m UJUu _
Na zadnjo nedeljo v mesecu oktobru je veliki papež £ij XI.odkazal prostor praz = niku Kristusa našega Kralja.
Tako se je Kralj Sin pridružil še Kra= ljici Materi, ki obhaja ves mesec oktober svoj praznik kot Kraljica sv. rožnega ven= ca.
Kakor zemeljski kralji in kraljice obiskujejo pokrajine in podanike svojega kraljestva, prav take nebeški Kralj in Kraljica v mesecu oktobru prihajata med svcje verno ljudstvc.
Zlobni in slabi ljudje cesto ne marajo za kralja in slabe o njem gevorijc. Prav tako se del Človeškega redu trudi, da l»i v svojih srcih in v srcih soljudi zatrl_ vsako misel in spomin na nebeškega Kralja.
Ta rod zastruplja posebno nedolžna srčeca mladine. Ne dajmo se zapeljati,dra= gi otroci I Skozi vse naše življenje naj se kot zlata nit vleče misel:''Kristus je moj Ki'al j ! Naj živi in vlada z nebeške Kraljico ne samo v nebesih, ampak tudi na zemlji!"
Še nekaj !
-2-
i
"beremo v mašni molitvi.
Begu. služite,ljubi otroci,in kraljujte! Kraljujte Še nad svojimi razvadami, nad je = zčkom, trmo, lenobo, lažjo,neubogljivestjo ik drugimi napakami, na katere vas opozar= ja ji- vaši dobri sta.L-sJ .

ora
1X6 je na Jutrovem.
Karavana trgovcev prižene v kraljevo prestolnico vsako= vrstne živali, med drugim tudi velike'konj.
Kralju So konji ugajali, zato je vse pokupil. Vod^i ^karavane je dal denar,čes, ¡naj mu kupi Še k»njev in jmu jih pripelje,
(Trgovec obljubi, vzame denar in karavana odide.
Nekega dne, kmalu p» tem dogodku, naroči kralj prvemu ministru,naj mu prinese seznam vseh norcev, ki so v kraljestvu. Hotel je ene= ga izbrati za dvornega ncrca.
Minister uroga in se vrne s seznamom.
Kralj, Čita in se močno začudi, ko naj= de na prvem mestu zapisano svoje ime.
"Zakaj si dal na seznam' tudi moje ime , minister?"
"Zato, ker si dal trgevcu denar za kenge, katerih nikdar ne boš videl."
Kralj ebvlada jezo in mimo reče:
"Dobro, veljalPa če trgcvec- konje prižene?"
"Tedaj,o mej kraljt bom izbrisal tvoje ime ingapisal trgovčevo."
"Velike važnosti za"poznejše življenje je,da se navadimo že v mladosti izrabi= ti čas in ga uporabiti za del«I"
T, Toth.
Fnjjozj/i/
KKOMPIRCEIC GRE H KRSTO.
rav-za pravdni šel, ampak so ga peljali.Špeluza se je hote= la na vsak način postaviti s svojim Krompirčkom."Z vozom mora h krstu,pa Če gre zadnja para z moje skrinje J"je deja= la sosedi Meti,ki se je fantu ponudila za "botro. Potem pa
__^	i sta se domenili,naj bo Krom=
pirčkov "boter krčma r, Čigar gostilna "Pri oslovski pametiMslovi še danes kot naj = boljša v Pri sm t dala h . Bogatin ni mogel odbiti Špeluzine prošnje in ženska je bila kaj vesela, da tako njej menda ne bo treba poseči v skrinjo.
Krompirčkova mama je komaj dcčakala dan, ko se je z novo rdečo ruto ra glavi pelja= la v cerkev. Ko bi jo videli,dragi otroci, kako ge sedela «"b kočijažu ter se ozirala na desno in levo I Zadaj pa je imel koleselj dve vzporedni klopci, kjer sta prav tako mc zato sedela boter in botra. Drug proti drugemu sta bila obrnjena, v naročju pa jima je počivala Velika cula čipk:Krompir= ček se jokati ni mogel, tako je bil pokrit.
Ah, naš KrompirČekiDa je tistikrat padel skozi dmiinik v loneo,je bil.kriv veter. Ba današnji dan pa mu je poredni sonček ene zagodel. Radovednež je namreč tako zijal na koleselj, da je postale debelemu krčmarju in botri Meta. p hijeno- -jročeDrege^rlca Be

je prijemala. Pričela ste kinkati, da sama nista vedela kdaj. Krompirčka niso več držale.roke varovancev in cula ¿e pričela sumljivo plesati po narocju.-čog ne daj re sreče 1	v
Menda je zares som Krompirčkov angel varuh pripeljal mimo krsšnjarja Blazeta. Možicelj je nosil koš, da se^je komaj videl izpcd njega.Kič čudnega,če je izra = bil ugodno priliko in se obelil na vos. _ Eoter in botra sta dremala,materi opelusi pa se na misel ni prišlo,da hi se czrla,
"Dobre,da gospeda spi!"se je smeja-_ Slaže in obenem ugibal:"Le kam se peljej« tako slavnestne?"
Cula s Krompirčkom pa je naenkrat le preveč poskočila in se znašla v krosnjar= jevem košu...
"ibog vama daj srečo,če se mislita poro = čiti!" je voščil Blaže Meti in krčmarju, seveda sam pni sobi, ko se je pričel voz ustavljati pred cerkvina tla
-6-
in odšel svojo pot.Kaj nosi v košu, možak ni niti slutil.
Ko se je koleselj ustavil, sta boter in >otra butnila z glavami skupaj, da se jima je zabliskalo pfed očmi. Kar hitro sta bila budna. Skočila sta z vocza in hite= la v cerkev. Špeluza je šla klicat gospoda župnika. Šele pri krstnem kamnu so opazili, da nimajo otroka.
Ti nesrečni Krompirček 1
Perzijski šah je ležal na anrtni pcste=
Zdravnik je resno zmajal z glave. Po njegovem mnenju bi ga edin« srajca srečne= ga človeka megla ohraniti pii življnju.
Mogočni šah pošlje tedaj svoje sinove po vsem kraljestvu iskat srečnega človeka.
Kamorkoli pridejo in kgerkoli povpraša= jo, povscali jih začudeno gledajo in never= no zmajejo z glavo, da bi splob kje megli zaslediti srečnega človeka.
Najmlajši zaide nekoč v črno bajto, kjer je imel čevljar svojo delavnico.Pri= vabilo ga je žvižganje in petje, s katerim se je med delom kratkočasil veseli Čev = ljar.
"No, mojster, kako pa kaj delo in zaslu= zek?" vpraša prišlec.
hvala Bogu, dela in zaslužka je kar dovolj!" se je pohvalil čevljar.
Sabo* Mu io	aadovoljneia-u. mojutru
(Dalje prih.)
&dct
lji.
-7-
človeka.
"Kaj, če bi vi zamenjali svojo srajco za cčetovo?"
"Prav rad, vendar ne morem." "Zakaj pa ne?"
"Ker je nimam", de veseli čevljar in za= dovoljno udari po nakcvanem čevlju.
Otroki marljiv in vesten pri delu,
pobožen in goreč pri molitvi, vesel in dobre vclje pri igri.
Si takšen ?
-8-
Koliko je znesla jajec kokodajca? Štirikrat po eno - ^¡o! to so štiri jajca.
Acitov "bo prvi, drugi "bo za Metko, tretji "bo za mamo, zadnji pa za tetko.
iS j naš mali Aci mami nič ne reče zrnja v pest nagrabi in za putko steče.
j put,put,put,putka1 Jajček si mi dala, .zdaj zato pšeničko dobro boš zobala.