3TtTDIJ3KA biblioteka L J' Št. 112 Poštnina poračun j ena (G. C. pon la posta) V Trsta. * potek. 11. mala 1928. - Leto VI. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil! Lisi izhaja vsaki d 3 mesece L 22. L 6.50 več. — ▼ firokosti 1 k niče, zahvale cnitraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mesac L &,—, 18.—, celo leto L 75.—, ▼ inozemstvo maaačno vilke 30 st — Oglasnma za H ram prostora rgovske in obrtne oglase L 1.—■, za osout-a^^^l.50, oglase denarnih zarodov L 1—% strani L 2.— EDINOST Uredniitvo in upravniStro: Trat (3), ulica S. Francesco d'As sisi 20. T»> le fon 11-57. Dopisi naj ai poliljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacij« in denar pa upravuiitvu. Rokopisi s. ne vračajo. Nefrankirana pisma s. ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «EdiaoeU. Poduredniitv. v G o r i c i: takca Giocul Carduccl 7, L n. —- Teiei it 337. Glavni in odgovorni urednik: pral Filip Perieu HBŠlm K9&M01 snSja In kromplUn Prip. ur. G. Andrej Gabršček nam je poslal z Dunaja naslednji članek, ki vsebuje razna koristna opozorila glede v naslovu navedenega važnega vprašanja. Pri naših izvoznikih., katerim je članek namenjen, bodo našla opozorila in izvajanja g. dopisnika brez dvoma obilo zanimanja. Na Dunaju, 8. maja 1928. V svojili pismih z Dunaja sem povedal marsikaj jako koristnega za naše ljudi, navadno potem, ko so se obračali name za intervencije in informacije. Tudi o izvozu naših pridelkov sem že večkrat kaj povedal, ali vidim, da je treba tu prav energično poseči vmes, sicer ne bo konca bridkih izkušenj in izgub. Bliža se zopet čas izvoza našega sadja in krompirja na Dunaj in v severne dežele, — in zato je pravi čas, da povem nekaj resnic in ponudim našim rojakom svojo pomoč in svoje izkušnje v tem velikem mestu, ki je nekako središče srednjeevropske trgovine. Pri tej priliki naj spomnim na dopis v tem listu pred dvema letoma, v katerem sem povedal, kako se je bila na Dunaju ustanovila družba nalašč za obrna-ženje neke naše znane zadruge. Jaz sem ji poprej ponudil svojo pomoč, ali so raje šli na lim sleparski družbi štirih tiče v, ki so jo oškodovali za 35-000 lir. Na mene so se spomnili šele potem, ko nisem mogel drugega storiti, nego sleparje razkrinkati. Ako bi me bila zadruga o-pozorila na to trg. zvezo takoj od početka, bi ne bila izgubila niti groša. Tu imajo namreč posebno pred novinarji velik re-spekt, kajti mislijo si, da vsaka lumparija pride v dunajske in d-uge liste; in potem je konec njihove eksistence. — Leto po-mieje je prišel neki drug naš t'/lovek skoro na boben radi slabih zvez na Dunaju. Predlanskim je dunajska družba podobnih tičev skušala oslepariti nekega veletržca v Prijedoru za 260.000 dinarjev, ali o pravem času sem ga jaz rešil ter mu terjatev zagotovil. Lansko jesen, sem preprečil, da neki trgovec v Čačku ni padel v tako jamo razbojnikov. Nisem pa vedel, da pade v mreže sosed, ki je poslal istim sleparovičem 15 vagonov jabolk. — Zdaj je petorica tistih sleparjev pod ključem, ne malo po moji zaslugi. — V dunajskih listih ste lahko čitali, kako je bil osleparjen izvoznik iz Brčke za ogromne svote. Lahko bi ta register nadaljeval, ali naj zadošča konstatacija, da so take sleparije mogoče v glavnem zato, ker naši ljudje nimajo na Dunaju zanesljivega zastopnika, kakor jih imajo vsi izvozniki iz srednje in južne Italije. — Kdor nima zastopnika. je revež, ki prej ali slej grozno pade v jame razbojnikov. Iskati rešitelja potem, ko je nesreča že narejena, je pač prepozno. — Zato ta dopis, na kateri opozarjam vse naše sad-jerejce in izvoznike. Morda pa le pridemo do boljše organizacije našega izvoza. Smo tik pred izvozom črešenj, potem pridejo marelice, breskve, hruške itd. — Že za izvoz Črešenj pridrvi med naše ljudi nebroj nakupovalcev in agentov, ki spočetka delajo pošteno, pogosto pa se dogaja, da začno spletkariti proti našemu kmeti-ču, ki vsak dan pripelje z vozi-čem nabrani sadež v mesto. Ko je največ sadja na prodaj, se »>ačno kupci krčiti in izmišljajo se razne bajke, in cela vrsta na-Sih ljudi je tu s svojim blagom in brez nade, da prodajo. Zato cene grozno padejo in nakupo-valci dobe blago na pol zastonj-— Takih dobrotnikov se je tre-j>a iznebiti, ali vsaj pristriči jim peroti, potem bodo tudi vsi ti vedno realni in ]>ošteni. To se more zgoditi le tedaj, ako je vsaj del našega blaga odposlan na Dunaj in v severne idtžele bT'°z teh sitnih nakupovalcev in agentov. — Da se to kako organizira, ponujam svojim rojakom svojo 'pomoč, svoje Izkušnje in svoje velike zveze v tem mestu. Na štirih dunajskih trgih: Naschmarkt, Grossmarkt-halle. Yppenplatz in Viktor Adlerplatz imam Šestero največjih gro&istov, ki so na istem mestu &e nad trideset let in imajo najbolj&o klijentelo. So notorični bogataši in delo z njimi je prav lepo. O kakih izgubah ni govora, marveč takojšnji obračun in denar. — Ako n. pr. vagon pride danes, je v par urah že na trgu; najdalje jutri je blago prodano, a pojutrišnjem sledi obračun in denar. Vsaka zloraba zaupanja je izključena, kajti stane ga dobro ime in slediti more izguba prostora na trgu in — luknja. Torej izgubljena eksistenca, kar je pa pri takih trgovcih izključeno. Taka komisijonelna trgo^ vina je danes najsigurnejša in tudi vseskozi običajna. Grosist si pri obračunu odšteje svojih zakonitih 7%, in s tem je stvar končana. Ves skupiček^pa je tistega, ki mu je blago izbočil. — Na ta način je tudi vsa špekulacija z blagom tistega, ki blago semkaj pošlje, in ako jc realen trgovec, da zna blago kupovati, mu je uspeh zagotovljen. — Kar se tiče črešenj, gredo tu najprej zgodnje črešnje, potem pa tiste trde, ki jih tu Herzkirschen imenujejo. Krompirja ima Avstrija že povsem dovolj, lani ga je celo izvozila do 2000 vagonov. To je pa le jesenski krompir, za kateri je vlada docela spremenila seme. Tukajšnje kmetijske po-skuševalnice so pripravile semenski krompir, ki je imun pred znanimi boleznimi. — Tu pa r ^ v velikih množinah — zgodnji krompir. Imamo ga že precej časa in prihaja iz južne Italije, z Malte itd. Danes je cena na debelo po 70 grošev, kar daje izvoznikom letos nad 5000 lir dobička pri vagonu. — Naš krompir v juliju utegne tudi še prihajati v poštev, dasi ne več v tolikih merdh kakor pred leti. Ali še bo kupčija mogoča. Na to opozarjam svoje rojake, da še o pravem času organizirajo. Po moji misli bi se lahko po naših vaseh združilo po več pridelovalcev ali pa trgovcev, ki bi po pameti organizirali nakup in pošiljanje, seveda tako pošiljanje, ki zagotavlja zdrav sadež do dunajskega trga — Tukaj pa je mogoča trgovina tudi s severnimi deželami, kajti do tu sem prihajajo nakupovalci in si ogledajo blago na postaji. Ako prenese transport do njihovega kraja, kupijo in navadno dobro plačujejo. Svoje skušnje in svoje zveze ponujam svojim rojakom Odškodnina za moje delo naj nikogar ne boli, kajti to dobi obilno povrnjeno v večji ceni in naj-solidnejši izvršitvi vseh poslov. — Kdor želi informacij, jih more dobiti v Gorici na znanem naslovu. Tudi v Kmetijski družbi mu morejo povedati, da je tak način našega izvoza sedanjim razmeram naj prikladne jši in nudi vse varnosti, ki so drugače v — zraku. Rojakom pozdrav! Andrej Gabrš&ek, VII. Stiftgasse 21. Parlamentarna delegacija, ki je bila na Madžarskem, pri predsedniku vlade RIM*, 10. Člane italijanske parlamentarne delegacije, ki je bila v posetih na Madžarskem, je včeraj sprejel načelnik vlade on. Musso-lini. Poročali so mu o potovanju. Pozdravna brzojavka Alberta Thomasa RIM, 10. Albert Thoma« je poslal iz VentimigUje državnemu podtajniku v ministrstvu za zunanje zadeve naslednjo brzojavko: «Ko zapuščam Italijo bi vam bil hvaležen, če bi vi hoteli sporočiti načelniku vlade mojo zahvalo za prisrčen sprejem, ki so ga me italijanske oblasti pripravile ravna-tel ju Mednarodnega delovnega u-rada. Prepričam sem o lojalnem in plodnem sodelovanju med Italijo in Mednarodnim delovnim uradom. » Karol mora na zapustiti Anglijo LONDON, 10. Notranji minister je danes izjavil v spodnji zbornici, da je romunski princ in bivši prestolonaslednik Karal prosil angleško vlado, naj bi mu dovolila, da ostane še nadalje na Angtie-škem. Vlada pa ni mogla ugoditi njegovi prošnji, ker smatra, da K aro lovo delovanje ne nudi prav nobenega jamstva za kakšno bolj lojalno zadržanje, v bodočnosti. — Princ bo moral na vsak način in v najkrajšem času zapustiti angleška tla. Prcato mmim notom pred senatom RIM, 10. Na svoji današnji seji se je bavila visoka zbornica s proračunom ministrstva za pravosodje. Po otvoritvenih formalnostih je predsednik on. Tittoni takoj dovolil besedo ministru on. Roecu, ki je v kratkem govoru pojasnil delovanje pravosodnega ministrstva iu sodne uprave. O reformi zakonikov, je rekel minister, da napredujejo dela z veliko naglico in preudarnostjo, kakršno zahteva važnost gradiva. Proučuje pa se tudi reforma zakona o razlastitvi v javne namene. Radi poostrenega pravosodja se opaža zadovoljivo pojemanje zločinov. Istočasno z reformo kazenskega zakonika namerava vlada reformirati režim ječ z uvedbo strožje discipline. 2e sedaj je imela disciplina v jetnišnicah za posledico znatno znižanje števila beguncev in samomorilcev. Minister je zaključil svoj kratki govora zagotovilom, da proučuje vlada z največjo pažnjo delikatno vprašanje pravosodstva, ki bo primerno rešeno. Po ekspozeju pravosodnega ministra je razpravljal senat o zakonskem osnutku, po katerem naj bi se vzakonil ukaz-zakon z dne 6. maja 1927., Št. 650, ki obsega določbe o prodaji mestnih nepremičnin in o stanovanjskih izgonih. V razpravo je posegel poročevalec senator Garofalo, ki je izrazil željo, da bi se uredili vsi pravni odnošaji med hišnimi posestniki in najemniki, kar bi preprečilo velike zmede, ki vladajo v predpisih, in velike težkoče pri uveljavljanju lastninskih pravic ter pospešilo postopanje pri zopetni uvedbi popolne svobode najemninskih pogodb, ki edina more rešiti stanovanjske krize. Poročevalcu je odgovoril pravosodni minister on. Rocoo, ki je dejal, da je edini cilj omenjenega ukaza-zakona, preprečiti špekulacije, ki jih delajo mnogi hišni posestniki na Škodo svojih najemnikov in to baš v času, ko je vlada spet uvedla svobodo najemninskih pogodb. Na-jemninsko vprašanje povzroča, je izvajal minister, mnogo tež-koč, toda navzlic temu je treba najti njegovo končno rešitev. To rešitev pripravlja vlada z vnemo, ker zapadejo že 30. junija vse prehodne odredbe, ki so bile izdane v tem pogledu. Po glasovanju je zaključil predsednik ob 17.35 sejo. Novi potni listi za potovanje v inozemstvo RIM, 10. Pristojni osrednji u-radi so pričeli razpošiljati po-edinim kvesturam kraljevine nove modre potne liste, s katerimi se bodo nadomestili trije vzorci sedanjih potnih listov, modri, navadni in izseljeniški. Poleg teh novih potnih listov bodo ostali nadalje v veljavi le še diplomatični potni listi. Novim potnim listom je priložen zavoj listkov, na katerih se bodo zbirali podatki o prekoračenju meje. Brez priloženih listkov ne bo nikomur mogoče preko meje. Pristojbina za nove potne liste bo znašala: 3 lire za pečat na fotografiji, 80 papirnatih lir v tuzemstvu, odnosno 22 zlatih, lir v inozemstvu kot pristojbina za potni list, 10 papirnatih lir za knjižico in 5 papirnatih lir za zavoj z listki, torej skupno 98 lir. Za nove dodatne listke brez zavoja bo treba plačati 50 stotink. Vsak redni potni list bo veljal k večjem za dobo enega leta. Če bo potni list izdan za krajšo dobo kot 6 mesecev, bo pristojbina polovična. Pri obnavljanju potnih listov, ki so bili izdani za daljšo dobo kot 6 mesecev in krajšo kot 12 mesecev in za katere je bilo treba plačati celotno pristojbino, se ne bo plačala nikaka nadaljnja pristojbina, če obnovitvena doba ne bo daljša, nego ona, ki je manjkala prej do enega leta. V inozemstvu prebivajočim Italijanom bo ob njihovem tudi začasnem bivanju v domovini izdan potni list brezplačno. Novi potni listi bodo stopili v veljavo v rimski pokrajini s 15. maja, v ostalih pokrajinah pa ob času ki bo še posebej določen. Imej i tel jem starih In le vedno veljavnih potnih lisio*! bodo izdani novi, čim zapadejo njihovi sedanji potni listi. Za Izboljšanje kruhopeke RIM, 10. Danes dopoldne se je sestal v palači Littorio pod vodstvom tajnika fašistovske stranke on. Tura ti j a osrednji med-sindikalni odbor. Odbor je razpravljal predvsem o vprašanjih cen in zboljšanja kruhopeke, o izvajanju predpisov glede stalnih cen in kaznih v slučajih, da se ti predpisi kršijo. V kolikor se tiče kruhopeke, je razpravljal odbor o načinih in sredstvih, s katerimi bi se moglo pečenje kruha izboljšati, ker je njegov sedanji način precej pomanjkljiv. Grilja InTurtija tor italijanske-turška pogajanja ATENE, 10. I talijansko-turška pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe so se ugodno zaključila. Italijanska vlada pa namerava podpisati pogodbo Šele po zaključitvi grško-tur-ških pogajanj, ker je mnenja, da sredozemski mir ne bo docela zajamčen brez italijansko-turško-grškega sodelovanja Tudi italijansko-grški sporazum je de facto dosežen. Tnle v TaiiJki ognju Veliko število hiš poškodovanih. 500 človeških žrtev LONDON, 10. Iz Nankinga je prispela vest, da so včeraj japonske čete bombardirale mesto Tsinanfu. Napad z bombami je trajal tri ure. Prebivalstva se je polotila panika in je v strahu pobegnilo iz svojih d«-mov in mesta proti jugu. Mnoge* stavb je bilo porušenih, 500 ljudi ubitih. Japonsko poslaništvo v Londonu je poslalo tamkajšnjim listom uradno poročilo, v katerem zatrjuje, da je japonsko vojaštvo napadlo mesto le z namenom, da ščiti japonsko prebivalstvo. Čim pa se bo izkazalo, da so Japonci na Kitajskem varni in izven vsake nevarnosti, bo japonska vojska zapustila kitajska tla. «Times» zatrjuje, da mora Čangtsoiin, ki se v ostalem, kot izgleda, namerava umakniti iz Pekinga, v Mandžuriji računati na japonsko pomoč in da se na drugi .strani Čankajšek dobro zaveda nevarnosti, ki bi mu zagrozila, če bi resno nastopil proti Japonski. SANGHAJ, 10. Boji med Japonci in. Kitajci v Tsinanfu-ju in okolici se nadaljujejo. V Ko-tinu so japonske čete razorožile večje oddelke južnih nacionalistov. V teh bojih so padli štirje japonski vojaki, 20 jih je bilo ranjenih. Manjši boji se nadaljujejo. HONGKONG, 10. Japonska vojska zapušča Kanton in njegovo okolico. V mestu se bo proglasil v kratkem popoln bojkot napram Japonski. V Nankingu je policija podvojila varnostno službo, da prepreči eventuelne izgrede proti tujcem. Posebno skrb posveča japonski koloniji. WASHINGTON, 10. Včeraj sta imela minister zunanjih zadev Kellogg in japonski poslanik v Washingtonu daljši sestanek. Novinarjem je Kellogg izjavil, da vlada Zedinjenih držav ni stavila zastopniku Japonske ni-kakega predloga glede posredovanja v japonsko - kitajskem sporu. Japonsko zadržanje napram Kitajski nalikuje do sedaj postppanju Zedinjenih držav napram Nikaragui. TOKIO, 10. Minister zunanjih zadev je podal zastopnikom tiska izjavo, da je japonska vlada pod vzela napram Kitajski znane ukrepe le z namenom, da se ščiti Življenje in premoženje japonakih^državljanov na Kitajskem. 50. rojstni dam di BBfRLHf, 10. Povodom svojega petdesetega rojstnega dne je sprejel minister za zunanje zadeve dr. Streoemaaa iz vseh krajev Nemčije in tudi h inozemstva mnogo bnacujavnih častitk. CastitaU so mu tudi predsednik republike Hlnden-burg, predsednik avstrijske republike dr. Heinisch in avstrijski kancelar dr. Seipel. Btvtl nfciki minister umri BEOGRAD, 10. Danes popoldne je umrl bivši srbski minister In poinejši večletni generalni ravnatelj železnic Niko mć. Odgovor dr. Marinkovića interpelacijo opozicije o Italijanski politiki m Bata SeH narodne skupttlne BEOGRAD, 10. Danes se je po enotedenskem odmoru spet sestala narodna skupščina. Za sejo je vladalo v vseh političnih in dipl o matičnih krogih veliko zanimanje, ker je bila na dnevnem redu interpelacija načelnikov opozicije glede italijanske politike na Balkanu in glede od-nošajev med Italijo in Jugoslavijo. Seji so prisostvovali skoro vsi poslanci in tudi galerije in lože so bile popolnoma zasedene. V diplomatični loži so bili vsi v Beogradu nahajajoči se inozemski diploma tj e. Novinarsko ložo so zasedli inozemski novinarji, ki so bili v stalnih telefonskih stikih z inozemstvom tudi po seji narodne skupščine vse do 23. ure. Marlnkovlfeve Izjave Vpliv velesil na Balkana Sejo je o tvoril ob 10.30 prvi podpredsednik narodne skupščine Agatonović. Zunanji minister je takoj povzel besedo in pričel svoj govor s čitanjem interpelacije. Nato je izvajal: «Ni nikakih indikacij, iz katerih bi se dalo sklepati, da so osnovane časopisne vesti, češ da namerava italijanska vlada proglasiti carinsko unijo z Albanijo ter prevzeti' nato definitivni protektorat nad to držalo. Neposrednega in uradnega potrdila teh vesti seveda ni. Tak čin bi bil v nasprotju s principom «odprtih vrat», ki so ga sprejele velesile v pozitivnem pogodbenem pravcu. Jasno i e, da tudi v najbolj prijateljski obliki ne morem vpraševati tuje vlade, ali ne namerava izdati splošno veljavnih načel in prekršiti svečano sprejetih obveznosti. So vprašanja, ki-jih ni mogoče staviti niti v privatnem niti v javnem življenju. Radi tega tudi nisem sondiral in ne nameravam sondirati pri ostalih velesilah, ali bi se strinjale s tako politiko, če bi se v resnici izvajala. V ostalem pa mislim, da bi bilo to tudi odveč, ker je vieč kot gotovo, da bi se velesile nikoli ne strinjale s politiko, ki je v nasprotju s sklenjenimi pogodbami. «Smatram pa za svojo dolžnost, da opozorim na to, da je popolna novost v parlamentarni praksi, da se zunanji minister interpelira o namerah tuje vlade. Ja-z sem si, da napravim uslugo interpelantom, prizadeval, da jim odgovorim v okviru možnosti, moram pa izjaviti, da v ponovnem slučaju ne bom mogel prevzeti odgovornosti za u-vedbo take prakse v naši narodni skupščini. Za Briiateljski sporazum i Italijo v vseh vprašanjih «Na tretje vprašanje, ki so mi ga stavili interpelanti, odgovarjam, da ne obstojajo nikaki momenti, ki bi opravičevali nov korak z naše strani. V ostalem pa mi v nobenem slučaju ne moremo preprečiti vpliva velesil na Balkanu. Vse, kar moremo, je, da zahtevamo, da je ta vpliv vzporeden in v skladu z obstoječim mednarodnim pravnim redom, z načelom balkanske neodvisnosti in z našimi zakonitimi interesi. V tej smeri se giba tudi vsa naša diplomatična akcija. Vsa naša prizadevanja so bila doslej in bodo tudi v bodoče v prvi vrsti usmerjena na to, da pride med nami in Italijo do prijateljskega sporazuma v vseh vprašanjih, ki zadevajo o-be drŽavi. Problem ni lahek in upam, da se bodo gospodje interpelanti strinjali z menoj v tem, da je za njegovo pravilng in povoljno rešitev treba zelo mnogo hladnokrvnosti in dobre volje, pa tudi potrpljenja in diskrecije. «V tem prepričanju zaupamo v pravičnost naše stvari in pravilnost glavnih linij naše zunanje politike, ki je popolnoma v skladu s splošnimi evropskimi interesi m plemenitimi inspiracijami vsega civiliziranega sveta za ohranitev in ojačenje miru. Mislim, da sem s tem odgovoril na vsa vprašanja, ki so mi jih stavili interpelantje. Pazljivo bom poslušal njihova izvajani^ in bom podal na koncu pojas- nila, v kolikor se mi zdijo moogča in dopustna«. Govorniki opozicije Izmed interpelantov je prvi govoril Svetozar Pribičević, načelnik KDK, ki je uvodoma ugotovil, da se je zunanji minister dr. Marinković Še v stari Srbiji zanimal za zunanjepolitična vprašanja in zelo zamiril pokojnemu Pašiću, ki je na neko njegovo interpelacijo izjavil, da so odnošaji s sosedi korektni in prijateljski. Kar se tiče Albanije, je trdil opozicijonalec, da ni samo protektorat, marveč izrazita italijanska kolonija. Predpogoj za ureditev prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo je, da se ona u-makne z Balkana. «Mi nimamo,« je dejal Pribičević, »glede Albanije nikakih pretenzij in lahko javno izjavimo, da se odrekamo vsakemu vplivu na notranje razmere v Albaniji.« Za Pribičevićem je govoril dopoldne še načelnik zemljorad-nikov Jovanović. Seja se je ob 14. prekinila in nadaljevala ob 17. Prvi je na popoldanski seji govoril opozicijski poslanec dr. Pivko, ki je med drugim dejal: «Imam vtis, da se naši odnošaji z Italijo tako dolgo ne bodo izboljšali, dokler Italija ne spremeni svojega postopanja napram jugoslovenski narodni manjšini.« Poslanec VVilder je nato predlagal prehod na dnevni red s tem, da se pozove vlada, naj po^lvzame diplomatično akcijo, da prevzame rešitev albanskega vprašanja Družba narodov, da se na ta način odstranijo razne ovire za mirni razvoj Albanije in konsolidacijo Balkana ter miru v Evropi. Dr. Marinković ponovno naglasa potrebo sporazuma Pred glasovanjem o tem predlogu je zunanji minister dr. Marinković izjavil, da bo storila vlada vse, da pride do prijateljskega sporazuma z Italijo, kar bo v obojestranskem interesu. Rimski pakt po njegovem mnenju ni pogreška, kakor so to naglašali govorniki opozicije. Morda je nezadosten in ga bo torej treba zgraditi na širšem temelju. Mnogo je vprašanj, o katerih se bo treba še predhodno domeniti. Glede zahteve, da spravi albansko vprašanje pred Družbo narodov, je naglasil, dfj polaga Jugoslavija veliko važnost na to vrhovno mednarodno ustanovo in da že spričo tega ni treba, da se vsak diplomatični korak takoj spravi pred njen forum. Po še nekaterih govorih jo zunanji minister dr. Marinković odklonil od poslanca Wilderja predlagani dnevni red. Pri glasovanju je vladna večina sprejela prost prehod na dnevni red. Seja je bila zaključena ob 21. uri, prihodnja bo v soboto dopoldne. ieoa mi glede turško-grških pogajanj za sklenitev pogodbe o prijateljstvu in nenapadanja ATENE, 10. Grški zunanji minister Mihalakopulos, ki se je poslednje dni mudil v Ipatskih toplicah, je podal poročevalcema listov «Estia» in «Ethnos», ki sta ga posetila, več izjav o grško-turških odnošajih in posebno o pogajanjih med obema državama, ki so sedaj v teku. Minister je dejal: «Predlagall smo turški vladi, naj pozabi sovražnosti in nesoglasja v preteklosti in naj se prične nova doba zbližanja in prijateljskoga gospodarskega sodelovanja Naši inicijativi so sledila pogajanja, ki se razvijajo v lokarn-skem duhu in ki se imajo zaključiti s pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Menim pa, da bi bila ničeva vsaka pogodba, če se ne bi sklenila na temeljih predhodno sklenjeno konvencije, po katerih bi se potom arbitraže uredila vsa sporna vpraišanja in nesoglasja, k| izvirajo iz pogodb, ki so sedaj v veljavi. Pravično bi bilo zahtevati zadoščenja na podlagi ob* stoječih pogodb, toda najti bi sel moralo najboljše sredstvo, da b! n: V Trsta, dne 11. maj« 192$, te toEodervna postopanja 6tm Mj olaJSala in da bi ne Stala prurvtfč denarja.» Mtnlatar M ih al akopulos Je Še ftodaL da se bo po njegovem po~ jpTutku ministrski svet odločil o ^»daljnjem zadržanju gr&ke Made v zadevi pogajanj s Turpijo. Staoči je prispel v Atene. Italijansko-ameriška arbitražna pogodba pred senatom Z edin jenih držav WASHINGTON, 10. Senatna Jt-omisija za zunanje zadeve je izdelala poročilo o pogodbi, ki je Jrila pred kratkim sklenjena ^ned Zedinjenimi državami in Jtalijo. Poročilo je pogodbi na-Jslonjeno. Vprašanje poljsko-lifsvsHe meje urejeno Izjave načelnika poljske dtlfr-cije (VARŠAVA, 10. Načelnik poljske delegacije za pogajanja z Litvo je podal litovskim novinarjem ,v Kovnem daljše izjave o poteku pogaanj. S tem, da je Poljaka dala inicijativo za sklenitev pogodbe o nenapadanju, je rekel Holovko, je pokazala svojo odkritosrčno voljo, da se rešijo nesporazumi jen j a med obema državama. Ker je bilo vprašanje mej med Poljsko in Litvo rešeno, želimo odkritosrčno, da bi se neodvisna Litva konsolidirala. Njena neodvisnost je potrebna tudi s stališča naših lastnih interesov. Med interesi vseh baltiških držav, ki so se ustvarile po i evropski vojni, obstoja velika sličnost. In neodvisnost vsake 1 poedine države je laafeurana t neodvisnostjo vseh ostalih.» Posledici slom«! vremena Ogromen ples sesul dve hiii in porzročU težko jaieraffto nesrečo RIM, 10. Agencija «Stefani» »poroča: Radi slabega vremena v poslednjih dneh se je sinoči okix>g 22. ure utrgal z gričev med Cupro Maiittinao in Grottamare-jem, pri Sv. Benedefctu del Tronto, ogromen plaz, ki se je vsul proti morju in zaprl pokrajinsko cesto ter železniško progo. Obrzani večerni vlak štev. 1785, ki je privofp ob tisti uri, je skočil s tira. Plaz je zasul 150 metrov proge tri do Sest metrov na debelo. Ker &o se vozovi zvrnili, so izmed potnikov trije izgubili življenje in jih je bilo 11 ranjenih; ranjenih je bilo tudi sedem Železničarjev, uslužbenih na vlaku, med njimi Je eden težko ranjen. Predvideva se, da bo promet prekinjen kakšnih pet dni. — Medtem je bila tekom noči na licu mesta ustanovljena služba za prevažanje potnikov in manjše prtljage. Tovorni vlaki delajo ovinek po progah iz Falconare v Ter-ni in iz Pescare v Salmono. Plaz je zasul tudi dve kmetski hiši. Miličniki, ki so takoj prihiteli, so izkopali izpod ruševin šest trupel. Na lice mesta so prispele politične in železniške oblasti iz Jakfria, ki vodijo pomožno akcijo. GROTTAMMARE, 10. Plaz je potegnil na progo okrog 15 tisoč kubičnih metrov zemlje in kamenja. Pomožna akcija in obnovitvena de^ la na progi se vrše z največjo naglico. Do sedaj je bilo izkopanih enajst trupel.Med mrtvimi sta tudi dva otroka. Enajst ranjencev je bilo prepeljanih v bližnje bolnišnice. Družini kmetov Ciarrocchija in' Cartelle sta izgubili življenje. D N EVNE VESTI Seo. Plfncco imenovan za pofieftata S kr. ukazom, ki je bil podpisan včeraj, je imenovan za novega tržaškega podeštata sen. Pitaceo, bivši župan našega mesta. Zakon o zašiinTh letallitlh Mnogi posestniki na Goriškem, ki so dobili te dni. odloke o začasni dveletni zasedbi zemljišč, se vprašujejo o pomenu teh odlokov in o 'določbah postave, ki predpisuje ustanovitev začasnih letališč. Postava od 23. junija 1927 št. 1630 določa, da mora pokrajinska uprava na ukaz aeronavtične oblasti preskrbeti zemljišča za zasilna letališča, jih urediti ter vzdrževati. Ako pokrajinska uprava no razpolaga z zadostnimi sredstvi, lahko na podlagi 6. člena navedene postave zviša doklado na zemljiški davek 8. člen postave o zasilnih letališčih določa, da se ne sme na pro-stod u, določenem, za zasilno letališče, ne zidati, ne prekopavati zemlje ter tud* ne gojiti kake vrste nasadov. Ves prostor za zasilno leta-liSče bo obraščen samo s travo. Oseba, ki bo vzela v zakup travo, jo bo pokosila v času in na način, kot bodo odredile oblasti. Proti odlokom o začasni zasedbi zemljišč za zasilna letališča ni mogoče vlagati prizivov. Pokrajinska uprava se je že obrnila na tozadevne podeštate, da ji s po roče o vrednosti zemljišč im nasadov na zasedenih zemljiščih. Poseben odposlanec pokrajinske u-prave bo nato s prizadetimi kon-kordiral odškodnino za zasedbo. Upanje je, da bo mogoče prizadetim pobrati letos vsajene pridelke. Prizadeti posestniki zamorejo doseči dvoje: 1. Zaprositi in pospešiti čim prejšnje izplačilo odškodnine za zasedbo. 2. Zainteresirati oblasti, da bi od-£ko in ina krila v polni meri nastalo škodo. Znižane voznine za v Rim Prejeli smo v objavo: Od 12. maja do 30. joinija bodo vsi potniki, ki se podajo v Rim iz katerekoli postaje kraljevine, lahko deležni posebnega popusta na železnici, ki ga dovoljuje vlada povodom velikih mednarodnih športnih manifestacij v Rimu. Za dosego popusta ni treba nikakih dokumentov, temveč se potnik le predstavi pri blagajni ali pri agenciji. Popust znaša od 30 do 50% od diferencialne tarife za vožnje tja In nazaj. Vozni listki po znižani ceni imajo veljavo za pet dni, če so bili izdani v Laciju, in za deset din i, Ce so izda.ni na kaki drugi po— »taji kraljevine. Ce je pot daljSa od 200 kilometrov, ima potnik pravico dvakrat prekiniti voinjo. j Potniki se lahko poslužujejo tudi brzih vlakov, na katerih so li«tki 1 po diferencialni tarifi dovoljeni. Ob prihodu v Rim se morajo data tietki kolkovati pri Stalnem odboru za rimsko pomlad (Comitato permanente per la primavera romana), za kar se plača pristojbina 5 Hr, če prihaja potnik iz kake postaje Lacija, in 10 lir, če so pri-fifi potniki s kake druge postaje kraljevine. Odbor daje potnikom posebno izkaznico, ki daje pravico do raznih olajftav ob času bivanja v Rimu po restavracijah, hotelih In pri predstavah. Odbitki, ki se dosežejo s to izkaznico, so znatni, ker gredo od 5% do 20%. I Za natančnejša pojasnila se je , obračati na Stalni odbor za rimsko pomlad, Rim, via del Plebiscd'to št. 112 P. P. Šolski prispevki herpeljsko-ko- zinske in materljske občine Iz Rima nam poročajo: «Gazzetta Ufficiale» prinaša v svoji današnji številki med drugim kr. ukaz-zakon z dne 26, januarja 1928, s katerim se določa, da se šolski prispevek občine Herpelje-Kozina v istrski pokrajini zviša od 5106 na 5400 lir, šolski prispevek občine Materija v isti pokrajini pa zniža od 10.046 na 9752" lir. Ta sprememba velja za prispevke, ki se imajo izplačati od 1. januarja 1924. dalje. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 9. maja 1928. Rojeni: 3; mrtvi: 20; poroke: nobena. Iz tržaškega življenja r ^^mmmm Grozno nesreča na Kontouela Tovorni avtomobil zavozil r skupino otrok — Dve deklici mrtvi, pet ranjenih Včeraj popoldne se je dogodila na Kontovelu strahovita nesreča, ki je globoko presunila tamošnje prebivalstvo, še posebno radi tega, ker so njene žrtve sami nedolžni otroci. Posledice nesreče so bile zares tragične: dve deklici v nežni mladosti sta izgubiti življenje, pet pa jih je bilo več ali manj nevarno poškodovanih. Tragični dogodek se je pripetil n acesli med Kontovelom in Prošekom. Okoli 16. ure se je pomikala po tej cesti skupina učenk konto-velske osnovne šole, ki jih Je vodila učiteljica Pavla Micali. Deklice — bilo jih je 10 — so bile namenja v rikreatorij na Prošeku, kjer so imele prisostvovati pevskim vajam. Ko je skupina dospela kakih 100 metrov od proseškega kinematografa, je privozil z nasprotni smeri tovorni avtomobil, težko natovorjen s kamenjem. Bil je to avtomobil gradbene zadruge «Fulgida», ki ima svoj sedež v našem mestu in svoj kamnolom v bližini Prošeka; vodil ga je 22-letni Šofer Fran Zupančič, stanujoč v Lonjerju §1. 279; bil je namenjen v Tret. V bližini skupine, ki je Šla po desni strani ceste, je šofer nenadoma izgubil oblast nad avtomobilom, pri katerem se je očividno pokvarilo krmilo. Težko vozilo se je zasukalo sem in tja po cesti, nato se je obrnilo k zidu kraj ceste in zadrvelo naravnost v gručo otrok. Vse to je trajalo samo trenotek, tako da se učiteljica in otroci niso zavedli preteče nevarnosti. Posledice nesreče so bile strašne: ozračje so pretresli presunljivi kriki in kakor bi trenil, je sedem učeaik ležalo na tleh v la*tni krvi- ena — 7-letna Marija Reja iz Kontovola — je obležala na mestu mrtva, ker jo Je avtomobil str a* no zmečkal. Tetko poškodovane so obleftale tudi 7-!et-na Nada Starec, stanujoča na Kontovelu št. 142, 10-Ietna Ivanka Stoka tudi iz Kontovela, in 7-lei-na Katarina Ravbar, stanujoča na Prošeku. Razen omenjenih so zadobile več ali manj nevarne poškodbe Se 6-letna Danica Mili«, stanujoča na Prošeku 106, 7-letna Darinka Štoka, sestra Ivan- ke Stoka, in 8-Ietna Rmtttja Star rac, stanujoča na Kontovelu. Veet o nesreči se je razneele * bliskovito naglico po obeh vaseh tn kmalu se je na licu mesta zbrala množica domačinov slasti žensk T ki so skušale na kak način pomagati malim ponesrečenkam. Medetm so proseški orožniki, ki so prihiteli na mesto nesreče pod poveljstvom brigadirja Agia Sambat-tara aretirali šoferja in zastražiJi avtomobil ter truplo nesrečne mlade žrtve. Kmalu nato je privo>-zil tam mimo neki tovorni avtomobil, s katerim so bile Starčeva, Ravbarjeva in Štokova prepeljane v naše mesto. Med potom a so bile m/arte ponesrečenke preložene v avtomobil rešilne postaje, ki je bil odposlan naproti. V mestni bolnišnici so zdravniki na prvi pogled spoznali, da je stanje Starčeve, ki je imela zlomljeno levo nogo v stegnu in močno pretresene možgane obupno. In res je revi ca, ki so jo sprejeli v kirurgični oddelek, kmalu potem izdihnila. Precej hude poškodbe po raznih delih telesa, zlasti po nogah, je zadohila Štokova, ki se bo morala zdraviti najmanj kakih 15 dni, dočiin bo Ravbarjeva, ki je zadobila rano na glavi, okrevala v tednu dni. Pozneje, ko so sanitarci rešilne postaje mor,ali pohiteti radi nekega drugega slučaja v Komen, so se medpotoma ustavili na Prošeku, kjer so prevzeli ostale tri ponesrečenke, ki so bile ostale tam, in jih prepeljali v mestne bolnišnico. Med njimi je najhujše poškodovana Miličeva, ki je zadobila številne poškodbe na raznih delih telesa, zlasti po prsih; najbrž ima poškodovan tudi prsni koš; -odraviti se bo morala — Če ne bo hujšega — približno 3 tedne. Številne, a ne hit-de poškodbe po raznih delih telesa je zadobila tudi Štokova, dočim se je Em. Starčeva le hudo opraskala po licu1. Poslednji dve in Ravbarjeva so bile prepuščene domači nogi. Okrevalo bodo v 8-10 dneh. Proti večeru se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je ugoto-vila okolščine, ob katerih se je zgodila nesreča. Izid izvida pa ni še znan. Razen tega je treba še pregledati avtomobil, da se natančno ugotovi značaj defekta, to pa je naloga tehničnega izvedenca. — Šofer Zupančič je bil pridržan v zaporu, čeprav trdi, da je popolnoma nedolžen pri nesreči, ker radi defekta ni mogel obvladati avtomobila. Vol ga je pobodel Včeraj popoldne je mati prinesla v mestno bolnišnico 3-letnega Frana Gombača, iz Nakla pri Divači; bi* je ranjen na glajvi in je imel zlomljeno desno nogo v stegnu. — Mati je povedala, da je fantka na ta način zdelal vol posestnika Mihaela Gomabača v Naklu; ko se je igral pred hišo, ga je Žival, ki jo je mož gnal napajat, dregnite z rogom in ga prevrnil. — Mali ponesrečenec je bil sprejet v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo moral kakih 5-0 tednov. Koledar proti avtomobilu Precej nenavadna nezgodi se je dogodila včeraj okoli 17. ure na Opčinah. Ob tistem času je vozil ondot s svojim avtomobilom 42-letni mehanik Ezio Cernuschi, stanujoč v ulici Commerciale 27; preizkušal je svoj nov avtomobil in je bil namenjen v Gorico. Pa njegove vožnje je bilo prej konec. — Ko je namreč vozil skozi vas, mu je zdajci prišel na pot neki kole-sar, katerega bi brdz dvoma podrl, da ni naglo zavil vstran. Toda kolesar ni bil talko spreten; zaletel se je od strani v avtomobil in pri tem butnil« glavo Cernuschija tako močno v obraz, da je moral mož iskati pomoči v mestni bolnišnici, k|er mu je zdravnik izlečil rane na čelu in nosu, ozdravljive v 10 dneh. Kolesar pa jo je izkupil samo s prestanim strahom. Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti Pogreb župnika Alberta lebana Zlato, sveže jutro se je raa dveh sob, v neposredni bližini mesta s« išče. Ponudbe pod «Maj» na upravms^j- BABICA, diplomirana, »prejema dnevno noseče. Govori slovensko Boduhch Ana^ Via Madonna del Mare 19. 11. 505 BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 32* ZALOGA papirja. Uvoz in Uvoz na vsa kraf«. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trat. 253 I Dr. SARD0CI ZOBOZDDAVNIM vvvvtv VVVV I vv in s i TU S. LUZARO 25, a ■■■ ..................