J:

£. rt?
&. dt>. ■** -A-$i-~	-^wu-4^-
/'J>n-fi&w. tA&<')
Knreénfna listu: «uto lefo . , K SO —
im Ida . trni leta
2Ö-—
13*—
'ZitDjftj Jugoslavije j Sata ' leto . ,	, 66.—
#®®®ffiezae številka
N m Itfcih straneh 60 v. J
Ä9ÄÄVO i.upravaištvo: Maskot, Koroška ulica », K. — Telefon št 220.
119* Številka.
Forimnenha ftavflliu» mtmmm |§ viharjev.
• .- • -, .	,	_ ;	.	. •‘-v
ftjeadvflsen p^litlèen Hét mm «»ÌNrraMlKéiljulBii^


Marifoör, due 25. oktobri 1929*
Userà« ali ezaaaäa
se računajo po K 1.88 od enoredne petflvrsie pri večkratnih oznanilih — popust —
„Straža“ izhaja v poa* d el jek, sredo in petek i Rokopisi se ns vračajo.
Z uredništvom se mar« govoriti vsak dm o4 11. do 12. ure dopoldne.
Letnik XH<
Nasi liberalci in versko vprašanje.
Liberalci vseli vrst vedno trdijo, da vera ne »pada v politiko. A če beremo njihove liste, vidimo, da govorijo o veri skoro več kot naše časopisje. In kar oni pišejo zadnji čas, to že ni več brezbrižnost in malomarnost, ampak hudobno nasprotovanje katoliški veri in očitna agitacija za odpad k pravoslavju.
Med tem, ko nobenemu vernemu katoličanu ne pride niti na misel, napadati naše pravoslavne ali mohamedanske brate, v časih, ko je naša mlada država tako potrebna notranjega miru, pa liberalni listi dan za dnem iščejo, kaj bi mogli najti na katoliškem nazoru takega, kar bi se po dolgem zavijanju dalo slabo razlagati. Pri tem ne pomislijo, da s tem proglašajo za sovražnike naše države dr. Kreka, dr. Korošca, Jegliča, Mahniča in tisoče drugih, brez katerih Jugoslavije nikdar ne bi bilo.
Te dni se zavzema, v „Slov. Narodu“ nek Mentor za to, naj se mi Slovenci in Hrvati „brez upora udarno višji sili razvoja“, ter se „vrnemo v materino naročje“, to je, da postanemo pravoslavni. To imenuje on napredek, razvoj. Okorna cirilica mu je zmago-nosna in boljša, kot latinica, ki so jo sprejeli skoraj vsi kulturni narodi. Vatikan mu je italijanski, ako-ravno ve, da je papež jetnik v njem. In pravoslavje mu je bolj razvito, kot katoličanstvo, to pravoslavje, ki že tisoč let, odkar obstoji, še ni ničesar storilo za itloveški rod!
.V/ istem smislu piše že dolgo „Nova doba,“ 'Ako italijanska ljudska stranka podpira pretirane laške zahteve, modri g. Špindler takoj ugane, da tega ni krivo nič drugega, kot ozke zveze te stranke z Vatikanom. Te „ozke zveze z Vatikanom“, ki jih g. Špindler vedno goni, so res smeha vredne. Nadalje je po njegovem mnenju papeževa zastava italijanska. Ako je bila italijanska vladarska hiša izobčena, to Špindlerju ni nič mar. In če nekega lepega dne rimska druhal udere v Vatikan in celo umori papeža, bo g. Špindler rekel, da je to le hinavščina s cerkvene strani. In tako modrovanje res tudi obrodi sad; nek trgovec v Savinjski dolini, zvest čitatelj „Nove dobe“, ki se pa tudi rad ponaša s svojim prijateljstvom z duhovniki, je letos zahteval, da se odstrani s cerkvenega stolpa papeževa zastava, češ, 'da je italijan -
ska. Stvar pa je ta, da je nepristranost za papeža v teh razburjenih časih dokaj težja, kakor si jo predstavljajo liberalci. Govorijo tudi toliko o tujem rimskem vplivu na nas katoličane. Ta vpliv pa prvič hi tuj, ampak nam ljub in drag, ker vidimo v papežu svojega očeta, drugič se pa ta vpliv tiče le vere, ne politike. Vsaj tako dobri Jugoslovani smo še vedno , kakor razni samostojni, ki se družijo s Paskolom, in mariborski demokrati, Jci se trudijo za nemške volil-ce, pa še celjsko visoko izobraženstvo, ki se daje vabiti na nemškutarske večerje.
Največji strokovnjak za verske zadeve je pri „Novi dobi“ nek J—n. Po njegovih člankih soditi, je G človek navadno pijan; le besede „črn“ in „duhovnik“'ga še držita toliko po konci in pri zavesti, da lahko zmerja naprej. .V članku „Narodna in nenarodna duhovščina“ z dne 12. oktobra pravi, da je slov. duhovščina v prvi vrsti katoliška, potem šele narodna. Zato da ni započela pokreta za narodno cerkev . kakor ga je začela češka in hrvaška. Resnica pa je. aa je naša duhovščina najbolj verna, kar se razume tamo po sebi, pa tudi prva glede narodnosti. In trsti del češke an hrvaške duhovščine, ki je začel nekaj šariti z novo cerkvijo, tega ni storil iz narodnih ozirov, ampak iz dušne lenobe in poželjivosti. Modro „Novo dobo“ prosimo, naj nam še poleg jugoslovenske narodne vere oskrbi narodno matematiko, narodno modroslovje, jugoslovansko latinščino, in take slične reči. Ce mora imeti vsak narod drugo vero, zakaj ne bi še vsak drugače računal?
Cerkev je prav narodna, ako ima vsak narod za duhovnike svoje sinove; ako ima tudi pobožnosti, Katere bolj ugajajo njegovemu srcu, svoja božja pota, Vse to katoliška Cerkev le želi. Tudi če bi imel vsak narod svoj jezik v bogoslužju, seveda to ne bi bilo proti temeljnim resnicam. Toda tudi latinica ima veliko za sebe.
Gospod J—n blagruje Srbe, češ, da jim cerkev ne dela takih skrbi kot nam. Res, srečni Srbi: pop gleda, da preživi sebe in svojo družino, za drugo ne more skrbeti, in ljudstvo pa se za njega ne zmeni! in to je vzor našim naprednjakom: živeti brez vere? Kaj oni vedo, kaj je pravoslavje? In kako hitro bi ga
bili siti! Saj ne verujejo v drugega, kot v to, t&r se da pojesti in popiti, ali pa v obliki denarja vtakniti » žep.
Mi stojimo na stališču, da naj o verskih rečeh našega naroda razpravljajo ljudje, ki so se za to u-čili, ne pa kak J—n, ki še ne zna šest. resnic in apostolske vere. Naše ljudstvo naj poskrbi, da ga bodo v državnem zboru zastopali verni, katoliški možje!..
,Ljubljanca, dolga vas !‘
Koroška je izgubljena. Naši zastopniki: Vesniè, Trumbič, Stojanovič gredo nekam na Laško spreje -mat laške pogoje ... Ni še davno, ko smo stavili pogoj: „Pregovori z Italijo se morajo vršiti v kakšnem našem kraju ali vsaj na nevtralnih tleh.“ O tem seveda niti ni govora. Brez ugovora moramo iti tja, kamor hočejo Lahi, menda v neko majhno vas blizu Rima, Tam nam bodo Lahi povedali, kaj hočejo in mi bomo morali podpisati. Naši zastopniki morajo imeti — tako so zahtevali Lahi — neomejena pooblastila, (ta podpišejo v imenu države vse, kar bodo zahtevali od nas. Pogoji bodo gotovo zelo težki, vse, kar bodo Lahi hoteli. Ententa zahteva, da ne zavlačujemo več pogajanj z Italijo, ampak uredimo za stalno celo zadevo. In če zahteva ententa, ni pomoči, moramo se u-kioniti Mi smo slabejši in slabejši nima nikdar prav. Države so pa kakor psi. Ce se trgata dva psa, planejo vsi drugi vedno po slabejšem.
Toda radi tega ni treba obupav ati. Srbija se je tekom stoletja nahajala velikokrat v podobnem slučaju* Podpisati je morala, da pripusti Avstriji, da ista osvoji Bosno, podpisati je morala mir svetoštefanski, mir, po krimski vojski in toliko drugih mednarodnih' pogodb, ki so bile zanjo skrajno krivične in žaljive . Podpisali so škripaje z zobmi in čakali novih časov, il ako bomo morali tudi mi v zadevi Koroške in Pri -morske. Pogodbe, katere smo podpisali, moramo držali, toda nobena pogodba ni večna in treba j© čakati, da jo razdere čas,
V, takih trenotkih se je treba obnašati z samo-zatajevanjeni in z razsodkom. Naše obnašanje pa razodeva velika nerazsodnost in plitkost v političnem pojmovanju. Koliko godlje smo v tem času nakuhali in
LISTEK.
Poulične slike iz Čikage.
Priobčil Rev. Jeronim Knoblehar.
{Oaljs.)
Vrtiljak, močen steber po koncu, ki ima na vrhu pritrjeno Vertero se ploskvo, od katere gredo v podobi zvezde roglji na okoli, od njih pa vise vrvi z malimi obroči na koncu, — to je priljubljeno Igralno orodje za deklice.
Primejo se za obroč,j tečejo v krogu, se malo vspnejo in vrtiljak jih sam nese v krogu otoli. *-iZraven sede v visečih ladjicah ali vozövjih varhinje otrok, pestujejo dojenčke in — čenčajo.
Blizu tam je dolga deska, ki bal an čira v sredi ; na vsakem koncu sede po eden ali več otrok in se -daj gre „vaga“ gori in doli.
V drugem koncu igrišča se zabava otroška družba z „bolo“, žogo. Na to igro so Amerikanci vsi „mrtvi“, kakor pravimo, naravnost zaljubljeni vanjo, pa o nje] pozneje.
Pravijo sicer hudomušni ljudje, da bi se ame -rihanski otroci nič ne učili, niti hoteli iti v šolo, a-ko bi šola ne nudila prilike za igro. Bodi temu kakor hoče, res pa je, da se otroci oprimejo učenja z vso vnemo, kadar jim gre za dosego kakega cilja in ta je seveda v prvi vrsti — dolar. Da si ga morajo prislužiti, se uče na vse pretege, ko pride sila; drugače pa so lahkoživi in površni, kakor,je celo ameriško življenje površno do neke mere seveda,
Ker je Amerikaner že od narave bistrega duha in ga okoliščine silijo k samostojnemu mišljenju, odtod toliko novih izumov v Ameriki.
Priložnosti, da se uči ali razširi svoje znanje, mu ne manjka. Povsod so brezplačne šole in knjižnice, povsod predavanja, ki vzbujajo pozornost.
Navadno obiskuje amerikanski otrok štiri leta liudsko šolo, (primary school), in ravno tako dolgo srednjo šolo, (grammar school). Kogar veseli učenje
je nadaljuje na višji šoli, (high school) in konca na akademiji ali vseučilišču, (college, kalic) imenovano.
Naših slovenskih otrok iz delavskih rodbin pride bore malo tako visoko. Navadno po srednješolski dobi, toraj po osemletni izobrazbi, gredo za kruhom v tovarno, da pomagajo staršem v boju za obstanek. Pred spolnjenim 14. letom seveda ne dobi službe nikjer, ker to brani postava. Toda isti dan, ko je spolnil 14. leto, pride ali sam ali kedo njegovih doma _ čih po rojstvteni list, da se skaže delodapucu za vpra vlčenega iskati si kruha z delom
Sole imajo samo en načrt. Trgovec in farmar, delavec in prihodnji uradnik, vsi imajo en in isti prvotni poduk, s Čimur ja dana vsakemu, tudi nujubo-žnejšemu priložnost izobrazili se za napredovanje , do kamor seže njegova moč.
Tako zabranjuje šola tvoritev kast, po katerih bi biio sinovom takoimenovanih boljših staršev zagotovljena samo za to boljša bodočnost, ker niso obroči delavca ali farmarja, ampak n„ pr, visokega držav -nega uradnika.
Poduk je brezplačen in obvezen, občina poravna stroške. Volivna pravica pravi: 'Amerikaner, zahteva kot pogoj pravico do one izobrazbe, s katero si more vsak državljan po časnikih naredi® o javnih za devah svoje prepričanje. Zato mora občina skrbeti , da so njeni udje primerno izobraženi, za to je poduk brezplačen.
Država nima nobenega vpliva na pouk. Odde -lok za uk, (Board of education) v Washingiorni daje le nasvete in nadzira občino, da le ta v o k suru dr -žavnih zakonov zida šole, izdeluje učne nač.ae, določuje knjige in nastavlja učne moči.
Naravno raste zanimanje vsake občine za šolo. za izobraz svojih mladih občanov, ker je občini da -na možnost ozirati se na krajevne posebnosti. Tu ne gre vse po enem kopitu, kakor je hotel bivši naučni minister v Beogradu nategniti na srbsko kopito vse jugoslovanske šole. V Ameriki si občina vravha šolo kakor zahtevajo dejanske razmere v njenem okraju-
S tem pa ni dana prilika zapostavljanju n. pr. farmarskih otrok za mestnimi, V Ameriki velja načelo, da dovršenje ene šole še ne daje pravice za vstop D višjo stopnjo, ampak mora vsak pri vstopu napraviti vsprejemno skušnjo. Tu ga ne vprašajo po zadnjem spričevalu, ki jih Amerika prav za, prav ne pozna, niti kako šolo je dovršil, ampak se samo prepričajo, koliko zna, tako da je nadarjenim učencem, ki so bili v farmarski šoli, ravno tako pot odprta do višje stopnje potom skušnje, kakor mestnim, ker morajo skušnjo delati tudi mestni otroci, dasi so dovršili toliko in toliko razredov.
.V starem kraju poznajo pri šoli bolj izraze, 'da je ta ali oni „obtičal ali obsedel“, kakor pa da je preskoči kak razred, to je pa v Ameriki na dnevnem redu,
Posebnost ameriških javnih šol je, da je poduk na njih brezverski, t. j. v šoli se ne uče krščanskega nauka; ni pa stem rečeno, da je poduk protiverski- Mnogo je na teh šolah učiteljev in učiteljie, ki so vzgledni katoličani.
Otrok pa potrebuje že od zgodnje mladosti si -stematiško vrejene verske izobrazbe, ki mu jo more dati le šola, kjer je krščanski poduk obvezen šolski predmet. Ker to ni na javni šoli, si krščanski starši na svoje stroške snujejo svoje zasebne Šole in jih katoličani izročajo po večini učiteljstvu redovnega stanu.
Zasebne šole v Evropi najdejo malo priznanje, tembolj jih čisla Amerikanec, ker ve, da se priprava na prej omenjene skušnje ložje, ugodneje in Vspešne-je vrši v kaki zasebni šoli, kjer lahko nastavljajo dobre učne moči po svoji volji, skrčijo razrede, se ložje ozirajo na sposobnosti posameznega učenca. Jake zasebne šole raztezajo svoj vpliv na celotno vzgojo. V čistem zraku, sredi krasnih nasadov, v izvr -sino opremljenih zavodih se na tisoče mladih bitij tiči in odgaja za poštene ljudi, koristne ude človeška 'družbe,
fcakSn* otročarije uganjali? Središče Slovenije je pa 1 ifubljana, od tam bi pričakovali vedno vodilnih misli in temeljnih idej. A ravno v teh trenotkih se je pokazala cela brezmiselnost Ljubljane. „Ljubljanca dolga * as“ — poje narodna pesem in res je celo politično pojmovanje Ljubljane še zelo ozko, kakor bi se moglo razviti v posebni sobi prvovrstne gostilne v veliki vasi ali v majhnem trgu. Tukaj samo nekaj takih Inl-minaltnih utrinkov ljubljaaskeiideologije.
Ko se je zvedelo, da smo Koroško izgubili, je zaoril krik:	„Zasedimo Koroško z vojaško močjo!“
Lahko rečeno in storjeno. Nič lažjega, kakor postali v pas A nekaj bataljonov,. A kaj, če reče ententa, da moramo zopet ven? Lahko ji odgovorimo, da ne gremo. A ententa naj da potem mandat Italiji, naj uas vrže ven in to se lahko izvrši z eno samo divizijo . fi t otem smo tam, kot smo bili poprej, samo da imamo I vrhu vsega še veliko gospodarsko in moralno Scodo. f loda Ljubljana ne misli tako daleč, dva töhtaUv»* | raj gresta gori, pa bo. Kar se tiče Koroške, je vsako j rszoniranj» neumno. Pogodbo smo podpisali, pogodbo j moramo držati. Po lastni neumnosti in presomeli | vmo zanemarili, da bi se zavarovali s klavzulami za | »lučaj poraza. Edino orožje, katero imamo, je t /čkar | varstvu manjšin. Ako to točko dobro izrabimo, lahko ! dosežemo na Koroškem zelo veliko. .Toda tako p_rak- j lični ne bomo. Pogodba ne bo večna, niti dolgotrajna ? ne, ker 'Avstrija sama nima nobene prihodnjosi*. So- j daj zmaguje habsburška reakcija, ki bo vzbudita t protiakeijo, gospodarsko stanje je pa itak br i z apri o, Bodimo mirni in čakajmo!
Drugo neumnost je vrgel v svet neki ljubljan - J sfci 'dnevnik, ki se nikdar ne odlikuje po globokih po- f litičnih koncepcijah: Koroškega poraza je kriv beo - I
politični pregled.
Jugoslavija.
O delovanju sedanjega narodnega pred -siavništva bomo težko več poročali, ker so bile vse zadnje seje v parlamentu tako neznatno slabo obis -kane, da je naša zbornica položena na mrtvaški oder. Dejstvo je, da se narodno predstavništvo ne bo precej dolgo sestalo, ker dobivajo njegovi člani daljše dopuste. Splošno se sodi, da bo prva parlamentarna seja 12. decembra, ko se prvič sestane ustavotvorna skupščina.
Pri sejah ministrskega sveta še vedno ob -ravnavajo Koroško. Vesnič je izjavil, da se je že sicer umaknilo naše vojaštvo iz À pasa, nikakor pa še «e naše civilno uradništvo, ki ostane pod zaščito in-jternacijonalne komisije še tako dolgo na Koroškem, .dokler ne bodo zavarovani naši interesi in naše premoženje.
Glede Koroške se bo postavila naša vlada na stališče, da se prideli .Jugoslaviji ozemlje južno od Drave, kjer je bila glasovalna večina na naši strani.	|
O p o g a j a n jih med Jugoslavijo in Italijo j ge ne vemo nič gotovega. Vse, kar se tozadevno piše Š in objavlja, so sama časnikarska, ugibanja brez vsa- | ke stvarne podlage. Beograjski politični krogi so vo- I čigled tem pogajanjem zelo pesimističnega naziranja, j ker če bi se tudi Jugoslavija in Italija pobotali za- j stran Reke in Dalmacije, sta tozadevno še dve po - j inisleka vredni zapreki: D’Annunzio na Reki in ad- | mirai Millo v Dalmaciji. D’Annunzio ne bo zapustil Reke, ako se ne zajamči sedanje stanje na Kvarne-iii, sodrug v tem naziranju je g. Gabrijelu Millo zastran Dalmacije. Dva italijanska pustolovca, ki pa-šujeta pod zaščito italijanske vlade, zavlačujeta po -gajanja, da pridobiva Italija z zavlačevanjem od dne do dne več.
Avstrija.
Iz avstrijske vlade so izstopili social-demokratični državni tajniki. Radi tega izstopa je bil poverjen dosedanji državni tajnik Heindl s predsedstvom kabineta, zunanje zadeve je prevzel dr. Mayr, vojne zadeve Brajski. 1
/	j
Cehoslovaška.
V Pragi se bodo sešli v kratkem: zunanji minister Poljske knez Sapieha, rumunski zunanji minister Take Joneseu in bolgarski ministrski i predsednik Stambulinski. Na tem sestanku nameravajo pridobiti Poljake za malo entento. Ako bi se ne posrečilo čisto pridobiti Poljakov za zvezo z malo entente, bi se vsaj naj doseglo zbližanje in Poljska bi
Domača	politika. 1
Koliko velja beseda demokratskega ministra? Največ ogorčenosti med vsemi ministri vzbuja pred zbornico in pred občinstvom finančni minister demokrat Stojanovič. Ta dični gospod iz „mož“ Pbesednih demokratskih krogov je zagotovil naši zbornici, da ne bo uveljavil finančnega zakona, dokler ga ne bo predebatiral finančni odbor, ki se je že davno izre -kel, da se mora finančni zakon pred uzakonitvijo znatno spremeniti sporazumno s finančnim ministrstvom. Sedaj pa, ko je naš parlament dal vladi pooblastilo, da izvede nekatere zakone potom ukazov, je izdal finančni minister finančni zakon brez obljubljenih sprememb. S to objavo neizpremenjenega finančnega zakona je g. Stojanovič enostavno prevaril narodno f predstavništvo in finančni odbor, kar mu je tudi oči- J tal v javni parlamentni seji naš poslanec Vesenjak , I ki je odločno protestiral proti takemu nemožatemu po- f
grajski centralizem. Zahtevajmo avtonomijo, pa bode drugače. — Saj smo na Koroškem delali sami! Srbi so nam dali na razpolago vse, sami se niso vtikali v ničesar, sedaj pa naj bodo oni krivi vsega.. Zasedli sn nam Koroško z mečem, izvojevali diplomatičnim potom pravico glasovanja, za katero so bili postav -jjeni za nas izvanredno ugodni pogoji. Glasovanje smo zafurali, s tem spravili celo državo v blamažo , zdaj pa naj bo vsega kriva zveza s Srbi in zdravilo za vse: proč od Beograda! Pogoji za politične uspehe so:, dobra vojska, dober denar in dobri mednarodni prijatelji. Radoveden pa sem, kakšna bi bila naša vojska, naš denar in naši mednarodni stiki, ako bi šli res proč od Beograda.
Sedaj gredo zastopniki naše države v Italijo delat mir in zaključit jadransko vprašanje. Slovenca n< med njimi nobenega in nam ni treba biti za to nič žal. Saj je vseeno, če bi bil navzoč tudi dr. Rybar , ali kdo drugi in bi moral podpisati tudi on. Pravzaprav je celo bolje, da ni na pogodbi nobenega slo -■venskega podpisa. Toda Ljubljančani so hudi in pravijo, da bi moral biti pri pogajanjih navzoč tudi Slovenec. Človek našega narečja bi se postavil bolj krepko, udaril s pestjo ob mizo, Italija in ententa bi se seveda ustrašila. Najbolje, da bi prišel pristen Ljubljančan, prav iz Kurje vasi!
ia frankovci državo razdirajoči elementi; maše slov* časopisje pa pozablja, da poseda tudi Slovenija dr* žavni misli dokaj opasno škodljive elemente — demo* kratske sinove - samostojneže. Vsi njihovi shodi p« deželi niso nič drugega, nego zmerjanje čez vlado, vladne naredbe, davke, vojaščino, posamezne ministre itd., z eno besedo — demagogija in vzbujanje ts ljudstvu■:i^§pa49yo]jpijsti nad državo. Saj pa tudi na moremo;!,pyii.gltoyati od stranke, ki je zbirališče biv«* ših nemškutarjev, drugega nego protidržavnega ra* varenja. Vsaka druga stranka na Slovenskem poseda več ali manj inteligentne in razsodne politične govora nike, le pri Samostojni se čuti poveličanega vsak biv-ši ■ nemškutarski mešetar, kramar, Safer in šoštar po-idicanega, da, nastopa, kot politični hujskač, lifer od raznih samostojnih Schnuderlov, Hojniggov, Pasco-* tov itd. ni drugega pričakovati, kakor da trosijo .sm javno govorjeni besedi to, česar so se učili kot bivši dunajski romarji. In te samostojne buditelje ljudske nevolje nad državo podpira sol Jugoslavije demokrati denarno, dela, za nje v tajništvih Samostojne (Špindler) in jim bodo posodili svoje kvalificirane kandidati). Ako bi slišal enkrat starosta liberalcev dr. Tavčar volilni govor • samostojnih misijonarjev :	ITreka ,
Drofenika ali Mermolje, bi moral zapisati: Ti zapeljivci našega ljudstva so slovenski radičevci in frankovci.
Dragi! Vprašanje z Italijo je tako dozorelo, da v bistvu ni mogoče odpomoči ničesar več, gre samo še za mednarodne formalitete. Kaj bi sedaj, ko smo taki reveži, razodevali tako domišljavost in se kakor dolenjski pobje trkali na prsi: „Sem prideš, če imaš korajžo!“ Bahavost ni nikdar lepa in koristna, zlasti pa, če je tako neumestna, kakor pri nas.
naj podala garancije v slučaju vojske ene od malo-ententnili držav z Madžarsko-.
Cehoslovaško časopisje se velike bavi z madžarsko in avstrijsko propagando na Ceho-slovaškem. Madžari baje poizkušajo pobuniti Slovake, izzvati za 1. november na Slovaškem stavko železničarjev itd. Ti madžarski agitatorji na Cehoslo -vaškem so baje v ozkih zvezah z avstrijskimi kršč socijalci.
Nemčija.
Proračun Nemčije za prihodnje leto izkazuje 50 milijard mark primanjkljaja. 41 milijard od tega deficita gre na račun obveznosti napram en -tenti.
Angleška.
Stavka rudarjev se nadaljuje, vendar si stavkarji niso več med seboj edini: eni so za stavko, drugi za pogajanja z vlado. Angleška vlada noče napram stavki izpremeniti svojega prvotnega stališča.
Irski nemiri se vsaki dan ponavljajo po mestih Irske. V Dublinu so bile zadnje dni močne eksplozije in pouličnimi boji s puškami. Sinfajnovci so navalili na arzenal, se polastili municije in orož -ja Poulične poboje v Dublinu udušuje angleško vojaštvo z oklopnimi avtomobili,
Ruraunija.
V starih in /uovopridobljenili krajih Rumu-nije je izbruhnila železničarska splošna stavka. Vozi edino le simplon-expres pod vojaško stražo. Vsako sabotažo na železnicah bo po svoji izjavi vlada zatrla z orožjem. Rumunija je pridržala dva doslužena rezervna letnika še nadalje v službi.
Rasko-poljska vojna
Rusija in Poljska ste ratificirali preli -minami mir. Sedaj se vršijo med obema državama pogajanja za ustanovitev sovjetskega poslaništva v Varšavi. Prvi ruski poslanik bi naj bil Joffre.
Poljski deželni zbor je sprejel sistem dveh zbornic. Sprejet je bil tudi predlog o upeljavi senata.
Odeso obstreljuje francosko brodovje, vse železniške proge v Odeso so v rokah Ukrajincev. Rusija je poslala močne vojaške oddelke v smeri na Odeso.
Boljševički prvaki so začeli zapuščati Rusijo, da si spravijo svoje nagrabljeno premoženje na varno.
Mornarji ruskega baltiškega brodovja so se uprii.
Japonci so vkorakali z 10.000 mož v Mandžurijo, da čuvajo japonske interese. Proti tem vpadu Japoncev so protestirali Kitajci v Londonu in v Va-šingtonu.
stopanju g. finančnega ministra. Iz tega Stojanovičevega slučaja bodo morali naši poslanci zajemati nezaupanje napram obljubam od strani vladnih zastopnikov in se bodo morali upreti z vso silo upeljavi še nadaljnih ukaz zakonov. Naš Jugoslovanski klub je storil glede spremembe finančnega zakona gotovo svojo dolžnost, proti direktni prevari finančnega ministra pa so tudi naši poslanci brez moči!
Glede načrta naše nove ustave ugotavlja „Slovenec“, da se je vršila tozadevno seja ministrskega sveta, na kateri je bil sprejet načrt ustave. O novi ustavi so izrazili na tej ministrski seji posamezni ministri svoje mnenje. Na podlagi teh posameznih ministrskih mnenj bo izdelal konstituantni minister načrt ustave, napram kateremu še bodo zopet lahko zavzeli posamezni ministri svoje stališče. Tak od vseh strani z ministrsko kritiko podprti ustavni načrt šele bo predložen prihodnji ustavotvorni skhpščini.
Protidržavni elementi v Sloveniji. Po naših listih se vedno naglaša in povdarja, da so radičevci
Demoralizacija naroda. Doživeli smo bridko ra
z očaran je s Koroško, zelo mogoče, da doživimo ne manj bolestno razočaranje pri predstoječih volitvah*
. Narodna politika“, najtreznejši zagrebški list, svari opetovano in opozarja na demoralizacijo,, ki zavladu. je vedno bolj med ljudstvom. Ob istem času pa delajo drugi listi z vso silo na demoralizacijo Ijudsrih množic in se vesele tega pojava. Tako na prime? je „’Obzor“ z istega dne, kot je „Politika“ (21, t. ra.) prinesla svoj uvodnik, priobčil članek, v katerem se veseli nad demoralizacijo ljudstva od strani radičevcev in frankovcev. Priznava, da bo hrvatska zajednica pri volitvah odrezala slabo, a tolaži se, da nodo de-mokratje dobili še manj, pridobili bodo pristaši Radiča in Franka, ki izpodkopuje temelje države in tega je „Obzor“ vesel. Vse jedno je, koliko mandatov dobi Zajednica v banovini, Ako tudi izgubi kak mandat ne bodo ga dobili demokratje in ne bo ojačen centralizem. Dobi ga seljačka stranka ali pa frankovci,, dlako piše „Obzor“ doslovno. Ako tem gospodom ni nič na obstoju države, ako so veseli, da se rušijo njeni temelji, čemu so šli leta 1918 v Beograd ponujat zedinjenje Srbom, čemu so se v sedli na ministrske stolčke in zasedli visoka uradiška mesta, Ta mesta, spadajo onim, ki hočejo državo izgraditi, a ne onim, ki jo liočejo porušiti.
Vse, kar je pravi „Slovenec“ očita našemu delegatu v koroški plebiscitni komisiji dr, Jovanoviču, da je orivotil v odpravo demarkacijske črto in prost uvoz in izvoz, in da je na splošno njegova politika pripomogla k izgubi Koroške. Vse kar je prav. Pametno gotovo ni, ako mečemo krivdo za naše grehe na Srbe, ki so storili za Koroško kolikor so mogli.. „Slovencu“ bi moralo biti znano, da takrat, ko se je ukinila demarkacijska črta, bil naš zastopnik v komisiji prof. Cvijič, mož visoke inteligence, poštenosti in simpatij za naše potrebe. Njegova oseba sama |e porok, da je storil za Koroško največ, kar je bilo mo goče. Ukinjenje demarkacijske črte je pa bilo dogovorjeno v mirovni pogodbi, katere tudi naš zastopnik v Celovcu ni mogel razveljaviti« Jovanoviča takrat niti hi bilo na Koroškem. Treba je pač nekoliko bo ije preudariti besede, preden se napade mož, ki je e-den najboljših diplomatov naše države.
Volilno gibanje.
Kako bo izgledala ustavodajna skupščina?, — Bodimo pripravljeni tudi na slabo, celo na slučaj, da ustavodajna skupščina sploh ne bo delozmožna. Kakor izgleda, bodo na Hrvaškem zmagale skrajne poL stranke, take, ki zelo zanikajo temelje obstoja naše države: radičevci, frankovci in komunisti. Hrvaška zajednica bo mnogo zgubila od svojega dosedanjega posestnega stanja, demokratska stranka še več, hrvaška ljudska stranka bo znatno pridobila, toda večina Hrvatov pojdi v protinarodni in protidržavni tabor. Med Srbi se bo pojavila posebna „velikosrbska“1 stranka, za katero dela podlago v Bosni Cokorilo, a ima tudi v Banatu mnogo pristašev. Ako pa ostane ta struja pri radikalni stranki, bodo radikalci s tem potegnjeni veliko bolj v velikosrbsko, separatistično smer. Demokratska stranka bo izšla oslabljena, med hrvaškim narodnim klubom, ki bo istotako zelo oslabljen, in srbsko radikalno stranko bo sodelovanje zelo otežkočeno. V ustavodajni skupščini bo torej še velike težje sestaviti večino, kakor jo je v sedanji, nasprotja bodo še veliko ostrejša, na eni strani bo močnejša velikosrbska struja, na drugi bodo močne pol., stranke, ki bodo stale načeloma na protidržavnem stališča. Slovenci bi imeli v tem boju važno nalogo ,. da posredujejo med nasprotji in jih zenačujejo. Ce bodo to nalogo razumeli, je dvomljivo.
Popovske kandidature. Demokratska stranka kandidira v Beogradu na prvem mestu kot nosilca liste hrvaškega katoliškega duhovnika Juraja Bianki-nija. Poleg tega ima še nekaj drugih duhovnikov „ katere kaže po shodih. Nosilec liste hrvaške zajednice vSremu je profesor teologije dr. Barac. Velik prvak stranke je tudi pater Cherubim Segvič. Na čelu združene radičevske-frankovske liste v modruško-re-ški županiji je župnik Mikan. Med voditelji radičeve stranke je tudi duhovnik dr. Kežman. Vse stranke torej love duhovnike v svojo sredo in se ž njimi male
\
23 ektölw» 1S29.

'Stran 8«
ronašajo. Potem pa očitajo katoliški ljudski stranki, sia je duhovniška.
Shod komunistov t Subotici je bil tako slabo
•©b'iskan., da se ni mogel vršiti in so prevzeli predsedstvo socijalni demokrati, ki so proglasili kandidaturo socijalista Vojina, Brkič, ki bo nosilec liste vojvodinskih' socijalistu v.
Shoda narodnih soeijalistoVs; °	so imeli v
.Mariboru shod narodni socijalisti', 'à k-alérhu so otvorili voliini boj. Velika dvorana in galerija je bila vsa polna občinstva, skoraj samih moških, a bilo je tudi
skaj kmečkih žensk z rutami na glavah. Shod je o-ivoril v imenu stranke Jarh, prvi je govoril Doržič ki je razvijal program stranke. Za njim je nastopil dr, Otokar Rybar, ki je pojasnjeval nekatera načelna vprašanja, kakor:	republika in monarhija, cen •
%alizem in federalizem, maoijonaiizem in internaci jesi alizem. Škerjanc je v sklepnem govoru pozival vse, naj volijo NSS. Popoldne je ista stranka imela shod v Rušah v gostilni Novak. Predsobo so že poprej zasedli nemškutarsko misleči socijalisti, ki so razodevali dobro voljo, da izzovejo pretepe. Terorizirali so domačine, da se niso upali udeležiti shoda. Vendar se je shod vršil gladko in mirno. Govorili so:	tajnik
•stranka Vahter, dr. Rybar, Jarh in Berščak. Ost govorov je obračala proti mednarodnim socialnim de mokratom.
V Celju se je vršil včeraj dobro obiskan shod Ljudske stranke. Kot govorniki so nastopili dr. Ogrizek in tri je kandidati : dr. Hohnjec, Davorin Krajnc in Fišek iz Celja.
Sijajen volilni shod Kmetske zveze na Gomilškom. Dne 17. t. m. se je vršil v Požarnem domu na
v.omilskem sijajno obiskan volilni shod, na katerem sa se zbrali naši najboljši možje iz Gomilskega in iz sosednih župnij vranskega okraja. Po otvoritvenem govoru g. Rančigaja, ki je povdarjal eminentni pomen volilnih zborovanj, je nastopil g. župan Krajne, iz Gornje Pirešice, ki je v ognjevitih besedah navduševal navzoče za program SKZ in razkrinkal goljufivo Samostojno, ki pod novo firmo prodaja liberalno blago, med tem ko je SKZ vedno odkrito in dosled -mo zastopala .kmetske koristi. Za njim je očrtal g. »dr. Ogrizek iz Celja s praktičnimi primeri pomen slovenska samouprave na vseh poljih in pozival navzoče v navdušenih besedah, da na dan velevažnih volitev; zastavijo vse svoje moči za zmago naše stranke, ki naj ne bo zmaga Matije Gubca, kojega vojska ja bila vsled neizkušenega vodstva poražena, temveč zmaga močna stranke z izkušenimi voditelji, ki bodo szvojevali slovensko pravo za vso bodočnost. Pozval j e ženske, da se osvetijo nad liberalno stranko in njeno cokljo Samostojno, ki sta dosledno pobijali žensko volilno pravico, s tem, da pripomorejo z živahno agitacijo k naši gotovi zmagi, G. Pišelc iz Medloga je v jedrnatih besedah opomnil na zasluge, katere si jej SKZ stekla za naše kmetsko ljudstvo. V najtežjih časih S8 je borila SKZ za koristi kmetskega stanu, za 'katerega se nobena druga stranka poprej ni hotela brigati; šele zdaj, ko smo osvobojeni, so se spomnili naši nasprotniki tudi kmeta, katerega bi radi vpregli v voz svoje umazane politike. Po ganljivem govoru g. Bošnjaka in ostalih govornikov je zaključil g. Rančigaj prekrasno zborovanje. Navdušenih klicev: „Živela Slovenska kmetska zveza!“ ni hotelo biti konec.
Volišča v Sloveniji, Beograjski državni zbor je določil v posameznih volilnih okrajih volišča in predsednike volilnih komisij. Ljubljana ima 14 vo -volišč, ostala Kranjska 196, mariborsko volilno okrožje pa 260 volišč. V krajih, kjer je zelo veliko malih ■ občin, je spojil državni odbor po več občin v skupno volišče. Prihodnjič bomo prinesli tudi imena posamez ] o ih volišč na slov. Štajerskem in imena predsedni -'kov volilnih komisij.
Dr. Korošec zahteva spremembo financiiskega zakona in naredb o davkih.
Naša stranka je dosledno in odločno nasprotovala nesorazmernemu in zato nepravičnemu obdače -n ju slovenskega ljudstva, Dočim druge stranke molčijo ali k večjemu slabotno zabavljajo, naša stranka gre po poti odpora in dela,. Minister dr. Korošec je v ministrski sednici dne 23. oktobra zahteval mnoge spremembo glede davka na vino, mošt, zemljiškega davka in drugih odredb financijskega zakona, zlasti tudi glede onjih predmetov, za katere se plačuje tro -sarina, Bodoče dni se bodo te spremembe objavile,
Pnevne vesti.
Praznovanje praznika našega državnega osvo-Mfewa bo. 29. t. m. Ljubljanski ordinarijat jo že odredil rada cerkvenih slovesnosti za ta dan vse potrebno 23, t. m.
Dr. Ravnikar — ali je to mogoče ! Dr. Ravnikar p v Ljubljani advokat in eden glavnih voditeljev demokratske stranke, poleg tega je poverjenik za socijalno skrbstvo in je predsednik ljubljanske podružnice ljubljanske Jugoslovanske Matice, Zgodil se je pa sledeči slučaj: v Mariboru .jo stanovanjski urad zaplenil stanovanje dr. Mravlaggu, ki stoji prazno in katerega lastnik ne potrebuje, ker ima drugo. Dok -tor Mravlagg je voditelj mariborskih Nemcev in se -veda petičen človek, Pritožil so je proti mariborske -ihn stanovanjskemu uradu na poverjeništvo v Lju -i)l,lano, 'torej na dr. Ravnikarja, za zastopnika si je izbral advokata dr. Ravnikarja. 'Advokat dr. Ravni-
kar je vložil pritožbo, predsednik Matice v Ljubljani se je potegnil za največjega narodnega našprot -ruka v Mariboru, Poverjenik Ravnikar je ugodil pritožbi advokatu Ravnikarja in oprostil dr, Mravlagga zaplembe stanovanja in to v istem času, ko je v Mariboru okrajni glavar dr, Lajnšič na velikem javnem shodu povedal, da je v Mariboru tako pomanjkanje stanovanj, da morajo koroške učiteljice-begunke spati na stopnicah. Ali je to mogoče v 'Jugoslaviji?
Pri nas je vse mogoče!
Proti verouauku v srednjih šolali je nastopilo Osrednje društvo jugoslovanskih profesorjev na svojem ustanovnem zborovanju v Beogradu. Zahtevali so. da se odpravi veronauk v višjih razredih srednje šole Zopet vidimo, da, boj proti veronauku v šoli še ni ponehal, ampak se samo skril in zatajil, da potem s tem večjo silo bukne na dan! Zdaj bi še samo trebalo, da dobijo brezverske stranke večino v novem u-stavodajnem zboru, pa imamo brezversko šolo, ne le samo srednje, ampak tudi ljudske šole! O tern pa še govorimo!
Vpraš&nje na vodstvo Jugoslovanske Matice. Na pretekli četrtek je sklicala, podružnica jugoslov . Matice v Celju protestni shod radi Koroške. Na tem shodu je urednik Špindler blatil SLS, jo v svojem strankarskem fanatizmu strastno napadal in dolžil njeno predstavitelje krivde koroškega poraza. Ker je Jugoslov. Matica naša skupna narodna last, ter je v njen prospeh tudi SLS zastavila vse svoje moči, vprašamo to ra.j njeno vodstvo: Ali ono odobrava te napade, ali je voljno ukreniü, da se taki izlivi pu -hloglavega časnikarja že,v naprej onemogočijo?
Hujskači na delu. Naši obmejni rdečkarji zlasti oni v Fali in v Rušah so že začeli širiti letake in lepake, katere so izdali nemški „volksverovei“ za Koroško, V teh letakih hujskajo naše ljudstvo proti bratom Srbom, katere slikajo kot samega zlodeja. Ako ne bodo oblasti nastopile proti tem hujskečem in veleizdajalcem, si bomo znali sami pomagati!
Hrvatski Sokoli so se skljuvali do razleta. Od-slei je razcepljeni hrvatski Sokol na dve/gnezdi: Hr vatski Sokol in Jugoslovanski Sokol. V poslednjem razteza svoje demokratske peruti g. Svetozar Pribi-čevič.
Duhovščina preskrbljena za Zagreb glede prenočišča in prehrane. Vsi duhovniki ki prihajajo na potovanju v Zagreb, bodo od 1. prihodnjega dobivali proti odškodnini hrano in prenočišče v nadškofij -
skem semenišču.
Dalmatinski deželni predsednik grozi z demisijo, ker se protivi, da bi član Ljudske stranke dr, Lozovina prevzel prosvetno poverjeništvo,
V Celju se je naselil novi zdravnik dr. Arn -
šok.
Truplo Boroeviča bodo prepeljali iz Celovca na Dunaj in ga položili v lastni grob na centralnem pokopališču.
5000 dobro volj cev je naselil minister za agrarno reformo v Banatu. Naseljevanje se bo začelo spet šele spomladi prihodnjega leta.
Kako so uredili Italijani v Gorici slovensko ljudsko šolstvo? Italijani so razdelili slovensko ljudsko šolstvo v Gorici v dve kategoriji, v nižje in višje : azrede. Dva nižja razreda bi naj bila slovenska, licenci višjih razredov bi se naj pa porazdelili po ia'š-kih šolah s posebnimi učitelji. Slovenski starši so pa odločno odklonili tako ureditev slovenskega ljudskega šolstva z zahtevo: ljudske šole v Gorici naj bodo za slovensko deco v vseh razredih slovenske. V Gorici se je vpisalo v slovenske šole 606 učencev. Za prvo šolsko leto bi se otvorili 3 razredi za dečke in dva razreda za deklice, za drugo šolsko leto po dva razreda za dečke, 1 za deklice. Za višje razrede pa je priglašenih 239 učencev, ki bi se naj, kakor zgoraj omenjeno, porazdelili po raznih italijanskih šolah.
Nemci gojijo smisel za štrajk že pri mladini. Na Dunaju so otvorili v 12. okraju čehoslovaško ljudsko šolo. Koj ko se je zaznala ta otvoritev, so začeli stavkati po nemških šolah nemški otroci.
Letni izkaz za leto 1919 o zdravstveno-statistič-nih razmerah na ozemlju deželne vlade za Slovenijo (izvzeti okraji Velikovec, Logatec in Postojna):	Šte-
vilo prebivalcev 995,440, število porok 9824, število ro-jencev 22.636. Od teh je nezakonsko rojenih 3554, je mrtvo rojenih 578, število umrlih 18.350. Po starosti umrlih:- do 1 meseca 1704, do 1 leta 2646, do 5 let 4369, od 5 do 15 let 1289, od 15 do 30 let 1717, od 30 oo 50 let 2085, od 50 do 70 let 3964, nad 70 let 4732. Vzrok smrti: Prirojena življenjska slabost 894, tuberkuloza 2492, pljučnica 1276, davica 116, oslovski kašelj 106, koze 400, Škrlatica 21, ošpice 31, pegavica 20, trebušni tifus 109, griža 872, vnetje ran 93, kolera infantum 34, otročiška vročica 24, španska hripa 649, prenosljive živalske bolezni 2, kap 564, srčna napaka 849, novotvorbe zlega značaja 437, ostali naravni vzroki smrti 8594. Slučajne smrtne nezgode 474 in sicerr vsled utopitve 103, vsled pcevoženja po vozovih 38, vsled opečenja 26, vsled obstreljenja 31, vsled padca 74, vsled zmrzljenja 4, vsled zasipanja 5, vsled zastrupljen ja 12, vsled pobitja 65, vsled po-voženja po vlaku 10, vsled padca iz vlaka 11, vsled izkrvavenja 2, vsled zaduženja 7, vsled gladu 2, zadušenih od dima 2, vsled ustreljenja 21, vsled zabo-denja 4, vsled zmečkanja 9, najdena mrtva v gozdu '2, po granatah ubitih 5, po električnem toku ponesrečenih 2, od konj ubitih 5, od krav ubitih 8, od strele ubitih 8, od dreves ubitih 23. Samoumor 111 slučajev in sicer: vsled ustreljenja 18, vsled zastrupljenja 15, vsled obešenja 47, vsled utopljenja 18, vsled lastnega sežiga 2, vsled zabodenja 10. Umor in uboj 112 slu čajev in sicer: zastrupljenih 18, ubitih 34, roparski umor 4, zabodenih 10, ustreljenih 36, zadavljenih 10.
Iz Koroške.
Naše čete zapustile Koroško. Naše čete, ki sa
varovale naše ljudi v A pasu pred nemškim na-* siljem, so zapustile na povelje celo plebiscitno ft-* zemlje.
Zakaj so morale naše čete tako hitro iz A pa.-# sa?, Veleposlaniška ; konferenca v Parizu je dala naši beograjski vladi ultimat, da morajo naše čete tekon» 18 ur ostaviti plebiscitno ozemlje. Po sprejetju ta grožnje od strani za nas „slavne“ entente, sta se pft*-svetovaia naš ministrski predsednik Vesnie in zunan nji minister Trumbie. Koj po tem posvetovanju je bilo izdano povelje za takojšen umik naših čet iz cela Koroške.
Nemci že zopet spletkarijo pri plebiscitni komisiji- Nekaj čisto vsakemu zemljanu razumljivega ja pač dejstvo, da bo vzela naša država pri umiku iz Koroške ves svoj železniški, brzojavni in telefonski materijal, ker je njena in ne last Nemške Avstrije. Al Nemci so zagnali sedaj krik pri plebiscitni komisiji „ češ. Jugoslavija nam hoče v A coni ubiti vsakoršnl promet!
Avstrijski član koroške plebiscitne komisije je izdal 23, t. m. poseben razglas na prebivalstvo A! cone, v katerem pravi med drugim: „Naši slovenski s M e že; ani morajo biti uverjeni, da bodo varovala avstrijska merodajna mesta njihov jezik in narodnostne posebnosti. Avstrijska vlada ne bo preganjala nobenega prebivalca A cone radi njegovega političnega prepričanja. Tudi oni, ki so glasovali 10. oktobra za SHS kraljevino, gledajo lahko brez strahu in z za.« upanjem v svojo bodočnost kot enakopravni državljanih svobodne in demokratične avstrijske republike.“5 Bomo videli, če ni ta nemškoavstrijski manifest že v ečkrat bridko preiskušena pena germansko-zanj -.Lirskih obljub.
-Koroška in avstrijski uprava. Naše čete so zapustile koroško A cono m (danes bo zasedla ta pasi avstrijska žendarmerija. AVstrija bo stavila tudi sva »e administrativno civilne uradmištvo mednarodni komisiji na razpolago. V torek se prične normalna železniška zveza med Pliberkom in Celovcem. Po vseh; svetih bo že v celi A coni uvedena avstrijska* upra -va.. (Te vesti so javljene iz Celovca.)
Kako slavi Celovec priklopitev A pasa k Av-slriji? Celovški Škof dr. Heffter je zaukazal zahvalne' službe božje. V celovškem gledišču je bila zadnjo nedeljo slavnostna predstava. Ta teden bodo pa po celi Koroški velike slovesnosti v narodnih nošah.
Za jugozahodne dele Koroške, ki pripadajo k nam. že potom mirovne pogodbe, se ustanovi okrajna sodišče v Guštajnu, davkarija in ekspozitura slovenjgraškega okrajnega glavarstva s potrebnimi uracEL Občina Jezersko je prideljena Kranju.
h ft|arlbora>
Na fantovskem večeru g. Ferdo Pintert narodnega trgovca v , Mariboru, se je nabrala za obitelj Cuš vsota po K 610.
Trgovci in obrtniki pozor! V nekaj dneh prida v Maribor carinska komisija iz Beograda. Ttej komisiji moramo na vsak način predložiti naše pritožbe in Kije. Iz tega vzroka se vrši danes v pondeljek dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v restavraciji Maribor sestanek. Pri tem sestanku naj torej vsakdo pove svoje slabe izkušnje, katere je doživel pri carinami. Sestavil se bo tudi seznam zabranjenih predmetov, M bi bili za uvoz vendar zelo potrebni. — Trgovski gremij.
Pogreša se neki Dragotin Mitrinovič iz Prijedora, ki se je 25. 9. 1920 vozil na Dunaj v svrho slikarskih študij. Navedenega dne je bil še v Mariboru, odkoder je še poslal pismo svojemu očetu. Od tega r-asa pa ni več poročila od njega. Imenovani je bolj velike postave, črn, sploh srbskega tipa. Kdor kaj a njem ve, naj to takoj javi na mariborski policijski ko-misarijat.
Dopisi.
Ribnica na Pohorju. Tukajšnji nadučitelj g. Leopold Korže je šel v Ljubljano zdravje iskat, a je tam umrl. Bil je nad 40 let učitelj in v Ribnici nad 30 let. N. v m. p.!
Ptuj. Ob obilni udeležbi vernega ljudstva, o~ blast! in 40 duhovnikov je bil dne 18. oktobra i, I« pokopan minoritski gvardijan in župnik, preč. g« Norbert Povoden. Mesto venca na grob so gg. duhovni sobrat je zložili lepo svoto v dobrodelne namene in sicer ,za Organizacijo kat. nar., üij'akov na ptujski gimnaziji 568 K, za ptujsko Dijaško kuhinjo pa 284 kron. Bog plati!
Mozirje. 'Dne 17. oktobra 1920 popoldne se je vršil tukaj velik protestni in manilestacijski shod radi oropane nam Koroške, Pod (trško lipo se je zbralo nad več tisoč najodličnejših zborovalcev iz Gornje Savinjske doline. Poročalo je osem govornikov v kremenitih govorili. Posebno ginljivo je Korošica gospa Otič orisala lopovstva koroških nemčurjev. Po lepem sklepnem govoru je tukajšnji veletrgovec g. Rudolf Pevec prečita! jako odločno resolucijo.. V tej se poziva deželna in centralna vlada, da nujno ukrene, da se izvrši remedura potvorile koroškega plebiscita, da se nam vrne oropana Koroška, da naša armada stalno zaščiti ogroženo slovensko prebivalstvo in da se prekine naš aproviizacijski promet s sovražnimi državami. Ako bi nasilstva naprej trajala odgovorili
25. •k.téfers tf®S,
fcomo z enakimi represalijami. Gospodu predlagatelju se je burno pritrjevalo in zaoril jo tonfino klic preko GuVökih- planin, na sosedni Korotan: „Živela o-»vobujena slovenska Koroška!“
Brzojavka, odposlana, i/. Mozirja ob prili tamošnjega protestnega shoda. „Ministrski svet Beograd! IVeč s tisoč Gornjesavinjfianov na javnem shodu v Mozirju protestira najodločneje proti potvorbi plebiscita pristranosti plebiscitne komisije in odločnosti, zahte-
vamo takojšnjo zaščito življenja in imetja naših sobratov po naši armadi, zahtevamo remeduro plebis -cita, ako se odkloni po mirovni konferenci naša pravica, vedli si bomo taisto sami poiskati.“
Šmarje pri Jelšah. Dne 16. t. m. se je porofiil tukaj dr. Lujo Koser, tajnik kr. poslanstva v .Varšavi z gdč. Pini Lešnikovo, hčerko tukajšnjega trgov -ca. Odličnemu našemu somišljeniku želimo vso srečo na življenja pot!
Terek, dne 26. oktobra:	Sen kresne noči Abot
A-6.
Sredo, dne 27. oktobra:	Marija Magdalena- Alton.
C-4.
Četrtek, dne :28. oktobra: Smrt majke Jugoviča. Izven. abon.
FIŽOL
Usti« sjaji Im
jtonzeriira ksio
PROIZVAJA:
,'SLüWSJjr ttvornfca fccnallRlh praBsvodov d!, d. zmum
Taliiü 5*46	ILICA 213 Brzafavt: „CEMIA"
v viali! mneliiti tar pr«istt0 p©nsidte na
Anton Tonete in dry g
855	mmibor
I Mala fiziaiia. j
(lasna i
	
URE trn* ”** ™!6 se sprejmejo W'.' ;?,‘y v popravilo. ''r Zaloga ur slatsine in srebrnine. Cene - marne. Postrežba točna. M IHM, MARIBOR RSAJSKl ¥30 v gradu (Barg).	
N&grobsi venci
se bodo po naročil« strank izdalo vali. Tudi s« prod»»*« dekoracija grobov. Oglasila t Ljudskem rrta. Mestno olepševalno dsuštvo v Maribora.	865
SluHsei
Organist-begunec
iz Koroške išče službe kot organist. Nastop takoj. Našlo r v uprav-ništvn lista.	847
ìarsijMe liste!
Ce ceke lenite (stante) N&JÖEIEJE !
obleko
perilo
SUO !	'"’IHM.,.
mmo ©staut, feiet© ter vrvi iz p«ne lonenük
i”*“*8* .»«»S.«.«,*.!«, gg^l
Jeko&y Lsu« mmìbof
GLAVÜi im 2.
Bencin, petrolej, gonilne olje,
strojne olje, cilindre?o olje, toTOt mast,
kmernaz, vazelin, olje in maatzansnarje
debevlja »roiaistKe
MINERALNA
Naznanjamo težao vest, da je naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog ft oče, gospod
nadučitelj v Ribnici na Poharju
po dolgi bolezni nenadoma umrl dne 20. okt. t. 1. ▼ bolnici v Ljubljani.
Pogreb se je vršil dne 22. okt. 1820 t Ljubljani.
Bibaica— Dunaj, due 22. okt. 1920.
Valburga Koržo, soproga, dr. Ito Kosže, Slab. zdrav nik t. p., Aloja Korše, stotnik v p., dr. Horbtrt forze, odvetnik.
FRANC krajnc,
SLIKAR	S»
MARIBOR, CVETLIČNA UL. 8
ABSOLVENT MONAKOVSKE IN DUNAJ - -- SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE---
izvršuje slikama soli, nepls®¥, pokrajin, dekoracij --- In portretov po nkinižjih cene h.
ODVETNIK	84
dr. Leopold Boštjančič
ie otvorit wo!® pisarno w Murlbasris Aleksandrova cesta si 30.
PRESELITE!-'
TRGOVINE I
Cenjenemu občinstvu vljudno nszassjam, da sens preselil s ve j o
trsovi »o in mmmk^ def&imčce Is Hle&sasidrTO cesti št, 30 v Jurčičev« elico št. 8
(Edmond Sciuaidtgass*) MARIBOR.
li tij lepši izlet
pri vaakom vremena papsldaa in zveler je da vile „ÄLWIES“ v
Vino pa 16, 30, 24, 28, 32 il 90 K liter. Dabra k ukinja ia ? nedeljo godba. sei	GOSTILNA RUDL.
IVAN KRAVOS, MARIBOR
frgaviM Is nalaga: Sedlarski, iaraanar- Scarsi» deliVnie*: Aleksandrove o. 13. 6ki in torbarski iz- *««3èb eoste it. 17.
dclki. Različne opreme za konje, torbic* za potovanje, nabrbniki, dokoloaie» (gamaše) iz usnja itd. kakor tudi vse v to stroko spadajoče pritekli ne.-— Nikla sfi okovi (garniture) sa vprege.
«•JSaiiHT* JlSRfKKIMI za stroje iz la c an j a v raznih širinah v zalogi. Šivalni in voznini jermeni. Postrežba tožna Ib solida».
IMAMO JE I
da se ? veletrgovini maaufaktsraega klage
ÜCitrsi-a Worsthi!
w Msrlboru, Ctoppdste uUm
dobiva vsakovrstna OMaafaktarao blago v
»alveoli istori po »sSnllilh mrnàh
Lopi želesni nagrobni križi po ceni od 160 do 550 K, kakor tod! nagrobne svetilke od 80 do 200 R
PUTER & LENART, Hterifeor,
Popravila vsa&ovrstnÉk ur Sz?rSufam togas iu ceno. Zs obilen obisk se priporoča cenjenim odjemalcem
Itela® Lovrane, urar. sss
PoEotnžki Mina I
aito pridete
v ameb ati Liublisna nm opustite yrillke, de šilita filmske
a fcino-tlubflenci Haiuiv Porten, Pela Neari, Lette Neumann, Harry Liedtke, Ernst LubHsth
in «I? usimi prwsfei mednarodn« filmske industrije. ss.
P9HIŠS/0
TNIH IZDELKOV
i trdega in mehkega lesa se zavoljo pe-prostora po zniiaaHi cenah predata pri
P®t«r Hochmsstr ft. dr.
MARiBOfti Koroiln goste 46- 53* Predala tust! proti mesečitsmu odpfafc e«»
Z&hf®najte ponudi»®
fc bele papirna vrećica
•i četrt do Q k| razpočil j* na vagone in manj če količine
Lualowik Sef, SH»s»ife®r# Prešernova elica J.
tovarniška »loga papirja Ib pisalnega orodje.
Telate n 148.	849	Brzojavi: Fapiržef, Maribor
Zahtevajte ponudto ~3b65
i’mti&ium Is «sloMk& Stimmaft »StsaaŽA,®	fiägovorni urednik: Franjo Zeb'ofc
üaK iskrni® ask Cirila n Marita®« j