Kristi Šarc v spomin
Bridko nas je prizadela vesl o Tvoji smrti, čeprav smo vs? vedeli za tahrbtno bolezen, katere kal si nosila v sebi še iz nemške internacije v Rawens-brticku in Berthu. Ker pa smo poznali Tvojo življenjsko od-pornost in iilalost, ki si jo iz-kazovala vsak dan in pri vsa-kem delu, smo iz dneva v dan, iz tedna v teden upali, da bo Tvoje lelo tnoinejše od smrti.
Leta, ki si jih doživela, res predstavljajo lepo starost, toda za nas, ki smo Te izgubili, si šia prezgodaj. Ko se poslav-Ijamo od Tebe, nam je telko in Z bridkostjo v srcu ugotavlja-mo, da smo izgubili ieno, ki smo jo poznali, Ijubili in za-radi njenega neumornega dela globoko spoštovali. Zavedali smo se dejstva, da se je s Tvo-jim odhodom spet razredčila vrsta požrtovalnih aktivistov in aktivistk NOB, bork in bor-cev za svobodo in lepše iivlje-nje. naših naroduv.
Rodila si se I. 1904 v Ljub-Ijani kot hči delavske družine. Skozi mladost v življenje si šla liho, skronmo in delavno. Že v Blaznikovi tiskarni, kjersi bila vlagalka na liskarskem stroju, si spoznala, kje je Tvoje mesto v boju za pravice delovnega človeka. Zato si se vključila in Že pred vojno delala pri dniš-tvu Grafičar. Ko pa je prišel čas preizkušnje, si se odločno postavila v vrste OF, v vrsto borcev proti zatiranju, za osvoboditev lastnega naroda.
Že ob samem začetku naše revolucije l. 1941 sta skupaj z moiem dala na razpolago svoje stanovanje, v katerem so našli varno mesto za sestajanje in zatočišče ilegalci, aktivisti in organizatorji odpora. Pri vaju je bilo zbirališče in skladišče propagandnega materiala, sa-nitetnih potrebščin, pa tudi orožja. S Tvojo pomočjo je ti-skana beseda našla pot med zasužnjeno Ijudstvo, ga dvi-gala k uporu in mu kazala pot v boj za lepšo prihodnost.
Tvoje delo ni ostalo skrito sovražnikovim očem in skupaj Z drugimi zavednimi in delov-nimi aklivistkami in aktivisli so Te januarja l. I944aretira-ii, Te odpeljali v Šentpetrsko kasarno na Prisilno delavnico in nato v nemško uničevalno taborišče Rawensbriick in Barth. Le izdajstvo je bilo krivo, da si morala okusiti strahote taboriščnega življe-nja. Tudi tam pa sta se izkazali Tvoja razredna zavest in pri-padnost. Tudi za taboriščnimi
iicami si se zavedala, da je treba nadaljevati boj. Silno je bilo v taborišču pomembno poliiično delo za dvig morale, zato si nujveč svojih sil posve-tila skrbi za sočloveka, za medsebojno pomač.
Skupaj smo prestajati gro-zote taboriščnega življenja. Te sicer sedaj počasi bledijo, toda v naši notranjosti ostuja večen odpor od mučenja in nečlove-škega poniianja. Rawens-bruck, Auschw>itz, Buchen-wald, Matthausen, Dachau in druga taborišča, ki jih sedaj preraščajo irave, so mejniki in kraji nezaceljenih ran, so kraji, kamor romajo Ijudje z vsega sveta, kernemorejo ver-jeti o tako strašnem trpljenju in zločinih zoper človeka in člo-veštvo. Tvoje geslo — koi tudi geslo vseh nas, ki smo preii-vele taborišče, je NlKOLl VEČ KONCETRACUSKIH TABORIŠČ.
Tako kot si bila aktivna ta-krat, si se tudi po vojni vklju-čila v izgradnjo naše domovi-ne. Bila si aktivna borka za so-cializem in samoupravno skupnost, ki je največji dose-žek v zgodovini in razvoju na-šega delavskega gibanja. Ve-dela si, kdaj je treba posredo-vati, kje dati lepo in spod-budno besedo, najti odgovor na nastalo težavo, najti novo upanje in moč za izvršitev po-stavljene naloge. Tako si sku-paj z nami nadaljevala delo pri ustvarjanju naše sedanjosti in se lepše bodočnosti novih rodov, karje največji cilj naše revolucije in največje zado-voljstvo vsakega poštenega delovnega človeka. 7xi svoje zasluge in predano delo si do-bila več odlikovanj.
Draga Krista! Teiko nam je ob slovesu in pogrešali Te bomo. Naj ti bo lahka sloven-ska zemlja, katero si tako Iju-bila, vsem Tvojim pa naše iskreno soialje!
ŠTEFKA KAVČIČ