lev. 110.
Velja po pošti: =
Sa calo leto naprej .	K 26'—
n pol leta » .	» 13'—
za četrt » » .	» 6'50
za on moseo > .	» 2*20
za Nomčljo cololetno	» 20-—
za ostalo inozomstvo	» 35'—
s Vupravništvn: =
Za oolo leto naprej . K 22*40 za pol lota » . » 11-20 za četrt » » . » 5-80 za en meseo » . » 1-90
Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
Leto XXXVII.
5== Inserati: =====
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
sa dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 » i*
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
j_u Izhaja: =====
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih olloah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 6. i = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. ===== Upravniškega telefona štev. 188. =
J®* Današnja številka obsega 18 strani.
Štajerski slovenski kmet
na dan!
V ponedeljek, dne 17. majnika. se bije idločilna bitka rned pristaši »Kmečke sveže« in njenimi nasprotniki. Ne skrbi ias njen izid! Saj je slovensko štajersko judstvo že 7. majnika pokazalo, kje da stoji. Pokazalo je štajersko ljudstvo 7. najnika, da ne mara za kandidate tiste stranke, ki se po krivici zove »Narodna stranka«, dasi njen voditelj dr. Kukovec ioče več nemščine. Zavedno slovensko štajersko ljudstvo je že ob volitvah v splošni skupini dokazalo, da nima tal v slovenskem štajerskem ljudstvu tista stranka, katere glasilo »Narodni Dnevnik« voli zdaj najostudnejši boj proti krščanstvu n proti vsem svetinjam, ki so in ki mora-o biti svete vsakemu katoličanu.
Kandidatov, ki jih priporoča »Narod-la stranka«, zaveden kmet ne bo volil. S itranko, ki blati verske svetinje, ne more ti pošten kmečki volivec in stranki, ki se lruži z Nemci, pa zahteva več nemščine, ie more dati svojega zaupanja zaveden slovenski kmečki volivec: steber slovenskega naroda.
Vsiljujejo svoje kandidate tudi nem-škutarji. Poznate jih! Štajercijanciali pri-,taši Giftne krote jim pravimo. Štajerci-ancev ne bo podpiral naš človek.
A tudi z znano Plojevo vstaško stranjo ne more iti naš človek. Koliko se pa azločujejo zdaj Plojevi ali Slogaški pri-taši od »Narodne stranke«? Nič. Libe-ama in Plojeva slogaška stranka, ki jo (lazivajo tudi z uskoško stranko, korakata skupno roko v roki proti »Kmečki zvezi«. Nihče naj se ne vjame v nastavljene zanj-ke in na medene besede bodisi Plojev ali pa celjskih liberalnih advokatov in njihovih podrepnikov.
Dne 17. majnika zmagaj slovenski imet združen v Kmečki zvezi proti vsem vojim licemerskim in hinavskim nasprotnikom. Slovenski kmet naj zbline vse pe-tanje liberalnih, uskoških in nemškutar-ikih kmetovih sovražnikov, ki ga poznati le ob volitvah, drugače ga pa zasme-tujejo in sramote.
Na noben način se naj ne da zbegati štajerski kmet. Voli naj edinole
KANDIDATE »KMEČKE ZVEZE«,
ii so:
Za sodni okraj Maribor, Št. Lenart, jornja Radgona. Ljutomer: Franc Robič, ieželni odbornik, Gradec, in Ivan Rolkar, iržavni poslanec, Malna.
Za sodni okraj Ptuj, Ormož: Anton Meško, župan, Lahonci, in Josip Ozuiec, župnik. Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Za sodni okraj Rogatec, Šmarje: Jakob Vrečko, kmet, Ponikva.
Za sodni okraj Celje, Vransko, Gornji Grad, Laško: dr. Ivan Benkovič, državni poslanec, Brežice, in Alojzij Tcrglav, kmet. Št. Peter v Savinjski dolini.
Za sodni okraj Šoštanj, Slovenji Gradec, Marenberg: dr. Karol Verstovšek, profesor, Maribor.
Za sodni okraj Brežice, Sevnica, Kozje: dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
V sodnili okrajih Slov. Bistrica-Ko-njice: Peter Novak, posestnik, Slovenska Bistrica.
Na glasovnice napišite natančno imena kandidatov, za vsak volivni okraj tako, .kakor citate.
Do dneva volitve nas loči še nedelja! Dobro jo porabite za agitacijo. Zavedni somišljeniki »Kmečke zveze« stopite do, vsakega volivca in ga navdušite, da se gotovo udeleži volitve in da voli kandidata »Kmečke zveze«. Ce želi, mu zapišite pravilno kandidata »Kmečke zveze«. Le z delom se doseže maga in z osebno agitacijo v mnogih slučajih še več, kot s shodi! Pomislite: Agitacija je lc kaj vredna, če se vrši od volivca do volivca!
Pazite natančno, kdaj se vrši v vaši občini volitev. Ne zamuditi!
Nasprotniki »Kmečke zveze« napenjajo vse moči, da strmoglavijo može, ki jih kandidira. Zato pa vsi do zadnjega našega volivca na volišče!
Boju štajerskega slovenskega ljudstva v deželni zastop sledi z največjim zanimanjem vsa Slovenija. Krščansko ljudstvo na Koroškem, Primorskem in Kranjskem bo z velikim veseljem sprejelo poročilo o vaši zmagi, ki vam je gotova, če storite vsi na dan volitve svojo dolžnost.
Z Bogom v boj za pravice slovenskega krščanskega štajerskega kmečkega ljudstva!
Volitve v slovenski trški skupini.
Proti samostojnemu kandidatu dr. A. Medvedu, profesorju v Mariboru, so pozvali na pomoč dr. Kukovčevi pristaši »Slovenski Narod«. Staro ljubljansko dnevno glasilo seveda prav nič ne zasleduje razvoja na slovenskem Štajerskem, ker le tako je mogoče, da piše o samostojnem kandidatu: »Kdo se pač ne smeje, ker kandidira dr. Medved na narodni podlagi«. Da zasmehuje »Slov. Narod« narodni program, ni nič čudnega, saj so bili kranjski liberalci leta in leta tesno zvezani z Nemci! A ne čudimo se tudi, da se pristaši in prijatelji dr. Kukovca smejajo
tistim, ki jim je še sveta njihova narodna stvar. Saj to znamo, da jc takozvani štajerski »Narodni stranki« obramba mile naše materinščine zadnja stvar. Narodna stranka se žalibog prerada druži s štajer-cijanci. Pri občinskih volitvah v Framit so šli pristaši »Narodne stranke« roko v roki na volišče proti Slovencem z nem-Škutarii. Krajno vodstvo »Narodne stranke« v Št. Petru pod Sv. Gorami sc je pa pri občinskih volitvah zvezalo s tistimi ljudmi, ki so po celi župniji pobirali podpise za nemški učni jezik v ljudski šoli. Zahtevali so zavezniki »Narodne stranke«, da bodi celo že v prvem razredu ljudske šole nemščina učni -jezik! In kdo je voditelj »Narodne stranke«? Nihče drugi kakor celjski gospod doktor Kukovec! ,Kot voditelj je seveda odgovoren za vse, kar delajo pristaši njegove stranke.
Ob tej priliki, ko se ponuja dr. Kukovec za deželnega poslanca zavednim slovenskim trškim volivcem, pa še nekaj potez o kandidatovi narodnosti. Na narodno strankarskem shodu v Brezju pri Mariboru je pokazal svojo veliko ljubezen do nemščine. Vzkliknil je: »Več nemščine!« Tudi nedavno na shodu v Studencih je o nemščini govoril.
Vsakdo, ki so mu količkaj znane štajerske razmere, zna, da se na Štajerskem nemščina še veliko preveč šopiri. Vse to zna: inteligent in preprost človek. Samo dr. Kukovcu je še premalo nemščine. Ce hoče dr. Kukovec še več nemščine, naj gre v rajh. Tam -jo bo čul toliko, da bo utešena njegova želja po blaženi več-nemščini.
Zavedni slovenski volivci v slovenski trški skupini zato nc bodo ustregli dr. Kukovčevi želji po več nemščini. Saj če pride mož v štajerski deželni zbor in kot deželni poslancc prične delovati za »več nemščine«, obstoja velika nevarnost, da ga bodo Nemci preradi ubogali in nas štajerske Slovence osrečili in nam po dr. Kukovčevi želji dali »več nemščine«, dasi jo ie po mnenju štajerskih Slovencev že tako preveč!
Zavedni slovenski trški volivci bodo za to volili prof. dr. Medveda, ki je znan odločen narodnjak. Slovenski trški volivci naj ne dado dr. Kukovcu prilike, da bi kot deželni poslanec v štajerskem deželnem zboru delal za več nemščine v zeleni Štajerski!

»ip ft fl'j l

Železniško ministrstvo hoče vzeti Savo.
(Poroča dr. E. Lampe.) V »Zadružni zvezi« smo sc večkrat bavili z vprašanjem, kako preskrbeti na-
šim zadrugam poceni gonilno silo. Sklenili smo, da sc snujejo strojne zadruge, ki si nabavijo svoje motorje in jih oddajajo članom za uporabo pri kmetijskih strojih. Osnovale so se nekatere take zadruge, ki uspešno delujejo in v ljudstvu bude zanimanje za tehniško izpopolnitev gospodarskega obrata. A bencinovi motorji, ki pridejo tu zlasti v poštev iu imajo svoje brez-dvomrfe ugodnosti, si vendar šc niso mogli priboriti pri našem ljudstvu splošnejše uporabe.
V industrialnih podjetjih pa se vrše velike izpremembe. Stari obrat se opušča in moderne električne naprave se vpeljujejo. Koder je le mogoče, se izkuša več podjetij '/vezati z eno električno centralo, s čimer pridobe mnogo na sili in na ceni. Napredek elektrotehnike jc zbudil veliko zanimanje industrije, in električna gonilna moč prodira na vseh poljih.
Na Kranjskem se jc tudi zanimanje za električne naprave jako zbudilo. Imamo že različne manjše naprave in projektira se vedno več novih. Koder je kaka pripravna vodna sila, se že snujejo bolj ali manj srečni projekti, seveda je tudi špekulaciji odprto polje, in razni elementi se že vtikajo v take špekulacije.
Mnogo majhnih naprav pa stane mnogo denarja, zahteva pomnoženih režijskih stroškov, in vendar ne doseže tega, kar ena velika, dobro izpeljana centrala. Ta ozir je vodil kranjski deželni odbor, da je začel proučavati vprašanje, kako bi sc naše obrtno in poljedelsko prebivalstvo na najugodnejši način preskrbelo z električno silo za svetlobo in strojni obrat.
Bila bi to velika dobrota za kmeta itt obrtnika. Našemu kmetu manjka delavcev, in prisiljen bo vporabljati stroje, ker: mu bo sicer nemogoče izvrševati svoja gospodarska opravila. Delavske moči so za kmeta postale predrage, in naša skrb mora biti, da mu s cenejšim pripomočkom omogočimo njegovo delo. V to naj služi stroj in gonilna sila, ki si je posameznik ne more nabaviti, pač mu jo lahko ustvari naša združena sila.
Industrialni obrati, ki že imajo svoje naprave, bi se brez dvoma pridružili,taki skupni napravi, že zaradi prihranka na režijskih stroških. Svoje centrale bi imeli lahko za rezerve.
O rentabiliteti so sodbe strokovnjakov ugodne. V Ljubljani stane kilovatna ura 70 h. Ce bi mogla deželna centrala oddajati občinam električno silo za svetlobo po 25 do 30 h in za gonilno silo po 15 do 20 h, bi vsaka občina pri oddaji interesentom lahko imela svoj redni dohodek, in vkijub temu bi interesentje dobili električno moč za več kot polovico cenejše.
Ko jc zjutraj vstal in se pričel umikati, je zapazil s strahom, da mu manjka nosa.
Pogleda na umivalnik, pogleda okrog sebe po tleli — nosa ni nikjer. Pogleda na Posteljo, odgrne in potegne doli odejo in riuhi, premeče vse blazine in podušnice - nosa ni nikjer. Preišče vse žepe, iz-[epe suknjo in hlače, iztrka črevlje, ki so še neobuti stali poleg »postelje — nosa ni nikjer. Preišče celo sobo, odpre omare vsa predala, pogleda celo za peč in v Papirni koš — nosa ni nikjer. Kaj početi?
Vedno ne more sedeti doma, mora v jjiesto, toda nosa nima. Odpravi se torej "rez nosti, odpravi se s plašnim srcem in
1 bojazljivim korakom, kot človek, ki se "shaja v veliki zadregi. Kako pojde člo-vek med ljudi, če pa ne more iti za no-s°m? Ali jc mogoče brez nosa iti po pravi Poti?
Ko stopi iz sobe, ga sreča na hodniki njegova postrežnica, stara, poštena Jonska, ki se razume na vse, česar je tre-človeku k njegovemu telesnemu bla-
gostanju, ter zavpije prestrašena: »Jem-nasana, kje imate pa nos?«
»Zgubil sem ga, ali pa mi ga je kdo ukradel, ali pa io je sam po noči kam popihal, kaj jaz vem.«
»Kaj hočete brez nosa v mesto?«
»Ali naj brez nosa vedno doma sedim?«
»Brez nosa pa vendar ne morete med ljudi!«
Ali jc ljudem najbolj potrebno mojega nosa? Saj imam noge, roke, srce, jezik, možgane, oči, ušesa. — Menda bom vendar shajal nekaj časa brez nosa,- dokler ga nc najdem ali si nc omislim novega!«
»Kaj šc! — Brez noge, brez roke, brez srca, brez jezika, brez oči, brez ušes, brez možgan bi v slučaju potrebe lahko šli med ljudi, brez nosu pa nikdar. Ljudje pogledajo najprej na nos.«
»Naj pogledajo. Se bodo že prepričali. da ga nimam in se bodo privadili. Moj nos, katerega nimam, menda nc bo nikomur na potu.« Reče in odide v mesto.
Sreča ga njegov prijatelj: »Na zdar! Kje imaš pa nos?«
»Nekam sem ga založil.«
»Kaj pa boš brez nosa?«
»Kaj? — Živel bom, kakor sem živel z nosom, samo izvohal ne bom ničesar.«
»Kaj še! Človek mora predvsem vohati. Zapomni si: lahko ne hodiš, ne delaš, ne misliš, ne govoriš, nc vidiš, ne slišiš,
pa si vseeno pošten človek in koristen ud človeške družbe, toda človek brez nosa ni človek, ne velja nič. Ljudje gledajo pred vsem na nos in edino le za nos. Nos dela človeka.«
»Toda jaz jim hočem dokazati, da je človek brez nosa tudi še človek.«
»Tega jim nc boš dokazal nikdar. Noben dokaz ne velja, ako ga nc podpreš s primerno navihanim nosom.«
»Bomo videli. Z Bogom!«
»Z Bogom! Toda nc hodi med ljudi, ako nimaš nosa.«
Nato stopi v kavarno izpit čašo kave.
Gospodična blagajničarka, ki mu je drugače vedno prikimala prijazen pozdrav, se še ne zmeni za njega. Samo trenotek vrže nanj pogled in ga spet odvrne, a na obrazu se ji je bralo, da ga smatra za nekako sumljivega človeka. Slednjič se ji približa sam in jo nagovori: »Dobro jutro gospodična! Ali ine nc poznate?«
»Kdo pa ste?«
».laz sem gospod ta in ta.«
Nikar nc plavšajte. Gospod ta in ta jc vcclno imel nos.«
»Ker sem pa slučajno nos nekam založil. Ali sem zato drug človek?«
»Seveda! Cisto drugačen ste. Ali ste res isti?«
»Pri mojem zgubljenem nosu da res.«
»Tako se torej človek goljufa! Jaz sem vas imela vedno za poštenega človeka.«
»Ali mar nisem iveč pošten, če sem
prišel ob nos?«	•>
»Pojdite preč od mene! Kaj si bodo ljudje mislili. Jaz sem pošteno dekle in še nisem nikdar imela opravka s človekom, ki nima nosa.« Reče in se obrne na drugo stran.
Torej se vsede k mizici in si naroči kave.
Glavni natakar, njegov star znanec in dober prijatelj, ga ni več spoznal. Ko pride mimo, sc šc ne zmeni zanj, ampak gre dalje. Po dolgem čakanju mu pikolo prinese kavo.
»Ljudje imajo dobre nosove in takoj zavohajo, koliko je kak gost vreden,« si misli, »toda jaz jim hočem dokazati, da so se v meni zmotili,« ter 'hoče s stotakom plačati račun. Natakar ga vzame, pogleda denar in gosta ter reče: »Potrpitc trenotek, da grem po drobiž,« ter izgine.
Dotični trenotek je bil dolg, zelo dolg, da je slednjič žc skoraj izgubil vso potrpežljivost. Kar sc mu približa drug natakar ter ga prijazno nagovori: »V veži čaka na vas nek gospod in bi rad z vami nekaj važnega govoril.« Gost vstane in stopi v vežo. Tu ga je pa pričakoval policaj in poleg njega glavni natakar z bankovcem v roki. Policaj mu položi roko na ramo in reče: »V imenu i>ostave vas aretiram.«
nego jo more oddajati ljubljanska elektrarna.
V dobiček bi se delili torej vsi: obrtniki, poljedelci, občine in dežela.
Seveda se da to doseči samo z veliko napravo; čim bolj se razbije proizvajanje v majhne naprave, tem manjša je tudi ren-tabiliteta. In zato je deželni odbor obrnil svojo pozornost na največjo vodno silo — na Savo.
Tu se je pa srečal z železniškim ministrstvom, ki hoče Savo porabiti za električni obrat na alpskih železnicah. Dolgo že preiskuje železniško ministrstvo planinske vodne sile, da bi ob njih dobilo potrebno električno moč. Pri nas so se odločili za Savo pod Kranjem, in sicer posnemamo iz oklica c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju sledeče.
XXX
C. kr. železniško stavbno ravnateljstvo na Dunaju je imenom uprave državnih železnic pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju zaprosilo, da se mu dovoli zgradba vodne naprave za izrabo padca Save nad Kranjem in Medvodami v svrho proizvajanja električne sile in predložilo tozadevni splošni projekt. Po tem projektu, ki bi približno 8000 k. sil izrabljal, naj se v Savi nad vasjo Breg zgradi kombiniran jez na zatvornice. Zastajanje vode vsled te zajeze naj bi segalo 7 m nad ono vodno gladino, ki odgovarja ničelni točki vodomera pri kranjskem državnem mostu. Trdni zbetonirani podzidek bi segal 3 m nad omenjeno gladino, s pomočjo zatvornice pa bi se voda še nadaljnih 4 m vzdignila. Od jeza se ima izpeljati dotok k I. centrali v Prašah. Dotok bi bil v zemljo izkopan, oziroma v skalo izklesan kot predor. V tei centrali bi bile potrebne turbine in od tod bi se začasno odvajala spodnja voda nasproti vasi Trboje v Savsko strugo. Skuoni učinek I. centrale v Prašah bi bil približno 4260 konjskih sil. Ko bi bila prva naprava dogotovljena, bi .se začela graditi druga, in sicer bi se spodnja voda centrale v Prašah speljala po nižje se nahajajočem predoru kot dovajal, kanalu k II. centrali v Sviljah, kjer bi se voda zopet stekala v Savino strugo. Učinek II. centrale bi bil približno .3840 konjskih sil. Vsled te prošnje je razpisalo c. kr. okraj, glavarstvo v smislu § 57 kranjskega vodopravnega zakona na 25. maja t. 1. in naslednje dni ogled na lici mesta v svrho, da c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju in isto v Ljubljani nameravano podjetje pretresata in sosebno, da se razbi-strijo morebitni oziri na javne koristi in na primernost in tuje pravice, ki bi ovirale to podjetje. Ogled utegne trajati štiri do pet dni. Ta ogled ima informativen značaj in nikakor ne zadostuje, da bi se le pri tem ogledu ugovarjalo, temveč se bo pozneje, ko bo na podlagi izida tega ogleda c. kr. železniško stavbno ravnateljstvo pri projektu eventualno potrebne spremembe izvršilo, vodopravna obravnava v smislu §§ 60, 61 in 62 kranjskega vodopravnega zakona razpisala in vršila in bi se pri tej obravnavi po § 62 omenjenega zakona, oziroma med razpisom iste in obravnavo samo morali eventualni ugovori še enkrat vložiti.
Ako železniško ministrstvo vzame v svoj namen savsko vodno silo, je seveda ta sila za vse čase odtegnjena uporabi domačega prebivalstva. Središča naše domovine. najbolj obrtni in v vsakem oziru napredni kraji izgube glavni pogoj za veliki razvoj, ki ga opravičeno tod pričakujemo. Zato je stopil vmes deželni odbor kot zakoniti predstavitelj našega ljudstva. XXX
Ali bo v tem vprašanju s svojimi zahtevami prodrla država ali dežela, o tem se ne spuščam v nikaka prerokovanja.
Vmes leži še toliko privatnopravnih zadev in nejastnost glede sedanjega in bodočega vodnega zakona, da se stvar ne da ako se smatra samo z juridičnega stališča, ua mah razvozljati.
A z enega stališča je stvar popolnoma jasna: Vodna sila, ki je zaklad naše dežele, mora služiti pred vsem potrebam domačega prebivalstva. Železniško ministrstvo si Bo že pomagalo, ker ima še drugih voda na razpolago. Mi pa potrebujemo ravno v sredi Kranjske dežele take centrale, in ne bo izguba za državo, ako se tod povzdigne obrt in podjetnost prebivalstva.
To sicer ni zapisano v nobenem pa-ragraiu, a nam je popolnoma jasno.
Urške težave.
Cesar.
Cesar in kralj je odpotoval iz Budimpešte, ne da bi krizo rešil. Ni se odločil, komu izroči vlado, pač pa je> odločno izjavil: 1. da bo krizo, naj sc razvije kakorkoli hoče, reševal le ustavnim potom 2. da vztraja na tem, da mora, kdorkoli pride do vlade, izpolniti, kar je cesar od Mažarov leta 1906. zahteval in z Wecker-lom sklenil tozadevno pogodbo, 3. da vlade samim Košutovcem, pristašem programa leta 1848., ne izroči, marveč da mora kabinet po pretežni večini stati na načelih leta 1867.
Nekateri mislijo, da bo cesar vlado grofu Andrassyju poveril. Toda Andrassy je svojo vlogo najbrž že doigral. Vanj krona ne zaupa več tako kakor svoj čas. On igra dvoumno politiko, vrhtega pa jc onečastil svoje ime z načrtom volivne reforme, ki bije v obraz zahtevam, kakor jih je postavila krona v paktu leta 1906. Sicer pa Andrassy zahteva, da se dado Mažarom armadne koncesije, kar pa cesar nikakor noče dopustiti.
Pakt leta 1906.,
koiega izpolnitev cesar zahteva, oziroma tisti dve točki (1, 7, 8), ki ste bistveni za presojo sedanjega položaja, se dobesedno tako-le glase:
1. Popolnoma so izključena vprašanja poveljevavnega in službenega jezika.
7.	Vlada se bo stvorila na podlagi načel leta 1867. iz pristašev splošne volivne pravice.
8.	Naloga te vlade je izvršitev vseh v predstoječih točkah določenih agend, zadnja nje naloga pa je vdejstvenje volivne reforme na najmanj tako široki podlagi, kakor je bila začrtana v programu prejšnje vlade.
Od tega ogrska vlada ni prav nič izpolnila. Pač pa še zahteva, da se »reši« armadno vprašanje. In baš grof Andrassy je prvi, ki to stališče zastopa. Leta 1908. decembra meseca se mu je že posrečilo formulirati skupno z vojnim ministrom Schonaichom
provizorični vojaški program,
ki se je glasil sledeče:
1.	Dokler se ne reši vprašanje zastav in emblemov — kar se mora čimpreje zgoditi — se pripno na zastavah na Ogrskem pristojnih čet rdeče - belo - zeleni trakovi.
2.	Državno vojno ministrstvo se v prihodnje imenuje skupno vojno ministrstvo.
3.	V pododdelkih (stotniji, škadronu. bateriji) se uvede mažarski službeni jezik. V tem oziru imajo veljati enaka določila kakor pri honvedu.
4.	Na Ogrskem štacionirana vojna sodišča poslujejo v mažarskem jeziku.
Ta pogodba se je razbila, ker so jo krščanski socialci zavohali.
Kako in kaj bo v prihodnje, kdo ve?
Če bo avstrijski parlament vršil svojo nalogo, bo Mažarom moral vsak korak iz-podleteti, naj jih protežira, kdor hoče. Zadnja znamenja jasno kažejo, da ljudski zastopniki ne bodo pustili več Mažarom komandirati. Mažarsko moč treba streti do zadnjega — če nc izlepa, pa izgrda. Preko tega ne bomo mogli!
Ban ..Orlov" v Vipavi.
V nedeljo, dne 9. t. m. so se prvič sestali »Orli« priklopljeni v vipavskem okrožju, da si izvolijo okrožno predsedstvo. Okrog 50 vipavskih, šturskih in sv. vidskih »Orlov« je bilo v telovadnici vipavskega »Orla« kjer je g. jurist Česen iz Sanabora imel predavanje o mladeniški organizaciji. Povedal nam je mnogo koristnega ter nas navduševal, da naj osnujemo pri vsakem izobraževalnem društvu tudi telovadni odsek. O. juristu se tu javno zahvaljujemo, da je na samo eno besedo prišel med nas ter imel tako krasen govor. Brat A. Kobal je na to pojasnil, kaj so okrožja. Nato je prišlo do volitve. Soglasno je bil izvoljen za okrožnega predsednika brat gospod Lavrič, dekan in predsednik vipavskega »Orla«. Za podpredsednika brat Kromar Ivan, predsednik šturijskega »Orla«; za tajnika brat podiiredsednik št. vidskega »Orla«; za načelnika pa brat Kcbal, načelnik vipav-skega »Orla« in pa dva podnačelnika, brat Bratovš iz Št. Vida in brat Brecelj iz Štu-rij. Prva seja okrožnega predsedstva bo dne 13. junija v Vipavi. Na to da novoizvoljeni predsednik nekaj pojasnil glede javne telovadbe, na kar se zaključi mladeniški shod. Na to se je vršila skupna telovadna skušnja vseh treh odsekov, katero je vodil brat Kržan iz Ljubljane. Udeležba obeta biti pri javni telovadbi, dne 30. t. m. jako velika. Okrog 120 bratov telovadcev je že priglašenih in upamo, da se jih šeenkrat toliko oglasi. Bratje! Notranjci in Goričani, agitirajmo in vadimo se za nastop 30. maja v Vipavi! Na zdar!
Pismo iz Sirije.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
B e j r u t, 3. maja 1909.
Medtem ko se vsa Evropa ozira na dogodke v Carigradu, kjer se politično stanje menja skoro vsaki dan, — liki ognjeniku, ki je danes miren, a jutri izbruhne z vso silo in ugonobi vse naokrog, — pa ne ve naše občinstvo malo ali nič o groznih dogodkih, ki se doigravajo dan za dnem v turški Aziji.
Ko so pri prvem izbruhu v Carigradu umorili družkega državnega poslanca Mohameda Arzelama in ga na to prepeljali v Bejrut, je bilo vse prebivalstvo strašno razburjeno, da ne bi nastalo kako klanje med raznimi sektami in bi pri tem, kakor je v Turčiji običajno, največ ne trpeli kristjani. Konzuli so radi varnosti takoj brzojavili na velesile, da naj pošljejo svoja brodovja. Prišla je ena francoska in ena angleška križarica. Ker je ves Bejrut mladoturške stranke, torej tudi vojaštvo. je bilo za red dobro preskrblieno in pogreb se je izvršil kolikor mogoče mirno.
Kmalu nato je poslal prejšnji sultan na vse valije svojega cesarstva brzojavke z naročilom, pomoriti vse kristjane, in sicer se mora začeti z Evropejci, kajti ti da so vzrok njegovega padca, in oni podpirajo mladoturke. Če že hočejo Evropejci njegovo zemljo, jo bodo dobili, a popolnoma uničeno in opustošeno.
Ko je dobil bejruški vali to povelje, je naznanil poveljniku vojaške oblasti, da sultan ukazuje masakriranje. Ker sta oba
mladoturka, se seveda nista pokorila stil. tanovemu ukazu, in do sedaj je mirno \ mestu. Kaj prinese prihodnjost, se ne čisto nič. Nevarnost najbrže preti, ker j( v pristanišču ena francoska oklopnica ii ena križarica, ena nemška bojna ladja ii po ena angleška in italijanska križarica.
Enak ukaz je dobil vali v Damasku ki je to istotako sporočil vojaškemu po veljniku. Povejnik -Je ukazal odpeljati vsi topove na grič, s katerega se more bom bardirati velikansko mesto, in odgovori valiju: »Če pričnete s klanjem, nameriti takoj topove na mohamedanska stanova nja ter ugonobim vse mohamedansko pre bivalstvo.« Tako je tudi tukaj prepreči vojaški poveljnik s svojim radikalnim na stopom nečloveško klanje.
Pomaknimo se zopet malo bolj n; sever. Tu pa nam vpije prelita kri, ki bar va zadnje dni reke, mesta in vasi v Mal Aziji, o krvoločnosti najhujšega tirana moderne dobe, bivšega turškega sultan; Abdul Hamida. Tu so večinoma povsot armenski prebivalci, in na te se je spra vil ves srd fanatičnega vojaštva. Mestt Adana, kjer so živeli Turki z Armenci it Evropejci do zadnjega časa mirno, kje, se je začela približavati že nekoliko ev. ropska kultura, je popolnoma razrušeno izvzemši sirsko cerkev in samostan re. dovnic. Tako nam poroča včerajšnja br. zojavka jezuitov. Ko je šel neki jezuit po. gledat na streho, da bi videl, odkod pri. liaja šum in živinsko vpitje, pomeri nekdc nanj in ga ustreli v nogo. Nato pridrvi 6000 Armencev v samostan z ženami in otroci, proseč zavetja pred živinskim vo. jaštvom. Vojaki obkolijo nato samostan in ga zažgo na več straneh; potem grede k jezuitom in jim reko, nai se odstranijo če nočejo zgoreti. Razun kar so imeli n; sebi, niso rešili nič in so sedaj v največj bedi sredi med razvalinami, pobarvanim s krvjo nedolžnih žrtev. Armence pa, k so pribežali v samostan, so najprvo iz gnali ven, nato jih pa kakor pse postrelil nekaj so jih križali na zidovih. Ženam s prerezali trebuhe, prsi itd. Prav kakor ne kdaj divji Huni. Deklice so pa odpeljali sabo. Francoski častniki, ki so pripovc dovali te stvari, so rekli, da je skoro ne verjetno slišati dandanes taka grozodej stva, ko bi sami ne videli rek, ki se izii vajo v morje, pordečele od krvi in polr. mrtvih trupel, zrezanih na najostudnejš načine. Iz drugih krajev ni prišlo do da nes še nič poročil, ker so prerezali vs brzojavne žice, ki vežejo obmorska me sta, da bi lažje izvršili povelje sultanovi
V Bejrut so prišli pred kratkim trij imami (duhovniki), poslani iz Carigrad* da bi naščuvali mohamedance proti kr\s>\ janom, a vali je dal vse tri zapreti.
Včeraj ponoči je ušlo iz glavne je .nišnice v Bejrutu 36 jetnikov; kako s ušli, še sedaj ni znano.	Š.
Idrllske noulce.
i Dopolnilne volitve v občinski odbe za prvi in drugi razred bodo 22. maj ker je deželna vlada razveljavila izvolite kot izvoljene razglašenih Boltazarja Bal lerja v prvem razredu ter Valentina h pajne, Franca Prelovec in Ivana Turk drugem razredu. Vse tako prav torej vei rdale ni šlo ob volitvi, kakor je pisal »Sli venski Narod«. Ker smo že pri volitvai o katerih so časniki mnogo poročali, o tej priliki pojasnimo, kako je prišlo, das neodvisni volivci oddali svoje glasove z bivšega socialnega demokrata Jakol Kristana. Imenovanemu možu mora vsi kdo priznati, da je zelo nadarjen. Ni dv< ma, da bi bil še danes vnet socialni dem« krat. ali žalibog obsojati mora, ker sami stojno misli, delovanje le posamezn oseb, ki imajo preveč usmiljenja zase
vendar, kako bi bilo mogoče vzdržati di ciplino med uradniki, ako bi' načelu podložniku nikdar ne mogel dati pod nc Nastala bi prava anarhija. In kako bi m gel načelnik vzdrževati svojo avtoritet ako bi ne mogel nikdar nosa vihati. T rej vidiš, da uradnik, ki nima nosu, abs lutno ni mogoč, niti za podrejeno, niti .vodilno mesto.
iKdor nima nosa, njega ne more niki ,za nos voditi, torej ne more nikamor človeško družbo. Naš stari šolmošter rekel nekoč: Svet je godlja, mi smo kuhavnice, ki jo mešamo. Z drugimi t sedami bi se to reklo: Na svetu vod ljudje drug drugega za nos. Zlasti za i konsko življenje je popolnoma nesposob človek, katerega bi ne mogla njego boljša polovica za nos voditi. Zato si .more človek brez nosa nikdar pridol: simpatije ženske.
Dalje j£ svet že tako ustvarjen, da mora človek večkrat pod nosom obris; Ali si moreš misliti človeka, ki bi nikc ne mogel tega storiti. S takim trinogi cem bi bilo v vsaki družbi nemogoče hajati. In kolikokrat mora človek oditi dolgim nosom!
Torej vidiš, kako važno ulogo i! nos v človeškem življenju, bolj kot m gani, srce, želodec ali katerisibodi deU veškega telesa. Naravno je torej, da ljU' nc marajo trpeti med sabo breznosatc
»Zagovarjati se boste morali, odkod imate ta bankovec. Biti mora ponarejen, ali pa ste ga ukradli, kajti človek brez nosa ne more priti do toliko denarja.«
»Saj nisem prišel do njega z nosom, ampak prislužil sem si ga z roko in z umom.«
»Kako si boste prislužili, če pa nimate nosa? — Kar z menoj na magistrat!«
Na magistratu so zahtevali, naj se izkaže, kdo da je in kaj in odkod in kako se vede in s čim se peča in zakaj da nima nosa.
Povedal -je vse po pravici, da od dedov in pradedov ljubljansk meščan, ki se je še vedno pošteno in lojalno obnašal in ,ga še nimajo zaznamovanega v nobenih bukvah. Skliccval sc je na svojo babico, ki je zapisana v vse bratovščine in v vsa dobrodelna društva, na svojo mater, ki jc znana pri vseh kavinih krožkih in v vseh narodnih društvih, na svojo sestro, ki prodaja bonbončke in čokolado na vseh ob-čekoristnih prireditvah, na svojega očeta, ki dela črevlje samemu gospodu županu jn mnogim mestnim očetom in slednjič še na samega sebe, ki si pošteno služi kruh v cesarsko kraljevem uradu. Slednjič se .mu je posrečilo pregovoriti gospode, da ,so ga izpustili, toda poprej so ga še zapisali v največje bukve in ga strogo posvarili:
vedno pošteno obnašali, vam spregledamo za enkrat, da nimate nosa. Toda giejte, da se popravite in postanete zopet koristen meščan našega mesta.«
»Lepa hvala za poduk in potrudil se bom. da si zopet preskrbim nos, tudi če bi moral dati zanj polovico svojih možgan.«
»Tudi ako bi morali dati vse. Brez možgan pridete lahko včasih precej daleč, brez nosa pa ne. Zapomnite si!«
Nato se odpravi dalje, poln grenkega kesanja v srcu, da se je tako malomarno obhodil s svojim nosom in polil najkrep-.kejših sklepov, da hoče v zanaprej vse bolje paziti nanj, ako ga še najde. Tako pride v svoj urad.
»Kje imate pa nos?« vpraša ga načelnik. ko ga zagleda.
»Doma sem ga pozabil,« odvrne kolikor mogoče malomarno.
»Kaj, doma ste ga pozabili? Tako izpolnjujete torej vi vašo uradno dolžnost in tako izvršujete vašo cesarsko službo? Kako je mogoče priti v urad brez nosa? Saj ste vendar prisegli zvestost cesarju!«
»Toda jaz ne vem, kaj ima s tem opraviti moj nos?«
»Brez nosu, dragi moj, niste za nobeno cesarsko službo. Še vratarja ne nastavim, ako nima poštenega nosu. Pojdite takoj domov, delo vas bo počakalo, ter si nataknite svoj nos. Brez nosu nc smete niti minute sedeti v uradu.«
Nevede, kod in kam, jo ubere po mestu slepo dal:e in pride kar nehote v gostilno »K porungelj&ku«. Tu zagleda v posebni sobici svojega nekdanjega sošolca Janeza Cvička, zdaj pa suplenta Bogomila Cvička.
Janez Cviček je bil nekoč izvanredno .nadarjen in bistroumen dijak, živahen Dolenjec. Najboljši dokaz njegove nadarjenosti je pač to, da je le z veliko težavo in po obilni milosti nekaterih gospodov dobil suplenturo. Izpitov namreč ni imel nobenih, ker je bil prepričanja, da se nadarjenim dijakom ni treba nič učiti. Vendar je znal s svojim zdravim razumom vedno zadeti v točko.
»Kaj je pa tebe zaneslo danes sem in pa še brez nosa si? Saj si vendar veljal doslej za jako solidnega človeka!«
»Mislim, da sem tak še vedno. Saj nosa menda vendar ni neobhodno potreba za solidno življenje?«
»Ti se jako motiš. Človeku ni ničesar tako potreba, kot nos. Le poslušaj: Brez nosa ne moreš nikamor, čisto nikamor. Kamorkoli greš, moraš iti za nosom. K večjemu, če bi hotel iti nazaj kot rak. V kakšni skrajno nazadnjaški družbi bi morda že še izhajal brez nosa. V našem naprednem času in v naši napredni družbi pa ne moreš staviti niti koraka brez nosa. Brez nosa ni napredka. Zlasti pa nisi brez nosa za nobeno uradno službo. Pomisli
in premalo sočutja za trpeče ljudstvo. Radi tega sc je umaknil iz -javnosti in za ,njim njegov prijatelj, ker sta si štela v dolžnost, da skrbita v prvi vrsti za svojo družino, drugo je postransko. S tem sta naredila seveda materielno 'krivico posameznikom, za kar so ju obložili s precejšnjimi lepimi besedami. Jakob Kristan se je odločil za neodvisnega. Neko nedeljo pa napravi vodstvo našega političnega društva posvetovanje, na katero je prijatelj povabil tudi Kristana, ki se jc udeležil posvetovanja, kar je storil tem lažje, ker je bila ravno nedelja in je imef torej prosti čas. Pri zborovanju se je pokazalo iakoj, da ni izgubil zaupanja svojih prija« teljev sotrpinov in tovarišev rudarjev, ki ga je imel vedno, naj si so bili tega ali onega tabora. Predlagan je bil prvi za kandidata v občinski odbor in tudi soglasno sprejet. Kaj se torej more v tem oziru očitati Oswaldu? Ali je morda delal nepravilno, ker se ni uprl volji zborujočih? Ah, svoboda^-kje si doma?
i Zahvala. Tem potom se zahvaljujem vsem dopisnikom, ki so mi žrtvovali toliko nepotrebnega časa za dopisovanje v slovenskih časopisih glede moje kandidature v idrijski občinski zastop in mi z zavistjo in deuuncijantstvom častitali, da nimam vere itd. S tem ste se, dopisniki, .postavili na stališče farizeja in ž njim zatrjujete: Gospod, zahvalim te, da nisem tak, kakor so drugi, odrajtujem desetino in nisem prešestnik itd. Jaz pa ostanem cestninar in kličem: Gospod, bodi mi mi-lostljiv! Gospodi dopisniki bi pa toliko že ,morali razmotrivati s svojimi glavami, da je že pri rojstvu podeljena bojazljivost in iz bojazljivosti izvira verski čut in iz čuta vera ter zato, kar -je drugim pri rojstvu prirojeno, ni pri meni izključeno. — Jakob Kristan, prost rudar.
i Oproščeni demonstranti. Dopisnik .»Slov. Naroda« poroča pod tem naslovom, da je logaško okrajno glavarstvo povabilo na zadnji uradni dan več oseb, da se zaslišijo radi nedostojnega obnašanja po zadnjih občinskih volitvah. Ker baje ni bilo dokazov, so bili povabljeni oproščeni. Res so bili vsi oproščeni, 'ker glavarstvo sploh ni vprašalo po pričah, ki bi bile dokazale, katere osebe v Idriji spuščajo .»spontani 'izraz ljudske nevolje«. Zakaj glavarstvo tega ni storilo, ve dobro.
j Strašno slabo vest ima c. kr. katehet .Osvvald v Idriji. Pred nekaj dnevi je prišel kot po navadi »vesel« domov in zapazil pred svojo 'hišo tri dijake v družbi jnestnega pisarja N., ki so se vračali od dijaškega koncerta. Takoj je prav po nepotrebnem nahrulil družbo s pozivom: »Le zapoite, če ste prišli meni pet!«, kar, seve, so dotičniki zanikali. Takoj potem pa je Os\va'id napravil ovadbo na gerenta in rcalčno ravnateljstvo in po mestu se je raznesla od klerikalcev senzacionalna vest, da se je nameraval napad na pre-Castito Os\valdovo osebo. Dijaki so bili naravno ogorčeni, ko so izvedeli pri za-slišbi, kaj se jim od kateheta podtika. Takega nesramnega in neutemeljenega ova-duštva je zmožen samo Oswald, kateremu slaba vest napravlja vsepovsod strahove, ali se žc bliža deliriju. — Tako poroča dopisnik »Slov. Naroda«. Ali so taka poročila v čast naši mestni realki? — Zato ne odgovarjamo, v nadi, da bo vodstvo mestne realke vedno skrbelo, da tudi dopisnik »Slov. Naroda« ne bo imel prilike s takimi-poročili blatiti zavod, za katerega mesto toliko žrtvuje. Dijaški koncert ni bil v Godoviču, ampak \ Idriii ir kdaj se jc končal, naj pogleda dopisnik v vabilo ua koncert, kdaj 'imajo dijaki biti
doma, pa v disciplinarni red mestne realke. Potem naj se z mestnim pisarjem vred ravnajo, da nc zapadejo — po »Narodovo« — prezgodaj deliriju!
i Idrijski gerent bo napravil, kakor sodijo naprednjaki, velikansko škodo mestni občini, ker sc Julčetu ne poda. Kaj pa afera Levičnik, ki jo imajo na vesti liberalci,
i Vsi na krov! V »Slovencu«, ki jc izšel sv. Florijana dan, je zapisano, da vabi Gangl liberalne kolege in koleginje na Skupščino v Maribor. Vabi imenitno, navdušeno, s patosoin, malo pretrgano, kakor bi iskal efekta, prav tako, kakor bi govoril ob odprtem grobu. On pravi: Vsi na krov! Po naše: Vsi na barko, na ladjo! Liberalnim kolegom in kolegiiram njegovim povemo, da se fraze »vsi na krov« ni treba ustrašiti, ker dobe krmarja, ki res zna barko imenitno voziti.
i Tutto si paga„ pravi italijanski rek, ,mi pa pravimo: Cez sedem let vse prav pride. Tega reka naj sc spomni »Narodov« dopisnik, ki toži, da jc bil dijaški koncert »maloštevilno obiskan. Parkrat je nekdo drug opravil rcalčno mašo nego verouči-teij, odlikoval se je z vzajemnim molkom nekdo s svojim korom.
i Naše cesto. Lapajne Ivan, gostilničar in lesni trgovec, ki smo ga brezplačno priporočili v »Slovencu«, pripoveduje v »Narodu«, da so Rožne ulice zato ostale ozke, ker jc Os\vald rekuriral leta 190S proti temu. da bi se proračunalo kaj za nakup zemljišč. Iz kakšnega zaklada je pa Občina zajemala, ko jc drugod širila poti?
i Draginja. Isti gospod se pritožuje, da mu jc klerikalen gospodar v teku štirih let zvišal naiemščino za prodajalno od 360 I< na 600 K. Res žalostno! Kolikokrat .smo že pisali, kako se v Idriji vse draži! .Zato smo prav veseli, da jc vendar eden tudi v »Narodu« to ugotovil. Doslej so naprednjaki le po tihem tožili, kako drago vse postaja, stanovanja, živila, dijaška oskrbovanja — tudi po internatih. Zato pa smo ravno za redno gospodarstvo v občini, da sc ne bodo doklade vedno leto za letom zvišavale po receptu naprednjakov. Pozdravljamo v tem boju novega sobojevnika Lapajneta, četudi piše v »Narod«!
j Sokoličl in sokoli. Ta razloček dela .-'Rdeči Prapor« med jeseniškimi sokoli. Sokoliči so mu oni sokoli, ki so pristaši Jibcralnc stranke, sokoli pa oni, ki so pristaši socialnodemokratičnc stranke. Res nekaj posebnega jc »Jeseniški sokol«. Kljub temu, da so tako nasprotnega mišljenja in so hoteli na nedeljskem shodu sokoli sokoliče vun pometati, so vendar sokoli in sokoliči eno društvo, ki nosi ime »Jeseniški sokol«.
j Brez doma je »Jeseniški sokol«. Iz dosedanjih prostorov jih jc pahnil tisti, ki je svoj čas sokola na Jesenicah ustanovil. Tako se menjajo časi. Trevn iii Schrey bosta pomagala Sokolu pod streho. Trevn je obljubil za sokolski dom zastonj prostor, Schrey pa eno barako. Cnje se, da bodo socialnodemokraški sokoli ustano-.vili svoje telovadno društvo na Jesenicah.
IgSUt&l.
+ V Semiču sc dne 31. majnika ustanovi »Slovensko katoliško izobraževalno društvo« v Semiču. Govornik bo gospod deželni odbornik profesor Jarc iz Ljubljane.
+ Shod »Gorenjskega krščansko-socialnega delavskega političnega društva«
sc je vršil minulo nedeljo dopoldne ob desetih v Kamni gorici. Vodil ga je društveni predsednik Čebul. Poročal je deželni poslanec Pibcr o zgodovini organizacije slovenskega krščansko - socialnega delavstva. Govoril je tudi o zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora. Na predlog M i ki a se je sprejela resolucija, ki izreka zahvalo poslancu Pibru in popolno zaupnico poslancem S. L. S., osobito načelniku stranke dr. Ivanu Šusteršiču, državnemu iu deželnemu poslancu Pogačniku in deželnemu poslancu Pibru. Dr. L. Pogačnik govori o pomenu starostnega zavarovanja. Župnik Ažman poziva delavstvo, naj ostane zvesto žcbljarski zadrugi, po kc-icre uspehu ;e zagotovljena delavstvu boljša bodočnost.
-f Velik političen shod se vrši dne 23. maja pri Treh farah v Belikrajini. Govorita dr. Krek in poslanec Matjašič.
Mfej m kntek h%.
Kako je vrag Sokola podi!. V nekem prijaznem kraju blizu Ljubljane je imelo preteklo nedeljo neko liberalno društvo veselico. Tc veselice sc je udeležil neki pevski zbor pod vodstvom nekega učitelja. Prišli oa so tudi neki Sokoli, ki so prej celo popoldne po bližnjih vaseh strašili in s čivkanjem svojih rogov vrane in srake podili. Ti neki ljudje so se menda imenitno zabavali pri plesu in vinu pozno v noč. Neki fant 'izmed Sokolov jo mahne precej pozno od vcsclice proti domu. Noč ni bila posebno lepa, vendar pa sc jc neki kravi zahotelo tisto usodno uro, ko jo je ta fant Sokol mahal proti domu, po sprehodu. Zato jc izšla iz hleva proti veliki cesti. Temna noč. Fant jo maha sam. Nobenega glasu od nikoder. Samo nalahno ropotanje za njim. Kaj bo to? Pa ni morda kakšen »čuk«. Fant sc preplašen ozre. O groza! Sam vrag .ie za mano! Urno v beg! In fant jo jc res ubral, kolikor so ga mogle nositi njegove sokolske noge. Ves upehan in preplašen je prihitcel do gostilne ob veliki ccsti in začel tu na ves glas prositi na pomoč: »Pomagajte, pomagajte, vrag me bo vzel.« Domači hlapec pribiti ves preplašen iz hleva, med tem pa pride tudi žc »vrag« v podobi ponižne kravicc. »No, no, saj ni vrag, saj je samo krava,« miri hlapec preplašenega fanta, ki se jc dal šele po dolgem prigovarjanju pregovoriti, da jc pomagal »vraga« spraviti domov. — To se je zgodilo dne 9. maja leta 1909. Kaj nas uči ta resnična zgodba? Prvič: fant jc imel slabo vest; drugič: nekateri Sokoli sc sicer branijo vere v Boga. v vraga pa vendar še verujejo. Tretjič: liberalne veselice, pod patronažo naših liberalnih učiteljev, vplivajo tako vzgojeval-no na fantazijo ljudstva, da sc mladim ljudem spreminjajo ponoči krave v vrage.
se vrši
na praznik, dne 20. L m. na Ježicl.
Spored:
Ob 2. uri v župni cerkvi Šmarnice.
Po Šmarnicah shod, na katerem govore: V. Zabrct, F. Terseglav, V. Jeloč-nik in I. Podlesnik.
Po shodu javna telovadba.
Mladeniči, zavedajte se svoje vrednosti. Prihitite poinoštevilno na ta shod!
človeka in sc ga ogibljejo, kot brezplodnega in nerabnega uda človeške družbe. Ako^ hočeš torej zopet postati koristen in Spoštovan ud človeške družbe, oskrbi si takoj dober in pošten nos.«
>Saj bi rad, toda žalibog ne vem, kje ga iskati?«
»Ako ne najdeš svojega, si pa omisli drugega. Saj ljudje v tem oziru niso izbirčni. Glavno je, da bo nos, če dolg ali kratek, velik ali majhen, povešen ali ošpi-Čen, rdeč ali višnjev, to jc navsezadnje vse eno. Daj oznaniti v časnike, da si izgubil nos, ali pa pojdi za vodo k starinarni in si kupi starega. Ce jc nekoliko izrabljen ali nahoden, je marsikedaj še bolje. Včasih res ni dobro imeti preveč občutljivega nosa.«
Iz gostilne »Pri porungeljčku« jo mahne naravnost na uredništvo »Slovenskega jiovičarja«, da bi dal v časnik svoj izgub-len.i nos. Gospod urednik je imel sila ve-'■ko dela in ga jc strogo opomnil, naj po-Vc svojo potrebo jako kratko, kakor v spovednici. Ko jc povedal gospodu ured-ll!ku svojo zadrego, jc urednik nekoliko Pomislil, si vtaknil pero za uho, pogledal "a strop in na tla, ter odgovoril: »Hm! pvar jc močno politična. Vaš nos je bil l!'id radikalec, mi pa držimo bolj z vašim j"°bccm, ki je naše stranke. Toda bomo žc ^ko naredili. Hvala lepa za informacije.«
Proti večeru gre nesrečni lastnik izgubljenega nosa v kavarno, si naroči čašo "'leka iu prične citati časnike. V dnevniku
»Slovenski novičar« je stalo med dnevnimi novicami: »Izgubljeni nos! Gospod Nos, znan kot hud liberaltio-radikalen razgrajač, je nanagloma izginil iz našega mesta in zapustil svoje reči v največjem neredu. Bil je prijatelj dobre kapljice in dobro znan po oštarijah. Naše meščanstvo ga gotovo ne bo posebno pogrešalo, ker jc bil v vsaki boljši družbi jako nepriljubljen.«
Drugi dnevnik »Slovenski političar« je pa prinesel uvodni članek, iz katerega ponatisnemo tu nekaj odstavkov: »Nova klerikalna lumparija! Klerikalci so spravili s pota splošno priljubljenega meščana, zabavnega družabnika v vseh pivskih družbah in značajnega radikalnega na-prednjaka in neomahljivega svobomisle-ca, gospoda Nosa. Kam je izginil, se nc ve, govori sc pa. da so ga umorili 'in vrgli v kanal. Pred ljubljanskimi porotniki se bo že dognala resnica. Ljudski glas dolži gospoda Žepnega robca, da je glavni zločinec in zahteva, da sc ga obesi na vislicah. Žepni robec jc pravi tip potuhnjenega klerikalca. Volcn, gladek, na zunaj lep in čist, cclo parfumiran s kolonjsko vodo, jc znotraj poln vse grdobc. Radi svoje nečednosti je imel že večkrat opraviti s perico, toda zakrknjenega grešnika ni bilo nobena kazen v stanu poboljšati. Gospod Nos je bil odkrit in značajen človek, ki sc ni upogiiii pred nikomur in je v vsaki družbi povedal svoje in so ga povsod radi imeli. Bodi mu žemljica lahka! Hinavske-
mu Žepnemu robcu pa kličemo: Svaka sila do vremena!«
Ko sc jc lastnik izgubljenega nosa najedel in načital, jc vstal in šel počasi domov ter si med potjo mislil: Res je žal-tova. Radi svojega nosa sem izgubil službo, prijatelje in dobro ime. Toda mi vsaj ,pod nos ne more nikdo dati in to jc tudi nekaj vredno.
>o!tatu Pepe.
Gespud redehter!
Mejim prehmal si me letis u .Sluvence' ubleki u ta letnska ubifka. April jc biu res gurek in lep, tku de se jc gviral, al
maj jc pa use spakedrou in u tistmo leten-skmo reklcc me je žc tku zebl, de sm kar trepetou, kc sa me tkula ub seboteh zvečer iz tiskarne na cesta prnesl.
In kua mam zdej ud tega? Faulenca sm dubi; iu pa tak nahud sm ujeu, dc nuc in dan kiham iu dc je mojga prjatla, ge-
Hi nasprotniki.
Dopisniku »Slovenskega Naroda« »v odgovor. V obrambo župana gospoda Lavriča, kar sc tiče zadnjega dopisa v »Slovenskem Narodu«, z dne 13. maja, odgovarjamo sledeče: Ker se je večkrat ponavljal napad na župana gospoda Makovca, prišel jc k gospodu Lavriču z daljšim doipsom Matija Štritof. ter bridko tožil, kako Makovca napadajo po časopisih itd. Izročil je gospodu Lavriču dotični dopis in ga lepo poprosil, naj mu v obrambo gospoda Makovca dopis v toliko popravi, da bo goden za tisk, ter mu ga potem po pošti nazaj v Cajnarje v popolno njegovo odgovornost dopošlje. Bilo je prvič, ko je bil Matija Štritof pri gospodu Lavriču in mu dopisa še ni hotel popravljati. Potem je prišel šc enkrat, ter zopet tožil o napadih na gospoda Makovca. Ko jc gospod Lavrič videl in sc prepričal, da se županu Ma-kovcu res godi krivica, je pregledal natančno Štritofov dopis, ki jc pa bil silno ojster in ga v toliko omilil, da sc nobeden nc more čutiti žaljenega. To so vsa grozodejstva, ki jih jc gospod Lavrič napravil. Gospod Lavrič je poslal tisti dopis Matiju Stritofu v Cajnarje, naj ga prebere in potem na svojo odgovornost odpošlje. Za svojo osebo gospod Lavrič ni liotel delati krivice nobenemu, ker je poslal pismo le tistemu, ki ga jc za to poprosil, naj njegovo popravi. In to je poslal v zaprtem kuvertu. Ce se jc pismo zgubilo. preden ga je Matija Štritof v roke dobil, sc bode že našlo osebo, ki bo za to odgovorna, če ga jc pa Štritof sam zgubil, jc odgovoren sam! Pomeniti sc pa hočemo z dopisnikom ter z ljudmi, kateri govore proti gospodu Lavriču. Vemo da jih silno peče tudi to, ker ga je ljudstvo postavilo na čelo občine cerkniške, toda prepričani smo, da se nc ustraši liberalnih napadov tudi sedaj, kot župan. Saj sc jc že veliko pisarilo ravno v »Narodu« proti rospodu Lavriču. Zato ga šc ni vzela slana in ga nc bo. Pomenil se bo žc z dopisniki, ter pred sodiščem dokazal, da mu nimajo predbacivati nobene duševne reve, šc manj pa oderuštva glede Štrumb-Ija. Vsak otrok pri Sv. Vidu ve, da jc g. Lavrič Štrumblju obljubil za premoženje lepo vsoto, toda sam jc želel, da mu da za to odškodnino. Pred par leti ponujal jc gospodu Lavriču Štrumbelj premoženje na prodaj, ker se je gospod Lavrič takrat s tem pečal. G. Lavrič je bil tam s štirimi osebami skoro cel teden, kar jc stalo veliko denarja. Po pregledu vsega posestva obljubil jc za posestvo 52.000 kron, a Štrumbelj ni bil s tem zadovoljen in mu jc kar sam obljubil 4000 kron plačila, da kot njegov pooblaščenec za njegov račun proda. Vsi stroški, ki jih jc gospod Lavrič do danes imel, znašajo do tri tisoč K. To jc tedaj oderuštvo, čc bo v dveh ali treh letih zaslužil 1000 K? Seveda čc bi bil to razprodajal kdo drugi, bi mu pa slavo peli, samo to jih jezi, da si pristaš »S. L. S.« pomaga. Liberalccm svetujemo, naj sc ne repenčijo po »Narodu«. S tem izgube čas in denar za znamke. Vsa jeza jim nič ne pomaga, samo na zdravju jim škodi. Z »Narodovim« popirjem vas nc bodo premagali, temmenj, ker sc na ta popir pišejo le obrekovanja, ki se vsakemu poštenemu človeku studijo. Zupan Lavrič bo dalje delal, kakor je delal doslej, za blagor ljudstva, dopustil pa tudi nc bo nikdar, da bi se njegovega tovariša Makovca blatilo na tak način, kakor to lc liberalci znajo.
Svobodomiselna vzgoja. Liberalizem v Dražgošah vedno bolj napreduje — v surovosti. Pretekli teden se jc neki zlob-
spuda dohtar Žerjava že krč u ježek pr-jcu, ke m jc mogu tulkat rečt: »Buh pu-magi!« Pa tu b šc člouk use putrpou; ta nar liujš je šc tu, kc m je ud prehlajejna clu u zube bulečina stupila, de me zdej bi trga pu zubeh, kokr trga gespud dohtar Taučar gespuda doliter Šmida pu ta »Sluvenskmo Narode«. Tu pa ni špas; saj tak špas ni. kokr ga ma gespud dohtar Jarc iz leberalcem, kedr jh tkula pupegla, de sc kar svetja, kokr d b bli iz ta praumo buhinskem maslam namazan. Špas žc zatu ni. kc m neče nubedn verjet, de me res zube buli ja, čc me vid iz čist zahumatana nafa na cest. Usak m prau: penapejd, kua se mš tlela spaču in štulu, k t nč ni. Tu sam zavle tega hodeš tku zahumatan in zavezan pu mest naukul, dc b ldje mislel, dc s res tku pužrtvuvalen Sluvenc, dc tc u narudne namene zube buleja.
Jest sni douh premšlvou, kua tu pu-men, dc me u narudne namene zube buleja in ta nar bi gvišn b šc dons ta prava na pugruntu, čc b prložnast tku na nanesla. dc b na sreču ena znana gespa iz ta bulšeh narudneh krogu na Marijinem trge tam pred Haupmanuveni fuglužam, in tje b sc m na nasmejala, kc me jc vidla usc-ga puvezanga pu glau:
»Pepe, kua pa teb fali? Al tud tebe
u narudne namene zube buleja,« me je praSala in se tku sladku nasmejala, dc m jc use zube pukazala.
než spravi!, ponoči nad uto pri župnišču, jo polomil in bi jo bil čisto pokončal, ko bi ga ne bil »Erjavček« s svojim lajanjem oplašil in odgnal. Preti se šc z večjim poškodovanjem. Župnika tožijo od Kajfa do Pilata in na svoji službeni poti v cerkev in v cerkvi ni varen pred zbadl ivostmi. Ako se hoče kdo razun privilegiranih z liberalnim duhom opojenih ljudi peti učiti, bi to žc kmalu moral storiti pod orožniškim varstvom. Ze šolski otroci si upajo v mimogredoče odraščcne ljudi sc zadirati. Namišljeni dopisnikar v »Gorenjca« že pri sami fotografiji naših mož pesti vihti. Take sadove rodi ono hvalisano liberalno izobraženje. katero se že deset let tu mladini vsiljuje.
GOSPODARSTVO.
1} Novo slovensko podjetje v Ljubljani. T. Mlekuž. bivši trgovec v Starem trgu pri Ložu, jc otvpril v Ljubljani na Privozu št. 3 novo slovensko obrt, in sicer »Prvo jugoslovansko izdelovanje za-.vratnic«. Novemu podjetju, ki pomeni zopet novo dobo v razvitju slovenske obrti, želimo obilo uspeha! Kakor znano, ni bilo dosedaj na vsem slovanskem jugu nobenega podjetja te stroke, in naši trgovci so bili prisiljeni zalagati se z nemškimi izdelkom dunajskih trgovcev. Novo podjetje jc z veseljem pozdravljati tudi radi tega, ker bodo imeli pri njem domači delavci dober in trajen zaslužek. Ker je gospod Mlekuž z ustanovitvijo te nove obrti pokazal izredno podjetnost, pač zasluži, da ga slovenski trgovci in slovensko občinstvo vsestransko podpira. V ostalem opozarjamo na današnji inserat.
Oopdki m Balkanu.
Turško bolgarski dogovor.
Zbornica je s 121 proti 34 glasovom odobrila zapisnik o turško bolgarskem sporazumlienju. Grški poslanci so ugovarjali proti naslovu »car Bolgarov«. Odgovoril jim je zunanji minister, da sc tiče naslov zgolj Bolgarov.
Razoroženje v Carigradu.
Mahumd Šefket ie zadnjič za en teden podajšal obrok, v katerem se mora izročiti orožje. Onim, ki bi ne izročili orožja, napoveduje hišne preiskave in strogo postopanje.
Jildic.
Jildiški park se prihodnji teden otvori občinstvu. Jildiška poslopja pa ostanejo zatvorjena, dokler ne izdelajo inventarja.
Ječa starega sultana.
Turška vlada je kupila za 35.000 funtov vilo Aladin, v kateri je zaprt Abdul Hamid.
Položaj v Mal? Aziji.
V Malo Azijo ne pošiljajo več vojaških čet. V Anatoliji je prenehalo klanje kristjanov. Vojaki zapirajo morilce.
Krečansko vprašanje
izproži turška vlada, ki protestira proti vsaki nameravani spremembi statusa quo in proti odpokiicanju vojaštva.
Nova zarota v Črni sori — Črnogorske vojaške preosnove.
Ruski ataše polkovnik Potakov je odpotoval v Peterburg, da predloži ruski vladi načrt o preosnovi črnogorske armade, ki se moderno oboroži in preskrbi z avtomobili, zrakoplovi, motori in drugimi modernimi vojnimi sredstvi. — V Črni gori so zasledili novo zaroto. Zadevo skrivajo. Zaprli so veliko zarotnikov, ki noče-
jo ničesar izpovedati. En zarotnik se jc poizkusil v ječi usmrtiti.
L M kL armada.
Cesar Viljeui član naše armade.
Sedanji nemški cesar Viljem li., je bil žc leta 1883 kot princ imenovan za imeji-tcl.ia huzarskega polka št. 70, ko je pa postal cesar leta 18S8, jc postal irnejiteij peš-polka št. 34. Cesar Viljem je vodil več parad avstrijskega vojaštva in se je udeležil več manevrov naše armade. Dne 4. majnika 1900 je postal cesar Viljem II. avstroogrski feldmaršal.
Ročne granate' v naši armadi.
Vojna uprava namerava pri vseh pehotnih četah uvesti oddelek za ročne granate. Pehotni oddelki se žc pol leta urijo v metanju ročnih granatnih modelov. Z nabitimi granatami vadi lc strelna poizku-šna komisija. Učinek bomb je grozen. Ročne granate nameravajo uporabiti lc v trd-njavski obrambi na kratke dištance, za poljske straže osobito na Krasu.
Stotniji kolesarjev.
Ustanovili sta se dve stotniji kolesarjev. Stanje stotnije: stotnik, pet subalter-nih častnikov in vojakov, med katerimi iih bo 100 oboroženiii s kratkimi repetir-kami in z bajoneti. Vsak vod ima motor-sko kolo, sanitetnega kolesarja, tovorno kolo. Pri vsakem vodu bosta dva mehanika. Kolesa so zložljiva. Vsak stotnija ima še dva osebna in dva lahka tovorna avtomobila._
IZPREMEMBA KAZENSKEGA REDA.
Justični minister je vložil načrt zakona o izpremembi kazenskega reda glede na roke in o dovoljevanju, da se odgodi nastop kazni, kaor tudi prekinjenje zapora in odgoditev denarnih kazni.
e/?
m
SM
tamamrna"
VO
I železnato 3{ina-Ymo S
Higljsniflna rar.sln.vu na Dunaju 1000: i^K ir.vi.o odlikovanje iu čustni dip.oni k »lati kolajni.
Povzroča voljo do jodi, okrepča živce, poboljša kri iu jo rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritot.
Izbotni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval.
i*«.
J. SERRAVALLO, t. in kr. dvorni IMilj
TRST-BarkovIJe.
*MHUBH2BBBM

VHmeriko m Kanado
zložna, cena in varna
vožnja s Cunard Line =
HLOJZIJ ZMIT&O
velika tovarna z električnim obratom za
1 GODBENO ORODJE""!
ia v mmm šini
izdeluje vse vrste glasbil Iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napake.
STROK OVNU OPRHVil
J4 1051	vseli godal lil bobnov	26—1
||Goslarsklatelje j
— Iz kranjskega okraja. Na cesti iz Kranja v Besnico se je pretekli teden ubil konj g. Cirila Pirca, deželnega poslanca. .Padel je z vozom vred v kakih osem metrov globok prepad poleg ceste, katera ob robu prepada ni bila zavarovana z ograjo. Na tem mestu se je zgodilo že več nesreč, — pa ni čudno, sai je cesta zelo nevarna. Na kakih sto metrov daljave je na eni strani strm breg, na drugi globok prepad z navpično steno, cesta na ozka. da se dva voza nc moreta izogniti. Do lanskega leta je bila ob strani saj lesena ograja, sedaj pa leži ta razmetana v dnu prepada, cesta ob robu pa ni prav nič zavarovana, tako da je vožnja na tem kraju smrtnone-varna. Tudi hoditi tod v ponočnem času bi nikomur ne svetovali; malo naj človek zaide v stran, in zvrne se v brezdno. Pa to ni kaka stranska občinska pot, temveč okrajna cesta, po kateri se vozi dan za dnevom veliko težko obloženih voz. Gospod načelnik ccstnega odbora. Strupi, ko se ga je večkrat opozarjalo, naj cesto popravi, se je le posmehoval, c. kr. okrajno .glavarstvo, ki sicer hitro kaznuje vsak prestopek zoper cestno postavo, trpi to zanikrnost, akoravno bi se zgodila lahko tu največja nesreča. Radovedni smo, koga bo tožil g. Ciril Pire za odškodnino? Cestni odbor, katerega član je on sam? Ali mar načelnika, g. Strupija, katerega je sam hotel na tem mestu imeti? Upamo, da bo sedaj g. Pire v okrajnem cestnem odboru delal na to. cla se okrajna cesta proti Besnici spravi v tak stan, da bo mogoče po nji voziti in 'hoditi — brez nevarnosti za ljudi in živino.
SINGER
,66" nRjncvejgi in
itnjpspol« nejži šivalni strojj.
SINGER
stroje
dobita la v naših trgovinah.
402 24-2
Sisiger C^akc. drožba za šiv. stroje.
Novomesto, Veliki trg 88.
usa nafa raztrgal, tku me trga pu čclu-lusteh. Uni se lohka smejaja. ke maja tku dobre zube, de cekine za fruštek jeja.«
»Kašne cekine, bos?« Kdu pa prau, de jest cekine jem za fruštek!«
»Oh, gespa, nč nej se nekar tku na delaja; sej se jm še zdej zlatu drži med zubmi, kokr videm!«
»Prsmoda! Tu sa le fouš zube, ke srn s jh pestila pr gespude dohtar Praunsajse u narudne namene u usta pustaut in iz zlatarn zvezat. Cekini b m ja u želodce ub-ležal, če b jh jedla.«
»A tku je ta reč! Pa jh ni nč sram puvedat, dc maja fouš zube?«
»Zdej nč več, udkar jc gespud dohtar Praunsajs neki dubička ud fouš zob oblu-bu dat u narudne namene. Še puštrekama se iz fouš zubmi, ke iz nim saj lohka du-kažema. de sma neki žrtvale u narudne namene!«
»Lcjte s na; tu jc pa res proraven. Zdela grem pa tud jest prec h gespud dohtar Praimsajse. dc m u use zube u narudne namene vn puruvau, dc saj na u mogu ker rečt. de sm jest umazan in de nč u narudne namene na žrtujem.«
»Kuku uš pa pol jedu, Pepe, če na uš mou nč zob,« me je prašala gespa.
»Nč nej za tu na skrbeja, gespa; sej je gespud žepan pustu zdej ukulinukul Preširna šparglue nasadet. Uma pa špar-glne jedi in šparglne se lohka tud brez zob je, ke sa mehki in jh je treba sam tibliznt.«
»Sparglni ukul Preširna? Lejte s na. sej res! Tu je pa ena pametna; kej tacga
pa še gespud dohtar Uražen na u pu-gruntu, če u žepan. K večem, če u pustu hmel nasadet pu iblanskh trgeh. Pusebn Štelnarji sa prpravn za tu, ke je dobra zemla. Za hmel pa men ni dost, ke pera na pijem; zategadel m je pa že lupš zdajšn žepan, ke sa mu pršli šparglui u glava, kokr pa gespud dohtar Uražen, ke ma zmeri sam hmel u glau, ud tistga časa, udkar je začeu spet mislt na gespud Puneb-ška.«
»Kuku pa uni tu misija, gespa? Nej na puveja, kua je iz gespud dohtar Uražnam in gespud dohtar Punebškam, de ud tega prpoudujeja?«
»Prelub moj Pepe; tu pa kar pr mer pestima; sej ni, de b se člouk u usaka reč utekvou.«
»Tist maja pa tud prou. Usak nej se praska tam, ker ga srbi. Tu jest zmeri pravm, sam tu [e hudiman, de mc neče nubedn ubugat. Čc b sc »Sluvensk Na rud« sam tam prašku, ker ga srbi, pa b s mars-kašna blamaža pršparu in b na biu treba gespude dohtar Taučari al pa gespude Alulavrhe tulkat caplat u šmorne in se zguvarjat cnmo na druzga.<
»Dobr s puvedu, Pepe! Zdej morm pa hitr jt na rotuž, če um še kej šparglnu dobila, ke sa ukul Preširna zrasl; ke jest jh mam hedu rada, moj mož jh pa tud ub-rajta. Zbugam!«
»Kisthont!«
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
H 5M 52
Bližnji odhod:
iz Trsta, domačeria pristanišča: Ultonia 18. maja, Panonia, I. junija, Carpatliia, 8. junija 1909. — Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 29. maja, 19. junija, 17. julija, 7. avgusta, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Maure-tariia 15. maja, 5. junija, 3. in 21. julija, 14. avgusta, 1. septembra, 25. septembra, 23. oktobra 1909. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega.
Benediktinskega semos!e??a u Št, Pavla
v lepi, zdravi Ifgl v Labodski dolini, Koroško
(ob progi državne železnice Zclt\veg-Ce!je).
Jam popolna žtaazlla in
Konvikt je z novo stavbo precej povečan, razširjeni nasadi za mladeniške igre in telesne vaje; najnovejše kopalne priprave, električna razsveiljava itd.
Zss pevce znižane cone!
Prospekti se lalikr> zahtevajo od predstojništvo 862	konvikta.	9—i
Pueii, (Styrln). Globus, Regent in drugih št>eM!li znamk tir nossmsznih (Msv.
Izposojevanje koles
prejem kotes za čmiiJHmoje, eoniklnisje ter pogravlia
in oeno.
ImjuizSJ&na,	c. št. S«
Zli
JU|
Prvi pomladanski tedni so navadno čaa, v katerih se išie, tta se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzrooil način zimskega življenja; v ta nr.mtn opozarjamo na
To kialioo zdravniki posebno priporočajo za popolno domaeo zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.j Marijine iu Frančiškovo kopeli. 38 19
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh. Prospekti tastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnic&h in trgovinah z jestvinami n vinom.
Zalege pri Mihael Kastner ju, Peter Lassniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	114 52 - 49
[PiliSmiii|ffl!i!!811i8iaijiB,
Začetek sezone 15. maja.
Krasna gorska lega, proti vetru zavarovano, prijazno in subalpinsko podnebje. Za notranje, živčne bolezni, rekonvales-cenco, utrditev zdravja. Zdravljenje z vodo po sistemu Priessnitz, Winternitz, Kneipp. Solnčne kopeli, ogljenčeve in električne kopeli. Voda za pitje in kopanje. Zdravljenje s toplim suhim zrakom. Masaže in elektrolerapija. Plavalni bazen, senčnat zdrav park. Izborna cena restavracija. Izborno prenočišče v zdravi hiši in mnogih vilah. Cene zmerne. Prospekte pošilja zastonj dr. Rudolf Wacken-reiter, ravnatelj in najemnik kopališča. 1122 10-1
Ceno posteljno perje.
1 kq sivegn skubljenega perja K 2, polbelegn K 280, belega K 'I, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puna K 12, od 5 lsg nadalje poštnine prosto.
bogato napol-
Dovršene postelje
gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica vel. 130,<116 cm z 2 blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 2'l; posamezne pernice K 12, 11, 16; blazine K \ K 350, K 1. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu ocl 10 K dalje.
HI. Berger v DeSenici št. 1010. Češki les.
Za neugojajoCe denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žmmicah, odejah, prevlekah in vsem drugem f 716 posteljnem blagu zastonj iu poŠt. prosto. 52-1
Nedomestek za
S5$s»o «(PfflSm - Expel!®i*
|e fploun.-k prlunsno Vot livrsino bol bloiujoč« In odvodno mazilo pr! prchlnjcnju Itd.« cena SO v., K 1<0 In K * — o« dobiva v vseh lekarnah.
Pri oaknpovnnju ""»"»J nrillublleneea do-mitega nrcditva, nej "c . v šlntljih i n«io taitllno |« gotovo prejel originalni udeiek
povtod prll|ubt|«nega do-e |<ml|ejo le originalne itelilenlce lino znamko „Sldro" potea i«
Richterjeva lekarna
pri „ilattm levu" » Prngl EllzabethEasse 8tcv. 8 nova.
G98T Dnevno raipcill|an|t, SSS7 it—I
Obstrukcija liberalne večine kranjske trgovske in obrtne zbornice.
Liberalni predsednik Lenarili zbežal.
'Dne 14. majnika ob 5. uri popoldne sta sklicala podpredsednik J. Mejač in tajnik dr. Murnik sejo kranjske trgovske in obrtne zbornice. »Slovcnčev« poročevalec je prišel šele ob 6. uri k seji, ker zna iz izkušnje, da če pride eno uro 'pozneje, ko se napove zbornična seja, mora še precej časa čakati, predno se seja prične. A prišel je še prekmalu. Seje predsednik ni hotel otvoriti, dasi je bila sklepčna. Še več. Približno okolu pol 7. ure zapuste magistratno dvorano, v kateri naj bi se bila vršila seja, liberalni zbornični svetniki, predsednik Lenarčič pa naroči zborničnemu tajniku, naj naznani vladnemu zastopniku, svetniku Kulovicu, da seje nc bo in naj oprosti, nakar je Lenarčič zapustil posvetovalnico in rotovž, ker se jc zbal opozicije. Postopanje liberalnega predsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice je nečuveno v parlamentarni zgodovini. V imenu nemških zborničnih svetnikov je protestiral zaradi Lenarči-čevega postopanja dr. Ambrositsch. Vladni svetnik Kulovics je izjavil, da protesta ne more vzeti na znanje, a poročal bo irgovinskemu ministrstvu o današnji seji, ki se -je odpovedala po predsedniku, dasi je za sklepčnost navzočih dovolj zborničnih svetnikov. Liberalcem se je šlo za volitve o predlaganju enega člana in njegovega namestnika v državni železniški svet. Ker ni bilo tiste slavne liberalne večine navzoče, s katero se je v zadnji zbornični seji tako bahal ljubljanski župan Hribar, je Lenarčič stopil k predsedniku kluba zborničnih svetnikov pristašev S. L. S. Ivanu Kregarju in rekel, da želi glede na to volitev kompromis. Volila naj bi se za železniški svet Lenarčič kot član in Hribar pa kot namestnik ali pa narobe, naše zastopstvo naj bi se pa lopo pod nosom obrisalo. Res čeden kompromis! »S Hribarjem že ne bo nič,« je bila soglasna sodba naših. Lenarčič je pa čakal in čakal ter menda delal tako, kakor mu je ukazoval župan, ki ni prišel med svojo liberalno »večino«, dasi se je nahajal na rotovžu. Liberalci so najbrže mislili, da se opozicija utrudi in da zapusti kak opozi-iionalec dvorano in da tako dobe večino, 2 čakali so zaman. Končno izjavi Lenarčič: »No. naj se pa voli za člana en naš (liberalec), za namestnika pa en vaš, če tega nc sprejmete, pa seic ne bo.« Razumno, da je mogočna in razžaljiva pro-klamacija zborničnega predsednika razburila in razžalila naše zbornične svetnike. Pavšlar, Ložar in Velkavrh so klicali Lenarčiču: »Terorizirati se ne pustimo!« 'To ie nečuveno!« »Kakor z otroci postopa z nami!« »Ali smo kaki pajaci?« Lenarčič je na to tako, kakor smo opisali zgoraj, odpovedal sejo in zbežal. Postopanje predsednika trg. in obrtne zbornice najstrožje obsojamo. Zbornica ni politiška korporacija, je gospodarska, da brani trgovčeve in obtnikove koristi. Predsednik vsakega zastopa mora biti objektiven in ne sme kazati strankarstva. Strankarsko Pa je postopa! Lenarčič in s svojim postopanjem dokazal, koliko mu je za trgovčeve in obrtnikove koristi. Svoje večine včeraj niso liberalci zbobnali skupaj, dasi ie pel telefon in dasi so liberalne svetnike i izvoščeki iskali po mestu. Kranjska trg. I" obrtna zbornica ni za to, da prevrača-v niej liberalci svoje nerodnosti. Pričakujemo. da napravi vlada red in onemogoči Lenarčiču, da se bo norčeval iz zborničnih svetnikov, jih vabil k sejam, n Hh potem ne otvori in ki jih odpove, ometati opozicija nc bo pustila s seboj. Lenarčič se jako moti, ako sodi, da se bo «ral z opozicijo. Odgovoren za Lenar-cicevo postopanje je pa tudi načelnik liberalne stranke Hribar, ki je moral znati, kaj "a Lenarčič dela!
XXX
Pripomnimo, da poslovni red zbornice določa, da zadostuje za sklepčnost javnih sej dvanajst članov. Navzočih pa je Pilo včeraj 19 članov, vendar predsednik Lenarčič ni hotel otvoriti seje. Pred iav-no sejo vršila se je seja vseh treh odsekov skupaj. Ze tam so gospodje od liberalne večine vlekli na dolgo in široko. Ura bila pol šestih, vendar gospodu predsedniku Lenarčiču sc ni prav nič mudilo ^ otvoritev javne seje. Pretekla je zopet Ccia ura. — Ko so se letošnje nadomestne blitve izvršile, prišli so naši liberalci, po-Nnoma samozavestno v zbornico. Da bi "•'i kaki stranki kak mandat v predsed-|,tVu ponudili, ni bilo niti govora. Celo pro-•'izorični predsednik, kateri mandat je mel do zadnjega časa Nemec Baumgart-ler. se ni ponudil pristašem »S. L. S.« re'° predsedstvo imajo liberalci v svojih 1'kah. Tudi pri razdelitvi odsekov so po |v'ojc naredili. S tem so pritisnili pristaše
»S. L. S.« popolnoma v opozicijo. Kakor se vidi, se te navade še niso odvadili. Motijo se, ako mislijo da bodo pristaši »S. L. S.« brezpogoino glasovali po njihovi diktaturi. Liberalne glorije v kranjski trg. in obrtni zbornici je konec, čc se niti predsednik ne upa otvoriti napovedane seje.
Državni zbor.
Dunaj, 14. maja.
Zagrebška pravda.
Danes jc zbornica končala razpravo o sladkorni pesi ter soglasno sklenila, naj poseben odsek proučuje to za češke in moravske kmete velevažno vprašanje.
Na to je dr. M a s a r y k utemeljeve-val svoj že pred tedni napovedani nujni predlog zaradi zagrebške pravde proti Srbom. Kdor pozna Masaryka, ugane tudi njegova izvajanja. Ako je to vprašanje že moralo priti v avstrijski zbornici v razpravo, sprožil bi naj ga bil jugoslovanski poslanec, in sicer so bili v prvi vrsti poklicani hrvaški zastopniki. Ti gotovo bolje poznajo hrvaške razmere, vzroke in namene zagrebške pravde, nego mož, ki si je površno ogledal Zagreb in govoril lc z nekaterimi osebami. Oglašenih je sicer več hrvaških poslancev, ki pa bodo lc paber-kovali na Masarykovem strmšču.
Zakon proti pijančevanju.
Danes je soc. pol. odsek končal posvetovanja o zakonu proti pijančevanju. Poslanec dr. Krek je izražal željo, naj ta načrt zakona čimpreje pride v zbornici na dnevni red. Ako namreč hoče vlada podražiti žganje, morejo ljudski zastopniki pospeševati treznost in kolikor je mogoče omejevati žganjepitje. Poročevalec o tem zakonu jc dr. Stojan.
Proračunski odsek
jc včeraj dovršil razpravo o proračunu trgovinskega ministrstva. Med drugimi je govoril tudi poslanec G o s t ki č a r, ki jc predlagal naslednjo resolucijo:
»Vladi se naroča, da obrtno nadzorni-štvo primerno preuredi in izpopolni: pri nadzorništvu naj delujejo tudi sposobni delavci in delavke.«
Dalje je predlagal poslanec Gostinčar, naj vlada izpopolni poštno in telefonsko mrežo na Kranjskem, Spodnjem Štajarskem, Koroškem in Goriškem, poštnim uslužbencem dovoli plače po službenih letih, uslužbence pri vozni pošti in na kolodvorih zavaruje proti nezgodam.
Na vrsti je sedaj železniško ministrstvo.
Pyrrhova zmaga vlade.
Z neznatno večino petih glasov so vladne stranke v bosenskem odseku odbile napad opozicijc na vlado. A_ vlada se svoje zmage ne more veseliti. Še enkrat naj tako zmaga, pa pade. A z zmago vlade ni še končana zadeva ogrske bosenske agrarne banke. Dr. Šusteršič je namreč vložil nujni predlog, po katerem bo prisiljena zbornica, da se peča s predlogi Vu-koviča, ki obsega vse zahteve Jugoslovanov glede na bosensko agrarno banko, s katero se izroči bosenski kmet na milost in nemilost Mažarom, ali bolje, mažarskim judom, ki so pravi gospodarji na Mažar-skem. Ni izključeno, da ob tej prliki pade Slovanom sovražna Bienerthova vlada, osobito še, ker zelo vre v »Poljski ljudski stranki«, ki ni zadovoljna s protislovansko politiko »Poljskega kola« in pristopi najbrže »Slovanski enoti«. Ob bitki v zbornici, upajo Bienerthovi vladi nasprotne stranke, da dobe za svoj nujni predlog navadno večino.
Protisrbski proces ¥ Zagrebu,
Priče iz Dvora. — Srbski Sokol. — Povest o dveh svinjah.
Zagreb, 14. maja. (51 dan razprave.) Začenja se zasliševanje prič iz Dvora. Sodni kancciist Ljudevit Krpan, o katerem trdi branitelj dr. Lukinič, da jc pristransk in da je nagovarjal v svojem okraju ljudi, naj proti obtožencem pričajo, izpove, da je razdora med Srbi in Hrvati kriv S. Pribičevič. Srbski Sokol da jc politična organizacija, ki širi srbski grb in narod uči, da je njegov kralj Peter. Hrvaške trobojnice Srbi niso pustili niti za pogrebi nositi. Narod je vzklikal pri volitvah: Zivio Karagjorgjevič! Kmetje so priči direktno djali, da mora Hrvaška pripasti kraljestvu srbskemu. V teku svojih izpovedb priča pravi, da je veliko Srbov iz Dvora s kraljem Petrom v prijateljski zvezi, ker je Peter kot pretendeut veliko bival po teh krajih, no ti ljudje pa niso vc-lesrbski propagatorji. Ali so pa obtoženci v zvezi s kraljem, tega on ne ve. V okraju da sc jc govorilo, da imajo Bosna in Hercegovina in Hrvaška pasti pod Srbijo. Srbi so Hrvate tako sovražili, da so na-vlašč na katoliške praznike delali, tako je n. pr. Bekič na Vstajenje vozil drva. Dr. Lukinič očita priči, da ima doma dve svinji. eno imenuje princ Gjorgje, drugo pa princeso Jeleno.
V V f \	s\
Obravnava, naperjena od nekaterih članov hrvaško-srbske koalicije, proti dr.
Friedjungu In »Reichsposti« — ki sta trdila, da dobivajo hrvaško-srbski poslanci denar iz dispozicijskega fonda iz Belgrada — sc bo vršila na Dunaju oktobra meseca pred porotniki.
Štajerske novice.
š Agitatorji! Storite šc zadnje hipe svojo dolžnost. Opomnite volivce, da jc vsak glas velike važnosti. Skrbite, da pride vsak volivec pravočasno na volišče. Posebno pa jc pomniti, da v krajih, kjer volijo dva poslanca, lepo in razločno napišejo oba kandidata, in ne morebiti samo enega. Delajte, da bo tudi 17. maja taka lepa zmaga, kakor 7. maja. Živela kršč. kmečka misel!
š Kandidat dr. Božič je kmetovalec, da sc Bog usmili. Dr. Božič bobna po volivnem okraju Slovenji Gradec, Šoštanj, Marcnberk, da je dober kmetovalec. Kaj je resnica? Priženil je posetvo pri Celju, katerega ni znal obdelovati. Zato je vzel za oskrbnika svojega brata-ekonoma. Pa ta je kmalu spoznal, da ni dobro biti v liberalni službi in šel je na Kranjsko, kjer je sedaj vodja klerikalne mlekarne v Šmarji pod Ljubljano. Potem pa je vzel za oskrbnika svojega očeta, ki mu še sedaj oskrbuje posestvo. Oče plačuje svoje-,mu sinu doktorju 400 K na leto od posestva, je tedaj nekak najemnik svojega sina. Pravi pa, da ne more shajati iu bo moral iti zopet v svoj kraj domu, ker se Sin brani popustiti pri najemnini. Tak jc kmet dr. Božič. Drugi mu oskrbujejo in obdelujejo posestvo, sam pa samo denar vleče od njega. Govoriti zna o kmetijstvu, razume pa o njem bore malo. Ako se dr. Božiču žc lastni oče ne smili, kako se mu bodo smilili volivci. Zato pa proč s tem kmetovalcem. Volite si moža, ki bo res kaj za Vas storil in to je: dr. Karol Vcr-stovšek, profesor v Mariboru.
š Iz Slov. goric. Iz mnogih krajev volivnega okraja Maribor, Ljutomer itd.. dobivamo vesele vesti, da je veliko navdušenje za kandidata K. Z., Roškarja in Robiča. Vendar pa naj agitatorji povsod še skrbijo, da v ponedeljek dne 17. maja pride vsak naš pristaš pravočasno na volišče in razločno napiše imeni: Ivan Roškar, državni poslancc, Malna, Franc Robič, deželni odbornik, Gradec.
š Ivanjkovci. Tudi pri nas jc imel Ploj svoj shod. Povabil jc samo par možakarjev, svojih bivših državnozborskih volivcev ni vabil, ker se boji, da bi zahtevali od njega račun. Toda pri nas je vse Vaše delo brezuspešno, naj Vas le voli Kraljica in pa eksteolog ter Lebarjev zet, mi pa bomo napisali na glasovnice: Anton Meško, župan, Lahovci, Josip Ozmec, župnik, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
š Savinjska dolina se probuja! Shodi kandidatov K. Z. so sc povsod najlepše obnesli, dočim so se shodi liberalnih kandidatov kaj klavrno vršili. Veseli pojavi nam pričajo, da bo savinjska dolina v ponedeljek res volila napredno, namreč kmečka kandidata Terglava in Benkoviča. Goričan in Karba pa gresta do drugih volitev v penzijon.
š Bizeljsko. Naš Malus bi bil rad poslanec. Muia sc gor in dol, dela na razne načine, da bi si pridobil kaj volivcev, pa zaman. Calca ga taka osoda ko Brinarja. Ali ni to hudo, ko človek že naprej vc, kake smrti bo umrl? Sicer pa nc bomo žalovali za njim. Imamo namreč boljšega moža, ki bo Vas zastopal, in ta jc: dr. Franc Jankovič, zdravnik, Kozje.
š Narodnost liberalnega kandidata. Iz Zetal sc nam piše: Naš Brlisg se ponuja za poslanca, pa Bog Iona], mi volimo Vrečka. Po »Narodnem Listu« se hvali, kak Slovenec da je, a vendar kot poštar ne skrbi za dvojezičen pečat. Njegovo izpričevalo za narodnost je tudi nečak, ki je v nemškem študentenheimu. Kako pa je gospodarsko delo Brlisga, dovolj jasno priča izjava, katero jc izjavil eden njegov soto-tariš v okrajnem zastopu: »Šest let že sedi z menoj v okrajnem zastopu, pa šc ves ta čas ni nobenkrat ust odprl, razen, kadar sc mu jc zehalo.« In tak bi naj bil naš zastopnik v deželnem zboru? Naka!
Naš poslanec bo: Jakob Vrečko, kmet, Ponikva.
š Slovenska Bistrica. Proti kmečkemu kandidatu Novaku so uprizorili šta-jcrcijanci velikansko gonjo. Zato pa naj dela vsak naš agitator na to, da dne 17. maja zmaga z častno večino: Peter Novak, posestnik Slov. Bistrica.
š Zaupnike vol. okraiev Celje. Ptuj in Maribor-Ljntomer opetovano prosimo, da opozorijo vse volivce, da imajo dva poslanca voliti. Liberalci grozno mešajo naše volivce. Posledica nepazljivosti bodo neljuba presenečenja, ki niso izključena. Tedaj v zadnji uri kličemo: pozor in disciplina!
š Volitve za mestni zastop Brežice so razpisane. Slovenci vlože čez M) reklamacij.
š Liberalne laži. Dr. Benkovič pri »belem volu« v Celju — tepen, osuvan, opljuvan, obecan itd. — tako piše posebna izdaja N. L. za celjski okraj med drugimi lažmi o Trglavu in Benkoviču. Vsi usluž-
benci in stalni gosfle hotela pri belem volu so debelo gledali, ko so brali to raco, najbolj pa dr. Benkovič, ki je seveda tožbo vložil. Dr. Koderman sc jc izgovarjal, ela je uredništvo to nekje »poizvedelo« ali »slišalo«. O stvari bodo govorili porotniki, za sedaj le: »Fcj obrekovalcem!«
š Celjski liberalni listi besnijo kot stekli psi. Gotovo nc najdejo med slovenskimi listi primere, kajti cclo »Slov. Narod« nima takih izbruhov, kot zadnje čase sem celjski »Narodni Dnevnik« in tovariš »Nar. List«. S strupenimi, lažnjivimi in izmišljenimi noticami hočeta krasti poštenim ljudem čast in poštenje. Dobro, da sc jima to ne posreči in da vse to blatenje pade na nje nazaj. Vsak človek, kdor le enkrat malo mimogrede pogleda enega teh listov, ima za vedno dovolj, ter ga ne bo več vzel v roke. Delo naših somišljenikov po posameznih krajih naj bo, da razkrinkajo liberalne obrckovalce popolnoma jn celjske liste do dobra iztrebijo. To bo najboljši odgovor na njih nesramno pisavo.
š Zmaga slovenske »Kmečke zvezen«.
Iz Zdol pri Brežicah sc nam piše, da je 12. t. m. pri občinskih volitvah sijano zmagala slovenska »Kmečka zveza«. V tretjem volivnem razredu so naši dobili od 138 do 143 glasov, v drugem volivnem razredu naši od 30 do 40 glasov, in v prvem vo-Jivnem razredu so tudi naši vsi. Vsak naših kandidatov je dobil po 17 glasov. Zdol-ski nemškutarji so dobili v vseh treh razredih samo 6 do 16 glasov. Sedaj je zdol-skim nemškutarjem nemškutarski zvonček ubit!
š Odposlanca pruske vlade v štajerski šoli. Iz Leitersberga pri Mariboru se nam poroča: V sredo obiskala sta »land-rat« Viljem pl. Woyna ter tajnik pl. Lii-tzen iz Berolina, poslana od pruske vlade našo slovensko-nemško šolo. Spremljal ju jc namestniški svetnik grof Marij At-tems in c. kr. šolski nadzornik Schmo-ranzer, temu se je nepovabljen vsilil tudi vinotržec Pcssl. Pruska odposlanca sta kar strmela nad izbornimi uspehi v slovenskih oddelkih. Javno sta pohvalila vrle slovenske učiteljske moči z zatrdilom, da naša šola davno prekaša prusko. Zagotovila sta pa tudi, da bota pruski vladi vsekako priporočala v nemški Poljski šolski poduk na podlagi materinega — poljskega jezika. — In to izborno šolo so hoteli naši zagrizeni Ieitersberško-karčovin-ski šovinisti popolnoma ponemčiti. Gosp. Pessl, vodja nasprotnikov slovenske šole pa naj si odkrito priznanje pruskih učenjakov dobro zapiše za ušesa.
š Odpust je dobil velezaslužni ravnatelj šole v Leitersbergu - Karčovini pri Mariboru g. Mihael Nerat. Bojimo se, da bo naša šola nastopila sedaj trnjevo j>ot, zlasti ako nas g. ravnatelj stalno zapusti. Vsi mladinoljubi srčno želimo, da se izkušeni gospod v jeseni zopet povrne na svoje mesto.
š Ko je vstal iz postelje se je ubil. Dne 12. t. m. sc je ubil Mihael Škoflek, mali posestnik na Frankolovem. Bil jc pri Alojziju Bezenšeku na Zečah pri Konjicah. kjer je zjutraj, ko je vstal iz postelje, .padel tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. Zapušča ženo v drugem stanu, ter štiri nepreskrbljene otroke. Truplo so prepeljali na Frankolovo. N. v m. p.!
š Pogrešajo na Frankolovem slaboumnega Alojzija R a v n a k a, starega 43 let. —
Pri ožji volitvi v splošni mestni skupini Maribor - Celje - Slovenji Gradec-Ptuj - Mozirje, zmagal soc. demokrat. Pri
prvih volitvah v navedeni mestni skupini je volilo 5634 volivcev. Dobili so: nemški nacionalec Franc Kral 2281, slovenski kandidat Ivan Rcbek 1013 in soc. demo-kraški kandidat Albert Horvatek 2165 glasov. Ožje volitve so se vršile 14. majnika. Izvoljen je soc. demokrat Horvatek, ki je dobil 3268 glasov, nemški nacionalec Kral je podlegel z 2727 glasovi. V posameznih krajih jc izid sledeč: Ormož: Kral 57, Horvatek 9: Ljutomer: Kral 56. Horvatck 26; Laško: Kral 60, Horvatek 24; Brežice: Kral 51, Horvatek 18; Konjice: Kral 48, Horvatek 10: Vozenica: Horvatek 30; Sv. Lorenc pri Mariboru: Kral 77, Horvatek 24. Ptuj: Kral 226, Horvatek 114; Rogatec: Kral 67, Horvatek 1; Slatina: Kral 70; Maribor: Kral 913, Horvatek 1738; Studence: Kral 36. Horvatek 413; Celje: Kral 391, Horvatek 82; Vojnik: Kral 37, Horvatek 7; Šoštanj: Kral 120, Horvatek 18; Slov. Bistrica: Kral 82. Horvatek 18; Marnbcrg: Kral 59, Horvatek 6; Rajhen-berg: Kral 0, Horvatek 34; Vitanjp: Kral 34, Horvatek 0; Mozirje: Kral 0, Horvatek 48; Muta: Kral 55, Horvatek 94; Središče: Kral 0, Horvatek 92; Vcržcj: Kral 0, Horvatek 69; Št. Lenart: Kral 48. Horvatek 10; Št. Jurij ob juž. žel.: Kral 1, Horvatek 24; Braslovče: Kral 0, Horvatek 23; Sevnica: Kral 8, Horvatek 48; Kozje: Kral 1, Horvatek 38; Vransko: Kral 0, Horvatek 39; Gornjigrad: Kral 0, Horvatek 46; Žalec: Kral 1, Horvatek 78; Slov. Gradec: Kral 85, Horvatek 15; Brežice pri Ptuju: Kral 119, Horvatek 29; Velenje: Kral 23, Horvatek 12; Šmarje pri Jelšah: Kral 1, Horvatek 30.
§ Z vso besnostjo se vodi od strani liberalcev pa Plo.ievih «Slogašev» boj •proti kandidatom »Kmečke zveze«. Glasilo dvornega svetnika Ploja »Sloga« se kosa v neotesanih napadih z »Narodnim .Listom« in pa z »Narodnim Dnevnikom«. Ploj zahteva v svoji »Slogi«, da morajo kmetje pokazati dr. Ploju hvaležnost menda za to, ker sedi na mehkem v drž. zboru in pa, ker je vskočil iz tiste »Kmečke zveze«, ki ga je spravila v državni zbor. V svojem oklicu pravi, naj ga volijo z geslom: »Vera v Boga in slovenska sloga!« Slogo razume seveda Ploj tako, da bi kmetje volili njega, ki je pokazal svojo zvestobo do »Kmečke zveze« tako, da ji je pokazal figo, ko je po Kmečki zvezi bil izvoljen v državni zbor. Pristaše S. L. S. s Kranjskega, ki so nastopili po nekaterih shodih na Štajerskem, psuje Plo-jeva »Sloga«s hujskajočimi kranjskimi poslanci. »Sloga« laže, kakor da bi bila naša stranka vzrok, da ima kranjska dežela idolg. Pozabi pa pristaviti glasilo dvornega svetnika Ploja, da so bili do zadnjega gospodarji kranjske dežele njegovi liberalni prijatelji in da ni v dolg koman-diral kranjske dežele dr. Šusteršič, marveč Plojev prijatelj in zaveznik liberalec Hribar. Ploj hujska proti Kranjcem, kakor da bi Kranjci ne bili Slovenci. Štajerski kmetje so prepametni. da bi volili Ploja in njegove pristaše, ki jih priporoča memškutarska štajerska liberalna stranka. Kmetje naj pošljejo zaveznika brezver-skih liberalcev tja, kamor spada: v pen-zijon. Rešuje naj svoje dvorno svetniške akte. Kako se počuti nekdanji »klerikalni« Ploj v družbi brezverskega »Narodnega Lista«, je njegova stvar. Se mora že slabo počutiti, da tako divja. S psovkami, ki jih sipa na »klerikalne« lumpe in kako še vse psuje poštene pristaše »Kmečke zveze«, se ni vredno pečati. Spindler plačuje svoj star dolg klerikalcem, ker če bi teh preklicanih klerikalcev ne bilo, bi Spindler pač ne bil urednik liberalnega »Narodnega Dnevnika« in »Narodnega Lista« in bi ne mogel žreti klerikalcev. Spindler, kakor sploh malone vsi liberalni štajerski voditelji, bi namreč ne sedeli na mehkem, če bi jim ne bilo mariborsko »klerikalno« semenišče omogočilo, da so mogli dovršiti gimnazijo.
š Laž »Narodnega Dnevnika«. »Narodni Dnevnik« ima brzojavko iz Maribora: »Klerikalci so izdali parolo voliti nemškega nacijonalca Krala«. To je zopet velika laž »Narodnega Lažn.iivca«. Nihče ni izdal kake parole, nihče ni volil Krala. Brez laži liberalci ne morejo »politizirati«.
š Nemški nacionalci operirali s slovenskimi brzojavkami. Pri včerajšnji de-želnozborski volitvi v splošni skupini spodnještajerskih mest in trgov so nemški nacionalci pošiljali na župne urade slovenske brzojavke, naj gredo volit Krala. Podpisan je bil na brzojavkah »Iv. Zem-Ijak«, ki je pa popolnoma neznan. Razume se, da nihče ni našel temu nerodnemu nemškonacionalnemu volivnemu manevru, ki je pa v toliko značilen, ker kaže, da je nemškim nacionalccin v sili dobra tudi slovenščina.
š V šaii je pomeril s puško neki pomočnik orožniške delavnice v Celovcu na Mestnem trgu na neko dekle. Puška sc je sprožila in kroglja jc prestrciila dekli desno roko.
š Zopet delo nemškega »Volksrata <.
Na nemško dekliško šolo v Ptuju jc imenovana Krna E1 s n e r, zasebna učiteljica iz Ljubljane. Govori se, da jo je spravila v Ptuj ga. dr. Plachkijeva, žena tistega advokata Plachkija, ki je bil duševni oče septeniberskih dogodkov ter ima v »Volksratu« za Spodnji Štajer vodilni glas.
š lz učiteljske službe. Defintivno so nameščeni: Na ljudskih šolah pri Sv. An-drašu v Slov. Gor. tamošnja suplentka Marija Pinterič; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju definitivna učiteljica v Majšbergu Marija Osenjak; v Majšbergu tamošnja provizorična učiteljica Marija Kocmut; pri Sv. Marku tam. učitelj, suplent Ludvik Ivanjšič. Prestavljen jč nadučitelj Ivan Mohorko iz Sv. Janča v Blanco.
š Nemška šola na Karčevini, Štajar-
ski deželni šolski svet je v svoji seji z dne 13. t. m. sklenil ustanoviti za šolsko okrožje Karčevina - Leitersperg trirazredno javno ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom.
Kmike mmw.
k »Revčka Andrejčka« igra »Slovensko delavsko društvo« v Celovcu dne 23. majnika.
k Huda ura. Iz Spodnjega Dravograda se nam poroča: Strašna huda ura je razsajala dne 14. t. m. v tukajšnji okolici. Prišel jc hud naliv, pa tudi toča. sicer precej drobna, se je vsula vmes. Strela je udarila na več krajih. Udarila je med drugim v veliko lipo pri proštniji, jo precej poškodovala pa tudi razbila uto, ki je stala podajo. V uti je bila neka delavka, ki je pa, /.e po posebni sreči, ostala nepoškodovana. Večje škode luida ura ui napravila.
k Zborovanie glede reformne gimnazije je bilo v ponedeljek jako dobro obiskano. Udeležil se ga je i šolski referent pri deželni vladi. Vsi govorniki so bili za to, da sc ustanovi tudi v Celovcu že jeseni reformna gimnazija in sicer če le mogoče takoj s tremi razredi, ki se potem v petih letih razvijejo v cel zavod. V ta namen naj spremnijo obstoječe paralelke na gimnaziji ali na realki ali pa naj bo zavod takoj popolnoma samostojen. Nastani se lahko v kaki privatni hiši od začetka. Sklenili so tudi enoglasno resolucijo v tem smislu, ki pojde na šolski svet — ta se bo temu pridružil — in na ministrstvo. Občinski svet se je že tudi enoglasno izrekel v tem smislu, in pa sklenil, kot smo pomotoma poročali, sam ustanoviti tak zavod. Ministrstvo je sploh za nove zavode, tako da se bo vsa akcija bržkone posrečila, ker so se je energično lotili.
k Samoumor dveh vojakov. Pred tremi dnevi se je zelo nevarno obstrelil v Beljaku podčastnik 3. art. polka, baje »vsled razžaljenega ponosa«, v gozdu pa so našli mrtvega kanonirja istega polka.
k Na župnijo Javorje je presentiran tamošnji župni oskrbnik č. g. Fran Božič.
k Obsojen je bil nemškonacionalni vi-sokošolec Reiner iz Vclikovca, ker je brez vsakega povoda žalil slovenskega visoko-šolca Sosa v gostilni pri Kollorosu z »Win-diseher Zottel«, na 80 kron denarne globe, ali pa osem dni zapora z dvema postoma in dvakrat, trdo posteljo.
k Stoletna slavnost na Predelu. Dne 18. t. m. se bo pri spomeniku »Hermanu« na Predelu praznovala stoletna slovesnost junaške brambe predilske trdnjave zoper Napoleonovo vojsko. Pri tej slovesnosti na čast padlim vojakom bo imel 18. t. m. pri spomeniku sv. mašo knezonadškot goriški Franc Borgia dr. Sede j.
NEMŠKA CESARSKA DVOJICA NA DUNAJU.
Pri galadineju ob 7. zvečer je bil na dvoru slavnostni dine na čast nemškemu cesarju. Cesar Franc Jožef je napil nemškemu cesarju. V napitnici je naš cesar naglašal, da se pred vsem zahvali ne-omejni zvestobi visokih prijateljev in zaveznikov nemškega cesarja in italijanskega kralja, da so se zravnale vse nastale težkoče brez vojske. V svoji zahvali je naglašal nemški cesar, da je zadnje mesece ohranila trozveza mir Evropi. Cesar je naglašal. da ni ptujec v Avstriji in da mu ostanejo neizbrisno v spominu sprejemi v Avstriji in na Ogrskem. Cesarja sta tudi brzojavno pozdravila italijanskega kralja. Cesar Viljem je podaril ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Weckerlu zlato tabatiero s svojo sliko, okrašeno z diamanti. Odlikovanih je po Viljemu z re-dovi veliko dostojanstvenikov. Aehren-thalu je podaril kip, Bienerth jc dobil veliki križ rdečega orlovega reda. dr. Lueger briljante h kronskemu redu I. razreda. S sestankom se peča vsa evropska javnost. »Figaro« piše, da avstro-nemški blok nadvlada evropsko središče. Avstrija dobi mogočno mornarico. Biilou- in Aehrenthal sta realista, ki znata, da se v mednarodni politiki vpošteva lc moč.
FRANCOSKI POŠTNOURADNIŠKI ŠTRAJK PONESREČEN.
Zaupnica, ki jo je parlament 14. t. m. votiral za vlado, pomeni za štraikujoče poštne uradnike prvi tuš. Siccr pa še vedno ne štrajka toliko uradnikov, da bi bila nastopila prometna anarhija. Največ štraj-kovcev je med telefonskimi delavci. Vojaki so povsod pripravljeni v slučaju, da res nastopi splošni štrajk. poseči vmes in. prijeti za delo. Pariške firme so organizirale avtomobilsko vožnjo, hotelirji pa kurirsko službo. Pisma bi se po kurirjih v brzo-vlakih nesla do Bruslja, koder bi se eks-pedirala dalje. Največ se je bati sabotaže, poškodovanja prometnih zvez in žic. Kaj bo iz vsega, se odloči še-le v nedeljo, ko bo zveza sindikatov sklicala več shodov..
Pariz, 14. maja. Štrajkovsko gibanje pojema. Danes dopoldne je več uradnikov zopet začelo delati.
Pariz, 14. maja. Zbornica je izrekla vladi zaupanje s 324 glasovi proti 164.
POTOVANJE DRŽAVNIH POSLANCEV
V BOSNO IN HERCEGOVINO.
Kakih 200 državnih poslancev namerava o Binkoštih potovati v Bosno in Hercegovino. Zbornični predsednik dr. Pattai je obljubil, da glede na potovanje _vredi vse potrebno pri železniškem ministrstvu in pri Lloydovem vodstvu.
OBRTNI SVET.
sc jc 13. t. m. konstituiral. Predsedoval je trgovinski minister dr. Weiskirchner.
ČEHI IN UPRAVNO SODIŠČE.
Poslanec Pražak je v imenu morav-skega deželnega odbora zahteval, naj upravno sodišče v smislu temeljnih postav rešuje češke procese češko.
POLETNI POLITIŠKI SESTANKI.
Angleški kralj Edvard se snide v Marijinih Toplicah s Clernenceauorn. Državni tajnik Grey spremlja Edvarda ob Edvar-dovem obisku cesarja Franca Jožefa v Išlu, kjer bo navzoč tudi Aehrenthal.
/
PISMA CESARJA VILJEMA ABD UL HAMIDU.
London, 14. maja. Carigrajski dopisnik »Daily Maila« vzdržuje svoje poročilo, da so v Jildizu med drugim našli tudi pisma cesarja Viljema, zlasti tudi tičoča se njegovega obiska v Carigradu leta 1898.
Dnevne novice.
+ Za sestanek »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Št. Jakobu so dosedaj priglasila udeležbo še sledeča društva: 9. izobraževalno društvo v Ljubnem; 10. izobraževalno društvo v Bohinjski Beli;
11.	izobraževalno društvo v Št. Janžu;
12.	katoliška delavska družba, Idrija. — Udeležniki shoda se peljejo do postaje Podrožica, ki je prva postaja na Koroškem od kranjske meje. Od tam je do Št. Jakoba še pol ure peš. Vožnja stane iz Ljubljane do Podrožice tja in nazaj 4 K 60 vin. Ker je več naših društev naročilo znakov S. K. S. Z., prosimo, nai potrpe še par dni.
+ Vabilo k občnemu zboru slov. kat. političnega društva za Selško dolino v četrtek, na vnebohod, 20. maja, ob 3. uri popoldne v društveni veliki dvorani v Selcih. Dnevni red: 1. Letno odborovo poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika. 2. Volitev treh pregledoval-ccv računov. 3. Sklepanje o letnem poročilu odborovem. IV. Volitev 10 odbornikov in 6 namestnikov. Po občnem zboru se vrši javen shod, kjer poročata gg. poslanca Fr. Demšar in profesor Evg. Jarc. K občnemu zboru vabi vse ude polnošte-vilno, k shodu vse somišljenike — odbor.
+ Štiridesetletnico šolske postave obhajajo avstrijski svobodomisleci v pre-sladki ginjenosti, pomešani s tiho žalostjo, ker je zdrava krščanska ljudska zavest v marsičem paralizirala njene »svobodomiselne« določbe. Vzlic temu katoličani danes bolj kot kdaj čutijo, kako so po tej postavi prikrajšani in kako se je po nji omejila verska in vzgojna svoboda po duhu tistega liberalizma, ki je njegovo najvišje načelo: »Willst du nicht meiner Meinung sein. — hau' ich dir den Schadel ein!« Liberalna šolska postava pa se je tudi za ljudske potrebe pokazala za nedo-statno in zlasti kmečki stan nima od nje nobene koristi. Štiridesetletnico tega zakona obhaja katoliška Avstrija z zavestjo, da je skrajni čas, da se te določbe korenito reformirajo in rnodernizujejo.
+ Tak kakor vedno! Hribar je v nedeljo na Rakeku prodajal svojo politično .modrost. Pa to ni ravno nič hudega! Grdo pa je, da on v trenotku, ko se slovanski in zlasti naši poslanci na vse načine trudijo, da bi preprečili ustanovitev ma-žarske banke v Bosni, sumniči naše poslance. Ta človek, ki po veliki noči zaradi svojih zasebnih opravil še ni utegnil .priti na Dunaj, kamor so ga menda poslali njegovi volivci, ki se čisto nič ni brigal za pričeto akcijo napram tistim, ki so ■krivi, da se ustanavlja banka, pa naše poslance sumniči tako-!e: »Celo vladni možje kot so naši klerikalci so začeli neka! lopotati in po zadnjih vesteh soditi, bodo za malenkostno kupnino zlezli pod klop in se pridružili prodajalcem Bosne.« Vsa politična javnost, ki nekaj pomeni, ceni nastop naših poslancev v bosenskem odseku, a tu pa pride Hribar in ... . Tak imož se obsoja sam.
+ Svobodomiselnost ! Ogrska protestantska verska oblast je postavila profesorja bogoslovja dr. Evgena Jovany pred cerkveno sodišče, ker v nekem svojem delu piše, da je bil Kalvin mračnjak, ki je svobodo zatiral. Taka je protestantska svobodomiselnost, katero naš Aškerc tolikokrat na polomljeni lajni svojega nekdanjega pesniškega talenta vrti. Stvar je tem grša, ker Jovany trdi že zdavna dokazano zgodovinsko resnico; Kalvin je bili namreč tak mračnjak, da jc zdravnika Serveta, katerega je dal v Genevi sežgati. preje, ko je Servet še na Francoskem bival. sam denunciral katoliški inkviziciji, torej tisti cerkvi, ki jo je drugače tako hudo sovražil, da jo je imenoval »satanovo priležnico«! Res, huda mučenica je svoboda!
+ Za zagradbo hudournikov ob
Osivniški deželni in Travski okrajni cesti je dovolilo poljedelsko ministrstvo 70% prispevek.
+ Podržavljenje deželne ceste iz Logatca v Idrijo. Glede na izvajanja poslanca Gostinčarja v proračunskem odseku državne zbornice dne 6. t. m. se nam poroča. da je deželni odbor žc pred več nego enim mesecem vse ukrenil, kar je vlada zahtevala kot predpogoj /.a podržavljenje sedanje deželne ceste Kalce-Idrija. Deželni odbor in oba okrajna cestna odbora — logaški in idrijski — so se izrekli, da so pripravljeni k stroškom 158.000 K za popravo te ceste prispevati polovico namreč 79.000 K. Deželni odbor je prosil, da se dovoli plačilo te vsote v štirih letnih obrokih. Stvar rnora biti pri c. kr. ministrstvu aa javna dela.
+ Uradne ure p'i deželnem odboru
so od danes dalje od 8. do 2. ure.
+ Enkefat o cestnem zakonu se vi
danes pri deželnem odboru.
+ VII. splošni avstrijski katollj shod se bo vršil v dneh 5. do 8. septei bra na Dunaju.
+ Za Slovence v Št. Ilju smo odp slali danes zaboj leposlovnih in. nabožn knjig. Kdor ima kaj knjig, naj jih poš! •na naslov: Franjo Žebot, blagajnik »Br; nega društva« v Št. Ilju v Slovenskih g ricah. Pomoč je nujno potrebna.
+ V Mošnje! Prihodnjo nedeljo va gospod deželni poslanec Piber voliv mošenjske občine v Mošnje na shod, kj bo poročal o delovanju deželnega zbo ter o zboljšanju naših planin. Zeli veli] udeležbe, ker so tudi Mošnjani pri plar nah precej interesirani.
+ Smrtna kbsa. P. Viljem V i n d š e r, frančiškanski gvardijan v Nove mestu, je umrl 14. t. m. Pogreb bo v p nedeljek ob 10. dopoludne. R. I. P.!
r Kaj pravi o Slovencih tuja nen ška statistika? Herderjev leksikon, tor brez dvoma nesumljiv vir, našteje Sli vencev: na Nižjem Avstrijskem 1654 (0-( odstotkov), na Zgornjem 508 (0-06 %), t Solnograškem 153 (0-08 %), na Staje skem 409.531 (31-18 %), na Koroškei 90.495 (25-10 %), na Kranjskem 475.31 (94-24 %), na Primorskem 212.978 (29< odstotkov), na Tirolskem 465 (0-05 % na Češkem 280 (0 01%), na Moravskei 407 (002 odstotka), na Šleskem 5 (0-01 %), na Ciališkem 127 (0-00 %), v Bi; kovini 108 (0-02 %), na Dalmatinskem 68 (0-12 %). vsegaskup 1,192.780. Vseh Sle vanov našteje Herder v Avstriji 15,493.55 nasproti 9,171.614 Nemcem ali 10,129.61 Neslovanom sploh. Seveda je številka z Slovane veliko prenizka, vkijub temu p mora že omenjena številka napraviti z Slovane le ugoden vtis na Nemce v rajh nasproti pristranskemu štetju, ki se ostalih v liberalnem duhu pisanih leksiki navaja.
—	Vrhniška železnica je imela let 1908 dohodkov 62.713 K 1 h. izdatkov p 90.329 K 34 h, torej izgube 27.616 K 33 1 Lanska izguba je iznašala 17.123 K 5 1 Dohodki so znašali: Za osebni proine 29.538 K 90 h, za vojaške transport 140 K 94 h, za prtljago 644 K 64 h, za br zovozno blago 2790 K 32 h, za blag 25.084 K 83 h.
—	Na smrt, ker je zaklical »Živi kralj Peter!« Prihodnji petek se bo vr šila pred zagrebškim sodiščem obravna va proti kmetu Pajiču iz Petrinje. Tožei je veleizdaje, ker je iz cerkve grede za klical: »Zivio kralj Peter!« Držav® pravdništvo predlaga smrt na Vislicah Vse je radovedno na razsodbo sodišča.
—	Nova križarka. Rapidna križark »Admiral Spaun« se spusti v morje že ti jesen. Ker razvijejo njeni stroji 20.00 konjskih moči in imajo poleg 16 kotloi štiri vijake, bo križarka pretekla 26 mil v uri. Artiljerija je lahka, ker bo križar ka poizvedovaika. Zato pa ima markono graf, veliko torpedov in metalcev svet lobe.
—	Zagrebčanke v Postojni. Ženski
učiteljišče usmiljenih sester iz Zagrebi obišče jutri v nedeljo postojnsko jamo.
—	Obisk jedilnih voz potnikom II razreda se dovoli glasom' novih železni škili prometnih pravil od opoludne do i ure zvečer.
—	Potrjenih v vojake je bilo v Idri; v četrtek 51, v petek 31 fantov. Čvrst ljudi imamo torej še pri nas.
—	Za novomeško žensko bolnico j cesar določil iz loterijskega dohodka z dobrodelne namene 20.000 kron. Polovic se izplača letos, druga polovica prihodni leto.
—	»Društvo slovenskih profesorjev
V	ponedeljek, dne 17. maja, ob pol 6. ui zvečer bo v prostorih »Matice Slovenske seja slovenskega odseka. — Dnevni red I. Razgovor o učnem načrtu za sloveit ščino z ozirom na novi normalni učni na črt. 2. Slučajnosti. Na to zborovanje va bim najvljudneje vse učitelje slovenščin na 'srednjih šolah. — Ilešič.
—	Smrt veterana in drugo. Iz Rakitn se nam poroča: Na Rakitni smo pokopa 10. maja t. I. najstarejšega moža naše žuf nije, Antona Bezek. Bil je.rojen leta 182-v Rakitni št. 72, bojeval sc je na Laškei pod Radeckijem, bil je tudi papežev vc jak, kakor sc je rad pohvalil. Bil jc odi kovan z vojskino medalijo, papeževo i lansko leto z jubilejno kolajno. Do zadnji ga se jc spominjal krvavih bitk na La kem, našteval imena mest in svojih višjil da ga je bilo veselje poslušati in kaj P< hvalno in spoštljivo jc govoril o »očeti Radcckem. Ž njim je legel pri nas zadn Radeckijev vojak v črni grob. — Dva d pozneje je umrla pa najstarejša žena naši župniji, Apolonija Turk, rojena le 1822. Bila ic mlajša samo za eden mese
V	življenju sta večkrat govorila in ug Hala. kdo od njiju bo šel prej na oni sve No, le nekaj ur sta bila narazen v živli nju, sedaj pa počivata skupaj v grobu ed< poleg drugega in čakata vstajenja. Sv tila jima večna luč!
vala 3e hčerka ravnatelja »Ragusee«, Neli Matievich. Novi parnik je namenjen dalmatinski službi. Dolg je 215, širok 296 in globok 20-3 črevlja, deplacemcnt obsega 400 ton in nosi 800 ton. Gonijo ga trije cilinderski stroji s 1400 konjskimi močmi. Vozil bo 13-5 morskih milj na uro. Crez nekai tednov izpuste v morje v Ogleju parnik »Lokrum«, ki bo tudi namenjen calmatinski službi.
+ Ricmanjska stvar se torej vendar-e giblje proti koncu. Slišimo, da se začne cerkev prav kmalu popravljati in da je delo baje že oddano nekemu g. Bekarju i i Rocola. Občinski zastop dolinski je hotel še v zadnjem hipu vso stvar zavleči ^ tem, da je mislil zahtevati od cerkvene oblasti neke pisane garancije glede rabe slovenščine v cerkvi, kar je pa, kakor se nam poroča, riemanjski vaški načelnik g. Berdon sam preprečil, ki je povdarjal, da so taka vprašanja lokalna zadeva med Jflcmanjci in škofom in velja tu samo to, kar se je med Škotom in dr. Laginjo pismeno sklenilo. Če je temu res tako, nas to iskreno veseli, ker smo vedno želeli, da se povrnejo v Ricmanje zopet normalne razmere z lepim krščanskim življenjem. Vsa navskrižja, nesporazumljenja iii sovraštva pa naj bodo potem za vselej pozabljena
—	Moče je dosti — suše se letos ni bati. Z dežele došla poročila javljajo, da se je zemlja zdaj zadostno namočila za več kot mesec dni. Kmetovalci, stari možje, trdijo, da se nam letos ni bati suše. — Da bi je le res ne bilo!
—	Vprašanje. Ali bi se dobila slovenska učiteljica, ki bi bila voljna sprejeti službo v Istri? Oglasiti bi se biio pri župniku Jos. Grašiču v Beramu pri Pazinu. Iz Berama v Pazin vozi vsaki dan avtomobil dvakrat tja in nazaj. Službo učiteljice bi bila stalna. Plače v Istri so zadnji čas izboljšane.
—	Kupujte samo pri Nemcih! Na čelu novic prinašajo nemškonacijonalni dunajski listi notice z gorenjim naslovom ter s pozivom na bojkot nenemških trgovcev in obrtnikov. Tako smejo Nemci!
—- BOnica skočila z drugega nadstropja. V bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu je skočila 13. t. m. 48 let stara bolnica Magda Cvok, ko nikogar ni bilo v bližini, skozi okno drugega nadstropja ter se smrtnonevarno poškodovala. Vzrok poizkušenemu samoumoru je neozdravljiva bolezen.
—	Kolodvorska restavracija v Gorici drž. žel. preskrbi pri osebnih vlakih št. 13 (odhaja iz Gorice ob 12. uri 23 min. popoldne) in št. IG (odhaja iz Gorice ob 10. uri 54 min. dopoldne) potujočemu občinstvu jedila na ambulantnih tabletah za ceno 2 K 20 vin proti prednaročbi pri sprevodniku, nadalje pri brzovlaku št. 501 (odhaja iz Gorice ob 7. uri 19 min. zjutraj) in pri osebnih vlakih št. 14 (odhaja iz Gorice ob 3. uri 5 min. popoldne) in št. 15 (odhaja iz Goricc ob 4. uri 55 min. popoldne) Kavo na ambulantnih tabletah za ceno ■18 vinarjev.
—	Občni zbor delniške družbe kranjskih parnih opekaren se vrši dne 27. maja ob 9. uri dopoldne v dvorani pri Ribari-ču. Vsak udeležnik-delničar mora šest dni prej položiti svoje delnice pri gosp. Ivanu Urbančiču v Trnovem ali g. dr. Majaronu v Ljubljani.
—	Sin Posfoujčana dvorni pevec. Na dvornem gledališču v Brunšviku poje operni pevec Jelovšek. čegar oče je doma iz Postojne ter je že 50 let samostojen tr-eovec v Ljubnem nln Zgornjem Štajerskem.
—	Odpuščen katehet. Iz Gospiča na Hrvaškem poročajo, da jc katehet Niko-aj Majstrovič. ki je bil suspendiran, ker ie rabil cirilico, te dni dobil odlok, da jc lefinitivno odpuščen iz službe.
—	Darovi. Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so darovali p. n. preč. gg.: Dr. Josip Gruden, profesor bogoslovja, 30 K JI. dar), .losip Globelnik. svetnik trgovske in obrtne zbornice, 6 K, Frančiška Neiger v Tržiču, 5 K. neimenovan prijatelj društva, 4 K. — Bog plačaj! Živeli posnemovalci !
Za Št. Ilj. Dr. V. Pegan iz neke pravdne poravnave 20 K. — Neimenovana v znamkah 1 K (ne 2 K, kakor je bilo zapihano v pismu, ker ic bilo priloženih zjianik Samo za 1 krono).
'Podpor nemil društvu za slovenske vlsokošolce na Dunaju« so naravnost poslali: Posojilnica v Mariboru, 100 K; posojilnica v Ribnici, 50 K; dr. Stanko Lapajne. odvetnik na Dunaju, 30 K: po 20 K: dr. Janko Babnik, c. kr. dvorni svetnik [ia Dunaju; Franc Kušar v Mengšu; po 10 kron: Josip Bahovec, inšpektor drž. žel. družbe; Franc Gogala, c. kr. rač. ravnatelj; dr. Fr. Karlin, zobozdravnik; Kari Luterschek, c. in kr. voj. osk. upravitelj " p., vsi na Dunaju; dr. Valentin Kušar, 'dvetnik v Ljubljani; Alojz Strckelj v (pmnu in dr. Anton Švigelj. advokat v •iubljani; po 6 K: Rajko Perušek, c. kr. 'rot\ v Ljubljani in Jakob Volk, uradnik na junaju; po 5 K: Ivan Gričar; Ivan Mejač; 'iktor Rohrman; Andrej Sarabon. trguje, vsi v Ljubljani iu V. Kovačič, gostiln, a Dunaju; 4 K: L. Sclnventner v Liublia-
ni; po 3 K: Val. Kopitar, uprav. »Slov. Na- ! roda« v Ljubljani in Valentin Stergar, c. iu kr. voj. višji rač. svetnik na Dunaju, in po 2 K: Bogdan Kobal, c. kr. dež. sod. svetnik na Vrhniki in Ivan Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Darove sprejema in izkazuje blagajnik Ivan Lu-zar, nadrevident inž. žel. v p., Dunaj, 1II/3, Reisnerstrasse 27.
Ljubljanske norice.
lj Utnrla je soproga gospoda Viktorja .Merlaka, bivšega četovodje bosenskega (UStanka I. 1875 in sedanjega Mirka Hub-majerja. Blag ji bo spomin!
lj Izjava. Na razširjajoče se neresnič-,ne vesti o mojem izstopu iz »Učit. tiskarne izjavljam sledeče: Potrjujem, da mi ni tiskamiški upravni svet odpovedal službe, temveč sem to storil sam. Smatral sem ponovno izrečene besede gospoda predsednika L. Jelenca: »Ako boš Simona volil, moraš co ipso iz tiskarne« za moralno odpoved. — V Ljubljani, 15. maja 1909. — A. S m e r d e 1 j, mestni učitelj.
lj Stjepan Radič, poslanec hrvaškega sabora, predava danes ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu« o sedanji politični Rusiji in njenemu razmerju do avstro-ogrskih Slovanov.
lj Na opazovalni oddelek deželne bolnice so odpeljali danes zjutraj bivšega gostilničarja v Kolodvorskih ulicah gosp. B 1 u m a u e r j a. Odkar je prodal hišo, opažali so na njem znake umobolnosti.
Ij Tudi Ljubljana dobi variete. Poprave v bivšem vrtnem salonu hotela »pri Maliču« bodo v treh tednih gotove. Dvorana bo opremljena z velikomestno eleganco ter bo imela stalen oder. Poleg ki-nematrografičnih predstav sc bodo v dvorani vršile tudi variete-predstave.
lj Našla 'je neka gospodična listek, na katerem je pri barvarju g. Merali v delu neka obleka. Kdor je listek izgubil, naj se oglasi.
lj Umrl je včeraj 85!etni hiralec Štefan Zlasel, ki je predvčerajšnjim, kakor smo že poročali, skočil v hiralnici s prvega nadstropja.
lj Težko poškodovanega je danes ob pol 5. uri zjutraj našel policijski stražnik ležati pri prelazu v Hradeckega vasi 80-Jetnega Jožefa Škraba. Mož jc imel nad ■očesom veliko rano, a ni mogel povedati, kje jo je dobil. Sumi se, cla ga je pahnil vlak. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico.
lj Aretovan je bil včeraj 281etni delavec Fran Lampret, rodotn iz Dobrove, kateri jc poneveril g. Francu Lehrmanuu v Šiški 60 K vredno kolo in 14 K denarja. Oddali so ga sodišču.
lj Poziv! Ona stranka, ki je predvčerajšnjim v neki trgovini pomotoma vzela s seboj zlato žensko uro z dvojnim krovom in sta na zunanjem vrezani črki O. H. ter zlato verižico z zlatim obeskom, v kateri sta dve sliki, se prosi, da jo nemudoma odda v trgovini ali pa pri policiji, ker se bode sicer zadeva vzela za nepoštenost ter zna imeti stranka, ki jc z n a -n a , zelo neprijetne posicdicc.
ij Novo veteransko društvo za Ljubljano in ljubljansko okolico s sedežem v .Ljubljani se snuje. Gospodje, ki ustanavljajo to društvo, nam poročajo, da pravila tega novega društva vladi te dni predlože.
lj Umrl je v Vodmatu 32 let stari dc-Javec Ferdinand K c b e r.
lj Majnikov izlet imajo danes prva državna gimnazija, c. kr. učiteljišče (er c. kr. vadnica. Današnii dan ic na teh šolah prost pouka. Kljub ne baš ugodnemu vremenu so priredili mnogi razredi izlete v razne kraje naše dežele.
li Plinovo (Aurovo) luč sta dobila ta teden Kongresni trg in Zvezda.
ij Asfaltni trotoiir v ŠelenburRovi ulici so pričeli popravljati, ker jc bil deloma žc ocl vožnje pretolčen, deloma so ga morali zaradi pli,novih svetilk razdreti. Nado-meste cclo ulico z novim.
Ij Umrli so: Angela Zupančič, delavčeva hči, 20 mesecev; Marija Hofler, tiskarskega vodje hči. 2*/i leta; Josip Hubat delavec, 22 let.: Rudolf Koren, voznikov sin, 3 dni; Ivan Hribar, tesarjev sin, 2 leti; Fran Zidan, hlapec, 46 let.
NEMADŽARSKE NARODNOSTI IN AVDIJENCE PRI KRALJU.
Narodnostni klub jc imel v Pešti konferenco. v kateri ie izrazil svoje nezadovoljstvo, ker ni bil noben poslanec ne-madžarskih narodnosti od kraiia sprejet v avdijcnci, dasi je znano, cla so zastopniki narodnosti pristaši skupne banke in skupnih institucij sploh.
Telefonska in tojavna poroilla,
MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 15. maja. Danes popoldne se vrši ministrski svet, ki bo razpravljal o parlamentarnem političnem položaju. Bienerthovo ministrstvo sc popolnoma zaveda težavnega položaja, v katerem sc na-baia ter sc bo zadovolliln. :>kn
dobiti od državnega zbora proračunski provizorij, nakar pošlje državni zbor na počitnice, med tem pa bi zboroval samo odsek za socialno zavarovanje.
Dunaj, 15. maja. Današnje seje avstrijskega ministrskega sveta se udeleži tudi ■finančni minister Bilinski, ki bo poročal, v koliko in na kak način bi bilo mogoče izvesti njegov finančni načrt. Vlada bi sc zavdovoljila samo z davkom na špirit, na-sprotstva proti zvišanju davka na pivo so pa tolika, da bo vlada morala svojo namero opustiti in kvečjemu misliti, kako bi namesto tega davka uvedla kak drug davek.
NEMŠKA CESARSKA DVOJICA NA DUNAJU.
Dunaj, 15. maja. Nemška cesarska dvojica je dopoldne položila v kapucinski rakvi vence na krsti cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa. Na cestah je prebivalstvo nemško cesarsko dvojico živahno pozdravljalo. Opoldne je bil na dvoru dine, katerega so se udeležili člani cesarske rodbine. Popoldne jc nemški cesar sprejel avstro-ogrskega zunanjega ministra Aehrenthala.
Dunaj, 15. maja. Nemški cesar je v skupni avdijenci sprejel Aehrenthala in nemškega poslanika na Dunaju. Razgovor je bil o političnih dogodkih zadnjega časa.
Dunaj, 15. maja. Nemška cesarska dvojica >je danes popoldne odpotovala v Karlsruhe. Slovo med vladarjema je bilo jako prisrčno.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 15. maja. Upanje na skorajšnjo mirno rešitev krize jc zopet manjše. Tudi po avdiencah ogrskih politikov na Dunaju šc nc bo rešitve. »Pester Ll.« ■poroča, da bo Wekerle v torek dobil nalog, naj prične z razvozlianjem krize in naj od časa do časa poroča vladarju.
Budimpešta, 15. maja. Oficijclno glasilo neodvisne stranke pravi, da jc Košut popolnoma v soglasju z Justhom. Košut sc jc izjavil, da ne stori nobenega koraka brez sklepa stranke.
KOŠUTOVA BOLEZEN.
Budimpešta, 15. maja. Oboleli Košut jc noč jako nemirno preživel. Bolezen Ko-šutova na stranko jako deprinhrano vpliva.
V ZADOŠČENJE DR. LUEGERJU.
Split, 15. maja. Občinski svet jc poslal dunajskemu županu soglasno sklenjeno brzojavko, da obžaluje iu obsoja sociali-stiške demonstracije, ki so se pripetile ob njegovem dohodu v Split, ker ti pojavi ne odgovarjajo čustvovanju in gostoljubnosti Splitčanov.
OBRAVNAVA PROTI »REfCHSPOSTI« IN DR. FRIEDJUNGU.
Zagreb, 15. maja. Čuje sc, da bo razprava proti »Reichsposti« in dr. Fricd-jungu tekom oktobra. Friedjunga bo branil dr. Edrnund Benedikt, »Reichspost« pa dr. V. Liembeck.
PREPOVEDAN SHOD.
Zagreb, 15. maja. Shod, katerega je nameraval dr. Edmund Lukinie prirediti jutri v Kaiiovcu, da svojim volicem položi račun o svojem delu, je vlada prepovedala.
FRANCOSKA POŠTNA STAVKA.
Pariz, 15. maja. Vlada jc dognala, da .manjka na glavni pošti med 600 moškimi le 67 in 700 damami 10. Služba sc vrši normalno. Ekspeairali so 13. t. m. KJO.OOO brzojavov. Pri telefonu manjka od 2500 dam Ic 70. Delavcev ni prišlo 125, a so jih že prosili, naj jih zopet nastavijo. Po poštnih filialkah v Parizu manjka lc 700 uslužbencev. Tud'i v provinci i)ojenjujc navdušenje za stavko.
MLADOTURKI PROTI VODITELJU »LIBERALNE UNIJE«.
Frankobrod, 15. maja. Mladoturki so našli v Jildicu spise, ki zelo kompromitirajo pobegiega voditelja »Liberalne linije:. poslanca Izmaela Kcmala, ki je pobegni! v Atene, kjer poizkuša uprizoriti vstajo v Albaniji. Turška vlada zahteva, naj Grki izroče Izmaela Kema'o.
BELGIJSKO ČASOPISJE NAPADA
BELGIJSKEGA KRALJA.
Bruselj, 15. maja. Belgijsko časopisje nc glede na strankino naziranje ostro napada kralja Leopolda, ker jc prodal dragocene slike i,n starodavno opravo pariškim starinarjem.
KORUPCIJA NA FRANCOSKE/M.
Pariz, 15. maja. V justičnem ministrstvu so zasledili tajno zvezo, ki je raznim bogatinom, obsojenim v ječe in trdnjav-ski zapor, preskrbovala pomiloščenje.
POŽAR UNIČIL VAS.
Budjejevice, 15. maja. Veliko vas Radšin vc popolnoma uničil požar. Edino šola ni zgorela.
V NEMČIJI ODLIKOVAN AVSTRIJSKI UMETNIK.
Koburg, 15. maja. Dunajskega dvornega igralca Kainza, ki gostuje v Kobilr-gu, jc nameraval imenovati kohurški vojvoda za dvornega svetnika. A ker bi cht-
vl.,,-1.. 1,1.......- '..... K!.. t.......
svetniškega naslova, !e podelit koburškl .vojvoda Kainzu komturni križec ll. razreda koburškega hišnega reda. Kainz biva kot gost na gradu koburškega vojvode.
ANGLEŠKO OGLEDUŠTVO OB NEMŠKEM MORSKEM OBREŽJU.
Pariz, 15. maja. Francoski listi poročajo, da so angleški častniki na trgovskih ladjah ob nemškem morskem obrežju iz-;vedeli važne podatke.
ITALIJANI POMNOŽE MORNARICO.
Rim, 15. maja. Italijanska vlada je sklenila, da mesto dveh dreagnauthov zgradi v treh letih štiri dreagnauthc.
VREME.
Dunaji, 15. maja. Meteorologična opazovalnica naznanja lepo vreme.
Iz Beneškega.
Samoumor. V Ščiglah (občina Trčet) sc je obesila 65 let stara Marija Pušin. Njena hčer je šla po opravkih v materino spalnico in je dobila mater, visečo od stropa. Na njeno strašno kričanje so prileteli ljudje in prerezali vrv. Zena je Še nekaj dihala, a potem kmalu umrla. Ubo-žici se je mešalo v glavi. Nenavadni1 in nesrečni slučaj je napravil globok vtis in povzročil veliko pomilovanje.
Nova maša. V nedeljo 2. maja je slovesno izpel svojo prvo sv. mašo č. g. Alojzij Bi rtič pri sv. Andreju v Erbcču. Mnogo udeležbe in navdušenosti med on-dotnimi Slovenci, ki slove za najbolj ko-renjaške med Beneškimi. Mladi duhovnik mnogo obeta na duhovnem in na narodnem polju. Škoda, da si je zadnja leta zdravje pokvaril. Nadejamo sc. da sc kmalu okrepča in da Slovenci: dobijo v lijem novo izvrstno moč.
Duhovniške izpremembe. Vič. gosp. Sinik. kurat v Drenkiji, se jc odpovedal službi radi zdravja in jc stopil kot kaplan v čedadsko bolnico, kjer bo kot Slovenec, tudi na pravem mestu. Drečanji so se poslovili z velikim obžalovanjem od priljubljenega pastirja. Na njegovo mesto je imenovan kot duhovni oskrbnik č. r. Anton Domeniš, doslej kaplan v Oblici. V Oblico se ne vč še, kdo pride.
Umrl jc č. g. Peter Ker v Podbrdu med Tarčentskimi Slovenci. Izguba vrlega in uglednega duhovnika je velika za ondotni kraj, kamor najbrže postavijo v službo kakega Furlana, dasi je potrebno Slovenca.
MOHAMEDANSKA TEOLOŠKA FAKULTETA V BUDIMPEŠTI.
Burian dela na to, cia se ustanovi v Budimpešti mohamedanska teološka visoka šola.
ia« stvar!.
Svoboda pri soc. demokratih. Soc.
demokratje sc radi bijejo ob prsi, češ, pri njih jc doma svoboda vesti in svoboda prepričanja. Toda čc malo bližje pogledaš delovanje teh ljudi, se hitro prepričaš, da njih svobodoljubje sega le do mej soc. demokraško - framasonsko - liberalnega evangelija; karkoli pa ne spada sem, to pa U gospodje preganjajo in zatirajo huje, kakor jc kdaj kak tiran svoje pod-ložiiikc. O tem vedo povedati delavci krščanskega prepričanja, ki jih je usoda zanesla med sodruge. Znan nam je nek slučaj, ko je prišel krojaški pomočnik z dežele v Trst k nekemu mojstru, da si izpopolni strokovno znanje. Bil je poštenih kmečkih starišev sin in vzoren mladenič — veren seveda. To jc pa ostalim pomočnikom rdečkarjem tako presedalo, da so ga z vsega početka bojkotirali: niso govorili z njim, posoditi mu niso hoteli nobenih priprav, ko ni vedel, da jih mora prinesti s sabo, pokazati mu niso hoteli ničesar in med sabo so nalašč govorili ostudne in bogokletne stvari, o katerih so vedeli, cla sc poštenemu kmečkemu fantu naravnost zaelirajo v srce ko strupene pušice. Dosegli so, kar so hoteli: fant je zdržal med tako sodrgo Ic en tcclen, potem pa jc pobegnil nazaj domu. Šc Bog, cla jc imel kam! A kaj pa tisti nesrečniki, ki so prisljeni služiti si skorjico kruha v mestu? Izročiti se morajo nemili osodi in iti na ccsto — ali pa se ukloniti terorizmu soci-jev in vstopiti v njih »svobodoljubne« vrste. To namreč ni lc posamezen slučaj, ki smo ga gori navedli, marveč to je vobče taktika soc. demokratov. Vestfal-ski soc. dem. poslanec Severing jc na nekem shodu to naravnost učil sodruge in rekel: »Vi, sodrugi, s »krščanskimi« nc smete'govoriti, jim ničesar pokazati, da ne bodo mogli nič zaslužiti in cla bo zadnji njih mož ven zgnušen (hiiiausgcekelt).« Vsi delavski krščansko - socialni listi redno prinašajo poročila o tem »podrobnem« delu patentiranih delavskih prijateljev, ki so v tem oziru res internacionalni. Toda »svobodoljubje« socijcv ni vedno samo negativno, marveč oni tudi še drugače udejstvujejo svoj lepi program. Ako se krščanski delavcc nc da pregnati od kruhu na gornji način, potem mora služiti socijcin laž in deniincijanstvo. Izmed
mnogih le en slučaj! Dunjaski sodrug Kul-
i . t ' • , «.....• .....'.,•.. i.„ ,..,..•
zacijo, je denunciral orožnikom predsednika krščanske mladinske organizacije, kot t a t u. Pri sodni razpravi sc jc pokazalo, da se je Kulhanek zlagal in obreko-val in obtoženi jc bil seveda oproščen. Sedaj pa je ta tožil Kulhaneka radi obrekovanja in pravicoljubni sodrug jc bil obsojen na 150 K globe. To pa Kulhaneku ni bilo všeč in je vložil priziv. Na pnziv-ni razpravi pa je sodnik dognal Kulhane-kovo čedno delovanje šc bolj kot podlo denunejjanstvo in jc sodruga naravnost vprašal da li ic on po poklicu policijski agent! Konec je bi! pa ta, da sc je sodru-gu globa spremenila v 1-ldnevni zapor. O istem sodrtigu sc je tudi dognalo, da je naznanil člane kršč. mladinske organizacije radi protinravnih zločinov, ki se seveda nikdar zgodili niso. Pisal je dalje pisma pod tujimi imeni, da bi škodoval krščanski mladinski organizaciji itd. itd. In taki podleži igrajo veliko vlogo v soc. dem. stranki. Sodrugi pa sc nc sramujejo tudi drugih sredstev v boju za »svobodno prepričanje«: nož, kol, palica, dleto, pest
—	vse to jim pride prav, ne morda proti »krvosesom« kapitalistom, marveč proti tovarišu - dclavcu, ki noče Kristusa zamenjati za Marksa in druge židovske svetnike soc. demokracije in s svojimi krvavimi žulji vzdržavati gosposke rdeče voditelje. To je inkvizicija, to!
A^raz pred 200 leti. Letos nam je napravil mraz veliko škode in jc sploh cvc-toči majnik doslej mrzel in neprijazen. Tudi leta 1700. jc bilo tako. Takrat jc o Binkoštih, ki so bile 20. maja, bil takšen mraz, da so vse trte pozeble. 1740. pa jc še v majniku sneg ležal po njivah in setve sploh niso mogle rasti.
Tatvina pri tarnovski pošti. Pri tar-novski pošti so bili iz nekega zavoja ukradeni briljanti, vredni 50.000 kron. Zaprli so nekega osumljenega poštnega oii-cijaln.
Drugo hrvatsko romanje v Lurd se
bo vršilo meseca avgusta letos. Romarje .bodeta vodila škofa dr. Anton Mahnič in dr. Ju raj Carič. Odhod iz Reke 9. avgusta popoldne.
Žrtve v Adani. »Sabah« priobčuje poročilo novega valija v Adani, da je bilo pri zadnjem klanju ubitih 1924 mohatne-dancev, ranjenih pa 533, Armencev pa 1455 umerjenih in 382 ranjenih; vsega prebivalstva v vilajetu da je 350.000, med njimi 48.447 Armencev. Diplomaški krogi smatrajo, da novi vali nadaljuje staro turško prakso laganja in zavijanja.
»Velika Amerika«. Predsednik »Zje-dinjenih držav« javlja zbornici, da sklene Severna Amerika pogodbe z vsemi srednjimi in južnimi ameriškimi državami. Načrt »Velike Amerike« se bliža vresničenju.
Policaji štrajkajo v Salonti na Ogrskem, ker jim občinski svet ni dovolil plačila za nadurno delo. Tudi v Ljubljani jc med policiiskinii stražniki vedno večja nezadovoljnost.
Abdul Hamid na odru. V Carigradu bodo predstavljali v vrtnem gledališču v Peri petdejansko tragedijo »Abdul Hamid II.«, v kateri bodo naslikana vsa grozodejstva prejšnjega sultana.
Nova amerikanska sleparija. Gospica Mary Windsor v Beck Bay-u pri Bostonu jc iznajditeljica novega zdravila. Kdor uživa vsaj tri tedne rdeči pesek, ki ga na-plavlja reka Mississipi, sc znebi vsake bolezni iu se pomladi kakor roža v jutranji rosi. V Bostonu že prodajajo cele vreče rdečega peska. Kdor gre tej mazačici na lini, zasluži, da bi se nekaj časa postil ob
—	slami.
Romunska mučenica. Poročali smo, da je bila soproga romunskega državnega poslanca Avrelija Vlada obsojena »zavoljo hujskanja proti madžarskemu jeziku« v mesec dni zapora. Zdaj je višje sodišče obsodbo potrdilo in gospa Vlad mora nastopiti kazen. Ta očivdua kivica celo madžarskim liberalnim listom ni všeč, češ, kaj poreče Evropa k takemu škandalu! Zdaj očitajo gospej Vlad, zakaj ni hoteia prositi kralja za pomiloščenje. Vsa krivda gospe Vlad obstoji v tem, da je rekla romunskim šolarjem, naj govore materni jezik ro-muski.
Z avtotnobiiom preko Afrike. Tc dni
se je končala nenavadna vožnja z avtomobilom. Nemški nadporočnik na dopustu Graetz, ki se je bil 10. avgusta 1907. odpeljal z avtomobilom z vzhodne obali Afrike, ic po 630 dneh srečno prispel do Atlantskega oceana. Težave potovanja so bile ogromne. Prevozil jc od Darei-Sala-ina do S\vakopmunda 10.000 kilometrov, torej povprečno nc celo 16 kilometrov ua dan. Graetz je posebni dopisnik lista »Ber-lincr Lokal-Anzeiger«.
Poneverjena poštna pošilietev. Pobegnil je iz Brna poštni aspirant Horniček. ki ic v družbi dveh prijateljev poneveril 13.000 kron.
Napačen baron. Na smrtni postelji jc izpovedal v Madridu z neko poljsko plern-kinjo oženjen baron Coutier, da ni baron, marveč da jc rojen v Karlovih Varili, da je bil stekljarski pomočnik, na to se jc oprijel pustolovstva in bil izgnan iz vseh evropskih držav. Svoje več sto tisoč kron znašajoče premoženje je volil svojim po-žunskim sorodnikom.
Novo razstrelvo. Karol Williams v Evansvillc, Zedinjene države, je iznašel novo razstrelivo, ki ima 40krat močnejši učinek kot dinamit. Razstrelivo užiga z brezžičnim električnim strojem v daljavo nmogo milj. Iznajditelj je še lc 18 let star.
Roosovelt in nosorog. Bivši predsednik Zedinjenih držav je poklal v Afriki žc precej levov. Zdaj se jc spravil na nosoroge. Tc dni se je nahajal v resni nevarnosti. Malo da ga ni nosorog prebodcl. V zadnjem hipu jc zadel zver v glavo, in nosorog .ie obležal tik pred »nimrodom«.
Na Japonskem napreduje evropska — kultura. Zaprli so nad 50 japonskih parlamentarcev, pristašev vladne stranke, ki so sc dali podkupovati od neke tvornicc za sladkor, ki ji je vlada priskrbela kredit.
Sveča napolnjena z dinamitom. Na carinskem uradu v Bejrutu je opazil neki uradnik, da je sveča, ki jo je poslala neka ruska plemenita gospa za cerkev Sv. Groba v Jeruzalemu, nenavadno težka. Svečo so preiskali in našli, da je bilo v njej 3 kilograme dinamita, ki bi raznesel vse svetišče. Dotični uradnik je dobil nagrado.
Opozarjamo na današnji oglas hotela »Š t e m a r j e« v Škofji Loki.
Nekoliko o obratnih strojih. Ena najstarejših avstrijskih tovarn za stroje tvrdka G. Bernhardt-ovi sinovi, Dunaj XII./2, Schonbrunuerstrasse 173, je izdala zanimive brošure za obratne stroje, ki se razpošiljajo na zahtevanje vseh interesentov brezplačno1. V istih se razpravljajo različne obratne naprave (motorjev in lokomo-bilov), ki so potrebne za poljedelce, obrtnike in industrijo. Glavni pogoj za uspeli vsacega podjetja leži na varčnosti oskrbovanja iu zatorej vsakemu priporočamo, naj si vzame na ogled to knjigo. Več v današnjem oglasu.
Dobrotljiva previdnost je ponudila ljudem veliko število domačih zdravil in samo tisti izvrši svojo dolžnost sebi in svoji družini, ki preskrbi na previden način tista sredstva, ki so prikladna preprečiti težke bolezni. Tako domače zdravilo, ki jc v vsaki družini v korist in sc je vsaki dan mnogo uporabi, je Brazay-jevo Francovo žganje, katero se odlikuje že 50 let. Zatorej naj nihče ne zamudi uporabiti pri revmi, migreni, glavobolu, trganju, influenci, utrujenosti itd. Brazav-jevo Francovo žganje. Natančno navodilo o uporabi je priloženo vsaki steklenici. Zahteva naj se izrecno Brazay»jevo Francovo žganje.
m
Zahvala.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani in nas tolažili ob krutem udarcu, ko nam jc vzel Vsegamogočni v najlepši dekliški dobi našo ljubljeno hčerko oziroma sestrico
bodi izrečena tem potom najtopleja zahvala. Posebno zalivalo pa izrekamo še velikodušni rodbini Za j če v i v S p. Šiški, ki nam je za časa dolgotrajne bolezni naše hčerke stala s svetom in dejanjem ob strani. Najprisrčnejša zahvala pa bodi izrečena tudi čast. g. o. Albertu, katehetu v Sp. Šiški za tolažljive besede ob smrti in bolezni naše nepozabne hčerke. - Dalje zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, kakor tudi učiteljskemu zboru Sp. Šiške iu součenkam za spremstvo nepozabne hčerke k zadnjemu počitku.
Ljubljana, 14. maja 1900.
1373 1-1
Žalujoča roii!]ins HindveiL
nj zelo lepem, zračnem prostoru, z dvema sobama, balkonom, kuhinjo iu vsemi drugimi pritiklinami se da v najem za avgustov termin v vili pod Rožnikom štev. 20S. Več pove lastnik Luka Jerin, čevljarčki mojster, Poljanska cesta 27.	1350 3—1
Išče se
1372 1-1
in obenem korespondeniinja, vešča slovenskega in nemškega jezika in hitra v računu. Plača do K 100.— mesečno. Nastop takoj. O. Bernatovič LjlililjiPS, — '' "
za primerno skromno nagrado želi nastopili v kakem župnišču 32 letna gospica, delavna, vestna, bivša od-gojitcljica, dobro izurjena v vseli domačih delih, izborna kuharica (izvežbana v I. praškem hotelu). Priporočena po odličnem katol. funkcionarju. — Naslov: A. Š. Praga IV.-67, vrata 33. 1526 2-1
naprodaj
i na lepem prostoru z razgledom na vse strani, ki ima 4 sobe, 2 kuhinji, 2 shrambi, 2 drvarnici, pralnico, lep zasajen vrt, oddaljena le 15 minut od glavne pošt?. Cena nizka. - Naslov pove upravništvo lista. 1309 o-l
priporoča naMeraeJšg najfinejše obleke — za dečke is deklice po nizkih cenah. —
: Konfekcija oblek. :
F
škofijo 10. .
1303 (1)
Ivo
2 pobeljene, brez Siva, dolge 150 200 cm
'	samo K 13-50, samo v
tkalnici BBflTOV KREJCHR
DobruSka Stev. 9180, Češko. Vzorcc cefira In vseli vrst tkanin in bombaž, blaga jsaatonl In poštnine pronlo.
v najboljšem stanju se proda v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 1198 1—1
Proda se po zelo nizki ceni na drobno in debelo
izvrsten dolenjski
lastnega pridelka na Gmajni, Veliki Štradon štev. 6 in 8.	1306 3-1
Ceno fteško pns&eDjtao perje}
0 kg nov. temn. K 9 60, boljie K 13'—, polbclo fkubljeno K 8 — , belo K 2-f—, sneinobelo, kot ouh mehko ekublj. K 30'—, K 34'—, K «•■-. Pošilja iranko po povzetju. Zamena dovoljena proli povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsc!, Lobes čt. 159
pri Plznu, Češko.
Kellcal-Frsmfier kolesa
H 819 neporuSena, najfinejša, cena
10-1
Ceniki
zastonj in franko. ' Samoprotlaja: A. Koman i Oo.. Ljubljana. M. SmoleJ, JnsenlCR.

POZOR!
2-1
ii» lii um
Slavn. občinstvu se tem potom javlja, da se bo vsako 1. in 3. sredo v mesecu pripeljalo na Sv. Jakoba trg v Ljubljani vsakovrstnih vozov in koleseljev. Zaloga vozov je pa na Poljanski cesti 26 blizu št. peterskega mostu in pri J. Zajcu, ko-larja na Viru št. 14 (ob glavni cesti pri Domžalah. Se priporočava z odi. spoštov.
F. Kožar in M. Ložar, kovača.
se sprejme več gospodov, ki imajo uradne uie do 2. ure. Več se poizve pri (upravništvu »Slovenca«).	1353 3-1
za zelenjadni in sadni vrt, oženjen, brez otrok, ki more razpolagati s vsoto 300 K, se sprejme takoj pod
ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. 1350 5-1
in pritiklinami se proda pod zelo ugodnim! pogoji. Več se izve iz prijaznosti v trgovini gospoda ,,Barti" v Rožni dolini cesta V,
1338 3-1
vrst vonli1' k0' vijolični, vrlnifni ilvKSa BfBfSBS sžncni, spnjkov Itd. kg (12-M kosov HBiilUl ISfivMS K 1 SO, poštnina 00 v, 5 K hrutlo M'-BB9iW Kas .ifc«* po povzeliu. MAATZ, Dunaj IX., Alser atrassc 6 S!.	1032 10-1
Prodam pmd uradnimi pogoji
ki meri 1345 kvadr. sežnjev najlepši v Idriji, ves obdelar ^dobro zagnojen, pri cest g poleg vode, zelo pripraver w za stavbišče za vilo, tvornicc 3 itd. Več se izve pri Jan, "" SSpsaišsia, S (S raj a 28
Zini rudnik za vsafcega gostilničarlaTl Kimarla in MnM sa naši novi
m iok.zvonUom, mundoiino, Xyiophonom
s težo, ki se za-morejo postaviti povsodi. Krasna godba in strokovnjaka izvržba jainčitazagotov dobiček. Elek-trlčno-pnauma-tični Orchestrioni učinkom. — Električni glasovlrjl z mandolino, Xy-lophonom In godbo na lok. Govorila z z v o k i m odmevom za gostilničarje in zasebnike. Znamka Tion-Tion.
Ceniki brezplačno in poilnine prosto. I. odlikovanja.
Tovarna Internaclonal. Piano-Orkestrov
F. m & G H B m E K in sinovi
DUNAJ XVil. S. Ortliebg&sse Kr. 5.
Vzorna zaloga v Ljubljani
J o f: i p Droll, Sodnijske ulice 3. $
NOVO! 90 °lo manj
potrebujejo patent o van«
:: „KOLUMBUS" :
• •
ms iuim
~ ki jih izdeluje in zalaga parna to g :: varna lesnih izdelkov
C1
C/11 o b \ i a bt cj o r i i a a r a cp6-p o b e S*. 91 Ca Cj 2 i i
u&fjaiia, lic te f p t i <?llafičtt vu?otoca
I*, loGulIe. sHamrnltc, čepi ca, i>tajce in dra vate t> uajuoticjšifr o&Ci&aA tu najCepSi. k&iti; uctdaCjc: t>ae športne predmete za fvti&otazcc, lUfeocitie.
Ccrce, temi, .iofltffe, itd. —— —• ^-o)ta:od/m' cuiific in sa.vtainc. 3
MIHI I ■MUMH—.UJim«
Protin!
Ischias!
Cd 1. apriia do 1. novembra otvorjeno.
Nizke cene kot doslej kljub Času primernim novostim. — 1. septembra do 1. junija 25% znižanje,
Čudoviti zdravilni vspliJ. Radioaktivne termine kouel! 35—44 step. C. SŽPfe g*?! ffiFkBl &J	t« « ^ t^
Plačujem kozličeve kože po K 1-40 do K i-70 komad vse druge kože pa po najvišjih cenah	1371 1
Josip Preskar
trgovec s kožami Ljubljana, Mesarska cesta.
insB
m'1/aMn ?TC3m'9 V!<P,l! Zdravljenje s term. pitno vodo. Razpošiljanje term. votle. Obisk 5600	8
"3i l!!i!!tiU pil VUliiaa UVll'(l). oseb. Marmornnte kadne kopelji in tuii, mdariji. Prospekte in pojasnila poillja	0
kopališko ravnateljstvo In kopališki zdravnik dr. Mal'. - Pravilni naslov lc: Kraplna-toplice, Hrvatsko. U 1161 0-1	K
K postaji Rogatec uri hoda in It postaji Zabok-	fe
Krn plna-Topllce l nro lioria.	O
K vlakom postni vozovi.	W
Zasebni vozovi in avtomobili proti prejšnjemu naro-	nj
Cilu pri ravnateljstvu. sssfitaKra^/seraiaaan^
Zdravilišče, 2(10 komf. sob, kraser. park, !erasu, reun., Čitalnica (vsi Časopisi , biljurdarna.
Stalna vojnSUa zdravži. godba. _
Lift, telefon, uvtomobili. Posojevaluica avtomobilov.
mam
trne barve in po glavi bela, se je izgubila; zadnjikrat je bila v Laščah. Najditelj naj jo odda Matiji Rebolju, Draga, pošta Ig-Studenec.	1370 1—1
Pravilno ime Schichtovega
pralnega izvlečka je
Na 28 stavbnih parcel razdeljeno, okoli 41/2 oral mereče posestvo
skupno ali posamezne parcele.
Stavbišča leže na najugodnejšem kraju ob treh cestali nekako v sredi med bodočimi delavnicami državne železnice, novo ljudsko šolo in občinsko hišo spodnješišensko. -Ker je posestvo neobremenjeno, se izvrši prenos lastninske pravice v najkrajšem času in se lahko takoj prične s stavbo.
Vpraša se v pisarni Viktorja Rolirmanna v Ljubljani, na Sv. Petra nasipu št. 27.
Ondot se proda tudi 10 oken doJg	1325 4-1

To je najboljši milni prašek za namakanje perila in popolno nadomestilo za beljenje po travi.
DOBIVA SE POVSOD.
1076 5-1
in na ogled razpošiljam svoja K O L E S ii po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri.
Ilustr. ceniki franko.	2351
SMod ni salon dam^hc 4fo& i ike o?.9]čaa3
tovarna koles, Opočno štev. 85 na Češkem.
ion, -nai)
atine
ami
otooa
tlte, c-ue/
i mo
•rnax.aate cene-
kaliber 6 ali 9 mm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni lr«*<rv}H HZ£* in krogljami, teža 1 V, kg	1 * —•
PoSilja se le po povzetju. — Ilustrovani ceniki o 1113	orožju zastonj in franko.	(1)
Franc Bušek, orožarna, Opočno 89, isško.
vojaščine prost, popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme ja stalno potovanje po vojvodini Jfranjski- P/edfiost imajo prosilci, ki se razumejo na poljedelska stroje. Aatančne, lastnoročno pisane ponudbe v obeh jedkih naj se S prepisi spričeval in naznanilom referenc pošiljajo pod š'fro: ,,£rfolg 78.HGU" na anončno pisarno	Jfachf., 2>unaj /., Uolijeile štev, 9.
isehe: Maft^iiAa^gffi^Bg^	MBBB
Dobrota za človeštvo. 122o o) hm aMtii več.
Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici.
CENfl STEKLENICI i K 60 v.
Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Alager, Piccoii, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah.
Proda se iz proste roke
z restavracijo, velikim zasajenim senčnatim vrtom in na novo urejenim zidanim pokritim kegjliščem za poletno in zimsko sezono, posebno pripravno za ietoviščarje ali za vilo. Zraven je tudi nizka klet pripravna za vinsko trgovino ali za kako drugo obrt. Kupci si lahko ogledajo pri Andrej Kaianu, restavracija, Vincarje v Škofji Loki.
Iščem pridno in pošteno
sc sprejme za pekarijsko obrt, ne pod
14 let star, učna doba po dogovoru, pri gosp. juliju Novljanu, pekovskem mojstru v Medvodah.	1202 3—1
gjr	1 skoraj popolnoma nov, se po ceni proda. -
ki bi opravljala obenem posel natakarice in da se i Ljubljana, Marije Terezije cesta 7, pri urarju, razume tudi v kuhinji. Plača mesečna ali na račun ■	1276 3—1
oddet se m nsijem.
ponudbe naj se doposJjejo na naslov Franja pl. Wurzbach v LIHJI.
1293 4-1
Več dobro izurjenih
razpisuje
Samo Odirati
sprejme takoj Jak. Fliegl, kleparski mojster, Rimska ccsta št. 14 Ljubljana.	1368 1—1
Istotam se proda tudi več še dobro ohranjenih
Prosilci kateri morajo dokazati, da so obiskali trgovinsko šolo, naj vložijo prošnje do 5. junija t. 1. pri temu ravnateljstvu. Plača po dogovoru,	1369 3—1
Novo slovensko podjetje I
jj.{j so brozopojne pijače lilMaJt« med katerimi so z
5? p§ n <? © iv i m 2
Francoska preka^toriiha draiha, Sdpe$uj;9 se Iz LjjuiiSjjan« »oak KoraSi. Vozne SS»t® Bn pojasusSfla daje
P. n. trgovcem in cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo obrt, in sicer
obl. fconc. potovalna pisarna (.jjubijanoi, Uunajctkan eoafa &S« S8r nasproti znane goitilnc pri „5r!B«ttJSMit''. 1878 26-24
Izdelujem in imam v zalogi najmodernejše zavratnicc vseh kakovosti, izdelujem pa tudi po naročilu in po izberi fagona in blaga. - Ker se mi je posrečilo za vodstvo novega podjetja pridobiti najboljše strokovne moči iz Dunaja, mi jc omogočeno
v vsakem oziru postreči	1359 1
Za Gorenjsko, za okraj Novomesto kakor tudi za Idrijo in okolico se išče po en & B	t3	" •••
pSUlfM pifjd pi Ulliijl
1322 pod najugodnejšimi pogoji pri 3-1
m a mis b £ irii o «jii » mof m?«
Nadeja je se, da bodo p. n. slovenski trgovci in občinstvo podpirali novo industrijsko podjetje, se priporoča za obila naročila
MENJHLN1ČNH )
IZPELJAVA
vseli poslovni!! transakcij. - Izdajanje čsliov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa glavna in stranska mosta tn- in inozemstva.
■a""" Na prodaj je velika pritlična
OSREDNJI! MENJALNICA: DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
"Orn^^flH vmil/ro ♦ Baden,ČeSkaKamnica,ČeškaLipa,Brno,IttoravsklZum-M. uai iUliSrAiJiV.K« berg,fiiodliug,Novi jičin, Plzen,Praga,Liberce, Cvitava.
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i.t.d., Ltd.
Zavarovanio liroii \m pri črefianjili srečk In vredn. papirjev.
Li Prospekte ia cenike premij zastonj in franko.
svir is pu
po ceni. Klavir je ugodna prilika za gostilničarje ! Naslov pove uredništvo »Slovenca"	484 52—1
so jsradrasžo. Poizve se na Trnovskem
prislanu št. 14, Ljubljana.	1687 13
pripravna za vsako večjo obrt, ena njiva in velik vrt. V bližini se ima graditi velika Elektrarna. Več se izve pri lastnici Mini Rozman, 1254	Breg št. 7. pošta Kranj.	3_t
Najizvrstnejše in najboljše tam-burice izgotavlja in razpošilja
prva sisaSka tvornica tam
J.Stjepušin
StsaUi Hrvatsko.
Odlikovan na pariški razstavi 1. 190U in na niiienijski razstavi 1. 18%.
Poleg tamburic in skladeb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, cltre, kitare, oiandoliue, harmonike, okarine,
itd. za katere pošilja poseben cenik s slikami. Veliki ilusirovuni ccr.ik poStjc vsakomur iranke in zaslon).
V isti tvornici izhaja mesečnik poti naslovom »Tamburica«, ki prlnoSa za uk i krasne tamburiske skladbe in stane
1226 n« lct0 lc 8 kro"- 12-1 !
1264 primeren za trgovino ali pisarno. 3-1 Istotam odda se takoj ali pa s 1. avgustom v I i. nadstropju stanovanje, obstoječe iz šestih sob in pritiklin, istotako opremljeno z vsem modernim komfortom z razgledom na Dunajsko ccsto. Poizve se v odvetniški pisarni Dr. Hribarja v Sodnijskih ul. št, 2 ali pa pri hišniku istotam.
Več vrst sodov ima naprodaj H, REPIČ,
sodarski mojster v LJubljani, Trnovo. 566 52 1
se sprejme pri tvrdki Ivan Jax či sin, Ljubljana.
vacjdič
sprejme takoj v stalao službo Lovrenc
Bizjak, čevljarski mojster Postojna,
1283 2-1
od na tzcjcmna za dame
it-ju-l* Ijcon avvva-fc- proti- a^faimopoite priporoča
mobe^ce-, ipocVaja liti la, dam^flo p&vifo, to&atnce,, Sat-^uvv in vse* moder-ne nalii-te v\i po-Ht-oiačC'. .........:— tSofitVviC' ce-ne.
ovpfi-o, 6mio, ■tj&fiJomo ca
ifc
ii-olf jo
m

Dobrega, pridnega in poštenega
išče g. Ignacij Bajželj, Vstop takoj.
Kanina gorica.
1346 3—1
Zasebniki Trgov«
naj ne zamude ugodne prilike za naročbo
naravnost iz tkalnice!!
Posebna ponudba:
40 met oksforda za srajce, cefira za obleke, plavc tkanine za predpasnike in bluze. Prima kakovost, pristno bapt enc la K 15*40.
40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 1840. 1 kos 150/200 cm rjuh, zaj"amčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisače 40 cm Široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja se po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak riziko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka s podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnine pri vrnjenem blagu, in so le kramarji.	1060 12—1
Obrne naj se vsak na
Jnlija Miiilerja tkalnico, Herm. Mestec, Češko. nSfflflBBBBESSmnBBUi
knjige: ta
mmmmmmm
AVallaec-Podrnvski. Ben-Hur. Roman iz časov Kristusovih. Vez. K 4'50.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje Štirih. Londonska povest. K —'60.
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K -'60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovač. Povest. — flchtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Alalo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K 1'60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2'60.
6.	zveze!!: Finžgar, Gozdarjev siti. Povest. K --20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajač. Povest. K --90, vez. v platno K 1"70.
8.	;;vezek: 1'asjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2'20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. H. natis, K —'10, karton \i —'60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —'40, karton K —'60.
3.	zvezek: Alarijina otroka. Povest iz kav-kaških gora. K —karton K —'60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K -'40, karton K - 60.
5.	zvezek: Ujetnik tnorskeqa roparja. Povest. K -"'tO, karton K -'60.
6.	zvezek: flrumugain, sin indijskega kneza. Povest. K —-40, karton K --60".
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Cnrigrajska povest. K —'60, karton K —-80.
8.	zvezek: Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —'tO.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —-60, karton K —"90.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado flk-barja Velikega. K —'40, karton K —-fiO.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K — -40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —£0.
13.	zvezek: Boj in zmaoa. Povest iz flnama. K - 60, karton K -'80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —-60, karton K —'80.
15.	zvezek: flngel sužnjev. Brazilska povest. K --40, karton K - 60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja po fllaski. K—"60, kart.K—-80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —'60, karton K —"80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: I.Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinjc. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: 1. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 1,5. stoletja. — II. Nemški valpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. A\oč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako jc Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra. — lil. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. a K 1"20, eleg. vez. d K 2 —.
flndrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: A\atevž Klander. — Spiritus fa-miliaris. — Zgodovina motniškega polža.
—	Gregelj Koščenind. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. 90 v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30 v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini.
—	Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek, lovčevsin. — Berač.30v.
Gregorčič, Poezije.
—	Isto, II. K 2-. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2-, vez. K 4"-.
—	Isto, IV. K 2 70, vez. K 320.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesi i za mlade ljudi. V bohoričici tiskano). '10 v.
Hočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak _ ali uplemenitba Tcharčanov. Povest. 80 v,
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskili vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—60.
Kržič, flnqeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II,—XV. kart. a K -m
—■ Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 95, 96, 97, 05, 06, 07, kart. a K 4.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 120.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej iu Filemou. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	F.vstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v., kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 60 v.
—	Cvetina Boroarajska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1889, 1890, kart. a K 4-—.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašič F., Oče naš. Povest za miadino in ljudstvo. K 1-70.
iflati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski H. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. I\ 120.
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3 —.
2.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K l-20, vez. K 2'20.
3.zvezek:	Prus (Rlex. Glowacki), Straža. Povest. K 2 40, vez. K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani iu razžaljeni. Roman. Broširano K 3-—, vez. K 4'20.
5.zvezek:	Sevčenko-flbram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2-40, vez. K 3 60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš .K 1'90. vez. K 3-.
7.	zvezek: Sevčenko-flbram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K 1'50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 450.
Sienkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9"20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v štirih delih, Broš. K 5-20, vez. K T 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4'50. vez. K 6'50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10--, vez. v 2 zv. K 12 60.
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7"—, vez. K 8 40.
Medved, Poezije, I. del. Broš. K 3"80, vezano K 5 —.
—	II. del. Broš. K 41—, clpgant. vez. K 5'40.
Sardesiko Silvin, Roma. Poezije. Broš. K 2'—,
elegantno vez. K 3'20.
—	V mladem jutru. Poezije. Broš. K 150, vez. K 2 20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. K !•-, vez. K 1'40.

Za Mrmastce primerila darila!
Za dečke: črne in modre obleke.	Za deklice: bele obleke.
: : Obleke so v zalogi v vseh noviU barvali in kroju najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah. : :
Ljubljana, Mestni trg 5.
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd., in ravno oni način zdravljenja, s katerim ^	so dosegli zlasti v
zadnjih letih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le radilega, ker večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega samozdrav-ljenja. Svetujemo torej vsakemu bolniku, zlasti takim ki jih mučijo, ner-voznost, nevra-stenija, revmati-zem, bolezni v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, dalje razne ženske bolezni, naj nas obišče v naši ordinaciji, kjer mu bodemu dali pojasnilo zastonj čez to izborno zdravljenje. Ako pa to vendar ni mogoče, potem zadostuje, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu dopošljemo takoj 64 strani obsega-jočo ilustrovano	H 1353 1-1
knjigo brezplačno
razprava o moderni elektroterapiji gratis in franko. Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj, I.Schwangs. l.Mozzan., odd. I. s/3.
Kupon za brezplačno knjigo. 16.'5. 1939. Na
elektroterapevtiško ordinacijo —— na Dunaju, I., ——
Scliwangasse 1, Mezzanin, odd. i. s 3. Prosim pošljite mi knjigo „Elne Abhan-dluag iiber moderne Elektro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime: .................. Naslov:

j« (fj
znižanih cenah
K
Ljubljana, Glavni trg
1329
3-1
se razpfsisfe pri
Zvezi v Ljubljani.
s spričevali, Izkazi o dosedanjem službovanju In z zahtevki o plači je doposlati do konca !e§a meseca.	- Nastop službe po dogovoru.

3tat=

3HI-
EE
Volika zaSoga razrach 2267
slorasklii pMč in gramofonov
ceniki od gramofonov In ploši na razpolago.
Fr.P.
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, St*. 23.
Slavnemu občinstvu in vsem p. n. izletnikom naznanjam, da sem otvoril dne 15. maja 1.1., popolnoma na novo urejen
hotel Štemarje v Škofji Loki
ki ima 14 lepo novourejenih sob. - Slavnemu občinstvu je vedno na razpolago zanesljiva, izvrstna in pristna pijača, dvakrat na teden sveže ribe, topla in mrzla jedila. Zraven jc tudi krasen senčnat vrt in kopel. Zelo pripravno za letovišče. Na razpolago je tudi poseben voz k vsakemu vlaku. Postrežba točna, cene zmerne. - Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporoča
Z velespoštovanjem
1357 (1)
bivši gostilničar v kolodvorski restavraciji v Kranju.
Hibi~3!
=3E3E
=JE3E
3BE
3E3E
ili QQ 3 flo 20 llOniSHI
Motori od i io so konjsi sil
1311 12—1	Obratni stroški 5 - 6 vin. za konj.silo in uro.
, Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega iz-pražanega strojnika, nobena nevarnost za eksplozije ali ogenj, nizki nabavni stroški, so lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobenega dimnika. -Pripravljeni za takojšnji obrat.
18 dol Mil sil, Mul stroshi l do 3 v Ea HonL silo iimro. Najcenejša obratna moč za izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije.
Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago.
C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje 1HMMMIIL/2 j SchOnbrunnerstrasse št. 173, Sl. Zastopnik: J. MIKULA, inžener, sodnijsko zapriseženi cenilec, Ljubljana, Cigalstove ulice 7.
malo kdo najde, toda mnogo denarja prihranite, ako si oslabite svoj nakup v trgovini z obleko Jana Hctffmanna v Kromeriži, Vodna ul. 57.
Največji Izbsr izgotovljenih oblek za > gospode, dame, dečke in deklico. -
žcšt Posebni oltelek
Jedina razpošiljalnica na Moravi
za predmete po 50 vin. Nad 600 vrst drugega mešanega blaga, kot domača kuhinjska oprava, igrače itd.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine ====== prosto. —— —i
Izvolite se sklicevati na ta inserat.
__1273 10-1
fgHTOigSS) j
Gospodarsko društvo
v Bermu p. Pazin, Istra
posreduj® brespPažrao pri prodaji "vJ& .am.«* svojih udov. Cena je nizka. Vino je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna.	362(3)
Gramofoni I
Milico Rnpei
urar, LMnna, Jurčiča trg itev. 3.
Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula nškel. žepnih in različnih stenskih ur, vsake vrste budilk, zlate verižioe, prstane, uhana, biser« z dragulji. Srebrno in iz kineškega srebra orodje.
rnnntftffinn in nainoveiSe slovenske plo-UmOiUiOllE šče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno ln po nizki ceni popravljajo	2393 36
Staro zlato in srebro kakor tudi drago kamenje , kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poStnine prosto.
i TK1WMHBa' —17K35n ■BOBRI S
Proda sc
B
■ V
z vsemi pritiklinami in precej zemljišča, v kateri se nahaja že nad 50 let trgovina, gostilna za vino- in žganjetoč s trafiko ter ledenico, ob glavni cesti tik farne cerkve v Šmarju pri Ljubljani. - Več pove lastnik Ivan Eabšek, Šmarje-Sap št. 10 in 20.	1366 3-1
Sprejmem takoj
1348 2-1
JOSIP HUM.HR, krojaški mojster,
Potlmelec — Goriško.
K-
špecerijske stroke, vešča sloven. in nem. jezika, išče službe. - Naslov: F. M. post. rcst. Litija.
1364 3-1
rr -sš*" V lepem kraju v Št. Rupertu na Dolenjskem se proda enonadstropna 1344 2—1 pripravna za trgovino, v kateri se nahaja sedaj trgovina z usnjem, dalje gospodarsko poslopje, več njiv, travnikov in dva gozda, na zahtevo tndi lep, na novo zasajen vinograd. Proda sc iz proste roke na letne obroke po dogovoru. Več pove
Franc Kristan, Št. Rupert.
1342
Žlahtne
*ske
5-1
pošilja IVAN URI BAR, Grosuplje
proti povzetju: raki „hoch solo". . 80 vin. komad „ „solo" ... 60 „ „ „ „por(ion". . . 30 „ „ jtthni raki .... 20 „ „
Podružnice
SpljeS, Celovec In Trst
- DelnlSka fflavnlca ■
jfMBMnBnmMBMMMMMEMMM	Tvagzafe.ft'
msmaaatam
Stritarjem hHc«2 J Podružnice
Splfet, Celovec
sprejema vloge na knjižice in na lc- /jtifflji U ®/ priporoča promese na koči račun ter je obrestuje po čistih	f2 /© pripornSa premssa na
3°/o zem. kred. srečke II. ži K 5 50, irobanjo 5. maja glav. dcb. K GO.OGO | 40/oog. liipot.srečkaH 4 — žrebanielG.maja elav.dob.K 70.009 §
tu Tr®!
30
U „ 4 50, „ 15. maja „ „ „ 90.000l ca. premijska srečke ^ov.,c! * k 15. niaja „ „ K 230.C00

Rezerve! "oad - I
K 800X90. - |
si
streh, mostov in drugo, izvršuje tovarna za stroje
__« v	p!3
STETKii, Praha, Kral. Vinohrady, j
rsrsssss Fričova ulice štev. 892.
MMz žsSesiali cvctiSnlskov. tui krnim dom s tonlo vsiSa. J
Etažna kurjava za stanovanja z 2, 4—6 sobami. 695	Novost: Patentni razpraševalci.	12—t
dO ¥sak dan svež!
>M Ii
Mm I ilKHk iS Iti

M
se dobiva v slaščičarni
Ljubljana, Stari trg 21.
ii 195 Svoji k svojim! » sr	t »	ii*
i a si
mmMSmmmsa^mmcmmmmmmmmmsmBa
Največja slovenska tvrdka za obuvala
Iruženi čevljarji v Ljubljani
14 Woifove islke 14
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lasino korist domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zalege vseh vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno vstreči vsem zahtevam.
Ve lilo zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah. Maročila po meri in okusu se po Želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvrSujejo, — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj.
Fiiiialka: Stari trg štev. 28. 1133 4-1
si prihranite, ako kupujete svoje :
naravnost [iz tovarne po najnižjih ce-: nah pri strogo solidni tvrdki :
= Etz!er & Dostal =
0	Razprodajalnica avstrijskih suknenih fc:	: izdelkov :	;
Brno, Švedska ulica 5, XVIII. :
1	Vzorci na vpogled poštnine prosto.
i Velika vsakovrstnih
I, «!&IM,Etc9 jjSu
= mov, obeskov Itd.
Najnižje ceno. Samo solidno blago.
Lastna delavnica za popravila in nova dela. i®
juvelir, trgovec z urami ter za-— prisežeai sodnijski cenilec
IM, W0lf0VB USi£8 3.
gfF^^KM rfT
2zerafisjsiea sia p^ocSssj, ob državni cesti, 10 minut od Ljubljane, kjer j"e nsjživahnejši promet z Gorenjsko. Proda se v celoti ali pa tudi polovica.
Cena m2 osi K 8a5® naprej.
Lega je krasna, razgled romantičen na snežnike in okolico in najzdravejši zrak Kranjske dežele, zares pravcati raj Gorenjske.
Nahaja se v bližini prihodnje mehanično-železniške delavnice in kolodvora; prostor je velepomemben za tovarne, hotele, vile, letovičarje ali za kaka druga podjetja.
Naslov se poizve pri upravništvu „Slovenca".	3479
priporoča se slavnemu občinstvu in gg. stavbenikom v izvršitev vsakojakega, v mizarsko stroko spadajočega dela, n. pr.: pohištvo iz trdega in mehkega lesa, v vseh slogih, kompletne oprave za hotele, vile, gostilne, sa-natorije, privatna stanovanja in moderne praktične oprave za trgovine in pisarne, dalje portale in vsa stavbena dela. Zadruga izdeluje vsa dela edinole iz suhega prima lesa, in ker ima vposlene delavske moči le prve vrste, jamči za solidno izvršitev vsakega naročila.
Cene zmerne.	Postrežba solidna in točna.
Naročila in proračuni se uapravljajo brezplačno in poštnine prosto.
š
♦PU*
o >
M
•m
O >
Vi
priporoča gospodom trgovcem In slavnemu občinstvu
tovarna slamnikov v Stoiiu Fran Cerar p. Domžale pri Ljubljani.
Postrežba točna. Na zahtevo se napravi vsakovrstna oblika.
3294 (1)
Ui <
&
(m »
<
£ I
na Bregu st. 20
prevzela „UOSP0DARSKA ZVEZA", sem iz firme izstopil in se zahvaljujem vsem odjemalcem za firmi izkazano zaupanje.
Ker sedaj zaradi bolezni ne pričnem ničesar, bodem že pravočasnp cenj. gg. trgovce, obvestil o svojem novem podjetju in prosim že danes za prijazno blagohotno^.
Z velespoštovanjem
1265 3-1
po najnižjih cenah!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko »Union«, ker te ure so najbolj trpežne in natančne. V zalogi jih ima
527
ŠTEFAN HITZL.
urar in trgovec v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in Genovi.
ras

Patentirano v 30. državah.
V veliki zalog? jo ima edini izdelovatelj sa I«v9h slovenske dežele-—- I Idil
mm na Glinah pri Ljubllani.
Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka brez zareze v najboljši kakovosti. - Vprašanja je nasloviti na«
Ivan Jelačin v Ljubljani.	--«—--------,,„

1290 S—1
1842	Ustanovljeno leta	1842
Slikarja napisov Slasfc. in pohlitraa pleskarja.
Velika zbirka dr. Schonfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ELEKTRIČNI OBHJ1T.
1842	Ustanovljeno leta	1842
Zaloga čoplčev za pleskarje slikarje in zidarje, Sledilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi ke1; priznano reeluo in fino po najnižjih cenah.
Tslefcn 154,
,Pri solncu",
Slovenska trgovina,
,Pri solncu1
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korle)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (istrsko refoško) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto na drobno postavljeno na postaje.
---------„„ - —--— & —
„pri solncu" za vodo, v mestni palači. 255: Prnpopoeam slav. občinstvu veliko zalogo pavno došlih
damskih klobukov najnovejše mode.
Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove. mod?rce, predpasnike, velika zalega belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov ze neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kiipčevr.lce na debelo najnižje cene.
I.aKcsBsSer od K 26'—, FloJj«rt»|lu5k« od K B'50, piSta!® od K 2'—, srsinoaEio-asa od K5'—. :: Popravila ceno. — itustrovani ceniki franko. ::
F. DU&EK v Oprafirao čta*. 71
1631	Češko.	32
j|[aJ| Najnižje cene! ■SSSST, Solidna postrežba! z^z Najnižje cene! [H
BsFiBBsBBBasnsss r^aMaaaa^-raCT
BIIU1 U i U !HlH!Hll!!i!!n!linU M S 0 Mi
priporoča evejo dobro urejeno rn-iogo raztilta o6jBi9v »ifeipaJc®®, eS r* uo g So I«j7i, to p!r. asarjj ®u, ®ra6totwep|ow iid. OčaaSaa in &č>o$2i3c3 tu tifcivravijo natunčno po zdravnl5ke.ui receptu. Papravilla toijf-s Sa O«MS>.
VsiSkn »aSoga pravih »Eišh	ir> aSoaakih
atiutmiiK« ia ^»fepaJsfi®.
N!k»l uri «d £l'J. 1'HO do 10-Srcbrne uro, . 3 00 , Zl«tf . , . i* — , »w—
Zahtevajte moj usifi cmraSJi, H e* pofcljMB brezplačno.
Domača tvrdka!
Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 4 tik novaga pcslopja Katol. tiskarne.
izvrSuje točno in po nizkih cennh vsa naročila na vsa- iinp kot: žepne, stenske ter ure bu~ kovrstne t!i U dilke, zlate, srebrne in nikelnaste ure, irnKjvipp RfiFfsnP ler ruz'>čno zlatnino dalje Uit liluii, {Ji ikfiiiU insrebrnino. 282452-1
Vsa popravila sc izvrše solidno in po nlziii ceni.
I^panjsko.
Največja proizvajanja priznp.no naiboljih pšeničnih mol: in krmnih bdeJkov, ki izvirajo is najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vo:le v sa in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstra neprecenljivo vre(Ino3li.	2916 52-1
Zastopstva in zaloge:
iblfani, Kočevju, Podgradu, Trnovem, , Pulju, Gorici, Celovcu, Beljaku, Eoi-Inomostu, Tridentu, Zadru, Spljelu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevem.
Brzojavi: Valjični mlin, Kranj.
Kje sc dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, sla-moreznice, čistilnice, preže, za sadje i. t. d.
Edino le pri:
v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 1., Valvazorjev trg štev. 6.
in zakaj: zato ker so dotični stroji iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, Ker se istih proda na t soče in tisoče komadov in se ravno rndi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah.
Trstu, canu,
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd.
— Vsa tlela se Ismielg tošaa Ml v minili množin!. —
elefon 177. ^
Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland - cementa, traverz železniških Sin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.	1759
BgflBgB3fflBimBaHBSMBgiaMgnHIMaMEBfflgBB»BSaM
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko jc s parniki
zračna
mlnm Pita
v Spodnji SBkI pri fclaMJaal.
Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zaorehaeko In
&
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Jlmbrožev trg 7, ::	v Ljubljani.	::
3 cesarskimi brzoparniki
J	:: Kroaprinzes3in Cacttia ::
Kaiser Wilhclsn II, Kron-
$	Ml IS i i i 1.....III !: :: helm der GroBe. :: ::
■ "■. - Prekomorska vožnja traja samo 5—S dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886-58
jESBEuJHKGj
po*««««
NaJcejnepe
3'136 domačega izdelka 52-1
priporoča po najnižji ccni in najboljši kakovosti slavnemu p. 13, občinstvu in — prečastiti duhovščini —
JOSIP VIDMAR
v Ljubljani
Prci! Solijo si. 19. Stori irs št. 4. mm ulica šl. i
- Popravila točno in ceno. -
v najnovejših faponali in velikih izberah 112	priporoča	52-1
M ** es-	nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
BctS •• 1»	Odhod is Ljubljane jc vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča
la	pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna iu aolidna.
I™1 ■'■ 1 ^	Potnikom namenjenim v rapadne države kakor: Colorado, Mexilfo, Cnlifornia, jflriona Utah, \Vi|ominn, Nevnda, Orerjon, in Washington, nudi naše druStvo posebno ugodno
:T33KTi	izvatircdno^ceno čez GnlveV.ton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
L-rsas.«. sa:	Tu se dobivajo pa. tudi listki preko Baliimore in na vse ostale dele sveta, kakor; 1
jfiasnsaasHe:	Brazilija, Kuba, Buenos i\ircs, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
taHH	__
Pod trančo št. 2. Postaja elck. žcioznioB,

rOZL.. utmnu 1., vvi|i^jtfi^i
Vloge na knjižice in račun 4°/0 in 'i1/«
S
OilS&CS
(Ustredni banka
^rf W rn /
r"\ s.n
%



ti, 'i*.
iluf
si \mi
C -.'J
5kyli sporitelen)
Kupovanje in prod-:!? vrednostnih papirjev.
= Podružnica; DDHA3!., HipplinSerslrasse 22.
Ups-ava in čuvalna zaloga brezplačuo.
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacljnm prou amortizncijl na 'P/o in '/{"/o upravne pristojbine. Financiranji 1431 podjetij. Emisija lastnih 4% bankovnih obligacij, katere uživajo puniiarno sigurnost in sc smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
;r.ih
HžmMnsrzzzzii ^'ja
Del. kap. 7,000.000 K
Telegrami: ,S poro b a 11 k a'. Deponiranje kavcij in : vadij raznih vrst : ffl Eskont menjic sar.io U : denarnih zavodov : Banko vil t ialormncnje m : in svete brezplačno j f j
Anfon, pranje in likanje bluz, zastorov ln finega perila.
PraH Hlorlro zalogakirurgičnlhIn ortopedičnl UMltt llldlAd predmetov, Prešernove ulice
Brivci.
brivec, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12.
Dvnfo Ehnrl črkoslikarja, stavb, in pohišt. plesi 1)1 Gl« Li/Ul Ukirarja in prodaja oljnatih ban
Miklošičeve ul. 4.
Franc Ksav., manufakturna trgovina na debelo, Francovo nabrežje
Souvan
KfilŠifl Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice »,
Ana, Izdelovateljica cerkvenih pari mentov, Woliove ulice.
FRANC, SIN manufakturna trgovina na debelo. Pred Škofijo št' 1., II. nadstr.
Toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. J
Miklošičevo cesta 8. Glej inserat.
FRANC, SIN manufakturna trgovina na drobno. Mestni trg št. 22, v stari Soiiva-
Fran, zaloga porcelana ln steklenim Mestni trg.
,KatoilSkega tiskov, društva",
Kopitarjeve ulice 2.
Ivnn, trgovina s papirjem, Sv. Petra cesta 31.
podporno druStvo, Kongresni trg 19 Glej inserat.
A, krznar in zaloga klobukov, Kon grešni trg.
Feliks, trgovina z manufakturnim blagom na debelo in na drobno, Mikloščičeva c.
Ma!!y & dr-> Parna opekarna, Resljeva c. 2
Feliks, trgovina z manufakturnim blagom Pod trančo štev. 2.
Rflodno in mešano blago
Knjigoveznico.
fH/»o katcl. tisk. društva, Kopitar-"-vil jeve ulice 6, II. nudstr.
> trgovina s špec. blagom in » žganjem, Vodnikov trg 2.
Sv. Petra cesta št. 2. Velika izbira raznega perila, kravat itd. in potrebščin za krojače , „Pri nizki ceni".
T-, trgovina s špec. blagom In delikatesnnil. Sv. Petra cesti
Engelbert, modna trgovina za go OilU&GK spode, Mestni trg 19.
RonffiSeoije,
Marija, trgovina z izgotovljeno obleko Mestni trg 9.
Franc, trgovina z mešanim blsgom, manu-fakturo in potreb, za šivilje, Sv.Martina c. 23,
Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta 21.
zaloga obleke, Prešernove
ulice 9.
Ppiriir Franc« S'avno zastopstvo kr. povl. zagre-11 Ij Ulllj bačke tvornice likera, preje Franjo Po-korny, Zagreb.
Urar j i in zBsatarJi.
Fran, trgovlns z urami, zlatnino in srebrnino
Prešernove ulice.
Lekarne,
M. Ph. Čižmar •
čičev trg.
Josip, lekarna pri zlatem orlu, Jur-
Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6.
Milko, urar In trgovec z zlatnino in srebrnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat.
Anton, domač izdelek rjuh in oblačil od jednostavnega do najfinejšega. Sv. Petra
Ph. Mr. Leustek-lekarna
poleg jubilejnega mostu.
H., urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, Mestni trg, nasproti rotovža.
Anton, domač izdelek srajc in korsetov, kril in spalnih srajc. Sv. Petra cesta 8.
v Ljubljani, zraven rotovža.
Vilhar Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve 11111(11 UHCe 4. Glej inserat.
Anton, srajce za gospode, spalne srajce, spodnje hlače. Sv. Petra cesta št. 8.
RUsanasfcsteturno feSasjo.
jj|r Janko, „Pri Česniku", manufakturna in modna trgovina. Stritarjeve (Lingar-
Fr. P., optik, urar in trgovec z zlatnino, srebrnino, gramofoni in ploščami, Stari trg26.
Treo sto0«,
Plaftno.
Anton, platno za rjuhe ln za telesno pe rilo. Sv. Petra cesta 8.
stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25,
Ign., trgovina z nianufaktunlra blagom,
Pogačarjev trg.
Vodnik	kamnoscSki mojster, Kolodvorske
K. A., trgovina z usnjem in čevl|. potrebščinami. Sv. Petra cesta štev. 2.
Anton, prti, prtiči, brisalke, robci, namizne oprave za kavo 1.1, d. Sv. Petra cesta 8.
Ivan, čevljarski mojster, Kongres, trg 13
Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2,
lastnik Iv. Mi-klavc, Linger-
Pralnica in svetleilikslnioa.
p Anton, parna pralnica z električnim obrabi w tom. Kolodvorske ulice št. 8.
A , največja zaloga čevljev domačega lz delka, Prešernove ulice.
Razno tvrdke.
Amfrn Matko, trgovina z lesno, pletarsko in Al &U sltarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje.
A. & E., trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni
oMn Anton, svetlo-likalnica ovratnikov ln man-w žet. Kolodvorske ulice št. 8.
Opazka t Ako se oglasita vsaj dve tvrd. ene vrste, dobita poseben oddelek.
Kongresni trn
Največja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj. - Predtiskarija itd. - - - Velika zaloga telovadske obleke. - - -
SJovoljujsm sl slavn. občinstvu v mestu iti na deželi vljudno naznaniti,
da otvorim 15. maja 1.1, v lastni hiši, v Sjubljani tta Starem trgu štev. 18
potrudil se bodem, svojim cenjenim odjemalcem postreči z dobrim blagom in po najnižji ceni. V zalogi bodem imel v največji izbiri spodnje in gornje perilo, najmodernejše bluze \z svile, volne in drugega modnega blaga. Svilo za bluze, kravate in nakite, spodnja krila, moderce, otročje oblekce, nogavice, rokavice, kravate, ovratnike," šerpe, pajčolane, šlinge, čipke, posamentrije, itd., vse potrebščine za šivilje, ter tudi bogato zalogo najmodernejših moških klobukov, cilindrov, športnih čepic in slamnikov. Za obilen poset se toplo priporočam s spoštovanjem
13023-1	Jeter Šterk.
Mnogokrat odlikovana,
Mnogokrat odlikovana,
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na

štedilna ognjišča in peči

preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago.
auKHzas
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanjaz drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
" = Edina prodaja za Kranjsko:-
Znamka F. L.P
Znamka F. L. P
Prvi kinematograf Pathe
Prej ffEDISON". DUNAJSKA CESTA. Nasproti
kavarne „Eoropa!' Vsako soboto In sredo nov program! Predstave ob delavnikih: ob 4., 5., 6., J. in 8. url.
Predstav« ob nedeljah in praznikih i ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Cene prostorom: Itn^MOv"'Tjfro.tS^Mn i Vsak četrtek ,n 8oboto od 3- do	pred. | S»ke Be dobivajo .amo iz prve svet. pariške tvor. Pathe Fržre.
Ravnateljstvo kinematografa „Patbču.
2613 26
vojaki do narednika 20 v.
| stave po znižani ceni. I. prostor 20 v., II. 10 v. |
St. 7628.
RAZGLAS.
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1909/1910 nanovo sprejemali otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov.
Pogoji za pripust k pouku, oziroma za sprejem v zavod so:
1.	Gluhonemost ali takšna stopinja na-gluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2.	izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem notranjih gojencev v zavod, je
do 10. junija t. 1. vlagati pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a)	z rojstnim listom,
b)	z izpričevalom o cepljenih kozah,
c)	z zdravniškim izpričevalom o gluho-
nemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o telesni zmožnosti,
č) z domovinskim listom,
d)	s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel
za notranjega gojenca je priložiti vrhutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 10. juniju t. 1. in ki bi se ne vložile predpisanim potom, to je pri vodstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme ali ki bi bile pomanjklivo opremljene, ne bodo uva-ževale.	1172 3-1
C. kr. dež. vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 17. aprila 1909.
11. BAN
izdelovatelj vozov
Ljubljano. Dunajska cesta 31
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih
VOZ
od navadne do najfinejše izdelave po najnižjih cenah.	1074 1
Popravila se izvrše najtočnejše.
Sprejmejo se tudi
3 učenci za sedlorsko obrt
2977
Slovenska modna trgovina
za moderne
Ta lekarna obstoji že nad 300 let.
i saion za monerne nm modii
A. VIVOD - MOZETIČ, LJUBLJANA
Stari trg 21, filijalka v KRANJU na Glavnem trgu se naj-vdanejše priporoča velecenjenim damam.
I K I Klobuke sprejemam v popravilo.
PnTAff PriPoročarn PrGČ> duhovščini in Drk^/ii«! 1 \JjL\JI • slav. občinstvu svojo ogromno I UlUII --zalogo umetno izdelanih
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stav-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	1021 (l)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
STYRIA- KOLESA
znamka poznavalcev
prvovrstna glede materijala, - - sostave In opreme. - -
DURKO P P - DI A N A
1047 5—1
kolesa ===== so nedosežna, vsem naprej.
Ivan Iu in sin, Ljubljana
3 «
l-H
K W
ti
Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulicc štev. 41
2900 52-1
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Ja
SS M
HH
ta
Na najvišje povelje Njegov.
j^v c. in kr. flpost. Veličanstva.
:: XXXIX. c. kr. državna loterija. ::
-Za civilne dobrodelne namene tostranske polovice. -
Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dopuščena vsebuje 18.399 dobitkov - v gotovini v skupnem znesku 513.600 kron. -
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Srečkanje nepreklicno 17. junija 1909. Ena srečka stane 1 K. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstrasse 7, v lotr. kolek-turah, tobakarnah, davčnih, postnih, brzojavnih in želen, uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto
F 1166 (10-1)
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva.
(Oddelek za državne loterije).
za olepSanje polti in telesa:
V) n milo po 80 vin. l/fl cream po i k.
za gojitev zob in ust:
lol ustna voda poi k. ii prašen po eo vin.
Ml ustna voda poi k.
za ohranitev in rast las:
11U lasna voda po i k.
l/fl lasna pomada po i k.
Ti izdelki „Jldau, ki so oblastveno varovani so na prodaj le v
Orlovi lekarni
Ph. Mr. Jos. Čižmar v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelkeT
\M\n Umit* JOSIP JiillRO z zlatnino, sre-
brnlno In optičnim blagom v ft(J|]]|] j|jy
priporoča veliko zalogo pravih Švicarskih žepnih ur, budilnic, verižic, prstanov,uhanov, brož, daljnogledov, očal in vseh v to stroko spadajočih stvori po zelo nizki ceni.
IkkMi
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. — Ceniki na razpolago.
1001 10-1
Velika zaloga primernih daril za birmance.

lehnj
vinskih sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro ohranjenih in močnih v obsegu 150, 600,700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po primerni ceni tvrdka M.Rosner in drug, veležganjarna sadja, Ljubljana, poleg Koslerjeve pivovarne. 295 156—9
Razpis.
V svrho oddaje del za gradbo potov na Savi občine Jesenice na Gorenjskem se vrši
javna dražba
dne 24. maja 1909 ob 11. uri dop.
v občinskem uradu na Jesenicah.
Dražitelju je položiti 10% vadija.
Županstvo Jesenice,
dne 6. maja 1909.
Občinski gerent:
A. Čebulj.
1288 3-1
Nova slovenska trgovina
Lenasi Sc Gerkman, Ljubljana
priporoča za pomlad in poletja vsakovrstno suknono, volneno in platneno blago.
Solidne oene in to£na postrežba.	3490 (26-6)
lili'
Stavbeno in umetno kamnoseštvo s strojnim obratom
[Feliks 3oman
£jubljana, Resljeva cesta 30.
f 1
Največja zaloga nagrobnih spomenikov iz marmorja, črnega granita in labradorja. Izvršuje rakve iz betona, okvire za gomile in vsakoršne izdelke iz umetnega kamenja, stopnjice in druga stavbena dela. Različne plošče za pohištva. Tlak iz granita in hodnik iz porfirja. Nujsolidnejša izvršitev. — Nizke cene. Načrti in proračuni brezplačno.
1223 6-1
lili
i
ŽENSKA ROČNA DELA
vsakovrstni materijal, predtiskarija, tamburiranje, plisiranje, montiranje i. t. d.
ZALOGA TELOVADNIH OBLEK!
M. DRENIK
KONGRESNI TRG	LJUBLJANA.
9 l
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
L&Mjana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
3077 66-1
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
IFHiiiF

Termalne in močvirno kopali
; STUBICKE TOPLICE, HRVAŠKO
M Postaja Znliok In postaiBliiče Zagorske železnice ..Stuliičke Toplice". Šjjj Sezona od f. maja do 30« oktobra*
Termalni vrelci 53° C toplote in močvirne kopelji so prav posebno primerni proti trganju,
Nrevmatizmii, ischiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti, kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno francovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni j►gjj park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče.
Zdravljenja s svitlobo.
Sobe od K 1'- nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkili Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaja.
1049 1


N N

lrbanska telefonska postaja.
Največja zaloga ob le k ja gospoda in deč^e.
J zborni izdelki, po nizkih in stalnih cenah.
Velika izber blaga ja izdelovanje civilnih
ka/^or tudi vseh uniformsfah oblačil po meri.
JLA . /m Ljubljana, Dvorni trg 3. /fr SJUnC Podružnica: Novo mesto.
422 100—1
(f
li
EU:
m

• • • •
Si
S
:: Marija Sattner
£iubljana, ^Dunajska cesta 10, H. stop., H. nadstr. (JVCedijatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerkvenih paramentov.
Izdeluje cele o mate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božj o potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi ban der a in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi zadovoljno prevzame.
!S
i
1
IMl—■HBIMI
Vedno in v vsahi množini |e dobiti:
Zarezano strešno opeko prve in druge vrste, z
za nje frpelnosf skozi pef let
smljene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, ii kamen za zidanje iz domačega katnenoloma v Podpeči, pri
iz lastne nove, moderno opremUene parne opekarne na Viču pri Ljubljani, in opeko za zid, dalje stavbni
I I. ICnez-u v Ljublja n i
' —■■s==s=m___ ---,----- __
I
priporoča mila vseh vrst, toaletna mila, glieerinska in jedrnata, stearinske sveče znamki ,,ELEKTRA" in „SOLNCE", posebno pa milo v prid „družbe7 sv. Cirila in Metoda" z znamko: 20. IX. 08 in blagovestnikov ki je produkts -• -. :.--:• :..-• ......- moderne kemije zato neprekosljivo blago..................-fe
Č|C
Majjstarejše slovensko podfctfeS
Časttiti duhovščini priporočam stearinske sveče sm ccrkVen® rafoo z znamkami „EXCELSIOR" in ..SUPERIOR".	«J£grj
v lastnem zadružnem domu
—————————	'Sf Kffi	'"i^žiStiBi
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad K 65,000.000*—
obrestuje hranilne vltge po h
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema li Mine »lese na hfitfl raCun v zvezi s (dmli piooieii
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad . K 17,000.000'
Posojuje na zemljišča po 5'/4% z Vh0lo na amortizacijo ali pa po S'/*°/o brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE: vsaki dan od 8. —12. in od o. —'i. izven nedelj 114	in praznikov.
smBmmmmmmM
raoaaaiaax«3aa^	33
1 V. I. Havliček a bratr t
y Izvozna tvrdka lanenega ln modnega blaga priporoča v zajamčeno 403 52 — 1 q,
" znlnTtSTt. modno Mago	rama^d
gospode, namizne prte iz damasta, brisače zajamčeno stalnobarvnih p prekrasnih rao- ^AtivS za srajce, obleke itd., po nizkih in y /•:<-
fl stalnih cenah. Velika lepa izber I — jsj
dernih vzorcev.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Lilljane čez Mwerpeii v New-York in čez Mferpcii v Easion.
je proga
flraijiiMi
u
Na naših parnikih «Finland», «Kroonland>, •Vaderland*, «Zeeland», „Lapland", „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in ♦Saniland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
UM iz Ljubljane vsak torek popoln.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na 'mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New~York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tiSlerju» IH« (52- n
Opreme za saeveste.
||3 Mnogo pohvalnih priznanj. NaroČila nad 15 K poštnine j p prosto. 1 zavoj 40 m pralnih ostankov okusno odbranih za K 18'— franko po povzetju. i ii Samo pri nas tioblte pravo ln dobro blago.
i| Izvolite pisati po vzorce!
1
li^aaoaaaaaaaaoaanacsaDiaapnDaaczaaaDi
irafl
SL
llfEff i
Pl I
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 2973 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
• Ih«
MM
llMPI
--■'M


E3K

kanalizacije, kopališča
s?Bss33sgacssasa gaagaastfsH tito h amaa gssa^assas t

'	"m*'' i r-iTi
Hačrfi iu Izvršitev le pri
česna];! spcclalul tvrdki. Tehalške ocene in Eačrtl zastonj, ko se poveri flslo.
lil
Inžener-hidrotekt
ipsj
ssaffl32 tessa cze^mt;:
e ŠSi **
- w iJ&ISS H
Sr;3to2nsirG nl.4. Brzojavi: Lactalk. UubUsKa. ® 13 -
979 (1)
iflDSroCI
Betonsko podjetje. ™
cemenlRili izdelkov, omotnsoa brali in marmoiia.
mmii
LJUBLJHNH, Dunajska cssta 73.
Efva^ro^^^trsascr-nraaarrssirT.CTj^i: s
Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kiclberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice (najelegantnejši vzorci, bruSenc in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metalligne-plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postamente, balustrade, ornamente, fasade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralijtli-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino .. s in stftvbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago, CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO EfiDE VOLJE NJI ZilHTEVO. j
k	vs\3OT»arBag»,3BHEaBiaEB®E SEHEKTOSEtar:

Ponudimo vsnBio {pesSjjtalbirao nrjflsežisraoa
3rve vrste
:5diajs«sko strojno opefe©! Part land»cemen^ i
2E33 tlakanje ©erkva,
ssiteg šatrenotrse plošč©
iii'iiiini»nii»iiiiiJi"
iBnnniw)iiBMMiinuniini n ihmii. tMmnnrrari
n*
u a
%
Ul

1 i
■P
i y\4
s S?
ni?

la
Na zshtevo pošljemo vzorce m prospekt© takej IbrezpBaično.

vsci> vrst za urade, društva trgovce Itd.
graver ia izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6,.
Cenili! franko. 3450 521
izdelovatelj Itfrurgičnih in orto-psdicmti predmetov in tfandajs,
Ljubljana, Prešernove ulice 5.
Priporočata svojo velijo zalogo obvezil Za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za inhalacije s paro in mrzlo, sterelizirane obveze in pamuka, kakor tudi nogavic ja krčne jriVe, k^ne pasove, vsakovrstne brizgalke, stvari in aparate ja samohjistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih posteljnih podložk- Ose bandage se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po odredbah p. n. gg, zdravnikov. Zunanja naročila se točno, hitro in diskretno dopošiljajo. — Gahan 'čmponiklovalnizavod Z motornim obratom. Popravila se izvršujejo točno in ceno.	3 5
iKnifjaaiBBaj^^Hm PodjStjG bStOHSkih Stavb! BBCTESiEaeaaiiiBiaiaa
Brsta Seravalli & Ponte
LJUBLJilNfl, Slomškove ulfČe št. 19.
3060 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnosešlia dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, posta-mentov, bahistrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamenlnastcga blaga in Samotne opeke.
Psa dala so solidna in strokovnjak izvedsna. — Cona najnižja. - Jamstva. — Zastoj, svodov patent „Tlirul\
atB3B»BBiBSBBIgaaBHCTlMBB«aBnM^
= čevljarski mojster = LSB&Iiana. Rajskega cesta 2
Priporočam se velečastiti duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi v obila naročila. Izgotavljam natančno po meri ter isto ohranim za prihodnja naročila. Obnovitev naročila zadostuje po dopisnici. Na željo pridem tudi na dom. Cene zmerne! Postrežba točna I
3292
SlOJBJ SS H
S.J1

25
53
0
Sl
i
53
Ustanovljena 1347.
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 2832 51-11 Najsolidnejše blago.
rs a s s s
SSSISSSSSSSSSSSSI S^SSISSiišgiSš SJ5S S SfHT _ __
Sfav&eno, omelno fn HonSfruHcffsfto hlm-MarMMiiine vidre Id sesame.
• H B •
J. KORENČAN
trgovina norimberškega ln
galanterifskega blaga na :: drobno in na debelo. ::
kakor: nogavice, srajce, raia|e, spodnje hlače, otročfe obleke itd. 2575
anSBSBSmBDBSBKSi
♦ ♦
prvovrstnih dunajskih tvornic in
♦ ❖
J. Spreltzer-Ia mM.
Ljubljana, Slomškove ulice 4.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike, strelovode, železna okna, železne stole i. t. d. i. t. d.
Specijalileta: valjični zastori In solnfine plahte po najnovejšem sistemu s samodvigalniml oporami brez vijakov.
ameriškega sistema prodaja in izposoja najceneje edina narodna tvrdka
Gradišče Št. 11
:: blizu nunske cerkva :: Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj ..Glasbene Matice", opozarjam vsakogar, naj se blagovoli prepričati o blagoglasnosti in trpežnosti mojih instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Na ceneje uglaševanje. 2079 32 1
Perje za postelje m puh
2899 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.

Telefon št. 21—60.
B
Brzojavi: Balkansped. ■ ■
Žiro račun pri JADRANSKI BANKI v Trstu,
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsake vrste blago in daje na isto prednjeme pod zelo povoljnimi pogoji, ter skrbi za prodajo blaga najkulantneje. Istotako kupuje in prodaja vsake vrste blago po naročilu in na račun svojih naročevalcev najpovoljneje. Otvarja carinske kredite, za-carinl blago in daje predujeme na blago ležeče v javnih skladiščih. — Odpošilja vsake vrste pošiljatve na vse strani točno in brzo, zvršuje reklamacije in daje vsako strokovno pojasnilo in navodilo hitro in zastonj.


te

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak	Zi 31 01
delavnik od 8. do 12. ure dop.	" 14 10
hi! Hranilne Iniižice se sprMo M im ieur, ne ia li se niili eurcstovanle prebinilo. leiiBl davek plača hranilnica sama. hMSa pilita n sielenie)
Prelat R. KRLRK 1. r., predsednik. =======^^	Kanonik j. suSnik l r< podpredsednik.
to je: daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.