20. številk« Ljubljana, v torek 26. jannvarja XXV. leto, 1892. Uhaja vsak dan svefter, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avitro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 t mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., ca Četrt leta 8 gld. 80 kr., sa jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ■a četrt leta 4 gld., za jeden se po 10 kr Za» os n a nji 1 a plačuje Dop pravni odbor „Narodne Tiskarne" v Ljubljani naznanja tužnim srcem prežalostno vest, da je blagorodni gospod l¥an slovenski pisateU, urednik „Slov. Naroda", bivši mestni odbornik Ljubljanski i. t. d. porojen v Stiski vasi dne 28. decembra 1839. leta, po dolgi in mučni bolezni, prejemši svetotajstva za umirajoče, danes dne 26. januvarja ob polu 10. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika bode v Četrtek, dne* 28. januvarja, ob 4. uri popolu-dne v deželni bolnici na Dunajski cesti blagoslovljeno in potem prevedeno k sv. Krištofu. Svete maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Zemlja slovenska, ne bodi mu težka! V Ljubljani, dne 26. januvarja 1892. LISTEK. Neprostovoljni ubijalec. Povest. Spisal V. G. Korolenko; poslovenil Z. Dokler. .Dalje.) Njeno veselje je tudi mene obodrilo. Sedel sem na kozla. „Poženi, reče gospa, pogovarjajva se," Upraša me po mojih odnoSajih in mi odkrije svoje, peljala se je k možu. Ta je živel v progoanstvu. — Ali ti že dolgo bivaš pri teh ljudeh, upraša me: si li v službi ali kaj? — V Blužbi, prišel sem šele pred kratkim. — Kakšni ljudje so to? — Nič vredni, sicer jih pa človek ne more spoznati. Strogi bo, vodke ne pijo, tobaka ne pufiijo. — E, to so pustjaki, za te mi ni mar. A kako naj oai žive, sem mislil! Videl sem, da je ona ženska, toda razumna: mi li ne bode povedala kaj dobrega? „Ti, upraša me, znaš li brati?-1 — Nekoliko sem se naučil. — „Katera je prva zapoved evangeliju ?a — „ Ljubezen. — Dobro. A tam tudi stoji: Največja ljubezen je ta, če je kdo pripravljen, telo in dušo žrtvovati za svojega bliž-njika. To je tudi vsa zapoved. Potrebna pa je tudi pamet, da se lahko spozua dobro od hudega. A vodka in tabak, to so samo zunanjosti. — Pravo govoriš, odvrnem jaz, a pogosto illovek ne more tega razsoditi. Tako sva se razgovarjala in sva potovala. Prišli smo v gozd k reki. Tu je bil prevoz. Rečica je bila na ,lem mestu ozka. Kmalu se pride na drugo stran. Prevozičkov ni treba. Otroci so se vzbudili in gledali okrog sebe. Povsod noč. Gozd je šumel, nebo je bilo polno z ved, luna se je ravno prikazala. Otroke je to razveselilo. Komaj pa smo prišli v hosto, izpreletel me je nekak mraz. Kaj sem videl: Na poti pred nami je nekdo jahal. Natanko sicer nisem mogel spoznati jezdeca, a konj je bil lastnina „Enoročnega". Pogum mi je upadel. Kaj hoče ta ? Zakaj staree tukaj potuje? In ravno prej me je moje obljube bpolnil. To ni nič dobrega. Te misli so mi rojile po glavi. Strah pred starcem se je množil. Prej sem ga ljubil, a od tega večera sem se ga začel bati. Kakor hitro sem se spomnil njegovega pogleda, iz-preletela me je groza po celem telesa. Jaz sem umolknil; mislil nisem ničesar. Moja gospa mi reče jedno besedo, drugo, a jaz sem molčal. Utihne tudi ona, uboiica. — Sedi. Prišli smo do ozkega, tihega mesta. Tajga je bila neprodirna, črna. A tudi pri moji duši je bilo črno — črneje od noči. Bil sem popolnoma mrtev. Kouji so znali pot, leteli so k „kamnu" — jaz jih nisem zadržaval. Približali smo Be. — Moja slutnja se je obistinila ; na poti je stal star kouj, na njem je sedel starec. Njegove oči so bile podobne — veruj mi — oguju. Spustil se vajete iz rok. Kodji so se približali svojemu tovarišu in bo obstali.ja „Fedor, reče starec, stopi z voza." Skočil sem t0. kozla. Tudi on je stopil s konja. Konja je postavili i pred „trojko". Moji kouji se niso premaknili. Tudi** jaz sem stal, kakor da bi bil pribit. Starec se mi približa, spregovori par besedi, prime me za roko in pelje v grmovje. V svoji roki zagledam sekiro. Šel sem za njim, niti besede nisem imel zanj, za morilca; a zoperBtavljati se mu nisem imel poguma. .Greši, rekel je, a potem delaj pokoro." Več ne pomuim. Došla sva do voza. „Začni, velel je on. Najprej babo po Čelu.u Pogledal sem na voz. Moj Bog, gospa je sedela kot ranjena golobica, roke je ovila okoli otrok; tta me je gledala s prosečimi očmi. Srce se mi je treslo. Tudi otroci so se vzbudili, gledali so kot mladi ptiči. Se li zavedajo svojega položaja ... (Dalje prib.) Govor poslanca dr. M. Laginje v 98. seji drž. zbora dne 16. januvarja 1892. (Dalje.) Treba je paznim očesom motriti različne živ-iji-nske pojave ob mejah onib držav, s katerimi hočemo sklopiti daljše gospodarske zveze, da se preverimo populnonia, da nas je dosedanja politiško-vojuiška zveza stala in nas bode bržkone še stala mnogo žrtev v narodnem čuvstvu, mnogo žrtev na gospodarskem polji in celo mnogo žrtev v dobri upravi v notranjih zadevah. Navalilo bi se lehko na tisoče igledov iz prav navadnega življenja. A tu ni čaB uiti prilika za to. Daljni razlog, da ne moremo glasovati za trgovinske pogodbe, niti posamično niti skupno, je gospodarska stran teh pogodb. Ako hočemo o tem govoriti, bodi mi dovoljeno, podati kratek uvod. Gospodarsko uprašanjo za svojo zaključke moramo vzeti iz ođšekovega poročila istotako dobro, kakor oni gospodje, ki so se nepogojno izrekli za trgovinska pogodbe in bodo glasovali zanje. Opazoval ■eni jednoč svojega učitelja, ki se je bil zamislil v neki izrek sv. pisma. Uprašal me je: „Kako se zove ta knjiga?" „Biblija", odgovoril sem. „Daa, rekel je, „zares je bvblos, to je knjiga, v kateri moreš uajti izražene vse mogoče nuance človeških nazorov in človeškega življenja, vso mogoče dobro in zle Strasti. Ali baš zato mora se čitati pod opreznim okom izkušenega učitelja, da uas ne pokvari.' Ta biblija quoad trgovinske zveze bilo bi odsekovo poročilo večloe. Pred vsem mi je izraziti popolno priznanje Čestitamo gospodu poročevalcu, da je tako objektivno razložil stvar, da nahajamo v njej premnogo točk zato, da moramo s popolnim preverjen j eda glasovati tudi proti gospodarski straui pogodbe. Odsekovo poročilo pravi naročito, da smo s Švicarsko razun nekaterih malih olajšav pri vinskih carinub, dobili earr.o obveze, torej samo uekako okrepili že obstoječe odnošaje; istotako tudi z Belgijo O koristih, katere bi mi mogli najti v trgovinski pogodbi z Italijo, ne Črhne odsekovo poročilo niti besedice. Zatorej sem popolnoma opravičen misliti, da nam trgovinska pogodba z Italijo istinito do donaša nobenih koristi; na drugi strani pa bodem skušal dokazati, da je škoda, katero nam do-naša ta pogodba, prav znatna iu vsaj za nekatere dežele upravo pogubna. Preostaje torej samo pogodba z nemško državo Če bi torej bili primorani, da vspiejmemo vBe štiri pogodbe, sledilo bi iz tega naravno, da je pri vaej operaciji nemška država plačala ceho. Temu pa ni tako. (Posl. Purghart: Niti misliti.) Baš iz udsekovega poročila je jasno razvideti, da je zavsem protivno istina. Naj mi bode dovoljeno, da se s to, kot naj-glavniio trgovinsko pogodbo, bavim nekoliko pobliže; ker baš na njej se morajo dati izmeriti vse ome-Djene navidezne koristi. Govori se o stalnosti. Ako proučimo ta argument, ne najdemo je baš pri da-vanji koristi, pri carinah na naše deželne pridelke, ua prirodne pridelke in živila. Istotako je po samem odsekovem poročilu jako problematično, pri vsekako ne velicih koristih, iz lesne produkcije in izvažanja lesa, ker se je bati konkurencije z Rusijo, ki, kakor znano, ima dovolj lesa. Ta konkurenca je bila že dozdaj dovolj motno, in ni misliti, da bi se zmanjšala v bližnji bodočnosti. Seveda bi bilo vse drugače, da imamo v pogodbi z Nemčijo, ali Sjdoh v vseh štirih pogodbah, klavzulo, da drugi kontruheut za dobo dvajuajst let nema pravice, dovoliti drugim iste koncesije ali iste znižane stavko, katere je dovolil nam — in na-Bprotno velja tudi za nas; potem bi se moglo pač govoriti o kaki koristi, katero smo pridobili nasproti Nemčiji glede naših surovih pridelkov in živil. Glede industrij morali smo, kakor prizna odsekovo poročilo samo, dovoliti znižanja v mnozih točkah, v katerih ne moremo konkurirati z nemško industrijo. Glede tkalske robe v obče nam pravi poročilo, da ta industrija v Nemčiji uadkritjuje našo industrije tako, da se mora zmntrati kot izključeno za sedaj vsako natecanje naše z nemško državo. Ničesar uesmo dosegli pri laneni preji, pri kateri bi \bili po besedah poročila našli veliko dobroto, da se nam je dovolilo le malo olajšauie Samo pri onib granah industrije dobili smo od Nemčije nekatere olajšave, v katerih moremo brezdvombeno konkurirati z Nemčijo no samo v njeni lastni hiši, nego tudi na vnanjih tržiščih, to je v industriji slekla, lesa, usnja in gline in pri izdelovanji takozvane /drobnjave. To bo vae besede vzete iz samega po-'ročila. Predaleč bi me vodilo, da bi proučava) pojedine obrtne grane v tem oziru, ker je to že mnogokrat storila jedna ali druga stran te visoke zbornice Mislim, da, če se držimo zaključka poročila odsekove večine, dokazuje ta dovolj jasno, da tudi v industriji neamo dobili njkake koristi. Iz svršetka, in sicer neposredno pred stavljenjem predlogov v poročilu se razvidi, da moramo iskati neko nado, neko vrsto najiredka v tem, da stopimo v nove, gotove trgovinske odnošaje z izhodom in posebno z ltumunako. Nadalje se pravi izrecno (čita): „Teinu mora so popolnoma zadovoljiti. Gotovo pa se bode po obnovljeni) starih trgovinskih zvez z izhodom povrnila prejšnja kupovna Bnaga naši po izgubi rumunskega tržišča težko oškodovani industriji, kateri sami se tudi zdaj pri sklepanji novih pogodb z zapadnimi sosednimi državami naklada breme vseh stroškov . . itd. Tu imamo torej najjasnejši in najslovesnejši dokaz (Popolnoma res, na desni), da odsek sam, in sicer večina slavnega odteka misli in je prepričana o tem, da naša industrija mora plačati stroške pri skopljenji Štirih pogodb, o katerih se razgovarjamo. (Odobravanja na desni.) Kakor sem že rekel, je stalnost, ta prvi razlog, zarad katerega bi morali vsprejeti trgovinske pogodbe, glede na koristi, ki nam jib podaje znižana carina na žito in les, tako problematična, tako fiktivna bi rekel, da nemoremo sprejeti trgovinskih pogodb že zarad tega, ker jim nedostaje ta bistveni razlog. (Posl. Purghart: Popolnoma pravo!) Pri uprašanji o gospodarskih koristih pogodb, je carina na vino nasproti Italiji upravo vitalno uprašanje za Primorje in za Dalmacijo, za dve celi pokrajini torej, visoka zbornica, za kraljevino Dalmacijo in za mejno gromu Istro in večjim delom vsaj Še za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško. Opetovano govorilo se je v tej visoki zbornici to in ono za vsprejetje trgovinske pogodbe z Italijo. Reklo bo nam je, da je olajšanje, katero zadržuje stavka III. 5 k tarifu B. za uvozno carino v Avstrijo in katero baš mi imenujemo olaj-šaino stavko, že obstajala od nekedaj in da se nikdo ni pritožil nad tem. Ugovarialo se nam je potem, da dober poznavalec oduošajev na Primorskem, nj. ekscelenca g. grof Coronini, ne vidi tako velike nevarnosti v tej stavki in konečuo nas je visoka vlada skoro matemutiški uverila, da ni verojetuo iz no trenjih in vnanjih razlogov, da bi se Italija poslužila te klavzule. Poskušal bodem, da nekoliko pobliže pregledam te ugovore. Olajšave za italijanska vina v carinskih tarilih so zares za istinito že prav stara stvar. Ta olajšava izrekla se je že v pogodbi s kraljestvom obeh Sicilij od 8. julija 1846. leta, če se no motim. Omeniti pa moram takoj, da ta olajšava tudi v numeričnem številnem oziru takrat ni imela one važnosti, katero bi imelo današnje znižanje. Takrat šlo je k večemu za znižanje od 7 gold. na 2 gold. danes pa od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. A še nekaj druzega je tu vmes Visoka zbornica! Ko smo Siciliji dovolili to olajšavo in se je Avstrija še nazivala „cesarske in kraljeve države", — tako se čita v pogodbi — bili so povsem drugi odnošaji nego pa bo današnji. Avstrija, kot strogo legitimi-utična država, imela je visoki politični interes na kraljevini Siciliji; poleg tega pa je Avstrija dosegla tedaj velevažne ekonomičue uzajomne koucesije od Sicilije. Ne samo, da Be je za 10% olajšala carina za blago, ki se je prevažalo ua avstrijskih ladijah, kakor tudi za ono na neapolitanskih ladijah, nego Avstrija pridobila si je s svojo olajšavo tudi največje ugodnosti, Rlopili amo torej v iste odnošaje, kakor vse države, ki bo imele nuj večje ugodnosti od Sicilije. A to ni dovolj. Onim znižanjem sledil je takoj drugi članek, ki je izrecno velel, da si brodarstvo in ribarstvo jedino za sebe pridržuje vsaka država, kar smo pozneje prodali Italiji brez novcev in kar je glavni povod tožbam primorskih dežel Dalmacije i u Istre, akopram se je 1. 18G7 reklo, da je bilo to dozvoljeno le popolnoma „pre-cario". Dalje se pravi, da je bil uvoz italijanskih vin v Avstrijo, ko je nastala ona stavke znižane vinske carine, mnogo manj', nego li izvoz italijanskih vin v Avstrijo. Pri tem pozablja se, gospoda moja, na jako važno stvar. Pozablja se, da do 1. 1880. Istra v carinskih stvareh ni bila niti avstrijska dežela. Bili smo carinsko izključeni. Tudi Dalmacija imela je oddeljeno, njej koristno carinsko področje. Jeli so to uvažili avstrijski statistični podatci in je li so podatci istiniti, o tem dvomim. V odsekovem poročilu pravi se štiri — ali petkrat, da ae ne sme preveč zanašati na statistične podatke, ki so na razpolaganje. Imeli smo oddeljeno carinsko področje in nesmo plačevali carine na kolonijalno robo, imeli Brno različna in mej tem najpotrebneja živila mnogo ceneje nego danes. Že jedino s tega razloga morala bi bila odpasti ona stavka. (Popolnoma pravo, na desni.) Kar se tiče statističnih dodatkov, moram kon-statovati, da se ne šlaga niti ono gradivo, ki nam ga je podalo odsekovo poročilo z onim, ki ga je predložila visoka vlada. Men) je to povsem jasno, kajti čul sem pred nekaterimi leti od praktičnega starega gozdarja, da je količino lova v svojem malem gozdnem okrožji moral za statistično gradivo izkazati s pol srnjaka. (Veselost.) Obseg bil je namreč samo tako velik, da se je matematično račuujeno, vsako leto moglo ustreliti samo pol srnjaka. Nu. da so mor« ustreliti malega ali velicega srnjaka, to sem že čul, a pol srnjaka ne more se streljati. Mogoče, da se je zadnja leta izvozila večia količine avstrijskih vin v Italijo; to tudi verujem. Ali upraša se, kakšna vina so se izvažala, gotovo ne dalmatinska vina, katera mogo dane* konkurirati z italijanskimi vini, vsaj do gotove stopnje, bila so to z alkoholom močno pomešana in bržkone bela vinu, ki so rs v večjih količinah izvažala, kakor i Črna primorska prirejena rezka vina. Da se je pridržala ona klavzula, je za vino-rejo v Dalmaciji in v Istri in za vinsko trgovino sploh velika nevarnost in za to navedli so gospod je predgovorniki dovolj dokazov. «Konec prib.) Politični razgled. Notranie dežele. V Ljubljani, 26. januvarja. Državni zbor* Vč-'raj začela se je debata o zakonskem načrtu glede reforme juridičndi studij. Veliki klubi izrekli bo se za vladno predlogo, tako da bode gotovo vzprejeta. Posl. dr. Katbrein izdelal je referat zaradi draginskih doklad državnim uradnikom. — V obrtnem odseku poslovil se je poslanec Biiinski od članov, ker se bode vsled imenovanja za načelnika upravi državnih železnic odpovedal poslanstvu. — V kratkem došle bodo državnemu zboru vladne predloge glede gradnje Dunajskih lokalno-prometnih naprav. Gospodska zbornica začela je obravnavati trgovinske pogodbo in ker ni misliti, da bi jih ne V8prejela, uveljavile se bodo brez nobene dvojbe dne 1. februvarja tudi zakonsko predlogo o odškodovanji nedolžnih obsojencev vsprejela bede gospodska zbornica Še te dni. Ceske razmere. Na Češkem unel se je znova silni boj zaradi takozvaue „sprave" in vzlic temu, da so si Mlado-in Staročehi še vedno takisto nasprotni, kakor iz začetka beležimo z veseljem, da sta se ti dve stranki prav zdatno približali in sicer baš vsled punktacij, katere so ju razdražile. Glasilo staročeško „Politik" piše uprav strastno proti puuktacijsro in novi sestavi sodnih okrajev, pri kateri delitvi starodavno kro-uovine bi radi Nemci šiloma uničili češko manjšine, ter rešili nemške manjšine. — Nemci so vsled te taktike Staročehov jako razburjeni in boje se, du češki deželni zbor tudi v letošnjem zasedanji ne bode rešil ničesar takega, kar bi se smelo prištevati važnejšim določbam sprave. JDr. Plener, pripoznaui samodržec nemško liberalne stranke, hrepeni že dolgo vrsto let, da bi dobil kak ministerski portfelj. Nekaj časa sem, zlasti odkar je postala zveza mej vlado iu Plenerjevo stranko bolj intimna, javlja se vse gosteje vest, da bode poklican Plener na kako odlično mesto. Govorilo se je. da bode dr. Plener imenovan za veleposlanika v Berolinu, a ker se to poročilo ni obistinilo, poroča sedaj „Prze-glad Polski", da bode Plener odložil svoj državno* EDorski mandat — seveda no takoj, nego stoprav za nekaj časa. Plener dobil bode visoko državno službo, ki pa z dnevno politiko ni v nikaki zvezi, in to bode zanj nekak purgatorij, kder sa bode očistil svojih nemško-liberaluih grehov ter se pripravil za drugo znamenitejše mesto. \ u a sije tfržave. Srbski liberalci. Dolgoletni vodja srbskih liberalcev, sedanji regent Ivan Rist'č, zameril ae je svoji stranki tako zeio, da je začela očitno proti njemu ruvati. Liberalci interpelovali so sedaj ministerskega predsednika glede iztiranja kraljice Natalije, očitajoč vladi, da je bilo iztiraDJe proti veljavnim zakonom in proti ustavi. To interpelacijo podpisalo je 12 liberalcev, dočim se drugi liberalci z ozirom na Ristiea niso hoteli podpisati. Glavni namen te interpelacije je pač ta, da bi kmetski voli let, obožuvajoči kraljico Natalijo, ne zarezali nje iztiranja ua rovaš svojih poslancev. Je-li bodo liberalci na ta način tudi dosegli svoj namen, o tem bo nazori kaj različni. Katolički škofje in Francija. Nekateri nadškofje francoski priobčili so te dni posebno izjavo glede klerikalne svoje politike in radikalci francoski se že pripravljajo uporabiti jo v svoje namene. Poslanec Hubbard, t"'8t.i, ki je pred kratkim interpeloval vlado zbok ravnanja iu agitovanja nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, obiskal jo ministerskega predsednika Frevcineta iu ministra bogočastja Falličres a, naglašal, da nainer-jajo škofje francoski, kakor svedoči zgoraj omenjena izjava, nadaljevati boj proti rojiubliki ter izrekel nado, da bode vlada pritrdila posvetovanju o zakonu glede društev, katerega zakona odprava se zmatra sploh kot začetek odpravi konkordata. Stvar pride v prihodnjem zasedanji ministerskega sveta v raz -pravo. Maroko. Nevarne homatije v Maroku in Španski neprijazno ravnanje Francozov je povod, da bo je začela Španska pogajati z Anglijo glede vkupnega postopanja v tej zadevi. Španska zahteva, da bodi njej poverjeno urediti razmere v Maroku in kot ugodno znamenje za to namero zmatra ae v poli-tiskih krogih to, da je angleški diplomat Drum-moud-WolfT imenovan angleškim veleposlanikom v Madridu. Upor Kabilov v okolici Taugera je že skoro popolnoma končan, kajti sultan marokanski odstavil je krvoločnega guvernerja in imenoval Haid Mešnar pašo, mej narodom jako obljubljenega moža, za ono mesto. Kombinovaua mornarica evropska ostala bodo pa še nekaj časa zasidrana pred Tangerom. Dopisi. Is Maribora 23. januvarja [Izv. dop.] Mi Slovenci imamo razmerno innogo časopisov, zato ss čuje pogostoma: glede na „quantumB bili bi zadovoljni, glede na „qualeu pa ne moremo biti. Časnik ima le tedaj pravo vrednost, ako je neodvisen, ako urednik ne bodi po „iraprimatur" k tej ali oni višji osebi, nego če pove resnico brezozirno in odločno, razkrivajoč javne rane in napake ne glede na to, je-li se prikupi komu ali zameri. Pravo glasilo javno, — vox populi, — graja torej brez ozira, je-li dotični c. kr. uradnik ali pa cerkveni dostojanstvenik, je-li nosi zlat ovratnik, ali pa mitro na glavi, je li Bedi doma, ali bodi sedet na Dunaj. Vodeni članki ugajajo le kakemu flegmatičnomu hlistru, saj hoče celo priprost kmet krepke hrane, odločne besede. Ko bi vsi naši časniki bili neodvisni in odločni, obrnilo bi se že davno mursikaj na bolje: Marsikateri c. kr. narodnjak bi poBtal odkrit rodoljub, izginil bi tisti pogubui indiferentizem, ki prouzročuje ono nevarno narodno otrplost, zbok katere lezemo po polževo naprej. Trideset let že moledujemo za slovensko ura-dovanje pri cesarskih in cerkvenih uradih, trideset let terjamo jednakega uradovanja od notarjev in odvetnikov, toda do malega je vbo pri starem. Tu naglašarao posebno uradovanje pri ordinarijatih. Mi zares ne vemo nobenega pametuega razloga, čemu no uradujejo cerkveue naše oblasti slovenski. Naj nam raztolmači to gospoda v svojem dnevniku ali v zloglasnem mesečniku, naj vender pokažeta ta dva lista, da sta narodna. Aut — aut. Dosedaj sta z neko doslednostjo zamolčala vse ger-manizatorske nakane Graškega in Celovškega škofa. Ali dovolj je danes teh žalostnih ekspektoracij, oglejmo si veselejši prizor. Nedavno je „Slov. Narod" ožigosa! tukajšnje bogoslovce, oziroma ravnateljstvo. Dopisnik pisal je čisto resnico, narekovala mujebesede sama ljubezen do naroda in domovine — brez straBti i u mržnje. Bolelo nas je, kakor mora boleti slednjega odkritega rodoljuba, da so pristopili bogoslovci k nemškemu društvu. Slava Bogu, popravili so to, s čim ur so se pregrešili, stopili so v kolo pokroviteljev družbe sv. Cirila in Metoda. Silno nas je rozveseltla ta vest, ki je zares vredna, da se zabeleži z zlatimi pismenkami v zgodovino našo. S tem činom so bogoslovci oprali madež, s katerim so oskrunili sveto rodoljubje in osramotili domovino in narodno duhovništvo. Vrhu tega pa nas to navdaja s sladko nado, da bodo ti mladeniči značajni duhovniki, katerim bode ljubša čitalnica, kakor kazina, ki bodo rajše uradovali slovenski, nego nemški in ki ne bodo besneli zoper rodne svoje brate, zoper lastno mater, kakor delajo nekateri po Kranjskem in v Gorici. Preverjeni smo, da se no bodo ravnali ti gospodje po znanem receptu: „Ich biu kein vvindiscuer, ich bin kein deutscher, ich bin ein katholi seber — Priester". Kajti gorje narodu našemu, ako bi se duhovščina udala takšni mlačnoBti, to bi bilo izdajstvo in začetek narodnega pogina, česar pričakujejo tako nestrpno neprijatelji naši. Toda dokler bodemo imeli takšne bogoslovce, se nam ni treba tega bati. Zatorej hej Slovenci, božja pomoč! Domače stvari. Zopet vzela num je neizprosna smrtna kosa iz naše srede bojevnika, neustrašenega iu neomab-Ijivega do poslednjega dihljaja. Po dolgi mučni bolezni umrl jo danes zjutraj ob polu deseti uri urednik našemu listu g. Ivau Želez nikar. Osta-vil nas jo mož, ki ga bodemo težko pogrešali v naših vrstah, kajti odlikovala ga je izredna odločnost in žilavost, ka ker finih lastnosti je tako silno potreba baš slovenskemu časnikarju pri težavnih nuših domačih razmerah. Porodil ho je pokojnik dne 28. decembra 1. 1839. v Stiski vasi na Gorenjskem. Gminazijalne študije dovršil je v Ljubljani I. 1868, potem šel je 1. 1860., na Dunaj kjer je tri leta poslušal pravoslovje. L. 1863. vrnil Be je v domovino in ustopil kot notarski kandidat pri notarju g. Radeju v Slovenski Bistrici. L. 1881. po Jurčičevi smrti prevzel je uredništvo „SIovenBkega Naroda", kateremu je bil na čelu do svoje bolezni. Bolehal je že lansko zimo, a nikdo ne bi bil mi-sld, da ima kal smrtne bolezni v sebi. Preteklo poletje podal se je na daljni odpust, da bi si okrepčal zdravje, a prepozno je bilo. Septembra meseca prisilila ga je bolezen, da je moral ostati doma. Delal je pa še vedno za list do zadnjega časa in še v poslednji Številki lanskega leta napisal je s tre-bočo se roko, sam skoraj na smrtni posteiji, zadnji svoj spis : „Mrtveci 1891. leta!" V prihodnjih številkah priobčili bodemo obširni životopis pokojnika. Nepozabnemu prijatelju in tovarišu bodi blag spomin ! — (Slovenskim g g. pevcem) Da ska-žemo zadnjo čast pokojuemu uredniku „Slov. Naroda", g. Iv. Ž el ez n i k a r j u , vabimo uljudno vse čč. gg. pevce k skupni pevski vaji jutri, sredo zvečer, ob 8. uri v prostore „Glasbene Matice". Več prijateljev. — (Osobne vesti.) G. deželni predsednik baron Winkler vrnil se je včeraj zvečer z Dunaja. — (Društvo tiskarjev, kamnopiscev in k a mn o t i s k a r j e v na Kranjskem) imelo je v soboto dne 23. januvarja ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Knežjem dvorci svoj redni celoletni občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: Fr. Hribar ml., predsednik; Fr. Marout, podpredsednik; V. Arselin, blagajnik podpornega odseka; J. Pance, blagajnik izobraževalnega odseka; A HoflerinJ. Spindler, zapisnikarja; J. P a vi i če k in E. M a 11 h e s, knjižničarja. Za revizorje so bili izvoljeni gospodje: Fr. Ban, O. Tutta in A. Zvvatz, poslednji bil je izvoljen tudi upraviteljem blagajnice za potujoče društvenike. — (Včerajšnji veliki letni semenj) bil je, dasi vreme za potovanje iz daljnjih krajev ni bilo ugodno, vender mnogoštevilno obiskan. Došlo je mnogo kmetovalcev z vseh strauij dežele, posebno pa iz okolice Ljubljanske. Tujih kupcev iz raznih krajev sosednih dežel, posebno iz Laške iu Koroške, je bilo mnogo navzočnih. Tržili so pridno, posebno živahna je bila kupčija za posušene kote in so bile tudi cene dobre. Živine prignalo se je veliko število, dasi za tristo glav menj nego lansko leto ob tem glavnem semnju. Prignalo se je 1094 konj in volov, 259 krav in 43 telet, skupaj tedaj 1396 gluv. Kupčija je bila splošno dobra pri goveji živini in pri konjih, že z ozirom na to, ker je bilo živine primeroma malo, kupcev pa mnogo, poBebno iz Vipave in z Laškega. — (Nove amodke) Ker se je vsled po-draženja smodk pokazalo, da se je prodaja nekaterih vrst izdatno zmanjšala, hoče tobačna režija izdati novo vrsto „kuba po 5 kr." ter tako povzdigniti prodajo je poprej priljubljene vrste smodk. Nove „kubatt bodo v obliki podobne britanikam in se je že pričelo z njih izdelavanjem. — (ObčinaPodgora) v velikolaškem sodnem okraji je v občinski seji dne 15. januvarja gospoda Danijela Šuflaja, c. kr. okrajnega sodnika, za njegove zasluge jednoglasno izvolila za svojega častnega občana. — (Iz Zagorja) se nam piše: Po 23 dnevnem štrajku so se morali premogarji, ker je večini pošel živež in od drufitva v Gradcu, na katero so veliko zaupali, ni prišlo podpore vender le udati ter začeli danes delati. Nasledki tega štrajka so jako žaloBtoi. Prvič niso delavci 3 tedne nič zaslužili, drugič je družba ustavila cinkarno v kateri so delavci pri 12 urnem delu zaslužili od 45 — 60 gld. na mesec, tretjič jih je nekaj večinoma oženjenib, iz-tiranih iz Litijskega okraja in četrtič niso s tem štrajkom čisto nič dosegli, kar bi se pa bilo zgodilo, vsaj kar se plače oziroma mezde tiče, ko bi bili šli delat in gg. okraj, glavarja, rudarskega nad-komisarja in vodjo za to prosili. A oni niso hoteli verovati tistim, ki so jim to storiti svetovali, ampak so bo le krepko držali tega, kar jim je „ferajnar" rekel. Dal Bog, da bi jim bila to šola, kako daleč se pride s svojeglavnostjo in ako se posluša ljudi, katerim so bolj mar anarhistične stvari nego zboljšanje delavskega gmotnega stanja. — (Novo bralno društvo) na Goriškem se je osnovalo pod imenom „Sivi Ćaveu" za občino Kamnjp, Dobravlje in Vrtovin. Pravila so se že od-poBlnla v potrjenje. Društvene veselice. — (Slavnost v spomin dr. Janezu Bleivveisu.) katero priredi v 8 dan februvarja 1892 akademično društvo „Slovenija" na Dunaii, obsega: I. Koncert s prijaznim sodelovanjem gosp. opernega pevca Job. Tertnika, mešanega zbora si. BSlovao8kega pevskega društva" pod vodstvom pevovodje g. A. A Budita iu tamburaškega zbora bI. hrvatskega akad. društva „Zvonimira*. Zbore vodi častni pevovodja g. Jan J: r i k, klavir Czapka. Vspored: 1. Pozdrav in nagovor predsednikov. 2. F. Grbič: „Slovanski brod". Moški zbor. 3. a) Mehiil: Arija iz opere „Josip", b) F. Bohm: „Tvoje oči", pesen — poje operni pevec gosp. J. Tertnik. 4. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj." Mešani zbor slovanskega pevskega društva pod vodstvom gosp. pevovodje A. A. Buchta. 5. P. H. Sattner: „Za dom med bojni grom". Moški /bor. 6 a) B.)siljevac: „Koračnica hrvatske", b) J. Miletić : „Povračanae". Udara si. tamburaški zbor hI. hrvatskega akad. društva „Zvonimira". II. Ples, pri katerem svira godba F. Fahrbachova. Reditelj plesni učitelj g. Ružička. Lokal: Hotel Goldeues Kreuz VI, Mariahilferstrasse 95. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Prostovoljni doneski v korist „Podpornemu društvu za slovenske viaokošolce na Dunaju" in v društvene namene se hvaležno vsprejemajo. — (čitalnica v Šmariji pri Jelšah) priredi prvo „B'sedo" 2. februvarja 1892 v gostilni g. Drag. Jagodica. Sodeluje Šmanjska godba. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustnpnina za ude 50 kr., za neude 1 gld, dame proBte. Vspored: A. Koncert. 1. H. Volarič: „Trobojnica", moški zbor. 2. Pozdrav predsednika. 3. P. Ilug Sattner: „Po zimi iz šole", mešani zbor. 4. Gj. Eisenhut: „Ti", mešani zbor. 5. „Veuec slovenskih narodnih pesmi", svirajo čitaluiški godbeniki. 0. Aut. Haj dr ih : „Sirota", moški zbor z alt-solo. 7. Wagoer: „Loheu-grin", svirajo čitalniški godbeniki. 8. Dr. G. Ipavec: „Pozdrav", mešani zbor. 9. H. Volarič: „Zj dom!", moški zbor. B. Ples iu prosta zabava. — (Delavci suknarske tovarne v Škof j i Loki) prirede plesni venček v torek, dne 2. februvarja 1892 v prostorih „pri Krom". Plesno godbo preskrbi godba c iu kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Ustopuiua 50 kr. Začetek ob 7. uri. Telegrami „Slovenskomu Narodu1': Dunaj 2~>. januvarja. Bivši cesarski namestnik češki, baron Kraus, zbolel na hripi. Dunaj 25. januvarja. Srbija je baje dovolila ižtiranje Uizova, proti temu, da mu Avstrija dovoli prosto pot preko svojega ozemlja. Budimpešta 25. januvarja. V mnogih volilnih okrajih zahteva sc že zdaj vojaška pomoč, ker se boje na dan volitve velicih izgredov. Lisbona 25. januvarja. „Diario populas" pravi, da so predlogi vlade glede znižanja uradniških plač, ustavljenja javnih del in povišanja užitnine neizvedljivi. To bi vedlo do revolucije. Časopisi svetujejo vladi, naj proda nekatera kolonijalna posestva. Berolin 26. januvarja. Kakor poroča ,,Norddeutsche Ztg." bode veliki knez Aleksij, vračujoč se iz Londona v Peterburg, se ustavil dne 27. t. m. v Berolinu in posetil cesarja Viljema. Monakovo 26. januvarja. Soproga bavarskega vojvode Maksa umrla po noči ob 3 V* uri. Razne vesti, * (PotreB v It i m u in okolici.) V Civita Laveina bil je včeraj proti polunoči hud potres. Neki stari Btolp se je podrl in pokopal pod razvalinami dve osobi, kateri so še živi izvlekli. Mnogo hiš jo razpokanih. Prebivalstvo pobegnilo v šotore na prostem. V Gataniji čutili potres proti jedni uri zjutraj. Tudi v Geuzanu in Velletriui bili so hudi potresi, več hiš se je zrušilo. Tudi v mestu napravil je potres velik strah. V Teatru Argentina nastala je velika zmešnjava, več žensk je omedlelo. V Kapitolu morala se je, ker so se lestenci začeli močno gibati, seja mestnega odbora pretrgati za d *sL't. minut. * (Stoletnica meBta Odese.) Dne 10. t. m. preteklo je sto let, odkar je sklenila ruska carica Katarina II. mir b Turki v Jašu. Vojno je bila začela v zvezi s cesarjem-Jožefom II. in slavni general Laudou je bil vzel trdnjavo Beli-grad z naskokom, o čemer tako lepo poje slovenska narodna pesen. Jožefovega naslednika cesarja Leopolda II. je prisilila Prusija, da je sklenil mir s Turki v Svoštivi (koncem I. 1791) in potem je tudi Katarina »klonila gori omenjeni Jaški mir. V tem miru je dobila Rusija vso zemljo mej Bugom in Dnjealrom s trdnjavo Očakov vred. Tako se je Rusija učvrstila na severni strani Črnega morja in mesto turške trdnjave Uadžibej vzrastla je Odesa, ki je sedaj diugo trgovinsko mesto na Ruskem. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja ae priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moli ovega Seidlits-praška", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vae toikote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 fjld. «. v. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DTNAJI, Tucli-lanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOIilVov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh škatljic so no pošilja. 1 (42—2) „LJUBLJANSKI ZVON" za vae leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. JLoterljne uredite V Trstu: 47, 34, V Linci: 88, 68, 23. januvarja. 85, 82, 48. 10, 84, 63. Tujci: 25. januvarja. Pri HImIIM: Ueran, Ćuček iz Pulja. — Kropf, Wol-segger. Honigman i/. Kočevja. — ltobitschek, Schuhs, Grešnik z Dunaja. — ilirseh, Herzog iz Zagreba. — Grando iz Kranja. — Modic iz Nove vasi. — Eichinger iz Urna. — Kurath iz Celovca. Pri fcloiiu: OalitzenBtein, Weisst Bohringor, Gei-ringer z Dunaja. — Ilaušer, Fit? iz Trstu. — Srhulhof, Le der iz Gradca. — Wutscher iz Št. Jerneja. — Eiienstatter iz Zagreba. — Gerec iz Pisec. — Gassner iz Štuttgarta. — Schinellur iz Hrvatskega. — Bučar iz Kamnika. Pri {usueiu kolodvoru: Kohlbesen iz Mokronoga. — L0W6 z Dunaja. — KoBel, Konenčič iz Paaina. — Dolenc iz Vipave. Prt bdVHrikfiu dvoru: Schober iz Selc. — Zupančič iz Mokronoga. — Schuster iz Tirolskega. — Cofe iz Must. — Koschul iz Rateč. Meteorologično poročilo. j Dan Čas opa-Bovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. d •—> 7. zjutraj 'J popol. 9. zvećer 740 2 mm. 7384 mm. 7370 mm. i I —44° C 'si. svz. jasno 0 8° C jsl. svz.j jasno —4 6U C jsl. svz.! d. jas. 50»*. snega. Srednja temperatura —2*7, za 0!)1 pod normalom. ^>-ciriajsl£SL borza dne 26 januvarja t. 1. včeraj . . . gld. 9440 ... „ 98-80 Papirna renta . . . Srebrna renta . . . Zlata renta.... .r)° 0 marčna renta Akcije narodne banko Kreditne akcije . . London ..... Srebro ..... Napol...... C. kr. cekini . . . NemSke marke . , 11110 10315 1058 — 300-— 118 15 9-39 5-59 57-97'/, danes gld. 95-20 „ 94'55 „ 11135 „ 10320 „ 1043— „ 307--„ 118-05 " 938 5-59 „ 57-92'/, Zahvala. Vsem znancem in prijateljem in gospodi Vipavski, ki je ob Času smrti nepozabnega nam očeta, gospoda Josipa Kostanjevca Izrazila nam sočutje svojo z obilno udeležbo pri sprevodu predrazega umrlega, osobito si. Vipavski čitalnici in Vipavskemu pevskemu zboru, izraža s tem svojo najtoplejšo zahvalo. (105) žalujoča obitelj. Vipava, dne 25. januvarja 1892. Učenec ki je dovršil najmanj IV. razred, priden, močan, 14—15 let star, vsprejme se v prodajalnlco n »pecerljnklui ItlaKom. Kje? pove uprav nistvo „Slov. Naroda". (.94—2) iKgttvsk pomočnik 19 let star, vešč slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, l*£e elnfcbe. — Ponudbe naj bo blagovolijo pošiljati g. M. Arko-tu, nadučitelju v Hrenovi-c ali pri Postoj Inl. (103 — 1) f f I f f f napolnjene s novim gosjim perjem. Dokler je kaj v zalogi, prodajam popolnoma novo, a roko nkubljeuo. Nivo gosje perje samo po 60 kr., boljše vrste samo po 70 kr. funt. Zaboji za poskušnjo po 10 funtov pošilja po poštnem povzetji *T. Krasu, trgovina z gosjim perjem v Pragi, Fleischmarktgasse 2. Zamena dovoljena. (104) M'mnnja mm Kuhan s soparom iz dišečih gor-skib malin, napravljen natančno po avstrijskem pripravljanju zdravil, ima najlepši duh in naravno lepo barvo. Steklenica z 1 klg. sirupa 66 kr., iztehtan od 5 klg. višje a klg. 55 kr. Mala steklenica 35 kr. Piccolijeva lekarna „Pri angelju' v Ljubljani, Dunajaka cesta. ročitm se proti gnttsetju #vofe točma izvršujejo. (59—2) Pozor, gostilničarji! Oddelek domaie godbe na lok, katera ima potrebno dovoljenje od deželne vlade in mestnega magistrata, se priporoča gg. gostilničarjem. (102—11 Franjo TTrtnllr, Mestni trg it. 9. Lepo metlovana soba v štndentcvMkih ullcali, z razgledom na Valvasorjev trg, daje se takoj v najem. — Več v Študentov Nk i h ulicah it. 2, II. nadstropje, ali pa pri uprav-ništvu „Slovenskoga Naroda". (16—4) ^ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm«Br p Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-1) šivalnih strojev, 1 Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo so • frankovano in brezplačno, 4 Vsem nekdanjim častitim obiskovalcem moje v gostilnice na Zabjaku („Pri zlatem sodčku") se tem potom na j tople je zahvaljujem za mnogobrojni obisk ter ob jeduem naznanjam, da bodem svojo gostilnico zopet odprl jutri v sredo dne 27. januvarja t. 1. Točil bodem pristna dolenjska, hrvatska in Istri ianska vina, a skrbel vedoo za dobro kuhln|o in točno postrežbo. Priporočam se p. ti. častitemu občinstvu za mnogobrojni oblak. Z vsem spoštovanjem Jakob Milavec gostilničar in posestnik. 4» VIZ1TNICE priporoča „Narodna Tiskarna4 po nizkej ceni. ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaW L nžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nas ljubljeni soprog oziroma oče, gospod Ivan Zeleznikar urednik ..Slovenskega Naroda" po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes ob polu 10. uri zjutraj v 53. letu dobe svoje mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika bode v četrtek, dnč 28. januvarja ob 4. uri popolndne v deželni bolnici na Dunajski cesti blagoslovljeno in potem k sv. Krištofu prevedeno. Svete mase zadušnice brale sc bodo v raznih cerkvah. Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 2t>. januvarja 1892. Vrni Žt'lt'ziilkar roj. Vogel, soproga. — Ivan. Julljan, Mlinu, Konstantin in Ana, otroci. Št. 23.090. (77-2) Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane naznanja, da je občinski svet v seji z dne 1. decembra letos sklenil: a) za vsakega psa, katerega ujame kožederec tekom meneča marca v mestnem okrožji z neveljavno marko ali brez marke, pa ga izpusti vsled dovoljenja magistratovega tekom 48 ur, plača lastnik psa kože-dercu odkupnino jedoega (1) gld.; b) za vsakega psa, katerega ujame kožederec v dobi od 1. aprila do konca decembra v mestnem okrožji z neveljavno marko ali brez marke, pa ga izpusti vsled dovoljenja magistratovega tekom 48 ur, plača lastnik psa kožedercu odkupnino dveh (2) gld. Ti določili stopita na mesto § 9 pravil o poberanji pasje takse v Ljub ljani z dne 3. junija 1881, št. 8803. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 28. decembra 1P91. Oblastveno dovoljeni zavod za prilepljenje razglasov in pisarna za posredovanje pri zasebnih opravilih. Podpisanec naznanja, da mu je vis. c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani z odlokom z dne 4. januvarja 1892. L št. 15338 podelila privoljenje za napravo in oskrbovanje zavoda za prilepljenje razglasov pisarne za posredovanje pri zasebnih opravilih s pravicami, dajati razjasnila o nakupu in prodaji hišne oprave in glasovir-jev, o vnajemodalstvu stanovanj, kupčij in prodaj alnic, posredovati o nakupih in prodajah, pri najemih in zakupih kmetijskih posestev, mestnih hiš, graščin in selskih dvorcev (vil) in prosi veloslavne oblastnijo, zavode, podvzotja in častito občinstvo posluževati se v vseh, bodisi prilepljenja uradnih ali zasebnih razgla&bv po ulicah mesta ali zasebn6 poslovnega posredovanja tikajočih zadevah mojega zavoda. 'A zagotovilom, da se hočem potruditi vsa mi dana naročila natančno in točno izvršiti, podpišem z odličnim spoštovanjem Vofcoe>lav Kališ (U8—;i) Prešernov trg št. 3. Izdajatelj Id odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne".