Hlahol Vinohradsky" Snoči je bil v Unionu koncert V. H., ki ima že 47 let tradicije in uspehov za seboj in ki topol prireja svojo prvo inozemsko turnejo. Nastopilo je menda 70 pevcev in pevk, izborno rutiniranih, pod vodstvom pevovodje K. Šejne. Program jc podal izbrane skladbe češke moderne, J. B. Foersterja, Vit. Novaka, E. Axmana, Jar. Kričkc, Jos. Suka, v zadnjem delu pa kitico prisedb čeških, moravskih, šlez-kih, ukrajinskih ljudskih pesmi. Pri Foerstcrjevih dveh smo občudovali izredne mojstrije zborskega izraza, Novak je zelo kompliciran v ritmičnem in harmoničnem oziru, oba pa sta globoko občutevajoča. Ax-man je ekspresivno enostaven, Krička in Suk sta mehka lirika, Čehi skladajo moderno poli-fonsko, imajo pa svoje zbore na taki tehnični višini, da morejo zanje pisati poljubne težkoče. kakršnim pri nas nismo kos. Narodne so efektno prirejene, posebno je dobila aplavz originalna »Kačcnka«, dalje obe češki narodni plesni, ritmični skladbi. Zbor ima neverjetno tehnično rutino, iz-borne soprane, tenorje in base; obseg glasu imajo vsi glasovi kar bajen. Težkoče za ta zbor ne obstojajo. Dirigent je z izredno mu-zikalnostjo razvijal skladbe, često linearno, ritmično sila zamotane; ni sc lovil za ccnenimi efekti in gradil konpaktno in kleno. Hlahol bomo ohranili v najlepšem spominu, skušajoč sc od njega učiti. V. Zagreb, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Proslava stoletnice rojstva Račkega se je danes pričela po objavljenem sporedu. .Nadškof dr. Bauer je opravil v katedrali službo božjo. Navzoči so bili zastopniki oblasti in akademiki, Popoldne so sc udeleženci podali na grob Račkega na Mirogoju. V hotelu »Esplanade« je bila zvečer večerja, ki jo je priredil predsednik akademije dr. Manoilovič. Bcigrad, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Minister za soc. politiko dr. Male Drinkovič je danes sprejel predsednika Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Mihaela Kreka. Razgovor med obema je trajal nad eno uro. Minister je odobril za novo zgradbo OUZD, podružnico v Mariboru, vse sklepe, tako ljubljanskega Okrožnega urada, kakor tudi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Odobril je G-milij. kredit. Poleg tega je minister odobril celo vrsto raznih tehničnih, personalnih in drugih vprašanj pri ljubljanskem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Minister je v teku razgo- vora omenil, da bo v kratkem sklical anketo, ki naj l>i razpravljala o splošnih smernicah delovne skupnosti zdravstvenega ministrstva in socialnih ustanov, zlasti glede gradnje novih zavodov, zdravilišč in okrevališč. Obširno je informiral o ^rinlnoni zavarovanju in delavskem stanju v Sloveniji. Obljubil je, da bo v teku tega poletja obiskal ustanove v Sloveniji, ki spadajo v njegov resor. Dunajsko vremensko poročiio. Na Koroškem in Štajerskem jasno, ne preveč toplo vreme, drugod i/.premenljivo oblačno, le malo topleje. Zadnje vesti Pariz, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Seje konference strokovnjakov sc nadaljujejo in se dela z vso paro. Sporazum se bo najbrže že v torek prebral v plenumu, nakar sc bo v sredo ali v četrtek podpisal. London, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Voditelj delavske stranke Macdonald jc izjavil, da zmaga delavske stranke nikakor nc bo motila mirnega razvoja industrije. Delavska stranka bo z vsemi silami delala na to, da pred pretekom dveh let ne bo potreba novih volitev. Ministrski kabinet se bo vprvič po volitvah zbral v sredo in storil primerne ukrepe. Pariz, 1. jun (Tel. »Slov.«) Med Turčijo in Francijo sc jc sklenil v načelu sporazum glede razmejitve med Sirijo in Turčijo. ajje novega 40 let dela ljubezni Ob 10 letnici Vincencijeve konference v Tržiču. Tržič, 1. junija. Krščanska dobrodelnost v rajrazličnejših oblikah je prav toliko stara kot krščanska vera in je zato vprav omi v vseh časih najglasnejša in najzgovornejša apologija krščanstva. Te zavesti je bil v veliki meri prežet Friderik Ozauani, ki je to dobrodelnost organiziral in ustanovil Vincencijeve konference, ki so bile kmalu po ustanovitvi vpeljane v vseh večjih krajih. Vincencijeva konferenca Mar. Ozn. v Tržiču stopa te dni med jubilantinje. 40 let plOdonosnega delovanja ima že za seboj, 40 let že vrši lepo dolžnost krščanskega usmiljenja in ta leta bodo zapisana z zlatimi črkami v zgodovini tržiškega mesta. Koliko solza je bilo posušenih, koliko skrite in očitne bede polajšane, koliko obupanih src pototaženih! Veliko siromakov se je vedno zatekalo k njej po pomoč, a Bog ji je naklonit vedno tudi veliko število plemenitih dobrotnikov, s pomočjo katerih je mogla konferenca tako blagodejno vršiti svojo nalogo. Vsi Tržičani brez izjeme so ji bili takoj od početka naklonjeni in tržiška darežljivost. znana daleč na okrog, je našla tu primerno polje za udejstvovanje. Prav tako so so zanjo toplo zavzela tudi tovarniška podjetja, ki jo še danes prav izdatno podpirajo in mislimo, da ne pretiravamo, če trdimo, da je bil blagopokojni g Andrej Gassner, veletovarnar tisti, ki je znal s svojo besedo, zlasti pa še s svojim svetlini vzgledom zbuditi pozornost posebej še pri premožnejših, za to prekoristno ustanovo. Sam je bil med ustanovitelji konference, dolgoletni njen predsednik in delavni član, ki je s svojimi nasveti in zlasti z bogatimi darili postavil njeno delovanje na trdno podlago. — Njemu se ima konferenca v prvi vrsti zahvaliti, da je prišla do lastne hiše. Mogočna zgradba »Naš Dom. bo vedno pričala o njegovem blagem srcu 30 00"3 KI1JIG0UEZ JUGOSLOVANSKE TISKARNE, PREJ PRVOVRSTNE IZDELKE SVOJE INDUSTRIJE pomoči od oblasti, ker sicer so naši vinogradniki uničeni. Galica je letos tako draga, vino, kar se ga je doslej prodalo zelo poceni, dasi bi moral, kakor pravijo, en liter vina plačati kilogram galice, a letos gre ravno na polovico, dva litra vina za kilogram galice. Vinogradniki, ki še niste prodali vina, nikar ne silite preveč z njim, ker se bo še lahko letos prodalo dobro, kajti, kakor beremo od vseh strani, je povsod mnogo nesreč. Takih dni, pa nas za naprej Bog čuvaj, da nas ne spravijo na beraško palico. Št. Vid pri Stični, 31. maja. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je v Velikem Gabru pri Št. Vidu na Dolenjskem toča potolkla. Naredila je veliko škode na njivah zlasti pri rži, ki je bila ravno v cvetju, in po sadnem drevju. Ob 5 letnici »Slovenčeve" uprave v Mariboru Maribor, 1. junija 1929. Jutri obhaja »Slovenčeva« uprava v Mariboru skromno obletnico — petletnico svojega obstoja; skromno po številu let, pomembno po uspehih pet letnega neumornega dela in plodonosne propagande. 'Do omenjenega dne ni imel »Slovenec« v Mariboru pravzaprav nobenega zastopstva oziroma podružnice. Naročniki — bilo jih je jedva 85 — so dobivali list po pošti; ga. Pertotova pa je prejemala in razdeljevala istega posameznim večjim trafikam. Na pobudo centrale v Ljubljani ter po prizadevanju g. M. Kranjca in bivšega narodnega poslanca F. 2 e b o t a se je pred petimi leti ustanovila v Mariboru podružnica »Slovenčeve« uprave, ko jo je prevzel in ki jo z ljubeznijo, vnemo in uspehom vodi še danes g. Mihael Bobek. Primerne prostore je dobila podružnica najprej v palači Zadružne gospodarske banke, pozneje pa se je preselila na Koroško cesto 1, kjer posluje še danes. Z izredno energijo in vestnostjo se je g. Bobek lotil organizacije podružnične uprave; propaganda za razširjenje »Slovenca« v Mariboru, pri čemur je požrtvovalno sodeloval zlasti bivši narodni poslanec Franjo 2ebot, je imela v razmeroma kratki dobi tolik vspeh, da je število »Slovenčevih« naročnikov v Mariboru naraslo na 1400 in da si'je g. Bobek moral poiskati pomočnika v osebi g. Ivana S a v i n c a, ki ga vneto in uspešno podpira pri spopolnjevanju podrobne podružnične uprave in propagandnega dela. Poudariti je treba pri tem, da vodi tukajšnja podružnica tudi upravo »Slovenskega lista«, »Koroškega Slovenca« in »Ilustracije«. Pet let uspešnega in plodonosnega dela ima za seboj podružnica »Slovenčeve« uprave v Mariboru; glavna zasluga za visoko in lepo bilanco petletnega organizatoričnega in propagandnega snovanja pa gre brezdvomno splošno priljubljenemu upravniku M. B o b e k u , ki mu želimo ob tej priliki, da bi še dolgo vrsto let deloval za prospeh in procvit podružnice »Slovenčeve« uprave v Mariboru. Jurjevo pri Macedoncih Kavadar, 25. maja 1929. Sv. Jurija Macedcnei visoko spoštujejo in je zanje svetnik pomladi. Na Djordievo, to je na naše Jurjevo, se tu pripravlja vse, mlado in staro, najbolj pa zaročenci, kajti sv. Jurij odpira hrepene-čim parom vrata v zakonski stan. Gospodarji ta dan obnavljajo navadno pogodbe s hlapci, pastirji, delavci in najemniki. Te pogodbe trajajo do pozne jeseni, tja do Mitrovega, to je godu sv. Dimitrija tik pred zimo. Na Jurjevo vstane vsakdo na vse zgodaj, vse hiti iz vasi in mest. Jurjevo slavijo na kakem senčnem prostoru z drevjem in studencem. Ljudje no-; sijo s seboj jagnjeta, ki jih pečejo potem na ražnju. ! Da ne manjka žganja in vina, je pri Jurjevanju raz-I umljivo. Redno pride na Jurjevanje tudi ciganska I godba, ki skrbi za veselo kolo. Še pred solnčnim vzhodom sc umije vsakdo ! v čisti hladni vodi ali pa v rosi, deklice pa se sede drsajo po rosni Iravi. To naj pomeni, da bodo ljudje vso pomlad in poletje rano vstajali, da bodo | bistri, čisti in zdravi, kot je bistra in čista jutranja I rosa na Jurjevo. Ko mine rosa in so se ljudje najedli in napili, se prične prosta zabava. Na drevju napravijo iz vrvi gugalnice — ljuljaške jim pravijo tu — in prične se veselo guganje. Gugljejo se vsi, tudi starejši in ne samo otroci. Deklice in mladeniči pa se še rajši zavrte v kolu. Okrog 10 dopoldne se dvignejo vsi in se vrnejo v mesto. To se pravi: žene, deklice in otroci odidejo domov, možje in fantje pa jo raje mahnejo v kafano, kjer se pri kartah in žganju zabavajo dalje. Pozneje, pred večerom, pa jjohiti mladina še na promenado, na kmetih pa ua vas. Tako mine Macedoncem Jurjev dan. Popreje sem nekaj pisal o zaročencih. Ti se prično na Jurjevo pripravljati na svatbo. Rad bi vam nekaj napisal o macedonski svatbi, toda še poprej bi vam moral o veridbi to jc o zaroki. Pri opisu obeh teh stvari pa ne bi šlo tako preprosto, kajti tako pri macedonski zaroki in pri svatbi veljajo zelo stari in zelo zapleteni običaji, kojih opis bi moral biti zelo dolg. Zaročne in svatbene ceremonije trajajo cele dneve. Podrobnosti teh običajev je pa v celoti zelo težko našteti in še težje je zvedeti od Macedoncev, kaj pomenijo. Posebno, kaj pomenijo vse neštete vraže in čarovnije, ki jih uganjajo svatje ob takih prilikah. Ob priliki vam bom vse to popisal, toda ne vem če bom kos tej nalogi. Tukaj že skoraj 14 dni neprestano dežuje v nalivih. Ljudje ugibljejo, da je to božja kazen za številne detomore, ki se tu dogajajo. Voda je namreč splavila na dan trupelca več zakopanih zadavljenih otrok. Tudi med Macedonci se gode talci i zločini. Svetovno vojno u žioih slikali KHLVHRIJR vidite, ako posetite bojno igro danes dne 2. junija ob 20 uri na Kodeleoem. Cenjenemu občinstvu naznanja tvrdka P. PlOgdlt, modna in športna trgovina za dame in gospode, da je zaradi adaptacije lokala od t. 6. dalje le en vhod v trgovino na Aleksandrovi cesti štev. t. zamore vsaki kadilec pokaditi cigareto na higijenski ustnik „Likar", da se uveri in prepriča o izbornosti tega ustnika in to ua velesejmu paviljon 707 tik glavnega vhoda. njegovem obrazu se je čitala težka odločitev, spočeta v strahu in trepetu. Ni se obotavljal. Odločil se je, da sprejme svojo kazen. Ali opažalo se je: ni bilo več vprašanje kazni za njegov prvi prestopek, nego za prestopek, ki ga je naredil, da je bežal. A glede tega se je držal glavar plemena samo tako, kakor je to zahteval, vzvišen svet, v katerem je živel: Mi kaznujemo naše prestopnike, a ako nam pobegnejo, jih primemo in še hujše kaznujemo. Naravnost k glavarju je stopa! dečko in obstal točno v oddaljenosti na zamah biča. Bič sikne skozi zrak in nehote sem se ves preplašen zganil, ko zaslišini sirov udarec. Suhljata mala noga je bila tako suhljata in mala! Kjer je udaril bič, je meso popolnoma pobelilo, a nato se je pokazala rdeča debela klobasa. Po njeni nabreklosti so se pojavile majhne kaplje krvi in pokazalo, kje je koža raztrgana. Zopet se dvigne bič. Celo malo telo je trepetalo v pričakovanju udarca, dasi se fantič ni ganil z mesta. Hotel je vzdržati. Nova klobasa se pokaže na njegovi nogi, in nato tretja. Ko udari bič četrtič, fantič glasno krikne. Sedaj ni mogel več mirno stati in od tega trenutka je skakal, kričeč od bolečine, vendar ni poskušal ubežati. Ko je v svojem obupnem skakanju prešel iz zamaha biča, se je takoj vračal nazaj. In naposled — po dvanajstem udarcu — se je stokajoč odplazil med vozove. Glavar obstoji in čaka. Tedaj se pojavi tned drevesi drugi fantič, a ne gre naravnost h glavarju. Prihajal jc kakor pes, ki se plazi; vsak trenutek je obstal v nepopisni grozoti in se umaknil za nekaj korakov. Ali vedno se jc vrnil in se približaval človeku v vedno ožjih krogih, stokal in izdajal zariple, neartikulirane glasove, kakor žival. Njegove oči se niso odmikale od biča in v njih je bila grozota, brezumna grozota, ki je govorila, kako nerazumljivo je zapostavljen ta otrok. Videl sem levo in desno močne ljudi, kako padajo v borbi in kako se zvijajo v smrtnih mukah, videl sem jih na desetine, kako so jih bombe in granate metale v zrak, raztrgane, ali verjemite mi, vse to je kakor šala pred pogledom na tega ubogega otroka. Bičanje začne. Kazen prvega otroka je bila igrača napram tej. Čez malo sekund jc že kri lila po tankih nogah. Skakal je, se zvijal, padal, dokler ni bil kmalu podoben nekaki marionetki na vrvici. Pravim »kmalu«, ker je njegov krik odklanjal laž, da bi bil marijonetka in je pričal, da je vse "stvarnost. Njegov krik je bil oster in prodirljiv. Ne liripav, nego drhteč in tanek. Tedaj je prišel trenutek, ko fantič ni mogel več zdržati. Zadnji ostanek njegovega razuma je izginil in hotel je ubežati. No, sedaj je tudi glavar šel za njim, mu zaprl pot in ga z udarci biča pognal nazaj v prejšnji prostor. Tedaj je nastal presledek. Slišal se je divji, na pol zadušen krik. Zena, ki je sedela na vozu, skoči. Z enim skokom je bila med glavarjem in fantkom. »Hočeš tudi ti, lie?« reče glavar. »Dobro, naj bo.« Zamahne z bičem nad njo. Krilo ji je bilo tako dolgo, da je ni poskušal udariti po nogah. Meril je na njen obraz, in ona se je branila picd udarci, kakor je mogla, s pestmi in mišicami, skrivajoč glavo med suhljata ramena in izpostavljajoč pleča in mišice udarcu Pogumna mati! Dobro je vedela, kaj dela. Fantič ie nobec- nil med vozove, še vedno neprestano kričeč. A ves čas so ležali poleg mene štirje in gledali. In niso se zganili. In niti sam se nisem zganil, priznavam, in to brez sramu, dasi je moj razum vodil težko borbo z mojim naravnim instinktom, ki me je gonil, naj vstanem in se vmešam. Poznal sem življenje. Kaj bi to koristilo ženi in meni, ko bi tukaj, na obali Susquehanna pustil, da me pet ljudi pretolče? Gledal sem nekoč, kako so obešali človeka. In dasi se je vsa duša v meni upirala zoper to, niti beseda ni prišla preko mojih ustnic. Če bi samo besedo spregovoril, prav gotovo bi mi razbili z revolverjem lobanjo, ker je zakon ukazal, da se ta človek obesi. A v tej ciganski tolpi je zakon zahteval bičanje te ženske. V obeh slučajih ni bil zakon samo po sebi vzrok, da se nisem vmešaval, nego okoliščina, da je bil zakon močnejši od mene. Ako bi v travi poleg mene ne ležali štirje, z veseljem bi planil na onega z bičem. In če bi me ne napadla z nožem ali s kijoni kakšna ženska iz tabora, sem prepričan, da bi ga pretepel do smrti. Toda štirje so ležali poleg mene v travi... (Prevedel I. V.) R.id!ocman«cIjsko tormnlno kopališče DOLENJSKE TOPLICE |>j (Toidlco prt Novem mestu) so edino ln trajno sigurno zdravilno sredstvo pri rheumatizmu, uouralgijah, ženskih boleznih i. t.d. KopallSeuc ntvnravs bo vseskozi nrposroilno n . Izvirkih. — Sezona od 1, maja do 30. supierabra. — ZclezniSkn postaja Straža Toplice, dolenjska žoloz-nica. — Zahtevajte) pro:-poklc. — Cenu znižane, posebno v pred- in po sezoni. Ostale vesti ic Da nc bo opominov, ki povzročajo samo stroške, uljudno prosimo, da vsi naročniki poravnajo zaostalo naročnino. Kdor nima položnice, jo dobi na pošti in napiše nanjo številko 10.650. * Naše žrebanje. Včeraj je do-šlo toliko glasovnic, da ni bilo mogoče pravočasno overoviti veljavnosti istih. Zato bodo objavljene končne številke v torek ter obenem imena onih, ki so bili izžrebani za naše nagrade. •k Gg. sošolce f g* župnika Alojzija Jarec iz Hotedršice spomnim na našo vzajemno obljubo, da bo vsak preostali sošolec za vsakega umrlega daroval pet sv. maš. — Jos. Plantarič, kanonik. ir Orlovski izlet v Prago. Veliki župan ljubljanske oblsati nas obvešča, da ga je ministrstvo za kmetijstvo in vode s svojim razpisom z dne 21. maja 1929, Br. 13.715/1 a, pooblastilo, da lahko dovoli svojim uslužbencem iz resora omenjenega ministrstva izredni 10-dnevni dopust zaradi udeležbe na orlovskem taboru v Pragi v času od 1. do 10. julija t. L, toda samo, kolikor bodo to službeni interesi dopuščali. — Vse uslužbence resora za kmetijstvo in vode, ki so sc priglasili za zlet in so podrejeni Velikemu županu ljubljanske oblasti, pozivamo tem potom, da nam zaradi preskrbe dopusta pošljejo svoje osebne podatke. — Pripravljalni odbor za svetovaclavski izlet v Pragi. ir Naraščajski dnevi ob priliki Svetovac-lavskih orlovskih slavnosti v Pragi bodo teden dni pred glavnim orlovskim dnem. Mladci in Mladenke, ki se želijo udeležiti naraščajskili dni v Pragi, naj to sporočijo nemudoma na naslov: Jugoslovanska Orlovska Zveza v Ljubljani, Ljudski dom. Tc prijave moramo imeti najkasneje do dne 9. junija 1929. Naraščajniki bodo odpotovali v Prago pod nadzorstvom dne 27. junija 1929. Točni čas odhoda se bo še objavil. Vrnili se bodo skupaj z ostalimi udeleženci 10. julija 1929. Prispevek za potnino in oskrbo znaša Din 500.—. Ta znesek mora vsak naraščajnik, ki prijavi svojo udeležbo, plačati tudi najkasneje do 9. junija 1929. Poznejših prijav in prijav brez vplačila gorenjega zneska ne bomo vpoštevali. — Pripravljalni odbor. ir Prosvetnega dne v Gorjah naj se udeleže vsa katoliško-prosvetna in izobraževalna društva iz radovljiške dekanijc. Seveda vljudno vabimo ludi sosednja društva. 16. junij mora biiti zapisan v povestnici našega prosvetnega dela. Ta dan praznuje bralno društvo v Gorjah 60-letnico svojega obstoja, in ob tej priliki se blagoslovi nov Prosvetni dom. Kot govornika na prosvetnem taboru nastopita obl. komisar g. dr. Marko Natlačen in g. urednik Franc Krcmžar. Za to priliko je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo na progah Ljubljana—Bled, Kranjska gora—Bled, Bohinjska Bistrica—Bled, in Tržič—Kranj, in to z odlokom od 28. maja 1929, št. 40.133/29. Vsa društva naproša Prosvetna zveza, da pošljejo po izkaznice za polovično vožnjo ali na Bralno društvo v Gorjah, ali na Prosvetno zvezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. ir Vsem višarskim romarjem v vednost. Vsi oni, ki so se priglasili za višarsko romanje do 29. maja, so vpisani v seznam onih, kateri se udeležijo romanja dne 3. in 4. avgusta. Slovenska krščanska ženska zveza je dobila dovoljenje le za 800 romarjev. Vsi oni, ki so se priglasili 29., 30., 31. maja in 1. junija, vsi ti so vpisani v seznam romarjev, za 17. in 18. avgust. To romanje se vrši pod istim duhovnim vodstvom, kakor prvo, pod firmo Pevske zveze. Za drugo romanje je prijavljenih že nad 300 izletnikov, zato prosimo, da se vsi oni, ki bi sc še radi udeležili drugega romanja, t. j. 17. in 18. avgusta, takoj javijo pri Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Število je zopet omejeno na 800. Priglašenje zaključimo 14. junija, ako bo pa število 800 že prej doseženo, pa preje. ir »Ilustracija« štev. 5. Nova velesejmska številka »Ilustracije« je izšla včeraj in bo vsakogar, ki jo bo vzel v roko, prijetno presenetila i po bogastvu in izbiri izvirnih, še nikjer priobčenih krasnih slik i po tehnični opremi. Večbarvni ovitek z velesejmskim motivom je delo mladega slovenskega slikarja. V notranjosti lista se vrstijo krasne slike z velesejma, iz našega domačega življenja, nove vprizori-tve ljubljanskih gledališč (solisti, skupine, scena in originalna figura Betetta v vlogi kralja Treffa), veličastna celostranska slika čuda moderne tehnike — dirjajočega ekspres-nega brzovlaka, slike filmskih div in mlade Ite Rine (s poročilom o najnovejših filmih), najnovejša moda, kopalni kostim, serija slik iz elegantnega ljubljanskega česalnega salona, scene z zadnje konjske dirke in nagrajenih zmagovalcev, aktualnosti iz tujega (slavnosti 500letnice Jeanne d'Arc, slike iz Pariza, Amerike) in domačega sveta (razstave, zborovanje Pen-klubov, kopališče »Ilirija«) itd., itd., karikature z ljubljanskega velesejma, kramljanje Fr. Zeta, novelistični material in vse drugo, kar iščete in želite, da vas kratkočasi. Uredništvo revije skrbi, da z izbrano ir Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je »Franz-Josef«-voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spccerij-skih trgovinah. in pestro vsebino zadovolji naročnike. Iz tujine in iz domačih krajev prihajajo teden za tednom priznalna pisma odličnih osebnosti s čestitkami za podjetnost konzorcija in pohvalno delo uredništva. Ne zamudite tudi vi in se čimpreje naročite na revijo, ali vsaj kupite eno številko, ki stane samo 10 Din. Uprava -Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6-11. ir Smrt vrlega moža. Iz Sodražice nam poročajo: Dne 31. maja je umrl v Globelji pri Sodražici g. Aleš O r a ž e m , star 70 let. Z njim zakrije mati zemlja lep kos sodraške zgodovine. Bil je nad 30 let steber sodraškega občinskega odbora, od ustanovitve do danes jako marljiv član načelstva Hranilnice in posojilnice. Blizu 30 let je bil delavec pri Kmetijskem društvu. Tudi živinorejska zadruga izgubi z njim zelo razumnega odbornika. Da je bil velik prijatelj mladinske organizacije in širitelj našega tiska, mu bodi tudi v čast povedano. Kot vzor krščanskega moža je svoje otroke vzgajal v strogo krščanskem duhu. Sin Jože je kaplan v Cerkljah. Najmlajši France je klerik salezijancev v Marseillu. Ena hči je usmiljenka. Tudi ostali otroci, dva sinova in dve hčeri, so dobro preskrbljeni. Ker mu je žena že pred leti umrla, je bila vsa vzgoja na njegovih ramah. Bil je velik prijatelj župnijske duhovščine in zelo skrben za lepoto službe božje. Največ po njegovem trudu je zrastla na sedlu pri Globelji prijazna cerkev, podružnica sv. Družine. Pogrešali ga bomo vsestransko. Slava njegovemu spominu! ir Razlika. O slovečem češkem komponistu A. D v o f a k u , ki letos ves svet praznuje 25-letnico po njegovi smrti, pripoveduj« Božo Lovrič iz Prage sledečo zgodbo v »Obzoru« od 31. maja: »Nekoč je nekdo pred Dvorakom, ki je bil ravno takrat ob smrti svoje hčerke zložil svoj neumrjoči Stabat Mater, trdil, da nad nami ni nobenega Stvarnika in da je vse le igra materije in slučaja. Dvorak je preplašeno razširil oči ko dete, ko ugleda strah in jc ves iz sebe rekel nepozabljive besede: ->A odkod moje melodije, ako nc od Boga?« .. . V »Delavski Politiki« od 1. junija t. 1. pa nek sodrug dokazuje, da pravi marksist mora biti brezverec, ker »danes ni nikjer več vmes božjega prsta« ... Je pač tako, da geniji verujejo v Boga, bedaki pa ne, kakor je rečeno že v svetem pismu. ir Strašno. Znana francoska revija »Illu-stration« prinaša letos žc v treh številkah razpravo o umiranju francoskega prebivalstva s točnimi grafičnimi ponazoritvami in tabelami ter fotografijami trgov in vasi, kjer hiše razpadajo, ker ni več prebivalstva. Zdaj pa beremo v »Grunc Post«, nedeljskem listu iz Berlina, kako so nemški študenti potovali po Pro-vansi, navdušeni vsled ljubeznivega sprejema, ki so ga povsod doživeli: od kmetov, duhovnikov, menihov, meščanov. Toda eno kazi lo sliko: razpadajoče vasi, ki so jih videli, ker jc deloma mladina odšla v mesto, deloma so pa mnoge rodbine sploh izumrle, ker nc rode več otrok. Zraven opisa je fotografija s sledečim podpisom: Rochc-sur-Granc, ki jc deloma v razvalinah, ker so prebivalci večinoma izumrli. ic Na Angleškem in Francoskem so sc pojavile koze. Tako so pisali listi. Kdor želi več znanja o tej bolezni, naj si ogleda danes ob 11 ali 16 na Stalni higijenski razstavi na velesejmu štiridejanski film »Koze«. — Ob 17 predava šef Zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece dr. B. Dragaš: »Duša in telo otroka in njegova nega do 6. leta«. Pojasnjuje film. ir Nevarne nogovice. V Rogoznici pri Ptuju se je zgodil žalosten slučaj. Žena ondotnega župana ga. Marija Rašl je šla v Ptuj nakupo-vat. Med potjo jo je ožuiil čevelj. Ko je prišla domov, so sc začele bolečine, ki so trajale štiri dni, dokler ni uboga ženu v strašnih bolečinah umrla, stara 52 let. Nosila jc na usodni poti nove barvane nogovice, ki so najbrž povzročile zastrupijenje krvi. Zapušča štiri nepreskrbljene otročiče in žalujočega moža. N. v m. p.! ir Velika tatvina v vlaku? Včeraj popoldne je bila prijavljena ljubljanski policiji velika žepna tatvina v vlaku, seveda če ni ovaditelj denarja izgubil. Ovaditelj, Hans Mrosek, uradnik pri mo-nakovskem škofu H. Traulebnu, je izpovedal: »Odpeljal sem se z vlakom št. 618 iz Zagreba, spotoma pa sem mislil obiskati ljubljanski velesejem. Na postaji Sava pri Zidanem mostu sem opazil, da mi je izginila listnica iz lakiranega usnja, na šest predalov ter s sivo podlogo ter z zlatom obrobljeno. V njej je bilo 21.000 Din jugoslovanskega denarja v bankovcih po 1000 Din, 4500 nemških mark, 1270 čeških kron, 100 turških funtov, 20 dolarjev, 500 drahem in nekaj portugalskega denarja. V listnici jc bilo še neko potrdilo praške kreditne banke, razni naslovi in vizitke. Kdo bi mi izmaknil listnico, ne morem sumiti nikogar, pač pa je tudi mogoče, da sem listnico kje pozabil, v kakem hotelu ali v avtotaksiju v Zagrebu.« Mrosek obljublja 7500 Din onemu, kdor mu pripomore, da dobi povrnjen denar. Njegov naslov je: Hans Mrosek, pri škofu II. Traulebnu, Miinchen, Kirchenstrasse 15. ir »Odprite oči!« je naslov šestdejanskemu filmu, ki ga predvaja Stalna higijensku razstava na velesejmu danes ob ti, 16 in pol 18. Mladini vstop ni dovoljen. ir Vreme. V Ljubljani: dopoldne poloblačno, popoldne oblačno. Kasneje je pričelo rositi. Barometer 760.9, toplomer 22"C. — Maribor: Lepo. Barometer 759.5, toplomer 22"C. — Zagreb: Lepo. Barometer 760.4, toplomer 23"C — ttelgrad: Zjutraj lepo, od petka padlo dežja 9 mm. Barometer 760.2, toplomer 14"C. — Sknplje: Barometer 760.1, toplomer 26"C. — Split: Lepo. Barometer 758.5, toplomer 28° C. * Za 100.000 Din draguljev pokradenih. V Osijeku se je te dni izvršil večji vlom. V stanovanje vdove po sodnem predsedniku Lujize Brosan so vdrli ponoči neznani vlomilci, premetali vse stanovanje in odnesli vse dragulje in dragocenosti v skupni vrednosti nad 100.000 Din. Za vlomilci ni sledu. •k Pozor! Oglejte si današnji oglas: »Otroke v skupinah*. Naša ekspozitura na Velesejmu prevzema vsa naročila, naročnino in oglase za dnevnik Slovenec. - Cenjeni obiskovalci velesejma, poslužujte se je. ir Solnčenje, kopanje in zračenje. Knjiga od dr. Drugaša se dobi v vseli knjigarnah. Cena 3 Din. Za odrasle in otroke. ir »Schulz Universal« tehtnica privabi trgovcu, obrtniku in mesu r ju novih strank, zuto je rentabilna. Zahtevajte brezobvezno ponudbo ali poset zastopniku. Jugo Schulz, d. z o. z., Ljubljana. ic Jeklene valjčne zastore ter vsa ključuv-ničursku delu izvršuje in se priporoča /,u cenj. naročila ključavničarstvo Avgust Murtinčič v Ljubljani, Rimska cesta li. Več v današnjem oglasu nu zadnji strani! ic Ljubeljska cesta začasno zaprta. Tukajšnji Avtomobilski klub nam sporoča, da je cesta čez Tržič na Ljubelj začasno zaprta. V Tržiču polagajo vodovod in je že itak ozka cesta radi tega deloma razkopana, deloma zatrpana z raznim ma-terijalom. Pričakovati pa je, da bodo dela v par dneh že toliko napredovala, da bo prehod zopet mogoč, o čemur bodo avtomobilisti potoni časopisja obveščeni. ic Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. Letni izpiti, kateri se vršijo pod predsedstvom delegata mili. trgovine in industrije, začnejo sredi junija. Izpričevala se bodo razdelila koncom junija. Novi tečaj se začne dne 2. septembra 1929. Prospekti in pojasnila v trgovmi Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. ^r Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih (dr. Fr. Stelč) je odlična informativna knjiga o naši domači umetnosti od najstarejših časov do danes. Delo .je pisano v lahkem jeziku, tako da je dostopno vsakemu povprečnemu izobražencu, ilustrirano z mnogimi podobami med tekstom in številnimi umetniškimi prilogami. Cena za kartoniran izvod 50 Din, za lepo salonsko vezavo 60 Din. — Naroča se pri Novi založbi v Ljubljani. ir Budilke, prvovrsten fabrikat. F. Čuden, Prešernova ulica 1. ir Spodbudnega berila za mesec junij hočete? Narcčite dr. Opekova knjigo: Začetek in Konec! Tam notri imali poleg vzvišene podobe Odrešenikove opisane tudi žrtve njegovega božjega Srca za nas in razloženo pobožnost k njegovemu presv. Srcu. — Knjiga je poceni; nevezana stane samo 16 Din, v polplatno 20 Din, elegunlno pa 40 Din; po pošti 1.50 Din več. Naroča se v prodajalni K TI) (H. Ničman) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica. ir Pred okužoniem z nalezljivimi boleznimi nas obvaruje SANOFORM. Stalno v zalogi v vseh lekarnah in drogerijah. •k Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in finejše vrste cefir, poppelin prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »Triglav-::, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela štrukelj. ir Enostavnejše in cenejšc prati! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in truda-polno pranje na perilni deski ni samo muka, ampak je tudi mnogo dražje. Uporabljajte »Pcrsil«! Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhali in uspeli je: cvetnobelo in svcžedehleče perilo. * OPOZARJAMO na otjlas Spodnještajer-ske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega lista. ★ PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH. Ljubljana, IVolfova 12, prosi vljudno milodarov. Ncčna služba lekarn. Dnevna in nočna služba 3. junija: Bahovec na Kongresnem trgu, Ust ar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. — Nočna služba 4. junija: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gospo-i spesvetski cesti. 0 Matineja pevskega zbora »Vinohradske-: ga Hlahola«. Mladinska matineja pevskega zbo-j ru »Vinohradski Illohol« se vrši danes ob 10 i dopoldne v veliki dvorani Unioiiu. Uvodno besedo govori prosvetni šef f?. dr. Dragotin Lončar. Vstop je šolski mladini prost, program j stane 2 Din. Programi se dobe od 9 dalje pred koncertno dvorano. O člane ruske kolonije in prijatelje ruskega narodu vljudno obveščamo, du se pripeljejo čluni zbora Donskih kozakov v Ljubljano v ponedeljek pur minut preti drilgo uro popoldne nu gluvni kolodvor. O Slava 16. artiljerijskega polka. 16. artilerijski polk v Ljubljani praznuje svojo Slavo dne 5. junija, kot spominski dan osvobo-jenja Gosposvetskega polja leta 1919. Služba božja in sekanje kolača se vrši ob 10.30 na dvorišču vojašnice »Kralja Aleksandra I.« O Ali nemščina ali francoščina. Srednja tehnična šola je že dalj časa v dilemi, ali naj uvede kot edini obvezni predmet iz modernih jezikov za svoje učence francoščino ali pa nemščino. Naprosila jc mestno občino, naj sc ona izreče za enega izmed obeh jezikov. Ta stvar je bila prerešetana na petkovi gremi-jalni seji. Po vsestranskem prevdarku sc je magistratni gremij izrekel za nemščino, kot tuj jezik, ki ga absolventi srednje tehnične i šole najbolj potrebujejo. O V Jakopičevem paviljonu otvolijo v ne-i del jo razstavo svojih del slikar V. Hodnik iz 1 Bohinja, J.Cvetek, slikar sumouk istotnm, ter kipar P. Loboda iz Domžal. Razstava ostane odprta do 16. junija dnevno od ') do 18. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. 0 Artilerijsko podofieirska šola v Mariboru sprejme 200 gojencev. Prošnje je vložiti do 20. sep- tembra 1929. Več je razvidno iz oglasa, ki je nabit na mestni deski. 0 Koncert vojaško godbe na Ljubljanskem velesejmu pod osebnim vodstvom g. višjega ka-pelnika dr. Čerina se vrši dne 2. maja od 5 do pol 7. ure zvečer. O Barako glavnega skladišča društva Rdečega križa na ljubijunskem polju, ki je bila po vojni toliko časa skoro praznu, je pisec teli vrstic videl slučajno odprto iu si isttf ogledal v navzočnosti g. upravnika Antona jagodica, ki vodi in urejuje od leta 1911 /. malim presledkom, z ljubeznijo in z vztrajno požrtvovulnost-j j pri Rdečem križu. Očividec si je vse ogledni in videl, du je po policah in povsod vse natančno detajlirano in nn listkih napisano, koliko komadov je vsukegu, du lahko najde vsak, nko-ravno jc bil le kratek čas navzoč, in vse \ dobrem stanju. Posebno pozornost pa vzbuja provizoričnu bolniška baraka za 30 bolniko\ tipu »Dcck«, ki se lahko zloži. Tla baruke so obenem zaboj. Zelo praktično. Priporočljivo bi bilo, du bi si jili društvo Rdečega križa več uabuvilo. IIvulc vredno jc tudi, du da Dravska divizijska oblast svoje vrle vojnke bolničarske čete na ruzpolugo, kadar jih g. upravnik rabi. Požrtvovalnemu predsedniku društva, gosp. dr. Krejčiju in oblastnemu odboru gre velika zasluga, da je omenjeno društvo tako oživelo in d i jc izročilo tu važen posel možu, ki jc meti prostim časom vse to uredil /. največjim veseljem in ljubeznijo. — Da tudi jaMiost izve, du društvo Rdečega križu zelo napreduje, jc na-pisul očividec to skromno poročilcc. Očividec. © Krasni lepaki Rdečega križu naznanjajo r>'t mestu, du jc dunes nabiralni dnn Rdečega Križu. V tu namen bo v Zvezdi od II do 12 promenadni koncert godbe Dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina. Cenjeno občinstvo še enkrat opozarjamo nu to iu prosimo, da se prošnji Rdečega križu odzove v obilnem številu. Odkupite znake zu namene Rdečega križa, darujte zu ferijulno kolonijo! O Marijonetno gledališče ribniške meščanske šole ima svoje predstave na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »K« dunes, v sredo ter soboto. Igra lutkovno burko M.Jarca: »Razbojnik Moroz« po Milčinskega iMutuj Tolovaj« v ribniškem narečju. Začetek vsakokrat ob 15.30 in 16.30. 0 Strokovna razlaga razstave meščanskih šol se vrši danes od 2 do 6 na velesejmu v paviljonu »K«. Občinstvu nudimo s tem priliko, da sc temeljito pouči o pomenu meščanske šole iu njenih uspehih. Pridite — nc lin vam žal! O Gospode profesorje li/.ike, ki se zanimajo zu Druganov upa rut in njega delovanje, vabimo dunes dopoldne ob 11 nu velesejem v paviljon »K«, kjer bodo imeli priliko, du si točneje ogledujo tu izvirni domači izdelek. 0 Dve sosedi. Blizu železniškega predoru nu Martinovi cesti so si ženske prav tako v luseli kot menda povsod drugje, toda do takih dejanj medsebojne mržnje kot tam, pa drugje menda res ne pride. V eni tamkajšnjih hiš stanuje več železnicarskih družin. Gospa iz drugega nadstropju in gospa i/, prvega nadstropju pu se ne inoretu videti ne živi nc mrtvi. Gospu i/, drugega nudstropja ima v tej domači vojni slrategično prednost. Je namreč nad gospo v prvem nudstropju in njej je mnogo Inžje politi sušeče se perilo spodnje gospe, kot pn tej. Predvčerajšnjim pa jc prišlo do poloma. Gospu v drugem nudstropju si je preskrbela veliko posodo solitrne kisline. Ko sc ji jc ponudilu ugodna prilika, jc vso vsebino zlila nu zastore spodnje gospe. Nekaj kupljic je padlo celo na kožo gospe v prvem nadstropju. Posledice so sedaj nedogledne: ovadba pri policiji, tožba pri sodišču, odpoved stanovanja, zdravniško spričevalo in splošen bojkot med obema družinama. Kajti, če bi neumnost ljudi gorela, ne bi bilo treba drv. Če pu bi gorela neumnost obeli gospa, one i/, prvegu in one iz drugega nadstropju, bi bila čelu Martinova cesta preskrbljena s centralno kurjavo. © Beg nevarnega roparja. Ljubljanska policija je včeraj dobila obvestilo da jc pred dnevi pobegnil iz kaznilnicc v Lepoglavi prosluli ropar in vlomilec Matevž Tomšič, rojen 1. 1899 v Malih Laščah. Tomšič jc pred leti izvršil več ropov in tatvin tudi v Ljubljani, še več pa na Hrvatskem. Je skrajno nevaren zločinec, o katerega dejanjih bomo v kratkem najbrž zopet kaj čuli. O V svet je pobegnil 17 letni mladenič Josip Vrankar, stanujoč na Kodeljevem. Njegova mati je še poštene, stare sorte in je fanta oštela zaradi slabe družbe. Fantu se je to »zamalo« zdelo ter je pobegnil. Ker je že dovolj star, se bo nemara še spametoval in spoznal, da je doma še najboljše, in da so nauke matere sicer morda neprijetni, a zlata vredni. Da bi fant to le pravočasno spoznali 0 Čigavo jc kolo? Pred približno tremi tedni je prišel v gostilno pred opernim gledališčem čuden možakar. Plašno je pogledal krog sebe in pričel razgovor o kolesih, nato po brž vprašal enega od gostov, če kupi kako kolo. Nagovorjeni se je ozrl vstran in se ni več zmenil za sumljivega gosta. Kdo pu bi še dandanes, v času večnih tatvin koles, kupoval po gostilnah kolesu, ki so skoruj gotovo ukradena? Sum-ljivcc jc kmalu odšel. Po policijski uri pa so Pomladne mw$U kakor obleke, bluze, dnmsko perilo, moško perilo, kravate itd. priporoča po izredno nizkih cenah domača tvrdka Ign.žorai. Sv. Petra c. 3 In II našli v veži hiše v Gledališki ulici 2 neko kolo. Lastniku vse tri tedne ni bilo blizu iu ker je bilo kolo skoraj gotovo kje ukradeno, ga je prevzela policija. Kolo ima številko 13.637, ni pa jasno, kakšne /namke je. Policija imu sedaj kolo, išče pa dvoje: pravega lastnika kolesa in onega, ki je to kolo izmaknil. Če bo prvi to notico čital, bo gotovo z veseljem prišel [>o svoje kolo na policijo, o drugem pu ne moremo trditi kaj takega. © Iz policijske torbe. Aretiranih je bilo pet oseb, in sicer tri zaradi tatvine, ena zaradi splošnega suma ter neki vinski bratec, ki so ga ponoči stražniki pobrali na cesti. Ovadbe navajajo eno manjšo tatvino, en slučaj pijanosti in razgrajanja, izgred v gostilni, dvoje prekoračenj policijske ure, dva slučaja hoje po železniškem tiru, osem prestopkov zoper avtomobilski red in šest ceslno-policijskih prestopkov. Prijavljena sta dva nadaljnja slučaja motenja vernikov pri procesiji. © Filz klobuke, damske in moške, kemično Čisti in lika lovarna Jos. Reich. Izvršitev v 24 urah. © Radi prezidave lokala si lahko nabavite pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15, angleško in češko blago po tovarniških cenah. Oglejte si, izkorislite priliko! © KEMIČNO SNAZENJE OBLEK. — ŠIMENC, Kolodvorska 8. Originalno Nggerol (Patent št.5922) olje »li krema za solnčenje in ma, sažo. Vas obvarujeta eolneance potemnita kožo in jo naredita gladko in čisto. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. □ Prosvetni kino v Mladinskem domu, Cvetlična 28, predvaja danes ob 17 in pol 20 krasen film »Spovedna tajnost« v 6 dejanjih. Pri večerni predstavi sodeluje godba Kat. omladine. □ Jutri zvečer vsi h koncertu, ki ga priredijo ljubljanski akademiki ob 20 v veliki unionski dvorani. Nabito polna dvorana bodi dokaz umevanja mariborskega občinstva za idealna kulturna stremljenja naše akademske mladine. □ Na včerajšnji trg, ki je bil izredno dobro obiskan, so pripeljali špeharji na 32 vozeh 68 zaklanih svinj, kmetje pa 14 voz krompirja, 14 voz sena, 10 voz otave, 8 voz slame in 12 voz škupe. Cene normalne. □ Pcselska zveza uprizori danes ob 16 v dvorani Zadružne gospodarske banke poučno igro »Sv. Notburga«. Pred uprizoritvijo kratko uvodno predavanje. □ Uradna ure na magistratu. V vseh mestnih uradih se uraduje ob delavnikih razen sobote od 3. junija 1020 do 31. avgusta t. 1. od pol 8 do 14. Ob sobotah pa od pol 8 do 12. □ Današnji koncert v parku se prične ob 11 ter obsega sledeči program: Kozaci — ruski marš; Suppe — Tannenhauser (uvertura); Dvorak — Fantazija iz opere (Dimitry); Parma — Fantazija iz opere (Ksenija); Glinka — Život za Cara; Varjak i Korejac — ruski marš. □ Radi preureditve hotela »Črni orel« se iz varnostnih razlogov zapre za vsak promet od 1. junija za nekaj dni Volkmerjeva ulica med Grajskim trgom in Oosposko ulico. □ Ncčno službo ima tekoči teden Mlinarikova mestna lekarna na Glavnem trgu. □ KDOR HOČE DOBIIO OBUTEV si kupi Karo ievljeMaribor, Koroška c. 19. Maribor □ Opozorilo splavarjem na Dravi. Gradbeno vodstvo pri zgradbi kopališča na Felberjevem otoku opozarja, da je radi pilotiranja v levem rokavu Drave ob relberjevem otoku splavarjenje otežko-čeno in prosi, da se splavarji po možnosti drže običajne poti [» desnem rokavu. V slučaju nujne potrebe pa se pri vožnji jx> levem rokavu prosi za največjo opreznost. □ Ob zaključku sezone. Tukajšnja Ljudska univerza je pokazala v letošnji sezoni izredno živahno delovanje. To bo moral vsakdo priznati. Vendar naj pri tej priliki opozorimo na nekaj, o čemer se sicer ni javno razpravljalo; gre namreč za jx>jav, ki je bil ponovno predmet kritike v krogih slovenskih kulturnih delavcev ne samo v Mariboru, ampak tudi v drugih središčih slovenskega kulturnega življenja. Opažalo se je namreč tekom sezone, da je Ljudska univerza vse preveč forsirala pri raznih prireditvah neslovenski element na škodo vseh tistih, ki bi bili v prvi vrsti jjoklicani, da sodelujejo pri širjenju prosvete in izobrazbe med širokimi narodnimi plastmi. Za veliko število naših kulturnih delavcev iz Maribora, Ljubljane ter drugih naših mest gre, ki so pri tem ostali neopa-ženi. Saj imamo sami toliko strokovnjakov in znanstvenikov na vseh jsodročjih kulturnega delovanja, da bi pač ne bilo jx)trebno, hoditi drugod na posodo. V tem smislu naj bi skušala Ljudska univerza v prihodnje odpraviti ta edini svoj nedostatek, ki je pa takega značaja, da ni mogoče preko njega na dnevni red. □ Poncčna sličica s Tržaške ceste. Mahal jo je železničar Leopold 'M. po Tržaški cesti in se bližal' gostilni »Ritoper«. Iz ozadja prikolesarita neznanca in se poženeta proti njenui s klicem: življenje ali denar. Napadenec jo je brž ucvrl v gostilno in'Se rešil pred kolesarjema-neznancema. Tako pripoveduje Leopold M. — Eden od obeh kolesarjev, ki so ga bili pravočasno iztaknili, pa pravi, da ju je omenjeni Leojx>ld M. pozdravil sredi noči z »Aufbiks — Pobci spat!« In da so se samo malo spoprijeli, nakar je Leopold M. pobegnil v bližnjo gostilno. □ Smrtna kosa. Umrla sta: Franc Nevvrep, zasebnik, star 83 let. Pogreb danes ob pol 17 iz mrtvašnice splošne bolnice na magdaleusko pokopališče. — Otilija Kovačič, delavčeva hčerka. Pogreb danes ob četrt na 18 na magdalenskem pokopališču. □ Pri delu se je jnonesrečil 22 letni delavec Franjo Novak. Cirkularna žaga mu je odrezala prste na desni roki. — 16 letni steklobrusni vajenec Albert Fojtl pa je padel v Jurovcih z voza ter si pri padcu stri levo roko. Oba ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. □ V tujino... Te dni je zopet šel preko Maribora transport 200 kmečkih delavcev za sezonsko delo v severni in južni Franciji. Večinoma iz Slovenske Krajine. Pripravlja se še poslednji večji transport v letošnji sezoni. □ Odklonitev izvenmariborskih učencev in učenk na mariborskih osnovnih in meščanskih šolah v šol. I. 1929-30. Krajevni šolski odbor v Mariboru je sklenil na svoji seji dne 31. maja t, 1., da se radi pomanjkanja šol prostorov v šol 1 1929-30 odkloni v vseh razredih tuk. osnovnih in mešč. šol sprejem izvenmariborskih učencev in učenk, katerih starši ne stanujejo stalno v Mariboru. Izvzeti so samo oni starši, ki imajo sicer stalno službo v mestu, pa niso mogli v mestu dobiti stanovanja, če ugodi kraj. šolski odbor njihovi prošnji za sprejem njihovih otrok v mestne šole. Prošnje je treba vložiti pri kraj. šol. odboru v Mariboru najkasneje do konca julija t. 1. □ Mariborski časnikarji, združeni v svojem posebnem klubu, so imeli v petek zvečer svoj redni letni občni zbor, ki je potekel v znamenju vzajemnega delovanja za skupne strokovne in jx>klicne interese. Najprej je klubov predsednik U. Kasper v preglednih črtah orisal klubovo delovanje v pretekli poslovni dobi; nato je sledio izredno skrbno sestavljeno ter izčrpno poročilo klubovega blagajnika I. Dolanca, ki je vestno in ljubeznivo vršil poverjeno mu funkcijo. Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor z g. U. K a s p e r j e m kot predsednikom na čelu. □ Intervencija za tiste, ki so bili po starem zakonu upokojeni. 27. maja t. 1. sta pol. pristav Senica in Storelj intervenirala pri šefu kabineta min. predsednika, fin. ministra, drž. sveta, glavne kontrole ter min. za notranje zadeve. Intervenirala sta v imenu vseh tistih prizadetih upokojencev, ki bivajo v Mariboru in ki so bili upokojeni starem zakonu, dasi so še služili v času, ko e novi zakon stopil v veljavo. Oba zastopnika sta jila pri vseh činiteljih prijazno sprejeta; obljubili so jima, da se bo njihovim prošnjam v okvirju možnosti ustreglo. □ Mati, to lirsko dramatsko delo, posvečeno našim materam in naši mladini, se uprizori na materinskem dnevu tukajšnjega slov. ženskega društva dne 7. t. m. v Narodnem gledališču. Delo je spisala Lj. Poljančeva. uglasbil pa je V. Mirk. Pri uprizoritvi sodeluje I .in II. dekliška ljudska šola. Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO- FERR1N. — Dobi se v vsaki lekarni. Priložnostni naKup - ceno nciprodaf! Skobeljniki zn železo 700x1500 mm. 800 x 1000 mm, 800 x 3000 mm, 1000 x 2000 mm, 100'! x 2500 mm. 2 Shaping 300 in 50 Hub po I stružnica z vodilnim vretenom (Leitspindel-drehbank) 250 x 1000 mm, 350 x 1000 mm, 350x3000 mm. 600 x 1500 mm. 5 vodoravnih rezkalnih strojev, (Horizontalfrasmaschinen) 1 vttnlni stroj, (Bohrvverk) vse rabljeno, a prav dobro ohranjeno, se proda proti dolgoročnemu odplačevanju. Pismo pod „Nagla odločitev na upravo lista štev. 5839". Celie i Va H barvasti čevlji bodo kakor novi\ ako jih barvate z Brauns, barvo za usnje! Tudi aktovka, toovčegi, tis, xU sioli itd. vse / i?gi čda kakor novo! m Dobiva se v vseh drogerijah ter /p? Trgovinah z barvo in usiyem! \ lovarna barv Viljem Brauns, Celje. 0 Proslava 10 letnice slovenske univerze. ki jo doživimo danes ob 4 popoldne v Celjskem domu, je brez dvoma dogodek, ki bo ostal po-setnikom proslave trajno v spominu. Akademski pevski zbor je tekom razmeroma kratkega obstoja dokazal, da predstavlja ideal moškega zbora, ki pesmi ne poje, temveč ji vso globino in bogastvo izpoje. Naj bi Celje danes z obilnim posetom akademskega koncerta dokazalo, da je za užitek visoko kvalificiranega petja sposobno in da mu l jubezen do slovenske univerze ni puhlica, posebej pa ni puhlica ljubezen do akademske mladine. & Telovo v Celju. Letošnje procesije na Telovo se je udeležila izredno številna množica ljudstva. Vse ulice so naravnost valovile množic. Procesija, ki jo je vodil mil. g. opat Peter Jurak in ki se je izvršila ob najlepšem vremenu, je bila impozautna manifestacija Kristusu Kralju. Udeležili so se procesije vsi predstavniki oblasti in vojske, katoliške organizacije p,i so tvorile lastno letos zares razveseljivo številno skunino. Hiše v ulicah, kjer se je procesija pomikala, so bile skoro brez izjeme slavnostno, nekatere zelo okusno okrašene. Okrašene in razsvetljene so bile celo hiše meščanov evangeljske veroizpovedi. Obnašanje ljudstva je bilo vseskozi resnosti manifestacije primerno in spodbudno. Da se v takih velikih množicah najdejo tudi posamezniki, ki menijo, da komu imponirajo. ako ob srečanju z Nujsvetej-šim ne snamejo niti klobuka, kaj še, da bi pokleknili, je stara stvar in se dotičniki le bla-inirajo. & Vstopnice za akademski koncert dobite danes med 9 in 12 dopoldne ter popoldne od pol 3 dal je pred vhodom v veliko dvorano Celjskega doma. & Akademski pevski zbor dospe iz Ljubljane danes z osebnim vlakom ob pol 3 popoldne. Posebnega sprejema na kolodvoru ni, tem jirisrčneje pa jih pozdravimo ob njihovem nastopu v dvorani Celjskega doma, kjer je pri-četek koncerta točno ob 4. 0 Vandalizem dveh mladih pijančkov. čisto slučajno na sprehodu po mestnem parku sta sc baje seznanila Dolfe in Alfred, prvi 19, drugi p-i 20 let star. Dolfe je imel s seboj četrt litra žganja. Sedlo sta na klop in pila; Alfred pravi, da ga je Dolfe naravnost silil piti žganje, neka priča pa zna celo povedati, da je Dolfe Alfredu žganje kar vlival v usta. Žganje je kaj kmalu začelo učinkovati. Pa sta oba še dosti mirne krvi. Drugod se pijani fantje med seboj stepe-jo, Dolfe in Alfred pa sta najprej prevrnila kamenito ploščo z neke mize v parku, nato pa se spravila na lepo cveleči španski bezeg ter ga neusmiljeno lomila, tako dn ima Olepševalno društvo kar 300 Din škode. Sedaj se izgovarjata na popolno pijanost, kar jima pa ne sme dosti pomagati in jima tudi ne bo. JSr Kakršnokoli bo že vreme, tako ne bo, da ne bi mogel danes popoldne v Celjski dom na veliki slavnostni koncert in tam manifestirati zn našo mlado univerzo ter zn po sinovih te univerze podano slovensko pesem. £r Velika narodna slavnost v Celju. Velika narodna slavnost. ki jo priredita jx>driižnici »Jugoslovanske Matice« in »Soče«, sc vrši nepreklicno 9. junija v Cel ju na Glnziji. Predpriprave so v polnem teku. dn se bo zamo^el obsežen in pester spored kar najbolje izvršiti. Naše narodne dame naravnost tekmujejo v delu za to prireditev, ki je vseskozi mi rodno in državotvorno zasnovano. Paviljoni, ki jih bo po številu do deset, se že stnvijo. Tudi iluminacija umetnih ognjev obeta biti nekaj takega, kar še nisi videl nikoli. Zato ni nič čudnega, če se ogla-šnjo udeleženci iz vse Slovenije in Hrvatske, da se ob svidenju v geografskem središču Slovenije med seboj porazgovorijo, n tudi pozabavajo. Ne zamudite prilike, pridite vsi, ne bo vam žal! & Redno porotno zasedanje pri celjskem okrožnem kot porotnem sodišču se prične jutri zjutraj. Zasedanje l»o tra jalo več dni. O poteku zasedanju bomo izčrpno poročali. Vinogradniki, pazite na vaše trsje! Z deževnim vremenom se razplodi najhujši sovražnik trte, kisli črviček. Dokazano sredstvo za uničevanje je Scheinfurtsko zelenilo. Točno navodilu ter sredstvo se dobi v drogeriji »Snnitns« v Celju. (Pri naročilu je prinesti oblastveno dovolilnico za nabavo strupov.) •©■ Uradni dan Zbornice za TOl v Celju, ki se ima vršiti v torek 4. junija, se preloži radi zadružnih tečajev, ki jih prireja zbornica od 3. do 5. junija, na prihodnji torek, II. juniju. Prosvetna zveza Prosvetni dan v Gorjah obsega sledeče točke: 1. Sprejem gostov na Blejski postaji ob 7.57, nato slavnostni sprevod v Gorje. Ob 9 bo sv. maša na prostem, katero bo daroval pomožni škof dr. Rozman, kateri ima tudi slavnostni cerkveni govor. Po službi božji govori g. obl. komisar dr. Marko Natlačen in urednik Franc Krenižar. Med govoroma državna himna in himna: Povsod Boga. Ob 11 blagoslov novega doma. Ob 2 popoldanska služba božja, nato pevski koncert radovljiškega pevskega okrožja, kjer nastopi 250 pevcev in |3evk. Po koncertu javna telovadba domačega odseka. Prireditev je obvezna za vsa katoliška prosvetna društva in za pevske odseke radovljiške dekanije. Društva naj pridejo s svojimi zastavami, Člani in članice jja v narodnih nošah, oziroma v orlovskih in orliških krojih. Vsa društva so dobila tozadevno okrožnico. Pevska zveza Pevska zveza priredi v dneh 17. in 18. avgusta skupno romanje na Sv. Višarje. Želimo, da se čim več pevcev priglasi, da se v mogočnem zboru poklonimo svoji nebeški Kraljici. Prosili smo za dovoljenje za 800 romarjev. Seveda ne izključujemo tudi drugih nepevcev ro-marjev; dokler nc bo število zaključeno. Vožnja od domače postaje do meje bo polovična in jo plača vsak sam. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za vizum plača Pevski zvezi vsak priglašenec 40 Din. Priglasiti sc mora, kdor želi romati, do 12. julija opoldne, ker moramo potem imenik liriglašencev izročiti italijanskemu konzulatu. Vsak priglašenec naj sporoči rojstno leto, poklic, krstno ime očeta. Vozili se bomo s posebnim vlakom v soboto okrog 8 zjutraj in se vrnemo v nedeljo okrog petih popoldne v Ljubljano. Natančen vozni red bomo še objavili. Cerkveni vestnih Marijanska kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V ponedeljek dne 3. junija je shod. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 6. junija v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti. Križanska moška in mladeniška Marijina družba priredi celodneven izlet v Šmartno pri Litiji, dne 9. junija 1929. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 5.08, Sv. maša v Šmartnem ob pol 8, Kon-gregacijsko zborovanje v »Domu« ob tri četrt na 9. Odhod iz Litije nazaj ob 17.22. Vožnja bo najbrž polovična. Udeleženci, ki računajo na skupno kosilo, naj se prijavijo do 7. junija pri vratarju v Križankah. Dolžnost članov je, da se izleta udeleže; vabimo pa tudi vse prijatelje Marijanske misli. Duhovne vaje za duhovnike so v Domu od 10. do 14. junija. Prosimo pravočasnega obvestila. — Vodstvo Doma. Zahtevajte v vseh špecerijskih trgovinah Prireditve in društvene vesti Občni zbor »Služkinjskega doma« za I. 1928. se vrši v nedeljo 9. junija 1929 ob 18 v Alojzije-višču po tem-le sporedu: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računov za 1. 1928. 3. Nadomestne volitve načelstva. 4. Slučajnosti. _ Ako ob navedeni uri ne bi bilo dosti članov navzočih, se vrši istotam občni zbor pol ure kasneje ob kakršnikoli udeležbi. — Služkinje članice, pridite in pripeljite seboj še druge prijatelje našega »Doma«, da izveste, koliko je doslej storjenega in kaj se v bodoče pripravlja. — Načelstvo zadruge. Redni glavni zbor članstva Ljudskega odra v Ljubljani se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 10 dopoldan v društvenih prostorih. Dnevni red je sledeči: 1. Otvoritev. 2. Čitanje zapisnika zadnjega glavnega zbora, 3. Poročilo odbornikov. 4. Poročilo nadzorstva. 5, Sprememba poslovnika. 6. Volitve, 7. Slučajnosti. — Udeležba je obvezna za vse članstvo. Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M, Bajuka ima pevske vaje v torkih in četrtkih zvečer ob osmih. Prostovoljno gasilno društvo v Stožicah vabi na veliko vrtno veselico danes pri g. Smerke v Stožicah. — Odbor. »Ljubljana«. Jutri v ponedeljek ob osmih zvečer skupna pevska vaja. Udeležba brezpogojno obvezna. Pozivam vse pevce, da se vaj točno udeležujejo. Le izreden zadržek velja za opravičilo. —- Po skušnji važen razgovor. — Pevovodja. Šiška. Ženski krožek v Šiški ima danes ob 4 popoldne redni sestanek. Vabite se vse članice ter pripeljite tudi tovarišice seboj. Predava gdč. Cilka Krekova. — Odbor. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu priredi, kakor je že objavljeno v vseh časopisih, proslavo 601etnice mojstra Riharda Jakopiča v Zagrebu. Za svečano predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Št. Florjanski« vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Ker se je prijavilo že veliko število udeležencev iz bližnjega Posavja (Brežic, Krško itd.), je društvo izposlovalo pri železniškem ravnateljstvu, da se priklopi na dan predstave dne 7. junija par osebnih voz na brzo-to-vorni vlak, ki odhaja iz Zagreba, kolodvor Sava, okoli 1 ponoči. Prijave za vlak in vstopnice je poslati Slovenskemu prosvetnemu društvu v Zagrebu, borza Račkoga ulica, najkasneje do srede dne 5. junija, Efektna loterija kolesarskega druitva »Zarja« Zg. Kašelj je preložena na 27. julija 1930. leta. Cerknica. Tukajšnja Orlovska družina vabi ob priliki 201etnice ustanovitve k letni javni telovadni prireditvi, ki se vrši v nedeljo 9. junija t. I. na župnijskem dvorišču. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta in srečolov. Sodeluje godba tukajšnjega gasilnega društva. Prostovoljno gasilno društvo v Boh. Bistrici naznanja, da je prireditev, nameravano obhajati 2. junija, vsled nepričakovanih ovir preložena na nedoločen čas. — Odbor. Slovanski klub bo imel v bodoče vsak prvi ponedeljek v mesecu prijateljski sestanek članov v »Rožcah« unionske restavracije ob 8 zvečer. Pri prvem sestanku 3. junija, h kateremu bo vsi prijatelji vljudno vabljeni, bo poročal dr. Franc Štele o svojem potovunju na Poljsko. Moški zbor Donskih kozakov pod vodstvom Sergeja Jarova. ki je po vsem svetu znan kot najboljši ruski koncertni zbor, ki koneertira po svetu, nastopi prvič v Ljubljani v ponedeljek 3. junija ob 20 v Unionski dvorani. Koncertni program je sestavljen iz treh delov: v prvem delu je več ruskih cerkvenih zborov, drugi in tretji del pa obsegata rusko narodno ,ip, moderno pesem. Zbor se odlikuje po izredno lepih glasovih, čudoviti disciplini in uvežbanosti ter po naravnost frapantni interpretaciji. Zato opozarjamo na njihov ponedeljkov koncert. Vstopnice v Matični knjigarni. Orel pri Sv. Heleni (žel. postaja Laze ali autobus proga Ljubljana — Dolsko) priredi danes popoldan ob pol 4 na vrtu g. Zupančiča v Kamnici svoj letni telovadni nastop. Poleg orodnih in prostih vaj bodo brezdvomno ugajale točke: »Naraščaj na trati«, »Mladci pri delu« in »Člani ob harmoniki«, Pridite čim številneje, ker žal vam gotovo ne bo. Prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih obhaja danes, v nedeljo 2. junija 25letnico svojega obstoja. Savska gasilska župa priredi veliko župno vajo, gasilno društvo Vižmarje pa javno tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo nove motorne brizgalne. Gasilci in prijatelji najvljudneje vabljeni. Poizvedovanja Pletena (štrikana) ročna torbica se je našla z denarjem. Dobi se pri: Karel Bel, peka-rija, Rožna dolina. Destnlekcltsha (razkuževaina) sredstva za vse svrhe proizvaja tvrdka .Chemoicckna' družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg štev. 10. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 2. junij, nedelja: »Theodor & Comp.«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 3. junij, ponedeljek: Zaprto. 4. junij, torek: »Bitka«. Red D. 5. junij, sreda: »Igra ljubezni in smrti«. Red C. 6. junij, četrtek: »Theodor & Comp.«. Red B. 7. junij, petek: Zapito. OPERA Začetek ob pol 20 2. junij, nedelja: »Grof Luksemburški«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. 3. junij, ponedeljek: Zaprto. 4. junij, torek: »Cigan baron«. Red B. 5. junij, sreda: »Črne maske«. Red A. 6. junij, četrtek: »Traviata«. Red C. 7. junij, petek: Zaprto. HiiitiiiiHinMtnmiMHiiiMiNTtfNiimimiiiHiiinHMmiiMMUiNitmimMimiiMiMimimnimtiHuuiMiN | Preizkušeno zdravilišče ] | za srčne, ledvične, mehurne in bolezni pre- i 1 bavnih organov, protin, sladkorno bolezen, I kronične ženske bolezni in dr. | Slatina Radenci| ] 8 mineralnih vrelcev za pitno in kopeljno ! I zdravitev, najmočnejše naravne ogljično-kisle I kopelji, železne mineralne kopelji. Sezona se te pričelo is. maja I i Prospekt dobite na zahtevo od ravnateljstva = 'i i linilMIinilHHIHMIlllimMIHIMIUIIHlimiUIIMMMMMINIIIHrMHIHIIMHNMIMMnimiMUimiMMIMINIIM Spori GRADJANSKI V LJUBLJANI Gradjanski (Zagreb) ; ASK Primorje. Kvalifikacijska prvenstvena tekma. Danes na igrišču Primerja. Pričctek ob 17. Predtekma ob 15.30. Danes, v nedeljo, se bo odigrala važna nogometna tekma med državnim prvakom Gradjanskim in prvakom Slovenije ASK Primorje. O kvaliteti, renomeju ild. zagrebških gostov smo že kolikortoliko poročali. Toda primerno bi bilo, da si pobližje ogledamo način igranja obeh tekmecev, terej njih sistem, nadalje kje so vrste izenačene in kdo od obeh poseduje več vrlin, ki igrajo važno vlogo baš v nogometni igri. Gradjanski igra na način, ki je izkušen, kateri mu je donesel že mnogo uspehov. Ta sistem obstoja v uporabi dobrih kril — Babič, Stankovič — ter v izvrstnem realizatorju centeršutov, t, j. po notranjem napadalnem triju — Gunihalter, Perška, Ciudrič. — Krilska vrsta Gradjanskega je slična izvrstnemu stroju. Ob pravem času so lialfi veliki pomagači obrambe, a zopet v momentu potrebe podpirajo napad. V obrambi ima Gradjanski iz-borne meči, MilielčiSa, Gmajničkega in Rajkoviča. O Mihelčiču ni potrebno pisati, o branilskem paru bodi samo povedano, da prihaja v poštev za državno reprezentanco. V tehničnem pogledu je moštvo mečno izurjeno, v taktičnem si je pridobilo znanja v neštetih internacionalnih tekmah. Da igra enajstorica z izrednim elanom in voljo, je splošno znano in dejstvo, ki je v ogromni meri pripomoglo Gradjan-skemu do velikih uspehov. In kako orožje preostane igralcem našega Pri-morja? Moštvo podzveznega prvaka je kolikortoliko v tehničnem pogledu fit, torej v tem oziru mogoče povsem enakovredno Zagrebčanom. Uigrano je tudi in mnogo izvrstnih moči ima naš prvak v svoji ekipi. Edino pomanjkanje tvori taktična stran. Toda to pomanjkljivost zmorejo Primorjaši izenačiti z nezlomljivo voljo in požrtvovalnostjo, s preudarno igro! Poleg tega naj se moštvo zaveda, da pomenijo sekunde tudi v nogometni igri zelo veliko. Nepotrebno dribljanje. vsako brezmiselno za-državanje žoge se lahko občuino maščuje. Ni nogometna igra nekaj običajnega, šablonskega, temveč zahteva tudi svoj del eksaktnosti. To velja v enaki ✓:eri za napad in cslali del moštva. Dejstvo, da se obramba pri našem prvaku boljša od tekme do tekme, nam daje upanje, da ne bo pozabila na svojo glavno nalogo, ki je: brez oklevanja in igrač-kanja odstraniti čim prej nevarnost spred lastnih vrat! Če 'oo obramba izvršila navedeno nalogo, tedaj bo ludi napadalni vrsti pomagano, katera mimogrede povedano, je v mnogih ozirih enakovredna oni Gradjanskega. Tu velja pravilo: izrabi čimprej, brez okrevanja vsako priliko, predvsem vsak ne-dostatek nasprotnika in ne zadržuj po nepotrebnem ioge. , Kakor vidimo iz iznešenega, ni velike razlike v tem ali onem pogledu, odnosno delu domačega moštva napram zagrebškemu. Pričakovati je torej danes res izredno zanimivo ostro borbo. Predtekmo odigrata kluba Svoboda in Reka kot prvenstveno. Glavna iekma se igra ob vsakem vremenu. »v SK Jadran. Danes dopoldne ob 9.30 trening na lastnem igrišču. Sledeči igravci morajo brezpogojno istega se udeležiti: Logar, Zor, Oven, Kosmač, Rogač, Plevel, Sever, Benedetič, Ma-carol, Gaberšek, Sandi, Kocjan, Antossiewizc. Vsi igravci, ki imajo opremo doma, naj isto pri-neso s seboj. Točnost! — Načelnik. Športni dogodki Z 1:1 v borbi proti praški Slaviji se je New-castle nekoliko rehabilitiral, takoj nato je pa zgubil igro proti Budimpešti, 1:4. Obakrat so se vedli Angleži skrajno surovo. Njih severni sosedi Skoti so premagali Norvežane vnovič, 4:0. Hašk in Gradjanski imata sicer oba po 24 točk, a Hašk je dosegel razmerje goalov 62:13, Gradjanski 62:16, in je zato Hašk na prvem mestu. Na Dunaju ima Rapid 26 lečk, Adinira 25, FAC 24, Nicholson in \VAC po 21; r. zmago WAC nad BAC je vloga BAC v prvem razredu zaenkrat doigrana. Admira je igrala proti 2i-denicam 5:2, dunajski pokal je z zmago nad Rapi-dom 3:2 dobila Vienna. Češkoslovaško prvenstvo si je z 21 točkami priborila Slavija; Viktorija je prišla na 18 točk, Sparta pa samo na 13. V italijanskih dveh skupinah A in B borba sicer še ni završena, vendar kluboma Torino in Bologna zmage nihče več ne more vzeti. Ko se je vršila tekma čeških in italijanskih visokošolcev, je bil navzoč tudi Mussolini; zmagali so Italijani 6:0. Mussolini je za italijansko kolesarsko cestno prvenstvo določil za prve tri zmagovalce tri zlate kolajne. Tekma se vrši v etapah po vsej Italiji, in je vse dosedanje etape dobil Binda. Njegov rojak Rajčevič je premagal Reckina; pravijo, da je šlo za svetovno prvenstvo v grško-rimski rolcoborbi. To seveda ni nič. Naj se poskusi Rajčevič s Huhtanenom ali Jaagoml Rokoborba ne nese toliko kot boks. Schine-lingu na primer obljubljajo 20 odstotkov vseh dohodkov, ki jih bo nesel njegov boj s Paolinom dne 27. t. m. In ker računajo s skupnimi dohodki 1 mi-ljon 200.000 dolarjev, bi bilo to 240.000 dolarjev. Vendar pa tudi v Ameriki' ni vse denar in ime. Tunney in Dempsey n. pr. sta prosila za. sprejem v zelo ekskluzivni New York Athletic Club, pa ju niso sprejeli, »ker nista zadosti fina«. Pa pravijo, da v Ameriki ni nobenih stanovskih in družabnih razlik. Iz Ameriko prihajajo poročila o krasnih lahkoatletskih uspehih: Roclcaicay 120 yardov lese 14.4, 220 yardov 22.8, Collier 120 ijardov lese 14.4, Tolau 100 yardov prosti tek 9.5, Simpson 220 yardov 20.6, Walter 400 m 48.6, skok ob palici Bames 413.7 centimetra, Stnrdp 414 cm, kladivo Black 52.50 m. Krogla, s katero je dosegel Elvin Dees 17.71 m, je bila težka 5 kg. Dalje beremo: krogla Ubler 14.85, Darany 14.61, diskos Darany 44.71 m, skok v višino Boimeder 1.91, tek 100 m Lannners 10.6, mladi Peters 10.6 (veter v hrbtu), kopje Palonen 62.70 m, 800 m Barsi 1:55.6. Francoz Le Put, lahka srednja teža, je prosto sunil 130 kg. Koželuhov Karel je igral par iger s Sonjo llenje. Igra Lacoste - Borotra proti Cochet - Brugnon je nesla 350.000 frankov. Aviatika Robbins in Kelly sta ostala v zraku neprestano skoz 172 ur in pol. ORGMI1ZRTOR - LJUBLJHNH ALEKSANDROVA CESTA K DIRKA TREH RODOV. V Parizu sc vrši vsako leto tek za »Metuzale-mov pokal«, ki se ga smejo udeležiti samo moški v starosti nad 60 let. Sedaj je neki pariški list razpisal novo tekmo, ki se imenuje »dirka treh rodov.« Dirke se smejo udeležiti člani onih družin (bodisi inoški ali ženske), ki so skoz tri rodove gojili atletski šport. V enem razredu bodo startali torej stari očetje, v drugem očetje, v tretjem sinovi. Točke bodo nato sešteli in bo prisojena zmaga oni družini, ki bo imela najboljši rezultat. Štiri družine so se za tekmo že priglasile. Največ izgledov za zmago ima družina Dunois. Stari oče je star 72 let in je dobil že »Metuzalemov pokal«; sin je siar 46 let in je že od mladih let gojil vsakovrstni sjx>rt; njegova hčerka ima 18 let in je tudi že dobra sjoortnica. TENIS IN UMETNOST. Willsova Helena je prišla v Evrojx) in je bila sprejeta na angleškem dvoru. Obiščemo jo v njenem stanovanju, med kopico kovčegov in škatel. »Prosim, usedite se! Dovolite, da dokončam to pismo!« Velika je, sloka, nekaj atletskega ie na njej. »V Berlinu še nisem bila,« pripoveduje Helena časnikarju. »Sedaj greni tja, od tam pa 24. junija v Anglijo k prvenstvenim tekmam v \vitnbledonu. V V Londonu toni razstavila svoje slike. Prvič. Rada rišem in slikam. Delam akvarele, rišem s svinčnikom in z ogljem, zlasli rada imam jx>rtret Zelo zanimivo je slikati igravce tenisa tedaj, ko igrajo. Imam že veliko zbirko, tudi Lacoste in Cochct sta zraven, a ljubše so mi igravke. Njih gibi so bolj graciozni. Imam sliko gospe Mallorj, seveda ludi Suzano. In tudi druge; Nuthallovo, Bennettovo, Godfreyevo. Zelo sem že vznemirjena, in pri otvoritvi razstave mojih slik moram biti poleg. Najviše cenim to, če je kdo dober umetnik. Slikani portreti mi delajo več veselja kot katerakoli druga stvar. — Zaročena sem, poročila se bom. Upam, da me zakon ne bo odtujil igranju tenisa. Toliko vem, da bom tudi v bodoče z vso resnostjo študirala slikarstvo.« lgravka lenisa in umetnica v eni osebi je Helena. Sicer je pa dovršeni tenis sam tudi umetnost. O NEMŠKEM ŽENSKEM ŠPORTU. Nemška športna nadzorstva gledajo že od začetka ženskega športnega gibanja v prvi vrsti na to, da se tekmovalno delovanje uredi s strogimi varnostnimi odredbami. Zelo natančno izvedena je ločitev mlajših in starejših športnic. Deklicam do dovršenega 16. leta je načelno prepovedana vsaka udeležba pri tekmah starejših dam. Vsi razredi deklic smejo tekali samo na razdalje do 200 m. Prepovedan je tek po gozdu nad 1500 m. Orodje v metalnih vajah je različno, za vsako starost drugačno. Tudi 16- in 18-letne deklice tvorijo jjosebno skupino, tudi njim so rezervirane posebne tekme, a smejo startati tudi že v vrstah »žen«. Splošno pravilo v Nemčiji je to, da se nober.a ženska ne sme udeležiti na leto več kot deset spertnih prireditev, na isti dan pa ne več kot štirih posameznih tekem. V tekmah niso pripuščeni teki od 200 do 800 ni in tek nad 1000 m, razen tekov po gozdu. Tako pride športnica samaobsebi na to, da razširi delokrog 0o /i za perilo samo Persil! To je prava pomoč! Enoglasno doni hvala vseh, Ivi ga poznajo. S Pcrsilom - polovico manj dela, poceni pranje in neoporečno perilo! - tako pravi vsaka gospodinja, katera ga je enkrat poskusila. M peršil] [Persil »maga štenid y V svojega športnega delovanja; v tem dobi zadoščenje za omejitev tekem. S temi dalekosežnimi varnostnimi odredbami so imeli doslej na Nemškem najboljše skušnje. Merodajne športne voditeljice in športni voditelji so prepričani, da so varnostne odredbe prvi vzrok za rapidno naraščanje števila aktivnih športnic. Turistiha Občni zbor turistovskegn kluba »Skala« se ne vrši 14. junija ob 8 zvečer, kakor jc bilo pomenoma javljcno v kavarni Evropa, marveč v damski sobi kavarne Emona. Dopmt VIŠNJAGORA. Vsled razdržavljenja drž. poštnega urada nas je zapustila naša vestna poštna upraviteljica, gdč. Milči Gašperinova, ki je preko 20 let marljivo in požrtvovalno upravljala jx)štno službo v našem mestu. Gospodična Gašperinova je bila splošno priljubljena v mestu, kakor tudi v celi okolici in je nam vsem žal, da smo izgubili ustrežljivo in simpatično uradnico. Želimo ji na novem službenem mestu mnogo uspeha in upamo, da ne bo pozabila našega mesta, prijatelje in znance. SV. PAVEL PRI PREBOLDU Tudi pri nas obstoja že drugo leto obrtno-nadaljevalni tečaj. V nedeljo 12. ma ja smo imeli sklep istega s prav po volj no uspelo razstavo. Prišlo je med mnogimi drugimi tudi nekaj obrtnikov, da si ogledajo delo svojih učencev ter istega jirimerjajo z drugimi. Žal, šc jc nekaj takih, ki ne pojmujejo še važnosti tečaja ter mislijo, da sta edino igra in kneftra ali pa celo nož in sekira dovolj za življenje — za izobrazbo. — Videli smo zlasti prav dobre strokovne risbe, dobre in važne obrtne spise, močne in lične čevlje, voziček, pletenine itd. Pa tudi nekaj slabo izdelanih, zlasti pismenih izdelkov je bilo vmes — jasen dokaz važnosti tečaja. V šoli dobi učenec zopet pero v roko, se vadi v računstvu in spisju, doma pa minevajo tedni, da, celo meseci, preden dobi knjigo pred sebe. Danes ob 3 popoldne pa vprizorijo učenci te šole igro »Dom«. Ta nam slika ljubezen do domače grude. Čisti dobiček jiorabimo, da po-hitimo z učenci obrtno-nadaljevalnega tečaja na naš Jadrali. Pridite, pokažite, da ste nam naklonjeni, da pojmujete važnost izobrazbe obrtnega naraščaja! IG Pretekli torek, 28. maja, je bil na javili dražbi na sodniji v Ljubljani prodan »Sokolski dom« na Igu. Kupil ga je za 48.000 Din g. Čeme, sedlar, ki se je iz Lesec priselil na Ig. Ker je bilo baje na Sokolsketn domu dolga čez 80.000 Din, bodo primanjkljaj plačali tisti, ki so »dobro stali« za dolg na domu. GUŠTANJ Spored proslave desetletnice osvobojenja Mežiške doline in smrti Malgaja, Ermenca in Zapundžiča dne 9. junija jc sledeči: 1. Sprejem gostov pri vlakih ob tričetrt na 8 in 10; 2. po-klonitev padlim junakom, pokopanim na gtt-štanjskem pokopališču; 3. sprevod z godbo; 4. slovesna služba božja na prostem: 5. jiohod k Malgaievemu spomeniku. — Obed. — 7. Ob 3 liopoldne koncert vojaške godbe in pevskih zborov; 8. ob 4 tombola. Za proslavo je dovoljena polovična vožnja nn vseli železnicah v Sloveniji. Udeleženci naj kupijo cel vozni listek do Guštanja, listku pa nc smejo oddati, ker velja tudi zn vožnjo domov. Odbor bo izdajal legitimacije, lin podlagi katerih bodo veljali kupljeni vozni listki tudi za nazaj. Generalna direkcija drž. železnic nam ni ugodila prošnji zn poseben vlak iz Savinjske doline. Savinjčnne vabimo, tla pohitite radi tega v Guštanj že. prejšnji dan. Prenočišča so preskrbljena. — Odbor narodno kulturnih društev v Guštanju. Metlika Kopalna sezona v Kolpi se jc že pričela. II. maja jc bila voda že 17.5 stopin j, kar jc za sedanje in posebno letošnje okoliščine zelo veliko. 28. uinja pa je imela vodu že kar 20 sto- pinj. V resnici je naša Kolpa prav nekaj izrednega za nas. Nudi nam zgodnjo kopel in mnogo zabave v letni sezoni. Tako junaški seveda nismo vsi, da bi kar vse drvelo v vodo že sedaj, a najpogumnejši so sc že večkrat kopali, ostali pa čakamo še iepših dni. Oblastna trtnica jc do malega že vsa zasajena in nudi prav prijazen pogled, posebno, ko je bilo tam, kjer jc sedaj lepo zakoličeno, sa-tnu puščika. Bati sc jc lc, du bo najbrž zmanjkalo trt za sajenje. Narava pa kamorkoli jo pogledaš razen vinogradov, je vsa dote.kla prejšnja leta. Dete-l.jinc so že skoro vse pokošene. tudi trave so zelo lepe. du kar polegajo, posebno gnojeni kompleksi, tako da jc senena kriza rešena. Gasilsko društvo sc je ustanovilo preteklo nedeljo 26. maja na Dobravicah v naši soseščini. Zda j imamo res že mnogo, teh društev, ki so zelo potrebna, le malo nepotrebne so neprestano veselice. Ljudje nn vseh straneh tarnajo o pomanjkanju denarja, a drugi zopet prirejajo veselice, katerih se tudi morajo udeležiti, da pride kaj denarja, a marsikdo nima morda niti za sol ali kaj drugega potrebnega. Oznlj-grad proslavi spomin Zrinjskcgu in Frankopana. Slovesnost jirircde Zmajevci iz Zagreba. Udeleži se te slovesnosti danes tudi naša mestna godba, kjer ji želimo mnogo uspeha. Jesenice Procesi ja sv. Rešil jega Telesa se je pri nas vršila v najlepšem redu, ob najkrasnejšem vremenu in brez vsakega incidenta. Dasi je šolsko vodstvo uredilo mladino v štiristope, vendar je bila procesija še vedno silno dolga. Gin-ljivo je bilo videti silno veliko število belo-ciblečenih deklctc in posebno najmanjših iz otroškega vrtca, ki so potresale cvetke pred Najsvetejšim. Godba Kat. del. prosv. društva je neumorno igrala, lc streljanja smo pogrešali in je nekaj manjkalo napram drugim letom. Procesijo so se udeležili zastopniki vseli tuka jšnjih uradov, jioscbno številno je bil zastopan oddelek finančne kontrole. V anale pa jiride zabeleženo, da se je leta 1929 vršila procesija sv. Rešnjega Telesa prvikrat po mestu Jesenice. Trbovlje Šolarski pevski zbor iz Trbovelj poje v torek opoldne v Radio Ljubljana. Zbor vodi šolski upravitelj g. Robert Plavšuk. Zbor je dobro izvežban ter ga bo užitek poslušati. Zato opozarjamo one, ki ima jo radio, da nc zamude biti pri aparatu. »Divji lovec.« Dramatični odsek Prosvetnega društva v Društvenem domu študira igro »Divji lovec«, ki sc vprizori v sredini tekočega mcsocu. 1. junij. Ob obletnici I. junija 1924 ni bilo niti najmanjšega incidenta od nobene strani, kur z veseljem ugotavljamo. Št. Vid pri Stični Pri nas sta napravilo mizarja Grdcn-Rojcc žago na električen pogon. Govori se, da bodo naredili kmalu tudi mlin nu električen pogon. Seda j je že devet elektromonter j_cv v vasi. Elektrarna Zagradec je morala radi lega postaviti nov transformator, ker dosedanji ni več zadostoval za razsvetljavo in pogon motorjev. Tržič Pri akademiji, ki se vrši danes oh pol 4 I v proslavo 40 letnice Vinccncijcvc konferenco, bodo otroci izvajali sledeče točke: 1. Pozdrav male Zorkc. 2. Trobentice so se zbudile. 3. Nastop malega peka in zdravniku. 4. Nagovor predsednika. 5. Lampijončki v krogih rajajo. 6. Mučice imajo tudi šolo. 7. Cvetlični venček za jubilejno leto. Ptuj Ptujska gimnazija slavi letos 60 letnico svojega obstoju. Ker radi kratkega časa ni bilo mogoče izvedeti naslovov velikega števila bivših dijakov, naj oni, ki vabila niso dobili, »proste ter smatrajo to objavo kot prisrčno vabilo na slavnost. Program svečanosti: V soboto, dne 8. junija ob 20 akademi ja v mestnem gledališču; v nedeljo ob 9 dopoldne slavnostna služba božja, nato ogled razstave rizb in ročnih del. Ob 13 slavnostni banket. Prijave zu banket iu piispevke po Din 30 sprejema pisarna odvetnika dr. Visenjuka v Ptuju do 6. junija. Istotam sc sprejemajo prispevki v korist slavnosti, katerih višek sc bo nakazal podpornemu društvu v korist siromašnim dijakom. Stavbno gibanje v našem mestu pridno napreduje |x> zaslugi sedanjega mestnega zastopa in g. župana Urenčiča. Nekdanje strelišče Frie-drich dobiva novo lice, ker se v prostorih, ki so bili doslej prazni, jirirejajo mala družinska stanovanja z eno sobo in kuhinjo za nujbednejše med bednimi, ki si večjih stanovanj ne morejo privoščiti. — Stara Krepflova in lllubekova hiša se sedaj podirata. Kakor čujemo, se poteguje za to stavbišče v sredini mesta dvoje zadrug. Želeti bi bilo, do bi na tem krasnem in prometnem prostoru zrasla stavba z več stanovanji in poslovnimi prostori, ki bi imeli spričo projektirane premestitve trga v ta okoliš najlepšo bodočnost. — Ob Ormoški cesti se že por-celira svet mestne občine za gradnjo enodružinskih hiš, ki sc bodo zidale na zadružni podlagi z nizkoobrestnim kreditom, ki ga preskrbi mestna občina na mesečno amortizacijo. Sonatni večer čelista g. Sedlbnuerja in pia-nitske gdčne Stohrovc se je vršil 24. maja v Glasbeni Matici. Na programu so bile Risto Sa-vinova sonata c-mol, Fiirstcrjcva sonata f-mol in Rili. Straussova sonata f-dur. Prva — delo g. skladatelja, ki živi sedaj v Ptuju — je šc v rokopisu, a jc jio svoji melodi joznosti in preprosti temačnosti zadivila vse poslušavstvo. Isto velja o Forsterjevem in Straussovem delu, ki sta že znani, čelist g. Šedlbauer je pokazal ta večer vso svojo virtuozno tehniko in bil tudi dokaj izrazit v čuvstvenih formuli, kar se je zlesti pokazalo v Savinovi sonati v andantu in v Fiirstcrjcvi v lento. Gdčna Stiihrova, naša najboljša pianistka, je s svojo jireciznostjo in sigurnostjo, s katero obvlada svoj instrument, bila na višku in je njena igra bila adekvatna partnerju in dnleko preko običajnega spremljanju s klavirjem, ki mnogokdaj padu v brez-pomembnost. Stiihrova pa je svojo partijo izoblikovala v samostojno umetnino v vseh ozirih. Udeležba je bila razmeroma skromna, nplavz prisrčen in iskren. — L. R. Literarni večer dne 25. maja je bil dogodek svoje vrste. Dva idealista, France Vičur in Albin Podjavoršek, sta recitirala pesmi in prozo. Uvod — Na prelomu — je imel g. M. Plevnik. Idejno dobro mišljena stvar, vsebinsko: iskanje v temi brez luči, tipanje za stezami in cestami, ki jih jc že Podbevšek (reete Cvelbar) že pred leti prehodil. To velja tudi za Plcvnikovo poezijo in prozo, ki smo jo ta večer slišali. Blu-ntcnnuova pesem »Kotiljoni so na mizi« so padli pod mi/ji, Mašina pn jc izvzemši Slovencem tuje glaseče se besede »mašina« kolikortoliko našla svoj odmev. Žal. da tega ne moremo reči o Pod javorškovi skici »Tisti, ki pride...« Nedostaja ji umetniške resničnosti, discipline in pogrešamo pri njej uvaževanjn starega aksioma, du je od tragike do smešnosii samo kralck korak, skoraj stopinja. Izven programa smo slišali še dve Gorinškovi lirični prsmi, ki sta bili v svetlem optimizmu v mračnem okvirju tem bolj živi in — lepi. Vičar je prijeten deklamator, g. Podjavoršek pa nai bi ne vpregnl svojega organa v višje lege, kaKor jih ima od narave. — Ta večer je pokazal, dn imajo Ptujčnni še zmisel zn literarne prireditve, ker so se tc vdeležili v precejšnjem številu. Ali gre to nn rovaš plemenitega namena večeru. čigar izkupiček jc bil namenjen Ljudski knjižnici, ali pa umetniškemu v/.itku, pa vedo bogovi. — L, It. Na veiesešmu poje radio Muzike je na letošnjem velesejmu dovolj in oni trgovčič, ki poleg svilnatih zastorov, čipk in volne prodaja na drobno tudi balo, pravi, da je povpraševanje jx> zadnje naštetem blagu izdatno. Kajti muzika ni za vsakega, na velesejmu pa kraljuje še lepša, kot je v Osterčevi najnovejši operi. Pa inštrumentov je toliko, da lahko proizvajajo vsakovrstne atonalne, polifonske, četrttonske, banalne, godalne, škripalne in kolosalne zvoke. Cerincva muzika, ki pride od časa do časa gostovat pred paviljon »Uni-onske« pivovarne se zaman bori, da bi prevpila ter pregodla ves hrušč in trušč na velesejmu. Zgodilo se je, da je prišel šaljiv deželan na velesejem in radovedno povprašal pred velesejinskim vhodom: »Kakšen kreg pa je notri? Hitro vstopnico prosim, da bom takoj zraven!« Pojasnili so mu, da ravnokar poje velik, kot dno 3C0-literskega soda obsežen Philipsov radioaparat, odgovarja pa mu nešteto gramofonov. •Ravno prav, saj radio moram itak kupiti!« je odvrnil možakar in jo mahnil notri. Ali na velesejmu je kupovati umetnost. Poskusi kupiti na primer samo gumb za srajco. Hodil boš po velesejmu, nakupil vse mogoče — reklama je kriva temu in pa izbira — kupil boš dinamo, šivalni stroj, balo za nevesto, čeprav si oženjen in nimaš hčere, kupil tucat bosanskih preprog, harmoniko, zavoj srajc ua gumb boš pa pozabil. Ce ne znaš kupovati. Pa poskusi kupiti radio aparat! Naš deželan je v soboto ves dan hodil po velesejmu, ogledoval, poslušal. si tiščal ušesa in odmikal reke od njih, da bi bolje slišal, se pogajal, mešetaril, glihal« vmes je trikrat skočil »spočit sev v paviljon Gospodarske zveze pa bi še kmalu ostal brez radia. K sreči jc pri četrtem počitku v senci jx)d kostanji opazil znanca. »Ta se spozna na radicaparatc, ta mi bo jxntiagal!« Pa se je zmotil. Učeni znanec mu je govoril o In-gelenih, Tungsramih. Radionih, detektorjih, zvočnikih, akumulatorjih, anodah, merilcih, baterijah p>o-pil tri četrt zaporedoma na deželanov račun, kako pa, deželan pa je med tem lepo zadremal. Znanec iz Ljubljane je že načel kritiko ljubljanskega radiopro-grania, tedaj pa je prišla mimo gosj>odična s predpasnikom in ljubeznivo opomnila: »Plačati prosim!« Ljubljančan je krepko dregnil deželana v rebra, tako da se je revež moral zbudili iz globokih sanj o radio aparaiih. Aparat sla pa le kupila. Kje, ni treba vsakemu vedeti, ampak kupila sta ga le na velesejmu. Boljše vrste blago, kaj misli nemara kdo, da se dobi na velesejmu tudi blago slabše vrste? Poprej pa je bilo treba obema preteči še enkrat Tazstavne prostore vseh tridesetih firm, — če jih ni več, — preden sla se odločila za soliden aparalek, tak, ki ujame, kadar ga je volja celo Ameriko, vsaj tedaj kadar jo prenaša Lifflov stolp. Naš vrli znanec z dežele se je tedaj skrbno jDopraskal za ušesi, globoko premislil, f>otem pa izrazil svoje notranje prepričanje in svetovni nazor o radiu: »Radio aparat imamo, zdajle pa nucamo še radiovalove. Kje se pa taka reč dobi!« Znanec iz Ljubljane je pljunil predse, potem pa ga obupano potegnil že v četrtič v paviljon »K«, kjer da so razstavljeni radiovalovi. Tam so naleteli na gospoda od oddajne postaje, ki je bil še spočit. In ta je prijazno obrazložil ves princip radia strmečemu interesentu. Kratko, jedrnato, razumljivo: »Z radiem je tako: kar se v Ljubljani jx>je in govori, to se sliši pri vas v Ravnem kotu. Seveda, če imate takale ušesa, kot so ti aparati!« In s široko gesto je po-kazal jx> paviljonu vse razstavljeno bogastvo aparatov od detektorjev do dvaindvajset elektronskih. »Ali bom mogel vsako drugo sredo jx>slušati tudi, kako se pri Figovcu glihajo za konje?« — »Ne, tega nc! Temveč same lepe pesmi, muziko, učene govore, kaj se po svetu godi, koliko je žito drago, od konj pa samo cene! Ne gre, otroci bi se pohujšali, če bi morali jx>slušafi kreg mešetarjev.« Deželan je bil premagan. »Kaj pa je ta žaifa?« je vprašal v enem sosednih paviljonov, ko mu je Ljubljančan porinil pod pazduho majhno škatljo. »Tiho! To je baterija?« — »Ali pri soldatih smo imeli drugačne!« — »S tisto ne boš poslušal radia, to pa potrebuješ. Notri je elektrika « — »Pokaži jo!« — Tepec. Kaj misliš, kaj je elektrika, to ni nič za videli!« Ampak samo za poslušati?« — »Za poslušati!« je potrdil Ljubljančan deželami. »Kdo pa je v sodcu?« se je začudil vrli deželan pred izložbo •Radiobara«. — »Vidiš, to je zvočnik, 1» njem govori nekdo, ki je da'eč stran!« je jx>jasnil Ljubljančan. »Ali je zvočnik tudi tista skleda?« je vprašal deželan, ko je slišal enak glas od sosednjega »Radio-vala«. —- »Tudi! Vidiš, takih skled in sodcev je na tisoče, iz vseh pa govori enak glas samo če so vsi namerjeni na Ljubliano Ti pa boš dobil po pošti majhen zvočnik, velik kot krožnik. Prosi koga, naj ti ga pripremi na aparat in pokaže, kako se lovi poslaie.« Ko se je deželan zvečer vračal z vlakom v svoj ljubi Ravni kot. je že govoril kot strokovnjak o radiu. To bedo strmele domače ženske! Radio, radio! Seveda, dva, trije v kupeju so se muzali, ko so poslušali vso radioučenost, kupljeno na velesejmu, ali deželan k sreči ni onazil, nemara bi jih jioslal kot po radiu brž skozi okno. Ko pride prihodnje leto ugledni Ravnokotar v Ljubljano, kdo ve, nemara bo še v večji zadregi, kot je bil letos. Kajti nihče ne more trditi, da do tedaj ne bomo imeli že televizorjev in drugih podobnih stvari Tedaj pa mu bo treba tudi po desetkrat zaviti v desni gornji kot velesejma tia v senco premislit: »Ali bi, ali ne bi? Čudna je ta reč!« AMATERJI PIŠEJO. Na mnoge pritožbe Vaših naročnikov naj povem jaz tole: Kar tiče sporede ,moram priznali, da so prav dobri. Godrnjati pa naj vedo, da še Rog ne inore vsem ustreči; potrpi in marsikaka ura bo tudi tebi ugajala. Če pa tebi ni všeč kaka točka, pomisli, koliko drugih jia take stvari radi poslušajo. V prvi vrsti pa najprej poslušaj, pretehtaj in šele potem kritiziraj in uvidel boš, da si se marsikdaj s svojo sodbo prenaglil. Naši dunajski sporedi bi včasih v resnici potrebovali strožje kritike, in dunajska postaja ima vendar skoro toliko stotisoč naročnikov kot vaša tisočev in vse-kskor izdatnejše dohodke. Želim si le več prostega časa in priložnosti, da bi čimveč in fin večkrat poslušal Vašo postajo. Hollcnburg, na Koroškem, 29. maja 1929. J. W. Op.: Zelo se veselim, da se spet kmalu uredi" prenos cerkvene glasbe; le to bi še želel, da bi bilo slišati tudi pridigo. OPERNE PRENOSE S PRIDOM POSLUŠAM. Kakor čitam v 2. štev. lista »Radio-Ljubljana«, namerava vodstvo oddajne postaje v prihodnje povprašati naročnike, česa zlasti si žele da postaja oddaja. Za svojo osebo se bojim, da bodo premnogi glasovali proti operi, ki je meni tako zaželjena. Da morda ne pride do prehude omejitve opere, prosim, da priobčite naslednje: Tudi jaz sem bil prvi čas operam nasproten, zlasti takim, ki so mi bile docela nepoznane. Naveličal sem so poslušati po več ur neprestane godbe in petja, ki ga nisem razumel. Potem sem si pa naročil od vseh onih oper, ki jih postaje največkrat oddajajo, tekste (slovenske in nemške »Reclamove«) in od takrat poslušam — z besedilom (tekstom) v roki! — opere z vsem in še celo z večjim užitkom, kakor bi sedel v gledišču. Pripomnim, da sledim n. pr. s slovenskim ali nemškim tekstom brez težave češkim, nemškim, italijanskim in dr. operam. Priporočani, da jiosluša vsak naročnik vsaj eno opero z besedilom v roki in šele potem naj glasuje »za« ali »proti«. Zelo umestno bi bilo, da bi se sporočila opera, ki jo namerava postaja oddajati, že v predhodni številki glasila, da si jo morejo interesenti pravočasno naročiti. List bi naj sporočil vselej tudi ceno libreta in pa trgovino, kje ga je dobiti. Ali je upravi naše opere znano, da dobivajo v Nemčiji večkrat radio-naročniki znižane vstopnice k operam in da tamkajšnje opere občutijo po oddaji v radiju p o v o 1 j n e j š • obisk v operi? M. (Op. ured.: Kakor bi vodstvo postaje rado ustreglo gornji želji, da bi namreč pravočasno jav-| ljalo naslov opere, ki se oddaja, v glasilu, tega ne more storiti, ker gledališka uprava določa dnevni red predstav komaj nekaj dni pred dnevom izvajanja, list sam pa mora biti že teden prej zaključen.) EIFFELOV STOLP IN CENTRALNA KURJAVA. Vodja laboratorija Sorbonne, M. J. Risler, je v enem svojih predavanj izjavil, da je mogoče z neko vrsto radijskih valov dobiti v ceveh toploto. Z ozirom na to je prorokoval, da bo možno v bodočnosti oddajati z Eiffelovega sloljia tisočerim družinam toploto. Po njegovih izvajanjih bo treba zaobrniti le gumb in zagrelo se bo stanovanje, kakor danes zadoni godba ... (I. F. P.) AVTOMOBILSKI TOVARNAR IZDELUJE RADIO-APARATE. Andre Citroen, znani avtomobilski fabrikant, je sklenil podvzeti še izdelovanje radijskih aparatov. Kot reklamo bo med pariško radijsko razstavo vsakemu kujjcu njegovih avtomobilov podaril radijski aparat iz lastnih delavnic. (I. F. P.) Programi Radio-Ljubljana: Nedelja, 2. junija: 10 Prenos matineje Vino-hradskega Hlahola iz Uniona. — 11 O pomenu Rdečega križa predava preds. nadz. obl. odbora Rdečega križa gospod Skalar. Nato Koncert Radio-orkestra: Translateur: Automobilmarš, Lehar: Ciganska ljubav. Lincke: Berlinsko ozračje. Kalman: Čardaska kneginja. — 15.00 Časovna najx)ved. Priljubljeni komisar, izvajajo člani nar. gledališča. Reproducirana glasba. — 16.00 Miran Jarc: »Razbojnik Morozc, lutkovna burka v 1 dej., po motivu Milčinskega »Tolovaja Mataja« v ribniškem narečju (prenos iz velesejmske razstave mešč. šol). — 17 Prenos promenadnega koncerta godbe Dravske divizije z velesejma. — 20 Koncert kvarteta Glasbene Matice (gg. Pelan, Pečenko, Završan, Skalar): 1. Vjekoslav Klaič: Svračanje. 2. E. Adamič: Prošnja. 3. Gjuro Eisenhuth: Tebe zlato ja te milujem. 4. P. Križkovsky: Utopljenka. 5. Ferdo Juvanec: Z roko si mehko me objela. 6. Anton Foerster: Njega ni. — 21.00 Koncert Radio-orkestra: Teike: Stari tovariši. VValdteufel: Najlepša. Muuss: Potpuri starih dunajskih pesmi. Pavčič: Gor čez izaro. Lincke: Veliki top. Blankenburg: Slovo gladiatorjev. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 3. junija. 12.30 Reproducirana glasba — 13 Časovna napoved, Borzna poročila, Reproducirana glasba — 17 Konccrt Radio-orkestra: Lehar: Valček iz operete Kraljica tanga, Belini: Norma, Puccini: Madame Butterfly, Aust: Vse miši za seboj, Ženila: Teče voda — 18.30 Če-ščina, g. Novak — 19 Francoščina, dr. Leben — 10.30 0 organizaciji borbe proti raku, prof. dr. Za-lokar — 2» Spominski večer Srečka Kosovela, recitira C. Debevec — 20.30 Koncert Radio-kvarteta (šlagerji) — 22 Časovna napoved in poročila. Torek, 4. junija. 12.30 Akademija trb. osn. šole z naslovom: »Dete očetu rudar ju-: 1. Trbovlje — govor, 2. Rudarska — petje, poje celotni šolski zbor, 3. J. Leban: Rudarjev sinček — dekla-macija, 4. Narodni: Moj očka ima konj'čka dva, Škrjanček poje žvrgoli — petje, 5. A. Boštele: Trbovlje — deklamacija, 6. Narodni: Gor čez izaro, Pastirček — petje, 7. A. Boštele: Moj oče je bil rudar — deklamacija, 8. Kje so liste stezice — petje (koroška narodna), 9. A. Holzapflova: Domači grudi — deklamacija, 10. Triglav — petje — 17 Koncert Radio-orkestra: Oscheit: Picador-marš, Strauss: Aquareii, Schreiner: Od Glucka do Wagnerja, Kockert: Uspavanka — 18 Sprehodi okrog Cerkniškega jezera, F. Kunaver — 18.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik — 19.30 Naše sosednje države: Italijanski otoki, dr. Bohinec — 20 Vijo-linski večer ge. Fani Brandl iz Maribora: 1. R. Strauss: Sonata Es-dur, 2. Pugnani-Kreisler: Prae-iudium in Allegro, 3. Suk: Pesem ljubezni, 4. Wie-niavvski: Capriccio — valček, 5. Wagner-Wilheh: ny: Walters Preislied, 6. Smetana: Z domovine — 21 Koncert Radio-orkestra: Fetras: Carmen-marš, Lanner: Romantiki, Herold: Zampn, Čajkovskij: Andante iz 5 simfonije, Friml: Dve češki pesmi, Holzmann: Streljaj — 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi: Nedelja, 2. junija. Katovvice: 11 Prenos službe božje — 12.10 Orkestralni koncert — 15.40 Koncert — 17 Koncert iz Varšave — 20.30 Večerni koncert iz Kra-kova. — Rim: 10 Cerkvena vokalna in instrumentalna glasba -- 17 Orkester — 21 Saint-Saens: Samson in Dalila, opera. — Berlin: 12 Orkester — 14 Šah — 15 Bolezni čebel — 15.30 Pravljice — 17 Zabavna glasba — 20.15 Orkestralna glasba; nato plesna glasba. — Dunaj: 10 Orgelski koncerl — 10.30 Govori, nato orkestralni koncert — 16 Orkester — 18.45 Komorna glasba — 20 Ferdinand in ženske, zgodovinski prizori — 22.45 Prenos koncerta ciganskega orkestra iz Budimpešte. — Milan: 10.40 Cerkvena glasba — 16.45 Kvintet — 18 Jazz — 20.30 Mascagni: Ladoletta, opera. — Budapest: 10 Cerkvena glasba — 12.25 Simfonični orkestralni koncert — 17.25 Lahka glasba — 20.45 Koncert — 22.15 Plošče — 22.45 Koncert ciganskega orkestra. Pondeljek, 3. junija. Katovviee: 12.10 Plošče — 17.55 Koncerl iz Varšave — 20.30 Prenos operete — 23 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Trio — 17.30 Koncert — 21 Lahka glasba. — Berlin: 16 Zvezdnato nebo v juniju — 17 Pesmi — 17.30 Vijolinski koncert —'20.30 Večerna zabava — 21.30 Beethoven: Sonata A-dur op. 69; nato plesna glasba. — Milan: 11.15 Plošče — 13.35 Plošče — 16.30 Otroško petje — 20.30 Prenos operete. — Budapest: 9.15 Plošče — 12.05 Trio — 18 Koncert ciganskega orkestra — 20.15 Koncert opernega orkestra; nato jazz. oglcftc si našo razstavo na velesejmu, paviljon Razstava traja do 9. i junija Razvoj radioionlte pri nas. delo naše poslaie. celotno sodo&no sprejemno tehniko. nafnovegše izame! — Vstop brezplačen! Radio Ljubljana. Miklošičeva 5. - - Tel. 3190. Tam, kjer vlada večna iema ... (Na obisku pri slepih.) Kočevje, maja 1929. Solnce je sijalo svetlo in toplo, gozd se je pierajal v zelenje, trate so jiognnle bujno zelenico, vse je kakor pomlajeno pod božjim solncem. Jaz pa sem stopal v poslopje, odkoder ljudje ne vidijo solnca. ne vidijo zelenili trat in ne s svetlo zelenim listjem obrasle gozdove. Pred njimi vlada dan na dan tema, brezobrazna tema... Potrkal sem pri g. upravitelju Metliki: »Rad bi, g. upravitelj, vsaj za hipec, za bežen trenutek povedel številne bralce »Slovenca« v dom, kjer stanovalcem ne sije svetlo solnce.« Gospod Metlika, ki že šesto leto vodi in oskrbuje zavod slepih v Kočevju, ki je edini za Slovenijo, mi je prijazno ponudil stol in odgovarjal na vsa moja vprašanja izredno ljubeznivo. »Kdaj so se preselili slepci v Kočevje?« »To je bilo 1. 1922. Do takrat so bivali zasilno v azilu Franca Jožefa v Ljubljani. Poslopje, v katerem se zdaj nahajajo, je bilo prazno in pod sekvestrom. Prej je bila (to še jired vojno, Iu znana obrtna šola. Kasneje je postala lastnica te eno-nadstrojme hiše deželna vlada in sedaj seveda ljubljanska oblast. Gojenci zavoda so bili najprej oskrbovani po sestrah usmiljenkah ki pa so 1. 1923 zavod zapustile. Od takrat do sedaj je vodstvo zavoda v jnjiških rokah.« • Koliko gojencev je na zavodu? Točno 57 Od teli 24 moških. Dvajset otrok pohaja v tnrazredno osnovno šolo, na kateri je pri-deljono troje učiteljskih moči in veroučiteljev.c v Kdo skrbi za zavrni, g. upravitelj?« i)y g*utoj m b t; rbi'!:! država, v kolikor je pa c skrbela a ludi ljubljanski oblastni odbor nas je podpiral. Od 1. aprila t. I. naprej pa za nas skrbi samo ljubljanska oblast. Vendar bo tudi mariborska dajala subvencijo, ker je več kot ena tretina gojencev iz te oblasti.« »Ali vam poslojije zadošča?« >Zadošča ne. Premajhno je in tudi vrt je premajhen. Vidite, v Sloveniji je približno dvesto do tri sto slepili, v zavodu pa samo sedem in petdeset oskrbovancev, pa še ti so strašno utesnjeni, kar boste lahko sami videli. Obednica jc premajhna, skupne čitalnice sploh ni, v spalnicah se mora vršiti pouk glaz.be in tudi igralne sobe za deco bi rabili. Vendar upajmo, da bo kuratorij slepcev, ki mu načeluje monsignor dr. Klinar, postavil nov dom, ki bo dovolj prostran in dovolj prostoren za vse. Vse pa odvisi od dobrotljivih prispevkov posameznikov za ta dom, ki bi stal bolj v osrčju Slovenije. Kje, ravno ne vem, ker ,je o tem več .predlogov. »S čim se bavi jo gojenci? »Kar je šoli odraslih sedaj večinoma s ple-tarstvom. Izdelujemo košare, stole, naslanjače, a tudi cele garniture, to pa samo proti naročilu. V pletarski delavnici je zaposlenih sedaj sedem moških in šest deklet, katere poučuje v tej stroki pletarski mojster. Vsi so dobri delavci. Zavod pomaga v tej obrii tudi posnmeznikom izven zavoda z nabavo materijala. Ščetarstvo smo radi velike konkurence opustili. — Otroci pohajajo v trorazredno osnovno šolo kjer se uče kot drugi bratci, ki jim je dano gledati. Seveda pišejo in berejo drugače. Uče se po Breillovi in Kleinovi metodi (sistem šestih pik). V šoli učenci dobro napredujejo.« Kako pa je poskrbljeno za zabavo?« »Otroci, kar je še majhnih, se zabavajo s igračami. Zal. da jih zavod nima na razpolago in tako morajo biti odvisni sami na svoje izdelke. Nekaterim je tudi modeliranje zabava. Večina pa se že v prvih letih uči glasbe, citer ali klavirja in tudi pojejo radi. Vse vodi gdč. Vrhunčeva. Starejšim je istotako najljubša zabava in uteha, v kateri marsikdaj pozabijo na to, da vlada okrog njih večna tema. pelje in godba. Ženske imajo krasen zbor. Letos, še pred počitnicami, nameravajo prirediti koncert v Novem mestu, v Kočevju in ob odhodu na počitnice, bi peli tudi v Ljubljani za radio. Druga zabava so knjige, ki jih dobivamo na posodo iz Berlina. Večina zna namreč nemško, ker so bili prej gojenci ravno po teh zavodih. No, in tretja zabava je bil do zadnjega štiricevni radio, ki smo ga dobili kot dar in je sedaj instaliran v obed niči. Momentano se je pokvaril in treba ga je dati v popravilo.« •.Kakšne slepce imate?.. -.Večinoma jih je prišlo ob oči že po rojstvu vsled raznih bolezni kakor ošpice, škrlatinka, španska, a tudi, kar je najbolj grozno, radi bolezni prednikov. Drugi so od rojstva slepi in lc 1 rije so vojni invalidi, od teh je eden bivši ruski oficir. Po večini so iz delavskih revirjev in s kmetov.« »Kako se javlja občutek osamelosti in sle-jiote?« ••Hočete reči. pri katerih najbolj? Na splošno bi rekel, da pri dekletih in da govorim čisto odkrito, to radi lega, ker se one ne morejo poročiti, dočim se zgodi česlo, da se ta ali oni slepec poroči. Pri otrokih občutka, da vlada okrog njih tema, skoraj ni, predvsem pri onih ne, ki so slepi oti rojstva. Ne morejo si svet predstavljati drugačnega, kakor pa sami pojmujejo, za njih ni barv, ne solnca in narava je za njih vedno enake barven S tem sva razgovor končala. Nato me jc gospod upravitelj povabil, da si ogledam prostore. Šla sva v obednico, ki pa je, kakor rečeno, veliko premajhna, tako, da morajo nekateri jesti kar v spalnici. Kuhinja je dovolj velika. Oskrba je dobra in tudi hrana zadostna. Šla sva v prvo spalnico. V njej sta bila dva invalida. »Ta gospod je prišel, da bi napisal kaj za »Slovenca**.« Podal sem roko. Dvoje brezizraznih oči in dvoje praznih jamic sem zrl pred seboj. >Ali se zanimate kaj za dogodke po svetu? Vam kdo čita časopise?« »Zanimamo se gospod, za vse. Tudi čita.jo nam .»Slovenca« in druge, lisle. Drugače bi bilo predolgfns. V zavodu smo zadovoljni, ker smo preskrbljeni. Rndio nas veseli, samo gluh sem In ne slišim več dobro.r Odšla sva nnprej. Gospod Metlika mi je pojas-11'eval o njuni usndj. Granat« se jo razlrelila in je odtrgala enemu obe roki, oslepila pn oba. V delavnici so bili vsi pri delu. Plclli so koše re in delo jim je šlo kaj ročno od rok. Najbolj zanimivo je bilo v šoli. Gdč. Vrhunčeva je zbrala nekaj otrok in posedli so se po klopeh. »Dober gospod vas je prišel obiskal in pogledat kaj znate. No, povej ti, Franček, kaj! Povej gospodu, odkod si!« >Z Male Nedelje sem p risa. Oče. so me poslali, da bi se kaj navttča. Ali hčem listo od ..šviga švaga«. ln povedal jo je hitro. »Drugače si priden?« »Vrli sem, driigače nc bi vil nebesa priša. Vii nebesih je Hišno. Tam so sam girače (igrače) liidje molijo i pevajo, živali so zlate. Vii peklu jc hudo. Tam jih pečejo vii kotlih.« »Zakaj jia še vedno tako po domače govoriš?« »Zato, ka bi me oče duma no poznali drugače.« Povedal je še, kako si predstavlja vice, kamor hodi Marija vsako soboto iskat duše. da jili popelje v nebesa. Tudi jo povedal praktični primer, kako on odšteva: v sobi je dvajset otrok, j>ride Miklavž in parkelj in vzame dva. Ostalo jih je še osemnajst. Vse to: o nebesih, peklu in vicah si je sam »zmisla«. Jožek ali kakor so mu dali malčki priimek: Ilrešče je čital. Fini prstki so hiteli po papirju in z vzbočenih pik je bral to, kar mi iz mrtvoleze-če črke. Mančika- je pisala, Nervika pa deklamiraio. Nato so še eno zapeli. »Mohor zdaj boš pa še I i povedal gospodu kakšno svojo pesem. Mohor dela jiesmi in tudi zabavljire na svojo so učence, seveda, je to zadnje, grdo. ampak povedal je le eno. že bolj odrasla učenka je povedala mnogo o Milošu Obrcnoviču in o Aleksandru Karadžordževiču, dedu našega kralja. Za tem smo se poslovili, Prlek Franček pa jo šel še pokazal svoje girače: živali iz papirja, ki pa so sedaj »ftpfrfe«. Ogledal sem si .še deško spalnico, kjer je tudi postavljen harmonij. Nekaj doklet sc je, vadilo v petju za vnjo. Za tem sem se gospodu upravitelju zahvalit in stopil iz poslopja teme. široko sem odprl oči, ta največji božji dar, iu gledal svetlo prirodn, kjer se je že veselila najlepša pomlad in nstn so. mi jecljala samo eno besedo: Solnce, solnce, solnce ...« V. R. ROUCH t^^gf i CAEN 5B®,Et,x RENNES NANCV PARIŠ NIORT 5T ETIENNE BOfiOEAU* AVICNON MONTPELMER." J TOUIOUS? i veh umetiki? mMMt^. Med gobavci Najstrašnejša izmed bolezni, ki jih je kdaj poznal človeški rod, je gobavost. Ne le, da je neozdravljiva, marveč je strašnejša po svojem delovanju in po svojem pošastnem razvoju: človek strohni v živem telesu in šele nato umrje. Ker je gobavost vrhu tega zelo nalezljiva, ni čudno, da so vsi narodi že od davna, ko o zdravstvu še ni bilo govora, izganjali gobavce iz svoje srede in jih silili, da žive daleč proč od človeških bivališč sami zase. Vse se jih boji bolj kakor divjih zveri in dejansko ti nesrečniki v svojih duplinah in taboriščih popolnoma podivjajo, ako so prepuščeni sami sebi. A kdo bi hotel mednje, da bi jim stregel? Za to je pač treba nadčloveškega junaštva, največje ljubezni do bližnjega. Pravkar je minulo pet let, odkar je umrl kot žrtev take ljubezni kapucinski pater Da- Proiesor A. Binchy, prvi poslanik Irske v Berlinu. Doslej je imela Irska samo dve poslaništvi, na Francoskem in v Združenih državah. niel da Samarate. Komaj 22 let star je poln gorečega hrepenenja po misijonskem delu od-hitel v Brazilijo, kjer so mu poverili vzgojo indijanske mladine v naselbini Prata, Zgornji Macarana; po strašnem pokolju njegovih so-bratov v Alto Allegre je pa postal ravnatelj. Ogromno jc bilo delo, ki ga je izvršil tu p. Daniel za vero in prosveto. Ko je bil mi-sijon v najlepšem razcvetu, je zbolel upapoln sin neke tamkajšnje družine za gobavostjo. Nesrečnik je moral zapustiti domačo hišo in oditi v gobavski tabor v Tocundubi. Mladega misijonarja je to tako pretreslo, da je. spremil gobavca v navedeno gobavišče, da bi mu bil oče in strežnik. Ni preteklo mnogo časa, ko je p. Daniel opazil tudi na sebi znake strašne bolezni. Obvestil je prednike, ki so ga pozvali v Italijo, da bi se zdravil. A izkazalo se je, da je vsaka pomoč izključena in pater se je vrnil v Brazilijo. Poslovil se je za vedno od svoje drage rodne Lombardije, medpotoma pa se je ustavil v Lurdu. Tam je iskreno molil: »Gospod, če hočeš, me moreš ozdraviti.« Toda skrivnosten glas mu je odgovoril v srcu čisto jasno: »Nočem.., Pojdi v miru, tvoja bolezen bo v čast božjo in v tvoj duhovni blagor!« »Od tega trenotka« — je pisal p. Daniel — »sem bil popolnoma izpremenjen. Vsega me je prevzelo čustvo neizrekljive vdanosti v voljo božjo, združeno z neskončno radostjo in blaženstvom, ki me poslej nikdar niti za minuto ni več zapustilo. Poslej nisem nikdar več prosil Boga, da bi ozdravel.« Predniki so hoteli poslati mladega patra v gobavišče v Pernambucu, kjer je lepo razvito duhovno življenje in so razmere sploh ugodne. Toda p. Daniel si je izprosil, da sme iti v Tocundubo, ki je bilo pravo peklo. Go- bavci so bili tu prepuščeni sami sebi; brez dela in brez nadzorstva, oba spola pomešana med seboj. Sla in nesramnost sta bili neomejeni gospodarici. Ta poživinjena družba izobčencev je sprejela mladega misijonarja z za-sramovanjem in uporom. Naj je storil ali govoril karkoli, vse so izprevračali v zlo in ga na najžalostnejši način obrekovali. Mnogokrat je jokal, neizrekljivo trpel. Toda po enem letu težkega boja se je zmaga odločilno nagnila na njegovo stran. Polagoma so se zapirale v la-zarstvu nravne rakrane, sklenile se zakonske zveze in ustanovile krščanske družine. Prejšnje peklo se je izpremenilo v hirališče telesno nesrečnih, a duševno blagih in vedrih ljudi. Pater Daniel je postal pravi angel tolaž-nik za te nesrečnike. Kakor pa so tekla leta, tako je napredovala njegova strašna bolezen. Eden njegovih sobratov je poročal: »P. Da-nielu je izpadla vsa brada, enako del las; ušesa so kakor odsekana, nos izobličen, obraz izjeden, desno oko slepo; tudi levo oko je že zelo segnito in vidi le še prav malo. Če iščete njegovih prstov, jih ne najdete, razen zadnjih členov palca in kazalca. Ostali del telesa je ena sama smrdeča rana. Kakor Job! Njegovih bolečin si ne more nihče predstavljati.« Kljub svojemu strašnemu trpljenju pa je p. Daniel do zadnjega izvrševal svojo duhovniško službo med gobavci. Celih 16 let! Dne 19. maja 1924 je gniloba dovršila svoje delo ter je pater izdihnil svojo junaško dušo. Zgled p. Daniela se obnavlja sedaj v drugem kapucinskem patru v Braziliji. P. Ignacij Marija da Ispra je deloval med gobavci v Cimbres. Tu se jc okužil in sedaj živi v neki borni koči v Caldeiraju. Roke so mu že skoraj izpadle, noge komaj še nosijo gnijoče truplo, a pri vsem tem mož še izvršuje svojo duhovniško službo in oskrbuje 500 km2 obsegajoč misijon. Pred takimi zgledi mora v spoštovanju skloniti glavo tudi moderno poganstvo. morem ničesar začeti in jc prepozno, da bi jih menjal, vas lepo prosim, da bi mi na bankovec za tisoč rubljev posodili petsto frankov. Povedali mi boste svoj naslov in takoj jutri vam bom vrnil denar.« Gospa je bila prvi hip nekoliko presenečena, nato pa je izjavila, da mu je pripravljena pomagati iz zadrege. Nima pa toliko pri sebi ! in bo po denar šla k soprogu, ki jo čaka v bližnji kavarni. Mož je bil zadovoljen in jo je čakal na vogalu, ki mu ga jc označila, pet minut, ne da bi kaj sumil. Končno se je gospa vrnila, pa ne sama. Gospod, ki jo je spremljal, pa ni bil njen soprog, ampak policijski uradnik, ki jc hotel takoj zaslišali Rusa. Še preden pa jc do tega prišel, je gospa že pripovedovala sledečo zgodbo: »Tega gospoda nc poznam še-le od danes, gospod komisar. Piše se Lebner, ni Rus, kakor pravi, ampak Poljak in me je pred tremi leti — jaz imam dober spomin! — nagovoril na istem kraju in skoro z istimi besedami. Takrat sem mu posodila zaprošenih 500 frankov, naslednji dan se je pa izkazalo, da mi je dal Kerensky-jeve rublje, ki so biLi brez vsake vrednosti.« Gospod Lebner je nato vse priznal, ker je uvidel, da se mora za svoj slab spomin pokoriti in nosili posledice, ker ni spoznal dame, katero je žc enkrat opeharil. Ko so Lebnerja naslednji dan pi Iveri.i pred preiskovalnega sodnika, je priznal, da je, iz več let brezposeln, segel po t . n triiku, da bi mogel živeti. Njegoš zagovornik ga jc skušal izrezati, pa ga je Lebner prekinil z besedami: »Nikar več nc razpravljajmo o tej zadevi, gospod doktor. Pri moji obrti mora človek dostojanstveno nositi posledice svojih napak, V bodoče bom pač moral bolj paziti in si ljudi natančneje ogledati, če nisem imel ž njimi že opraviti — to je vse. Ampak kljub temu neprijetnemu dogodku bom ostal zvest damam.« S čim si krajšamo življenje Neki Američan tudi, da jc med desetimi ljudmi devet samomorilcev. Svojo trditev utemeljuje tako-le: Med desetimi ljudmi je redno devet takih, ki jedo preveč. Polovica, da celo četrtina tega, kar človek povžije, bi zadoščala za njegovo pre-življenje. Ljudje pa se obsojamo sami na težko delo. Podoba je, da nam ni do ravnotežja, do Strašen vihar pri Hamburgu. Nad vasjo Elsdori pri v 7 minutah popoln Posledice slabega spomina Soproga nekega pariškega bankirja se je nekega večera sprehajala. Naenkrat jc stopi! k njicj zelo eleganten gospod in jo nagovoril z besedami: »Oprostite, milostiva, da s*e vam približam na ta način, rad bi vas prosil za uslugo. Jaz sem Rus, le začasno v Parizu, in imam samo rublje pri sebi. Ker pa ž njimi nc Hamburgu je nenadoma nastal silen orkan, ki je oma porušil vas. svežesti in zmerne moči. Požrešni smo in po-žrešnosti se ne moremo upirati. Zato umremo tako zgodaj. Med desetimi ljudmi jih devet nc ve, kakšna hrana jim prija. Vseeno jim je, če pijejo strupe ali kaj drugega. Njihovi želodci so reveži. Tako prihaja do motenj v prebavilih, škodljive jedi se v želodcu razkrajajo in želodec je podoben retorti, v kateri se mešanica prekuhava s eksplozijami. Zopet nastane bolezen, ki skrajša človeško življenje. Med desetimi ljudmi jih je devet, ki premalo spe. Pozno v noč sede v zakajenih lokalih, kade in trujejo z alkoholom in drugimi strupi. Prekratek spanec jim nc dovoli, da bi sc njihov organizem redno obnavljal. Moči začno propadati zgodaj, prekletstvo samoumora jili izbriše iz knjige življenja pred časom. Med desetimi jih jc devet tudi takih, ki žive nečisto. Z nevednostjo in nebrzdanostjo postanejo sužnji razvad, uničijo zlati kapital svojega življenja in zdravja ter zapadejo po nepotrebnem zgodnji smrti. Med desetimi jih je devet, ki žive izven okvira svojega časa. Neprenehoma sanjarijo, žive v preteklosti in si očitajo, cla je bilo nekoč lepše in boljše. S tem narašča njihova nesreča, ki jih vodi v obup. Tudi ni malo takih, ki žive mesto v sedanjosti v prihodnjosti, ki se jim vidi črna. Takih razmišljavcev se poloti melanholija, ki jili zopet prezgodaj požanjc. Med desetimi jih je devet, ki uničujejo svoje življenje s kvartanjem, popivanjem, razburjanjem mržnjo, zavistjo in z izbruhi neukrečenega značaja. Tudi jadikovanje in skib izpodjedata ljudem življenje. Z motornimi kolesi okoli Francije. Nedavno se je vršila na Francoskem ocenjevalna vožnja z motornimi kolesi na okrog 6000 km dolgi progi. Vožnja je trajala 14 dni. Postavljenih je bilo 67 kontrol. Kot edina zmagovalca brez vsake hibe sla prišla na cilj Bruno Henning iz Diisseldorfa in Elie Tixier iz St. Quentina in sicer oba na motornih kolesih tipa \Vanderer. Med desetimi jih je devet takih, ki preveč delajo. Način njihovega dela jih uničuje, ker delajo neekonomično, naglo, nervozno, mrzlično, nestrpno. Med desetimi jih je devet, ki ne poznajo pravil zdravega življenja. Nepoznanje teli pravil uničuje človeški rod v večji meri kakor vojna, kuga in lakota. Radi nepoznanja teh pravil jih pemre med desetimi ljudmi devet prezgodaj. Za opico - človeško glavo Pred meseci so našli blizu Nantcsa v Franciji človeško truplo brez glave. Po dolgem poizvedovanju se je posrečilo dognati, da je bila žrtev istovetna z lekarnarjem Ordron-neaujem, ki je stanoval pri svojem stricu L. Moreauju, trgovcu s ptiči, opicami in podobnimi živalmi. Lekarnarjeva nevesta je takoj tedaj obdolžila Moreauja, da je umoril svojega nečaka in se pri tem sklicevala na spiri-tistično sejo, na kateri da se je istotako ugotovilo, da je Moreau morilec. Toda trgovec, inače znan kot čudak, je užival splošen ugled in obdolžitve ni nihče imel za resno. — Ze se je zdelo, da se tajna Ordronneau-jevc smrti ne bo nikdar pojasnila, ko je Moreau naenkrat podal izpoved, da je dejansko ubil svojega nečaka, to pa v silobranu in jezi. Ordron-neau je nekoč nalašč zastrupil njegovo najljubšo opico, ki jo je jemal celo na potovanje s seboj. V jezi je ostro nastopil proti nečaku, ki je nato potegnil revolver in oddal dva strela, ki pa Moreauja nista zadela. Trgovec jc nato zgrabil velik nož in nečaka zabodel. Truplo je dva dni skrival v neki lopi. Tretji dan je truplu odrezal glavo, da bi se ne mogla dognati istovetnost. Pri tem mu je pomagala neka ženska, ki je pa noče izdali. Poizvedbe so dognale, da je bila la ženska Moreaujeva ljubica maseza Hillerau, ki jc bila pozneje truplo identificirala — najbrže zato, da bi od sebe odvrnila sum. Moreauja so zaprli, vendar je gotovo, da še ni povedal vse resnice. Smešni ce Prodajalec umetnin: »Neki Američan mi je ponudil 100.000 dinarjev za to sliko.« Kupec: »Jaz ne bi dal več kot 100 dinarjev.« Prodajalec: »Kar vzemite sliko, nočem, da bi vsa naša mojstrska dela šla v Ameriko.« »Mama, daj nvi dva dinarja za staro žeiuo,« prosi Lizika. »Tu imaš, Lizika,« pravi mama, »to jc lepo od tebe. Sedaj mi pa tudi povej, zakaj imaš tako usmiljenje do stare žene?« »Oh, mama, tako dobre bombone prodaja.« Bivši francoski ministrski predsednik Monis je v starosti &3 let umrl. Bil je edini francoski minister, ki je imel državno pokojnino. »Kaj pa misliš, da si v tej vročini oblekla črno obleko?« — »Saj mc samo jezi; toda povabljena sem k Milki na večerjo in dobro vem, da sc bo tudi ona črno oblekla, ako bo mene videla v črnem. In veš — njej črna har-I va strašno slabo pristoja.« Mit ko Kunčič: Zlato jutro Noč je šla za goro spat, spat v svoj daljni črni grad. Zlato jutro gre čez plan. Zlato jutro — dober dan! Si prineslo srečo nam, ali neseš jo drugam? Zlato jutro odgovarja: »Z mano gre nebeška zarja, rosa, solnce, nagelj rdeč — kaj pa hočete še več?« Hojej, srca mlada bi še mnogo rada. Sanj srebrnih, zlatih nad, pest cekinov, pisan grad, pesmic zvonkih, meh za smeh, živo radost cvetnih leh in še to in ono — daj, jutro zlato, v dar nam, aj — pa nam bo pomlad kot raj!... Volk in ovčice Vesela igrica. ca to igrico je potrebno večje število otrok. Manjši krog — izvoljenih šest ali osem ovčie — se postavi v sredo večjega kroga. Zunanji krog raja in poje po napevu znane igrice »Marička zakaj jokaš ti?« Manjši krog — ibor ovčic — igra. Zunaj kroga se določi primeren prostor za volčjo jamo. 1. Kam greš od doma, mamica, mamica, mamica, kam greš od doma, mamica, mamica? (Mati si nadene predpasnik, vzame košarico in hoče oditi.) i. Ovčice, jaz grem k teti v vas, k teti v vas, k teti v vas, bodite pridne mi tačas, mi tačas. *>vfcice, ki ležijo na tleh, kimajo in mahajo z ročicami v slovo.) 3. Iz postelj ovčke vstajajo, vstajajo, vstajajo, veselo v krogu rajajo, rajajo. (Ovčice vstanejo, se primejo za roke in rajajo.) 4. Kar volk pridirja zarenči, zarenči, za- renči: [Volk poje sam:] Trk, trk! Odprite mamici, mamici. (Ovčice preplašene nehajo rajati.) 5. Najmlajša ovčka res odpre, res odpre, res odpre. Volk v hišo plane, strašen je, strašen je. (Ovčice se boječe stiskajo skupaj; najmlajša ovčica dvigne roke dveh rajajočih otrok v zu-lanjem krogu, kakor da odpira duri. Skozi odptino plane volk.) 6. Ugrabi hitro ovčke vse, ovčke vse. ovčke vse, najmlajša komaj reši se, reši se. (Volk se zakadi v gručo ovčic, ki v strahu počepnejo na tla; najmlajša ovčica se potuhne pri izhodu. Volk udari ostale ovčice z roko po hrbtu in .jih po vrsti odvede v svojo votlino.) 7. Ko mamica spet vrne se, vrne se, vrne se, je v hiši njeni prazno vse, prazno vse. (Mati pride od nasprotne strani, stopi v sre-4o kroga, išče z očmi in začne obupno viti roke.) 8. Z najmlajšo ovčko rešeno, rešeno, re- šeno, se joka, joka žalostno, žalostno. (Mati zapazi najmlajšo ovčico pri izhodu, jo ljubeče dvigne in objame.) 9. Potem v naročje vzame jo, vzame jo, vzame jo in gre za volkom pod goro, pod goro. Župnik Konstantin (Nadaljevanje vsako prihodnjo nedeljo.) »In jaz tudi,« je vzkliknila Bettina tudi jaz Vama hočem pomagati. Oh! Prosim Vas, to me bo tako zabavalo! — Saj mi boste, gospod župnik, dovolili, kaj ne da, da se vedem malo po domače?« Lahkotno si je slačila svoj plašč in Jean je imel priliko občudovati njeno postavo v nj^ni izredni popolnosti, čudežni gibčnosti in dra-žesti. Mis Percival je odložila svoj klobuk, toda malo prenaglo, zakaj ta naglica je dala povod prijetni nezgodi. Cel s.lap las se je usul in razprostrl v dolgih valovih črez Bettinine rame; tedaj je ravno stala pred oknom, skozi katero so uhajali v širokih pramenih solnčni žarki ... In ta zlata svetloba, ki se je vsa ujela v zlato lasovfe, je postavila v krasen okvir izredno lepoto te mlade devojke. Vsa v zadregi je zardela in jela klicati svojo sestro na pomoč in gospa Scott je imela obilo težave, da je uredila ta nered. Ko je bila končno ta nesreča popravljena, m moglo Bettine nič zadržati, da ne bi planila nad krožnike, nože in žlice. »Toda, gospod," je rekla Jeanu, »saj znam prav dobro pogrniti mizo. Le vprašajte mojo iBatiro!... Recite. Suzie, ali nisem, ko sem bila še majhna, v New-Yorku pra*v dobro pogrinjala *iizo?« Da, res, prav dobro.« fe odgovorila gospa Scott. (Vzame ovčico v naročje in gre v smer, ki jo kaže ovčica.) 10. Pred jamo črno obstoji, obstoji, obstoji; na pragu glasno volk smrči, volk smrčL (Volk leži pred votlino in na vso moč smrči.) 11. Ovčice vse še žive so, žive so, žive so, brž z mamico pobegnejo, pobegnejo. (Mati s prstom vabi ovčice iz jame. Ovčice oprezno poskačejo čez volka in se spustijo v tek.) 12. Med potjo lovca srečajo, srečajo, sre- čajo, ga k volčji jami peljejo, peljejo! (Lovec jim pride naproti in ovčice mu s kret- Spisal Mirko Kunčič. 18. Niti na um ni prišlo Jokcu, da bi se upiral. Vdano, brez besede, je odkoracal, kamor ga je gnala zločinska drhaL 14 Pred ogromno podzemsko jamo — razbojniškim brlogom — so se ustavili. Dva orjaška moža sta stražila vhod. Poglavar je izmenjal z njima par nerazumljivih besedi in stopil v jamo. Ostala tolpa mu je sledila z gorečimi bakljami. Podzemska jama je imela vse polno skritih stranskih hodnikov. Kdor jih ni bil vajen, bi se izgubil v njih brez sledu. In tudi ona je, proseč gospoda župnika, da oprosti Bettini njeno nerodnost, snela svoj klobuk in svoj plašč tako lepo, da se jc Jeanu nudil še enkrat oni prijetni prizor dražestee postave in prekrasnih las. Toda brez tiste nezgode z lasmi, — in Jeanu je to bilo žal... Nekaj minut kasneje so se usedli okoli male okrogle mize v župnišču gospa Scott, miss Percival, župnik in Jean. Radi presenečenja in izvirnosti tega obiska, radi zdravega humorja in nekoliko drzne Bettinine živahnosti se je kaj kmalu razvil pogovor, ki je dobil značaj posebne odkritosrčnosti in kar najprisrčnejše domačnosti. »Videli boste, gospod župnik, sem li se Vam kaj lagala, ko sem trdila, da umiram od lakote. Že naprej Vam povem, da bom kar požirala. Nikdar se še nisem vsedla k mizi s tolikšnim veseljem. Tako lepo bo se za-vršil naš dan! Medve sva tako zadovoljni, da imava ta grad, pristavo in gozd!« »In dobili sva vse to,« je nadaljevala gospa Scott, »na tako izreden način, tako nepričakovano. Tako malo sva bili nato pripravljeni!« Lahko pač zatrjujete, Suzie, da nisva bili v resnici prav nič pripravljeni na to. Vedeti morale, gospod župnik, da je praznovala včeraj moja sestra svoj rojstni dan. — Toda najpreje, pardon, gospod Jean, gospod Jean, kaj ne da?« »Da gospica, gospod Jean.« »Torej dobro, gospod Jean, ponudile mi še nekoliko te. izvrstne šolale, lepo Vas orosim!« ujami razložijo, čemu bežijo in mu pokažejo volčjo jamo.) l£8. Pit pal — volk mrtev obleži, obleži, obleži. Adijo, grdi volkec ti, volkec ti! (Lovec pomeri in volk, ki se je medtem zdramil in planil pokoncu, se zvrne na tla. Ovčice prihitijo in obkolijo lovca. Tudi večji krog rajajočih otrok se približa.) 14. Veselo — hopsa drija dro, drija dro, drija dro — krog lovca vse zdaj rajajo, rajajo. (Oba kroga začneta veselo rajati okoli lovca in mrtvega volka.) Ilustriral J. P. 15. Jokcu so odkazali za bivališče votlino, v kateri ni bilo mimo slamnatega ležišča v kotu ničesar. Skozi majhno lino je prodiralo čez dan le malo svetlobe vanjo. Lina je zevala tako visoko na steni, da Jokec skozi njo nikdar in nikoli ne bi mogel pobegniti. « 16. >No, kako ti ugaja pri nas, možek?« je porogljivo vprašal poglavar. »O, prav prijetno je pri vas, striček,« je v strahu blebetal Jokec. »Čigav pa si in kako ti je ime?« je poizvedoval dalje poglavar. »Ime mi je jokec, nisem pa od nikogar,« je zaihtel mali. Župnik Konstantin se je bil polagoma pomiril in zavedel; toda še vedno je bil preveč ginjen, da bi mogel pravilno izvrševati svoje dolžnosti hišnega gospodarja; zato je prevzel Jean mesto njega vodstvo priproste večerje; torej je kar on nalagal do vrha dražestni američanki, ki ga je prisrčno motrila s svojimi velikimi cčmi, v katerih se je zrcalila odkritosrčnost, pcgumuost in veselje. Sicer so jej pa njegove oči plačale prisrčnost z istim denarjem. Ni še preteklo tričetrt ure, odkar sla mlada američanka in mladi častnik v žup-nikovem vrtu izpregovorila prve besede, že sla se čutila drug drugemu popolnoma blizu, polna zaupanja in skoro tovariša. »Dejala sem Vam že, gospod župnik,« je zopet pričela Bettina, »da je bil včeraj praznik moje sestre, praznik njenega rojstva. Moj svak je bil pred osmimi dnevi primoran odpotovati v Ameriko; pri svojem odhodu pa je dejal moji sestri: »Zal, ne bom tukaj na Vaš rojstni dan, vendar pa boste prejeli od mene vesti.« Včeraj so dospela nekako od vse-povsodi darila in šopki; pa od njega ni bilo de petih še ničesar, ničesar. Napravili sva v gozd izprehod na konju, — — — in kar se tiče konja---« Ustavila se je, se nagnila nekoliko na stran in radovedno opazovala Jeanove velike, zaprašene škornje, potem pa vzkliknila: »Kaj vidim, gospod, Vi imate, ostroge?« »Da, gospodična.« »Služite li v kavaleriji?« »V artileriji služim, gospodična, in arti-k>rija je itudi kavalerija.«, »A tako!« se je na vse grlo zakrohotal mož. »Boš pa odslej naš. Dali ti bomo kar tri nova imena: en dan boš Spaček, drugi dan Grbec in tretji dan Krivonožec. Sama lepa imena, kaj? Pa lahko noč, no!« 17. Komaj je šinil prvi žarek novega dne skozi lino, že so stresle trde roke Jokca za ramo: »Dalo, lenuh — pokoncu! Krmit živali!« Jokec je planil na noge in kakor hude sanje se mu je zdelo vse. Pokorno je sledil čemernemu bradaču in pritajeno poihleval vase. 18. Razbojnik ga je privedel v zaduhlo stransko votlino in mu osorno pojasnil: »To je prostor za živali. V skrinji na hodniku najdeš vso potrebno krmo. To-le je pa zate, na.« Dal mu je kos trdega kruha in se odstranil. »In Vaš polk je nastanjen?« »Ne daleč od tod.« »Potem boste pa jahali z nama?« »Z največjim veseljem, gospodična.« »To je beseda. Pa glejmo, kje seu, ostala?« »Vi prav nič ne veste, Bettina,' kje ste, in Vi pripovedujete gospodoma reči, ki jih ne morejo zanimati.« »Oh! Prosim Vas oproščen ja, gospa,« je rekel župnik. »Prodaja tega gradu, — trenot-no ni o ničemer drugem govora v deželi, — in pripovedovanje gospodične nas zelo zanima.« »Vidite, Suzie, da moja povest zelo zanima gospoda župnika? Torej nadaljujem. Odhajali sva na konju in vrnili sva se ob sedmih; nič!---Obedovali sva in v tre- notku, 'ko sva se ravno odpravljali od mize, dospel je brzojav iz Amerike, ki je obsegal samo dve vrstici: »Danes sem kupil za Vaju in v Vajinem imenu grad in poseeilvo de Lcm-gueval. pri Souvigny-u ob severni progi.« Te* daj sva se spustili obodve v prav nespameten smeh pri misli---« »Ne, ne, Bettina, to ni prav. Vi naju obe obrekujete. Najpreje se naju je bil polastil občutek odkritosrčne ginjenosti in hvaležnosti. Zakaj medve zelo ljubiva to deželo. Moj izvrstni mož je vedel, da si zelo želiva, da bi imeli to zemljišče na Francoskem. Sest mesecev že je iskal, pa ni ničesar našel. Slednjič je, ne da bi nama o tem kaj pravil, našel ta grad, ki je bil na prodaj točno na moj rojstni dan. To je bila zelo nežna Da&omoeft.« kv Fraze Najlepše, najplemenitejše besede izgubijo v gotovih dobah pri gotovih ljudeh celo svojo pravo vsebino, postanejo kakor prazne posode, mrtvi kalupi. Hujše je, če se te besede še uporabljajo pa se preračunano in prikrito razumeva nekaj čisto drugega, za čisto posebne cilje. Potem postanejo te fraze demagoška gesla, ki služijo samo zato, da se bolj neovirano pritegne za seboj množice, ki posebnih ciljev še ne poznajo. Lahko bi z Giovanni Papinijem napisali debel slovar takih besed, ki so izgubile svoj plemeniti življenjski sok in postale puhlice in va-ralice. Svoboda ! Poleg razuma je najplemeni-tejši dar človeka Od njenega udejstvovanja je odvisno, ali človek doseže svoj najvišji, večni duhovni cilj ali ga izgubi. Pravtako naj bi svoboda stanov, naroda, družbe varovala teženje za blaginjo posameznikov in skupnosti. A kako se je ta pojem zmaličil v materialistično nadah-njeni dobi. Razširil se je po eni strani v pomen absolutne neodvisnosti in nagonske svojevolj-nosti posameznika in družbe, kjer gre za najgloblje naravne temelje nravnosti: razmerje med moškim in žensko, zakon, družina, družba. >Svobodna« ljubezen, živalsko pojmovanje zakonske vezi samo na podlagi sle, razrušenje družine, vse to je postulat človeške »svobode«, po materialističnem pojmovanju. Vsako versko irepričar.je se sme smešiti, predstavnikom cer-■e, če niso v istein sodnem okolišu, da se ni treba bati tožbe, se sme podtikati vsakovrstne hudobne namene. Tiskovna svoboda to zahteva, svoboda vesti ima to pravico! Kako je posebno moderno svobodomisel-stvo bodisi liberalizma ali socializma ali komunizma razvnemalo množice v imenu svobode, proti nasilju vesti, besede, delovanja Ko pa pride do oblasti, do meči, tedaj to lepo prednost človeka omeji samo zase, za druge pa, ki ne merejo obleči čisto enake uniforme mišljenja, vsega življenja pa postane tiranija. Kako govorijo socialisti ali komunisti o zatiranju, o nasilju, ako oblast kake države ne pusti, da bi nemoteno hujskali k revoluciji proti vsaki postavni avktoriteti, da bi peščica ali neznatna manjšina dejansko strahovala vse druge državljane. Kako pa je v Rusiji, kjer imajo boljševiki oblast in moč v rokah? Ce je kdo osumljen, da morebiti drugače politično misli, je že proti-državen, je že preganjan. To je svoboda misli. Vsa verska udruženja se morajo priglasiti oblasti. Zabranjeno jim je vsako prosvetno in kulturno udejstvovanje ali vplivanje. Na tisoče duhovnikov in škofov so pomol ili ali vrgli v ječe. TO je svoboda vere in vesti! In če del delavstva v proletarski republiki ni zadovoljen z naredbo kakega komisarja, ga proletarski voditelji dajo tudi ustreliti. Če kdo izmed najvnetejših ozna-njevalcev komunizma ne soglaša popolnoma s taktiko vladajočih komisarjev, mora že v pregnanstvo, v ječo, iz države. To je politična svoboda v tej »proletarski« državi! Strahote Solov-jeckih otokov, neštete smrtne obsodbe, delovanje sovjetske policije, usoda Trockega kličejo zelo zgovorno, kako se je v boljševizmu izpre-vrgla lepa beseda o svobodi. Pač pa seveda sme in sovjetsko-patriotično dela, čimbolj širi ateizem, čim grše zasmehuje krščansko vero in obrede. V imenu svobode so proglasili popolno nevezanost v razmerju spolov, so zrušili družino. Na materialistični ateistični osnovi postane svoboda — razbrzdanost in tiranija. Pa naj bo družba ali država proletarska ali pa buržuazijska! Le pogled v bistvenost človeka, osvetljen, poglobljen po krščanskih resnicah more varovati to veliko besedo, da ohrani svojo pravo vsebino in je v blagoslov posamezniku in družbi. Napredek Kaj se vse v imenu napredka ne godi, ne proslavlja ali zahteva! Mislimo, da je napredek v najglobljem pomenu novo spoznanje resnice, odkritje doslej nepoznanih dejstev, pomnožitev dosedanjih vrednot z novimi Mislimo, da je to napredek pri posameznem človeku kakor tudi v družbi. Kako bi bilo torej resnično napredno, če sc prezirajo v časopisju ali drugod verske resnice in vrednote, nosijo neposreden blagoslov za posameznika in družbo, ce se propagira pornografija, svoboda izživljanja, »ljubezni <, ki ji prokletstvo sledi za petami. Vsako mnenje, vsaka hipoteza brez dokazov še ni resnica, in prav nič napredni duh ne zahteva, da bi jo moral sprejeti. Vse, kar se kdo zmisli, čeprav je še tako škodljivo ali nedokazano ali bedasto, zato še ne pomeni napredka, ker je novo. Od novosti in modernosti ne raste in ne napreduje človeška družba, ampak od resničnih novih s p o -z n & j, od dokazanih dejstev, od pravih vrednot. In v tein zmislu krščanstvo ni nasprotno prav nobenemu napredku ampak se prav dobro ujema z njim in je obenem zelo viden svetilnik v največje globine in višine človeškega iskanja za napredkom, pa tudi tvo-ritelj najbolj resničnega napredka. Saj more biti kvintesenea vsega napredki vendar le v tem, da postajata človek in človeštvo vedno bolj plemenita, vedno bolj etično popolna. Drugače tudi ves drug napredek nima zmiselnosti. Diplomacija. Kdor se spominja besed boljševiških držav-^ nikov ob začetku, ko so prišli do oblasti, ve,^ kako so povdarjili odkritost diplomacijo. Nobenih tajnih pogodb in diplomatskih poskusov. Boljševiki so začeli objavljati tajne dokumente, seveda samo iz carističue dobe. Polagoma pa so krenili na pota -buržuazne« diplomacije in jo v slabih lastnostih še prekosili Zapadna diplomacija ni bila in ni vedno izbirčna v sredstvih, velikokrat ima na zunaj, v obraz vse polno lepili besedi o miru, prijateljstvu, istočasno pa za kulisami brusi meč, pripravlja strupeni plin. ščuje in podkupuje soseda proti sosedu. Boljševiki sklepajo prijateljske, politične, gospodarske zveze, vzdržujejo poslaništva v drugih državah, hočejo zlicitirati zase prvenstvo v mirovnih paktih in načrtih razoroževanja, slovesno zatrjujejo, da se nočejo vtikati v notranje zadeve drugih držav. A istočasno pa njihovi oficielni zastopniki organizirajo puce, netijo in z milijoni denarja podpirajo revolucije tujih državah, skušajo demoralizirati vojaštvo. Delovanje sovjetskega poslanika Rakovvskega v Parizu pred par leti, komunistični puč v Berlinu pred nedavnim, poskusi po raznih azijskih in evropskih državah to dokazujejo. Nobena beseda jim ni sveta in vsako sredstvo dobro za njihove cilje. Lažnjivost in zahrbtnost spada v posebni meri k »etiki« te diplomacije. V času, ko se dela šolski zakon V šoli gre za otroka, gre za mladino, gre zato za bodoči rod. Odtod je veliki pomen šole za državo, cerkev, človeštvo. Zato je tako važno, da so zakoni, ki urejajo šolstvo, tehtno preštudirani in modro preudarjeni. Cerkvi, krščanstvu in sploh vsaki veri sovražni duh novega veka je zastavil svoje sile kajpada tudi na šolskem poprišču. Tudi iz šole naj bi sc cerkev čimbolj iztisnila, tudi v šoli vzgojna moč krščanstva čimbolj zavrla. To je čisto po programu razvoja v novem veku. To je program izločitve cerkve iz vseli panog javnega življenja, Crogram razkristjanjenja družbe, program šole rez križa. Zato pa je ta program tudi žalostna podoba gospodarskih kriz, socialnih in političnih prevratov, brezbožne vede in duha v materijo zagrebenega, zmaterializiranega in vsega demoraliziranega. Po novoveškem programu razkristjanjenja so ponekod izbrisali zadnjo sled krščanske šolske vzgoje: verouk. Tudi pri nas je bilo slišati, da se je nameraval v novem šolskem zakonu verouk vsaj na osnovni šoli staviti izven šolskega učnega načrta in prepustiti cerkvi, da sama poskrbi za verski pouk otrok. Katoliška in pravoslavna cerkev sta zato obrazložili svoje stališče na najvišjem mestu. Okoli tisoč slovenskih občin se je zavzelo v spomenici za verski pouk v šoli. Gotovo časopisje ob tem poročilu ni moglo drugače, kakor da je brez potrebe in brez zveze pripomnilo, da je spomenica tiskana v škofovi tiskarni . Da zahteva po verouku na osnovni in srednji šoli ni le zahteva cerkve, ampak da je tudi izraz srčne potrebe slovenskega naroda, temu je dokaz korak slovenskih občin. Tudi »Jutro« ni za odpravo verouka iz šol. »Predvsem danes nismo v položaju, da kompliciramo naše notranje probleme, četudi le z navideznimi kulturno-bojnimi vprašanji.« Tako piše 28. aprila. Seveda vprašanje verouka je in ostane izrazito kulturno vprašanje in odprava verouka iz šole ne nosi le videza kulturnobojnosti, ampak je po svoji notranji vsebini kultumobojno dejanje. Stališča »Jutru« ne nareka čustvovanje z načeli katolicizma in krščanstva sploh, ampak edino potreba verskega miru. Veliko nerazpoloženje proti cerkvi in nezaupanje do nje gleda iz zahteve, da »baš iz razlogov verskega miru ostane verouk i šoli pod nadzorstvom države.« Ako ne bi bilo odpora katoliške in pravoslavne cerkve, ako ne bi bilo pričakovati odpora ljudstva, tedaj bi »Jutro« ne bi bilo za to, da ostane verouk v šoli. To kažejo jasno besede: »Seveda se da pri v versko-mešanem značaju našega naroda reči, da bi baš radi izključenja vsake medsebojne notranje motnje posameznih cerkva v njihovih misijah bilo najbolj praktično, ako se verouk prenese iz šole v cerkev.« Otroka nc kaže imenovati s pravim imenom, zato taka skrb za nemotenost cerkva v njihovem poslanstvu! Kako naj moti verski mir, ako se katoliški učenci poučujejo v katoliškem verouku, pravoslavni pa v pravoslavnem? Saj je vendar s stališča verskega miru prav isto, če se verouk poučuje v šoli ali pa v cerkvi. Kraj poučevanja pač ni tukaj mero-dajen. Gre le za to, da bi ostalo toliko otrok brez verouka, brez vsakega stika s cerkvijo in duhovnikom, ako bi se verouk iz šol odpravil? Ali ni le to tista skrita želja, ki ne upa jasno na dan in za to tako močno poudarja verski mir in cerkveno nemotenost? Da je tako, potrjuje »Jutrovo« poročilo »Ameriška mladina« z 14. aprila. Ne gre za to, je-Ii poročanje čisto točno in izčrpno. Komur je do vernosti mladine, ne bo kazal na ameriško mladino, da je »vse prej nego pobožna, čeprav veruje brez pomisleka v Boga.« Tudi ne bo iznašal brez vsake kvalifikacije dejstva, da v Ameriki le malo mladih ljudi poseča cerkve in vero-nauk, pa naj je ugotavlja tudi vseučiliški profesor. Kako »Jutro« čuti za poslanstvo cerkve, osobito katoliške, je jasno razbrati iz podlistka »Papežev blagoslov na Vrhu« z 17. aprila. Iz tega podlistka pronica pač malo umevanja za zgolj versko stvar, še manj pa pietete in spoštovanja, kakor gre verski stvari. Kdor čuti s cerkvijo, brani verouk v šoli iz načela, ne pa samo iz taktične oportunosti. Če bi šlo samo za oportunistično stališče, bi se cerkev mogla morebiti udati, a kjer se gre za bistvo vzgoje in pouka, ne more popustiti. STORŽEK, spisal Lorenzint, Ljudske knjižnice '26. zvezek — najboljša italijanska mladinska povest v lepem prevodu Jožeta LovrenčiJa z mingimi ilustracijami. Najlepši dar za otroke pc svoji ("■isto otroški duši prikrojeni šegavosti, bujnosti in čudapolnosti. Broš. 14, vez. 22Diu. NEG ZOBE M £ D zobmi so ostanki jedil in bakterij najnevarnejši - ščetkati se mora gori in dolL ZGORAJ posebno iz jamic kočnikov se mora s ščetko. odstraniti vse kar ogroža zob; \ ZADAJ za zobmi je ravno tako važno. Najvažnejši je pa očiščujoči in desinfikativni učinek. Vzemi vsled tega SARGov emsi i-t.u■ ju■^-U.-lttiftii -Vlifli^ia,. ... HJ Opozorilo! Samo kratek fas se bode zaradi preselitve trgovine prodajalo vse manalaktarno In modno blago po globoko znižanih cenah. Posebej se opozarja ljubitelje pristnih pirotskih preprog, na i ne zamudijo te ugodne prilike. J. Kosteoc Ljubljana, Sv. Petra cesta 4 Graditeljem novih hiS! Domač izum! Drsalno okno! 100% prihranka na toploti. Prepih, prehlad nemogoč! Zamakanje izključeno. Gladka vrata v vezanem lesu, brez-prašna. Cena običajnih vrat! — — Patentirano ' edino v tovarni'' »JOŽEF ŠENICA, LJUBLJANA Dunajska cesta — Bežigrad 6. Telefon 28-71. Vsa stavbna mizarska dela, cene nizke, prvovrstna izvršitev! Jamstvo. Specijalne delavnice oken, vrat, izložb itd. Celoluidne plošče vsake barve za zavarovanje vrat pri odpiranju in snaženju kljuk. Podrobni načrti, proračuni, strokovna mnenja brezplačno. — — — — Vzorci bodo razstavljeni na Velesejmu, Pav. E. ,Otroški vrtec' na vesellčnem prostoru liublj. Velesejma od rodaja se: 30_ ma|a do 9. {unija nasproti restavracij »Volga« ia drobno Oglejte si ga iu se prepričajte, kako po nizkih cenah lahko .ia debelo kupite različne igračke in sporni spomine za vaše malčke in odrasle. Najboljši in najekonomičnejši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn Šhodovl zavodi v Plznfu se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani, -r- Obrnite se na Zastopstvo Shodov Itt Zavodov. LjaHlšan® SelenDargoio ulica 7. - Telefon 2966 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sam otvoril gradbeno podjetje in tehnično pisarno Cenjenim obiskovalcem Ljubljanskega Velesejma priporočamo, da si ob tej priliki ogledajo bogato zalogo tvrdke SchncMcr & Verovšeh trgovina z Zeleznlno. slrojl ln orodfem v LJUBLJANI. Dunajska cesta 16. ki se je ravno založila z vsakovrstnimi stroji in orodjem za poljedelstvo in vsako obrt v priznano najboljši kakovosti iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn. Velika zaloga tudi ostalega v to stroko spadajočega blaga, to je vsakovrstnega železa in posode, kakor tudi stavbene g. materijala, betonskega železa, žel. no-! silk, cementa, raznega okovja, štuka-turja, itd., itd., itd., Vam zasigura hitro dobavo in ugled tvrdke Vam jamči za točno postrežbo z zanesljivo dobrim blagom po najnižjih konkurenčnih cenah. Pozo p, obiskovalci velesejma! Ob priliki velesejma si oglejte mojo veliko zalogo POHIŠTVA krasne spalnice, jedilnice in kuhinjske oprave. - :: Solidno delo in nizke cene! :: Josip Kuhar splošno mizarstvo — zaloga pohištva, ŠT. VID Stev. 79 — nad Ljubljano. 4- preproge Naznanilo v Ljubljani, Woifova ul.12 (Oražnov d,,, dom) Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, naprave načrtov in proračunov etc. točno in solidno po konkurenčnih cenah. - Za cenj. naročila se najtopleje priporočam Lud. Poljanec, mestni stavbenik. — Fr. Genussi, namestnik. Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tubenti, Šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkib cenah pri: KAROLU PREIS, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20. Ceniki zastonj! Ceniki zastonj! Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. ua Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo naJugodnele. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Prpmnn domaČi in inozemski za domačo * * kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst Koks livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva IS/I. Pravkar dospela izgotovljenih oblek P° ?,el° velika zaloga * ! nih cenah 1 Iz m 3Z0 Din E£ Se^t: že za 13S Din deške suknene obleke. * Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnoge drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča Ivan Ma|tnak» Celje, Kralja Petra c. 15 UIIDSRO POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov dinarjev Najpopolnejši „STOEWElT šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BARAGA, LJUBLJANA, šelenbursova ulica 6. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 GOSPODARSKA ZUEZR V LJUBLJHNI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudninski in kostni superfosfat, kalijevo sol, čilski soliter, apneni dušik, mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vseh vrst portland cementa. Bogata zaloga Špecerijskega in kolonijalnega blaga, vse vrste mleuski Izdelki, poljedelski stroje, limone in pomaranče. Priporočamo Vam Pneh kolesa ki so vedno najboljša I Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki m. voh Ljubljana — Novomesto Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so Šivalni stroji „Grltzner"in „Adler" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenje brezplafer Le pri JOS. PETELINI Ljubljana oolcg Preiirnovtgč tpomenika ob vodi Vefletnn garancija Zalitevaltr oonndho PILARNA TURPIJARNA Ivan Figar, Ljubljana Gosposvetska cesta. VoSnjakova ulica 6 (V bLiStnl restavracije „N'ovi Svet") Zaloga, izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (turpijo) in rašpel. Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah. 4 zidarji, vajeni zidanja s kamnom, se iščejo za takoj. Kamnolom postaja Verd pri Borovnici i>ovčN\ Mmm v 'O Ti .................................... Jnteresčnlno brofuro uspešnem zdravljenju zolčnih kamnov Uant pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku iiiiiiiuiriiiiiliTiiiiiiiiifn irnmfmnn Hrastov, javorjev, jasenov, čreS-njev, bukov, jelSev, lipov in drugi nežaman (boul-) les - debeline od 20-100 mm, prodaja po ugod. cenah Lesna zadruga — Slov. Bistrica. Mineralno in blatno Kopališče Daruvar radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešnejše zdravljenje: Icnsklh bolezni, revmatizma,podagre,išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti. Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železn. zveze! Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prospekta od Ruvnateljstva kopelHčr „Spectrum" d. d. inž, Koplsta, Diibska in Krstit tvornica ogledal in brušenega stekla Ljubljana Vil 60 nahaja od 1. novembra CelovSka cestn 8L - Telefon 2343. Zagreb, Osijek. Središnjica: ZAOREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinski steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala. Hotel Lloyd Ljubljana — Sv, Petra cesta se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Senčnat vrt — Radio. Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg Stev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, toteljev i. t d. po zelo nizkih cenah. Socialna vprašanja ZBOROVANJE ZASEBNIH NAMEŠČENCEV Strokovna organizacija privatnega nameščen- \ stva se je na svojem izrednem občnem zboru j reorganizirala v »Zvezo trgovskih in privatnih nameščencev«, ki razširja svoj delokrog na celo državo. Poleg spremembe pravil |e bil sprejet tudi poslovnik. Občni zbor je sprejel enoglasno sledečo resolucijo, ki pomeni poudarek zahtev nameščencev in apel na neorganizirane: Privatno nameščenstvo, zbrano na svojem občnem zboru »Zveze trg. in privatnih nameščencev« v Ljubljani, ugotavjja, d* je položaj name-ščenstva v materijalnem oziru slab in globoko pod predvojnim stanjem, da trpi nameščenstvo pod istimi socialnimi nadlogami kol ročno delavstvo. Zato je nujr.o potrebna medsebojna podpora in skupna borba ročnega in duševnega delavstva (nameščenstva) rama ob rami v strokovni bojni organizaciji proti kapitalističnemu izkoriščanju. Organizirano nameščenstvo zato vabi vse privatno in trgovsko nameščenstvo Slovenije kot ostale države, ki priznava zmagovitost in načela krščanskega socializma, da se organizira in povsod izpelje našo organizacijo. Nameščenstvo ugotavlja, da sc v svojem boju ne bori proti drugim stanovom ali strokam in ne morebiti proti njihovim življenskim pravicam, ampak se bori proti današnjemu kapitalističnemu neredu in poudarja svoje vitalne zahteve: Dostojen eksistenčni minimum, osemurni delovni čas, odnošaje med delodajalci in delojemalci naj urejajo kolektivne delovne pogodbe, ne pa usiljene pragmatike. Nameščenstvo apelira na merodajne činite-lje, da upoštevajo te želje pri izpeljavi delavske zakonodaje in nadalje iste opozarja na nujno potrebo, da se izpelje zakonsko zavarovanje za starost in onemoglost, da se razširi veljavnost zakona za privatne nameščence iz 1. 1910. na vso i državo. Organizirano nameščenstvo opozarja svoje tovariše, da je uspešna le organizirana borba, na--roča centrali kršč, strokovnih organizacij, da vodi še naprej svojo borbo za niaterijelne interese obojega delastva pošteno in odločno in izreka popolno zanpanje .Jugoslovanski strokovni zvezi. Organizacija ima svoj sedež v prostorih J. S. Z., Delavska zbornica, Miklošičeva cesta v Ljubljani. KAKO JE RAZDELJENO AMERIŠKO BOGASTVO. Državni tajnik delovnega ministrstva Združenih držav, James J. Daviš, je objavil pismo, v katerem na podlagi statističnih podatkov dokazuje, da blagostanje v Ameriki nikakor ni tako splošno, kakor se vobče domneva. Celih 86% ameriškega prebivalstva živi v revnih ali zelo skromnih razmerah — vsaj po ameriških pojmih. Res so plače v Ameriki višje nego v Evropi, zato je pa tamkaj tudi življenje znatno dražje. Po uradni cenitvi je znašalo narodno premoženje v Združenih državah 1. 1926. okroglo 353 miljard dolarjev, narodni dohodki pa 70 miljard dolarjev; današnje narodno premoženje Unije znaša približno 400 miljard dolarjev. Če bi se to premoženje enakomerno razdelilo, bi odpadlo na vsako petero-glavo družino po 16.000 dolarjev premoženja in 3135 dolarjev dohodkov. V resnici je pa bogastvo razdeljeno tako-le: 1% prebivalstva poseduje. 59% ljudskega premoženja, 13% prebivalstva pa ima v rokah nad 80% ljudskega premoženja, tako da ostane za ostalih 87% prebivalstva samo 10% narodnega premoženja! V teh 87% nc spada samo delavski razred, marveč tudi mali srednji stan-mali trgovci, obrtniki, učitelji, uradniki itd. (vsekakor je malomeščanski stan v Ameriki zelo maloštevilen in šteje le približno 10% celokupnega prebivalstva). 45% narodnih dohodkov so glavni-ške rente, 55% delovni zaslužek. V teh 55 odstotkih so pa vpoštete tudi zelo mastne plače ravnateljev in vodilnih uradnikov delniških in industrijskih družb. Letne plače znašajo v posameznih pridobitnih panogah približno: v tiskalniških obratih 1115--1873 dolarjev, v živilskih obratih 033—1700 dolarjev, v usnjarski industriji 963— 1326 dolarjev, v tekstilni industriji 856—1722 do-larjev. Transportni delavci, izučeni rokodelci in rudarji zaslužijo letno povprečno 1560 dolarjev; v Ameriki najbolje plačana delavska kategorija je gradbeno delavstvo, čegar plače znašajo v najr večjih mestih 1900 do '2000 dolarjev letno. Za vzdrževanje peteroglave družine je treba po najskrom-neišili ameriških zahtevah 1950 dolarjev letno. Iz tega je razvidno, da dobiva le neznaten del ameriškega delavstva normalno plačo. 35A MIROVNI POKRET V ŠOLI. Mednarodni urad za vzgojo, ki ima namen, da ustvari mednarodne zveze na pedagoškem polju, je končal anketo za mednarodno razstavo, ki se i.o vršila v juliju 1929 v Ženevi in katere namen bo pokazati, da je tudi v šoli pri otrokih možno začeti že z. mirovnim pokretom. Razstavni odboi; bo izdal katalog v francoščini in angleščini, ki bo analitično označi! ves položaj in stavil predlog za delo v tej smeri. Razstava bo imela pet oddelkov: 1. Knjige, ki pridejo v poštev za uporabo v šoli. 2. Knjige, ki kažejo življenje šolske mladine v posameznih državah. 3. Klasične mladinske knjige posameznih držav. 4. Knjige z ilustracijami. 5. Knjige, ki jih pišejo otroci. Mednarodni pedagoški urad si obeta od razstave mnogo, ker bo to prvi poskus vplivati na nacionalno vzgojo z mednarodnega vidika. Sedež urada: Bureau International d' Educalion, 4 Rtte Charles Bounet, Ge-nčve. — —ab. FRANCOSKO ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE Francozi iz skrbi za blagostanje ubijajo svoj lastni zarod; zato število rojstev pri njih komaj še krije izpad po umiranju. V prvih letih po vojni jc siccr število rojstev pod vplivom to-stvarne propagande znatno naraslo — dokaz, da neplodnost francoskega naroda ni naravna, marveč umetno povzročena; lani pa so rojstva zopet padla od 21.3 na 18. Dejansko pa je bil izpad še večji, ker so v navedeni številki všteta tudi rojstva doseljencev, ki štejejo nad milijon duš. V zadnjih S letih jc naraslo število prebivalstva v Franciji ?aino za 800.000 duš, dočim se jc v istem času pomnožilo prebivalstvo v Nemčiji za 4 milijone, v Italiji pa za 4,600.000 duš. Civilni cffeoranef*er jo$IK» mum Je otvoril zemljemersko pisarno v Ljubljani, Tav-carjova ulica štev. 4. KRIZA V SOCIALNEM ZAVAROVANJU V NEMČIJI V minoli zimi je brezposelnost v Nemčiji silno narasla. Višek je dosegla v februarju, ko je znašalo število oseb, ki so prejemale podporo iz socialnega zavarovanja proti brezposelnosti (brez družinskih članov) 2.46 milijona; to število jc padlo do konca marca na 1.9 milijona .Na tako brezposelnost nem- j ško socialno zavarovanje ni bilo pripravljeno. Z rednimi dohodki tostvarnega oddelka je mogoče podpirati do 800.000 brezposelnih zavarovancev; zasilni fond jc znašal meseca novembra 1928 1. 110 milijonov mark. Mescca februarja je bil fond izčrpan in v začetku maja je imel državni zavarovalni zavod 320 milijonov mark primanjkljaja. Ker je po točnih računih izključeno, da bi mogel zavod do zime poravnati več nego 50 milijonov dolgov, je jasno, da bi ga našla zima docela izčrpanega in nepripravljenega za nove naloge. Sedaj se vsi prizadeti činitelji posvetujejo, kako bi zavodu pomagali na noge. Na državno pomoč ob danih razmerah ni računati. Delodajalci predlagajo, naj se cele stroke izključijo iz zavarovanja in razen tega dovoli podpora v slučaju brezposelnosti le proli dokazanemu uboštvu. Delavstvo se temu odločno protivi, tako, da preostaja samo ena pot: da se zvišajo prispevki za zavarovanje od 1 na 4 odstotke. To bo težka obremenitev .za delavstvo, vendar se zdi, da se bo na tej podlagi našel izhod. Šola in mirovni pokret v Čehoslovaški. — Vsi, ki se zanimajo za mirovni pokret, vedo, da brez šole ni mogoče uspeli. Treba je, da sc že otrok seznani s pojmi prave svobode, solidarnosti, sporazuma, miru. Treba ga je sprijaznili s temi pojmi, ne da bi otrok zato potreboval posebnih naporov. Ena prvih držav, ki je začela delo v tej smeri, jc Čehoslovaška in nedavno je dr. Kari Mrubin, član mednarodnega pedagoškega urada izdal preko prosvetnega ministrstva vsemu učiteljskemu osobju in šolani sledečo okrožnico: »Treba je posvetiti posebno pažnjo učbenikom. Z največjo skrbjo se je treba izogibati vsega, kar bi lahko vodilo mladino k enostranskim in ten-dencijoznim koncepcijam. Izogniti se je treba vsega, kar žali verska in nacionalna čustva. Nasprotno jc treba pospešiti delo za razvoj solidarnosti, za mirovni pokret, za spoštovanje obveznosti, ki jih ustvarijo narodi med seboj.« — ab. Vera m kultura Značilna statistika. Ljeningradska »Krasnaja Gazeta« ima poseben oddelek, v katerem beleži vsakodnevne same umore. Ta oddelek je jako značilen za razmere, ki jih jc ustvaril komunistični družabni red, saj govore nema usta nesrečnih obupancev mnogo prepričevaineje nego najzgovornejša beseda. V prvih 10 dneh meseca januarja letos je >•— in 14'—. dejanjem igre. Uspeh je bil zelo lep in vprizorc dramo ludi po drugih mestih Anglije. Na pobudo pisatelja G. K. Chestertona in drugih odličnih katoličanov se je osnovala na Angleškem še nova glediška organizacija pod naslovom: Umetniki Naše Gospe. Njen namen jc uprizarjati dela katoliških pisateljev in jim dajati na ta način vspodbudo, na drugi strani pa vzgojiti krščansko-kulturni umetniški naraščaj. Katoliški ženski akademični naraščaj v Nemčiji. Kakor povsod, je izprva v ženskem gibanju zavzemalo katoliško misleče ženstvo zelo podrejeno ulogo tudi v Nemčiji. Vzrok jc bil predvsem v pomanjkanju akademično izobraženih žena. Poslej so se razmere znatno izpremenile in danes zavzema nemško katoliško ženstvo v javnem življenju povsodi vodilna mesta. Temelj za (a razvoj nam kaže statistika o akademičnem študiju nemškega ženstva. Ko so pred približno 20 leti ncinška vseučilišča priznala enakopravnost moškega in ženskega dijaštva in ženski mladini tia stežaj odprla vrata, se je vpisalo na vseh nemških univerzah 1132 deklet, danes pa je na njih okrog 15.000 ženskih slušateljic. Leta 1910 je študiralo 0.04% vsega nemškega ženstva v starosti od 18 do 30 let, od tega je pa bilo samo 0.02% vsega katoliškega ženstva. Ta razlika na škodo katoliškega ženstva se jc do leta 1925 popolnoma izravnala: med vseučiliščnicami je bilo 0.08% vsega nemškega ženstva in 0.08% vsega katoliškega ženstva, Moških katoliških vseučiliščnikov jc bilo 1.1910 na pruskih vseučiliščih 27.75%, 1. 1925 pa že 30.05% celokupnega dijaštva; žensko katoliško dijaštvo je na istih visokih šolah znašalo I. 1910 19.42%, 1. 1925 pa 31.68% vseh vseučiliščnic na Pruskem. Zanimivo je, da je odstotni postavek ženske katoliške mladine na pruskih univerzah višji nego moške katoliške mladine. — Med naučnimi strokami imajo na Pruskem največ katoliških slušateljic obratno gospodarstvo, filozofija in pedagogika, novi jeziki, matematika in zemljepisje. Od vseh slušateljic obratnega gospodarstva na Pruskem je 50% katoliških dijakinj. Tudi na vseh nemških univerzah presegajo katoliške slušatelji«; obratnega gospodarstva ostalo dijaštvo — pač zato, ker je katoliško ozadje obeh velikih univerz v Franklurtu iu Kolnu pretežno industrijsko ozemlje. Moško katoliško dijaštvo pa se posveča predvsem starim jezikom, kjer nadvladuje vse ostalo dijaštvo. Tudi katoliško žensko dijaštvo ima v primeri s celokupnim ženskim dijaštvom v Nemčiji pri študiju staijih jezikov večino. Zelo priljubljena stroka med katoliškimi vseučiliščnicami je tudi biologija. Črna velesila Ženevski statistični urad je izdal poročilo o tiskovnih razmerah v 33 deželah. Pred slo leti je bilo na celem svetu komaj par sto periodičnih tiskovin; leta 1926. pa je izhajalo: V Nemčiji 3812 dnevnikov in 4309 časopisov; v Belgiji 1100 časnikov in časopisov; v Kanadi 1500, na Kitajskem več tisoč, v Španiji nad 2000, v mali Danski 320 časopisov v 1,100.000 izvodih ( na vsake 3 prebivalce po en izvod) in 750 časopisov; v Združ. državah (1. 1920.) 2400 dnevnikov in 14.800 drugih listov (celokupna naklada je znašala 1.1923. 35,780.000 izvodov); v Franciji ima samo Pariz nad sto dnevnikov, od katerih izhajajo nekateri v pol iniljona izvodih in več; v Angliji imajo 2400 dnevnikov (med njimi eden, ki ima nad 1 milijon dnevne naklade); na Japonskem izhaja nad 30C0, na Poljskem nad 5000 (1. 1924), v Švici okroglo 2000 časnikov in časopisov in ravno toliko v Češkoslovaški republiki, od tega 710 v Pragi. Časopisje se vedno bolj industrializira, posebno v anglosaških deželah, ter postaja zgolj kupčija. V Združenih državah je bilo 1.1923 10/267 tiskovnih obratov z 238.550 nameščenci L. 1925 so prejeli ameriški listi samo za oglase nad 750 milijonov dolarjev; papirja so pa porabili 2,900.000 ton. Objavili stroški angleških listov so znašali L 1926 nad t milijardo zlatih frankov, kljub temu je imel en sam londonski list 5,650.000 zlatih lrankov čistega dobička. Neki ameriški časniški kralj je 1. 1887 podedoval po očetu dnevnik v San Franciscu; danes je lastnik 24 dnevnikov, 14 tednikov in 11 mesečnikov v skupni nakladi 13 milijonov izvodov; samo pri dnevnikih zaposluje 38.000 oseb. Njegovi listi zastopajo v vsaki deželi drugo smer, kakor pač zahteva položaj. Da je ob takih razmerah nravna višina časnikarskega poklica zelo prizadeta, je ob sebi umljivo. Einstein in Bog »Osserv. Romano« poroča: »Opomin kardinala 0'Connella, naj se ne zaupa Einsteinovim teorijam, ker se na dnu njegovih relativnosti (odnosnosli) glede časa in prostora skriva breztoštvo, je dal židovskemu rabincu I lerbertu Goldsteinu v Nevv Yorku povod, da se je osebno obrnil na Einsteina z vprašanjem, če veruje v Boga. Einstein je odgovoril: ->Verujem v Spinozovega boga, ki se javlja v skladnosti stvarstva ne pa v boga, ki bi sc brigal za dejanja in nehanja ljudi.« — Potemtakem je imel kard. 0'Connell popolnoma prav, kajti kdor izključuje Boga iz človeškega življenja, uči ateizem, čeprav ma-skiran s kozmičnim panteizmom.« Če bodo vse države vzgajale osvajalce... »Krščanska vzgoja je pomenjala za cerkev vedno pravico in dolžnost. Vzgoja je v prvi vrsti in predvsem mar ccrkvi, kakor tudi očetom in materam. Tako zahleva naravno in božje pravo. Seveda se mora tudi država brigati za vzgojo državljanov. Toda država nikakor ni poklicana, da absorbirala starše in poedinca; to bi bilo nczmiselno in proti naravi, ker jc družina pred državo in družbo Država mora tedaj samo tvornost družige podpirati in izpopolnjevati, da bo docela zadovoljila želje očetov in mater, predvsem pa mora spoštovali božje pravo cerkve. — Nikakor nočem trditi, da bi bilo za državo potrebno in primerno, da v svrho izpopolnitve svojega vzgojnega dela vzgaja osvajalce. Kajti, kar dela ena država, bi megli delati v vseh državah na svetu. In kaj bi sc zgodilo, ako bi vse države vzgajale mladino za osvajalce? Na la način bi pač ne koristili splošnim mirovnim prizadevanjem, marveč bi nasprotno pospeševali nov svetovni požar ...« — Tako jc zavrnil Pij XI. državni vzgojni monopol, ki si ga lasti Mussolini v nagovoru na gojence in profesorski zbor slovilega mondragonskega profesorskega kolegija. Besede, ki seveda nc veljajo samo za fašistično Italijo. Darovi Za ctrkcv Kristusa Kralja v Hrastniku Din 25 Gospodar, zadruga, Ormož, 1. Gašper-šič, Kropa, Ž. u. Ribno pri Bledu, M. Cukala, Sv. Jurij ob Taboru, Hran. in pos. Vrhnika, Hran. in pos. Dragatuš, 7.. u. v Doltču, K. Tekstar, Višnja gora, Albina štiglic, Kočevje, dr. I. Česnik, Novo mesto, M. Turnšek, Marija Nazaret, F. Burger, Hrastnik, V. pl. Poli, Hrastnik, J. Buinbič, Polica, dr. Bitni. Murska Sobola, J. Pehani, Ljubljana, N. Činžar, Gor. Radgona, 1. Pfcifer, Selca nad Škofjo J.oko, F. Šavrtik, Kranj, V. Zupan, Sp. Gorje, J. .ludnič, Dvor, A. Jezeršek, Vrhnika, T. Eržen, Oster vrh, I. Gogala, Stara Oselica, F. Kraševec, Ljubljana, K. Švigl, Borovnica. I. Zaletel, št. Vid nad Ljubljano, F. šiupan, Vodice, J. Kovačič, Rakitna, D. Korošec, Šmartno ob 1'aki, A. Kirbiš, Sv. Urban, Ptuj, F. Kovač, Novo meslo, A. Sever, šl. Vid n. Ljublj., Hran. in pos. Radovljica, K. Zupan, Retje. Din 24 Ž. u. Jnnie, Ž. u. Kotlje, J. Mikuš, Sorica, A. Pfeifer, Dražgoše, J. Juran, Planina pri Rakeku, A. Svete, št. Peter pri Nov. m., ,1. Deklic, škofja Loka, M. Tomažin, Cerklje ob Krki, Škofijsko društv. /.a varstv. sirot, Ljubljana, R. Ahaci?, Tržič, A. Pieek, Nov. in., M. Škrjanc, Ljubljana, F. Lavtižar, Ljubljana, L. Goršič, Vur-berg, M. Benedik, Ljubljana, j. Hladnik, Sv. Jedert, M. Vrhovnik, Tunjice, P. Ojstriž, Ljubljana, 1. Brus, Previdje, L. Arko, Braslovče, Uršulinski samostan škofja Loka, J. Hoja, Jezersko, A. Šulc, Ljubljana, L Vizinger, Litija, A. Mahnič, Ptuj, M Silvester, Ljubljana, .1 Kibos, Volčje, A. Stupar, Maribor, A. Miinar, Zlatar. Din 21 i. Hodnik, Vrhnika. Din 20 A. Kocmur, Ljubljana, Z. u. Cešnjice, III. red sv. Franc., Kočevje. Št. Šitrcr, Zidani most, M. Koklj, Kranj, B. Grča, Sv. Jur. ob Kranju, A. šml-dovnik A. Prečna, ,1. Kant, Kranj, J. Verce, Žab-nica, Šk. L., A. Košir, Bistrica, M. Mrak, Stara Loka, V. Jerajeva, Ljubljana, M. Ovijač, Ljubljana, F. Jesenko, Vrhnika, F. Jesenko, Vrhnika, Siroli-šče sv. Bernarda, Dalibašno selu, A. liabnik, Zg. Hiška A. Cerar, Moravče, .M. Iskra Hlebce, I. Ilc, Ribnica, P. Pucelj, Ribnica, F. Jenko, Škofja Loka, B. Kryl, Ljutomer, L. Rihar, Ljubljana, M. Pire, Ljubljana, I. Juslin, Ljubljana, V. Guna, Motnik, Orlovski odsek Bloke, I. Hohmiiler, Maribor, F. Kolterer, Čakovec, M. Rom, Slari trg pri Rakeku, V. Pongrac, Slovenjgradec, I1'. Skubec, Jezersko, J. Mavric, Ljubljana, T. Fislrova, Radovljica, L. Pan-grac, Preval je. Ž. u. Radovljica, Z. Kant, l)ev. Mar. v Polju, K. Magovac, Krka, P Bergant, Ljubljana, M. Dolenc, Praprolno, H. Lah, Ljubljana. Din 16 1. Peharc, Tržič. Din 15 I. Scšek, Brusnice, M. Iglič, Bizeljsko, Hribernik, Ljubljana, A. Vilfan, Žabuica, J. Vesel, Cešnjice, M. Vilar, Dob. Din 12 J. Trpin, Vodice, A. Slnndar, Maribor, M. Oven, Šmartno pri Liliji. Din 10 Posojilnica v Kranjski gori, F. 1'ečarič, Dovje, Krneč. hran. in pos. Radovljica, Misijonišče Groblje, Domžale, Ž. ti. Žab-nica, I. Zupane, Predoslje, L. Novak, Radovljica, J. Stariha, Kočevje, V. Sleska, Ljubljana, I. Alt, šl. Andraž Slov. gor., L. Senlca, Sevnica, /Orel , St. Jurij ob Stavnici, P. štnler, Radovljica, R. David, Loče pri Poljcanah, F. Študenj, Kočevje, A. Kadu-nje, Sv. Gregor, L. Grom, Dolenji Logatec, A. Jam-nik, Stara Loka, L. Smrekar, Kropa, 11. Demšar, Stara vas Žiri, J. Pogorele, Slruge, '/.. u Vuzenica, I. Epih, Stara Cerkev, A. JevSennk, Sv. Lovrenc Poh.. F. Iskra, Vič, Ljubljana, F. Mcglič, Tržič, F. Potočnik, Sestranska vas. dr. Divjak, Studenec, Dev. Mar. v Polju, E. Smolnikar, Kamnik, M. Skuhala, Iljaševci, J. Šlrubelj, Trnovlje, E. šol, Novo mesto, A. Rakuš, Sv. Barbara, Križanke, Ljubljana, F. Meglic, Lom, A. Švelc, Novo mesto, A. Kralj, Ljubljana, šolske sestre, Ljubljana, Frančiš. Polen-šek, Novo mesto. M. Orehek, Ljubljana, .1. Kette, Vrhnika, F. Studen, Kočevje, N. Andrajna, Bo-štajn, A. Seiko, Mokronog, J. Kette, Vrhnika, I. Pezdirnik, Dovje, Z. Traun, Ptujska gora, F. Jesenko, Dolenja vas, P. Kselman, Bohova, I. Anton-čič, Markovcc, J. Piščanec, Ljubljana, S. Komar, Ljubljana, J. Bezjnk, Sv. Urban pri Ptuju, 1. Vil-har, Ljubljana, A. Logar. Maribor, A. Somrek, Vransko, Knjiž. dekl. Marij, družbe Žiri. A. šturm, Maribor, F. žužek, Glina, M. Gajšek, Slivnica, M. Bregant, Slivnica, T. Lebič, 1'rcvnlje, Kuralt, Preddvor, J. Goličnik, Suha Rečica, M. Munda, Maribor, J. Pogorele Struge, Gospodar, zadr. Ormož, R. Maister, Maribor, A. Grum, Vrhnika, Masna zveza, Maribor, F. Kušar, Mengeš, Prosvetno društvo Preska, M. Gašperšič, Vinica, M. Lap, Kamnik, M. Mo-čilnik, Maribor, M. Kosm, Železniki. Din 7 1'). Hafner, Kropa. Din 6. F. Štupica, Sodražica. Din 5 A. Zagorjan, Črnica, A. Zebre, Kostanjevica, J. Kuna-var, Savi je, J. Novinšek, Sv. Križ, Moravče, II. Kincl, Celje, 11. Salamon, Mengeš, K. Štolcar, llru-šica, dr. J. Žmavc, Maribor, K. Črnec, Sv. Jurij v Slov, goricah. A. Kovačič, šl. Jernej. Din 2 Š. Vole, Murska Sobota, M. Baj«, Kranj, F. šega, Radovljica. Vljudno naznanjam, da sem OTVORIL zobni aMm Rožna dolina, Ceste ll/f ali IW/S na meji mesta Ljubljane, kjer bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela od 9.—1/212. ure in od 13.—19. ure. viilku ^riscii, knnc. tohotelinik. VIL redni letni kongres zbornic itn gosp. organizacij Nn konferenci zbornic v Novem Sadu jc bil sprejet naslednji dnevni red za konferenco zbornic in gospodarskih organizacij: 1. Ugotovitev količine našiti proizvodov, katere bomo imeli za izvoz od 1. septembra 1929 do 31. avgusta 1930 in ukrepi za ustvaritev tega izvoza. 2. Pregled našega izvoza v pret. letu in potrebni ukrepi za izboljšanje kmetijstva (belgrajska trg. zbornica). 3. Prometne neprilike: a) železniški promet: zagrebška zbornica. b) rečni promet: novosadska zbornica. c) cestni promet: skopljanska zbornica. d) poštno-lelegrafski in telefonski promet: ljubljanska zbornica. 4. Gospodarske razmere v Črni gori: podgo-riška zbornica. Sklenjeno je bilo, da se prihodnje leto vrši konferenca zbornic v Dubrovniku in Podgorici. Sladkor Društvo narodov je izdalo tri memorande za ekonomski komite glede sladkorju. U meinoran-da dr. Gustava Mikuscha posnemamo o višini trošarine in carine na uvoz sladkorja naslednje podatke vse preračunano na dolarje za 100 kg. F rod.: Ivan Kopač, Ivan Urania kupec: Josip in Marija Mesar, stavb, prostor 41/7, 41/8, ki spada k vi. št. 331 Kapucinsko predmestje za 101.460 Din, januarja 1929. Sedaj znaša cc.rina: sirov rafiniran Anglija 3.88 5.58 Argentini ja Belgija 3.64 1.45 3.61 6.68 Bolgarija Češkoslovaška 5.76 5.02 7.92 5.02 Danska 0.67 1.15 Finska 6.29 <>.92 Francija 3.81 3.91 Grška 7.21 7.21 Italija 1.93 1 4.23* Jugoslavija 3.86 5.79 llolandija — — Norveška 3.64 3.64 Poljska 5.61 6.73 Rusija 5.15 9.26 Švica 0.39 1.35 Španija 9.71 9.71 Ogrska 5.27 5.27 Unija 4.86 5.17 Večina teh držav proiu! •ira s! ladkor in celo izvaža razen Finske, Švice in Grčije. Te postavke so razumljive radi tendence vsake države, da ščiti svojo industrijo sladkorja pred nepotrebnim uvozom. Drugače pa je s trošarino na sladkor, ki je obdavčenje, o katerega socialnosti bi se dalo mnogo razpravljati. Tako znaša trošarina v posameznih državah: v dolarjih za 100 kg: Italija Rusija llolandija Jugoslavija Španija Madjarska Bolgarija Češkoslovaška Francija Poljska Avstrija Anglija Nemčija Romunija Belgija V marsikaterih državah sirov 20.11 12.35 10.61 8.80 7.28 7.07 5.98 5.45 •1.88 4.31 3.24 2.78 2.50 2.43 1.11 n. pr. rafiniran 20.95 15.44 10.82 8.80 7.28 7.07 5.98 5.45 4.88 4.31 3.24 2.78 2.50 2.43 1.11 Avstralija, Finska, Kanada, Švica. Unija te trošarine ne poznajo, marsikatere države je nisc imele pred vojno n. pr. Anglija. Turčija. Pred vojno je znašal v Avstriji trošarina na sladkor 7.70 dolarjev za 100 kg (38 kron). * do 3.03, oz. 5.71. a?i posestva (Poroča dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna v Ljubljani, Miklošičeva 6.)* Prod.: Rudoli, Emil Tonnies, Friderika Kotnik. Marianna Perner, Štefanija Harter. Ing. Gustav Tonnies, Friderik Tonnies in Friderik Kreuzbauer, kup.: Ivan in Mira Zupan, predmet: od vi. št. 57 dež. deske kranjske, nova pare. 51/28 v izmeri 472 m- za 18.880 Din, decembra 1928. Prod.: Frančiška Tomažič, Pep. Thauzer, Marija Ferlan, Paula Schlechta, kup.: Josip in Matilda Bolta, predmet: vi. št. 91 ko., Petersko predmestje 94/192tink za 1,958.334 Din, dec. 1928. Prod.: I so Svilar, kup.: Anton in Marija Beber, predmet: vi. št. 320 Kapucinsko predm. zemlj narc. 106/4 njiva, stavbni prostor s hišo in drvarnico v Staničevi ul. 6 za 242.000 dinarjev, oktobra 1928. , , , Prod.: Strojne tovarne in livarne d. d. kupec: Janko Svetlič, predmet: vi. št. 51/3 stavbni prostor, površina 840 m» od vi. št.. 107 Kapucinsko predmestje za 42.000 Din. decembra 1628. Prod.: lani Seljak, kup.: Josip Vidmar, predmet: vi. št. 170 ko. Gradišče, S2/3 vrt in 129 stavbišče stan. liiša na Večni poli vi. st. 740 Vre pare. 1348/101 travnik, 803 ko. Vič pare. 1348/111 j travnik za 300.000 Din, novembra 1928. Prod.: Josip Majdič, kup.: Josip Besek, predmet: 103 ko. Gradišče za 250.000 dinarjev, decembra 1928. Prod.: Jerica Vrliovec, kup.: Anton Plesic, | predmel: vi. št. 075 Spodnja ŠiSka. pare. 213/1 | travnik za 30.000 Din, oktobra 1928 Prod.: Kranjska hranilnica v Ljubljani, kup " Ljubljanska oblast, predmet: vi. št.53 in 279 Kapucinsko predmestje, vi. št. 8 Gradiško predm. za 5,460.000 Din, decembra 1928. Prod.: Ljubljanska kreditna banka, kup.: Franc in Zvonko Tomažič. predmet: vi št. 112 ko. Krakovsko predm. za 600.000 Din, januarja 1920. Prod - France Kosec, kup.: Pinlerič Marija, predmet: vi. št. 753 ko. Spodnja Šiška za 185.000 Din, januarja 1929. Prod.: Frančiška Lauter, kup.: Gabrijel in Marija Jurasek, predmet: vi. št. 265 ko. mesto Ljubljana pare. 279, hiša st. 3 v Ključavničarski ulici za 115.000 Din, januarja 1029. Prod" Minka Kobal, kup.. Kali Hafner, predm.: vi. št. 259 ko. mesto Ljubjlana hiša v Rožni ulici 39 za 95.000 Din, februarja 192*1 Prod: Franc Goiob, kup.: Antonija onopeK, predmet: vi. št. 96 ko. Krakovsko predm. pare. 9* in 87 za 120.000 Din, februarja 1929. Prod.: Alojzij Poznič, kup.: Uršula Mares, nredmet: vi. št. 772 Spodnja Šiška, pare. 435/2 njiva za 12.000 Din, januarja 1929. * Glejte Slovenca 102, 105, 113 in 118. »SAVA«, SPLOŠNA ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU je imela dne 31. maja t. 1. svoj redni občili zbor za preteklo leto. 1/, poročila ravnateljstva in zaključenih računov izhaja, da je družba zaključila poslovanje z dobičkom 2,017.734.59 Din in da tudi letos kakor redno dosedaj plača 10-odstolno dividendo. Razen tega družba osvoboja za 20%, t. j. za 2,000.000 Din svoje delničarje obveznosti na doplačilo delniške glavnice, t. j. povišanje iz lastnih sredstev vplačano delniško glavnico od 4,000.000 dinarjev na 0,000.000 dinarjev. Društveno upravo sestavljajo sledeči gospodje: Antič Makso, Berkovič Nikola, Bulli Benzion, Crnadak Milivoj, Dungierski Gedeon dr.. Eliren-theil Gmanuel, v. Fischel Walter dr., Karamata Stevan, Kolin Mihajlo dr., Lalkovič Franjo, Mor-purgo Edgardo, Rajčevič Slevan, Savič Sava W., Šumanovič Svetislav dr. in Velisavljevič Gjorgje. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkurz je bil razglašen o imovini delniške družbe : Žitoprometc v Zagrebu (prijaviti terjatve do 31. julija; nadalje o imovini, Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Vrbovskem (do 10, julija); o imovini tvrdke »Jovo L. Zarič iz Banjalu-ke, (likv. narok 13. jul.). Odprava konkurza: Božak Melliior v Prevar-ju (vsa masa razdeljena). BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Terma, zdraviliško d. d., Zagreb, ki obratuje toplice v Laškem, izkazuje v 1. 1928 0.23 milj. novih investicij, skupno 2.2 milj. Din in 2.4 milj. upnikov pri kapitalu 0.25 milj. Din. Donos j'* lani znašal 0.39 milj. Din, čisli dobiček pa 715 Din napram 84.678 Din zgube za 1927. firv. sveopea kreditna banka, Zagreb. Vloge in upniki lani padli od 206.5 na 189 milj. Din. Dočim je bilo za 1927 izkazano samo 27.000 Din čistega dobička, ima bilanca za 1928 0.7 milj. Din čistega prebitka, kar se prenese na nov račun. Zemaljska banka zu B. in H., Sarajeio. Pri kapitalu 20 milj. znaša cisti dobiček za leto 1928 4.1 (4.5) milj. Din. Dividenda za 1928 ostane neizpremenjena 14%. Tekstilne tovarne K. iliča sinova d. d. v Belgradu in Leskoveu. Pri kapitalu 10 milj. Din in upnikih 17.6 milj. znaša donos 4.9 milj., čisti dobiček pa 1.1 milj., iz česar se kakor za leto 1927 izplačuje 6% dividenda. Tovarna volnenih tkanin K. lliča sinova v Belgradu. Pri kapitalu 10 milj. Din znašajo upniki 64.1, donos 14.8, čisti dobiček pa 2.2 milj. Din. Dalmatin, d. <1. za tvorenje cementa Portland. Kastel Sučurnc, zaključuje 1928 ugodno, čeprav so bile cene slabše, pač se je obrat zracionaliziral in povečal; tako so se investicije povečale od 4S.8 na 53.6 milj. Din; pri kapilalu 6.5 znašajo tuja sredstva 22.4 (39.1) milj., kar je v zvezi z racionalizacijo obrata. Tudi donos se je poveča! od 7.9 na 9.96 milj., ter čisti dobiček od 1.7 na 2.3 milj. Din. Dividenda znaša zopet 20% (40 Din na delnico) s 21. junijem pri Prvi pučki dalmatinski banki. —o— Adresar jugoslovansko-italijanske trgovine. V Milanu izhajajoča revija : Italjug , katero ureja dr. Antonije Filipič je izdala v drugič: Adresar jugoslovansko-italijanske trgovine. Druga izdaja za 1928-29 je znatno popravljena in izpopolnjena z novimi adresami, tako da jo adresar jako popolen in informativen. Adresar bo jako dobro služil vsem, ki se bavijo z jugoslovansko-italijansko trgovino tako v Jugoslaviji kakor v Italiji. Priporočamo ga vsem interesentom. K industrializaciji države. Kakor poročajo iz Belgrada, projektirajo Škodovi zavodi zgradbo ladjedelnice v Splitu. Nadalje se peča z idejo ustanovitve ladjedelnice tudi francoski kapital (Sefied) ki bo gradil tovarno za aluminij ne samo v Splitu, ampak tudi v Imotskem, nadalje bo gradil ludi železnico 100 km dolgo, Split—Imotski—Ljubuški —Mostar. Izprcmemba pravilnika o prodaji soli. — Finančni minister je odobril odlok samostojne mo-nopolske uprave; po tem odloku se v prihodnje ne bo zahtevalo od trgovcev, ki zahtevajo od te uprave dovoljenje za prodajo soli na drobno, potrdil o plačanih davkih kakor potrdil, da ni bi' kaznovan radi tihotapstva monopolskih predmetov. Brezplačno popravilo kovinskih predmetov. Zbornica za TOI opozarja, da priredi v delavnicah Tehnične srednje šole v Ljubljani dva tečaja za avtogensko varen,je in sicer enega za obrtnike (od 15. dn 24. junija), drugega za frekventante kovinarskega oddelka Tehniške srednje šole (od 10. do 14 junija). Pri tej priliki se bodo varili različni predmeti iz železa in jekla, bakra, medi, aluminija, bronce, cina. cinka in svinca. V ta namen se bodo potrebovali poleg drugega tudi razni predmeti iz navedenih kovin, nn katerih bi se morala izvršiti kaka popravila. Osobito bi bili dobrodošli predmeti, katerih popravilo bi bilo nekoliko korn-pliciranejše. Zbornica poziva stranke, ki bi imele kake pokvarjene predmete iz železa (litega in pa kovnega), jekla, bakra, cinka, medi, bronce ali aluminija n. pr. zobna kolesa, avtomobilske cilindre, kotle, jarmenice, ventilue skrinje, cevi, ognjiščne plošče, ležiščne puše in bronce, karterje za motorje pri avtomobilih, zaščitne skrinjice za kolesje, strojne dele, poljedelske stroje ali druge podobne predmete, da jih .prinesejo v dneh 8., 9. in 10. junija, izjemoma tudi kasneje, v Tehniško srednjo šolo v Ljubljani. Prineseni predmeti se bodo ondi hranili in popravili. Popravilo bo brezplačno in zato tudi zbornica ne prevzame nikakega jamstva za izvršitev. Stranke povrnejo le izdatke za porabljeni materijal. Popravila se bodo izvrševala pod strokovnim vodstvom inštruktorjev strojnega inženjerja, odnosno varilnega mojstra. Stranke naj naznanijo svoj naslov in označbo predmeta pismeno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Prememba posesti. Tovarna za galvanične elemente »Zmaj«, sedaj na Miklošičevi cesti poleg nove zgradbe palače Vzajemne zavarovalnice se mora iz sedanjih prostorov izseliti, ker so ti postali za njen obrat mnogo premajhni. Razen tega je bilo sedanje obratovališče dovoljeno samo kot provizo-rij. — »Zmaj« je sedaj kupil od g. Albina Brunčiča, trgovca v Ljubljani znano bivše Puntigamovo posestvo ob Kette-Murnovi cesti št. 28, ki bo s svojimi obširnimi lokali tovarni začasno zadostovalo brez posebno velikih adaptacij. Novi obratni prostori bodo preurejeni tako, da bodo tudi zaposlenemu delavstvu nudili higienske umivalnice, stranišča in obširno obednico. Borza Dne 1. junija. Devizni promet je znašal ta teden 11 milijonov Din napram 20.65, 20.63, 14.77, 17.81 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je beležiti ta teden v devizi Newyork. V splošnem so bili devizni tečaji čvrstejši. Privatno blago je bilo za-ključevano v devizah: Newyork, Trst in deloma Dunaj, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka. Skupno je znašal devizni promet v mesecu maju t. 1. 76.7 milij. Din napram 74.6 milij. v aprilu t. 1. Sledeča tabela kaže razvoj deviznega prometa letos na ljubljanski borzi v milij. Din: 1929 i928 januar 89.0 72.8 februar 60.1 60.2 marec 62.5 72.8 april 74.6 73.2 maj 76.7 88.5 Skupno je znašal v prvih 5 mesecih t. 1. devizni promet v Ljubljani 362.9 milij. Din napram 307.5 milij. v prvih 5 mesecih lani. DENAR Belgrad. Berlin 1355.50—1358.50, Pariz 221.55 do 223.55, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 798.28 do 801.28, London 275.66—276.46, Newyork 56.715 do 56.915. Praga 168.23—169.03, Trst 296.95—298.95. Curih. Belgrad 9.125, Berlin 123.80, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.08, Dunaj 72.95, London 25.1925, Madrid 72.85, Newyork 519.55, Pariz 20.31, Praga 15.38, Sofija 3.7525, Trst 27.1875. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.505, v Londonu, Ne\vyorku in Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRII Belgrad. Belgr. ".adruga 7250 den., 7 odst. investicijsko pos. 84.50, agrari 51.50—50.50, vojna škoda 401 (200), slab interes; za termine brez interesa. Dunaj. Don. sav. jadr. 81.15, Wiener Bank-verein 22.20, Bodencredit 100.25. Creditanst. 53.20. Escompteges. 20.60, Živno 106. Union 24.80, Aus-siger Chemische 261.50, Alpine 4195, Trboveljska 60.25, Leykam 7, Rima Murany 113.50. Žito Kakor je bilo predvideti in smo napovedali že kmalu po novi žetvi ter vso sezono povdarjali, sili ogromni prebitek pšenice k brzemu zniževanju cen. V kratkem roku dobrega mesci dr> i je cena jiadla pri nas za okrog 50 para ] ~ -1* 'niči, kar pomeni ogromno nazadovanje, ki d-- še vedno ni privedlo do nonnalnejšega razvoja kupčije. — Značilno je, da je nastopila besa že maja, med tem ko so špekulanti pričakovali padca šele v juniju ali .še pozneje ter se za maj posebno močno angažirali. V poštev moramo vzeti silni padec cen na svetovnih žitnih tržiščih, zlasti na ameriških, kateremu je naš domači trg sledil v takem obsegu, da ves čas cena ni prišla pod svetovno pariteto, radi česar je bil in je še danes vsak izvoz blaga iz naše države nemogoč. Če bodo hoteli produ-cenli spraviti svoje zaloge v denar, kar je mogoče le v slučaju, da bi bil omogočen izvoz, bo morala torej cena še nazadovali, tako, da pride pod svetovno pariteto. Možno pa je — in to je odvisno od količin, ki so pri nas še na razpolago — da vstva-rijo domači producenti nov poseben položaj za našo državo s tem, da usmerijo prodajo le v praven domačega konzuma, v katerem slučaju bi mogli ceno primerno dvigniti ter da pustijo preostanek, če jim to bolje konvenira, propasti. Izgledi za novo žetev so namreč prav dobri in pričakujejo se celo zopet rekordne žetve. — Zaenkrat je konzum pri nas rezerviran pri nakupovanju in špekulacija je s strani kupcev radi negotovosti položaja povsem opuščena. Zaključki v novi pšenici se sklepajo v najminimalnejšem obsegu. — Danes se nudi gornjebačka pšenica po 206—207.50, koruza bačka in sremska po 215—220, medjimur^ka in-zulanka pa notira nesorazmerno visoko z 245 nakladalna postaja. Ječmen in oves sta neizpremenjena, pšenična moka se zelo malo trguje, a cena je 320 za srednjo bačko znamko. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: okt. 22.25—21.84, zaklj. 21.83—21 85, marec 24.04 do 23.60, zaklj. 23.60—23.61. Rž: okt. 17.30—16.96, zaklj. 16.95—16.96, marec 18.90—18.42. zaklj. 18.42 do 18.43. Koruza: maj 18—17.96, zaklj. 17.55, julij 22.65—21.60, zaklj. 21.60—21.62. Hmel.j IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec, v Savinjski dolini, 81. maja 1929 Vremenske razmere so bile od našega zadnjega poročila razvoju hhieljske rastline ugodne, ker smo imeli primerno dnevno temperaturo in tudi zadosti padavin. V zgodaj obrezovanili nasadih je rastlina tuintam že dosegla polovico drogove visokosti, v pozneje obrezovanili je pa zrastla 1—2 metra visoko. Vobče je stanje ugodno. Zemlja v hmeljiščih se je že ponovno zrahljala in očistila plevela, v krepkih vrtovih so se pa vrsle že lahko obsipavale in zalist-nikov otrebile. Bolhaču, o katerem smo že poročali, se je sporadično pridružila še stenica in aphis-muha. V nekaterih delih okoliša je tudi nevihta s točo povzročevaki nekaj škode. Minuli teden se je večja množina lanskega hmelja prodala po 10—12 Din za 1 kg. — Društveno vodstvo. Prvi trije dnevi velesejma Jnjc« Na inozemskih tržiščih je cena močno nazadovala. Vzrok temu je, trenotno nastala poletna vročina ter velike količine iz Itusije in Poljske dospelega blaga, nadalje pa tudi dejstvo, da so hladilnice že v veliki meri polne Nakupna cena se je tudi tukaj znižala na Din 0.95—1.— Sv. Jurij ob j. ž., 31. maja. Srednii devizn' teča» »is liuhH. bom od 27 V. do 31. V, 1929. Dne | Berlin Curih Dunaj London Newyork Pari? Praga | Trsi lite -u 1 JJU. i J l35t5.K0 I357.2fi 13 7 75 K IO « 1 RVi .j.j C! . 28. 29 3 i. 1095.90 IC9S.90 1093.90 799.23 799.36 799.86 576.05 >7t".l4 f 6.80 i 68.6' IG-V'3 297.75 Prireditev letošnjega velesejma obeta biti prav uspešna. Izgledi so z ozirom lia splošni gospodarski položaj razmeroma ugodni in tudi je soglasno mnenje obiskovalcev, da je letošnji velesejem boljši kakor prejšnja leta, da ni več tako enoličen, da je postal privlačen za vse sloje in da njegov sicer trgovski značaj ne odbija, nasprotno pa da je veliko privlačnejši kot kdaj preje. Omenili smo že, da je letos izredno veliko število inozemskih razstavijalcev. Tako je priredilo v prejšnjem Pollakovem paviljonu kolektivno razstavo 13 italijanskih tvrdk pod vodstvom družbe ltalo-jugoslava v Milanu, katere ravnatelj je tudi obiskal velesejem. Nadalje je v bivšem paviljonu Vevč brazilijanska razstava, v glavnem kava, ki je najvažnejši brazilijanski izvozni produkt. V soboto je velesejem obiskalo izredno veliko šol: tako iz Ljubljane, Banjaluke (ženska strok, šola), Borovnice, Cerkelj, Dramelj, Velikega Gabra, Jezera, Kamnika, Ljubljane, Maribora, Preserja, Rakitne, Rateč, Št. Jerneja, Sostra, Zagorja, Stične in Žužemberka. Obiske je vodstvom šol kar najtopleje radi velikega vzgojnega pomena priporočati. Naknadno je uprava velesejma prejela še nebroj častitk iz tu- in inozemstva, izmed katerih omenjamo, da so pozdravili letošnjo velesejmsko prireditev: oblastni komisar v Mariboru dr. Le-skovar, i>oslaništva Avstrije, Anglije, Italije, Nemčije, Poljske in Švice iz Belgrada, gen. konzuli Italije, Grčije, Poljske in Nizozemske iz Zagreba, konzuli: avstrijski na Sušaku, nemški in ameriški iz Zagrebu, nadalje naše poslaništvo iz Londona, naš generalni konzulat v Solunu, velesejmi; Bratislava, Lvov, Padova in Poznanj; trgovska zbornica Split, industrijska zbornica Belgrad, Centrale industrijskih korporaeij itd. Vsi ti pozdravi pričajo, kako cenjen je nas velesejem v tu- in inozemstvu. V nedeljo pride posebej na naš velesejem ludi avstrijski poslanik iz Belgrada Ploenies. Ne moremo sicer dosti poročati o dosedanjih kupčijah, toda vsi znaki kažejo, da bo letos za velesejem ugodna konjunktura. Zaključkov pa bo prišlo največ v drugem tednu. Splošna gospodarska šola Sv. Marjeta nižo Ptuja. Mariborska »Prosvetna zveza« je s pomočjo gospodarskih strokovnjakov mariborskega oblastnega odbora priredila v naši oblasti več gospodarskih tečajev, ki so bili vsi še dosti dobro obiskani, dokaz, da so ljudje željni poduka. Imel sem priliko, udeležiti se lakega tečaja v Ptuju, kjer je gospod minister n. r. jvan Vesenjak izborno poročal o gospodarskem položaju, taka svetovnem kakor domačem. Vinorejski strokovnjak g. Zupane pa je podal veliko res praktičnih nasvetov za vinogradništvo. Ker se mi je zdel tak tečaj potreben tudi za našo župnijo, sem prosil gosp. Vesenjaka, naj pride ob priliki občnega zbora naše »Kmetijske nabavne in prodajne zadruge* tudi k nam predavat o kakem praktičnem gospodarskem vprašanju. Na njegovo pobudo je vprizorila »Prosvetna zveza« tudi pri nas zadružno-gospodarski tečaj, ki je bil zelo dobro obiskan. Gosp. Vesenjak je predaval o potrebi in koristi zadružno-gospodarskih organizacij, sadjarski strokovnjak gosp. Pečovnik pa o važnosti sadjarstva za kmeta. Sad tega tečaja je bil, da se je ustanovila za naš okraj prepotrebna j>odružnica »Sadjarskega društva«. Če pa pogledamo bolj natančno, kakšne sadove rodijo taki tečaji, ali prispevajo dosti k splošni gospodarski izobrazbi, moramo žal priznati, da od daleč ne toliko, kolikor bi si želeli. In to iz dvojnega razloga: 1. Tak tečaj traja 3 do 4 ure, ali pa še dalj. Obravnava se na njem cela vrsta najrazličnejših gospodarskih vprašanj. Facit tega je, da si udeleženci ne morejo vsega zapomnili in seveda radi lega tudi ne praktično izvesti. Če se človek naenkrat preveč naje. mu to ne hasne, ampak ga celo želodec boli. 2. Pri takih poučnih predavanjih vidimo vedno iste poslušalce, in to so vedno taki, ki so v gospodarskih vprašanjih že itak precej dobro podkovani, pa vendar še čutijo potrebo nadaljnje izobrazbe. Velike večine, in to ravno takih, ki bi bili gospodarskega pouka najbolj potrebni, pa ne moremo dobiti na tečaje, in če še tako agitiramo. Imamo tudi celo vrsto res dobro urejevanih strokovnih listov: »Kmetovalca«, ;Sadjarja«, »Čebelarja-.- itd. A tudi ti ne prispevajo dosti k splošni gospodarski izobrazbi, in to predvsem radi tega, ker jih imajo naročene skoraj izključno samo člani dotičnih društev, ki te časopise izdajajo, a člani so večinoma samo radi iega, ker imajo kake ugodnosti pri tistem društvu, n. pr. cenejšo galico itd.; listi sami pa ostanejo marsikje nerazrezani in ne-čitani. Torej ne dosežejo svojega izobraževalnega namena. Mnogokrat sem premišljeval, kako bi se dalo temu opomoči, kako tiste, ki so najbolj potrebni strokovnega gospodarskega pouka, a ne čutijo za to nobene potrebe, nekako prisiliti k proučevanju gospodarskih vprašanj. Kot tajnik zadruge sem pri njenih razglasih večkrat vrinil kak nasvet, n. pr. o ugodnosti skupne nabave ali prodaje kmetijskih potrebščin in izdelkov ali kaj sličnega, in iz lega se je izcimila misel o »splošni gospodarski šoli«, ki si jo predstavljam tako: V vsaki župniji imajo moža, ki po cerkvenem opravilu pred cerkvijo čita razne razglase, odloke, naznanila, reklamo itd. Poslušajo ga vsi prav pazljivo. Ali bi se ne dalo med te razglase vsako nedeljo vtihotapiti tudi kratko predavanje o kakem važnem gospodarskem vprašanju? Vsako nedeljo o enem. času in kraju primernem vprašanju 1 Predavanje bi moralo biti kratko, približno ena, s strojem pisana stran, jedrnato, praktično! Pn obeh naših oblastnih odborih imamo izvrstne strokovnjake za vse panoge gospodarstva. Teh naloga bi bila, izdelati tozadevna predavanja. Oblastni odbor bi jih dal razmnožiti in razposlati v vse župnije, kjer bi bilo to ali ono predavanje potrebno in umestno. V vsaki župniji je kaka korporacija, zadruga, posojilnica, kmetijska podružnica, prosvetno društvo itd., ki bi skrbela za to, da bi se objave takih predavanj v redu in redno vršile. Kjer pa take korporacije ni, bi gotovo to prevzel z veseljem vsak župnijski urad. Na tn način bi imela vsaka župnija ln vsak posameznik v Sloveniji, hote ali nehote, vsako leto 50 do 60 praktičnih predavanj, kar bi gotovo mnogo pripomoglo k gospodarski izobrazbi in s tem tudi k izdatnem izboljšanju našega gospodarskega položaja. To bi bile le smernice o »Splošni gospodarski šoli«. Prosim merodajne gospodarske faktorje, da o tej ideji nekoliko razmišljajo in se izrazijo, ali bi se nn ta način dalo kaj doseči. Bilo bi mi v veliko zadoščenje, ko bi ta nova misel o »Splošni gospodarski šoli vsaj malo pripomogla k napredku v gospodarstvu našega naroda 1 Miloš Čari. msvee Koncert „Slovenskega krožka44 na Dunaju Dunaj, 30. maja. Na koncertu »Slovenskega krožka« na Dunaju 26. maja v veliki dvorani Češkega Doma so stale vse točke sporeda na odlični višini umetniškega proizvajanja. — Viškovičev tamburaški zbor je dovršeno sviral tri komade, med temi njegovo najnovejšo skladbo »Ne plači, ne plači« v obliki tanga, katere bariton-solo je pel tehnik g. Zlatko Bisail. Moral je vsaj zadnji del ponoviti. — Viško-vič se je s to skladbo uvedel v dunajski glasbeni evet ter postal celo član društva autorjev in komponistov. — Pevke mešanega zbora v kroju dečve so pele »Pod oknom« v Hubadovi harmonizaciji ln pa »Prišla je miška« dovršeno. Oktet je pel Ipav-čevo »Danici«, solo g. Zlatko Bisail, kojega obsežni, silni in čisti bariton je izzval občudovanje. Moški zbor je pel Klaičevo »Svračanje«, kakor odgovarja njeni notranji lepoti. Zlatko Bisail je zapel Gerbi-čevo »Pojmo na prejo« in pa Serenado z Izredno fineso. Spremljala ga je na klavirju gdč. H. Bal-zar, kateri je bil poklonjen šop. cvetja. Pa še eno iznenadenje moramo prav posebe omenjati. Mlada umetnica komtesa Lotte Paunigarten-Holien-sclnvangau, hči grajščaka na Kaltenbrunnu pri Ljubljani, je svirala Vieniawskega A-dur Polonezo. Na klavirju jo je spremljala gospa lili Wertheim-Waldmann. Mati grofica je čitala v ljubljanskih listih, da prireja naš krožek koncert in je opozorila nanj hčerko, ki se nam je takoj javila. Veseli smo te pridobitve v »Slovenskem krožku« in se nadejamo, da jo bomo še slišali. Umetnica je gojenka znanega profesorja Jul. Winklerja in je na Dunaju že na glasu nadepolne umetnice. O njenih koncertih na Dunaju so izredno laskavo in pohvalno pisali vsi dunajski in razni inozemski listi. V Rogaški Slatini je svirala ob spremstvu dr. Čerinove filharmonije. Ni treba še posebe naglaSati, da nas je očarala s svojo umetnostjo in da si jo želimo 6e večkral slišali. Zakaj ni še nastopila doma v Ljubljani, mi ni umljivo. Med prisotnimi na koncertu smo videli več gospodov in dam z našega poslanstva in konzulata, zastopnike češkega poslanstva in pa odlično število dunajskega glasbenega občinstva. Poljski film Poljska je postala nova filmska dežela v Evropi. Nič čudnega ni, če je skoro tridesetmilijonski narod začutil potrebo po ustvaritvi laslne filmske umetnosti. Danes treba zabeležiti dejstvo, da obstoja na Poljskem že slalen kader filmskih režiserjev in igralcev. Doslej izkazuje Poljska dvoje vrst filmov: tipične zabavne filme, ki so povsem slični siceršnjim evropskim in ameriškim zabavnim filmom, in filme, ki obravnavajo nacionalno poljske motive. Režiserji so se lotili predvsem upodobitve poljske zgodovine, pri tem so se pogostokrat držali del domačih pesnikov. Tako je bil film »Pau Tadeus« narejen po romanu slavnega poljskega pesnika Micz-kievvicza. Film je dosegel lep uspeh doma in se je predvajal tudi v inozemstvu. Poleg zgodovinskih filmov, ki naj bi poživili nacionalno zavest, producirajo Poljaki še druge filme splošnega žanra. Tudi v tem pogledu se je filmska produkcija naslonila na literarna' delo. Zerom-skij in Zapolska, poljska pesnika s svetovnim slovesom, sta prišla najprej na vrsto. Deli »Zgodnja spomlad« in »Beleiši kot sneg« 2eromskega ter igri »Gospod poštar Tadejev« in »Izvrženci« sta bili filmsko upodobljeni. Nedavno je bilo dovršenih več novih filmov, med njimi »Pika na i«, superfilm »Človek s svetlo dušo« ter film »V poljskih gozdovih«, ki je narejeii po romanu židovskega pesnika Opatusza. Prav za prav nima Poljska do današnjega dne še pravih filmskih igralcev. Večina igralcev prihaja iz gledališča ali pa iz inozemstva. Nedavno so odkrili novo filmsko zvezdo A. Konopko, ki igra v filmu »Človek s svetlo dušo« glavno vlogo. Poljska filmska produkcija se lepo razvija, a Zaenkrat je še vendarle v početkih. Kino šele polagoma prodira v ljudske mase. Danes ima Poljska pri svojih 30 milijonih prebivalcev le kakih 400 kinogledišč. Vsekakor pa dosedanji koraki in po-četki mnogo obetajo in smemo v bližnji bodočnosti pričakovati kvalitete. V sovjetskem filmu ima Poljska lep vzor in zgled, če mu bo hotela slediti. Moderna bolgarska umetnost Moderni bolgarski umetniki so priredili razstavo »Rodnega izkustva«. V pokrajinskem oddelku se je odlikoval poleg topot slabo zastopanega Konstantina Ščerkelova predvsem Boris Denev. Krasne, v barvah skope slike »Lovec«, »Vas Ba-čkovo« i. dr. kažejo neko razodetje: usodno, mrko zamišljenost bolgarske narave, odsev težke zgodovinske usode. Globoko osebne so, tudi manj dekorativne in bolj človeške kakor poprej, pokrajine: Strnišče, Poletje i. dr., katere je razstavil Sirak Skitnik. Sicer je zatopljen ta nadarjeni pesnik še vedno predvsem v svoje barvne naloge. Med por-tretisti je ta pot slabo odrezal Ljubomir Dalčev. Njegovi akti so preleseni. Kritika mu enoglasno svetuje povratek k prejšnjemu prerafaelizmu ali tudi poglobl-enje v domačo staro cerkveno sliko. Duševnost izraža Dalčev bolj kakor telesnost. Pariške pretirane barve so v škodo naravnosti pri Ivanu Nenevu, dasi je zelo nežen. Ilija Petrov se vadi v primitivizmu z dobrini uspehom. Prav lepi so ženski portreti Vladimirja Dimitrova-Majstrova 6 svojim širokim izrazitim ritmom in strogimi, treznimi velikimi očmi. Lepe dekorativne kipe Je razstavil Ivan Lazarov. Vsakemu izvabijo smehljaj lepe igrače Ivana Penkova, hudomušno zajeti bolgarski kmetje in kmetice, lutke v brezhibnih narodnih nošah. * »Mladika«, št. 6 prinaša nadaljevanje Pregljevega »Petra Markoviča, strahu ljubljanskih šolarjev« in Jack Londonovega »Kralja alkohola« ter lepi noveli ^Sosedje« od Maležiča in »Herodeža« od Jana Plestenjaka. Ciril Jeglič nas seznanja z okrasnimi spenjavkami za vrt in dom. Med »Pisanim poljem« najdemo zanimive stvari s celega sveta kakor tudi v oddelku »Družina«, ki je neprecenljive vrednosti za naše družine. Kakor vselej so vpletene v ostalo čtlvo lepe pesmi in številne slike. -Mladika« se naroča pri Upravi v Celju in stane 84 Din na leto. * Izložba slovanskih »Kx Hhrisc v Zagreba. Pod pokroviteljstvom »Znjednice slavenskih dru-Stvac se bo v kratkem otvoriia tu za ua»o mlado grafiko značilna izložba v muzeju za umetnost in umetniško obrt v Zagrebu. Odboru, ki bo uredil razstavo in katalog, predseduje g. Joso Bužan. Do sedaj so prišla dela od: krakovskih grafikov, »Zwiazka polskich artistow grafikov« iz Varšave, združenj »Ex libris« iz Poznanja in Lvova. Razstave se bodo tudi udeležili: krožek češkoslovaških >Ex libris« iz Prage, bolgarski grafiki iz Sofije, hrvatski grafiki iz Gradiščanskega, lužiška in ruska grafika. Jugoslovanski »Ex libris« zastopajo tri mape bakrotiska in lesoreza, ki so se že večkrat razstavljale na mednarodnih izložbah. Popis znanstvenih knjig. Vseueiliška knjigarna Kugli v Zagrebu je izdala popoln katalog srbskih, hrvatskih in slovenskih znanstvenih knjig. Katalog je ličen in zelo dobro tiskan ter je jako pregleden. Tudi cena 5 Din je zelo nizka Hrvatske in srbske znanstvene publikacije so bogato zastopane in morda celo popolne, toda slovenske jako revno zastopane. Vigred, dekliški list, št. 6, se spominja v poeziji in prozi svetega Očeta, Golobič in brat Nardžič gojita lepo dekliško povest, drobiž je mi-čen ko vedno. * Jos. Wester in Peter žmitek: Razgled z ljubljanskega Grada. V založbi mestne občine ljubljanske in v zbirki »Ljubljana nekdaj in sedaj«, je pravkar izšla lična knjižica pod gornjim naslovom. Opremljena je knjižica z razgledno panoramo, ki jo je narisal akademični slikar Peter Žmitek in ki je v svoji naivnosti močno prikupna. Pisatelj josip \Vester piše v uvodu: Pri sestavljanju besedila me je vodil dvojen namen: gledavcu prcdočiti mesto in pokrajino v krajepisnem pogledu, obenem pa ga opozoriti na vsakršne turistične, zemljepisne, zgodovinske iu kulturne zanimivosti, ki so z mestom in s pokrajino v miselni zvezi. — Prireditelj je svoj smoter v polni meri dosegel, kajti posamezna poglavju (Položaj grada — Pristop na grud in obhod po njem —■ Mesto in obmestje — Okolica in obzor: a) Krimski sektor. b) Triglavski sektor, c) Kamniški sektor — Kulturno-zgodovinski pogledi) obsegajo vse. ker želi radovedni gleduvec vedeti, kadar se z Grada razgleduje. Knjižica, ki je pisana prijetno in poučno, bo vrlo dobrodošla vsem tistim, ki imajo kaj zmisla za turizem •— in takih je pri nas mnogo — kakor tudi tistim turistom, ki jim je ljubljanski Grad najvišja dosegljiva točka... Mestni občini ljubljanski moramo biti za to izdajo hvaležni. — s. š. Pregled moderne fotografije. Drogerija Gre-gorič v Ljubljani je pravkar izdala cenik fotografskih potrebščin, ki pa ni samo gola trgovska zadeva. Zunanjost je okusno opremil slikar H. Smre-kar, vsebina nam pa da pregled najboljših svetovnih fotografskih proizvodov z natančnimi opisi. Ti opisi niso v običajni skrajno mučni trgovski slovenščini ampak povečini gladko in prijetno tečejo. Za netečne dosedanje nemške izraze rabi dokaj posrečeno slovensko terminologijo (Rollfilme, naviti filmi; Film pack, zloženi filmi; Gegeulicht-blende, senčniki, zaklop, zaslonka, iskalo, medIIen, snelje, udešenje ild.). Cenik sliči tistim, kakor jih izdaja svetovna firma po velemestih. Listanje po ceniku, ki nam nudi vpogled v mnogoličnost fotografske in kino-tehnike, je naravnost prijetno in zelo poučno. * Renti Bazin »Le roi des arehers«. Zadnji čas je v francoski javnosti zatemnilo mnogo drugih, aktualnejšlh imen ime odličnega katoliškega romanopisca Renea Bazina, čigar povest Gruda umira« je znana tudi slovenskim čitaleliem v izdaji Leonove družbe po izvrstnem prevodu dr. Izidora Cankarja. Bliža se proslava jubileja njegovega književnega delovanja in mlajši rod ga skoro več ne pozna. Njegov poslednji roman "-Le roi des arehers r je ostal v francoski javnosti skoro ne-opažen. Bazin je pač pretih, pretenek za sedanji grobi čas. Z mojstrsko tehniko prikazuje usodo marljivega in vestnega delavca-vdovca, čigar dve hčeri stopata v samostojno življenje, ena po pošteni, druga po nepošteni poli, in ki v svoji enolični in dolgi vsakdanjosti goji svoje nade in objokuje svoja razočaranja. Toda kdor ume slediti pesniku, ki zna na tihem položiti v preprostega človeka vse skrivnosti dežele, njeno dolgo zgodovino, zgodovino Flandrije, njeno bežno sedanjost in meglovito bodočnost zajeti v gubah, ki se vti-skujejo v čelo starajočega se junaka, ki ve za čast in ki mu je dala priroda ponos, temu bo tudi »Le roi des arehers« kmalu ljub in domač znanec v »umi dobrih znancev iz dežele pesniške domišljije. s. š. * Francija in Adam Mickiewicz. Nedavno so odkrili v Parizu veličasten spomenik velikemu poljskemu pesniku. Pri tej priliki je izdala založba Gebenther & Wolff v Parizu knjigo »L honiine eternel«, kateru vsebuje lep izbor Mic-kiewiczcve proze. V isti založbi sta pri tej priliki izšli še sledeči zanimivi deli: Stanislaw-Pjotr Koczorovvski: Adam Mickievvicz et la peu-see francaise 1830—1923 ter Jean-Paul Palewski: Mickievvicz 1'fime de la Pologue. Giuseppe Toniolo: Economia politica. Katoliška univerza v Milanu pripravlja izdajo spisov Josipa Toniola, velikega italijanskega krščanskega sociologa. »Rivista Internazionale di Scienze Soci-ali« objavlja |K>snetek, v katerem Filippo Meda podaja socialno-ekonomske ideje Toniola. Filozofske in verske ideje gotove dobe imajo ]>o Toniolovem mnenju odločilen vpliv na socialno življenje. Ideje reformacije in prosvetljenstva so rodile politično ekonomijo Adama Smitha. Ta politična ekonomija je v območju kapitalizma reducirala na minimum moralne in pravne zakone. Proti temu individualističnemu gospodarskemu liberalizmu je nastala reakcija v socializmu, ki ima svoje filozofske korenine v materialističnem panteizmu. Katoliški socializem ima nalogo pokazati napake vseh teh ekonomsko-političnih sestavov. Katoliška socialna šola začrtava jasno svoja načela nad liberalnim individualizmom in socialnim panteizmom. I< razvoju katoliškega socializma so največ doprinesli: katoliška univerza v Louvainu, ki je že 1. 1836 začela s poukom politične ekonomije v tem smislu; Ketteler, Unija v Friburgu in pa promulgacija cnciklike Rerum No-varum. * Conena knjiga. >Die lltterarische Welt« prinaša v zadnji številki Članek o ceneni knjigi. Pri tej priliki z zadoščenjem opozarja pisec članka na publikacijo založništva »K na ur«, ki nudi novejša de la svetovne literature v dobrem prevodu in lepi opremi za naravnost majhno ceno 2.86 mark. Uspehi teh Knaurovih izdaj so veliki. Od Knuta Ham-suna je roman »Zadnje poglavje« izšel že v preko 160.000 izvodih. Slično delo Dostojevskega, Tolstega in drugih. Tudi naše ljubitelje knjige opozarjamo na te izdaje, ki so dvakrat, trikrat in še večkrat cenejše od drugih. * Založništvo »Verlag fUr Literatur und Politik« v Berlinu pravkar razpisuje subskripcijo za 4. zvezek »Zbranih spisov« Lenina (doba 1901—1902). Rok za subskripcijo poteče s koncem lega meseca. DOKTORJA FRANCETA PREŠERNA Zbrano delo je najlepši knjižni dar Slovencem v letu 1929. V neizpremenjeni obliki prvega natisa beremo tu Poezije našega velikana, n jegov D o-datek slovenskih poezij, potem Nameček nemških in p o n e m č e n i h d o e z i j in n jegova Pisma. Imamo tedaj vsega Prešerna, ki bo po tej kn jigi prodrl v sleherni slovenski dom ter postal last vsega našega ljudstva. (Cena broš. 40. vez. 55, celo usnje 90 Din.) Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. OTROCI SOLNCA, spisal Ivan Pregelj. Ljudske knjižnice 27 zvezek. — To je naj-Ijubeznivejša povest mojstra naših modernih plsaleljev, povest globoko in sramežljive ljubezni, temnih in bolnih strasti na eni, solnfnočiste nežnosti na drugi strani. Vzrastla iz naše zemlje, liani ta povest odkriva višine in brez-dna slovenske duše. Broš. 24, vez. 32 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. STORŽEK. spisal Lorenzini, Ljudske knjižnico 26. zvezek — najboljša italijanska mladinska povest v lepem prevodu Jožeta Lovrenčiča z mnogimi ilustracijami. Najlepši dar za otroke po svoji čisto otroški duši prikrojeni šegavosli. bujnosti in čudafiohiosli. Broš. 14, " vez. 22 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani HČI CESARJA MONTEZUME, spisal R i d d e r H a g g a r d . Ljudske knjižnice 25. zv. — Povest iz bojev Mehikancev zoper španske osvajafe, poučna, pisana z divno fantazijo, vpletajoča v borbo krvi in plemena zvesto ijubezen. Broš. 30, vez. 42 Din. »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. SNAŽI VSE V HIŠI Človek m paragraf čc se stara devica zaljubi... Potlej je res kri/, in gvišua zguba. Zakaj že pri mladih dekletih ljubezen močno vzplamli — pri starih zagori naravnost s plamenom, ki niti več ogenj ni, ampak požur, požar, natančno tako, kakor pri starem panju. In gori potem s takšno silo ta požar, da je včasih treba debelega kola in udarca po glavi ž njim, da zopet zmaga pamet. Tak udarec so doživele neke ženske tam pod griči na deželi, ko jih je spretno ogoljufal Vilček Motovilčck. Obljubil je oni in drugi zakon, izvabil jim denar iu jo — pobrisal, kaj pa ste mislili f O Vilček Motovilčck jo spreten ptiček in se razume ua takšne reči I Bil je radi raznih goljufij /e dvakrat po 6 moscccv zaprt, drugič spet 6 tednov itd. Kratko in malo: 011 je tip! Pred sodniki stoji vas skrušen, sklonjene glave, v povaljani obleki. Je oženjen. Pavlo je vzel, lahkoverno žensko; dolga leta je bila služila Pavla iu si je kot Dobi sc IZPOD Dobi se postrežnica in gospodinja prihranila čedne de narce. Prišel je Vilček, Pavla se je obesila nanj — na. kaj ji pomaga! Res jo jc Vilček poročil, toda koj po poroki ji je izvabil ves denar ter jo pustil in šel dalje svojo pot. Pavla je če/, noč postala zakonska /ena. imela je pa od tega v vsakem oziru le škodo — Vilček pa si jc že. izbral novo žrtev. Spet se je spravil nad starejšo žensko ter ji s\elo prisegal ljubezen in ji obetal zakoji. Le v drugo vero mora prestopiti Jera, pa jo bo koj vzel! 111 bi bila Jera nemara res storila še to neumnost, pu jc bil k sreči Vilček prej razkrinkan. No. ob denar pa je lahkoverno jero podjetni Vilček vendarle spravil. In ne samo njo. še nekaj takšnih devic jo falot poiskal in \se po vrsti je obral /a čedne vsotice. >Knko pa je tudi govoriti znal, gospod predsednik!« so hitele pripovedovati na razpravi ženske skozi škrbinaste zobe. Pa se Vilček ni bavil samo s starimi devicami in /. namišljenimi porokami na vseli straneh. ampak je bil podjeten tudi v drugih ozi-rih. Prodajal je srečke. Ponujal jih je od hiše do hiše in je kajpak goljufal pri tem, kolikor I je le mogel. Srečke so bile plačljive na obroke. 011 je smel na roko vzeti le prvi obrok. No, Vilček se pa tega ui držal tako strogo. Ro/.i Fovš je 11. pr. prodal par takšnih srečk ter 11111 je Roza kar koj izročila denor /a dva obroka. Pozneje se je oglasil pri Ro/.i še enkrat in mu je ona plačala šc ves ostali znesek za srečke. Ni pa goljuf zneskov poravnal pri svoji banki, za katero je srečke prodajal, kaj pa šel Drugi ženski je pu še prav fest pokadil. Najprej ji je prodal srečke, če/, teden se je že oglasil spet /. veselo novico: »Poglejte, gospa, ko ste se tako branili kupiti srečko: /daj boste pa Se hišo lahko zidali... Vaša srečka je zadela 8500 Din!« Seveda se je Vilček prav debelo zlagal ..............i _______ _ ^ — na razpravi se je moral tej raci še predsed- 24. zvezek. — v'»Hanki« imamo Slo- 1 nik senata smejati, ko jo je bral iz spisov. In GOLICE, spisal Slavko Savinšek. Ljudske knjižnico 29. zvezek. — Eden naših najbolj nadarjenih mladih, ki se je vglobil v srce slovenskega kmetske-ga naroda, nam v tem z vso drhtečo napetostjo prave ljudske povesti napisanem romanu slika krvave boje tihotapcev z oblastmi, odigravajoče se pod Golico, ki vzgaja naš nazunaj trpki in grčasti. naznotraj pa tako mehki rod. Broš. 30, vez. 42 Din. Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. in stane broš. 28 Din, vez. 40 Din. HANKA, spisal A. Marby, Ljudske knjižnice venci edini roman, ki nas vpelje v življenje malega lužiško-srbskega plemena, ki ves obdan od mogočnega nemškega naroda, ohranja svoj jezik in svoje šege. Broš. 22, vez. 30 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. NODLAG, povest irskega dekleta, spisal Shee-han, Ljudske knjižnice 23. zvezek — je eden najboljših romanov svetovnega slovstva, ki veličuje tisočletno borbo irskega naroda za domačo vero in svobodo; ne samo zanimiv in poln romantične lepote, ampak tudi velike narodtio-vzgojne vrednosti. Broš. 24, vez. 32 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigami« v Ljubljani tudi publika v dvorani je bruhnila v smeh. Od sile so res nekateri ljudje naivni in lahkoverni; različni takšni 111 podobni sleparčki jih potegnejo mimogrede! Se nekega starejšega, očividno inteligentnega gospoda je ofrnažil Vilček za 240 Din. Prišel je k njemu in |>ovednl: »S tole srečko pojte v banko in koj boste dobili 4000 Din, le meni dajte 240 Din.« In lahkoverni mož mu je denar res odštel! — Skupno je Vilček Motovilček na tukšne in podobne načine ogoljufal razne stranke za (>360 Din. Bil je obsojen na eno leto ječe s jjoostritvami ter kajpak tudi na plačilo odškodnine vsem ogoljufanim — če jo bo res plačal, je seveda druga stvar. Vilček jc dejal, da je takšna kazen pretrda, da pri poroti za večje stvari manj dobe ter je iz teh vzrokov prijavil vzklic. KMETIJSKO DRUŠTVO V SODRAŽICI naznanja žalostno vest, da je njegov dolgoletni član načelstva in bivši podnačelnik, gospod illojz Opažem posestnik v Globeli dne 31. maja mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb se bo vrlil v nedeljo 2. junija ob 3 popoldne. Načelstvo. Zahvala Ob priliki javnosti že znane požarne nesreče v Kočevski Reki g dne 9. maja 1929, smo bili podpisani materijclno znatno oškodovani. Ker smo pa bili medtem zavarovani pri domači zavarovalnici »VARDAR« d. d. v Ljubljani, smo prejeli od iste kulantno in takojgnje izplačilo odškodnine. Radi tega si štejemo v svojo dolžnost, da se zavarovalnici »VARDAR« za to njeno kulantno postopanje javno zahvaljujemo in da jo vsem najtopleje priporočamo. Alojz Krisch župni upravitelj Franc Knans Franc RajSel Frančiška Knans Ana Frit* Marija Wittine ▼«i potutniki v Kočevski Reki. Št. Vid nad Ljubljano Naš št. Vid je res v mnogih ozirih nad Ljubljano. Avtoraobilni promet, ki so širi v zadnjem času z mrzlično naglico, je docela izpremenil način našega dosedanjega življenja. Najbrž ni kraju v državi, kjer bi imeli prebivalci take prometne prilike, kakor pri nas. Poleg domačih Maistrovih avtobusov, ki so stalno na cesti, drve mimo težki Čarmanovi, oni iz Loke, Žirov, Železnikov, Kranja, Tržiča itd. Povrhu pa še na stotine drugih. Lahko se trdi, da vozi ob lepih nedeljah tod mimo nad tisoč motornih vozil. šcutvidčani nismo nasprotni temu napredku. sa j mora končno tak razmah tudi nam nuditi kake koristi. Toda želeli bi pred vsem nek red. Svoj čas je bilo videti na obeh koncih vasi desko z napisom, v kakem tempu naj se vozi skozi vas. Ti napisi so neko noč zginili in od tedaj dirjajo avtomobili po mili volji skozi vas v tempu 50 do 60 km. Št. Vid, ki je nad Ljubljano, je ob lepili dneh zavit v oblake prahu, ob dežju pa na debelo oškropljen z blatom. Zaradi divje vožnje jc bilo že dovolj nesreč pa jih bo še, ako se temu ne napravi konec. Nevarnost je zlasti pri šoli in cerkvi, kadar pri-hrume ljudje na cesto in pridrvi tak avto med nje. Pozivamo oblasti pravočasno, da se tu napravi red! Drugo važno vprašanje za št. Vid, katero nc bo škodilo načeti v javnosti, je vprašanje kanalizacije. Lega je tu namreč taka, da deževnica nima naravnega odtoka z državne ceste, odkar so se nekatere parcele na spodnji stra ni ccrkvc zazidale. Deževnica teče sedaj, zlasti ol> nalivih, od cerkve do Cebava čez cesto, dokler sc ne razlije po vrtovih niže ležečih posestnikov. Da tem to ni vseeno, je jasno in zato romajo pritožbe in dekreti sem in tje in jo stvar povzročila /e dosti hude krvi. Sedaj nameravajo ob strani ccste napraviti jame, ki noj bi_vodo požirale. Ta sklep bi sc imel te dni izvršiti. Prijavili pa smo nekateri proti temu svoj protest, ker v tem 110 vidimo rešitev vprašanja. Take jame bi predvsem pokvarile cesto, drugič ne bi bile higijenične, v njih bi zastajala umazana voda in blato, ki bi bilo kmalu gnezdišče smradu in bacilov. V hiši nam bi pel radio, v luži pod oknom pa nam bi žabe reg-Ijale. Kaj se to pravi? št. Vid s svojo industrijo, s svojo lego kot ljubljansko predmestje, je že danes, pa bo še bolj važna točka. Načrt potrebnega vodnega odtoka naj izvrši strokovnjak v duhu moderne kanalizacije po navodilih prizadetih oblasti. Te oblasti naj bodo uverjene, da interesenti kakor tudi drugi Šentvidci ne bodo delali ovir. ako bodo videli, da se je storilo nekaj pametnega za naš ljubi št. Vid nad Ljubljano. Primorske vesti Duhovniška vest. Vlada je potrdila imenovanje mons. Ivana Krena za kanonika pri goriškem stolnem kapitlju. Duhovniške vesti. Dosedanji župnik v Šmarjah č. g. Franc Kranjec, ki ima za seboj že 47 let službe, je stopil v pokoj. Odslej bo upravljal du-hovnijo v št. Mavru pri Gorici. Zupniško mesto v Šmarjah je zasedel č. g. Ciril Munih, na njegovo mesto v Soči pa je prišel č. g. Anton Žagar, kaplan v Bovcu. Umrli so: V Biljah I. Zamar. mati g. kurata; v Potravni bivši orožnik Štefan Makarovič; v Za-loščah pri Dornbergu 17 letna Ivanka Vodopivec; v Zabijali kmet Feliks Troha; v Dobravljah na Vipavskem Franc 1 [robat, oče živinozdravnika dr. Hro-bata; v Temnici 18 letna Lucija Stepančič; v Koprivi bivši župan Jožef Gulič. Smrt pod vozom. Blizu Šturij so se splašili konji Petru Krečiču, ko je peljal oglje proti Gorici. Voznika so konji nekaj časa vlekli po cesti za seboj, nenadoma pa je padel pod kolo, ki mu je zdrobilo lobanjo, Bil je na mestu mrtev. Konji so dirjali še naprej, dokler se ni voz prevrnil v jarek. Poletni zlet dopolavoristov. Osrednje vodstvo 1'ašistovske delavske organizacije »Dopolavorot j pripravlja zlet dopolavoristov iz vse Italije na pri- I morsko mejo. Priprave vodi sam generalni tajnik i fašistovske stranke Turati. Zlet se bo vršil dne 29. in 30. junija. Zletniki se bodo usmerili proti Vidmu, Gorici, Trstu in Reki. Brunner je zaprl svoje tovarne tudi v Pod-gori. Na cesti je okoli 4000 delavccv in delavk. Tovarnar je javil, da ni surovin. Tudi ajdovska predilnica sc zapre. Tržaški sPiccolo« je proti taki likvidaciji Brnnnerjevih podjetij, češ, da tako :poravnavo« želijo drugi italijanski tekstilni industrijci, ki ne pomislijo, da bo pri tem trpelo gospodarstvo Trsta in vse Primorske. Še vedno žrtve vojnega streliva. Terpin Milan, star 12 let, iz Vedrijana v Brdih, je našel kos želatine in pričel biti z njo po kamnu. Želatina je razpočila in ranila dečka po obrazu. Upanje je, da ozdravi v enem mesecu. — V Gorici se je petletni Klement Pavlin. Klementov sin, igral z nerazpo-čenim nabojem. Naboj je eksplodiral in razmesaril dečku trebuh. O njegovem stanju se zdravniki še niso končno izrekli. — Tudi v Lokavcu pri Ajdovščini se je pripetila huda nesreča. Fornazarič Franc, star 14 let je našel granatni naboj. Vzel je kladivo in udaril večkrat po njem. Naboj je eksplodiral z močnim treskom. Fantu je odneslo tri prste, palec, kazalec in sredinec, na levi roki. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskre-noljubljeni oče, stari oče in tast, gospod F#anc Nekrep zasebnik v petek 31. maja 1920 ob pol 16 po kratki, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 62. letu svoje dobe, bogu-vdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo 2. junija ob pol 17 iz mrtvašnice splošne bolnice na Magda-lensko pokopališče v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana 3. junija 1929 ob 7 v župnijski cerkvi sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 31. maja 1929. Franc Nekrep, žel. uradnik, sin. Marija, Nekrep, hčerka. Marija Nekrep, snaha. Trudi in Albert Nekrep, vnuka. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod v Mariboru, falno za m, hi imajo boleče noge! Utrujene in boleče noge, ploščate noge, slabe gležnje itd. olajša takoj dr. Scholl-ov Foot-Eazer. Dr. Scholl-ovi pripomočki za zdravljenje nog jamčijo za brezhibno oporo oslabelih nog, ker s tem obnovijo normalno delovanje mišic in cirkulacijo krvi in zabranjujejo vsako boleče stiskanje. Prodajo izvršuje strokovno iznrjeno osobje. Pefovta' » LJubljana ars Dr. Scholl-ov Bunlon Reducer Ščiti občutljivo mesto stiskanja in zabra-njujo povečanje stopala in razšiijeujo čevljtiv M Godb. dr. Gradašca Vič-Glince priredi v nedeljo 2. junija veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom v gostilniških prostorih g. Ladislava Novaka na Viču. K obilni udeležbi vabi odbor. Čajno maslo najfinejše, la kvaliteta, sir Schachtelementalec in drug sir po zelo nizkih cenah. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Čajno maslo«. Lepo opremlj. sobo v bližini glavnega kolodvora oddam boljšemu mirnemu gospodu. Naslov pove uprava »Slo-venca« pod št. 6066. Katero trgovsko industrijsko ali drugo podjetje bi sprejelo v prakso absolventa trg. šole, sina revnih staršev? Naslov pove uprava Slovenca pod št. 6064. DALMATINSKI la Portland cement sveiovne znamke SALONA (TO UR) dobavimo v jnta in papirnatih vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger »SPLIT" d. d. za cement Portland Masarykova cesta 23. Pozor! Zasebni tečaj za gg. čevljarje! se vrši v mesecu juliju in avgustu. Poučevalo se bo prikrojev. vzorcev, kolekcijske vzorce, izdelovanje gor. delov, praktično lepljenje čevljev, galoš itd. po novi metodi »Ek-kam« in »Ago«. Zahtevajte prospekt. Josip Steinman, Kolodvorska ulica 41, Ljubljana. Kako prideš na lahek način in brez velikih žrtev do udobnega doma? Za uradnike, delavce, poročene in samce, uvedemo prodajo po posebnem obročnem sistemu na mesečno ali pa tedensko odplačevanje kot sledi: Za mesečno plačilo od Din 62-50 ali pa 125 v 12 odnosno 24 obrokih, dobavimo interesentu po vplačilu vseh obrokov moderno kuhinjsko opremo, belo emajlirano, obstoječo iz 1 kredence, 1 mize, 2 stolčkov, 1 zaboja za premog in ene police za vodo. Za mesečno plačilo od Din 196 ali pa 392 v 12 odnosno 24 obrokih, dobavimo kompletno spalnico iz mehkega lesa, belo emajlirano ali hrastovo, pleskano, v prijetnem modernem slogu, obstoječo iz 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omaric, 1 mize, 2 stolov in 1 tridelne psihe s 3 brušenimi ogledali. Za mesečno plačilo od Din 304-50 ali pa 609 v 12 odnosno 24 obrokih dobavimo isto spalnico iz hrastovega lesa, politirano. V navedenih obročnih cenah je vsebovana kompletna izdelava pohištva z najmodernejšim okovjem, šipami in ogledali za psihe, kakor tudi strokovnjaška embalaža za prevoz potom voznika in železnice, dalje dostavljanje pohištva na postajo Celje. Pohištvo dobavimo po vplačanih obrokih. Za sigurnost obročnih plačil jamči eden najmočnejših slovenskih denarnih zavodov. Razen omenjenega pohištva izdelujemo po obročnem sistemu tudi jedilnice, gosposke sobe, kakor tudi posamezne komade po želji iz žlahtnega lesa kot ptičji javor, kanadska breza, palisander, boks, bubingo, različni oreh, afrikanska hruška itd. Proračune in načrte pošljemo takoj na zahtevo. Zahtevajte prospekte in proračune! Tovarna pohištva FRANJO VEHOVAR, CELJE Nabava drv za kurjavo AprovliacHa Direkcije državnih železnic v Zagrebu, Petrinjska ulica 38 želi nabaviti potom pismene licitacije 300 — 400 vagonov Hiilfovili polen in sicer Id ali lld KVALITETE. Rok dobave do 31. decembra 1929, toda 200 vagonov brezpogojno do septembra 1929. Plačilo po pogodbi. Po-nudena cena od nakladalne postaje. Oferte se sprejemajo do 15. junija 1929. Najnovejši model 19 2 9 PUCH 2SO crr» •, Najmodernejša konstrukcija — Nedosegljiva trpežnost in zanesljivost — Najcenejši motor — Najugodnejši plačilni pogoji < Viktor Bohinec, ljublj ana Dunajska cesta št. 21 9la velesejmu paviljon „9" i HRANILNICA IN POSOJILNICA V SODRAŽICI naznanja pretužno vest, da je dne 31. maja po daljši bolezni umrl član njenega načelstva, gospod Aleš Oražem posestnik v Globeli Pogreb prezaslužnega moža se vrši v nedeljo, dne 2. junija ob 15 iz hiše žalosti na pokopališče v Sodražici. Pokojnik je nad 20 let nadvse marljivo delal v prospeh našega denarnega zavoda. Čast njegovemu spominul Sodražica, dne 31. maja 1929. Opozarjamo na,Klali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki Zahvala Povodom prerane in nenadomestljive izgube našega srčno-ljubljcnega moža, očeta, brata, svaka, zeta, gospoda Jožeta Jegliča izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izkazano sočutje najiskrenejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom, čč. sestram, č. g. duhovniku v Leonišču, ki so mu lajšali trpljenje zadnjih ur, čč. gg. duhovnikom v Begunjah, tukajšnjemu gasilnemu društvu in občinskemu odboru za krasno cvetje in častno spremstvo na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, ter vsem drugim darovalcem cvetja, in končno vsem onim, ki so ga spremili na poslednji poti, ter se ga spominjali v molitvi. Begunje-Žirovnica, dne 31. maja 1929, žalujoči ostali. Stanovanja Posestva llužbodobe Kupimo NOKA>^T-AV13 A< H N E N A ID K RIPJ V E K A KO VO S TI mmm »SLOVENEC«, dne 2. junija .1929. Stran 17 < Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din.Najmanjši! j znesek 5 Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje.Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjst | zneseklO Din. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri' naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjarnole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10/3^9. Telefon štev.23-28. Za birmo Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39. Automobilisti! Motociklisti! Največja izbira rabljenih in dobro ohranjenih luksuznih 2-, -1- in 6 sedežnih ter tovornih avtomobilov, nadalje motociklov znanih znamk z in brez prikolic po najugodnejših cenah. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11, Zahtevajte ponudbel Kovaški premog lin, kupite najceneje pri M. Seifried, Maribor, Gregorčičeva ul. 1. Prepričajte se| Kose, puške pekrinjske in epedinarke imamo v zalogi po znižanih cenah. Janko Škra-bar, Kranjska gora. Priljubljeni motocikli Dražbeni razglas! Podpisani odbor razpisuje za popravilo cerkve in nadarbinskih poslopij zidarska, kleparska, mizarska dela, katera so proračunjena okroglo na 49.000 Din, zmanjševalno dražbo. Dražba se bo vršila dne 9. junija t. 1. ob 4 popoldne na licu mesta. Cerkveno konkurenčni odbor na Ponikvi j. ž. pa tudi dobra rek/e m g v Trgovski sotrudnik mlajša moč — vojaščine prost, želi službe v mestu ali na deželi v trgovino z mešanim blagom. Naslov' pove uprava »Slovenca« pod št. 5824. Mlado dekle ki zna nekoliko šivati, išče službo. - Naslov v upravo »Slov.« št. 6014. •SLOVENCU- Prenosljive hiše za počitnice in stalno bivanje. Samo resnim rc-flektantom daje pojasnilo Kreditna stavbna zadruga »Mojmir«, Maribor. Priložiti znamke. Prispela nova partija po znižani ceni — 2Vs Hp — 7250 Din. Majhna uporaba bencina. O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva It. Stanovanje obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin, se odda za avgustov termin na Miklošičevi cesti. Pojasnila pri advokatu dr. Frlanu, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/1. Razpis! Kleparska dela pri cerkvi se razpisujejo. Pojasnila daje: Župni urad Tunice pri Kamniku. Hišo v Črnomlju št. 115, proda iz proste roke Matko Gašper. Sposobna za vsako obrt, 3 in pol orala njiv, 5 oralov gozda, košenice za 6 voz krme in vinograd z 2000 trtami. Kupci naj sc obrnejo na lastnika samega. Pljuča! Privatni pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, dr.Pečnik-a, pošta Rogaška Slatina. — Zdravniki priporočajo zavod! Prospekt 3 Din. Eno ali dve sobi kabinet in kuhinjo išče za takoj zakon, par brez otrok. - Ponudbe pod »Mlad zakonski par« na upravo »Slovenca«. Stanovanje eno ali dve sobi s kuhinjo in pritiklinami išče čez dan odsotna boljša stranka brez otrok. Ponudbe pod šifro »Čisto-ta« na upravo »Slov.« Prodam posestvo zaradi selitve, lepo, 10 minut od glavne ceste v Paradižu pri Sv. Barbari v Halozah, obstoječe iz štirih oralov goric, sado-nosnik, njiva, gozd, 50 hI izbornega vina, lastnega pridelka, in jabolčnico. -R. Mioni, poštna hrta v Ptuju, SHS. Dvodružinsko vilo z lepim vrtom in avto-garažo prodam radi družinskih razmer. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Idilični kraj«. Zračne blazine najceneje pri tvrdki A.^Besednih, Ljubljana, Šelenbnrgotsa nlfca Sten. e OrestmBforuzo kupite na,|ccncje pri tvrdk VOIH, IJIIDI IANA Kesljevn ccsta 24. Veletrgovina * ž.ltom Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-preciznejc Franc Wolfing, urar, Gosposvetska c. 12. in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Ljubljana. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. N. Sadlucki Ilirosof, grafolog, sprejema vsak dan od 9—12 in od 14—19: Celje, Hotel »Evropa« št. 14. Ostane v Celju še do 8. junija. Vsakovrstno ZiSM kupuje po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wollova ulica št. 3. „PIANINKX" zdravilni ioj prenavlja, Cisti in osvežuje kri, izboljša slabo preliavo, slabotno delovanje Creves, odstrani nap liovanie, obolenja mokračne kislino ugodno vpliva na jetra, žolč in na žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in iz-borno učiukujc pri arteriosklerozi. Zahtevajte v lekarnah samo pravi „PK.A-NINKA" zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, tomveč samo v plombiranih paketih po Din 20'- z napisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg Otroke v skupinah in posamezno bi poučevala gospa nemščino v Ljubljani in Kranju. Pouk na vrtu, izprehodih. Cena zmerna. Cenj. prijave pod: »Prijetno učenje« na oglasni oddelek Slovenca, BIZELJSKO VINO Vse vrste KIO&O iz najbolj, banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gomeljne, p. Šent Vid nad Ljubljano. Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 0'9 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine izvrstno, postavljeno na postajo Brežice, se proda po nizki ceni. Priporočajte pevsed dnevnik Zagreb,Jurje«ko57 priporoči najboljšo tamburlce, par* t llture, stiune. iole In rsa cotreblilna la vsa — (jlasbila Odlikovan na paniki anko. razstavi Gg. letoviščarji! | Pozor! Moderna, enonad-stropna hiša s 13 sobami, povečini parketirano, v lepi, zdravi gorenjski vasi, katera je tudi doslej služila v to svrho, je zelo ceno naprodaj. Zraven je modern park, ob vodi, v legi med malimi, lepimi hribi. Prav tako imam vedno na razpolago različne hiše, posestva, gostilne itd., ter iščem tudi v prodajo vsake vrste posestev. Blagovolite se obračati le na mojo posredovalnico. — Rebolj Lovro, Kranj. V vso oskrbo do smrti sprejmem starčka ali starko z majhnim kapitalom v Celju. Naslov v upravi štev. 5680. Vodna moč dobičkanosna, dobro vpeljana obrt življenska eksistenca, mlin in žaga, stanovanje, gospodarsko poslopje, lepa lega in v bližini Ljubljane, ob glav, ni cesti, blizu postaje — vsled bolezni za 300.000 Din naprodaj. Resne dopise na upravo »Slov.« Ljubljana pod »Sigurna bodočnost«. Posestvo z vsem inventarjem, ob kaki reki, se išče v najem event. se kupi. — Naslov se poizve v upr. »Slovenca« pod št. 5766. imajo največji uspeh! Dve sobi v centru mesta, v bližini magistrata, meblir., snažni, s souporabo klavirja in kopalnice, oddam dvema učiteljicama kot sostanovalkama v celem stanovanju; starost 30 do 45 let, katerih želja je mirno in družinsko življenje. Cena dvakrat 300 dinarjev. Dogovor ust-meno. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Družinsko življenje«. Natakarica pridna, poštena in pri jazna, lahko tudi z de žele, z dobrimi spriče vali, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slo venca« pod št. 5994. Fotograf, potrebščine in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39. Kurja očesa Mizarji! Okras za mrtvaške rakve, tančice, zglavnike, tapete itd., nudi najugodneje galanterijska trgovina Drago Rosina, Maribor, Ve-trinjska ulica 26. V Mariboru je najugodnejši nabavni vir galanterije, drobnarij, pletenin, kravat, nogavic, otroč. čevljev in sandal, vrvi, motvoza, papirja itd. — na debelo in na drobno pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica 26. Reform-podjetje za izdelovanje specialnega olja, moke, vpeljavo vegetarijanskih restavracij in prodajaln išče družabnika z gotovino, Ponudbe uredništvu »Domačije«, Maribor. Varstvena znamka V zalogi v lekarnah in drogerijah ali naravnost iz tovarno iu glavno zalogo M. HrnjaK, lekarnar, !»isal«. Predno kupite klavir, si oglejte mojo zalogo prvovrstnih klavirjev. - Prodaja najceneje in na najmanjše obroke. - Izposojevalnica! ? arMneh, ijuifSSana Gregorčičeva 5 (v bližini Glasbene Malice) Lepo sobo oddam. - Šiška, Maurerjeva 29. Gospodično vzamem poceni na stanovanje, Gerbičeva ul. 1/1 Krasno stanovanje oddam. 2 sobi, kuhinja, predsoba, shramba, celo pritličje popolnoma zase, takoj ali z avgustom, — Weiss Ivan, nova vila, št. 8, za Čadovo gostilno pod Rožnikom. Dijake dobrih krščan. staršev sprejmem na hrano in stanovanje, Več v trgovini Florjanska ulica 15, '••'• •'«[ arnika cvetje Ifpll®'- 'imj-1 podleskovo seme, jelenov fR^Pi!:!! 'i, I jI jezik in druga zdravilna j|j)ll''l!iiMii IjH zelišča kupuje po naj- PffiSSMai iMmMufKlB višjih cenah :SSSS^SSSSSSSS^i0 v. H. Rohrmann Ljubljana, Sv. Petra n. 27. Alfonz Breznik Ljubljana,Mestni trg: V; ' ' Vsakdo takoj igra naj- ^g^^-^iJHfiH lepše slovenske in nemške komade in V/ ^/^^ffi^intffiff šlagerje.ki so v največ- ^ /^^^jPi^fffa ji izbiri na razpolago /JHU^MakimaSli Hiša se proda enonadstr., podkletena -lokali za trgovino, gostilno, kavarno ali pekarno. - Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Prometno 300.000«, Prodam hišico v okraju 1 uro iz Radovljice. Cena 25.000 Din, Ponudbe na upravo pod »Nižji sloji«. Mr Specialni zsvod za jteJl vgfaševanje fJfTter popravila glasovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna? Cene nizke! G. JURASEK Ljubljana, Ključavničarska ulica 3/II — vhod Mestni trg 22 in Cankarjevo nabrežje 13. Pozor! Velika razstava slik in okvirjev na velesejmu — Paviljon H št. 439. — A. KOS, Ljubljana, Mestni trg 25. Turist, in izletnikom ki posečajo Kamniške planine, nudi restavracija v Stranjah — Kregarjevo 13 pri Kamniku — vedno mrzla in topla jedila, dobro kapljico, prenočišča, V neposreani mi/.iin uuio-postaja. Za obilen obisk se priporoča Viktor Ma-lenšek, lastnik. Mizarski mojstri, pozor! Stroji za obdelovanje lesa naprodaj, in sicer: poravnalni stroj (Abrichtmascliine), žaga - tračnica (Bandsage), žlebilni stroj (Kehlmaschine), žaga cirkularka, vrtalni stroj (Bolirmaschine), rezkalni stroj (Friismaschine) in razne transmisije po zelo ugodni nizki ceni zaradi pomanjkanja prostora. — Več se poizve v upravi »Slovenca« pod štev. 6025. najboljših svetovnih znamk v veliki j izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od pri prostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev naj novejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko Prodaja na obroke. ..Ts ibuna" F. Bi. K,., to varno dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4. sc išče za popravilo bcncinskih motorjev — in Iže za iamsfte Prijavi se naj pri T. P. D. — rudnik Laško. Zaradi mUu tiroMtil! mm prodamo naše dosedanje B Jeklene m 1 bronast lepo ubrane, s sledečo into-nacijo, težo in premerom : teža 1.370 kg, premer 149 cm (jeklen) teža 717 kg, premer 117 cm (jeklen) teža 472 kg, premer 101 cm (jeklen) teža 351 kg, premer 84 cm (bronast) Zvonovi so interesentom na razpolago v zvoniku do 1. septembra 1929. Župni urad Predoslje, p. Kranj, Slovenija. Zaradi preureditve lokala so naše D . Fis A H . pri vsem manufakturnem blagu, posebno pa pri narejenih oblekah, lepe narejene damske obleke dobite že od 58 dinarjev naprej. i. , Sv. Petra c. 38, tovarne Grazer Waggonfabrik, type »N«, zgrajen 1924, stoječ, cnocilindrski, 40 PS, z vso opremo, lc nekaj tednov v obratu, sc na mestu v Avstriji carine prosto UGODNO PRODA. - Ponudbe pod: »Elektrizitatsvverk 2918« št. 5956 na upravo lista. Pšenična kava Vidrovc ltave lijo jo pred vojno razpošiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se še marsikdo spominja. Vidra je tudi izdajat znani Časopis »Domači prijatelj« V idrova kava jo pšenična kava in ie seda i zelo priljubljena na Ccskem, a v Jugoslavijo se zaradi visoke poštnine m can.ie ne pošilja več. V Beogradu se izdeluje po isti metodi kot Vidra ua Češkem, pšenična kava »Java«. IIivm naročniki Vidrove kave v Jugoslaviji bodo brez dvo-. ma radi naročevati »JAVA. pšenično kavo, ker vedo, kako izvrstna je pšenična kava. Pšcnica jc najžlahtnejše žito, je boljša nego ječmen ali rž. — Iz pšenico se dela najboljša moka, najboljši kruh in tudi najboljša kava. Kava iz pšenice je boljša nego iz ječmena ali rži. »Java« pšenična kava je žgana iz lepe bana-ške pšenice po preizkušeni moderni metodi. »Java« pšenična kava je izvrstna, zelo redilna, izdatna in zelo okusna. »Java« pšenična kava ne razburja živcev in srca, temveč krepi telo in duha. Je primerna zdrava hrana za otroke in odrasle, za slabotne in čvrste, za duševne in telesne delavce. »Java« pšenična kava jc zelo okusna ter jo z užitkom pije vsak, tudi tisti, ki sicer ne mara kave, »Java« pšenična kava je zelo izdatna, se ie ne sme preveč zakuhati in je torej zelo poceni. Razumna, štedljiva gospodinja uporablja torej le »Java« pšenično kavo. »Java« pšenična kava ima okus kakor prava kava. Za otroke se kuha sama, za odrasle tudi sama ali pa kot pridatek k pravi kavi. »Java« pšenično kavo razpošiljamo po pošti v zavojih po 5 kg za 70 Din, če se denar naprej pošlje, ali pa po povzetju za 75 Din. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnino plačamo mi. Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave je kot darilo pridejana lepa skodelica za kavo. Če hočete piti res dobro kavo in poceni, naročite »Java« pšenično kavo. Kdor poskusi, je zadovoljen in naš stalen odjemalec. Prepričajte se in naročite »Java« pšenično kavo. Priporočajte >JAVAc pšenično kavo svojim znaneeml Kdor pridobi deset naročnikov, dobi ca 5 kg paket »Java« pšcuičn; kave brezplačno in poštnine prosto. PRŽIONA KAFE »JAVA« K. D. BEOGRAD, Lomina ul. ll"a. pri vkuhavanju vhunovafc v uspeh dosežele samo tedaj, če WECK-ovih pripravah za vkuhavanje. - Priporočamo posebno naše aparate za pridobivanje brezalkoholnih sokov. - Glavna zaloga WCCh za celo državo pri tvrdki FrUCtUS, Ljubljana Krekov trg 10. Na velesejmu paviljon H-koja 456/58 L. Miku! - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Stolpne ure najnovejšega sistema 0 e z na sekundo točno idoče so naša iznajdba na podlagi dolgoletne izkušnje, ki prekašajo vse dosedanje sisteme. Nihalo, ki je pri naših urah instrument življenja ure, meri za največjo uro P20 m, poleg tega pa odpade veliko število koles, ki so stolpne ure samo ovirala in zahtevala izredno težke uteže. Naše najnovejše ure odgovarjajo vsem potrebam modernega časa najpopolnejše. Za točnost vsake ure jamčimo. ..MetaSiia" prva jugoslov. tovarna stolpnih ur Trbovlje. Radioamaterji! I^^ZLIT dobite poliudn°pisano Jadio aparat, njega sestava, napake in motnle" na velesejmu v paviljonu „G" radiotvrdke Radioval. Cena Din 30"— ODPRODAJA manufaktur" bla8a> Predvsem moških kamgarnov I pn tvrdki radi pruidaRe lokala 1 Ml 0 Uf jPH ^^ LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 15 _______________Zelo znižane asa Blago za obleko, z vso podlogo že za Din 295--. Razni ostanki izpod tovar.cene Priložnost ugodnega nakupa! Oglejte si!--Okoristite se! l/ažno za posetnike velesejma! APN brzoirezmi AUTOBUSI in ■Sa^orni ter vozovi za vse svrhe, najjjojjoSnejša in najr>az» širjenejši svetovni fabrikat Glavno zastopstvo ©. Žužek, SruMsna Tavčarjeva ul. 11. — Zelo ugodni plačilni pogoji. — velese|mu pavllfora te Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše nadvse ljubljene soproge, matere, sestre, tete, svakinje in sestrične, gospe ANTO NIJE KKL rof. Kašnik se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se v prvi vrsti gg. zdravnikom in čč. usmiljenim sestram za požrtvovalno skrb in nego med boleznijo in ob smrti blagopokonje, častiti duhovščini, darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za tolažbe polni žalostinki, osobju tvrdke Kalinus - Ogo-relec in Avgust Drclse, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsakemu posebej in vsem naša najiskrenejša zahvala! Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek dne 3. junija 1929 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. V Ljubljani, dne 1. junija 1929. Žalujoči ostali. Kreditni z LJUBLJANA. PnSerneva ulica ste*. 30 (v poslopja) Obrestovani »lop, nakup in prodajo vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valu! borzna naroČila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazili! v tu- In Inozemstvo, safe-deposltl itd. Itd Brzojavfes. Kredit Ljubljana Tel. ZQ'{0. Z»57.2548: interurbon 270G, Z806 TVRDHA mm LHMJilNA H Al,O! HALO! II VI,O! Igralci n a harmonike! Dobra in svetoviio/.nuun Luhanova harmonika po r« ki a m n i h c e n a h S priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. Popper 0 S H GA KROPA Hejem »a nas ni zaalnžek temveč reklama. Od 3Q. maja do O. junija nudimo naše harmonike, po naMte , „Kraljica", 3,3, , „ 2300 , 18©© , .Sirena« 4,2, , , 2i00 , 1900 , ,Ljubica" 4 , 3 , , „ 2600 , »MM> TELEFON - PODNART 2 Izrabite priliko in kupite si sedaj tako pooeni Lubasove harmonike. F. Lubas & sta, Celovec, S t. VeJterstrasse 36, Avstrije. — FK. IjUBAS, Ljubljana. DnnajMka centa Stev. :t« >' u - ' -'■'M NA DROBNO! BREZ KONKURENCE! NA DEBELO 1 Oglejte si specijalne detajlne in engros trgovine vrvarskih lastnih izdelkov Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer VRVI za zvonove, transmisije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. — Posebno močne oprti z.a transmisije (Miihlengurten), oprti navadne, vseh širokosti, VRVI in MREŽE za seno, ribje mreže in vrvice, grgalne mreže (Hangematten), bombaževe vrvice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, VRVI za perilo, ŠTRANGE, UZDE, CUNGELNI, POVODCI, tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakovi in vrvice za žaluzije. — MOTVOZ in DRETA po tovarniških cenah! — Specijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno. Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, Sv. Petra cesta fitev. 31. — Telefon 2441. PODRUŽNICE: Maribor, Vetrinjska ulica 20. - Telefon 454. — Celje, Kralja Petra cesta št. 33. — Kamnik, Šutna št. 4. UMp- Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo. ■MMMM^^BMBMMMBBBHMMMMBMBMMBBMMMMI mbb i. — cei|e, jejo. -»C I • M—J Prednost mojega trajnega kodranja 1. Strokovno individualno kodranje las po zadnjih novih pridobitvah v tej stroki. 2. Originalna oljna zmes iznajditelja Jos. Ma-yerja v Karlovih varih, ki se rabi po vsem svetu in je torej že milijonkrat preizkušena. 3. Lasje ostanejo svilnato - svetli in ohranijo svojo naravno barvo. 4. Moje trajno kodranje je popolnoma slično naravnim kodrom. 5. Svetle in bele lase kodrati je moja speci-aliteta. 6. Za trajnost kodranja jamčim jaz! 7. Neobčutljivo proti mokroti in vodi. 8. Normalne krajevno-navadne cene. Prepričajte se, prosim, sami o resničnosti te moje realne ponudbe s poizknsnim kodralom (gratis!) ki ga dobite v damskem česalnem in lase barvalnem salonu E. MAREš — MARIBOR Gosposka 27, naspr. hotela »Pri zamorcu«. KOSTANJEV LES za lanin HRASTOV TANINSKI LES BUKOVA DRVA kupuje stalno najugodneje EHNEST MARIN C. CELJE Zrinjskega ulica štev. 4 — Telefon štev. 136 llii j Nalezljiva bolezen tifus vhod zabran-jen Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Resistrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poieg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Poso?iln ica le kot Itmetska zadruga prosta rentraega davka Nalezljive bolezni prenašajo komarji, muhe in drug ostudni okuženi mrčes. Vi niti ne vidite kaka strahovita nevarnost Vam preti. Varujte zdravje in življenje svoje, svojega otroka in svoje rodbine. Varujte se onega mrčesa in vporabljajte najdovršenejše sredstvo za pokončevanje Vsakovrstne trgouskG knjige, Strace, mape, naleze, iiertoarsje, odfemalne hnjiiice, S»Inke, zoezke i. t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah! Sla stebelo! - -Sla drobno S ANTON JANEŽIČ Mubljana, FSorianslba uM4 Knjigoveznica in žrtalnlta trgovskih knjig. NOVOST I NOVOST I Razpršujte Shelltox samo s pomočjo Shelltox brizgalne, ki Vam zagotavlja največji uspeh. Razpršena meglica Shelltoxa zanesljivo USmrtl zasafeni mrčes ter tekom nekaj minut osrnmm vašo imo muh, moliev, Komarjev, bolh, I stenic, mravelj, šturhov, mihovth zalca ln ličink Tiskana navodila dobite pri Va. ellrc 440 Din. Um-liurlea ISO 250. 300 1)1", harmonike :i.10, 170, 550, S40 Din, gramofon 355, 575 In Silil Din. Vsi Instrumenti so nai boljše kvalitete, importiranl direktno iz najboljših svetovnih tovarn Iti rn.li velikan »kesa »kup"«"'« nakupa cene veliko nižje kakor ilrnemi Naročite So danes ilustrovani cenik zve, lisor slikami. Kar ne miajii sc zamenja ali vrn denar - Veletrgovina K. 8TKKMECKI. OKUB. štev. I H. SIot. Cos je zlato! Pred nakupom oglejte si veliko Izbiro po najnižji ceni. Dvokolcsa raznih modelov. Motorjev vet »rst Šivalnih strojev najnovejJe linajdbc. OtroSkih vozičkov. športnih vozičkov. Igralnih vozičkov. TrkiMJev. Sklro. Molenderjev. Otroških avtomobilor. Stolic za učenje hoje Trictklje za prevoz blaga. Dele za vsakovrstne strole tn kolesa. Pnevmatika itd. Ceniki frank« Prodaja tudi na obroke. V posebni oddelek se spre|em*Jo vsa popravili ..TRIBUNA' F. B. L. Tovarna dtokoles In oiroiklh vozlOtov Llubtjana, Karlovska cesta 4. Ustonoviieno 1.1879 lelelon Stev. 2553 Ključavničarstvo AVGUST Pl/MTINClC IJIJBLJANA, Rimska cesta 14 prvo In edino podteije za napravo jeklenih valicnlh zasiorov v Sloveniji priporoča napravo novih valjčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluie in se priporoča za naroČilo solčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, podpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga Štedilnikov v priznani vestni in solidni izdelavi! - Avtogeno vareme in rezanje. Dober stranski zaslužek za provizifshe pofnihc ki so v Sloveniji dobro vpeljani pri medičarjih in bodo obiskovali tudi mizarje Prijavijo naj se z označbo referenc pri tvrdki Hermes, Subollca Nudim prav lepo suho puranovo perje po 15 Din kg. Kokošje po 10 Din kg, a očiščeno, mešano, od peruti, sčehano po 20 Din kg. FRANC PODLIPNIK — PTUJ. VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA IN ŠEVUOTA ZA ŠPORT /N 7UR/S7IKOI A. & E. SKABERNE. LJUBLJANA BOLHE, PEKOČE, RANJENE ozeble nogo se s kopelii so. Roka za noge tako] v red spravijo. Dovolj je, ako eno jedilno žlico soli sv. Roka za noge raztopite v umivalniku toplo vode in v njem moMte noge kakih 10 — minut, v tem času bodo norce kakor prerojene. — Dobi se v lekaruab in (lrogeri jah. Glavni depo za Slovenijo: Drogerlja Gregorič L|nbl|ana En veliki zavoj soli sv. Roka za noge stane 16 Din PreSernooa ulica 4 poleg frančiškanske cerkve H. Snttner. Ljubljana 2 Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnino Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Birmanska darila Birmanske ure za dečke od D 49'60 naprej » zapestne ure od D 98"— » Srebrne vratne verižice (Colliers) od 20 D naprej Zlate > > > » 85 » » Vljudno naznanjam, da sem OTVORIL zobni atelie Roina dolina, Cesta Il/I ali IV/1 na meji mesta Ljubljane, kjer bom izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela od 9.—1/212. ure in od 13.—19. ure. Uinko Krfisch, konc. zobotehnik. Peči sistema „Luc" vseh velikosti izdeluje tvrdka Srebotnjak & Golob, Ljubljana, Puharjeva ulica št. 3. Prevzema tudi v popravila in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in jih izvršuje strokovnjaško in po najnižjih cenah brez konkurence. VODNE TURBINE antnm.regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEtTER ŠKOFJA LOKA podjetje za zgradbo vod. turbin KonkurenCnc ceno ! Zahtevajte ponudbo! — Prvovrstne referonce t Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru Sprejema vloge | Reglstrovana zadruga z neomeleno zaveze Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Vsem cenj. gostom naznanjam, da sem prenehal obratovati v PRVI DALMATINSKI KLETI, Maribor, Mesarska ul. 5 ter se vsem najtopleje zahvaljujem za naklonjenost, katero so mi izkazovali do sedaj. Obenem naznanjam, da odprem 15. JUNIJA grostilno ROTOVŽ na Rotovikem trgu. V novih prostorih se bom potrudil, da bom kar najbolje zadovoljil svoje goste, katere vljudno prosim, da mi ostanejo naklonjeni tudi v bodoče. Točil bom prvovrstna dalmatinska in štajerska vina ter pivo. Dnevno na več načinov pripravljene morske ribe. Za obilen obisk se priporoča JOSIP POVODNIH Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril gradbeno podjetje in tehnično pisarno Naznanilo v Ljubljani, Wolfova ul. 12 (Oražnov du dom) Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, naprave načrtov in proračunov etc., točno in solidno po konkurenčnih cenah. — Za cenj. naročila se najtopleje priporočam LUD, POLJANEC, mestni stavbenik. — Fr. Genussi, namestnik. Solidna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zvonarna in livarna Št. Vid nad Uublia^o Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po izredno lepem čistem in močno do-nečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpolago. Kovinolivarna Železolivarna Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa, bakra, fosforne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje. vagonete, peči, štedilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti. Konkurenčne cene! Hitra in točna postrežba! Znojenje 1104, trdo kožo, ozebline, svrab in pekoče podplate in kurje oči izleči v 2—3dneh FEBBUUM APARAT patentiran v vseh kulturnih državah. Cena Din 50 po poštnem povzetju Din fif>. Glavno skladišče 7a Jugoslavijo: Stara Salvator apoteko, Osijek !. kamor ie treba tudi poslati naročila Trgov, pomočnika išče trgovina na deželi v zelo lepem in prometnem kraju tik železnice na Slov. Štajerskem. Peča se tudi t eksportom deželnih pridelkov in perutnine. Prednost imajo železninarji in vešči usnjene stroke. Reflektira se na vojaščine prosto, mogoče ne izpod 30 let staro osebo. — Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Prodojalcc 5987«. Reaiitefna pisarna Posredovalec d. z o. z.. Ljubljana se je s Sv. Petra ceste št. 18 preselite v Dalmatinovo ulico št. 11 (nasproti Delniške tiskarne) OUlcjlc si razstavo na velesejmu paviljon „E" št. 100, rolete in šaluzije najnovejšo vezavo tvrdke Šerifih lintiarfova ulica 16. ♦ Iščite: OPEL šote Za Din 36.000 Ms Ljubljanskem oelesefmn! ZADRUŽNA GOSPODARSKA BAN i Brzojavni naslov: Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih podov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. v Ljubljani (Miklošičeva cesta IO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000,000 — vloge nad Din 360,000.000 — Podružnice: Bled, Celie, Djakovo, Kočevje, Kranj, fcflasvSfcfetffesi Cm Cm,—___91. ■ HVVI «